Poltnlna plačana v gotovini LCtO LVII.
V LiublianI, v sredo, dne 7. avgusta 1929
St. 177
St. 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
meseCtttO 23 Din poilelno 150 Din celoletno UOO Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedelUko IzdMn celoletno vJugo-slnvljl 120D1I1, za InOlKDMlVO 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. petll-VTSla mali oglasi po 13® In Z D,veCJl oglasi nad 49 mm vISIne po Din Z'SO, vellld po 3 ln 4 Din, ▼ uredniškem delu vrstica po IO Din g Pri vcClem O naročilu popust
Izide ob 4 zfulra)
rožen pondeljKo ln dneva po prazniku
Uredništvo te v Kopltanevl ulici St. 6/111 Kokoplsl »e ne vračalo, nefrankIrana pisma se ne sprelemafo — Uredništva telefon St. 2050. upravnlStva St. 2329
Velegreznica
Življenje, naj se razvija v še toliko območij, je enota. Res ima vse, kar je, se dogaja in razvija, svojo lastno zakonitost in veljavo. To resnico je odločno potrdil že doetor ange-licus, največji filozof zapada. Po svojih zaikonih se razvija politično, kulturno, gospodarsko življenje. Toda med vsemi temi in drugimi območji naturnega življenja je gotov red, je nad- in podrejenost, so vrednote višjega in nižjega reda in medsebojna zveza; samostojnost vsakega življenjskega območja je le od-nosna. Ves naravni red pa ima tako svoj izvor, kakor svojo utemeljenost in končen smoter v nadnaravnem redu božanstvenega.
Ce človek, oziroma človeštvo preneha stvari gledati s tega vidika, začenja irveti nizdol, spočetka počasi, potem vedno nagleje. Danes nam je to popolnoma jasno. V svojem že čisto bolestnem stremljenju po vedno večjih storitvah na polju civilizacije je moderni človek izgubil svojo naravno orientacijo k Najvišjemu, je samega sebe in svoje storitve po-božanstvil in čisto pozabil na svojo in vsega bitja odvisnost od Stvarnika. S tem je porušena enota človeškega ustvarjanja na vi=eh področjih, kar jo uprav bistveni znak naše dobe. Politika noče imeti nobene zveze z načeli ostalega duhovnega življenja m pravi, da so njeni zakoni neodvisni od »običajnih« etičnih norm. Veliki (in žalibog čedaijeboij tudi mali) gospodarski obrati nočejo vedeti o zakonih Občestvene ljubezni, socialnegu sož>ija in medsebojne moralne odgovornosti: gospodarstvo ima čisto svoje »železnem zakone brezobzirnega pridobivanja. Amerikanska kultura mehanizujoče in racionalizujoče industrializacije se postavlja v čedalje večje nasprotje s staro evropsko humanistično kulturo. Vse to je povzeto v markantnem stavku P. Lipperta: >Sodobno kulturno življenje je v razpadanju tega, kar je Bog v svojem stvariteljskem in odrešiteljskem načrtu medseboj zvezal — v podiranju vseh mostov, ki vodijo od gospodarstva do etike, od kulture do religije, od politike do cerkve, od notranjosti do vnanjo-sti, od obratne delavnosti do milostnega življenja, od narave do nadnarave.« Dobra je svetna kultura, dobra znanost, dobro proizvajanje dobrin, dobra tehnika, dober napredek na sebi, greh je v odnosu in zadržanju človeka do teh stvari, v napačnem vrednotenju teh dobrin, v anarhični brezredni osamosvojitvi enega življenjskega območja od drugega, in končno v obrezboženju nature in življenja od strani človeka.
Boljši del človeštva to dobro čuti, mnogi slutijo, velike množice pa žive tja v en dan, zasužnjene materiji. Najbolj se brezbožnost, brezmoralnost in brezdušnost sodobne civilizacije opazi v velemestu, tem strašnem ču-dovišču naše dobe. Ford, ki je še nedavno v najbolj rožnatih barvali opeval sijajno bodočnost ainerikaniziranega gospodarstva in kulture, prorokuje danes velemestu pogin, ker ubija vire višjega duhovnega življenja. Velemesto je ogromna greznica, v katero se steka gnoj iz obolelega človeškega organizma vsega planeta. Velemesto se je najbolj odtujilo religioznim vrednotam, v njem propada rasa tako fizično kakor moralno, socialno življenje se pa po nakopičenju bogastva v rokah maloštevilnega bogatinstva na eni ter osiromašenju množic na drugi strani v neizprosni razredni borbi razdira.
Velemesto, v katerem je čim večje število ljudi, ki so izključno zaposleni v pridobitnem življenju, »racionalno« stlačeno na čim manjšem prostoru, nima nobene tradicije; ljudje prihajajo in odhajajo; enota jezika, nravi in tradicije je porušena; nič ni stalnega; rodbinsko, sosedsko, farno, sploh vsako naravno občestvo je zamenjano po organizacijah z vna-njim, navadno pridobitnim smotrom; življenje se vrši uradoma, je v pravem pomenu besede ustrojeno; velemestna administracija je sam aparat in obrat brez vsakega osebnostnega značaja; že stil velemesta je brez duše: ka-menita puščava pravokotnih drug na dmgega naškatljanih bivališč ljudi, kojih bog je, kar bodo zaslužili, pridobili, prisvojili. Cerkev, 1o središče dobrega, lepega in resničnega, posve-čevalka življenja, bivališče Evharistije, izginja med nebotičniki, stanovanjskimi velekasarna-mi in veleprodajalno; za »razvedrilo duha« služi bar, dancing, revija stotin golih žensk. Brez miru, brez možnosti, da bi se poglobil vase, da bi si stavil največja končna vprašanja o izvoru, pomenu iu smotru bivanja, brez pravo lepote in brez zveze z naravo, od katere je čisto odtrgan (znani weeckend je pač le spakota), je človek velemesta religiozno usahel in moralno osiromašen živ stroj, ki si
Zdravstveno stanje našega naroda
V Sloveniji umrljivost najmanjša — Največji prirastek v Srbiji
Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo statistiko o stanju nalezljivih bolezni, o zdravstvenem stanju našega naroda in o gibanju prebivalstva. Pregled nalezljivih bolezni vsebuje dobo zadnjih pet let ter navaja, da so padle v dobi zadnjih pet let koze za 97%, pegasti legar za 93%, griža za 82%, škrlatin-ka za 2%, medtem ko je difterija narastla za 4%, trebušni tifus pa za 13%. Malarija je v zadnjih petih letih pri nas zelo popustila. Kar se tiče nalezljivih bolezni, vladajo najslabše razmere v Vojvodini, takoj za njo pa pride Slovenija, najmanj nalezljivih bolezni je v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Seveda je pri tem vpoštevati, da se v Sloveniji skoraj vsak slučaj točno prijavi, dočim sc to drugod nc dogaja. Zanimivo je, da je od 1000 obolelih v Sloveniji umrlo najmanj, to je okrog 6%, drugod pa do 12%. Od vseh nalezljivih bolezni razsaja v Sloveniji najbolj griža, in sicer glede števila obolenj in smrtnih slučajev. Število je dvakrat večje, kot drugod. Tudi na škrlatinki jih v Sloveniji največ oboli, toda jih
najmanj umre, ker so preventivne mere boljše, kakor drugod. Tudi davica je razširjena v Sloveniji trikrat bolj, kot po drugih pokrajinah. Značilna je ugotovitev, da umre na 100 tisoč prebivalcev v Belgradu 330 ljudi na tuberkulozi. To število je napram drugim krajem, kjer znaša od 50 do 200, zelo veliko. Leta 1921. je ležalo v vseh bolnicah, 109 po številu, 151.173 ljudi, od katerih jih je umrlo 752.
O gibanju prebivalstva navaja statistika, da je bilo 1. 1922. v Srbiji rojenih 132.913, leta
1926.	174.550 ter znaša prirastek leta 1922 14.90% in 1. 1926. 21.60%. Na Hrvaškem je bilo 1. 1920. rojenih 97.497, 1. 1922. pa 88.272 ter znaša prirastek na 1000 prebivalcev leta 1920. 13.42%, 1. 1922. pa 18.11%. V Sloveniji je znašalo število rojstev 1. 1921. 32.450, leta
1927.	33.474 in znaša prirastek 1. 1921. 8.56%, L 1927. pa 11.36%. V Vojvodini jc bilo 1. 1922. rojenih 40.172, 1. 1926. pa 42.538 in prirastek znaša 6.31% oziroma 9.31%. V Bosni in Hercegovini je bilo rojenih 1. 1920. 70.784, 1. 1926. pa 80.054 ter znaša prirastek za 1. 1920. 15.12% in za 1. 1926. 17.96%.
Kako ohranimo zvezo z izseljenci
Zanimiva debata na splitski konferenci
Split, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Danes se je v Splitu nadaljevala konferenca o izseljeniškcm vprašanju. Vodil je konferenco načelnik ministrstva za socijalno politiko Dušan Jeremič. Razpravljali so v prvi vrsti o razmerju izseljeniške službe z našimi konzularnimi predstavniki v inozemstvu in o načinu, kako se naj ohranijo zveze izseljencev z domovino.
Pogovor je nanescl tudi na ameriško državljanstvo naših izseljencev ter obvezo izseljencev na vojaško službo v naši državi. G. Lupiš je stal na stališču, da se preide preko tega dejstva, med tem ko je načelnik osrednjega tiskovnega urada Marjanovič izjavil, da ni vseeno, če naši izseljenci sprejmejo ameriško državljanstvo ali ne. Dr. Artur Benko je govoril za to, da se uvedejo na naših univerzah stolice o anglosaškem pravu, po katerem sodijo tisoče naših izseljencev. Frančiškan o. Kazimir Zakrajšek je govoril o potrebi vezi med izseljenci in našimi konzulati ter o potrebi sodelovanja z izseljenci v naši državi. Zavzema se za stališče g. Lupisa
in pravi, da se izseljencem ne sme zameriti, če sprejmejo ameriško državljanstvo. Naglasil je, da so naši ljudje v Ameriki dobro organizirani. Glede verskih šol pravi načelnik Marjanovič, da ne morejo ohraniti narodnostnega čuta izseljencev. Frančiškan Zakrajšek pa mu ugovarja ter ugotavlja, da so ravno verske šole pri katoliških izseljencih ohranile narodnostno zavest do tretje generacije, dočim se je ista pri srbskih izseljencih zgubila že v drugi generaciji. Nadalje se zahvaljuje ministru Drinkoviču, da je omogočil gotovo kvoto za katoliške sestre v Severni Ameriki ter govoril o vlogi, ki jo vršijo katoliške sestre med izseljenci. Najprej cerkev, potem šola in tisk, pravi Zakrajšek, bodo ohranile narodnostno čustvovanje naših ljudi. G. Bartulica priporoča osnovanje akademije za izseljeniško vprašanje. Govoril je še dr. Nedeljkovič o italijanski izseljeniški politiki ter predlagal, da se ustanovi ameriško-jitgoslovansko društvo. Nato je bila konferenca zaključena.
Komunističen atentat v Zagrebu
Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) O zagrebškem atentatu je izdano sledeče službeno obvestilo: »Nocoj ob pol 1 je pred orožniško vojašnico na Varoševi cesti v Zagrebu eksplodirala patrona, napolnjena z eksploz. snovjo. Orožnika, ki je bil pred vrati na straži, je pahnilo na tla ter je dobil nekoliko poškodb
lahkega značaja. Eden atentatorjev je takoj pobegnil v smeri proti trgu Reolski, kjer ga je holel stražnik prijeti in ustaviti. Atentator je pa stražnika ranil ter pobegnil. Misli se, da je to maščevanje komunistov radi zadnjega dogodka v Somboru.«
Veliko imenovanje v notranjem ministrstvu
Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Na predlog predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra, generala Petra Zivkovioa je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim se postavlja za načelnika oddelka za državno zaščito v notranjem ministrstvu v 3. skupini I. kategorije Matkovič Dobrica, veliki župan bačke oblasti; za načelnika oddelka za javno varnost v istem ministrstvu v 3. skupini I. kategorije Todoro-vič Radimir, načelnik oddelka za Banat, Bačko in Baranjo; za velikega župana bačke oblasti v 2. skupini I. kategorije Jovanovič Milan, dosedanji veliki župan niške oblasti; za velikega župana niške oblasti v 2. skupini I. kategorije Vilko Baltič, dosedanji veliki župan belgrajske oblasti; za velikega župana belgraj-ske oblasti v 2. skupini I. kategorije Matič Gjorgje, veliki župan kosovske oblasti; za velikega župana kosovske oblasti v 2. skupini I.
kategorije Filipovič Mihajlo, divizijski general v pokoju; za velikega župana sremske oblasti v 2. skupini I. kategorije Miovič Sveto-mir, divizijski general v pokoju; za velikega župana travniške oblasti v 3. skupini I. kategorije Gjorgjevič Gjorko, sodni polkovnik v pokoju; za glavna nadzornika ministrstva notranjih zadev v 3. skupini I. kategorije Kuz-manovič Aleksander, dosedaj načelnik v istem ministrstvu, in dr. Otmar Pirkmajcr, isto! a ko dosedaj načelnik notranjega ministrstva; za nadzornike v notranjem ministrstvu so imenovani: Krasojevič Janičija, veliki župan sremske oblasti in Hanžekovič Marijan, dosedanji veliki župan travniške oblasti, ter svetniki istega ministrstva: Jovanovič Rado, Kocič Peter in Vlaškanin Milorad. Z istim ukazom so tudi imenovani nekateri policijski uradniki v Zagrebu in Zemunu.
Uprava le vKopltarlevl ul.St.6 - Čekovni račun: Clublfana štev. 10.6S0 In 10.34» xa lnserate, Sarafevo £/.7563, Zagreb St. 39.011. Vraga In 011 na/ St. 24.797
Kralj na Bledu
Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Krst kraljeviča se vrši v nedeljo, dne 15. avg. Vlado bc zastopal minister dr. Korošec.
Nj. Vel. kralj je dospel danes na Bled ob polenajstih dopoldne v spremstvu dvornega maršala Dimitrijeviča in prosvetnega ministra Maksimoviča.
Zavod sv. Hieronima zopet urejen
Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Snoči je prispel v Belgrad rektor rimskega zavoda sv. Hieronima dr. Magjerac. Na kolodvoru so ga pričakovali minister dr. Korošec, belgrajski župnik \Vaguer in lepo število prijateljev. Danes se je rektor oglasil v pravosodnem ministrstvu kot svojem resornem ministrstvu. O trenutnem stanju tega zavoda, ki je bil nedavno predmet nesoglasij med našim ministrstvom in Vatikanom, je dobil Vaš dopisnik sledeče izvirne podatke: Zavod sv. Hieronima je sedaj popolnoma urejen ter se normalno razvija. Trenutno je v njem sedem gojencev iz škofij Sarajevo, Djakovo, Krk, Split in Hvar, ki študirajo na gregorijanski univerzi ter orientalskem in arheološkem institutu. Napredek gojencev je zadovoljiv. Razmerje med zavodom in Vatikanom ter med zavodom in našim vatikanskim poslaništvom je ugodno. V zavodu se trenutno vrše popravila, da bo lahko služil v reprezentativne namene.
V	njem so jugoslovanski cerkveni dostojanstveniki sprejemali goste in imeli konference. Premoženje zavoda je toliko, da bi se lahko vzdrževal iz vsake škofije, ki so naštete v breve Leona XIII. »Geiitem Slavorum« iz 1 1901. po en gojenec. Število gojencev je sedaj majhno zato, ker jugoslovanske škofije tudi pri najboljši volji radi povojnih razmer ne morejo pošiljali svojega duhovskega naraščaja na nadaljne študije, ker duhovnikov povsod primanjkuje. Ko so bili zadnjič jugoslovanski škofje v Rimu, so izjavili, da bo to pomanjkanje trajalo še tri leta. Potem pa bo duhovniškega naraščaja že toliko, da bo lahko vsaka škofija poslala več kol enega gojenca v zavod. Pravico, pošiljati gojence v zavod sv. Hieronima, imajo škofije v Hrvatski, Slavoniji, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji ter Črni gori. Ali se bodo v bodoče sprejemali gojenci tudi iz drugih škofij, trenutno ni bilo mogoče ugotoviti, ker Vatikan skrbno čuva ugotovljene pravice ler je to vprašanje odvisno od tega, kako se bo Vatikan sporazumel v tem vprašanju s političnimi oblastmi v Belgradu.
V	ostalem pa še čaka na sklenitev novega konkordata, kjer bo gotovo tudi zavod sv. Hieronima igral svojo vlogo. Uprava zavoda obstoji iz rektorja, vicerektorja, spirituala in dveh članov upravnega sveta, ki bivata izven zavoda. Vsa ta mesta zasedajo Jugoslovani. Za prihodnje leto se pričakuje devet gojencev. Razmerje med Vatikanom in našo vlado je, kakor rečeno, glede zavoda sv. Hieronima obojestransko končno urejeno in je pričakovati, da v bodočnosti ne bo zavod več kamen spodtike.
Jugoslovanski oficirji
na Poljskem
Varšava, 6. avgusta. Jugoslovanski oficirji so došli danes v trdnjavo Modlin blizu Varšave, ter so prisostvovali zgraditvi pon-tonskega mosta po poljskih pionirjih. Most v dolžini 426 m je bil zgrajen v 41 minutah, kar je izzvalo občudovanje jugoslovanskih oficirjev. Jugoslovanski general Belič je čestital poveljniku pionirskega bataljona. Za tem je bi Iprirejen jugoslovanskim oficirjem banket v modlinškem oficirskem domu, na katerem je bilo izrečenih več govorov. Med drugimi je govoril tudi general Belič. Po banketu je bila izvršena smotra šestih pionirskih polkov poljske vojske.
življenje lajša in oraznoliči z raznimi surogati; eni v brezmejnem razkošju, drugi v sirovih ekscesih.
Moralna izprijenost velemesta je strašen fenomen. Prašajte kriminalista, policista, zdravnika, socialnoskrbstveni urad, dušnega pastirja, učitelja, kaznilničnega uradnika. Velemesta imajo svoje velike, organizirane tolpe zločincev z neštetimi pomagači, policij« se mora z njimi boriti s strojnimi puškami in oklopniini avtomobili. Kriminaliteta nedolet-nih rasle v strahoviti progresiji, Prostitucija ima neizmerno polje delavnosti, če prištejemo
'vse obrti, poklice in institucije, ki k njej navajajo od direktnega svodnika do nesramnih plakatov in revij za »moderno kulturo telesa«. To so rakrane, ki daleč naokoli vso okužijo.
Mi nimamo velemesta, imamo pa že te in one velemestne pojave. Gotove vrste periodična in knjižna literatura skuša vse te pojave olepšati, pa to je deloma samoprevara deloma namerna prevara. Vsi ti znaki »napredujoče kulture« so v resnici znaki propadanja. Resnica pa je na drugi strani, da se pod skorjo obolelega narodnega in ljudskega organizma čutijo preporodilni sokovi. Vse dušno pastir-
sko, socialnorefornmo in mladinskovzgojno delo danes v bistvu obstoji v nalogi tem obnovitvenim silam pomagati do predora. V tem je tudi vse bistvo in ves pomen velikopotezno in globoko zamišljeno katoliške akcije sedanjega papeža. Pa to je problem za drugikrat. Danes bi opozorili na to, da gotovi pojavi razpadanja segajo tudi v našem malem narodu iz meste notri v knietske domove: na primer ločitev zakona! O lem šo pred petdesetimi leti na kmetih ne bi bil nihče niti sanjal. Stvar kliče vse ljudi dobre volje na delo ozdravitve in obnovitve.
Globok utis jug osi. note v Sofiji
Sofija, 6. avg. Jugoslovanska nota, ki je bila izročena bolgarski vladi zaradi rešitve raznih spornih vprašanj in ugotovitve nevtralne cone, je izzvala v tukajšnjih političnih krogih veliko senzacijo. Tekom razprave o tej noti so se pokazale globoke razlike, ki obstojajo med posameznimi vladnimi skupinami.
Sofija, 6. avgusta. Skupina Cankova je nezadovoljna z zunanjo politiko Ljapčeve vlade, ki jo obtožuje zaradi njenih neuspehov. A' sporu med posameznimi skupinami stopa čimdal je bolj v ospredje Demokratičeski Zgovorc List " Preporec« je že objavil oster članek proti skupini Cankova. »Utro« se bavi z napadi skupine Cankova na zunanjega ministra Burova in pravi, da obstoji v krogih dernokratičeskega zgovora nezadovoljstvo zaradi napadov pristašev Cankova na vlado. List trdi, da obstojata dve skupini, ki imata večino v demokratičeskem zgovoru in napoveduje odstop Cankova s položaja predsednika sobranja že pred otvoritvijo novega zasedanja, ker je na tem položaju resna ovira vladni politiki. List smatra, da bo oktobrsko zasedanje sobranja polno iznenadenj.
Sofija. 6. avgusta. Za jutri jc napovedana seia ministrskega sveta, (ki se ji pripisuje veiiko važnost. Predsednik vlade Ljapčev se bo vrnil v Sofijo tekom jutrišnjega dneva, zunanji minister Burov pa zvečer.
Cankov pri Ljapčevu
Sofija, 6. avg. Ljapčev in Cankov sta imela včeraj sestanek v čamčuriji. Današnji dopoldanski listi trdijo, da je bil ta sestanek le slučajen. O tem slučajnem sestanku pa se vendarle mnogo govori in se spravlja v zvezo s političnim položajem. Cankov se bo vrnil v Scfijo v četrtek.
Vse manifestacije ob obletnici Radiceve smrti prepovedane
Zagreb, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Načelnik policije je prepovedal ob obletnici Radičeve smrti vsake manifestacije oziroma demoustra-eije ter utemeljuje to prepoved s tem, da nameravajo komunisti tudi te žalne manifestacije izkoristiti v svoje namene ter privesti do oboroženegu spopada med demonstranti in organiziranimi organi javne oblasti.
Razstava našega napredka
Belgrad. 6. avg. (Tel.: Slov.«) Naša država bo za časa jesenskega zasedanja Društva narodov priredila v Ženevi razstavo, na kateri bo pokazala, kaj je naša država storila na kulturnem, zdravstvenem in socialnem polju v zadnjih desetih letih. O priliki razstave se bodo vršila tudi predavanja. Organizirala bosta razstavo finančni minister dr. Švrljuga :n tajnik trgovinskega ministrstva Grgaševič.
Opatijska konferenca
Sušak, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Naša komisija, ki razpravlja z italijansko komisijo v Opatiji o ureditvi prometa v reški luki in bazenu Thaon de Revel, je danes nadaljevala svoje delo, ki bo trajalo še kakih šest do osem dni. Člani komisije so se porazdelili na sekcije in obravnavajo v glavnem tehniške zadeve. Z velikim zanimanjem se zasleduje delo te konference, ker je znano, da so naši gospodarski pomorski krogi proti sprejetju bazena Thaon de Revel v našo eksploatacijo.
Belgrajske vesti
Seja ministrskega sveta se je vršila danes dopoldne.
Ministra dr. Korošec in Radivojevič sta
danes oddajala oziroma sprejemala posle pri zamenjavi ministrstev. Jutri dopoldne ob 10 bo prevzem poslov gotov.
Odlikoval je predsednik grške republike našega kmetijskega ministra dr. Frangeša z redom velikega križa Feniksa L vrste.
Kmetijsko ministrstvo demantira vesti, da bi se pokvarile večje množine žita v naši državi.
Na Reki se je danes vršila seja naših in italijanskih zastopnikov, na kateri se je razpravljalo o ureditvi dovoza in prodaje mleka.
Pogajanja za sklenitev jugoslovanske španske trgovinske pogodbe se v kratkem prično.
Moderna trgovinska razstava, ki bo trajala do 15. oktobra, je otvorjena v Brnu. Naša država se razstave ni udeležila, ker so jo nanjo prepozno povabili.
Kredit 3 milijone dinarjev je odobrila Narodna banka glavni zvezi srbskih kmetijskih zadrug, da organizirajo skupno prodajo žita, zlasti koruze in pšenice.
Simon Makso, arhivski uradnik oblastne tehnične uprave v Ljubljani, je vpokojen.
Žensko okostje najdeno pod Triglavom
Bohinjska Bistrica, 6. avg. Včeraj dopoldne so turisti v snežišču nad Aleksandrovim domom ob Kufeyjevi poti naleteli na človeško okostje. Po vsej verjetnosti gre za okostje mlad o ženske. Kosti so še dobro ohranjene, bile pa so raztresene; o nekaterih delih ni sledu. Dobro pa je še ohranjen slamnik. — Okostje so prenesli do Aleksandrovega doma ter pokopali v planki-ki grob oi> poti, ki vodi k Sedmerim Jezerom. Ali gre /.n zločin aH za nesrečo, se še ni moglo ugotoviti.
I
Otvoritev haaške konference
Pozdravni govori delegatov — Odločen nastop Snourdena proti razdelilnemu ključu Voungovega načrta — Ostra pisava francoskih listov proti angl. stališču — Amerika z Youngovim načrtom
nezadovoljna
Haag, 6. avg. (Tel. vSlov.«) V sejni dvorani nizozemske druge zbornice je bila danes ob 11 otvorjena liaaška konferenca 1929, kakor se oficielno imenuje. Mesto je v zastavah. Pred palačo se je že dolgo pred začetkom zbrala velika množica ljudi, ki so čakali na prihod raznih državnikov. Na trgu pred palačo je tako zvana viteška dvorana^ ki je bila nekdaj cerkev in v kateri se nizozemski parlament ob začetku zasedanja slovesno otvarja. V tej dvorani bo tudi danes zvečer nizozemska vlada slovesno sprejela delegate konference.
V Haagu se je zbralo nad 300 časnikarjev
iz vseh držav, za katere je težko dobiti prostora. Klub temu, da je bilo na razpolago le malo časa, so" holandske organizacije hitro pripravile potrebno, vendar pa bo še preteklo nekoliko časa, da se začne pravo delo konference, ker se posamezne delegacije še niso mogle urediti. Povsod je še polno neodprtih zabojev s spisi, pisalnimi stroji itd.
Nocojšnja ponofna sej« se bo predvsem Lavila z delovnim načrtom. Za generalnega tajnika konference bo najbrže imenovan Anglež Hankey. Tri glavne delegacije stanujejo daleč vsaksebi, Francozi v Haagu, Nemci v Schevveningu, Angleži pa v Wassenaarju.
Iz krogov delegacije se doznava, da ima Briand namen, doseči pri vseh državah najprej načelni sprejem Vomigovega načrta in da bi se šele potem obravnavalo o razdelitvi nemških anuitet. Najbrže bo Briand hotel iz-poslovati, da se najpreje posvetujejo države sklicateljice o Voungovem načrtu, potem pa se bodo po n ičelnem sprejemu pritegnile k razpravam tudi male države.
Otvoritev konference.
Otvoritveni seji je prisostvoval holandski 1 zunanji minister Bclaerts, na čegar kratki pozdravni nagovor je odgovoril Briand kot se-nior konference. Izjavil je, da se sedaj vedno bolj uvideva, da vojna ni več nobena dobra kupčija, niti za one ne, ki vojno dobijo. Po Briandu je govoril dr. Stresemann, da mora gospodarski rezultat konference imeti tudi politične posledice, in sicer tudi za države, ki se vojne niso udeležile. Stresemann upa, da bo kmalu prišel čas5 ko bodo končno padle carinska meje in barikade v trgovini. Končno je govoril Snowden, ki je naglašal pomen Haaga kot mirovnega mesta ter izrekel čestitke za hitro ozdravljenje Brianda in Strese-manna. Nato je bila prva plenarna seja zaključena.
Popoldanska seja.
Haag, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Popoldne ob 15.30 je bila pod predsedstvom Jasparja prva tajna delovna seja, katere so se udeležili vsi voditelji delegacij, dočim časnikarji niso imeli j pristopa. Na tej seji se imajo določiti razni j odbori, predvsem pa glavna odbora za čisto politična ter finančna in reparacijska vprašanja. Boj gre za to, ali naj se v politični odbor : sprejmejo tudi male države. Kakor doznava Vaš dopisnik, je na popoldanski seji prvi govoril angleški finančni minister Snovvden, ki je govoril v zelo ostrem tonu in takoj načel načel glavno točko bodočih debat, to je raz-deljevalni ključ za Voungov načrt. Snowde-nov govor je trajal eno uro.
London, 6. avg. (Tel. »Slov.«) >DaiIy Te-j legraph« izjavlja, da pošiljatev »malo kom-I petentnega« tajnika pariškega amer. poslaništva kot opazovalca v primeri z ameriškim j zastopstvom na londonski reparacijski konfe-| renči 1. 1924 pg Kellogu odkriva dejstvo, da v
Washingtonu Youngovega načrta v primeri z
Davesovim ne odobravajo, ker sta Hoover in Mellon proti temu, da so v Youiigovem načrtu reparacije zvezane z medzarezniškimi dolgovi. V oficielnih ameriških krogih so tudi proti ustanovitvi mednarodne repnracij-skt; banke.
Kritika francoskega časopisja.
Pariz, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Francoski listi zelo ostro kritizirajo Snovvdenov nastop.
Matin« piše, da se je pri takem sovražnem nastopu bati za konferenco sploh. >Petit Pa-risien« pravi, da bo Snovvden prisilil Francijo do največje odločnosti, če bo že danes položil na mizo pest in zahteval revizijo Youngovega načrt. Listi že predlagajo, da bi se razprave o izpraznitvi Porenja odgodile, da se s tem prepreči »vojna na dveh frontah«, na eni strani proti Angliji in Youngovemu načrtu, na drugi strani pa proti Nemčiji in izpraznitvi Porenja. :>Petit Parisien« zahteva, da se mora najprej zagotoviti v finančnem odboru sprejem Voungovega načrta in da šele potem pride na vrsto izpraznitev Porenja. Sauervvein izjavlja: Če se bo preveč popuščalo angleškim mahinacijam, se bo debata strašno zmešala.
Likvidacija vojne je predvsem čisto netn-škc-fiancoska zadeva. Konferenca lx> in mora dovesti do uspeha, če bi se Nemčija in Francija mogli zediniti. List >itepublique« voditelja radikalne stranke paladiera, izjavlja, da je uspeh odvisen samo od dobre volje Francije iu Nemčije. Nemci bi v resnici zelo težko trdili, da bi bila še nadaljnja zasedba Porenja /.a nekoliko mesecev zanje velika škoda, ravno tako pa ima na drugi strani za Francijo komaj še praktično vrednost. Ravno tako je s kontrolno komisijo, ki Nemčije nič ne ovira, za Francijo pa je brez vrednosti. Dalje nima Francija nobenega povoda, da bi vrnila brez ljudskega glasovanja saarsko ozemlje pred letom 1935. Za Nemčijo ni nobene nujnosti, da bi to ozemlje morala zahtevati nazaj takoj. Zmota je misliti, da bi mogla kakšna pogodba ostati v veljavi 62 let. Gospodarske potrebe In v tem času gotovo silile na to, da se stare vojne naprave odpravijo. Važno je sedaj, da se izgradijo organizacije miru, ne pa organizacije groženj in sankcij, važnejša je ustanovitev združenih evropskih držav.
Podrobnosti s tajne seje
Haag, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Prva resnična delovna seja haaške konference je trajala nad dve uri. Seje se je udeležil tudi predsednik nemške državne banke dr. Schacht, ki je pravkar dospel v Haag. Najprej je bil izvoljen za predsednika seje belgijski ministrski predsednik Jaspar. Nato se je govorilo o tehničnih formalnostih in nadaljnjem poteku ter organizaciji konference in imenovalo generalno tajništvo pod vodstvom člana angleške delegacije sira Mavricija Hankeya. Nato je sledila debata o vprašanju, ali naj se konferenca najprej razdeli na dve, že dolgo nameravani komisiji za politiko in reparacije, ali pa naj se še prej otvori generalna debata o Youngovem načrtu. Snowden je v skoro enoumem govoru razložil angleško stališče k Youngovemu načrtu. Priznal je sicer, da pomeni Youngov načrt rešitev reparacijskega vprašanja v mejah nemške plačilne zmožnosti in izjavil, da je v tem oziru tudi angleška vlada načelno za Youngcv načrt. Strinja se tudi z razdelitvijo plačil na 37, odnosno na 59 let. Nato pa je v tem ostrejšem tonu kritiziral razdelitev nemških reparacijskih plačil.
Krvava stavka romanskih rudarjev
Vojaštvo streljalo — 10 rudarjev ubitih
Sofija, 6. avg. »Rador« poroča, da so včeraj pričeli stavkati delavci premogovnika Helena v Lupeniji v dolinu 2iu. Po dveh urah so se jim pridružili tudi delavci rudnikov Karolina in Štefan, število stavkujočih znaša 3800. Stav-kujoči delavci so zavzeli električno centralo in j jo imeli zasedeno vso noč. Vsled prekinjenja 1 električnega toka je bilo tudi prekinjeno funkci-I joniranje dvigal v rovih in strojev za črpanje vode, zaradi česar so bili izpostavljeni nevarnosti delavci, ki so v premogovnikih, kakor tudi premogovniki sami. V stavkovni revir je došlo
vojaštvo z državnim pravdnikom, nakar je prišlo do pogajanj med državnim pravdnikom in delavci, ki pa niso uspela. Državni pravdnik je zahteval od delavcev naj se razidejo, pri tem pa je bilo izstreljenih od strani delavcev več strelov na vojake. Vojaštvo je bilo prisiljeno streljati iz pušk, pri čemer je bilo ubitih 10 delavcev, več pa ranjenih. Vzrok stavke je nezadovoljstvo, ki ga je povzročilo ukinjenje delovne pogodbe. Stavka nima niti malo komunističnega značaja.
Komunistični nemiri v Kolumbiji
New York, 6. avg. (Tel. »Slov.«) V republiki Kolumbiji so izbruhnili komunistični nemiri. V raznih mestih je prišlo do hudih spopadov med njimi in policijo. Nastopiti je moralo vojaštvo. Do sedaj je bilo deset mrtvih in mnogo ranjencev. Aretiranih je bilo 130 komunističnih agitatorjev. Položaj je tem resnejši, ker se del čet brani nastopati proti komunistom.
Dunajska vremenska napoved, še boljše in toplejše vreme.
Francija uvede zračno policijo
Pariz, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Francoski minister za zrakoplovstvo Eynac je uvedel zračno policijo v svrho kontrole predpisov, posebno glede poletov nad kraji in vojaškimi napravami. Če bodo spuščala rakete s črnim dimom, bo moralo vsako letalo pristati poleg policijskega letala.
75 rudarjev ubitih
Pariz, 6 avg. Po najnovejših poročilih iz Tokija je zahtevala eksplozija v premogovniku v bližini mesta llokaido težke človeške žrtve. 75 rudarjev je bilo ubitih, 5 težko ranjenih.
Dnevni red zasedanja D. N*
Pariz, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Tajništvo Dru« štva narodov objavlja danes dnevni red 56. zasedanja sveta Društva narodov, ki se bo za-čelo 30. avgusta pod predsedstvom perzijskega zastopnika. Začasni dnevni red obsega ducat raznih vprašanj. Mnoga mesta zavzemajo gospodarska vprašanja, tako n. pr. svetovna kriza v sladkorni in premogovni industriji, vprašanje mednarodnih kartelov ifd. Razen tega je na vrati madjarsko optantsko vprašanje in več manjšinskih peticij.
Uspeh protivenizetistov
Atene, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Za župana je bil izvoljen v Atenah član protivenizelistične skupine, v Solunu pa je dobil večino glasov rojalist. Dasi občinske volitve niso političnega j značaja, pa je vendar izvolitev velikega števila protivenizelističnih ali neodvisnih županov vzbudila veliko pozornost in se živahno komentira.
„Zeppelin" v Lakehurstu
Newyork, 6. avg. (Tel. Slov.«) Od nedelje zjutraj dalje si je 60.000 ljudi ogledalo zrakoplov »Zeppelin« v Lakehurstu. Dr. Eckener oseb no vodi dela za napolnitev zrakoplova z vodikom in medlim plinom. Za povratek v Evropo, ki še ni natanko določen, je že sprejetih 18 potnikov.
Fašistovski zaupniki v obratih
Milan, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Pod predsedstvom Mussolinija so se vršila posvetovanja zvez fašističnih delodajalcev in delojemalcev, in se zdi, da je zagotovljeno, da se bodo uvedli v tovarnah zaupniki fašistovskih strokovnih zvez. Zaupniki pa bodo imeli točno določene pravice ter bo izključeno vmešavanje v obratno vodstvo in v način dela ter obravnavanje mezdnih in razrednih interesov.
Drobne vesti
Milan, 6. avg. (Tel. Slov.«) Papež Pij XI. namerava prepustiti salezijancem staro pape-ško pole no bivališče Castel Gandolfo ter zgraditi v obširnem parku zase iu za svoje sprem stvo novo palačo z modernimi napravami.
Pariz, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Zdravje Poincareja se je še nadalje zboljšalo in se ne bodo komunikeji več izdajali. Ostal pa bo še nekoliko dni v postelji in še ne sme sprejemati obiskov.
Pariz, 6. avg. (Tel. ' Slov. ; ) Ilerriot se je danes z avtomobilom odpeljal na študijsko potovanje v Grčijo, Dospel bo v Atene 16. avgusta. O potnih vtisih bo napisal knjigo.
Milan, 6. avg. (Tel. »Slov ) Bivši voditelj fašističnih delavskih sindikatov, delovni minister Rossoni, je bil poleg Scialoie in Longarea imenovan za delegata na prihodnjem zasedanje Društva narodov.
Bukarešta, 6. avg. »Lupta zatrjuje, da bo angleška vlada podpirala rumunsko stališče na reparacijski konferenci v Haagu.
London, 6. avg. (Tel. > Slov.«) Kakor pišejo listi, hoče parnik »Mauretania« pri svojem sedanjem potu v Ameriko pobiti rekord parnika »Bremen <.
Sofija, 6. avg. Sofijski listi poročajo iz Nemčije, da je nedavno amnestirani bivši predsednik bolgarske vlade Radoslavov težje obolel in da bo moral ostati v Nemčiji. Radoslavov boluje od raka.
Primorske vesti
Premestitev slovenskih učiteljev, šolski nadzornik za Primorsko jc sporazumno s prosvetnim ministrom odredil, da se premestijo v notranjost Italije tile učitelji: Zoni Franc, didaktični ravnatelj iz Šempnsa, Boškin Valerija iz Kanala, Paglavec Emilija iz Ložic, Stres Milena iz Deskel, Krapš Sidonija iz Gorenjegu polja, Močnik Katica iz Plavi, Bratuž Anton iz K;\la nad Kanalom, Primožič Ludmila iz Zapotoka, Majnik Alojzija iz šebreljaka, ščuka Franc iz Komna, Lavrenčič Klementina iz Solkana, Vil-har Zora iz Ozeljnna. Winkler Alfred iz Bat, Gostiša Rafael iz Idrije, Močnik Franc in njp-gova soproga Herta, Uršič Franc in soproga Marija iz Bovca, K rajnik Franja iz Opat jegasela, Mahnič Tvun s Slapa, Cerdol Franc iz Kohje-glave, Pahor Angela iz Rihenberka, Pavlica Rafaela iz štomaža, Sfiligoj-Picherle M. iz štan-dreža. Značilna za vso politiko proti narodni manjšini je okolnost, da sc med prcnieščenci nahajajo tudi fašisti ali vsaj o|K>rtuniSti
Toča je uničila žitna poi.ja v Selcah in Sla-vini. Obiskala je tudi Koče, Gradec, Petelinje in Nemško vas. Ostala je sama slama; trpela sta tudi fižol in pesa.
Strela je udarila v soboto 27. julija v hlev posestnika Mavcrja v Grobišču. Poslopje je pogorelo do tul. škod« jc deloma krito z zavarovalnino.
Smrtna kosa. Na Razdrtem je umrl bivši župan Filip Kavčič, v Idri ji so pokopali 70 letnega rudarja Antona Šulgaja in rudarja Antona Bratuša, starega Jet. V Gor lanskem je ugrabila jetiku 16 lotno dekle Olgo Duguliuo-vo. edino hčerko. V Gorici jc umrl Ivan Iteščič, oče č. g. I. Rcščiča, v starosti 82 let.
četrtič pogorela vas. V sredo 24 julija je nastal v skednju trgovca Ceja v šmihelu ogc.nj, ki jc kmalu zajel devet hiš. Bilo je ob eni popoldne, ko so bili moški na delu: poleg tega še vode ni bilo. Prišli so gasit iz drugih vasi in tudi vojaštvo. Kljub vsemu tmidu jc pogorelo devet posestnikov. Le del škode je krit z zavarovalnino. Šmilicl je pogorel že v četrtič; prvič je ogenj uničil vas leta 1888, drugič leta 191*4, tretjič 1<>22 in zdaj četrtič.
Konfinacija. G. Rudolfa Vldriha, bivšega kronista »Edinosti«, ki je bil nedavno aretiran v Livornu, kamor je šel obiskat svojega bratu, je tržaška konfinaci jska komisija obsodila v konfinacijo na neznan otok. G. Vidiih je bil iz Livorna odpeljan naravnost na otok.