tf ev. 71 a. I LMaft f SRH'Ite l Kraju B2i Posamezna ftevHka stane 2 Din. LflO LE Naročnina xa državo SHS: aa mesec ...... Din 30 i« pol leta ..... .120 sa <*«lo leto .... .240 ia inozemstvo: mesečno. ......Din SO Cene Inseralomr Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din T—. večji oglasi nad 45 mm vlSine po Din 2'50, veliki po Din 3— In 4 -, oglasi v uredniškem delil vrstica po Din . Pr! »ačjam naročilu pgpust Sobotna Izdaja: celoletno v JngoslavIJ! .... Din <0 v Inozemstva. ... . 80 S tedensko prilogo ^Ilustrirani Slovenec" Izhaja vsak dan IzvremSl ponedeljke In dnevi: po prazniku ob 1. url zjutraj. PoSlotoa plaCena v aolovlnL Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6 III. Rokopisi se ne vračajo- netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva leleton 50, upravniitva 328. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (ia inserote) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 14.797. Kdo so narodni izdajalci? Dne 31. januarja t 1. smo objavili Članek »Ali se jim odpro oči«. V tem članku smo razkrili, da so ljubljanski kolovodje >mladinov< denuncirali l. 1922 jugoslovanski zavod Jadransko banko v Trstu pri italijanskih, fašistovskih oblasteh. Dostavili smo: >... točno vemo, kje je bila v Trstu skovana ta denuncijacija, kdo je sodeloval pri sestavi te denuncijacije in kdo in koliko denarja so dobili poniagači pri tej denun-cijaciji.« Ker »Narodni Dnevnik« zahteva »v lemnu poštene jugoslovenske nacijonalno javnosti, da se zadeva razčisti do dna!« in ker mi nismo vajeni trditi stvari, ki niso resnične — evo dokazov: Denuncijacija jugoslovanskega zaveda v Trstu pri tržaških, italijansko-fašistov-skih oblasteh se je sestavljala v Trstu v hiši slovenskega trgovca Ferfolje, s katerim so bili »mladinski« prvaki že od leta 1919 (doba izvoznic) v ozki in zanje plodonosni kupčijski zvezi. Na pismeni denuncijaciji je sodeloval v sporazumu s svojim političnim šefom in z bankirjem »mladinov«, eden »mladinskih« kolovodij iz Ljubljane — dr. Milko Brezi ga r. Dr. Milko Brezigar je tudi izplačal denar podkupi jencem in sotrudnikom, in organiziral publiciteto oele afere. Dobili so: K o 1 u m b i 5, odpušreni uradnik Jadransko banke v Trstu, ki so se ga »mladini« poslužili ca podpis denuncijacije Z>»n 3/3.1 j00 in mu je bilo obljubljeno mesto prokurista v Slavenski banki v Zagrebu. Pozneje pa se mu je plačala odškodnina za to, da je na to mesto resigniral. Dr. Mahniču, tedaj tajniku Jadranske banke v Trstu, se je izplačalo Din 250.000. Tudi njemu se je preskrbela druga služba. Advokat dr. F e r f o 1 j a (sorodnik trgovca Ferfolje), je prejel 50.000 lir. O. E k a r (dopisnik tržaških listov in »Jutra«) in neki drugi žurnalisti so prejeli za organizacijo in širjenje afere po li-Btih, 150.000 lir. Denuncijacija, ki se je vložila v Trstu v juliju 1922, je bila skrbno pripravljena. Še v istih urah, ko je bila denuncijacija vložena, so prinesli gotovi tržaški listi in že nastopni dan vsi večji listi po celi Italiji natančna poročila o vsebini denuncijacije in o celi aferi s pravilno pisanimi slovanskimi imeni prizadetih oseb, istotako so listi v Jugoslaviji, Avstriji in Češkoslovaški tokoj prin sli poročila o vseh detajlih. Že 24 ur po denuncijaciji v Trstu so celo banke v Newyorku že odklanjale honoriranje čekov Jadranske banke! Ta denuncijacija v juliju 1922 je bila maščevanje ljubljanskih »mladinskih«• prvakov za to, ker je tedanji ravnatelj Jadranske banke dva meseca poprejo razkril na občnem zboru Jadranske banke v Ljubljani v silobranu proti »mladinskim« tibim intrigam, njihove proslule manipulacije na škodo Tehniškega visokošolskega fonda. Koroškega plebiscitnega fonda, slovenskih zadružnih organizacij in Jadranske banke. Alco gospodje hočejo pred sodišče — pismeni in ustmeni dokazi so na razpo'ago! Za navedbo gornjih dejstev prevzemamo odgovornost! Če je še kdo, ki prisega na »jugosla-venstvo«, »nacionalizem« in »državotvornost« S. D. S., zdaj še lahko spregleda, kako izgleda v resnici »nacionalizem« dične družbe okoli dr. Žerjava, ki se ni pomiš-ljala slovenski gospodarski zavod uničili s tem, da ga je ovadila kraljevi fašistovski italijanski vladi. Evo vam dokazov — ovrzite jih, če morete! Pošteno slovensko ljudstvo — in tudi večina njegove inteligence — bo pa 8. februarja obsodilo nemoralne metode te družbe s tem, da bo volilo dr. K o r o S c a 1 PROTEST SRBSKE STRANKE. Belgrad, 3. febr. (Izv.) Srbska stranka je poslala kralju obširen protest proti nasiljem, ki jih izvršuieio oblasti proti njenim pristašem. Belgrad, 3. febr. (Izv.) Celokupno bel-grajsko časopisje so ol:širno bavi s sestankom voditeljev opozicionalnega bloka v Zagrebu in prinaša dolga poročila o tem sestanku in izjave posameznih voditeljev. Današnje »Vreme« prinaša na prvi strani naslednji razgovor svojega zagrebškega dopisnika z dr. Korošcem o političnem položaju: Zagrebški dopisnik »Vremena« je stavil dr. Korošcu sledeča vprašanja: »Kakšen je položaj v Sloveniji?« Dr. Korošec je odgovoril: »Izvrsten! Dobili bomo isto število mandatov, kakor pri prejšnjih volitvah. Mogoče dobimo tudi več. Položaj za opozicijo je sploh dober. Opozicija je posebno v zadnjih 14 dneh znatno napredovala.« »Ali bodo postavljene Radičeve skrinjice?« »Tudi na to možnost smo mislili. Z Belgrad, 3. februarja. (Izv.) Po nedeljskem shodu, na katerem je Pašič ponavljal svoje stare šale, se je razcep v radikalni 6tranki pospešil in jasno dokumentiral. Poročali smo že, da je govoril tudi nanovo oživljeni in v politično areno vneljani Živ-kovid, ki so ga nekateri krogi takoj po njegovi kandidaturi namesto umrlega belgijskega župana označili za Pašičevega naslednika. Da so bile te vesli resnične, se je pokazalo na tem shodu, kjer so znani Pašičevi agitatorji klicati, ko se je Živ-kovič pojavil na govorniškem odru: »Živio Pašičev naslednik!« Očividno je, da je bila ta manifestacija aranžirana in je bil njen cilj, Jovano-viča javno potisniti v ozadje vsled njegove demisije s predsedniškega mesta glavnega izvrševalr.ega odbora radikalne stranke. Pri tem ni treba posebno nag'a-siti, da je bi'a ta manifestacija tem bolj očitna in ostra, ker je Jovanovič povsod veljal za naravnega, edino mogočega Pašičevega naslednika v vodstvu rad'ka!ne stranke. Jovanovič s svojo strujo ni stal ravnodušen. V svojem stanovanju je imel s svojimi prijateji po shodu več sestankov. Iz krogov udeležencev sno zvedeli, da je Jovanovič na teh sestankih svoje prijatelje informiral o svojih bodočih korakih. Očividno hoče za vsako ceno nadaljevati Belgrad, 3. febr. (Izv.) Zvezda viteza železne roke Svetozarja Pribičeviča tone in do 8. febr. bo za vedno ugasnila. Njegovi naknadni prijatelji se ga drug za drugim skušajo odkrižati. Obtožujejo ga in napovedujejo, da bodo proti njemu takoj po volitvah vložili obtožbo radi nasilj, ki jih izvršujejo razni organi in plačane bande. Za bivšim ministrom dr. Pelešem, ki je v tem smislu poročal tudi kroni, je prišel minister na razpoloženju in voditelj vojvodinskih radikalov dr. Žarko Mlladi-novič, ki je danes prispel v Belgrad. Kakor znano, je dr. Miladinovič nosilec liste proti Pribičeviou v Liki, ki tam nastopa pod firmo narodpega bloka. Dr. Miladinovič je okrajni kandidat na Pašičevi listi v Sremu in sicer za okraj Ruma. Dr. Miladinovič je prispel v Belgrad, da Pašiču poroča o nasiljih, ki jih izvršujejo Pribičevi-čevi ljudje in plačani potepuhi nad radikalnimi radikali. O tej zadevi se je Vaš dopisnik razgo-varjal z Miladinovičcm, ki jo razložil sistem Pribičevičeve borbe. Ko je bil dr. Miladinovič te dni na agitaciji v Liki, so orožniki v Gospiču najjjrejo aretirali njegovega šoferja, vsled česar je moral ostali dva dni v mestu. V nekaterih drugih krajih so mu prepovedali shode in zaupne sestanka V Gračanici na so plačani ootepu- ozii :>m na to smo zavzeli svojo stališče. Mi; ili, naredili in pripravili smo vse, kfr je otrebno v tem slučaju storiti. Kaj jo tu pripravljenega, ne morem povedat', kei je to tajnost. Lahko rečem, da bo opc-zicj ,a dobila svoje mandate in da režimske stranke na ta način ne bodo ojacene.c »Kaj mislite, kako se bo položaj razvil po volitvah?« »Mislim, da se bo nadaljeval tam, kjer se "e neha! pred imenovanjem P.-P. vlade. Tal.rat sc je z vsemi silami delalo na to, da pride do koncentriranja strank. Ustvarjanje tega mandata je bilo poverjeno Ti-motijeviču, toda brez uspeha.« »Ali sle na sestanku govorili o obtožbi proti Radiču in njegovim tovarišem?« »Nismo, ker so ni vrecbio s tem baviti. Sodišče je izreklo svojo besedo. Obtožni materijal so je razblinil v nič kakor milni mehurček.« borbo proti korupcionističnim elementom, ki morajo biti po njegovem prepričanju popolnoma izolirani. Na ta način bi se eventualno pod njegovim vodstvom ohranilo edinstvo radika'ne stranke, kakor jo je Jovanovič zagovarjal na znanih značilnih sejah glavnega odbora radikalne starke maja meseca lanskega leta. Izdelan je bil obširen memorandum o terorju in nasilju in nezaslišani korupciji, ki jo izvršujejo vladne stranke proti vsem in vsakemu, ki niso njihovi pristaši. Ta memorandum je bi! izročen kralju. Izdelan je bil zaupen proglas na vse Jovanovičeve prijatelje v radikalni stranki, v katerem se jim dajejo točna navodila za agitacijo in za borbo proti nasilnim elementom v poslednjih dneh borbe. Posledice te borbe so tako važne in dalekosežne za nadaljnji razvoj naše notranje politike, da jih je težko presoditi in že sedaj pravilno ocenili. Treznejši radikali s simpatijo gledajo na to akcijo, in vidijo v njej edino možnost, da radikalna stranka kolikor toliko ohrani svojo pozicijo. Nadaljevanje politike dr. Laze Markoviča bi po splošnem mnenju pomenilo popoln razpad nekdaj tako mogočne stranke srbskega naroda. Opozicionalni krogi gledajo na to akcijo kot na naravno posledico sadistične politike znanih kriminalnih tipov. ■ hi napadli dr. Miladinoviča in njegovo spremstvo, potem pa so oblegali hišo, v kateri se je vršil radikalni sestanek. Vsled takega terorja so radikali silno ogorčeni. V mnogih krajih je prišlo do spopada med obema skupinama. Oba kandidata na Pribičevičevi listi Zdravkovič in Dakič sta se odrekla kandidaturi, o e^mur sla obvestila glavni odbor radikalne stranko. Na srbsko prebivalstvo sta izdala proglas, v katerem pozivata ljudstvo, da naj glasuje kot en mož proti Pribičevicu za listo dr. Miladinoviča. Vsled tega nastopa obeh radikalnih kandidatov je postal edini dosedaj sigurni mandat Svetozarja Pribičeviča zelo dvomljiv. Na vprašanje o posledicah takega Pri-bičevičevega delovanja je dr. Miladinovič izjavil: »Poročal sem o tem divjanju Jova-noviču in Pašiču. Težko da bo takoj sedaj moral Pribičevič nositi zato posledice, ker nas loči le še 6 dni do volitev. Popolnoma sem prepričan, da je ministrski predsednik Pašič uvidel pogubnost sodelovanja samostojnih demokratov v vladi. Zato sem globoko prepričan, da je usoda Pribičevi-čevih policaj-demokratov zapečatena. — 8. februar bo za Pribičeviča in njegove tovariše grenak konec njegove nolitirne ka-rijrre, kar bo v korist konso ldaciie naše države in mirnega sožitja Srbov, Hrvatov in Slovcncev.« PRAVDINO POROČILO O VOLIVNIH UKREPIH ZA HRVATSKO. Belgrad, 3. febr. (Izv.) Kakor se vid?, pripravlja vlada za poslednje dni nova i z-nenadenja, ki bodo brezdvomno take narave in :ako ostra kakor dosedaj še ni bilo nobeno. O tem piše tudi današnja »Pravda« na uvodnem mostu in pravi med drugim sledeče: »Kakor smo že javili, je vlada po novno sklepala o zadržanju državnih oblasti na dan volitev. Kakor izjavljajo posamezni ministri in politiki, ki stoje blizu vlade, teh odločb ne bodo objavili, ampak jih bodo obdržali v tajnosti do volitev. Lan pred volitvami bo notranjo ministrstvo h>, dalo vsem okrajnim oblastem v notranjosti zaupne naredba. Kake bodo te naredbe, je lahko slutiti, posebno ako se oz"ramo na celotno dosedanje vladno delovanje, na vsa nasilja in nezakonitosti, ki so bile poslednje dni izvršene po policiji ali z njeno pomočjo. Za HRSS bodo izr'ane specialne naredbe. Kakor smo zvedeli, se zlasti misli to, da bi Radičevih skrinjic ne postavili. Postaviti mislijo skrinjice v nekaterih volivnih okrožjih, v drugih pa ne. Tam, kjer bi jih postavili, bi nastopila policija. Govori se^ da bodo tam uporabljali vsa tista sredstva, ki se bodo uporabljala v južni Srbiji: Po. tvorjevanje zapisnikov. Vlada je poslala ra Hrvatsko močne orožniške čete. To potrjuje Pribičevičev organ »Reč«, ki poroča o dirigiranju orožnikov ra Hrva'sko, ki naj varujejo red in mir za časa volitev. Pravi, da so tudi velike skupine Srnaocev cdšl<» na Hrvatsko. Verjetno je, da bodo tudi ti varovali volivno »svobodo«. Te volitve bodo, to lahko že sedaj trdimo, pa naj rečeja vladni listi karkoli, vse drugo, samo svobodne no.« K tej vesti dodajamo, da se je danes v predsedništvu vlada vršil sestanek, kateremu so prisostvovali Pašič, Svetozar Pribičevič, Maksimovič in dr. šurmin. Na se* Stanku se je govorilo o teh ukrepih. Zanimivo je, da je takoj po tem sestanku Bo?o Maksimovič odšel na dvor, da poroča kralju, PRIBIČEVIČ KLICAN NA DVOR. Belgrad, 3. febr. (Izv.) Tekom današnjega dne je bil na dvor poklican Sveiozar Pribičevič. To avdienco spravljajo v zvezo z znanim memorandumom Ljuba Jovano-vita in njegovih tovarišev, o katerem poročamo na drugem mestu. DRŽAVNI P0DTAJNIK WTLT)ER IZKLJUČEN IZ ČASNIKARSKE ORGANIZACIJE. Zagreb, 3. febr. (Izv.) Včeraj je častno sodišče zagrebške sekcije novinarskega udruženja pod predsedstvom dr. Lor-kovica sklepalo o obtožbi proti drž. pod-tajniku Wilderju, da je sodeloval pri preganjanju časopisja, posebno pri prepoved! kolportažo »Hrvata«, »Večera«, »Novosti«, »Hrvatskega listac«, dalje pri ustavitvi su-šaškega »Novega lista«, »Hrv. .Tedinstva<, >Medjumurskega Hrvata«, jGraničarja«, »Srijema«, »Hrv. Branika«, »Hrv. Glasa«, »Hrv. Rječk, »Hrv. Domovine« in ^SIo-bodnega doma«. Na seji so pregledni! dokumente, ki so bili priloženi obtožbi, ter sklenili, da se Wilder za vedno izključi iz novinarskega udruženja. Belgrad, 3. febr. (Izv.) V tukajšnjih krogih je bila z velikim zadovoljstvom sprejeta vest o sklepu zagrebških časnikarjev. Tudi belgrajski časnikarji eo pod-vzeli akcijo, da se solidarizirajo z zagrebškimi časnikarji. V tem smislu so sestavili obširno spomenico proti nasilju, ki ga vlada Izvršuje proti Časopisju in zahtevajo, da so lakoj skliče izredna seja Jugoslovanskega časnikarskega društva, da se pridružijo sklepu zagrebških časnikarjev, da se izključi iz časnikarskega društva Ve-česlav Wilder. Vladi je ta na:top skrajno neljub. INTERNACIJA DR. MAČKA TN T0VA!?I-ŠEV PRED KASACIJSKIM SODIŠČEM. Zaprcb, 3. febr. (Izv.) Včeraj dopoldne se jo vršila plenarna seja kasadjskoga sodišča v Zagrebu, na kaleri so razprav-1'ali o pritožbi gr. Trumbiča radi internacije dr. Mačka in tov« riše v. Kasač! isko sodišče jc odločilo, da spora glede kompe- Razkroj med radikali se nadaljuje. JOVANOVIČEVA AKCIJA PROTI KORUPCIONISTOM. — SPOMENICA O NASILJU IZROČENA KRALJU. tence med sodno in upravno oblastjo ni, v zadevi pritoJbe dr. Trumbiča mora pa sodni stol meritorno rešiti, če ostanejo dr. Maček in tovariši v zaporu fili ne. Seja Godnega senata, ki bo o tem odločal, se bo vršila še ta teden. SODNIKI PROTI POLICIJSKEMU RAVNATELJU. Zagreb, 3. febr. (Izv.) Državno pravd-ništvo v Zagrebu je prejelo ovadbo sodnikov sodnega stola v Zagrebu proti policijskemu šefu dr. Bedekoviču. Drž. pravdnik je ovadbo odstopil višjemu državnemu pravdniku, ki bo ovadbo izročil banskemu stolu, da odredi, katero sodišče naj vodi tozadevno preiskavo. KASAČIJSKO SODIŠČE IN POLICIJA. Zagreb, 3. febr. (Izv.) Kasacijsko sodišče je odločilo, da »Slobodni dom« sme izhajati. Nato je uredništvo »Slobodnega doma« vprašalo policijo, če vztraja na svoji odločitvi. Policija je odgovorila, da ■vztraja pri svoji prvotni odločitvi, tla »Slobodni dom« ne sme izhajati. PROTIŽI DOVSKE DEMONSTRACIJE. Rokarešt, 3. febr. (Iyv.) Med predavanjem prof. Savinnija na medicinski fakulteti v Jassy-ju ie prišlo zopet do izgredov od strani proližidovskega dijaštva napram slušateljem-Židom. Pri demonstracijah je došlo do krvavega pretepa, med katerim so bili Judje pahnjeni iz univerzitetnega poslopja. Štirje židovski dijaki so težko ranjeni. Predavanja so vsled teh dogodkov bila takoj odpovedana. Požun, 3. febr. (Izv.) Na tukajšnji univerzi je došlo do demonstracij proti židovskim slušateljem. Protižidovsko dijaštvo zahteva, da se Židje izključijo z univerze, drugače stopi v štrajk. Oblasti tej zahtevi niso ugodile in nastopajo energično. DdkocI dobivajo žerjavove! denar ? Mariborska »Straža« priobčuje dne 30. januarja t. 1. v svoji 13. številki sledeči članek: Klika, ki se zbira krog dr. Žerjava in »Jutra«, troši in razmetava denar kar na milijone in milijone. Pri pogledu na to razmetavanje denarja od strani Žerjavovcev se mora vsak trezen in pošten človek vprašati: odkod dobiva ta klika denar? Odgovor na to vprašanje se glasi že od rojstva »Jutra«: Žerjavovce in njihova časnikarska podjetja zalaga z debelimi milijoni Slavenska banka. Vsakdo si bo mislil pri tem odgovoru; Kako in zakaj bo banka tako nespametna in izmetavala milijone za ... (izpustili mi. Op. ured.) žer-javščino. Dr. Žerjav je znal pobasati v malho Praprotnikove Slavenrke banke težke milijone in to pod lepo donečo firmo »nacionalizacije«. Razne Žerjavove nacionalizacije so vrgle Slavenski banki milijone in milijone, in to brez vsega truda preko noči s pomočjo čisto navadne ,.. (izpustili mi. Oo. ured.). Pri raznih nacionalizacijah je Slavenska banka z Zerjavo-vo pomočjo zaslužila z eno roko, z drugo pa podprla kot zahvalo za zaslužek »Jutro« in njegovo kliko z milijoni. Tokrat hočemo navesti samo en zgled Žerjavove nacionalizacije, ki se je odigral v srcu Perlekije in ki je vrgel Slavenski banki lepe svote, a poštene ljudi pa .... (iznustili mi. Op. ured.) spravil na beraško palico. En primer dr. Žerjavove »nae!cnaHzac»ie«. Dne 1. septembra 1921 je kupil Rus Anion Lumir skupno s svojim svakom opekarno in električno podjetje v Križev-cih pri Ljutomeru. Rus Anton Lumir je bil pred vojno v Kijevu posestnik tovarne, mlina in žage. L. 1916, je prišel kot vojni ujetnik v Križevce, tamkaj je ostal in se oženil z Znidarieevo sestro Matildo. Gosp, Lumir in Znidarič, ki je bančni uradnik, sta skleni'a družabno pogodbo in v podjetje je Lumir investiral pretežno večino gotovega denarja stroje in druge moderne potrebščine za obrat. Rusova prvotna gotovina in stroji so znašali vrednost 8 milijonov kron, ZniJaričev delež pa 500 tisoč kron. Drago Znidarič pa je delež na podjetju prodal tedanjemu predsedniku Sla-venske banke, ta pa Ivanu Sketu, tedanjemu uradniku v Slavenski banki. Sket in Lumir sta sklenila I. januarja 1923 družabno pogodbo. »Uradni list« za Slovenijo štev. 43 jc objavil to-le: Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlokom od 3. aprila 1923, VI. štev. 1934, odobrilo Slavenski banki v Ljubljani ustanovitev delniške družbe pod firmo »Križevska industrijska d. d. s sedežem v Ljubljani«, Brez najmanjše vednosti Rusa Lu-mlrja so žerjavovci spremenili Lumirovo in Sketovo družabno podjetje v delniško družbo. Za odobritev te... (izpustili mi. Op. ured.) od strani ministrstva sn rabili Lumirov pod is in tega so po .,. (izpustili mi. Op. ured.) agromerkurski praksi — ponaredili. Ko je Lumir v »Uradnem listu« črno na belem čital, da je ogoljufan, se je peljal v Ljubljano k Slavenski banki. Pri banki je tedaj poleg Praprotnika ravnateljeval drug Žerjavov intimus, znaui beljski direktor Anton Kristan. Anton Kristan je Lumirju pojasnil celo zadevo tako: on mora svoj delež pri opekarni prodati Slavenski banki, ker je tuj državljan in njegovo podjetje se mora po odloku trgovinskega ministrstva nacionalizirati. Tone Kristan je še zagrozil Lumirju, da ima glede njegovega podjetja nalog za nacionalizacijo že v rokah in nastopa v tem razgovoru z Lumirjem kot uradna oseba. Ako bi se pa Lumir protivil prostovoljni prodaji, potem mu bodo njegov delež enostavno vzeli, njega pa, kot tujega državljana, iztirali v Rusijo. Ako bi se pa Lumir odločil takoj za prodajo svojega deleža banki, mu je obljubil Kristan mesto podpredsednika v novi delniški družbi z mesečno plačo 4000 dinarjev in stanovanjsko hišo v Ključarov-cih, ki spada k podjetju, bi naj ostala last Lumirjeve žene Matilde. , Ravnokar navedene grožnje in ponudbo je pošteni Rus Kristanu kot žalibog bivšemu ministru verjel in se mu vsedel na nastavljene limanice. Lumir je podpisal pogodbo, ker mu je Kristan pred podpisom še grozil, da je te pogoje za prodajo Lumirjevega deleža iz-posloval on, Tone Kristan, kot »p-jšte-njak«, Praprotnik bi mu pa sploh niti ficka ne dal, ker bodo itak vsa večja podjetja potom Slavenske banke nacionalizitma. Kdaj je izvedel Lumir, kako so goIjr!r!S? Letos 1925 se je mudil ogoljufani Rus v Belgradu in je tamkaj izvedel, da njenu kot ruskemu državljanu ni pretila prav nobena nacionalizacija. Gospod Kristan ni imel od ministrstva prav nobenega naloga za nacionalizacijo, ampak je s tozadevnimi grožnjami Lumirja enostavno speljal na led in ga ... (izpustili mi. Op. ured,). Za koliko so ogoljufali Lumirja? Lumir je bil torej po Kristanovem zatrdilu podpredsednik delniške družbe, a | 13. juli;a 1923 so ga tudi od te službe odstavili in ga popolnoma izpodrinili iz pod-| jetja. Ko je bil Lumir vržen iz podjetja, je zaradla tudi hiša njegove žene delniški družbi. Hiša s posestvom predstavlja vrednost 1,200.000 K. Rusa Lumirja, ki je imel v podjetju glavni delež v gotovini in v ; strojih, so žerjavovci ogoljufali za več nego 2 milijona dinarjev in vrgli njega čisto iz podjetja, ženo pa na cesto iz Ikjftne hiše. »Straža« nadaljuje; Da se pa ne bo kak dr. Lipold ali Pivko izgovarjal, da smo si celo zadevo izmislili, naj stopi ta gospoda na mariborsko okrožno sodišče, kjer je cela zadeva v rokah pravice. Nacionalizacij, kakor ravnokar pribita, so »Jutrovi« klikarji izvedli potom Slavenske banke že več. Vsaka taka nacionalizacija je vrgla tem.... (izpustili mi. Op. ured.) najmanj 4 milijone dinarjev. Sedaj pa poštena slovenska javnost lahko spozna, odkod dobiva »Jutro«, »Domovina«, »Narod« in »Tabor« denar, odkod denar za Pivkove in Žerjavove avtomobilske vožnje in za agitatorje! Ljudje, ki so se na tako ... (izpustili mi. Op. ured.) način prikopali do denarja, se drznejo nastopati kot kandidati in obljubljajo ljudstvu nebesa samo radi tega, da bi jih poslanska čast rešila pred kajho, kamor spadajo ... (izpustili mi. Op. ured.). Upamo, da bo ravnokar pribiti slučaj ... (izpustili mL Op. ured.) žerjavščine marsikateremu naprednjaku pred temi volitvami odprl oči. Zagrelia. Prepeluh se je z vso silo vrgel na nekatere dolenjske kraje, da bi priborili vsaj en hrvatski mandat na Kranjskem. Na vse strani šari z republiko, na katero seveda prav taka s""»lo v~r;>roe kot Radič, kateri se je izjavit, d« je zadovoljen tudi z monarhijo. Pri svoji agitaciji pa Prepeluh marsikaj zamolči, kar moramo zato mi tembolj povdariti. Prepeluh se jr d«r>?!a udinjal Hrvatom. Hrvatje so ga postavili in potrdili za kandidata, Hrvatje dajejo danar za agitacijo ,celo letakov Prepeluh ne moro »eč izdajati v lastnem imenu, temveč mu jih podpisujejo Hrvatje, Hrvatje hočejo Slovenijo spraviti pod svojo komando, kot jo zdaj že šest let komandirata Pašič in Pribičevič. Ali naj po Prepeluhovem vzoru Slovenija postane kdaj še molzna krava centralistične Hrvatske? Hrvatje pa hočejo in zahtevajo še več! Oni hočejo celo odtrgati del slovenskega ozemlja od Slovenije. Od starih časov slovensko Prekmurje hočejo Hrvati zase in to zlasti Radičeva stranka! Tega tudi prav nič več ne taje. Prepeluhovo »republikanstvo« pa naj bo tisti voz, ki naj pripelje Slovence pod hrvatski jarm. Vprašamo; Koliko pa bo Slovenec na boljšem, če plačuje davke namesto v Belgrad v Zagreb? Koliko bo Slovenec na boljšem, če bo namesto narodne skupščine v Belgradu hrvatski sabor v Zagrebu z ogromno hrvatsko večino odločeval o slovenskih zadevah, o slovenskem gospodarstvu, o slovenskem kmetijstvu, slovenski šoli itd. Slovenci bodo morali zopet ponižno prosjačiti ali se boriti za vsak drobec posebej. Ali pa bo mogla Slovenija Dr. Žerjav in Slovemia. sploh živeti z drobci, da o kakem napredku in razvoju sploh ne govorimo. Kaj nam bo neki pomagala Prepelu-hova republika, v kateri pa bomo morali hlapčevati Zagrebu? Seveda, Prepeluh o tem previdno molči, ali pripoveduje, da ne bo tako. Morda je celo sam tako nespameten, da misli, da ne bo tako. Pa naj pripoveduj®, kakor hoče, tako bo prišlo, če bomo šli s stranko, ki je že danes pod hrvatsko komando. Danes nam Hrvatje komandi-rajo, koga naj volimo, da bo njim prav, jutri pa nam bodo komandirali, kako naj v Zagreb davke plačujemo. Saj so tudi samostojneži pred voli-tvijo v ustavotvorno skupščino agitirali z avtonomijo, glasovali pa so radi ali neradi za centralizem, ker je bila njihova stranka pod Žerjavovo komando. Zato moramo nepremakljivo stati na svoji zahtevi: Hcčemo avtonomno Slovenijo v okviru močne in neporušljive Ju-goslavije. Srb in Hrvat — oba mi bodita brata, ne pa gospodarja. Odklanjamo Pa-šičev centralizem, ne maramo pa tudi Ra-dičevega. Dolenjski kmetje, če nočete zopet hiti osleparjeni, kot so vas svoj čas osle-parili samostojneži, za kar še zdaj delamo najbridkejšo pokoro, ostanite Slovenci in povejte Pr?pa prepovedanem potu državno mejo in ker se na trikratni poziv finančnih organov, naj obstoji, ni odzval, temveč ja hotel pobegniti nazaj na Mažirsko, je finančna kontrola ustrelila in ga zadela naravnost v srce; bil je takoj mrtev. Ljudje bi naj pazili, kje hodijo, za prekoračenje državne meje so dovoljena samo carinska pota. Če bi se teh posluževali, bi bilo veliko manj nesreč. Sedaj pa še enkrat državnotvorni elo-menti! Tudi v Prekmurju se nahsj-.ijo in to je posebno neki postajenačelnik na neki obmejni postaji, ki se ob vsaki priliki tolče po pr-sih češ: »Jaz sem državnotvoren element, vi vsi skupaj ste ničle.« Ker pa je državnotvoren element in nima drugega dela na postaji, zato toži in denuncira svoje kolege državne nameščence. Če bolj natanko pogledamo, vidimo, da jo bil ta človek že vse: demokrat, Sli?, radikal, sedaj pa je goreči Jutrovec. Upamo, da taki elementi dobe svoje plačilo, ko 8. februarja tudi pri nas v Prokmurjn zmaga na celi črti ljudska volja, ki jo zastopa SLS.! + Sodba švicarskega lista o naših ras-merah, švicarski list »National-Zeiturig« prinaša v 37. štev. t. 1. uvodnik, v katerem govori med drugim tudi o Jugoslaviji in piše: >V kratkem bo izvoljena nova skupščina. Zdi se, da vlada v srbskih radikalnih vladnih krogih precejšnja zmešnjava. Zagrebško sodišče ni aretacije hrvatskih voditeljev potrdilo razen za Radiča. Proti Ra-diču prinašajo iz Belgrada vsak dan nove kompromitirajooo dokumente. Ridi bi mu zelo mnogo dokazali. Tudi slovenski in b> senski, nemški in mavarski politiki so bili aretirani, njihovi listi pa prepovedani. Več aretiranih .je bilo izpuščenih na svobodo, kar pač dokazuje brezglavost vlastodricev, ki so trenutno na vladi. Pri zadnjih volitvah je dobil Rndič 70 odstotkov vseh na Hrvatskem oddanih glasov. Pašlfeva stranka pa niti v enem okraju v celi Jugoslaviji ni mogla združiti niti polovice glasov. Druge 7. Radičem zvezane stranke »e groženj in obdolži lev vladnih strank, ki sta trenutno na vladi, niso ustrašile. Vedo sicer, da je Padie spremenljiv in nejasen politik, vendar pa so prepričane, da brez njega ali proti njemu ni mogoča nobena notranja konsolidacija mlade mnogoobetaio*« države. Nrjboljše sredstvo krotUev hrvatskega ekstr&mirrna je to, da se Radič pritegne v .vlado in da se mu naloži odgovornost za nozilivno državno delo. S kazensko Dravni- mi pojmi kakor je »veleizdaja« ni mogoče operirati celemu narodu. Bilo bi slabo za Jugoslavijo, 6e bi bila večina Hrvatov, na tudi drugih plemen sami veleizdajalci. Ce bi volitve kljub terorju končal,e s Pašide- , vim porazom, bi bila dana prilika, da so država trajnejšo, elastičnejse in krepkejše izgradi.« Vsak volivec, ki ostane demo, glasuje m žerjava in centralizem. Kdor ti svetuje: ne hodi volit - ne poslušaj ga! žerjavov agitator Je. Bodi v nedeljo pripravljen na povettej laii! fle poslušaj, temveč pojdi m volišče. Spusti kroglico v prvo skrinjico, k v LJufolJani v četrto! Vsako grožnjo si dobro zapomni in si preskrbi pričo! Grožnje so težke kaznive! Pojdi na volišče v družbi s somišljeniki! Morda ___boš potreboval prič,_ Volivno gibanfe. 25.000 volivcev se je 18. marca 1923 vzdržalo od volitev samo na bivšem Kranjskem, na štajerskem pa 34.000. Ta visoka številka nas opominja, da moramo neprestano misliti, kako spraviti zadnjega volivca 8. februarja na volišče. Somišljeniki, ali ste napravili načrt, kako boste to izpeljali? Če iz vsake vasi na Slovenskem izostane samo par mož in fantov, znese to takoj visoke tisoče. Storimo v tem oziru v zadnjih dneh v polni meri svojo dolžnost. Po toči zvoniti je prepozno. Orjnnci od žensk opljuvani in i gnilimi jajci obmetani. V nedeljo 1. februarja ob 3. uri popoldne je priredila SLS javen shod v Logatcu. Društvena dvorana je bila nabito polna. Navzočna je bila tudi skupina Orjunašev. Govoril je namestnik kandidata dr. Natlačen. Ko je govornik mirno razvijal program SLS, je vstal naenkrat okrajni glavar Poklukar in izjavil, da razpušča shod, ker govori govornik proti državi. Pripominjamo, da kake besede proti državi ni nihče slišal. Okrajni glavar jo nadaljeval: »Kdor se ne odstrani takoj iz dvorane, bo zaprt najmanj eno leto.« Zborovalci so se začeli razhajati, le Orjunaši niso hoteli pokazati volje, da odidejo. Izjavili so, da morajo preje oditi >klerikalci«. Kakor da bi imeli pri nas v državi dve vrsti državljanov, in seveda med priviligiranimi orjunaše s posebnimi zborovalnimi pravicami. Pristaši SLS so temu uprli, češ, da so oni v domu doma in da morajo tujci preje oditi. Nastopiti je moralo orožništvo in izprazniti dvorano. Pred domom se je zbrala medtem precejšna množica volivcev in radovednežev, med njimi veliko žensk. Ko so se prikazali Orjunaši na vratih, jih je množica sprejela s posmehom. Slišale so se precej pikre opazke na najnovejšo Žerjavovo volivno gardo. Med Orjunaši je bil tudi Ma-roli, pisar pri vinskem trgovcu Antičeviču, o katerem govore, da je bil baje med fašisti, ko so požigali tržaški »Narodni dom«. Ko se je ta Maroli dejansko lotil enega izmed zborovalcev, Ivana Mihevca, so začele ženske obmetavati njega in njegove tovariše z gnilimi, jajci in nanje pljuvati. Spričo ogorčene množice se Orjunaši niso upali ničesar podvzeti in so klavrno odšli. Videti so mogli, koliko ceni. ljudstvo ljudi, ki se dajo najeti od političnih desperadov za razbijanje političnih shodov, kljub temu, da v svojem listu izjavljajo, da se v volivnem boju ne bodo izpostavljali za nobeno stranko. Okrajni glavarji prepovedujejo Finž-garjeve drame! Okrajni glavar dr. Fer.ian-čič je prepovedal na Ježici vprizoritev Finžgarjeve »Verige«, ki so jo na svečnico nameravali igrati ježanski Orli Mesto k »Verigi* se je zbralo ob istem času in na istem kraju, kjer bi se imela vršiti igra, množica ježenskih volivcev, ki so ogorčeni nad šikanami, ki se izvajajo nad našo občino, ter bodo v nedeljo prvo skrinjico tako napolnili, da bo SLS dobila pri nas toliko kroglic kakor nikoli prejel Dvor pri Žužemberku. Posledice ministrovega poseta v Novem mestu. Demokratsko časopisje je pisalo, da hoče minister za šume in rude obiskati posamezna okrajna glavarstva in se tako na licu mes'a v pogovoru z župani pr vri-čati o potrel ah občin. Kakšne potrebe so to, kaže najbolje usoda občine Dvor. Naš župan je vedel, kekšen ramen zasledujejo pmvzanrav ti sprejemi in banketi po okrajnih glavarstvih in nI šel prod ministra, zato so s? pa dvirmili drugi »zastopniki ljudstva« in so odšli v Novo mrsfo, da tolmačijo potrebe dvorske občine. Iz Dvora je Sol učitelj C. Dekval, iz Žužemberka pa no- tar Carli in trgovec Hodko. Sprejem je bil 28. januarja, 31. januarja je pa že prejelo županstvo na Dvoru odlok okr. glavarstva, da je občinski proračun, ki ga je 14 dni poprej veliki župan potrdil, razveljavljen in da se občinske doklade po njem ne smejo pobirati. To je izposlovala zgoraj omenjena trojica, kljub temu, da je veliki župan pritožbo vloženo od dvorskih gostilničarjev zoper proračun že enkrat zavrnil. Pritožbo je delal notar Carli. Mislil je, da veljajo zanj in za njegove varovance posebni zakoni in jo je vložil naravnost na okr. glavarstvo, mesto da bi jo odpravil preko županstva. Veliki župan je radi te notarjeve napake pritožbo zavrnil. Sedanji odlok navaja, da seja, v kateri so sklepali o proračunu, ni bila sklepčna, kar pa ni res. Dva odbornika K. Z. s'a bila odsotna, pa sta ju nadomestovala namestnika. Ta moment je notar Carli naibrže že v prvotni pritožbi omenil; Ako je županstvo zagrešilo kako nezakonitost, potem bi jo moral veliki župan že takoj prvič upoštevati, ne pa šele na ustmeno pritožbo deputacijo v Novem mestu. Toda kaj talce zakonske »formalnosti« — glavno je jezica par strankarjev, ki se čutijo materialno prizadete. Tej jezici se mora zlasti sedaj pred volitvami vse umakniti, celo od ljudstva izvoljeni župan. De-mokratje se že naokoli bahajo, da bo radi proračuna ods'avljen župan in razpuščen občinski svet ter imenovan za gerenta gostilničar Može. Kako bomo vrnili 8. februarja dr. Žerjavu to brco, si lahko sami miši itel — Časopisje. Nasprotnega časopisja »Domovino« in Samouprave« dobivamo zdaj toliko, da se domala valjamo v papirju. Pošiljajo ga na vse mogoče in nemogoče naslove, celo mrtvi niso varni pred njim. Ljudje se pa začudeni vprašujejo, odkod Žerjavovski gospodi toliko denarja dobivajo, saj menda »Domovina« prav toliko stane kakor »Domoljub«. — Zupaniče-va agitacija. V soboto zvečer se je pripeljal skozi našo vas dr. Zupanič. V gostilni pri Kovaču je imel mal shodič za gostilniške goste, potem je pa odjadral z avtomobilom dalje v Žužemberk. Vclesovo. Napreden gospod si je zopet dovolil v »Domovini« št. 4 napad na SLS in njene poslance. Začenja takole: »V našem kraju je še precej mirno; saj drugega ne kaže.« Gospod pač misli, če njega ne klofutajo in iz gostiln ne mečejo, da Je potom vse mirno. Mi čakamo mirno 8. februarja. Tedaj oddamo kroglice v 1. skrinjico, ker vemo, da tako prav storimo. Saj gledamo, ne spimo. Napredni gospod tudi pravi, da je avtonomija zaspala v želodcih. Kako avtonomistična misel spi, pokažemo 8. februarja. »Domovina« tndi piše, da so »klerikalci« na shodih zapiramo. Pri nas tega ni. Kadar je kak sli^d SLS na Vele-sovem, je vsaki osebi dovoljen vstop in sme vsakdo govoriti. Poslanec Brodar je imel na gorah par sestankov In en večji shod. Vsi so bi'i dobro obiskani. Povsod so ga z veseljem spre:eli. On je kmečki poslanec in se upa peš čez hribe; ne vozi so naokoli z avtomobilom na naše stroške. Tudi hribovci so kmečki trpini in vrodni, da se pogovore s svojim poslancem doma. Naprednjak pa pravi v »Domovini«, da bo šel popravljat za poslancem Brodarjem. Ali veste gospod, kaj rise zgodovina ocr-klanske fare o Stefaneih? šli so v I IrbMa-no in vrgli lutrskega predikanta Jurija Kobilo s prižnice. Prepričani smo. dn se bo z gospodom napredniakom kaj podobnega zgodi'o, Pko bo okoli n;ih sitnaril. 7nnlmIvo ie tudi, kako prebirajo luidio »Domovino«. Ker so ie sramujefo, odtrraio od prvo strani toliko. kolikor zavzema napis. Ker pa nosi zadnje čase preko cele strani sliko z napisom »Domovina«, gre sedaj vedno cel prvi list rakom žvižgat. Po eeli Sloveniji gre glas, da »Domovina« ni za nas in ne ljudje, ki vanjo pišejo. Tako mislimo vsi možje na Velesovem. Št. Vid pri Lnkovici. »Narodni plohar-ji« nadaljujejo s svojimi »sijajnimi« shodi po kamniškem okraju. 30. januarja je aranžiral tak shod Žerjavovec Hudolf Knez v Št. Vidu pri Novakovih. Prišel je dr. Karba iz Kamnika, prišel je Kokalj b svojo teles, stražo, oboroženo z gorjačami, prišli so tudi orožniki. Poslušalcev je bilo deset in vsa prireditev je bila bolj podobna mešetarskemu prepiranju, kakor pa shodu državo obsegajoče stranko »Narodnega bloka«. Blokaši bodo vlekli »ploh«, toda ne šele pepelnično sredo, ampak že 8. februarja. Litija. Tukaj jc hotel prirediti na dr. Žerjavov ukaz učitelj Blagajne demokratarski shod. Ker so bili na shodu le pristaši SLS, si ni upal ziniti niti bcscdice, pač pa je takoj izginil. Sznartno pri Litiji. Za vsako ceno bi se moral vršiti tukaj na Svečnico dopoldne de-mokratsko-orjunski shod. Govoriti bi moral okrajni kandidat Bohinjec, in sicer na prostoru pred cerkvijo. Vendar se je premislil in se je rajše potuhnil za ozke stene sokolske sobice, kjer pa niti ni znal odgovoriti na številna vprašanja, zakaj da so zaplenili »Slovenca« in »Domoljuba«. Med gromkimi klici: »Domoljuba« nam dajte! jo je skrivaj pobrisal pri stranskih vratih, ne da bi bil črhnil. Njegov shod so počastili celo g. okrajni glavar litijski. Upamo, da si je g. glavar nauk naših dobrih mamic zapomnil, ko so mu dejale, da je njegova pisarna v Litiji in ne v Šmartnem, Dobro si bode zapomnilo naše pošteno ljudstvo Robasovo mater, ki so dejali, da bi bilo dobro vreči par bomb med naše dobre kmete. Poštenjaki pa ne bomo metali bomb na kmete, ampak 8. t. m. kroglice v 1. skrinjico. Dnevne novice. Izjava. Prevzvišeni gospod škcf! Večuvena gonja brezverskega časopisja zoper Vas in zavestno varanje javnosti s sklicevanjem na najvišjo cerkveno in-stanco, ki jo isto časopisje sicer vedno blati, nas silile, da v imenu slovenskega Bogu in cerkvi čedno zvesto udanega ljudstva slovesno izjavljamo Vam, svojemu ljubemu nadpaslirju, svojo neomajno zvestobo in iskreno udanost. Kot navdušen Jugoslovan ste v svojih mladih letih uspešno delovali za kidturno povzdigo Bosne, pozneje pa ste v odločilnih trenutkih z izredno odločnostjo in neustra-ienostjo ob navdušenju in veselju vsega slovenskega naroda omogočili majniško deklaracijo ter tako pomagali ustvarjati Jugoslavijo; slovenskemu narodu ste dali prro in popolno slovensko srednjo šolo; neizmerno ste žrtvovali za kulturno povzdigo slov. naroda « podporami vašemu znanstvu; slovensko ljudstvo ste vodili s svojimi spisi v srečno rodbinsko življenje in kazali pota naši mladini, pri vseh dobrodelnih verskih in kulturnih podjetjih se pozna Vaše delo; zato Vas vse te zlobne klevete brezverskega časopisja ne dosežejo nikdar. Vsemogočno Previdnost pa proimo, da tndi te Llevete obrne v dobro ter Vas, ljubljeni nedpastir, še dolgo vrsto let ohrani slovenskemu ljudstvu. V Ljubljani, na Svečnico 1925. Prosvetna Zveza. Leonova družba. Slomškova Zveza. Slovenska krščanska ženska zveza. Orlovska Podzveza. Orliika Pod-zveza. Kat. akademsko starešinstvo. Slovenska dijaška zveza. Krekova mladina. Sveta vojska. ras: Nosilec kandidatne liste: 9 mmn nnrir — Poročil 6e je danes, 4. febr. na Viso* kom nad Kranjem g. Janko Ferjan, mle-karnar in posestnik v Olševku, z gdč. Marijo Jagodic iz znane rodbine z Visokega. Poroči ju nevestin brat g. Jože Jagodic, škofij« ski tajnik v Ljubljani. Ženinu, vrlemu pristašu SLS, in nevesti, vneti prosvetni delavki, iskreno čestitamo! Dne 26. jan. se je poročil g. Martin Nemanič iz Božjakova št. 39, vneti član Orla v Metliki z gospodično Ano Vukšinič iz Želebeja, ki je sorodnica našega vrlega poslanca g. Nemaniča. — Želimo obilo sreče! — II. književna tombola. Ponovno opozarjamo, da sta bili pri prvem žrebanju iz> žrebani številki 45 petinštirideset in 90 (devetdeset). S tem so bile zadete tudi vse am-be. Pri drugem žrebanju jo bila izžrebana tretja številka, t. j. številka 4 (štiri) in se je s tem pričela igra za terne. Zato prosi Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice vse one, k? imajo na svojih tombolskih tablicah vse tri navedene številke v eni vrsti, da mu iste vpo-šljejo najkasneje do petka 6. L m. v svrka razdelitve dobitkov. — Slovenska slavnost v Waukcganu, U?. Slovensko podporno društvo »Marija Pomagaj« v VVaukeganu je začetkom tek. leta praznovalo 201etnico svojega obstoja. Spominske slavnosti so sc udeležili tudi zastopniki ameriških oblasti. — Smrtna kosa med ameriškimi rojakL V Clevelandu je umrl 481ctni Peter Šteiin. — Istotam je umrl 6Cletni Janez Jene iz Ško-cijana na Dolenjskem. — Letni in živinjski sejem v Zagorju oh Savi se bo vršil mesto v pondeljek, v torek dne 10. svečana t. 1. 650 — Na Ovsišah pri Podnartu bo v soboto, dne 14. februarja 1925 vsakoletni veliki cerkveni shod. Sv. maše bodo ob 7., 9. in 10., pridiga pa ob pol 10. Ker smo napeljali v našo cerkvico električni tok, jo krasno prenovili znotraj in zunaj, nabavili jej novi bronasti zvon ter popravili cerkveno uro, imamo še nekoliko cerkvenega dolga. Zato sc spomnite, častilci in častilke sv. Valentina, velikega svojega priprošnjika pri cerkvenem darovanju po zadnji sv. maši. — Polaganje tračnic na liški železnici. Kakor poroča »Jadran«, polaganje tračnic ca oddelku Gračac-Zrmanja liške proge ob se. danjem lepem vremenu zelo uspešno napre. duje. Inženerji računajo, da utegne biti liška železnica do meseca aprila L 1. popo'noma mm norosec Iz štajerske. iam&mia — Radičevski agitatorji t Sloveniji. Mea- tem ko se obrača Radič na voditelje opozi-eionalnega bloka zaradi zapora, v katerega ga je poslal P.-P. režim, so preplavili njegovi agitatorji Slovenijo, da z najabotnejšimi nnmigavanji skušajo premotiti ljudi, da bi Slovenci v Sloveniji volili Radičevo stranko. Mi ne bomo navajali z ozirom na teror in nasilja pod sedanjo vlado, s čim da ti agenti Radičevl agitirajo v Sloveniji, naivni pa so dovolj, da mislijo, da bo slovensko ljudstvo v svoji borbi za svojo samostojnost v okviru te države šlo pod Radičevo komando. 83 Ra-dičevih političnih agentov je prišlo v Slovenijo, je dejal včeraj en tak Radičev agitator enemu našemu možu, misleč, da je Radičev pristaš. Slovenci, poke žite tem agitatorjem vrata s ponosno voljo, da nočemo biti nikomur hlapci, ampak svoji gospodarji na svoji zemlji. — Pcriv vpokojenim železniškim provi-nijonistom, miloščinarjem, r.orgo!Tn!m rcatni-kom in vdovam! Pozivamo Vas, da takoj od-dnste svoje slike vašim gospodom postajena-čelnikom, da dobite legitimacije za režijsko vožnjo. Slike naj gospodje postajenačelniki odpošljejo na direkcijo. Obvestite vse prizadete, da no bo imela direkcija kakor tudi po-stajenačelniki prevelikih ejtuoati r. vašimi zamudami. V Ljubljani stnnujoči n J oddajo svoje slike v pisarni ra legitimacije kakor po navadi. — Predsedstvo društva železniških vpokojencev. i vivivr ririri i nihanj š Smrtna kosa. V Ptuju je umrl lastnik tiskarne Viljem B 1 a n k c. V njegovi tiskarni sc je dolgo vrsto let tiskal znani nemškutar- ski list »Štajcrc«. š Pasja kuga v Ptuju. V Ptuju in okolici jc zadnji teden poginilo več psov vsled kuge, o kateri se pa ne ve natančno, kaka bolezen ravno je. Kuga sc zelo širi in jo bo mogoče le z energičnimi in ostrimi oblastvenimi ukrepi ustaviti in zatreti. š Solčava. Okrajni glavar jc ukinil tukajšnjo brezalkoholno gostilno, ki jo je imela v oskrbi kmet. nak. in prod. zadrugi. Go-siilna jč bila edina v celem okolišu ekrafnegs glavarstva. To v vednost Ireznim obiskovalcem Solčave in njenih planin. Iz LJubljane. lj Sijajen shod demokratske stranke v Ljubljani. Včeraj zvečer je imela demokratska stranka v Ljubljani tri shode. Mi, ki smo reveži, ne moremo pošiljati na vsak shod svojega posebnega poročevalca. Prilika pa je nanesla, da je bil naš somišjenik na demokratskem shodu pri Košaku, ali kakor se po starem pravi, »beim Ferlinz« Ccspodje so š!i seveda v salon, kakor se za gospode spodobi, ker tja med mesarje, ki v prvi sobi celo popoldne kvartajo tak navaden »marjaš«, gospodje ne gredo. Shod je počastil tudi mestni ge-rent g. dr. Dinko Puc, ki je govoril med drugim tako: »Gospodje! Jaz nc vem, kaj bi rekel na vse to, kar se dogaja, ampak to je škandal in sramota za vse, ki so demokratje. Gospodje! To, kar danes delajo z zaplembami časopisov, to ne gre kar tako! Naj plenijo »Domoljuba« a'.i pa »Jutro«, to je vseeno,« je rekel g. dr. Puc, »mene je tega sram! Poglejte gospodje, jaz sem bil tudi vseučiližčnik na Dunaju, pa smo se vedno borili kot mladi in navdušeni naprednjaki in svobodoljubni ljudje za svobodo štampe. Mi smo bili vedno za svobodo štampe (klici: Kaj je pa štampa?). Dr. Puc: Štampa, to so cajtengc, če že drugače nc zastopite, to so cajtenfe. Mi smo bili vedno za to, da se vse svobodno tiska in svobodno govori. Ali se danes laliko svobodco govori in piše? Gospodje! Vi vsi veste, da se danes ne sme svobodno govoriti in pisati že celo ne! To ie satan, ker znajo pri nas vsi ljudje že brati! To je škandal in sramota! Ampak ker je ic že tako, da znajo vsi ljudje brati in pisati, vam pa povem ket naprednjak in svobodnjak, da je to navaden škandal! To je škandal in sramota čez vse škandale in vse sramotcl Zakaj naj hlapci in dekle berejo? Pominke naj pomivajo toki ljudje, da ce bedo prasci bolni! Ampak če že govorim o svobodi, zakaj jo svoboda? Svoboda jc za to, da vsi ljudje lahko povedo, kaj mislijo. Tega pa ljudje ne smejo povedati, ker ljudje so buteljni. Samo mi, ki smo demokratje, smemo povedati, kar mislimo, drugi pa ne, kajti mi smo demokratje in svobodni ljudje in za svobodo govora in tiska, seveda samo za svobodo našega tiska in naše štampe. Kaj bodo govorili oni drugi, ki so vsi skupaj »deutsch-libcral« und »ver-fussungstreu«? To ne gre! Also mi smo vsi demokratje in za popolno svobodo tiska in govora, kajne, gospodjs?« — Viharno odobravanje jc sledilo tem besedam od strani gospodov starih bojevnikov za resnične napredne ideje in za pravo svobedo in shod se je zaključil z viharnimi vzkliki: »Živijo dr. Puc! Živela resnična demokracija! Živela svoboda tiska! Živijo Košak! Pro£ z dr. Mohoričem! Ven z Žerjavom!« lj Tepeni Luka Jelene. Kakor smo že poročali, se je nedeljskih orjunskih divjaštev poleg »inženirja« Krar.jca najbolj navdušeno udeleževal predsednik UJU Luka Jelene. Kakor izvemo naknadno, je prvi del zasluženega in iskanega plačila v obliki mastnih klofut dobil že na shodu samem, a tudi drugi del, upamo, ne izostane, kajti tudi za upokojenega učitelja velja še marsikak paragraf službene pragmatike. lj Oi jursko-rapredni blok ima prihodnje dni v Ljubljani svoj »manifestacijski« shod. Konstatiramo, da niti ob tej prilik: ne upa stopiti pred Ljubljančane minister za šume in rude dr. Gregor Žerjav. lj Z ozirom na notico »Izpred Uniona v nodeijo«, ki je bila priobčena v včerajšnji številki našega lista, dn je ueki gospod z dolgo brado, ki je >menda« v službi v Mestni zastavljalnici, klical >Na gavge s Korošcem 1< izvemo, da je gospod Rudolf Est, na katerega bi bil kdo utegnil misliti, bil v nedeljo iz Ljubljane sploh odsoten, ker je bil na shodih bloka brntskoga sporazuma v kočevskem oV aju. Sploh je g. Est znan pristaš NSS. Do tični grspod z dolgo brado, ki se jo v nedeljo pred Unionom vsajal, je nekdo drugi, ki je tudi precej znan po Ljubljani, a ga je naš poročevalec zamenjal. Ime tega gospoda, drž-uradnika, ki je tako navdušeno vzkliknil: >Na gavge » Korošcemc, nam je točno znano, ker so nam ga včeraj označile priče, ki »o ga slišale. lj Poveljnik oroznlške fete, ki je v nedeljo pred Unionom in v Unionu delala red tako. kakor smo v včerajšnji številki poročali, ni bil g. major Schmidt, ki je prestavljen že od jeseni v Čuprijo, ampak stotnik Deqnal. Zamenjal ie naš poročevalec Detpiola s Schmidtom zaradi njune izredno velik« podobnosti. lj »Neprekldne« volitve. V Ljubljani je dal po jugoslovansko nr.lepiti ali po ljubljansko napopati gospod veliki gerent ljubljanske mestne občine g. dr. Dinko Puc plakate, v katerih opozarja ljubljanske volivce, da se vrše volitve za ljubljanski občinski svet »ne-prekidno« od — do. Kaj se pravi »nepre-kidno«? Pri nas kidajo ljudje gnoj. Ali bodo ljubljanski občani kidali na dan občinskih volitev gnoj? Pri nas bi rekli, da lahko ljudje volijo brez presledka od — do. Ali če že hočete, brez odmora od — do. Ali pa brez pavzc od — do. Ali pa brez kosila od — do. Ampak »neprekidno«? Ali jc demokratov v Ljubljani res že toliko, da jih bo treba kar z gnojnimi vilami? lj Med Orjunci, ki so razbijali v nedeljo v Unionu in pred Unioncm, so opazili zlasti Krmpotiča mlajšega iz Vira pri Domžalah. Zelo se je odlikoval, kakor pravijo, ne vemo pa, kaj bo reklo sodišče, kadar sc bo z ostalimi junaki tega dne moral zagovarjati zaradi cele kopice težkih zločinov, ki so jih »nacionalisti« ta dan zagrešili. Kajti prišel bo dan, ko bo justica prijela vse, ki se zdaj pod zaščito znanega Mefistofela čutijo popolnoma varne pred zakonom. lj Poročil se je v frančiškanski cerkvi g. Srečko T r a m p u š , posestnik iz Seničice pri Medvodah z gdč. Anico M a r i n č e k , hčerko veleposestnika in lesnega trgovca iz Gorjuše pri Domžalah. Obilo sreče! lj Preselitev urada. Inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani se je preselil z uradom iz bivšega deželnega dvorca na Kongresnem trgu na Ambrožev trg št. 7, I. nadstropje. lj Opozarjamo na inserat tvrdke A. Šinkovec, nasl. K. Soss v Ljubljani. tk in druge boljSe zabave zahtevajo smoking-Irak, ki ga lahko po najmodernejšem kroiu is finega angl. sukna in po relo nizkih cenah dobite pri tvrdki B?MQ SCHWAB - Ljubljana. ■Veličasteno shed narodnega bloka v Jaršah pri Domžalah. V nedeljo 1. febr. je nekaj gospodov, med njimi dr. Karba in g. Kokalj, privleklo iz Kamnika na štirih avtomobilih narodni ploh v našo občino. Spremljala sta jih dva orjunca-pretepača iz Radomelj, katerih revolverje Jaršani in kamniška sodnija že poznamo iz oktobra 1924. Postavili so ta narodni ploh v gostilno g. Korošca na Rodici, kjer ga je že nestrpno čakalo par Zerjavovcev in cela vrsta pristašev SLS, oboroženi z vabili, katera so dobili po pošti. Lice narodnega ploha v osebi dr. Karbe nas jc smehljaje pozdravljalo, misleč, da smo njegovi pristaši. Ker pa je bilo vse tiho, je tudi njemu postalo tesno pri srcu. Zborovanje sc začne; eden izmed naših takoj predlaga, da se izvoli predsednik, pa g. dr. iz Kamnika so ga kar 3 seboj pripeljali v osebi novo-pečenega žerjavovca, g. župana iz Jarš. Ker pa zborovalci to napredno ničlo že poznajo, so mu kar pustili to veliko čast, dobro vedoč, da če jim besede ne da, jo bodo sami vzeli. Nato da »veličastni« predsednik besedo dr. Karbi, ki nam je po sve j« orisal zgodovino Jugoslavije, katero pa mi že bolje in drugače poznamo iz lastnih doživljajev. Ko jc prišel govornik do strašnih davkov, katere nam je bila baje naložila Davidovičeva vlada, sc oglasi naš mož: »Nas ne brigajo davki, katere naj bi nam bil kdo naložil, ampak tisti, katere ste nam vi naložili in katere sedaj plačujemo.« To jc povzročilo ogcr.j v strehi in g. doktor ni prišel več do pametne besede. Da se odpočije in pride k zavesti, je predsednik dal besedo g. Ko-kalju. Ta nam je pa orisal zgodovino svoj« ko-vačrice od vojske sem do sedaj. Ko pa jc začel govoriti o prižnici in spovednici, so mu zborovalci vzeli besedo brez dovoljenja predsednika. Nato so poslali narodni ploh naprej v Domžale; (Ojoj!) in v Ihan. (Ojcj! Ojoj!) Zbogom, g. dr. Karba! Vaša lekarna nima zdravila za ubogi narodni ploh, umrl bo. Zbogom g. Kokalj! Naredite si nove podkve, drugače še do 8. februarja ne boste privlekli narodnega ploha. Zbogom g. jarški župan! Obžalujemo, da se Vam nameravana elektrarna r.i posreči'.a, bi vsej videli, da Vam narodni blok ne bo prirescl zaželjene časti. Obžalujemo, da riste ustanovili nameravanega gasilskega društva, bi vsaj ne bili tako do tal pogoreli! Vi pa, prijatelji SLS, dobro ste se ob-.esli! Na svidenje 8. februarja v Radomljah pri 1. skrinjici! Žerjavu ni nobena stvar sveta. Gasilci, ki so bili pravkar odlikovani radi svojega dela na človekoljubnem polju, dobivajo od ministra dr. Žerjava naslednjo čestitko: »Minister šum in rudnikov. Velespoštovani go?podl Prijatna dolžnost mi je sporočiti Vam, da ie Nj. Veličanstvo Kralj Aleksander 1. blagovolil odlikovati Vas za Vaše zasluge na človekoljubnem in narodnem polju s srebrno medajlo za državljanske zasluge. Ko Vam to sporočam, izrekam Vam iskrene čestitke k najvišjemu priznanju želeč Vam tudi nadalje čim največ uspeha v Vošcm lepem delu v prid našemu narodu. Minister šum in rud dr. Žerjav 1. r. Ljubljana, 25. januarja 192f>.< — S svojo čestitko je dr. Žerjav pokazal, da je ou tisti, ki mu niti odlikovanja, podeljena z najvišjega mesta za človekoljubno delo, niso dovelj sveta, da bi jih ne potegnil v vsakdanji politični liietež. Možem, ki so bili odlikovani in pripadajo različnim strankam, pravimo: Veselite se svojih odlikovanj, nosite jih s ponosom, ker ste jih zaslužili in cd kralja sprejeli. Ne dopustite pa, da hi jih kdo politično izkoriščal v svoje strankarske agitacijsko namene. Ko ste vršili svoje človekoljubno dr-lo, niste nikdar vprašeli nesrečnika, ki Vas je potreboval, kakšnega političnega prepričanja je. Videli ste njegovo hišo v plamenu in ste mu priskočili z nevarnostjo za svoje lastno življenje na pomoč. Zato tudi nima nihče pravice zahtevati od Vas, da pripisujete za to visoko odlikovanje zasluge njemu in mu zato morebiti daste 8. februarja svoje kroglice! Ii Ribniške doline. V naši ribniški dolini težko pričakujemo 8. februarja. Veselimo se tega dne, ki bo naš dan, ko bomo odločali mi, oziroma ljudska volja. Kroglic« bodo Sle vse v 1. skrinjico! Gosi odje nasprotniki, nič dobrega za vas ne pričakujte, ker ravno v naši dolini je kader SLR. na čelu mu pa steji naš kandidat e. Karel S k u 1 i I Ali bi smeli rešetarji krosnjarit v Italijo, da ni g. Skulja? In vprašamo vas glede Avstrije, kam boste šli z vašimi prošnjami, ali ne k. g. Škulju, ki nam je vedno pomagal in nam bo. Ako bodo agitirali liberalci pri nas, vprnšajte jih, kaj so storili za nas v naših krizah? Kdo nas je rešil? Samo g. Skuljl Vprašal sem jaz kot re-šetar nekega bivšega g. poslanca z Dolenjske, kdo se je zanimal za našo obrt v parlamentu in rekel mi je, samo g. Škulj. Rekel je, ako-ravno je moj politični nasprotnik, toda kot poslancu mu moram dati vso čast Zatorej, volivci-rešetarji, dne 8. februarja vsak na volišče in vsak v prvo skrinjico proti davčnim bremenom centralizma, za enakopravnost slovenskega naroda, za poštenje in sporazum med narodi, za blagor kmetskega ljudstva in nas kmetskih obrtnikovi Raka. Priprave za sedanje volitve so naše nasprotnike popolnoma zmešale. Zlasti samosbojneži in samostojni demokratje na deželi ne vedo, n« kod ne kam. N.iš bivši vsemogočni raški župan Sribar je bil včasih eden prvih Pucljeveev, sedaj se blesti njegovo ime na kandidatni listi »Narodnega blokac. Ze kot župan je moral predčasne v p>l:oj, sedaj se pa ponuja za poslanca v narodno skupščino! Narobe je pa graščak Drnovšek, prej navdušen demokrat, sedaj presedlal k Puclju in mu z vnemo pomaga reševati potapljajoče se barko in graditi že večkrat obljubljeni »ajzenponc. Selca. Radovednost pa taka. V nedeljo 25. t. m. je' imel pri nas shod naš bivši poslanec Brodar. Otsal je tudi preico noči v Selcih in se js v gostilni, kjer je prenočil, pri večerji pogovarjal z gosti o politiki. Drugi dan so orožniki — seveda na povelje od zgoraj — vneto popraševali po hišah, kaj je govoril. Takega stiknnj« za poštenimi ljudmi ne pomnijo ljudje niti iz Ilcinovih časov. — Volivni 1 o Ic a l. Odkar sb ji društveni dom — in tega je že 16 let — so se vse volitve vršile v njem in jo žlo vse v redu. Sedaj se pa okrajno glavarstvo kar naenkrat zavzema za to, da bodi volišče nameščeno v šoli,, dasi bi morali čisto po nepotrebnem dati enemu razredu dva popoldneva šole prosta in klopi bi bilo treba znositi na prosto. Toda kaj pouk, kaj šolski interesi, še šolski upravitelj se zanjo ne zavzame, ako gre za to, da se spravi volišče iz >klerikalnega« doma. Okrajno glavarstvo se v tej najnovejši zagati, ki so jo stuhtali naši liberalci, še ni odločilo. — V o -liven shod okr. glavarja. O tem shodu je »Slovenec« že poročal. Po shodu je prišel v gostilno odločen liberalec Klemenčič, ki ga je tudi tudi Mihelčič, blokaški aranžer, povabil na shod. Takoj pri vhodu se je začel hudovali, zakaj glavar sklicuje take shode. »Tudi pred dvoma letoma,« tako je klical, »so nas občinske može klicali v Kranj. Mislili smo, da nas vabi Baltič, ker hoče nakloniti občini kako podporo radi pevodnji, pa nam je le držal političen »hod. Stroške pa smo morali sami nositi.« Klemenčičevo zabavljanje ja Mihelčič hitro sporočil okr. glavarju, ki jc poklical Klemenčiča k sebi. Kakšne je moral Klemenčič tam slišati, ne vemo, prišel je pa domov sila slabe volje in pravil vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, da s takimi h... ne gre volit. Iz Brusnic. Kako radj uts imajo naši nasprotniki sedaj pred volitvami, se vidi iz tega, ker smo imeli dne 2. februarja, t. j. na svccnico, kar dva zaupna fhoda njihovih strank. Takoj zjutraj po msii so imeli shr,d samestojneži pri bivšem žunanu Gregorju Rnjcrju. Govornik ie govoril zelo sladko na dušo svojim poslušalcem, kar je pa napravilo veselje samo nekaterim zabavlinčetn čez SLS, ki gledajo samo na svojo osebno čast in krterih noče n hče več upoštevati. Ker so pri občinskih volitvah f-ropadll, zato so spet začeli reševati poz.->b-jeno slabo?tojno stranko v nadi, dn jih bo om rešila njihove popolne pozabljcnosti. Posebno oče Bele, bivši vahtar saroo-.tojne škat-Ije, no bili Izredno vc?eli. — Popoldan ob treh pa smo imeli shod radikalne strenke pri f»osp. Martinu Lenarčiču, na katerega so prišli lovit krogljice sam bivši gospod minister Zupanič, kateri je nas tako povišal, da naj Pc.j»a zahvalimo, da ga vidimo. SIcer smo pa bih Brr-mi-čani tega tfo3rcda nrav i* »rcn vesrli. Kriti kakor znano Brusničanl rrdi vince pijemo, ta gospod so pa dali za nijačo, tako d i je še celo pristašem SLS, katerih večin« je bila ravzoča, nookakovclo srce od veselia. Zato aajlcpša hvala bivšemu policaju P., da ga nam (e pri. gnal, ia se priporočamo še za kaj takih, ker Brusnicam ga bodo popili magari če da za sto litrov. Sicer pa poznano tudi njega, kako je bil v policijski službi kmečkim žanlcam n«. klonjen. Tovariši Brusničani, Iz vsega tega lahko sklepate, kako važne so volitve ia koliko je našim nasprotnikom na tem, da bi oslabili SLS, katera edina sc bori za pravice in ob* stoj slovenskega naroda. Zato pa se ne dajte varati kakor svajčas zgovornim ustom gosp, Puclja, katerega smo tudi hodili s veseljem poslušat v Novo mesto, v plačilo za to smo pa prejeli centralizem. Zato bo vsak zaveden Brusničau, ki Loče sebi dobro in vsem blo-veuccm, vrgel krogljico v prvo skrinjico. SV. GREGOR. _ Kakor povsod širom naše domovine, s krvjo nziih dedov poškropljene, s solzami naših mater prepojene, vedno mile in drage nem laajke Slovenije, se tudi mi njeni, do groba zvesto jo ljubeči sinovi — Grcgorci, pripravljamo na boj. ki se ima biti 8. februarja za njene lepše dnovc. Tiho, brez vsakih šnmnih vnanjih priprav se naša srca vežejo 7 bratski Ifcibavi za enoten nastop, ko nas bode pozvala domovina, da z volivnimi kroglicami omočimo njeno in našo usodo. Naša fronta se jiča od dne do dne pod vplivom težkih razmer, ki so odprle oči slednjemu, sinu našega naroda. Uskoki, ki so prej »samostojno« omahovali za nosilcem zelenega praporja v Sloveniji, kateremu je danes »zastavi strta, skrhan meč« ia nosi le še »drog vihteč«, se trumoma vračajo v nt-ž tabor. Ista kruta usoda pa se bliža tudi tistim, katerih prapor danes že vihra, katerih iz nasilja kovani meč se bliska, ne bo držal ostrine, kakor nas u ;i zgodovina. Pri nas vrše najuspešnejšo agitacijo za SLS žerjavi, ki se vldjub zimi od ča6a do časa vračajo iz juga v Slovenijo cekine kavs-t, obenem so pa še po »Domoljubu« kavsnili, kar jim bo pa najbrž zelo oviralo nrebavo, ker so z »Domoljubom« vred kavsnili v desettisoče slovenskih src. E, presenetil nas pa ta naskok, ki ni ne prvi in ne poslednji, ni prav nič, ker smo ga ze dolgo pričakovali. V hladni samozavesti in trdi odločnosti sicer molčimo in trpimo, ker nam zdravi razum polaga prst na usta, da ne izječimo vse boli in gnjeva, ki poraja v naših srcih srd, ki bo 8. februarja vzplamtel širom domovine v cn sam mogočen kres svobode, v en sam vrisk veselja, ko bodo vstali naši Matiji Gubcš, povedali neše misli in čnte pasih src, ter z uma svitlim mečem udarili po skruniteljih naše svete domovine ter jo očistili madežev raz njeno lepo lice. Da goppod Korošcc, Vi ste naš novi Matija Gubec, simbol nsše ljubezni in trdna neomajna skala, na katero zidamo svoje upe in nade, v trdni zavesti, da v t in znamenj« zalagamo. Sai danes to že ptičice nam žvrgole, to hribi naši govore, le-.ovi naši to šume, dollnce naže to golče, potoki vri to žnborž, z obrazov ljudskih bere ti. Na dan volitev bomo dokazali mi riovcnrki fjnfje in možje »Jutru«, da smo politično i:i kulturno zreli, ko bodemo s kroglicami napolnili samo prvo slrriHico, v vseh drugih pa pustili frpjka, ki naj priča kle-vetnikom našega narod-, da ktio narod poštenjakov, da smo narod zrelih možl _ Bog živil ZIRI. Predzadnja nodatjo »mo imeli tndl pri n«s shod Narodnega bloka. TriA«! je Žorjuv v sprem-s(rn kandidata ia losa.ti okraj dr. Kramerja. K sprojenin sn bili rabljeni vsi tukajšnji nradi, kakor »e spodobi ia ministra brca ljudsko velja. Oiieljelno s ose odnlciili tudi »prejema bivši samostojni kolovodje, jH-av kakor velova četrta božja rapoved, da spo^tnj oaofa, in nnJi samostojneži se paž dobro so-ve^ejo, da jo pravi njih du evni ofe dr. Žerja*. -ShtMia na so udeležili prisfaii vsoli strank, radovedni, k9j bode povoda! g. mlnintor. Toda zmotili so se udeležili sprejoma tudi bivši siURostojni kolo-piiokrat ovržeiio laii. Svojo onemoglo jeso sta *na-žala tudi na osabo našega prevzvišenegn kneio-tknJa, obenem p* govorila o velikem spoštovanju do vere In re^kve. Potemtakem bi človek 1 navadno pamotjo mislil, da ti ljudje samo it svetega spoštovanja do vere in cerkve ne prestopajo cerkvenega praga. Značilno je, da sla se upala govornik« napasti bivšega želcsni.-kega minislra g. Snšnlk« radi njegove nameravane ftkcij« ca pocenitev banat-ske moke, ki prihaja v Slovenijo. AH ■« nista m-vedala, da imr.',i pred »oboj ljudi, ki so odvisni od nakupa žitljcnskih po(rebš6in. In prav sedaj hmlo občutim® p*lr.«iiit.rv moko. Ali pa sta mislila, da smo tfirevci tako kratkovidni, da jih bomo voliil is hvaležnosti, ker je njihova stranka prejireiila SnJ-niksvo akcijo ra poccnitev moka. S tem jc bil ofi-cijclni del »hod« Narodnega ploha konian. — Ogromna večina Ži.oveev pa dne 8. februarja odda svoj« kroglico V prvo skrinjico SLS, ki j« edina prava za.siopni.-a nažega slovenskega ljudstva in njihoviii pravic. Stranko pa, ki hoče priti na vr.js 1 nasiljem, r.e bomo volili. Nam je ie dofere v s^aaiiinn, s kak nim nasiljem je nastopala 0,-junn tudi pri nns. Ki, »rte proti v»nkenu nasilja, pa naj io pride odkoder koli. Mi hočemo, da »e spoštuje sakon, red in pravica. — Pa tudi iz gospodarskega »tališča odklanjamo Narodni ploh, ker ti ljudje s< pri obM-nkem gospodarstvu pokazali, da jim ji ljudski blagor deveta briga, pač pa njihov lastu PRISPEVAJTE ZA MILO flGf:Z'3.Lr" ODTEHTA PO SVOJI lisomil K&IOVOST' vie mai rwr «S *•», ca-»JIs •lita. DSBITi G * V »iS KI TMOVMl. lep. Omenimo le. d« so »I iirovskl blokaS) prldr-tali občinski lov za*« za letnih 8IKKI kron, reci tri tiso« kron, dočim je neki drugI občan prostovoljno »bljul.il 40.(MN> kron. roci štirideset tisoč kron. ln tako stranko nnj bi mi volili! Nikdar! Zato viti do tadnjera mota na volišče ter vrzlmo kroglico v prvo skrinjico. KHSKO. Jako razveselili amo se Zerjavovib kandidatov, ker Joškota in Lojzeta Pisarič z Kake vsi prar dobro poznamo. Krški župan Jožko je prekomod in prepameten, da bi kaj agitlrnl, Lojze Pisarit pa je je mlad in zato mu polnnkrrna žilica vendarle ne da mira. Nesrečna Semilka ccs0< 695—700, otrobi 190. Položaj miren. Chieago, 2. febr. PSenica za maj 210.25, za julij 196.36, za september 155.60, koruza za maj 134.84, za julij 186.50, za september 036.84. Našim gospodinjam. PRVE KALI SOVRASTVA. Prve čase, mesece in leta obdaja mati svojega otroka s prav posebno ljubeznijo. Saj pa je tudi nebogljenček tako zelo potreben njene ljubezni in njegova vsestranska nezmožnost izzivlje nekako sočutje in usmiljenje njegove okolice. Vsakdo varuje otroka, celo tujega otroka, da se mu kaj hudega ne pripeti. Ko pa začne otrok raz-mišljjjoč opazovati svojo okolico, zapazi marsikaj, kar ga osupne. Z začudenjem, pogosto z nemirom si ustvarja novo sliko o svoji okolici, ki jo je doslej poznal le z lepe in dobre strani. Ta pa ne ostane le sama v otroku, pridružijo se ji $e druge in se med sabo dopolnujejo, pa tudi zbujajo v njem nova, doslej neznana čuvstva. Vse to ga privede do kritičnega opazovanja in presojanja ljudi in okolice. Znano pa je, da ima otrok že nekak čut v sebi, da ve, kdo mu je dober in kdo ne. Zaboli ga, ko si je prvič svest, da ga kdo zasmehuje. Še bolj ga zaboli in žali, če ga kdo javno sramoti in zasmehuje, n. pr. zaradi katerekoli telesne napake. Vse zavre v njem in hoče se maščevati in bi se tudi maščeval, če bi se mogel; a ta zavest, da se ne more maščevati, mu gloda v srcu in čaka na priliko, ko bo to mogoče. Zlasti si dobro zapomni, če kdo krivično ravna z njim. Za onega pa, ki mu trajno ne dovoli pripro-stega in nedolžnega otroškega življenja, pa čuti mržnjo in odpor. Neprijazne in sovražne izjave o kaki osebi, ki jih tako pogosto sliši v družini, povzroče v njem gnjev in nasprotstvo za ono osebo, četudi je ne poznaj vselej pa taki pogovori vsade ▼ malo otrokovo srce kal sovraštva. -— Znani pa so tudi mnogi smešni prizori, ki nastanejo pogosto, ako otrok v svoji pripro-sti, takoj pri prihodu tiste >obrane« in »razkavsane« osebe izblekne vse, kar se je prej slabega govorilo o njej. In hinavsko zavijanje domačih pri tej priliki mu d£ nove snovi za razmišljevanje in tako si napravi o vsem čudno mnenje, ki povzroči velik prepad med njim in domačimi. Zasmehovanje, žalitve, izzivanje, zapeljevanje k neresnici povzročajo odpor, maščevalnost, sovraštvo; zastrupijo otrokovo notranjost, ga napravijo nezaupnega, neverjetnega, plahega, vsega zbeganega samotarja, ki je že v svojih otroškin letih starec. Ako zapaziš, mati, pri svojem otroku katero izmed naštetih lastnosti, potem ne odlašaj! Z vso močjo, ki jo imaš do otroka, skušaj popraviti te škodljive vplive! Skušaj ga prepričali s primernimi zgledi iz življenja, ki jih otrok lahko razume, baš o nasprotnih lastnostih. Razloži mu, da marsikatera žalitev ni bila premišljena, da ni imela hudobnega namena; da je ta ali oni pri tem mislil drugače. Posebno pa ga pouči o tem, da je sovraštvo grešno. Ob primerni priliki mu — seveda ne v pridi£arskem tonu — postavi pred oči Kristusa, ki na vse žalitve, zasmehovanje in zasramovanje ves čas svojega grozovitega trpljenja ni odprl ust v svojo obrambo, odprl pa jih je tedaj, ko 5e molil -a. svoje sovražniki: »Oče odpusti im, saj ne vedo, kaj delajoU LASTNOSTI GOSPODINJE. A ne samo v veži, sobi, kuhinji in drugih prostorih mora vladati red, temveč tudi v omarah za obleko in perilo je neobhodno potreba reda, spretne roke, da vse lepo uvrsti. Obleka, ki se spravi v omare, mora biti osnažena, to se pravi, vselej skrtačena, četudi ni videti veliko prahu na njej. Prah razje barvo in obleka se prezgodaj pokvari, če je ne bo gospodinja varovala in snažila. Ob dežju in grdem vremenu se obleka zmoči in zablati. Tako obleko je treba najprej dobro posušiti in potsm zmencati, da se vse blato ln druga nesnaga popolnoma odstrani. Sele potem žene In dekleta, skrbite, da pojdejo vsi volivci v družini gotovo volit! se spravi ▼ omaro. To delo se bogato poplača, ker mokro spravljena obleka sples-ni in blato razje barvo in nitke. Taka obleka ni več za »boljšo«, ker je lisasta in ker se plesnoba ne odstrani zlahka. To velja seveda za volnene obleke. Vsakdanje obleke, ki so iz kotenine, kamrika, bombaža ali platna, se morajo vselej oprati, kadar so blatne, mokre in umazane. Na ta način se privarčuje veliko obleke. Ne tista, ki jo kupuje, pač pa tista, ki jo zna varčevati, ima obleko. In varčevanje pri sedanji draginji je tudi za tiiste potrebno, ki imajo kaj pod palcem. Pomniti je tudi dobro, da se mora obleka najmanj enkrat na leto presušiti na solncu. Pravijo, da je najboljše med šmarnimi mašami, to je med Velikim in Malim šmarnom. V omarah pa mora biti obleka pravilno obešena. Kar se večkrat rabi, naj bo bolj spodaj, kar se pa le redkdo kdaj obleče, pa spodaj. Ene vrste perilo mora biti skupaj lepo zloženo v predalih. Rjuhe, namizni prti naj zavzemajo spodnje večje predale. Otirače, prevleke za blazine naj bodo v drugi vrsti. Srajce, spodnje hlače, maje, moderci, žepni robci naj bodo pa spravljeni višje gori. Po pranju perila je zelo važno, da se obleka pregleda, če je kaj raztrgana in če je le količkaj mogoče, naj se takoj zašije, ker majhna strganija se hitro zašije, dočim odlašanje pripravi do velikih lukenj, ki vzamejo petkrat toliko časa, kot pa če se sproti pošije. Da manjka pri srajcah gumbov, pri otročjih oblekah trakov v nedeljo, ko je treba obleči, je kriva zanikrnost gospodinje. Koliko očitanja, prepira, jeze in besedičenja bi se prihranilo in izostalo, ako bi bila gospodinja redoljubna! Pa pojdimo še naprej. Poglejmo, kje in kak red mora vladati v vsakem dobrem gospodinjstvu. Red za delo in pri delu. Koliko zlatega časa se prihrani baš pri prav izvrševanju dela. Vsak večer naj gospodinja sporazumno z družino napravi nekak program in načrt za delo prihodnjega dne. Veselje vlada pri delu, ki se vrši točno in zvrstoma po določenem načrtu. Rekli bi, da gre kakor po vrvicL Red v hiši pa zabrani prav dostikrat veliko škodo in nesrečo. Kolikokrat se ču-je in bere, da so otroci zažgili hišo in še več, ko so se igrali z vžigalicami. Ponesrečili so se. ko so prišli do orožja, ki ni bilo zanje. Da je red in da so stvari, ki niso za otroke, spravljene tako, da so jim nedosežne, koliko nesreč, požarov in poškodovanj bi izostalo. MIGLJA,H ZA GOSPODINJO. BladcZc od rje odstraniš iz perila, ako na madež kaneš limonine kisline in ponavljaš to toliko časa, da izgine. Čim strejši je madež, tem dalje časa ga je treba pustiti pod vplivom limonine kisline. Nazadnje izperi še z vodo, a brez mila, ker se limonina kislina in milo ne preneseta. Črnilo iz tal moreš odpraviti, ako polito mesto pollješ z z vodo razredčeno eol-no kislino (Salzgeist) in petem izmiješ s peskom, vodo ali lugom. — Ako je politega mnogo črnila, vlij v M> 1 vode 60 g vitriolovega olja in s lo raztopino polij umazano mesto, ki si ga pa prej pomočila t gorko vodo in nekaj peskom. Ako pustiš nekaj ur omenjeno zlitino na črnilnem ma- rate seveda dokazati z listinami, ki jih ja priložiti prošnji. Vprašanje. Oproščen sem vojaške službe do 1. avgusta 1925 in sem potrjen na dijaški rok. Ali bi mogel tudi prej nastopiti vojaško službo. Kam naj se obrnem? Odgovor: Ako reflektirate na čast rezervnega častnika, morate z nastopom vojaške službe pač počakati do 1. avgusta 1925. Ako pa ne reflektirate na to čast, se pa obrnite na komando pristojnega vojnega okrožja. Vprašanje: Potrjen sem za 24 meso-cev. Sedaj pa se mi je pripetila nesreča in sem si zlomil nogo. Ali bom sedaj oproščen vojaške službe? Odgovor: Če ste nesposoben, se razume, da boste oproščeni. 0 priliki nastopa vojaške službe boste zdravniško preiskani, nakar bo&ta v slučaju nesposobnosti takoj odpuščeni. 0, kako prijetno! ^ poizkusil elsa-mila v obliki steklenic. FeUer-jeva Elsa-riila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možul Pri vporabi so jako štedljiva, radi tega po. c*nil Dobe se v 5 raznih vrstah (lilijno-, gUceri-nu»o-, boraksovo-, katranovo- in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako se pošlje de-aar vnaprej, po povzetju r a 62 dinarjev pri lekar- ---------- feller t stubici donji, dežu, letž izgine, vendar moraš tla se par-krat izmiti s čisto vodo. Plesnobne madeže odpravimo iz perila, ako zjutraj namočimo tisti kos perila z vodo in razgrnemo na solnce. To je pa seveda le v poletnem času mogoče, ko solnce močno pripeka. — Spomladi in jeseni pa na tale način: V vodi raztopimo, žlico soli in žličico salmijakovih kapljic in s to raztopino pomočimo madež in izpostavimo na solnce. — Zopet druga pomoč je, če izperemo te madeže s prevretim pinjenim ali kislim mlekom, ki ga, čisto vročega, vlijemo na tako perilo in dolgo pustimo v njem. Nazadnje izperemo z vodo in milom. Žavtovo presno maslo zopet lahko rabimo in izgubi neprijetni okus, ako je pre-cremo v plitvi ponvi na močnem ognju z nekaterimi kosi kruhove skorje. Ako se spcčeS ali opariš, prerezi hitro krompir in položi rozino na opečeno mesto; to hladi, manjša bolečine in preprrčf, da ti ne steče vodeni mehur Čim večkrat položiš svežo rezino na opeklino, tem bo- • aarfa eugfn v. usllek t lje. — Zelo priporočljivo je tudi, Če po | J6, Hrvatsko. __7045 mažeš opečeno mesto z oljem ali z mUotf\ ' Smrekov dnh je za zaprto pro-tore, posebno za bolniške sobe zelo prijeten, za na pljučih bolne eelo polajšujoč3 sredstvo. — Na 1 1 vrele vode vkapljaj žličico terpentinovega olja in razširjal se bo najprijetnejši smrekov duh po sobi. Vojaška obvestila. Vprašanje: Letos sem bil potrjen na polni rok. Imam v najemu veliko posestvo v Srbiji. Ali bi me vojaška oblast oprostila, če vložim prošnjo? Odgovor: Po vojaškem zakonu nimate pogojev za oprostitev. Pač pa imate v smislu čl. 49, točka 3 pravico do skrajšanega roka. Vprašanje: Letos sem bil potrjen na polni rok. Rojen sem 1904 in imam 1906 rojenega brata. Starši imajo posestvo in so vsled starosti nesposobni za delo. Ali bi mogel biti oproščen ali pa vsaj služiti skrajšani rok? J. Č. T. Odgovor: Nimate pogojev niti za oprostitev niti za skrajšan rok in bi bila vsaka tozadevna prošnja brezuspešna. Vprašanje: Moj edini brat, rojen 1892, je že 13 let v Ameriki. Oče je star 61 let in nesposoben za delo. Neposrednega davka plačujem 10 Din. Jaz sem rojen 1905. Ali imam do oprostitve ali vsaj do skrajšanega roka kako pravico? F. E. B. Odgovor: Pravico do oprostitve imate le, če je bil Vaš brat vsaj 5 let pred Vašim naborom odpravljen od hiše, kar morate dokazati s pravnoveljavnimi listinami. Pravico do skrajšanega roka pa imate, če sta Vaš oče in brat služila polni rok, kar mo- f EcSr.sfcijlvi boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem b znancem pre-žalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric, gosp. Jernej Zaje posestnik, trgovec in gostilničar danes ob pol 6. uri zvečer, previden s tolažili svete vere, po kratki, mučni bolezni, boguvdano zaspal v starosti 56 let. Pogreb blagega pokojnika se vrši v ponedeljek ob 4. uri popoldne. Obrezi ja—Medija-Izlake, 31. Jan. 1923. Marija Zaje roj. Allegro, soproga. — Micka, por. Grofcljar, hči. — Natalija, vnukinja. - Dlorl-lJ Grobljar, zet. - Elza, nečakinja. • JoSko in Martin, nečaka. Brez posebnega obvestila. KajpopolnejSI ST0EWER Šivalni stroji ta il.ilj«, kroiato ia čcvljaii* ter u vuk dom. Preden fi nabavit« itroj, oglejt« »1 lo Urcdnoit pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Selenburq m. 6fl> Brciplsčea pouk. 15 Utoo jaiiul,«, IVRM JBJC in sin LJUBLJANA, Gosposvetska cesta šL 2. Najboljši šivalni stroji in pletilni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Uncu. - Ustanovljena leta 1867. - Vezenje po. učuje brezplačno. Posamezni deli koles in SivaL strojev. • 10 letna garancija. — Pisalne stroje »ADLER« in »URANlA«. Kolesa iz prvih tovarn »Durkopp«, »Styria«, »Waflenrad« in »Kayscr«. Sii lil lil I fil Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.: cospobanka. Račun poita«£a iokevnog« urada * Z»„r«ba it ».080 Telefon št 57 i" 470. v lastni p^lačf (vis h vis hotela „Union"). Podražnce: Celje, D akovo, Mar bor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Sibemk. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno o a ta K 60,000.000--, vloge nad K ©00,000.000-—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomba dira vrednostne papirje, daje v naiem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje lu.e valute in devize. spejrma vlr.ge na tekočem iBčunu in na vložae knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodneišimi pogoji Amerikanskl oddelek: Direktna zveze z ameriškimi bonkamL — Urejevanje amerišk h zapuščin. Bser Pooblaščen proda)a!ec srečk R. Savne razredne loterije. flAE.I OOLA: Vsaka drobna vrstico l>»« VSO aH vsaka besed n SO por. NaJ( m-njšl 5 Din. Oglati nad detel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I URADNIK Setezničar v pok., trgovsko izobražen, vešč slov., nem. In Italijanskega jezika, llSa sl"ž' e. - Ponudbe prosi na upravo lista pod »Sposoben«. Učenka se sprejme takoj v večji trgovini na deželi. Ozira se le aa prit'ne, moenti« deklice Iz poltene hiie s pri nemo šol izobrazbo. - Ponudbe aa trgovino JOSIP RUDMAN, Ki Ska vas — Bitiica. 664 ■juwiihiiiiiw" "hb Krojaški POMOČNIK I dobro izuriea, želi premeniti službo; najraje gre v Ljub. Ijano ali v okolico. Naslov v upravi lista pod IL 663. »ssantasiaBmBr Trgovski SOTRUDNIK ZARADI PRESELITVE marljiv, energičen, zanesljiv, ' |e naprodaj dobro ohranjeno Išče kakršnokoli službo, bo- POHLTVO. - Poizve se r disi za skladiščnika ali kaj upravi Usta pod štev. 619. podobnega. Vešč r govoru ,--- -• -- in pisavi slov., nem. in ital. | Vinski SODI jezika, zmožen koresponden- prvovrstni, od 15—22 hI, In ce in knjigovodstva, dobsr vlnrka SFSALKA se u<"idno ra^unar. Gre tudi na deželo. GOZDAR - LOVEC oženjen, star 34 let, s več-letno prakso, t drž. izpitom za gozdarje Ia lovce, t do-»tirni {spričevali, »Se slaJSs na vcleposestvu ali les. industrijskem podjetlo. > Ponudbe jc poslati aa np-avo Usta pod »Gotdai »L 654«. |>aXI|a poštenih staršev, UCbHu ki Ima veselje do pekovska obrti, sprejme v pouk z vso brezp'ačno oskrbo v hiši. • Jernej MULEJ, pek. mojster, BLED. 640 - Ponudbe na upravo lista pod »Marljiv 1530«. KONTORISTINJA Viničarja IKe lastnik 2 oral vinograda. Lepo stanovanje t vinogradu. Plača t nabavi in v gotovem denarju. Podro'in» pojasnila daje Peter PANJ \N. Hrastovlca, Slavonija. 647 z večletno prakso, zmožna knjigovodstva, strojepisja ln blagajniških ter vseh konto-arskih poslov, išče primer, mesta. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi pod it. 671. proda. - Pomtdbe na upravo lista pod »SODI«. 657 Parra im SE PRODA z I polnojarme-nfkom, 1 beneškim jarme-nikom, krožnimi žagami ln r'rugim potrehnim orodjem. Obrat goni lokomoblla 45 ITP. Poleg se nahdja stavba, pripravna ra kako tvornlco. ^ Okolica je zelo bogata na s 4 sedeži, sranke hrastovem !?".«., Fv •n,«~'o« Wafl, 18 HP, skoro se sprejme DRU2ABN K n nov, lahek, po ugodni ceni primernim kapitalom. - Po-napro^iij. - Naslov se izve v n"dbe na upravo ll*'a pod: upravi lista pod Sxv. 658. »Siguren dohodek St. 660«. Avlo Pocinkana mreža za vrtove, 1 m visoka, t prenosljiv ŠTEDTL:'IK, 60 X 90 cm, 1 VRATCA ia pekov-sko peč, zelo močna, vlita, po znižani ceni nap.odaj pri JV PRVOVRSTNO -»t stanovanje v visokem pritličju, oVstoje-če iz 3 sob, kuhinje, predsoba, kopalnice z vsemi pri-tiklinami, poleg tega vrt zu zelenjavo v skoraj novi vili, pol ure oddali no od ljublj. glav. pošte. Odr'a se ponudniku, kateri naj navede ceno in drnž, tidr in nlača za pol leta napre|. • Ponudbe je oddati na upravo l'«ta do 15. februarja pod: »VI-oko prilJSno stanovanje it 643«. MALENšKU, Boh. Bistrica. TRGOVINA na najprometnejSem kraju, v sredini Zaprešiča, je z vsem blagom ali tudi brez naprodaj. • Vprašati: S. Cvetko-vič — Zapreiič. 653 Srebrno Jedilno orodje za 4 osebe, postelja, nočna omara, umivalnik z mramor-nato ploščo in 4 stoli ugodno naprodaj. . »Posredovalec«. Sv. Petra cesta it. 23. Pisalni stroj malo rabljen, v brezhibnem stanju naprodaj za 2000 Din. - »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 23 — Ljubljana. 666 N« DAN VOLITEV si lahko gasite žejo f pristnimi brezalkoholnimi tokovi (malinovec, bezgovec bi dr.), ki iih dobite (osebno »li pt> poŠti) pri »SVETI VOJSKI« ▼ Ljubljani, ,Po-jjanskt nasip 10.__618 POZOR I POZOR 1 Ostanki za perilo io naprodaj po polovični ali Belo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilikel Reslje-va eesta 30, 1. nad., desno. Javna zahvala. Vsem gasilnim društvom, domačim kakor sosednjim, ia njihovo požrtvovalnost in »rud pri ognju z dne 26. jan., kakor tudi vsem privatnikom in sosedom, kateri so pripomogli pri reševanju predmetov ln moje hiše, kakor pri gašenju iste, in drugim, ka-lieri so splob s čim pomagali, »e enkrat vsem: najlepša hvala! 645 Bled, 31. Januarja 1925. FRANC ARH, restavracija Mangart — Bled 2. " PRODA ŠE ■koraj nova spalnic« lz |a-vorovega lesa. — Naslov v ppravi lista pod itev. 659. LIČEN PAVILJON se poceni proda. Istotam je naprodaj APARAT za izdelovanje brezalkoholnih pijač. Naslov v upravi pod 617. Hiša naprodaj poleg največje Kranjskem, najbližja, pr: — Nasloi PRODA SE NOVA tovarne na sripr. za vsako obrt. — Naslov v upravi Usta pod Itev. 591. trgovska oprava j 700 šamot opeke specerijo po nizki eern. ugodni ceni naprodaj, sds se pri mi7.anu ANT. _________ Ogleda . BRADAČ, Vič-Glince, na sproti šole. Priporočam se tudi za razna mizarska dela in popravila. 620 žlranlce, otomane in tapetniške izdelke dobite po znižanih cenah pri RUDOLFU i RADOVANU, tapetnik, Krc- J kov trg 7 — Ljubljana. 629 Naslov v upravi »Slovenca« ' pod Številko 593. enonadstr. s 5 veL sobami, 3 kuhinj., kletjo in hlevom, NAPRODAJ. Zraven sadni vrt. A sobe na raz. polago za vselitev. Leži 10 minut od post. Videm-Kriko. — Podrobnosti pri JERICI 02EG — VARAZDIN, Jal-kovečka ulica 9. 572 Na Krilu, dobre pol ure od Kamnika — «e takoj ODDA t najem HIŠA pripravna za kakega vpoko-jenca ali rokodelca. — Več se izve pri cerkvenem pred-stojnUtv« * Komendi.« POZOR I POZOR! TRGOVCI in GOSTILNIČARJI I Jedilno namizno orodje v veliki izberi nudi po najnižjih cenah veletrgovina OSVALD DOBEIC, Ljubljana Sv. Jakoba trg Bt. 9. Kože divjacin: divjih in domačih zajcev, lisic, kun, dihurlev, polhov itd., kupuje po najvišjih cenah PETER SEMKO, Ljub-Ijana, Križevniška ulica 7. SREČKO TRAMPUŠ posestnik itd. ANICA MARINCEK hčerka veleposestnika in lesnega trgovca POROČENA MEDVODE 1. n. 1925. GORJUšE i m ti fflaaBBSSaHBBBHBMBOBBiaiBaBBBuaBHftiaBBISBB« • v pa Lisičje KOŽE Sn drugih divjačin kupuje vedno D. ZDRAVIC — trgovina usnja, LJUBLJANA, Sv. Florijana ulica štev, 9. V NAJEM ODDAM trgovino i usnjem, čevlji 3n čevljarskimi potrebščinami z vsem inventarjem zaradi dru-Jinsklh razmer. Potrebni kapital 60 — 50.000 Din. Zelo prometen kraj. - Naslov v upravi pod štev. 625. kupujemo ▼ vsaki množini. — Obširne ponudbe (omogočeni ogled v gozdu) t natančno navedbo oddaljenosti do železniške postaje je poslati na ZAGREB I, Poštonski pretinac broj 162. 646 laBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Cvetličarna ANTON BAJEC LJUBLJANA — POD TRANCO 3 oskrbi vsak dan «ve2e CVETJE, ŠOPKE in VENCE, TRAKOVE * napiti itd. točno in po zmernih cenah. trboveljski, libojski, Črnomaljski, drva, inozemai krks, oglje, ilezijske brikete dobavlja ILIRI f A Ljubljana Kralja Petra trg, 8. tel. 220 PlriJIiK tali ne ebroke. Poizkusite enkrat s terpentinovim »Gazela" rn lom ItoyaS Hali Un® Naprodaj MOTOR 18 KS za surovo olje, Dl-NAMO MOTOR z voltme-trom za luč. VELA 10 m dolga, lermeblca in JERMENA, STRUŽNICA za ŽELEZO, VRTALNI STROJ, vse za pogon, thSfbna SPINDEL-PRESSE in razno orodje; ogleda se od 9—11 in 2—4 Cesta na Roinik štev. 29. FIGE (smokve) v vencih po 10 Din, v vrečah (raztresene) po 8 Din za kg dobite edino le pri Ma.ku Rupec, Sarajevo, Bulbulin 5. šivilje, pozor! Plisiranje vseh vrst — Ažu-rlranje — Entlanje ln preoblečene gumbe izdeluje najceneje in najhitreje belihar i VELEPIC Ljubljana VII, Sp. Šiška — Kolodvorska ulica Itev. 150. Kr. angleška poštno-parobrodna linija. Ggnsrsl. nstopitn z« krstlctlno SHt; Zagreb Trg!. Sto«. 17. R.dn potniški prom«1 Hamburg—Ciierbourg—Southampton v Novi jork in Kanacfo Cherbourg— Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rlo de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paoio. Odprav« pvtalknv 4, 2, S. rtmdi, - Kabin« S. iu i S ta i pMleljuil Udobnoi« — SI|>u,oMt — Brcln« Podzastopstva: Beograd, KaragjiTgjeva utica 91, — Ljubljena, Kolodvorska it. — Vel. Rcčkerek, Kralja Aleksandra 4. Brzojavni o»t!o, m m gorain podxpaiop»tv* I,R0TMA11.PACM. Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: i>rpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Dopisovan-e v vseh 1 iT; Angleški spisal Jack London, prevel J. M. »Vseeno povišani za pol tisoč,« je rekel Mac Donald. »Imel sem najboljše karle, predno smo začeli kupovati, in mislim, da jih imam še.« »Mogoče, da je to slučaj, ko so karte po kupu boljše kakor pa poprej,« je pripomnil Kearns. »Zaradi tega mi pravi dolžnost: ,Poviša j, Jack, povišaj,' no, in radi tega povišam še za pet tisoč.« I)ayliglit se je naslonil na slolu nazaj, strmel v svetilke in računal na glas. »Pred kupovanjem jih je bilo devet tisoč, pogledal in povišal sem za ena,,st tisoč — to je vsega skupaj trideset tisoč. Dober sem samo še za deset.« Sklonil se je naprej in pogledal Kearnsa.« Radi tega pokličem se teh deset tisoč.« »Ako hočeš, lahko tudi povišaš,« je odgovoril Kearns. »Tvoji psi so vredni pot tisočakov.« »Psov pa ne. Priigrate lahko vos moj prah in kar imam, ampak psov pa no. Samo pogledam.« Mac Donald je dolgo časa razmišljal. Nikdo se ni zganil niti zinil besedice. Gledalci niso niti z mišico zg'bnili. Tudi se ni peza enega telesa premaknila z ene noge na drugo. Vladala je sveta tišina. Slišali jo bilo samo bobnenje ogromno peči in lajanje psov zunaj. Na Yokonu niso vsako noč igrali tako visoko in ta noč je bila glede višine stav najznamenitejša v celi zgodovini teh krajev. Navsezadnje so je oglasil salunar. »Ako dobi kdo drugi, moram zastaviti eol svoj Tivoli.« Druga dva igralca sta prikimala. »Tedaj pokličem tudi jaz.« Mac Donald je primaknil kos papirja za pet tisoS. Nikdo izmed njih ni zahteval banke in nikdo ni povedal, kaj ima v roki. Vsi »o hkratu in molče položili karte na mizo; gledalci so so speniali na prstih in stegovali vratove. Dajiight je imel štiri kraljice in en as, Mac Donald štiri fante in en as, Kearns pa štiri kralje in eno trojko. Kearns je stegnil tresočo roke, objel banko in jo potegnil k sobi. l)aylight je vzel asa izmed svojih kart in ga vrgel poleg Mac Donaldovega, rekoč: >Tale mi je dajal pogum, Mac. Vedel sem, da me morejo samo b tir jo kralji premagati; in on jih jo imel.« »Kaj si pa ti imel?« je vprašal poln zanimanja, obrnivši se h Campbellu. »Sklerjeno če tvor k o, odprto na obeh koncih — dobre karte.« »To je, da. S kupom bi si lahko naredil sklenjeno polovico.« »Sem si tudi mislil,« je dejal Campbell žalostno. »Sest tisočakov me je že veljalo, predno sem odstopil.« »Rad bi, da bi bil ti kupil karte,« se je smejal Daylight. »Potem jaz ne bi bil kupil tiste četrt? kraljice. No, in sedaj je stvar zame taka, da moram sprejeti Billy Rawlinsovo pogodbo glede pošte in odriniti v Dyeo. Kako velik pa je tvoj plen, Keams?« Kearns je poskusil prešteti dobitek, a je bil preveč razburjen. Radi lega je Daylight potegnil k sebi celo kopico, izbral s trdno roko igralne znamke in zadolžnice in je z jasno glavo prestol vsoto. »Sto in sedemindvajset tisoč,« jo oznanil. »Sedaj pa že Inhko vse poprodaš, .Tack, pa odrineš domov.« Dobitelj se je narmehljal in prikimal, vendar ni mogel izpregovoriti besedice. »Rad bi poklical pijačo,« je rekel Mac Donald,« ampak hiša ni več moja.« »Še je, še,« je odvrnil Kearns, potem ko si je z jezikom oslinil ustnice. »Tvoja zadol/.nina va ja za katerikoli čas. Ampak pijačo sedaj plačsm jaz « »Povejte, kaj bosle pili, vi arugi — dobite!) plača!« je Daylight zaklieal naglas vsem navzočim; hkrati pa ie vstal in uiol Devico za roko.« Sedai pa naprej, vi drugi, plesalci! Mlada je še noč In pogodba gled;? pošto me čaka šele zjutraj. Le sem, Rawlins — s tem sprejemam tisto pogodbo, zjutraj ob devetih pa odrinem proti slani vodi, da veš. Naprsi. vi drugi! Kje pa je goslač?« Tretje poghivjo. Bila jo Beylightova noč. On je bil sredico in glava gosli jo, neukšljivo vesel, vse okužujuca zabava, bil ]e nedosegljiv in ie s tem podžigal splošno radost. Nobena burka, ki si jo je izmislil, ni bila preveč dr/.na za njegove pristaše, in vdoležovali so se jo vsi razen onih, ki so nezmožni za družbo prepevali ali gostoleli ob strani. Nar on. V njegovih nočeh so možaki morali biti srečni in zadovoljni in se smo';flti, ali ja odriniti domov. Daylight je bil neizčrpljiv, neumoren. Med posameznimi plesi je plačal Kearnsu svojih dvajset tisoč v zlatem prahu ler mu odstopil svoj claim oh Moose-hidu. Enako se je pogodil z Billy Ra\vlinsom o prevzemu pogodba glede pe:"fo in uredil priprave za odhod. Poslal je sla po Kamo, gonja n svojih psov, IndJ<\nen iz rodu 'Unnnnvi', ki jo v službi prodira-)oC.ih belokožcev zapustil domorijo svojega rodu. Vitek, slok, mišična!, oblečen v kožuhovino, izbran korenjak svojega rodu je Kama stopil v Tivolski palmi, nomoien in pripravljen v zadrego po veseljakih, ki so razsajali okrog njega, ko mu je Davlight dajal povelja. »Hm,« ie dejal Kama, naštevajoŽ na prstih navodila. 3>0d Rawiinsa prejme m pnsio. Jo raiož;m ur sani. Živež do Selkirka — ali meniš, da v Seikirku čaka dosti ii\eža?« > i™. S 'i 61 n «3 «ssS tO O »f 2 .S H 2 s/) " -••a 2> H3 m s 1 c^ o p »S « le I t « H e « m a s a si e d 'I g JS 2 .ti o.« s ~ «_5 « -a " č I i o " iS wv- s a C S " j. w s s ti a l* 4 i&&I ! ffl S J S > Norddeutscher Uoyd F. Missler, Bremen odpramlja potnih« • rvofimi Sirom »veta poznanimi velikimi, brzimi, udobnimi in najmodernejšimi. z varnostnimi uredbami preskrbljenimi potniikimi parobrodi U obljubljen« luke Bremen v Ne« York, Kanade, Juino Ameriko, Jftrgentlnljo, Urugual In BraslllJo Vzhodno Azijo In Avstralijo. Največja nemška potniška ladja, koloe Coiumbus 32L354 ton. Udobn« kabine za potnike IIL razreda za 2, 3 do S oseb. — V slučaiu bolezni brezplačna zdravniška oskrba in zdravila. — Potnike od-premija in vsa pojasnila daje brezplačno: Norddeutscher Uoyd, F. Missler podružnica jL zastopstva lugoslavenska bank« 4 4. Ljubljana, Ljubljanski dvor najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino ia obrt. Nadomestni deli za vse stroje. J. Goreč, LJubljana, Palača Ljubljanske kreditne banke Najcenejši nakup modrocev, lltnlh vlolko*, dl> vanov, etoman ter vaeb tapetniških izdelkov. Prodaja tudi žimo, airik in blago za timmee po najnižuh cenah. — S« priporoča Rudolf Sever, •pecijalna zaloga tapete 'k h izdelkov, LJubljana, Gospoevetska cesta 6. Zoper oslabelost, Kmetje, pozor! Sr^jjftjs, 3* travniki, gozdi, skupno 40 oralov s hišo in vsemi gospodarskimi poslopji, vse zidano in v najboljšem stanju na KUPUENiKU št. 6, pošta Bohinj. Bela. Podrobne informacije se dobe na licu mesta. slabo prebavo, tivč-ne bolezni in slabokrvnost naročajte samo Hočevarjevo Aromatično ieleznato tinkturo po 20 Din stekl. Po pošti od 3 steklenic dalje samo od izdelovalca lekarnarja HOČEVARJA - VRHNIKA. 351 NafbolJSI C'-ve!n! a »roj j« edino le Josip Petellnc-a aaab Orllsner In Adler latno aa rjob. motor po Din 33'— dobi urno dokler eeioga traja v trguviui IVAN SAVN I K, KRANJ. Na aabtavo a« poiliajo vaoroi. I MU I —H—— m M iitthtt! Predno se odločite ca nakup bale pridite vugovi., IVAN A. GROSEK (prej Plevnlk & Serak) V Trebnjem in si oglejte zalogo in cene vsakovrstnega oblačilnega blaga, svilenih rut in klobukov. Postrežem boste z vsem v Vašo koristi Na|cene|$c strešno lolffc! ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 18 preie VIDIC-KNEZ tovarne na VJPu In Brdu nudlio v poljubni množini. tanoj dobavno, najboliia preizkušene modele strern'kov, t eno ali dvema ta retama, kp>«v tudi bobrovcev (biber) In zidr^o opeko ^ Na ieljo sa pošlje tako) popis ln ponudba I X X SK M % X * % * g M X XXXXXXXXXX SK '£ SK X X SK X XX N M K H N M N m M posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svo;e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palač?, zidani §e pred vono iz lastnih sredstev. Poieg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo iastno premoženje, jamčijo pri Liudski posojilniri kot zadrugi z ne-ome en;m jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. ne vlotre znašajo nad 200 milijonov kron. ¥ ► > to to ► ► to Najcenejšo strešno OPEKO h cementa, dobite pri trgovca KOŽELJU * Mokronogu na Dolenjskem. 19* !'—— fosiuje po cail Jugoslaviji. ~ Ustanovljena leta 1913. — Delniška glavaica znaša 3,000.000 Din v zlato. „ JUGOSLAVIJA" I Splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Sloveniio v Ljubi ani 9 k 1 e p a 3 1. požarna zavarovanja; 2. Uv-tjenska zavarovanja; 3. nezgodna ia jamstvena zavarovanja; 4. zavarovanja proti Ikodam vsled tatinskega vloma; S. tran-iportna zavarovanja; 6. zavarovanja proti 5kodam "sled razbitja stekla. — Največji tu delujoči zavod. — Družba je prevzela od •Graške vzajemn« zavarovalnice* in od zavarovalnih družb »Feniks« (požarni oddelek) m »Franko-Hongroise« res njihov kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarile. — Takojšnja plačila škod. — Glasom naredb« ministrstva za vojno in mornarico nadome-tčajo police splošne zavar. družbe »JUGOSLAVIJE« ženitvene kavcije za častnike. Pisarna: Dunajska cesta $t 15. Telefon 571. Za >DomoIjnbore« naročnike: Sovraštvo in ljubezen. (Dalje.) Prišel je Henrikov zaročni dan. Prek je dal kljub temu, da so mu zelo branili, postaviti v sobo velik sod piva. In tako je stal v vsej svoji tragikomični velikosti v samotni gostilniški sobi. Meta je pripravila dobro večerjo, ki so Jo Henrik, Lota in Prek molče povžili. Samo od časa do časa je Prek zamolklo zaklel. Proti sedmi uri je prišel stari Prosen. Prek se je posmehljivo zasmejal. »No, Prosen,« je rekel s srdito ironijo in udaril po velikem sodu, >tu lahko piješ, lahko piješ!« »Ne bo nihče drugi prišel?« je vprašal Henrik. Prosen je zmajal v zadregi z glavo. »Naščuvani so J Vsi so naščuvani 1 Brivec je lopov!« »Torej sedite, gospod Prosen! Ne bora vam pozabil, da ste prišli.« Bilo je turobno zaročno razpoloženje. Prek je srepo gledal predse in se tiho jezil, Henrik in Lota sta se držala za roke, stari Prosen pa ie sedel pred kozarcem piva in ni hotel piti. Govorili so o vremenu, o cenah in se o nekaterih malopomembnih dogodkih iz vasi. Zato so zopet nastali dolgi odmori, in stara ura je tiktakala brezupno, enolično. Nihče ni hotel govoriti, nihče ni vedel kaj povedati. Tako grozno pusto je bilo. Komaj, da B? je stari Pnren semintja malo nasmehnil. In Henrik se je spomnil, da se mora izvršiti še pravzaprav prava zaroka. Kdo bo storil to? Kdo? Ta mož tu ne bo začel. Torej on sam! Hlo mu jo tako neskončno težko, v taki okolici in v talcem razpoloženju Izpregovoriti tako težko, odločilno besedo. In potem, kako naj nago- vori tega moža? Reči mu mora »oče«! In zdelo se mu je, kot da se je pred njegovo dušo prikazala bleda postava in mu z za-povedujočim pogledom rekla: »Ne zlorabi mojega imena!« In minilo je pol ure, in zopet pol ure. V sobi je ležala tlačeča tišina. Tedaj, ko ga je Lota tesnobno pogledala, je Henrik vstal: >0č — oče, ko sem zasnubil, ste mi rekli »da«, sedaj pa se bova Lota in jaz z vašim privolenjem zaročila.« Čakal je na odgovor. Prek je srepo gledal. »Da,« j*e rekel, >da, radi mene! Na zdravje!« In je pil. Henriku so |>ostale oči vroče in lota je začela tiho jokati. Nataknil ji je na prst zlat prstan in ona njemu svojega. Stari Prosen je vstal in izpregovoril par besed, s katerimi je želel srečo. In potem je bilo zopet vse tiho. — Tedaj je nekdo udaril po oknu. »In velikega psa, veli-i-i-i-kega psa!« Brat! Že ves popoldan je bil odsoten in niso ga mogli najti. Sedaj pa je stal zunaj ped oknom. Jezno se je Prek dvignil in šel ven. Čez nekaj časa je prišel zopet nazaj in rekel, da je fant izginil. Mogoče je šei spat Zunaj ob vrtnem zidu Bukovja je čepel Avgust Prek. Bil je spodaj v vasi v Poler-jevi gostilni, brivec mu je dal mnogo piti in vsi so se mu smejali, dokler ga ni neki pametnejši kmet zapodil domov. Sedaj pa je čepel fant napol v omotici ob vrtnem zidu. Vča"ih je pogledal proti razsvetljenim gostilniškim oknom, stisnil posti in zaškrtal z zobmi. Nato je pobrskal po hlačnem žepu in privlekel ven zavojček vžigalic. Hudoben smeh jo šinil preko Idiotskega obraza in pesti so so zopet strnilo. Z žareči™! očmi je opazoval idiot vžigalice. Nato jih je nastavil n« uho, stresel jih in se razveselil ob rahlem ropotanju. »Mnogo jih je,« je zamrmral, jmnogo!«' Počasi se je vzravnal, prežeče obrnil glavo In se plazil končno brezšumno in sklonjeno ob vrtnem zidu. Odpri je vrata na dvorišče Bukovja. Glasno je zaškripalo. Toda fant se ni oplašil. Samo nekoliko se je ozrl in je stekel preko dvorišča do skednja. Vrata niso bila zaklenjena, toda ko jih je odprl, je zaropotalo. In bil je v skednju. Obstal je, globoko zadihal, in njegove oči so se svetile. »Oh, visoko, visoko! Gorelo bo! Gorelo!« In stegnil je roke kvišku. Nato je hotel prižgati vžigalico. Zlomila se ie in padla na tla. Druga vžigalica! Gorela je in v njenem svitu je šel idiot dalje. »Ti! Kaj delaš tu?« »Joj!c Krik!--Drugi! Vžigalica je ugasnila. Začel se je lov. Spredaj idiot, za niim bukovski hlapec, ki je slišal ropot vrat in se je plazil za fantom. »Počakaj! Stoj! Počakaj!« Grozen krik se je izvil iz idiotovili ust. Padel le čez neki predmet, se pobral, skočil dalje, a v strahu ni našel vrat. Bilo je temno kot v rogu. Slišalo se je dihanje obeh. — Parkrat je zatipal hlapec z roko fanta. Toda ta mu je vedno spretno ušel. Pilo je grozno iskanje in tipanje. — Lestva je stala tu, ki je vodila v žitnlco — sedaj je zgrabil idiot lestvo in začel plezati po njej brezslišno kot mačka. Hlapec je stal spodaj in prisluškoval. Kje je? »Kje si, lopov? čakaj, mogoče na lestvi — čakaj, te bom že d; bil!« Nekaj je rdr«nUo — rahel pok — nato krik, ki je šel do mozga in težko telo je padlo iz višine na tla. Hlapec je v strahu zavpil. — Nato je bila smrtna tišina-- • e • Na hlapčevo vpitje so prihiteli ljudje s svetilkami v skedenj, nato je tekla dekla preko ceste na Zabukovje. Odprla je vrata in zavpila v sobo: »Joj, nesreča, nesreča! Avgust je hotel zažgati naš skedenj, pa je padel z lestve in si zlomil tilnik.« »Ti — U — o ti — jaz — kaj — kaj?« Lota je strmela v brezumni grozi v deklo; hotela je govoriti, vpiti, vprašati, pa ni mogla ničesar. Henrik jo je trdno objeL »Prek! Gospod Prek! Vaš Avgust! 0 Bog, o Bog! Tilnik si je zlomil!« je stokala dekla. Prek je sedel kot kip iz kamna, popolnoma brez besede. Samo stokal je. Kot blazen je strmel v deklo, ki je venomer vpila in stokala, nato so začele njegove roke tipati, noge premikati in težko se je zvalil pod mizo. Nekoliko minut kasneje so prinesli na nosilnici ponesrečenca. Bil je mrtev. Položili so ga na tla v gostilniški sobi in vsi so nemo stali ob vratih. Prek, kateremu sta Prosen in Henrik pomagala na klop, je gledal brez glasu. Sedaj se je dvignil. Hotel jo iti k sinu, toda udje so mu odpovedali. Sredi sobe se je zgrudil na tla, in preden so mu drugi hoteli {»omagati, da bi se dvignil, se je splazil kot žival po vseh štirih k svojemu mrtvemu otroku, se vrgel na mrliča ter drgetajo ležal. Loto so odpeljale ženske v njeno sobo.-- Pozno ponoči je šel Henrik domov. Ko je prižgal svetilko, se je plaho ozrl. S stene je gledala velika očetova slika. — In sin je gledal sliko v tišini te zaročne noči in globok mraz mu je šel skozi telo in dušo. »Sedaj si dobil zadoščenje, oče! Zadoščen si in maščevan!« Nato jo šui počasi koi bolnik v svojo sobo. Odgovorni urednik: Viktor Ccr.Cič v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.