Malo odgovora.
Blagorodni gospod doktor Henrik Turna, odvetnik v Gorici in jedna duševnih korifej jugoslovanske socijalne demokracije na Goriškem, se je spustil na dveh shodili, v Kanalu in Solkanu, v govorniški dvoboj s predsednikom »Narodne delavske organizacije v Trstu«, g. dr. Mandi-čem. — P roti svoje in u prič a k o-v a n j u j e b i I v t e m g o v o r n i š k e m dvoboju p o r a ž e n i rfj'e z a pustil b o j i š č e z j a k o dolgi m nošo ni.
Vsled tega je začutil skelečo potrebo, rehabilitirati se, vsaj pred gg. »sodrugi«. Sel je in napisal za »Rudeči prapor« članek, posvečen »Narodni delavski organizaciji«, z namenom razkrinkati jo pred vsem svetom kot neko liberalno, kapitalistično, brezprognunno in neresno tvorbo. —
Pa, - udarec je bil le udar.ee po vodi. Velik plosk in nič moči. Gospod doktor Turna se je poslužil v tem članku zavijanj in neresnic, zavedla ga je politična strast; in kjer je v tem članku stvaren, je ta stvarnost samo N. I). O. v prilog. Kajti doktor ni bil dosti previden in ušlo mu je marsikatero dragoceno priznanje.....
Tako pravi: »Lahko priznavamo, da je N. H. O. nastala iz nekega, četudi hipnega, ali stvarnega gibanja«---- »Trenja
med delavstvom raznih narodnosti so itak neizogibna.« »Za (ta) vprašanja se je naša stranka v Trstu nekoč premalo zanimala.«
Po domače se lahko to tudi drugače pove: Politično vodstvo naše socijalne demokracije ni sposobno, večjo odločujočo maso organizirati bodisi strokovno, bodisi politično. Oosedaj se temu vodstvu ni posrečilo drugega, ko ustvariti opozi-cijonalno, destruktivnim duhom navdahnjeno skupino delavstva, ki ni bila v stanu priboriti si niti enega državnega poslanca. Politično vodstvo jugoslovanske socijalne demokracije se je lovilo za »inter-nacijonalo«, kojo je razumelo tako, da je vsak narodnostni boj provociran po ka-
pitalistih in buržoaziji in da so narodnostni boji v <<raprej škodljivi delavstvu. Vsled tega se je to politično vodstvo naslonilo na Štajarskem na nemško, na Primorskem na italijansko socijalno demokratično stranko, na Koroškem pa jugosl. soc. demokracije sploh ni.
S tem je jugoslov. soc. dem. izgubila samostojnost; odrekla se je svoji demokraciji: Kajti vsaka demokracija je narodna in avtonomističua; naša »jugoslov.« soc. dem. pa to ni.
Gospod dr. Turna pravi, da se je njegova stranka »nekoč« premalo zanimala za narodnostne boje. Jaz pa pravim, da se tudi sedaj premalo zanima. Kn korak naprej je sicer v zadnjem času jugoslov. soc. dem. napravila: Zadovoljiv je izid ljubljanske konference in jugoslovanski program. Meni znači ta program, da je soc. dem. spoznala svoje grehe, da se jih bridko kesa in da je trdno sklenila poboljšali se. Štejem pa to v zaslugo ne socijalni demokraciji, marveč N. l>. 0„ ki je šele s svojo zahtevo po uvaževanju narodnosti socijalno demokratične voditelje prisilila k programu.
»Kot deli velikega enotnega naroda stremimo, da se konstituiramo kot enoten narod, ne glede na vse umetno napravljene državnopravne in politične p; egraje. želeči skupno uacijonalno, avtonomno, kulturno življenje kot svobodna enota v popolnoma demokratični konfederaciji narodov. Končni smoter jugoslovanskega na-rodno-političnega stremljenja je popolna narodna združitev vseh Jugoslovanov, ne glede na različnost imena, rase, pisave in dialektov.« Tako se glase temeljne točke narodnostnega programa jugoslov. soc. dem., sprejetega na ljubljanski konferenci.
Tega programa se je pa tudi treba držati. Pozitivno narodno-detnokratično delo, bodisi na političnem, bodisi na socijal-nem polju, je edino sredstvo izvrševanja tako resnega programa. Industrializacija Slovencev, s tem ustvaritev močnega, zadružno organiziranega mestnega proleta-rijata in s tem izvojevanje spodnještajer-skih in koroških ponemčenih in primor-
skih^ poitaiijančenih mest in trgov je ena 'etapa v našem demokratičnem socijalnem-in političnem razvoju; pri tem pa ne smemo kratkomalo na tem narodnem polju delujočih zavračati: Ti si liberalec, buržoa itd. V to pozitivno delo spada med drugim tudi agitacija, pisava časopisov; »Rudeči prapor« že leta in leta sem samo laja v »liberalce«; o pozitivnem delu ni govora.
Jugoslovanska socijalna demokracija se še vedno ni cmancipirala upliva nemške in italijanske stranke, in v kolikor je v Ljubljani in na Primorskem boljše, toliko je na Stajarskem in Koroškem slabše, hi avtouomistični soc. demokratje so strokovno centralistično organizirani, v največjo škodo jugoslov. strokovnih organizacij. Dana je potreba po narodni delavski organizaciji, torej po organizaciji, ki organizira delavstvo strokovno in pozneje po močeh tudi politično, zadružno itd., a to ne po principu takega internacijonaliz-ma, kakoršuega so »sodrugi« propagirali dosedaj, marveč po principu naroduo-de-mokratične osamosvoje v vseh strokah javnega življenja.
Namen, program in bistvo »Narodne delavske organizacije« je torej, zanesti med slovenski delavski in kmečki prole--tarijat misel razredne in strokovne, socijalne in politične demokratične organizacije v svrho izvojevanja naše narodne avtonomije; in to v nasprotju z vso dosedanjo prakso socijalne demokracije.
Vi, gospod doktor Turna in vsa socijalna demokracija, ste ravnali sedaj po principu: R a z ruši m o m i s e 1 »n a-rodnega« dela, in postavimo na njegovo mesto »internacijo-n a 1 n o«, — p r o 1 e t a r s k o r a z r e d-no delo. Predstavili ste se slovenski javnosti kot r a d j k a 1 c i, kot slepi r e voluci jonar ji, ki hočete vse porušiti in šele na razvalinah kaj novegasezidati. Zato učinkuje Vaš ljubljanski program danes kot nekako desavuiranje samega sebe, in upravičeni so dvomi, ali boste pustili dosedanja kriva pota, in ali boste po
potu pozitivnega dela stremili k jugoslovanskemu« m*. socialističnemu smotru ?
Misel »Narodne delavske organizacije« je temu nasproti, porabiti stare naše narodne ideale v delu z a n o v n a r o d n i r a z v o j, k i n a j b i bil  demokratičen in socijalen.
Na potu k našim ciljem se bomo srečali ; vsaj vaš program na papirju hi naše delovanje stremiti za enim ciljem, ki je: Združitev Jugoslovanov drža v n o p r a v n o, gospodarsko, narodnostno, splošno kulturno, k arjemogoče.l evdemokra-t i č n i federaciji narodov.
Potreba po N. D. O. pa zato ni hipna, marveč obstoji tako (Ngo, dokler je dana potreba paralizirati destruktivno delovanje političnega vodstva socijalne demokracije, dokler je dana potreba med slovenskim delavstvom širiti zavest, da je naš glavni cilj avtonomija, ki nam šele v polni meri omogoči, da zaživimo kulturno samostojno življenje.
Socijalna demokracija na Slovenskem mora hiteti, da bo imela pokazati pozitivnih uspehov na političnem in r,ocijalnem polju. Po dosedanjih izkušnjah ne pričakujemo mnogo, — in zato smatramo N. D. O. za potrebno. Takrat pa, ko N. D. O. ne bo več potrebna, — ko slov. delavstvo ne bo rabilo več organiziranja v svrho pri-boritve narodne avtonomije, — takrat se nam bo dobro godilo. ŽaLibog pa je ta potreba zelo nujna in bo še menda zelo nujna, vsaj tako dolgo, dokler bodo naša obmejna mesta in trgi pod nemškim in laškim gospodstvom in dokler bodo tisoči naših mož iskali dolarjev in mark v ameriških in nemških rudokopih.
Končna zmaga ne pripade postavi, ampak duhu. Radoveden sem zato na doka z, ki ga gospod dr. Turna obljubuje, da je vsaka resna diskusija z N. D. O. nemogoča. Na njegovo predbacivanje, da nimamo samostojnega programa, odgovarjam samo to, da strokovna N. D. O. ne more imeti političnega programa; politično pa še sploh nismo organizirani, (in ven-, dar že tak strah!) — da pa je naš princip
Kapitan Hatteras
aH
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Iules Verne. —- Prevel 0. I.
{l»aljc>.
»Z imenom vred,« nadaljuje Cornhill »je vse čudovito drzno na tej ladji. Forvvard, t. j. naprej, do kam? In vrhu tega ni znan kapitan te ladje.«
»Če je pa vendar znan,« odvrne preprost mlad mornar.
»Kako? znan je?«
»Brez dvoma.«
»Ali mar verjameš, da je Shandon kapitan Fonvar-da?« reče Cornhille.
»Toda,« pravi mladi mornar ...
»Daj si vendar dopovedati, da je Shandon podpo-velfnik, in nič drugega; on je izvrsten in pogumen mornar, somolovec, ki ima svoje skušnje, korenjak, sposoben za poveljnika; in vendar on ne poveljuje. On je toliko kapitan kakor ti ali jaz. In onega, ki bo za Bogom poveljeval na krovu, tudi on ne pozna. Ko pride čas, se že prikaže pravi kapitan. Bog ve, kako in od katere strani sveta, kajti Rihard Shandon ni povedal in niti ni smel povedati, proti kateremu kraju zemlje obrne svojo ladjo.«
»Vendar, gospod Cornhill,« nadaljuje mladi mornar, »jaz vas zagotavljam, da se je nekdo predstavil na krovu, nekdo, ki je bil naznanjen v pismu, v katerem se je izročilo mesto podpoveljnika gospodu Shandonu!«
Kaj?« odvrne Cornhill z nagubanim čelom, »ti boš drugega nego to, da je Forvvard hudičeva ladja, aH nor-
mene prepričeval, da ima Forvvard kapitana na krovu?«
»Seveda, gospod Cornhill.«                                       |
»Ti mi boš to pravil, meni?«                                     i
»Brez dvoma, ker jaz sem to izvedel od orožničarja Johnsona.«
»Od gospoda Johnsona?«
»Brez dvoma; kajti on sam mi je povedal.«
»On ti je povedal? Johnson?«
»Ni    <;no povedal, temveč pokazal kapitana.«
»On ti ga je pokazal?« ponavlja začudeno Cornhill.
»Pokazal mi ga je.«
»In ti si ga videl?«
»S svojimi očmi.«
»In kdo je?«
»Neki pes.«
»Pes!«
»Pes na štirih nogah.«
Mornarji Nautila so se silno čudili. V vsaki drugi okoliščini bi bili popokali od smeha. Pes kapitan ladje, ki šteje 170 ton. Vendar Forward je bil v resnici tako čudna zgradba, da je bilo treba dvakrat pogledati, predno se je človek zasmejal ali zanikal. Pa saj se niti Cornhill sam ni smejal.
»In Johnson ti je pokazal tega tako izvanrednega kapitana, tega psa?« nadaljuje Cornhill, obrnivši se na mladega mornarja. »In ti Si ga videl?«
»Kakor vas tukaj-le vidim.«
»No, kaj pa vi sodite o tem«, vprašajo mornarji gospoda Cornhilla.
»Jaz ne sodim nič,« odvrne ta trpko, »jaz ne mislim
cev, ki so za norišnico.«
Mornarji so še dalje molče ogledovali Forwarda, katerega priprave za odpotovanje so se bližale koncu; vendar niti eden si ni upal trditi, da je gospod Johnson potegnil mladega mornarja.
Ta zgodbica o psu se je že razširila po vsem mestu in marsikateri radovednež bi ga bil rad videl'inr je že skoro verjel, da je to neka nadnaravna žival.
Sploh je pa Forward že nad osem mesecev obračal nase pozornost občinstva; da je bila ladja na poseben način zgrajena, da ni bil znan kapitan, da je Rihard Shandon na poseben način oboroževal ladjo in izbiral moštvo zanjo, da je bil cilj potovanja tako neznan, da se o njem niti slutiti ni moglo, vse to je delak) stvar več kot čudno. Za misleca, sanjalca, filozofa ni nič bolj zanimivega nego ladja pred svojim odhodom; njegova domišljija jo spremlja v njenih borbah z morjem, v njenih bitkah z vetrovi, na njenem Čudnem potovanju, ki se ne konča vedno v pristanišču; le majhen nenavaden dogodek naj se vrine, pa nam že vzbuja ladja čudne slike v fantaziji, celo onim, ki ne marajo o fantaziji ničesar slišati. Tako je bilo tudi s Forvvardom. In če tudi preprosti gledalci*niso mogli delati učenih opazk, kakof- gospod Cornhill, se jih. je vendar v teku treh mesecev nabralo, da se je v Li-verpoolu v obče o tem govorilo.
Ladjo so delali v Birkenhead-u, v predmestju Liver-poola, ležečem na levem bregu Mersey-e; množica neprestano odhajajočih in prihajajočih parnikov ^vezala delavnico s pristaniščem.                                  •¦"'''-    ,
(Dalje prihodnjič.)
Žt. 6   ______________
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po posti preje* mana ali v Gorici na dom poSiljana:
vse Isto.........1*> K
•/.     »    .........• 10 „
Vb     ..........•'*»,,
Posamične $t<*vilke stanejo 10 vin.
letu „Kažipot po GoriSkesa !n §radiMaMLem*ftf dvakrat v letu , Vomu red ie.leauc, parnikov to poštnin vm". Naročnino sprejema upravništvo v* Gosposki ulici Štev. 7 I. nadstr. v ,6oički Tiskarni" A. GabrSfck. Na naroČila brez doposlane naroč&ine se ne ©tiramo. " Oglasi in poslanice se rafemfo poTetit-vistah Že tskano 1-kiat .6 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večjo črko po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu SO v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan
Tečaj XI.
Uredntitvo
s« nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoBe govoriti vsak dan od 8. do It. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9.do 12.dopoludne. Upravništvo s«nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCnino in oglase je plaCati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije ia drage reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, 'naj se pošljejo Ia upravnUtvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od >,Soče" vsak petek in stane vse leto 8 K 20 vin. ali gld. 160.
„Soča" in ,,1'rimorei" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in tehrlc tobakamah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 4; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Naovo 9; Hen. Jeilersitz, Nunska ul. 3. I. Hova"'ski. na GorišBeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. I; Tereaa Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primoži«, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenči«? na trgu della Caserma.
bršček (odjjov. J. FabčiS) tiska in zal.
V Gorici, v torek dne; 18. januvarja 1910.
a v č i e v Gorici.                   — Talttf on It. 83. —                   „Gor. Tiskarna" A. Gab
1n program pni. ki ste ga sprejeli Vi na j ljubljanski socijalistični konferenci, in da I ga hočemo tudi praktično izvrševati, j Znanstveno naziranje — je naše morda. I boljše ko Vaše. Non iurare in verba ma- I gistri,- — resnico je treba vedno znova is- | kati!                                                              j
Treba mi je le še odgovoriti na pred- I bacivanje, da. je N. D. O. privesek liberal- I ne stranke, tu je g. dr. Turna zapustil polje resnosti in se podal na polje fabuli- j ranja. »Narodno-napredna stranka« žrtvu- I je denarna sredstva, da podpira N. D. O. in jo uporablja, da- vzame delavstvu J upliv pri volitvah. Prva trditev gospoda j doktorja je laž, in druga je zopet laž. Na- I rodno-napredna stranka na Goriškem ni I še vinarja dala za »Narodno- delavsko or- I ganizacijo«, in če se gospod doktor Turna I informira n. pr. v Solkanu, izve, da sem jaz članom N. D. O. priporočal, naj se volitev vzdržijo, pa da so vseeno pri prvih in ožjih volitvah glasovali deloma za agrarno,    deloma   za    Narodno-napredno-stranko, in po velikem delu za sbc. dem. I kandidate, dopolnilnih volitev pa da se ni- I so udeležili.                                               I
Konečno je fabula, da so bili udeleženci kanalskega shoda fanatizirani po I zaupnikih narodno^napredne stranke, pač I pa so na shod bili pripravljeni po zaupnikih N. D. O. iz Gorice in Trsta. Da se političnega nasprotnika na takih shodih ne prijemlje z rokavicami, to smo se naučili I od Vas samih, in bi o podivjanosti lastnih »sodrugov« gospod doktor prav lahko slišal kako jako zabavno in ponižno pesmico. Kar se tiče shoda v Solkanu, naznanja gospod doktor, menda svojim živcem v tolažbo, da so imeli tam socijalni demokra-tje večino in da so predsedništvo »prostovoljno« prepustili nam. To je smešnica. Vaših »sodrugov«, ?.;ospodine doktor, na solkanskem shodu ni bila četrtina, in Vaše poročilo o tem shodu in njega posameznostih v »Rudečem praporju« je namenoma zavito ter ne odgovarja resnici.
Ce torej lojalno razmerje rned narodnim in med soc. dem. delavstvom ni mo-goče? ne zadene nas nobena krivda, pač pa fanatizirane in posurovljene »sodru-ge«.. če hočete kaj detajlov, Vam jih rade volje navedem. Bistroumnemu poročilu gospoda doktorja o solkanskem shodu se danes smeje ves Solkan. Kdo bi se takemu
poročilu ne smejal?-------
G. dr. Turna vidi seveda v tem, da izide ta moj članek v »Soči«, nov dokaz za td, da je N. D. O. privesek »liberalne« stranke. Naj se gospod doktor potolaži. Naše glasilo »Narodni delavec« mora s prostorom varčevati, in če gospod Ga-bršček stori meni uslugo s tem, da pri-občuje -»Soča včasih moje članke, ni s tem dokazano nič drugega, kot da ima gosp. Gabršček mene rajši ko dr. Turno. To pa ni še nikak greh in ne zadene N. D. O. pri tem nikaka krivda. Poslužujem se »Soče« tem mirnejše vesti, ker vem, da niti naj-h udobnejše zavijanje socijalnih demokratov ne ustvari dejstva, ki bi ga radi oni imeli, in ker vem, da bi oni vnaprej trobili vesti o narodno napredni stranki in N. D.. O., tudi če bi »Soča« ne prinesla mojega članka, in to n e morda, ker so te vesti resnične, ampak iz umazanih agitacijskih namenov.
Razločevati je namreč treba program o naši neodvisnosti in pa Vašo neodvisnost od programa.
Sedaj sem samo še radoveden na obljubljeni g. dr. Tumov odgovor na dr. Mandičeva izvajanja. Če pojde po tej po-, ti naprej, — kdo ve, ali ne zagledamo eno prihodnjih nedelj g. dr. Turne v prostorih N. D. O., s člansko knjižico in izkaznico v roki? Za ta slučaj na veselo in spokorno svidenje!
Vladimir Knaflič.
DOPISI. Iz kanalskega okraja.
Iz Kala, 10. jan. 1910. — Našemu g. nuncu Grbcu tičijo ti prokleti nap^ednjak. še vedno, v želodcu,, kjer mu vzbujajo hfl-de bolečine, katerih odmeve se pogostoma čuje. — Sličen odmev teh bolečin se je slišal tudi preteklo nedeljo v cerkvi, Češ, ti brezverci pobijajo in popravljajo nje-0 .gove nauke po. gostilnah in krčmah. Čemu bi jih ne, saj se njegovi »nauki« ne strinjajo z nauki Jezusa, po katerem se ne
ravna večina ljudij  Grbčevega'  kalibra. •
Jezus je pač učil: »Peter ti si skala.....I
in peklenski duh je ne premaga«. Če ve- I rujete torej v moč tega izreka, kaj treba | toliko stokanja in jadikovanja po cerkvah I in vednega upitja na te brezverce. Zna- I menje, da ne daste piškovega oreha za I citirane besede. — To je enkrat fakt, v- I sled katerega se pobivajo Vaše besede in I dela. — Živeti po vaših izgledih nam tudi I ne kaže, kkjti Bog bi nam tako življenje I gotovo, štel v greh. Zato pa ste prišli pri I Njem v tako nemilost, da Vam je doslej I izpodletel še vsak proti naprednjakorn na- I perjen naklep in načrt. — To bi posebno j "priporočali v pomislek Vašim backom, ki j tako radi govore o »božji kazni« in o božji | volji«. — Ker se nas le prerado izziva, zato začnemo ob prvi prihodnji priliki s j temi vzgledi. — Le sklicujte se potem na starodavni rek: »Ne glejte, kaj delam, ampak poslušajte besede«. Mi pa se drži- I mo, kar tudi gotovo več drži novodobnega pregovora, ki pravi: »Besede mičefo, I | vzgledi vlečejo.                                         j
To nedeljo so se tudi culi zdihljeji po j svitlih kronicah. Tožil je, da pri ofru samo l tistih ni bilo, ki niso prišli podpisat se na polo, ali naj on ostane ali gre preč. Prista- | vil je tudi, da bi morali k ofru vsi, če že ne radi ofra pa radi odpustkov!                 |
Priznati moramo, da se je udeležilo i ofra malo ljudij, posebno od strani mož j ste malo videli. In če se bo tako uganjalo po cerkvi, kakor doslej, tudi odslej bodite uverjeni, da bo udeležba pri ofru še veii-ko bolj pičla. Pregovor pravi: »Lepabeseda lepo mesto najde«. Nočemo vednega streljanja na nas, pa tudi nočemo, da br*.se redile »opice« z našimi kronami.   Gledč odpustkov bodi povedano, da si jih lahko pridobimo,   kjer hočemo,  saj je vendar povsod en in isti Bog. — Torej kakor se seje — tako se zanje.     Warmundovec. Na Vrh pri Kanalu se je prišel ženit v soboto neki vdovec iz Ločnika B. J. Po vsej sili je hotel imeti dekle. Ker so mu j I pa odločno povedali starši dekleta, da ga 1 ne dobi na nobeden način, se je protivil oditi; vrgel se je na tla ter rekel, da ne gre poprej, dokler ne dobi punice; grozil j je, da jim zažge hišo, ako se ne ugodi nje- ' J govi skromni željici. A, revež mesto, da \ bi dobil nevesto, so ga zaprli v prešicev hlev, potem pa ga peljali v »pržon«. Malo kaše sne, pa mu gotovo preide pustna norost.                              -               —X—
Iz ajdovskega okraja.
Iz Rihemberga. — Neki tat časti in I poštenia, ki me je tujca, ker nočem pihati j v njegov rog, napadel v »Prismojencu« s I podpisom S. L. S., pravi, da je mislil ne-I kega drugega, ki se zdaj skriva za moj hrbet. Kampeljci so ti S. L. S.! Mislim, da kdor zahteva od koga ime, mora, če je kaj mož, prej svoje povedati. No jaz nisem tega čakal, ker sem vedel, da »S. L. S.« nima toliko koraže in mora biti le na-I vaden capin. Za divjaške in nesramne do-I piše pa ve bolj in jih je zmožen mnogo I bolj od mene moj »loncman« z Uhanj, aH j zaljubljeni namigavec izza kostanja in pa I I orgljač. Ti ste vsi plačani za to, in plačani! I ste za to, da sejete prepir! I        Tudi kar se tiče Bratihove stranke, se ne bom pričkal s »Prismojencem«. Naj-I bolje je, da  zmaga  fajmošter-kaplan-or-I gljačeva stranka,    ker ti srakoperje so I edini pravi domačini in sreča za celo ob-I čino; kaj bodo Colja, Brezar, in taki B^so-, I glavci vkazovali po ?jhembergu! ? I        Letos so manjkale g. kaplanu ne sa-I mo doge, temveč tudi sodi; če bo drugič tako, mu bom kakšno brezplačno »všle-I sat«. Povrh vsega mi S. L. S. očita tudi I vinopitje; a prihodnjič bom pa jaz lahko, j če vam ljubo, zapel to pesem tudi kakemu j fajmoštru, kaplanu, županu. Boste videli, I vi abstinenti, kako bo lepa! Na svidenje! I                                    Tujec »S. L. S.«
Družba sv. Cirila in Metoda.
Podružnici   sv.  C.   In   Metoda   je
daroval g. dr. Ernest Pereani K 10. --Hvala!   ¦
Za družbo sv. Cirila in Metoda K 166 nabrano v veseli družbi v gostilni pri Mo-larju v Št. Andrežu.
Za družbo sv. Cirila in Metoda U 5 nabrali udje bralnega društva v Šempasu povodom ,obč. zbora.
Za d. užbo sv. Cirila in Metoda K 3 ¦ daruje vesela družba v prijazni Lazarjevi I gostilni v Breginju. (znesek za »Dijaško I kuhinjo« priobči vodstvo samo).               I
Za družbo sv. Cirila in Metoda K 732 I nabralo v veseli družbi kanalskih pevcev I v hotelu »pri zlatem levu« (Po g. Valeriji I Gariati iz Kanala).                                     I
Obrambenemu skladu družbe sv. C. I in M. je plačal dne 17. t. m. g. Anton Klun, J uradnik v p. v Gorici, na roke podruž- j ničnega blagajnika K 200. — Hvala!          j
Protestni shodi. Na shodu v Kojskem
dne 16. t. m. je poročal dr. D i n k o P u c I imenom izvrševalnega odbora narodno- I napredne stranke o delovanju deželnega 1 zbora in zadnjih dogodkih v zbornici. Opi- I sal je žalostno deželno gospodarstvo za j časa Pajer-Gregorč čeve zveze ter s šte- I vilkami dokazal obupni finančni deželni I položaj.Govoril je na to o lanskem dežel- j nozborskem zasedanju, postopanju dr. Pa- j jerja, o čudnem nastopu vlade ter prešel I na to na dogodke v tekočem zasedanju. 1 Pokazal je na nečuveno korupcijo naših I klerikalnih deželnih poslancev in na ka- I ko brutalen način je teptal dr. Gregorčič I v zvezi s Pajerjem zakon. Predlagal je I na to, naj se sprejme soglasno protestna | resolucija.                                                  j
Mej govorom g. poročevalca je bilo I ves Čar nebroj mejklicev na račun kleri- I kalne stranke  in   govornikova  izvajanja I bila so ves čas živahno odobravana. R e- I solucijaje bila sprejeta sogla- I sno z velikim   navdušen je m. — I Konečno je dr. P u c govoril o bistvu I in pomenu narodno-napredne stranke in I ; pozval navzoče, naj se je trdno oklenejo, I | kot edine stranke, ki more pomagati go- I i riškemu ljudstvu. Boj za goriško deželo se šele prične in za ta boj rabimo celih mož, I prepričanih in zrelih, ako hočemo doseči I vspeha. Udeleženci shoda so govorniku j navdušeno pritrjevali.                                I
Zborovalci so na to izrekli obžalova- I nje, da je bil shod v Kojskem prepozno I I razglašen,  vsled česar  je bila  udeležba I i prepičla — bilo je na shodu kakih 120 I ljudij — ter so prosili, naj bi   napredna j stranka v Kojskem še večkrat priredila slične shode, kar je odposlanec izvrševalnega odbora obljubil. — Z živio klici na narodno-napredno   stranko so   se razšli zborovalci.
Protestni shod na Bukovem.
I         »Narodno politično društvo« v Cerk-
I nem je sklicalo v nedeljo dne 16. t. *.i. protestni shod ria Bukovem vsled tega, ker I je bilo vsled preoddaljenosti Bukova od I Cerkna pretežavno se vdeležiti Bukovcem protestnega shoda v Cerknem. J Shod se je vršil v gostilni A. Čelika j in je bil primeroma za Bukovo dobro oor-I skan, ker se ga je udeležilo do sedemdeset I mož-volilcev, med katerimi je bilo tudi ] nekaj klerikalcev.                                      I
I Shodu je predsedoval gosp. 1. Moč-I nik iz Kojce. Kot prvi govornik je gospod j Vaclav T u š a r razložil pomen in vzroke I shoda in prečital pismo izvrševalnega od-I bora v Gorici, kateri naznanja, da mu ni bilo mogoče poslati posebnega govornika j iz Gorice.
I        Nato dobi besedo tehnik B r e I i h, ki I pojasni v enournem govoru politični položaj v deželi od leta 1900. sem, ko so slo-I venski klerikalci prodali svoj narod Italijanom za kos polente. Pojasni nasilstvo, I storjeno v sedanjem zasedanju dež, ?bora I in   sleparsko volitev   v   trgovsko-obrtno zbornico. Vmes je kazal sempatja tudi na posledice ki jih je pustil dosedaj vlada-I joči deželni odbor na Cerkljanskem in ko-I nečno pojasnil posamezne dele znane go-I riške resolucije.
I Gosp. Tušar nato isto dobesedno prečita in ker se na predsednikovo vprašanje I nihče ne oglasi k besedi, jo da isti na glasovanje, ki je bila sprejeta soglasno, iz-vzemši onega, ki objavlja ob nedeljah po maši razglase na Bukovem ter je v tem podložnik župana Kosmača. Prišel je ravno k glasovanju in je, ne da bi bil slišal utemeljevanje resolucije, dvignil edini roko proti.
Ker se ni oglasil nihče več k besedi, je zaključil predsednik gosp, Močnik ta lepo vspeli shod. Tako se je tudi z naših visokih gora zaslišal svareči glas, ki naj
najde odmev doli ob goriški ravnini in tržaški obali, ki svari, da taka' .počenjanja in nasilstva ne spadajo v kultivirano deželo in je pred celim svetom v sramoto ustavni državi.
Shod v Ročinju
v nedeljo je vspel prav povoijno.
Udeležnikov je bilo 200.
Poročal je dr. K a r o 1 P o d g orni k iz Gorice, predsedoval je podžupan Andrej Grbe c. Poslušalci so verno sledili izvajanjem govornika, vladalo je obče ogorčenje radi izdajalstva klerikalcev pod Gregorčičevim vodstvom, resolucija je bila sprejeta soglasno.
Tako je bi! obsojen dr. Gregorčič tudi v Ročinju, kateremu se tako rad vsilju-' je za »dobrotnika«.
Shod v Sežani
se ni mogel vršiti v nedeljo \6.»t m. — vršil pa se bode na dan semnja dnL 24. t.
I m.
Domače vesti.
Deželni zbor ima danes ob 5. zopet sejo. Na dnevnem redu so med drugimi točke: načrt zax ma za uvedbo stavbenega reda; ustanovitev deželne zavarovalnice proti požaru; lokalne železnice: Črvinjan-Gorica, Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija do Kranjske meje, železnica: Črvinjan-Belveder Gradež in Ronki-Por-to-Rosega-Pancan; ločitev Divače iz občine Naklo.
Novi sodni praktikantje. — V sodno službo so vstopili absolvirani juristi: Fran U1 a g a iz Kanala, Albin R a d i k o n iz Podsabotina in Alojzij 2 i g o n iz Volčje-gagrada pri Komnu. Prva. dva sta pride-Ijena sodnijama v Gorici, tretji okr. sodniji v Komnu.
Smrtna kosa. -- V Št. Andrežu pri Gorici je umrl včeraj gospod Franc Z.a-v a d 1 a v, veleposestnik, star 64 let. Pokojni je bil marljiv gospodar in zvest naroden mož, ki se je veselil vsakega napredka med nami. Bodi mu časten spomin! Preostalim naše iskreno sožalje! j Pevsko in glasbeno društvo v Gorici i uljudno vabi vse gg. pevke in pevce, da se današnje skupne vaje zanesljivo in pol-noštevilno vdeleže, ker se vrši po vaji občni zbor obeh zborov.            Odbor. *
Predpust v »Gorici«. — Maškare skačejo okoli. Med maškare je šel tudi slavni don Antonio. Nadel si je masko »Volil-c e v z dežele« pa zaplesal po »Gorici« v roki z »o d p r t i m  pismo m« na g. Andreja Gabrščeka. Zapel je na glas, da laški klerikalni list »U Popolo« hvali njega, slovitega don Antonia, kako »z  železno roko drži na u z d i 1 a š k e liberalce, in kako mu ti, krotke o v č i 9 e, ližejo roko, s katero j ih tepe«. — I        Laški liberalni list strahovito laže o I laških klerikalcih. Ti seveda se branijo in I posegajo celo po take vrste trditvah, ka-I koršne so v »Popolo«. Liberalni laški list I laže, — da se kadi okolu njega, — laški I klerikalci izganjajo hudiča z Beleebubom. j        Strahovito smešen je don Antonio, da I se je zatekel po pomoč k »11 Popolo« ter I si hoče pomagati iz zadreg, v katere ga je I spravilo izdajstvo, s f a r b a r i j o, katero I je napisal »II Popolo« v strankarske na-I mene, najbrže zategadel, ker »Corriere« I stresa v številki za številko same debele I laži proti klerikalni laški stranki na dan. I        Farbarija je farbarija, laž je laž — I ali vsaka farbarija in vsaka laž je dobro-I došla »Gorici«, če le more namazati ž njo i svoje klerikalne backe. In omaškaral se je I don Antonio pa zapel visoko pesem o svo-I ji »železni roki«. To so se muzali ljudje, I ki so ga videli in slišali v »Gorici«. »Ta i pa zna« — je bila splošna sodba. I        Le skrajne zadrege, le zavest izdaj-I stva, zavest nečednih dejanj, ki ga tlačijo 1 kakor mora, more privesti   človeka   do I take vrste sredstev, da bi ga očistila, I oprala ter rešila iz zagate. Pa je zaman I ves trud. Take farbarije ne držijo, kažejo I le moža, kako se bori obupno, da bi zbri-I sal s sebe madeže; čim bolj pa briše, tim i bolj je umazan; madeži se Še'širijo.;. .. I        Vi tez z železno roko je v »Go-I rici« na drugi in tretji strani, ali dokler ni i bi! omaškaran, je sodil drugače. I        Na prvi strani iste »Gorice« pripisuje [železno   roko laškim liberal-
c e m. Pravi, da deželni zbor zboruje le za to, ker se je zgodila njihova želja, da se don Antonio ni udal Faiduttijevcem. Vso mo.č imajo v rokah liberalci. Oni lahko razbijejo deželni zbor in razbili bi ga bili, ako bi bila nastala skupina Faidutti-Gre-gorčič (15 poslancev). Iz strahu pred njimi se ni vezal s Faidutijern, kajti »zveza 9 slov. Jiler. .pijancev. s.F^jduttijeyj:iJMbjla ^ pognala* 9 ^škth^* lifeatoikv pQ'š1an.čev * v*" obstrukcijo in deželni zbor bi zopet ne mogel delovati.« ¦ •                  » ¦ , ' Prefrigano je to povedano. V resnici .obstoji stara, zveza med Pajerjem in njim in on <ne sme oHstbpiti "o*d te zveze/ Vse druge besede so le zvijača in laž. — Don Antonio pa hoče hvaliti sebe in svojo modrost? pove pa le to, d a usoda deželnega z b orajevrokahlaških liberalcev. Kakor hitro se jim Gregorčič lepo slepo ne pokori, pa ni več deželnega zbora. V i t e z i z železno roko v dež. zboru so t p r e j laški liberalci; don Antonio je njih služabr
nik.....                                   ¦                       |
Poveličevati se je hotel, rtapihaval se je in omaškaral z v tezom železne roke pa se strahovito osmešil sam v jedni in isti ^Gorici«!
H koncu pa še to: V 4. številki »Gorice« izrablja Gregorčič pod masko »Vo-lilci z dežele« pisavo laškega lista »II P o p o 1 o« v svoj prid; v številki 3. pa je bil hud ter je kričal radi istih trditev: »Kdo bi pričakdvaV-od Katoliškega lista tako nekrščanskc pisavo.« — Tu se špegiaj, brumna duša! V eni številki je pisava katoliškega laškega lista dr. Gregorčiču »nekrščanska«, v drugi pa prav to »nekrŠčansko pisavo« izrablja zase.
Z »nekrŠčansko pisavo«, kakor jo imenuje on sam, je torej podprl svoje trditve, da on drži po konci deželni zbor ter tišči k tlom laške liberalce. »Nekrščan-ske pisave« se je poslužil, da bi skočil iz I zadrege. •— Čim bolj se lepša in hvalisa, i tim grši je, tim večjo grajo si nakopava na svojo pregrešno glavo. — Nekrščanska je res pisava »Gorice« in nekrŠčansko je, kar dela njen rednik!
O »rednem delovanju deželnega zbora« pišejo sedaj slovenski farovški listi in laški »Corriere«, ki drugače psuje Slovence na * najnesramnejši način. Bratci, laški liberalci in slov. klerikalci, se hvalijo. Hvalijo se lahko laški liberalci, ker so absolutni gospodarji situacije v deželnem zboru; ali slovenski klerikalci nimajo nobenega uzroka, hvaliti se, ker so le ponižni hiapLki laških liberalcev. V deželnem zboru se vrši dandanašnji 1 e P a j e r-jeva voli in nič drugega. Pajer pa je naš najljutejši sovražnik.' Oeželni zbor »dela«, ali dela za Lahe. Laški liberalci se hočejo okoristiti s položajem ter kolikor mogoče dati Furianiji, da bi se tam politično ojačili. Slovenci dobijo nekaj starih drobtin, bogate kose poberejo Lahi zase. Neznanska farbarija je trditev klerikalcev, da deželni zbor dela v občo korist, torej tudi v korist goriških Slovencev. Na koncu zasedanja bomo jasno videli, kolika je bila korist za Furlanijo in kolika za Slovence!
Med Gregorčičevimi zavezniki se nahajajo župan Bombig, dr. Venier in dr. Pinavčig, to so oni možje, ki imajo poleg nekaterih drugih na vesti poulične tolovajske demonstracije proti Slovencem v Gorici ob času kolesarske slavnosti predlanskim. Nahajali so se tudi med množico, ki je čakala, da pobije Slovence z nevarnimi paliami in raznim drugim orodjem. Ti trije deželni poslanci so sploh povsodi p r v i, da hujskajo proti Slovencem in da uprizarjajo proti Slovencem najgršo gonjo; v kaplji vode bi radi vtopili Slovence. — V »Gorici« pa daje razumeti svojim backom dr. Gregorčič, da taki-le ljudje strašno pridno delajo v deželnem zboru v korist goriških Slovencev!
Kje je tisti tepec, ki.verjame kaj takega?!
Nemška »šmira« v Gorici. — V tukajšnjem gledališču so dali nekaj predstav, kakor »Doilarprinzessin« in »die lustige Witwe« neki nemški igralci iz Maribora. To je bila prava »šmira«. Godba za nič, igralci za nič; škandal, da dopuščajo Lahi take predstave v gledališču! Nemški »Jo-, kelni« so hoteli nekaj zafrkavati tudi Slovane, pa kdo se je zmenil za take-le ljudi. Tako je bilo vse za nič; da so jih na koncu izžvižgali, na kar so nemški »umetniki* iz
Maribora pobrali šila in kopita pa všli domov. Nemce v Gorici mora biti sram radi teh predstav.
»Tutti frutti.« — Klerikalcem kar ne morejo iz glave svoječasni sloveči »Tutti frutti«. Pogostoma se jih spominjajo v »Gorici«, prav kakor da bi hoteli izzvati novo serijo pripovedek o resničnih dogodkih, katerim se prilega naslov »Tutti trut-tt^r^Tgražajo^sveti možje okoli farovških listov, ko onienjajo »Tutti frutti«. No, če bodo še kaj časa izzivali, se utegne zgoditi, da.začne »Soča« zopet priobče-vati »Tutti frutti«. Ze svo[ čas smo povedali,- da smo marsikaj shranili ter da čez 7 let vse prav pride. — Kako pa so bili nastali »Tutti frutti«? V farovških listih so na najnesramnejši, peklenski, hudičev način kradli posvečenci čast in poštenje poštenim ljudem, izprijenci so segali po privatnem življenju, delali iz mušic slone, lagali in pbrekovali, da je smrdelo okoli klerikalnega brloga; ljudje, ki so brali zjutraj maše, so pisarili čez dan fa-lotske dopise ter blatili svojega bližnjega in mu kradli čast. Podleži, sami polni smrtnih grehov, so pisarili pisma, sploh ob vsaki priliki kar le mogoče javno sramotili svoje politične nasprotnike. Po prižnicah, spovednicah, po farovških listih se je vršila najnesramnejša gonja proti naprednjakonv katerim niso prizanesli niti glede kake telesne napake. Nekaj nezaslišanega, skrajno surovega in podlega je bilo v prvih vrstah klerikalcev, ki so hoteli po taki poti uničiti naprednjake. — Odpor proti klerikalnim ostudnostim je moral priti. In prišel je. Ljudstvo samo se je odzvalo ter odgovorilo krepko. Prišli so na dan »Tutti frutti«. Napredno ljudstvo naše je odgovorilo: glejte, t a k i s t e pa Vi drugi! Vse je resnično, od prve črke do zadnje pike. ~ Preplašeni so či-tali in videli v čtivu resnične fotografije. V zabavo povemo, da sta se tačas v bližnji Soški dolini kregala med seboj dva nunca, kateri je zadet v nekem poglavju. To se tiče mene — je rekel prvi — ne, to se tiče mene, je rekel drugi. No, končno sta sprevidela, da sta oba j e d n a k a grešnika.
Slovenske stariše in vzgojevalce mladine opozarjamo na izborni mesečnik »Domače ognjišče«, ki izhaja v »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani vsako zadnjo soboto v mesecu ter velja vse leto samo 2 kroni 50 vinarjev. »Domače ognjišče« prinaša jako zanimive, koristne, aktualne članke o vzgoji otrok, njihovih hibah in čednostih, zlasti pa o zmotah in napakah starišev in slabih vzgojiteljev; končno prinaša dopise o delovanju učiteljstva in odgojeva-teljev, povest in zanimive drobtine iz vsega sveta. Malo je toli potrebnih časopisov, kakor je »Domače ognjišče«, ki je polno plemenitih idej in koristonosnih inicijativ!
Listnica: V Cerkno: Na Vaše vprašanje, če srno dobili kako pismo o izvestni stvari, odgovarjamo, da nismo dobili nič.
Listnica upravnlštva: g. Andr. Obed, Lehigh. Denar prejeli. Plačano do 31 ./12. 1909. Potrdilo vrn-lli dne 28./11. 09 v pismu. Upamo, da ste prejeli!
Telovadno društvo »Sokol« v Kobaridu bode imelo v soboto 22. t. m. ob 8 uri zvečer v občinskem domu svoj letni občni zbor, 'katerega se Udeleži tudi načelnik Primorske Sokolske Župe, brat Ludovik Kranjc iz Gorice.
Zanimanje, koje vlada v našem trgu. od dneva, ko so se pričele proste vaje, je nepopisno, a,tudi*na orodju, koje nas stane nad 600 K, s'e že opaža, da bodejo brez skrbi naši telovadci nastopili v vrstah prih. župnega izleta. V zgodovini slov.so-kolstva pa bode na častnem mestu pisano ime sprožitelja ustanovitve kobariškega »Sokola«. Naše mlado društvo vsepolno zdravih idej, pa mori skrb, kaj bode, ko pride voj. posadka v Kobarid in bomo mi morali iz telovadnice. Telovadnica, ni kdo ve kako pripravna, ker je le 3 m visoka, tako, da naročenega droga še postaviti ne moremo, a za proste vaje nam bode ne-nadomestna. Radi tega se je sklenilo posebno Še iz razloga, da nam je od neke strani obljubljena velika denarna podpora, graditi svoj dom, a tudi naši posestniki so se pokazali s tem, da so se zavezali napeljati vse potrebno kamenje za zidavo poslopja brezplačno, da so res požrtvovalni in radodarni. Naša hranilnica nam da tudi zdatno podporo. Prostor, kjer se bo zidala telovadnica, je tudi že izbran,, in ker mislimo takoj na pomlad začeti z zidanjem, upamo, da se danes leto ne bode-mo več bali," da nas kedo iz telovadnice prežene. — Telovadno društvo »Sokol« v Kobaridu.
&o1{oIsl{i tfesfr)il{.
Sokolova maškerada. — Že dolgo vrsto let pripravlja »Sokol« odhodnico več ali manj veselemu in zabavnemu — pustu. Vsako leto se je videlo, kako se je odbor potrudil, da priredi vedno kaj novega in originalnega in to se mu je tudi posrečilo. Vedno se je pa tudi opazilo, da si občinstvo rado pridrži prosto roko in na stopi, kakor mu veleva pustno razpolože-nje.In ako se občinstvo ne da utakniti ta-korekoč v prisilno srajco, se mu mora skoro dati prav. Liberte, egalite in sokol-ska fraternite naj vladajo na tak večer. Letos je bil odbor tako prevzet teh francoskih načel, da je res sklenil pustiti občinstvu pri maškeradi brez imena popolnoma prosto roko. Skupine ki so bile do-stdaj vezane na naslov, so letos torej enkrat proste in vsled tega je pričakovati, da jih bo več in da si bo večer pustnega torka sam dal ime. — Ako bo res, da se zvrši krst letošnje maškerade še-le o polnoči z imenom najlepše skupine, sporočimo prihodnjič. Ako želi kdo kako pojasnilo, naj se zaupno obrne na odbor, ki je zvesto zaobljubil da bo branil vse tajnosti, kakor pod spovednim pečatom.
ke, 3 pomočniki železninske stroke, 2 pomočnika manufakfeirne- stroke, 10 pt>ntoč- : nikov špecerijske stroke, 5 kontoristinj, 7 blagajničark, 15 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, -za druge pa proti mali odškodnini.
Zveza narodnih društev.
Društvo »Rebrina« v Brestovici naznanja, da bo imelo občni zbor v nedeljo 6. februarja 1910., v prostorih Miha Anto-niča in sicer ob 1. popoldan.
Bralno društvo »Stol« v Bregltiju vabi k veselici s plesom, katero priredi 30. t. m. v prostorih g. Jos. Rožiča. Vspored: petje, šaloigra »Ne kliči vraga« in šaljivo srečkanje.
Kobariška čitalnica vabi h kostumi-rani plesni veselici, kojo priredi v dvorani »pri pošti« na svečnico, dne 2. svečana t. 1. Vstopnina k plesu K T40. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
»Kmetsko izobraževalno društvo« v Planini pri Cerknem naznanja, da se bo vršil redni občni zbor v nedeljo 23. t m. ob 3. uri pop. v Jeramovi gostilni v Planini in vabi tem potom na obilno udeležbo.
Kmetsko izobraževalno društvo »Jasna Poljana« v Policah bo imelo svoj redni občni zbor dne 30. t, m. ob 3. uri pop. v prostorih g, podžupana s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo odbora; 2) Volitev predsednika in odbornikov in 3) Slučajnosti.
Čitalnica v Prvačini priredi 23. t. m. ob 3. popoldne p r e d»a^a n je. Predaval bo g. F. pl. Kleinmaver iz Trsta o »r a z v o j u človeške k u 11 ut e«. Želi se obilo udeležbe; nadeja se udeležbe tudi od strani dijaštva. — Po predavanju se bo vršil ples.
TriDviko-abrtiB in gospodarske vesti.
. »Sadjarsko in vinarsko društvo« v Kanalu bode imelo dne 20. februarja t. 1. po blagoslovu ob 3. uri popoldne svoj redni letni občni zbor v občinski dvorani v Kanalu s sledečim dnevnim redom: 1) Pregledovanje in odobrenje računa za I. 1909; 2) Pretresovanje preudarka za leto 1910; 3) Slučajnosti in predlogi; 4) Volitev društvenega vodstva. Udje morajo svoje predloge vložiti društvenemu vodstvu 14 dnij pred občnim zborom. K obilni udeležbi vabi          Društveno vodstvo«.
Vojna uprava kupi po trgovski navadi za Gorico 3580 q sena in za P u 1 j 950 q sena. Razprava o tem bo v Gorici. v vojaškem oskrbovališču 31. t. m.,-v Pu-Iju pa 1. febr.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: .4 knjigovodje, 1 kontorist, 2 poslovodja, 12 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočili-, ki špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 1 potnik, 2 učenca, 2 bla-gajničarki, 2 kontoristinji, 9-prodajalk. — Službe išče: 2 knjigovodji, 2 kontorjsta, 1 poslovodja, 22 pomočnikov mešane stro-
Politični pregled/
Novo ogrsko ministerstvo. — Dolge krize je yendar konec! Ogrska ima novo ministerstvo. Ministerski presednik jo grof Khuen-Hedervary, nekdanji siloviti hrvatski ban! — Glavna točka programa novega kabineta bo volilna reforma na širji podlagi splošne volilne pravice. Pre-osnovati hočejo tudi upravo.
Avstrija ima dolgov nad 10 milijard. Tako poroča komisija za nadzorovanje državnih dolgov.
Književnost
»Grča« igrokaz v 3 dejanjih. Omenili smo že ta izvirni igrokaz, katerega je spisal Rihard Svoboda ter je izšel v »Taliji«. Tiskala in založila »Goriška tiskarna*. Stane 1 K, po pošti 10 v več. Opozarjamo na to novo dramatično delo, ki je pisano spretno, gladko, čegar vsebina je skozi in skozi zanimiva ter sega globoko v naše javno življenje, je živahno ter vsebuje ideje, da se je kranjska deželna v 1 a d a p r e s t r a š i 1 a t e r p r e p o v e-dala vprizoritev igre, češ da je — presvobodomiselna. No, pri sedanjih razmerah na Kranjskem je kaka reč hitro presvobodomiselna. — igrokaz priporočamo.
Razne vesti.
Velika tatvina v dunajski tovarni. —
V tovarni ženskih bluz, Pollak v I. okraju so prišli na sled velikim tatvinam. Da si je imela tovarna vedno mnogo dela tako da ima nad 100 uslužbenk, se je že poldrugo leto sem opažalo, da niso dohodki v nobenem soglasju z delom. Štiri voditeljice in še nekatere druge delavke so kradle blago in bluze, tako da je škode .do 100.000 K. Tatice so že pod ključem. Značilno je, da je neka voditeljica tožila svojega šefa Pollaka, ko ji je pred nedavnim časom očital nečedno dejanje, radi razžaljen ja časti in da je bil Pollak tudi obsojen. Sedaj je dognala hišna preiskava pri voditeljici, da se ni motil šef.
Veliki zameti v Zjedinjenih državah. — V Zjedinjenih državah so divjali zadnje dneve veliki snežni viharji. Mraz je bil izredno hud. Najbolj so trpele ladje na nekaterih amerikanskih jezerih in pa vlaki, ki so obtičali v snegu. ;Parnik »Saint Louis« na katerem se je peljal amerikan-ski poslanik v London k pogrebu svojega tasta, je mora! ostati dva dni zunaj pristanišča.
Štirinajstletni zastrupljavec. — Pred kazenskim senatom v Par,izu je stal štiri- • najstletni Marcel Potier. S sobarico svojih starišev je imel ljubavno razmerje in ker je ona vedno zahtevala denar, je začel Marcel krasti denar očetu. Čez čas je padel sum na Marcela, ki se je hotel dogovorjen s svojo ljubico iznebiti očeta, kateremu je del 20 krat zaporedoma male količine sublimata v juho, vsled česar je oče zbolel. Kazenski senat se je izrekel inkompetentnim in vsa zadeva pride pred porotno sodišče.
(Dalje na četrti strani.)
Velika tovarna
(blizu kolodvora)
v kateri so se izdelovala dvokolesa z najlepšimi in dobrimi stroji, veliko poslopje in vodna moč blizu Celovca v lepem kraju — jako pripravno za letovišče — vse skupaj z stroji vred je stalo skoraj milijon kron. Sedanja cena K 100.000 i vsem skupaj. Stroji so porabni za različna dela in skoraj novi ter mnogo več vredni.        ,f
Ose skupaj se proda takoj.
Plačati je treba le polovico v gotovini.
Pojasnila daje
Anton Ren ko, trgovec
v Celovca, (Klagenfurt).
Princ Broglie na Francoskem se je
ločil od svoje žene, katera nastopa sedaj pod imenom Marica kot šansonetka, med tem ko je iztaknil princ v sebi velik pevski talent in poje po raznih glediščih pod umetniškim imenom »Stelio«. Prinčevi sorodniki se boje, da nastopi ta neugnanec tudi v Parizu, zato so se obrnili na policijo s prošnjo naj prepreči ona vsak njegov nastop v Parizu.
Tri morilce so zaprli v Parizu. — Ha-melet, Bavard in Letkon so vspavali vdovo Cailland, hišnico v ulici Orchampt, jo zadavili in jo oropali vsega denarja, katerega je prejela hišnica kot najemnino za mesec januar.
Zvezda-repatica Haliey, — Učenjaki, astronomi pričakuejoj z mrzlično napetostjo pojavljenja znamenite zvezde repati-* ce po imenu Hallev, ki jo bo možno opazovati v spomladi t. 1., potem, ko se je prikazala leta 1758 in zadnjič leta 1835. Ta zvezda repatica je največja in najkra-snejša, kar jih pozna moderna astronomija. Zato se učenjaki že pripravljajo na važna znanstvena opazovanja.
Odkril jo je slavni astronom Hallev, ki je po njem dobila svoje ime. Hallej je bil namreč prvi, ki je 1. 1682 prorokoval peri-jodično povračanje te zvezde in je napovedal prvega za 1. 1758. Kakor je izračunal, tako se je tudi zgodilo. Točno 1. 1758. se je prikazala oznanjena repatica; žal da Hallej sam ni imel zadoščenja, da bi jo videl, ker je umrl že popred.
Leta 1835 so napravili nadaljna znanstvena opazovanja o tej zvezdi repatici, o kateri se ve, da se je pojavila v gotovih razdobjih že v prastarih časih. Dejanski jo omenjajo kronike že izza vničenja Jeruzalema. Opisujejo jo v obliki goreče sablje, znamenje, ki so je tedanji prebivalci smatrali kakor naznanilo pokončanju svetega mesta.
Sploh je veljala ta repatica za proro-kovalko vojske in ta vraža se je ohranila do današnjega dne. Prva slika te zvezde se nahaja v arhivu mesta Tharieuse. Tam hranijo preprogo, ki je v njo vpletena podoba te zvezde v jako fantastičnih obrisih.
Iz kake materije obstoji ta zvezda, tega doslej ni bilo možno dognati z gotovostjo. Vendar se ve, da vsebuje kar-bolno kislino. Zvezda-repatica Hallev bo vidna tudi s prostim očesom 16. marca t. - L, ko doseže največji sijaj v jutranjih urah. Opazovati bo jo možno pa tudi o polunoči dne 19. aprila in 20. maja. Ta zvezda-repatica je oddaljena od naše zemlje blizu dvanajst milijonov kilometrov.
Indijski zakladi na odru. — Gledališče Empire v Kalkuti je obhajalo 25 letnico svojega obstanka in vprizorilo ob tej slav-nosti novo opereto ^Kralj v Kadoniji«. Igralke so ime'e na sebi dragocenosti za 10 milijonov .Neka tvrdka je te dragocenosti le posodila za en večer. Tako je imela glavna pevka tijare z dijamanti, verižico okrog vratu s 130 briljanti, zapestnico s 32 velikimi safirji. Kralj v opereti je nosil 150 let staro dragoceno krono, katero so svo; čas nosili vladajoči indijski knezi. Druga pevka je imela verižico v vrednosti enega milijona, njena koleginja pa z briljanti posuto obleko za pol milijona mark. 50 redarjev je čuvalo med predstavo te dragocenosti, ki so se koj potem zopet vrnile tvrdki.
Trotoir se je udri v Chicagu in sicer pred trgovino »Boston-Store«.- Nad 30 oseb je padlo v globočino, do sedaj so dobili enega mrtveca.
Roosevelt, prejšnji predsednik Združenih držav Severne Amerike, je na svoji ekspediciji po centralni Afriki dobil sedaj novo, še.neznano žival in tudi mnogo še neznanih rastlin. Vse to prinese Roosevelt s sabo za nacijonalni muzej v Wa-shingtonu.
Krotilko Russel lapadel med predstavo velik leopard v »Hubertus muzeju« v New-Yorku ter jo tako razmesaril, da bo težko okrevala. Med občinstvom je se-. veda vladal strah in panika.
Skrivnosten umor v Sofiji. — V tako-zvanem ciganskem okraju mesta Sofije so našli redarji na cesti uslužbenca državne •Železnice, Kočo Spasova, s preklano glavo. Krvava sled je vodila redarje v hišo gospe Elene Budinove, katera ima prekrasno hčer Zofko. Obe so zaprli. Do sedaj se še ne ve prave zveze med tema dvema ženskama in med umorom.
Sir Ernest Shackleton, pogumni raziskovalec južnega tečaja, je predaval v pondeljek zvečer na Dunaju pred izbranim občinstvom o svoji zadnji ekspediciji. Dne 6. avg. 1907. je zapustil Shackleton na ladiji »Nimrod« Angleško. 1. jan. 1908. je zapustila ta ladija Novo Zelandijo, od koder se je začelo pravo potovanje proti tečaju. Na ladiji je bilo 37 ljudij, 9 psov, ki so se tekom zime pomnožili na 22, 10 ponijev za sani in avtomobil. Največji mraz, katerega je ekspedicija doživela, je bilo 50° C pod ničlo. Od 22. aprila do 22. avgusta (v tem času je polarna noč) so pisali, risali in preiskovali. Pozneje so se napotili proti južnemu tečaju, od katerega so bili oddaljeni le še 176 km; od tu so se pa morali vrniti dne 9. jan. 1909., ker če ne bi jim zmanjkalo živeža. Drug del ekspe-dicije je tačas dobil magnetični tečaj. Obe ekspediciji sta napravili po ledu 4808 km. Okrog južnega tečaja so dobili do 100 novih hribov, nadalje oglje in okamenine gozdnih dreves, kar kaže, da je bilo svoj čas na tem kraju vse drugo podnebje: Po 449 dneh odsotnosti se je vrnila ekspedicija v Novo Zelandijo. Najhujši sovražnik je bil grozen veter, blicard po imenu. Na tem svojem potovanju je kinematogra-firal mnogo zanimivih stvarij Shackleton in te podobe spremljajo njegova predavanja. Iz Dunaja pojde predavat v Budimpešto.
Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač.
Mali oglasi*
najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obselneJSi se raftma za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejse inseriranje za trgovce ta obrtnike.
Koliko Je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici,
v.kjer
i mnjhnn.
Odda
gg   meblovana soba s prostim vhodom ••   v I. n:ulstr. na Kontu š'. II.
Rabite zmiraj
Eustotnaticus
dr. Alfonza Hilani ja.
Najboljše čistilo za zobe.
Dobiva ge v Drašku ali v tubah v parfimeiijah,
niirodilnicah in lekarnah. Za prodajo na debelo
se je obrniti na g; dr. Alf. Milanija v Veroni v
Italiji, ali pa v Koverettu — Trentinsko.
Prostovoljna razprodaja.;
V nedeljo, dne 9., 16., 23., in 30. januarja 1910. se bo vršila prostovoljna razprodaja graščine VRTOČE pri Mirnu (Goriško), obstoječe iz 220 goriških njiv (Campo) hrastovega in kostanjevega gozda ter akacijevega koloseka in iz 154 njiv polja, travnikov, pašnikov in vinogradov. Dalje iz jako prostornega gradu z zgodovinsko kapeaco iz francoskih časov, raznih hlevov in kleti, nt drugih kmečkih poslopij, ležečih na samem sredi njiv, travnikov in boste, ki so za kolone posebno pripravna.
Ves svet je v najboljšem stanu, jako rodoviten, posebno senožeii in njive v ravnini ob reki Vipava, in jako ugoden ža vinorejo, sadjerejo in vrtnarstvo. Prodajalo se bo v poljubnih kosih, pa tudi vse skupaj. Od gozda se proda les sam, ali s svetom vred. Hrasti so jako pripravni za pilote, za ograje in za kole, ker so jako dolgi in primerno debeli ter ravni. Akacijevega kolja je več vagonov.
Cela graščina tvori en kompleks, je obdana od reke Vipave, ima lepe dovozne ceste od vseh strani ter je oddaljena od mesta Gorice po novem mostu :!/4 tire peš, od kolodvora Rubije-Sovodnje pa 1 uro peš. Iz gradu je lep razgled na Gorico in goriško polje. — Cela graščina bi bila jako sposobna za večjega živinorejca, ali konjerejca oziroma za kake graščake ali redovnike, ker poleg gori navedenih ugodnosti, se dobi mnogo raznovrstne divjačine (zajce, katorne, srne, lisice in celo divje mačke), ter je tudi bogat ribji lov 14 km na dolgo f>o obmejni reki Vipava.
Plačilni pogoji so jako ugodni ter se naznanijo kupcem pred razprodajo.
N?tančnejŠa pojasnila daje graščinski čuvaj v Vrtočah ter graščinsko oskrbnistvo v Gorici, Via dei Capppnceini štev. 2, II. nadstropje.
Oskrbnistvo graščine VRTOČE pri  Mirim.
Lekarna    Cristofoletti v gorici na travniku.
Trskino (štokfiževo) jetrno olje. Fosebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica teq* olja naravno, rmene barve po K V40, bele barve K 2-Trskino ielesnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebnu priporočljiva ofvokom   in  dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
TrsKino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem so ozdravijo v kratkem časti z gotovostjo j vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.                               ¦
Cena prte steklenice je l krono 40 vinarjev.
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegfle, preiSče se vedno v mojem kem. laboratoriju
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim   M.  odjemalcem glede Cistote in |
=====   stalne sposobnosti za zdravljenje.   =
Gristofolettijeva pijača I* kine in železa.
najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. =   Ena steklenica stane 1  krono   60 vinarjev.   —
.»Goriška ljudska posojilnica
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Tolaffon »t. 79.
Racnn poštne hranilnice Štev. 837.315, Ns občnem sboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilna vloga se   obrestujejo po 4»/,%. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni  davek   plačuje posojilnica sama,                                     -                                                     4   *     J
Hranilne vloge se sprejemajo ofi vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po hlL%, na varščino ai zastave in na menjice po 6%.
Slavni sala*! se obrestujejo koncem leta 1903. s 6 %. «aQ^?tr,,# 31. dee,1908.: Zadružnikov 1904 z   deleži v znesku fiHni      '  -Hranilne   vloge:   1,727.304-70.       Posojila: l:.*MKr' "~ Ro8ervni zaklad: 90.230-05  - Vrednost hiS: 111 765'23.
Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanalu
ima na prodaj
po zmerni ceni:
14.000  kolči  .Riparia  portalis"  in 4000 kolčl „Riparia monticola \
Obrniti se je v tej zadevi do društvenega blagajnika g. Franca Oorjup v Gorenjlvasi pri Kanalu.
Popolnoma nova kočija
z usnjato streho
za enega hoja zi Mta
je na prodaj.
Kje, pove upravništvo „Soče".
Ko zdaj že vsak po zraku leta, bodočnost zračim se obela, le vsak *OHO» naj si prišpopa, da mu ne bo pretežka noga. Kdor pa ne mara pod  nebo, po zemlji rabi naj
J. Medved, Gorica
Tekate, Josijia Verdi št. 32.
-^Msrs^-sMarjMjrrMBi
Jato ugodna prilika za Slovence.
Proda se takoj
lepo posestvo obsegajoče okoli 50 60 oralov; jako dobre njive in travniki na ravnini, lep gozd za sekati in lepo poslopje z mlinom, žago in kovačijo. Vodno moč se lahko poviša do 200 konjskih moči. Samo vodna moč je vredna več kot 20.000 kron. Posestvo z vsemi pritiklinami se proda za 60.0f,0 kron. Polovico je treba plačati v gotovini. Posestvo leži v bližini Celovca in je jako pripravno za vsako kupčijo. — Posestne pole so na razpolago. Ako Si kdo ogleda posestvo, je tudi gotovo kapi.
Natančneje   se  izve   pri    g.   Antona Renko, trgovca v Celovca.
Ivan Kravos
na Komu ftl. II. SiRiSi na Kornu št. II
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v popravo različne koleseljne in ======= o8yek. =========
tiprauila se izvršujejo ločno. ¦W      Cene zmerne.