ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA it. 70 \JM. iztuia vsaki d*n | aeiece L 22^: L 6.50 ret — v tirok osti 1 *ic«, ubvftl«. ca o. V Trsta, t Četrtek, 22. marca 1928. - Leto VI. ilsvOka M cent. Letnik LM •>oo«dcljb< Nvoiaiu: a 1 mmm ulo leto L 75.—, ? iacw—>n 30 »t. — Obarama u 1 mi tke ta obrtac oglase L L—, u L50, ogUM dmai prvi itrtai L 2—- EDINOST Undaittrt ta wprmla*rm Tnk (3), otic S. FrmacMco ilo na lahek na fin precejšnjega dela svojih dolgov. Grenilo je pa v teh burnih časih nato, kar je zemljo preveč izkoriščalo. Po prenehanju inflacije, i« stopilo vprašanje melioracije zemlje z vso ostrostjo na plan. Neoi hodno potrebna obnova je vodila poljedelstvo k novemu in naglem a zadolževanju, ki je do lanske jeseni doseglo fantastično vsoto 7 milijard zlatih mark ali 30.7 milijard naših lir. K temu zlu moramo dodati še naknadno 25 odstotno valorizacijo v času inflacije ceneno odplačanih hipotečnih dolgov, visoke davke, padanje cen poljedelskih proizvodov, reparacijsko posestveno doklado itd. Skratka, nemško poljedelstvo mora izdati za obresti 300 milijonov mark več nego pred vojno. O-brev.na mera poljedelskih o-bratnih kreditov dosega povprečno 8 odstotkov, medtem ko donaša obdelovanje zemlje komaj 4 do 5 od sto. Opisane razmere postanejo, »ko trajaj predolgo, nevzdi*žne. Nemška vlada se je spričo tega odločila za o J pomoč z zasilnimi krediti. Verjetno je pa, da sku-fta rešitev zadeve zavleči za. toliko časa, dokler bi se poljedelstvu ne posrečilo izpremeniti današnjih velikih kratkoročnih kreditov z visoko obrestno mero v dolgoročne z močno znižano obrestno mero. Rešitev tega vprašanja je odvisna v prvi vrsti od inozemstva, kajti kapitalno šibka Nemčija ne bo mogla navedenemu v dogled-nem času ugoditi. Vprašanje je seveda, ali bo inozemstvo pripravljeno pomagati prezadolže-ncmii nemškemu poljedelstvu. Nemčija je v preteklem letu uvozila za približno štiri milijarde maik inozemskih poljedelskih proizvodov. Državni minister za prehrano in poljedelstvo Schiele, eden izmed nem-ško-nacionalnih voditeljev po vsej Nemčiji — posebno pa na severovzhod u — razširjenih pokrajinskih zvez poljedelcev in »ajgorečnejši zagovornik polab-skih veleposestniških teženj, je pred državnim zborom trdil, da hi nemško poljedelstvo, zaščiteno po vi-.oki uvozni carini, bilo v stau" lastni zemlji pridelati j »za tri milijarde marh. iz ^o^emstva uvoženih poljedelskih proizvodov. Zaščitna carina bi, po njegovem mnenju, morala varovati nemškega poljedelca pr^d hudo inozemsko konkurenco v s j j do tedaj, dokler oi se poljedelska podjetja liki industrija ne racionalizirala. Industrijo je pri njeni obnovi varovala zaščitna carina; vsaj iste pravice sme zahtevati zase tudi poljedelstvo. V teh načrtih ministra Schie-leja bi bilo nekako jedro spora, ki ie izbruhnil med političnimi strankami, med desnico in levico in celo med mestom in deželo. Posebno ogorčeno se upirajo težnjam nemških nacional-cev socialisti in demokrati, ki naglašajo, da je industrija izvršila racionalizacijo z vključitvijo malih podjetij v večja. Vele-posestva vitezov se pa nahajajo kakor pred sto leti na robu propada in radi tega mora pravilna državna agrarna politika napraviti konec tem nevzdržnim razmeram. Opozicija zahteva v prvi vrsti razkosanje življenja nesposobnih vleposestev v svrho povečanja malih posestev in v svrho ustvarjanja srednjih kmetskih obratov. Državna sredstva ne smejo, po njihovem prepričanju, polniti žepov nenasitnih veleposestnikov, marveč mora država ta sredstva u-porabiti za vzgojevanje življenja sposobnega in krepkega kmečkega stanu z visoko razvito agrarno kulturo. Za sličnimi cilji, kakor demokrati in socialisti, stremi tudi pruska vlada, kajti ravno ozemlje Prusije je po agrarni krizi najbolj prizadeto. Pomanjkanje rentabilnosti nemškega poljedelstva vpliva, po mnenju nemško-nacionalnih voditeljev zveze poljedelcev, na podeželske mezde in na način življenja ter povzroča končno beg kmetskega prebivalstva v mesta. Samo iz enega po mor j an-skega okraja se je v teku preteklega leta preselilo v mesta okoli 60.000 ljudi. Na defceli raste od dne do dne pomanjkanje delovnih sil, v industrijskih o-krajih pa povzroča brezposelnost večne skrbi merodajnim činiteljem. Iz tega sledi, da je treba naplaviti poljedelstvo dobička nosnejše. Ako se hoče zabraniti beg podeželskega prebivalstva v industrijske centre, je treba skrbeti za dvig produktivnosti brezposelnega delavstva. Zato pravijo nemški nacional ci: industrijske brezposelne delavce, vešče poljedelstva, je treba zaposliti v agrarnih podjetjih. Temu se zopet protivijo socialisti, ki naglašajo, da edinole smotrena Agrarna reforma, torej razkosanje velepooeatav, b»* more privabiti poljedelce znova na deželo, kajti agrarna reforma bi jim omogočila pot do gospodarske samostojnost L Taka in slična vprašanja preplavljajo danes Nemčijo. Najvažnejše pri vseh vprašanjih pa je dejstvo, da se malt in veliki kmetje ne zadovoljujejo več s teoretičnimi razmotri vanJi, marveč da burno zahtevajo hitro in izdatno pomoč. Važna je dalje tudi okolnost, da pretežna večina Članov zveze poljedelcev noče več slepo slediti veleagrar-nim voditeljem. Veleposestniki, ki 90 takoj spoznali pretečo jim nevarnost, skušajo izrabiti nezadovoljnost 'kmetov v svoje lastne namene. Radi tega so začeli agitirati za odpis davkov in za uvedbo zaščitne carine na agrarne produkte. Kmetje so jim šli zopet enkrat na limanice in vse neštevilne demonstracije zadnjih dni po mestih in na deželi so izzvenele v željo po odpisu davkov in po zaščitni carini- Gospodarska politika vlade Etaut liBiim teina h titraM teii itiata Mce RIM, 21. Kot običajno, se je tudi današnja seja poslanske zbornice pričela ob 16. uri. V razpravi je bil proračun ministrstva za nacionalno gospodarstvo. Danes sta govorila poslanec on. Rotiliano in minister on. Belluz-zo. Delovni urnik Poslanec on. Rotigliano ni prav nič navdušen za osemurni delovnik industrijskih podjetij, radi katerega se je nacionalna proizvodnja znižala za 15—20 odstotkov. Fašistovski režim i-ma pravico, da v popolni svobodi in z nepristranostjo, ki je le njemu lastna, v interesu razvoja in gospodarskega proč vita države, urejuje odnošaje med kapitalom in delom. Italija zavzema na socialnem polju odlično mesto. Poslanec se bavi nato s pojavom vedno bolj naraščajočega siromaštva, katerega vzroke pripisuje v gotovi meri neenako nakopičenemu bogastvu, ki se je v vojni dobi nabralo v rokah nekaterih kapitalistov, in pa okolnosti, da je prenehala funkcija buržujskih hraniteljev. (Poslanec on. Ros-soni: Preživela ideologija!) Radi tega so bili najbolj prizadeti delavski razredi. (On. Rossoni: Ni res!) Nesporno je, da se kapital, ki se nahaja v rokah podjetnikov, spreminja v nova produkcijska sredsrtva. Govornik priporoča naposled, da bi pri skupnih delovnih pogodbah odločalo tudi ministrstvo za nacionalno gospodarstvo, in izjavlja, da se fašistovska država nikakor ne sme smatrati obenem za korporativno, ker sta to dva različna pojma. Revalutacija lire in njeni vplivi na industrijo «V prošlem letu,» pričenja minister za narodno gospodarstvo on. Belluzzo svoj dolgi ekspozć, «sem v svojem govoru označil poti, po katerih bi moralo stopati v soglasju z modro in drzno valutno politiko vlade proizvodno gospodarstvo države, da mu bo revalutacija lire prizadela čim manjšo škodo. Nimam namena ponavljati svoje besede, ampak ugotoviti hočem: 1. da je bila revalutacija lire napor, ki je zelo preizkusil nacionalno gospodarstvo; 2. da je ta po času hitri in po obsegu veliki napor tafcoj prenehal, čim je bilo ogroženo zdravo proizvodno gospodarstvo, in tedaj je bila lira po volji načelnika vlade stabilizirana v razmerju 11 proti 3 napram zlatu; 3. da je revalutacija, saj je bilo docela logično, zadala smrtni udarec mnogim bolnim gospodarskim organizmom — res je sicer, da so zboleli tudi taki organizmi, ki se je o njih splošno smatralo, da so zdravi in sposobni ter da bodo brez škode preboleli dobo revalutacije, toda to se ni zgodilo radi revalutacije same, ampak radi učinkov svetovne krize, kot v letih 1907 in 1914; 4. da so nekateri proizvajalci v svoji preveliki naivnosti iskali vzroke svoje nesreče edino le v revalutaciji lire in da so trdili, da je koristila revalutacija samo hraniteljem, to je onim, ki stavijo svoj denar na stran, mesto, da bi ga zagnali v vrtinec proizvodnje — sedaj, po izvršeni stabilizaciji, lahko priznamo, da so imeli hranitelji zares velike koristi od revalutacije, ker so njihove vloge dosegle skoro enako kupno vrednost, kakršno so imele pred vojno; 5. da mora vsakdo, ki primerja, podatke trgovinske bilance za leto 1927. in ki opazuje razmah novih ini-cijativ po dobi revalutacije ter bilance mnogih podjetij, priti do zaključka, da revalutacija ni prizadela občutne škode gospodarski bilanci v njeni celoti, ampak da je to škodo prizadela svetovna kriza, radi katere so trpela tudi mnogo bolj krepka in razvita gospodarstva, nego je naše. «Zdravo proizvodno gospodarstvo je tedaj srečno prebolelo dobo revalutacije. Sicer životari še vedno nekoliko bolnih produkcijskih podjetij, ki jih umetno vzdržujejo pri življenju razni kreditni zavodi v upanju, da na ta način rešijo svoje investicije, toda bilo bi mnogo bolje, da bi tega ne delali in da bi raje pomagali ozdravljenju gospodarskega življenja na podlagi stabilizirane lire.» Minister je nadalje izvajal, da je že v preteklem letu opozoril zbornico predvsem na dve potrebi: 1. da bi bilo treba prilagoditi novi vrednosti lire najprej vse činitelje, ki vplivajo ua višino proizvodnih stroškov; 2. bi bilo treba preurediti tehnično organizacijo večjega dela italijanskih podjetij ter pričeti z novo proizvodno bitko, ki naj bi zagotovila čim večji dobitek s čim manjšimi stroški. Prvi potrebi je bilo s prilagoditvijo cen uvažanih sirovin novi vrednosti lire iii s primernim znižanjem delavskih plač v veliki ineri u-streženo. Ni pa mogoče trditi tega tudi o drugi potrebi; racionalizacija industrije «ni napredovala niti zdaleka v oni meri, kot zahtevajo to novi časi. V drugem delu svojega govora je minister govoril o lesni, žvepleni, mehanični in stavbeni industriji. Glede mehanične industrije je rekel, da je vsem znana kriza, katero jo ta industrija preživlja. Da se premaga kriza avtomobilske industrije, je potrebno, da se zmanjša število tovarn in da se standardizirajo tipi izdelkov. Isto velja tudi za stavbeno industrijo, ki se mora racionalizirati, da bodo gradbeni stroški čim manjši in da bodo na ta način tem cenejša stanovanja. Tudi svilna industrija, ki je tvorila nekdaj steber italijanskega izvoza, je pričela v zadnjem času znatno hirati, to pa predvsem radi občutne konkurence inozemstva. Bolj kot povsod drugod je potrebna racionalizacija v svilore-ji, ki je ostala še vedno ista, kakršno so poznali dedje in pradedje. Italijanski izvoz naravne svile, bi se moral podvojiti, če bi se uvedla pri njeni proizvod- nji racionalizacija in industrt-JeUfeacija. Položaj poljedelstva Naposled prehaja minister k razpravi o položaju poljedelstva, ki mu je revalutacija mnogo bolj škodila nego industriji. POeehno so trpele cene žita in riža. Toda tudi poljedelstvo se je že v veliki meri prilagodilo novi vrednosti lire, tako da bodo v bodočnosti cene pridelkov rastle in padale samo pod vplivom cen na svetovnem trgu. Na padanje cen so mnogi poljedelci reagirali z zanemarjanjem zemlje. Z obširno propagando ta velikimi krediti ter drugimi olajšavami, je vlada skušala odvrniti poljedelce od te usodne zmote, ki bi mogla povzročiti občutno zmanjšanje proizvodnje. Vladi je to tudi v veliki meri uspelo. Stabilizacija lire je postavila italijansko poljedelstvo pred tri važne skupine vprašanj: pogozdovanje planin in ureditev planinskih pašnikov; uvedba kultur, ki so gospodarsko najbolj primerne in dohodne za gričevnate pokrajine; melioracija in čim bolj intenzivno obdelovanje ravnin. So to tri skupine vprašanj, katerim je posvetila vlada vso svojo pažnjo. Ob zaključku svojega govora razpravlja minister še o trgovini ter zagotavlja, da bo vodila vlada neizprosno borbo proti o-nim trgovcem, ki s svojim postopanjem škodujejo trgu in ki Širijo med občinstvom nezaupanje proti enemu razredu, ki i-ma tako velike zasluge za nacionalno gospodarstvo. Trupla pri Tegriftu padlih častnikov v Rimu VellCasten, sprevod po rimskih ulicah RIM, 21. Trupla kapetana Fabbrija, poročnika Cardee in podporočnika Wackernella so danes zjutraj ob 6.45 prispela iz Neaplja, spremljane od glavnega tajnika ministrstva za kolonije comm. Zolija. Ob 9. uri so se po rimskih ulicah, koder je imel kreniti žalni sprevod, razvrstile čete rimske posadke. Pol ure kasneje so začeli prihajati na postajo zastopniki civilnih in vojaških oblastev ter sorodniki padlih. Prispel je tudi minister za kolonije on. Federzo-ni, nakar se je stvoril sprevod; na čelu je korakal oddelek orožnikov, mornarjev, letalcev in miličnikov. Pred vozovi, na katerih so bile položeue krste, je stopala duhovščina, dočim so ob straneh krst korakali častniki; sledili so on. Federzoni ter drugi zastopniki vlade in vojaških ter civilnih oblastev. Polagoma je sprevod prispel do bazilike «Santa Maria degli Angeli*, v kateri je bilo vse v črnini. Poleg zastopnikov raznih okrožij, so bili zbrani v cerkvi predsednik senata, minister Belluzzo, mnogi državni pod-tajniki, nekateri maršali Italije, sen. Schanzer. Ob 10. sta prispela v baziliko Nj. Vel. kralj in ministrski predsednik, spremljana od državnih podtajnikov Bicmchija in Giunte in- od predsednika poslanske zbornice on. Casertana. Nj. Vel. kralj, ki je v cerkvi zapazil klečečo damo, ki je jokala in molila, ter izvedel, da je žena poročnika Cardee, je stopil k njej, v spremstvu načelnika vlade, ji stisnil roko in ji izrazil so-Žalje. On. Mussollni pa ji j« izrazil sožalje v imenu vlade. * Na krste so bili med tem položeni, poleg drugih, tri lavorje- vi venci, ki jih je poslal vladar. Po žalnih obredih se je ceremonija končala. V prvih popoldanskih urah je bila krsta podporočnika VVak-kemella prepeljana na postajo, odkoder se prepelje v Meran. Iz Genove v Batno« Aires v trinajstih dneh GENOVA, 21. «Conte Bianca-mano» je pobil rekord hitrostne vožnje iz Evrope v Buenos Aires. Včeraj, 20. t. m., je pri vozil v pristanišče Buenos Airesa. Iz. Genove je vozil 13 dni, dočim so najhitrejši parni ki rabili 14 dni in je nova, modema nemška la-Ija «Kap Arcona* vozila iz Hamburga 15 dni. Iz Cadiza v Buenos Aires je «Conte Bianca-mano» vozil 11 dni. ' Pobijanje mafija PALKRMO, 21. Pokrajinska komisija za konfinacije je o-pomnila 48 članov mafije, ki so odsedeli razne kazni radi navadnih zločinov. Med 70 mafi-jevcev pa je porazdelila 320 let konfinacije. Med koaafiniranimi se nahaja tudi neki Ignacij Ca-ruso iz Termini Imerese-a, hišni posestnik. Mraz In sneg v vsej severni Italiji MILAN, 21. Kakor po skoro vseh drugih krajih severnega dela Italije, tako je tudi v Milanu nastopila pomlad s snegom. 2e od jutra neprestano sneži. Strehe hiš je pobelila snežna o-deja. V Genovi se je temperatura močno znižala, s hribov veje mrzel veter in davi je začel na-letavati sneg. V Turinu je sneg zapadel tekom noči in se je davi na ulicah iz prem en il v led. O slabem, naravnost zimskem vremenu prihajajo poročila tudi iz drugih krajev severne Italije. _ Pnrišlin "konferenca za ureditev tangerskega vprašanj a PARIZ, 20. Danes se je pričela konferenca za ureditev mednarodni) uprave Tangerja, pri kateri bodo sodelovale Italija, Španiia, Francija in Anglija. Opoldne je francoski zunanji minister Briand priredil delegatom vseh štirih držav slavnosten obed. Na Qu«aiju d'Orsay se je pričelo delo ob 15. uri. -Briand, ki je predsedoval otvoritveni seji, je imel kratek nagovor, v katerem je omenil prijateljski sporazum med Francijo in Španijo glede nekaterih določb o uve-ljavljenju tangerske ustave. Delegate Italije in Anglije, ki sta priznali, da dogovori med Parizom in Madridom, sklenjeni 1923. leta, upoštevajo njune interese, je pozval, naj v polni meri sodelujejo, da bo dosežena čim popolnejša organizacija mednarodne uprave v Tanger-ju, ki se je večkrat izkazala kot nepopolna in ki je opetovano škodovala interesom ene ali druge države. Po otvoritvi je prevzel vodstvo konference Berthelot. Vrnila se je krajša seja, na kateri se je določil dnevni red za po edine razprave. Predvsem bodo delegati razpravljali o zaključkih francosko-španskega sporazuma in o tangerskem vprašanju na splošno. Proti koncu seje, ki se je zaključila ob 16. uri, se je bavila konferenca z italijanskimi zahtevami. Francoski tisk je zavzel napram konferenci zelo naklonjeno stališče. Obširno se bavi ž njo tukajšnji «Temps», ki pravi, da se je po dolgih pogajanjih sklenil med Francijo in Španijo sporazum, ki ni v nasprotju z obstoječimi tozadevnimi pogodbami, ki ne krši francoskih interesov in ki jamči Španiji tudi za njen prestiž v Tangerju. Kot nov činitelj, pravi pariški list, nastopa v tangerski zadevi Italija. «Rimska vi ada,» nadaljuje „Temps", «doslej, kot znano, nima posebnih interesov v Maroku, pa vendar ni hotela priznati francosko-angleško-španskega sporazuma iz 1. 1923, češ da se ne more odreči svojim interesom glede nekaterih sredozemskih problemov in da mora tudi ona sodelovati z ostalimi vlast-mi, kadar urejujejo vprašanja, ki se posredno ali neposredno nanašajo na politično ravnovesje na Sredozemskem morju. I-talija se je pri sedanjih pogajanjih postavila v isti red z Anglijo in tako je bila ustvarjena u-godna atmosfera za razvoj pri-jatejjskih odnošujev med narodi, ki so si n«povsredno sosedni.» Voli t ve V Nemčiji se bede vršile 20. maja? BERLIN, 21. Kancelar dr. \Iarx je danes sprejel zastopnike vseh parlamentarnih frakcij, razun komunistov. Povabil jih je bil na razgovor triode tekočih političnih zadev. Na konferenci se je baje sprožilo tudi vprašanje linidočih volitev v državni zbor. Dan baje če ni bil določen, vendar pa zagotavljajc v političnih krogih, da se bodo volitve vršile najkasneje 20. maja t. 1. Pred predsedniškimi volitvami na Portnoaisk«m LISBONA, 21. Edini kandidat za predstojeće predsedniške volitve je general • Farma na Stala delegatoi velikih Hižai o ruskem razorožitvenem načrtu ŽENEVA, 20. Tik pred današnjo sejo pripravljalne komisije za razorožitev se ni dalo Še ničesar reči, kakšni bodo njeni zaključki o ruskem razorožitve-nem načrtu. Velesile se tudi niso sporazumele, kakšno stališče naj zavzamejo napram njemu. Na seji je nastopil kot prvi italijanski delegat senator general De M 'rMnis. Spočetka je priznal, da je sestavljen ruski predlog na tako iogičm način, da bi bilo nemogoče, sprejeti ga le deloma. m«rvcč bi se moral sprejeti ali zavrniti v celoti. Prešel je k vprašanju varnosti na splošno. Izrazil se je, da bi bil pripravljen, sprejeti ruski predlog, toda Rusija je mislila samo na varnost pred vojno in njenimi grozotami, ko je predložila ta predlog, ni pa niti od daleč skušala ustvariti si svoje stališče, kako naj si poedini narodi zajamčijo svoj neovirani gospodarski in socialni razvoj. Govoru in stališču italijanskega delegata se je pridružil v imenu Francije tudi grof Clauzel. Angleški delegat Cu-shendum, ki je govoril celo uio, pa je zavzel drugo stališče. Po njegovem mnenju bi bilo pač mogoče vzeti iz ruskega načrta, ki ima 63 členov, vse ono, kar je dobrega jn sprejemljivega. Očital je Rusiji, ki se sedaj zavzema za svetovni mir, da je skušala zanetiti v posameznih državah državljanske vojne. In ironično je pozval rusko delegacijo, naj pove, če je njena država menjala svojo politiko. Končno je izjavil, da bi bilo mogoče napram tako originalnemu predlogu zavzeti resno stališče šele po daljšem proučevanju. Kot poslednji se je oglasil k besedi na današnji seji japonski delegat, ki je med drugim dejal: Varnost se ne doseže s tem, da se orožje vrže vstran, pač pa odpade ono samo, čim je varnost dosežena. Na jutrišnji seji bodo govorili zastopniki manjših držav. Litvi-nov je zahteval, naj se mu dovoli rok dveh dni, da se pripravi na odgovor. Dueoove prosila v Cslo OSLO, 21. Včeraj dopoldne so položili delegati posameznih dr-žnv lepe vence krog stebra na Ibsenovem grobu. Ob 13. uri so zagrmele salve iz baterij ob fjordu mesta Osla. V veliki dvorani vseučilišča so se zbrali člani vlade, parlamenta in akademski zbor, zastopniki inozemskih vlad, novinarji, literati; dramaturgi in ostalo občinstvo. Prišel je tudi kralj s prestolonaslednikom. Slavnostni spominski govor je imel dr. Buli. V narodnem gledališču se je zvečer zaključil ciklus Ibseno-vih dram. Pri predstavi je bila navzoča tudi kraljevska dvojica. OSLO, 21. Zastopniki dvajsetih inozemskih držav so danes položili na Ibsenov grob krasen venec. Jugoslovenski finančni odbon zaključil razpravo o emen.de-mentih BEOGRAD, 21. Finančni odbor je na svoji seji, ki se je zavlekla pozno v noč, zaključil razpravo o emendementih finančnega zakona. Razpravljal je o emendementih notranjega, finančnega, zunanjega, vojnega ministrstva, nadalje ministrstva za narodno zdravje, javna dela, pošte in brzojav ter poljedelstvo. Vladna večina je sprejela vse predložene emendemente- Pred sporazumom med Jugoslavijo in Bolgarijo SOFIJA, 21. Bolgarski politični krogi in bolgarski listi pripisujejo posebno važnost razgovorom, ki sta jih imela v Ženevi bolgarski zunanji minister Bu-rov in jugoslovenski zunanji minister dr. Marin kovic. Na teh svojih sestankih sta bajć govorila o vseh vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Glasom izjav ministra Burova je upati, da bo v najkrajšem času dosežen najtesnejši sporazum med obema slovanskima državama na Balkanu. « u. V Tisto, duo 22 Angleško zračno oboroževanj« LONDON, 24. V Spodnji zbornici angleški min is tor aa aeronavti-ko izjavil, da razpolaga Anglija s 40 do 40 zračnih flotilj, dočim bi ijih rabila vsaj 50, če hoče biti popolnoma varna pred morebitnimi sovražnimi zračnimi napadi. Politične beležke Kasebno življenje ruskih sovjetskih državi j anoT t inozemstvu V eni izmed zadnjih številk moskovske «Pravde» je znani sovjetski prvak E. Jaroslavski objavil članek, v katerem piše o po trebi nadzorovanja sovjetskih oi-ganov in državljanov, ki iive izven mej ZSSR. Jarosiav-ski po v dar j a potrebo, da se to vprašanje stavi Čim prej na dnevni red ter se definitivno reši, in to iz razloga, ker živi sedaj v inozemstvu več tisoč sovjetskih državljanov, ki so nameščeni pri raznih sovjet, političnih in trgovinskih zastopstvih in drugih organizacijah. To nadzorovanje, pravi Jaroslavski, je potrebno, ker sri po easebnem življenju in vedenju teh državljanov ustvarjajo delavske mase v inozemstvu sodbo o socialnih razmerah v sovjetski Rusiji. V svojem članku je Jaroslavski namignil na obna- i pač upravičene.« Sanje gospe Rožene 1 j-Limačar-ske, žene komisarja za narodno prosveto, bivše umetnice, ki živi sedaj v Berlinu. Njeno obnašanje — piše Jaroslavski — ni primerno za ženo tako uglednega sovjetskega organa. Skoro vsi listi so že objavili njene slike, ki jo predstavljajo v razkošnih oblačilih in nališpano z dragocenimi nakiti, kakor ženo kakega velekapi tališ ta in ne drufcico uglednega sovjetskega funkcionarja. Zato ni Čudno, da so nekateri nemški komunistični listi začeli v zadnjem času ostro grajati njeno vedenje. Jaroslavski piše dalje, da nekateri sovjetski državljani v inozemstvu mislijo, da se po zunanjosti ne smejo razlikovati od predstavnikov ^kapitalističnega sveta* ter da morajo posnemati le-te tudi v nošnji cilindra in fraka. Jaroslavski z vso odločnostjo zahteva, da se morajo sovjetski zastopniki v inozemstvu tudi v zasebnem Življenju vesti kot predstavniki komunistične države. «Mi izrecno zahtevamo« — pravi dalje —, «da ti naši predstavniki razumejo in uva-žujejo posebni položaj, v katerem se nahaja sovjetska država sredi kapitalističnega sveta, ter da s svojim razkošnim življenjem ne dajo prilike za razne kritike, ki so v takšnih slučajih KruSna moka se je v soglasju s pftenico podražila in stane približno L 175—177, franko gornjei talijanski mlin. Zelo Čvrst je tudi oves. Dohodov ni nobenih in cene so v glavnem le nominalna. Povpraševanje, če izvzamemo Trst, zalo majhno. Rofvtva, smrti ln poroka t dne 20. marca 1828. Rojeni: 13; mrtvi: 10; poroke: nobena. Iz tržaškega življenja DNEVNE VESTI Blagovne borze Kakor poročajo iz Rima, proučujejo sedaj meiodajni krogi z veliko vnemo zakonske določbe, ki se nanašajo na v Italiji ie obstoječa terminska tržiftčlt, in na ona tržišča, ki se bodo v d oglednem »času ustanovila. Vlada polaga. kakor zatrjujejo poročila, največjo važnost na to, da se na velikih blagovnih trgih prepreči špekulacija. Povodom ukrepov, ki bodo izdani za blagovne borze, se bodo določile najbrž tudi za terminska tržišča splošne norme, ki naj bi uvedle enotnost v poslovanju in običajih posameznih triiflč, da se med njimi zagotovijo potrebna enotnost in vezi, ki bodo pač mnogo koristile gospodarstvu dežele. VREME •Nezmotljivi« koledar ln prvi sneg Kakor je menda že od nekdaj njegova navada, tako se je tudi letos koledar prav pošteno vštel. Poglejte v katerikoli koledar, ki velja za severno zemeljsko polu-oblo in boste našli, da se je pričela pomlad 20. marca, natančno ob 21. uri in 45 minut. I>a se astronomični začetek pomladi ne bo skladal z njenim dejanskim začetkom, to se je pač zdelo marsikomu zelo verjetno že na praznik sv. Jožefa, ko je pihala s Krasa tako ledeno -mrzla burja, kakor že dolgo let ne. Na ta dan so si Tržačani običajno privoščili izlet v Ric-manje ter so se na poti do Ka-tinare vedno jezili sami nase, da so vzeli površnike ali celo suknie s seboj, ko je pa solnce že tako nx>Čno pripekalo. No, letos jc bilo drugače.Vendar pa je malokdo pričakoval, da bomo s prihodom pomladi dobili prvi sneg v tej zimi, ki se Že nekam predolg*> vleče. V me-Mu je sicer sneg, ki je le malo Časa naletaval, kmalu izginil, okolica pa je še vsa v beleio. SLOVO. Ob svojem odiiotfu na Štajersko pozdravljam najprisrčnejSe vse evoje drage prijatelje in znance, od katerih se nisem mogel osebno posloviti. Klanec, 20. marca 1928. Jakob Sokiič, župnik. POJASNILO Od družbe Riccardo Gaggia ▼ Vidmu, ki ima v zakupu davčno izter i eva 1 nico, smo prejeli, s pro£-»jo da objavimo, naslednje pismo, ki se nanaAa na neki dopis iz Ko-!>arida, v katerem je bilo rečeno, d« se ljudje pritožujejo radi nerednega poslovanja davčne izter-jevalnice, ki da doetavlja ljudem terjatve za te izvršena plačila: «Na žalost smo šele sedaj čitali dopis Iz Kobarida, objavljen v •Edinosti* dne 14. februarju t. 1. V naslednjem podajamo pojasnila, ki jih smatramo za potrefbna. Gre oči vidno za plačila, ki se nanašajo na zastanke izpod bivšega režima, katerih plačilne naloge je morda kdo izmed davkoplačevalcev napačno tomačil. Ti zastareli davki zapadejo deloma v 22, deloma pa v 28 otorokfh. Razdelitev v obroke se je začela v avgustu 1924 in se konča z letom 1927 oziroma 1928. Na plačilnih nalogih se menjavajo podatki glede obroka, leto pa, na katero se davki na nafta jo, Je vedno isto (namreč 1920/23) in plačila za vsak posamezni obrok ostanejo tudi neizpremenjena. Prav iz tega izvira možnost za domneve, da se večkrat plačuje isti davek. Možno je tudi, da se je pomotoma dvakrat ink&siral kakšen obrok, vendar se to poravna — kakor se to dogaja tudi pri drugih davčnih izterjevalnicah povodom registriranja obrokov — in se davkoplačevalec povabi, da dvigne svoto, k: jo je plačal preveč. Takšne pomote se največkrat dogodijo zato, ker predloži davkoplačevalec pozneje poziv, ki se nanaša na plačilo istega obroka, ter je razumljivo, da ni vedno mogoče takoj pregledovati davčnih se®r namov spričo navala na blagajne, ki je posebno velik ob zapadlosti rokov.» i » i Delovanje trio« polidfe v tednu V tednu od 12. do 18. marca so organi tržne policije izvršili sledeče operacije: Obiskali so 1130 prodajaln ter stalno nadzorovali vse trge In stojnice izven njih; izvršili so 208 zaplemb raznih živil na trgih in prodajalnah, ker so bila pokvarjena; izvršili so 1180 preizkušenj mleka; vzeli so 185 vzorcev raznega blaga za kemično analizo; vložili so 4 ovadbe radi krSitve obstoječih določb o ceniku in obveznosti ozmačbe- cen na blagu, izstavljenem v prodajo; vložili so 5 ovadb radi sanitetnih nedostatkov v industrijskih obratih, 70 ovadb radi krčitve lokalnega zdravstvenega pravilnika in 90 ovadb radi krčitve zdravstvenega zakona in zakona o nadzorovanju živil; končno so odmerili 21 glob r&di prestopkov proti tržni policiji. ŽITNI TRG Obseg mednarodnih žitnlb kupčij »e je t prvih dneh tekočega tedna sicer zmanjšal, toda tendenca je ostala radi neugodnih vremenskih poročil še nadalje čvrsta. Italijanski žitni trgi sledijo razvoju ameriškfh žitnih borz in so brez izjeme čvrsti. V ospredju povpraševanja italijanskega koneu-ma stoji predvsem argentinska pšenica. Zanimanje mlinov je o-fcrnjeno k efektivnemu blagu in n&jbližnjim tovorom. Domača pšenica je radi svoje previsoke cene precej zanemarjena. Kanadska Manitoba 2 je v ceni vzdržljiva in notira L 151—152, ostale inozemske provenience se gibljejo na bazi L 138—143, zacarrnjen vagon brez vreč, franko postaja Benetke. Tržaške zahteve za argentinsko pšenico so znatno višje in brezdvom-no pretirane. Koruza nadaljuje na naših trgih pot navzgor. Opaža se, da so njene cene pri nas neraz-meroo višje kakor v drugih koo-suinuih državah. Vzrok tega zadržanja naših trgov moramo iskati predvsem v velikem pomanjkanju blaga, ki ga je izzvala zadnja slaba letina. Povpraševanje vlada predvsem za novo argentinsko žetev. Cene so spričo tega zelo Čvrste. Zahteve prve roke za tovor maj dosegajo že eh 178 cif Trst, tovor junij-julij je za sh 4 cenejfii. Tržaška veletrgovina zahteva za dobavo laplatske rumene koruze v juniju, juliju in avgustu L 92-93, rinfuza. franko vagon Trst. Pomanjkanje romunske koruze na našem trgu Je precej občutno. Dohodi so neznatni. Romuni so v tem -tednu zvišali svoje zahteve na sh 208—209 cif italijanska pristanišča. Efektivno blago stane L 106—107 franko vagon Trst. Furlanska koruza najnavadnejšs kakovosti se ceni za L 103—105. franko furlanska postaja. Boljše kakovosti so neprimerno dražje in stanejo L 113—117. RiŽ je obdržal svojo ceno. Tendenca je {vrsta. Iz tatinskega Ko je pek Ivan Kastelic, starajoč na Corso Garibaldi št. 34, včeraj zjutraj odpiral svojo prodajalno na trgu Cornelia Romana St. 1, je zapazil na vratih sledove vloma. Brez dvoma je čea noč nekdo vlomil v prodajalno. Da je bilo temu res tako, se je Kastelic kmalu prepričal. Ko je stopil v prodajalno, je ugotovil, da je zmanjkalo 11 Ibo-tiljk likerjev, več kilogramov prepečen cev in čokolade v skupni vrednosti kakih 800 lir. Kastelic je javil tatvino policij skini organom na orožniški postaji v ulici Fabbri, ki so začeli poizvedovati po zlikovcih. —Ker je ukradel nekemu Petru Milnico iz Fontane d'Istria usnja-to torbico, vredno kakih 20 lir, je bil predvčera šnjim aretiran 57-let-ni Peter Bidini. brez stalnega bivališča. Ko so ga aretirali, so orožniki še našli pri njem ukradeno torbico. Po zaslišanju je bil Bidini odveden v zapor. — Zlikovci so prijatelji teme, Id je njihova naravna zaveznica, zato ni čudno, da so predsinočniim pobrali na stopnišihi neke hiše v u-lici Giulia vse električne žarnice, tako da so najemniki, ki so se xve-čer vračali domov, bili v nevarnosti, da si v temi razbijejo nosove na stopnicah. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Msdsindikalni odbor določfl masa in maslu. Medsindikalni odbor je na svoji zadnji seji določil cene na drobno svežemu govejemu mesu, in sicer na sledeči način: Volovsko in kravje meso: I. vrste prednji del lir 6.40 za kg, zadnji del lir 7.60 kg; II. vrste prednji del lir 5.40, zadnji del lir 6.60. Teletina: I. vrsta prednji del lir 7.80 kg>, zadnji del 9.20; II. vrste prednji del lir 7.40 lir, zadnji del 8.80 kg. Cena naravnemu sirovemu maslu znaša lir 14.50 za kg. Ma prvi dan spomladi v Gorici —' Tržaško sodišče Dra zajčka, prevlaka n - * leta, 1 mesec ta 27 dni Včeraj je kazenski kolegij Šeste sekcije tržaškega sodišča imel pred seboj na zatožni klopi dva mladeniča in sicer 23-letnega Oktavjana Beacovicha in 25- leinega Mihaela Prausina. Obtožena sta več tatvin. Glasom obtožnice in po izpovedi spodaj imenovanih karabinerjev, sta Frausin in Beacovich zgodaj zjutraj dne 30. nov. pr. 1. ukradla nekje v Rojanu veliko prevlako za slanmico, katero sta. potem napolnila s cvetličnimi lonci in vrhu vsega dela tudi dva lepa domača zajčka Ustavljena od karabiner-skega brigadirja Sorice in karabi-nerja Marconina. sta trdila, daje blago njihovo. Toda organa javne varnosti sta se hotela o stvari prepričati in pridržala zaenkrat Učka v zaporu. Nadaljna preiskava Je prinesla na dan, da sta bila zajca ukradena nekemu Ivanu Campa-nelliju, cvetlični lonci nekemu Oskarju Seidlu in slamnica neki Roti Ladigevi iz Bojana Zato sta Frausin in Beacovich morala pred sodnike. Tam nista več tako odločno trdila, da je blago njihovo. Beacovich pravi, da sta tisto noč spala v hlevu Ladigeve. Zjutraj sta videla slamnico tam na tleh in jo vzela. Enako se zagovarja Frausin, dba pa padata pri izpovedih v tako komttna protislovja, da Jima naposled predsednik vrti, naj molčita. Beacovich trdi eelo, da so kar tam pri slamnici bili cvetlični lonci in v teh sta lepo mirno čepela — oba zajčka. ZasliSana sta oba karaMnerja, izpovesta, kakor zgoraj opisano. Tudi oškodovanci so na obravnavi, a ne vedo povedati drugega, kakor da jim je zmanjkalo v o-vadi>i navedeno blago. Branil je odvetnik Sancin. ' Sodni dvor je obsodil Beacovicha na 1 leto, 10 mesecev in 22 dni ječe in Frausina na 1 leto. 3 mesece ln 5 dni ječe, oba pa is na 1 leto strogega policijskega nadzorstva po prestani kazni. Iz tržaškejokrajine • TOHAJ fto šaka) o MUL Letos imamo izvrsten teran in smo ga Se precej prodali. Cena se giblje od 320 do 340 lir za hI. .Kupci naj se požuri jo, da si zagotovijo Se o pravem času to žlahtno vinsko kapljico, ki je letos ras nekaj posebnega. Saj je znan pregovor: «Teran je kralj vseh vin.» Zgodovinarji poročajo, da Jo cesarica Avgusta rada pila vina, katera so rastla na Krasu, in Je dočakala visoko stainoet. Drugih pridelkov je bflo letos le malo in vsi morajo ls kupovati. Druga leta smo Kraievci prodajali zimski krompir, sedaj pa ga moramo iskati drugod. Denarja jo po malem, pa klub temu jo videti ob nedeljah dosti nepotrebnega tuk-susa, posebni pri mladih ljudeh. Mnenje vseh treznih in razsodnih mož je, da luksus nI m Kraisvce. Zadnji Čas je, da se od povemo nepotrebnemu lifpanju. Razmere zahtevajo od vsakega iumrtnifi človeka da Uvi trezno In varčno, da ne živi od danes na Jutri, marveč da misli tudi na bodočnost. Zadnje dni je v Gorici in po goriškem pritiskal hud mraz. Mrzel, nenavaden veter je pihal po ulicah. Hribovje okrog Gorice je na svojih najviSjih točkah pobeljeno s snegom. Is to tak o je severna vipavska dolina obrobljena z belim pasom. V nedeljo je pričel.v Ajdovščini in Vipavi nale tavati sneg, oziroma takozvane «mraznice». Posebno pa se je hotela uveljavljati burja, ki je s hribov prinašala v dolino mraz, da solnce ni imelo nobene moči. — Včeraj pa je bil prvi dan pomladi, ki pa nam ni prinesel solnca in zelenja, cvetlic in gor-kote — pač pa belo snežinko. O-krog devete ure dopoldne |e pričelo po Gorici snežiti. Droban sneg se je pričel tvoriti iz gostega meglenega ozračja in prav zimsko /■a-apoloženje je leglo po ulicah Vendar se je sneg sproti tajil. Po gorah, kjer je že itak dosti snega, ga bo sedaj Že preveč. Z njim so zadovoljni najbrž le zimski športniki. LetoAnja zima, ki je (bila na splošno sicer zelo prikladna /a vipavskega in briškega kmeta, ki pozimi pripravljata svoje nove vinograde, bo s tem nenadnim podaljšanjem svojega dejanskega roka gotovo precej Škodila pomladanskemu delu na polju. Posebno je nič kaj prijazno ne gledajo oni, ki so že nasadili zgodnji krompir. Boje so, da jim bo zmrznilo seme v zemlji. Vendar pa gotovo to zimsko raspoloženje ne bo ostalo za dolgo v deželi, ker ni čas za to. Ljudje bodo lahko kmalu zopet pričeli s pridnim delom. Naj se zavedajo, da ravno sedaj ne smejo izgubiti niti urice časa, da je ravno sedaj zemlja potrebna, da se prej ko mogoče obdela. Naj izgine iz kmetovega srca malodušnost in naj se mesto njo naseli zaupanje v moč in rodovitnost zemlje ter v vrednost njenih sadežev. Ta vrednost ne bo nikdar izginila. Zdto — ne zgubljajte po nepotrebnem časa, držite se svojih domov svoje zemJje in svojega dela, ne izgubljajte niti ene ure niti enega dne. Razdelitev goriških kavarn in barov v kategorije Medsindikalni odbor je po razr-doiitvi hotelov, restavracij in gostiln v posamezne kategorije, razdelil na svoji zadnji seji na rastne kategorije tudi goriške kavarne ln bare ter določil tej razdelitvi primerne cene. V prvo kategorijo spadati kavarni «Garjb&ldi» in cTeatroe. V drugo kategorijo pa sledeče, nadim čitateljem bolj znane kavarne: «Commerck>», *Ve-nesia», «Giuiiani», »Europa«, «A-driatico* in «Municipio». V tretjo kategorijo pa sledeči dve slaščičarni (poleg drugih manj znanih): «SlaMičarna Karlo DraSček« ter •Slaščičarna Andrej Fait». Nekaj manj znanih kavarn in barov ter slaščičarn pa spada v 4. kategorijo. Lev na tihotapca. Te dni se js v bližini Zaibnice ob avstrijski meji vršil dramatični lov dveh fnančnih stražnikov za tihotapcem, ki je nosil čez mejo utihotapljeno blago. Dva finančna stražnika, ki sta vršila ob meji svojo službo, sta opazila neznanca, ki je lazil s palicami po snegu in nosil na hrbtu nabasan nahrbt-nih. Ker sta sumila, da je tihotapec, sta mu velela, naj se ustavi. Ko jih je pa ta zagledal, jo je pobrisal kar se je dalo in se skril v neki jarek, od koder je — kot pravi poročilo finančnih stražnikov — jel streljati na svoja preganjalca, katera sta se morala tudi zariti v sneg, če nista hotela ostati ranjena. Tihotapec se je začel nato 1gw4ifflti proti gozdu in tudi finančna stražnika sta oddala za njim nekaj strelov. Izginil je kmalu med drevjem. Stražnika sta ga oprezno zasledovala po stopinjah v snegu, kjer so se poznali tudi sledovi krvi, kar je kazalo, da je Ml tihotapec ranjen. Kmalu nato sta zasledovalca našla v snegu palico, s katero si Je tihotapec pomagal po snaga — pa jo ja najbrž iguhil. Na nji sta opazila ime Jaketo Marku*. Iz nadaljnih informacij sta zvedela, da je Jakob Mer-kuJ gozdar v bližini Zaftmic. Podala sta se v njegovo kočo ln izvrSila preiskavo, a nista mogla zaslediti utihotapljenega blaga. Ker sta pa pri MarkuAu zapazila rano, povzročeno od strela, sta ga naznanila sodnijski oblasti, ki se bo pozanimala sanj. Od 11. do 17. marca t 1. se je v Gorici rodilo četvero žensk in 5 nHffcila poljubila v slovo svojo ljubljene, da bi bila izročila Se zadnji pozdrav rodnemu kraju, ne, v tujini, tako daleč proč od vseh te jo ugra^ ■bila smrt. Ivanka, upala si, da nas boš kmalu, po tako dolgem Času zopet obiskala, a mesto da bi bila prišla domov na počitnice, so te pripeljali, da Te polože v rodno xemljo, ki je tudi v tujini nisi po/abila! Nesrečnim staršem in sestri Dorki pa naše Iskreno sožaljol Tovarišica, • * • V nedeljo popoldan jo ti I cert v vojašnici. Nastopili so naši gimnazijci in učiteljišču i ki, Lo-po je videti mladino, da se oravoda svojih inoči ter si upa nastopiti v javnosti. Sem namreč mnonfju, da kdor nasiorpa v svojih mlivdib letih, tudi pozneje no bo otepe! tcc bo delal vsestransko za ljudstvo, iz katerega jo izAel. Zato tudi prav rad izpregovorim ^ar tn^ed o naši mladini. Na programu je Wl<> 14 točk. Posebno dobro se je o>bnese»l Črtomir Unfiič. Sviral je zelo drtbro na gosli. Videlo se je da ima fant dar od narave. Pozna se mu, da se tega zavecla in zato mu kličem, :iaj le krepko stopa 'po svoji zači^ tani poti. Slava Rejec ima lop glasek, združen z dobrim posluhom. je obilo priznanja. Ako bi so vpisala na konservatorfj, upam, da bi s časom dosegla lepo u^jpehe. Njena tovarišica Angela Cerne jo bila pozdravljena z burnim ploskanjem še preden je odprla drobna usteca. Pri glasoviru sta na*?fo.nili dve dijakinji, in sicer Vera Sorli ter Hertica Močnik. Svirali sla čo-tveroročno Hossinijevo simfonijo: «Barbi ere di Sivigli-a«. Z o^lrocn na težko snov sta hrrali dobro. Tako sem na kratko poved&l nekaj o koncertu, a naši naštevajoči mladini kličem: Le krepko naprej 1 SOUL4M V starosti 68 let je umrl pri nas V pondeljek zvečer, na praznik sv. Jofcefa, po kratki, toda mučni bolezni posestnik g. Fr. Bitežnik. Bil je Izvrsten gospodar in skrben oče svoji družini. Včeraj popoldne se ja vršil pogreb. VOJSKO 1CAD IDRIJO. Ii o zbnJ In snačkarmkem sportu. Zopet se oglašamo enkrat iz naše gorske vasice. Snega imamo čez meter na nekaterih krajih, kjer so zameti, pa Se več. Zopet so prlgli do sape nafti smučarji, katerih j« vedno ffC. 2e večkrat smo poročali, da imamo pri nas lep teren za smučanje. Sedaj so priSli že tri ne- Kulturni vestnik V. Vodopivec: »Litanije M- B. $». 3» Skladatelj Vinko Vodopfvec je to dni izdal v založbi katoliške knjigarne v Gorici -Litanije M. B. št. 3. Cena Izvodu znaša 2 Uri. To je lep dar cerkvenim zborom sa veliko noč. BORZNO POROČILO Trst, 21. marca 1928. Amsterdam 75950-765^0, Belgija 262-260, Francija 74.35-74.fl5, London 92.30-92.50, New York 1888K-18.94M, Španija 315.75-321.75, Švica 363.50-365.50, Atene 24.85-25.35, Berlin 450-456, Bukarešt 11.50-11.90, Praga 55.97K-56.27X, Ogrska 328.5(1 -334.50, Dunaj 263.75-269.75, Zagreb 33 18-33 48 Uradna ceDa zlati (20. III.) 11 365.41; vojnoodSkodninske obveznice 77.35. Malte ln Me" „EDINOST" V Trstu, dne 22- marca 1928. •edinost* m. Znanost injimetnost JjMiasia izdaja Osnifil del Kot je bilo naznanjeno, ie izšel ▼ Oslu na NorveSkem, v založbi Gyld©ndal, prvi zve-zek »poinin-»ke izdaje Lbsenovih del. To spominsko izdajo so priredili norveški znanstveniki in je plod velikanskega dela. Obsegala bo dvajset zvezkov in jih bo itošlo po štiri ali p^t ca ieto. Celotna izdaja bo obnegaJa osem sto in petdeset i2> vodov, od teh jih le »petnajst ne ho ca prodajo. Norveški književni trg bo d-obil od teb 385 izvodov, Švedi in Danci pa »to, ostalo inozemstvo pa dve sto in petdeset. Sve* je že dolgo p^gre£a) popolne in Kritično pregledane izdaje vseh Ibeenovih del. Sicer so norveški ljudski izdaji zbranih Ibee-novih spisov dodali še eelo drago- ceoii dopolnilni zvezek, a to ne zadostuje. Tudi dražja izdaja Hrenovih del ima mnogpo dragocenih opa^Jc. Ipise iz Zapušćine». V spominski izdaji, o kateri govorimo, pa ibo zbran ves ta raztreseni Ibsenov materijal; polog te*?a bo to lepo in o-gromrio delo obsegalo tudi še nekaj doslej nepriobčene Ibsenove literature. Spominska izdaja bo prinesla najstarejši tekst, prvotno koncepcijo Ibsenovega prvenca "Gomila^. Ta drama je bila doslej natisnjena samo enkrat, in sicer v nekem amerikanskem časopisu. Spominska izdaja bo imela veliko več in vestnejše preš tud iranih pojasnil, kakor vse dosedanje izdaje Lbsenovih del. V tej izdaji bo natisnjena tudi neka Še neznana prvotna verzija drame »Komedija ljubezni«. Tu bo mogoče prvikrat brati Ebsenove pesmi zbrane v vsej celoti. Ibsencrvih pisem pa bo prinesla ta izdaja za polovico več, kakor je bilo doslej Taianih. Tudi mnogo doklej nerpnođjčenih govorov in časopisnih Člankov velikega pisatelja bomo lahko dobili v tej izdaji. Spominsko izdajo urejujejo trije profesorji na vseučilišču v Oslu. Izdaja bo prinesla vsa dramatična dela v kronološki vrsti. Vsaki drami bo pridejan uvod o postanku dela. Nato bo sledilo pravo besedilo in za tem predpriprave in morebitne varijacije, ki bodo podane dobesedno. Zvezkom, ki »bodo obsegali igrokaze, bo dodan zvezek pesmi in zvezek, v katerem bodo natisnjeni govori, časnikarski članki in ostala Ibsenova proza. Končno pridejo trije zvezki, ki bodo obsepali njegova fisma. Delo bo zaključeno z «lb?enovim besednjakoma, ki ga je sestavil profesor Iverseru Ta spominska izdaja bo prinesla tudi vse znane Ibsenove slike, kakor tudi lepo število pisateljevih karikatur. Drobne vesti Zaklad v jarku V okolici vasi Homoli-ja v Bosni je našla pastirica v nekem jarku zakopano posodo, polno zlatega denarja, srebrnih novcev in raznih draguljev. Novci, katerih je bilo dve sto in Šestnajst, so iz dobe dubrovni-ške republike. Zaklad je prevzela oblast. Mati in h£| Na včeučilišču v Wisconsin-u (Zedinjene države Severne A-merike) študirati gospa in gospodična Coulson, ki sta mati in hči. Prva ima eden in štirideset let in študira časnikarstvo, druga, dvajsetletna, študira pa farmacevti ko. Gospodarstvo ŽivnostenskA banka likvidira svoje podružnice v Trstu in Opatiji, a v njenih prostorih otvarja svoje nove podružnice *2anea d*America e d'Italia» Pot i* j uje se vest, da se je «2iv-nostenskš, banka* v Pragi, naj-jačji čehoslovaški denarni zavod, odločila likvidirati svoji podružnici v Trstu in Opatiji, kjer je delovaia dolgo vrsto let in si pridobila veliko število uglednih klijeatov, ki so bili vedno zadovoljni z njenim poslovanjem. V dosedanjih prostorih «Živ-nostenske banke« v Trstu in Opatiji se bo nastanila dne 1. a-prila t. 1. « Bane a d'America e dTtalia», Rim, katera s tema dvema podružnicama razširi tudi v tržaškem delokrogu mrežo svojih /podružnic. «Banca d'Af-merica e d'Italia» ima polno vplačano delniško glavnico v znesku Lit. 200,000.000.— in lit. 35,000.000.— rezerv. Večina njene glavnice se nahaja v rokah «Bancitaly Corpo-rationa v New York-u, katere delniška glavnica in rezerve znašajo 250 milijonov dolarjev. To je ena najjačjih \rinančni2i skupin na svetu in ji načeljuje znani bankir P. Giannini. «Banca d'America e d'Italia» je pridružena torej preko «Banc-italy Corporation® z «Bank of Italy», San Francisco, ki je po važnosti delniške glavnice in rezerv (200 milijonov dolarjev) med prvimi na svetu, a po važnosti vlog (preko 645 milijonov dolarjev) četrta v Združenih državah Amerike, nadalje z «*©ank of America« v New York-u, «Bo-wery and River National Bank» v New York-u in končno z «Commercial Exchange Bank» v New York-u, ki posedujejo skupno delniško glavnico v znesku preko 300 milijonov dolarjev. «Banca d'America e dTtalia* pripada torej k ogromnemu finančnemu organizmu, ki kontrolira preko milijardo dolarjev. Poslovanje njenih dveh novih podružnic bo začelo po smernicah, katerim je sledila «2ivno-stenska banka®. Njiju glavni program bo podpiranje trgovine in trgovinskega prometa iz Trsta in v Trst, posebno tranzitnega prometa s čehoslovaško republiko, Jugoslavijo in z drugimi državami, akoravno ne mejijo neposredno z Italijo. Poslovni delokrog v pogledu prometa in trgovine se bo na ta način razširil na vse dežele Evrope in Amerike. V Italiji bo poslovni promet tudi razširjen s pomočjo osemindvajset podružnic zavoda « Danca d*America e d'Italia», tako da bo omogočeno zadovoljiti najbolj točno in najhitreje vsem zahtevam klijentele na vseh ostalih italijanskih tržiščih. *Banca d1 America e d*Italia» si bo prizadevala na poseben način razširiti obsežne zveze, katere je razvila «2ivnostensk& banka« z bančnimi in trgovskimi krogi toliko v Italiji kolikor v inozemstvu, kar ji bo olajšano z ozirom na to, da si je zasigu-rala sodelovanje skoro celotne- S tužnim src: m na* lanjamo vtem prijateljem Ia znancem, da je včeraj, po k ritki in mučni bolezni, previđena a avcftoUjatvl za a min joče, preminula mil ljubljena soproga, mati itd. gospa Frančiška Gasperšič Pogreb drage p kojnlce ae bo vrffl v četrtek, 22. t m., ob 9. ari zjutraj, iz hiše žalosti Prem it 6 ni domače pokopališče. PREM-TRST, 2! marca 1928. (3111 Ivan, soprog. Anton, Josip, Ivan, Franc, sinovi. RozaKja, Pavlina, hčeri. Marija, Ana. nevesti Viktor In Anton GasperSič, zeta, ia družina Mahne. Odlik. »e*. asrfjiifc Mssta fcaKesa Carsa I. L ML 47 ga upravl>ajočega in uradniškega o so i) j a podružnic «2ivno-stenske banke« v Trstu in Opatiji — SEMENA m KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: Semena: Vse vrsto poljskih, vrtnih in cvetličnih semen. Detelje tn trave: domaČo triletno deteljo ter lucerno ali sedemletno. Trave vseh vrst, sposobne za naše kraje. Detaljne in travno seme je preizkušeno in zar jaračeno tbrez pred^nice. Umetna gnojila: mešanico pripravljeno za krompir ter posamezne vrste umetnih gnojil kakor tudi čilski solite?. Saperiosfat, kateri nam je zadnje dni zmanjkal, s>mo ravnokar prijeli. EAO&PIR «ONdDA> Prijeli smo iz Avstrije (Koroške) izbraJio vrsto krompirja «One-ida», katerega imamo v obeh nar ših skladiščih v Trstu. Oni, kateri želijo naročiti cele vagone, naj čim prej prijavijo svoje naročilo, ker zbranega krompirja «Oneida» primanjkuje. MODRA GALICA Opozarjajo vinogradnike, kateri se želijo pr-^krbeti z zajamčeno angletts modro galico, da jte zadnji čas se predznambo. Prodnaro-Čila tudi za manjde količine sprejemamo v pisarni, ulica Torre biaca 19. Ravnotako vagonjBka naličila za dobav« eem nuweea aprila ali maja. Močila krmila. Iz Neajičije smo naroČili rikfs moko, mesno moko, ribje jeterna salo (namočen z drob) «Nosoti», katero »e priporoča posebno za mla.ee prašiče, teleta, kokoši in ostalo perutnino, ker vsebuje ro?An redilnih snovi tudi zdravilna svojstva. O uporabi teh krmil t\oh\ s+ranka kratka navodila. Dalje imamo v zalogi klajao apno, trahere tropina, 1,wtffft seme ki razoo piičjo krma Prejeli smo mesno moko, ki je izdelana v A^-gentiniji in je zelo priporočljiva za krmljenje kokoii pujskov, žrebet in telet. Le prepričajte se! Kupi enako koHISbo PEKA-TET In drobit cenejših vrst, pa se beg uverila, da bo kuhanih PEKATET znatno več od onih drugih. Katere so tedaj ce> nejie? Zanesljivo prave so le v Ms ko zavodih z napisom. PEKA-TETE,___(240) POSLANO4) ZAITVAZsA Podpisani se tem potom zahvaljujem zavarovalni družbi proti nczg&dam pri tržaškem upravniitvu. 319 ČEVLJARNICA, dobro vp»;*.iina, se odda Cena ugodna. Via Man^oni 28. 320 Čebelarsko orodje in V skladišču ul. Torre bi ari ca imamo vse vrste čebelarskega orodja posamezne kovinske dele za A.-2. penje, 1 zgotovljene panje, ter vse ostale čebelarske potrebščine. v Trstn ul. Torre bi&nca 19 in Ratfineria, 7 Telefon 44-39. i i ŠIRITE „Naš glas" Mesečao družinsko revija! Naročnina za celo leto 16 L Naslov: Trleste, Caaella postal« S4S | IMPI2I GLASOVIR v izborne m stanju, križane strune, a« proda po ugodni ceni. Konsum-AO društvo, Bazovica, 313 POSTEN, miroljuben fant, vrtnar, želi anja v svrho ženitve, z lepim dobrosrčnim in ljubeuijivim dekletom, tudi ubo-Sm, v starosti od 25 do 35 let. Le renne ponudbe pod «Mirol]*uben^ na tržaško upravništvo. 314 GOSPODIČNA« najraje iz postojn»kega okraja, za oskrbo 2 olrok in pomoč v gospodinjstvu, se Uče. Naslov pri tržaškem upravniitvu. Pavla Sancin, Škedenj 539 od 1—4 pop. 315 ŽENSKA srednje starosti, zmoina gospodinjstva, išče službe kot samostojna aH pa pri mali družini. Naslov pri goriiki upravi. SMllJUOD - Castellanovich je priznan kot najboljie sredstvo za čiSčenje krvi; priporočljiv za pomladno zdravljenje, proti omotici, proti udarjanju krvi v glavo, proti motenju vida pri starih o-sebah, proti arteriosklerozi (poapnene-■j« žilj in sploh proti vsera motenem, ki izvirajo iz sUbe cirkulacije krvi. Dobiva se v lekarni Casteilanovich, Trst, via dei Gialiani 42. 297 AVTO, zaprt, z dovoljenjem, vozi dnev-no po c—i. Prenotirajtet Sv. Križ 81. 304 POROČNA soba, iz parbene ga bukovega leaa, zajamčena. 1600, mahagonijeva, je-eonova 1700, topolova 1800, posamezne postelje 150. — Tiirk, Cesare Battisti 12. Pazite »a štavilkof 249 TRGOVSKA pomočnica, dobra moč, vešča v trgovini z mešanim blagom, išče »luibe. Naslov pri tržaškem upravništvu. 299 BABICA EmerschKz - Sbalzero, diplomirana, »prejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna hranari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefon 20-64. 308 NAVIGAZIONE GENERALE ITALIANA Prihodnji odhodi <397) Genova. Mnl Hew-York 11. aprila DUI LIO 24.539 ton 21 mfj na un 22. aprila 2. maja fieasTnUoiaJio de Jaseiro. Saatos ali Moofevidss. Mm Airei 12. aprila AMERICA 3. maja Grotu im 21.700 ton 21 mlTj aa ura pristane v Montevidec 17. sraja i usrus 32.559 tOB 4E0f. 4 vlfsMf 32.583 tSfl 21 6311] na uro II pristane v Saniosu ijo Slio-ili i! 0(831 (Panama) (Sredozemsko morje, Crisfofcal, tfalparaiso in druse iuke) l/l NAPOL! iz Genove 3. aprila Otvoritvena potovanja H/o VIRGILIG 12.000 ton, 2 vijaka, Genove 24. aprila NAVIGAZIONE* GENERALE ITAUTNA yalaaib ia vozsl litki pri il. i!. mm araa f m, »la mm nm 1. BABICA, avtorizirana, sprejema noreče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 118 sasprrrik Dr. M ZOSOZDKAVK1H »TfTTT TVVV ▼ V V TDSI VIA S. LAZZARO 23,11. ZLATARNA Albart Povti Trst, Vin k&sssim to kupuje krone po I -37 Peprsvljs in prodaja zbtenino. Domača tovarna orgelj, liartnonljev, glasovfrjev ucrlCJ, P. Tommcsso 23 (Piacuto) Telefon Nov harmenij od L 650. Pianino L 3700. Orgije poseben model, 3 pevajoči registri, 3 meh. registri, s pedalom za majhne cerkve za ceno L 10.000. Jamstvo 10 let tudi na obroke. - Poprava in uglaševanje orgelj od registra po L 70. (312) Malte Jdlnotf FERRO CKČNA PIGAT1J Okrcftevaino sredstvo, predoisauo od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI. bLMHCl in za OKREVANJE 'fi LEKARNA ZANETT! - TRST - Via Hazzini POD L V. J. KRI2AN0VSKA: S T E K cevina <44) Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. Juraaova je bila naklonjena ljubezni kneza Igorja; ko paje Val eri j an Petrovič zapazil, da se je začela Milica zanimati za kneza, je sklenil se resno pogovoriti z Marto Lvovno o tej zadevi. Mlada grofica mu je potrdila, da bi Igor rad imel Milico za ženo in da ga prosi njene roke. — Načeloma nimam nič proti tej Kenitvi ne proti knezu, ki se mi zdi dostojen Človek; poleg tega pa je tako bogat, da ne išče pri Milici denarja, — je odgovoril. — No, Milica je Se premlada, da bi se že sedaj vezala: prej mora v družbo in izkusiti svet. Če se v dveh letih njih medsebojna Čuvstva ne izpremene, tedaj ne bo nikakih ovir, da se vzameta, toda za sedaj nofcem, da bi ee ne on ne ona smatrala vezana. Ženska je večkrat izpremenljiva... tem več Milica, ki je še tako mlada; pa tudi Igor Nikolajevič je tak vetrn jak, da utegne desetkrat predrugnčiti evo je namere, — je rekel ▼ smehu Valerijan Petrovič. Knez se je moral pokoriti; pa tudi Milica se ni upirala varuhovemu sklepu. Saj je imela vanj vse zaupanje, prave ljubezni pa itak ni Se občutila v svojem mladem srcu. Bazen tega je bila zima pri koncu in spomladi je bilo treba odpotovati v Nauheim, kamor so zdravniki pošiljali Valerijan a Petroviča. Vrnili so se v Petrograd Sele koncem novembra, potem ko sta napravila potovanje po Italiji. Stric je-bil videti popolnoma zdrav in se je mislil preseliti v Turovo; toda nekega dne pri kosilu pri Jurasovih je prišlo Valerijami Petroviču nenadoma slabo, ko pa je prispel zdravnik, po katerega so takoj poslali, je bil Že mrtev. Zadela ga je srčna kap. Za ubogo Milico je bil to strašen udarec. Drugič je izgubila očeta in postala sirota, ker ded ji je bil popolnoma tuj, a Matilda Ferdinandovna je ni mogla trpeti. V svoji oporoki je pokojni Valerijan Petrovič postavil Milico za edino svojo dedinjo, toda ker ni hotel užaliti brata, je določil za varuha Mihaila Petroviča skupno z grofom J uranovim. Ostali del zime je Milica prebila v Petro-gradu v popolnem osamljenju. Iskrena, globoka žalost in zavest popolne osamljenosti sta jo tako prevzeli, da se je izogibala družbe. Rostislav, ki je z izvrstnim uspehom dovršil akademijo, je bil poeian na državne stro&ke v inozemstvo, nato pa je bil premeščen v kijevski okraj. Knez Igor je bil odsoten in bolan, ker je padel s konja pri dirkah, toda vse je kazalo, da ni izpremenil svojih namenov, ker je po sestrični izrazil Milici toplo in iskreno softalje zaradi njene težke izgube. . V iem »ovem položaju ae je Miličin značaj utrdil m postala je popolnoma neodvisna in krepke volje. Preživela je nekaj mesecev ▼ bili svojega deda, toda pogosta nesporazumi jenja z Matildo Ferdinandovno so jo napotila k temu, da je izrazila željo, preživeti poletje v Turovu; babica je ni zadrževala, m-me Bernar, prejšnja Ml-liČina guvernanta, in Marta Sidorovna sta bili zanjo dovoljno nadzorstvo, si je mislila Matilda Ferdinandovna. General, ki ni mogel prenaSati domačih prepirov in je poleg tega trpel na podagri, je Vmftno tudi dovolil vnukinji, oditi na deželo. VrnivSi se v znane in drage ji kraje, kjer je preživela svoje srečno detinstvo, se je Milica tako privadila tamošnjemu življenju, da je ostala tudi črez zimo in Šele naslednje leto so jo razmere prisilile priti k dedu, ki je bil tedaj v gosteh na Poljskem pri Raugvaldovih. Po dolgih, deset let trajajočih naporih, je Matilda končno zlomila možev odpor ter dosegla, da ji je obljubil iti z njo v Dembovko. S težkim srcem se je general udal. Žalost in jeza sta se v njem nekoliko polegli, a strašna Leopoldova iz-prememba ga je navdajala s pravo škodoželjnostjo. Pred odhodom v Dembovko je posetil generala knez Igor ter mu povedal, da ljubi Milico. Dveletna preizkušnja, naložena mu po Valerij anu Petroviču, ni izpremenila njegovih Čuvstev. Zdaj je zaprosil MiliČino roko in general je bil tega vesel, seveda s pogojem, da pride knes v Dembovko po vojaških vajah in si izprosi MiliČino privoljenje. Ako pojde vse po dobrem, tedaj bi takoj praznovali zaroko. Zaradi tega je general hotel, da pride Milica k njemu na Poljsko. Sporočil ji je tudi knezovo snubitev in jo prosil, naj pred odločitvijo resno pomisli: njegova vztrajnost ji jamči, da bo srečna s njim. Milici ni preostajalo drugega kakor pritrditi II. BSo je okrog Šeste zvečer, dnevna vročina je ponehala, nastopal je prijeten hlad. Stran hifie, ki je gledala na jezero, je imela veliko teraso; zelenje In cvetje jo je obraftčalo in se spuščalo ob ograji stopnic, ki so vedle doli v park stoletnih dreves, metajočih senco na zadnjo stopnice. Na terasi so skupine palm, oleandrov, mirt in oranž tvorile senčnate kotičke, v katerih so stale bambusove stolice in mize. V enem teh kotičkov so sedeli gospodarji gradu in Matilda Ferdinandovna. Polog nje je sedel pred kratkim prišedši gost — visok, suh, postaven mož dvajsetosmih let v odličnrm poletnem kroju. Vkljub obleki si po njegovem obnašanju in zadržanju spoznal v njem na prvi pogled vojaka. Bil je to pruski Častnik. Bil je lep dečko, s pravilnimi, finimi obraznimi potezami, velikimi, resnimi plavimi očmi in z gostimi plavim^ nekoliko kodrastimi lasmi; temne brke so deloma prikrivale lepo začrtane ustnice. Pri nasmehu se je pokazala vrsta pre-belih zob. Gost je bil grof Egon plemeniti Berenklau, bratranec baronese Lojze in nameravani ženin za Kiti ali Meli. Kakor pa je bilo videti, se je malo zanimal za dekleti. Kadil je smotko in s šalji-vostjo pripovedoval zabavne prigodbe svojega potovanja; nato je pogovor prešel na politiko in grof je začel z baronom razpravljati o agrarnem vprašanju Nemčije in o socialistični propagandi med delavstvom. Njihov pogovor nI zanimal dam. Meli se je prva odstranila z izgovorom, da ima gospodinjske opravke; nato se je odstranil baron, ki ga je mučil glavobol, za njim je odšla baronesa, ki je ves Čas nemirno opazovala moža. Samo generalka je fte ostala in se pogovarjala z gostom, ker Kiti je molče prisostvovala in šivala. Zdaj pa zdaj je pogledala v drevored in se sklanjala nad ograjo^ kakor bi koga pričakovala. — Kako je to, da ni še Milice nazaj? — je rekla. — Saj veš, da so njeni jahalni Izprehodi dolgotrajni V tem in v mnogočem se pusti voditi od svojih razvad, — je strupeno odgovorila Matilda Ferdinand ovna. — Ali smem pogledati, če se je vrnila? t*. r Tiste, H to vest od e-gipt-ovsktfi duiiovnov,, ki so čuvali zagrnjeno podobo v Sais-u. Tudi lirugi stari zgodovinarji jo omenjalo in dostavljajo, da se je bilo to «vetoče velemesto, kamor so prihajali ljudje ra vseh krajev svota in <či#ar mornarica je gospodovala V Sredozemskem morju, v eni sami noći pogreznilo v zemljo. To se je hajo ugodilo okoli leta 1300. jwvd Kr. rojstvom. Od tedaj se prepirajo že skoraj tri tisočletja utčenjaki, ima Ii Platonova vest kako zgodovinsko o-wdje ali ne. Iskali so to pogreznje-Atlantido povsod na kopnem in f>od morjem — a ves trud je bil šaman. Leta 19&>. se je pojavila v časo-pisju meservx> poročilo Borchardtovo na lice mesta, profesorju Poinsot-u je razkazal u-čenjak svoje odkritje in ta je potrdil v polnem obsegu mnenje in izjavo svojega nemškega tovariša. Pred kakimi razkritji stojimo? Kaj nam odkrijejo delavci - kopači pod vodstvom neumornega učenjaka? Izsledila se bo kultura, ki je tekmovala v drugem tisočletju pred Kr. rojstvom s staroegiptov-sko kulturo laraonske države ob času, ko jefoila ta na vrhuncu svoje siave. Atlantida, ki je prekašala po svojesa bogastvu, obljudenosti vsa najstarejša mesta, ki je bila središče tedanje svetovne trgovine, je sedaj odkrita. I.eta in ieta a>o-do kopali, z vsakim dnem pridejo novi predmeti na dan, sestavljala se bo iz dobljenih predmetov najstarejša zgodovina. Atlantide, tega zagonetnega mesta najstarejše zgodovine, so se v zadnjem času polaSčali razni romanopisci, toda vsak izmed njih je postavljal to mesto na popolnoma nepravi kraj. Zopet je iztrgal -z žilavo vztrajnostjo učenjak 7agTinjalo, za katerim se >e doslej skrivala Atlantida, ki vlada sedaj zanjo prav tako zanimanje po vsem svetu, kakršno je vladalo pred nekaj desetletij, ko je o-dkril učenjak Schlienian v Prednji Aziji razvaline stare Trojo. _' Mm zgodovinske uganke CHoaeL - Etruški jezik. • Kreta. Ofir? . fcuij. - Velikonočni otok. Kaya. - Stare ameriške kulture. Boj za glozelske izkopanine na Francoskem se nadaljuje. Naj na tem mestu na kratko ponovimo, o Čemer smo že obširneje tudi v na-Sem listu poročali. Na nekem polju blizu Gkjzela so se izkopale starine, radi katerih se je že takoj v začetku vnel hud boj. Nekateri Učenjaki so prepričani, da so vse te najden ine pristne, drugi, prav tako učeni gospodje, pa trde, da so to ponaredbe m da jih je moral kdo zakopati ali iz hudomušnosti ali pa iz kakega drugega doslej Še nepojasnjenega vzroka. Glede teh najdenin so si prišli učenjaki tako v lase, da pride celo do obravnave. Ako so te najdenme pristne, se moremo vprašati, fe katere dobe izvirajo, h kateremu plemenu spadajo, kateri ljudje so živeli v on-dotnfh krajih, kaj pomenjajo znamenja. ki so jih bili zapustili in ki pričajo, da je tod. bivalo ljudstvo, ki je imelo višjo kulturo od vsakega drugega ljudstva v zapadni Evropi. Nobeden ne ve odgovora na vsa ta vprašanja. Slučaj je hotel, da jo ▼ zadnjem času prodrla v svet vest, da je znameniti italijanski jezikoslovec Trombetti odkril skrivnost, ki obdaja etruški jezik. Tudi pri Rtrus-kih imamo opraviti s ljudmi, kojih izvora ne posname^ kojih nar piše sicer lahko naberemo, a nikakor ne razumemo. Vkijuto temu nas loči od njih ttmA približno poltretje stoletje in ne, kakor v slučaju Glozei, toliko in toliko sto let. Ako se vest o odkritju učenjaka Trombettija .potrdi, in nimamo vzroka, da bi o tem dvomili, potem se zna zgoditi, da se razsvetli marsikatero temno in nejasno mesto iz stare zgodovina. Saj je še celo največje Čudo, Id nam ga je odkrilo zgodovinsko raziskovanje v -zadnjih desetletjih, še vedno obdano od neprodirne megle. Na otoku Kreti (južno od Grčije) so se dobili, kakor znano, pred kakimi štiridesetimi leti o-stanki civilzacije, ki prekada, kar se tiče veličine, vse, kar smo poznali iz predklasične dobe starega veka. Ljudje te minoške dobe, kakor so to dobo krstili učenjaki po bajnem kralju M i nosu, so razpolagali s pridobitvami, katerim se moramo čuditi. Imeli so izpopol njeno pisavo, ki je za nas na žalost še vedno velika uganka, imeli so zrelo umetnost, imeli moč in bogastvo. Toda nenadoma, ko je vdrl drug narod na Kreto in razdejal minoška mesta, je legla gosta, temna megla na otok, Minoj-ci so izginili iz zgodovine čiove-štva. Minoška kultura je bila prodrla tudi na Grško kot mikenska kultura, cvetela precej Časa, dokler ni bila uničena od osvajalcev tamošnjega ozemlja, od Dor-oev, prodiraj očiti na grški polu otok. Sledove starih kultur dobimo v vseh delih sveta. Veliko pozornost so vzbudile pred desetletji v Južni Afriki približno štiri sto milj zapadno od soealske obali odkrite skrivnostne razvaline, ki jih je najprej popisal obširneje nemški učenjak Manch. Ustno izročijo ua mohamedanski obali je pripisovalo te razvaline saberki kraljici, ki je iz teh krajev dobivala svojo zlato; tu je moral biti torej stari svetopisemski Ofir. Temu nazi-ranju se je pridružil tudi učenjak Kari Petora, medtem ko so bili po mnenju Angleža Benta Arabci oni, ki so sezidali v osmem stoletju po Kr. r. to mesto. Čigar razvaline smo omeniM. Doslej še ni ugotoviieno, kateri učenjak je v tem ozjru zmagal s svojim naziranjem. V osrednji Aziji so so prav ▼ zadnjih letih odkrili sledovi izumrlih civilizacij, o katerih nam pa manjkajo še podrobnega poročila. Celo v sibirskem pragozdu, tako piše Kapherr, naleti človek na ostanke zgradb, ki jih jo »gradilo ljudstvo, katero jo ie davno Isgi-nilo. Urojehci imenujejo to ljudstvo šutj, ne vedo pa nič o njem povedati. Toda v sibirskih muzejih so shranjeni marsikateri predmeti, ki izvirajo is bivališč in grobov prej imenovanega ljudstva In ki bodo tvorili prej sli slej predme* točnejšega raziskovanja* Najznamenitejše razvaline stare kulture na petem delu sveta so v zadnjih letih večkrat opisani velikanski kipi na samotno v Tihem oceanu ležečem Velikonočnem otoku. Tu so se našle table s pisavo, ki se ne da raafcrati in koje izvor je prav tako neznan kakor izvor ogromnih kipov. ManjSi sledovi tajinstvene civilizacije so se dobili tudi na drugih otokih Južnega oceana in učenjaki sodijo, da morajo imeti vse skupen izvor. Velikanske razvaline v srednjeameriških pragozdovih, posebno na poluotoku Yukatanu, so neme priče Majra-kulture, ki je tudi eno izmed velikih vprašanj pred zgodovinske dobe. Radi sličnosti z egipčansko umetnostjo in kulturo so nastale drroe domneve. V pojasnilo se je privlekel celo pravljični otok At lan tis in čim bolj so nasprotovala dejstva razlagam, tem bujnejša je bila domišljija drznih raziskovalcev. Posebno z napisi ha spomenikih starih Majev so si lomili učenjaki glavo. Kdor bi jih razbral in raztolmaičil, bi re&il velikansko nalogo; prav tako, kakor je velike važnosti poznanje etruftkega jezika in mino-ških književnih del. Amerika ima tako na severu kot na jugu ostanke starih kultur. Na severu so uisetria hribčasta grobišča Še vedno temna točka v Zgodovini, na jtigu se nahajajo ob jezeru Ti ti kaka razvaline, o katerih piše Hageman, da nas silijo do domneve, da treba iskati tam izredno staro kulturo. Ljudstvo, ki )e zapustilo te razvaline, je živelo baje več tisoč let pred Inksr Indijanci, toda-njiheva kultura je v mnogem prekašala kulturo In-ka-Indijancev, ki je bila že sama na zelo visoki '»topnji. To domnevo pa nekateri učenjaki nočejo priznati. Toda ludi U nasprotniki ne vedo povedati, kateri ljudje so bivali tod in kdaj so živeli. Razne zanimivosti V spalni srajci ;wlM v Kairo Luksusni vlak je došel z zamudo štirih ul- v Kairo. Medpo-toma sta mu bila namreč dva vagona zgorela. V vlaicu so se vozili po večini ameriški turisti. Potniki so takoj zapustili goreča vozova, v katerih je zgorela nekaterim ortljaga in tako se je zgodilo, da jc došel v Kairo ameriški milijonar Leister v sami po nočni srajci. Raketa, namenjena za vsemir V iinški «Tages-Post> priobčil j> inženir Ulinski iz V/elsa (Gorenje Avstrijsko), da je vprašanje zračne rakete za raziskovanje v s emira Če že ne rešil, pa vsaj rešitvi približal. Izumitelj izhaja iz staroavstrijske plemenitaške rodbine. Bil je letalec-častnik in se je že t p čas bavil s svojim sedanjim izumom. Sedaj že izdeluje tovarna strojev v Wel;>u poskusni vzorec te rakete in meseca aprila se bo vršil že prvi poskus. Ulinski se namerava, zaprt v raketo, dati izstreliti, da preišče višje zračne plasti. Po njegovi izjavi poleti raketa sto kilometrov visoko. Kako pride inženir iz take višine zopet zdrav in nepoškodovan na zemljo, o tem se ni izrazil v svojem časnikarskem poročilu. Najmanjši časopis Časopis, tiskan na enem samem lističu in le na eni strani, se imenuje «Dnevni pilot* in izhaja na Četrtkovem otoku v Torreški ožini med Avstralijo in Novo Gvinejo. Je to najmanjši dnevnik na svetu. Oblika poročil je nekako brzojavna. Po večini se priobčujejo vesti o parniškem prometu, kar otočane najbolj zanima. Tudi nekaj oglasov ima ta list. Filmska družba naznanja bravcem vzpored kino-gledališča in zobozdravnik iz mesta Cairusa naznanja občinstvu, da bo tri tedne izdiral zobe. Francoske priprave za polet preko oceana V prihodnjih dneh bo napravil prvi izmed kandidatov za prekooceanski polet iz Pariza v New-York poskusne polete. Pilot Drouhin se je združil z inženirjem Couzinetom in zgradil posebno letalo za to podjetje. Njegov enokrovnik je širok 27 m in je opremljen s tremi motorji po 180 konjskih sil. Letalo bo imelo posadko petih mož in bo nosilo s sabo 6200 litrov bencina, kar bo zadostovalo za pet- deset ur poleta. Dobilo bo ime smavricae. Po Izjavah francoskih strokovnjakov ima to letalo Se največ izgleda do popolnega uspeha. Tudi Nen>dlja se pripravlja Tudi Nemčija se pripravlja na prekooceanski polet. V des-sauski tovarni, kjer se grade letala Junkers, se pripravljajo v ta namen posebna letala. Listi poročajo, da je izjavil stotnik Kohl, pilot zračne družbe «Luit-Hansa» in specialist za nočne polete, da poskusi v najkrajšem času svoj polet Črez ocean, in sicor od vzhoda proti zapadu torej, iz Evrope v Ameriko. i£ra za moža Študentke ameriškega vseučilišča v Pennsylvaniji so imele pred dnevi tekmo v tennisu (igra z žogo). Določeno je bilo, .da dobi zmagovalka v dar — moža. Harolci Bi ovvman, bogat in mlad Amerikanec, sam navdušen pristaš tenuiškega sporta in obenem izvrsten igralec, je namreč Izjavil, da se poroči z najboljšo igralko. Ker pa ni hotel preveč riskirati in se izpostaviti nevarnosti, da dobi grdo dekle, a pi} tem dobno igralko za ženo, jo sam izbral od osemdesetih študentk dvanajst, od katerih jih je pa pet odstopilo, ker jim nagrada, t. j. Browman, ni ugajala. Med ostalimi se je pa vnel hud boj, štiri dni so se igralke borile za zmago in ra moža. Končno je zmagala eden in dvasetletna študentka Ivonne SmitU. Zaročila ste se oba kar na igrišču in obhajala zaroko z obedom. Nekaj dni potem sta že stopila pred uradnika, ki ju je zvezal v zakon. Hudomušen ponarejevalec V Moravski Ostrovi so prišli t zadnjem času ponarejeni dinarski bankovci v promet, katere je opremil hudomušen ponarejevalec s šaljivo opombo: «Pona-redba tega bankovca se ne kaznuje.* Kot dan izdaje jo naveden: 1. april 1928. Poroka Indijskega knsca Kakor smo že omenili, se je zaljubil indijski maharadža is Indore v ameriško milijonarko Nancy Miller in sklenil, da se s njo poroči. Nevesta je prejšnji teden prestopila k budizmu na slovesen način. Kopala se je v sveti reki in molila k sto in osmim svetim kravam. Maha-radža ima že dve ženi, mlajša med njima se je začela ▼ znak protesta proti Američanki postiti in namerava vztrajati t tem do svojih zadnjih moči. Pred kratkim se je vršila poroka, na kaiero je bilo povabljenih več tisoč oseh. Pri tem se je razvil tak sijaj, kakršen je opisan v «1001 noči* v Sibiriji Brzojavka is Moskve naznanja, da je padla temperatura o priliki zadnjega mraza v Petro-pavlovsku v Sibiriji na 75 stopinj pod ničlo. Mnogo prebivalcev je zmrznilo. V tem kraju doslej Še niso zaznamovali tako hudega mraza. švedskega profesorja Na podlagi dosedanjih statističnih podatkov glede rojstev in umrljivosti v vsaki državi, je izračunal švedski učenjak Syen Brisman, da bo prebivalstvo v vseh državah še 25 let narašča^ lo, potem bo pa začelo njegovo število padati. Po njegovem računu bo zavzemala po omenjeni dobi Italija tretje mesto v krogu evropskih držav. Prva je in o-stane Rusija, za njo pride Nemčija, koje prebivalstvo se pomnoži v petih petletjih od 62 in pol na 77 milijonov, Italija zviša, svoje državljane na 62 milijonov in pol. Tudi v Franciji se pomnoži prebivalstvo, a samo za dva milijona, Anglija pa za 6 milijonov, tako da bo štela Francija. 42, Anglija pa 49 milijonov prebivalcev. Približno e-nako kakor Italija se razmnoži tudi Španija in bo prešla od 22 do 35 milijonov. O manjših državah se švedski raziskovalec ni izrazil. Italijansko Malo V tovarni letal v Šesto Calen-de blizu Milana se gradi velikansko letalo, ki bo služilo za polet preko oceana brez vsake postaje 12.000 km daleč. Letalo je skoaroda že dovršeno. Še ta mesec pričnejo poskusni poleti z njim. S tem letalom namerava stotnik Del Prete prele teti o-cean. Kdaj se bo vršil ta polet, še ni določeno. Nizko je padel V Miskolcu na Ogrskem je bil aretiran petdesetletni železniški inženir O to Bizel radi potepu-Stva; pripeljali so ga pred sodnika. Inženir je iz ugrledne družine, govori Šest tujih jezikov, učil se je v Parizu, gradil Angležem železnice v Afriki in je vodil železniška dela v Avstraliji. Ko se je vrnil iz vojne domov, ni mogel dobiti nobene službe, vdal se je pijači in se potepal. Sodnik ga je oprostil. Krojaški pomočnik kot Izumitelj Pred nekaj tedni smo poročali o znamenitem izumu krojaškega pomočnika Otona Brauna iz Weyerja na Gorenje Avstrijskem. Posrečilo se mu je sestaviti nov aparat, ki omogoči pri eksplozivnih motorjih pet in dvajset odstotno prihranitev bencina. Pomočnik je dal svoj izum patentirati na Dunaju, toda ni mogel dobiti finančnika, ki bi ta izum izkoristil. Nato se je obrnil v Ameriko. In sedaj prihaja od tam vest, da so ameriški finančniki povabili mladega izumitelja k sebi, tu je patentiral svoj izum in poslal vzorec svojega izuma tudi v De-troit, v tovarna avtomobilov Henry-ja Forda. Ford ga pokliče k sebi in črez noč bo lahko krojaški pomočnik postal bogat. Najhitrejše Hvali Neki angleški zoolog je napravil celo vrsto poskusov glede hitrosti pri živalih. Hrt (pes) napravi več ko 1250 metrov v eni minuti. Koj za njim prihaja konj z 1169 m, žirafa z 900 m, tiger z 860 m, severni jelen z 850 m, volk s 570 in zajec s 400 m. v eni minuti. Med ribami je pli-skavica (delfin), ki brez vsakega truda prepotuje eden in trideset km na uro. Slanik napravi 22 km in 23 km kit, in lo vkljub svoji neokretni obliki. Nenavadno vabilo Lindbergh, znani ameriški letalec, je povabil člane zbornice in senata, naj bi se v njegovi družbi in pod njegovim vodstvom udeležili kakega poleta. Vsakokrat bi vzel s seboj osem do deset poslancev. Navadno so doslej