GLAS LETO XXIV. ŠT. 44 (1154) / TRST, GORICA ČETRTEK, 14. NOVEMBRA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Katja Ferletič Za prvo evropsko čezmejno somestje! oriška ima as v rokavu. Gorica in Nova Gorica po padcu državne meje, ki je bila za krajevno gospodarstvo tudi pomemben vir, životarita na obrobju dveh držav. Končno kaže, da sta spoz- nali, kako lahko zaigrata še zadnjo karto za prerod tega prostora - čezmejnega somestja, edinstvenega evropskega eksperimenta. Ločeni ne pomenita nič, povezani pa sta lahko zgled za nov zagon evropski integraciji. Spodbudno je, da so temu spoznanju končno začela slediti konkretna dejan- ja. Te in podobne misli so izšle s posveta, javne pred- stavitve kandidature za evropsko prestolnico kul- ture, ki je bil v petek, 8. novembra, v Gorici. Na odru so nastopili predstavniki javnih ustanov in strokovnjaki iz ekonomskih in socialnih ved. Go- riški župan Rodolfo Ziberna je poudaril, da sta Go- rica in Nova Gorica le dve majhni mesti; če pa se bosta združili v sistem, bosta postali konkurenčni, protagonistki. To je po njegovem mnenju največja priložnost za obe mesti in celotno deželo FJK v zadnjih in naslednjih 30 letih. Kultura je tokrat samo sredstvo, končni cilj je ovrednotenje ozemlja, ljudi, raznolikosti in boga- stva našega prostora, saj, čeprav smo danes na obrobju, zanemarljivega pomena na državni - kaj še na evropski - ravni, lahko s skupnimi močmi postanemo kaj več. Samo odmevnost velikih dogodkov lahko vrne naše kraje spet na zemljevid, je dejal Klemen Mi- klavič - “Meja je pustila rane, čas celjenja ran je mi- mo”. Mladi župan misli, da je nastopil čas skupnih projektov, saj prava integracija, pravi proces gibanja se bo zgodil, šele ko bomo delali skupaj in bomo prepletli naše delovanje in našo eksistenco. Ne nazadnje je ta princip res osnova, ki so jo očetje Evropske unije uporabili, ko so v povojnem ob- dobju začeli iz razvalin ustvarjati novo Evropo: “Narode je treba povezati funkcionalno in šele ta- ko se bodo nehali kregati”. Kandidatura lahko zares spremeni življenje, to je povedal marsikdo. Miklavič je dodal, da je pogoj za razvoj ta, da v naš prostor privabimo mlade družine in kritično maso. Mlade ljudi, ki poznajo ali bodo spoznali naše ozemlje, ki so ustvarjalni, odpirajo podjetja, take, ki s svojim delom in s svo- jimi mislimi navdihujejo druge. Kultura res ni samo stvar predstav in razstav. Po- meni strpnost, sobivanje, spoznavanje, spoštovan- je in sodelovanje, včasih tudi konstruktivno kriti- ko. Že proces priprave na kandidaturo je pomemben katalizator, ki je združil veliko energij in virov. Tudi če projekt ne bo nagrajen, kot vsi upajo, bo doslej prehojena pot že sama po sebi velik korak na poti proti gospodarskemu in socialnemu razvoju, proti povezovanju. Kandidatura za EPK lahko omogoči pomlajevanje in oživljanje somestja, cele primorske regije. “Nočemo biti periferija! Biti moramo privlačni! ” je še dejal novogoriški župan, dinamičen človek z jasno vizijo, ki je prepričan, da “imamo priložnost, da postanemo ena najpomembnejših, najhitreje rastočih, razvijajočih se čezmejnih regij v današnji Evropi”. Upajmo, da ljudem, ki ne poznajo naših krajev, končno ne bo več treba pojasnjevati, da Gorica leži “nedaleč od Benetk”, je še dejal nekdo. Da ljudje ne bodo več hodili v Novo Gorico, “čez mejo”, sa- mo zato, ker je tam bencin cenejši. Da se bomo končno res spoznali. Tokrat lahko upamo, da bo naša zgodba lepa, zgodba o skupnem uspehu prvega evropskega čez- mejnega somestja. To bo zgodba našega somestja! G Gorica O novem regulacijskem načrtu, ki naj bi določil pravila gradenj v mestu, bo govor na srečanjih z občani 6, 16 Pogovor Petra Olenik, študentka iz Prebenega, o svojem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani 8 Predstavitev nove publikacije Prof. Marija Kacin je predstavila svojo novo knjigo o Zoisu v Ljubljani in Narodnem domu v Trstu 9 Foto Martin Drufovka Petra Grassi “Glasbenik ni samo glasbenik” POGOVOR etra Grassi je znana vsestranska glasbenica, ki je zlasti v zadnjih letih nanizala celo vrsto izjemnih dosežkov. Znana je najprej kot zborovski dirigent, poleg tega pa je tudi pianistka, glasbena pedagoginja in skladateljica. Njen curriculum je posebno dolg in bogat. Kjerkoli se pojavi, preseneča s svojim izjemnim znanjem in profesionalnostjo, sončnim temperamentom in energijo, ki jo zna vlivati tako pevcem kot sogovornikom. Zaprosili smo jo za pogovor, na katerega se je prijazno odzvala, za kar smo ji iskreno hvaležni. / str. 3 Danijel Devetak P www.noviglas.eu Zahvalna nedelja v Števerjanu Obisk treh begunskih taborišč V Monigu padel zid pozabe a dan obletnice padca berlinskega zidu je v Trevisu na pobudo občine in vojaških oblasti dokončno padel zid pozabe na eno izmed med- vojnih italijanskih koncen- tracijskih taborišč za Slo- vence in Hrvate v Italiji. Na zidu vojašnice Cadorin v predmestju Monigo so slo- vesno odkrili plošči, na ka- terih je napis v itali- janščini, slovenščini, hrvaščini in angleščini: V spomin na fizično in moralno trpljenje julij 1942/september 1943. Ta kraj je bil v času fašiz- ma taborišče za slovenske in hrvaške moške in ženske civiliste. Približno dvesto je bilo žrtev, med njimi triinpetdeset otrok, zaradi podhran- jenosti, mraza in bolezni. / str. 15 SFSN N Amazonski sinodi na rob Med medijsko in dejansko resničnostjo Rimu se je končala amazonska sinoda. Zagotovo je treba do- končno komentiranje pusti- ti za kasnejši čas, torej do ta- krat, ko bo izšla posinodal- na apostolska spodbuda sve- tega očeta. Kakor smo pa va- jeni že pravzaprav od zad- njega vesoljnega cerkvenega zbora, 2. vatikanskega, ima- mo vedno dva dogodka, de- janski in medijski dogodek, kakor imamo dejansko in medijsko pripravo na do- godek. Moramo reči, da je bila sinoda že vseskozi močno navzoča v t. i. “mainstream” medijih, ki se- veda vedno pehajo naprej svojo progresivno “agen- do” oz. tisto, kar bi, po njihovem prepričanju, Cer- kev morala nujno narediti, da bi končno bila so- dobna, v koraku s časom, napredna... / str. 4 Andrej Vončina V Svet okrog nas14. novembra 20192 Povejmo na glas Skupno dobro utišana dobrina Odgovornosti za prizemljitev Adrie airways Niti redbull ji ne more dati več kril ekoč so v Sloveniji govorili o družinski srebrnini. To so bila večja državna podjetja, ki so prinašala dodano vrednost. Potem je leta 2009 prišla kriza. Bila je zelo huda. Razgalila je klientelistični sistem delovanja, ki je svojo krono imel v bankah. Kriza pa je povozila tudi številna paradna podjetja. Dolgi val takratnih učinkov se občuti še danes, kljub temu da se je kriza formalno sklenila leta 2014. Finančni vampirji iz davčne oaze Odmeven je primer Adrie Airways. Slovenska letalska družba, ki je bila od leta 2016 v lasti sklada 4K Invest (njegovi lastniki so Nemci), je neslavno propadla. Slove- nija s tem izgublja poten- cialno pomembno gospo- darsko in logistično oporno točko. Letališče na Brniku bodo zdaj “zasedli” drugi operaterji. Slovenija pa ne bo imela več svoje prepoz- navne blagovne znamke. Vlada se seveda že pogaja in razmišlja o ustanovitvi no- vega “državnega” letalskega podjetja, najbrž v sodelo- vanju s tujim partnerjem. Oktobrska razglasitev stečaja Adrie Airways pa je bilo sa- mo “de facto” formaliziran- je stanja, ki je bilo bolj ali manj vsem na očeh že dalj časa. In kdo nosi odgovor- N nost za to situacijo? Najboljpreprost in najbolj logičenodgovor je seveda: lastnik. Torej, sklad 4K Invest. O tem ni dvoma. Predvsem zato, ker je omenjeni sklad obljubljal do- ločene sanacijske ukrepe, deloval pa je dejansko v pov- sem drugo smer. Še spomladi so njegovi nemški lastniki obljubljali dokapita- lizacijo Adrie s sred- stvi ruskega zaseb- nega investitorja. Od tega ni bilo nič. Oktobra je zgodba žalostno propadla. In Adria je šla v stečaj. Javnost se je tako začela hudovati nad Nemci (tujim lastni- kom), ki je finančno izčrpal in zavrgel slovenskega letal- skega prevoznika. V splošni zavesti je torej tuj lastnik brezčutno pokopal pomem- bno slovensko gospodarsko realnost. V primeru sklada 4K Invest ta rekonstrukcija, čeprav poenostavljeno, celo drži. Gre za sklad, ki se pred tem ni ukvarjal z letalstvom. Gre za sklad tveganega kapi- tala. Gre za sklad, ki ima svoj sedež v davčni oazi Luk- semburg. Gre za sklad, ki je imel ob nakupu Adrie samo 25 tisoč evrov osnovnega kapitala. Isti sklad, ki je bil lastnik Adrie, je z letalskim prevoznikom sklepal sveto- valne pogodbe. To je najbolj šolski primer zakonitega po- stopka izčrpavanja podjetja z odtujevanjem finančnih sredstev. Pa še več: kupnina za Adrio (državno letalsko družbo), ki jo je odštel 4K Inve- stment, je bila takrat reci in piši samo 100 tisoč evrov (!!!). Država pa je ob predaji družbe Nemcem za popotni- co “podarila” še dokapitali- zacijo v višini 4 milijonov evrov. Zgražanje je torej povsem na mestu … rihodnji teden bo deželni svet FJK obravnaval in predvidoma sprejel novo reformo krajevnih uprav, s kate- ro bodo presežene in nado- meščene dosedanje medobčin- ske zveze. “Po novem nastajajo skupnosti občin, ki so osnovane na čisto prostovoljni podlagi. V Skupnost se lahko izjemoma po- vežejo tudi občine, ki niso nepo- sredno ozemeljsko povezane, kar je na papirju posebej zanimi- vo za morebitno povezavo statu- tarno dvojezičnih občin, ki gre- do od Doline do Števerjana in je njihova ozemeljska povezava po- nekod prekinjena. Občine se bo- do vsekakor svobodno odločale, če in s kom naj se povezujejo. Vsaka skupnost bo v svoj statut zapisala pravila igre, se pravi, ka- ko naj deluje in katere naj bodo skupno upravljane javne storit- ve. Vsaka občina, ki stopi v skup- nost, šteje v skupščini po en glas, in to ne glede na velikost ozem- lja in števila prebivalcev. To je ze- lo spoštljivo in ugodno za ma- jhne in najmanjše občine, ki sta jim tako priznana vloga in predvsem dostojanstvo. Občinam na slovenskem nase- litvenem prostoru je v zakonu potrjena pravica do dvojezično- sti v nazivih skupnosti, v pisanju statutov, in kar je še posebej po- membno, pri upravljanju vseh javnih storitev. Posamezne občine bodo lahko obenem skle- P pale ločene konvencije tudi z občinami, ki ostajajo nepoveza- ne ali pripadajo različnim skup- nostim. Za gorata območja so ponovno predvidene Gorske skupnosti, ki jih določa zakon tako glede soudeleženih občin kot tudi glede pristojnosti, ki so vezane na upravljanje in razvoj goratega sveta in odgovarjanja na tamkajšnje družbene šibko- sti”, je po obravnavi v pristojni komisiji izpostavil deželni svet- nik SSk Igor Gabrovec, ki se je v pričakovanju dokončnega bese- dila in ob upoštevanju, da je od- bornik Pierpaolo Roberti (z njim se je vodstvo SSk s svojimi upra- vitelji ločeno sestalo že pred enim mesecem) upošteval in sprejel vrsto predlogov sloven- ske stranke, vzdržal glasovanja, medtem ko so kolegi iz vrst opo- zicije glasovali odklonilno. “Kot Slovenska skupnost smo bi- li zelo kritični do zakona o me- dobčinskih zvezah kot tudi do ukinitve pokrajin, saj sta oba pri- zadela interese naših občin in slovenskega naselitvenega ob- močja. Nov deželni zakon je vse- stransko boljši, saj predpostavlja svobodo izbiranja in opredelitve vseh občinskih upraviteljev ter tako odgovarja na glavno kri- tičnost, ki je zaznamovala prejšnjo zakonodajo. Postavlja se vprašanje, ali bodo občinski upravitelji lahko samostojno zgradili nove in uspešne oblike medsebojnega povezovanja. Za- kon namreč še vedno ne odgo- varja na glavni problem naših občin, ki ga predstavlja poman- jkanje novega in strokovno usposobljenega osebja ter preno- sa finančnih dotacij, ki naj občinskim upravam omogočijo izvajanje zakonsko določenih pristojnosti in torej ponujanje dostojnih storitev lastnim občanom. Tudi o tem sem spre- govoril že na seji pristojne komi- sije kot tudi sem spomnil, da smo svojčas tudi na tržaškem in goriškem Krasu razpolagali z gorsko skupnostjo, ki je odigra- vala pomembno vlogo pri spod- bujanju razvoja tega prostora”, je še dejal deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki se bo pred končnim glasovanjem vsekakor ponovno posvetoval s svojimi iz- voljenimi predstavniki v občin- skih upravah. času, ko je vse več besednega in vsa - kršnega nasilja, v času ekonomske krize, ki je še vedno na delu, v času, ko priti- skajo na nas težko rešljivi problemi, kot so okol- je in podnebne spremembe, naraščajoča rev - ščina tudi v razvitem svetu ter pribežniki, se morda spomnimo na skupno dobro. Na skupno dobro, ki je izjemno plemenita naravnanost, nedvomno nadvse dragocena dobrina in v bi- stvu že vrednota, saj nam svetuje, naj v svoje dobro uravnavamo svoje misli in dejanja v tisti cilj, ki mu pač pravimo skupno dobro. Naj torej povsod, v zasebnem kakor tudi v družbenem prostoru, v okviru manjših in širših skupnostih, se pravi pri odločanju na politični ravni od občin, dežel pa vse do državnih vrhov, ukrepa- mo in se opredeljujemo tako, da bomo v priza- devanju za moje in naše dobro imeli v mislih dobro sočloveka in vseh ljudi. Seveda je pogoj za resnično zavzemanje za dobrobit vseh do- voljšnja mera etike, ki ne nazadnje nosi v sebi isti pomen kot ga ima skupno dobro, namreč občuten odnos do našega bližnjega in zavest, da ne morem doseči lastne sreče, v kolikor skrbim samo zase, ali celo druge odrivam od dostopa do te ali one dobrine, ali se proti tem drugim borim z željo po nadvladovanju nad nji- mi, z željo po njihovi izločitvi in izničenju. V tem smislu so ostre delitve med ljudmi, v koli- kor se prevešajo v nestrpnost in v sovraštvo, na- sprotje skupnega dobrega, toliko bolj v kolikor zadobijo politično podporo. Nasprotje skupne- ga dobrega so nadalje prevelike gmotne družbe- ne razlike, se pravi prepadna razdeljenost med bogate in revne sloje. Nasprotje skupnega do- brega je zapiranje posameznikov in oseb ter družin vase, kar ima za posledico vse večjo in vsekakor mučno osamljenost, odrezanost od drugih - in resnica je, da osamljenost ni nikoli dobra, narobe, jemlje človeku nepogrešljiv vir povezanosti z okolico okrog sebe, jemlje mu življenjsko moč. In v imenu skupnega dobrega bi bilo še kako dobro, da bi vsi, vse države in narodi stopili skupaj in se slednjič zares spopa- dli med drugim z okoljsko grožnjo namesto da so vpeti v zagrizene boje za vladavino sveta, ko naj bi močnejši še naprej obvladovali šibkejše in jim ukazovali. Resnična obuditev vrednote skupnega dobrega pa bi v zasebnem krogu za- nesljivo odpravila marsikatero nasprotje, porav- nala marsikatero tožbo, na novo zgradila mar- sikateri porušeni most in nas približala k srečnejšim medosebnim odnosom. In pri tem se je v dobrem smislu mogoče spomniti naše narodne skupnosti, se pravi vseh nas tukaj, ki smo v primeri z vsem, kar se trenutno drugje dogaja, gotovo v dosti večji meri v območju skupnega dobrega in to je obetavno. Zgladili smo notranje delitve, sporazumevanje se krepi, pri čemer bi se dalo napraviti še več, ampak smer je pravilna, dogovarjanje daje lepe rezul- tate in na tej poti velja nadaljevati, nikoli izgu- biti prepričanja v to smer in nikoli podleči skušnjavi, da bi se poistovetili z neprijaznim večinskim tokom sveta. Janez Povše V Igor Gabrovec o propadu medobčinskih zvez Niso upoštevale svobode izbire in dostojanstva majhnih občin! Foto dd Predzgodba z mačehovsko državo … Da pa bolje uokvirimo celot- no zgodbo, je morda pri- merno pogledati nekoliko bolj nazaj. Da dobimo ja- snejši okvir o odgovorno- stih. Zakaj je vlada prodala Adrio? Osnovni razlog je bil ta, da se je letalski prevoznik znašel na seznamu 10 podje- tij, namenjenih privatizaciji, ki ga je nekdanja premierka Alenka Bratušek obljubila Evropski komisiji, zato da bi Bruselj odobril državno fi- nančno pomoč za reševanje prezadolženega bančnega sektorja leta 2013. Da je bila med podjetji na prodaj tudi Adria, najbrž ne bi smelo bi- ti preveliko presenečenje. Slovenija se je hotela na tak način rešiti hudega breme- na, ki so ga na plečih nosili davkoplačevalci. Da, prav ste razumeli. Adria Airways je bila že takrat, ko je bila še v rokah države, podjetje na robu bankrota in brez prave perspektive. Že sam poda- tek, da ga je država prodala za simbolično vrednost 100 tisoč evrov, je dovolj zgovo- ren. A poglejmo natančneje po- datke o takratni Adrii. Kapi- tal družbe Adrie Airways, ki bi morala biti paradni konj in ponos slovenskega gospo- darstva, je ko- nec leta 2015 znašal komaj slabih 800 tisoč evrov. Omenje- ni znesek je drobiž v primer- javi s takratno zadolženostjo podjetja. Ta je skupaj znašala dobrih 41 mili- jonov evrov. Od tega je bilo ne- kaj več kot 8 milijonov evrov dolgov do bank, preostalih 33 pa do dobaviteljev in drugih po- slovnih partner- jev. Podjetje ni imelo podlage za odplačevanje tako velike- ga dolga. Pa ne samo to. Tu- di tekočih sredstev iz poslo- vanja ni bilo. Adria Airways je v zadnjem letu, ko je bila v državni lasti, zabeležila 9 milijonov evrov čiste izgube (in posledično zmanjšanje kapitala za tolikšno vred- nost). Da je bilo to stanje likvidnostno nerešljivo, kaže še ta podatek: od 9 mi- lijonov evrov izgube jih je bilo skoraj 5 potrebno pripi- sati izgubi iz poslovanja. Kaj je to takrat pomenilo? Da je bilo poslovanje tako slabo, da bi družba obrokov dolga ne mogla poplačevati iz te- kočih sredstev. Skratka, sklad 4K Inve- stment je Adrio Airways res dokončno finančno izčrpal in jo potopil, na smrtno po- steljo pa jo je spravil že prejšnji lastnik, slovenska država. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da je po- razno poslovanje Adrie država že pred tem reševala s stalnimi dokapitalizacija- mi, ki so pred letom 2010 skupno znašale približno 15 milijonov evrov. Leta 2011 je država slovenskega letal- skega prevoznika dokapitali- zirala s še 50 milijoni evrov, leta 2016 pa je ob prodaji poskrbela še za štiri milijone evrov vredno injekcijo. Slo- venski davkoplačevalci so torej v približno 10 letih v Adrio vložili skoraj 70 mili- jonov evrov. Zdaj mrtvec, pred tem pa gospodarski zombi Kaj vse to pomeni, pod črto? Adria je bila gospodar- ski zombi že pred vstopom Nemcev v lastništvo. Pri analizi stanja slovenska jav- nost večkrat na to pozablja. Adria Airways je zaradi tako poraznega finančnega stanja morala v prodajo. Slovenija, ki je bila do leta 2013 v hudi gospodarski krizi, si reševanja takega subjekta ni mogla privoščiti. Če bi Adrie leta 2016 ne prodali, bi ta- krat šla v stečaj. Seveda, re- zultat danes ni boljši. Vstop Nemcev je samo podaljšal agonijo. A razumeti mora- mo, da bi ob bolj učinkovi- tem državnem upravljanju Adrie ne bilo niti vstopa sklada, ki ima svoje lastnike v Nemčiji, uradni sedež pa v davčni oazi. Ob učinkovi- tejšem upravljanju bi pod- jetje lahko bilo še vedno državno, ali pa, zaradi regio- nalnega pomena, v lasti ka- kega strateškega tujega par- tnerja (recimo Lufthanse, če ostajamo v Nemčiji). Realnost pa je danes dru- gačna. Adria je dokončno prizemljena. Niti redbull ji ne more dati več kril. AČ Aktualno 14. novembra 2019 3 Pogovor: Petra Grassi “Glasbenik navsezadnje ni samo glasbenik” S 1. STRANI Zrasli ste v družini, ki je od nekdaj “živela in dihala slo- vensko glasbo”, smo brali v ne- kem intervjuju. Kakšni so vaši prvi “glasbeni” spomini? Kot sem že večkrat povedala, je bi- la pri nas doma glasba vedno pri- sotna. Vedno smo peli v večglasju in še danes skupaj pojemo ob praznikih. Vedno mi je bilo na- ravno peti drugi glas, “delati ter- co”. Peli smo ob vseh priložno- stih, na družinskih izletih, ob ja- slicah na božično vigilijo, za Božič, pojemo pri maši, ob po- membnih praznikih v vasi tudi orglam. Glasbo sem vedno doživljala kot povezujoč element, kjer se prepoznavamo kot sloven- ska skupnost, kjer se počutiš var- no, ko slišiš kakšno ljudsko me- lodijo, ki te spravi v varen, družin- ski ambient. Mama je vedno pela v zborih, oče je igral klarinet pri godbi in v ansamblih, tako da je bilo zelo naravno, da sta otroke poslala študirat glasbo. Študirali ste na Glasbeni matici in konservatoriju Tartini v Trstu, na konservatoriju v Trentu, na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kdo so pedagogi, ki so še najbolj vplivali na vašo glasbeno izobrazbo in pot? Najprej moram izpostaviti svojo profesorico klavirja Beatrice Zon- ta, ki me je spremljala od malih nog skoraj do diplome, saj sem se morala v osmem razredu vpisati na konservatorij, ker takrat na GM nisem mogla diplomirati kot privatist. Glasbena matica mi je zaupala že v času, ko še nisem bila tako prepoznavna. Prvi stik z gla- sbo v širšem pomenu sem našla ob lekcijah harmonije s prof. Hi- larijem Lavrenčičem, ki mi je odprl svet harmonije in vertikal- nega gledanja na partituro. Na- dalje bi nujno omenila dirigenta Matjaža Ščeka, ob katerem sem dobila prvi stik z dovršeno umet- niško stvaritvijo. Povedati mo- ram, da sem kot pevka začela svo- jo pot v otroškem zboru Ladjica v Devinu z gospo Olgo Tavčar. Za- radi študija klavirja na višji ravni in zaradi tekmovanj sem opustila petje v srednješolskih letih; v zad- njem letniku višje šole sem se vključila v zbor Kraški slavček, ki ga je takrat vodil Mirko Ferlan. Ta- ko sem se navdušila nad dirigen- tsko vlogo. Prijavila sem se na av- dicijo za Italijanski državni zbor, šla sem v Ljubljano na posebno izmenjavo na Akademijo za gla- sbo, na konservatoriju sem začela študij glasbene pedagogike. Med italijanskimi profesorji bi rada iz- postavila skladatelja Stefana Bel- lona iz Benetk: bil je moj profesor kompozicije. To je bil moj prvi stik s karizmo umetnika in genial- ca; v njegov lik velikega intelek- tualca sem se zaljubila, popolno- ma me je “preplavil”. Komaj sem čakala na njegove lekcije, ker je bil eden tistih profesorjev, ki ne posreduje samo tehnične zadeve, kot so npr. analiza kompozicije, pisanje, abeceda glasbenega “je- zikoslovja” in “oblikoslovja”, am- pak je bil učitelj življenja. Ko si star 20 let, čutiš potrebo po takih velikanih, po osebah, ki bi jim rad bil podoben. Eden mojih ve- likih mentorjev je tudi maestro Stojan Kuret, ki sem ga spoznala, ko sem zmagala na tekmovanju za dirigente v Arezzu. Od takrat se nisva več pustila. Med pedagogi bi omenila še nekoga, ki ni gla- sbenik v ožjem pomenu besede: to je Alenka Rebula, moja profe- sorica na nekdanjem družboslov- nem liceju. Vsak teden smo imeli kar precej ur njenih predavanj: ona mi je odprla glavo s sociolo- gijo, antropologijo, z vprašanji, ki so se mi takrat morda zdela pre- prosta; npr. kako se počutiš, kako živiš, kakšen odnos imaš do sebe, svojih čustev, svojega veselja, bo- lečine… Bila je čudovita profeso- rica! Na splošno je bil licej Slomšek prava “šola s srcem”, ki mi je pustila zelo lepe spomine. Rada bi omenila tudi profesorico Marijo Škerk, ki je bila pravi veli- kan. Vsakič, ko je stopila v razred, smo vedeli, da prihaja z voljo de- lati z mladimi. Posredovala nam je ljubezen do pedagoškega pokli- ca in na sploh veliko ljubezen in spoštovanje do lastnega prostora, okolja, naroda. To še vedno zasle- dujem s svojim možem: zelo sva vezana na prostor, kjer živiva, stal- no iščeva, kaj naše področje po- nuja kakovostnega. Imam srečo, ker je moj mož intelektualec, ena “močnih glav”, ki jih imamo v za- mejstvu; ne zato, ker je moj mož … Nisem tip, ki rada hvali, je pa on gotovo eden vidnejših izo- bražencev v našem prostoru. Ko si v paru in se moraš kositi s taki- mi glavami, tudi ti zelo napredu- ješ. Tudi zato je zame posebno po- membna močna zveza z mojim možem, ki mi tudi intelektualno stoji ob strani, me podpira. To, česar ne znam, skušam pridobiti pri njem. Glasbenik navsezadnje ni samo glasbenik, temveč izo- braženec širšega nivoja, ki mora obvladati vse: ne le glasbo, ampak tudi zgodovino, antropologijo, sociologijo, filozofijo itd. Gospod Janko Ban je tudi velik intelektua- lec, ki se veseli vsakega mojega uspeha in mi vedno odpre vrata v svojo bogato knjižnico oziroma arhiv. Rada bi omenila še gospo Mojco Šiškovič, profesorico kla- virja na Glasbeni matici, ki mi je dala občutek za širino, samostoj- nost in ženskost; tudi ona je umetnica, pa tudi oseba z veliko žensko samozavestjo, ki jo tudi sa- ma skušam graditi. Ona je v meni ozavestila to žensko moč. Ne mo- rem pozabiti na svojega naj- boljšega prijatelja, Danjela Vid- marja. Tako moža kot prijatelje si izbereš, da bodo del tvojega življenja. In Petra Grassi je vse to: zmesek vseh teh vezi in stikov. Iz družine vse izhaja. Svoji družini, ki me od nekdaj moralno spod- buja, se moram zahvaliti predv- sem za “trdna tla”, za močan in bogat humus, poln mineralov in dobrih vrednot, humus, iz kate- rega lahko zrastejo ljudje. Leta 2015 ste prejeli prvo na- grado na tekmovanju za zbo- rovske dirigente v Arezzu. V istem letu ste v Turinu osvojili tretjo nagrado in posebno na- grado občinstva na mednarod- nem natečaju za mlade diri- gente (ECA-Europa Cantat in Feniarco). Novembra 2016 ste kot dirigent osvojili prvo na- grado na natečaju Zvok mojih rok v Ljubljani. Odličij je bilo še in še... Katera vam največ pomenijo? Ne vem zakaj, a v trenutku, ko prejmem nagrado, ne utegnem uživati ob tem. Kot da bi nagrada zame ne bila pomembna. Zame je pomemben umetniški trenu- tek, ko sem na odru. Če potem nagrada pride ali ne, ni bistveno. Ne bi bila iskrena, ko bi rekla, da se je ne veselim. Toda ob prejemu ne utegnem uživati; to je moj pro- blem. Nekateri mi pravijo, da se zdi, da ob prejemu nisem zado- voljna, kot da bi raje ne bila tam. Včasih sem v zadregi. Z glasbo se res ne ukvarjam zaradi nagrad. V začetku kariere je bilo zame seve- da zelo pomembno, da sem bila nagrajena, da so me potrdili, da to, kar delam, je prav. Toda sedaj ne čutim več take potrebe. Še na- prej hodim s svojimi zbori na tek- movanja, saj mladi to rabijo kot izziv. Ni pa to cilj! Če bi morala omeniti eno, bi morda izbrala Zvok mojih rok v Ljubljani: prvič zaradi izjemne lokacije; nikdar ne bom pozabila nabito polne dvo- rane Slovenske filharmonije. Naš sklepni koncert je bil vključen v vokalni abon- ma Zbora Slovenske filhar- monije. Navzoči so bili vsi najboljši pevci, vsa “creme de la creme” slovenskega zborovstva je bila tam. Bolj kot same nagrade se spo- minjam zadnjega akorda tekmovalnega nastopa: ko sem končala, so ljudje vpi- li, ploskali in kričali. In ve- dela sem ne to, da sem zmagala, temveč da sem prepričala publiko. In to je največja zmaga! Oni me niso poznali, me niso do- jemali kot slovenske diri- gentke, ampak kot nekoga, ki prihaja od zunaj, ki je morda še nepoznan. Čuti- la sem, kako so me “pre- plavale” močne emocije. Avgusta letos ste bili na svetovnem tekmovanju za zborovske dirigente v Hon- gkongu, kjer so vas člani profesionalnega zbora iz- brali za najboljšega diri- genta tekmovanja. To je bilo res posebna iz- kušnja. Na več kot sto pri- javljenih dirigentov z vse- ga sveta so nas izbrali dva- najst, prav vsi smo že uvel- javljeni na mednarodni ravni. To ni več študentska družba. Če so bila ostala tekmovanja, na katerih sem doslej zmagala, na- menjena študentom oz. neuveljavljenim dirigen- tom, je bilo tekmovanje v Hongkongu domena svetovne elite, ki že deluje v profesionaliz- mu z zbori in poučevanjem na univerzah. Na tem nivoju v bistvu ni tekmovalnosti, temveč ne- kakšen svetovni zborovski “defi- lé”. Organizatorji so nas orisali kot prihodnost zborovstva, kot ti- ste, ki bomo to gibanje razvili do novih poglavij. Vzdušje je bilo edinstveno: tekmovalci, žirija in organizator smo sobivali kot so- delavci. Počutila sem se, kot bi končno splavala v obširno morje; še pred letom dni bi si ne mislila, da bo to mogoče. Zato pravim: da razumeš, kdo si, moraš odpotova- ti v Hongkong, nekam daleč, kjer te cenijo za to, kar si. Vodila sem profesionalen zbor The Utopia & Reality Chamber Choir. Njihova nagrada me je pre- senetila. Na odru sem sicer čutila, da so se pevci zelo odzivali na mojo gesto, toda ker nisem spremljala tekmovalnih nastopov drugih, dejansko nisem imela opornih točk. Če so izbrali mene, pomeni, da bi z mano še radi de- lali in jim imam še marsikaj po- vedati. Če te izbere profesionalen zbor, je to ena najbolj prestižnih potrditev! Ste dirigentka in umetniški vodja Vokalne skupine Vikra, ki je nastala pred petimi leti in dosega lepe uspehe na do- mačih in tujih odrih. Vikra je res “moj otrok”, nastala je kot moja ideja. Vedno sem si želela imeti skupino mladih inte- lektualcev, ki se - kot slovenska skupina - odpirajo tudi večinske- mu narodu, Italijanom. Skupino, ki ohranja svojo slovensko iden- titeto, promocijo slovenske kultu- re z vseh zornih kotov, ne samo z glasbenega, ampak tudi pesniške- ga in literarnega. Zdi se mi, da je to ena tistih skupin, ki bi lahko res bila vzor marsikomu na več področjih, ne samo na glasbe- nem in kulturnem. Imam nam- reč občutek, da se italijansko go- voreči mladi zelo zanimajo za slo- vensko kulturo, besedo, glasbo, avtorje. Radi bi spoznali slovenski ambient. Naša naloga je, da jim to predstavimo in dovolimo, da ti ljudje stopijo v naš prostor. To se- veda ne pomeni, da mi se “pro- dajamo”. Obratno: če imamo kot skupina močno identiteto in ve- mo, kdo smo, ni problema, da bi nas italijanskost “preplavila”. Sa- mo s kakovostjo privabljaš kako- vost. Vikra si prizadeva za čim večjo kvaliteto in privablja itali- janske izredno dobre pevce. V Vi- kri imam od pravega amaterja do profesorja na glasbenem liceju, študenta solopetja, profesorja flavte na liceju, študenta medici- ne, slovenistike itd. Mislim, da je Vikra res čudež našega prostora. Rada bi, da bi jo čim več ljudi spoznalo in videlo, da se da mar- sikaj narediti. Odpiraš se lahko, če imaš močno identiteto. Tvoja istovetnost je tako močna, da se lahko brez težav soočaš z drugo identiteto, ki je - v našem prosto- ru - večinska. To pa še ne pomeni, da te asimilira. Zelo sem počaščena, da je Glasbena matica sprejela ta moj projekt, mi popol- noma zaupala. Zato danes govo- rimo o Vikri kot skupini Glasbene matice. V Vikri so nekateri pevci, ki sem jih vzgojila še pri Kraškem slavčku. Kar naprej prihajajo tudi novi ljudje, ki jih ta zbor zanima. Pojemo skoraj izključno v slo- venščini, skrbimo tudi za sloven- sko dikcijo za Italijane. Marsikdo pove, da se sploh ne zdi, da v našem zboru pojejo tudi Italijani, saj slovenščina ni popačena. Slo- venski pevci, ki so v zboru večin- ski, vam lahko povejo, kakšna energija je na vajah, kako delamo in koliko je zanimanja Italijanov za slovensko kulturo in ne samo za glasbo. Na tak način tudi Slo- venec dobi potrditev za svoje delo in za to, kar sploh smo Slovenci v Italiji: kako smo močni, kakšno kulturo, zgodovino itd. imamo. To moramo znati ovrednotiti! A ne tako, da se zapiramo v svoja društva, temveč da se odpiramo. Če je nekaj dobro, ni treba, da se sebe sramuje! Neki dirigent mi je povedal: “Vsak človek ima ušesa in oči. Ni mogoče spregledati ali preslišati lepote”. S to skupino segate po antični in renesančni glasbi, pa tudi po nič manj zahtevnih sodob- nih skladbah. Programske izbire, ki jih delam za skupino Vikra, skušajo biti abso- lutno ovrednotenje naše sloven- ske literature s prvimi izvedbami mladih skladateljev. Radi imamo tudi redko izvajane skladbe iz an- tične glasbe, tako srednjega veka kot renesanse, ki je pisana za vi- soke glasove. Ker imamo v skupi- ni tudi dva moška, si lahko dovo- limo tudi skladbe, ki jih drugi ženski ali dekliški zbori zaradi prenizkih altovskih linij ne mo- rejo izvajati. Zelo sem zadovoljna, da s skupino Vikra sodeluje pevka in pevska pedagoginja Martina Burger, ki je od letos tudi stalna profesorica solopetja na GM in je ta povezava med Vikro, mano in samo GM, ki skrbi tudi za glasbe- no pripravljenost naših pevcev. Kateri so vaši najljubši sloven- ski avtorji? Med slovenskimi je gotovo Marij Kogoj, čigar opus za otroške zbo- re, izdan v Trstu leta 1924, skušamo kot projekt v celoti naštudirati z Vikro prav v tem tre- nutku. Zato smo tudi poglobili življenjepis skladatelja; eden naj- večjih izvedencev zanj je Pavle Merku', nato Stojan Kuret. Na isto linijo se postavljam tudi jaz, pač s svojim novim pogledom mlajše generacije na tovrstno literaturo, ki je za moje pojme absolutno te- melj slovenske literature, mladin- skega - in ne samo mladinskega - petja. Je temelj ekspresivnosti za izredno tanke ekspresivne, skoraj impresionistične melodične lini- je, kjer mora dirigent posebno skrbeti za ton glasu, barvo, ize- načevanje, ker v ospredju je bese- dilo. Na poseben način imam ra- da staro glasbo, ker tekst mora biti v ospredju, glasba pa je kot neka obleka, v katero se tekst sam “obleče” za koncert. Med sodob- nimi skladatelji mi je zelo blizu govorica Patricka Quaggiata, s ka- terim zelo plodno sodelujem: tu- di on je izreden poznavalec člo- veškega vokala in zna lepo upo- rabljati človeški glas za čim višje umetniško izražanje. Na splošno mi je sodobna glasa zelo blizu. Fa- scinantno mi je, kako sodobni skladatelji znajo “ozvočiti” svoje intimno glasbeno doživljanje časa in prostora, v katerem živijo. Kakšna je bila vaša izkušnja kot dirigent profesionalnega Zbo- ra Slovenske filharmonije v Ljubljani? Tesno sodelovanje s profesional- no zasedbo je bilo zelo lepa iz- kušnja v moji profesionalni karie- ri. Bilo mi je v velik ponos. Pro- gram sem v celoti izbrala jaz. Za- sedba je seveda zelo kakovostna, saj sodeluje z najvidnejšimi tuji- mi in slovenskimi dirigenti na širšem območju. Pevci so že videli marsikaj dobrega, zaradi tega jih je treba prepričati tako na teh- ničnem kot muzikalnem nivoju. Mislim, da mi je to uspelo. Zelo dobro smo se ujeli, njihov odziv je bil izjemno dober. Koncerta, ki smo ju imeli v Trstu in Kopru, sta bila zelo dobro obiskana. Predsta- vila sem italijansko-slovenski pro- gram s posebno pozornostjo na slovenskih sodobnih avtorjih. Moje delovanje se prepleta med visoko amatersko kulturo in pro- fesionalnim udejstvovanjem. Moram reči, da način, s katerim sem podala svojo glasbeno vizijo Zboru Slovenske filharmonije, ni bil zelo različen od načina, kako delujem s svojimi zbori, npr. Vi- kro ali Mladinskim deželnim zbo- rom, saj imam tudi tam pred sabo zelo dobre glasbenike in odprte glave. Cilj je mogoče rahlo dru- gačen: pri profesionalnem zboru lahko vplivaš do določene mere na zvok. Če ti pevci dovolijo, lah- ko globlje posežeš v interpretacijo v razmeroma krajšem času, na eni sami vaji. Moj način je vedno isti. Spremeni se, ko grem na kakšne delavnice po Sloveniji ali Italiji, ko imam razne ateljeje na festiva- lih; tam podajam bolj pedagoški čut, z različnimi oprijemi skušam podati novo vizijo, idejo, s katero se pevci prej morda še niso soočili. / str. 14 foto Jana Jocif “Konkurenčnost in kvaliteta sta edini sodobni orožji za preživetje skupnosti.” Kristjani in družba14. novembra 20194 Amazonski sinodi na rob Med medijsko ... S 1. STRANI o prepričanju vseh teh medijev bi, potem ko bi Cerkev pač sprejela vse te sodobne pridobitve naprednega sveta, zagotovo vsi postali člani katoliške Cerkve, saj jih ne bi prav nič več oviralo pri tem, da ne bi postali. Zanimivo je, da sinoda o Afriki ni imela takšne medijske odmevnosti, pa čeprav se je takrat govorilo o celini, ne le območju, s precej več kvadratnimi kilometri in prebivalci. Seveda je po kvadraturi tudi amazonsko območje za nas ogromno, saj obsega kar 8 milijonov kvadratnih kilometrov, pod upravo devetih držav Južne Amerike, a kar 5 milijonov kvadratnih kilometrov spada pod upravo Brazilije. Prebivalcev je skupno kakih 30 milijonov, od tega v Braziliji 23, vendar pa je med temi domorodcev le kakih 250 do 300 tisoč, od katerih jih le nekaj tisoč živi v primitivnih pogojih in so odrezani od sveta. Tako že pridemo do prve težave, ki jo najdemo v mainstream medijih, tako necerkvenih kot tudi cerkvenih, to pa je posploševanje na podlagi pretiravanja. Duhovnik Giovanni Andena, ki je svoje 58 let trajajoče misijonsko delo v Amazoniji končal leta 2017, pravi: “Indiosi ne obstajajo več. Pridejo v mesto in že imajo s seboj svoje elektronske pripomočke, prodajo svoje proizvode in zaslužek položijo na svoj bančni račun, naročeni so na SkyBrasil, da gledajo filme in telenovele. Radi bi se znebili revščine, tako da je govoriti o tem, da bi morali ostati, kakršni so oz. kakršni so bili, neumnost”. To je bila namreč ena od poglavitnih tem sinode, češ kako naj bi se učili od teh domorodcev vsi pravilnega, pristnega, prvovrstnega in harmoničnega odnosa do narave, ki naj bi ga indiosi domnevno P imeli. No, nekateri, zelo malo jihje, ga gotovo imajo še, meddrugim takšnega, da psom odrežejo glasilke, da ne lajajo. Sicer pa je odnos do okolja, ki bi za kristjane moral biti odnos do stvarstva, če priznavamo Stvarnika, ena od osnovnih tem. Treba pa je paziti, da je stvar pravilno umeščena. Če namreč gledamo delovni dokument v pripravi na sinodo, t. i. “Instrumentum laboris”, potem to ne velja. Tam namreč ni najprej človek, ki zaradi greha potem nima pravega odnosa do Boga, bližnjega, sebe in tudi do stvarstva, temveč je ta red obrnjen – zaradi napačnega odnosa do stvarstva naj potem človek ne bi imel pravih ostalih odnosov. Da o drugem niti ne govorimo. Ta dokument je sicer pripravilo samo osem ljudi, štirje “rimski” in štirje južnoameriški. Na sinodi sami je vseeno bilo več kot 180 škofov. Brazilski kardinal nemških korenin, Claudio Hummes, je v intervjuju po končani sinodi sicer dejal, da je zadovoljen z razpletom. Bomo videli, kaj misli, najprej pa poglejmo, kakšna so bila medijska pričakovanja, ki so potem tudi zaposlovala ljudi, ki smo, tako ali drugače, od medijev odvisni. Pričakovali smo seveda ekološko sinodo (tako je bila tudi izredno pomembna novica, da uporabljajo sinodalni očetje ekološko razgradljive kozarce in podobne reči!), pričakovali smo, kot smo dejali, sinodo usmerjeno na pristnega domorodca, ki se ga praktično – misijonarjeva beseda – ne najde več, pričakovali smo uvedbo poročenih duhovnikov, še večjo feminizacijo, pardon, večjo vlogo žensk, kjer naj bi te lahko sčasoma postale celo diakonise, karkoli naj bi že to pomenilo. Kardinal Hummes se je najprej zaustavil pri stalnih diakonih, ki bi lahko bili posvečeni v duhovnike, a pravi, da morajo najprej napraviti 4-5- letno razločevanje, potem pa naj bi med njimi skrbno izbrali primerne kandidate. Pravi, da gre za zelo pazljivo pot, ki pa jo je potrebno prehoditi. Kaj pravijo na to misijonarji? Pravijo, da se to sicer lahko naredi, vendar morajo biti zadeve zelo jasno in skrbno narejene. G. Romanello povzame misli sobratov takole: “Zelo pomembno je, da gre za starejše ljudi, ki nimajo več na grbi otrok; v nasprotnem primeru bi zlahka prišlo do ljubosumnosti v skupnostih, zlasti v odnosu do žena novih duhovnikov”. Glede ženskih diakonis pa lahko zasledimo kanček razočaranja v besedah brazilskega kardinala, saj komisija, ki jo je ustanovil sveti oče za preučevanje zadeve, ni obrodila pravih sadov, vsaj ne za vse tiste, ki naprej pehajo takšno žensko službo v Cerkvi, kakršne v zgodovini še ni bilo. Zato vsi, ki se s kardinalom strinjajo, želijo, da bi komisija ponovno stopila skupaj, vendar naj bi tam morali biti predstavniki iz Amazonije, po možnosti ženske. Seveda tovrstnim krogom ni dovolj, da bi bile ženske služabnice, temveč morajo imeti tudi vodilno vlogo. Zato govori kardinal o bogoslužnih službah, ki za zdaj zadevajo le moške, ne pa žensk, kot sta recimo lektorat (služba bralca) in akolitat (služba strežnika). Prosili so, da bi se zadeve spremenile in bi lahko tudi one prevzele ti službi. Pa ne samo to, želijo si, da bi ustanovili še novo in posebno službo “voditeljic skupnosti”, ker naj bi vlogo ženske v Amazoniji pač že opravljale. Upravičeno se bojimo, da bi se vse zadeve, ki jih omenja kardinal, potem razpasle po vsem katoliškem svetu, zlasti po “najbolj naprednih” deželah, prav kakor se je zgodilo pred časom s stalnimi diakoni. Tudi te so uvedli, ker naj bi jih krvavo potrebovali v misijonskih deželah, realna slika danes pa je povsem obratna, a pustimo to. Misijonarji pravijo, da v Amazoniji ne potrebujejo ustanavljanja novih služb, temveč priznanje tega, kar so misijonarji tam naredili, te temelje pa je potem potrebno utrditi in na njih graditi. G. Mauro Romanello nadaljuje, da se je potrebno zlasti Misel za 33. nedeljo med letom Pravilno usmerjeno življenje b koncu cerkvenega leta poslušamo zlasti t. i. eshatološke govore, to- rej takšne, v katerih nam Gospod govori, bolj kot o koncu, o cilju našega življenja. Gospodovi učenci se ozirajo na čudovito okrasje templja, kjer so številni pustili dragocene darove, kot je recimo zlata trta Heroda Velike- ga, katere grozdne jagode so ime- le velikost moža. To vse nam spo- roča, kako smo tudi mi pogosto preveč osredotočeni na takšne in drugačne “okraske”. Radi si nam- reč krasimo naše zemeljsko življenje, pa si res veliko bolj kot dejansko iskanje sredstev, ki jih res potrebujemo v vsakdanjem življenju, oskrbimo številne reči, ki pa lahko naš pogled odvrnejo od tistega, kar je v življenju naj- bolj pomembno. Gospod Jezus sicer že napoveduje razdejanje templja in Jeruzalema, vendar pa je veliko bolj pomembno spo- ročilo za nas, da vemo, kakšni so cilj, namen, smisel tega, kar v življenju imamo. Da je svetišče lepo okrašeno, ni samemu sebi namen, temveč ima namen člo- veka dvigati k Bogu. Lepota, ki človeka dviga, a je še vedno le človeška lepota, delo človeških rok, to pa mine. Ni torej cilj, tem- več sredstvo. Tako bi se morali spraševati vselej o cilju, namenu, smislu vsega. Svetišče je torej na- O menjeno “svetiščem Sv. Duha”,kakor sv. Pavel imenuje naša te-lesa, da bi le-ta, prav kakor iz opek in kamnov zgrajeno sve- tišče, poskrbela za urejenost in le- poto svoje notranjosti, svoje duše. Za življenje je vendarle po- trebna kondicija, da lahko vztra- jamo v težkih položajih, ko pri- dejo, pridejo pa zagotovo. Lepo nam pravi zato sv. Ciril Aleksan- drijski, da moramo biti Kristusovi učenci pripravljeni, če hočemo vztrajati do konca. Bolj kot vojne z orožjem imamo drugačne vrste vojne, zlasti so nevarne t. i. kul- turne vojne, ki človeka vodijo prav k užitkom in razuzdanosti, da ne bi gledal onkraj tega zemel- jskega življenja. Moramo se pa boriti, saj nas sv. Maksim Torin- ski opozarja, da je z vsako vojno Božje kraljestvo bližje. To je za zdaj bolj na ravni posameznika, glede na to, da za drugi Kristusov prihod nihče ne ve, kdaj bo, a nihče ne ve niti, kdaj se bo sam srečal s Kristusom, ko ne vemo, kdaj bomo umrli. Tako je tudi precej teh lažnih Kristusov, v smi- slu, da svoje rešenje, svojo to- lažbo iščemo marsikje. Oni dan je bil govor o tem, koliko imajo kaki zvezdniki dragih avtomobi- lov, pa da je neki naš reprezen- tant prišel z zelo drago športno torbo telovadit itd. Opozoril sem, da nihče tega ne bo nesel s seboj, ko umre, da pa najbrž res tem lju- dem te stvari nudijo lepo tolažbo. Paziti je treba, da vse te reči, ki napačno postajajo naši cilji, na- mesto da bi bile le sredstva, niso narkotiki našega življenja. Ti ne ubijajo le našega duha, temveč tudi vse drugo, tudi čustva in čute. Skratka, vsi pretresi, ki pri- dejo, so tudi zato, da se zbudimo. Mora nas vsaj malo stresti, nam zastaviti kako vprašanje, glede te- ga, kam gre naše življenje, kam je usmerjeno. Ima to življenje svoj izvor in smisel ali pa je samo sebi namen. Da je življenje eno samo, drži, če gledamo na zemel- jsko, sicer pa ne, ker smrt ni ko- nec, temveč prehod. Vprašanje le, kam – v večno življenje ali smrt? Andrej Vončina Jezus kot greh in prekletstvo Evangeliji poročajo, da so Jezusa križali kot upornika in ga naredili za prekletega, izločene- ga. Prve priče vstajenja in Jeruzalemska skup- nost še niso povezale Jezusove smrti z odrešen- jem od greha. Zanje je bil Jezus deležen usode prerokov in nasilja judovskih voditeljev. (Ke- ssler) Palestinska teologija je že razlagala tra- gično Jezusovo smrt v smislu Božjih napovedi po prerokih. (Mr 8,31) Tako sta bila smrt in vstajenje vključena v Božji odrešenjski načrt kot najvišja možna oblika služenja človeštvu. (Mr 10,45) Izaija 53 govori o Trpečem služabni- ku, ki je vzel nase hudobije človeštva in jih no- sil kot svojo bolečino. (v. 4) Čeprav je bil ne- dolžen, je Bog zvrnil nanj hudobije vseh. (v. 6) Vendar je ta kazen postala odrešilna, po njego- vih ranah je prišlo do ozdravitve. (v. 5) Na po- dlagi teh napovedi so apostoli in učenci po vstajenju spoznali, da v nikomer drugem ni rešitve, razen v Jezusu Kristusu. (Apd 14, 12) Jezus je trpel ta greh in njegove posledice v trpeči molitvi v vrtu Getsemani. Vse hudo mu je prihajalo naproti, kar uničuje dobro, člo- veškost, odnose, zdravje, vero, kar ponižuje človekovo dostojanstvo. Človeštvo je bilo na duhovni način prisotno na Golgoti. Ko je bil križan, je vsak človek malo pripomogel, da se je vsa hudobija zgrnila nanj. Predvsem pa je bila nacionalistična in klerikalistična ideologi- ja tako močna, da se ji ni bilo moč upirati. Ce- lo nekateri učenci so se obrnili proti njemu, ker ni sledil judovskim nacionalističnim žel- jam. Samo Bog more preseči prepad, ki nastane med človekom in Bogom zaradi greha. Veličina nje- gove smrti je v odpuščanju, ko je sam stopil v človeštvo in tudi v njegov greh, da bi ga trpel in odrešil. (Ef 2, 4-6) Ni se pustil omejiti in do- ločiti od okoliščin, ki so vladale okrog njega, ampak je svoje ljubil do kraja. (Jn 13,1) Ni so- vražil in bežal, ampak na pokvarjenost in hu- dobijo odgovarjal z ljubeznijo ter odpuščan- jem. Zato je moral umreti sam, zapuščen in nerazumljen. Dva teksta svetega Pavla govorita o tem, kako je Jezus postal greh in prekletstvo: “Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem”. (2 Kor 5,21) Nase je vzel težo upor- ništva in hudobije, ki mu jo je dalo človeštvo v zameno za ljubezen, dobroto in resnico. Seve- da ga to ni naredilo grešnika, ampak je le pre- našal težke posledice greha, trpljenje in smrt, ni pa imel osebne izkušnje greha. (Galot) Ta sprejem kaže na veliko ljubezen Boga, ki želi zagotoviti spravo s človeštvom, da sam prevza- me posledice greha. Podobno moremo tudi razlagati misel iz Pisma Galačanom: “Kristus pa nas je odkupil od pre- kletstva postave tako, da je za nas postal pre- kletstvo. Pisano je namreč: Preklet je vsak, kdor visi na lesu”. (Gal 3,13) Sam je sprejel na- se prekletstvo, ki je čakalo grešni svet, da bi mogel ljudi rešiti od tega prekletstva in prinesti blagoslov mnogim. Čeprav je sprejel preklet- stvo, sam ni bil prekleti od Boga, nemogoče je, da bi bil križani Jezus preklet od Boga. (Mus- ser) Postati prekletstvo namesto drugih je veli- ko dejanje ljubezni, ki gre čez vse mere solidar- nosti, ki bi si jo mogli zamišljati. Pavel je bil pripravljen iti celo v pekel, samo, da bi rešil svoje brate po krvi. (Rim 9, 3) Izraza greh in prekletstvo za Jezusa kažeta na veličino Božje ljubezni, ki se je v njem sklonila do najglobljih mej hudobije in greha. To kaže na dokončno zmago nad grehom, ki se je zgodila v Jezuso- vem trpljenju in njegovi smrti na križu. Ljube- zen je tako prehodila razdaljo med ljudmi in Bogom, da bi jim prinesla osvoboditev in novo življenje. Ta dar je tudi podlaga za spravo. (2 Kor 5, 19) Prva žrtev je na strani Očeta, ki je podaril Sina, da se je učlovečil in v grešnem in upornem svetu zopet vzpostavil kulturo ljubez- ni, usmiljenja in vere. Samo njegova ljubezen je mogla zaustaviti verigo greha in odpreti od- nose od vseh omejenosti. Greh je mogoče pre- magati, ker je Božja ljubezen močnejša od gre- ha in ne pozna nobenih mej. Odpuščanje je dejanje novega stvarjenja, novo rojstvo, dar usmiljenja, ki ga more podariti le Bog. ZAKAJ PRAV JEZUS? (91) PRIMOŽ KREČIČ posvetiti družinski pastorali, ker je družina tam nekaj, kar praktično ne obstaja, kar že leta in leta potrjuje tudi paragvajski misijonar, g. Aldo Trento, ki že vseskozi močno dela prav v smeri katoliške družine in trdnih osnov katoliškega nauka. Tega se po njegovih izkušnjah ne sme spremeniti, temveč ga je treba predstaviti tamkajšnjim ljudem na njim primerni način, da stvari pač razumejo. G. Romanello pravi, da je tam t. i. “verski čut” zelo močan, kakor velja tudi za vso Brazilijo in Južno Ameriko, in je pred pripadnostjo katerikoli krščanski skupnosti, vendar pa gre za religioznost, ki se močno prepleta z naturalističnim, nagonskim in egoističnim načinom življenja. Glede evangelizacije pravi, da ni: “V tem, da bi popravili posvetni način življenja tako, da bi učili novih moralnih norm, temveč v tem, da se ponudi nekaj povsem drugačnega v primerjavi z logikami tega sveta, drugačno življenje”. Pravi, da se to vidi konkretno v pijancu, ki preneha biti svobodnjaški in razvratni pijanec, ampak nese ven smeti, pomije posodo, preživlja čas z otroki, spoštuje svojo ženo, ali v ženskah, ki nehajo hoditi v lov za “drugim” možem ali nehajo ogovarjati v družbi še drugih žensk, ki poskrbijo za čedno in domačno hišo, medtem ko je tista od sosedov vsa razmetana in umazana. Misijonarji tudi govorijo, kako močan smisel za človeški padec, torej za izvirni greh, imajo v Amazoniji, vendar je bila tovrstna tematika povsem izpuščena v korist naturalističnega pojmovanja z mitom o “dobrem divjaku”. Ko je šel škof na obisk oddaljene postojanke v svoji amazonski škofiji, pa se je igral nogometni derbi velemesta Sao Paulo, so mu dejali “nazadnjaški” domorodci, da lahko gleda tekmo skupaj z njimi – devet od desetih domov namreč ima satelitsko televizijo. Potrebujejo torej oznanilo o drugačnem življenju. Prav tako misijonarji pravijo, da “pauperistična” (siromaštvena (pauper), ne uboštvena (mendicans)) pastorala nima kaj delati tam, saj je v desetletjih naredila le ogromno škodo. Pravijo, da je tudi to razlog, zaradi katerega se tako množično odločajo Brazilci, tudi v Amazoniji, za protestantske ločine. V Braziliji je bilo pred štirimi desetletji še 88,3 odstotkov prebivalstva katolikov, danes pa le še 64,6 %, milijoni in milijoni pa prestopajo k protestantom. Misijonarji še pravijo, kako ne gre delati zmede glede simbolov, zato se ne sme mešati raznih amazonskih kultov, ker se lahko zameša tisto, kar je najpomembnejše, to pa je narava evharistije, Kristusova žrtev na križu. Misijonarji torej enoglasno govorijo proti neki “amazonski” liturgiji, ker se brez težav usmeri stran od glavnega protagonista ali osebka bogoslužja – Kristusa in njegove Cerkve, ta pa ni samo “mi, tukaj zbrani”, ampak celotna Cerkev na svetu in v onstranstvu, z blaženimi in vernimi dušami. Kot zadnja stvar je bilo zanimivo spoznati prek vatikanista Edwarda Pentina za kakšno od organizacij, ki kar mastno financira “nove” načine misijonarjenja – recimo dobrodelna veja korporacije Ford. To je torej Amazonija in pogled na sinodo, ki je skušal biti še malo drugačen od tistega, ki ga sicer zasledimo v medijih in splošnem poročanju. Sv. Ciril Aleksandrijski Kristjani in družba 14. novembra 2019 5 dprtje novega operativ- nega središča škofijske Karitas v Gorici je bilo v soboto, 9. novembra, praznik, ki se ga je že v jutranjih urah ude- ležila lepa množica. V veži velike stavbe inštituta Contavalle v četrti svete Ane se je zbralo veliko ljudi, med njimi so bili tudi nadškof Carlo Redaelli, župan Ro- dolfo Ziberna, rav- natelj škofijske Kari- tas Renato Nucera, predsednik fundaci- je Contavalle g. Ste- fano Goina, ravna- teljica Škofijske ka- ritas Koper Jožica Ličen, voditeljica novogoriške ob- močne Karitas Re- nata Vončina, pred- stavniki sorodnih ustanov, dobrotni- ki, kar nekaj duhov- nikov in veliko pre- prostih ljudi. Con- tavalle v Gorici je dolga leta imel kot glavni cilj vzgojo in sprejemanje, nova namembnost bo vsebino strukture samo še okrepila. “To naj posta- ne pravi dom solidarno- sti”, je uvodoma poveda- la povezovalka programa Selina Trevisan. Del veli- ke stavbe je bil nedavno temeljito obnovljen v upanju, da bo tako še bolje služil “obnavljanju” vseh, ki se bodo v njej srečevali: uporab- niki in prostovoljci, ki si prizade- vajo, da bi pričali o upanju, “da bi postali živi kamni Cerkve in v Cerkvi”. Msgr. Redaelli je - po branju “himne ljubezni” iz Pavlovega pi- sma Korinčanom - na vhodnih vratih blagoslovil tablo središča, ki odslej nosi ime po nekdanjem goriškem nadškofu msgr. Petru Cocolinu (1967-1982), škofu kon- cila, misijonov, predstavniku Cer- kve, ki se odpira svetu, ki spreje- ma vse njegove tegobe in težave. Pri odprtju in rezu traku je bila prisotna tudi njegova nečakinja, O ga. Loretta.V kapeli inštituta je sledil uradniprogram slavja, ki ga je popestrilo več glasbenoplesnih točk mladin- ske skupine Tubi innocenti. Nu- cera je v svojem govoru poudaril, da revščina ne pomeni nujno po- manjkanje denarja, avtomobila, bivališča in drugih gmotnih do- brin, kot je to razmišljal v mladih letih. Ko je sedaj star 65 let, opaža, da je vedno bolj po- treben pomoči, bližine koga, ki ga podpira, mu nudi hrano in oskrbo, če je bolan. In pomi- slil je na brezdom- ce, izseljence, tiste, ki s težavo plačujejo mesečne po- ložnice. Smo res prepričani, da so različne oblike revščine sad sub- jektvnih in ne objektivnih vzro- kov? “Lahko obubožamo tudi proti svoji volji? Mislim, da ja”. Revščina je skupna vsem ljudem: vsi se bomo - zaradi starosti ali okoliščin - prej ali slej soočili s to stvarnostjo. Od vseh je najhujša “revščina srca”, revščina ljudi, ki nimajo srca, ki bi velikodušno da- rovalo, srca, ki bi skušalo gledati in posnemati Jezusa, ki je rekel: “Karkoli ste storili enemu teh naj- manjših mojih bratov, ste storili meni”. Jezus nam je razodel Očeta, ki je velikodušen, usmil- jen, neskončen v svoji dobroti, ki daruje upanje vsem, ki so ra- zočarani. V naših življenjih je ve- liko brezbrižnosti, imamo vse, in vendar je veliko osamljenih, manjkajo prava prijateljstva, topla čustva. Novi sedež Karitas naj bo kraj sprejemanja, poslušanja, kraj, kjer ljudje s srcem prinašajo soli- darnost, prijateljstvo, razumevan- je, čeprav to ni vedno lahko. To naj postane “tržnica revnih”, kraj, odprt ob vseh urah, kjer lahko vnovčimo talente, ki smo jih pre- jeli. Ljubezni ne moremo pover- jati drugim, to je naloga vsakogar izmed nas, živih kamnov vesoljne Cerkve. Kolikor več darov smo prejeli, toliko več smo zanje od- govorni. Ravnatelj Karitas se je še zahvalil vsem, ki so prispevali k uresničitvi podviga, in vsem, ki so v zadnjih desetletjih na Go- riškem “delali, darovali in trpeli z revnimi”, svojim predhodnikom, prostovoljcem in svoji mladi eki- pi, ki z delom in trudom gradijo Karitas, saj “delo v skupini je manj težko”. Sledil je ogled video- posnetka, v katerem so različni prostovoljci iz različnih krajev škofije kot živi pričevalci na krat- ko obrazložili, kako krajevne krščanske skupnosti na različne načine pomagajo ljudem presega- ti ekonomske težave, brezposel- nost, pomanjkanje opornih točk, emarginacijo, osamljenost itd. Gre za dejavnosti, ki jih financira sklad “8 od tisoč” (8xmille) Itali- janske škofovske konference CEI, ki je tudi kril stroške obnovitve- nih del inštituta Contavalle. Pao- lo Cortellessa (na mali sliki) , predstavnik urada za promocijo ekonomske podpore katoliški Cerkvi, je kot posebni gost slavja prinesel pozdrav ravnatelja Mat- tea Calabreseja in povedal, da ga je naravnost presunila Gorica s svojimi zgodovinskimi in kultur- nimi potezami, mesto ob meji, kjer se srečujejo različni ljudje, ki so razvili poseben čut za spreje- manje in solidarnost. Poudaril je, da prispevek v sklad “8 od tisoč” ni odvečen davek, ampak edin- stveno demokratično sredstvo, preko katerega lahko državljani odločijo, ka- ko naj se uporabi mini- malen delček že plačanih davkov. Tudi z zgovornimi podatki je Cortellessa orisal mehanizem ekonom- ske podpore Cerkvi in prikazal različne vrste uresničenih projektov. Med drugim je pove- dal, da država v pri- mežu krize pogosto krči sredstva zlasti na področju sociale; in Cerkev je prav tam - v dobro vseh - posebno učinkovita, če ima primerno podporo. Nadškof Redaelli je poudaril, da sama Karitas, novo središče in vsa pričevanja so zgolj znamenja življenja Cerkve, ki ima svoj vir v evharistiji. Vsak kristjan je klican, da opravi svojo nalogo, saj “prej ali slej bomo vsi potrebni po- moči”. V popoldanskih urah je bil v istih prostorih še en praznik, z nekate- rimi skupnimi točkami, namen- jen v prvi vrsti uporabnikom oz. gostom Karitas, prostovoljcem, pastoralnim delavcem in članom pastoralnih svetov. Nadškof je v veži odkril še tablo, na kateri piše, da je obnovo središča omogočil sklad “8xmille” CEI. G. Goina, ki je tudi škofijski ekonom in refe- rent za sklad “8 od tisoč”, je dejal, da ima fundacija Contavalle za sa- bo 200 let zgodovine, ko se je po- svečala karitativnim dejavnostim in ubogim, od leta 1968 v stavbi v ul. Garzarolli. Karitas v njej bo na najlepši način nadaljevala to poslanstvo. DD 1. “Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo”. (Ps 9,19). Te besede so aktualne tudi v današnjem času. Izražajo globoko resnico, ki jo vera vtisne predvsem v srca najbolj ubogih: povrnitev upanja, ki je bilo izgubljeno spričo krivic, trpljenja in nestalnosti življenja. Psalmist opiše položaj ubogega in ošabnost njegovega izkoriščevalca (prim. Ps 10,1-10). Kliče Božjo sodbo, ki bo povrnila pravico in odpravila krivičnost (prim. Ps 10,14-15). Zdi se, da v njegovih besedah skozi tek stoletij do današnjega dne odzvanja vprašanje, kako more Bog dopuščati takšno neenakost. Zakaj ne priskoči na pomoč, ko so ubogi poniževani? Zakaj so krivičniki v svojem početju srečni, ko pa Bog njihovo ravnanje obsoja ravno spričo trpljenja ubogih? V času nastajanja tega psalma je potekal obširen gospodarski razvoj. Kot je v takšnem stanju običajno, je tudi takrat prišlo do občutnega družbenega neravnovesja. Neenakomerna delitev dobrin je ustvarila številčno skupino revnih, katerih stanje je bilo v primerjavi z bogastvom redkih privilegiranih še dodatno dramatično. Sveti pisec motri in opisuje situacijo resnicoljubno in realistično. To je bil čas, ko so prevzetni ljudje brez posluha za Boga potiskali uboge v sužnost in si prilaščali še tisto njihovo malo, kar so imeli. Danes ni dosti drugače. V času gospodarske krize so mnogi prišli do premoženja, ki se v primerjavi z neštevilnimi izkoriščanimi ubogimi, ki jim manjka najosnovnejše in ki jih srečujemo na naših ulicah, zdi še večja nepravilnost. Na misel nam pridejo besede iz Knjige razodetja: “Praviš: premožen sem, obogatel sem in ničesar ne potrebujem. Ne zavedaš se, da si siromak in bednež, ubog, slep in nag”. (Raz 3,17) Tečejo stoletja, a stanje bogatih in revnih ostaja nespremenjeno, kot da nas zgodovinska izkušnja ne bi ničesar naučila. Besede psalma se torej ne tičejo preteklosti, ampak naše sedanjosti, postavljene pred Božjo sodbo. 2. Tudi dandanes poznamo mnoge oblike suženjstva, v katerem so ujeti milijoni moških, žensk, mladih in otrok. Vsakodnevno srečujemo družine, primorane zapustiti svojo zemljo, da bi si vire preživetja poiskale drugje. Srečujemo sirote, ki so izgubile starše ali pa so jim bili nasilno iztrgani zaradi izkoriščevalskih namenov. Srečujemo mlade, ki iščejo poklicno uresničitev, a jih je kratkovidna gospodarska politika prikrajšala za delo. Srečujemo žrtve številnih oblik nasilja, od prostitucije do droge, ki so najgloblje ponižane. Kako pozabiti na milijone priseljencev, ki so žrtve mnogih skritih interesov, pogosto politično zlorabljeni in prikrajšani za solidarnost in enakopravnost? Vidimo tudi mnoge odrinjene in brezdomne osebe, ki tavajo po ulicah naših mest. Kolikokrat vidimo siromake, kako na smetiščih brskajo med odpadom in našimi viški, da bi si našli košček hrane in obleke! Oni sami so obravnavani kot človeški odpadek, soodgovorni pa za to pohujšanje ne čutijo nobene krivde. Reveži so pogosto označeni kot zajedavci družbe, odpusti pa se jim ne niti njihova revščina. Na njih povsod preži kritika. Okolica jih vedno dojema kot grožnjo ali kot nesposobne, zato si ne morejo dovoliti, da bi se počutili kako drugače, npr. nemočne in prestrašene. V že tako dramatičnem položaju jim ni dovoljeno uzreti konca predora. Prišli smo celo tako daleč, da nekateri razmišljajo o arhitekturi, ki bi revežem onemogočala prisotnost na ulicah, ki so značilen kraj sprejemanja vseh ljudi. Pohajajo z enega konca mesta na drugega in upajo, da najdejo delo, hišo ali vsaj sočutje. Vsaka možnost, ki se jim ponudi, postane svetlobna spirala; tudi tam, kjer bi morali najti vsaj pravičnost, se nad njimi razbesni tiranija. Pod žgočim soncem so prisiljeni neskončne ure pobirati pridelke, prejmejo pa posmehljivo nizko plačilo. Ni poskrbljeno za njihovo varnost pri delu in za razmere, v katerih bi se lahko počutili enaki drugim. Zanje ni ne zdravstvenega ne nezgodnega zavarovanja; tako rekoč ne obstaja možnost, da bi zboleli. Psalmist z neizprosnim realizmom opiše obnašanje bogatinov, ki plenijo revežem: “Na skrivnem preži kakor lev v zasedi, preži, da bi ujel nesrečnika; ujame nesrečnika, tako da ga potegne v svojo mrežo”. (Ps 10,9) Videti je, kot bi šlo za lov s pogonom, v katerem so reveži pognani v beg in naravnost v roke lovcem. V takšnih razmerah se srca mnogih zaprejo in želijo si postati nevidni. To množico revnih in ubogih vsakodnevna retorika prikazuje kot prenašanje nadloge. Postanejo prosojni, saj njihov glas nima več moči v družbi. To so moški in ženske, ki med našimi bivališči postajajo vedno bolj odtujeni in odrinjeni na rob. / dalje Ponovno v Etiopiji (7) Med deklicami v sirotišnici v Kobbu e sem lani v Etiopiji praznovala naš božič in novo leto (etiopsko no- vo leto je namreč 11. septem- bra), nato pa januarja še njihov božič, sem letos odkrila timkat. V Etiopiji je to tudi dan spomi- na na Jezusov krst v reki Jor- dan. Praznujejo ga vsako leto 19. januarja (ali 20., če je leto prestopno). V Adis Abebi, Lal- libeli in drugih zgodovinsko pomembnih krajih ga praznu- jejo z velikimi slovesnostmi, ki jih obišče ogromno turistov z vsega sveta. V Kobbu smo tim- kat praznovali bolj skromno, zato pa nič manj slovesno in veselo. Med praznično mašo z veliko petja, bobnanja in vonja kadil je duhovnik blagoslovil krstno vodo. Na koncu obreda je pred cerkvijo blagoslovil vse vernike, potem pa je razposaje- na sestra Abrehet vse ude- ležene skoraj polila z “žegna- no” vodo. To je bilo smeha in veselja. Sledilo je seveda praz- nično kosilo, potem pa družen- je ob obredno pripravljeni kavi in koruznih kokicah. Kmalu zatem so praznovale tu- di učiteljice, zaposlene v kato- liški šoli, ki jo vodijo sestre. Pravzaprav so praznovali vsi, tudi snažilke in čuvaji in vzgo- jiteljice v vrtcu. Zbrali so se v dvorani, sedeli v krogu, pili fanto, kokakolo ali pivo, plesa- li, se smejali in na koncu od ve- Č selja drug drugega polivali s pi-vom po glavi. Ko so spet pose-dli, je čuvaj v pojoči govorici klical nadnje blagoslov, in na vsako željo ali misel so mu vsi odgovarjali z veselimi klici. Tako mi med prazniki, igran- jem, šiviljskimi in bralnimi krožki, risanjem, petjem, ročni- mi deli in tu in tam kako bral- no urico v angleškem jeziku za dekleta iz višjih razredih osnovne šole mineva čas. Nekega dne opazim suhe veje drevesa, ki rase na dvorišču med kuhinjo in kokošnjakom, pralnico in samostanom. Veje visijo in nekdo, ki se mu jih ni dalo požagati, jih je prepletel z vrvmi in verigami, da ne bi na koga padle. Sestro Bisirat pro- sim za vrtne škarje in žago in se lotim dela. Včasih me nam- reč prevzame občutek, da ne delam nič in da bo treba končno narediti kaj koristnega. Po nekaj urah obrezovanja in žaganja veje odnesem na odla- gališče, zelene liste pa vržem v kokošnjak, kjer kokoške kar planejo nanje. Lotim se tudi plevela in ovijalk na naši terasi, ki so se od lani razbohotile v vse smeri. Sicer je res, da delajo senco, a zdaj je te sence preveč in tudi pelargonije in druge rože rasejo v višave, da bi dose- gle vsaj nekaj sonca. / dalje Špela Pahor Kokice in kava (vprašaj Ivo za didaskalijo) Poslanica papeža Frančiška ob svetovnem dnevu ubogih “Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo” (1) Odprtje operativnega središča goriške Karitas Naj bo “dom solidarnosti”! “8 OD TISOČ” (8xmille) Goriška14. novembra 20196 Svetnik Kristian Tommasi je opozoril na odvržene plastične obešalnike Na zadnjem zasedanju občinskega sveta v Sovodnjah ob Soči je Kristian Tommasi, načelnik svetniške skupine Korenine in bodočnost, opozoril, da se v Gabrjah v bližini državne ceste 55 za nek danjo gostilno pri Tinkotu nahaja velik kup plastičnih obe - šalnikov (na sli - ki). Občinsko u - pravo je pozval, naj lastnike zem - lji šča, na kate - rem se nahajajo odvr ženi obe šal - niki, pozove, da se za deva čim prej u redi in da obe šalnike odpeljejo v center za odpadke. Posegel je tudi svetnik Julijan Čavdek, ki je v zvezi z napovedanim mer jenjem hitrosti, pozval občinsko upravo, naj na prihodnjem za - sedanju občinskega sveta predstavi oceno o učinkovitosti oran - žnih prometnih merilnikov, ki se nahajajo na Prvomajski ulici in na križišču pri Rupi. Te merilne naprave so bile pred kakšnim le tom po stavljene prav z namenom, da se omili hitrost po glavni so vo - denjski ulici in na križišču, kjer ul. Polje prečka državno cesto 55. Tretja Pravljična urica v Feiglovi knjižnici Čarovnica Vilma in njene čarovnije Mladinska soba Feiglove knjižnice na goriškem Verdijevem korzu se je v ponedeljek, 28. oktobra 2019, spremenila v povsem črn, skriv nosten čarovniški grad. V njem pa ni živel kakšen hudoben ča rovnik, ampak malce nerodna 453 let stara čarovnica Vilma, ki je ljubila črno barvo. V njenem gradu je bilo vse črno: stene, po - hištvo, slike, pod... še njen maček Vili je bil ves črn, tako da ga več krat sploh ni videla in mu je zato stopila na rep ali se spotaknila obenj, da je zaradi tega nerodno telebnila na tla. Zato se je nekega dne odlo čila, da bo temu nare dila konec. Vzela je ča rovni ško pa - l i č i co in pri čarala ma vrične bar ve, s ka te rimi je obar va - la ves grad, tudi Vi l i ja, ki pa se te spre mem - be ni raz - veselil, zato mu je povrnila črno barvo, vse preostalo pa je bilo živahno odeto v pisanost barv. Na tretjo Pravljično urico je v Feiglovo knjižnico čarovnico Vilmo zva bila izkušena pravljičarka Martina Šolc, ki je živahno pri po ve - do vala oz. animirala pravljico Čarovnica Vilma Valerie Thomas v prikupnem prevodu Branke Končar. S trinajstimi pozornimi malimi poslušalci, ki so lepo sodelovali, je tudi zapela in zarajala. Ob koncu pa je ustrežljiva in ustvarjalna knjižničarka Breda otrokom po razdelila gradivo, ki ga je sama izdelala, da so lahko iz njega na redili protagonista pravljice, črnega mačka Vilija, pravzaprav pravo lutko s premičnimi tačkami. Potem pa so se otroci, kot vse - lej, zglasili pri Bredi in Martini, da bi si izposodili mične ilustrirane knjige in se z njimi doma odpravili v širni pravljični svet, kjer se vedno vse dobro izteče. / IK Kratke Predstavitev kandidature za evropsko prestolnico kulture 2025 Edinstvena priložnost, s katero lahko na novo zarišemo našo prihodnost rez kulture ni razvoja. Kul- tura ustvarja nova delov- na mesta, družbeni in ekonomski razvoj. “Kandidaturo Gorice in Nove Gorice za evrop- sko prestolnico kulture leta 2025 moramo podpreti vsi”! - tako je predsednik Trgovinske zbornice Julijske krajine Antonio Paoletti uvodoma pozdravil vse prisotne v dvorani Giuseppe Verdi palače De Bassa v Gorici, kjer je bila v petek, 8. novembra, javna pred- stavitev skupne kandidature obeh mest. Dogodek so organi- zirale TZ Julijske krajine in občini Gorica ter Nova Gorica, v sodelovanju z Goriškim inštitu- tom za mednarodno sociologijo (Isig), pogovor pa je vodil časni- kar Armando Massarenti, odgo- vorni urednik priloge Il Sole 24 Ore Cultura. Paoletti je povedal, da imata me- sti resnično možnost zmage, saj je to prva skupna kandidatura dveh obmejnih mest: “Trgovan- je, industrija, razvoj niso možni brez kulture, to pa je dogodek, ki lahko odločno spremeni pri- hodnost našega prostora”. Po Paolettijevem mnenju morajo za dosego pomembnega cilja z vložitvijo finančnih sredstev so- delovati tako javni, kot zasebni B akterji, “da bodo v Evropi o nas govorili”! , TZ Julijske krajine pa bo vestno opravila svojo vlogo tudi pri skupnem vpisu Brd in Collia na seznam Unescove sve- tovne dediščine. Spregovorila je tudi odbornica za kulturo in šport Dežele FJK Ti- ziana Gibelli, ki je ponosno izja- vila, da je že od vsega začetka globoko verjela v skupno kandi- daturo, saj je prepričana, da ob- stajajo priložnosti za družbeno, kukturno in ekonomsko enot- nost, ki lahko zrušijo meje. FJK ima pri tem veliko vlogo, saj je obmejna dežela, kjer se stoletja srečujejo različne kulture in na- stajajo nove civilizacije - “mi lah- ko marsikaj ponudimo tistim, ki nas ne poznajo, saj imamo sto- letja skupne in slavne zgodovi- ne. Našo kulturno dediščino se- stavljajo kmetijstvo, enogastro- nomija, poznavanje civilnega sožitja in pozitivnih odnosov med narodi. Naš namen ni ustvariti Disneyland, hočemo postati privlačni in vabljivi”. Goriški župan Rodolfo Ziberna si je zaslužil prvi aplavz, ko je vse prisotne poučil, kako se pravilno izgovori ime Nova Gorica. Ener- gično je povedal, da končni cilj ni zmagati naslov evropske pre- stolnice kulture, a skupna rast in razvoj celotnega ozemlja tudi iz- ven meja obeh občin - “Postati prestolnica kulture sploh ne po- meni samo organizirati razstave, koncerte, predstavitve, kulturne dogodke. Kultura je pot, sredstvo s katerim lahko izkoristimo izredno priložnost in prižgemo luč na naše ozemlje”. Ziberna je omenil mesto Matera, letošnjo prestolnico evropske kulture, kjer se je stopnja zaposlitev po- višala in doživljajo gospodarsko rast - na posvetu sta spregovorila tudi predsednik Fundacije Mate- ra-Basilicata Salvatore Adduce in podjetnica iz Matere Marianna Dimona. Goriški prvi občan je svoj govor končal z ugotovitvijo, da bi zmaga pomenila nov za- gon celotnemu gospodarstvu tu- di v našem prostoru, saj bi pri- vabila nove državne in tuje inve- stitorje, razvili bi se gradbe- ništvo, urbanistika, trgovina, tu- rizem in ostale dejavnosti, pri tem pa bi morala sodelovati jav- ni in zasebni sektor. / str. 13 Kat bčinski regulacijski načrt (Piano Regolatore Generale del Comune) v italijanskem pravnem sistemu je sredstvo urbanističnega načrtovanja, ki ureja načrtovalno dejavnost znotraj občinskega ozemlja. V skladu z zakonom mora vsaka italijanska občina predstaviti načrt deželi. Postopek oblikovanja občinskega regulacijskega načrta predvideva pripravo in sprejetje projekta s strani občinskega sveta in njegovo objavo, tako da si ga državljani in druge zainteresirane strani lahko ogledajo in predstavijo svoje pripombe, ki pa morajo biti v skladu z javnim interesom; načrt končno odobri dežela, ki ga lahko tudi spremeni. Naj pojasnimo, kaj sploh vsebuje nov regulacijski načrt. O Naša občina ne da biposredovala ustrezneinformacije občanom, je 12. junija 2019 naročila Inštitutu za mednarodno sociologijo (ISIG), naj pripravi osnutek socialno- ekonomske območne študije, ki bi se izkazala kot urbanistično sredstvo za dosego urbanističnega razvoja mesta Gorice. Za izvedbo načrta je predvidenih 255 dni, razdeljenih v tri faze. Zagotovo ne bomo imeli pričakovanih rezultatov pred koncem julija 2020. Glede na to, da se bo mandat sedanjega župana iztekel leta 2022, in glede na dejstvo, da je skoraj nemogoče v treh letih uresničiti regulacijski načrt, lahko sklepamo, da naša uprava ne bo zmogla pravočasno končati tega posla. / str. 16 Karlo Nanut okalna akcijska skupina Kras je objavila razpis za vzpostavitev mreže elek- tričnih kočk za kolesa, ki bodo nameščene na tržaškem in go- riškem Krasu ter v občinah Milje in Dolina. Razpis je namenjen vrednotenju ekološkega turizma, ki je v zadnjih letih na Krasu v polnem razmahu. Kot je poudaril predsednik LAS- a David Pizziga na informativ- L nem srečanju v dvorani občin-skega sveta v Tržiču, razpis z na-slovom Mreža E-Koles Kras in Istra sodi v širši načrt razvojne strategije LAS-a 2014-2020, s cil- jem, da bi čim več sredstev vložili v kolesarski turizem, kar se že pozna z ustanovitvijo informa- cijskega in kolesarskega centra v Miljah. LAS Kras namreč že nekaj časa razvija projekt o kolesarski Poti Burje, ki se iz Štivana prek kraškega roba in Trsta vije po ob- stoječi trasi do Drage vse do Milj. V načrtu pa je speljati to pot do Pirana. Novo poglavje predstavlja po- dročni razpis za ustanovitev mreže električnih točk za elek- trična kolesa. Projektna sredstva, ki so namenjena krajevnim go- spodarskim dejavnikom, znašajo okrog 100 tisoč evrov. Na razpis se lahko prijavijo navadni sobo- dajalci in sobodajalci po vzoru B&B, kmetijska podjetja, združenja, medobčinske ob- močne unije in druge krajevne ustanove. Razpis, rok katerega bo zapadel 14. januarja prihodnje leto, naj bi nagradil najboljši pro- jekt, ki bo upravičen do 70-od- stotnega kritja stroškov. Pristojni sicer zagotavljajo, da se bo sklad povečal v primeru večjega števila kakovostnih projektov. Seznam upravičenih stroškov vsebuje, kot rečeno, postavljanje polnilcev za električna kolesa, obenem nakup navadnih in e- koles, postavitev kolesarskih točk z opremo za vzdrževanje le-teh in namestitev potujoče delavnice za pomoč okvarjenim kolesom. Gre za konkreten korak v smer trajnostnega sistema mobilnosti, s katerim bodo domačini in dru- gi obiskovalci odkrili manj poz- nane kraške kotičke z namenom, da bi se še bolj okrepila turistična infrastruktura našega območja. Kaj mislijo Štandrežci (1. del) Novi regulacijski načrt Gorice Po velikem praznovanju na Jazbinah Jubilant se zahvaljuje b svoji 80-let- nici se prisrčno zahvaljujem za izkazano mi prija- teljstvo in pozornost; najprej svoji družini, hčerki, sinu, vnu- kom in svoji sopotni- ci Miljani; sestram, bratu, nečakom in nečakinjam; za dari- tev sv. maše župniku gospodu Marijanu Markežiču, so- maševalcu gospodu Mauriziu Qualizzi, “mežnarju” g. Zorku ter strežnikoma Mateju in Maji. Po- sebna zahvala naj gre organistu gospodu Mirku Butkoviču in pev- cem mešanega zbora Pevma, Jaz- bine, Plešivo ter pevcem moške- ga zbora Mirko Filej iz Gorice, za dolgoletno sodelovanje in prija- teljstvo družinama Čevdek in Jug. Letnikom iz Števerjana, z Jaz- bin in iz Cerovega; sestram Zavo- da Sv. Družine iz Gorice ter se- “O stram Božje Pre-vidnosti iz Krmi-na. Upraviteljem z Števerjana, Združenju cer- kvenih pevskih zborov iz Gorice, predstavnikom moškega pevske- ga zbora Anton Klančič iz Mirna, farne skupnosti Pevma-Oslavja, iz Rupe, z Jazbin ter obiskovalcem cerkve na Subidi. Topla zahvala goriškim in števerjanskim prija- teljem ter vsem ostalim, ki ste prišli iz različnih krajev, kakor tu- di drugim, katerih voščila so prišla po spletu. Še kako potre- ben Božje pomoči, se ponižno in vdano zahvaljujem sv. očetu, pa- pežu Frančišku, za dar apostol- skega blagoslova. Gorica-Jazbine, 30. oktobra 2019 Prav iz srca Zdravko Klanjšček” Novi razpis LAS-a Kras Z električnim kolesom v odkrivanje kraškega območja TRŽIČ Goriška 14. novembra 2019 7 EZTS Go / Rekreacijski park v Vrtojbi “Zgodovinski dan” za čezmejni prostor četrtek, 7. novembra, je v Vrtojbi potekal pravi praz- nik: z rezom traku so urad- no predali namenu prvi do- končani sklop v okviru projekta Isonzo-Soča, ki se financira iz Pro- grama Interreg V-A Slovenija-Ita- lija 2014–2020, prvi konkreten sad Evropskega združenja za teritorial- no sodelovanje EZTS Go. Gre za novo nastajajoči Rekreacijski park na robu gozda pod Sv. Otom (Opekarniška cesta 18), ki je v prvi fazi pridobil postajališče za avto- dome. V čudovitem naravnem okolju le nekaj minut od Šempe- tra, Nove Gorice in Gorice je zdaj osem lepo urejenih in opremlje- nih postajališč za avtodome. Go- stom so na voljo tudi mize, klopi in brezplačna internetna poveza- va. Gre za pomemben, svečan dogo- dek, je uvodoma dejal moderator odprtja Peter Szabo, ki je poudaril, da je to prvi izmed štirih predvi- denih sklopov infrastrukturnih del; ostali trije so še v fazi izvajanja oz. razpisa. Župan občine Šempe- ter-Vrtojba Milan Turk je z vesel- V jem dejal, da je EZTS končno po- kazalo, da ima svoj smisel. Kljub temu da mlini meljejo zelo počasi, so neke sadove vendarle obrodili. Projekt Isonzo-Soča je vreden pri- bližno pet milijonov evrov, od te- ga bo okrog štiri milijone za inve- sticije; investicija v Vrtojbi je iz na- slova tega projekta sofinancirana v višini približno štiristo tisoč evrov, ostalo bo zagotovila občina Šempeter-Vrtojba, nekaj družba Elektro Primorska. Občina je za- gotovila tudi skoraj 12 tisoč kv. metrov zemljišča, ki ga je mogoče uporabljati za turistično ponud- bo, je še povedal župan, ki je na- dalje na kratko orisal njene značil- nosti in še načrtovana dela, da bi v park lahko prihajali ljudje iz vseh bližnjih krajev. Dela so izve- dena kakovostno, “zelo smo zado- voljni, da se bo to območje lahko razvijalo”. Predsednik skupščine EZTS Go Matej Arčon je potrdil, da gre za “zgodovinski dan”, ker je EZTS kot javni organ, registriran v Republiki Italiji, izpeljal prvo in- vesticijo v Republiki Sloveniji. V te projekte, ki bodo obogatili čez- mejni prostor, trdno verjamejo. V “družini” treh občin - Gorice, No- ve Gorice in Šempetra-Vrtojbe - se tretja, najmlajša, lahko pohvali, da je prva deležna teh investicij, ki so obenem izziv za nadaljnje projekte. Goriški župan Rodol- fo Ziberna je v sproščenem in prijateljskem vzdušju dejal, da je park nekako “prvi otrok” treh občin, ki so stopile na skupno pot. Postopek je bil do- kaj zapleten, in vendar so ga uspešno uresničili. V kratkem naj bi zagledali luč še drugi “otroci”. To so turistični objek- ti, povezani s kulturo in špor- tom, ki s svojo privlačnostjo in mednarodnimi pobudami lah- ko prinašajo bogastvo v naše kraje. Novogoriški podžupan Simon Rosič je čestital ekipi EZTS, saj je italijanski javni or- gan “trčil ob slovensko zakonoda- jo: pred njim so bili velikanski iz- zivi, predvsem administrativne ovire, ki jih je uspešno preskočil”. Lepo je, “da se povezujemo v kon- kretnih projektih”: povezovanje je tudi “eno glavnih gonil skupne kandidature za Evropsko prestol- nico kulture leta 2025” s ciljem, da bi ustvarili skupno somestje, prostor skupne prihodnost brez zidov. DD a odru župnijske dvora- ne Anton Gregorčič v Štandrežu je v nedeljo, 27. oktobra 2019, v sklopu Abonmaja ljubiteljskih gleda- liških skupin Štandrež 2019, ki ga prireja PD Štandrež, zažubo- relo nekdanje življenje v lični vasici na Krasu. V njej živi tudi družina kamnoseka Sergiota Čičerona, ki ima ob sebi poleg žene še dve njeni neomoženi mlajši sestri, Julko in Albino. Z njim v kamnolomu dela vaje- nec Giovanin. Vanj sta zalju- bljeni Sergiotova svakinja Albi- na in Lučka, hči ribiča Toneta Šardona, ki stanuje nasproti Sergiota. Tone je ribič in večkrat zdoma kot Sergio. Tone ribari s sinom Lepim Pepijem med Križem in Trstom. Ko so ženske same doma, nastane zaradi nji- hovih dolgih jezikov marsika- teri vroč spor s pretepom, zmer- janjem, lasanjem in še mar- sičim. Vse skupaj se zaradi ob- stoječih ljubezenskih vezi še bolj zaplete in preplete, tako da mora poseči vmes oblast, ki jo predstavlja “prespoštovana go- spa Justicija”. Ta se mora pošte- no potruditi, da spravi vročekrvne glave k pameti in da se vse skupaj zgladi, tudi s tem, N da se mladi pari poročijo vsak ssvojim izbrancem oz. izbranko.Vaške intrige, komedijo o zalju- bljenih srcih in dolgih jezikih z buškami in batinami, je v vrto- glavi režiji Andreja Zalesjaka, mladega člana igralskega an- sambla SNG Nova Gorica, odi- grala Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, ki je bila že gostja v Štandrežu v nizu Gledališče pod zvezdami, ko je še nastopala pod mentor- stvom in v režiji pokojnega Ser- geja Verča (1948-2015) ter igral- ke Minu Kjuder. Vaške intrige so priredba slovite komedije Carla Goldonija (1707-1793) Primorske zdrahe (Baruffe Chiozzotte) in Barufe Predraga Lucića (1964-2018) ki so v ko- produkciji štirih primorskih gledališč tako polnokrvno zaživele l. 2017 v iskrivi režiji Vita Tauferja (v njej je vlogo 1. stražnika igral prav Andrej Za- lesjak). Zalesjak je z igralci kraške gledališke skupine Mili- vojem Coljo, Branko Guštin, Er- no Trobec, Urbanom Grmekom Masičem, Joškom Okretičem, Mileno Colja, Bojano Furlan, Silvestro Grižnik Kačič, Nikom Pertotom, Pavlom Trobcem, Emilom Švaro in Grozdano 61. Revija pevskih zborov Cecilijanka 2019 etošnja Cecilijanka, v or- ganizaciji Zveze sloven- ske katoliške prosvete, ki bo v Gorici, v Kulturnem cen- tru Lojze Bratuž v soboto, 16. novembra, ob 20.30 in v nedel- jo, 17. novembra, ob 17. uri, je posvečena 60. obletnici Zveze slovenske katoliške prosvete. Revija poteka pod pokrovitel- jstvom goriške občine in ob podpori Javnega Sklada za kul- turne dejavnosti Republike Slo- venije, Zadružne kraške banke Trst Gorica in občine Gorica ter ob sodelovanju Sveta sloven- skih organizacij. Zborov, ki bodo letos nastopili na reviji, bo skupno petnajst in prihajajo iz Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije. Občin- stvo bo deležno pisane palete slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Na reviji bodo svoje programe predstavili: v soboto: MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, Ženska L vokalna skupina Jezero iz Do-berdoba, Mešani pevski zborSlavec iz Solkana, Moški pevski zbor Štmaver, Mešana vokalna skupina Vocal Cocktail iz Šta- rancana, Mešana vokalna sku- pina Lipa iz Velikovca (Ko- roška), Mešani mladinski pev- ski zbor Emil Komel iz Gorice. V nedeljo: Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, Moški pevski zbor Provox iz Renč, De- kliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha Sv. Mihaela, Mešani pevski zbor Štandrež, Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina, Ženska vo- kalna skupina Rupa-Peč, Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gori- ce, Mešani pevski zbor F. B. Se- dej iz Števerjana. Na sobotnem večeru bo spre- govoril predsednik PD Podgora David Grinovero. V nedeljo pa bo poslušalce nagovorila Fran- ca Padovan, predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete. Vstop prost. Prisrčno vabljeni v Gorico na praznik petja! Obvestila V cerkvi v Pevmi bo v petek, 15. novembra, ob 20. uri koncert prijateljstva. Nastopili bodo MePZ Gallus, MePZ Obala iz Kopra in Memlpz Emil Komel. V nedeljo, 17. novembra, bo ob 17. uri na Mirenskem Gradu koncert vokalno instrumentalnega ansambla Super flumina Babylonis. SKD Hrast prireja v soboto, 30. novembra, obisk 35. Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani. Odhod z avtobusom bo v jutranjih urah iz Doberdoba, kamor se bomo vrnili pod večer. Popoldne je predviden spremljevalni program po centru Ljubljane. Cena celodnevnega obiska je 25 evrov in vključuje prevoz in kosilo (brez pijač). Podrobnosti in vpisi: Cristian (+39 339 2952796) in Andrej (+39 335 6141061). Rok za vpis je 20. november. Iščemo gospo, usposobljeno za socialno zdravstveno oskrbo starejših oseb za polovični urnik za zaposlitev v Gorici. Zaželjeno je znanje slovenskega in italijanskega jezika. Tel. št. 0039335 1395483. Slovensko planinsko društvo Gorica vabi v petek, 29. novembra, na srečanje z Luiso Battistig, urednico in soavtorico knjige Živiet na planinah - Vivere sui pascoli, ki je pred kratlim izšla pri zadrugi Most. Srečanje o knjigi, ki na zanimiv in svojstven način pripoveduje o (nekdanjem) življenju na travnikih in pašnikih Velike Babe (Matajurja) bo ob 18. uri v Trgovskem domu. Vstop prost. Akademski kipar Herko Saksida, rojen 10. 4. 1953 v Postojni, živeč na Dobrovem, Grajska 7, se pripravlja na svojo prvo razstavo, ki bo na gradu Dobrovo l. 2021. Zato vljudno prosi imetnike svojih del (kipi, risbe, vaze, broške), da mu pošljejo fotografijo umetniških izdelkov, ki jih posedujejo, zaradi morebitne posoje na tej razstavi. Tel: 051345322 elektronska pošta: heribert. saksida@gmail. com. Za poslane fotografije se že vnaprej zahvaljuje. Javni razpis – 16. Priznanje Kazimir Humar: Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2019 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnici: “Predlog za priznanje”. Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah- ko nakažete na bančni tekoči račun: Ban- ca di Cividale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CIVIIT2C s pri- pisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. In- formacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. (od 15. 11. 2019 do 21. 11. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 15. novembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 16. novembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 17. novembra, ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 18. novembra (v studiu Katja Volpi): Človek skozi tisočletja. Torek, 19. novembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 20. novembra (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Slovenske pridige škofa Attemsa 2. del. - Izbor melodij. Četrtek, 21. novembra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Švara, ki so na- tančno in ognjevi- to orisali svoje li- ke, izoblikoval ze- lo razgibano pred- stavo, s hitrim tempom. K njeni privlačnosti pri- speva tudi narečje, v katerem se izražajo protagonisti; pri njih se lahko vsaka nepremišljeno izrečena besedica ali nedolžna laž sprevrže v kruto medseboj- no obračunavanje, pri katerem se sočna narečnost podkrepi še s kakšno mastno kletvico. Andrej Zalesjak, ki je odlično opravil svojo režijsko nalogo, je poskrbel tudi za scenografijo, ki realistično prikazuje izsek vasi, dve lepi kamniti kraški hiši. Av- tor izvirne glasbe, ki spremlja burno dogajanje na vasi, je Pe- ter Harl, član igralskega ansam- bla SNG Nova Gorica, ki se zmeraj bolj uveljavlja tudi kot glasbenik. Publika je kljub dru- gim sočasnim prireditvam zelo dobro zasedla štandreško dvo- rano in igralce nagradila z iskre- nim, zelo zasluženim ploskan- jem. Po predstavi, ki je izzvala kar nekaj smeha, so se gledalci, ob bližajočem se prazniku sv. Mar- tina, zbrali na župnijskem dvo- rišču, kjer so jim člani PD Štan- drež postregli s pečenim ko- stanjem, ki jim ga je dala go- riška semenarna Zavadlav, in s sladkim novim vinom, ki ga je, kot že dolgo vrsto let, ponudil vinogradnik in vinar Silvan Pri- možič z Oslavja. Na sladki pokušnji je zavelo ve- selo vzdušje, ko sta meh na svo- jih harmonikah raztegnila Lo- renzo Marussi in Pietro Grau- nar, ki sta zaigrala nekaj znanih slovenskih narodno-zabavnih pesmi. Iva Koršič Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Vročekrvni spori v idilični kraški vasici PD ŠTANDREŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE – GORICA CECILIJANKA 2019 61. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV sodelujejo tudi zbori iz Tržaške, Koroške in Slovenije posvečena je 60-letnici Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 16. novembra 2019, ob 20.30 nedelja, 17. novembra 2019, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine, ob podpori Javnega Sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zadružne kraške banke Trst Gorica in Občine Gorica V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij Foto DP Simon Rosič, Matej Arčon, Milan Turk, Rodolfo Ziberna Kultura14. novembra 20198 etra Olenik je dvajsetletnica iz Prebenega, ki že drugo leto štu- dira na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Pred kratkim so jo izvolili za predsednico Kluba zamejskih štu- dentov. Povedala nam je nekaj več o sami izbiri študija in razkrila načrte KZŠ-ja. Višjo šolo si opravila na zavodu Žiga Zois v Trstu. Kako si se pripravila na prestop s trgovske šole na medicin- sko fakulteto? Nekaj sem pogledala, nisem pa se pre- tirano učila. Prijatelj mi je posodil knjigo biologije, ki so jo imeli na za- vodu Štefan v Trstu, sama pa sem si kupila knjigo, s katero se študenti pri- pravljajo na vstopni test za medicino v Italiji. Med poletjem sem preletela ti dve knjigi in dovolj. Glede na študij, ki si ga izbrala, si se kdaj kesala, da si pri 13 letih izbrala zavod Žiga Zois? Ja, žal ja, zato ker sem se lani začela učiti biologijo in podobne naravoslov- ne predmete brez nikakršnega predz- nanja, kar je od mene zahtevalo več ur učenja pred izpiti in kolokviji. Če bi lahko ponovno izbrala, bi se ned- vomno vpisala na zavod Jožef Štefan na kemijsko-biotehnološko smer. Kljub temu pa sem se na višji šoli ime- la lepo, saj smo se v razredu dobro uje- li, tako da sem kljub temu veliko od- nesla. Zakaj si se odločila ravno za medi- cino? Zaželela sem si službo, ki mi omo- goča, da se po delovnem dnevu vrneš domov zadovoljen in prepričan, da si naredil nekaj dobrega. Poleg tega pa sem več let sodelovala s Skladom Lu- chetta Ota D'Angelo Hrovatin v Trstu, kjer sem bila v stiku z bolnimi otroki. Izkušnja je pripomogla k temu, da sem se odločila za študij na medicinski fakulteti in vzljubila pediatrijo. Kaj je pravzaprav Sklad Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin in s čim se uk- varja? Sklad se je rodil v spomin na štiri novinarje, ki so um- rli med reportažo v Mostar- ju oziroma Mogadišu. Na- men sklada je pomagati otrokom v času vojn. K sreči v zadnjih letih ni vojn v neposredni bližini, zato trenutno skrbijo za otroke, ki nimajo možnosti, da bi se zdravili v domačih državah. V Trst prihajajo otroci iz različnih krajev sveta, kot na primer iz Eri- treje, Venezuele, Makedo- nije itd. Ponudijo jim zdra- vljenje v sodelovanju s tržaško otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Prostovol- jci, kot sem bila jaz, pa preživljajo nekaj časa z otroki, se igrajo z njimi, jih peljejo na različne dogodke ali jim pomagajo pri pisan- ju domačih nalog. Kako si spoznala sklad in kako si se mu pridružila? Starši so sklad poznali od ustanovitve, ker je bil eden izmed no- vinarjev iz bližnje vasi. Zaradi tega smo večkrat dajali skladu prispevke. Ko sem dovolj zrasla in sem si zaželela bolj resne obšolske obveznosti, sem jih kontaktirala in prijazni delavci so mi vse obrazložili in me uvedli. Poleg obveznosti v zvezi s študijem si ravnokar dobila novo zadolžitev, in sicer izvolili so te za predsednico Kluba zamejskih študentov. Bi nam na kratko povedala, kaj sploh je KZŠ? Klub zamejskih študentov združuje vse zamejce, ki študirajo na slovenskih univerzah. Sedež imamo v Ljubljani, kjer je največ študentov, možnost včla- nitve in sodelovanja pa imajo tako štu- denti Univerze v Ljubljani kot študenti Univerze na Primorskem, Univerze v Mariboru in Univerze v Novi Gorici. Srečanja in sestanki so za naš študente lepa priložnost, da se družimo med sa- bo in se počutimo doma tudi v Lju- bljani. Katere so glavne dejavnosti KZŠ? Klub je nastal zato, da bi povezoval vse študente iz zamejstva, ki si med sabo lahko pomagajo in skupaj uvedejo no- ve študente v novo okolje. V ta namen vsako leto organiziramo dan odprtih vrat v Trstu ali Gorici, na katerem se predstavimo petošolcem in jim ponudimo bistve- ne informacije za vpis na univerzo, vpis na razpis za štipendijo ali jim nu- dimo nekaj praktičnih nasvetov ob iskanju sta- novanja, študentskih bo- nov, prevozov ipd. Vsako leto pa je KZŠ pri- soten na Škisovi tržnici. To je dogodek, ki ga or- ganizira Zveza študen- tskih klubov Škis in ga sooblikujejo vsi študen- tski klubi v Sloveniji. Vsak pripravi lastno stoj- nico, na kateri ponuja ra- zlične jedi ali izdelke, ki so tipični za domače kra- je. To je odlična pri- ložnost za druženje s čla- ni drugih študentkih klubov in študenti na- sploh. Najbolj pa sodelujemo s Klubom študentov iz Sežane, in sicer pomaga- mo pri organizaciji Mla- difesta, različnih špor- tnih in kulturnih dogod- kov. Letos pa smo skupaj imeli brucovanje oziroma praznik ob začetku študijskega leta v Ljubljani. Kaj načrtujete pri Klubu v nasled- njih mesecih? Konec januarja ali na začetku februar- ja bomo gotovo ponovno pripravili dan odprtih vrat za letošnje maturan- te. Zelo verjetno bo letos na Tržaškem oziroma na Opčinah. Pred tem pa bi radi organizirali kak dogodek v do- mačih krajih, da nas spozna širša za- mejska javnost in bodoči študenti. Načrtujemo miklavževanje za otroke v vaseh, kjer se je ta navada sčasom iz- gubila. Da bi klub približali tudi štu- dentom, ki ne študirajo v Ljubljani, nameravamo organizirati srečanje za vse zamejske študente v Trstu ali Go- rici. Če bo zanimanje veliko, se bomo občasno sestajali tudi v zamejstvu. Z namenom druženja smo lani prvič iz- vedli ZamejSKI dan oziroma dan na Zoncolanu, ki ga bomo ponovili tudi letos decembra. Koliko članov ima klub? Trenutno 60, mislimo pa, da se bo šte- vilo povečalo, saj vemo za nekatere, ki niso bili prisotni na letošnjem uvod- nem sestanku, a bi se radi pridružili klubu. Število članov je v zadnjih letih močno naraslo, saj se vedno več za- mejskih študentov odloča za študij v Ljubljani in Sloveniji nasploh. Nazadnje pa bi nam razkrila, kakšen je recept za uspeh na eni izmed težjih fakultet, kot je medicina? Treba je osvojiti pravilen način dela. Na začetku sem tudi sama imela težave s tem, naučila pa sem se, da je treba vedno delati sproti, to pomeni, da si vsak dan urediš zapiske in jih še enkrat prebereš. Na tak način osvojiš vsaj glavne informacije, ki se jih boš zagotovo spomnil. Mislim pa, da so ze- lo pomembna tudi predavanja, ki se jih marsikdo ne udeležuje, ker niso obvezna. Recept je torej biti reden pri delu in vztrajati. Kako pa boš uskladila obveznosti študija in dolžnosti, ki jih ima pred- sednica kluba? Mislim, da bom vedno dala univerzo na prvo mesto, saj imam v klubu veli- ko pomoči drugih članov. Naučila pa se bom si organizirati delo, da bom vedno dobila čas tudi za KZŠ, da bom lahko nadzorovala delo in uspešno vo- dila klub. Giulia Černic P DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (87) Škof Anton Mahnič in Gabriele D'Annunzio (7) Hiranje Slovenije - “kljub vsem njenim prirodnim bogastvom”, kakor je pisal časopis Slovenec - je očitno predstavljalo kratkoročni cilj Gabrieleja D’Annunzija po podpisu Rapalske pogodbe. V knjigi “Gabriele D’Annunzio - L’urna inesausta” (založba Mondadori jo je slavnostno izdala leta 2013) najdemo precej zanimivih geostrateških opazkov razvpitega pesnika-bojevnika, med temi tudi trditev, da mora Italija severno od Reke nujno obdržati Idrijo, da lahko zavaruje Gorico in Tol- min pred “zahrbtnim Balkanom”. Med drugim omenja idrijski rudnik živega srebra, ki naj bi predstavljal povsem pravičen plen za Italijo, ki ima malo naravnih virov in se mora zaščititi pred gra- bežljivimi Angleži. Cerknica, Hrušica in Trnovo so bili - po njegovem mnenju - naravni braniki italijanske države. Prav tako Postojna, Logatec in Vrhnika (za vse te lepe kraje je seveda uporabljal le groteskna poitalijančena imena): braniki pred “slovanskim barbarstvom”. Na Krasu in v Istri glavne strateške točke za zaščito tržaških in pul- jskih vodovodnih, železniških in pristaniških ob- jektov naj bi bile Pivka, Podgrad, Vremščica, Učka, Snežnik (nekaj let po katastrofalni pustolovščini na Reki je italijanski kralj podelil Gabrieleju D’An- nunziju dedni plemiški naziv “Principe di Mon- tenevoso” - knez Snežnika). Vse te slovenske kraje, poleg Kvarnerja in Dalmacije, je razglašal za itali- janske in se skliceval na bitke beneškega doža Pe- tra II. Orseola proti hrvaškima kraljema Krešimiru III. in Gojslavu I. okoli leta 1000. V Italiji je imel velik konsenz in vpliv na vseh ravneh, bil je tudi prostozidar. D’Annunzio je v bistvu nadaljeval ostro raznaro- dovalno politiko, ki jo je že leto prej začela redna italijanska vojska v času junaškega škofa Antona Mahniča na Krku. Na zidu škofijske palače so Ita- lijani že takrat napisali “O Italia o morte” (“Italija ali smrt”) in “Vogliamo un vescovo italiano” (“Hočemo italijanskega škofa”). Arditi so pa do temeljev uničili hrvaško tiskarno Kuryktka (poi- menovano po staroselskem in predrimskem ime- nu otoka), ki jo je ustanovil škof Mahnič. O itali- janskem nasilju nad domačini na Visu je 24. de- cembra 1920 poročal ljubljanski Slovenec. Dne 27. decembra so na otoku Košljun pri Krku arditi brez sramu onečastili grob hrvaške dobrot- nice in plemkinje Katarine Frankopanske, ki je že 400 let počivala v tamkajšnjem samostanu, v sklo- pu katerega je bila na podlagi njene oporoke do- končana cerkev Marijinega oznanjenja. Izhajala je pač iz starodavne domače plemiške družine, ki je zelo podpirala kulturo, umetnost, vero, staroslovensko bogo- služje in pisavo glagolico, višek svoje moči pa je dosegla v 14. stoletju v času ogrsko-hrvaškega kralja Sigismunda Luksem- burškega, kasnejšega svetorimskega cesarja in so- proga naše Barbare Celjske. Katarinin oče Ivan VII. je bil zadnji frankopanski vladar na Krku, znan tu- di po tem, da je na otok pripeljal frančiškane in podpiral begunce, ki so bežali pred Turki. Ivan VII. je vladal v zelo hudih okoliščinah in iskal pomoč izmenično v Benetkah ali pri ogrskem kralju Ma- tiji Korvinu: leta 1480 so ga Benečani s prevaro odpeljali v Benetke in Krk je tako prešel pod njihovo neposredno okrilje, kar je potem trajalo do samega propada Beneške republike leta 1797, čeprav je leta 1512 knez Krištof I. Frankopan Brinjski, sicer dokaj uspešen vojskovodja našega slavnega cesarja Mak- similijana I., poskusil osvoboditi družinski otok. Z Ivanom VII. je povezana izdaja prve hrvaške ti- skane knjige (glagolski “Misal po zakonu rimskog dvora” iz leta 1483) in v njegovi zbirki se je nahajal tako imenovani “Glagolita Clozianus”, glagolski rokopis iz 11. stoletja (prvi ga je objavil slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar leta 1836 v publikaciji, ki je obravnavala tudi Brižin- ske spomenike, medtem ko je Franc Miklošič kasneje obja- vil drugi, krajši del). Italijan- ska pretveza za preiskavo Ka- tarininega groba je temeljila na iskanju orožja, v resnici so - seveda - iskali zlato. Z enako pretvezo so aretirali nič krive- ga domoljuba opata Bona- venturo Škunco. Vse to nepo- pisno nasilje nad živimi in mrtvimi je - kot bomo videli - pustilo neizbrisen pečat, tu- di v slovenski in hrvaški književnosti. Tudi idilični otoček Košljun pri otoku Krk (vir slike: krk. hr) je bil prizorišče norega divjanja D’Annunzijevih arditov. Grb pri vhodu v samostan na otoku Košljun pri Krku. Pod glagolskim napisom “mir i dobro” in frančiškanskim grbom stojijo od leve proti desni grb Frankopanov, hrvaški šahirani grb in grb Krških knezov (ki ga nekateri imenujejo “stari frankopanski grb”). Slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar (1780-1844) je leta 1836 prvi objavil glagolski rokopis Glagolita Clozianus iz 11. stoletja in to v publikaciji, ki je obravnavala tudi Brižinske spomenike, najstarejši ohranjeni zapis v slovenščini. Frankopani so zelo podpirali kulturo, umetnost, vero, staroslovensko bogoslužje in pisavo glagolico. Ivan VII. Frankopanski je hranil tako imenovani Glagolita Clozianus, glagolski rokopis iz 11. stoletja. Na sliki: objava iz leta 1836. Cerkev Marijinega oznanjenja, v sklopu frančiškanskega samostana na otoku Košljun pri Krku, je bila dokončana na podlagi oporoke hrvaške dobrotnice in plemkinje Katarine Frankopanske, ki je tu bila pokopana. Izhajala je iz starodavne domače plemiške družine, ki je zelo podpirala staroslovensko bogoslužje in pisavo glagolico. Dne 27. decembra 1920 so arditi onečastili njen grob (vir slike: visitkrk. hr). Dimitri Tabaj Pogovor / Petra Olenik Zaželela si je službo, ki prinaša zadovoljstvo Kultura 14. novembra 2019 9 nedeljo, 27. oktobra 2019, se je končalo le- tošnje, po vrsti že 54. Borštnikovo srečanje, najbolj po- memben festival gledališke umetnosti na Slovenskem, ki ob gostovanju tujih predstav dobiva vse bolj mednarodni značaj. Le- tošnji selektor Matjaž Zupančič je za tekmovani del izbral 12 predstav, ki so po njegovem mnenju najboljše produkcije slo- venskih gledališč v pretekli sezo- ni. Strokovna žirija, ki so jo sesta- vljali Uršula Cetinski (predsedni- ca), Andreja Kopač, Aldo Miloh- nić, Dora Ruždjak Podolski, Giorgio Ursini Uršič, je v svojem končnem mnenju med drugim napisala, da je “Gledališče umet- nost, ki ima v Sloveniji dolgo in častitljivo tradicijo. Razpira po- V aložba Bogataj je izdala knjigo prof. Marije Kacin z naslovom Žiga Zois, Ca- sanova in Trst. Avtorica že vrsto let raziskuje Zoisovo življenje in delo na območju med Ljubljano, Trstom in Benetkami. Iz virov je izluščila zgodbo o povezavah med pustolovcem Giacomom Casanovo in Zoisom ter življenju v Trstu, Benetkah in Ljubljani v času razsvetljenstva. Kot je na predstavitvi 6. novem- bra v Ljubljani povedal urednik Damijan Bogataj, je knjiga, ki so jo izdali ob letošnji 200-letnici Zoisove smrti, že tretje avto- ričino delo o Zoisu. V Gorici ro- jena Marija Kacin se mu posveča že od svojega doktorata leta 1957 na Filozofski fakulteti rimske univerze La Sapienza. Avtorica je s svojim delom, kot je zapisala v uvodu, želela prikazati skrajno skopo dokumentacijo o Zoiso- vih stikih s Casanovo, navesti nekatera poročila, ki podajajo podobo takratnega Trsta, in pre- dočiti neosnovanost nekaterih ustaljenih tez. V zvezi s Casano- vo, njegovim bivanjem v Trstu in zadnjim daljšim postankom v Benetkah pa je navedla doku- mentacijo, ki osvetljuje še eno njegovo dejavnost - da je bil Ca- sanova, ki se je v zgodovino za- pisal predvsem kot neumorni lo- Z milec ženskih src, tudi informa- tor oblasti Serenissime. Prof. Ma- rija Kacin je, kot je povedala, na Casanovo naletela med iskanjem arhivskih podatkov o Zoisu v Državnem arhivu v Benetkah, kjer med drugim hranijo tudi poročila, ki jih je Casanova pošiljal državnim inkvizitorjem v Benetkah. V enem od poročil je Casanova omenil tudi Trst in Zoisa. Vedela je, da sta se Zaios in Casanova osebno poznala in da sta si tudi dopisovala. Pisma danes hranijo v Državnem arhi- vu v Pragi. Na podlagi pisem lah- ko po njenih besedah sklepamo, da so bila njuna srečanja pogo- stejša in odnosi tesnejši. Zois in Casanova sta si med drugim iz- menjavala mnenja o gledališču, saj je imel Zois stalne stike z be- neškimi gledališkimi krogi. Po njenih besedah je utemeljen sklep, da je Zoisu Casanova im- poniral, da je imel do njega re- snično uslužen in prijateljski od- nos, medtem ko je Casanova Zoisa, kot tudi toliko drugih, upošteval samo, če se je nadejal koristi. Casanova je po domnev- nem begu iz beneških ječ, kjer se je znašel zaradi brezboštva, in 19 let trajajočem tavanju po Evropi v Trst prišel leta 1772 in tam deloval kot informator. Nje- gova poročila so po besedah prof. Marije Kacin zanimiva, ker je iz njih mogoče razbrati tudi nekatere njegove značajske pote- ze, kot so skrajno hlapčevski od- nos do oblasti, odsotnost vsakršnega etičnega pomisleka, izjemna spretnost v pridobivan- ju informacij in zaskrbljenost, da bi ga odkrili. V knjigi so objavljeni tudi števil- ni originalni dokumenti. Kot je poudarila prof. Kacinova, njeno delo temelji na arhivskem razi- skovanju. Poleg arhiva v Benet- kah, kjer gradivo hranijo na kar 65 kilometrih polic, je raziskova- la tudi v arhivih v Bergamu in mestu Reggio Emilia. Predstavitev knjige je bila tudi v Narodnem domu v Trstu 11. no- vembra v organizaciji Narodne in študijske knjižnice in Slavi- stičnega društva Trst - Gorica - Videm. O publikaciji je govorila prof. Marija Pirjevec. JEZIKOVNICA Stevardese in stevardi V prejšnji Jezikovnici, posvečeni Adriji in Adrii, še zlasti pa (nekdanjemu) letalskemu prevozni- ku, Adrii Airways, sem napovedala, da bomo tu- di v tokratni Jezikovnici še “ostali v zraku”. Pa ne v smislu že malo pogovornega frazema, da “kaj ostane/obvisi v zraku”, če je nedorečeno, pač pa skoraj dobesedno: malce se bomo nam- reč pomenili o besedi stevardesa in stevard, ki sta v zvezi z letenjem. Obilo informacij o obeh besedah lahko izvemo na jezikovnem portalu Fran. Najprej nas zanima pomenska razlaga besede stevardesa, ki jo dobi- mo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika: “delavka, ki skrbi za namestitev in udobje pot- nikov na letalu, ladji, vlaku”. Priznam, da do se- daj nisem vedela, da so stevardese tudi na ladji in vlaku, očitno sem pač plula s takimi ladjami in se vozila s takimi vlaki, kjer jih ni bilo. Šalo na stran. Stevardese ne smemo zamenjati s ho- steso, ki je po Slovarju slovenskega knjižnega je- zika “turistična, gostinska uslužbenka, ki spreje- ma, spremlja goste in daje informacije”. Pre- pričana sem, da si vsi predstavljamo, kaj stevar- desa počne, pa čeprav še nikoli nismo leteli z le- talom ali bili na letališču. Če ne, si lahko poma- gamo s primerom rabe iz slovarja: “stevardesa je potnike odpeljala k letalu”. Sploh pa nas v Jezi- kovnici to ne zanima, to besedo sem za obrav- navo izbrala iz čisto drugega razloga. Da sta besedi stevardesa in (malo manj pogosta) beseda stevard, ki seveda označuje moškega, prevzeti besedi, o tem ni nobenega dvoma. Na Franu najdemo tudi podatke o etimološkem iz- voru besede stevard. Kot je torej v Slovenskem etimološkem slovarju zapisal Marko Snoj, je ste- vard “delavec, ki skrbi za namestitev in po- strežbo potnikov”, beseda pa je v slovenščino prišla najverjetneje prek nemščine (Steward) iz angleščine (steward). Zanimive so njene koreni- ne. Nekoč naj bi njena etimološka prednica, be- seda stigweard, označevala “ (kraljevega) nad- zornika na posestvu” oz. “oskrbnika za hrano na ladji”, tvorjena pa naj bi bila iz starih besed za hišo (stig) in nadzornika, paznika (weard). Tako besedi stevard kot stevardesa sta se v slo- venščini pojavili v 20. stoletju, in to s spremen- jenim načinom življenja in novo tehnologijo, ki jo je predstavljal vse gostejši letalski prevoz. Nista bili osamljeni, v prejšnjem stoletju je namreč nov dom v slovenskem jeziku našlo ogromno prevzetih besed, ki so označevale no- vo predmetnost, že televizija je prevzeta beseda, čeprav zelo podomačena, da ne omenjam računalniške terminologije … Pa vendar: še ved- no se nismo dotaknili tistega, kar je pri besedah stevard in stevardesa tako zelo zanimivo. To pa je njun izgovor. Da izgovor ne bi smel biti nič posebnega, o tem se lahko spet prepričamo tako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika kot tudi v Slovenskem pravopisu, kjer dobimo podatke tudi o naglasu in končnici samostalnikov ste- vard in stevardesa v rodilniku (stevard, stevarda; stevardesa, stevardese). Prav nič pa ne piše, da bi morali ti besedi kako drugače, kot sta zapisa- ni, izgovarjati. Zakaj sem to preverila? Razlog tiči v tem, da se tu in tam še vedno sliši izgovor- java [stjuardesa] in [stjuard], ki je izvorna an- gleška, ne pa slovenska izgovorjava, in to celo na slovenski nacionalni televiziji (čeprav je res, da je nazadnje, ko sem jo slišala, ni izgovoril šolani govorec oz. napovedovalec, temveč vodi- telj ene najbolj gledanih slovenskih pogovornih oddaj). Ob tem sem se spomnila še na besedo čivava, ki jo nekateri v slovenščini prav tako iz- govarjajo izvorno [čiwawa], čeprav se lahko z enim klikom na Franu prepričamo, da se njen slovenski izgovor nič ne razlikuje od zapisa in je torej [čivava]. Že kar legendarna je [čiwawa] v refrenu pesmi koprske glasbene skupine Zmelkow z naslovom Bit: “smisel življenja je ležanje na plaži, z možgani na off in čivavo na straži”. V tej pesmi je tudi “visenje v mreži med dvemi drevesi”, ki bo mogoče kdaj tema še kakšne nove Jezikovni- ce. Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopi- sne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o ka- terih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. Vladka Tucovič Sturman 73 Nova knjiga prof. Marije Kacin: Žiga Zois, Casanova in Trst Še en kamenček v življenjskem mozaiku razsvetljenca, barona Zoisa Slovenski časopisi Delo, Večer in Primorske novi - ce so dne 26. oktobra v posebni prilogi ponudili bralcem knjižni vodnik del slovenskih avtorjev, ki so zaznamovala leto 2019. Na tem seznamu sta tudi dve knjigi, ki sta izšli pri Goriški Mohorjevi dru žbi. V razdelku mladinske literature najdemo fantazijski roman Mrzlica mlade avto rice Jasne Reščič, ki je izšla marca letos, v razdelku poezije pa pesniško zbirko Kot sonce zlat zaton mi sijo - nar ja Vladi mirja Kosa, ki jo je GMD izdala v sodelovanju z Župnijskim za vo - dom Dravlje proti koncu minulega leta. Vodnik, ki je izšel kot posebna številka revije Bukla, je prvi tovrstni projekt Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in je nastal z namenom, da bi v knjigarne privabili čim več bralcev, ki bi segli po domačih avtorjih. Obsega nad 160 naslovov, pri vsaki knjigi pa sta poleg kratkega opisa vsebine tudi sliki naslovnice in avtorja. Mrzlica in Kot sonce zlat zaton med knjigami, ki so zaznamovale leto 2019 membna bivanjska in družbena vprašanja, kar je seveda obarva- no s posebnostmi prostora, v ka- terem je. Kljub temu na odrih po Sloveniji nastajajo predstave, ki navdihujejo in vznemirjajo tudi gledalce in strokovno javnost po vsem svetu. Po čem si bomo zapomnili 54. Festival Borštnikovo srečanje? V predstavah, ki smo jih videli, ne moremo prezreti dejstva, da slovensko gledališče ni ustvarjal- no področje, ki ga slovenska družba navdušeno podpira. /…/ Zato je izjemno vzpodbudna ustvarjalna moč igralk in igral- cev vseh generacij, od najm- lajših, ki so šele končali umet- niško akademijo, do prekaljenih gledaliških mačk in mačkov. Igralke in igralci, ki so nastopili na letošnjem Festivalu Borštni- kovo srečanje, so pokazali dobro obvladovanje različnih tehnik igre, gledaliških žanrov in pristo- pov, ki so jih obarvali s posebno- stmi lastne osebnosti. V predsta- vah letošnjega festivala ni mo- goče prezreti cele vrste dobrih igralskih vlog, med njimi tudi presežnih”. Med predstavami letošnjega tek- movalnega programa je žirija po- sebej izpostavila predstavi še ni naslova in Ali: Strah ti pojé dušo, “ki sodita v vrh slovenskega in evropskega gledališča”. Veliko nagrado Festivala Borštni- kovo srečanje za najboljšo upri- zoritev je prejela predstava še ni naslova v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mla- dinskega gledališča, ker “izkazuje izjemno moč gledališča danes. Gre za intenzivno, deset ur tra- jajočo stvaritev, ki zaradi izjem- nosti vseh gledaliških elementov in visoke koncentracije vztrajno tke vezi med igralci in gledalci in je zapeljiva ne le zato, ker se raz- gali, ampak tudi zato, ker nam pokaže, kako se razgali”. Borštnikovo nagrado za naj- boljšo režijo je prejel Tomi Ja- nežič za režijo predstave še ni na- slova. /…/ zaradi “kompleksne režijske in dramaturške struktu- re, ki je hkrati oboje, proces in stvaritev, ki temelji na različnih gledaliških tehnikah in metodah psihodrame. Vzporedno preple- tanje besedila dramatičarke Si- mone Semenič z individualnimi zgodbami ustvarjalcev pripelje do zlitja mnoštva glasov v poli- fonično celoto, ki je nastajala več kot leto dni in izkazuje dosežke onkraj običajnih gledaliških praks”. Štiri Borštnikove nagrade za igro so prejeli Iztok Drabik Jug za vlo- go Salema v predstavi Ali: Strah ti pojé dušo v produkciji Sloven- skega narodnega gledališča Dra- ma Ljubljana; Nataša Barbara Gračner za vlogo Emmi v pred- stavi Ali: Strah ti pojé dušo v pro- dukciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana; Ma- tej Recer za vlogo v predstavi še ni naslova v produkciji Sloven- skega mladinskega gledališča; Stane Tomazin za vlogo v pred- stavi še ni naslova v produkciji Slovenskega mladinskega gleda- lišča. Borštnikovo nagrado za mlado igralko je prejela Anja Novak za vlogo v predstavi še ni naslova v produkciji Slovenskega mladin- skega gledališča. Borštnikove nagrade za dramsko besedilo je bil deležen Nejc Gaz- voda za izvirno dramsko besedi- lo predstave Tih vdih v produk- ciji Mestnega gledališča ljubljan- skega. “Nejcu Gazvodi v izvirnem dramskem besedilu Tih vdih uspe ujeti glas generacije navad- nih ljudi v posttranzicijskem ob- dobju slovenske družbe skozi formo družinske drame. Avtor dosledno in natančno izpelje ta- ko dramski lok družinske zgodbe kakor tudi lok dramskih likov in njihovih medsebojnih odnosov, ob čemer upošteva 'četrto ste- no', ki jo mestoma tudi preči. Poleg tega, da je avtor ujel trenu- tek življenja v Sloveniji danes, je dramsko besedilo univerzalno in prenosljivo tudi v druga okolja. Predstava v režiji avtorja Nejca Gazvode je pred nastopom na Borštnikovem srečanju gostovala v SNG Nova Gorica in se je ob izraziti, intenzivni igri igralcev, ki so tankočutno in nadrobno iz- klesali svoje vloge, močno vtisni- la v zavest gledalcev s svojo zelo življenjsko zgodbo in sporočil- nostjo. Ostala bo v spominu tudi njena “klasična” realistična scenska podoba (Darjan Miha- jlović Cerar), kakršnih ne vidi- mo več pogosto na naših odrih. Borštnikovo nagrado za obliko- vanje svetlobe je dobil Borut Bučinel za oblikovanje svetlobe v predstavi Ljudomrznik v pro- dukciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Arturo Annecchino je prejemnik nagrade za avtorsko glasbo v predstavi Macbeth v produkciji Slovenskega narodnega gleda- lišča Nova Gorica, ker “pre- mišljeno gradi glasbeno podlago skozi prepletanje različnih gla- sbenih struktur, ki natančno spremljajo tok uprizoritve. Ob tem ustvarja specifične aku- stične momente in poudarke, ki izrisujejo stanja likov in povezu- jejo zunanji prostor z notranjim občutjem. Avtor glasbe s tem ustvarja samostojno zvočno kra- jino”. / str. 12 Iva Koršič Predstava še ni naslova (foto Žiga Koritnik) 54. Borštnikovo srečanje Predstava še ni naslova najboljša uprizoritev festivala Predstavitev v Narodnem domu v Trstu (foto MČ) Tržaška14. novembra 201910 P. Cortese: Ptuj, Padova, Trst Vodstvo slovenskih minoritov se je spomnilo 75. obletnice mučeniške smrti p. Placida Corteseja v okviru izrednega provincialnega kapitlja slovenske minoritske province v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju 6. novembra. Tržaški časnikar Ivo Jevnikar je spregovoril o življenju in mučeniški smrti p. Corteseja, kot tudi o postopku za njegovo razglasitev za blaženega. Srečanje, ki je bilo odprto občinstvu, je uvedel provincial p. Igor Salmič, na njem pa sta sodelovala tudi letos izvoljena novi generalni minister minoritov p. Carlos Alberto Trovarelli iz Argentine (na sliki) in novi asistent za srednjo Evropo Dominique Joseph Mathieu iz Belgije. P. Trovarelli, ki zdaj deluje v Rimu, se je pred 57 leti rodil v Argentini. Njegova rajna mati Ivana Bric se je tam rodila staršem iz Dornberka, oče pa je potomec Italijanov iz Abrucev. V soboto in nedeljo, 16. in 17. novembra, bodo v Padovi posvetili p. Corteseju srečanje Spomin in sprava. V dvorani teološkega študija v samostanu sv. Antona bodo v soboto ob 15. uri nastopili rektor bazilike sv. Antona p. Oliviero Svanera, provincialov namestnik p. Roberto Brandinelli, vicepostulator v postopku za Cortesejevo beatifikacijo p. Giorgio Laggioni in pobudnik Razpršenega muzeja za zdravljenje posledic vojn v Pedescali arh. Domenico Molo. Moderator bo časnikar Francesco Jori. Slovesno nedeljsko somaševanje v baziliki sv. Antona bo ob 11. uri vodil koprski škof msgr. Jurij Bizjak. V Trstu bo p. Placidu Corteseju posvečeno somaševanje v Rižarni v torek, 19. novembra, ob 15.30 v dvorani v I. nadstropju. Zadušnico bodo darovali provincial slovenskih minoritov p. Igor Salmič, škofov vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji Anton Bedenčič, tržaški škofov vikar za kulturo Ettore Malnati in drugi duhovniki. Pel bo združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Alenke Cergol. Štipendija Albina Ločičnika za akademsko leto 2019/2020 Slovenska prosveta razpisuje že osmo leto študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika v spomin na dobrotnika in zavednega Slovenca inž. Albina Ločičnika. Štipendije so namenjene slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v Furlaniji Julijski krajini, ki so se v študijskem letu 2019/20 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnjam, katere je treba nasloviti na Slovensko prosveto, ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 8. decembra 2020, je treba priložiti: - kratek življenjepis - europass (s podatki o dosedanjem šolanju in delovanju v slovenskih organizacijah) - potrdilo o vpisu na fakulteto oziroma potrdilo o opravljenih izpitih za naslednje letnike Predvidene so štiri štipendije, o katerih višini bo odločala komisija. Ob enakih pogojih bodo imeli prednost študenti gradbene smeri. Razpis je objavljen tudi na spletni strani Slovenske prosvete (www.slovenskaprosveta.org), za dodatne informacije pišite na uprava@slovenskaprosveta.org. Izobraževalne delavnice Slovenska mikrokamera V soboto, 16. novembra, se bo v Peterlinovi dvorani v Trstu na ulici Donizetti 3, začel niz izobraževalnih delavnic z naslovom Slovenska mikrokamera. Delavnice prireja društvo Mladi v odkrivanju skupnih poti - MOSP, potekale bodo 4 sobote v novembru in decembru od 14. do 18. ure. Na njih se bodo udeleženci učili javnega nastopanja. Vsako soboto bodo pod mentorstvom izkušenih predavateljev spoznali en vidik nastopanja pred kamero. Delavnice so namenjene predvsem mladim. 16. novembra bo delavnico javnega nastopanja vodila Betka Šuhel Mikolič, strokovnjakinja za odnose z javnostmi s 30-letnimi medijskimi in komunikacijskimi izkušnjami, novinarka, trenerka nastopanja v javnosti, radijska in televizijska voditeljica ter moderatorka in organizatorka javnih prireditev. 23. novembra bo dvojna delavnica o temi obleke in ličenja pred kamero. Za to bosta poskrbeli vizažistka Irina Giormani in strokovnjakinja na področju oblačenja Lea Pisani. 30. novembra bo delavnica namenjena uporabi kamere, saj je pomembno, da vemo tudi, kaj se dogaja za kamero. Za to bosta poskrbela Jan Leopoli in Daniel Peteani. Decembra pa bo še delavnica dikcije in govora, ki jo bo vodila Alida Bevk, predavateljica na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, igralka in voice coach. Vse delavnice so brezplačne, izbira števila delavnic je poljubna, priporočamo pa cel paket. Potrebna je predhodna prijava na povezavi https: //bit.ly/2BWvD6T do četrtka pred vsako delavnico. Naj povemo še, da je projekt nastal na Jesenskem DM+ septembra letos v Žabnicah. Povezavo najdete tudi na Facebook dogodku Slovenska mikrokamera, za vprašanja pa se lahko obrnete na MOSP-ove profile na Facebooku ali Instagramu ali pišete na e-mail mosp.mladi@gmail.com. Krožek KRU.t bo imel v gosteh naturopatinjo Eriko Brajnik V četrtek, 28. novembra, bo imel krožek KRU.t v gosteh že znano in priljubljeno Eriko Brajnik. Brajnikova je naturopatinja, predsednica združenja naturopatov Slovenije in usta - noviteljica naturopatske šole SAEKA. V Trstu bo predstavila svojo 4. knjigo Otroci, starši in starostniki. Načeta tematika je zelo blizu članom krožka, saj govori tudi o starostnikih in o njihovem bogastvu znanja in življenjskih izkušenj, ki jih je potrebno prenesti na mlajše generacije. Kratke Državni tehnični zavod Žiga Zois Predstavitev posodobljenih učnih načrtov minulem tednu so na državnem tehničnem zavodu Žiga Zois ravnateljica dr. Maja Lapornik in profesorji predstavili posodobljene učne načrte in letošnjo vzgojno-izobraževalno ponudbo. Gre za bogate spremembe izven kurikularne dejavnosti in pravi skok v prihodnost, ki so si ga želeli na šoli. Prisotne je pozdravila prav nova ravnateljica zavoda dr. Maja Lapornik, ki je obrazložila, kako se je takoj srečala z izjemno in motivirano ekipo kolegov, s katero so skupaj modrovali, da je treba izobraževalno ponudbo razširiti, poglobiti in pravzaprav spremeniti. To so v rekordnem času tudi naredili. Sad teh idej so predstavili javnosti na tiskovni konferenci, ki jo je odprla glasbena skupina dijakov Zois band pod V vodstvom Manuela Purgerja, ki je razložil, kako je glasba del našega vsakdana in naše kulture, obenem spodbuja učenje s čustvi, spretnostjo in veseljem. Ministrski programi ne predvidevajo glasbene vzgoje za tehnične zavode, zato so si na Zoisu zamislili projekt, pri katerem se lahko dijaki sprostijo in skupaj dosežejo glasbene cilje. Medtem ko so se na zaslonu vrstile slike o šoli in nova grafična podoba, ki jo je za šolo pripravil oblikovalec Andrej Pisani, so profesorji na kratko predstavili novosti učnih načrtov. Profesorica Tamara Kaluža je povedala, kako so pri slovenščini ločili jezikovni pouk od knjižnega in kako so pri knjižnem razdelili vsebine po tematskih sklopih. Organizirali bodo tudi jezikovni teden v Ljubljani, t. j. 30-urni tečaj slovenščine na Filozofski fakulteti in v popoldanskih urah ogled in spoznavanje ljubljanskih kulturnih zanimivosti. Trienij bo sodeloval tudi pri projektu izBerem, pri katerem bodo dijaki prebrali štiri knjige sodobnih slovenskih avtorjev, izbrali najljubšega in ga povabili na pogovor in prijetno druženje. / str. 16 MČ o splošnem mnenju velja dr. Janez Bogataj za najbolj prepoznavnega živečega slovenskega etnologa. Leta 2010 je sicer stopil v pokoj kot redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, vendar še zdaleč ni zapustil proučevanja in širjenja informacij o stroki, ki mu je najbolj pri srcu, to je o sloven- ski kulturni dediščini. Prav pred kratkim so pri založbi Hart izšle kar tri njegove knjige o tej temi. Društvo slovenskih izobražencev je izkoristilo to priložnost in ga je v ponedeljek povabilo, da o njih spregovori na rednem pone- deljkovem večeru v Pe- terlinovi dvorani. Prva je v imenu založbe Hart spregovorila Maja Hartman Jug in poveda- la, da je založbi v velik ponos, da ji je dr. Boga- taj zaupal izdajo vseh treh najnovejših del: Slovenska potica – vseh sladic kraljica, Z Valva- sorjem za mizo in Slove- nija: kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredo- zemlja, Panonske nižine in Balkana. O poticah je dr. Bo- gataj že večkrat pisal in predaval, ta izdaja pa se lepo povezuje tudi s knjigo Z Valvasorjem za mizo, saj je prvi zapis o slovenski potici napisal prav Valvasor v svoji Slavi Vojvodine kranjske v 17. stoletju. Pa še druga zanimiva povezava je vredna omembe: knjiga o pre- hrambenih navadah v Valvasor- jevih časih je izšla ob pomembni obletnici izdaje Vojvodine kran- jske. Knjiga o slovenski kulturni dediščini pa je namenjena čim širšemu krogu bralcev z name- nom, da bi vsi spoznali in pravil- no cenili slovensko kulturno de- diščino. Založnica, ga. Hartma- nova, je predstavila tudi avtorja in poudarila, kako bogato je nje- govo avtorsko delo. Je namreč av- tor in soavtor preko 70 knjig, šte- vilnih razprav, znanstvenih, stro- kovnih in poljudnih člankov s področij kulturne dediščine, ku- linarike in gastronomije, roko- P delstva, šeg in navad, turizma,poslovnih in protokolarnih da-ril. Po uvodnih besedah je urednica predala besedo - ne pa mikrofona - dr. Bogataju. Ta je namreč du- hovito pojasnil, da je že od ma- lega navajen govoriti zelo glasno zaradi stričeve gluhote (stric je bil pisatelj Finžgar, ki je ob bombar- diranju lastne hiše oglušel). In res je takoj s svojim jasnim in energičnim nastopom pritegnil pozornost vseh, njegovo izposta- vljanje pa so dodatno popestrile slike pokrajin, bivanjskih prosto- rov, predmetov in jedil, ki so se vrstile na ekranu. Srečanje z Janezom Bogatajem je bilo za prisotne kot vedno velika obogatitev znanja o slovenskih etnoloških značilnostih in o vprašanjih v zvezi s tem, kako jih Slovenci doživljamo. Lahko bi re- kli, da zbuja Bogataj našo vest, ko nas opozarja, kako zanemarjamo vprašanje kulturne dediščine, to veliko bogastvo, ki je neraz- družljiv del naše narodne identi- tete. Po njegovih besedah smo namreč narod, ki se veliko pre- malo zaveda, katere so naše spe- cifike in kakšno bogastvo pred- stavljajo. Najvidnejša med njimi izhaja iz značilnosti, da Slovenci vse od svoje naselitve živimo na stičišču različnih kultur, alpske, sredozemske, panonske in bal- kanske. Popolnoma naravno je, da je naša kulturna dediščina skozi stoletja črpala iz njih in ustvarila nove, specifične in zelo pestre kulturne oblike, ki so ti- pične za slovenski prostor. Boga- taj bi želel, da bi se Slovenci spet zavedeli, da so prav “tiste vred- note, ki ležijo pred domačim pra- gom”, naše najbolj pomembne značilnosti. Slovenci jih moramo najprej na novo odkriti, jih spoz- nati in nato ovrednotiti, obenem pa jih nadgrajevati z novimi do- prinosi. Pri tem je opozoril na ne- varnost stranpoti, npr. na ustvar- janje zgolj nostalgičnega odnosa ali pa na “muzeologiranje”. Toda to je dolgoročni proces, rezultata ni mogoče dobiti v enem ali dveh letih. Po Bogatajevem mnenju se tak odnos in njegovi rezultati gradijo na dolgi rok. Bivanjske značilnosti, ki gredo od arhitekture do kulinarike, so namreč tesno povezane s kon- kretnim življenjem in bivan- jskim prostorom, z modrostjo in osveščenostjo človeka v zvezi s spoštovanjem naravnega okolja. Kot primer je navedel kamnito mizo pred tradicionalno kmečko hišo in klop ob hišnem zidu; to nista bila dekorativna elementa, oba sta imela svojo funkcijo; prva je služila npr. za izdelavo kolin, klop pa nam govori o starih na- vadah, ko sta se gospodar in go- spodinja po kosilu usedla in po- modrovala (danes pa se je način in ritem življenja popolnoma spremenil; ni več časa za počitek pred hišo). Janez Vajkard Valvazor nam je s svojim raziskovanjem lahko še danes v opomin in za zgled, kaj pomeni ljubezen do kulturne de- diščine, kot kaže vse polno po- datkov iz njegovega opusa. Vprašanje kulturne dediščine je vsekakor pomembno za vsak na- rod, za njegovo identiteto in nje- govo prepoznavnost v svetu. V vsesplošni krizi, ko ni več opri- jemljivih, trdnih vsebin, se po Bogatajevem mnenju človeštvo “ozira nazaj, v svojo dediščino”, ki predstavlja dragoceno opri- jemljivo točko. Tudi ves civilizi- rani svet se vedno bolj zaveda njenega pomena. Ko je npr. pred leti svetovna turistična organiza- cija naredila obsežno raziskavo o tem, kateri so za ljudi glavni vzro- ki, da potujejo v tuje kraje, je iz odgovorov večine odkrila, da lju- di zanima spoznavanje naravne in kulturne dediščine in odkri- vanje prehranskih posebnosti narodov v svetu. Žal pa Slovenci ne znamo ovred- notiti in proučevati svojih značil- nosti, ki jih imamo na srečo v preobilju, ampak radi posnemamo to, kar je tujega. Bogataj seveda svetuje, naj prej preveri- mo, ali kaj podobnega morda že obstaja pri nas. Postregel je z mno- gimi primeri bogastva slovenske kulturne de- diščine, ki so šli od slo- venske sladice - zdaj že v svetu znane potice, štrukljev, žlikrofov - pa do gradbene arhitekture (ki se seveda znotraj Slo- venije razlikuje s svojimi specifi- kami: od kraške - kamnite hiše pa do gorenjske - lesene ali prek- murske s slamnatimi strehami). Mnogo bogastva pa je dobiti tudi v drugih vidikih naših navad, ki jih je predavatelj dokumentiral. Naj navedemo samo dve: sloven- sko specifiko v izdelovanju jaslic (med najstarejše ohranjene jasli- ce na Slovenskem sodijo jaslice iz voska iz Velesova pri Kranju iz ok. l. 1800) in pa predvelikonočne navade (opozoril je npr. na Ljub- no pri Savinji, kjer imajo verniki na cvetno nedeljo butare, sesta- vljene iz kmečkega orodja, kar je edinstvena specifika v svetu). Skratka, v svojem predavanju je Bogataj z bogatimi primeri doka- zal, da si bomo morali glede slo- venske kulturne dediščine le za- vihati rokave in se odpovedati prelahki in škodljivi poti posne- manja drugih narodov. P. in Gost etnolog dr. Janez Bogataj Bogato slovensko kulturno dediščino bo treba na novo odkriti DSI Foto damj@n Foto MČ Tržaška 14. novembra 2019 11 Obvestila Slovenski verniki so vabljeni na slovesno sveto mašo, ki bo v nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri v stolnici sv. Justa. Ob somaševanju slovenskih duhovnikov jo bo daroval tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi. Sodelovali bodo MePZ ZCPZ iz Trsta, sestre redovnice, skavti in skavtinje SZSO, narodne noše in pritrkovalci skupine “Turn” iz Mačkolj. Gledališki vrtiljak vabi v nedeljo, 17. novembra, na predstavo Škratka sladka – Lov na skriti zaklad v izvedbi Gledališča Kukuc. Prva predstava bo na sporedu ob 16. uri, druga ob 17.30. Za animacijo bo poskrbel ŠC Melanie Klein. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27. Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 18. novembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača. Predstavil bo življenje in delo slovenske slavistke Antonie Bernard, ki je pol stoletja delovala v Parizu. Sv. maša za p. Placida Corteseja - Ob 75-letnici mučeniške smrti Božjega služabnika p. Placida Corteseja bo v torek, 19. novembra, ob 15.30 zadušnica v slovenskem in italijanskem jeziku v dvoranici v I. nadstropju Rižarne v Trstu. Somaševali bodo provincial slovenskih minoritov p. Igor Salmič, tržaški škofov vikar za laike in kulturo Ettore Malnati in tržaški škofov vikar za slovenske vernike Anton Bedenčič. Pel bo združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Alenke Cergol. Mesečna maša v slovenskem jeziku v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v torek, 19. novembra 2019, ob 16.30 v cerkvi v I. nad. (z dvigalom na oddelek Margherita, nato levo); vabita Področni svet Pastoralnega središča in Vincencijeva konferenca. Založbi Mladika in ZTT ter Tržaško knjižno središče vabijo na obisk knjižnega sejma v Ljubljani z avtobusnim prevozom v sredo, 27. novembra. Odhod ob 9. uri iz Trsta, povratek okoli 17. ure. Za dodatne informacije se lahko zglasite v Tržaškem knjižnem središču, tel. 040 363494. Darovi Za misijonarja Pedra Opeko: v spomin na starše daruje Marta Legiša 50 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: nabirka na Misijonsko nedeljo župnija sv. Ana 105,00 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Spominske prireditve v poklon padalcem Narodnjaki, ki so delovali v korist skupnosti Kosovelovi knjižnici v Komnu so v torek, 5. no- vembra, priredili večer z naslovom Nove raziskave o “očetih” gardnega bataljona, Ivanu Rudolfu in Ivanu Mariji Čoku. Na srečanju, v sklopu pri- reditev v spomin na primorske padalce, sta spregovorila višja kustosinja v Muzeju no- vejše zgodovine Slovenije Irena Uršič in časnikar ter kulturni delavec Ivo Jevni- kar. Predavatelja sta pred- stavila dva zbornika, ki sta povezala napore več razi- skovalcev. Irena Uršič je prisotnim predstavila ob- sežen zbornik Ivan Rudolf, ob 120-letnici rojstva. Razi- skovalka se je najprej zah- valila sinu Ivana Rudolfa, Saši, ki je bil prisoten med poslušalci in je podaril ce- lotno fotografsko ter doku- mentarno zapuščino Mu- zeju novejše zgodovine, brez katere zbornika ne bi bilo, in vsem raziskovalcem, ki so prostovoljno sodelovali. Ivan Rudolf se je rodil v Podnanosu leta 1898, obiskoval je srednjo šolo v Idriji, kjer je takoj izstopal po znanju. Zelo so ga spodbuja- le preporodovske ideje, in sicer združenje Slovanov proti avstrij- ski nadvladi. Zaradi razpečevan- ja preporodovske brošure in bri- sanja nemških napisov v Idriji je bil pri šestnajstih letih aretiran. Ko je prišel zopet domov, je bil strogo nadzorovan, kmalu po iz- bruhu prve svetovne vojne pa poklican v vojsko na poljsko-ru- sko mejo, kjer je deloval kot pro- metnik. Ob koncu prve svetov- ne vojne ni miroval, temveč se je javil za borca za severno me- jo. Deloval je v štabih Alfreda Lavriča in ljubljanskega odreda. Kasneje je končal maturo, se di- plomiral v Frankfurtu in se vrnil domov. Deloval je na Goriškem, na banki, prav ko se je začel čas izrazitega fašističnega raznaro- dovanja in ko se je sam začel upirati proti diktaturi, in postal kmalu eden vodilnih političnih in kulturnih delavcev v ilegali. Leta 1929 je pobegnil v Ljublja- no, kjer si ustvaril družino in poučeval, a istočasno sodeloval z organizacijo TIGR in se tudi takoj zavedel, da brez pomoči zaveznikov ne bo možno učin- kovito protifašistično delovanje. Zato se je začel povezovati z za- hodnimi obveščevalnimi službami, predvsem z Angleži. Leta 1940 so se začele sabotažne akcije na avstrijskih prometni- cah proti tretjemu rajhu, za ka- tere je Rudolf poskrbel orožje. Nemci so to zvedeli in zato je pobegnil najprej v Beograd, po- tem pa s pomočjo Angležev v Carigrad. Od tod je nadaljeval pot do Kaira s prijateljem Iva- nom Čokom. Prav v Afriki se je začela zgodba, po kateri je naj- bolj prepoznaven. Ivan Rudolf je imel veliko željo, in sicer ustvariti Primorsko legijo, skupi- no fantov, ki bi ob pravem času osvobajala Primorsko in pov- zročila rušenje rapalske meje. Rudolf se je usmeril na primor- ske fante, ki so jih poslali v Afri- ko z italijansko vojsko. Zajeli so jih Angleži in poslali v razna ta- borišča. V letih ‘41, ‘42 in ‘43 je bil Ivan Rudolf tisti, ki je s svojo skupino zbral v taboriščih 4.500 prostovoljcev, večinoma sloven- V skih fantov, in jih motiviral, dabi se priključili Jugoslovanske-mu kraljevemu gardnemu batal- jonu. Okoli 1000 fantov je po- stalo del bataljona, ostali pa so delovali v zavezniških enotah. Poleg tega pa je Rudolf zbiral tu- di elito padalcev. Ti so odhajali v misije angleških obveščeval- nih služb na slovensko ozemlje. Bili so prvi, ki so vzpostavili stik med partizani in zavezniki. V Egipt je tedaj prišla misija na- rodnoosvobodilne vojske in na- govarjala fante iz bataljona, naj prestopijo v prekomorske enote. V bistvu jim je Rudolf pomagal, da so se lahko vrnili v domovi- no. V zborniku je veliko podat- kov, spominov in pričevanj o padalcih, članih bataljona in prekomorcih. Posebno pozor- nost je kustosinja dala prošnjam, ki so jih slovenski fantje vlagali v 60. letih za priz- nanje statusa borca in s katerimi so se dogajale velike zagate in krivice. Ivan Rudolf je ostal po vojni še nekaj časa v Kairu, saj ni dobil dovoljenja od Angležov, da bi lahko šel domov, in to zato, ker je preveč vedel. Na koncu mu je le uspela vrnitev v domači Trst, a ni videl več slovenske zemlje, kajti v domovini je bil obtožen, da je angleški agent. Na koncu obširnega zbornika je tudi nekaj vtisov o njem, ki so jih napisali kulturni delavci Saša Martelanc, Drago Štoka, Rafko Dolhar, Ma- rij Maver in Ivo Kralj, ter govor pisatelja Borisa Pahorja ob od- kritju spomenika Ivanu Rudolfu leta 1998 v Podnanosu. Sledila je predstavitev časnikarja Iva Jevnikarja o vidnih članih velike, ugledne družine Čok, Županovi iz Lonjerja, to so du- hovnik Anton Čok, ravnatelj Andrej Čok in politik Ivan Mari- ja Čok. Ti trije bratje so bili lep primer različno usmerjenih čla- nov iste družine, prvi krščanski socialec, drugi narodnjak in šol- nik, tretji pa liberalec. Kljub ra- zlikam so imeli isti cilj, doseči dejansko priznanje dostojanstva vsakega človeka in predvsem za- tirane slovenske narodne skup- nosti pod Italijo. Poleg tega so zanimivi tudi, ker so predstavlja- li tri nekdanje in še vedno neza- menljive stebre pri ohranjanju in razvoju narodne manjšine, to so šola in kulturno delo, Cerkev ter duhovnost in narodno-poli- tično delo. Ivo Jevnikar je spom- nil na slovesno odkritje plošče v spomin na rojake leta 2004 v Lonjerju. Takrat je Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček priredil simpozij in se kasneje odločil za objavo knjige z refera- ti tega posveta, z opisom slove- snosti in drugimi zanimivostmi družine Čok. Zaradi zapletov je bila knjiga objavljena šele letos. V prvem poglavju so predavanja Lide Debeljak, prof. Tomaža Simčiča in Gorazda Bajca o po- sameznih bratih. Andrej Čok, letnik 1884, je bil učitelj in zad- nji ravnatelj Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu. Avtorica opisuje agonijo slovenskih usta- nov v dobi fašizma in poudarja predvsem pomen šolstva. An- drej Čok je bil na drugem tržaškem procesu kot narodnjak obsojen na 12 let zapora in je v zaporu pri San Giminianu leta 1942 umrl, ker ga niso zdravili. Anton Čok, letnik 1878, je bil posvečen v duhovnika leta 1902 in je umrl že leta 1927. Službo- val je vedno v mestu, in sicer pri Sv. Ivanu in pri Novem sv. Anto- nu. Z znanim Jakobom Ukmar- jem, Ivanom Tulom, Andrejem Furlanom in drugimi duhovniki je bil med redkimi, a navdušeni- mi somišljeniki krščanskega so- cialnega voditelja Janeza Evan- gelista Kreka. Ivan Marija Čok pa je bil rojen leta 1886 in je te- sno povezan s padalci. Skupaj z Ivanom Rudolfom je najbolj za- služen za reševanje slovenski primorskih fantov iz ujetniških taborišč v Afriki in Aziji in za njihovo vključitev v jugoslovan- ski kraljevi gardni bataljon. O njem je Gorazd Bajc napisal za seminar referat in ga potem še poglobil in obogatil s še nedav- no popolnoma nedostopnimi dokumenti iz londonskih arhi- vov. Ivan Čok je bil odvet- nik, zelo liberalno usmer- jen in med vodilnimi čla- ni tržaške Edinosti. Bil je predsednik zveze Jugoslo- vanskih emigrantov iz Ju- lijske krajine, povezan je bil s Tigrom, s kraljevim dvorom, tujimi diplomati in tajnimi službami: vse to z enim samim ciljem, in sicer s priključitvijo Ju- lijske krajine in Istre v Ju- goslavijo. Podobno kot Rudolf se je moral skrivati v času atentatov na av- strijske železnice. Od ta- krat je bila pot Ivana Ru- dolfa in Ivana Čoka tesno pove- zana do konca vojne. Skupaj sta odšla na Bližnji vzhod. Čok je delal precej na političnem in di- plomatskem področju, Rudolf pa se posvečal bolj vojaški, orga- nizacijski, propagandni dejav- nosti. V določenem trenutku je Čok sprejel, da odpor vodijo partizani in Tito, vrnil se je v Trst, pogumno šel v Beograd, Ljubljano in se pogovarjal z naj- višjimi političnimi krogi ter bil pripravljen na sodelovanje, ven- dar ga nova oblast ni več marala in potrebovala, ker se je zdel sumljiv in verjetno tudi konku- rent. Vrnil se je v Trst in se zopet posvetil odvetniškemu delu. Tu- di njega, kot Rudolfa, je doletel največji politični proces leta 1947, ko so ga razglasili za an- gleškega vohuna. Z razliko Iva- na Rudolfa, ki je ostal v Trstu in plodno deloval, je bil Čok zelo prizadet in razočaran, zato se je preselil v New York k hčerki in tam leta 1948 umrl. V knjigi najdemo tudi druge za- nimive podatke o starejših čla- nih družine Čok in tudi zanimi- vi razpravi o Lonjerju in Lonjer- cih, ponatis inženirja Andreja Čoka Lonjer skozi stoletja in pri- spevek domače kulturne delav- ke Ondine Pečar Spomini in vti- si. Oba prispevka imata velik zgodovinski ter etnografski po- men in sta prežeta z veliko lju- beznijo do slovenstva in do- mače skupnosti. MČ 40-letnica Sklada Mitja Čuk Kljub težavam vztraja na začrtani poti etos praznuje 40 let delovanja ena izmed naših najpomembnejših ustanov, Sklad Mitja Čuk, ki si od nekdaj prizadeva za pomoč otrokom, mladostnikom in odraslim z začasnimi ali trajnimi motnjami telesne, duševne, družinske, družbene, šolske ali vedenjske narave. Vrednote organizacije temeljijo na človekoljubju, podpori šibkejšim, veliko pa tudi na prostovoljstvu. To pomembno obletnico so praznovali v petek, 8. no- vembra, pri Briški jami in v njej. V prostorih pred jamo L je številne prisotne pozdravi- la duša delovanja sklada, predsednica Stanislava Sosič, ki je izrazila veselje in po- nos, da je sklad vztrajal toli- ko let, kljub težavam, ki jih je srečal na poti. Zahvalila se je vsem prijateljem, sodelav- cem, prostovoljcem, podpor- nikom, predstavnikom jav- nih in civilnih ustanov, ki so v vseh teh letih pomagali, da so pri skladu dosegli vse tisto, kar so v času nastanka le sanjali in upali, da se bo uresničilo. “Človek je lahko priden, delaven, vztrajen, a brez podpore izven delovne- ga kroga in odobravanja v okolju, v katerem živiš in de- luješ, ne dosežeš takih rezul- tatov, kot smo jih mi v teh letih”, je poudarila predsed- nica. Prisotni so se potem spustili v Briško jamo, kjer je Goriški oktet Vrtnica, pod vodstvom dirigenta Matjaža Ščeka, gla- sbeno popestril večer z izbo- rom slovenskih pesmi, ki so odmevale v čarobnem jam- skem prostoru. MČ V Škrbini pri Komnu so se v ponedeljek, 11. novembra, slovesno spomnili na padle primorske padalce. Vsakoletna svečanost se je začela z mašo zadušnico v cerkvi sv. Antona, ki jo je daroval g. Milan Pregelj. Zgodovinski dogodki nas opozarjajo, česa je človek sposoben, v dobrem in v slabem, kaj je pripravljen storiti samemu sebi in bližnjemu, o čemer moramo še danes globoko razmišljati, je povedal duhovnik. Po maši se je slovesnost začela pred Fakinovo domačijo, na kateri visi spominska plošča primorskim padalcem. Ob častni straži gardne enote Slovenske vojske so prisotne avtoritete postavile spominske vence. Najprej je prisotne pozdravil župan Občine Komen Erik Modic. Sledil je slavnostni govornik Blaž Torkar, ki je povedal, kako se na ta dan spominjamo na primorske rodoljube, ki jih je doletela kruta usoda. Najprej so bili primorani služiti v italijanski vojski, nato so jih ujele zavezniške sile in potem so s pomočjo primorskih liberalnih narodnjakov prišli v jugoslovanski kraljevi gardni bataljon. Po intenzivnih tečajih usposabljanja so bili poslani v Jugoslavijo kot pripadniki anglo-ameriških misij. Borili so se na strani jugoslovanskih partizanov proti nacifašistom. Po vojni pa niso imeli sreče s komunistično partijo in so postali žrtve komunistične oblasti, ki jih je imela za sumljive, za vohune, celo izdajalce. Padalci so postali tako prepovedana povojna tema v Jugoslaviji vse do osemdesetih let, ko so se začela raziskovanja, in potem po osamosvojitvi, za kar gre zahvala našim raziskovalcem (med katerimi sta Ivo Jevnikar in Saša Rudolf). Na koncu sta imela kratek poseg tudi namestnik veleposlanice Velike Britanije Paul Jančar in predstavnik veleposlaništva ZDA Jonathan Zebre. Oba sta poudarila, kako je Britancem in Američanom pri srcu zgodba o padalcih, ki je zgodba o pogumu, prijateljstvu in žrtvovanju. To je prijateljstvo, ki ga moramo med narodi še danes močno krepiti. / MČ Spomin na “primorske padalce” Foto MČ Foto MČ Foto MČ Aktualno14. novembra 201912 Z 9. strani Predstava še ni naslova ... osebna nagrada žirije je šla Sebastijanu Horvatu za umetniško gesto. “Vedno znova ustvarja umet- niške geste, ki razpirajo nevral- gične točke, paradokse, stereo- tipe in tabuje. Gledalec je akti- ven udeleženec, ki premišljuje situacije in kontekste skupaj z ustvarjalci predstave, pri čemer režiser pušča razpoke v strukturi, ki omo- gočajo drugačen po- gled”. Posebne nagrade žiri- je je bil deležen tudi Dragan Živadinov za umetniško vizijo. Nagrado Društva gle- daliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo predstavo pretekle sezone (2018/2019) je prejela uprizoritev besedila Rainerja Wernerja Fassbinderja: Ali: Strah ti pojé dušo v režiji Seba- stijana Horvata in produkciji SNG Drama Ljubljana. “Pred- stava Ali: Strah ti pojé dušo v ambientu zapuščene industrij- ske hale na podlagi Fassbinder- jevega filma izpelje prerez kon- P kretnih družbenih, rasnih inrazrednih protislovij, pričemer podloženo aktualnost razvije s precizno občutljivo- stjo”. Najbolj prestižno nagrado, po kateri stremi ali o kateri vsaj sanja verjetno vsak igralec na Slovenskem, Borštnikov prstan za življenjsko delo, je na slove- sni podelitvi tega najbolj zna- nega in prepoznavnega, med- narodnega gledališkega festi- vala v Sloveniji prejela igralka Marinka Štern. Dramska igralka, rojena 19. maja 1947 na Jezerskem, je di- plomirala na Akademiji za gle- dališče, radio, film in televizijo udi v novem šolskem le- tu bodo učne ure pope- strili in jih nadgradili obiski gledaliških predstav Go- riškega vrtiljaka, ki ga šolarjem 23. leto namenja Kulturni cen- ter Lojze Bratuž, s privoljenjem goriškega in doberdobskega ravnateljstva večstopenjskih šol in v sodelovanju Slovenske- ga narodnega gledališča Nova Gorica ter ob podpori Dežele FJK in Urada Vla- de RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi letos bo Goriški vrtil- jak ponudil štiri predstave v abon- maju Velikega polžka, namenje- ne učencem od tretjega do petega razreda osnovne šole, in štiri za prvošolce in dru- gošolce ter malčke zadnjega letnika vrtcev. Kot vedno bosta v jutranjih urah dve ponovitvi, ker abonenti ne bi mogli vsi hkrati sedeti v dvorani, saj le- ta ne premore toliko sedežev. Šolsko leto se je začelo pred dobrim mesecem in Goriški vrtiljak je letos povabil v Kul- turni center Lojze Bratuž naj- prej abonente Velikega polžka. V četrtek, 17. oktobra 2019, je k njim v goste prišla Mala Mur- ska deklica. K nam jo je pri- peljalo KuKuc gledališče, ki se je kot potujoče gledališče po- rodilo l. 1999 v zamisli dveh deklet, študentke pedagogike in ljubiteljske igralke. Sčasoma je preraslo v poklicno gleda- lišče s sedežem v Beltincih. Ku- Kuc gledališče povezuje gleda- liško umetnost, glasbo, ples, kreativno pisanje, pedagogiko in vizualne umetnosti. Vse njegove predstave neposredno nagovarjajo otroke, tudi zaradi interaktivnosti. Vse nosijo ne- ko sporočilnost in imajo na- men vzgajati otroke k strpno- sti, sprejemanju drugačnosti in jim na splošno spregovorijo o vrednotah. Taka poučna, a istočasno poetična uprizoritev je tudi Mala Murska deklica, v kateri protagonistka živi pod gladino Mure v Prekmurju, blizu velikega mlina, nad kate- rim poletavajo štorklje v ti- pični prekmurski pokrajini. Sama si zelo želi, da bi obiskala druge kraje, saj ni bila še nik- jer. Zato prosi, naj jo poštar štrk Joži, ki je obletel že pol sveta, pelje s sabo. Njena želja se izpolni in z njim preleti vse slovenske pokrajine in spozna naravne in kulturne lepote Slovenije, od Prekmurja do Pri- morske, pri tem pa odkriva tu- di navade posameznih krajev in zanimivosti. Poučno, hkrati tudi zabavno potovanje v od- krivanju novih spoznanj spremljajo ljudski napevi (gla- sba Tjaša Cigut in Dorina Gujt). Na koncu se mala Mur- ska deklica vrne nazaj domov in spozna, da je najsrečnejša ravno v domačem kraju. Zelo premišljeno pripravljena predstava je obenem privlačna urica zemljepisa, pa tudi slo- venskega narodnega izročila in književnosti ter kulture na- sploh. Je tudi ravno prav na- rodnostno in domovinsko obarvana. Mali gledalci pa v njej spoznajo še, kako zveni prekmursko narečje. Mimo- grede tudi izvejo za najbolj znano slovensko pu- stno masko, ku- rente z zvonci, človeško ribico v Postojnski jami, Župančičeve pe- smice Mehurčke, ljubljanskega zmaja, Triglav, pa ljudsko pesem, ples, gibanico... Skratka, otroci z Mursko deklico, ki si jo je zamisli- la in napisala scenarij ter do- miselno zrežirala predstavo Urška Raščan, ki tudi sama nastopa v njej (poleg nje sta še Petra Jauk in Gašper Lenart), obredejo ce- lo Slovenijo. Slikovita je tudi scena, ki predstavlja stari mlin na Muri, Muro in nasploh prekmursko pokrajino. Preo- stali omenjeni kraji pa so tudi predstavljeni na velikih repro- dukcijah. Šolarjem je bila uprizoritev go- tovo všeč, saj so pazljivo spremljali vsebino in se aktiv- no oglašali, ko so jih igralci po- vabili k temu. Pred začetkom predstave jih je nagovorila Tamara Kosič, vod- ja otroškega gledališkega abon- majskega programa KCLB, ki je z dvema učencema tudi obno- vila pravila olikanega vedenja v gledališču. IK T Abonma Veliki polžek Z Mursko deklico in štrkom Jožijem na odkrivanje lepot Slovenije GORIŠKI VRTILJAK Na začetku dvaj- setega stoletja smo doživeli tu- di v naših krajih izjemen tehno- loški napredek na najra- zličnejših po- dročjih. V mesto so prišli plinska mestna razsvetljava, električna na- peljava, telegraf in telefonska povezava, tako da so se življenjske navade ljudi v kratkem času izredno spremenile. Pravo revolucijo pa je povzročila iz- gradnja železniške povezave, Bohinjske proge, “Transalpine”, ki je povezovala Trst z Dunajem in preko novogoriške postaje in solkanskega mostu tudi Gorico s srednjo Evropo. Železniško postajo so ob prisotnosti avstrijskega nadvojvode Franca Ferdinanda uradno predali namenu 19. julija 1906. V Gorici, ki je tako imela dve železniški postaji, so potniki nujno potrebovali dodatna prevozna sredstva, tako je 18. februarja 1909 elek- trični tramvaj zamen- jal kočije, vozove in t. i. “giardiniere” na konjsko vprego. Te so bile izjemno poceni leseno prevozno sred- stvo - odprto, neu- dobno vozilo, na ka- terem je lahko sedelo do petnajst ljudi. Tramvaj je v začetku vozil od novogoriške postaje po ulicah Montesanto, Pellico, Gosposki ulici, Travniku, Ma- meli in Korzu do druge, južne železniške postaje. Druga proga se je od prve ločila na Travniku, tekla je po Raštelu, trgu Cavour, ulicah Marconi in Maz- zini, po trgu pred občinsko palačo in ulici Garibaldi na Korzo - to pro- go so po nekaj mesecih ukinili, ker je tramvaj motil promet ostalih vozil in sprehajanje ljudi, ki so se mudili po nakupih v Raštelu. Tramvaj je v Go- rici vozil do 15. aprila 1935, avtomobili pa so se na naših cestah prikazali že v prvih letih 20. stoletja. Na vaseh so jih ljudje gledali začudeno, skoraj preplašeno za- radi hrupa, ki so ga nova prevozna sredstva pov- zročala, še posebno zato, ker so vozniki s trobilom radi plašili konje. Ceste so bile “bele” iz prašnega makadama, le v mestu so bile tlakovane, zato je bi- lo prepovedano voziti več kot 6 km na uro po vaseh in 15 km na uro v mestu. Vozniki so morali od časa do časa ustaviti avtomobil in očistiti registrsko ta- blico od blata in prahu, da ne bi dobili globe. Do- brine, zelenjavo in druge proizvode, so v tistem času kmetje, trgovci in obrtniki v mestu in na va- seh še vedno prevažali z vozovi. Razmere so se zan- je spremenile še najbolj po drugi svetovni vojni, ko so kupili tovornjake - najprej med vojno upora- bljena mala vozila znamke Dodge, ki so jih Ame- ričani razprodajali za nizke vsote denarja. S temi tovornjaki so slovenski kmetje vozili zelenjavo v Trst, saj so prej štandreška in sovodenjska dekleta morala živeti daleč od doma, v Trstu, in na tržnicah prodajati vsak dan zelenjavo, ki so jim jo dovažali moški. Ti so potovali vso noč z vozovi po kraških cestah ali prevažali zelenjavo z vlakom. Za ljudi na vaseh so bili tudi avtobusi, “korjere”, zelo pomembno prevozno sredstvo. Z avtobusom so dijaki hodili v mesto v šolo, gospe po nakupih, ob četrtkih na trg. V Sovodnjah je bila postaja pred občinsko stavbo, prav tam, kjer je tudi danes. Znan- ka je nekoč tam čakala “korjero” s svojo novoro- jenčko v naročju. Morala je v posvetovalnico v me- sto, v “maternita’”, kot so takrat rekli ambulanti, kamor so mamice nosile svoje otročičke na pre- gled. Po cesti se je s svojim avtomobilom pripeljal Franjo Rojec, “študiran” domačin iz Sovodenj, ugleden, dobrosrčen gospod, “značajen človek, odprt do vsakogar”. Ustavil se je in gospe ponudil, da jo zapelje v mesto. V Gorici je mlada mamica gospodu rekla, naj jo pusti kar na Korzu, da bo peš šla v posvetovalni- co, v veliko čast pa ji je bilo, da jo je ta- ko “važen človek” pospremil prav do cilja. Dolga leta je ponosno pripove- dovala svojim otro- kom to zgodbo “nikol ne bom po- zabla …”, je govori- la. Sovodenjskim ženskam je neiz- brisno ostal v spo- minu tudi “nunc Fanič”, sosed, ki je najprej imel “kamjončin”, nato si je kupil avto, “Giardinetto”, da je lahko vozil svo- jo zelenjavo v Gradišče na tržnico. “Nunc Fanič” je bil vaški brezplačni taxi, prvi osebni šofer za mar- sikaterega Sovodenjca, saj, ko je nastopil trenutek, je peljal porodnice v mestno bolnišnico, po poro- du pa mamico in novorojenčka domov. Veliko žensk se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja odločilo za vozniško dovoljenje zaradi službe v mestu in seve- da zaradi prodaje zelenjave, da so jo lahko same vozile v Trst in Videm - potreba je privedla do emancipacije. Opravljen voz- niški izpit ali nakup avtomobila je bil za vsakogar priložnost za praznik. Primerno je bilo treba nazdraviti, tako so moški, no- vopečeni vozniki oz. ponosni lastniki av- tomobila v svoje prevozno sredstvo spre- jeli čim več prijateljev in jih peljali “en gi- ro”. V tistih časih so se morali obvezno ustaviti v najbližji osmici, kjer so naročili vino ali narezek, za tako priložnost lahko celo “krodegin”, kožarico v kruhu. KOŽARICE V KRUHU Sestavine: 6 kožaric, 300 g moke, 20 g kvasa, 2 žlički sladkorja, 1 žlica raztopljene svinjske masti, sol, voda. Priprava: Kožarice kuhamo vsaj 45 minut. Med tem časom kvas, sladkor, žlico moke in 100 ml vode zmešamo in pustimo vzhajati 20 minut, nato zamesimo z ostalo moko in žlico raztopljene masti. Pustimo vzhajati še 20 minut. Testo razvaljamo na centi- meter debelo in razrežemo na pravokotnike. Na vsak pravokotnik položimo polovico kuhane in ohlajene kožarice, nato zavijemo, robove testa pa prej rahko zmočimo z vodo, da se med peko ne odprejo. Pečemo pri 175 stopinjah Celzija za 25- 30 minut. Bog žegnaj! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (60) v Ljubljani. Vso svojo dolgo igralsko pot je prehodila v Slo- venskem mladinskem gleda- lišču. Temu je ostala zvesta do upokojitve. Nastopala je sicer tudi v drugih gledališčih in te- levizijskih ter filmskih produk- cijah. Strokovna komisija me- ni, da igralko odlikujejo igral- ska predanost, vrhunskost in unikatnost. Marinka Štern je med drugim nastopila v vlogi Arkadine v Utvi režiserja Tomi- ja Janežiča, Budil- ke v Snu zelenjav- ne noči Svetlane Makarovič in Dušana Jovanovića ter Pie v Zločinu na Kozjem otoku v režiji Paola Magel- lija. Za igro v Jasli- cah v režiji Vinka Möderndorferja je prejela Borštniko- vo nagrado za igro. V zadnjih letih je odigrala vloge v predstavah La- lala Mateja Filipčiča in Jane Pa- vlič, Portreti Vita Tauferja, Kje sem ostala Nine Šorak in Urše Adamič. O tej vlogi dementne ženske, ki smo jo pred kakšnim letom lahko videli tu- di na Goriškem, sama pravi, da je njena izmed najljubših, ker se ukvarja z družbeno aktual- nim problemom demence. Marinka Štern, dobitnica Borštnikovega prstana o uvodnem srečanju ob prazniku kostanja, 20. oktobra na Vrhu, so člani Kekčeve druščine v soboto, 26. oktobra, obiskali Idrijo in spoz- nali del bogate prete- klosti, tesno poveza- ne z rudnikom žive- ga srebra. Dopoldne so se najprej ustavili ob “mrzlem” Divjem jezeru v osojnem ko- tlu pod navpično ste- no v dolini Idrijce. Zaradi daljšega ob- dobja brez padavin jezero ni kazalo običajne podobe, ko se izpod stene po Je- zernici (velja za naj- krajšo slovensko re- P ko, dolgo samo nekaj nad 55metrov) v Idrijo pretakajoogromne količine vode. V opoldanskem času so za Kek- ce, starše in druge spremljeval- ce v Mestnem muzeju pripra- vili voden ogled zbirk, ki prika- zujejo petstoletno zgodovino mesta in rudnika ter delo in življenje rudarjev. Kekci so med čakanjem na vodenje na graj- skem dvorišču uredili zasilno kegljišče (s pravimi keglji) in se lepo zabavali. Nekaj ur v prijet- no toplem sončnem popol- dnevu pa je bilo na razpolago za prost ogled mesta in zani- mivosti. Idrija je že skoraj desetletje vpi- sana v Unescov sez- nam svetovne kul- turne dediščine. Za udeležence je Slovensko planin- sko društvo organi- ziralo avtobusni pre- voz. Pri društvu že načrtujejo naslednji izlet, predvidoma spomladi. V organizaciji SPDG Kekci na izletu v Idriji Grad Gewerkenegg, sedež Mestnega muzeja Slovenija 14. novembra 2019 13 Trditve, uperjene zoper Študijski center za narodno spravo Konec sodelovanja med stranko Levica in vlado! burnih in zapletenih razmerah, že dalj časa značilnih za Slovenijo, se je zgodil politični razkol, ki ute- gne imeti posledice pri vodenju vlade, to je izvršilne oblasti. Razšli sta se namreč stranka skrajne leve ideologije, poli- tike in programa, Levica, in vlada oziroma koalicija pod vodstvom Marjana Šarca. Na- sprotja med njima so že dol- go tlela, tudi zato, ker je Levi- ca hotela usmerjati vlado in njeno delovanje. Toda nepo- sreden povod za prekinitev sodelovanja so bila različna stališča obeh partnerjev glede ukinitve dopolnilnega zdrav- stvenega zavarovanje. Le-to ima takšno bistveno vrzel in pomanjkljivost, da določa enak denarni prispevek za najbolj revne in najbolj boga- te državljane. Voditelj Luka Mesec in njegovi v stranki Le- vica zahtevajo takojšnjo uki- nitev dopolnilnega zdrav- stvenega zavarovanja in s tem odpravo omenjenega do- ločila o enakih prispevkih, predsednik vlade in koalicij- ski partnerji pa se zavzemajo za postopnost spememb. Stanje je tako, da obe politični sili trmasto vztrajata pri svojih stališčih, pri čemer premier Marjan Šarec postopno izgublja podporo volivcev oziroma jav- nosti, pa tudi naklonjenost dru- gih koalicijskih strank v vladi in parlamentu. Tega so krive tudi njegov značaj in izjave, ki ne pritičejo politiku in premieru. Zvone Černač, vplivni poslanec Slovenske demokratske stranke, pravi, “da predsednik vlade Marjan Šarec neprestano laže in zavaja. V odgovoru na moje po- V slansko vprašanje se je v trehminutah zlagal vsaj trikrat”. Kri-tična in neposredna je tudi pu- blicistka Maja Sunčič. V teden- skem magazinu je zapisala, “da je Marjanu Šarcu oblast stopila v glavo, vedno bolj je zoprn in zadirčen. V zadnjem času je prišel v spor tudi z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Va- sletom v zadevi omejevanja po- sojil”. Maja Sunčič je pre- pričana, “da Marjan Šarec upra- vlja Slovenijo v slogu politične- ga samodržca”. S prenehanjem podpore poslan- cev Levice vlada v parlamentu ne bo imela dovolj glasov za svoje predloge, predloge zako- nov in sploh za celotno delo- vanje. Vedno znova bo morala iskati in pridobivati podporo pri opozicijskih strankah. Premier je prepričan, da mu bo to uspe- valo, zato izjavlja, da bo lahko do konca izvedel svoj mandat, in ne verjame v predčasne državnozborske volitve. O odločitvi Levice, da prekine sodelovanje pri ohranjan- ju oblasti sedanje koalici- je, je v časniku Delo na- pisala pomenljiv komen- tar Suzana Kos. Zapisala je: “Če aktualna vlada 'klecne', ker bodo vsako- kratna usklajevanja in sklepanja kompromisov prezahtevna, predčasnih volitev ne bo. Najverjet- nejši razplet bo nova vla- da, ki jo bo sestavil Janez Janša, podprle pa jo bodo tiste politične stranke, ki jim javnomnenjske razi- skave kažejo, da na pri- hodnjih volitvah ne bi več prestopile parlamen- tarnega praga”. Tudi De- jan Židan, prvak stranke Socialnih demokratov, je na kongresu stranke v Ve- lenju opozoril, “da padec Šarčeve vlade ne bi pome- nil predčasnih volitev, pač pa novo vlado pod vodstvom Janeza Janše”. Tudi on je prepričan, “da bi Janševo vlado podprle stranke, ki jim ne kaže, da bi na novih volitvah prestopile parlamentarni prag”. Politika je sicer pomembna za- deva, postala je celo znanost, vendar so za življenje in naš fi- zični obstoj potrebni tudi mate- rialni in drugi pogoji. Zaradi ta- kih potreb in nalog nastajajo tu- di različni dogodki, od katerih vsak zase predstavlja ogledalo družbe in države. V naši javnosti zelo ugodno odmeva dober raz- plet zdravljenja 21-mesečnega fantka Krisa Zudicha, ki boleha za redko gensko boleznijo, spi- nalno mišično atrofijo, ter je moral oditi na zdravljenje v ZDA. V Sloveniji so s široko za- snovano solidarnostno akcijo, ki je združila zelo veliko število ljudi, zanj zbrali skoraj štiri mi- lijone evrov, potrebnih za plačilo stroškov tega človekol- jubnega in humanega primera. Samo za zdravilo je klinika UCLA v Los Angelesu vnaprej predložila račun v znesku 2234.031 dolarjev. Slovenija ni prispevala niti enega evra ali do- larja z razlago, da zdravilo za hu- do bolnega in prizadetega malčka v Evropi, torej tudi v Slo- veniji, še ni priznano in ga zato medicina ne sme oziroma ga ne bi smela uporabiti. Pač pa se je klicu na pomoč odzval srbski bogataš Miodrag Kostić, ki je za prevoz fantka in spremljevalcev v ZDA brezplačno odstopil svoje red kratkim so mediji prinesli vest, da je bil sprejet predlog novega odloka o Kocjančičevi nagradi in bo tako nagrada obnovljena. Ob branju predloga odloka (št. 081-3/2019 z dne 13. 9. 2019) na spletni strani sem z olajšanjem ugotovil, da nagrade ne bodo več potrjevali občinski sveti, ampak bo odločitev komisije o podelitvi nagrade dokončna. S tem je bila nagrada iztrgana iz krempljev politike, ki jo je večkrat zlorabila za obračunavanje z nagrajenci, ki ji niso bili pogodu. Med ostalim je dvakrat preprečila tudi podelitev nagrade, ki jo je piscu tega sestavka priznala komisija oz. žirija (2005, 2012). Imam pa še nekaj pripomb na nekatere druge določbe odloka. Kot prvo lahko preberemo v 2. členu odloka, da se nagrada s priznanjem “podeljuje za po- sebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kul- turne identitete Istre”… Želim opozoriti, da sta bistvena sesta- vina neke identitete jezik in kultura. In Istra kot celota nima ne svojega istrskega jezika ne z njim povezane posebne istrske kulture, ampak ima v glavnem tri jezike (hrvaškega, slovenske- ga in italijanskega) in iz njih iz- P vedena istrska narečja ter tri znjimi povezane kulturne kroge,zaradi česar ne moremo govori- ti o jezikovno-kulturni identite- ti Istre, ampak o treh njenih ra- zličnih jezikovno-kulturnih identitetah. Značilnost Istre je, da na njenih tleh sobivajo trije avtohtoni narodi in nekaj manjših jezikovnih skupnosti, kot je to primer tudi marsikje drugod po svetu na stičišču ra- zličnih narodov in jezikovnih skupnosti. Recimo tudi v sosed- ni deželi FJK, kjer ob večinskem italijanskem življu sobivajo tu- di Slovenci, Furlani, nemško govoreči prebivalci Kanalske doline idr., zaradi česar še ne govorimo o kaki posebni jezi- kovno kulturni identiteti FJK. Zato menim, da je navedena določba odloka nejasna in dvoumna ter omogoča razlago, da se npr. s Kocjančičevo nagra- do lahko nagrajujejo tudi kul- turni dosežki v hrvaškem ali italijanskem jeziku in njihovih istrskih narečjih, kar bi bilo ne- smiselno, saj se dosežki teh dveh jezikov nagrajujejo v okvi- ru Hrvatske matice (za Istro) in vsakoletnih nagrad “Istria no- bilissima”. V zadnjem primeru vsako leto podeljujejo celo okrog deset in več nagrad, ločeno za literaturo in znotraj nje ločeno še za poezijo in pro- zo v italijanskem jeziku, in po- sebej v romanskem istrskem narečju, pa posebej za novinar- stvo, gledališče, film, TV izdel- ke, dokumentarce idr., in spet posebej za odrasle in mlade iz- pod 18 let. Občutek imam, da smo tako prestrašeni od razvpite in spolitizirane mul- tikulturnosti (pri čemer mnogi niti ne vedo, za kaj pri tem gre), da si ne upamo zapisati v odlok o nagradi, da se z njo nagrajujejo jezi- kovno-kulturni dosežki v slovenskem jeziku in njego- vih istrskih narečjih, kar smo doslej tudi praktično izvajali. S tem da so lahko avtorji do- sežkov tudi Neslovenci, kot je to npr. zapisano tudi v pra- vilniku o nagradah “Istria nobilissima”, da se namreč nagrajujejo jezikovno-kultur- ni dosežki v italijanskem je- ziku in njegovih istrskih na- rečjih ter so lahko njihovi av- torji tudi Neitalijani. Sicer pa je multikulturen človek, ki obvlada tudi tuje jezike, bere tujo literaturo ipd., ne pa tisti, ki se samovoljno razglaša za multikulturnega. Zato je treba navedeno določbo ustrezno do- polniti ali pa to urediti dru- gače, kot npr. v posebnem pra- vilniku o delovanju komisije iz 10. člena odloka, ki ga mora zasebno letalo. Nastajajo pa tudi drugačni do- godki, z raznoliko vsebino. Ve- lik del t. i. javnosti ima pridržke v zvezi z džamijo, ki jo bo Islam- ska skupnost v Sloveniji v krat- kem odprla v Ljubljani. Ljudje nimajo nič proti islamski veri in verovanju, toda se bojijo, da se bo v novem objektu razvilo“»politiziranje”, uperje- no zoper Slovence in zlasti proti katoliški veri. Ljubljanski časnik Dnevnik je 28. oktobra na ko- maj opaznem mestu, v kotičku časopisa, objavil novico, “da je Študijski center za narodno spravo v Ljubljani pod drobno- gledom. Ministrstvo za pravo- sodje namreč ugotavlja, da omenjeni Študijski center pod vodstvom vršilke dolžnosti di- rektorice dr. Andreje Valič-Zver za svoje delovanje nima soglasja vlade. Na ministrstvu za pravo- sodje tudi pravijo, da bi Študij- ski center za narodno spravo, lahko pridružili Inštitutu za no- vejšo zgodovino”. Ta očitno pre- meteni projekt seveda vzbuja kritike in nasprotovanja priza- detih, saj je Študijski center za narodno spravo zelo uspešen v svojem delovanju. Ob tem z lahkotnejšo vsebino navajam, da so bila tudi letos povsod v Sloveniji tradicionalna martinovanja, ki so že dolgo ljudski praznik. Ob martinovan- ju pa se je s svojo razlago uživanja in posledic alkoholiz- ma oglasila prof. dr. Jasna Čuk- Rupnik, predsednica Društva anonimnih alkoholikov Slove- nije. V pogovoru za ženski ma- gazin ONA je dejala, “da smo, žal, zapita družba, alkoholizem pa človeka pripelje tako daleč, da ga ni več mogoče imeti rad. K sreči pa nima vsak Slovenec takšne genetske strukture, ki lahko privede v odvisnost od al- kohola”. Marijan Drobež komisija še pripra- viti in v njem do- ločiti merila za na- grajevanje. Na po- dročjih, ki niso ve- zana na jezik (likovna ustvarjal- nost, glasba ipd.), pa jezikovne omejitve odpadejo, ker je nji- hov jezik univerzalen. Koc- jančiča smo namreč postavili na kulturni oltar predvsem za- to, ker je starosta slovenskega li- terarnega ustvarjanja v Istri. Pe- snik Tone Pavček je ob neki pri- ložnosti dejal, “da Slovenske Istre dolgo, predolgo ni bilo v slovenski literaturi. Živela je na robu naše pismenosti in naše zavesti. In prišel je Kocjančič, duhovnik in svečenik besede, in Istra (mišljena Slovenska Istra, prip. avt.) je z njim za zmeraj, tudi v poeziji, zares po- stala slovenska, on pa njen pe- snik”. Naslednja moja pripomba se tiče dejstva, da je prvotni, izvir- ni pravilnik o Kocjančičevi na- gradi, ob nagrajevanju uvelja- vljenih kulturnih ustvarjalcev, predvideval tudi ločeno na- grajevanje ljubiteljstva. Ven- dar je po razpustitvi nekdan- jega Obalnega izvršnega sve- ta, ki je bil prvi sponzor na- gradi, in prenosu le-te na občine, navedena določba iz- padla. To pa je bilo za neu- trudne kulturne animatorje in organizatorje na podežel- ju tako veliko razočaranje, da se podeljevanja nagrade niso več udeleževali ter so mestu očitali, da jim je ukradlo Kocjančiča. Končno simboli- zira Kocjančič ravno sloven- sko istrsko podeželje, ki je bi- lo s črtanjem navedene do- ločbe povsem odrezano od nagrajevanja. Morali bi nekje posnemati nagrajevanje po vzoru Prešernovih nagrad, kjer podeljujemo ob dveh vsakoletnih “velikih” Prešer- novih nagradah tudi šest ra- zličnih nagrad Prešernovega sklada in več študentskih Prešernovih nagrad v okviru posameznih univerz. Vprašljiva je tudi določba 12. člena, ki omejuje podeljevanje nagrad na kandidate “z državljanstvom RS”. Po ugoto- vitvah nekaterih raziskav je namreč z eksodusom po vojni zapustilo Slovensko Istro tudi okrog 5.000 Slovencev, med ka- terimi je bilo gotovo tudi nekaj ustvarjalnih ljudi, kot npr. pe- snik in publicist mag. Bert Pri- bac, duhovnik in kulturnik Dušan Jakomin, pesnik Ferru- cio Jakomin, novinar in publi- cist Danilo Lovrečič, od katerih so zadnji trije, žal, že preminu- li, in še kdo drug, ki ga trenut- no nimamo pred očmi in ki je morda z odhodom izgubil slo- vensko državljanstvo. Pravilnik o nagradah v okviru “Istria no- bilissima” npr. predvideva tudi nagrajevanje italijanskih državljanov istrskega porekla. Po navedeni določbi bi npr. da- nes ne mogli podeliti Koc- jančičeve nagrade Dušanu Ja- kominu, ki pa jo je, na srečo, že prejel. Ne razumem tudi, zakaj smo tako stiskaški in smo po novem omejili podeljevanje na- grad na vsako drugo leto ali, kot je navedeno v 4. členu, “praviloma bienalno”. Po po- datkih s spleta je npr. Unija Ita- lijanov je v okrog 50 letih delo- vanja nagrad “Istria nobilissi- ma” podelila več kot 525 na- grad, mi smo jih pa v slabih 30 letih obstoja Kocjančičeve na- grade podelili vsega 18. Nagra- da je namreč motivacija za ustvarjalnost in je tako to zad- nje področje, na katerem bi smeli skopariti. Milan Gregorič S 6. strani Edinstvena priložnost, ... ozdravila je tudi direktorica Severno Primorske gospo- darske zbornice mag. Ne- venka Volk Rožič, ki je povedala, da “je gotovo kandidatura in še posebej, če uspemo z njo, izjemna zgodba izjemnega prostora”. Gui- do Guerzoni, profesor na univerzi Bocconi v Milanu, je spregovoril o gospodarskih in komunikacij- skih učinkih, ki jih imata kandi- datura in naslov evropske prestol- nice kulture na večja in manjša mesta: “To je edinstvena pri- ložnost, s katero lahko na novo zarišemo prihodnost mest in ce- lotnih ozemelj, ki bi drugače ne bili zanimivi za običajne in nove medije. V primeru, da je kandida- tura dobro pripravljena in izpel- jana, lahko ustvari in okrepi po- dobo mest, ki tako postanejo ‘ka- kovostne blagovne znamke’”. Lo- renzo De Sabbata z Goriškega inštituta za mednarodno sociolo- P gijo je v podrobnosti predstavilpripravo in vsebine dosjeja kan-didature. Pri oblikovanju tega do- kumenta so bili pod okriljem Evropskega združenja za terito- rialno sodelovanje vključeni kul- turni delavci iz obeh mest in stro- kovna čezmejna delovna skupina, v kateri je tudi sam De Sabbata, z njim pa tesno sodelujejo koordi- natorka Vesna Umek, umetniški vodja Neda Bric in Igor Devetak, ekipa, ljudje z obeh strani meje, ki po mnenju novogoriškega župana Klemena Miklaviča že de- lujejo kot en sam človek. Klemen Miklavič občuti, da je tu- di Gorica del njegove identitete. Prepričan je, da odmevnost lahko vrne naše kraje nazaj na zemlje- vid. “Meja je pustila neke rane. Čas celjenja teh ran je počasi mi- mo. V drugi fazi smo umikali ograje, smo se srečevali, smo se veselili ob dogodkih, kot je bil vstop Slovenije v EU”. Miklavič trdi, da je naš problem ta, da smo postali periferija v naših državah, saj meja ni bila samo težava v naših krajih, a bila je tudi pri- ložnost. Mejna ekonomija je bila pomembna za našo ekonomijo, s pozitivnim procesom evropske integracije pa smo ta veliki zagon za naše gospodarstvo izgubili. Zdaj potrebujemo nove cilje, da postanemo spet pomemben del evropske realnosti. Župan je ugo- tovil tudi, da “populacija se pri nas stara, to pa je negativna oko- liščina za kakršenkoli razvoj in ka- kovostno življenje. EPK je skupni imenovalec, pomlajevanje in oživljanje naših krajev, našega mesta, somestja, pomlajevanje naše čezmejne regije”. Kandida- tura katalizira naše skupne razvoj- ne ideje, našo vizijo ne glede na to, ali nam bo uspelo pridobiti ta naslov ali ne. Za katerokoli spre- membo pa “potrebujemo nove cilje, brez teh naši mesti ne bosta živi. Osmisliti jih moramo z neko smelo vizijo, da bosta privlačni za mlade in ne več periferija”. Ne smemo skopariti! Na rob obnovljeni Kocjančičevi nagradi Alojz Kocjančič (foto Ognjišče) Dr. Jasna Čuk-Rupnik Aktualno14. novembra 201914 Pogovor: Petra Grassi “Glasbenik navsezadnje ni samo glasbenik” S 3. STRANI In s komornim zborom De- kor iz Ljubljane, ki je lani na Naši pesmi zasedel absolutno prvo mesto, vi pa ste prejeli posebno priznanje za naj- boljšega dirigenta tekmovan- ja? In kot prva dirigentka re- prezentančnega Deželnega mladinskega zbora Furlanije Julijske krajine? To je bil moj prvi mešani zbor. Skoraj istočasno sem prevzela Komorni zbor Dekor v Ljubljani, ki ga še vedno vodim oz. sem tam kot redni dirigent. Dekor ima za različne projekte različne- ga dirigenta, a odločili so, da bom jaz neki njihov stalnejši di- rigent. Deželni mladinski zbor FJK je zbor, ki se me je zelo do- taknil in ga bom imela vedno v zelo lepem spominu. Z njim sem globoko rasla in v treh letih smo zelo napredovali. Po mo- jem je kar čudež to, kar smo na- redili s temi mladimi, ki združujejo res različne nivoje petja, od zelo dobrih pevcev do tistih, ki so se s petjem srečali skoraj prvič na prvi vaji. To je zbor, ki mi je res spremenil po- gled na zborovstvo in pevsko kulturo med mladimi. Tam sem našla izredno nadarjene osebe z odprto glavo in širokim srcem. Zbor sam deluje pod okriljem deželne zborovske zveze USCI, kar mu je dalo še profesionalen pečat. Navsezadnje mi je njena organizacija nudila zelo močno podporo in popolnoma zaupala. To je velika prednost za dirigen- ta. Do nedavnega ste peli v ra- zličnih zborih oz. zasedbah. Katere take izkušnje so bile za vas najpomembnejše? Izpostavila bi Italijanski nacio- nalni zbor, tam sem se prvič srečala s pomembno “maso” mešanega zbora. Še prej sem pe- la v Akademskem pevskem zbo- ru Tone Tomsič. Omenila bi tudi zbor Kraški slavček, kjer sem začela peti, tudi to je kamenček v mozaiku moje prehojene poti. Nazadnje je bila zame umet- niško najbolj dovršena zasedba La rosa dei venti, mešani vokalni kvartet, ki je nastal v letih, ko smo končevali pot državnega zbora Coro giovanile italiano in smo se štirje prijatelji iz Milana, Rima, Benetk in Trsta zmenili, da se bomo srečevali in koncer- tirali. Iz kvarteta, ki se je najprej družil zaradi prijateljstva, smo postali zbor na visoki ravni, ki je prejemal posebne ponudbe. Kmalu smo se znašli pred odločitvijo, da bi pustili vse, kar smo delali izven kvarteta, in bi se odločili za kariero profesio- nalnega kvarteta, kar pomeni, da bi veliko potovali in se ukvarjali samo s tem. Ker pa je vsakdo od nas imel svoje delovne obvez- nosti ter predvsem jaz in bas iz Milana sva bi- la zelo dejavna kot di- rigenta, smo opustili to zasedbo. Verjetno se bomo še kaj našli, toda bolj prijateljsko. V tem pevskem kvartetu sem gotovo še bolj zrasla kot pevec in solist. Koncertirali smo na zelo pomembnih odrih, povabili so nas že na različne koncer- te po Evropi. Za po- memben festival ko- morne glasbe smo med drugim peli v mali dvorani opernega gleda- lišča La Fenice v Benetkah. Pred kratkim ste bili izbrani za novega dirigenta italijan- skega mladinskega zbora (Co- ro giovanile italiano). Kaj vam to pomeni? To mi pomeni absolutno nad- gradnjo vsega ostalega. V zad- njih letih mi ponujajo pomem- bne vloge in se kar vzpenjam po tej poti, za katero še ne vem, kam me bo pripeljala. Za zdaj se zdi, da me čakajo zelo lepe stvari. To je najbolj prestižen italijanski zbor, ki deluje pod okriljem državne zveze Feniarco in ga vo- dijo najboljši italijanski in tuji dirigenti. Pred leti, ko sem pela še jaz, ga je skupaj z Roberto Pa- raninfo vodil švedski - svetovno priznani - dirigent Gary Graden. Posebno sem počaščena, ker se zdi, da sem med doslej izbrani- mi dirigenti najmlajša, žal ko- maj druga ženska. Tu bi lahko odprli razpravo o vlogi ženske kot dirigenta... Veseli me, da lah- ko odprem pot - upam - drugim ženskam. Drugje po svetu nisem videla problemov v tem, da bi ženska lahko bila dirigent. Ko stopi pred mešano zasedbo, mo- ra seveda imeti karizmo vodje, liderja; v sebi mora dobro držati v ravnovesju odnos med žen- skim in moškim, ki ju ima v se- bi. V nas namreč sobivata obe esenci: pomembno je, da znata sobivati in prihajati na dan ob pravem trenutku. Ženska čut- nost, tankočutnost in empatija lahko pomenijo veliko prednost v vlogi dirigenta, če jih znamo spojiti z dobro mero avtoritete, ki je prisotna tudi v ženski. Kakšni so načrti tega zbora? Ta zbor združuje najboljše mlade pevce od 18. do 27. leta iz vse Ita- lije, ki so bili izbrani po avdiciji. Zbor vedno vodita po dva diri- genta: tokrat sva bila izbrana jaz in 40-letni Davide Benetti iz Do- line Aoste. Zelo sem zadovoljna, da delujem z njim, saj ga dobro poznam ter zelo cenim kot gla- sbenika in človeka. Najin man- dat traja dve oz. tri leta, trenutno se še dogovarjamo. Vsak bo imel pol programa, ki mu bo seveda dal svoj pečat. Za zdaj je ta še skrivnost, toda lahko vam zau- pam, da bom gotovo segla po svojih slovanskih koreninah. Zbor ima različne koncerte po Italiji in Evropi. To je sestav, ki si ga želijo vsi dirigirati. Zdaj končujeta mandat prejšnja diri- genta, kmalu bodo avdicije za nove pevce. Poučujete na Glasbeni matici v Trstu, vodite pa tudi različne seminarje in tečaje po italijan- skih konservatorijih, na festi- valu v Montecatiniju, v Novi Gorici, Zagrebu, Belgiji itd. Avgusta 2020 boste v Vilniusu vodili delavnico na evrop- skem zborovskem festivalu Europa cantat Junior! ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 12. novembra 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (267)Erika Brajnik Zanositev in naturopatski pristop (2) Navadno v primeru hormonskega neravno- vesja NE svetujem zeliščne hormonske tera- pije, ampak svetujem krepitev organov, predvsem ledvic in urogenitalnega dela. Pri tem je kopel iz njivske preslice nujno potreb- na, izvajajmo jo 1x tedensko. Zelo pomaga rmanov čaj, ker okrepi mater- nico in jajčnike, pi- jemo 2 dcl tega čaja zvečer pred span- jem. Zakaj prav rman? Ker narava zdravi! Navadni rman, Achillea millefo- lium, cveti po naših travnikih celo polet- je. Njegovo ime izvi- ra iz grške mitoligi- je, in sicer Achillea po Ahilu, millefo- lium pa po njegovem videzu, njegovi razve- jeni obliki. Legenda pripoveduje, da je med obleganjem Troje Ahil zdravil veliko ran ran- jenih in poškodovanih vojakov z rmanovim sokom, ki ga je stiskal naravnost na rano vo- jakov. Sok deluje antiseptično in učinkovito celi rane. Tudi kitajska tradicionalna medicina pozna zdravilno moč navadnega rmana, saj sok su- rove rastline celi rane, deluje protiparazitno, protivnetno in antiseptično. Najbolj pogosto svetujem rman za krepitev urogenitalnega dela. Ob neredni menstrua- ciji zelo pomaga večerno pitje ene skodelice rmana. Pomaga pa tudi ob amenoreji (odsot- nosti menstruacije) in vaginalnih vnetjih. Proti vaginalni srbečici pomaga splakovanje nožnice z rmanovim čajem. Priprava: 2 dcl vode zavremo in vanjo dodamo 2 zvrhani žlici zelišča, pustimo vreti 20 minut; s to vodo izpiramo nožni- co zvečer pred span- jem in zjutraj, srbečica bo takoj po- pustila. Za pripravo čaja za pitje pa zavremo v 2 dcl vode, v krop do- damo pol čajne žličke rmana in ga pustimo v kropu samo 3 mi- nute, precedimo in pijemo. Rmanov čaj odlično pomaga tudi v meni ali za izplakovanje suhe nožnice. Skratka, rma- nov čaj pomaga ženski tudi takrat, ko želi za- nositi. V nosečnosti je pa ta čaj škodljiv, saj spodbu- ja splav, zato ga nosečnica ne sme uživati! / dalje www.saeka.si Veliko vidljivost so mi dala diri- gentska tekmovanja, ker te ljudje tam vidijo in spoznajo. Če dobro delaš, te potem povabijo. Imam kar “zabasano” agendo, sploh več ne vem, kaj so vikendi. Na Glasbeni matici nimam polnega urnika, tako se nekaj dni na te- den lahko pripravljam na svoje druge delovne vikende. Zelo mi je všeč poučevati dirigiranje, po- sredovati svoje znanje tudi mlajšim rodovom. Ravnokar sem vpletena v zelo uspešno zborovodsko šolo, ki jo organi- zira Javni sklad Republike Slove- nije v Ljubljani; imam kar precej učencev dirigiranja in glasbene pedagogike z glasbene Akademi- je iz Ljubljane, kot demonstracij- ski zbor imam dekliški zbor Aka- demije za glasbo, ki ga drugače vodi Marko Vatovec. Zadovoljna sem, da prihaja do takih sodelo- vanj tudi z Akademijo za glasbo. Tudi na konservatoriju v Fermu so me že vabili, da sem imela de- lavnice z njihovim akademskim zborom, njihovimi študenti di- rigiranja in solopetja. V Vilnius bom šla avgusta za Europa can- tat Junior, ker sem že bila pova- bljena na delavnico na Europa cantat v Talin v Estonijo, ki je bi- lo letos poleti in se je nisem mo- gla udeležiti. Očitno me poznajo in povabijo, vedo, kaj dobijo, če povabijo določenega dirigenta. Kako gledate na naše zamej- sko zborovstvo, ki dosega vi- soko kakovost tudi na po- membnih odrih? Mislim, da imamo zelo dobre zbore, še posebno, kar se tiče mladinskega petja. Izpostavila bi goriški prostor z zbori Emila Ko- mela, na katere smo lahko po- nosni. Uspelo jim je uresničiti pevsko piramido, ki dobro delu- je. Dirigent in zbor brez eko- nomske, čustvene in intelektual- ne podpore institucije ne moreta delovati. Na Tržaškem pogrešam več zavzetosti med zborovskimi sestavi na ozemlju pri sodelo- vanju na projektih visoke kako- vosti pod umetniškim okriljem tako temeljne usta- nove, kot je Glasbe- na matica. Kam bo- mo usmerili te do- bro vzgojene mlade pevce, ki bodo hoteli nadgrajevati svoje spretnosti in se preizkušati na naj- višji ravni? Menim, da bi si naš prostor zaslužil neke vrste polprofesionalni an- sambel, ki bi združeval najboljše glasove, ustvarjal projektno ter siste- matično snemal monografske sklope, recimo v sklopu deželnega sedeža RAI in s finančno podporo obeh krov- nih organizacij. Umetnost bi končno povezala vse zahodno slovenstvo. To ni utopija, temveč dolgoročno raz- mišljanje o skupnem dobrem. Moja mednarodna izkušnja mi omogoča, da našo stvarnost mo- trim z zdravo distanco in vidim v njej potencial, potrebe in po- manjkljivosti, vselej s srčno bližino. Radi poudarjate, da vam veli- ko pomeni vaša slovenska pri- padnost. Malo zaradi družine, malo zara- di svoje zveze z možem, mi je ze- lo blizu vprašanje slovenskosti naše družbe v večinskem itali- jansko govorečem okolju. Svojo slovensko pripadnost vidim ne kot nekaj nacionalističnega v slabem smislu, ampak to, da veš, katera je tvoja identiteta, da ti je tvoja identiteta v ponos, da skušaš to, kar je dobrega v tej identiteti na kulturnem, gospo- darskem, znanstvenem, kmetij- skem itd. področju, čim bolj raz- viti. Imamo posameznike, ki de- lajo veliko dobrega; ljudi, ki se trudijo, da bi življenjsko poslan- stvo postavili na določen nivo, zraven pa se tudi podpisali kot pripadniki slovenske skupnosti v Italiji. Na tak način čutim pri- padnost neki kulturni skupno- sti. Večkrat govorimo o asimila- ciji, o tem, kako se kot pripadni- ki manjšinskega naroda “demo- kratično asimiliramo”, vključimo v večinski narod. Naš prostor bi moral podpirati kva- liteto, ki presega ozkoglednost politike: to velja tako za kulturo kot za druge panoge. Konku- renčnost in kvaliteta sta edini so- dobni orožji za preživetje skup- nosti. Kako si to predstavljam na glasbenem področju? Naši poli- tiki naj končno poskrbijo za iz- vajanje zakonodaje in omo- gočijo uvedbo slovenske sekcije na tržaškem konservatoriju. To je skupno dobro, o katerem go- vorim: to je njihova naloga in dolžnost, zato jih imamo. Vsak umetnik kot javni intelek- tualec ima pravico in dolžnost, da razmišlja s svojo glavo, da ima svoj politični, etični in tudi - za- kaj ne? - duhovni nazor. Toda sočasno mora biti ta umetnik, znanstvenik, politik itd. avtono- men in mora znati zahtevati, da postane neodvisen in svoboden pri svojih izbirah. Vsak lahko se- veda izbere svoja načela, to je na- ravno. Toda izobraženec si mora izboriti svobodo do javnega ustvarjanja. Prelahko se je družiti samo s somišljeniki. Sa- ma se rada družim z ljudmi, ki so svobodni v govoru in izražan- ju svojih idej, a jih znajo tudi ar- gumentirati; ki so odprti in pri- pravljeni na soočenje, razpravo. V tem duhu vzgajam tudi svoje pevce. foto Jana Jocif “Naš prostor bi moral podpirati kvaliteto, ki presega ozkoglednost politike.” Aktualno 14. novembra 2019 15 Poslavljanje od svetlobe ... November (1) ekdo je pred dnevi v šali zapisal na Facebook, da smo 85. avgusta... Res je bilo takrat še prijetno toplo, ljudje so se še vedno martinčkali na plaži, pa čeprav je bilo na nebu kar nekaj meglenih odtenkov preveč, da bi bil res avgust. Nekje v tistem najbolj žlahtnem pridihu, nekje v tisti zlati barvi, ki je prelestna in obenem noro žalostna, v tistem listju, ki se še oklepa življenja, v brezvetrju minevajo spomini. Nekje sredi tega žlahtnega sonca je že čutiti november. Novembra se začenja tista izštevanka, ki je noče biti konca, ko čakaš, da bo iz razpok v zemlji spet kalilo, ko čakaš na barve žafrana, na vonj po pomladni rosi, na vrnitev, na rojstvo, na ponovni začetek. A izštevanka je dolga in srečen je tisti, ki zna najti tudi v njenem ponavljajočem se ritmu trenutke najlepšega, srečo, lepoto. Luč. Danes sem se peljala po Idrski dolini, danes, ko je bil N še oktober, v srcu avgust,nekje na obzorju, kjer sepobočja iztekajo v polja in vinograde, pa že november. Idrska dolina je bila zlata, vsa v lesku, polna rumene barve, polna svetlobe, polna neke žlahtne topline, ki jo srce še kako potrebuje. A vendar je bilo čutiti, da je to slovo. Slovo je vedno polno najlepšega, pa čeprav je vedno žalostno. Slovo…. Od jeseni, od pomladi, od zime se nikoli ne poslavljam, gredo, minevajo, odleže mi. Vedno pričakujem nekaj drugega. Vedno pričakujem poletje. Od teh zlatih odtenkov je slovo najtežje. Slovo od dnevov, ki ne poznajo noči, od časa, ki je polno veselja, ki kipi, se radosti, celo peni se od energije in radoživosti. November se je letos začel z mrazom. Pri nas z burjo. Meni je najtežje, ko se poslavljam od tistega zlatega miru, od rumeneče tišine, da potem cele noči poslušam razbijanje, rjovenje, tuljenje. Ne govorite mi, da je burja lepa. Videti, slišati je, da burja trpi, ker tuli, vpije, zaganja se, kot bi bila vklenjena v bolečino ugašajočih dnevov in v verige ledenega objema, ki bije v njej. Drevesa se v burji upogibajo kot roke, ki hlastajo po sreči, miru, svetlobi. Še največ po svetlobi. Po njej hlastamo vsi, njo pogrešamo, ko leto za letom spet nastopi tisti dan, konec oktobra, ko nam od jutra do večera govorijo, da je treba pomakniti kazalce nazaj. Že sem verjela, da tega ne bo več treba, da bo tudi pozimi vsaj do pol šestih svetlo. Pa smo jih morali spet pomikati. Skoraj po avgustu je še dišalo. Bilo je še toplo in ljudje so se še kopali tam v Barkovljah, v mojem rodnem, ljubem, dragem Trstu. Tam daleč, kjer je morje. Kazalce sem pomaknila nazaj v jezi, celo v obupu. In sploh nisem odgovarjala na pripombe tistih, ki so se veselili, da bodo spali eno uro več. Za en sam samcat dan. Dva meseca pa bo po nas goltala tema. V temi bo tuljenje burje še bolj neizprosno. Ko je že zima, naj vsaj sneži. Naj sneži, ker je v snegu veliko svetlobe, ker je belina kot luč, ki nam kaže pot. Sneg pomirja ranjene duše in pripoveduje pravljice, da lažje sanjamo o poletju. November. Novembra se vsi pehajo okoli pokopališč. Kot bi drugače nihče ne našel časa za svojce, ki jih ni več. Kot bi se svojcev lahko spominjali le v navalu potrošništva, sredi polic, kjer se sveče in krizanteme skrivajo med maskami, namenjenimi dnevu čarovnic, in med božičnimi okraski, ki se že v začetku oktobra pojavljajo vsepovsod. Nekje vmes je še čas spomina na mrtve. Manj pomemben, ker je zaslužek z grobovi skromen. Le nekaj sveč in krizantem. Nič, če to primerjamo z maskami in božično-novoletno mrzlico. Kljub vsemu se tudi jaz jesen za jesenjo pridružim množici na pokopališču. Množici, v kateri najdem le malo znancev, saj sem za grob svojih staršev izbrala grič nad Idrsko dolino, kjer zdaj živim. Včasih pomislim, da je pravzaprav kruto, da sem žari pripeljala v tujo zemljo. Kruto je, da starši počivajo zdaj tako daleč od mesta, ki so ga ljubili. A kaj, ko tam, med množico nagrobnih polic, zanju ni bilo več prostora. Ko gledam na griče in trte, ki se pod pokopališčem razprostirajo od Prapotnega proti Brdom in morju, zaslutim, kako sta onadva ljubila mesto, v katerem sem se tudi sama rodila. Mesto v zalivu. Mesto med Krasom in morjem. Trst, ki postaja vse bolj tuj. In zjutraj ne diši več po daljnih obalah, ampak po prometu, ki ga je vse preveč. / dalje Suzi Pertot Ob dnevu varčevanja: nagrade Šport in šola Odličnjake v šoli in športu je treba spodbujati! OPČINE a Opčinah so pred tednom dni, kot vsako leto ob dnevu varčevanja, podelili nagrade Šport in šola. Letos je priznanje prejelo 33 višješolk in višješolcev, 26 iz slovenskih tržaških šol, sedem pa iz goriških. Nagrado vzpodbujata Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Zadružna kraška banka, ki nagrajencem poklanja denarni prispevek. Odličnjaki med šolskimi klopmi in na tekmovališčih pa so letos prejeli tudi stensko uro iz smrekovega lesa, delo mladega umetnika Mihe Pečarja. Na podelitvi sta v imenu organizatorjev spregovorila predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in prvi mož upravnega odbora ZKB Trst - Gorica Adriano Kovačič. Nagrajevanje najstnikov, ki so uspešni na obeh področjih, je predlagal N športni pedagog inodbojkarski trener FrankoDrasič, od leta 1991 je priznanje tako dobilo že 850 mladih. Prihodnje leto pa bo pobuda praznovala 30. rojstni dan. Letošnji nagrajenci, ki so dosegli srednjo oceno najmanj osem in imeli predpisano število treningov tedensko in tekmovali vsaj na deželni ravni, se ukvarjajo s 15 različnimi športnimi panogami. Najbolj zastopana je košarka s sedmimi nagradami, šest je odbojkarjev, po tri nagrade pa sta požela atletika in nogomet. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Mario Adamič, osnovnošolski učitelj in nogometni trener ter selektor reprezentance Slovencev v Italiji Žile. Njegov poseg je bil zelo sočen, kritičen je bil namreč do sistema, ki ne pomaga mladini pri iskanju uspešnosti tako v šoli kot v športu. Adamič si želi, da bi imeli višješolci primerne pogoje, da usklajujejo na čim višji ravni oba vidika, saj opaža, da se mora marsikdo enostavno odločiti, ali se bo posvetil študiju ali pa treniranju. Teh pa ni in ne more biti na tej podelitvi, je grenko ugotavljal. Vzroke je iskal globlje in zatrdil, da na osnovni šoli ni pravih pogojev za gibalno dejavnost, na višji srednji šoli pa nato za študij. Spraševal se je namreč, zakaj naša slovenska šola v Italiji še ni zagrabila za možnost, ki jo nudi zakonodaja in odprla športno smer na višji srednji šoli. Zaželel pa si je tudi, da bi bili mladi, ki želijo biti kandidati za nagrado Šport in šola, obravnavani takole, da bi jim poleg zahtevnih aktivnosti ostalo tudi nekaj prostega časa. HC Foto damj@n lošča beleži še, da je bilo po 43. letu za nekaj mese- cev tudi taborišče za vojne ujetnike, leta 1945 pa begunsko taborišče. V njem je našlo za- točišče tudi tisoč slovenskih ci- vilistov. Na svečanosti so spregovorili poveljnik vojašnice, polkovnik Massimo Alessio, ki je izrazil čast in obveznost, da bodo nje- govi vojaki varuhi tega spomi- na, župan Trevisa, ligaš Marco Conte je dejal, naj bo obeležje spomina in premišljevanja pa tudi prijateljstva ob zavesti pre- teklosti. Slovenski veleposlanik Tomaž Kunstelj, ob spominu na trpljenje, pa ni pozabil na tiste krajane, ki so v hudih časih nu- dili po svojih močeh pomoč ta- boriščnikom. Naj spomenik ob dogajanjih v vojnem in povoj- nem času poudarja vrednoto miru. Amerigo Manesso, pred- sednik zavoda ISTRESCO, ki se ukvarja z zgodovino odpor- niškega gibanja in sodobno družbo, je v klenem sklepnem posegu dejal, da je Treviso že pozabil na taborišče, a da so dolgoletna prizadevanja za ohranitev spomina dosegla po- stavitev vidnega obeležja. Ma- nesso je avtor monografije o ta- borišču. S poudarkom na brat- P sko sožitje in zavzetost za mir je obeležje bla- goslovil škof iz Trevisa Michele Tomasi, ki je nastopil pred mese- cem dni. Rodil se je v Bocnu, študiral tudi v Vidmu, bil med drugim vikar za italijanske ver- nike bocensko-briksenške škofi- je. Poleg občinskega venca sta po- ložila venec še Ivo Jevnikar in Francesca Meneghetti, ki je po- svetila taborišču knjigo Di la' dal muro že leta 2012, letos pa je izšla v dopolnjeni izdaji. Jev- nikar je že pred leti sodeloval na simpoziju v Trevisu v okviru pri- zadevanj, da se odtrga iz pozabe koncentracijsko taborišče, v ka- terem se je znašlo okrog osem tisoč Slovencev. Hkrati pa je bi- lo v njem okrog 2 tisoč do 4 ti- soč taboriščnikov. Med okvirno 200 mrtvimi je bilo kar 53 otrok. Meneghettijeva poudar- ja, da je bila otroška umrljivost 30 %. Sicer pa vemo, da je bila v nekaterih italijanskih taboriščih kar 19 %, v Dachauu pa 16 %. Takratni anatomopatolog v Tre- visu je ob pregledu trupel dejal, da so bila kot mumije in da je bila teža njihovih jeter za tretji- no poprečne. V Trevisu se je ro- dilo 42 otrok, kar pomeni, da so gnali ljudi kar počez, tudi no- sečnice. Na svečanosti je bilo veliko Slo- vencev, saj sta Černetova knjižnica in Rafaelova družba organizirali kar tri avto- buse za obisk najprej nek- danjega taborišča v Viscu pri Palmanovi. Tu je sku- pino sprejela tudi krajev- na županja, nato Moniga in končno kraja Zerman, kjer je darovalo novo mašo sedem novomašni- kov. Med temi je bil tudi Stanko Janežič. Med po- tovanjem je prav o povoj- nih slovenskih beguncih v Italiji govorila dr. Hele- na Jaklitsch, ki je napisa- la knjigo o tem, o italijanskih tabo- riščih pod fašiz- mom in o povoj- nih begunskih po- teh pa sta sprego- vorila Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. V Zermanu je ude- ležence sprejel in pogostil krajevni župnik Edorado Cestaro. Novo mašo so pripravili v dokaj oddalje- nem kraju od Tre- visa, saj so bili ta- krat časi krvavih obračunavanj tudi v Venetu. Marijina pesem, ki se je dvignila v cerkvi svete Helene iz grl mnogih sinov povojnih begunk in beguncev, je globoko pretre- sla župnika, pa ne samo njega, v spomin na vojna in povojna trpljenja in v zahvalo za zavze- tost mnogih pri utrditvi in ohranjanju kulture in zavesti tu- di pri nas. Izpostaviti je treba tudi dejstvo, da je pri sami svečanosti sode- lovalo okrog 60 aktivnih voja- kov Italijanske vojske, pa tudi to, da je bila vojašnica izjemno go- stoljubna. S 1. strani V Monigu ... Aktualno14. novembra 201916 Z 10. strani Predstavitev posodobljenih ... ri angleščini bo kar veliko sprememb, je obrazložila prof. Deana Neubauer. Nova jezikovna učilnica omogoča, da dijaki uporabljajo drugačne metode učenja. Šola se je povezala tudi z univerzami v Londonu (London School of Economics, Queen Mary University), s katerimi so že načrtovali določene tematike, ne le na podlagi vsebin, ampak kompetenc, ki jih bodo dijaki pridobili za uspešno delovanje na področju študija in dela. Pri pouku italijanščine so dodali pogosto branje sodobnih avtorjev, ki jih bodo dijaki obravnavali že v prvem razredu. Med projekti, ki vključujejo opero in gledališče, bo tudi tisti, namenjen pisatelju Italu Svevu, in sicer obisk tržaških krajev, ki jih pisatelj omenja v delih, ki jih bodo dijaki prebirali, je povedal prof. Jan Loredan. Pri gospodarskem poslovanju bodo, poleg dela v razredu, izvajali zelo praktičen in dinamičen projekt Postanem podjetnik, kjer bodo simulirali nastanek podjetja in posledično upravljanje in razvijanje podjetniških strategij, je razložila prof. Damiana Kralj. Na smeri za geometre oz. gradnje so popolnoma digitalizirali načrtovanje, je obrazložil prof. Marko Jagodic, ki je spomnil, kako je treba danes paziti in biti okolju bolj prijazni. Prof. Robert Sarazin, ki poučuje tehniko grafičnega upodabljanja, bo letos poleg kurikularnega pouka povabil na šolo dva priznana umetnika, Edija Žerjala in Franca Vecchieta, ki bosta pomagala dijakom pri dveh grafičnih delavnicah. S profesorjem zgodovine Paolom Zlobcem bodo dijaki sodelovali pri projektu Evrošola, ki seznanja dijake z Evropsko unijo in ki pripelje evropsko dimenzijo v učilnice. V vsaki družbi obstajajo pravila in ta pravila je treba spoštovati, t. j. vzgoja odgovornega državljana, ki jo na šoli poučuje profesor prava in odvetnik Peter Močnik. Z njim si bodo dijaki ogledali tudi tržaško sodišče, kjer jih bo sprejel sodnik, ki bo predaval o aktualnih težavah in kršitvah mladoletnikov. Profesorici Jana Tul in Eva Fičur sta predstavili projekt Pot srca, s katerim bi radi razvijali talente in socialni čut dijakov. Ti bodo vodili talent šov, obiskali starejše občane, ustvarili nove zvezke z neuporabljenimi stranmi starih, priredili božični sejem itd. Prof. Viviana Giuliani je predstavila novosti glede naravoslovnih ved, pri katerih se bodo poleg učnega programa osredotočili predvsem na spremembe podnebja in na aktualne problematike onesnaževanja. Na koncu se je oglasila še prof. športne vzgoje Sonja Milič, ki bo poleg običajnih športnih dejavnosti priredila tudi izlet v jamo, ogled raznih kraških znamenitosti, športni orientacijski pohod in tradicionalni maturantski ples. Na jutranjem srečanju je bil prisoten tudi predsednik SDGZ Robert Frandolič, ki je posebno pohvalil vodstvo šole za pravo izbrano smer sprememb in inovacije ter dodal, da bo SDGZ vedno pripravljeno sodelovati. P ovi načrt mora zlasti vsebovati naslednje točke: mrežo glavnih cest, železnic in vodnih poti ter z njimi povezanih objektov; de- litev občinskega ozemlja na po- samezna področja; območja, ki so namenjena javni uporabi; javne zgradbe ali dela ali insta- lacije, ki imajo skupni ali družbeni interes; omejitve, ki jih je treba upoštevati na zgodo- vinskih, okoljskih ali krajinskih območjih; pravila, potrebna za izvajanje splošnega občinskega načrta. Nov regulacijski načrt bo zave- zoval vse lastnike stavb, ki so na območju občine, da pri grad- njah ali obnovitvenih delih upoštevajo, kar je v njem do- ločeno, tudi glede kakovosti življenja, in zato je prav, da se s tem čim prej seznanijo tudi občani. Projekt Gorica 2.0, ki ga je junija in julija letos izvedla skupina arhitektov tudi s po- močjo različnih opozicijskih strank v pokrajinskem avditori- ju, je predlagal zavesten in par- ticipativen pristop k opredelitvi novega regulacijskega načrta. Od septembra do konca leta se bo o tem zvrstila še vrsta infor- mativnih srečanj po različnih goriških mestnih četrtih. Na njih bodo občani lahko izrazili in predlagali svoja mnenja. Pri Sveti Ani so se srečanja deloma že začela. Nadaljevala se bodo v Stražcah, Podgori, na Rojcah (Campagnuzzi) in Štandrežu. Izrečene zamisli bodo občani in združenja predstavili na širši N razstavi. Sledil bo participativnilaboratorij, ki bo s pomočjo teh-nologije Openspace predstavil najbolj pereča vprašanja občanov. Iz pogovorov z vaščani v Štan- drežu izhaja slika predmestja, ki je postalo pusto. Ljudje so precej nezadovoljni in pritrjujejo te- mu, da Štandrež ni več tak, kot je bil pred leti. Slovenska narod- na skupnost se iz leta v leto manjša. Marjan Breščak, večlet- ni predsednik rajonskega sveta, pravi, da je to posledica gradnje veliko vrstnih hiš, v katere so v zadnjih letih prišle živet mlade družine iz drugih krajev, naši mladi pa so šli v tujino. Na vprašanje, kaj bi on svetoval za nov regulacijski načrt, je odgo- voril, naj bi zgradili to, kar je že pred leti predlagal štandreški ra- jonski svet. Rajonske svete so ukinili, in to je velika ško- da, saj ni več nobenega, ki bi se lahko zanimal za la- stno četrt. Že pred leti so zahtevali parkirišča. Edino to so zgradili na več krajih. Spraševali so tudi, naj uredijo kolesarsko pot ob Šoči. Tega ni- so naredili in še zdaj služi ta pot za nezakonito odlaganje smeti. Zahtevali so prehod za pešce in kolesa, usmerjena proti Šempe- tru oziroma k Sv. Ani, čez želez- nico pod avtocesto. Kdor hoče zdaj k Sv. Ani, mora namreč čez krožišče, ki pa je za kolesarje ze- lo nevarno. Druga kolesarska proga bi lahko peljala pod avto- cesto do goriškega pokopališča, vendar bi bila ta bolj za prebi- valce Gorice, saj ima Štandrež svoje pokopališče. Vse te prošnje se lahko ponovijo v novem re- gulacijskem načrtu. Pred leti so Štandrežci prosili za prometne znake, ki bi upočasnili promet, a jih še vedno čakajo. V tem času je bilo na cestah v Štan- drežu že več prometnih nesreč, v katere so bili vpleteni prav pešci in kolesarji. Božo Tabaj, tudi sam večletni občinski svetovalec, zatrjuje, da bi bilo treba predvsem preobli- kovati predmestje in izboljšati kakovost življenja v Štandrežu. V zadnjih desetletjih so zgradili veliko večstanovanjskih hiš, ki so podobne vojašnicam, niso pa pomislili na izboljšanje življen- jskega standarda domačinov. Zelenih površin je zdaj zelo ma- lo in večkrat v nedosegljivih krajih. Urediti bi bilo treba ce- stno omrežje, in to ne samo za- radi tega, ker se skozi Štandrež pretaka največ prometa, tudi stranske ceste so neurejene! Štandreško pokopališče bo kma- lu prenapolnjeno, zato bo treba misliti na razširitev in ureditev notranjosti. Industrijska cona je že prepolna in Štandrežci upajo, da je ne bodo širili, ker je precej stanovanj v bližini in že zdaj je težko živeti tam zaradi nezno- snega smradu in hrupa. Predv- sem pa bi morali pospešiti vaško gospodarstvo, namenjeno sad- jarstvu in gojenju zelenjave, da bi tudi pripomogli k boljšemu počutju prebivalcev. To bi tudi spodbudilo socializacijo in ohranjanje stikov med vaščani. Zadnje čase so tudi nekateri mladi začeli obdelovati zemljo. V Štandrežu imajo veliko dobre zemlje, ki je zdaj zapuščena. Ne- koč je bil namreč Štandrež kmečko področje, zdaj od tega ni ostalo skoraj nič. Večletni odbornik Damjan Pau- lin poudarja, da se je od zadnje- ga regulacijskega načrta precej spremenilo. Industrijska cona v Štandrežu se ne uresničuje tako, kot je bilo predvideno v začetku. Goriška občina ne upošteva do- ločb in dovoljuje gradnjo tudi takih podjetij, ki ne zaposlujejo domačinov in onesnažujejo okolico. Vse bi bilo treba preu- rediti in za vsako novo gradnjo zahtevati, da se upoštevajo vsa obstoječa pravila. Glede proble- ma cestnih nezgod je Paulin de- jal, da je treba nujno urediti in omejiti promet po štandreških cestah. Področje ob levem bregu Soče, ki je del Štandreža, sploh ni izkoriščeno in je prepuščeno samemu sebi. Dario Bensa, obrtnik in lastnik obrata v indu- strijski coni, meni, da je Štan- drež veliko dal mestu Gorici, saj se avtocesta vije čez štandreške njive in imajo na ozemlju tovar- ne, ki plačujejo občini davek. V zameno pa niso prav nič dobili. Zdaj z novim regulacijskim načrtom ima goriška občina pri- ložnost, da se nekoliko oddolži “vaški” skupnosti. Bensa se boji, da ne bo prišlo do tega. Primer- jal je Štandrež z vasmi po Furla- niji, ki imajo urejene ceste, vrto- ve, parke. Oni pa nič. Vse je za- nemarjeno. Štandrežci so zapra- vili industrijsko cono tedaj, ko so pustili, da so zgradili prvo centralo in tovarno Coveme, ki sta preveliki in onesnažujeta. K sreči so obrtniki začeli graditi hangarje in dali delo do- mačinom. Tako so zgradili Ben- sovi podjetje, nato pa še Goriška Tiskarna, družina Tabaj, družina Paulin. S tem so pre- prečili, da ne bi prihajali veliki podjetniki od zunaj, ki bi pred nosom začeli graditi druge še bolj onesnažujoče tovarne. V Štarancanu pri Tržiču so se pre- bivalci uprli in niso dovolili gradnje takih tovarn, Štandrežci bi si česa takega ne upali. V časo- pisih zadnje čase piše, da je vla- da obljubila, da bo v prihodnjih petnajstih letih dala 50 milijard evrov za javna dela in za olepšanje predmestnih četrti v Italiji. Bensa je prepričan, da sa- mi ne bodo dobili ničesar. Pre- den bo denar prišel do naših krajev, bo od njega ostalo le ne- kaj “fickov”. S 6. strani Novi Regulacijski načrt ... Dario BensaBožo TabajMarjan Breščak Damjan Paulin redsednik Sveta slovenskih organi- zacij Walter Bandelj je naslovil pi- smo na Diega Bernardisa, predsed- nika 5. stalne komisije, da bi se zahvalil za povabilo na avdicijo. V njem piše: Svet slovenskih organizacij se zahvaljuje za povabilo na avdicijo 5. stalne komisije Deželnega sveta FJk za obravnavo zakon- skega osnutka 071 “Usklajeno izvajanje funkcij in služb med krajevnimi uprava- mi Furlanije Julijske krajine in deželnimi institucijami za upravno decentralizaci- jo”. V zvezi s predstavljenim tekstom, ki je usmerjen v izboljšanje sedanjega ustroja krajevnih uprav Furlanije-Julijske krajine, se Svet slovenskih organizacij strinja z na- meni, ki jih sedanja deželna uprava zasle- duje. Še posebno je pri tem pomembno, da se občinam omogoči, da v polnosti iz- vajajo lastno upravno avtonomijo, ki jim je dodeljena na podlagi čl. 114 v 5. po- glavju italijanske ustave in je priznana v čl. 8 posebnega statuta Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Osnova demo- kracije je namreč prav v tem, da je ob- močjem in skupnostim, ki na njih živijo, dana možnost neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnega dobrega. To načelo je še posebno pomembno v tistih krajih, v katerih so zgodovinsko naseljene jezikovne in narodne skupnosti, kot velja tudi za Furlanijo-Julijsko krajino, za kar ji je bil podeljen status dežele s posebnim statutom in s tem tudi večji delež uprav- nih pristojnosti. To je tudi potrjeno v 3. členu posebnega deželnega statuta, v ka- terem je zapisano, da se v Deželi FJK vsem državljanom, ne glede na jezikovno sku- pino, kateri pripadajo, priznajo enake pra- vice in enaka obravnava ob zaščiti njiho- vih etničnih in kulturnih značilnosti. Prav zaradi tega je pomembno, da se zgo- raj omenjena načela upoštevajo tudi pri izvajanju zakonodajne pristojnosti, ki pri- pada Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini. V tem smislu Svet slovenskih or- ganizacij, kot krovna organizacija Sloven- cev v Furlaniji-Julijski krajini, pričakuje od Dežele FJK, da to tudi zapiše v zakono- dajne dokumente, ki zadevajo vsakdanje življenje tukajšnjih prebivalcev, in to še posebno v tistih ak- tih, ki urejajo ustroj in delovanje krajev- nih javnih uprav ozi- roma občin. Konkret- no gre za usklajevanje z državnima zaščitni- ma zakonoma z dne 15. decembra 1999, št. 482, in z dne 23. februarja 2001, št. 38, kakor tudi z deželnim zaščitnim zakonom z dne 16. novembra 2007, št. 26. Pri tem naj Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, poleg skupščine slovenskih izvol- jenih predstavnikov, vključi sodelovanje z Institucionalnim paritetnim odborom za probleme slovenske jezikovne manjšine v FJK (čl. 3 v zaščitnem zakonu 38/2001) in s posvetovalno deželno ko- misijo za slovensko jezikovno manjšino (čl. 8 v deželnem zaščitnem zakonu 26/2007). Za jezikovne in narodne skupnosti pred- stavljajo občine prvi, neposreden stik z javno upravo, kjer se kaže nivo odnosa do te posebne specifike, ki jo v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini predstavlja- jo furlanska, nemška in slovenska jezikov- na manjšina. V zvezi s tem konkretno mi- slimo na: - vidno dvojezičnost na javnih napisih, - pravico do uporabe lastnega jezika v od- nosu do javne uprave, - pravilno zapisovanje imen in priimkov na osebnih dokumentih, - zastopanost v izvoljenih organih javne uprave, - spoštovanje kulturne in zgodovinske de- diščine teh treh jezikovnih in narodnih manjšin - možnost, da se občine, v katerih živijo zgoraj omenjene jezikovne in narodne manjšine, povezujejo in sodelujejo pri iz- vajanju dodeljenih pristojnosti. To so le nekatere od pravic, ki jih je, po našem mnenju, potrebno izrecno omeniti v dežel- nih zakonih, ki urejajo ustroj krajevne uprave. Ne gre za privilegije, temveč za potrditev tistega speci- fičnega bogastva, ki naši deželi FJK zagotavlja pose- ben status avtonomije. Tematika, ki jo obravnava zakonski osnutek 071, je še posebno pomembna za gorata območja. Ta ob- močja so zaradi morfo- loške značilnosti območja in zaradi posebnih življenjskih pogojev, še posebno kar zadeva go- spodarski razvoj, potreb- na posebne obravnave. To je tudi v zakon- skem osnutku 071 navedeno in izposta- vljeno. Menimo pa, da so potrebna do- datna dopolnila, ki naj upoštevajo po- dročja Brd in Krasa. Tri jezikovne in narodne skupnosti, fur- lanska, nemška in slovenska, ki so prisot- ne v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini, so v precejšnji meri prisotne v občinah z manjšim številom prebivalstva. Zaradi tega jim je potrebno nameniti po- sebno pozornost in jim omogočiti pri- merna sredstva za normalno in čim bolj avtonomno izvajanje upravnih pristojno- sti ob spoštovanju jezikovne specifike. V prepričanju, da boste zgoraj omenjene pripombe upoštevali, Vas pozdravljamo s spoštovanjem. P Walter Bandelj (foto dd) Pismo predsednika SSO Diegu Bernardisu Za izboljšanje ustroja krajevnih uprav v FJK