Gcfo^^js*«! qias. d o o . Zosova t. Kran) izbePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. VAS SVE lOVAI KC ZA BORZO IN VRKDNOSTNK FAPIR.IK frodaja ■^otTsvew Gorenjska Banka 04/20^-44-14) w Gore^ijska ban^'^ rt i, Kmhi Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 33 - CENA 200 Sit (16 HRK) ,Kranj, sreda, 28. aprila 2004 Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo bodo po vsej državi potekale številne slovesnosti. Na Gorenjskem bo največja na Tromeji. .iE > • i . < v.- Škofjeloški otroci so že prejšnji teden pozdravili vstop Slovenije v Evropsko unijo. Foto: Gorazd Kavčič Škofja Loka - Čeprav 1. maja praznujemo praznik dela, bo letos pozornost slovenskih državljanov bolj usmerjena na težko pričakovani vstop mlade države v evropsko družino. Tri dni pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo (EU) se tako kot v drugih devetih novih Članicah državljani sprašujejo predvsem eno: kaj nam bo polnopravno članstvo v EU prineslo, dobrega in slabega. Učenci osnovne šole Cvetka v Golarja iz Škofje Loke svetujejo: "Pogumno v Evropo!" Pod tem imenom je minuli petek na OS Cvetka Golaija potekala ena prvih prireditev v Sloveniji ob vstopu v EU. Skofjo Loko je ob tej priložnosti obiskal tudi danski veleposlanik v Sloveniji Lars Moller, ki je prisotnim sporočil: "Od osamosvojitve je vstop v EU za Slovenijo drugi veliki doseženi cilj, v katerega je mnogo napora vložila celotna slovenska družba. Vaša država je najbolje pripravljena od vseh novih članic, zato bodite na to ponosni. Toplo dobrodošli v Evropski uniji!" Danski veleposlanik je še toliko bolj ponosen, ker se je leta 1993 ravno v Koebenhavnu postavil temelj odločitve o novi širitvi EU. Na Danskem pa so kasneje tudi uradno sporočili, katere države naj bi postale nove članice. Slovenija bo slovesno pričakala ta pomemben dogodek. 30. aprila in 1. maja bodo po vsej državi 4 potekale slovesnosti, seveda tudi na Gorenjskem. Tako bo zadnji aprilski dan velika slovesnost potekala na tromeji med Slovenijo, t Avstrijo in Italijo. Začela se bo ob 11. uri, ko bodo na stičišče treh držav prispeh njihovi predsedniki vlad, itahjanski Silvio Berlusconi, avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in slovenski Anton Rop. Osrednja državna slovesnost bo v petek potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, ko bo državljanom spregovoril tudi predsednik države Janez Drnovšek. O slovesnostih, ki bodo potekale po gorenjskih občinah, pišemo na peti strani. Simon Šubic Slovenlia nova iveida Evrope ŠE 3 DNI Saša Kristan na Bevkovem stolu Kranj - Svet Mestne občine Kranj je v sredo potrdil mandat Saši Kristan iz Stražišča, ki je tako v svetu nadomestila pokojnega Nikolaja Bevka. Kristanova, ki je bila naslednja kandidatka na listi SDS, je znana predvsem kot predsednica nadzornega odbora mestne občine. . H. J. v ^ Iskraemeco ima novo upravo Nov aparthotel v Mojstrani % Kranj - Pretekli četrtek se je na tiskovni konferenci predstavila nova uprava kranjske družbe za proizvodnjo električnih merilnih naprav Iskraemeco, ki jo je teden poprej imenoval nadzorni svet te družbe, ki mu predseduje prof. dr. Jože Mencinger. Kot je znano, so v Iskraemeco po kratki in hudi bolezni izgubili predsednika uprave Nikolaja Bevka, za katerega bi lahko rekli, da je simboliziral razvoj nekdanjega tozda Iskra Števci, v svetu najbolj uveljavljeno slovensko multinacional-ko Iskraemeco, katere izdelki z blagovno znamko Iskra so v svetu najbolj razširjeni slovenski proizvod. Novo upravo vodi Slavko Vi-dic, sestavljajo pa jo še Kari Rozman, mag. Aleksander Igličar, dr. Miro Rozman ter delavski direktor Marjan Ga-šperlin. V četrtek so poudarili, da bodo nadaljevali uresničevanje strategije te družbe, pri čemer bo najzahtevnejša nalo- Novi predsednik uprave Slavko Vidic je predstavil nov trifazni elektronski števec, zgrajen modularno na povsem novem čipu, ki bo jedro proizvodnje v prihodnjih treh letih in z njim so prehiteli konkurente. ga zagotoviti delo zaposlenim. Klasične indukcijske števce vse bolj izpodrivajo elektronski, za katere bodo potrebovali le tretjino delavcev, ki sedaj izdelujejo klasične Števce, zato v dogovo- rih z avtomobilsko industrijo iščejo nove programe. Do leta 2007 naj bi število delavcev zmanjšali za približno 200. Podrobneje o tem na 15. strani. y v Stefan Zargi Temeljni kamen za vrtec v Vodicah v Vodice - Zupan občine Vodice Brane Pod-boršek in častna občanka Ljudmila Jeraj sta pri šoli v Vodicah položila teme^ni kamen za bodoči vrtec za prek sto otrok, ki naj bi bil končan še to jesen. Za številne občane in najmlajše je bil to pred dnevi pravi praznik, ki so ga poimenovali z naslovom Veselite se z nami sonca, pomladi in novega vrtca. Vrtec bodo zgradili letos in prve najmlajše prebivalce občine Vodice naj bi po načrtovanem programu sprejel že konec leta. Občina je v letošnjem proračunu zagotovila za gradnjo blizu 200 milijonov tolarjev. Zasnovan je v treh razgibanih povezovalnih objektih. Šest igralnic bo v pri- tličnem objektu v terasah, ki se bodo odpirale proti jugu. Iz njih bo izhod na igrišče. To zdaj v 106 let starem objektu v Vodicah z igralnicami v prvem nadstropju ni bilo mogoče. Sicer pa bodo v osrednjem prostoru v novem vrtcu imeli lahko tudi različne skupne razgibalne vaje in prireditve. V vrtcu bodo tudi prostori za različne dejavnosti. Načrtujejo tudi ureditev velikega igrišča. Z gradnjo novega vrtca bodo v občini na željo staršev tudi jeseni še ohranili enoti vrtca v podružnični šoli v Utiku in na Skaručni. Zaprli pa bodo vrtec v prek sto let stari zgradbi v Vodicah in vrtec v Zapogah, ki je v zasebni hiši. Andrej Žalar V Mojstrani bodo v letu in pol zgradili nov aparthotel na nnestu hotela Triglav. Mojstrana - Predstavniki Lo-kainvesta, d. o. o., so minuli četrtek pri Katr' na Dovjem predstavili idejno zasnovo gradnje novega aparthotela v Mojstrani, ki bo stal na mestu sedanjega hotela Triglav. Predstavitve so se udeležili župan občine Jure Žerjav, predsednik krajevne skupnosti Bogdan Janša, predsednik Turističnega društva France Voga in številni drugi krajani, ki so z veliko dobrodošlico in navdušenjem sprejeli gradnjo novega hotela v Mojstrani. Mojstrana bi - tako so zapisali v vabilu - pravzaprav morala biti slovenski Chamonix, saj ima čudovito lego in izhodišče v raj čudovitih Julijcev. "Toda Mojstrana je bolj čudna kot čudovita, saj Še poštene gostilne ne premore, kaj šele hotela. In tako lahko z žalostjo ugotovimo, da je Mojstrana sicer velika kot britof v Chamonixu, ampak dvakrat bolj mrtva ..." V zadnjem času se sicer prebuja, saj so v okviru CRPOV dobili zanimivo stavbo pri Katr', kjer so na voljo domače dobrote in izvirni spominki, oživljajo Triglavske pravljice, zasebni kapital je pognal žičnico, tu so tekaške proge, plezalna stena v Mlačci. Zdaj pa se je na veliko zadovoljstvo krajanov pojavil še investitor, ki bo obudil hotelsko dejavnost, ki jo Mojstrana nujno potrebuje. Direktor Lokainvesta Andrej Maj-ce in Jože Krive iz Mojstrane kot predstavnik projektanta sta predstavila investicijo, ki je vredna okoli tri milijone evrov. Aparthotel v Mojstrani bo grajen v alpskem slogu, idejno zasnovan pa je v obliki podkve: gručasto naselje z restavracijo v sredini. Na vzhodu in zahodu so apartmaji in sobe, stavba bo v višini sedanjega hotela. Zdaj projekt čaka še programska zasnova. Po besedah direktorja VVodicah bodo imeli nov sodoben vrtec. Foto: Tina Dok Lokainvesta, ki bo po dograditvi hotel predal upravljavcu, so veseli, da bodo lahko gradili v tako čudovitem okolju, ponudba hotela, ki bo imel tri ali štiri zvezdice, pa bo prilagojena zahtevam gostov, ki bodo prihajali: tako bodo na voljo športni rekviziti, kolesa, fitnes in druga ponudba. V hotelu bo kakih 60 sob in deset do petnajst apartmajev, v kleti pa bodo garaže. Aparthotel naj bi gradili osemnajst mesecev, zato bodo prvi gostje v njem silvestrovah že ob koncu prihodnjega leta. Darinka Sedej D D D D D 0 1 D O O- CN CN « Poklicali smo vas v Tržič! Zaradi dobrega odziva prebivalcev Tržiča smo nadaljevali klicno akcijo pridobivanja novih naročnikov v Klicnem centru slepih in slabovidnih. belc/imo čas! Kar 98 poklicanih se vas je odloČilo, da boste časopis Gorenjski glas redno brali vsak torek in petek ter tako postali naročniki. Tudi tokrat smo vam zastavili dve vprašanji. Zanimalo nas je, ali vam je všeč vsebina časopisa Tržičan. Rezultati so pokazali, da je všeč predvsem »najstarejšim« (79 odst.), kajti njihova povprečna starost je bila 50 let, všeč ni nekoliko mlajšim, njihova starost je v povprečju 48 let, tisti, ki pa ga ne poznajo, pa so stari 43,7 leta. Sledilo je drugo vprašanje: »Vam je všeč program Radia Gorenc« Tudi v tem primeru večina Tržičanov meni, daje radio dober (58 odst.). Tisti, ki ga radi poslušajo in so sodelovali v anketi, so v povprečju stari 49 let. 51 let pa je starost tistih, ki jim program ni po volji. Zanimiv je podatek, da je kar 34 odstotkov vprašanih dejalo, da Radia Gorenc sploh ne poznajo. Njihova povprečna starost je malo manj kot 52 let. Tiste, ki ste se odločili, da boste časopis prejemali na vpogled, bomo v prihodnjih dneh spel poklicali iz Klicnega centra slepih in slabovidnih in vam ponudili ugodne naročniške pogoje in lepo darilce, če boste želeli postali naš naročnik. V Klicni center slepih in slabovidnih nas lahko pokličete tudi sami in se naročite na časopis. Dosegljivi smo po tel.: 04/517-00-00, vabimo pa vas tudi, da si ogledate našo spletno stran www.css-sl.si Klicni center, Matevž Pintar Vam je všeč vsebina časopisa Tržičan? DA NE NE VEM NE POZNAM 99 O 100 200 300 400 500 600 700 Vam je všeč program Radia Gorenc? DA > • NE NE VEM NE POZNAM 90 100 150 200 250 300 390 400 490 □ MOŠKI BŽENSKE Sreda, 28. aprila 2004 AKTUALNO/ info@g-glas,si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Vodni KOMENTAR Vodni park Bohinj bodo odprli konec maja, v katerem bo skoraj štiristo kvadratnih metrovvodhih površin. Ljubljana - Sredi aprila so predstavili novosti letošnje turistične ponudbe, med katere spada tudi Vodni park Bohinj. Njegovo odprtje so doslej že nekajkrat napovedali, konec maja pa ga bodo,jpo besedah direktorja pod|fetja MPM Engineering Boštjana Cokla, naposled le odprli. Vodnemu parku se je že slabo pisalo in tudi domačini niso več verjeli, da se bodo veliki obeti uresničili. Kot je zatrdil Čoki, bo sredi maja tehnični pregled objekta, v velikem slogu pa ga bodo odprli konec maja. V Bohinju si od njega veliko obetajo, predvsem veliko gostov in konec zimskega mrtvila. Gre za velik, vodni park obsega kar 3500 kvadratnih metrov, od tega 360 kvadratnih metrov vodnih površin, in zahteven projekt, ki bo investitorja, podjetje MPM Engineering, stal 1,1 milijarde tolarjev. Dobrih 75 odstotkov je zagotovilo omenjeno podjetje, 70 milijonov tolarjev so pridobili od ministrstva za gospodarstvo, bohinjska občina pa za svoj 24-odstotni delež že iŠče najboljšega kupca. V vodnem parku je zaposlenih 17 delavcev, večina domačinov, direktor je Franc Kramar, bivši bohinjski župan in sedanji občinski svetnik, Čoki pa je dejal, da se bo z nočnim klubom odprlo še vsaj sedem delovnih mest. Poleg rekreacijskega bazena, bodo v vodnem parku Še manjši bazeni, plezalna stena, slapovi, gejzirji, v prvem nadstropju bodo savne z odprto teraso in fitnessom, v kleti wellness cen- ter, niso pa pozabili tudi na nočni klub. Objekt, ki bo namenjen zdravemu življenju in aktivnemu počitku, bo odprt vse dni v letu, hkrati bo lahko sprejel 250 kopalcev, voda v bazenih bo ogrevana na 33 in 36 stopinj Celzija, po Čoklovih besedah pa je objekt izjemen tudi zradi gradnje, saj bodo kar 85 odstot-. kov energije ponovno vračali v sistem, in zaradi vstopnic, ki bodo podobne ročni uri, in bodo beležile vse storitve, ki jih bodo kopalci deležni v objektu. "Vodni park je le del projekta, prihodnje leto načrtujemo začetek gradnje hotela s 150. posteljami, trenutno pa že projektiramo podzemni hodnik, ki bo vodni park povezal s hotelom," je pojasnil Čoki. Direktor Turizma Bohinj Marko Lenarčič pa je predstavil ponudbo bohinjskih hotelov; v hotelu Bellevue so uredili poročno dvorano, hotel Zlatorog bo postal bio hotel in se bo vključil v verigo šestnajstih hotelov v Švici in Avstriji, v Kampu Danica pa bodo uredili 50 novih mest za kampiranje. Letos bo gostom na voljo tudi večji in sodobnejši turistični informacijski center v Ribčevem Lazu, parkirišče za Hotelom Jezero Helena Jelovčan Bo župan odstopil? T Vodni park Böhinj ima kar 360 kvadratnih metrov vodnih površin, v bazenu pa poleg slapov tudi plezalno steno. bodo asfaltirali, do začetka julija pa bodo uredili tudi kolesarsko pot od Stare Fužine do Bohinjske Bistrice. "Izdali smo nov turistični prospekt Bohinja v petih jezikih, gostom bo na voljo tudi katalog Julijske Alpe, maja pa bomo začeli z elektronskim sistemom rezervacij. V turistični ponudbi ostaja kartica popustov Gost Bohinja, imetniki bodo lahko izbirali med osmimi izleti," je povedal Le- v • v narcic. Novost bohinjske turistične ponudbe bo tudi kombinirana karta, ki bo nudila 20-odstotni popust, Liza Topolnik iz Studia Bomba je pojasnila, da so v omenjeno karto vključeni vožnja s čolnom Bohinj in žičnica Vogel ter prevoz do Slapa Savice. Letošnje Glasbeno poletje v Bohinju bo že sedmo in bo gostilo vrhunske slovenske in tuje izvajalce klasične glasbe, LTO Bohinj in občina Bohinj pa pripravljata tudi veliko praznovanje ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, s katerim se bodo vključili tudi v projekt 10.000 sončnikov za Evropo. V Bohinju letos začenjajo tudi praznovanje ob stoletnici Transalpine -bohinjske železniške proge, saj je bil predor po besedah Klemena Langusa iz LTO Bohinj prebit že leta 1904, prvi vlak je po njej zapeljal dve leti pozneje, zato se bodo prireditve nadaljevale tudi leta 2006. Renata Škrjanc Minulo sredo je večina kranjskih mestnih svetnikov županu Mohorju Bogataju predlagala, naj odstopi, ker je s prodajo petih občinskih lokalov i' svežnju kršil ne le zakon o javnih financah in uredbo, ki narekuje pravila prodaje, pač pa tudi oktobrski sklep mestnega sveta. Pri tem je bilo zanimivo predvsem dvoje: župan, ki je pri-nal, da se je za paketno prodajo lokalov odločil sam, ker je menil, da jih bo tako lažje in bolje prodal, je vedenje, da je ravnal proti zakonu, zanikal. V sredo pa smo iz ust prve občinske pravnice slišali, da je bil na razhajanje razpisa za javno dražbo s sklepom mestnega sveta opozorjen. Pomeni, da ga je kršil zavestno, kar je ne nazadnje lahko tudi podlaga za kazenski pregon in materialno odgovornost. In drugo: dokler po politiku, kar je tudi župan, ''pljuva" opozicija, ni hudega. Je pričakovano. Ko pa se mu odreče celo lastna stranka, v kranjskem primeru LDS, je to začetek bolj ali manj hitre- v ga zatona politične kariere. Zupan se sicer brani, da zgolj zaradi političnih pritiskov ne bo odstopil, vendar je samo vprašanje časa, kako dolgo bo zdržal. LDS, katero je uradno stopil šele lani jeseni, je že oddal odstopno izjavo, vprašanje pa je tudi, kako bi kot župan brez zaupanja in podpore lahko funkcioniral prihodnji dve leti in pol do izteka mandata; kakšno bo njegovo sodelovanje z mestnim svetom, s sodelavci v občinski upravi, z državo in ne nazadnje tudi s Kranjčani, ki so ga izvolili. Zato se zna zgoditi, da bo v naslednjih dveh, treh mesecih, tudi s "pomočjo" pn^akov LDS spoznal, da je zanj najbolje, če se umakne v mirnejšo in manj izpostavljeno službo. Da bo stranka pred državnozborskimi volitvami čista. Medtem ko se po kuharjih že šepeta, kdo bi namesto Bogataja utegnil sesti na županski stol, pa ostaja vprašanje, zakaj je Bogataj v svojem drugem mandatu ostal brez političnih zaveznikov. Samo zato, ker je nepravilno prodal petero občinskih lokalov? Iz bolj ali manj anonimnega direktorja Alpetourjevega Remonta so ga z dobro kampanjo ustoličili na županski stolček; kot alternativo prejšnjemu nepredvidljivemu Vitomirju Grosu pa tudi zato, da bi speljal nekatere velike projekte, kot na primer skladišče Save Tires ter poslovno-trgovska centra na Primskovem in v Majdičevem logu. Mu je po drugi izvolitvi zagnanost preveč opešala ali pa je - kot se govori -bolj kot za druge začel delati za lastno dobro počutje? Kakorkoli že, "paketna" prodaja lokalov na Koroški cesti je presegla rob, postala preveč razvpita, da bi ga celo tako močna stranka, kot je LDS, še hotela opravičevati. Posebno ker pogovori "na štiri oči" o popravi napake niso imeli haska. Samozadostnost pa je bližnjica v osamo. Uspešni na samostojni poti * Občina Šenčur je v petek praznovala svoj praznik. Letos mineva tudi deset let od njenega nastanka. IMGLAS Šenčur - Minuli petek, na dan sv. Jurija, so v Šenčurju že devetič praznovali občinski praznik. To leto je za Šenčurjane še posebej praznično, saj praznujejo tudi deseto obletnico nastanka svoje občine, v kateri danes v dvanajstih naseljih živi okoli 7.500 prebivalcev. "Učinek desetletnega delovanja se vidi tako rekoč povsod: od boljše komunalne infrastrukture pa do boljših razmer za razvoj športa, kulture, izobraževalca in številnih drugih področij življenja in dela naših občanov. Razvoj, ki je viden vsepovsod, je do danes tudi najhujše dvomljivce prepričal o tem, daje bila odločitev za samostojno občino pravilna. Naši kraji so danes lepši, bolj urejeni in prijaznejši za bivanje," je župan Miro Koželj med drugim dejal na petkovi slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Domu krajanov v Šenčurju. Dodal je, da je pred njimi še veliko dela. "Razvoj prinaša nove potrebe in zahteve, čas pa prinaša tudi spremembe in novosti, ki se jim moramo prilagajati in jim slediti. Smo tik pred vstopom v polnopravno članstvo v EU, ki pomeni za našo državo odločilni korak na poti hitrejšega razvoja. Sami se bomo morali potruditi, da bomo izkoristili priložnosti in razvojne možnosti, ki jih Evropa nedvomno prinaša, obenem pa storili vse, da čim bolj ublažimo negativne učinke vstopa," je še dejal Koželj, ki je kasneje podelil občinska priznanja. Zlato plaketo so prejeli člani družine Peternel iz Šenčurja za velik prispevek in trajni pečat družbenemu življenju v občini. Srebrni plakete so prejeli OS Šenčur, krajevna organizacija Rdečega križa Šenčur in Turistično društvo Šenčur, bronaste plakete pa Milan Sušnik, Marinka Štirn in Franc Belehar. Podelili so tudi. spominska priznanja, in sicer krajanom Vogelj in štirim gasilcem iz Luž: Matevžu Kremžarju, Andreju ZuniČu, Metodu Robniku in Romanu Robniku. Kulturni program na tokratni slavnostni akademiji, ki ga je pripravilo kulturno društvo Trboje, je bil zelo domiseln in zato prava osvežitev, s čimer so se strinjali vsi prisotni, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano krajevnega doma. v Šenčurju so letos podelili devet občinskih priznanj občanom in organizacijam. Slavnostne akademije so se udeležili tudi predstavniki nekaterih gorenjskih občin, med njimi tudi radovljiški žiy)an Janko S. StuŠek, župan Nakla Ivan Štular, župan občine Jezersko Milan Kocjan, podžupan občine Cerklje Miha Zevnik in drugi. MinuU konec tedna je bilo v Šenčurju še več drugih prireditev ob občinskem praz-rfiku. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Metadonska ambulanta šele drugo leto Sredi lanskega leta so na Jesenicah začasno zaprli metadonsko ambulanto, ker niso več imeli prostorov. Jesenice - Sprva so prihajale štiri osebe, leta 1999 že 14 do 20 odvisnikov, septembra 2000 je metadon dobivalo 10 oseb, sedaj pa se jih po zadnjih podatkih v Kranj vozi 11 iz jeseniške občine in po eden iz kranjskogorske in žirovniške občine. Ko smo skušali ugotoviti, koliko odvisnikov biva na območju od Žirovnice do Kranjske Gore, se je izkazalo, da točnih podatkov ni. Na Uradu za droge so nam povedali, da so v nacionalnem merilu šele pri izdelavi ustrezne metodologije za zajem podatkov. Kolikor toliko značilno je lahko število odvisnikov, ki se za kakršno koli pomoč obrnejo za center za socialno delo. Po podatkih Kristine Ko-ražya se jih je na jeseniškem lani oglasilo 47, od tega 43 s stalnim bivališčem v jeseniški občini, trije iz kranjskogorske in eden iz žirovniške. Pri tem je treba upoštevati, da je v slednjih dveh višji povprečni življenjski standard prebivalcev inje pričakovati, da odvisniki redkeje posegajo po socialnih pomočeh. Na Občini Jesenice so v okviru Lokalne akcijske skupine predstavniki vseh treh občin menili, da tovrstno ambulanto potrebujejo, in da jo je možno urediti v bližini jeseniškega zdravstvenega doma. V drugih dveh občinah naj ustreznih prostorov ne bi bilo. Zadrega je nastala pri zagotavljanju denarja. Po predračunu potrebujejo 3,3 milijona tolarjev. Jeseniška občina je za ta namen letos rezervirala dva milijona tolarjev in močno računala na sofinanciranje obeh sosednjih občin. Tako v Žirovnici kot Kranjski Gori pravijo, da so pripravljeni še naprej v sorazmernem deležu sofinancirati delovanje metadonske ambulante, urejanja prostorov pa ne. V Žirovnici navajajo, da so prostori lokacijsko v jeseniški občini, da sami večjih problemov z zasvojenostjo na svojem območju ne beležijo in da skupaj z osnovno šolo veliko vlagajo v preventivo. V Kranjski Gori pa se sprašujejo o gospodarnosti vlaganja v tuja osnovna sredstva, o vlaganjih se je potrebno pravočasno in vnaprej dogovoriti, da se zagotovijo proračunska sredstva. Poudarjajo še, da so vsa leta sofinancirali dejavnost, tudi ko niso imeli uporabnikov s svojega območja. Na Občini Jesenice so odločeni (če ne gre drugače, paČ sami), da ponovno vzpostavijo delovanje metadonske ambulante, vendar Šele drugo leto, ko bodo skušali zagotoviti manjkajočih 1,3 milijona tolarjev. Mendi Kokot Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Rajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; za april: 2.300 SIT, drugo četrtletje: 6.500 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel,: 04/ 201 42 48. \ .v GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Sreda, 28. aprila 2004 Uničevanje odpadkov drugače Trzic - Občina Tržič je bila ena redkih, ki se ni pridružila pobudi za ustanovitev centra za ravnanje z odpadki (CERO) na Gorenjskem. Kot ugotavljajo v Tržiču, je bila njihova odločitev pravilna. Doslej so občine vložile nemalo denarja v razne študije in idejne načrte za postavitev sežigalnice odpadkov, a se uresničitev zamisli vse bolj odmika. Sežigalnicam nasprotujejo zlasti prebivalci v okolici predvidenih lokacij zanje, dvome v tako rešitev pa izražajo tudi nekateri strokovnjaki. Pred nedavnim so v Tržiču predstavili novo možnost za uničevanje odpadkov, tako imenovano pirolizo. Gre za termično razkrajanje snovi z visokimi temperaturami, so pojasnili predstavniki podjetja DERICS iz BoŠtanja. Ker ni zraka za gorenje, snovi le tlijo, podobno, kot se to dogaja z lesom pri nastajanju oglja v kopah. Glavna prednost tega postopka je v neškodljivosti za okolje, saj emisije ne presegajo najstrožjih normativov. Drug pomemben vidik je nastajanje energije; 500 ton odpadkov pomeni gorivo za 100 megawattov električne energije. Tako se od 50 do 55 milijonov evrov vredna naložba poplača v 4 do 6 letih delovanja naprav. Reciklaža odpadkov s pirolizo je preverjena v Ameriki, kjer jo uporabljajo že skoraj dve desetletji. V Sloveniji bi zadostovalo 5 do 6 takih naprav, v katerih bi lahko postopno uničili tudi stare odpadke z divjih odlagališč, menijo v družbi iz Zasavja. Kakšno je stališče našega ministrstva za okolje, prostor in energijo, zaenkrat še ni znano. V tržiški občini zberejo na leto od 6 do 7000 ton odpadkov skupaj z industrijskimi. Izrazili so pripravljenost za združevanje interesov Gorenjcev za tak projekt, če bo zanj pokazala razumevanje tudi država. Zavedajo pa se, da je zaradi izkušenj s projektom CERO zaupanje v neznane rešitve še bolj trhlo. Stojan Saje 9 Vredni so časti in spoštovanja Tako kot vsa leta doslej so se tudi letos spomnili tragedije trinajstih partizanov, ki so bili aprila 1942 obkoljeni, pobiti ali ujeti v jami pri Okroglem. Okroglo - V začetku preteklega tedna je minilo 62 let, ko je bilo zaradi izdaje v jami v pečini nad Savo pri Okroglem obkoljenih, pobitih ali ujetih 13 partizanov Kokrške čete, med kateri- v mi je bil tudi Stanko Žagar, sin v narodnega heroja Staneta Žagarja, ki je padel marca istega leta na Planici nad Crngrobom. Letošnja spominska slovesnost je bila v nedeljo, 25. aprila. V kulturnem programu so sodelovale pevke pevskega zbofa Dupljanke iz Dupelj in dramska skupina Živčki iz Nakla. Miha Stefe, ki je pripravil program nedeljske slovesnosti, je dejal, da so zaradi ljubezni do domovine izbrali smrt, ne pa predaje. Vprašal se je, kdo bi si danes upal ravnati enako. Zato je dogodek v jami na Okroglem « Obvoznico bi radi čimprej Začetek gradnje bi občina rada iz leta 2009 prestavila v leto 2006. Mengeš - O obvoznici Mengeš seje začelo resno govoriti že pred petimi leti, ko je država predvidela tudi določena sredstva v ta namen. Vendar so z razveljavitvijo takratnega prostorskega plana obvoznico za nekaj časa izgubili, zdaj pa so znova začeli resneje razmiš^ati o i\jej. Cesta^skozi Mengeš je namreč med najbolj obremenjenimi, saj se skozenj steka ves promet s Štajerske proti Gorei\jski in obratno. Država je zdaj mengeško obvoznico uvrstila v nacionalni program izgradnje avtocest, pri čemer naj bi prišla na vrsto šele v letu 2009. Vendar pa bi v Mengšu začetek gradnje radi pospešili, zato je župan občinskemu svetu predlagal sklep, v katerem zahtevajo, da obvoznico začnejo graditi že prej, in sicer v letu 2006. "Gre namreč za povsem nezahteven projekt, saj cesta nikjer ne vodi skozi naselje. Zato naj bi obvoznico Mengeš na odseku Zelodnik - Vodice začeh graditi najprej," je po- ž S udaril župan Tomaž Stebe. Svetnica Jožica Komatar (SLS) pa je mnenja, da nimajo več kaj lobirati. "Obvoznico bi lahko začeli graditi že v prejšnjem mandatu, ko je država za to zagotovila nekaj čez sto milijonov tolarjev. Zaradi razveljavitve takrat obstoječega prostorskega plana pa je država denar umaknila in kljub našim prizadevanjem, da bi to popravili, do tega ni prišlo," je očitala županu. Pridružil se ji je svetniški kolega in nekdanji župan Janez Per, ki je krivdo, da so ostali brez obvoznice, prav tako zvalil na sedanjega župana. "Pri državi čaka petdeset obvoznic, mengeška pa je bila med prvimi štirimi! Zapravili smo jo povsem po neumnosti." Opozoril je Še, da so prometne razmere v Mengšu kritične, saj ljudje ne morejo niti čez cesto, ogrožena je varnost otrok. Štebe mu je priznal zasluge za obvoznico, hkrati pa je opozoril, da naj bi bil takratni postopek za pridobi- ' tev obvoznice v nasprotju z zakonodajo. "Prostorski plan ni bil nikoli javno razgrnjen," je dejal Stebe in dodal, da je to skupni, mengeški projekt, ne pa projekt župana ali posameznih strank. Njegove trditve glede nezakonitosti prostorskega plana je zavrnila Breda Jamšek (LDS): "Takrat so na področju urejanja okolja veljali trije zakoni, ki med sabo niso bili popolnoma usklajeni. Vendar zaradi tega nobena druga občina ni zavrnila svojih prostorskih aktov." Občinska uprava mora na zahtevo svetnikov do naslednje seje pripraviti tudi osnutek stroškov občine pri pripravi projektov za obvoznico. Mateja Rant del tiste zgodovine, ki se je nimamo pravice sramovati. Marina Urbane, članica vodstva kranjske območne organizacije Združene liste socialnih demokratov, je v govoru dejala, da so partizani iz jame na Okroglem vredni časti in spoštovanja, saj so darovali svoja življenja za svobodo vseh nas, tudi tistih, ki Slavnostna govornica Marina Urbane pred spomenikom na Okroglem. Do jame vodijo urejene in varne stopnice. so jih izdali, in onih, ki jih niso cenili takrat in jih ne cenijo danes. Tako kot takrat se je tudi danes, čeprav v drugačnih razmerah, vredno boriti za svobodo. Danes je to boj za človeka vredno življenje, za pravičnost in za druge vrednote. Tudi za takšen boj je potreben pogum. Evropska unija, v katero se bomo vključili, spoštuje prav tiste vrednote, za katere so padli partizani iz jame na Okroglem. Proslavo, ki je bila tudi v počastitev 27. aprila, dneva upora in obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, in L maja, so nekateri izkoristili tudi za obisk jame v pečini nad Savo, do katere vodijo sedaj urejene in varne stopnice. Vsi, ki so sodelovali pri obnovi, so bili zato v nedeljo deležni številnih pohval! Jože Košnjek o dimnikarski službi še enkrat Mestni svet bo prisluhnil tudi Dimnikarstvu Dovrtel, ki ugovarja poročilu komisije. Kranj - Petčlanska komisija, ki je na zahtevo mestnega sveta vzela pod drobnogled delo in cene Dimnikarstva Dovrtel, občinskega koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev, je na podlagi obsežnega dela - zlasti primerjave cen meritev emisij dimnih plinov iz kurilnih naprav v drugih občinah ter pregleda kakovosti opravljenih storitev - v sredo svetu mestne občine Kranj poročala o svojih ugotovitvah, ki za koncesionarja niso ravno laskave. Med drugim še ni vzpostavil zahtevanega katastra kurilnih naprav, močnejših od 50 kW. Ne le, da je vanj do srede aprila uspel zajeti le 188 od skupaj 242 objek- tov, kataster je tudi vsebinsko pomanjkljiv, saj ne vsebuje vseh elementov, ki jih predpisuje odlok o dimnikarski službi, je ugotovila komisija. Komisija je mestnemu svetu predlagala tudi nekaj konkretnih potez. Občina naj bi Dimnikarstvu Dovrtel odpovedala opravljanje meritev po koncesijski pogodbi, opravljal bi jih še pol leta po odpovedi, hkrati pa izgubil "prednostno'' pravico pri novi podelitvi koncesije, ki jo bo po novem za meritve dimnih plinov podeljevala država. S tem komisija pričakuje večjo konkurenčnost na tem področju in nižje cene teh meritev (zdaj 7200 tolarjev). Mestni svet naj bi od». Dimnikarstva Dovrtel teijal tudi odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti, v nasprotnem primeru naj bi mu občina koncesijo odvzela. Občinska uprava pa naj bi že do naslednje seje sveta pripravila tudi nujne spremembe odloka o dimnikarski službi in cenika dimnikarskih storitev. Glede na to, da je Dimnikar-stvo Dovrtel nekaterim članom mestnega sveta posredovalo pismo z naslovom Umazane igre, so svetniki, kljub temu da se na poročilo komisije ni pritožil, sklenili, da prisluhnejo tudi njegovemu mnenju. Zato bodo debato o dragih meritvah in dimnikarstvu sploh nadaljevali na prihodnji seji. Helena Jelovčan Diplome blejskim študentom Bled - Minuli petek so v Višji šoli za gostinstvo in turizem Bled podelili diplome stotim diplomantom. Study je uspešno končalo 54 rednih študentov gostinstva in turizma ter 46 izrednih študentov, od leta 1999 pa je na tej šoli diplomiralo že 375 študentov. Diplome so podelili ravnatelj prof. Janez Šolar, pomočnica ravnatelja Jana Spec, državna podsekretarka z ministrstva za gospodarstvo mag. Darja Radič in predsednik uprave Save, d. d., Janez Bohorič. "Podelitev diplom je tudi del letošnjega blejskega praznovanja, saj bodo mladi diplomanti nov izziv in razvojna priložnost za blejski turizem. Končali smo predavanja in vaje, sledi praksa v podjetjih, kjer bodo naši Študenti dobili praktične izkušnje in bodo lahko preverili svoje znanje," je dejala Jana Špec. Blejska šola za gostinstvo in turizem ima veliko konkurenco, saj v Sloveniji dduje kar 42 višjih strokovnih Šol, vsako leto vpiše 70 Študentov, programe turizma in gostinstva pa obiskuje 600 študentov. Renata Škrjanc Iskra [ SD INDUSTRIJA SESTAVNIH DELOV, d.d. Dne 20.4.2004 je bil v Gorenjskem glasu objavljen razpis, pri katerem je bila izpuščena naslednja točka: 1. VODJA PRODAJE - STRUŽENJE Od kandidata pričakujemo: - sposobnost timskega dela in komuniciranja - starost do 35 let - VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Ponujamo zanimivo in dinamično delo v prijetnem okolju. Kandidata bomo zaposlili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslovu; ISKRA ISD, d.d., Savska loka 4, 4000 KRANJ -Splošna služba, kjer dobite tudi vse informacije. prvem razredu sta sedela skupaj Bobkov in Kalanov ata sta v Selcih praznovala devetdeseti rojstni dan. Francetu in Cirilu je ob častitljivi starosti voščil tudi župan Železnikov Mihael Prevc. Selce - V petek zvečer je bilo v Kulturnem domu v Selcih veselo. Praznovali so rojstna dneva Franca Beštra in Cirila Debeljaka, ki ju domačini poznajo tudi kot Kalanovega in Bobko-vega ata. Na zabavi, ki jo je organiziral Mešani pevski zbor upokojencev za Selško dolino od vodstvom pevovodje Minke mid - zelo so se potrudili - sta se devetdesetletnika prisrčno zabavala. Obiskal ju je tudi župan Železnikov Mihael Prevc, jima voščil, zaigrala pa je še Pihala v ' godba Alples Železniki, pri kateri je Franc pokazal svoj glasbeni talent in zaigral na bobne. Franc Bester in Ciril Debeljak sta se rodila v Selcah in med njima je le sedem dni razlike. Oba prihajata iz kmečkih družin in življenje jima ni ravno prizanašalo. Danes ima France že tri pravnuke, Ciril pa dva. Francetova žena Milka je pokojna že deset let, Cirilova Ivanka pa je stara 82 let. Ciril zelo slabo sliši, pri hoji si pomaga s palico, vendar se še vedno rad smeji. France drugače kot Ciril ne zdrži na enem mestu več kot pet minut, zdravje pa mu za zdaj še dobro služi. Ima rad fotografijo, motorje, nekoč je celo sestavil traktor, njegova ljubezen do petja in glasbe je ne- ustavljiva: igra tudi na bobne. Ko sta Bobkov in Kalanov ata tako sedela za obloženo mizo, se med seboj hudomušno zba-dala, kdo je mlajši, kdo starejši za teden dni, nihče ni mislil na to, da možakarja praznujeta devetdeseti rojstni dan. Alenka Brun, foto: Tina Doki Bo knjižnica sredi maja? Jezersko - Zaradi anonimne pryave, da je na Jezerskem zaprta ki\jižnica in da sploh veČ ne deluje, je v izredni inšpekc^ski nadzor prišla višja inšpektorica za knjižnice. Dosedanja knjižnica v Korotanu je namreč zaprta, saj ne ustreza več sodobnim zahtevam. Že pred časom so se na Jezerskem odločili, da knjižnico preselijo v prostore osnovne šole, kajti le tam bo lahko dobro opremljena tudi z računalniki, kakor zahteva sodoben informacijski sistem. Inšpektorica si je ogledala stare in nove prostore in slednje ocenila kot primerne, zahtevala pa je, da v šestih mesecih vzpostavijo knjižnično dejavnost na Jezerskem. Ko smo župana Milana Kocjana vprašali, ali se bo to zgodilo, je dejal, da so si za rok preselitve in ureditve postavili 15. maj. Sedaj čakajo na razpis za zaposlenega, ki bo vodil knjižnico, saj tega ne bodo mogle početi osnovnošolske učiteljice, kot so mislili spočetka. Opremo za knjižnico pa mora zagotoviti Osrednja knjižnica Kianj, ki pa je po besedah Milana Kocjana v aprilu prav tako imela inšpekcijski nadzor, zaradi česar so morda stvari nekoliko zastale. Sredi maja pa vendarie računajo, da bodo knjižnico, ki bo v kletnih prostorih podružnične šole, lahko že odprii. Za obiskovalce bo odprta dvakrat tedensko, najbrž ob ponedeljkih in petkih, med 16. in 19. uro, pravi Milan Kocjan. D. Ž. Sreda, 28. aprila 2004 GORENJSKA V EVROPSKI UNIJI / inf0@g-glds.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN S kolesom v Evropo Mengeš - Vstop v Evropsko skupnost bodo v Mengšu simbolično počastili s kolesarjenjem po slovenskih deželah. Na pobudo župana Tomaža Štebeta naj bi se zbrali vsi navdušeni kolesarji iz občine in se 9. maja, na dan Evrope, po stranskih cestah skozi Rateče odpravili v Trbiž, mimo Železne Kaple na Pavličevo sedlo in nazaj v Mengeš. Vstop v ES pa so zaznamovali tudi s tridesetimi zastavami Evropske unije, ki so jih že v ponedeljek izobesili na vseh javnih stavbah. M. R. Praznično v Cerkljah Cerkve - Tudi v občini Cerklje bodo javno zaznamovaU vstop Slovenije v Evropsko unijo. Praznovanje bo 30. aprila od 18. ure dalje potekalo pred športno dvorano v Cerkljah, v slabem vremenu pa v njej. Program bosta pripravila Kulturno društvo Lipa Adergas in Kulturno društvo Davorin Jenko Cerklje. Za dobro voljo bo poskrbel ansambel Poljanšek, občina pa pripravlja tudi ognjemet. S. S. V Žireh bo kresovanje v v žiri - Tudi letos bo Konjeniški klub Žiri tradicionalno pripravil prvomajsko kresovanje. Letošnje bo še posebej slovesno, saj bo minilo v znamenju vstopa Žirov in Slovenije v Evropsko unijo. Ob tej priložnosti bodo prvič poleg slovenske in žirovske zastave razvili tudi evropsko. B. B. Berlusconi, Schüssel in Rop na tromeji V petek, 30. aprila, se bodo ob 11. uri na tromeji nad Ratečami zbrali najvišji predstavniki treh držav. Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora je med tistimi slovenskimi občinami, ki so vključene v državni projekt občin, ki bodo - tudi s pomočjo državnih sredstev - pripravile obsežen program praznovanja ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Kranjskogorska občina ima dva termina, oba na tromeji: petek, 30. aprila, in soboto, L maja. Kot nam je povedala prizadevna organizatorka te pomembne prireditve, višja strokovna sodelavka za turizem na kranjskogorski občini Vida Čeme, bo v petek, 30. aprila, ob 11. uri na tromeji nad Ratečami srečanje predsednika slovenske vlade Antona Ropa, avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla in predsednika sveta ministrov Republike Italije Silvia Berlusco- nija. Nastopili bodo kranjskogorska godba na pihala, otroci v narodnih nošah, predstavniki prostovoljnih gasilskih društev in gorski reševalci. Predsednika iz sosednjih držav bodo na meji pozdravili Anton Rop,- župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav, župan občine Trbiž Franco Baritusio in župan občine Pod-klošter Erich Kessler. Ob 11. uri se bo začel program z godbo na pihala, nato pa bodo sledili pozdravni govori županov treh obmejnih občin. Sledil bo simboličen prikaz sodelovanja treh sosednjih držav, ki ga bodo pripravili gasilci treh držav. Ti bodo z obarvanimi curki vode oblikovali vse tri državne zastave, sodelovali pa bodo tudi gorski reševalci. Nato bodo državniki imeli slavnostne govore, odkrili bodo spominsko znamenje, poleg godbe pa bo nastopil tudi Andrej Šifrer s svojo skupino. Na prizorišče se bodo spustili padalci, godba bo zaigrala Odo radosti, za konec pa bodo trije otroci izročili simbolična darila. Državniki se bodo odpeljali na kosilo v Kranjsko Goro. Organizatorji priporočajo primerno obutev. Na tromeji bo stal šotor, kamor se bo v primeru slabega vremena preselilo dogajanje. Udeleženci se lahko povzpnejo iz Rateč, še bolje pa je, če se na tromejo odpravijo iz Podkloštra s sedežnico. Dogodek bosta spremljali RTV Slovenija in avstrijska ORF. Vsi, ki bi se radi udeležili prireditve, se bodo lahko ob 8.30 s kombiji odpeljali «zpred gostilne Šurc v Ratečah. Naslednji dan pa bosta na tro- meji sosednji občini Podklošter in Trbiž Kranjski Gori izrekli dobrodošlico v EU. Prireditev ima naslov Praznujmo skupaj in vse prijazno vabijo, da se je udeležijo. Pripravljajo bogat kulturni program s pevskimi zbori, folklornimi skupinami in pihalnimi orkestri iz treh dežel. Na vrh tromeje bo prispela tudi štafeta miru, okoli tromeje bo organiziran "nordic walking". Prireditev se bo začela ob 10. uri s kulturnim programom in govori županov, nadaljevala pa z druženjem ob veselih zvokih ansambla Gregorji. Gostinska ponudba z vseh strani bo bogata: na naši strani domače, slovenske jedi s klobaso, gobovo juho, potico, na avstrijski z golaževo juho in na italijanski s špageti in sendviči. D.S. Pozdrav Evropi na Ljubelju Tržič - Občina Tržič pripravlja v sodelovanju s sosednjo občino Borovlje svečanost ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ki bo v petek, 30. aprila 2004, na mejnem platoju Ljubelj. Ob 15. uri se bo začelo bogoslužje v bližnji cerkvi sv. Ane. Uro pozneje bo na vrsti program z Romano Krajnčan in klovni za otroke. Ob istem času bo tudi zabavno tekmovanje gozdarjev z obeh strani Karavank, ki se bodo pomerili v ugotavljanju starosti drevesa, zabijanju žeblja v les in podobno. Ob 17. uri se bo začel kulturni program, v katerem bodo nastopali moški pevski zbor Maj, folklorna skupina Karavanke, plesni klub M, ansambel harmonik in pihalni orkester Tržič s slovenske strani ter mestni zbor, godba na pihala, moški pevski zbor Alpenrose in komorni zbor SPD iz Borovelj, mešani zbor Pev- « Tradicionalno kresovanje na Križni gori v Skofja Loka - Občina bo v sodelovanju s Knjižnico Ivana Tavčarja predstavila knjige in zastave Evropske unije v mali galeriji Občine Skofja Loka (Žigonova hiša). Slavnostno odprtje razstave bo 30. aprila ob 11. uri s kulturnim programom, ki ga pripravlja Glasbena šola Škofja Loka, in županovim nagovorom. Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka bo skupaj s Šmarničnimi romarji iz Žirov organiziralo 30. aprila ob 14. uri pohod iz Škofje Loke do Križ pri Tržiču. Tam bodo prenočili, naslednji dan pa nadaljevali pot do Borovelj na avstrijskem Koroškem. V nedeljo, 2. maja, bodo odšli na Gosposvet- _ sko polje, si ogledali knežji kamen in darovali mašo za domovino v cerkvi Gospe Svete. Na dan vstopa, 1. maja, bo na Križni gori ob 11. uri potekalo medobčinsko sindikalno srečanje s tradicionalnim pohodom, ki bo tokrat evropsko obarvan. Kulturni program bodo oblikovali učenci OS Cvetka Golarja in Mestni pihalni orkester Škofja Loka, slavnostni govornik pa bo župan Igor Draksler. Isti dan bo škofjeloški slikar Rado Dagarin pripravil razstavo del na Mestnem trgu. B. B. skega društva Sele, moŠki dvojni kvintet Singerberg in duet Oraže s klarinetom in štajersko harmoniko z avstrijske strani. Med nastopi bodo člani Konjeniškega društva Naklo predstavili razvoj transporta čez prelaz Ljubelj, igralci pa bodo ponazorili pomembne zgodovinske osebnosti, ki so prečkale ta prelaz. Od 20. ure dalje bo na ploščadi koncert hišnega ansambla Avsenik, ob polnoči pa bo nebo razsvetlil ognjemet. Na prireditvi, ki bo občino Tržič stala okrog 4 milijone tolarjev, pričakujejo okrog 3000 ljudi. Zato bodo poskrbeli tudi za organizirane prevoze. Avtobusi bodo vozili med 15.30 in 20. uro z avtobusne postaje Tržič, parkirišča na križišču v Bistrici, avtobusne postaje Križe, parkirišča pred nekdanjo OŠ Zali rovt, od gostišča Leja in stavbe TGT v Podljubelju. Vračali se bodo med 23. in 1. uro v prvomajskem jutru. Stojan Saje Veriga ljudi čez Karavanke v nedeljo, 2. maja, bo v okviru avstrijskega projekta Pozdravljen, sosed - Hallo Nachbar - in v pridružitveni pozdrav Sloveniji, ki vstopa v Evropsko skupnost, zanimiva prireditev z imenom Veriga ljudi preko Karavank. Organizatorji, tudi gorenjske občine, pozivajo ljudi s Koroške in Gorenjske ter Slovenije, da se v čim večjem številu zberejo na naši strani na Belci, na koroški strani pa v Ločah, nakar bodo sklenili roke in se povezali prek meje. Ob 8. uri zjutraj naj bi se na naši strani zbrali na Belci in začeli vzpostavljati verigo prek sedla Jepca. Ob 14. uri bo sveta maša v treh jezikih, nato pa druženje pod geslom Pozdravljen, sosed. Prireditev naj bi bila množična, saj za verigo ljudi z Belce prek Karavank do Loč ob BaŠkem jezeru potrebujejo kar okoli 30 tisoč ljudi. Poleg po^ zdrava Sloveniji, ki vstopa v ES, organizatorji želijo zbuditi po- zornost mednarodnih medijev na regijo Slovenijo, Koroško in Furlanijo, ^er naj bi vzpostavili veliko tesnejše vezi na kulturnem področju, v Cerkvi, športu in gospodarstvu. Organizatorji pa ob tem želijo še nekaj: na sedlu pod Jepco naj bi namreč postavili novo planinsko kočo Anna - ob podpori ES, s subvencijami občine, dežele in države, s prodajo gradbenih kamnov, s sponzorji in prostovoljnimi sodelavci. Sredstva naj bi dobili iz EU projekta za prekmejne gorske poti. Pobudnik človeške verige prek Karavank Josef Puschan in drugi organizatorji, med njimi tudi župani občin zgornje Gorenjske, vabijo vse, da se prireditvi pridružite! Dovolj je samo priti. D. S. V Šenčurju bodo igrali budnico Šenčur - V Šenčurju vstopa Slovenije v Evropsko unijo ne bodo posebej praznovali, so se pa tega dogodka spomnili že na nekaterih prireditvah ob občinskem prazniku. L maja pa bo Pihalni orkester občine Šenčur po vaseh igral prvomajsko budnico. Začeli bodo že ob 6. uri v Šenčuiju (več lokacij), ob 7.50 bodo igrali v Hotema-žah, ob 8.20 na Visokem in Miljah (več lokacij), ob 9.15 na Olšev-ku, ob 9.30 v Lužah, ob 9.45 v Srednji vasi, ob 10.20 v Voklem, ob 10.35 v Vogljah, ob 11,20 na Prebačevem, ob 11.40 pa bodo budnico zaigrali še v Trbojah. Maja in junija bo pihalni orkester pripravil tudi nekaj promenadnih koncertov, in sicer 8. maja na Visokem, 22. maja v Trbojah, 5. junija na Olševku, 19. junija v Srednji vasi in 24. junija v Vogljah. S. S. Z glasbo in kolesi v Evropo v Železnikih na Rovnu Železniki - Vstop Slovenye v Evropsko unyo bodo v občini Železniki slovesno praznovali na Rovnu (Selca). Organizatorja prireditev sta Klub študentov Selške doline in občina, ki bosta v petek, 30. aprila, pripravila slavnostno prireditev. Ob spremljavi evropske himne Oda radosti v izvedbi Pihalnega orkestra Alples Železniki bodo dvignili evropsko zastavo. Slavnostne nagovore bodo imeli Ivo Bizjak (nekdanji minister za pravosodje), Janez BožiČ (predsednik uprave Dars) in domaČi župan Mihael Prevc. V kulturnem programu bodo nastopili nonet Jubilate in Komorni zbor Kre-mant ter drugi kulturni delavci. Proti večeru bodo tradicionalno prižgali kres, zabava pa se bo nadaljevala s Slonom in Sadežem ter skupino 3 = pjančki. B.B. Krai^j - V petek, 30. aprila, bo od 18. ure naprej na Slovenskem trgu v Kranju prireditev Evropa, prihajamo. Na njej se bodo poleg domače folklorne skupine Sava predstavili še plesalci skupine Lis Primulis di Zampis iz Italije in plesalci iz francoskega La Ciotata. Glasbeno in pevsko bo prireditev popestril Avsenikov tercet: Jožica Svete, Jožica Kališnik in Alfi Nipič s svojimi Muzikanti. Na stojnicah in projekcijskem platnu se bodo predstavile tudi posamezne evropske države in Evropska unija, najmlajši pripravljajo zastavice vseh evropskih držav za obiskovalce prireditve, poleg tega pa se bodo preizkusili še v spretnostni vožnji na poligonu. Zmagovalca čaka kolo, program pa bo povezoval Čarovnik Grega. Opolnoči bo ognjemet, zabava v pozdrav Evropi pa se bo bržkone zavlekla v zgodnje jutranje ure. V nedeljo, 2. maja, pa bo množično rekreativno kolesar- v jenje iz Kianja in Železne Kaple do Jezerskega. Start v Kranju bo ob 10.30, predvideni cilj pa ob 12. uri pri Planšarskem jezeru na Jezerskem, kjer bo za kolesarje z obeh strani meje kul-turno-zabavna prireditev; Svoje sodelovanje v kolesarski karavani so obljubili tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor in nekateri župani. H, J. Praznovanje s sosedi Jezersko - Na Jezerskem bodo vstop Slovenije v Evropsko unijo slavili dVakrat. V petek, 30. aprila, bo občina na heliodromu pri Planšarskem jezeru priredila slovesnost s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili pevski zbor SPD Zarja iz Železne Kaple ter kvartet Jutro in nonet Korotan z Jezerskega. Zbrane bo pozdravil župan Milan Kocjan, zazveneli bosta himni Slovenije in Evropske unije, nato pa bodo s kresom naznanili dejstvo, da je Slovenija del EU. Naslednjega dne, 1. maja, pa bo srečanje ob prelomnem dogodku priredil Avstrijski turistični klub (ÖTK), ki pripravlja skupni pohod planincev Jezerskega in Železne Kaple na Pristavški Storžič. Opoldne se bodo sestali na Jezerskem vrhu, kjer jih bodo pozdravili župana dr. Dietfried Haller in Milan Kocjan ter predsednik ÖTK Wolgang Nolz. D. Ž. rs? Cerkev za Evropo Ljublana - Uradno vključitev Republike Slovenije v Evropsko unijo bo počastila tudi slovenska Katoliška cerkev. V nedeljo, 25. aprila, so brali pastirsko pismo slovenskih škofov, v katerem je poudarjeno, da ima vključitev tudi duhovni pomen, saj je unija skupnost držav, katerih temeljne vrednote so krščanskega izvora in so tudi nam pomagale, da smo se ohranili kot narod z lastno kulturo in samozavestjo. Ker nam v Evropi pretijo tudi nevarnosti, morajo kristjani z drugimi državljani Republike Slovenije okrepiti zdravo narodno zavest, ljubezen do domovine, voljo in veselje do življenja ter medsebojno povezanost in solidarnost, so zapisali škofje. Slovenski škofje bodo imeli slovesne maše jutri in v petek, večinoma skupaj s Škofi iz sosednjih mest in držav. Maša za domovino bo jutri, 29. aprila, ob lOO v ^ub^anski stolnici. K njej so razen vernikov povabljeni politiki in člani diplomatskega zbora. Daroval jo bo ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan. Posebno slovesnost pripravljajo na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Slovesnost bo v ponedeljek, 3. maja, ob 13. uri na športnem igrišču, v primeru slabega vremena pa v športni dvorani. Govorila bosta direktor zavoda dr. Anton Jamnik in veleposlanik Evropske unije v Ljubljani Erwan Fouere. Jože Koši\jek n Mojstrska priprava in izbor reprezentančnih iz 25 držav EU gorenjskega avtorja Andreja Ši nosilca najvišjega francoskega kuharskega o številnih drugih evropskih priznanj, kuharja diplomatskih sprejemov itd. 'm. Andrej Šegš: Evropska kuhinja Redna cena v prodaji Knjigo v kakovostni barvni Izvedbi z enkratnimi recepti nove I velike evropske družine lahko § bralci Gorenjskega glasa E naročite po i^emni I prednaročniški ceni z vključenim I DDV za 1.950 SIT + poštnina. I Prednaročniška akcija * darilo o g naročnikom Gorenjskega glasa 9 velja samo do 20« maja letos* ---------------—. . J-. —^ Za naročnike Gorenjskega glasa 1.950 SIT V prednaročniška cena I i barvni EVROPSK h» v X BRALCEM GORENJSKEGft-O Nepreklicno naročam.........izvod(ov) knjige Slasti evropskih kuhinj po prednaročniški ceni za samo 1.950 + poštnina Ime in priimek: Ulica in hišna številka:..................................................................... Poštna številka in kraj:..................................................................... Naročila sprejemamo na naslov: Založba Forma 7, Koprska 94,1111 Ljubljana, po telefonu: 01 25 72 171 (24 ur) ali pa e pošti: forma7@siol.net GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Sreda. 28. aprila 2004 Melhior Golob Prazniki in godovi Poslavljamo se od velikega moža, od enega najbolj uglednih duhovnikov ljubljanske nad-škofije, kanonika stolnega ka-pitlja, od nekdanjega gorenjskega arhidiakona in uspešnega ter priljubljenega župnika, od častnega občana občine Škofja Loka, velikega domoljuba in zavednega Slovenca, prelata Mel-hiorja Goloba. Težko je na kratko opisati tako razgibano, bogato, 90 let dolgo življenjsko pot, zlasti 65 let duhovniške službe. Njegova prva postaja je bil rojstni dom Brezje nad Kamnikom, kjer se je rodil v kmečki družini 5. januarja 1915 oČetu Mihu in materi Jožefi, roj. Omovšek. Rojstni dan je obhajal skupaj z godom 6. januaija. Tako je preživel mladost v družini z devetimi otroki (dva iz prvega in sedem iz drugega očetovega zakona). Dva sta že zelo mlada umrla. Po petletni osnovni Šoli je še! v šentviško klasično gimnazijo. Med počitnicami pa se je rad vračal domov in v njemu tako drag planinski kamniški svet, kjer je poleti petnajst let preživel kot pastir. Leta 1934 se je vpisal na Teološko fakulteto in vstopil v semenišče. Kot je sam dejal, se je odločil za poklic, kjer bi mogel največ koristiti slovenskemu narodu in Cerkvi. Naj omenim v letu poklicev, da je takrat vstopilo v bogoslovje še 17 drugih fantov. V duhovnika je bil posvečen 2. julija 1939. Za novomašno geslo si je izbral besede sv. Pavla: "Molite, bratje, da sam ne bi bil zavržen, ko bom drugim evangelij oznanjal." Njegov novo-mašni govornik je bil mekinjski rojak prof. Vilko Fajdiga. e istega leta 1939 so novo-mašniki poromali v Rim. V spomin na to romanje so v Rimu podpisali izjavo - pogodbo, da bodo za vsakega izmed njih, ko bo umrl, darovali po dve maši. Za tistega, ki bo zadnji umrl, pa so maševali že v Rimu leta 1939. Kolikor vem, je zadnji med njimi prav gospod Miha. Po novi maši je bil nastavljen za kaplana v Škofj o Loko k župniku Jerneju Podbevšku, ki je kanonik in prelat (1915-2004) bil rojak iz Vranje Peči. V Loki je z vsem žarom svoje duhovniške pastirske ljubezni delal kot priljubljen katehet, predsednik prosvetnega in drugih katoliških društev, Marijinih kongregacij in Katoliške akcije. Vendar je že po dveh letih moral, kot večina gorenjskih duhovnikov, bežati pred Nemci. Po vojni gaje tedanji generalni vikar gospod Vovk pričal nazaj. Kakor po čudežu je kmalu dobil dovoljenje, da lahko nastopi službo župnijskega upravitelja v Škofji Loki, potem ko so oblasti izgnale župnika Podbev-ška. On seje nekoliko prej vrnil, a se je oblastem takoj zameril, koje z nekaj besedami pogumno obsodil nečloveško ravnanje z vrnjenimi begunci s Koroškega. V Škofji Loki se je sprva potikal po zasilnih stanovanjih, končno pa le dobil nekaj veČ prostorov v nekdanji Homanovi hiši, kjer je doživel veliko neprijetnosti s strani strank in oblasti. Tako je ostalo skoraj dvajset let, vse do leta 1964. V Loki je začel navdušeno obnavljati duhovne ruševine. Bilje priča trpljenju in mučeništvu še zadnjih ostankov beguncev, zlasti pa vojnih ujetnikov. Obiskoval jih je, tolažil, prevideval, in pokopaval ter blagoslavljal tudi množične grobove v strelskih jarkih na vrhu Kranceljna, hriba nad mestom. V Škofji Loki je začel z razgibanim pastoralnim delom. Bil je velik prijatelj škofa Vovka, zato gaje pogosto vabil na razne slovesnosti in bil v župnišču v Dolenjskih Toplicah tudi priča napada nanj. V Loki se je ljudem zelo priljubil kot ugleden pridigar in do vseh pozoren župnik. Posvečal seje pastoralnim obiskom in veliko obiskoval vernike zlasti po vaseh. Ni čudno, da se je večini globoko zapisal v srce. To dokazuje tudi podelitev priznanja častnega občana Škofje Loke v juniju 1998. V obrazložitvi je zapisano: občinski svet občine Škofj a Loka podeljuje naziv častni član občine Škofja Loka prelatu Melhior Golobu za življenjski prispevek in pečat, ki ga je vtisnil mestu Škofja Loka s svojim 25-letnim duhovniškim delovanjem v Škofji Loki. Sam je ob tej priložnosti izjavil, daje bilo v Loki včasih veliko hude-ga, a Bog je dal še več dobrega. Od leta 1964 do 1968 je bil pokojni gospod Miha tudi dekan loške dekanije. Toda Bog je imel z njim še drugačne načrte. Nadškof Po- 4 gačnik in škof Lenič sta ga pregovorila, da je sprejel službo župnika v najstarejši in ugledni ljubljanski župniji sv. Petra in službo ravnatelja malega semenišča, ki je bilo v tej župniji. Kmalu je postal pogumen prenovitelj šentpetrske cerkve. Skupaj s teto Majdo je postal prijazen gostitelj številne du- hovniŠke skupnosti, v kateri je bil starosta prof. Josip Demšar. Po trinajstih letih župnikova-nja pri sv. Petru je bil leta 1981 povišan v stolnega kanonika. V stolnici je rad maševal, pridigal in spovedoval, zlasti ko je bil leta 1985 imenovan za kanonika v penitenciarija. Ze leta 1981 je bil imenovan tudi za gorenjskega arhidiakona; gorenjski arhi-diakonat obsega kar 76 župnij. Zadnja tri leta, ko je onemogel, se je preselil v duhovniški dom, kjer je ob postrežbi požrtvovalnih sester in v duhovniški družbi preživel večer svojega skoraj 90 let dolgega in 65 let bogatega in vzornega duhovniškega življenja. Gospod Miha, v imenu stolnega kapitlja iskrena hvala za bratsko sodelovanje v kapitlju in stolnici. Naj Ti bo Gospod bogat plačnik za vse. Vsem žalujočim sorodnikom in prijateljem izrekam v imenu stolnega kapitlja in vseh duhovnikov iskreno sožalje. Iz govora škofa Andreja Glavana, stolnega prošta in predstojnika kapit^a na pogrebu 22. aprila v Škofji Loki Jožef tudi delavski svetnik Uvedba praznika Jožefa Delavca leta 1955 je bila prispevek k spravi med Cerkvijo in delavstvom. Včeraj, 27. aprila, seje Cerkev spominjala device Hozane Kotorske, device Cite, duhovnika Petra Kanizija in mučenca Ka-storja. Danes, 28. aprila, pa duhovnika in mučenca Petra Cha-nela, redovnega ustanovitelja Ludvika Marija Grignona de Montforta, škofa Cirila Belo- v ruskega, mučenca Vitala (Zivka) in mučenke Valerije, Jutri, 29. aprila, bo praznik cerkvene učiteljice in sozavetni-ce Evrope Katarine Sienske, mučenca Petra Veronskega in opata Roberta Flamskega. Med vsemi je najbolj znana Katarina Sienska, ki je bila rojena v Sieni leta 1347. Bila je pobožna. Postala je dominikanska tretjerednica. To niso bile redovnice, ampak pobožne žene, ki so se posvečale molitvi in dobrodelnosti. Katarina je bil pri svojem delu nekaj posebnega. Ob njej so se združevali in z njo sodelovali različni ljudje. Na njeno pobudo se je papež Gregor XI. iz Avignona vrnil v Rim. Delovala je za mir v Cerkvi in med ljudmi nasploh ter o tem napisala okrog 380 pisem. 4 V petek, 30. aprila, bo praznik papeža Pija V. in redovnega ustanovitelja Jožefa Cottolen- ga, ki se je rodil leta 1786 v bližini Torina v Italiji. Na njegovo pobudo so začele delovati Hiše božje previdnosti, ki dajejo streho in hrano telesno in duševno prizadetim ljudem, vodijo pa jih redovnice, redovniki in prostovoljci, sodelujejo pa z družbo vincentink. V soboto, 1. maja, bo praznik škofa Iztoka (Oriencija) in Jožefa Delavca. Uvedba praznika Jožefa Delavca je posledica vključevanja Cerkve v reševanje problemov delavstva. Delavskega vprašanja se je prvi lotil papež Leon XIII. z okrožnico Re-rum novafum, papež Pij XII. pa je v znak sprave med Cerkvijo in delavstvom 1. maja 1955 uvedel praznika Jožefa Delavca, tesarja, saj so bila številna praznovanja 1. maja naperjena proti veri. Praznik ne slavi dela, ampak delavce. V nedeljo, 2. maja, bo praznik škofa in cerkvenega učitelja Atanazija, kneza Borisa in mučenca Celestina. V ponedeljek, 3. maja pa bo praznik apostolov Filipa in Jakoba. Jože Košnjek Vrtljivi križev pot Matevž Balantič ob vrtljivem križevem potu. Zgornje Duplje - Včeraj, 26. aprila, so v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo rezbarskih, modelarskih in likovnih del. Odprta bo do 10. maja. Med razstavljenimi rezbarskimi deli je tudi križev pot rezbarja Matevža Balantiča iz Zgornjih Dupelj, ki je v desetih letih ljubiteljskega ukvarjanja izdelal blizu 400 rezbaiij večinoma zase, za svojo dušo, za svoj dom, kot pravi sam. Čeprav ima zanj vsak izdelek svoj pomen in svojo vrednost, je bil doslej najbolj ponosen na motiv zadnje večerje, v katerega je vložil največ dela, znanja in domiselnosti. Odslej pa je to najnovejši na Bledu razstavljen spi-ralast vrtljivi križev pot, vdolben in oblikovan na meter visokem in pol metra debelem kosu lipovega lesa. Ideja ga je prevzela pred dvema letoma, ko je po razstavi v Solkanu obiskal Sveto goro in tam videl križev pot. Lipa je zaradi mehkobe in primernosti za obdelovanje eden od najbolj priljubljenih rezbarskih materialov. Vrtljivi križev pot je Matevž Balantič postavil na podstavek, ki gaje izdelal iz hruškovega lesa, ki je za obdelovanje trši, vendar zelo lep. Na lipovem valju je upodobljenih 14 postaj križevega pota. Prizori od sojenja pred Pon-cijem Pilatom do polaganja v grob so ločeni s palmami, vendar ne tako ostro in grobo, da bi škodovali celovitosti zgodbe o križevem potu. Jože Koši\jek TISOČ LET BLEDA Blejski zbornik 2004 (odlomki) V. del Martin Šolar Narava in njene vrednote Bled - podoba iz narave Podoba iz narave. Zgoraj temno modra, v sredi svetlo siva, včasih celo snežno bela, spodaj pisano zelena, na dnu se blešči zrcalce. Temno modro nebo pred prihajajočo nevihto. Svetlo sivi topli apnenec, snežno belo prekriva gorovja. Pisano zeleni gozd. Njegove barve se menjajo glede na letni čas, lom svetlobe ali navdih popotnika, ki občuduje to lepoto. Pogled se ustavi na bleščečem zr-calcu. In glej čudo. Delci podobe začno dobivati svoja imena, le nebo ostane nebo. Gore so osrednji del Julijski Alp s Triglavom, pisani pas gozda je Pokljuka s svojim vznožjem, zrcalce je Blejsko jezero. Podoba v pogledu popotnika je podoba raja. Podoba Bleda z enkratno in neponovljivo lepoto narave meji na pravljično romantično. Zrcali se v raznolikih, izvirnih oblikah. Pogledi na Bled so mnogoteri. Vsak zase je drugačen, vsak po svoje lep, skoraj vsi pa imajo nekaj skupnega. Jezero, otok s cerkvico in grad na grajski skali. Podoba je skoraj kičasta, vendar jo dopolnjujejo griči osamelci, ki kot stražarji zapirajo območje jezerske sklede, gozdovi Pokljuke, Me- žakle in Jelovice, v ozadju pa na eni strani Julijci s Triglavom, Rjavino in Debelo pečjo, na drugi Karavanke s Stolom, Vrtačo in Begunjščico, na vzhodu pa se nad koprenastimi ravninskimi meglicami rišejo Kamniško-Savinjske Alpe. Že ti pogledi takoj opozorijo na nekatere posebnosti. Jezero, otok in grad, ki so najbolj značilne vedute Bleda, nakazujejo medsebojno odvisnost in prepletanje narave in kulturne dediščine. V naši zgodbi o naravi in njenih vrednotah se povezanosti s krajino in kulturno dediščino ne moremo izogniti. Nastanek Blejskega jezera razlagamo s pogledom daleč nazaj v zgodovino matere Zemlje. Kotanja današnjega jezera je tektonsko zasnovana in ledeniško preoblikovana. Tu je bila čelna kotanja nekdanjega Bohinjskega ledenika, ta pa je oblikoval tudi relief okoli jezera. Blejski otok, grič iz tri-asnih dolomitov, je bil v času poledenitve močno preoblikovan, znižan in zaobljen. LedeniŠke morene so zajezile kotanjo, jezerska voda pa je obli-la grič in nastal-je otok. Bled ima tako zelo pisano reliefno podobo s terasami, morenskimi nasipi ter živoskalnimi osamelci, ki štrle iznad ledeni-škega in rečnega zasipa. Pokrajinske značilnosti Bleda so alpske ali vsaj predalpske. Geografi so Blejski kot, kakor tudi imenujemo svet med sotočjem Save Bohinjke in • * • t.' • m m iN 11' • # Ijf I1 Sodobna nočna podoba urbaniziranega dela jezerske obale. Save Dolinke, vključili v skrajni severozahodni del Savske ravni. Na ravnici južno in vzhodno od Blejskega jezera, ki je delno poseljena, prevladujejo pa polja in travniki, se svet odpre. Pogled se sprosti. Lepota gorske narave z ozkimi dolinami in strmimi pobočji izgubi ostrino in tesnobo, ravnina z zaobljenimi potezami in širino pomirja. Posebno vlogo v blejski zgodbi o lepoti ima nekaj, kar ne moremo videti, lahko pa občutimo. To sta podnebje in zdravilna termalna voda. Bled ima blago, zdravo subalpsko klimo. Z grebeni Julijskih Alp in Karavank je zavarovan pred mrzlimi severnimi vetrovi. Megla na Bledu je redka. Termalni vrelci z zdravilno vodo pa so rezultat močne ne-otektonske aktivnosti. Pokrajina Blejskega kota je pisana. Ne le jezero, otok in grad, mnogo drugih drobnih, skritih in intimnih zgodb lahko najdemo tu. Ali poznate osve- žujoče studence, skiite jamske rove? Posebno lep in seveda povsem drugačen je podvodni svet, mo-krišča so prava zakladnica bogastva življenjskih oblik. Urejene stezice nas popeljejo na griČe osa-melce nad jezerom. Pogledi na pokrajino s Straže, Dobre gore. Kozarce, Osojnice ali Kuhovnice so najnežnejši balzam za dušo, ki išče počitka in miru. Na sprehodih po Bledu in njegovi okolici nas bogati umetnostno zgodovinska stavbna dediščina, ki se zrcali predvsem v sakralnih objektih iz različnih obdobij ter počitniških vilah, zgrajenih v historičnem in secesijskem slogu, iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Narava in njene vrednote Za razumevanje naravovarstvenih ciljev ter opisa in seznama naravnih vrednot v tem prispevku omenimo nekaj osnovnih pojmov ter izhodišč s področja varstva narave. Na prelomu tisočletja, v času sprememb družbenega sistema v tranzicijskih državah in prehoda k novim integracijam, se naravovarstveniki spet spoprijemamo s temeljnim vprašanjem: Kako naj varujemo naravo, njene najbolj vredne dele in jih ohranjamo naslednjim generacijam? Odgovor oziroma pot nista lahka, saj živimo v času, ko so mnoge vrednote manj pomembne ali celo nepomembne. Tako živi celo mnenje, da naravovarstvene stroke ni, kar že vnaprej odklanja rešitve in delovanje, ki varujejo naravo ali vsaj nekatere njene dele. Mar se ne zavedamo, da je celo obstoj človeka samega povsem odvisen od narave oziroma njenih virov? Tu nas ne more rešiti prav nobena tehnologija. Sreda, 28. aprila 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Razstava del Ferda Mayerja ob desetletnici njegove smrti Spomin na izjemnega ustvarjalca Tokrat so na ogled dela iz začetnega ustvarjalnega obdobja iz sicer zelo bogatega ustvarjalnega opusa akademskega slikarja Ferda Mayerja. Tržič - V četrtek so v Tržiču v slovesnem vzdušju odprli razstavo del akademskega slikarja Ferda Mayerja (1927-1994), ki je zadnja leta svojega življenja preživel v Tržiču in se po njem imenuje tudi osredi^e razstavišče v občini, Galerija Ferda Mayerja oziroma Paviljon NOB. Razstavo je v sodelovanju z umetnikovo vdovo, gospo Danico .Mayer, pripravila direktorica Tržiškega muzeja Melanija Primožič, postavila pa sta jo umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj in prof. Janez Ster. V Tržič se je akademski slikar Ferdo Mayer s soprogo za stalno preselil leta 1989 in tukaj ustvarjal do svoje smrti pred desetimi leti. Rojenje bü v Mariboru in že v mladosti kazal nagnjenja do slikarstva, saj je že kot Štirinajstletnik pripravil na šoli prvo razsta- vo. Med okupacijo se je šolal na Umetno obrtni šoli v Gradcu, po 2. svetovni vojni pa se je že leta 1946 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral pri priznanih profesorjih Francetu Miheliču, Božidaiju Jakcu, Gojmiru Antonu Kosu, Bienale prek meja e ; i . V. . . Kranj - Pretekli četrtek je 6. slovenski bienale mesta Kranja s podelitvijo nagrad tudi uradno odprl svoja vrata. Medtem ko so v treh tradicionalnih galerijah (Prešernovi hiši, Mali galeriji in Galeriji mestne hiše) na ogled dela avtorjev, ki po izboru selektorja dr. Milčka Komelja sodelujejo na uradnem bienalu, ob tem pa še dela izbranih avtorjev z Gorenjske, je v razstavnem prostoru Sava, kranjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, na ogled mednarodna razstava z naslovom Brez meja. Na njej se predstavljajo likovni ustvarjalci iz petih držav: Avstrije, Italije, Hrvaške, Španije in Francije. Med njimi so se odprtja razstave udeležili (na fotografiji z leve) Slaven Macolič, Gordana Kovačič (Hrvaška), Kari Vouk, Niclas Anatol (Avstrija) in Antonio Manfredi (Italija), besedo k razstavi je podal umetnostni zgodovinar mag. Damir Globočnik, ob njem pa je goste pozdravila tudi predsednica bienala Klementina Golija. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič IVAN SEUAK - COPIC (mi-mo) Masivna podoba tovarne se zdi še večja^ ker jo je slikar odrezal zgoraj in spodaj, kot da se neskončno nadaljuje in razteza na obe strani. Tovarna se gnete med modrim nebom, ki ga rete na pol tovarniški dim, in rjavim kozolcem v ospredju. Dramatična podoba industrijskega tihožitja, ploskovita, preprosta in shematizirana jasno izraža umetnikovo idejo upodabljanja vsakdanjika. Ploskev mize je preoblikoval v stavbe, obdržal je le izraznost kompozicije tradicionalnega tihožitja, stvari in predmeti so tihe in neme priče časa in prostora. . ^ i Rodil se je v Idriji. Na ALU v Ljubljani je študiral slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1949. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo pri profesorju Gojmirju Antonu Kosu ter ga končal leta 195L Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1975 za ciklus zadnjih letih. v P.B.F. Tovarna, 1976, akril, platno, 75 x 100 cm, lastnik je Gorenjski muzej Kranj Galerija Prešernovih nagrajencev Glawii trg 18, Kranj Razstave: ZDENKO HUZJAN, 15. april -15. maj 2004 ZVEST APOLLONIO, otvoritev razstave bo 27. maja 2004 Tržičani so slikarja Ferda Mayerja vzeli za svojega. Na odprtju razstave (z leve) slikarjeva vdova Danica Mayer, župan Pavel Rupar in umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj. Slavku Pengovu, Nikolaju Pirna-tu in Mariju Preglju. Akademijo je uspešno zaključil s prvo generacijo slikaijev z ljubljanske akademije. Pri G. A. Kosu je nadaljeval specialko na področju monu-mentalnega slikarstva. Zaposlil se je kot profesor risanja v Mariboru, bil likovni pedagog v Kamniku, od leta 1979 pa deloval kot svobodni umetnik. Na pričujoči razstavi so na ogled predvsem dela iz obdobja takoj po končani akademiji in prikazujejo izbor del, ustvarjenih v petdesetih letih prejšnjega stoletja. "Olja in gra-ßke predstavljajo slikarja kot mladega ustvarjalca, pri katerem je v širokopoteznem načinu polaganja barvne snovi in v Beckham v slovenščini Kranj - Založba Modita iz Kranja, nova založba na slovenskem knjižnem trgu, se te dni predstavlja s prvimi izdajami, ki nekako predstavljajo tudi njihovo usmeritev v kvalitetna priročniška in druga prevodna dela. Svetovna uspešnica Moja zgodba, biografija nogometaša Davida Beckhama, je trenutno na vrhu med svetovnimi uspešnicami, veliko zanimanje pa je tudi za slovenski prevod. 9 Kot kaže, je slovenski prevod izšel ravno v pravem času, saj je znameniti angleški nogometaš David Beckham s svojimi domnevnimi skoki čez plot zadnji mesec v središču pozornosti rumenih medijev. Nogometašu je biografijo z naslovom Moja zgodba pomagal napisati pisec že več knjig o nogometu Tom Watt, v slovenščino pa sta jo prevedU Saša Suhadolnik in Kristina Iskra. Branje začenjamo z Beck-hamovim prestopom od njegove prve ljubezni Manchester Unite-da k Realu, ga nadaljujemo z njegovo zgodbo od otroštva in prvih nogometnih uspehov, do svetovnega nogometnega vrha, srečanja z Victorio, poroke, rojstva otroka in se spet konča na začetku, pri prihodu v Real. Biografija je podkrepljena z več kot sto fotografijami ter vsemi Davidovimi uspehi in nogometnimi statistika- v mi. Ze na začetku delovanja so se pri Moditi lotili tudi izdaje Velikega družinskega atlasa, ki je prvi, ki je v celoti nastal kot izvirno slovensko delo, njegova avtorja pa sta Denis in Demir Se-hič. Atlas je sestavljen iz dveh delov, geografskih značilnosti sveta, obsežen del pa zajema tudi Slovenija. Podatki so sveži, za Slovenijo z letnico 2003, za preostali svet leto, dve starejši. Ne manjka tematskih kart, statistik, tabeličnih prikazov ... predvsem pa so zanimive vzročne primerjave med posameznimi območji. Tretja predstavljena izdaja je knjiga z naslovom Miza tis, riba fish avtorja Draga Urbanca, ki je namenjena tistim, ki se želite učiti tuje jezike, pa vam to ne gre ravno od rok. V prihodnjih mesecih imajo v založbi Modita v načrtu veliki ugankarski priročnik. Igor Kavčič r Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Tipkarski škrat Pacek, prvo prozno delo v knjigi pesnika Petra Se-moliča, spremna beseda Ivo Frbežar, Mondena, Grosuplje 2003, zbirka Svet pravljic, 72 str., 17,5 x 24 cm, italijanska vezava, 4.400 sit. S Tipkarskim škratom Peter Semolič, 37, tokrat osvaja svet pravljic in vendar mu zato ni treba stopiti s parnasa. Po svoje ostaja zvest svoji zavezanosti pesniški besedi, kot ugotavlja tudi urednik Monde-nine zbirke. Kot odličnega pesnika, imenovali so ga 'ena izmed opaznejših postav v moderni slovenski poeziji', smo ga spoznali, ko je leta 1991 v knjigi izŠla njegova pesniška zbirka Tamarisa, čez tri leta Bizantinske rože, nato Hiša iz besed. Krogi na vodi. Vprašanja o poti, pred dvema letoma še Meja. Ponaša se z Jenkovo nagrado (1997), z mednarodno nagrado Kristalom Vilenice (1998) ter nagrado Prešernovega sklada (2001). Poleg poezije piše tudi radijske igre, eseje in prevaja iz angleščine, francoščine, srbščine in hrvaščine. Pesnik je čustveno vezan na morje oziroma, kot sam pravi, na Mediteran: "Mislim, daje morje v mojih pesmih neke vrste želja po življenju ob morju oziroma Mediteranu," je dejal v pojgovoru ob izidu svoje četrte zbirke. To ugotavlja po mnogih potovanjih? Ko se je po nekaj letih vrnil v Pariz, je imel občutek, da seje vrnil domov, ena- strogih, velikokrat simetrično zastavljenih kompozicijah zaznati prisotnost akademije, zlasti še pridih mentorja prof. Kosa," je med drugim dejala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Petra Vencelj in dodala, da se je motivno slikar predvsem naslanjal na realizem, saj sta figura in krajina osrednji tematiki njegovih likovnih zapisov iz tega obdobja. Akt, morski motivi z zanj značilnim temnejšim koloritom, figure, ki teže k ekspresionističnem videzu, krajine ... "Razkošna debelina barvnih plasti govori o samozavestnem slikarju po končani akademiji, veiidar pa mu manjka še prečiŠčenosti v smislu uporabe linije predvsem v oljih, manj pa v grafiki, in v tem smislu je del razstave posvečen tudi pri- kazu avtorjevih monotipij, ki so tokrat prvič predstavljene javnosti," dodaja Vencljeva. Z razstavo, drobcem iz slikaije-vega izjemno bogatega opusa, v Tržiču želijo obuditi spomin na Ferda Mayerja, katerega ustvarjalnost je pred desetimi leti prezgodaj prekinila smrt. Ob tem je treba dodati, daje bilo ustvaijalno stremljenje Ferda Mayeija usmerjeno tudi k monumentalnim formatom fresk, grafitov, barvnih oken, ki krasijo interierje in zu- kulturnih ustanov v v nanj seme doma, predvsem pa v zamejstvu. Tržiški muzej se je v sodelovanju z občino in pokrovitelji potrudil in pripravil zanimivo razstavo, ki si jo lahko ogledate Še do 5. maja, vsak dan med 17. in 19. uro. Igor Kavčič, foto: Tina Doki Smeti naših življenj V Bežigraski galeriji 1 v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Smeti/Izbor Kranjčana Andreja Štularja. M mm t; i •: . • 4 C ^ ■'.-'T- -C « . •'r ' : W •V : .v \\ W 't» yJ.-.'. J • ~ I n r 1— I ii II (~r ' ' i /H ,„ v- i > v -I-'- Doslej najbolj celostna predstava ustvarjanja Andreja Štularja s prostorsko postavitvijo, objekti, risbami, stripi, vizualno poezijo, videom ... Ljubljana - V Bežigrajski galeriji 1 je še nekaj dni na ogled izjemno zanimiva razstava, ki jo je pripravil kranjski multimedijski ustvarjalec Andrej Stular. Naslov Smeti/Izbor je seveda zgovoren, saj je prostorska postavitev v prvem prostoru galerije dejansko sestavljena iz smeti. Gre za predmete, katerih uporabna vrednost je potekla z njihovim zavrženjem, v tokratni postavitvi pa so ti dobili novo vrednost - estetsko. Ob vstopu v galerijo nas na levi strani tako presenetita stolpiča, sestavljena iz ptičjih kletk, v katere je avtor 4 postavil različne predmete in jim tako navdihnil zgodbe. Odnese nas v davne Čase. "Kletke so simbol ujetosti, omejenosti človeka v svojem bivanju, ki je vpeto med rojstvo in smrt. So kot male sobice, v katere so ujete človeške zgodbe, na katere, tudi Če bi želeli, od zunaj ne moremo vplivati," razmišlja Stular. Pogled na desno nam odpira obsežno stensko postavitev, ki jo avtor imenuje Državljani. Različnim "smetem" je Stular dodal različne majhne možiclje iz gline, ki so glede na postavitev tako dobili svoj poklic. Pisarno iz preteklosti v socializem opredeljuje geografska knjiga na mizi. V zadnjem delu galerije so na ogled predstavljeni stripi, ki jih je avtor ustvaril v zadnjih petih letih. Igor Kavčič ko se mu dogaja, kadar se vraČa v Ljubljano ali Koper: "Mislim, da bi moral vprašanje iz Krogov na vodi, kje je dom, postaviti drugače: Kaj je to dom? Morda je dom zame pisanje poezije ..." Tenkočuten in otroško radoveden lirik je pravljico o škratu posvetil nečaku - na začetku knjige ga omenja kot resnega dečka - v spomin na škratovska leta; najbrž tudi v opomin, da nagajivi Škrat v njem nikoli ne bi zamrl, tako kot se škratovska leta nadaljujejo tudi za avtorja. Pisatelji, novinarji in tiskarji imamo pravzaprav le enega pravega sovražnika, tiskarskega škrata, začenja pripoved. Tiskarski škratje so drobcena bitja, ki zamenjujejo v novicah in knjigah črke ... Pacek je bil nekoČ Grega, ki ga je šola in vse, kar je imelo okus po moram, dolgočasilo in odbijalo. Medtem ko so si drugi otroci želeli postati frizerji ali učitelji, si je Grega želel postati Škiat. Kako je postal vzoren Pacek, je opisano v petnajstih poglavjih; v zgodbi nastopajo še Črnilčkar, mojster delanja pack, Sanjalček, prišepetovalec sanj, Grimasek, prvak med ogledalnimi škrati, in drugi, ki kot škratje lahko počnejo stvari, ki jih vzorni dečki ne morejo. Toda, res lepo bi bilo biti škrat, saj dobiš vse, kar bi rad, kamorkoli te ponese želje piš; toda, če bi vsi otroci postali škratje, za koga pa bi potem napisal pravljico, se sprašuje pisec.. Sredi knjige pa nam odkrije še eno skrivnost: Od kod pesniku vsi ti lepi verzi, kijih zapisuje? Kaže, da je ta skiivnost še kako velika in bo to tudi ostala, kajti od kod pesniku vsi ti čudežni svetovi, ki jim v urah tišine priŠepetavajo verze, niso razvozlali niti pesniki sami. P S.: Se mi zdi, daje tokrat Mondeni ponagajal škrat Brisalček, saj v kolofonu nikjer ne najdem avtorja zanimivih Črno-belih ilustracij; drobcenih risbic Škratjih grimas, potresenih sem pa tja na vsaki strani, in sodobno obdelanih inicialk na začetku vsakega poglavja. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Sreda, 28. aprila 2004 Pohodi, prireditve V 9 srečanja Planinska zveza Slovenije pripravlja akcijo pod geslom "Za življenje zdravo v gorsko naravo". Med njo bo 75 prireditev. Ljublana - Planinci bodo obeležili vstop Slovenye v Evropsko unijo na svoj način. Od 1. maja bodo nosili spominske kiyige od Prekmurja do Primorja. Nahrbtnike iz vseh pokrajin bodo 26. avgusta prinesli na Triglav, od tam pa bodo skupna knjiga romala v planinski muzej v Mojstrani. Vseslovensko akcijo, s katero želijo razširiti veliko družino planincev, so dolgo skrbno načrtovali. Prejšnji mesec so sprejeli dokončen program, ki zajema v štirih mesecih 75 različnih prireditev. V noČi s 30. aprila na 1. maj 2004 se bo začel pohod od Prekmurja do Primorja na Hodošu. Istočasno bodo zagoreli kresovi po nižjih hribih, zastavi Slovenije in EU pa naj bi razvili na blizu 40 vrhovih. Kranjčani se bodo vzpeli na StoržiČ in Grintovec. Na slednjem vrhu se jim bodo pridružili tudi Kamni-čani. Predvideno je, da bo 1. maja zaplapolala zastava tudi na Triglavu, kar bo odvisno predvsem od vremena. Prvomajski pohodi bodo tudi na tromejo nad Ratečami in Jezerski vrh, iz v Žirovnice na Vrtačo, z Belce preko Kepe in še drugod izven Gorenjske. Od 8. do 9. maja bo potekal 28. spominski pohod z Lubnika na Blegoš. Več pomembnih prireditev na Gorenjskem bo poleti: 25. junija pohod na Vajnež, naslednji dan pohod na Stol, 27. junija srečanje gorenjskih planincev na Kriški gori, 3. julija dan PD Radovljica na Robleku, 18. julija dan Kamniških planin na Kokrškem sedlu, 25. julija 50-letnica koče na Ratitovcu, 7. avgusta pohod na Črno prst in 25. avgusta vzpon iz Vrat na Kredarico. Najbolj slovesno bo 26. avgusta 2004 na vrhu Triglava, kjer bo srečanje ob 226-letnici prvega vzpona na našo najvišjo goro. Tam bodo sklenili letošnjo akcijo množičnih vzponov na vrhove, ki bo ostala zapisana v Jože Stanonik s spominsko knjigo, ki bo romala od Prekmurja do Primorja. Preddvorski strelci v državnem vrhu Preddvor - Prejšnji teden je župan občine Preddvor Franc Ekar sprejel člane Strelskega društva Preddvor, ki so na 13. državnem prvenstvu mlajših mladincev v Rušah ekipno dosegli prvo mesto z novim državnim rekordom, 1140 krogov. Ekipo sestavljajo Mitja Žižmond, Jernej Žižek in Aleš Bolka. Tudi posamezno so se fantje dobro uvrstili: državni prvak je Jernej Žižek s 383 krogi, Mitja Žižmond je zasedel peto (380 krogov), Aleš Bolka pa deveto mesto (377 krogov). Po sedmih kolih državne mladinske lige je strelcem uspelo zbrati dovolj točk za ekipno drugo mesto, posamezniki pa so spomin za vse čase. Kot je povedal Jože Stanonik iz vodstva PZS, so priskrbeli za 12 med-društvenih odborov nahrbtnike s spominskimi knjigami. Liste z vpisanimi prireditvami bodo predali med svečanostjo na Triglavu predsedniku PZS in predstavniku EU. Spominsko knjigo bodo dali v planinski muzej v Mojstrani. Predsednik Franc Ekar je poudaril, da bodo naš vstop v EU označile tudi med- narodne dejavnosti planinskih organizacij. Na Bledu bo 28. aprila posvet organizacijskega komiteja pešpoti Via Alpina, ki vodi od Trsta do Monaka čez osem alpskih držav. Del udeležencev namerava 29. aprila ob- v iskati kočo na Kriški gori. Se večji pomen bo imelo srečanje predsednikov planinskih zvez iz Evrope, ki bodo prišli v Slovenijo 8. septembra 2004. Stojan Saje ' / r* < v-..'A Župan Franc Ekar je sprejel mlade preddvorske strelce, državne prvake s prvenstva mlajših mladincev. uvrščeni takole: Mitja Žižmond (2. mesto), Jernej Žižek (4. mesto) in Aleš Bolka (10. mesto). Na svoje fante v Strelskem društvu Pred- v v dvor je ponosen tudi trener Zdravko Žižmond. D. Z. Cvetka Koman nova predsednica Člani Društva multiple skleroze Gorenjske so na občnem zboru dobili novo predsednico. Po formalnih obveznostih je sledilo druženje, ki se ga člani najbolj veselijo. Kranj - V soboto, 17. aprila, seje na podružničnem občnem zboru v hotelu Creina zbralo okrog osemdeset članov Društva multiple skleroze Gorenjske, na katerem je prišlo do spremembe v vodstvu. Po formalnih obveznostih, obnovitvi letnega in finančnega poročila, pri katerih ni bilo zapletov, je predsednica Vlasta Milač iz Pirnič, ki je vodila društvo tri leta, zaradi osebnih razlogov objavila svoj odstop. V društvu bo še naprej delala kot poverjenica v svojim okraju - obiskovala bo najbližje člane. Predsednica je zdaj postala Cvetka Koman iz Kranja. Ker se po uradnem delu program ni nadaljeval z napovedanim obiskom in predavanjem prim. dr. Marte Petelin Suhadolnik, dr. med iz rehabilitacijskega centra v Sori, je svoje izkušnje in notranje boje ob vsakodnevnem soočanju z boleznijo predala članica Marinka Mohorič iz Hraš pri Medvodah. Kljub temu da je že dalj časa na invalidskem vozičku, da nima moči v rokah in daje povsem odvisna od pomoči moža, je udeležence srečanja navdušila s svojim pogumom, bistroumnostjo, čilostjo in pisanjem pesmi. Mož ji je namreč napravil posebno pisalo na glavi, s katerim lahko piše. Njena osebna izpoved je bila vzpodbuda vsem, ki jim včasih zmanjka optimizma. Po kosilu je Pavle Kranjc iz Združenja multiple skleroze Slovenije govoril o delovanju društva v preteklem letu, nato je sledilo druženje in pogovori, ki so jih bili udeleženci najbolj veseli. Načrte so delali tudi za izlete in športne dejavnosti. Katja Dolenc Letos gradnja nove koče V Društvu podeželja Kladje približno 50 članov - Pred njimi organizacija tradicionalnega kresovanja Kladje -,V društvo so vključeni predvsem mladi iz Kladij in bližnje okolice. "Zbrali smo se pred dobrim letom. Naša želja je predvsem druženje in organizacija raznih prireditev," nam je povedal ustanovni predsednik Bogdan Rant. Pred približno 15 leti so si mladi zgradili leseno brunarico na Griču, kjer so se najprej zbirali sami, nato pa prvič organizirali kresovanje in povabili tudi druge. A to seveda ni vse, lani so organizirali pohod na Češko kočo in na Razor. Pozimi so napeljali žičnico in organizirali tekmovanje v veleslalomu. V zadnjem letu so ob "vikendu" uredili sanitarije, nape- ljali vodo in uredili večnamensko igrišče. "Ob ustanovitvi društva smo želeli več narediti tudi za prepoznavnost Kladij. Vas namreč vse prevečkrat zamenjujejo s prelazom Kladje," pravijo člani društva. Že letos bodo v društvu začeli graditi nov, večji klubski prostor. "Članov je vedno več. Preklopite na PLIN. Preklopite na PETROL Poskrbimo za vse! Lahko tudi za 133 m' brezplačnega otekočinjertega naftnep plina. Več informacij na telefonski številki 080 22 66 fn na spletni strani www.petrol.si. ma EVKOfSKE KAKOVOSTI 080 22 66 zato ni dovolj prostora. Nova lesena brunarica bo lahko sprejela vsaj 50 ljudi," pravi Rant. Društvo računa na pomoč občine pri gradnji, o tej temi so že tekli pogovori tudi pri županu. Investicija bo vredna vsaj 700.000 tolarjev, velik del pa bodo skušali zgraditi sami. Tokratno tradicionalno kresovanje, 30. aprila, bo postreglo tudi z ognjemetom in družabnimi igrami, za glasbo bo poskrbel Kiki band, program bo povezovala Damjana Peternelj. "Tokrat kresovanje sovpada z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, zato bomo opolnoči dvignili evropsko zastavo in zaigrali evropsko himno Odo radosti," so nam še povedali društveniki, ki vsako leto pripravijo večji plesni oder. Boštjan Bogataj Novo ime, delo enako Prijatelji mineralov in fosilov so povezani v društvu, ki ima sedež v Tržiču. Novo ime izraža vseslovenski pomen. Tržič - Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenye ima okrog 220 članov iz raznih krajev države. Kot so se odločili na volilni skupščini, bo predsednik društva še naprej dr. Bojan Ogorelec iz Ljubljane, tajnik pa Davo Preisinger iz Kranja. l\idi letos dve številki Društvenih novic. Na letne zbore prihajajo v Tržič le najbolj vztrajni, je ugotovil dr. Bojan Ogorelec na letošnji skupščini. Izrazil je zadovoljstvo, da vseeno ohranjajo približno enako število članstva. Nekateri so odšli, zamenjaU pa so jih novi. Privabila jih je zanimiva društvena spletna stran, ki jo pripravlja Matija Križnar. Ker imajo Člane iz vse države, bodo odslej Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije. Čakajo le na konec postopka in registracijo. O obsežnem delu je poročal Davo Preisinger. Kljub finančnim težavam so ohranili Društvene novice, ki jih ureja Zvonka Pretnar iz Tržiča. V aprilski, 30. številki se je pojavilo kar pet novih avtorjev. Vse bogatejša je tudi vsebina, zato postajajo pozorni na glasilo celo strokovnjaki. Marca so pripravili okroglo mizo o knjigi Mineralno bogastvo Slovenije. Pripravljajo jo skupaj s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, pri čemer sodeluje kar 30 članov. Veliko jih sodeluje tudi na enoletni razstavi Alpe v tem muzeju. Ob tem se udeležujejo raznih razstav po Sloveniji. Lani so obiskali tri sejme v Pred skupščino so odprli razstavo o rudnem bogastvu Slovenije, ki so jo pripravili dr. Miha Jeršek, Davo Preisinger in Pavel Florjančič (od leve). tujini. Ob njihovi pomoči je izšla tudi nova poštna znamka z motivom fosila. Letos bodo nadaljevali vse te dejavnosti, spletno stran pa bi radi obogatili s članki iz glasila. Strokovnjake so pozvali k dopolnitvi vodnika Geološka pot in izdaji knjige Geologija Slovenije. Občini TržiČ so predlagali zaščito vhoda v nekdanji rudnik sv. Ana in obnovo table pred Dovžanovo sotesko, ustanoviteljem podjetja Geoprof pa njeno zaprtje. Potrdili so novo vodstvo, v katerem ostajajo še isti ljudje. Tajnik Preisinger je popestril srečanje s predavanjem z diapozitivi o mineralih Slovenije. Stojan Saje Sto let prostovoljnega gasilstva v Sori Medvode - Gasilska zveza Medvode združuje gasilce v prostovoljnih gasilskih društvih Smlednik, Zbilje, Sora, Zgornje Pirniče in Spodnje Pirniče-Vikrče-Zavrh. Okrog 250 operativnih oziroma šeststo članov v šestih društvih je lani posebno skrb namenjalo požarni varnosti, izobraževanju in usposab^an-ju, udeleževali pa so se tudi tekmovai\j. Tri desetine (pionirke iz PGD Zbilje in Sora in mladinke iz PGSD Zbilje) so se lani uvrstile na letošnje državno tekmovanje v Celju. Kar 34 gasilcev je pridobilo naziv nosilec dihalnega aparata, 31 uporabnik UKV-postaj in 18 gasilec strojnik. Sicer pa so gasilci imeli 56 nujnih posredovanj, v katerih je sodelovalo 733 gasilcev, opravili pa so 1650 ur. Gasilci iz PGD Sora pa so kar 276-kral peljali vodo v kraje po Polhograjci. Na občnem zboru Gasilske zveze Medvode so ocenili, da so lanski program uresničili. Čeprav je denarja vedno premalo, so ocenili, da je oprema v društvih zadovoljiva. Posebno skrb pa so namenjali nabavi intervencijskih oblek. "V zadnjih letih je bilo iz proračunskega denarja nabavljenih okrog sto takšnih oblek, ki niso poceni. Društvi Preska in Spodnje Pirniče sta dobili dve novi gasilski vozili, zdaj pa že poteka akcija za nabavo novega vozila za PGD Sora, ki bo prihodnje leto praznovalo stoletnico društva. Za novo vozilo, ki bo stalo prek 30 milijonov tolarjev, bodo v društvu sami zbrali 30 odstotkov, razliko pa bodo dobili iz občinskega proračuna. Poleg tega pa je za redno dejavnost v občinskem proračunu za letos in prihodnje leto namenjenih po 14,5 milijona tolarjev," je povedal predsednik zveze Franc Lavrinc. Na zboru so sklenili, da bodo še naprej posebno skrb namenjali izobraževanju, usposabljanju, udeleževali se bodo tekmovanj in jih organizirali skupaj z GZ Vodice. Andrej Žalar Smerna plošča na Grintovcu Preddvor, Kamnik - Predstavniki občin Preddvor in Kamnik ter planinskih društev so se zadnjič pogovarjali o dejavnostih ob proslavljanju vstopa v Evropske unijo na najvišji toČki preddvorsko-kamniškega območja, na Grintovcu. Tam bo 1. maja poleg slovenske, občinskih in planinske zastave razvita tudi zastava Evropske unije. Pogovor pa je nanesel tudi na postavitev smerno-panoramske plošče na vrhu Grintovca, ki naj bi bila, kot je to ustaljeno na drugih vrhovih, pripomoček pri orientaciji razgleda z vrha. V podstavku plošče bo tudi prostor za vpisno knjigo. Pričakujejo, da bodo dogovor o tem uresničili do junija. D. Z. • • Posebna jfonudbi tedna: ifelja od 26. 4. do 30. 4. •''•i-T' - C ^ - •. '-V ' » "A- Mehka blazino • prevleka: 1 OOodstotni bombaž • v priročni torbici • mere: pribl. 40 x 40 x 7 cm štiri blazine od srede I Dekliški top ahko ga sušite v suši nem stroju raz ične modne barve in vzorci velikost: od 104 do 152 100-odstotni bombaž S/T Dekliško krilo na preklop • 1 OOidstotna viskozna naravna vlakno • različne barve, dolžine in vzorci • velikost: od 116 do 152 957 s/T Dekliške pajkice Moška majica kakovostna mešanica bombaža in elastana z elastičnim pasom velikost: od 80 do 164 LXM 773 s/T lOOodstotna poliestrska vlakna; ščiti pred vetrom, nepropustna za vodo katere rebraste oz. z vtisi; velikost: od M do XXL Moško srajca za prosti čas • različne barve, modni črtasti in karo vzorci • velikost: od M do XXL Komplet 5 moških spodnjic • 1 OO-odstotni bombaž ali 65 % bombaža in 35 % poliestra • zelo udobne ahko jih sušite v sušilnem stro u velikost: od 5/S do 8/XL 3 Moške hlače Bermuda • jeans in keper • različnih barv in modelov • velikost: od M do XXL 100-odstotni bombaž 100-odstotni bombaž 267 S/T S/T lfcod^» -t xT'^:.: h www.teden-mladih.com fAr, • r v se 8 dni * tMMHItlirm 1 _ > ä-rua i. > A' « ♦ I V. - .Ta Z ^ r ir^ . ^ % ^ J • ^ ^ ^ Janez Jugovic padli in najprej z golom Sebast-jana Smoleja skoraj s sredine igrišča izenačili, kasneje pa celo ovedli. Zmedo pred golom kofjeločanov je izkoristil So-tlar, ki je lepo podal do Denisa Bakoniča, ta pa je zadel za zgodovinsko zmago. Spidersi so v zadnjih minutah poskusili Še brez vratarja, vendar pa končnega rezultata 3:2 v korist Jeseničanov niso mogli preobrniti. Slavje ob skalpu škofjeloški ekipi, kije doslej vselej osvojila naslov, se je lahko pričelo. Pred velikim finalom je potekala Še tekma za tretje mesto med ekipama FBK Jesenice in Insport Canadien Ziri, ki sojo dobili igralci z Jesenic z rezultatom 7:4. v Ze dopoldne so se pomerili igralci malega dvoranskega hokeja, ki so sicer tekmovali v 2. slovenski floorball ligi. Prvo mesto so po pravi drami osvojili Spidersi Terma, ki so v finalu s 5:4 premagali Marmor Hotavlje. Za tretje mesto sta se udarila Polycom Brlog in Domel Železniki, zmagali so slednji z izidom 6:4. Lep dan za slovenski floorball je popestril direktor Zavoda za Šport Jesenice Zoran Kramar, ki je ob koncu turnirja podelil pokale in medalje najboljšim. Prvi strelec letošnjega državnega prvenstva v velikem dvoranskem hokeju Janez Jugovic je po finalnem srečanju povedal: "Čestitam ekipi Thunderja ob osvojitvi naslova. Svojim soigralcem pa nimam Česa zameriti. Borili smo se, manjkala je le tista športna sreča, ki nas je spremhala skozi celotno prvenstvo. Skoda je le, da v zadnjih nekaj minutah zapraviš nekaj, kar gradiš celotno sezono. Vsak poraz boli, če je to v finalu, pa še toliko bolj. Hvala soigralcem, ki so mi z dobrimi igrami omogočili naslov najboljšega strelca, ki nas je pripeljal na vrh mednarodne in tik pod vrh državne lige. Sezona s tem finalom Še ni zaključena, sedaj se je treba pripraviti na svetovno prvenstvo v Švici, katerega se že zdaj veselim." Boštjan Bogataj Domžalčani neodločeno, Triglav izgubil z Rudarjem Kranj - Prvoligaški obračuni lige Simobil se nadaljujejo v bojih za prvaka in za obstanek. Domžalčani so gostovali v Smartnem ob Paki in remizirali z 1:1. V 57. minuti so prek Varge povedli, le Šest minut zatem pa jim je gol zabil Spasojevič. V naslednjem krogu, ki bo v soboto, 1. maja, se bodo pomeriU z Dravo. V 2. nogometni ligi je ekipa Supernova Triglav gostovala pri Rudarju in izgubila s 5:2. Tako Triglavani z 22 točkami ostajajo na 9. mestu. V nedeljo se bodo doma pomerili z ekipo Izola Argeta. V 3. slovenski nogometni ligi center so nogometaši odigrali tekme 18. kroga. Šenčur je premagal Velesovo s 3:1, z istim rezultatom pa sta se razšla tudi Jezero Medvode in Zarica. Jeseničani so z 2:0 ugnali Bled Slaščičarno Šmon, Faktor pa je doma izgubil proti Kamniku (1:2). Na tekmi Radia Krka in Kalcer Vodoterm Radomlje so gledalci videli največ golov. Zmagali so radijci z rezultatom 4:3. Igralci Alpine Žiri so doma premagali Britof s 3:1, Avtodebe-vec Dob pa je izgubil proti Slovanu (1:2). Na lestvici vodi Factor s 46 točkami, štiri točke zaostaja Šenčur, 31 točk pa imata na tretjem mestu Radio Krka in Jesenice. Boštjan Bogataj ROKOME Sami odločajo o obstanku Kranj - Prvo- in drugoligaši so končali s prvenstvom, zdaj bo na vrsti končnica. Ločankam je za finale zmanjkalo časa in zadetek, o izpadu iz l.B lige pa Kranjčani odločajo sami. To so osnovne značilnosti preteklega rokometnega vikenda, ki so ga začinili z naslovom evropskega prvaka Celjani in Krimovke s četrto uvrstitvijo v finale lige prvakinj. Ločani so v zadnjem krogu rednega dela Siol lige gostovali v Ljubljani in se dobro upirali Prulam. Ker je v derbiju kroga Prevent premagal Gorenje, so prav Velenjčani tekmec Terma v četrtfinalu končnice. Ločanke so v Žalcu na drugi tekmi polfinala končnice premagale gostiteljice, a se zaradi višje zmage Žalca v Škofj i Loki niso uvrstile v finale, kjer bi igrale s Krimom. Za tretje mesto v prvenstvu jih zdaj čaka tekma z Olimpijo, ki je bila boljša od Pirančank. V l.B ligi je bilo pričakovati nekaj "zakulisja" v boju za obstanek v ligi. Pa ga na sreČo ni bilo. Najhujši "sovražnik" rokometašev CHIO Kranj je odigral pošteno in na gostovanju na Igu v zanje nepomembnem srečanju upravičil vlogo favorita in zmagal. Tako zdaj o obstanku v ligi Kranjčani odločajo sami. V zadnjem krogu gostijo že odpisani Črnomelj. S tesno zmago proti zadnjim Radečam so se od drugoligaŠke konkurence poslovili rokometaši Cerkelj. Obeta se zanimiv gorenjski obračun v l.B ligi med Cerkljam in CHIO-m. Bomo videli, katera skupina" bolje dela. Tista v Kranju ali v Cerkljah. Alples je gostoval pri vodilni Dobovi in visoko izgubil, s porazom pa so se od svojih navijačev poslovili tudi Radovljičani. Mravlje briše mejo Pred desetimi leti je slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje s tekom začrtal slovenske meje, sedaj jih briše. Tržič - Vstop Slovenye v Evropsko unijo pomeni tudi bri-sai\je italijanske, avstr^ske in madžarske meje. To je vzpodbudilo najuspešnejšega ultra-maratonca Dušana Mravljeta na devetdnevni tek z zak^uč-kom 30. aprila v Novi Gorici. "S tekom želim dati temu političnemu dogodku tudi športni pečat. Ob koncu vsake etape naj bi me spremljalo tudi nekaj domačih tekačev, med njimi tudi politiki," je pred začetkom maratona povedal Mravlje. Organizatorji, poleg ultramaratonca ga organizirajo še Polet z Delom in Slovenskimi novicami, pričaku-jefo predvsem udeležbo čim večjega števila tekačev. Predvsem si želijo, da bi se zadnjih 5 do 10 kilometrov vsake etape Dušanu pridružili rekreativni tekači, kolesarji, rolkarji, sprehajalci in s tem projektu dodali množičnost. Dušana Mravljeta smo spremljali ob koncu 4. etape (75 kilometrov) Črna - Tržič. Pred tem je že opravil s 45-kilometrsko etapo Lendava - Radenci, 70- Dušana Mravljeta pri brisanju evropskih mej spremljajo številni rekreativci. kilometrsko Radenci - Selnica ob Dravi in Selnica ob Dravi -Črna (78 kilometrov). V ponedeljek se je Mravlje z Ljubelja SAH Zmaga Dimitrijeviča Krai^j - V osmem krogu letošnjih štirinajstdnevnih šahovskih turnirjev po švicarskem sistemu 2x15 min - 7 kol v organizaciji Ša-hovskega društva SIMP Radovljica je med 18 šahisti (med njimi 5 MK) zmagal DimitrijeviČ s 5,5 točke, pred Tramtetom in Sitarjem, ki sta zbrala po 5 točk. Sledili so MK Buha s 4,5 točke ter skupina 5 šahistov, ki so dosegli po 4 točke (MK Ravnik, Rabič, Kokalj, Černe in MK Rodman). Naslednji turnir bo 7. maja ob 17. uri na običajnem mestu v Radovljici (dom upokojencev - gostilna Kozovc). B. B. odpravil v Kranjsko Goro, včeraj prek Vršiča v Bovec, danes pa teče 73-kilometrsko etapo iz Bovca v Novo Gorico. V četrtek se bo Mravlje preselil v Koper in tekel do Sežane, naslednji dan pa bo, kot smo že omenili, tekel do Nove Gorice. Dušanu Mravljetu tek v dosedanjih etapah ni povzročal težav: "Tečem s svojim tempom in mi ostaja dovolj moČi." V četrti etapi je moral zaradi snega na Pavličevem sedlu malce spremeniti smer. sneg pa je pričakoval na Vršiču in se je že pred tem domenil z gorsko reševalno službo, ki gaje prepeljala prek snežnih plazov. V doseda- njih etapah so ga spremljali številni rekreativci, med njimi pa se Dušan najbolj boji prenapet-ežev, ki se mu priključijo v zadnjih kilometrih in skušajo z njim tekmovati. "A tudi to ni problem, saj so ob meni veliki športniki, disciplinirani in dobro pripravljeni," nam je še povedal Mravlje. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki r LOČANKA www.gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS. d o o . Zoisova 1. KRANJ -i ■ i Sreda, 28. aprila 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 11. STRAN Tradicionalna, 45. prvomajska regata na Bledu brez presenečenj. Prva letošnja zmaga za Iztoka Čopa in Luka Špika. Bled - Sobotni tekmovalni dan je na Bledu minil v dežju, vendar so se veslači zavedali, da nastopi štejejo za sestavo ekip na tekmah letošnjega svetovnega pokala. Miloš Janša je namreč izbiral za tekmo v Po- J. v . » . v» ♦ X. -'WT.— ••s • • •• SvV X'vJ v S^^.vW "t >1^ «.\ znanu, ki bo cez stirmajst dm. Najzanimivejša tekma dneva je bila v članskih enojcih, kjer je slavil najboljši slovenski veslač zadnjih let Iztok Čop. V enojcu so morali organizatorji pripraviti kar Štiri skupine, saj je nastopilo 24 posameznikov. Kljub temu ime zmagovalca ni bilo vprašljivo. Iztok Čop je že na začetku pokazal, kdo je glavni, hitro povedel in nato le še nadziral potek tekme. Za njim se je uvrstil prijatelj in partner iz dvojnega dvojca Luka Spik (oba Bled). Špik v zadnjem času zaradi poškodbe kolena trenira manj, a je presenetljivo v kvalifikacijah dosegel najboljši čas. V soboto je bila zanimiva Še tekma dvojcev brez krmarja. Janez Klemenčič in Miha Pirih sta osvojila prvo mesto, ki jima ob dobri konkurenci Matije Pavšiča in Andreja Hra- .... .v . •v . ''-M / Ui ........ sv- 'v: .............. «NS ... ss "..v«, . - jSW/ ' -'I ■y ...S'v^vv.-v yr.' C' .V.V.. • ,,, •v XT .s-."". >0. INS 't s .'.«v. ž^lHillittbi.iJTHi' m Ks- ,SV« . 'ASS»»..V' .f^f s. »sv«, '.s .•ft.,. ^A» • a"*'.«; ' • V. V ......v." »r-. .I.*.» .VWS" T- v k s...«v. "» s WS»*' -Ä^-^T,;;: ............ - . -..SS« v». v.. -.V.'«" . . .. »A^C • »'-Vs. w NV .■'A v v: •••SS" s. A' N ' Vr. *4SSS s". ..r^vKNvc^'-- • .«... A»SS ..... ~s• ''S-WS'!'.SS .•* K- ' ' • ■ ■ -S'.' ... ».•«WASS*.'■'■' >-'» -. SS- v.'.'^A*.''!' ■ - .s -C. s s .....^^ _ _ ____ ^ • • VSS «t s— .s. ' • • SS t . s* ssssss. . f. WW • SSS ""t • • .-ć:'«-rwAVA. .'.sv.'.ssv-..:: •••.^ASS«.. sššC'ič; ...............< • . V. ..... •^'.Ss .S* sV.N .ssss*,«s.. SS. '.S.»' >>:<•.•>:•. •/«•.'A' '.S Luka Špik se po poškodbi kolena vraća v staro formo. V sobotni tekmi enojcev je zaostal le za Iztokom Čopom, v nedeljo pa sta skupaj zmagala brez problemov. barja ni bilo vnaprej zagotovljeno. Na koncu sta prva slavila kar za dve dolžini čolnov. Drugi dan prvomajske rfegate (nedelja) je minil z zmagami fa- HITROSTNO ROLANJE Luka Mihelič med najboljšimi Kranj - V predmestju Frankfurta Gross - Gerau se je na tekmi v hitrostnem rolanju zbralo prek 700 tekmovalcev iz skoraj vseh evropskih držav, ZDA, Avstralije in Nove Zelandije. Tekmovanja so se udeležili tudi člani Rolerskega kluba Kranj, ki tudi tokrat ni razočaralo. Najuspešnejši je bil Luka Mihelič v kategoriji starejših dečkov, kije dosegel 7. in 9. mesto, zelo dobro pripravljenost pa sta pokazala tudi Gašper Kopri vec zli. mestom med mladinci in Nastja Gra-dišar z 12. mestom med kadetinjami. B.B. voritov. Največ zanimanja je vladalo za tekmo dvojcev brez krmarja, saj odločitev o nastopu v Atenah še ni znana. Tudi tokrat sta tako kot dan prej zmago slavila Klemenčič in Pirih, a sta bila tokrat Pavšič in Hrabar precej bližje. Zaostala sta le za pol čolna. Med gledalci je završalo tudi ob nastopu dvojnih dvojcev, ki so bili sestavljeni predvsem iz skifistov. Olimpijska prvaka iz Sydneya Iztok Čop in Luka Špik sta preizkusila moči in se po Spikovi rehabilitaciji prvič pomerila s konkurenco. Zmaga ni bila vprašljiva. "Tekma je potekala bolje, kot sem pričakoval, čeprav to še ni to. Luka vse bolj lovi pravi zavesljaj in kmalu bo šlo vse tako, kot je treba," je po v k tekmi povedal Cop. Omeniti velja še zmago četverca brez krmarja. Sestava Jani Klemenčič, Gregor Srančnjek in bratov Miha in Tomaž Pirih je zmagala s prednostjo petih sekund. "Tekma ni bila lahka, saj je bila zmaga odločena šele proti koncu," je povedal Sračnjek. Najboljše veslače čaka prvi nastop na tekmi svetovnega pokala 8. maja v poljskem Poznanu. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki PLAVANJE Plavalci uspešno na Dun^u Kranj - Minuli vikend je na Dunaju potekal tridnevni mednarodni plavalni miting, kjer so se izkazali tudi slovenski plavalci. V petek je edino slovensko zmago dosegel Blaž Medve-šek na 100 metrov hrbtno (56,32), Tri-glavan Aleš Aberšek paje z 2:01,79 na 200 metrov delfin dosegel osebni rekord. Anja Klinar je na 200 metrov prsno osvojila 4. mesto, Tamara Sam-brailo pa osmo, Sara Isakovič je bila peta na 100 metrov prosto. Ista plavalka je na- 200 Anja Klinar slednji dan na metrov prosto plavala nov državni rekord (2:01,04) in s tem izpolnila olimpijsko normo. Zmage se je veselila še Anja Klinar (400 metrov mešano), Tamara Sambrailo pa drugega. Marko Milenkovč je bil tretji na 400 metrov mešano, Emil TahiroviČ na 100 metrov prstno četrti, Aberšek na 100 metrov delfin pa je bil sedmi. Zadnji dan so zmagali še Matjaž Markič na 50 metrov prsno (28,27), Emil TahiroviČ paje bil z 28,44 drugi. Slavila je tudi Anja Klinar na 200 metrov mešano (2:16,06). Tamara Sambrailo je na 50 metrov prsno osvojila 2. mesto. Selektor reprezentance Ciril Globočnik bo v sredo predstavil 17 plavalk in plavalcev - potnikov na evropsko prvenstvo v Madridu. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki GORSKI TEKI Na Kriško goro v 27 minutah Križe - Planinsko društvo Križe je prejšnjo nedeljo organiziralo 11. gorski tek pod Kriško goro za memorial Janka Likarja. Zaradi obilice snega na poti do koče na Kriški gori so organizatoiji pripravili tudi rezervni scenarij - 5,4 kilometra dolgo progo, ki je imela 380 metrov višinske razlike. Na startu se je prijavilo 61 tekmovalcev in tri tekmovalke. Najhitreje jo je pretekel Klemen Triler iz KGT Papež (26,54), med ženskami pa Olga Grm iz Kluba trmastih (35,45). Najboljši po kategorijah so bili: Klemen Triler, Martin Stendler, Franci Koder, Stane Gaber, Peter Bertoncelj, Špela Novak in Olga Grm. Tek je štel tudi za točke gorenjskega pokala v rekreativnih tekih, ki gaje letos ustanovilo osem organizatorjev rekreativnih tekov z Gorenjske. B. B. KOŠARKA Zmaga Škofjeločanom v Skofja Loka - Velenjska rdeča dvorana je bila v sredo in četrtek prizorišče končnice devete sezone Šolske košarkarske li^e. Srednješolski osnovnošolski obračuni so se začeli z bojem Žirovcev in Cerkničanov za 3. mesto. OŠ Žiri je zmagala z rezultatom 58:49 in tako osvojila 3. mesto. Za naslov prvaka sta se udarila OŠ Šmarje v v pri Jelšah in OS Cvetka Golarja iz Škofje Loke. Srečanje so bolje začela škofjeloška dekleta, fantje iz Šmarja pa so do polčasa skoraj izenačili. Z nastopom deklet v drugi četrtini je loško vodstvo zopet naraslo. 16 točk prednosti je bilo na koncu dovolj tudi za fante. oš Cvetka Golarja je zmagala tudi na številnih drugih področjih in osvojila naslov najboljše osnovne šole ŠKL v skupnem seštevku. Osnovna šola Cvetka Golarja je osvojila prvo mesto v ligi ŠKL. Veselje je bilo nepopisno. Četrtek je bil v znamenju dijakov in dijakinj. Veliki finale med 1. gimnazijo v Celju in Gimnazijo Bežigrad med dijakinjami je pripadel Celjankam (58:36). Mefl dijaki sta se za zmago pomerila Gimnazija Bežigrad in Šolski center Novo mesto. Prvi so z ostro igro v drugem polčasu uŠli za 12 točk in tako zmagali z večjo razliko, kot je kazala sama igra. Med slednjimi je tretje mesto z zmago nad Gimnazijo Kranj (58:55) osvojila II. gimnazija Maribor. Med dijaki so se za tretje mesto prav tako borili kranjski gimnazijci. Njim je uspelo premagati Šolski center Celje (57:46). Boštjan Bogataj Naj tržiški športnik je Uroš Ban Lovoriko je osvojil po enoletnem premoru, izbrani pa so bili tudi najperspektivnejši mladi športniki Podljubelj - Naslov najboljšega športnika Tržiča je po enoletnem premoru zopet osvojil padalec Uroš Ban, član Alpskega letalskega centra v Lescah, ki je v lanskem letu osvojil prvo mesto v evropskem pokalu v skupni razvrstitvi. Drugo mesto v točkovanju je dosegel kegljač Boris Benedik, član Kegljaške-ga kluba Iskraemeco Kranj, ki je ravno med podelitvijo v Romuniji zopet lovil vrhunske rezultate, v točkovanju pa se je na tretje mesto povzpel alpski smučar Andrej Jerman zaradi odličnih rezultatov v preteklem letu. Športna zveza je podelila posebna priznanja društvom, ki so praznovala visoke jubileje, in sicer Splošnemu športnemu društvu Tržič, Kegljaškemu klubu Ljubelj ter Športnemu društvu Lom. Tekmovanja za delavske športne igre so v Tržiču že tradicionalne. Letos je na igrah sodelovalo 905 tekmovalcev. Največ točk v konkurenci žensk je osvojila Olga Benčina iz Društva upokojencev Tržič, pokal za drugo mesto je prejela Milena Dolčič iz Območne zbornice Tržič, tretje pa je osvojila prav tako upokojenka Marija Vodnik. Med moškimi je bil najuspešnejši Ludvik Soklič, član Društva upokojencev, sledi mu Lado Sedej iz tržiškega Peka, tretje mesto pa je osvojil Mirko Rozman (Kontakt P Tržič). Ekipno Najboljši oziroma najperspektivnejši športniki Tržiča v letu 2003 (od leve): smučarski skakalec Mitja Mežnar, smučarski kombinatorec Mitja Oranič (oba SK Tržič), padalec Uroš Ban (ALG Lesce) in alpski smučar Andrej Jerman. je največ točk osvojilo Društvo upokojencev Tržič, sledita mu Obrtna zbornica Tržič na drugem ter Peko Tržič na tretjem mestu. Podeljeno je bilo tudi posebno priznanje športniku invalidu in sicer Štefanu Ahačiču iz BPT Tržič. Športne organizacije, ki so vključene v SZ, so izbrale tudi najbolj perspektivne športnike. Po njihovem mnenju sta to športna plesalca, člana Plesnega kluba M iz Tržiča Melanija Kogoj in Jure Markič. Perspektivna športnika sta tudi smučarski skakalec Mitja Mežnar ter kombinatorec Mitja Oranič, oba Člana smučarskega kluba Tržič -skakalne sekcije Trifix. Med vrhunskimi športniki je bilo pogrešiti svetovnega prvaka v tele- marku Davida Primožiča. V točkovanje se ni uvrstil, ker njegov šport ne spada med olimpijske in to ne bi bilo v skladu s pravilnikom o podeljevanju priznanj in nagrad ŠZ Tržič. Vendar pa prav zaradi uspešnosti športnikov na tem področju nameravajo pravilnik Še letos spremeniti. Tina Tošič, foto: Tina Doki GORENJSKI GLAS •12. STRAN REKREACIJA, DUHOVNOST / tnfo@g-glas.si Sreda, 28. aprila 2004 SO Zlati, srebrni in bronasti Bam.Bi-ji so se na družabnem srečanju ob zaključku zimskopohodniške transverzale prijetno zabavali. Prireditev je povezovala Petra Lombar, za prijetno razpoloženje udeležencev pa so poskrbeli ansambel Calypso, okusen golaž, kozarec cvička in čebljanje ter vrišč najmlajših, saj je kar precej staršev, ki na svoje pohodniške ture s seboj vzamejo tudi otroke. Reteče - V petek zvečer so se na družabnem večeru v gostilni Vigred v Retečah pri Škofja Loki zbrali številni Člani društva Bam.Bi - rekreativci, ki hodijo v hribe, komur ni do hoje, pa se usede na kolo in se udeleži kolesarjenj - ženskih ali moških. Torki so namenjeni kolesarjem, četrtki pa kolesarkam. Bam.Bi-jevci z vseh vetrov Prijetno me je presenetilo, da so Bam.Bi-jevci pravzaprav z vseh vetrov. Največkrat seje pri podeljevanju priznanj slišalo ime krajev, kot Trboje', Voklo, nekajkrat Ljubljana, redkeje Kranj, vendar zanimivi so bili zlati Bam.Bi-jevci iz Kočevja. Franci Janež, Vida Ofak, Viktor Debeljak, Miha Legan in Silvo Škufca (ki ga zaradi delavnih obveznosti ni bilo na srečanju) so člani Bam.Bi pohodniške sekcije iz Kočevja. Kako je prišlo do tega, je razložila ženska predstavnica Vida Ofak: "Hodili smo po Kamniških Alpah, ko na enem izmed vrhov srečamo Uroša Globočni-ka. Pravzaprav sta ga srečala Franci in Silvo. Uroš je imel pri sebi knjižico, ki jo je ravno "štempljal" in Francija je zanimalo, kakšna je ta knjižica. Uroš mu je prijazno razložil, da gre za knjižico ŠD Bam.Bi. Včlanili smo se in sedaj pridno "štempljamo". Imaš namreč možnosti, da si pridobiš naziv bronastega, srebrnega ah zlate- Franci Janež, Vida Ofak, Viktor Debeljak in Miha Legan (od leve proti desni) ga pohodnika oziroma hribolaz-ca društva. Za bronastega moraš obiti deset vrhov, srebrnega dvajset in zlatega trideset. No, člani smo od oktobra in uspelo nam je doseči številko trideset." Ponosno so mi še razložili, da imajo v svoji zbirki gora tudi zimski Storžič in da ni vikenda, da ne bi nekam šli, se kam povzpeli. Potem sem zagledala nasmejano, navihano, kratkolaso svetlolasko. Udeležencem srečanja je ponujala majhne koščke papirja s številkami, med katerimi so ob koncu srečanja žrebali. Sandro Kuhar iz Grada pri Cerkljah sem lani srečala na prireditvi 24 ur Kališča, kjer seje med dekleti v kategoriji gor-dol-gor izkazala za najboljšo. Ženska ima dovolj energije in elana, veselega nasmeha pa se kar nalezeš. Poleg tega, da je članica Kljuk, je tudi Bam.Bi-jeva pohodnica, sem ter tja pa tudi kolesarka. Letos se je z Bam.Bi-jevci odpravila na 500 kilometrov dolgo kolesarsko pot v Dalmacijo. Pravi, da je pot ni utrudila, le roke so jo malce bolele, pa ne zaradi drže, temveč zato, ker je pretrdo držala "balanco". So le najboljši in dobri Višek družabnega večera ljubiteljev rekreacije je bila podelitev priznanj za zimsko pohodni-ško transverzalo, predstavitev Bam.Bi racing teama (kolesarska ekipa z vodjem Bojanom Ropretom, direktorjem Andre- jem Sajovcem in kolesarji, kot Anže Bizjak, Žiga Trampuš), nove kolekcije kolesarskih dresov, spremenjene transverzale, kjer bodo med drugim po novem zbirali višinske metre, jih seštevali. Pa tudi za kolesarje veljajo nekatere spremembe, tako da se (kogar to zanima) natančneje o tem lahko pozanima na www.bambi-klub.si. Kot gosta večera pa so povabili Andreja Hauptmana. Med kakimi petdesetimi prisotnimi na družabnem srečanju jih je večina dobila priznanje, kapo, na kateri je bil izvezen napis bronasti, srebrni ali zlati hribo-lazec. Zanimivi pa sta bili petčlanski družini Hudobivnik in v Stular iz Voklega. Prva je pre- Uroš Globočnik je čestital zlatim Štularjevim rekreativcem. jela naziv in priznanje srebrne, dru^a pa zlate hribolazne družine. Štefan MikoHč, ravno tako iz Voklega, pa je ponosno pove- dal, da je letos osvojil Mangrt -tako daje Šel naziv "najboljšega pohodnika" zagotovo v prave roke. Alenka Brun KAM V PRIHODNJIH DNEH? S kolesom v EU Kranj - Kolesarski maraton Kranj - Jezersko bo 2. maja. Vsi, ki bi želeli sodelovati na maratonu, povprašajte o prijavi na elektronskih naslovih kksava@s5.net ali info@lto-kokra.si. Predsednik društva Aleš Kalan in mala Bam.Bi-jevka Katja Oselj iz Trboj. 24, maraton Treh src Radenci - Tradicionalni maraton Treh src bo v soboto, 15. maja, s štartom in ciljem pred hotelom Radin v Radencih. Prireditve 24. maratona Treh src vsebujejo: maraton na 42 kilometov (državno prvenstvo 2004), polmaraton na 21 kilometrov, tek na deset in pet kilometrov, tek veveričk in srčkov (otroci do starosti deset let), 14. planinski pohod Treh src in humanitarni tek. Zadnji dan prijav na vse teke je 11. maj 2004. Več o maratonu, ki je postal že prava romarska pot - kamor zaide tudi veliko gorenjskih tekačev, dobite na www.maraton.radenska.si. Alenka Brun \ Svetišče, grobnica ali astronomski center New Grange je megalitska grobnica, ki se šteje za eno najstarejših grobnih svetišč na svetu. Zgrajena je iz 200.000 ton kamenja, svojo vlogo pa odigra le v nekaj minutah na leto. Na dan zimskega solsticija posveti vanjo skozi majhno odprtino žarek sonca, točno na notranji oltar. Na območju Britanije, Škotske in Irske se nahaja veliko krožnih grobnic, rečejo jim tudi kromle-ki, ki s svojo mogočnostjo in skrivnostnostjo burijo domišljijo še danes. Kljub Številnim teorijam namreč ni povsem toČno jasno, zakaj so bile zgrajene in kakšnemu namenu so služile. New Grange, ki se nahaja ob reki Boyne na Irskem, je ena najbolj svetovno znanih grobnic, za katero pravijo, da je tudi svetišče. Po lokalnem izročilu naj bi tam počivali junaki irske "zlate dobe", kralj Dagda in njegovi bojevniki, snovatelji keltske zgodovine. Zanimivo je, da v njej grobišč z okostji niso našli. Mogočna grobnica je bila dolga tisočletja skrita pod travnim gričem, vse dokler ni bila leta 1699 odkrita. Prvih dvesto let so je domačini razkazovali kot turistično zanimivost, žal pa sojo v tem času tudi povsem izpraznili. Danes je videti kot ogromna travnata gomila, obdana s kosi kristaliziranega kremena. Vhod, ki ga obdajajo črni kamni, je nad kamnitim blokom, v kate- Ozek kamniti hodnik vodi do središča grobnice. rem so vklesane prepletene vijuge. Srečali jih boste na različnih področjih irsko keltske kulturne dediščine. Ozek hodnik je narejen iz 450 ploščatih kamnitih blokov. Na koncu se konča z obokanim prostorom, v katerem so tri niše s plitvimi in z avantu-rinom obloženimi kotanjami, kot nekakšnimi bazenčki. Ko so grobnico opazovali astronomi in jo primerjali z nameni podobnih gradenj, kot so Sto-nehenge, Avebury in Tara, so spoznali, da je New Grange uglašen na zimski solsticij, s katerim se je v severnjaških tradicijah začelo novo leto. In res. Zjutraj, na dan zimskega solsti- cija, navadno je to 21. december, vsako leto, če je vreme jasno seveda, posveti žarek vzhajajočega sonca skozi kvadratno odprtino nad vhodom v središče notranjosti grobnice. Ustavi se točno na prastari laipti, kjer se zadrži nekaj minut. In takrat se ustvari "...nepopisen občutek nezemeljske, kozmične sakral-nosti, v katerem prenehata ob-stajati čas in prostor in sta trenutek in večnost eno," je zapisala Fani Okič, slovenska poznavalka megalitskih gradenj, ki je v opisanem trenutku našla "...tisto, česar se v našem prostoru in času ne da več podoživeti, tisto, kar človeku lahko da edino globoka, živa vera, ki druži v eno človeka, zemljo in vesolje." Verjetno bo prav tokrat razlog, zakaj seje potrebno za obisk grobnice v času solsticija prijaviti že pol leta prej, pa še to je za doživetje izbranih le petnajst izžrebanih srečnežev. Katja Dolenc Ozaveščanje preko postavitve družine Matej Škufca se zadnje leto aktivno ukvarja s predstavitvijo metode Postavitev družine Berta Hellingerja. Na povabilo Ljudske univerze Kranj nam je predstavil nov način osebnega ozaveščanja in reševanja družinskih odnosov. New Grange že po gradnji spominja na povsem "vesoljsko" arhitekturo. Kratü - Matej Škufca iz Ribnice je metodo Postavitev družine po sistemu Berta Hellingerja spoznal v Nemčiji, kjer je zaključil Šole, izkušnje pa si nabira pri izvajalcih metode v Švici. Pravzaprav je šeie dobro začel z izvajanjem sistema, vendar ve povedati, da so prve izkušnje pozitivne in da so ljudje zelo presenečeni nad učinkovanjem metode. "Pogosto so brez besed, saj začutijo energije, ki jih prej niso zaznali. Glavni namen postavitve je, da spoznamo, kako nas Člani družine s svojo usodo na povsem nezavednem nivoju vodijo," je povedal. V torek, 20. aprila, je o sistemu govoril udeležencem seminarja v prostorih Ljudske univerze. Najprej nekaj o metodi, nato pa so naredili tudi praktični prikaz postavitve in se pogovorili o njenem delovanju v duši človeka. S postavitvijo pridejo na dan različne usodne vpletenosti med člani družine. Vidi se tudi koli- ko in na kakšen način je prisotna brezpogojna ljubezen v eni družini oz. v enem sistemu med člani: "Postavitve družine se udeležijo ljudje z različnimi problemi s partnerjem, otroki, starši, ali pa z lažjimi in hujšimi boleznimi in različnimi odvisnosti. Najprej predstavijo svoj problem, ki ga morajo opisati v treh stavkih, da povejo bistvo svojega problema in bolečine. Nato izberejo primer, med udeleženci pa posameznike, ki imajo podobne težave, da predstavljajo člane družine," opisuje Matej. Pomaga si z družinskim drevesom, ki ga udeleženci napravijo pred prihodom na delavnico. "Ko se razdelijo vloge, ljudje dobijo občutke tistih ljudi, ki jih predstavljajo. če je kdo v podobni situaciji, mu svetujem, naj vse pozabi, ker je vsak primer zaradi usode posameznika povsem edinstven. Nimam knjig, po katerih bi delal, da bi predvidel rešitev. So si podo- bne, vendar niso enake. Ko ljudje dobijo občutke, se zgradi posebno energetsko polje, v katerem se ljudje gibajo v različnih situacijah, v njih pa se začno dogajati določeni procesi, neke vrsta transformacija kot posledica pozitivnega dražljaja, ki je za dušo zdravilen," opisuje Matej. Po zaključku si udeleženci povejo občutke in kaj so v sebi doživljali, Matej pa tem občutkom sledi in išče način, da se napetOvSti med odnosi sprostijo in da se najde rešitev, da med člani družine ponovno steče tok 4 brezpogojne ljubezni. Tako udeleženci ozaveščajo sebe in svoj odnos do družinskih članov, pokažejo se tudi razlogi za napetosti. Matej pravi, daje za postavitev sposoben vsak, saj vsak lahko začuti občutke in stanja v duši, ne glede na to, da ne pozna situacije v družini, a vsak primer je potrebno obravnavati individualno. "Vzpostaviti je potrebno zdrave korenine in trden Matej Škufca temelj, da lahko oseba zaživi polno. Na ta način si odpre tudi zamašen tok življenjske energije," pojasnjuje Matej, ki bo imel 8. in 9, maja na Ljudski univerzi v Kranju tudi dvodnevni seminar. Katja Dolenc ' - * Sreda, 28. aprila 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN V petek zjutraj se je v Obrnah iztiril potniški vlak KRIMINAL Dvanajst potnikov, sprevodnica in strojevodja so odnesli celo kožo. Škode za več milijonov tolarjev. Obrne - Motorni potniški vlak 4 oznako 4203 je v petek, 23. aprila, ob 6.12 odpeljal z jeseniške železniške postaje proti Novi Gorici. Ob 6.28 je krenil s postaje Bled jezero, nakar ga je v Obrnah čakalo presenečenje. 39-letni strojevodja, doma iz Postojne, je, potem ko je pripel-jal iz desnega ovinka, med tiroma ugledal zajetno skalo. Kasneje so jo premerili, v širino in višino je merila po poldrugi meter. Strojevodja je takoj potegnil "hitro" zavoro, brž zatem pa že slišal ropot, začutil močne tresljaje in udarce. Vlak se je iztiril. Ustavil seje 63 metrov naprej. Prvi podstavni voziček je obtičal slab meter od leve tirnice, skala pa se je zagozdila pod potniški vagon. Na sreČo se nihče od dvanajstih potnikov ni % ranil, celo kožo sta odnesla tudi sprevodnica in strojevodja. Pot-' nike so z avtobusom prepeljali v Bohinjsko Bistrico, od koder so nadaljevali potovanje z vlakom proti Novi Gorici. Zaradi trčenja v skalo so bili poškodovani tiri in vagon. Zaradi popravila proge je bil promet po tem delu železniške proge zaprt do popoldneva, škodo pa so v grobem ocenili na več milijonov tolarjev. Do podobnega trčenja v skalo je na tej progi prišlo že pred tremi leti in pol, sredi oktobra 2000, nad blejsko Zako, ko so se kakšnih 30 metrov nad progo od skalne gmote odkrušile skale. Tudi takrat nobenemu od pot- nikov in zaposlenih na vlaku ni bilo nič. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Poroka znorela starše Kranj - V nedeljo, 25. aprila, okrog osmih zjutraj sta se v eni od kranjskih hiš sprli družini. Jabolko spora je bila poroka njihovih otrok; starši se namreč niso mogli sporazumeti, kakšna naj bo. Beseda je dala besedo, postajala vse glasnejša, dokler 56-letni domačin iz predala omare ni vzel plinske pištole, jo repetiral in uperil proti gostom. Podil naj bi jih iz hiše, grozeč, da bo vse pobil. Gostje so odšh in obvestili policiste, ki so nato pUnsko pištolo zasegli. Skupaj s kazensko ovadbo jo bodo odstopili okrožnemu državnemu tožilstvu. O tem, ali poroka zaradi očitno hudo sprtih staršev sploh bo, pa policija ne poroča. Ponarejeni "cankar" Kranj - Neznani kupec je v četrtek dopoldne v enem od prodajnih kioskov plačal kruh in nekaj drugih drobnarij s ponarejenim bankovcem za 10.000 tolarjev. Policisti so bankovec s serijsko Številko AA6390566 zasegli in ga poslali v analizo. Hrana, pijača, cigareti Mavčiče - Bližajoči se prazniki so sredi minulega tedna v mavči-ško trgovino privabili nočnega vlomilca. Odnesel je cigarete, nekaj steklenic žgane pijače in več prehrambenih izdelkov. Jesenice - 23-Ietnemu Jeseničanu in njegovemu prijatelju, ki sta v soboto navsezgodaj zjutraj vlomila v Zivilino samopostrežno restavracijo na Jesenicah, pa se je podvig ponesrečil. Ko sta v plastične vrečke že naložila različno blago in nameravala oditi, soju zalotili policisti. H. J. Po telefonu o novostih po vstopu v EU Ljubljana - Danes, v sredo, 28. aprila, med 10. in 13. uro bo ministrstvo za notranje zadeve odprlo brezplačni telefon 080 22 35 za odgovore na vprašanja o novostih, ki državljane čakajo po vstopu Slovenije v Evropsko, unijo. Govora bo o spremembah na mejah, pri potovalnih dokumentih, prenosu orožja, vozilih, registraciji in registrskih tablicah ter pri bivanju tujcev. H. J. Na brniški cesti spet počilo Brnik - V četrtek, 22. aprila, okrog štirih popoldne je na brniški cesti pri izvozu proti CerkJjam počilo (na sliki). Po trčenju je osebni avto golf zagorel. Posredovali so kranjski poklicni gasilci, ranjenemu udeležencu pa so pomagali reševalci iz nujne medicinske pomoči. Gasilci so le slabe pol ure kasneje hiteh tudi na priključek avtoceste Kranj - zahod proti Ljubljani, kjer se je prevrnilo vozilo s prikolico in jadrnico na njej. Gasilci so prikolico postavili na cesto, jadrnico pa pritrdili s trakovi. H. J., foto: Tina Doki Kako gasijo Francozi Slovenski gasilci na veliki mednarodni gasilski vaji Gašenje gozdnega požara - Francija 2004. Francoske gozdove namreč včasih požar uničuje s hitrostjo petih kilometrov na uro. Kranj - Z namenom, da se preizkusi in izpopolni sistem meddržavnega obveščanja in nuđenja pomoči med članicami Evropske un^e ter preizkusi organiziranost in pripravljenost sil ter sredstev zaščite, reševanja in pomoči v okviru Civilne zaščite za ukrepanje v primeru veČje nesreče - požara na mediteranskem območju, je v južni Franciji potekala vaja gašenja gozdnih^požarov, s predpostavko, da jih sami ne morejo obvladati, zato se na prošnjo v gašenje vključijo enote iz več držav članic EU in pristopnic. tugalske pomeni 27 ur vožnje in portugalski gasilci so šh lahko samo še spat. Tudi Slovenci smo se vozili več kot šestnajst ur. Italijani so imeli krajši reak- tista, ki je prosila za pomoč mednarodno skupnost, so se seveda države morale prilagoditi Franciji, načinu dela njihovih gasilcev. Drugi del vaje pa so Sodelovale so Nemčija, Avstrija, Španija, Grčija, Luksem- v burg. Portugalska, Švedska in Slovenija. Slo je za prvo veliko vajo pod okriljem Evropske komisije, ki se je odvijala od 18. do 20. aprila v departmaju Bouche-du Rhone in jo je organiziralo francosko .ministrstvo za notranje zadeve - direktorat za obrambo in civilno varnost. Slovenija je na vaji "Gašenje gozdnih požarov - Francij a 2004" sodelovala z gasilsko enoto, v kateri so bili inštruktorji, sedem gasilskih vozil iz različnih gasilskih enot, vodstvo enote in opazovalec - vodja izpostave Uprave Republike Slo- v v venije za zascito m reševanje Gore so še debelo zasnežene Zato nevarnost sprožanja plazov še ni mimo, opozarjajo gorski reševalci. Letos zaenkrat le dve nesreči v plazu. Ljubljana - Doslej so imeli 47 reševalnih akcij v gorah, s katerih so pripekali v dolino 9 mrtvih planincev. Le eden od lyih je izgubil življei\je v plazu. Ob resničnih reševanjih se vse večkrat podajajo na iskanje domnevnih ponesrečencev zaradi lažnih klicev po mobilnih telefonih. Prava planinska sezona je še daleč, vseeno pa bo vodstvo Gorske reševalne službe Slovenije kmalu objavilo ugotovitve iz analize lanskih nesreč v gorah. Ob tem bo opozorilo na preventivne ukrepe, s katerimi bi izboljšali varnost na planinskih poteh. Kot ugotavha podpredsednik PZS Danilo Skerbinek. med ponesrečenci niso le planinci in alpinisti. V gorah je vse več nevarnih športnih prireditev, kjer organizatorji ne poskrbijo za varnost po predpisih. Ko se zgodi nesreča, kličejo gorske reševalce. Še slabše je, da neodgovorni posamezniki vse pogosteje alarmirajo GRS brez potrebe, opozarja namestnik načelnika Jože Rožič. " Reševalci iz Kamnika so celo noč zaman iskali domnevno pogrešanega gornika, drugi dan pa so za to aktivirali še helikopter. Našli niso nikogar, pozneje pa so izvedeli, da so lažni klic sprožili na Dolenjskem. Take primere bodo predali preiskovalcem in zahtevali povrnitev stroškov, ki niso majhni. Ena ura poleta helikopterja stane 360 tisočakov, stroški pa lahko dosežejo milijon in več tolarjev. Bolj problematično je. da bi ob naraščanju lažnih obvestil lahko zamudili na reševanje, ko Človek res potrebuje pomoč. Letos so imeli doslej 47 reševanj. Žal so na teh akcijah našteli 9 mrtvih. Eden od smrtno po- -nesrečenih planincev je izgubil življenje v snežnem plazu. Slednja nevarnost je bila vzrok le za dve nesreči, kar glede na sneženo zimo ni veliko. Sploh pa je malo, ker imajo redki gorniki ustrezno zimsko opremo in znanje za njeno uporabo. Vendar nevarnosti plazov še niso mimo, ocenjujejo gorski reševalci. V gorah je ogromno snega, ki je zelo raznolik. Na prisojnih legah bo dovolj le malo sonca, da bo snežna gmota zdrsela navzdol. Zalo previdnost ob obisku gora med prazniki ne bo odveč. Nujno je treba poznati vremensko napoved in upoštevati, da so razmere v visokogorju drugačne kot v dolini. Prepričati seje treba tudi o oskrbi koč, saj povsod še ne bodo odprli vrat. Vodstvo Planinske zveze Slovenije priporoča, naj se čimveč planincev vključi v društva. Znano je, da so vodeni izleti najbolj varni. Kot razmišlja predsednik Franc Ekar, bi za boljšo preventivo lahko kaj prispeval tudi svet za varnost v gorah. Vladi bodo predlagali, da bi po zgledu tujine oblikovali tak nevladni organ tudi v Sloveniji. V njem bi delovali strokovnjaki z raznih področij. Stojan Saje (URSZR) Kranj Rajko Siriiič. "Na vaji so Francozi najbolj poudarjali varnost sodelujočih. Če pogledamo gašenje gozdnega požara pri nas, uporabljamo helikopterje, ki spustijo 450 do 500 litrov vode, kar še ne ogroža življenja. Francozi pa uporabljajo vrsto helikopterja Ca-nadair, ki odvrže Šest ton vode in to človeka oziroma gasilca lahko ubije. Pri njih je vsako leto med šest in deset mrtvih gasilcev. Vaja je izgledala tako, kot bi bila resnična - narejena po modelu požara iz leta 1998. Vsebovala pa je tudi stvari, ki jih ob dejanskem požaru še niso imeli. Recimo poveljniško mesto, kije bilo takrat zelo pogrešano," razlaga Rajko Simič in dodaja, da je imela vaja veČ ciljev: "Na primer: preverjanje usposobljenosti in vaja sodelovanja različnih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skupnih mednarodnih reševalnih akcijah. Kaj seje pokazalo? Prihod z gasilskimi avtomobili s Por- 'i -' ■•- -'-i.- ■ Vodja izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Kranj Rajko Simič (v ozadju italijanski helikopter, ki ga uporabljajo pri gašenju gozdnih požarov). cijski čas. Ko so prišli Belgijci, so prišli z opremo, ki jo uporabljajo za gašenje v belgijskih-gozdovih, kjer so predeli ravninski in tudi tehnologija je druga. Podobno je bilo z Nemci, Luksemburžani. Tako da je bilo na vaji potrebno usklajevanje." Poudaril je Še, da je šlo pri vaji za primerjavo različnih pristopov. Ker pa je bila Francija predstavljale tudi delavnice, kjer so gasilci med seboj izmenjavali izkušnje. Glede na to, da so bili v tuji deželi, pa vodja izpostave URSZR Kranj Rajko Simič pravi, da jim sporazumevanje ni delalo preglavic, saj je glavna komunikacija potekala v angleščini - tako v zraku kot na tleh. Alenka Brun, foto: arhiv Rajka Simiča zavrti NAGRADNA IGRA 29. 3. - 24. 6. 2004 V času od 29. marca do 24. junija 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek ob 23. uri bomo na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Volkswagen Golf 1,9 TDI Sportline Nagrade četrtkovih žrebanj: • Jackpot: 1.000 € (pribl. 237.000 SIT) • Večerja za dve osebi Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 24. 6. 2004 ob 23. uri: • Volkswagen GoH 1,9 TDI Spcrtline • Nagradni sklad v vrednosti 2.000 < (pribl. 474.000 SIT) hJt hotel casinö kranjska gora Vršiška 23. 4280 Kranjska Gora Tel 04 587 82 50. Faks 04 588 13 22 marketing kg(d)hit si Več informacij poiščite na www.htt.8l GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Sreda, 28. aprila 2004 kulturne dediščine V dosjeju Nine Škodlar, predsednice Federalnega zbirnega centra, ki ga hrani Arhiv RS, je med potrdili o prevzemu umetnin med drugim mogoče zaslediti tudi naslednjo zabeležko: minister Potrč - skrinja Bled (Begunje); 87 kosov porcelana; slika (nečitljivo) podoba žene (nečitljivo) v slovenski narodni noši; slika Dečko s košaro cvetja v livadi; vaza višine 30 cm (sledi opis predmeta); japonska vaza; slika Žitna krajina in tako naprej. Govorimo seveda o po drugi svetovni vojni zaplenjenih umetninah, ki so končale bodisi v državnih ustanovah bodisi v zasebnih zbirkah revolucionarne avantgarde in o takratnem ministru za znanost in kulturo dr. Jožetu Potrču, očetu aktualnega poslanca združene liste Mirana Potrča. Pri vsaki zaplembi je bila navzoča takratna Služba državne varnosti. Kar ni nepomembno. Oče poslanca Mirana Potrča kajpada še zdaleč ni bil edini, ki si je stanovanje revolucionarja opremil z zaplenjenimi umetninami predvojne aristokracije. Z njihovimi perzijskimi preprogami, slikami, baročnim pohištvom, svetilkami, porcelanom, kristalnimi kozarci, urami, ogledali, vezeno posteljnino in drugimi vrednimi predmeti. Med tistimi, ki so premišljeno "ropali" Federalni zbirni center, ki je imel svoj sedež v ljubljanski Cu-krarni, so bili najvišji predstavniki takratne revolucionarne vlade in sodstva, pripadniki Službe državne varnosti, ki seje pozneje preimenovala v Udbo, slikarji in umetnostni zgodovinarji, pisatelji in poznejši člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zdravniki in tako naprej. Predsednica zbirnega centra Nina Škodlar (njena hči ima v Ljubljani prodajno galerijo) jim je umetnine narodnega pomena izročala na podlagi potrdila o prevzemu. V neštetih primerih je bilo potrdilo z roko in navadnim svinčnikom napisano na neugleden kos papirja. Brez kakršnega koli žiga. Kar je lahko pri morebitnem vračanju, poleg vsega drugega, zelo sporno. Prve mesece po drugi svetovni vojni se je začela rojevati rdeča buržoazija, ki ji še danes nihče ne pride do živega. Kadar koli odprejo za to pristojni državni uslužbenci vprašanje vračanja po drugi svetovni vojni zaple- ni mogoče dedovati, ostajajo po vojni zaplenjene umetnine v Sloveniji še naprej v posesti nekdanjih revolucionarjev oziroma njihovih potomcev. Če jih, se razume, niso prodali. Kar je rdeča buržoazija tudi rada počela. Vzemimo soprogo teoretika samoupravnega socializma Pepco Kardelj. TovariŠica je umetnine vozila Čez mejo v Avstrijo in jih tam prodajala. Enkrat so jo pri teh njenih transportih na mejnem prehodu Ljubelj celo zasačili. Ampak, to le mimogrede. Edini, ki je doslej želel stvari razčistiti in jih postaviti na pravo mesto, je bil nekdanji minister za kulturo Andrej Capuder. Na njegov poziv znotraj državne uprave, naj vsi, ki imajo doma zaplenjene umetnine na reverz, te umetnine vrnejo državi, se je odzvala samo neka gospa. In vrnila tri eksponate. Sinovi Ferda Kozaka so, denimo, po očetovi smrti pohištvo na reverz raje odpeljali v tujino. Enako so s tujo lastnino in s slovensko kulturno dediščino storili dediči akademika Josipa Vidmarja. Tako vsaj trdi Silvester Gaberšček, državni podsekretar na ministrstvu za kulturo. Avgijev hlev Tudi če se strinjamo z razmišljanjem državnega podsekretarja Silvestra Gabrščka, da je po koncu druge svetovne vojne družba delovala pod vtisom re- njehih umetnin, pride komanda od zgoraj (od kod natančno, ne ve povedati nihče), naj zadevo pustijo pri miru. Šestdeset let po zaplembi premoženja ni nekdanjim lastnikom vrnjena niti ena sama umetnina. Čeprav premičnin, dobljenih na reverz, v civilizirani in demokratični državi volucije, je dejstvo, da jej^ila oblast trezna in preračunljiva. Tako je 24. maja 1945 ljudska skupščina sprejela zakon o zbiranju, čuvanju in razdelitvi knjig in drugih kulturno zgodovinskih predmetov. Avgusta istega leta je minister za pravosodje dr. Ferdo Kozak podpisal uredbo o Moderna galerija v Ljubljani ustanovitvi Federalnega zbirnega centra za kulturno zgodovinske predmete pri ministrstvu za pravosodje. Vendar so se umetnine iz gradov, dvorcev in bogatih meščanskih stanovanj v ljubljanski Cukrarni zbirale že pred sprejetjem uredbe. Ne samo, da so se zbirale, zelo kmalu so se začele tudi odvažati. Iz seznama materiala, izdanega iz zbirnega centra različnim državnim ustanovam in funkcionarjem, ki ima datum 12. julij 1947, je razvidno, da je bilo do takrat iz skladišča (legalno) odpeljano 4990 umetnin in drugih zaplenjenih predmetov. Odvažali so jih na ministrstva, na vlado, v kulturne ustanove in šole, na centralni komite, v različna podjetja, recimo v Gradiš. In, kakopak, v stanovanja najbolj vnetim zagovornikom delavskega razreda. Dotični revolucionarji so stanovanja, verjetno pa tudi drvarnice in druge prostore, spremenili v skladišča. Minister Kozak je, denimo, 9. maja 1947 iz skladišča zbirnega centra odpeljal trinajst perzijskih preprog, akademik Josip Vidmar osem, Boris Kocjančič pa dve. Na seznamu preprog so še: dr. Bogdan Brecelj, Karel Mejak, Žiga Vo-dušek, Mile Klopčič, Ferdo Kozak, dr. Stane Mikuž, Tine Logar, Marjan Brecelj, Vida Tomšič, Joža Škeri, Erna Šturm, Nina Škodler, Bogo Pregelj, Nina Pahor, Ivan Jerman in Onis Kidrič, ki je naknadno pri- pisan na roko. Na seznamu od-peljanih umetnin (12. julij 1947) so črno na belem navedena naslednja imena: Miha Avbelj, Meta Sever, Vida Tomšič, dr. Franc Petre, Damijana Bebler, Bojan Stupica, Mirijam Pahor, Karlo Pahor, francoski konzul Gabrijel Heumann (2 kosa pohištva, 6 slik, svetilka), Joža Skerl, Boris Kocijančič, Ciril Vidmar, Maksim Sadej, Zlata Vidmar, Josip Vidmar, ruska inisija, Milan Kodrič, Edo Kocbek, Karol Mejak, dr. Bogdan Vovk, Zoran Polič (oče igralca Radka Poliča), Galerija Kos (prav zdaj jo zapirajo), Franc Lubej, Mile Klopčič (18 kosov pohištva, 35 kosov porcelana, 9 slik, 5 svetilk, 2 uri, trije drugi predmeti), dr. Bogdan Brecelj (125 kosov porcelana, 8 slik, 11 kosov pohištva, 2 svetilki, preproga), funkcionar Službe državne varnosti Tone Turnher (9 slik), minister Anton Kržišnik (12 slik), M. Kozak (32 kosov pohištva, 235 kosov porcelana, 15 slik, 9 svetilk, 2 uri, 14 preprog, 2 zrcali, enajst drugih predmetov) in tako dalje in tako naprej. Poglavje zase sta zakonca Nina in Čoro Škodler, tajnik zbirnega centra. Protizakonito sta iz skladišča odpeljala toliko umetnin in drugih zaplenjenih predmetov, da bi jih težko spravili na časopisno stran. Leta 1952 sta bila za to tudi obsojena. Povemo naj le, da so med ukradenimi umetninami in slo- vensko kulturno dediščino med drugim naŠli izvirne Prešernove, Zoisove, Bleiweisove in Ein-spilleijeve zapiske. Vsaj nekatere umetnine so bile bolj ali manj natančno popisane. Recimo: M. Jama, Šmarna gora 75 X 40, Ljubljansko polje 110 x 80; Jakopič, (nečitljivo) pl. o. 95 X 75, slika pl. o. 70 x 80. Hiša strahov Temeljno vprašanje je, koliko umetnin in drugih predmetov je bilo v času po revoluciji sploh zaplenjenih. Natančne številke ne ve menda nihče. Direktor Narodne galerije dr. Andrej Smrekar ocenjuje, da se številka giblje okrog deset tisoč. Državni podsekretar Silvester Gabr-šček pa meni, da so te številke rečene na pamet. In kje se po šestdesetih letih umetnine, ki so si jih prisvojili revolucionarji, nahajajo? Dr. Andrej Smrekar: "Umetnine seveda iščemo. Am-pak, sistematično iskanje, kje je neka stvar končala, pa ni naša naloga. V primerih zaplenjenega in nacionaliziranega premoženja se nam zelo pogosto stvari ustavijo pri evidencah Federalnega zbirnega centra. Vam bom povedal zelo naravnost. To je problem, ki se ga nihČe noče lotiti. Prvič zato, ker bo še enkrat toliko jeznih in razočaranih, kot jih je bilo v času po drugi svetovni vojni. Drugič pa zato, ker lahko poti umetnine sledimo samo, če obstajajo re-verzi. Če jih ni, je dokazovanje zelo "škratljivo". Dejstvo je, da evidence tega premoženja niso bile strokovno vodene. Evidenčne knjige zbirnega centra sicer obstajajo v več izvodih, problem je, da se evidence ne ujemajo. Da se ne končajo z isto številko. Eno teh knjig imamo tudi pri nas. V tej knjigi pa prvih sedemnajst listov manjka. Takšna je ta evidenca. Kolikor « to evidenco poznam, predvidevam, da gre za kronološko zavedene zaplembe." Ampak. Pri vseh zaplembah je bila navzoča Služba državne varnosti. Zelo verjetno je, da razpolaga ta služba oziroma njena naslednica Sova z zelo natančno dokumentacijo o zaplembah. Vsekakor tega zgodovinskega gradiva Sova do zdaj Arhivu RS ni izročila. Čeprav bi ga po zakonu morala izročiti. In kako naprej? Državni podsekretar Silvester Gabršček: "Odkar sem na ministrstvu, tega je že dvanajst let, smo že večkrat poskusili narediti črto in ugotoviti, kje so umetnine in kaj se da dobiti nazaj. Potrebo je sprejeti nov zakon o Federalnem zveznem centru. V prvi vrsti zato, da bi tisti, ki imajo doma eksponate na reverz, te eksponate vrnili. Dokler obstaja reverz, teh predmetov ni mogoče prise-stvovati. Če bi obstajala resna volja, bi zakon pripravili skupaj s kriminalisti, pravniki in strokovnimi sodelavci. Zadevo lahko razplete samo zakon. Navsezadnje je naša moralna dolžnost, da ugotovimo, kaj je bilo prodano, kaj izgubljeno in kaj se še vedno nahaja v državi." O zakonu pa si kriminalistični inšpektor Miran Štupica misli naslednje: "Če bi zakon sprejeli, bi postala zgradba državnega zbora in vlade opustela hiša. Hiša strahov. Ker bi morali najprej počistiti pri sebi. Evo, to je moj odgovor." Na koncu ponovimo, kar smo napisali že na začetku. Kadar koli odprejo za to pristojni državni uslužbenci vprašanje vračanja po drugi svetovni vojni zaplenjenih umetnin, pride komanda od zgoraj (od kod natančno, ne ve povedati nihče), naj zadevo pustijo pri miru. Evo, to je pa naš odgovor. Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih S76 TomaŽ Pire, odlični zdravnik v 79. stoletju je na Gorenjskem živel zdravnik, ki ____v je zaslovel daleč naokoli. To je hi I TOMAŽ P IRC iI8]3-}880). Rodil se je 29. oktobra I8J3 i' Kranju. Lavtižar, ki i>a uvrsti med "naše zaslužne može'\ se zmoti, ko kot kraj njegovef^a rojstva navaja Tržič; to je bil kraj njegovega delovanja. "Tri reči so vplivale, da si je pridobil Pire tako veliko zaupanje ljudst\'a. Prvič je bilo znano, da ima zadostno izobrazbo in da rad prebira najnovejše medicinske knjige. Drugič so poznali ljudje njegovo sočutje z bolniki. Za vsakega je imel primerne to-lažilne besede, pa tudi vsakemu je naravnost povedal, da se mora strogo držati njegovih navodil. In tretjič so ljudje slišali o velikih uspehih, ki jih je dosegel Pire pri raznih bolnikih ter sklepali iz tega, da bo tudi njim pomagal. " Imel je "poseben dar za spoznanje bolezni", danes bi rekli, da je ■7 bil odličen diagnostik. Ko je zbolela soproga dunajskega župana Zelinka in ji zdravniški prvaki v prestolnici niso znali pomagati, je dal župan poklicati še Pirca. Ta se je vabilu odzval, "šel na Dunaj ter po nekaterih vprašanjih do obolele soproge in po vnanjih znamenjih kmalu določil značaj bolezni ... Gospa je po kratki rabi njegovih dravil popolnoma okrevala. " Bili so pa tudi primeri, ko je Pire sam odkrito priznal, da je ozdravljenje mogoče le na nadnaraven način. "Osemnajstletno deklico Marijo Tavčar, doma iz Župnije Begunje pri Lescah, torej ne daleč od Tržiča, je lomila božjast. Revica je imela desno nogo v kolenu tako sključeno, da se ni več vdala. Dolgo časa je morala kar ležati. Bolečine so toliko ponehale, da je vstala iz postelje, toda noga se ni več vdajala v kolenu. Deklica je morala hoditi po berglah. Pripeljali so jo k Pircu v Tržič z upanjem, da bi jo vsaj on ozdravil. Pire je rekel ljudem: 'Ljubi moji, to je mogoče le pri Bogu.' Njeni materi pa je dejal: 'Peljite jo k Mariji Pomagaj na Brezje, ker je po naravni poti ozdrav-Ijenje nemogoče.' Naredila je po Pirčevem nasvetu. Mati in hčerka sta na Brezjah med mašo prisrčno prosili Marijo za milostno ozdravljenje. In kaj se je zgodilo? Deklica je v hipu začutila, da lahko giblje z ohromelo nogo. Vsa vesela je brez Zdravstveni dom v Tržiču med obema vojnama. vsake pomoči vstala v veliko začudenje vseh, ki so bili i' cerkvi, začela hoditi in šla z ganljivo zahvalo domov. To je bilo 22. septembra 1863." Kljub temu da tega ni priznaval, je bil čudodelnik dostikrat tudi on sam. "Kakorkoli že premišljujemo delovanje Tomaža Pirca, vedno nam stopa pred oči vprašanje, na kakšne način je mogel ta izjemni mož dosegati take uspehe pri zdravljenju. Razen drugih pogojev, potrebnih za zdravniški poklic, je imel namreč, kakor smo že povedali, poseben dar, da je zadel vzrok in kakovost bolezni ter zapisal prava zdravila. Kadar je v posvetovanju z zdravniki izražal svoje mnenje, so mu vsi pritrjevali. Pircu je bilo pač prirojeno tisto notranje razsvetljenje, ki ga je usposabljalo, da je zgrabil bolezen pri korenini ter ji pokazal pot iz človeka. Pravijo, da je gledal bolniku najbolj v obraz, posebno v oči. Iz kakovosti barve je sklepal na kakovost bolezni. Seveda mu je bilo posebno važno utripanje srca, opazoval pa je tudi druga postranska znamenja, ki so izdajala značaj bolezni. Izpraševal menda ni prav veliko, ker je poznal že iz vednega občevanja z bolniki sorodnost različnih bolezni. Njegova navodila so bila kratka in markantna. " Nekoč je prišel k njemu mož, ki se mu je že na v daleč videlo, da ga rihta pijača. "Ze vidim, kje je vzrok vaše bolezni, zato vam prepovem vsako bir-tovsko pijačo." Tedaj ga mož vpraša: "Ali smem poskusiti včasih nekoliko žganja?" Pire: "Saj veste, kaj je birtovska pijača, zato ne bom našteval vsake posebej." Lavtižar ne pozabi povedati, da je bil naš zdravnik dober kristjan. "Poleg toliko dobrih lastnosti je bil Tomaž Pire tudi veren katoličan. Vsako nedeljo in praznik je šel ob šestih zjutraj k božji službi. Tega ni opustil tudi v poznejših letih, ko je bil obilnejšega života in ne več lahkih nog. Počasi je stopal iz spodnjega Tržiča, kjer je stanoval, po precej strmi cesti proti župnijski cerkvi, stoječi na višini. " Ko je komaj 67 let star sam zbolel, si ni mogel pomagati. Umrl je 18. junija 1880 v Tržiču. K-' v Sreda, 28. aprila 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS - IS. STRAN SO v Iskraemeco so lani dobro poslovali in podobno si obetajo tudi za letos. Pripravljajo pa se na cas, ko bo zaradi preusmeritve na elektronske števce veliko delavcev moralo dobiti drugo delo. Kranj - Po nenadni in boleči izgubi predsednika uprave Nikolaja Bevka se je pretekli teden predstavila nova uprava Iskraemeco. Lansko poslovno leto so ocenili kot zelo uspešno in tudi letos pričakujejo, da bo tako, Čeprav se na svetovnem trgu še naprej bije cenovna vojna. Pripravljeni so že tudi na postopen prehod na izdelavo elektronskih števcev, zato že iščejo delo za delavce, ki sedaj izdelujejo klasične indukc^ske števce. Pravijo, da ima socialna varnost delavcev prednost pred dobičkom. Pretekli četrtek se je na redni letni tiskovni konferenci družbe Iskraemeco predstavila nova uprava, ki jo je teden prej imenoval nadzorni svet pod predsedstvom dr. Jožeta Mencingerja. Upravo sestavljajo: predsednik Slavko Vidic, namestnik predsednika Kari Rozman, člana uprave mag. Aleksander Igličar in dr. Miro Rozman ter delavski direktor Marjan Ga-šperlin. Kot je uvodoma poudaril predsednik uprave Vidic, bo nova uprava nadaljevala znano strateško usmeritev družbe Iskraemeco, se trudila za že doslej dobro usklajeno timsko delo, kmalu pa naj bi se-lotili reorganizacije podjetja. je mogoče najti v več kot sto državah po vsem svetu. Kar 50 milijonov instaliranih števcev (od tega je dva milijona že elektronskih) pomeni, da so ti števci v svetu najbolj razširjen slovenski izdelek. Iskraemeco je na globalnem trgu na tretjem mestu v Evropi in na petem mestu v svetu. Skupino Iskraemeco sestavlja skupaj deset proizvodnih podjetij, štiri podjetja z licenčno proizvodnjo in devet trgovskih podjetij. Uspešno leto 2003 Za lansko poslovanje v Iskrae-mecu sodijo, da je bilo zelo dobro, saj so kljub težkim razmeram na svetovnih trgih, zlasti pa ob vstopu azijskih proizvajalcev na evropske trge in 10-odstot-nem padcu cen dobro poslovali. Prodajo so s 120 milijoni evrov v skupini Iskraemeco povečali za šest odstotkov (izraženo v ev-rih za tri odstotke), za kar pa so morali proizvodnjo povečati za 12 odstotkov. Števce za merjenje električne energije prodajajo v glavnem elektrodistribucijskim podjetjem. Delež držav Evropske unije je lani znašal 45 odstotkov in se zmanjšuje, rastejo pa na drugih trgih. Tržni delež v EU je 20-odstoten, v Avstriji in Nemčiji celo 30-odstoten, pomembno raste prodaja v sred-nje- in vzhodnoevropskih državah, državah nekdanje Jugoslavije, najhitreje pa na azijskih trgih. Lokalno proizvodnjo imajo organizirano v Indiji in Maleziji, dobro jim gre v arabskih državah - v Savdski Arabiji imajo licenčno proizvodnjo. Manj so prisotni v Ameriki, licenčno proizvodnjo imajo v Kolumbiji, razvija se tudi prodaja v Afriki, kjer imajo licenčno proizvodnjo v Tuniziji. Skupaj so lani prodajali v 80 držav, Iskrine števce pa Na pohodu sta elektronika in avtomatizacija Za uspešno poslovanje je seveda najpomembnejši razvoj, ki mu dajejo v Iskraemecu poseben pomen. Skupaj je pri tem zaposlenih 170 ljudi, tudi v dislociranih enotah v Mariboru in celo Angliji. Vsi izdelki so plod lastnega razvoj a, nikoli niso kupovali licenc ali znanja, pač pa ga prodajajo. Trenutno so v fazi prenove elektronskih števcev, ki že predstavljajo tretjino proizvodnje. Vse manj bo torej proizvodnje iz bakra in železa, vse bolj se bodo sestavljale elektronske komponente visoke tehnološke ravni: Ob samih števcih se vse bolj razvijajo sistemi daljinskega upravljanja, merjenja in odčitavanja, to pa so tudi sistemi, ki prinašajo ob velikih vložkih znanja višjo dodano vrednost. Sistemi že predstavljajo 15 odstotkov dejavnosti, pri razvoju in ponudbi pa strateško sodelujejo z Iskratelom in Gorenjem, v nekaterih tujih državah pa tudi z lokalnimi partnerji. Uspeli so na razpisu na Švedskem, kjer nameravajo v petih letih tudi v gospodinjstvih povsem preiti na avtomatsko meijenje. Iskraemecove merilne naprave bodo merile električno energijo tudi v največji hidroelektrarni na svetu, ki jo gradijo na Kitajskem, kot velik uspeh pa ocenjujejo tudi prodor na doslej zelo zaprt francoski trg in pridobiti naročila za prihodnja tri leta. Priznanje za energetsko učinkovitost Revija Gospodarski vestnik in Agencija RS za učinkovito rabo energije sta pretekli teden - letos že osmič - podelili priznanje za energetsko učinkovito podjetje in peto nagrado za energetsko učinkovit projekt. Na letošnji razpis je prispelo 13 prijav in med njimi je posebno priznanje za dosežek pri učinkoviti rabi energije dobilo tudi podjetje Enkom, IZR, d. d., iz Škofje Loke, Inštitut Zoran Rant za projekt Uvajanje ciljnega spremljanja proizvodnje in rabe kom-primiranega zraka v podjetju Slovenske železarne Acroni, d. o. o., Jesenice. Projekt omogoča spremljanje porabe električne energije v štirih enotah (jeklarni, vroči valjarni, hladni valjarni in predelavi debele pločevine) in predvideva pri tem 27 milijonov tolarjev letnega prihranka. Š. Laze 18a, 4000 Kranj aSTERM DiOSmVA KIIMILIIlEOiA OUA Elektronski števci bodo zahtevali spremembe V Iskraemecu ocenjujejo, da se bo razmerje med klasičnimi in elektronskimi števci Še naprej spreminjalo v korist slednjih, kar pomeni, da bodo temu morali prilagajati tudi proizvodnjo. Zaradi cene delovne sile so prisiljeni prestavljati proizvodnjo enofaznih indukcijskih Števcev v Azijo, proizvodnja elektronskih Števcev pa zahteva le 30 odstotkov zaposlenih. Ukrepajo v več smereh: mlajše ljudi nameravajo prešolati in tako usposobiti za proizvodnjo elektron- nosnostjo kapitala. V družbi po-oblaščenki, ki ima večinski 51-odstotni lastniški delež, imajo 60 odstotkov aktivno zaposleni in 40 odstotkov nekdaj zaposleni in upokojenci. Znotraj aktivno zaposlenih bodo poskušali povečati delež tako imenovanih ključnih sodelavcev (na približno 25 odstotkov). V pooblaš-čenki imajo organizirano notranjo borzo, kjer enkrat mesečno trgujejo z delnicami. Zanimivo: cena delnice se je v enem letu podvojila in znaša 33 tisoč tolarjev, kar pomeni povprečno raven cene delnice uspešnih slo- Nova uprava družbe Iskraemeco (od leve): dr. Miro Rozman, Kari Rozman, Slavko Vidic, mag. Aleksander Igličar in Marjan Gašperlin. skih števcev, pri starejših zače-nj aj o uresničevati program predčasnega upokojevanja, za druge pa iščejo dodatne dejavnosti, predvsem v smeri proizvodnje za avtomobilsko industrijo. Že so vključeni v projekt priprave proizvodnje novega avtomobila v Revozu. Po sprejetem srednjeročnem planu do leta 2007 naj bi število delavcev zmanjšali na 1900 ali za 200 delavcev, število strokovnjakov z visoko izobrazbo pa bodo povečali s sedanjih 12 na 20 odstotkov. Lani so naredili 30 odstotkov elektronskih števcev, letos planirajo 40 odstotkov, prihodnje leto pa naj bi elektronski števci že bili v večini. venskih družb. Nadzorni svet predlaga skupščini družbe, ki bo v juniju, izplačilo dividend v vrednosti 1220 tolaijev bruto na delnico. In še o plačah: po besedah Slavka Vidica so te za 15 Janez, Micka in Romano... Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Pretekli teden nas je v naših poštnih nabiralnikih veselo pozdravila brošurica s pomenljivim naslovom "EU je tu!", na katere naslovnici predsednik Evropske komisije v obleki s kravato prav navdušeno in z odprtimi rokami sprejema nadebudni slovenski parček v narodni noši. Če zanemarimo semantično napako v naslovu, je sporočilo naslovnice uradfiega vladnega trobila ob vstopu v EU kristalno jasno. Kmečki fante kranjski Janezek s svojo Micko vstopa v elitni gosposki klub, pri tem pa ju sprejemajo kot na kakšni gala podelitvi Oskarjev. Lepo vas prosim! Mar smo Slovenci (in drugi pridru-zenci) res tako naivni, da mislimo, da jms "Evropa" sprejema z žarom v očeh in komaj čaka, da ji pademo v objem? Kdor včasih čisto slučajno pogleda v kakšen medij izza meja sedanje EU, vsaj približno ve, da ni tako. Gledano čisto realno in brez rožnatih očal, si zahodnoevropske države tokratno širitev EU razlagajo kot nekakšen odpustek oziroma zgolj moralno dolžnost državam, ki so jih po drugi svetovni vojni na milost in nemilost prepustili bolj ali manj trdim komunističnim diktatorjem, od Stalina pa vse do Broza. Za navadne smrtnike, pa najsi bodo ti iz Nemčije, Anglije ali Avstrije, predstavljamo nevarnost, saj se, upravičeno ali ne, bojijo za svoja delovna mesta, ko bodo "horde" revnih Vzhodnoevropejcev navalile na njihove meje. Zato bodimo realni in si priznajmo, da v oČeh sedanjih prebivalcev EU predstavljamo nekakšno nujno zlo. Če hočemo Slovenci postati gospodarsko vsaj približno "evropski", bo treba narediti še marsikaj, se znebiti nekaterih tudi na naših tleh hudo globoko zakoreninjenih "balkanskih" navad, predvsem pa ne ubirati bližnjic. Sliši se paradoksno, a bližnjica se zelo pogosto izkaže za precej daljšo pot med dvema točkama, kot je to normalno. A pot v tako imenovano lepšo prihodnost "prek trupel podjetij slovenske industrije je dvorezen meč in tudi v praksi se že lepo vidi resničnost tistega reka, ki pravi: Vse se vrača, vse se plača. Prodaja slovenskih gospodarskih paradnih konjev, tako podjetij kot bank, tujcem, že kaže svoje zobe. Primer Tobačne tovarne bo v prihodnosti zelo verjetno dobil posnemovalce. Tudi hitenje proti evru ne bo zastonj. Študija EIPF je pokazala, da bi bilo ob šokih izpolnjevanja meril za prevzem evra pri nas ogroženih od sedem do devet odstotkov delovnih mest v slabših podjetjih. Stari Rimljani so imeli rek: Per asper ad astra, kar bi v prostem prevodu pomenilo, da je do takšnih in drugačnih zvezd in zvezdic mogoče priti le s trdim delom. No, to bo v EU še kako res. In Če nam je bilo v prejšnji in sedanji državi karkoli podarjeno oziroma smo menili, da je to kar samo po sebi umevno, bo temu sedaj odklenkalo. Po vsaki zabavi pride streznitev in tudi po vsem pompu in blišču, ki ga bomo deležni v prihodnjem koncu tedna, bo tako. Upajmo samo, da nas ne bo preveč in predolgo bolela glava, pristanek bo namreč zelo trd. A k sreči je maj tudi mesec ljubezni... >9 odstotkov višje od povprečja v /a znEHOst bfcz samoupravljaiija panogi. Delavci imajo prednost pred dobičkom Znano je dejstvo, daje družba Iskraemeco v večinski lasti drobnih notranjih delničarjev, organiziranih v družbi pooblaŠ-čenki, zato ni čudno, da je ohranjevanje zaposlenosti prednost, zapisana pred dobičkom in do- Tudi letos razprodani Podatki o poslovanju v letošnjem prvem kvartalu kažejo, da so lanske rezultate načrtovano presegli za tri oziroma za sedem odstotkov. Pomembno je, da imajo vse proizvodne zmogljivosti polno zasedene, da bodo lahko izpolnili vsa naročila, na nekaterih mestih delajo tudi v nadurah, celo ob sobotah. Ker to ne velja za konkurente, pričakujejo, da bodo tudi letos povečali svoj tržni delež. Manj ugodno se kaže začetek leta pri dobičku, saj se nadaljuje padanje cen in zato pripravlj aj o še ostrejše ukrepe za zmanjšanje stroškov. Štefan Žargi Teleinfosove nagrade na Gorenjsko Ljublana - V soboto se je v Cankarjevem domu končala letošnja izobraževalno-sejemska prireditev s področja telekomunikacij in informatike Teleinfos, na kateri so prireditelji v skladu z razpisom Iščemo najboljše, na katerega je prispelo nad 600 prijav, podelili tudi nagrade. V kategoriji za najboljše video zapise je prvo nagrado prejela Osnovna šola Cvetka Golarja Škofja Loka za video ŠKL, revija Podjetnik pa prvič podelila priznanja "e-podjetnik" za najboljše spletne nastope. V kategoriji spletna trgovina je zmagalo jeseniško podjetje Ti, d. o. o., s spletnim naslovom www.mimo vrste.do-menca.com, v kategoriji najboljši spletni nastop slovenskega podjetja na globalnem trgu pa mengeško podjetje Interblock. Sicer pa je prireditev Teleinfos po poročilih prirediteljev letos obiskalo okoli sedem tisoč obiskovalcev, katerim se je predstavilo 51 razstavljavcev. Bilo je 70 predavanj znotraj 11 zaokroženih seminarjev in 12 strokovnih delavnic. Za poslovneže in strokovnjake sta bili organizirani dve konferenci: Priložnosti elektronskih komunikacij in Širokopasovna konvergenca, pripravili pa so tudi Regionalno srečanje teleinfos, ki se gaje udeležilo 46 strokovnjakov in vodilnih gospodarstvenikov iz telekomunikacijskih podjetij in ustanov srednje in jugovzhodne Evrope. Š. Ž. Ljubljana - Pretekli torek so se na upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije seznanili s pripravo Nacionalnega raziskovalnega razvojnega programa, o katerem sta zbranim gospodarstvenikom spregovorila predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. dr. Boštjan Žekš in minister za Šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. Pripravo programa zahteva zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti iz leta 2002, priprave pa so se lani oktobra začele z imenovanjem 18-članske komisije, ki jo je imenoval minister dr. Gaber. Na komisiji so oblikovali tudi štiri delovne skupine: za opredelitev poslanstva raziskovalnih organizacij, za opredelitev prioritet raziskav in tehnološkega razvoja, za področje prenosa znanja in mobilnosti kadrov in za kazalnike in kvantificirane cilje. Akademik ZekŠ je v uvodni predstavitvi ugotovil, da je imela Slovenija kljub drugačnim trditvam v preteklosti slabo znanost, predvsem zato, ker je bila zaprta, da pa se po osamosvojitvi, čeprav smo se odločili za postopne spremembe, položaj izboljšuje. Zlasti se krepijo mednarodne vezi, naši znanstveniki vse več objavljajo v mednarodnih revijah, čeprav s kvaliteto še ne moremo biti zadovoljni. Podatki kažejo, da se pri državni podpori znanosti ne smemo pritoževati, velik manko je pri učinkovitosti in prenosu znanja v gospodarstvo. Naša znanost ne patentira svojih iznajdb, delež novih tehnologij je skromen, enako velja za delež k povečanju dodane vrednosti. Nujno je treba pripraviti nov način vrednotenja znanstvenih prizadevanj, saj je dosedanji več kot očitno še precej zaprt in "samoupraven", modificirati ekspertni sistem ocenjevanja, ki mora preprečiti konflikte interesov in pritegniti mednarodne ocenjevalce. Na vseh področjih je nujno povezovanje, ki bo zagotavljalo potrebno kritično maso in vsi projekti aplikativnega in tehnološkega značaja morajo biti sofinancirani s strani gospodarstva. Program mora spodbujati rast novih visokotehnoloških podjetij, čim prej pa je treba izvesti tudi reforme Študija. Po kar pestri razpravi so omenjena izhodišča med gospodarstveniki z nekaterimi dodatnimi opozorili dobila polno podporo. š. ž. Kovinar-GradnjeSt d.o o KOVINAR - GRADNJE ST, d.o.o., Spodnji Plavž 6, 4270 Jesenice zaradi povečanja obsega del objavlja prosti delovni mesti GRADBENI DELOVODJA z naslednjimi pogoji: - končana gradbena delovodska šola - nad 5 let delovnih izkušenj - starost nad 30 let Z izbranima kandidatoma bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati naj pisne prijave s potrdili o Izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: KOVINAR-GRADNJE ST, d.o.o., Spodnji Plavž 6. 4270 Jesenice. GORENJSKI GLAS • ^6. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Sreda, 28. aprila 2004 Prvomajske podražitve S 1. majem se bodo cestnine zvišale za 1,4 odstotka, prevozi potnikov v notranjem železniškem prometu za šest odstotkov, cene učbenikov pa največ za 4,2 odstotka. Kranj - Maloprodajne cene naftnih derivatov se bodo tudi v pri hodnje spremii\jale vsaka dva tedna, vlada pa bo še naprej lah ko vplivala na višino cene z zvišanjem ali znižanjem trošarine. Vlada je na Četrtkovi seji sprejela Štiri uredbe, ki določajo višino cestnine in najvišje cene prevozov potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu ter oblikovanje cen učbenikov in naftnih derivatov. Cestnine se bodo s 1. majem zvišale za 1,4 odstotka. Za osebna vozila, to je za vozila prvega cestninskega razreda, bo skupaj z davkom na dodano vrednost znašala 11,0974 tolarja za prevoženi kilometer, za vozila drugega, tretjega in četrtega cestninskega razreda pa bo ta znesek treba pomnožiti s faktorjem 1,5, 2,75 oz. 4. Prevozi potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu se bodo s 1. majem podražili za šest odstotkov, vlada pa se je za povišanje odločila zato, da bi cene železniškega prevoza potnikov, ki za 70 od- stotkov zaostajajo za cenami javnega cestnega prevoza, vsaj deloma približala cenam avtobusnega prevoza. Vlada bo na podlagi sprejete uredbe o oblikovanju cen učbenikov ohranila neposreden nadzor nad cenami učbenikov in drugih učnih gradiv, ki so edina za posamezni šolski predmet v določenem razredu, letniku ali programu in je torej nevarnost za monopolno določanje cen. Učbeniki za splošno izobraževalne predmete se bodo s 1. majem podražili največ za 3,2 odstotka, učbeniki za strokovne predmete za nižje poklicne, srednje poklicne, srednje tehniške in druge srednje šole za največ 4,2 odstotka, pri tem pa nova cena ne sme preseči 4.300 tolarjev. Da se bodo učbeniki za strokovne predmete lahko podražili bolj, je Vlada bo s 1. majem podražila tudi železniški prevoz potnikov. Foto: G. K razlog nizka naklada in vse manjše zanimanje za založništvo tovrstnih knjig. Sedanja uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov bo prenehala veljati 2. maja, vlada pa je na četrtkovi seji že sprejela novo uredbo, po kateri se bodo maloprodajne cene motornega benci- na, dizelskega goriva in kurilnega olja enako kot doslej vsaka dva tedna usklajevale s cenami na svetovnem trgu in s tečajem ameriškega dolarja. Vlada bo prevelika cenovna nihanja lahko blažila z zviševanjem ali zniževanjem trošarine. Cveto Zaplotnik Evropska banka se umika Naklo - Za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) iz Londona je značilno, da se v obdobju petih do sedmih let umakne iz podjetja in proda delnice. Tako je storila tudi v kranjskem Merkurju in prejšnji teden prodala vseh 174.634 delnic, ki so predstavljale 14,4-odstotni lastniški delež. Za odkup celotnega deleža so se odločili Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, skladi KD Group, Nacionalna finančna družba. Gorenjska banka in zaposleni v Merkurju. Delnice bodo plačali po ceni 23 tisoč tolarjev, pogoji nakupa so bili za vse kupce enaki, le zaposleni kupljenih delnic ne bodo smeli prodati prej kot v dveh letih. Za kupce bo to tudi dober posel, saj je v petek enotni tečaj Merkuijeve delnice na borzi znašal nekaj manj kot 29 tisoč tolarjev. Kot so ob tem sporočili iz Merkurja, je Evropska banka za obnovo in razvoj pridobila lastniški delež oktobra 1997 in potlej z vplačilom dodatnega kapitala pomernbno podprla razvojne načrte podjetja. C. Z. KD Investments z novima skladoma Ljubljana - Družba KD Investments, ki upravlja vzajemne sklade Galileo, Rastko in KD Bond, bo v bližnji prihodnosti ustanovila še najmanj dva sklada, ki pa bosta denar vlagateljev investirala predvsem na tiyih.trgih. Čeprav se je delež njenih treh skladov lani zmanjšal s- 60 na 57 odstotkov, je ohranila vodilni položaj na slovenskem trgu in premoženje v upravljanju povečala za skoraj dvajset milijard tolaijev, s 33,6 na 53 milijard tolarjev. Sklad KD Bond je premoženje povečal z 973 milijonov na 3,3 milijarde tolarjev in dosegel nekaj več kot 10-odstotno donosnost. Rastko je povečal premoženje skoraj za dve tretjini, na 14,3 milijarde tolarjev, in vrednost enote premoženja za dobrih 18 odstotkov. Galileu je premoženje v upravljanju poraslo za skoraj 48 odstotkov, na 35,7 milijarde tolarjev, donosnost pa za slabih 17 odstotkov. Družbeniki so na nedavni skupščini 687 milijonov tolarjev namenili družbenikom kot udeležbo na dobičku, pet milijonov tolarjev pa za nagrade članom nadzornega sveta. C. Z', Strah pred inflacijo in dvigom obrestnih mer zadržuje rast tečajev Pretekli teden smo bili priča stagnaciji oz^ celo padanju tečajev večine delnic na svetovnih borzah, in to kljub temu, da je večina podjetij objavila zelo dobre četrtletne rezultate poslovanja, ki so v veliki meri presegali pričakovanja analitikov. Kot vzrok za takšno situacijo finančni strokovnjaki navajajo predvsem bojazen pred dvigom ključne obrestne mere ZDA, s katero naj bi ameriška administracija nekoliko zadržala gospodarsko rast in preprečila previsoko inflacijo. Po gospodarski recesiji, ki je pred nekaj leti zajela 7DA in Evropo, Azijo pa še veČ let pred tem, so monetarne oblasti v posameznih državah zniževale obrestne mere in tako spodbujale gospodarsko rast. V zadnjem obdobju smo tako prišli do situacije, ki jo tudi izkušenejši finančniki praktično ne pomnijo. Vtem trenutku smo namreč priča gospodarski rasti v Aziji in ZDA, po večini kazalnikov pa smo na začetku te poti tudi v Evropi, Vsa tri ključna gospodarst\>a so torej v konjunkturi, kar do sedaj ni bil primer Pozitivno tem pogledu izotopa predvsem Kitajska. Kitajski bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtle^u letos v primerjavi z enakim četrtletjem lani okrepil za 9,7 odstotka. Rast je bila tretje četrtletje zapored več kot devetodstotna. V zadnjem četrtletju lani je bila 9,9-odstoma, kar je najvišje od leta 1996. Rast poganja naložbeni bum, ki predvsem ob pomanjkanju ponudbe surovin povzroča vse višjo inflacijo. Stopnja inflacije, kije bila še pred dobrim letom negativna, se je v prvem četrtletju povzpela na okrogle tri odstotke. Visoke cene in pomanjkanje surovin torej predstavljajo bojazen pred previsoko inflacijo tudi v ZDA, ki so najpomembnejši svetovni kapitalski trg in močno vplivajo tudi na druge raz^'ite kapitalske borze. Že kar nekaj časa smo priča tudi rasti cene nafte, ki se nevarno približuje 40 USD za sodček. Visoke cene nafte so posledica negotovosti, državnih rezerv ZDA in nakupov Špekulantov, ki se zaradi nizkih obresti in siromašnih donosov na delniškem trgu letos selijo na blagovne borze. Večina naftnih polj članic organizacije držav izvoznic nafte Opec že dosega največje zmogljivosti. Dodatno proizvodnjo lahko dosežejo le z novimi naložbam v Iranu, Kuvajtu, Egiptu, Alžiriji in Libiji. Tečaj evra se je z rekordne vrednosti malo pod 1,3 dolarja znižal za okroglih osem odstotkov in sedaj kotira pod 1,2 dolarja. Vse več glasov že napoveduje prehod v daljše obdobje večinoma močnega dolarja. Katere delnice je v takem času smiselno kupovati in katere prodajati? Zgodovinsko gledano je smiselno izstopiti iz delnic podjetij, ki poslujejo v naslednjih panogah (PRODAJ): avtomobilska indus-trija, gradbeništvo, gospodinjski aparati, električne komponente, trgovine na drobno, nekoliko z zamikom pa je smiselno izstopiti tudi iz bank, zavarovalnic, verig restavracij s prehrano in proizvajalcev računalniške strojne opreme. Prosta sredstva pa naj bi se selila predvsem v naslednje panoge (KUPI): pivovarne, brezalkoholne pijače, naftno industrijo in distribucijo plina, nekoliko z zamikom pa je smiseln vstop tudi v tobačno, prehrambno, farmacevtsko, zdravstveno in kemično industrijo ter surove materiale in rudnike. Pri prestrukturiranju portfelja je zelo pomembna prednost, da naložbe v tuje vrednostne papirje še niso obdavčene. (ioran Dolenc, GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d.d. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DEUVEC; GRILC FRANC S.P., ČRNIVEC 10A, BREZJE; do 30.04.2004 POMOŽNI DELAVEC-MONI HUDILNIH KOMOR; alt. Izobr. PGM. OBDEL, KOVIN; KOMAC DARKO S.P., BREZNICA 29, ŽIROVNICA; do 22.05.2004 POMOŽNI DELAVEC - ČISTILKA POSL IN STAN. PROSTOROV; POPOVSKA SUZANA S.P., PREŠERNOVA 4, RADOVUlCA; do 07.05.2004 GOSPODINJSKA POMOČNICA; HROVAT JANEZ S.P., BOROVŠKA C. 102, KR, GORA; do 30,04.2004 STROJNI OBDEL. KOVIN ■ RAZREZ PLOČEVINE; GAUOT TOMAŽ S.P., GRAD 22, CER-KUE; do 13.05.2004 VARILEC ZA VARJENJE V ZAŠČITNEM PLINU; CREINA KRANJ, UL MIRKA VADNOVA 8, KRANJ; do 30.04.2004 ŽIVILEC - DELO V PROIZV. PIJAČ; alt. izobr. ROM. DEUVEC; KUNŠEK D.O.O., BREZJE 76D, BREZJE; do 07.05.2004 ŽIVILEC - DELO V PROIZV. PIJAČ; KLANŠEK D.O.O., BREZJE 76D, BREZJE; do 07.05.2004 MESAR - SEKAČ / PRODAJALEC; SPAR SLO-VENUA D.O.O., PE KRANJ, ZOISOVA , KRANJ; do 30.04.2004 OBLIKOVALEC KOVIN - UREJ. STRUŽNIH AVTOMATOV; alt. izobr. POM. DELAVEC; LAVTAR VENĆESLAV, C, NA KUNEC 48. KRANJ; do 28.04.2004 KLEPAR - KROVEC; TUSY - TRADE D.O.O., ALJAŽEVA UL. 18, JESENICE; do 01.05.2004 AVTOKLEPAR; JELOVČAN, ŠK. LOKA, PEVNO 6,ŠK.L0KA; do 07.05.2004 AVTOMEHANIK; AVTO MOČNIK, D.O.O., BRI-TOF 162, KRANJ; do 15.05,2004 SLIKOPLESKAR; JAKLIČ JANEZ ML, S.P., BIČKOVA 1. KRANJ; do 30.04.2004 TESAR; TUSY - TRADE D.O.O., AUAŽEVA UL. 18, JESENICE; do 01.05.2004 ZIDAR, SKUPINOVODJA; PÄRTENON D.O.O., PLANINA 3, KRANJ; do 30,04.2004 ZIDAR; PARTENON D.O.O., PUNINA 3, KRANJ; do 30.04.2004; Š1. del. mest; 2 STROJNIK TGM; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE D,D., GRAJSKA C. 44, BLED; do 05.05.2004 PEČAR - KERAMIČARSKA IN ZIDAR. DELA; MIUKOVIČ NENAD S.P., PREBAČEVO 1. KRANJ; do 30,04.2004 VOZNIK VLAČILCA; KIMOVEC ANTON S.P„ TRNOVUE 12. CERKUE; do 05.05.2004 VOZNIK VUČILCA, PREVOZ PO DRŽAVAH EU; YORK D.O.O., LAZE 8,4224 GORENJA VAS; do 22.05.2004 PRODAJALEC • POMOČ. PRI PRODAJI PREDST. TEHNIČNIH IZDELKOV; LOPARNIK KRISTIJAN S.P., JULETA GABROVŠKA 30, KRANJ; do 30,04.2004 KUHAR; alt. izobr. TEHNIK KUHARSTVA; BERNARD & SCHINDLER D.N.O., KORITNO 48A, BLED; do 05.05.2004 KUHAR; KOMPAS MTS D.D. U., KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS, PE HRUŠICA , JESENICE; do 30.04.2004; št, del, mest: 2 KUHAR; TIK-TAK D.O.O., DVORSKI TRG 3, PREDDVOR; do 19.05.2004 NATAKAR; alt. izobr. TEHNIK STREŽBE; BERNARD & SCHINDLER D.N.O., KORITNO'48A, BLED; do 05.05.2004 NATAKAR; CIKOTIČ IN PARTNER D.N.O., Pl-PANOVA13A, ŠENČUR; do 05,05,2004 NATAKAR; KAVAUR D.O.O., RATEČE 45, RATEČE-PUNICA; do 30.04.2004 NATAKAR; KOMPAS MTS D,D. U., KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS, PE HRUŠICA , JESENICE; do 30.04.2004; št. del. mest: 2 NATAKAR; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ; do 19.05.2004 STROJNI TEHNIK - ORODJAR SPEC,; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA; do 22.05.2004 STROJNI TEHNIK - UPRAVLJALEC STROJEV; ŠIBO O.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA; do 01.05.2004 STROJNI TEHNIK - TEHNOLOG (VZDRŽEVALEC); ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA; do 01.05.2004 ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK - MONTER ALARMNIH SISTEMOV; KANJA PROTECT D.O.O.. ŠERCERJEVA UL, 18, RADOVUlCA; do 30.04.2004 TEKSTILNO KEMIJSKI TEHNIK; ROMA TEX O.O.O.. POD ŠUO 14, TRŽIČ; do 02,05.2004 GRADBENI DELOVODJA; alt. izobr. GRADBENI TEHNIK; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE D,D., GRAJSKA C. 44, BLED; do 12.05.2004 GRADBENI TEHNIK - KOMERCIALIST; att. izobr. STROJNI TEHNIK; 3MBA D.0,0., SAVSKA C. 34. KRANJ; do 13.05,2004 GRADBENI TEHNIK; GRADBENIŠTVO SYUJ IN OSTALI D.N.O., STRUŽEVO 3A, KRANJ; do 30.04.2004 EKONOMSKI TEHNIK - ZAVAR. ZASTOPNIK; att. izobr. TRG. POSLOVODJA; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER; PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ; do 28.04.2004 GIMNAZIJSKI MATURANT - REF. V TELEFON. STUDIU V KRANJU; alt. izobr, KOMERCIA-UST; pošljite prošnjo, SAVA PLUS D.D., CELOVŠKA 175, UUBUANA; do 29.04.2004 GIMNAZIJSKI MATURANT-OSEBNI FINANČNI SVETOVALEC - SKLEPANJE IN TRŽENJE VSEH VRST FINANČNIH PRODUKTOV V KRANJU; alt. Eobr. KOMERCIALIST; pošljite prošnjo, SAVA PLUS D,D„ CELOVŠKA 175, UUBUANA; do 29.04.2004 INŽ. STROJNIŠTVA - STROK. SÖDEL. ZA IZVAJANJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH PRESOJ; alt. izobr. INŽ. ELEKTROTEHNIKE; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA; do 22.05.2004 EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE; alt. izobr. UNIV. DIPL, KOMUNIKOLOG; CREATOR, SVETOVANJE, RAZVOJ IN TRG,D,0.0., MUKARJEVA UL 46, ŠENČUR; do 05.05.2004 EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST - POSRED. ZAPOSL. V ŠTUDENTSKEM SERVISU; LOKACOMMERCE D.O.O., VIRMAŠE 9,ŠK, LOKA; do 29.04.2004 DR. VETERINARSKE MEDICINE, DODIPLOMSKI - VETER. STROK. DELAVEC; UNIVERZA V U., VETERINARSKA FAKULTETA NVl, ENOTA NAKLO, KRANJSKA C. 16, NAKLO; do 30.04.2004 DIPL INŽ. GOZDARSTVA (VS) - SVET. ZA GOJENJE IN NAČRTOVANJE GOZDOV; alt. izobr. UNIV. DIPL INŽ. GOZDARSTVA SPEC.; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE U., OE BLED, UUB-UANSKA C. 19, BLED; do 30.04.2004 UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA - SAMOST. PROJEKTANT; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. IIA, BLED; do 28,04.2004 UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE - SAMOST. STROK. SÖDEL. ZA INFORMACIJSKE PRIKAZOVALNIKE; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA; do 22.05,2004 UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE - ORGANIZATOR / PROGRAMER; LUZNAR FRANC S,P., PINTARJEVA UL. 12, KRANJ; do 08.05.2004 UNIV. DIPL EKONOMIST - SAMOST. STROK. SÖDEL. V ODD. TRŽENJA; alt, cobr. UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA; do 22.05.2004 ■ UNIV. DIPL EKONOMIST - POSL SEKRETAR; alt. izobr. UNV. DIPL. ORGANIZATOR; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA; do 30.04.2004 DIPL FIZIOTERAPEVT (VS); vloge pošljite neposredno delodajalcu; ZAVOD KORAK, JELEN-ČEVA UL 15, KRANJ; do 02.05.2004 DR. MED. SPECIALIST SPL MEDICINE -ZDRAVNIK SPL / DRUŽINSKE MED.; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM TRŽIČ. BLEJSKA C. 10, TRŽIČ; do 15.05.2004 DR. ZOBOZDRAVSTVA- DR. DENTALNE MEDICINE; OZG KRANJ, OE ZOBNA POUKUNIKA KRANJ. GOSPOSVETSKA UL 8, KRANJ; do 01.05.2004 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanie. Glin§kova ul 12, Ljubliana Inflacija se znižuje Ob koncu letošnjega leta naj bi inflacija znašala 3,2-odstotka Ljubljana - Slovenija se je ob pomembnem znižanju inflacije že zelo približala cenovni stabilnosti. Medletna stopnja inflacye je trenutno 3,5-odstotna, napovedi pa kažejo, da se bo zniževanje še nada^evalo. Ob koncu letosiyega leta naj bi znašala 3,2 odstotka, ob koncu prihodi\jega leta 2,8 odstotka, na tej ravni pa naj bi ostala tudi v letu 2006, je dejal Mitja Gaspari, guverner Banke Slovenije, na četrtkovi novinarski konferenci, na kateri so predstavili uresnicevaiye kratkoročnih denarnih usmeritev v Slovenci. Na znižanje inflacije in inflacijskih pričakovanj so vplivali predvsem zmerno omejevalna denarna politika, upočasnjena gospodarska dejavnost, šibko domače trošenje, šibka kreditna dejavnost ter zaostrene razmere na trgu dela. Tudi v obdobju priprav na čimprejšnji vstop v evropski enoten tečajni mehanizem ERM2 bo denarna politika Banke Slovenije enako kot doslej usmerjena v zniževanje inflacije, ohranjanje ustrezne ravni realnih obrestnih mer, obvladovanje ponudbe denarja ter v postopno stabilizacijo deviznega tečaja. Banka je tako že v več korakih znižala nominalne obrestne mere ter upočasnila de-preciacijo deviznega tečaja, kar tudi omogoča mehak prehod v ERM2. Ob vstopu v ERM2 bo morala Banka Slovenije skupaj z vlado v pogajanjih z Evropsko centralno banko, Evropsko komisijo ter predstavniki držav članic Evropske unije določiti še razmerje tolarja do evra in možna nihanja tržnega tečaja. Po vstopu v ERM2 se bo denarna politika osredotočila na stabilnost deviznega tečaja, oblikovanje obrestnih mer pa se bo podredilo tečajni politiki. Denarna politika bo v času sodelovanja v ERM2 manj omejevalna, zato bosta morali v tem času skrbeli za gospodarsko stabilnost in za nadaljnje zniževanje inflacije predvsem davčna in dohodkovna politika pa tudi socialni partnerji, ki so se v socialnem sporazumu za obdobje 2003-2005 zavezali, da si bodo prizadevali za nizko stopnjo rasti cen in za protiinflacijsko politiko plaČ v javnem in zasebnem sektorju. Medtem ko so v javnem sektorju že sklenili sporazum o usklajevanju izhodiščnih plač, bodo po oceni Banke Slovenije morali podoben sporazum čim prej skleniti tudi socialni partnerji zasebnega sektorja, saj sicer prav to lahko ogrozi izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev za uvedbo evra. Po napovedih Banke Slovenije se bo gospodarska rast v Slove- Mitja Gaspari niji začela krepiti, kljub temu pa bo v prihodnjih letih ostala pod dolgoročnim povprečjem. Na rast naj bi pozitivno vplivalo okrevanje svetovnega gospodarstva in (šibka) gospodarska konjunktura v Evropski uniji, negativno pa večje domače trošenje, ki bo pretežno uvozno naravnano. Cveto Zaplotnik Evro posojilo za nepremičnine « Krai\j - V Novi Ljubljanski banki so širokemu izboru tolarskih posojil za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnin ta mesec dodali še posojila v evrih. Tovrsmo posojilo lahko najame vsakdo, ki prejema osebni dohodek ali drug prejemek na osebni raČun v NLB, pa tudi tisti, ki z banko poslovno ne sodeluje, pri tem pa je ugodnejše za stranke, ki v banki varčujejo vsaj tri leta. Obrestna mera je vezana na Euribor, to je na medbanČno obrestno mero, po kateri prvovrstne banke znotraj monetarne unije ponujajo depozit za določeno obdobje drugim bankam. Odplačilna doba je do dvajset let, za mlade do 35 leta do trideset let. Posojilo je možno zavaiovati na različne načine, ena od možnosti je z zastavo nepremičnine. Posojilojemalec lahko dobi del posojila v gotovini, odplačuje pa ga v evrih prek osebnega računa. C. Z. Sreda, 28. aprila 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Evropska unija in slovenska država bosta letos za plačila v kmetijstvu namenili 41 milijard tolarjev, a denar bodo dobili le tisti, ki bodo kmetovali po evropsko. Podrobnosti (in pasti) so zapisane v pogojih za uveljavljanje plačil, ki pa vsebujejo omejitve pri obremenitvi zemljišč, gnojenju in varstvu rastlin. Kranj - Po vladni uredbi o izvedbi letošnjih ukrepov kmetijske politike je rok za oddajo zahtevkov za neposredna plačila v kmetijstvu od 1. aprila do 15. maja. Kmetje in drugi upravičenci bi od agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja morali prejeti obrazce z nekaterimi že vpisanimi podatki do konc^ marca, vendar so jih dejansko šele teden ali dva kasneje. Ko seje uradno začela "kampai\ja", tudi še ni bilo vseh navodil in evidenc. To je oleževalo in še otežuje pripravo vlog, opozarjajo v gorenj ski kmetij ski svetovalni službi, kjer tudi predlagajo, da bi pri izvajanju dobre kmetijske prakse pri gnojenju in varstvu rastlin ter drugih standardov Evropske unije morali uveljaviti prehodno obdobje, saj bo sicer marsikateri vlagatelj zahtevka ostal brez denarja ali bo v prihodnjih letih moral denar celo vračati. Tu gre za veliko spremembo, za nov evropski pristop. "Pred leti smo učili kmete, kako naj zaobidejo predpise, zdaj jih učimo, kako naj jih spoštujejo," je spremembo na nedavni seji sveta kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice slikovito ponazoril Stane Rupnik, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudaril, da so pasti predvsem v drobnem tisku. Ker je vodenje raznih evidenc za kmetije zahtevno, bo kranjski kmetijsko gozdarski zavod z anketo povprašal kmete, ali bi bili pripravljeni to opravilo za plačilo zaupati zavodu, kjer se bodo na podlagi rezultatov odločali o ustanovitvi posebne službe ali oddelka. Na kmetijskih gospodarstvih so od agencije skupaj z zbirno vlogo prejeli tudi vprašalnik o količini starih fitofar-macevtskih sredstev, izpolnjenega pa morajo vrniti kmetijski svetovalni službi. N območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter pri izvajanju ukrepov Slovenskega kmetijsko okolj- skega programa (Skop) je pogoj za uveljavljanje neposrednih plačil tudi kmetovanje po evropsko, predvsem izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (nitratne direktive) in pri varstvu rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi. Izvajanje dobre prakse pri gnojenju je možno dokazati z gnojenjem na podlagi gnojilnega načrta, z zadostno zmogljivostjo skladišč za živinska gnojila in z obremenitvijo kmetijskih zemljišč pod 2,5 glave velike živine na hektar, dobro prakso pri varstvu rastlin pa z veljavnim potrdilom o potrditvi znanja iz varstva rastlin, z nalepko na škropilnici, ki potrjuje, da je bila pregledana, z vodenjem predpisanih evidenc ter z ustreznim skladiščnim prostorom za fitofarmacevtska sredstva. Omejitve pri gnojenju Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, je nitratna direktiva dogovor med članicami Evropske unije, da bodo varovale vodne vire in da bodo določile vodovarstvena oz. nitratno občutljiva območja, na katerih bodo veljale omejitve pri kmetovanju, med drugim tudi pri uporabi živinskih gnojil. Na leto bo dovoljeno vnesti na hektar največ 170 kilogramov dušika, 120 kilogramov fosforja in 300 kilogramov kalija, iz največjih dovoljenih vnosov pa izhajajo tudi največje dovoljene obremenitve kmetijskih zemljišč - za govedo največ 2,5 glave velike živine (GVZ) na hek- Kmetovanje po evropsko prinaša omejitve pri gnojenju. - Foto: Gorazd Kavčič v« v tar, za prasice m perutnmo pa največ dve GVŽ. Z dovoljenimi obremenitvami zemljišč so povezani tudi največji letni odmerki vnosa živinskih gnojil. Na hektar kmetijskih zemljišč je dovoljeno na leto vnesti največ 34 ton goveje gnojevke in hlevskega gnoja, 32 ton goveje gnojnice, 21 ton ovčjega gnoja, 28 ton konjskega gnoja, 28 ton prašičje gnojevke in pet ton kokošjega gnoja. Za uporabo živinskih gnojil veljajo tudi časovne omejitve, zlasti prepoved razvoza v času od 15. novembra do 15. februarja, na zmrznjena in zasnežena tla ter tudi na strma zemljišča. V gnojnih jamah prostora za pol leta v Živinska gnojila je dovoljeno skladiščiti le v lagune, gnojišča ali gnojnične jame, ki so vodo-tesne in izdelane iz betona, odpornega proti kislinam. Iz skla- dišča ne sme biti odtoka v površinske in podzemne vode, prostornina oz. površina mora zadoščati najmanj za pol leta. Za skladiščenje hlevskega gnoja je normativ najmanj dva kvadratna metra gnojiščne plošče na GVZ (priporočajo 3,5), za skladiščenje gnojnice 3,5 kubičnega metra na GVZ in za gnojevko osem kubičnih metrov lagune na GVZ. Osnova za gnojenje je letni gnojilni načrt, pri tem pa je najprej treba izdelati načrt gnojenja z živinskimi gnojili, šele nato pa izračunati potrebne količine za gnojenje z mineralnimi gnojili. V kmetijski praksi izhaja pri gnojenju največ napak iz tega, da ne upoštevajo vsebnosti hranil v živinskih gnojilih. Če na kmetijah za strokovno gnojenje z živinskimi gnojili nimajo na razpolago dovolj kmetijskih zemljišč, je presežke treba pogodbeno oddati ali prodati drugim lastnikom zemljišč, jih pre- delati in ponuditi trgu ali jih kako drugače odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z živinskimi dodatki. Premalo zemljišč In kaj določa navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri varstvu rastlin? Na kmetijah je treba izvajati vse možne ukrepe za preprečevanje pojava bolezni (kolobarjenje), upoštevati prag škodljivosti za posamezne škodljivce, se strokovno usposobiti za izvajanje ukrepov kemičnega varstva rastlin, spoštovati navodila za uporabo in predpisane karence (čakalne dobe), uporabljati dobro vzdrževane in pregledane škropilne naprave, zagotoviti ustrezen prostor za skladiščenje fitofarmacevtskih sredstev, poskrbeti za neškodljivo uničenje embalaže in voditi predpisane evidence o uporabi sredstev. Slovenska država in Evropska unija bosta že letos za izvajanje standardov Evropske unije namenili precejšnje denarje, med drugim tudi za povečanje in izboljšanje gnojniČnih jam in gnojišč, za prilagoditev hlevov ekološki živinoreji ter za izvajanje evropskega standarda pri varstvu kmetijskih rastlin. "Kmetje so si že doslej prizadevali, da bi kmetovanje Čim bolj prilagodili dobri kmetijski praksi. Pripravili smo jim tehnološka navodila, ki so jih večinoma upoštevali, od 60 do 70 odstotkov kmetov je tudi že opravilo obvezno izobraževanje za ukrepe iz varstva rastlin. Največji problem je v živinoreji, saj imajo gorenjski kmetje premalo zemljišč, da bi lahko zadostili standardom Evropske unije," je dejala Marija Kalan in poudarila, da sedanjega obsega pridelave ne bi smeli zmanjševati, ampak bi morali pridobiti dodatna zemljišča za razvoz živinskih gnojil. Kokoši nič več v kletkah Omejitve so tudi v živinoreji. Zapisane so v lani sprejetem pravilniku o minimalnih pogojih za rejne živali, ki pa letos še ne bo pogoj za uveljavljanje subvencij. Kot je ob tem dejal Franci Pavlin, specialist za živinorejo v KGZ Kranj, pravilnik po evropskih predpisih povzema minimalne pogoje za domače živali. Teleta, na primer, so v individualnih boksih lahko le do osmega tedna starosti, do šestega meseca starosti jih praviloma tudi ni dovoljeno privezovati. Če bi se na kmetiji na novo odločili za rejo kokoši, ne bi smele biti več v kletkah, izjema so le reje do 350 kokoši. Obstoječe (večje) reje se bodo morale prilagoditi zahtevi do konca leta 2011. Cveto Zaplotnik Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Sadimo fižol, zimsici por in zelje Minuli teden se je končno le otopiilo in vsaj nekaj dni je s^alo sonce. Te dni bomo posadili nizki fižol, ki ga jemo v strokih. Posejali bomo še ze^je in zimski por. Nizki fižol dozori v dveh mesecih Čas je, da prvič posadimo nizki fižol, če seveda želimo zgodnji pridelek. Jedli bomo njegove stroke. Fižol posadimo pod vrtno kopreno, saj nam sicer lahko pozebe. Med bolj znanimi sortami nizkega fižola je fižol berg-gold. KaU od osem do deset dni, dozori pa približno v dveh mesecih. Ima zlato rumene, ploščato okiogle stroke in je primeren tudi za zamrzovanje. Nizki fižol sadimo v vrste. Med njimi naj bo 40 centimetrov razdalje, med posameznimi rastlinami pa od šest do osem centimetrov. Nizki stročji fižol sadimo od aprila pa tja do julija, pridelek pa pobira- v mo od junija do oktobra. Ce želite imeti vedno svežega, je priporočljivo, da ga sadite vsake tri tedne. Ko ga bomo sadili drugič, torej proti koncu meseca maja, ga nam tudi ne bo več treba pokriti s kopreno, saj bo nevarnosti pozebe minila. Zelje šele po šestih letih spet na isti gredi Zelje je zelo občutljivo na škodljivce, zato je priporočljivo, da kolobarjenje pri njem traja kar Šest let. To pomeni, da ga vsako leto sejemo na drugo gredo, po šestih letih pa spet na tisto, kjer smo ga začeli gojiti. Pri zelju morata med prekopava- Solato in rukolo jemo, kolerabo bomo kmalu presadili. Sadike glavnate solate smo kupili in lepo rastejo. njem (lopatanjem) in sajenjem miniti vsaj dva meseca, tudi gnojiti ne smemo tik pred presajanjem. Zgodnje zelje ima že skoraj 15 centimetrov, zdaj pa je čas, da posejemo pozne sorte. To seveda, če želimo pri poznih sortah bolj zgoden pridelek. Sicer pa pozne sorte zelja sejemo tja do konca maja. Med bolj znanimi so: zelje ljubljansko, zelje varaždinsko in rdeče zelje holandsko pozno. Vsa kalijo od osem do 12 dni. Pri ljubljanskem v povprečju od Časa sejanja do pobiranja pridelka preteče 105 dni, pri varaždinskem od 105 do 115 dni, pri holandskem od 120 do 125 dni. Zdaj ga sejemo pod polivinil ali v toplo gredo, lahko pa tudi kasneje kupimo sadike. če ga posejemo, ga bomo kasneje presadili. Zimski por jemo do pozne spomladi Zimski por radi gojimo tudi zato, ker je ena redkih zelenjav, ki zaščitena prezimi kar na vrtu, tako da ga svežega jemo od jeseni do konca spomladi. Zimski por bomo posejali pod polivinil ali v toplo gredo, in to "na gosto". Ko bodo sadike velike vsaj 20 centimetrov, jih bomo presadili. Če pa ga boste že takoj posejali na stalno mesto, ne pozabite, da ga gojimo rastočega v vrstah, med katerimi je približno 15 centimetrov razdalje. Med posameznimi rastlinami pa med 15 in 20 centimetrov razlike. Med znanimi zimskimi vrstami je por carentan, ki kali od 20 do 25 dni. Potrebuje dobro pognojena tla. Monika in Mateja Bertonce^ Enostavnejše ugotavljanje katastrskega dohodka Kraiy - Vlada je na četrtkovi seji določila spremembe in dopolnitve zakona o ugotaviyanju katastrskega dohodka (KD) in hkrati predlagala državnemu zboru, da jih sprejme po skrajšanem postopku. li letno prilagajanje KD-ja za posamezne katastrske kulture spremembam na trgu kmetijskih pridelkov in novi obdavčitvi dohodkov v kmetijstvu. Če bodo stroški presegli višino tržnega prihodka, bo po novem možen tudi negativen katastrski dohodek, upoštevali pa bodo tudi spremembe v tehnologiji pridelave. Pri ugotavljanju katastrskega dohodka bo strokovne naloge opravljalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, namesto občinskih komisij bo za izvedbo pristojna vladna komisija, lestvic katastrskega dohodka pa ne bo več potrjeval državni zbor, ampak vlada. C. Z. S predlaganimi dopolnitvami ne spreminja osnovnih zakonskih rešitev, ampak predlaga poenostavitev postopka za ugotavljanje katastrskega dohodka. Po sedanjem zakonu je postopek zelo zapleten, potrebna je ustanovitev občinskih strokovnih komisij in dolgotrajno usklajevanje, zato po letu 1988 tudi niso nikoli na novo izračunali KD-ja, ampak so ga po potrebi le usklajevali (valorizirali), praviloma enotno za vse katastrske kulture. S spremembo zakona bodo poenostavili postopke ugotavljanja in prevrednotenja (valorizacije) katastrskega dohodka, s tem pa bodo omogoči- CEMENTNI IZDELKI MEDVODE Tel.: 01 361- 79 36 http://www.jarc.si • palisade • škarpniki • plošče • cew • robniki, ... Betonski TLA KOVCI a vi O U. H JO i GORENJSKI GLAS »IS. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Sreda, 28. aprila 2004 Res je... v petek. In ker je vstop v zvezo držav Evrope izredno pomembna točka v zgodovini Slovenije in slovenskega naroda, bomo vstop v Evropsko zvezo obeležili tudi z veliko proslavo v Kranju. Organizatorje smo povprašali, kaj nam pripravljajo. Pripravili so bogat program, na katerem se bodo predstavili sosedje Iz Evrope in Slovenije. V petek, 30. aprila, bo Kranj zaznamoval vstop Slovenije v Evropsko zvezo z dvema glavnima dogodkoma, ki ju organizira Zavod Mladinska mreža. Ta dva dogodka se bosta odvijala na Slovenskem trgu v Kranju In na Svetem Joštu nad Kranjem. Na Slovenski trg ste vabljeni ob 18. uri, ko se bosta na trgu odprli dve vasi. Prva, Evropska vas bo predstavila države Evrope in Evropsko zvezo samo. V drugi, Slovenski vasi bo organizirana predstavitev obrti in Slovenije. Da bo poskrbljeno za vse, bodo organizirane tudi delavnice za otroke, ki jih bo vodila tema Evropa in otroci. Kranjski vrtci in osnovne šole bodo predstavile svoje izdelke. Program se bo še razživel ob 20. uri, ko bodo nastopili godbeniki In kranjske mažoretke. Sledil bo nastop plesne skupine iz La Ciotata, s Kranjem pobratenega mesta. Za njimi bo nastopila še folklorna skupina iz Vidma v Italiji. Gostom pa bo Ob vstopu v Evropsko zvezo nas bo zabaval Avsenikov tercet. t -.-.v, V soboto bo na Sv. Joštu nastopila tudi Nuša Derenda. našo bogato folkloro predstavila Folklorna skupina Sava iz Kranja. Da pa bodo gostje vedeli, od kod prihaja najbolj poslušana skladba na svetu, bo poskrbel Alfi Nipič z muzikanti in Avsenikov tercet. Ob polnoči, ko se bomo državljani Slovenije tudi uradno pridružili Evropski zvezi, bodo nastopili združeni pevski zbori Kra- § CT. mesec priloga Organon^v torek v Gorenjskem Glasu Ne prezrite Predizbor Rock MladiM Danes, v sredo, 28. aprila, zvečer ste vabljeni v kranjski klub Que Passa, kjer se bo šest mladih, neuveljavljenih glasbenih skupin pomerilo za nastop na finalnem izboru Rock MladiM, ki bo na študentskem pikniku konec maja. Danes se bodo pomerili: Stone Orange, Any-1, MultibalI, ShantI Nilaya, Sheeva, ter Sun Scream. kal vse do 21. ure. Ob 23. uri pa bo na odru zasijala zvezda večera Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Na svoj račun bodo prišli tudi vsi ljubitelji elektronske glasbe, katerim bo namenjen poseben oder, kjer bodo ves večer odmevali dance ritmi. Ob vrhuncu večera bo nebo razsvetljeno z veličastnim ognjertietom. 10. tradicionalni Študentski piknik 10. tradicionalni Študentski piknik se v soboto, 29. maja, obeta na športnem parku Zari-ca v Kranju. Program se bo začel ob 16. uri z norimi igrami mladosti. Ob 19. uri se program nadaljuje s finalnim izborom Rock MladiM, ki bo pote- Maturantska parada tudi letos Tudi letos bo 21. maja na ulicah v vseh večjih mestih po Sloveniji zaplesalo na tisoče maturantov in maturantk, ki s svojo znamenito četvorko zaključujejo svojo srednješolsko pot. V Kranju se bodo temu dogodku pridružile srednje šole s svojimi maturanti. odločali o svoji prihodnosti. O tem so sanjali številni rodovi. In tudi velik kulturni preporod Slovencev pred 150 leti je navdihnila ideja o lastni državi. Svet nam je priložnost ponudil konec 20. stoletja. Priložnost smo dobro izkoristili in si svojo državo prislužili. Tudi s krvjo. Nekateri še vedno dvomimo, da bo vstop v zvezo evropskih držav dober za Slovenijo, saj še vedno nismo niti dobro razvili svoje države in se zavedli svoje edinstvenosti in položaja v svetu. Po drugi strani pa naša Evropska zveza prinaša obljubo o svetlejši prihodnosti vsemu svetu. Z vstopom v evropsko zvezo sn^o si narodi Evrope obljubili poštenost, pravičnost in iskanje skupne poti, ki bo ugaja-a vsem. Od sobote dalje bomo v svetu zapisani kot eden izmed narodov, ki pripada kulturno, umetnostno, gospodarsko in politično najrazvitejši skupnosti Ob praznovanju vstopa v EU bodo nastopili združeni kranjski pevski zbori, med njimi tudi svetovno tega planeta. Od nas samih bo priznan pevski zbor De Profundis. nja ter godbeniki'Mestne občine Kranj. Med pevskimi zbori bodo pevski zbor Musica Viva, pevski zbor De Profundis in akademb-ski pevski zbor France Prešeren. Ob polnoči nam bo noč razsvetlil veličasten ognjemet. Nato bodo Alfi Nipič, njegovi muzikanti in Avsenikov tercet nadaljevali zabavo vsaj do druge ure zjutraj. Vsem tistim, ki jim mestni vrvež ni najbolj pri srcu, pa so organi-zatorii namenili drug dogodek, ki pa se bo odvijal na Svetem Joštu nad Kranjem. Tradicionalno kresovanje na Joštu se bo začelo v petek ob 20. uri. Prisotni se bomo lahko vse do prve jutranje ure zabavali ob glasbi skupine Goldeneye in ob glasbi Tria Adio. Ob 21. uri bomo prižgali Ob 20. uri bo nastopila folklorna skupina iz Vidma, mesta, ki je poznano po svoji bogati arhitekturi. Zgodilo se je... Nove študentske pisarne tudi v Ljubljani V Rožni dolini v bloku 4 so prejšnji torek, 20. aprila, odprii nove prostore ŠOL) centra Rožna dolina. Namen centra je približati pomembne informacije o študentskem dogajanju čim večjemu številu študentov, prav tako pa bosta svoj prostor imeli študentska brezplačna posredovalnica sob m2 In pravna svetovalnica. Kranjski študenti obeležili pomlad V četrtek, 22. aprila, je sončen in topel dan na piano zvabil marsikoga. Študenti so okrog fakultetne fontane na Zlatem polju v Kranju povsem spontano začeli z druženjem v toplem večeru. Prijetno druženje mladih je ob kapljici domačega potekalo do prvih jutranjih ur, ko so se odpravili ali v posteljo ali pa zabavat naprej v klub Manana ali klub Que Passa v Kranju. Tudi mi bomo od sobote naprej lastniki te zastave. kres, ob 22. uri pa še ognjemet. To pa še ni vse. Praznovanje na Joštu se bo nadaljevalo tudi v soboto, 1. maja. Ob 9. uri bodo organizatorji obiskovalcem podelili nageljne. Ob 11. uri bo nastopil Sašo Hribar. S svojo glasbo bo nastopila vsem dobro znana Nuša Derenda. Na svoj račun pa bomo prišli tudi vsi, ki radi prisluhnemo glasbeni skupini Yuhubanda. Slovenci smo se na svetovne zemljevide vrisali pred 1200 leti. Naši predniki so si ves čas želeli svojo državo, kjer bi lahko sami odvisna naša prihodnost v tej zvezi. Bomo v njej gledali priložnosti ali nepremostljive ovire? Se bomo le pritoževali, ali bomo tudi kaj naredili? Od vsega tega je odvisno, kako bomo v naši zvezi živeli. Upam, da bomo uspehom naših prednikov dodali tudi svoje, ki nas bodo peljali naprej. Tokratni praznik dela posvetimo torej velikim dosežkom Slovenije in si naberimo novih moči za še večje uspehe v prihodnje! Evropa, dobrodošla v Sloveniji! Franci Stariha IZZIVI ... šteti so nam še zadnji dnevi, ko svobodno dihamo v Sloveniji, po prvem maju nam bodo namreč naložili težko breme Evropske unije. Če se tega ne veselite preveč, naj vas jaz razveselim z dobro novico. Pridite v petek v Kranj in skupaj še bomo zabavali. Na Zavodu Mladim jemljemo vstop Slovenije v EU kot vzrok več, da lahko spet "fešta-mo". Trideseti april bo zelo odmeven datum, ki ne bo odmeval samo po slovenskih medijih, temveč tudi zunaj naših meja. Najboljšo propagando si bomo zagotovo naredili z glasbeniki, ki so Slovenijo popeljali v širni svet. Ob tej priložnosti smo v Kranju zelo ponosni, da bo na oder na Slovenskem trgu stopil sam Avsenikov tercet, ki nas bo zabaval vse do jutranjih ur. Mednarodni pridih pa bo prireditvi dal tudi plesni performance francoskih in italijanskih plesalcev. Da bodo tudi iz drugih galaksij vedeli, kdaj bo vrhunec večera, bomo nebo nad Kranjem razsvetlili z veličastnim ognjemetom. Če bo zabava prehuda, smo poskrbeli tudi, da si boste drugi dan mačka lahko zdravili z osvežilnim pohodom na Jošta nad Kranjem, kjer se bo odvijalo tradicionalno kresovanje 1. maja. Da pa ne pozabim na mladino in vse tiste, ki bi iz sebe radi naredili RockStar, danes, v sredo 28. aprila, poteka v klubu Que Pasa prvi predizbor RockMIadim, zato vse radovedneže vabim, da si zadevo pridejo ogledat. Pa adijo. Gorenjska... Beno Fekonja .MA prihajamo 30. april 2004 Slovenski trg (Kranll ob 18.00 * veličasten polnočni ognjemet * % ♦ * Avsenikov tercet z ansamblom * Organizator: fca/jfl'" l^'I^j! Zavod MladiM. Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj WWW.miad»m.org/0U / - s. J ^ . »«A ii^V« ■Ji Ml iff-^> Ji.i Mur,'1 •^^Jn/ Sreda, 28. aprila 2004 ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Pred potovanjem še cepljenje V kranjskem zavodu za zdravstveno varstvo deluje potovalna ambulanta. Najpogostejše je cepljenje proti hepatitisu A in B. Kranj - Potovanja v oddaljene in eksotične dežele niso več izjema, saj jih obišče vse več popotnikov, tudi Slovencev, Med obvezne priprave pred potovanjem v tujino spadajo obvezna cepljenja, za katera je treba ppskrbeti pravočasno, saj se z njimi izognemo morebitnim zdravstvenim težavam, nekatere okužbe pa lahko resno ogroz^o življenje. Večina potnikov še vedno potuje v tuje dežele brez preventivnih cepljenj. Zelo pogoste so tako imenovane bolezni umazanih rok, med katere spadajo hepatitis A, potovalna driska, tifus, kolera in otroška paraliza. Najboljša preventiva je skrb za higieno rok. V vlažnem in vročem podnebju lahko prekomerni napori povzročijo izčrpanost organizma zaradi izgube vode, soli in elektrolitov. Potnik občuti utrujenost, pomanjkanje energije, omotico in izčrpanost, v najhujšem primeru pride do toplotnega udara. Med bivanjem na velikih nadmorskih višinah se lahko, še posebej pri kronič- nih bolnikih, pojavijo nespečnost, glavobol, težave z dihanjem, slabost, bruhanje ali celo pljučni edem. V takih primerih je priporočljivo postopno prilagajanje na višino, pitje zadostne količine vode, topla obleka in zaščita pred soncem. V sladkih vodah tropskih krajev lahko dobimo parazite, ki postopno okvarijo notranje organe. Pri črevesno nalezljivih boleznih je dobro upoštevati nasvet: skuhaj, lupi ali ne jej. Hrana naj bo dobro prepečena in prekuhana nad 65 stopinj Celzija, sadje in zelenjavo moramo olupiti, pijemo le ustekleničeno vodo ali pa jo prefiltrirajmo. Opusti k^enje in zmagaj Ljublana - V nedeljo, 2. maja, se bo začela 6. mednarodna akcija Opusti kajenje in zmagaj 2004, končala se bo 29. maja, v kateri bo sodelovala tudi Slovenija. V akciji pred dvema letoma je sodelovalo 50 kadilcev iz vse Slovenije, namenjena je osebam starejšim od 18. leta, ki se bodo štiri tedne vzdržali kajenja. V zadnjih desetih letih se je s Finske razširila v 76 držav, v njej pa je pred dvema letoma sodelovalo več kot 700.000 kadilcev. Od 1,3 milijarde kadilcev na svetu jih s kajenjem želi prenehati od 70 do 80 odstotkov. Raziskave, ki so jih opravili po akciji, kažejo, da 20 odstotkov sodelujočih po enem letu še vedno ne kadi, kar pomeni, da je v akciji leta 2002 na svetu prenehalo kaditi več kot 140.000 kadilcev, od 1.478 sodelujočih kadilcev v Sloveniji pa jih po enem letu med nekadilci vztraja 20 odstotkov. Kadilci, ki bodo sodelovali v letošnji akciji, bodo lahko izžrebani za lepe nagrade, izžrebali pa bodo tudi nagrajenca, ki se bo potegoval za mednarodno nagrado 10.000 dolarjev ali mednarodno regijsko nagrado 2.500 dolarjev. Renata Skrjanc hA Pred potovanjem za svoje zdravje poskrbite tudi s pravočasnim cepljenjem, saj nekatere nalezljive bolezni lahko resno ogrozijo življenje. Proti hepatitisu se cepimo štirinajst dni pred potovanjem, v šestih do dvanajstih mesecih moramo prejeti dve dozi cepiva. Pred potovanjem v Indijo je po besedah zdravnice v enoti za epidemiologijo nalezljivih bolezni Zavoda za zdravstveno v varstvo Kranj Andreje Krt-Lah, dr. med., priporočljivo cepljenje proti tifusu, zadošča en odmerek cepiva, ki ga lahko ponovimo po treh letih. Pri popotnikih je zelo pogosta potovalna driska, saj jih zboli od 20 do 50 odstotkov, pojavijo se bolečine v žlički, slabost, bruhanje, povišana temperatura in iz-sušenost. Pri hepatitisu A, ki se prenaša z okuženo vodo, hrano in umazanimi rokami, je najučinkovitejša preventiva cepljenje. V kranjskem zavodu za zdravstveno varstvo so lani cepili 124 oseb, 117 osebje prejelo drugo dozo cepiva, v enem letu pa je treba opraviti dve cep- ljenji. "Lani smo začeli uporabljati tudi kombinirano cepivo proti hepatitisu A in B, s katerim smo cepili 11 oseb, letno pa proti tifusu cepimo tudi okrog 30 oseb. Na našem zavodu je najmanj cepljenj za potovanja v Afriko, največ potnikov pa po naših evidencah potuje na Tajsko, Južno Ameriko in Indonezijo," je povedala višja medicinska sestra v ambulanti za cepljenje v ZZV Kranj Mojca Kuster. Proti rumeni mrzlici se lahko cepite le na Inštitutu za varovanje zdravje RS v Ljubljani, v kranjskem ZZV pa deluje tudi potovalna svetovalnica, kjer se o preventivnih cepljenjih in najpogostejših boleznih na potovanju lahko posvetujete z zdravnikom. Cepiti se morate vsaj deset do štirinajst dni pred potovanjem, za cepljenje pa se lahko naročite na tel. številki (04) 20 17 100. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki DRUŽINSKI NASVETI Ko otrok povzroča Damjana Šmid t ež ave (2) "Dali ste mu nalepko prestopnik in vaš glas, vaša govorica telesa in vaš odnos do njega mu to nenehno sporočajo. Učenci se trudijo, da bi izpolnili pričakovanja svojih učiteljev." (Pamela Sims) Ko otrok začne v vrtcu ali v šoli povzročati težave, se sproži plaz različnih vedenj ljudi, ki so okrog njega. Vzrok težav je največkrat jasen, vendar to Še ne pomeni, da lahko težave rešimo. Ker je v takšnih primerih sodelovanje staršev z učitelji nujno, kaj hitro ugotovimo, da brez njih ne bomo zmogli pomagati otroku. Tukaj se pravzaprav šele začne pravi problem. Veliko staršev, katerih otroci se neprimerno obnašajo, noče priznati svoje vzgojne nemoči. Tako se bolj ali manj izogibajo vsem ustnim in pisnim vabilom učiteljev in pridejo v šolo le takrat, ko je to v njihovem interesu. Otrok, katerega starši se za njegov neuspeh ne zanimajo, dobi od njih sporočilo, da je šola njegov problem in da lahko v njej počne, kar želi. Starši, ki jim je zares mar za otroka, imajo z učitelji stalen kontakt, vedo tako za uspehe in težave svojega otroka in si prizadevajo, da so v procesu šolanja otrokovi in učiteljevi sodelavci. Najslabša možnost za otroka je, če lahko manipulira med starši in učitelji. To pomeni, da se že zgodaj nauči, kako bo prilagajal zgodbe, v katerih bodo krivci drugi, in bo valil odgovornost na druge. Če že pri manjših težavah, ki se začnejo pojavljati v vrtcu ali v šoli, ne obvestimo staršev, tvegamo, da se bodo težave stopnjevale. Starši, ki želijo pomagati svojemu otroku, bodo v komunikaciji z drugimi odkriti, saj je nesmiselno prikrivati probleme in tiščati glavo v pesek. Dejstvo je, da današnje življenje zahteva od vseh veliko spretnosti glede vzgoje, medsebojnih odnosov in usklajevanja različnih potreb v družini. Nihče ne pride na svet s tem znanjem in življenje zahteva od nas vsakodnevno učenje. Nihče ni popoln. Ne starši, ne učitelji, ne otroci, ne življenje. Lahko pa si olajšamo življenje tako, da se pogovarjamo o svojih stiskah in uspehih in bodite brez skrbi, da ni prav niČ sramotno poiskati pomoči, vprašati za nasvet ali zgolj povedati svojega stališča. Družine razlikujemo tudi v tem, koliko je katera odprta za zunanji svet, za okolje. Na žalost je tako, da z zapiranjem družine pred drugimi naredimo veliko škode otroku. Mogoče izvira razlog v tem, da se bojimo raznih služb, za katere mislimo, da bi neupravičeno posegale v družino. Vedeti pa moramo, da se dolgoročno odzivanje zaprte družine na okolje prej ali slej pozna na otrokovem obnašanju in takrat je treba storiti vse potrebno v otrokovo korist. In prav na tem področju bi lahko o pravicah otrok še kakšno rekli. Pravica do varnosti v družini je v naši mali državi prevečkrat kršena. k Solidarnost bo zgradila nov dom Družine so Osamljene ■ ■ • k • ^^m v • ^^ •■•v« Poldrugi mesec potem, ko je Erženovim na Sovodnju pogorela hisa, je nared že prva plošča za novo. Zahvala za to gre številnim ljudem, ki solidarno pomagajo z denarjem, materialom, delom... Sovodeiy - V mesecu in pol so dobri ljudje zbrali okoli štiri milijone tolaijev za družino Eržen, zakonca Mirko in Tanja pa pridno gradita novi dom. Medtem živijo v velikem prostoru nad hlevom, kjer so si bivališče uredili s pohištvom iz stare hiše, ki ga je izurjenim gasilcem na srečo uspelo rešiti. Ob našem obiskuje bila doma Tanja z otrokoma Anjo in Andrejem, Mirko je bil v službi. Oba zakonca delata v Eti Cerkno, kjer so se sodelavci že izkazali z znatno pomočjo v višini 1,8 milijona tolarjev, okrog sto tisočakov je primaknil tudi Etin sindikat. Sicer pa si Erženova vestno zapisujeta prispevke, ki prihajajo od vsepovsod. Na osebnem računu se je zbralo okoli 500 tisočakov. Župan občine Gorenja vas Poljane Jože Bogataj je poslal bivalni zabojnik, ko bo hiŠa zgrajena do strehe, pa bo od občine dobila vso kritino. Erženovi so veseli vsakega prispevka. Tako je Društvo upokojencev Sovodenj na občnem zboru zanje zbralo 67.000 tolarjev. Turistično društvo Sovodenj in župnik Jakob Kralj s prostovoljnimi prispevki na koncertu kljunastih flavt 100 tisočakov, sokrajani so v trgovini pri Olgi zanje nabrali živila, v gradbeni trgovini Ika v Žireh pa so na enak način prispevali za nakup gradbenega materiala v višini 100 tisočakov. Tudi delavci, ki so zidali, so delali zastonj, pravi Tanja, enako vesela pa je tudi nesebične pomoči sosedov. Tudi na računu Rdečega križa Skofja Loka, ki je takoj sprožil in nerazumljene Svojci ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju, so se povezali med seboj in napovedujejo aktiven vpliv na področju, s katerim so življenjsko povezani. Tanja Eržen z otrokoma in obiskovalci (Rezka Kržišnik, Marjeta Žagar in Ludvik Bernik) pred prvo ploščo novo zgrajene hiše. dobrodelno akcijo za Erženove, je že lep kupček denarja, sta povedala sekretarka območnega združenja Marjeta Žagar in aktivist RK Ludvik Bernik, ki je tudi prvi sosed Erženovih, čeprav na njegovi hiŠni Številki ni zapisano Sovodenj, paČ pa Nova Oselica. In seveda domačini. Predsednica krajevne skupnosti Sovodenj Rezka Kržišnik ocenjuje, da so pri krajanih nabrali okoli 1,2 milijona tolarjev. Solidarnost ima v teh krajih res velik pomen, dodaja, o čemer priča dejstvo, da je Erženova hiŠa že tretja v krajevni skupnosti, ki je pogorela v zadnjih letih, nesrečnim družinam pa je vselej uspelo obnoviti pogorišče ob nesebični pomoči ljudi iz domačega kraja. Denar v dobrodelni akciji lepo priteka, dobrotniki ponujajo tudi različen material (kranjsko podjetje Iskratel denimo lepo ohranjene talne obloge in radia- torje), gradnja napreduje, prispevki pa so Še vedno dobrodošli. Še vedno jih sprejema tudi Rdeči križ Škofja Loka na računu: 0700-0000187397 (sklic 200) s pripisom "za družino Eržen". Vsem, ki ste že pomagali, pa najlepša hvala. Danica Zavrl Žlebir Svojci bolnikov s težavami v duševnem zdravju že dlje časa opažajo, da za njihove bolne družinske člane ni dovolj dobro poskrbljeno in niso obravnavani tako kot bolniki z drugimi diagnozami. Njihova posamezna opozorila niso dobila ustreznega odmeva in tako so svojci ostali nezadovoljni in razočarani, družine s temi težavami pa osamljene in nerazumljene. Bolezen vpliva na vso družino in jo spremeni, potrebno je veliko volje in moči, da ostane kolikor toliko stabilna. Svojci sami najbolje vedo, kakšne so potrebe takšnih družin, kakšno pomoč potrebujejo in kje so razmere takšne, da jih je treba spremeniti. Zaradi tega so se svojci ljudi z duševno boleznijo, ki delujejo v različnih nevladnih organizacijah in društvih po Sloveniji, po- vezali in ustanovili Odbor svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju Slovenije. Ni le pravica, pač pa tudi dolžnost svojcev, da aktivno posežejo na področje duševnega zdravja s svojimi predlogi in pomagajo institucijam pri njihovem delovanju. V odboru so poleg svojcev, ki so že vključeni v društva in organizacije, tudi tisti, kijih k takšnemu sodelovanju žene zgolj interes. Po dogovoru, ki so ga februarja letos sprejeli v Kranju, v samostojnem in neodvisnem odboru sodelujejo predstavniki svojcev naslednjih društev: Aton - Združenje svojcev oseb z motnjami hranjenja, Fe-niks.Si - Nacionalno združenje svojcev na področju duševnega zdravja, Forum svojcev Šent - Slovenskega združe- Delavnice in tekmovanje Jesenice - Društvo za cerebralno paralizo Sonček Zgornje Gorenjske je aprila sodelovalo na dveh pomembnih dogodkih. V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku so se udeležili področnega tekmovanja v namiznem tenisu, ki gaje pripravilo murskosoboško društvo. Najbolje so se od članov gorenjskega Sončka odrezali Amir Salkič, Damjan Urbanec, Stanislav Bran-kovič, Mark Bordonček, Elvir Bašič, Alma Đi-kič, Sašo Šuligoj in Janez ŠkaliČ, slednja sta dosegla celo prvi mesti. Za velikonočne praznike pa so pripravili Son-čkovo velikonočno delavnico, kjer so člani ustvarjali skupaj z varovanci Ški ata, varstveno delovnega centra z Jesenic. Cilj delavnice je bil ponuditi ljudem s posebnimi potrebami ustvarjalne možnosti, kijih daje uporaba različnih materialov, naučiti jih prisluhniti lastnim idejam in potrebi po druženju, ustvarjanju in doživljanju lepega ter prenašanju vsega, kar se naučijo, v domače okolje. Tudi ti cilji vodijo k samostojnemu in neodvisnemu življenju ljudi s posebnimi potrebami. D.Z. iya za duševno zdravje, Humana - Združei\je svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, Klub svojcev Ozara - Nacionalnega združenja za kakovost življet\ja, in Klub svojcev Vezi - Društva za duševno zdravje in kreativno preživ^a-nje prostega časa. V odboru bodo svojci ne glede na pripadnost posamezni organizaciji zastopali skupne interese v korist svojih za duševno boleznijo obolelih družinskih Članov, uporabnikov psihiatričnih storitev. Tako bo nastala Široka mreža, ki bo povezano zastopala svojce psihiatričnih bolnikov po vsej Sloveniji. Okviri delovanja niso strogo določeni, prednost pa bodo svojci vendarle dajali zakonodajnemu področju, zdravljenju v bolnišnicah in skrbi za bolnika na domu, zaposlovanju bolnikov in urejanju njihovega statusa, pa tudi temu, da se v družbi odpravijo predsodki zoper bolnike z duševno boleznijo in spremenijo odnosi do njih. Zavzemali se bodo tudi za izboljšanje zdravstvenih storitev in za ugodnejše življenjske razmere ljudi s težavami v duševnem zdravju. Želijo, da se vključi čimveč svojcev, saj so izkušnje in znanje zelo dragoceni. Vse informacije o nedavno ustanovljenem odboru in programu so na voljo pri svojcih, vključenih v omenjena društva, ali po telefonu 04/201-17-20. D.Ž. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas si Sreda. 28 aprila 2004 Test: Mercedes-Benz E 270 CDI T avantgarde Časi, ko 80 avtomobili s kombijevsko prisekanimi zadki veljali za prevozna sredstva zabojev s krompirjem In navlake, so že zdavnaj minili. Sodobni kombiji so elegantni, prestižni in dinamični avtomobili, namenjeni ljudem z aktivnim življenjskim slogom. Lani novi mercedes-benz E s hišno kombijevsko oznako T je nedvomno eden imenitnejših primerkov tega razreda, tudi ali predvsem zato, ker ima na nosu trikrako zvezdo. Avtomobilski gigant iz Stuttgarta ima namreč za seboj dolgoletne izkušnje in tudi precejšen prodajni uspeh s podaljšanimi zadki. Več kot poda^šana limuzina. Čeprav je T sorodnik dobro uveljavljene limuzine, njegova zunanjost premore dovolj lastne prepoznavnosti. Karoserijska pločevina je ukrojena elegantno in hkrati Športno, z boka se zdi, kot da sta za dolgim motornim pokrovom srednji in zadnji del dolžinsko prikrajšana, prostor med kolesi in izrezi na blatnikih je skoraj dirkalniško ozek in zadnje steklo je položno, tako kot je zapovedano po najnovejši kombijevski modi. Prtljažno razkošje. Prtljažno prostornost dopolnjuje Še cela vrsta domislic, ki skrbijo, da se avtomobil prilagaja uporabniku in ne obratno. Ob doplačilu se prtljažna vrata odprejo zgolj na ukaz s pritiskom gumba na da- pravljen pokazati, kaj zna: rahlo obotavljajoče pospeševanje, veliko zalogo navora za vznemirljivo prožnost in dovolj poskočnosti za hitro prehitevanje in potovanja z visoko povprečno hitrostjo. Veliko zaslug za splošen topel vtis ima tudi petstopenjski samodejni menjalnik z možnostjo elektronsko nadziranega sekvenčnega pretikanja. Podvozje je uglašeno na pravično razmerje med udobjem in zanesljivostjo, kljub pogonu na zadnji kolesni par je tega merce-desa težko iztiriti iz prave poti (vmes posega stabilizacijska elektronika) in ga zaradi učinkovitih zavor kljub precejšnji teži skoraj otročje lahko ustaviti. Ijinskem upravljalniku ključavnic, takoj za prvo odpiralno operacijo se s pomočjo elektrike samodejno zloži še prtljažni rolo. Prtljažno temeljitost ob zajetnih 690 litrov osnovne prostornine v notranjosti dopolnjuje še cela vrsta drugih odlagališč in predalov; med njimi je najbolj pripravna zaprta Škatla v naslonjalu zadnje klopi. In če se s podira- Vožnja brez alergije Ford Focus C-max je prvi avto z opravljenim testiranjem notranjosti proti alergiji. Različne vrste alergij vplivajo na veliko število ljudi in nekatere se lahko pojavijo tudi med vožnjo v avtomobilih. Organizacija TÜV Rheinland Group iz Kolna je pred kratkim prvič izdala certifikat o ustreznosti uporabe materialov v notranjosti avtomobila, ki zmanjšujejo nevarnost pojavljanja alergij na najnižji možni nivo, kot prvi štiri-kolesnik pa ga je prejel novi Fordov enoprostorec focus c-max. Pred izdajo certifikata so bila opravljena razširjena in znanstveno dokazljiva serijska testiranja, ki so potekala v skla- du s strogimi merili TÜV. Na preizkušnji so bile vse snovi v potniški kabini, ki bi lahko povzročale alergijo, ter sedežne prevleke, preproge in varnostni pasovi, ki so daljši čas v stiku s kožo in so jih preizkusili dermatološko. Pri Fordu so se v razvojnem ciklusu modela c-max načrtno izognili uporabi lateksa in niklja, ki lahko povzročata alergijo pri bolj občutljivih ljudeh. Poleg tega je avtomobil opremljen z zračnim filtrom, ki ne prepušča cvetnega prahu in je bil potrjen s strani organizacije TÜV. M.G., foto: Ford RENAULT nahljona vo/Jla Ni veliko časa za razmislek. Iskoristite še zadnjo izjemno priložnost. prepričajte splača se Ciio, letnik 2003, Okm Telefon: (04) 201 52 39, GSM 031 703 803, 041 790 192 njem naslonjal prtljažnik poveča na 1950 litrov, največjemu kombiju s trikrako zvezdo ni para! Udobje je vrhunsko. Dobro počutje potnikov je očitno posvečen cilj vseh Mercedes-Ben-zovih avtomobilov, čeprav ob zunanji velikosti notranjost ne NA KRATKO - Vodilni strokovnjak za varnost v cestnem prometu dr. Jean-Yves Le Coz je prevzel funkcijo direktorja novega oddelka za politiko varnosti v cestnem prometu skupine RENAULT. Njegova poglavitna naloga bo razvoj politike Skupine Renault na področju varnosti v prometu, priprava predlogov le-te za najvišje vodstvo podjetja in usklajevanje njenega izvajanja. To imenovanje je odraz zavezanosti Renaulta nadaljnjemu in še poglobljenemu delu na področju varnosti. Renault sicer vsako leto nameni 100 milijonov evrov za raziskave in razvoj, s pomočjo katerih lahko njihova vozila dosegajo najvišjo raven aktivne in pasivne varnosti. - Eno največjih podjetij za izposojo vozil AVIS je z avtomobilskim koncernom GENERAL MOTORS podpisalo doslej največjo evropsko pogodbo na področju poslovnega najema vozil. Gre za kar 350.000 avtomobilov, ki bodo vključeni v skupne programe novih avtomobilskih flot, skupno nastopanje na evropskem trgu, usklajene marketinške akcije in s tem delitev stroškov. Združitev obeh velikanov prinaša ugodnosti tudi najemnikom v Sloveniji, ki jim bo že od konca julija na voljo 200 novih avtomobilov, posledično pa pri Avisu napovedujejo tudi znižanje cen najema. Alpctour Remont d.d.. Kranj. Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj Tel.: (04) 201 52 25. Faks: (04) 201 52 11 VSE ZA VAS AVTO NA ENEM MESTU ODPRTO: 7" - 19~ SOBOTA: 8~ - http://vy/ww.alpetour-remont.si BEMAULT ponuja toliko prostora kot nekateri drugi avtomobili v tem razredu. Zato je potovanje prijetnejše, če se vozijo le štirje in ne pet potnikov. Med potovalne razvade sodijo učinkovito delujoča področno nastavljiva klimatska naprava, za uravnoteženost podvozja skrbi zračno vzmetena zadnja prema, vzorno je poskrbljeno- v varnostnem smislu s stopenjsko prilagodljivimi varnostmi vrečami, zavesami za zaščito glav in prsnih košev in tako naprej. Voznikov pogled je uprt na dobro berljive in prijetno oblikova- ne merilnike z neutrujajočo sivkasto osvetlitvijo. Za obvladanje vseh sistemov, zlasti radijskega, je potrebno vsaj kakšno uro privajanja. Motor je zlahka kos svoji nalogi. Turbodizelski pet valj nik z vbrizgom goriva po skupnem vodu in z 20 ventili v glavi je s 177 konjskimi močmi velikosti, teži, nenazadnje tudi prestižu, dobro pisan na kožo. Ob zagonu se sicer neugledno strese in dokler se ne segreje na delovno temperaturo, se obnaša precej nekooperativno. A kljub temu je tudi dinamičnim voznikom pri- TEHNIČNI PODATKI Mere:........d. 4,850, š. 1,820, v. 1,490 m, medosje 2,850 m Prostornina prtljažnika: ....................... 690/1950 I Teža (prazno v./ dovoljena):.................. 1830/2405 kg Vrsta motorja: ..................petvaljni, turbodizelski, 20 V Gibna prostornina:............................ 2979 ccm Največja moč pri v/min: ............130 kW/177 KM pri 4200 Največji navor pri v/min: ..................... 400 pri 1800 Najvišja hitrost: .............................. 220 km/h Pospešek 0-100 km/h:............................9,3 s Poraba goriva po EU norm.:............5,3/9,8/6,8 1/100 km Maloprodajna cena:....................... 11.984.437 SIT Zastopnik:..........................AC Intercar, Ljubljana Veliko avtomobila za veliko denarja. Z vsem, kar ima in zmore, je T razreda E nedvomno vrhunski kombi, lahko družinski, morda poslovni. Še rajši modni oziroma trendovski, kot se reče v sodobnem jeziku. Osnovna cena je razumna, povišica na račun dodatkov skoraj neprebavljiva. Zvezdništvo ima seveda (Še) vedno svojo ceno Matjaž Gregorič OCENA (* slabo - ***** odlično) Zunanjost: Notranjost: Udobje: Motor: Vozne lastnosti: ****/* ****1^ iriririr^ ****/* Varnost (Euro NCAP): ***** Končna ocena: ****/* Mačke brusijo kremplje Jaguar Z novimi in prenovljenimi modeli, prvič tudi z dizelskimi motorji. Prestižna avtomobilska znamka Jaguar, nekdanji ponos britanske industrije, ki že nekaj časa deluje pod okriljem koncema Ford Motor Company, je lani ponovno začela oživljati tudi na slovenskem trgu. Zastopniške posle opravlja ljubljansko podjetje Summit Avto, lani pa je bilo pri'nas prodanih 13 Jaguarjevih mačk. Ob tem, da je v Sloveniji skupaj registriranih vsega 142 avtomobilov le znamke, lanski rezultat ni slab, v letošnjem prodajnem načrtu pa je skupaj s prihodom novih modelov zapisana številka 32. Poleg tega je Jaguar prvič v svoji zgodovini začel vgrajevati tudi sodobne turbodizelske motorje in prvič ima eden od modelov kombijevski zadek. To je lani na avtomobilskem salonu v Frankfurtu predstavljeni X-type, ki se po velikosti in lastnostih postavlja ob bok audiju A4 avant ali BMW-ju serije 3 touring. Tako kot pri limuzinski izvedbi so na voljo štirje motorji, trije šestvaljniki 2-, 2,5- in 3-litrski z zmogljivostjo 157,194 in 231 konjskih moči. Ob njih se bo v nosu vrtel še sodobni 2-litrski štirivaljni turbodizel z neposrednim vbrizgom goriva in 130 konjskimi močmi, ki je spo- '".STJ:'«, * . sojen v Fordovi družini. Razen pri obeh najmanjših pogonskih strojih se pri vseh moč prenaša na vsa štiri kolesa. Cene se gibljejo od 7,75 milijona za limuzino in od 8,29 milijona tolarjev navzgor za kombijevsko izvedbo. Na ceste prihaja tudi rahlo kozmetično prenovljeni S-type. Poleg modificirane maske, žarometov in sprednjega odbijača ima nov aluminijast motorni pokrov, pod njim pa bo od poletja lahko vgrajen novi šestvaljni 2,7-litrski turbodizelski šestvalj-nik z 206 konjskimi močmi. Bencinski del motorne palete je ostal nespremenjen in vsebuje 2,5 - in 3 - litrski šestvaljnik ter 4,2-litrski osemvaljnik s 300 konjskimi močmi. Osvežitveni posegi so bili opravljeni tudi na kupeju in kabrioletu XK8 in XKR (na sliki). Največja zunanja sprememba je dodan zračni stabilizator na zadnjem delu, skupaj z na novo oblikovanim motorjem pa odslej avtomobil lažje reže zrak. Motor ostaja nespremenjen 4,2-litrski osemvaljnik v XK8 s 300 in v XKR s 400 konjskimi močmi. Zastavonoša je lansko jesen nova aluminijasta limuzina XJ, ki se ji je pred kratkim pridružila še podaljšana izvedba. Matjaž Gregorič Sreda, 28. aprila 2004 MULARIJA, MLADI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Ana Cergolj Počitnikovanje je lahko precej naporna stvar, posebej Če moramo praznovati toliko praznikov. Dan boja proti okupatorju -' naj dvigne roko, kdor ve, kaj točno praznujemo. 1. maj - to pa vemo, to je tisti dan dela, ko ne delamo. Pa Še vstop Slovenije v EU. EU? Eurokrem? Ne, ne, ko v petek ugasnejo vsi ognjemeti, bomo poleg Slovenije še državljani Evropske unije. Uživajte v razsvetljenem nebu, pa da se ne bi na 1. maj kdo slučajno učil! Strogo prepovedano, razen če za vas to ni delo, ampak zabava. ' ' ^ hm Ofrol^G p-e.v^Sa KAJ VSE DISI? Kaj vse diši? Diši pomfri. Kadar cvrči. Diši tudi pizza, Kadar je veselica, 0 Diši sladoled, Kadar je zraven kornet. Diši tudi mamica? Mamica diši, razen kadar cigarete kadi. Kaj najlepše diši? Najlepše dišiš ti. Kadar se nadišaviš. O tisti smrdeči zadevi, ki je že čisto out (2. del) Naš strastni kadilec Janez, ki smo ga spremljali že prejšnji teden, je torej veliko napora vložil že samo v to, da je zjutraj vstal iz postelje in se vsaj toliko uredil, da ni na ulici izgledal kot strašilo. In sedaj začenja svoj delovni dan. Zajtrk? "Ah, kaj pa še," zamahne Janez z roko, če ga kdo spomni, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Ne, ne, on raje še v pižami in brez nogavic zjutraj steče na balkon -se malce prestopa, ker so ploščice zjutraj prav zares mrzle - in si jo prižge: svojo prvo jutranjo cigareto. No, pa je šla svežina umitih zob in odiŠavljenega obraza! Pa Janez ne misli na to, srečen je, ko v svoja že Žiga in Matej, oš 7.r, V Ziri SREČANJE s SKLADATELJEMA V sredo, 24. marca 2004, sta učence razredne stopnje obiskala skladatelja Lenčka Küpper in Janez Bitenc. Srečanje z njima seje začelo ob 17. uri v mali telovadnici. Vodil ga je učitelj za glasbo Slavko Mežek ob pomoči Tine in mene. Poleg gostov je nastopil tudi otroški zbor naše šole. Zapel je nekaj pesmi, ki sta jih napisala naša gosta. Gospa Lenčka Küpper nam je povedala, da ni obiskovala glasbene šole. Izdala je že šest pesmaric in pet kaset s pesmimi za otroke. Naučila nas je svojo novo pesem. Otroci radi ploskajo. Gospod Janez Bitenc se je v glasbeni šoli učil klavir. Pesmi za otroke piše že 50 let, napisal jih je že prek 500. Poleg pesmi piše tudi pravljice. Pri vseh pravljicah se tudi poje. Prebral nam je pravljico z naslovom Teci, teci, teci. Za naše srečanje je napisal novo pesem z naslovom Skladatelj, zapel pa jo je zelo lepo pevski zbor. Dobra ura druženja z gostoma je hitro minila. S Tajo sva se jima zahvalili za obisk na naši šoli in jima zaželeli, da bi napisala še veliko pesmi. V spomin na naše srečanje pa sva jima podarili knjigo o Kroparjih. Alenka Zibert, 3. r, v v os Staneta Žagarja, Lipnica tako obtežena pljuča vleče dimček za dimčkom. "To je življenje!" si misli Janez. Ampak ob tem kar malo pozabi, da bi pravzaprav že moral v službo. Malce je živčen, ker nima rad, da ga kdo moti pri njegovi ljubezni - kajenju. Zagodrnja, pograbi svoje stvari in brž v avto. "Vem, da danes bo srečen dan," si že prepeva, no bolje rečeno hrope in brunda ob radiu. Pa si kmalu premisli - ugasne motor, pogledava naokrog, pregleduje žepe, pa na uro, pa torbo ... Aaaaa! Ravno prej je pokadil svojo zadnjo cigareto. "Kakšen grozen dan!" Janez pozabi na pesmico, ki jo je pel malce prej. Janez že zamuja v službo, ampak Janez brez škatlice cigaret je kot otrok brez sladoleda na vroč poletni dan. Steče v stanovanje, se spotakne ob svojo mačko, ki ga še malce opraska, da ga spomni, da njena posodica za .mleko že spet sameva, in panično premetava predale in išče svoje skrite zaloge. Pa nič. Zdaj je že pošteno jezen - službo bo že tako ali tako zamudil, mačka ga je opraskala in pomiril bi ga lahko samo pošten poteg iz cigarete, te pa ni!! Kar trese se Janez, ko teče nazaj v avto in premišljuje, katera je najbližja trgovina, da se preskrbi za dan. "Ma, spelji se, ženska, saj si kot polž, pa mularija, gremo-gremo, meni se mudi!" se razburja in glasno hupa, ko obstane v prometu. Kaj ne vedo, da je na nujni vožnji?! Pa še nekaj muči Janeza -denarnica. Kar prazni se ... Saj ne zapravlja veliko - na potovanja sploh ne hodi, nima novega avta, pa tudi obleke ga ne zanimajo. Pravzaprav varčuje - pa se prav nič ne pozna na bančnem računu. Janez nerad razmišlja o tem, a mu številke kar same plešejo v glavi: dve ali tri škatlice na dan ("Pa kaj, saj ni takoooo veliko, Pavle pokadi se v mislih Janez brani v v se vec. sam pred sabo), to je tisočak, dan za dnem. Trideset tisočakov na mesec, 360 tisočakov na leto, v petih letih je to kar miljonček osemsto tisoč - uf, kot tisti avto, v ki ga je gledal prejšnji dan. Ce bi ga imel ... Pa Janez ne sanjari dolgo - nov jutranji šok je dolga vrsta pred blagajno v trgovini. "To je pa že višek!" vpije na staro gospo, "Kaj ne bi mogli vaših jogurtov in sadja kupiti malo kasneje? No, umaknite se, mudi se mi!" je že ves rdeč v obraz. Ura pa je šele pol osmih zjutraj ... V vec Slovensko visoko šolstvo letos čaka korenita reforma, ki ima podlago v Bolonjskem procesu. Gre za proces vzpostavljanja skupnega evropskega visokošolskega prostora. Reforma zajema tako področje zagotavljanja kakovosti kot strukture in dostopnosti studya, med drugim prinaša tudi večjo vključenost študentov v celoten študijski proces. O vsem tem smo se pogovarjali s članom odbora predsedstva Študentske organizacije Slovenije za mednarodno sodelovanje in članom strokovne delovne skupine za spremljanje in uresničevanje Bolonjskega procesa v okviru šolskega ministrstva Klemnom Miklavičem. Katere so bistvene novosti^ kijih prinaša reforma slovenskega visokega šolstva? "Reforma prinaša novo strukturo študija, in sicer uvedbo treh diplomskih stopenj. Novost je še uvedba kreditnega sistema in oblikovanje skupnih programov, v sklop teh sprememb sodi tudi priloga k diplomi. Ena od prednostnih nalog je tudi vzpostavitev učinkovitega sistema zagotavljanja kakovosti in priznavanja študijskih programov, ki predvideva ustanovitev agencije za kakovost in priznavanje študijskih programov, v kateri bodo predstavniki delodajalcev, Študentov, akademikov in države. Pomembna novost je še vzpostavitev novega sistema priznavanja kvalifikacij - ne bo več nostrifikacije, ampak se bo diplome iz tujine enostavno priznalo." Med Študenti je veliko nezaupanja do tega^ da bo to zaživelo tudi v praksi. "Po novem v priznavanje diplom ne bo vpletena univerza. Doslej je bilo tako, daje ministrstvo diplomo poslalo fakulteti, ki ji je bila po programu najbliže, kjer je ustrezno telo odločilo, koliko in katere izpite mora študent še opravili, da bi jo javno priznali pri nas. Zdaj bo imelo ministrstvo svoje telo, ki bo preverilo le, če je ta diploma javno priznana v tujini ter katere veščine in specifična znanja prinaša. To se bo dodalo kot pojasnilo." Enako bo veljalo tudi za naše diplome v tujini? "Da. Novela zakona o visokem šolstvu je v skladu z mednarodno konvencijo, ki so jo sprejeli v Lizboni in jo je naša država že ratificirala, pospešeno pa to počnejo tudi v drugih evropskih državah. V okviru konvencije so miuistrstva vzpostavila tudi mrežo informacij o visokošolskih sistemih, preko katere komunicirajo med sabo." Kako bo s priznavanjem diplom tistih, ki so diplomirali recimo pred desetimi leti? "Tistim, ki so diplomirali po starem sistemu, jim bodo prav tako izdali prilogo k diplomi, če bodo zahtevali. V njej bo pač pisalo, koliko let in v kakšnem sistemu je študiral. Seveda pa se bo enačila raven izobrazbe, če je nekdo končal štiriletno izobraževanje po starem sistemu s tistim, ki je končal triletno izobraževanje po novem sistemu. Tu bo mogoče prihajalo do malo čudnih situacij. Ampak to je, kot obrneš. Po drugi strani je imel prvi štiri leta več možnosti brezplačnega izobraževanja. Ampak tako je, prej ko to vpeljemo, prej bomo primerljivi s tujino." Kaj je torej bistvo celotne reforme? "Predvsem se bo spremenil pristop. Programi, ki se bodo strukturno spremenili iz dolgega v krajši cikel - tako imenovani 3 plus 2 programi - bodo imeli veliko stopnjo izbirnosti, pristop k poučevanju bo drugačen - programi se bodo napisali na novo, študent naj bi bil v središču, in ne le v vlogi zapisnikarja na predavanjih, kjer predavatelj snov posreduje izza katedra ..." Če pogledamo današnje fakultete^ kjer pride na sto študentov en profesor, kako bo to delovalo? v "Ze v okviru današnjih možnosti se da marsikaj narediti. Profesorji bodo morali biti bolj dosegljivi zunaj svojih predavanj, recimo. Razen tega bo profesor oblikoval različne metode predavanj, da bo predaval študentom, ne predavalnici. Poudarek bo ne samo na znanjih v okviru posameznega predmeta, ampak tudi na veščinah in zmožnostih, ki jih moraš pridobiti, da si zaposljiv." Kako se bo to znanje potem ocenjevalo? "To bodo morali ponuditi v okviru programa. Sem sodijo komunikacijske veščine, uporaba sodobnih tehnologij, pridobivanje vodstvenih sposobnosti... To so vse stvari, ki niso neposredno povezane s tistim, kar študiraš, ampak so pomembne Klemen Miklavič za vsakdanje komuniciranje pri tvojem delu. Če vzamemo gradbenika. Ni dovolj, da zna zgolj voditi gradbišče, izračunati statiko, ampak mora znati komunicirati s podizvajalci." -To je tisti manj opazni del reforme? "Vendar se bo tudi ta moral zgoditi, če želimo, da bo naše znanje primerljivo. V visokem šolstvu so vedno bolj pomembni rezultati oziroma učni dosežki, kot katere predmete vse je nekdo vpisal. Ves proces gre v to smer." Preskok v miselnosti, ki bo za to potreben, verjetno ne bo tako enostaven ? "Študentje smo precej skeptični. Zlasti stari profesorji, ki v naših visokošolskih institucijah prevladujejo, bodo težko naredili tako radikalen pre- mik. Težko bodo razumeli, da bodo morali študij skrajšati s štirih, petih let na tri leta. Če je trideset let predaval eno in isto, bo težko spremenil predavanja. Omenjenih veščin ne osvojiš zgolj tako, da vključiš predmet retorika, ampak se jih goji že s samim načinom podajanja snovi, recimo skupinskim delom namesto predavanj." Kaj je tisto, kar v sedanjem sistemu študente ocenjujete kot najbolj problematično? "Prav kakovost visokega šolstva, to je način podajanja znanja, vključenost študentov v celoten študijski proces, dostopnost profesorjev oziroma visokošolskih učiteljev, premalo interaktivnega dela ... Pričakujemo, da se bo z Bolonjsko reformo, ki je tako obsežna, nekaj premaknilo tudi na tem področju." V tem primeru bodo slovenski študenti lahko enakopravno konkurirali študentom iz drugih evropskih držav? "Cilj vsega tega je ravno primerljivost šolskih sistemov, da se bo olajšalo mobilnost študentov. Saj je že zdaj mogoče Študirati v tujini, vendar je zelo težko primerjati pridobljeno znanje." Kako so fakultete pripravljene na te spremembe? "Nekatere fakultete so reformo'že pripravile in so čakale le še na zeleno luČ zakona. Večina pa se jih bo tega šele lotila." Kljub temu, da ste si študente močno prizadevali, da bila tudi druga stopnja študija brezplačna, vam to ni uspelo, "Glede na to, da se je Slovenija odloČila za gospodarsko strategijo, ki temelji na družbi znanja, bo potrebovala vedno več izobraženih ljudi. Zato smo pričakovali, da bo država omogočila vsem družbenim skupinam, da si bodo lahko privoščili izobraževanje tudi na drugi stopnji." Kdaj je za študente sprejemljivi rok za uveljavitev sprememb, kijih prinaša reforma? "Za nas je pomembno dvoje, da jih vpeljejo čimprej in da je reforma temeljita. Da bodo to storile prav vse fakultete, je realno pričakovati leta 2007 ali 2008. Ampak najbrž bodo nekateri rabili več časa." Mateja Rant .a' GORENJSKI GLAS • 22. STRAN PISMA, OGLASI / info@g-glas.si Sreda, 28. aprila 2004 PREJELI SMO Zakaj falsifikatorji? Kot je poročal Aleksander Lucu v Nedelu (4. aprila 2004), je kamniški župan na javni tribuni časopisa Gorenjski glas označil organizatorje letošnje osrednje Maistrove proslave v Mestnem gledališču v Ljubljani za "desne falsifikatoije proslave Maistrove obletnice", ter dodal, da "edina, prava državna proslava bo v Kamniku, kjer se obeta velesen-zacija s slavnostnim govornikom Drnovškom". Izjava župana je nenavadna, neutemeljena in predvsem neodgovorna. Določanje, kaj je "prava" proslava in kaj to ni, kaj je pravoverno in kaj heretično, je praksa av-tokratskih režimov. Državna proslava rii samo tista, na kateri govori politični predstavnik države, na kateri paradira vojska in ki ima "blagoslov" s političnega vrha, ampak je gotovo lahko še katera druga na dovolj kakovostni ravni zunaj lokalnih omejitev. Maistra se še vedno drži uradna « ocena iz konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, "da ima Maister bistveno zaslugo za osvoboditev Maribora in za severno mejo" in nič več kot to. Čez to nišo, na povezavo Maistra z današnjim časom, v katerega posega predvsem ob vprašanjih nacionalne zavesti, državotvornosti in v prvi vrsti na vprašanje ohranjanja nacionahiega ozemlja, še težko prestopimo. Torej, Maistra ne obravnavamo kot sodobnika, ampak kot odtujeno zgodovinsko figuro, kot medaljo na suknjiču. Sprašujem se, ali je mogoče govoriti, kako je Maister rešil Maribor, in hkrati razmišljati, kako odpisati Piranski zaliv? Seveda, politično je mogoče, ne pa nacionalno! Ko slavimo katerokoli izjemno osebnost, jo slavimo zato, ker je duhovnost te osebnosti tesno prepletena s sodobno proble- matiko, ko te osebnosti na svoj način vplivajo na sodobnost, jo razrešujejo in ji dajejo napotek za naprej. Samo tako smemo govoriti, da je ta ali ona osebnost povezana z današnjim časom, da živi v današnjem času in da jo zato slavimo. Tako je tudi z Maistrom. Trditi smem, daje bila Maistrova proslava v Mestnem gledališču ljubljanskem, po določenih kriterijih, osrednja. Bila je kakovostno izvedena z vrhunskimi umetniki, bila je v prestolnici Slovenije, bila je v uveljavljenem kulturnem prostoru, govornik je bil pisatelj, kar se lahko reče tudi, da je govoril glasnik vseslovenske civilne družbe, umetnik, kot je bil Maister sam in nepolitik, kakršen je bil tudi Maister, predvsem pa, proslava je bila na predvečer Maistrovega rojstnega dne, kar je najbrž nujni pogoj za tovrstno proslavo. Otvoritev obnovljene Maistrove hiše v Kamniku je vsekakor pomembna stvar. In prav je tudi, da je obnova uspela prav letos ob teh okroglih obletnicah. Vendar ta otvoritev bi bila lahko kadarkoli, kot tudi je, to se pravi, otvoritev je na dan dokončanja adaptacije. Dogodek ni vezan na datum, ki simbolno in dejansko govori o prvem dogodku, o rojstvu, ki opravičuje osrednjo slovesnost. Otvoritev prenovljene hiŠe se ne veže tudi na katerikoli drug dogodek v življenju in delu Rudolfa Maistra. S tem, seveda, pomembnost otvoritve objekta ne zgublja na teži, ne more pa nositi naziva osrednje proslave ob obletnici rojstva generala Maistra, razen z nasilnim poimenovanjem, ki je, seveda, danes v tej družbi mogoče. Prav bi bilo, da bi bilo takšnih proslav čimveč po vsej Sloveniji in ne samo letos, ampak sleherno leto. Prav bi bilo, da bi bile te prireditve tudi drugačne narave in drugačnih tematik, kot je bilo tudi Maistrovo življenje raznovrstno (Društvo slovenskih pisateljev bi, denimo, in letos skorajda obvezno, priredilo literarni večer Maistrove poezije), ne pa da se na račun Maistra iščejo predvsem poUtični profiti. Organizator Maistrove proslave v Ljubljani Frane Goljevšček Ob 51-letnici nasilnega odvzema gozdov in ob 40. obletnici letališča Brnik Kako lepa pesem je bila poslušanje šumenja gozdov, ki so bili zelo bogati z lesom in kako neusmiljeno je država posegla v ta naš raj in mir. Veliko bolj primernih terenov je v Sloveniji, brez škode za okolje in ljudi, vendar mora tako biti, če se to zamislijo tisti, ki imajo moČ. Tu so bili mešani gozdovi, gosto zaraščeni z debelim lesom, ki so ga rodovi varčevali za hude čase v primeru požara ali drugih nesreč, ki jo lahko doletele kmetijo, in za vzdrževanje vsakega gospodarstva, ker je bilo nekdaj veliko lesenega. Dobila so se drva in stelja, ki je potrebna za hurnus na njivi, mnogo gob, ki so bile revnim ljudem za prehrano. Kakšen mir in sreča je prevevala človeka v tem štiristohektarskem kompleksu. , Res nedopusten in zelo škodljiv za naravo je bil ta poseg. Velika nesreča je doletela našo vas, kajti največ ozemlja je pripadalo k.o. Spodnji Brnik, ostalo pa še La-hovče, Zg. Brnik in malo Šenčur. Ljudje so jokali, pa ni nič pomagalo, nekateri so izgubili ves gozd, več hektarjev en lastnik, tudi šestnajst. V letu 1952 so vze- Ko se boste odpravili na počitnice, vzemite s seboj tudi časopise in v miru preberite vse tisto, za kar sicer ni časa. Ali še bolje, naročite Gorenjski giaslia naslov, kamor boste odpotovaii. Prinesli vam ga bomo kamorkoli v Sloveniji in na Hrvaškem. «5 £ fsi s s i i £ S Spremembo z vašimi podatki (ime, priimek, stalni naslov, naročniška številka), z začasnim naslovom in s terminom nam sporočite vsaj en teden pred odhodom na dopust, po elektronski pošti: narocnine@g-gias.si ali po telefonu: 04/201 42 41. Gorenjski glas, poltednik z brezplačnimi prilogami: - vsak petek televizijska priloga TV OKNO - enkrat mesečno revija MOJA GORENJSKA - devet REGIONALNIH PRILOG - ob koncu leta letopis GORENJSKA Novim naročnikom nudimo časopis prve tri mesece brezplačno (pri naročilu za vsaj eno leto), darilo in druge ugodnosti. Pred tem se lahko odločite tudi za poskusne brezplačne izvode. Prijazno vabljeni v družbo naročnikov Gorenjskega glasa. Gorenjski i^las za vos beleži cas. V dobrem in slabem. V veselju in žalosti. Gorenjski glas je ogledalo^ v katerem se zrcali Gorenjska, z njo Slovenija in svet. Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas zastavljamo (udi neprijetna vprašanja. In poskrbimo za sprostitev in zabavo. Samo zaradi vas predemo misli. Naglas. Vaš Gorenjski glas. IMGLAS www.gorenjskiglas.si li prvi kompleks, brez kakršnekoli odškodnine. Lastnikom niso dovolili niti pobiranja vej, kaj šele drv, kar pa je bilo nelastni-kom dovoljeno, da so lahko odvažali tudi kakovostni les s sporazumom nadzornikov. Podiranje je bilo Še z ročnimi žagami in buldožerjem, kije drevje kar ruval in metal vsevprek, da je bilo precej uničenega. Drugi kompleks so vzeli leta 1958, kar pa so nekaterim že malo plačali po smešno nizki ceni, zelo redki pa so dobili zamenjavo. Zadnji poseg v naravo je bil čisto brez potrebe, ker je bil zunaj ograje v vsej dolžini letališča in dvesto metrov širine, s pretvezo o varnosti, plačilo pa je bilo majhno. To je bilo leta 1978. Sedaj so tam njive in pašniki, s katerimi upravlja KZK. Zaradi letahšČa imamo mnogo hrupa od avionov, posebno helikopterjev tudi v nočnih urah, povečan cestni promet, veliko mladih smrečic je osušenih zaradi onesnaževanja, ki ga povzročajo avioni, izgubili smo veliko čistega zraka, miru in premoženja, namesto dreves pa gledamo beton in asfalt. Sedanja oblast predvideva plačilo teh zemljišč, po 51 letih, pa vendar še vedno postavlja nerealno ceno, to je 40 (štirideset) tolarjev za m2. Pri vsej hvali vodstva letahšČa o uspešnost in pri visoki plači njegovega direktorja, naj se najprej zamislijo, da bi po realni ceni najprej plačali zemljišča, da ne bi gradih na tujem, to je našem terenu. Lahko je živeti na tuj račun, krivice prizadetim pa ostajajo neporavnane, ki bodo ostale, dokler bodo živi le-ti ljudje, ker noben denar ne more povrniti vsega, s čimer smo od letališča prizadeti. Kmetom bi morali omogočiti brezplačno košnjo trave okrog letališke steze, pa morajo za svoje parcele plačevati najemnino. Letališče je dolžno plačevati vaščanom Sp. Brnika in okoliških vasi odškodnino za hrup, ki ga povzročajo letala in posebno helikopterji. Čimprej je potrebno asfaltiranje ceste ob ogr^i letahšČa, ki povezuje cesto od Šenčurja do vodiške ceste, ki je last letališča, da bi se razbremenili kolon, ki se vijejo od Kranja skozi Spodnji Brnik v Vodice na avtocesto in prav tako v nasprotni smeri, tako da imamo na Spodnjem Brniku nepretrgan promet in hrupa čez glavo, Z asfaltiranjem ceste ob ograji na jugozahodni strani letališča pa bi se znebili mnogo prometa in hrupa, kar bi bila lepa gesta s strani letališča. Jožef Lampe, Sp. Bmik Spoštovani, v nedeljo, 4. aprila 2004, smo bili Alja, Frenk in Sebastjan priča nerazumljivemu dogodku. Sredi mirnega nedeljskega popoldneva smo opažih na travniku hsico. S Frenkom sva bila presrečna, da vidiva to prelepo žival, in sva počepnila, daje ne bi splašila. Lisica pa je kar stala v pozi in se ni premikala. Nagovorila sem jo z besedami, pa nič. Vstala sva in šla do nje, bila je mrtva in to v preži pred njo pa je ležala mrtva vrana. Ta situacija je bOa nadvse čudna. Sprva sva mislila, da je šlo za nekakšen usoden dvoboj, kjer je vrana lisici skljuvala oči, potem pa ranjena obležala nekaj metrov naprej. Odšla sva do vrane in jo pregledala. Toda sumljivo se mi je zdelo, da ima lisica tako kratke noge, odidem do hsice in vidim, daje to le nagačeno telo nataknje-no na lesene količke. Takoj pomis-hm, to je čudno, kdo se tako norčuje, je to skrita kamera? Imela sem občutek, da me nekdo opazuje. S Frenkom sva se vznemirjena oddaljila od tega Čudnega prizorišča, nad nama pa so se začele zbirati vreščeče vrane. V tem trenutku zashšiva rezek pok, strel ni prišel niti deset metrov od naju. Bila sva prestrašena, da ne ome- njam prelepih vran, ki so Še nekaj časa preletavale nebo in naposled odletele. Vrnila sva se do avtomobila, kjer naju je čakal Sebastjan. Nagovorila sem ga, da se vrnemo na kraj zločina. Lisica in vrana sta bili Še vedno tam. Sebastjan opazi pod smreko pretkano skritega lovca, vsi skupaj odidemo do njega. To je bil starejši gospod z dolgo enocevko z daljnogledom, rnalo nas je bilo strah in smo se oddaljili deset metrov. Nato smo se odločili in poklicali policijo. Lovec nas je budno opazoval in se tako odločil, da je čas, da pobegne. Dvignil se je iz svojega skrivališča, odšel po svojo vabo in izginil v gozdu. Opogumih smo se in mu sledili v vami razdalji, saj nismo vedeli, česa vsega je zmožen. Fotoaparata na žalost nismo imeli. Ko je pospravil svoje morilsko orožje v avtomobil, smo se pribh-žali in si zapisah registrsko številko avtomobila..Nato smo čakali policiste. Ti so v skrivališču našh dva naboj a J si zapisali naše podatke in če se bo odgovorni policist odločil za prijavo, ga bodo ovadili. Izjava pohcista: "Ne da ne sme streljati tu ob nedeljah, nikoli ne sme streljati tu, to je kaznivo." Naj omenim, da se je vse to dogajalo na javnem kmečkem kopališču pri Medvodah, kjer se je medtem sprehajalo veliko ljudi s svojimi ljubljenčki, da ne omenjam, koliko otrok, malih in večjih, ki so se vozih s kolesi. Sprašujem se: Ah je dopustno streljati nedolžne ptice? Kako se lovec lahko ob takem dejanju imenuje varuh narave in živali? Očitno je, da je bil kršen javni red in mir. Ah niso lovci nevarni ne le za živali, temveč ogrožajo tudi ljudi in sami sebe? Ali bo država ukrepala v tem primeru in vseh ostalih ali pa bo le nemo opazovala take dogodke? A^a Divjak Celovška cesta 78a, Ljubyana GRAFOLOSKI KOnCEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poišate svoje odgovore. Šifra: K-506 Prišla je pomlad in res nas zima zapušča, kar je tudi prav. Z možem imate iste lastnosti. Prav nemirni ste in kar vidi se, kako bi želeli biti vsepovsod, saj delujete kot srečni impulz. Toda le malo premalo zaupate vase v svojo notranjost, zato ste velikokrat nervozni in depresivni. Kadar preveč želimo, kakor lahko dajemo takrat notranjost raz-dražimo in posledica je nervoza. V čustvih ste več ali manj razumski, premišljeni in zadržani. Le malo bolj se odprite, saj lepo je pogledat' skozi okno, kako cvetlice cvetijo in ptički avkajo. Šifra: Betty Lepo je, da ste dohodnino oddali predčasno. Nekateri čakajo na zadnji trenutek in potem se jezijo, če morejo čakati v vrsti na obani, da oddajo. Ste oseba, ki jo vse zanima in lahko rečem, da ste temeljiti, praktični in zemeljski. V življenju ste precej razumski in premišljeni. Zato tudi težje vzpostavljate odnose z okolico, ker ste preveč zaprti v svoj lastni jaz. Malo ste vihravi, ker sigurno imate vzrok, želim pa, da se malo bolj odprete in postanete bolj prilagodljivi. Trenutno preveč gledate nase in premalo na druge. \ju OOM TWU. YoalW) ^ I / CCiUjo^U. . Otoy W Ixho ^ odt-VUfiAO ö(x)UjOClUA>iiA£ l^ckocisic. V^O.^«^ (^Vtuju. jLt '^LclcL % y J Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave. Partizanska 1, 2319 Poljčane, Slavko Jurgec - 041/947 113 KUPON Grafološki kotiček me in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov; Gorenjski glas, Zoisova 1. 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Će bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte, Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. MGLA8' Ki Sreda, 28. aprila 2004 ZANIMIVOSTI, UVG / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Markov Vrbi Peto leto zapored na god vaškega patrona sv. Marka v Vrbi po nedeljski dopoldanski maši pripravijo semenj, ki pa je več kot to, saj je hkrati druženje domačih in zamejskih pevskih ter folklornih skupin. Vrba - V nedeljskem dopoldnevu 25. aprila je vas gostila deset pevskih skupin in pet folklornih ter tamburaških skupin, ki so dan zaokrožili s skupnim nastopom pred cerkvijo. Poleg Štirih vokalnih skupin domačih pevcev so z onstran (še) meje z Avstrijo prišli mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple in kvintet Foltej Hartman iz Pli-berka. Predstavili so se še pevci iz Krašnje, Kokrice, Gorenjci iz Naklega, Krehovci iz Sovodenj in oktet Vitis iz Metlike. Pod staro vaško lipo, kjer so se že precej pred časom Franceta Prešerna vaški starešine dogovarjali o pomembnih stvareh za kraj, smo slišali najprej uvodno Zdravljico domaČega kvarteta KD Dr. France Prešeren, potem pa so se z narodnimi pesmimi Prikaz starih obrti na Markovem sejmu v Vrbi. predstavili še drugi. V pozdravu pevkam in pevcem je predstavnik vaščanov Anton Dolar po- Dražji vrtec v Železnikih Po novem ekonomska cena za prvo starostno obdobje znaša 68.886 tolarjev. 0 V _ Železniki - Ekonomske cene v vrtcih na območju občine Železniki so se s 1. aprilom povišale za desetino. Podražitev vzgojno-varstvenih programov je bila že nujno potrebna, saj se zaradi zakonskih predpisov vrtci že nekaj časa otepajo s finančnimi težavami. Za prvo starostno obdobje bo odslej treba odšteti 68.886 tisoč tolarjev (polovični program stane 48.221 tolarjev, skrajšani pa 51.665 tolarjev), za drugo starostno obdobje pa je nova ekonomska cena 52.066 tolarjev (za polovični program 36.447 tolarjev in za skrajšani program 39.050 tolarjev). Občinski svet je ob potrditvi novih cen tudi sklenil, da mora občina z rebalansom proračuna za leto 2004 zagotoviti potrebna sredstva za povišanje cen. Teh naj bi bilo po prvih izračunih za okoli štiri milijone tolarjev, *'Cene programov v naših vrtcih bodo tudi po podražitvi med najnižjimi v državi. Samo za primer naj povem, da je cena za prvo starostno obdobje v Kočevju 96.120 tolarjev, za 2. starostno obdobje pa 69.020 tolarjev, v sosednji Gorenji vasi, ki je primerljiva z našo^ občino, pa je ekonomska cena za prvo starostno obdobje 69 tisoč tolarjev, za drugo pa 54.100 tolarjev," je pojasnil Marko Lotrič, predsednik odbora za družbene dejavnosti. Zupan Mihael Prevc pa je dejal, da je potrebno skrbno paziti, da kakšen javni zavod ne bi zašel v večje finančne težave. Simon Šubic Sto osem konj in en osel v Gorje - Ze trinajstič zaporedje bil minuli konec tedna v Gorjah v občini Bled, kjer letos praznujejo tisoč let Bleda, tradicionalni Jurjev semenj. l\idi letošnjo prireditev, ki so jo pripravili v organizaciji Športnega društva Gorje, so zaznamovale poleg 34 razstavljavcev na stojnicah različne prireditve. Med njimi je vzbujala pozornost predstavitvena razstava v domu o delu društev v krajevni skupnosti Gorje. Pripravili so tudi Jurjev turnir v odbojki (najboljša je bila ekipa iz Krope), tradicionalni Jurjev kros pa je v soboto zaradi slabega vremena odpadel. Bila pa je zato pod šotorom toliko bolj zanimiva prireditev Veselo v pomlad na Jur-jevem semnju z Gorenjskim glasom, na kateri so se predstavili poleg domačinov tudi Številni ansambli in posamezni pevci in instrumentalisti. Za njimi pa so potem nastopili gorjanski godbeniki, katerim se je ob tej priložnosti zahvalil (še posebno Boštjanu Poklukarju), predsednik KS Gorje Peter Torkar. Priznanje krajevne skupnosti pa je podelil tudi dosedanjemu predsedniku Društva upokojencev Vladu Repetu, Janezu Kunstlju, predsedniku ŠD Gorje pa bodo priznanje zaradi odsotnosti izročili kasneje. Jurjev semenj so v nedeljo sklenili s sprevodom in blagoslovitvijo 108 konj (v povorki pa je bil tudi en osel), popoldne pa z nastopom domačinov na prireditvi Pokaži, kaj znaš, kaj zmo-reš. Še posebno nedeljske prireditve so si ob lepem vremenu v Gorjah ogledali tisoči obiskovalcev. Andrej Žalar udaril pomen kulturne manifestacije, ki "dviguje samozavest nas in našega naroda v trenutku, ko vstopamo v Evropsko skupnost". Tudi predstavnik pevskega zbora Zarja iz Železne Kaple je potrdil, kako zelo veliko jim pomenijo kulturni stiki z matično domovino, zlasti pri ohranjanju slovenskega jezika. Člani moškega noneta Vasovalci, ki ob podpori žirovniške občine in vaščanov Vrbe oživljajo nekdanjo tradicijo, preudarno povabijo tudi sejmarje, ki prikazujejo domačo in umetnostno obrt. Letos je bilo med drugim mogoče videti pletenje košar iz šibja, rezbarjenje, klek-Ijanje, pletenje slame, pletenje volnenih izdelkov. Čevljarja pri izdelavi copat, poslikane panj-ske končnice, medeno pecivo in domače žganje za privezat dušo. M. K. Priznanje Boštjanu Poklukarju za štiriletno vodenje godbe. (Ü o o o jü o. c6 ■ • o t CO O) CO CO CO -«t CD iT) 00 c\i co cd CD LO co c\j a> O) co •p "O ■;= « _ .i= N o o >« o C CD > S^ _ ^ I > a 22 2 co a >o ^ - " ^ CC co "co .S2, co C cc CO o O i ^ 0) co ^ > m CO ^ ? H ^ O) 3Ž. 'O c^ co co ^ OJ jO S CO O) < O 'Ü CO ^ s i E 2 I ««a« lisllo^l ^ll^illi? OCISI o cCL CÖC/)^C/) ■O < m O X X X X X o >Ü cd iS o C co 00 iS :W 5 m w > co ^ > ^ 00 0 o C S co g d) C (D B >C0 C CO ■> ^ ^ > o- ? W co :=, s? ^ ^ C W C TJ 2 . 05 fS o ■o 2 -co >o o C - co "to § O >o co č5 d) cd w - -""M fo S = O) O "O r^ ^ (O < fiC O o co 2 C3 CC < C > « 3 .00 o 5 r -Oiž < GC tli ^ co ^ 3 co -p co r- O E S < Z >o co o 2 o o .a C CQ O) o o 2 O O ^ 2 o o co JL CO C 2 ^ C •iž o co co o o C -g w -- co o 12 o .9 co W co C s co C ^ co Q O >ü (Ü D csl o 'O C ^ 'Ü co ^ 155 ° co d) co "j:: ® Si CM -^ o 0) C »o o -öT 't g-^o-o =50—00 < QC ■08 cc s m >ü CvI >0 O ^ co cč o O) co oi O) N. CVJ o maja, ko bodo v prostorih krajevne skupnosti Goričane odprli razstavo o delu in dosežkih od osamosvojitve Slovenije do vstopa v Evropo. Ob tej priložnosti bo obiskovalcem na voljo tudi poštni žig z datumom vstopa Slovenije v Evropo. Kolesarji pa bodo 1. maja s kolesarjenjem po občini zaznamovali slovesni dogodek. Vodice - V občini Vodice bodo vstop v Evropo tudi proslavljali v petek, večer pred 1. majem. Slovesnost s kulturnim programom in kresovanjem bo na prostoru med Kulturnim domom in cerkvijo v Vodicah. A. Ž. 'CO co o o C\J cvj co co ■o co ,(D co o T3 O CO Ui B 0) ■o o o D co g E (D C •o co o >0 0) o N o p C\J 0) >0 10 o 0 co 2 co C co h- o ^ 2 CD co 03 co co •D O a co o m o. p co o ■o o co bel Gorenjski kvintet. Prvega maja se bodo Žirovničani tradicionalno srečali pri koči ob izviru Završnice, medtem ko se bodo planinci, če bodo vremenske razmere dopuščale, podali na vrh Stola in tam ob slovenski in občinski prav tako razvili evropsko zastavo. Mendi Kokot Avstrijci za blejske otroke Bled - Blejski župan Jože Antonie je pred dnevi gostil predstavnike beljaške občine - tamkajšnjo podžupanjo mag. Ger-do Sandriesser, Gerharda Le-puscitza in dr. Gerdo Fröhlich, dosedanjo direktorico festivala Carinthische Sommer (Koroško poletje). Njihov tokratni obisk je bil povezan z dobrodelno akcijo mesta Beljak, ki je potekala lani poleti na poletnem festivalu Carinthischer Sommer, in v kateri so glasbeniki in gledališki igralci, med njimi tudi dunajski igralec Michael Heltau, svoje honorarje namenili za dobrodelne namene, enak znesek, kot so ga zbrali z dobrodelnim koncertom, pa je prispevala še koroška deželna vlada. Predstavniki Beljaka so sredstva namenili domačim otrokom, otrokom iz Trbiža in Ukev v Kanalski dolini ter blejskima otrokoma iz socialno šibkih družin. Tretješolec iz Gorij in sedmošolec iz Mlina sta ob njihovem obisku prejela računalnik, pisalno mizo in stol, športno opremo, oblačila in vrednostni bon za nakup Šolskih potrebščin v skupni vrednosti 1,4 milijona tolarjev. Renata Škrjanc Q Q. 1 X » • C > co a 3 'N • D o S o o OsJ ^ \ ^ CO rf c^J O O) 0 CO co o C ^ i to ■co Q 2 o O CO co «^^^ C o C >ü £1 O CO C 3 'O 2 a C 13 >0 CO Ü 0) C 'O O O TJ £ ■ O N 'ĆO* a co o co C ž _ co CO ^ C 0 'O 01 a CD E g) a co (D co E . 9 co l§ ■Ocvj £ ^ 0 ^ co co o CD co CO • ^^^ C co ž (D C 'Ü n o co 2 g a| C N 3 — »O co co o .!: o C c\j a> co o 2 2 o. f^- -«t co 00 CJ) 05 CD r^ '"I o co tO CO Ö 10 o f^ § co 00 C3> S cö co uS o> ^ h: co co 10 ^ oq d CNj v O) LO r». h- o Tf LO Ö LO t; Nf 3 r^ CO CO g co CD 0 ^ 00 fc 1 O) JG o ^ ^ o ^ ^ o o o CD »N o CO r^ o co co CO s co N a co Q. o ■K o a. oc "O "a o. O. o o < ^ € o O- o Ć C Č0 o. Q. 2 ~ o fi 00 co co o. < o o o o o o o o o o o co O) co N- co co -«t co 00 00 'N o < o o o o o o tu s -«d-o lO t h«- co CD ^ co ' > ^ 0 co z < co co Q. 'O >M 0) o > ^ o. o C »N co g- co O- co •Ü § co o s < gj " (T CL.S d) o ^ iü. <0 § a| e co ^ <1> m <1> ^ .Si <0 ^ s 2 E .s Q co ^ •?= _ — CD C O > J3 O GLASOV KAŽIPOT Prireditve Predoslje - V kulturnem domu v Predosljah se bo danes, v sredo, ob 20. uri začel celovečerni nastop plesne skupine baletne šole Ballet ecole iz pobratenega mesta a Ciotat. Tržič - V petek, 30. aprila, se bo ob 16. uri na platoju ob mejnem prehodu Ljubelj začela osrednja prireditev Dober dan, Evropa ob vstopu Slovenije v EU. Prireja jo Občina Tržič. Škofja Loka - V Kašči na Spodnjem trgu se bo danes, v sredo, ob 19. uri začel sredin večer -predstavitev knjige Jožeta Hamer-ška Skozi drugo svetovno. Jože Hameršek je prvo svetovno vojno doživel kot fant, drugo pa kot taboriščnik v Dachauu. Jesenice - Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke jutri, v četrtek, ob 17. uri na uro, ob 18. uri pa na pogovor o knjigah Lepo je biti bralec in žrebanje nagradne uganke meseca aprila. Kranjska Gora - V knjižnici Kranjska Gora za otroke pripravljajo v petek, 30. aprila, ob 16. uri pravljico Čira čara muc. Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja se bo v četrtek, 29. aprila, ob 17. uri začela pravljica Janeza Bitenca Tri muce. Pravljica je primerna za otroke, stare od 4 do 8 et. Tržič - V tržiški knjižnici bo počitniška delavnica potekala od danes, srede, do petka, 30. aprila, vsak dan od 10. do 12. ure. V sklopu mednarodnega projekta organizirajo občine Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Radov-jica in Bled povezanost verige ljudi na slovenski strani s podobno na avstrijski strani Karavank, kjer sodelujejo ljudje iz občin Beljak, Šentjakob, Bekštajn in Rožek. Verigo bodo ljudje sklenili v nedeljo, 2. maja. prireditev se bo začela ob 8. uri. Od 11.30 do 12. ure bo pregled verige in potrditev morebitnega svetovnega rekorda. Ob 12. uri se bo začet pohod do mesta slovesnosti pri podrti Annahu-ette, ob 14. uri pa sveta maša v treh jezikih z zgodovinsko zame- njavo majic. Veriga ljudi se bo na slovenski strani začela na Belci pri Mojstrani, na odseku gozdne ceste na Kepo. Vabljeni na postavitev svetovnega rekorda! Jesenice - Planinsko društvo Jesenice sporoča, da je Koča na Golici od 30. aprila stalno oskrbovana (GSM 041/735 911). 30. aprila vabijo na kresovanje na Golici. Dovje-Mojstrana - Turistično društvo Dovje-Mojstrana vabi v petek, 30. aprila, ob 20.30 na kresovanje na Podih v Mojstrani. Hkrati boste lahko pozdravili Evropo pri nas. Žirovnica - Občina Žirovnica in Konjeniški klub Žirovnica prirejata kresovanje ob 1. maju in vstopu Slovenije v EU v petek, 30. aprila, ob 20. uri na prostoru KK ob Cesarski cesti pod Breznico. Nastopile bodo skupine KD Dr. France Prešeren, sledil bo pozdrav župana in razvitje evropske zastave, nato pa bo prižiganje kresa. Zabaval vas bo Gorenjski kvintet. Sveti Duh - Športno društvo Polet iz Svetega Duha prireja v petek, 30. aprila, že enajsto tradicionalno prvomajsko kresovanje poleg nogometnega igrišča v Gorajtah. Kresovanje se bo začelo ob 20. uri. Zabaval vas bo Trio Jemo. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v petek, 30. aprila, na tradicionalno kresovanje pri Valvazorjevem domu pod Stolom. Križe - Planinsko društvo Križe obvešča ljubitelje Kriške gore, da bosta v času prvomajskih praznikov redno oskrbovani Koča na Kriški gori in Zavetišče v Gozdu od petka, 23. aprila, do nedelje. 2. maja. Planinci bodo na predvečer praznika dela, 30. maja, ob 21. uri pred kočo na Kriški gori prižgali kres. Štefanja gora - Turistična kmetija pri Mežnarju vabi na družabno prireditev pohodnikov na Štefanjo goro, ki bo v soboto, 1. maja, ob 14. uri. Najzvestejšim pohodni-kom bodo podelili pokale, zlate značke in majice. Prireditev je tradicionalna, letos je organizirana že devetič. Organizirajo pa tudi kresovanje, in sicer 30. aprila ob 21. uri na travniku poleg turistične ke-tije pri Mežnarju na Štefanji Gori. GOSnLN.\ RESTAVWiClIA "Pri Jožovcu" Begunje GALERIIA Grega Avsenik. s p., Begunje 21. Begunje Sreda, 28. 4. 2004 - ansambel "Zupan" Petek, 30. 4. 2004 - ansambel "Slovenski zvok" Sobota, 1. 5, 2004 - hišni ansambel "Avsenik" Vse glasbene priredit:ve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-8p.si Izleti Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod Predmeja-Kucelj-Vrtovin v Vipavski dolini. Pohod bo v torek, 4. maja, odhod avtobusa pa ob 6. uri z avtobusne postaje Žirovnica in bo ustavljal na postajah do Begunj. Nenapome hoje bo za okoli štiri ure. Prijave sprejema Draga Turk, tel.: 580-15-84. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi 6. maja na izlet na Iva-nac v Benečiji v Italiji. Prijave v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do zasedenosti mest v avtobusu, ki bo ob 6. uri odpeljal izpred Hotela Grelna. KRC ZILE-S Dr med. Jan Zimmermann, Na Griču 11, Izola Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet v Terme Ollmia, in sicer v sredo, 12. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri Izpred Hotela Grelna Kranj. Prijavite se v društveni pisarni. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet na Notranjsko, ki bo v torek, 18. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri Izpred Hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do petka, 14. maja, oz. do zasedbe mest v avtobusu. Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v nedeljo, 9. maja, na planinski izlet na Blegoš. Tura je primerna tudi za manj izurjene planince, saj tehnično ni zahtevna. Odhod na izlet je ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje bo približno štiri ure in pol. Prijavite se lahko v pisarni planinskega društva do vključno četrtka. 6. maja, oziroma do zasedenosti avtobusa. Tradicionalni pohod na Blegoš je letos že 28. po vrsti in je letos posvečen vstopu Slovenije v EU. MALI OGLASI s 201-42-47 8 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. ure In za objavo v torek, v ponedeljek do 8. ure! DELOVNI ČAS, In sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 era. APARTMA-PRIKOLICE PAG - METAJNA, oddam apartmaje in sobe. n 00385-98/445-107 in 00385-53/667-222 • 42i7 OTOK PAG , Mandre; oddajamo počitniške apartmaje 50 metrov od morja, v 00385-21/470-407, 00385-91/561-59- 06 4944 Kranj - Planinsko daištvo Iskra Kranj prireja v soboto, 8. maja, Izlet na pnostrano in odmaknjeno Stnjško v pogorju Karavank in na njen najvišji Veliki vrh. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina v Kranju bo ob 6. uri. Prijavite se lahko pri vodnici Bredi Pire (070/485 882) in na običajnih mestih. Bled - Krajevna skupnost Rečica v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Bled 1004 organizira ob ti-sočletnici prve pisne omembe Bleda v soboto, 15. maja, enodnevni izlet v Brixen. Odhod avtobusa bo ob 6. uri Izpred gasilskega doma na Rečici, povratek pa pozno zvečer istega dne. Prijave s plačilom do zasedbe avtobusa sprejemata Metka Žnidar, tel.: 574 27 49 in Ana Miler, tel.: 040/88 30 66. Prednost pri prijavi imajo krajani Rečice in člani Zgodovinskega društva Bled. Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj prireja jutri, v četrtek, 29. aprila, pohod po krožni poti na 1071 metrov visoki Laš-ček. Tura ni zahtevna in je primerna tudi za manj utrjene. Skupne hoje bo za približno tri ure. Prijavite se v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do zasedenosti avtobusa. Obvestila Radovljica - OŠ Antona Janše Radovljica v sodelovanju z Lions club Bled in KS Radovljica .prireja ikovno delavnico z naslovom Vonj po cvetju. Na delavnico, ki bo v soboto, 8. maja, od 9. do 13.30 potekala na Linhartovem trgu, so vabljeni učenci iz OŠ Bohinjska Bistrica, Bled, Gorje, Lesce, Radovljica, Upnica in učenci osnovnih pol s prilagojenim programom Jesenice, Kranj, Škofja loka in Radovljica, ki bodo rezbarili panjske končnice na temo cvetlic. Gost bo Matija Kobola Iz Kočevja. Šmarješke Toplice - Poletna kopalna sezona v Zdravilišču Šmarješke Toplice se bo letos začela v soboto, 1. maja. V Krkinih zdravi-iščih ta dan ponujajo obiskovalcem brezplačen vstop v vse zunanje bazene. V novem Wellness centru Balnea v Dolenjskih Topli-cah se bo kopalna sezona začela v četrtek, 22. maja. Tudi tu bo ta dan za obiskovalce zunanjih bazenov vstop prost. Kranj - Izvršni odbor Društva diabetikov Kranj se opravičuje članom, daje prišlo 16. aprila do nepreklicne odpovedi občnega zbora. O naslednjem točnem datumu bodo člani dmštva obveščeni kasneje. Kranj - Društvo upokojencev Kranj prireja 10-urni začetni tečaj tenisa, ki bo potekal na teniških Prikolico večjo v nudo kampu Valatta Rovinj oddam za letovanje. ® 041/310-865 5251 APARATI STROJI Prodam rabljeno GOSTINSKO OPREMO {peč za pice, hladilnike, friteza, pulte, pomivalna korita, mize...), ff 041/682-219 sooe Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič 732. g 51-86-258_5239 Prodam PLUG frezo za sneg 40 cm, dro-bilec zemlje - noži 6 kom za hondo mio standard in spodnje prečno vodilo z regulacijo fine nastavitve za ročni rezkar MOF 96. ® 041/856-066 5248 Prodam NAKLADALKO Mengele 19 m3, po delih, 15 51-82-239 5262 __«_ ELEKTROMOTOR Siemens 5.6 KW 220/380. 1400 obr/min.. PISALNI STROJ Triumph, električni, dolgi valj. V 59-45-205, Meglič, Čadovlje 15, Tržič 5263 MOTOKULTIVATORJI - FREZE Labin, Muta BCS, profi vrtne kosilnice Harry, na-hrbtne motorne kose profi Active. Na zalogi še vsi modeli in rezervni deli. AGROSERVIS Vode Maks. Osredke 44. 1262 Dol pri Ljubljani tt 01/563-93-20 5264 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben prodam. tr 041/878-494 528O Prodam elektirčnega PASTIRJA z eno letno garancijo, cena 35.000, SIT. tt 040/834-563 5283 Rcidio Tfigloy Prvi 9IQ/ OorenJ/ke^ Prvi 9l, To-minčeva c. 2, Stražišče, tel.: 23 15 600, 041/774 1 01 SPLOŠNO GRADBENO PODJEIJE dnižba za gradbeništvo, inžeiuring, trgovmo Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka ATELJE ŠKOFJA LOKA, LOKAL GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR, STANOVANJA ČRNUČE •ff 04/51 92 600 stan ovanj a@sg p-te h n i k. s i www.sgp-tehnik.si Kranj, Šorlijeva ulica, dvosobno, 52 m2, 1. nad,/4, opremljeno, delno obnovljeno, CK, CATV. Cena najema: 65,000,00 SIT/mes + stroški, varščina! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d, o. o, Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323,04/2362890_ KRANJ, Bitnje - dvosobno v hiši, 60 m2, opremljeno, najemnina 60.000,00 SIT + stroški, varščina, vselitev možna s 1. 4. 2004, IDA, d, o. o., PE Planina 3, Kranj, 04/2351 000, 041/331 886 KRANJ, Šorlijevo naselje, enosobno 39 m2, delno opremljeno (hodnik, kopalnica, kuhinja), 3, nadstropje, najemnina 53.000,00 SIT + stroški, varščina IDA, d. o. o., PE Planina 03, Kranj, 04/2351 000, 041/331 886 STANOVANJA KUPIMO Kupim STANOVANJE ali HIŠO v Kranju z bližnjo okolico. S 041 /681 -510 5244 STANOVANJA NAJAMEMO V Kranju najamem 2,5 - 3 sobno STANOVANJE za sprotno plačilo, ff 040/583-027 5335 Za znanega najemnika iščemo 2SS v Lescah, na Bledu ali v Radovljici. ABC nepremičnine, d. o. o.. Tivolska 48, Lj., tel.: 040/850 000 STAN, OPREMA Novo KUHINJO prodam, g 031 /50-46-42 Prodam 6 KUHINJSKIH STOLOV. 'S 041/73-92-90 5306 ŠPORT Prodam nastavljive ROLERJE št. 30-35, cena 5000 SIT. ® 25-51-538 5252 Prodam MOTOR ZA ČOLN, malo rabljen, z manjšo vžigalno napako, Selva 20 KM, ugodno. ® 041 /602-395 5253 STORITVE Prevzamem vsa gradbena dela z materia-om ali brez. "ff 031/442-779, Kolgeci Nuha s.p., Struževo 3a, Kranj 3696 ASFALTIRANJE iN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. V 01 /839-46-14, 041 /680-751, Adrovič & comp., Jelovška 10, Kamnik 3945 KROVSKO - KLEPARSKA dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji.Brežnjak Zvonko s.p., Šinkov turn39, Vodice, TT 040/75-42-86 3968 Zaključna dela v gradbeništvu (knauf, fa-saderstvo, slikopleskarstvo. adaptacija stanovanj) - MAVRICA, Maja Zupane s.p., Vrtna pot 9, Šenčur. ® 041/350-161 Gorazd, 031/678-706 Darko 3980 ■jjt Ci Hralnv Pr.-ipmtnik K). A?{)? N^kln ^^^ Tel.;rax; 04/257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AmMOBILSKIH &ostltea liri Boitjanu, Bernik Jožefa, s.p., Križna gora 8/A, Škofja Loka VAS VABI na KRESOVANJE M K8IŽIII BORI dne 30.4.2004 ob 19. uri. Zabaval vas bo ansambel Tihpjia. 1. maja od 11. - 20. ure igra ansambel Fantje z vasi. Odprto imamo tudi na praznični torek! LEPO VABUENH mamo zidarsko in fasadersko skupino. Delamo hitro in kvalitetno, tf 041/288-473, Gradbeništvo Gashi in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj 404i ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste ELEKTROINSTALCIJ-SKIH DEL. -B 041/760-616 4305 Kompletne adaptacije stanovanj In kopalnic, vsa keramična dela, slikopleskarstvo, polaganje laminatov in ostalih oblog. ® 23-81-900, 031/379-256, Benjamin jagodic s.p.. Zlato polje 3 c, Kranj 4328 SLO - DOM zaključna dela, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešji in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata, strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko s.p., Suška cesta 28, Škofja Loka, ff 513-40-83,041/806-751 4460 Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza, po meri, konkurenčne cene, npr. osnovna markiza 400x195 + enostavna montaža + DDV 8,5% =89.404 SIT. Role-tarstvo Berčan, Mala vas 3a, Lj.-Bežigrad, ® 01/565-32-32, 041/630-700 4986 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p., Senično 7, Križe, O 5955-170, 041/733 709,ŽALUZiJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis -DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! sioe Nudimo notranje poslikave. As Kreator d.o.o., Višelnica 10, Zg. Gorje 051/369-378,04/57-25-170 5245 CENTER GLORIJA ZA DIAGNOSTIKO, PREVENTIVO IN TERAPIJO (alternativne oblike zdravljenja). Nove metode diagnostike ter nove metode za izboljšanje zdravja. Pregled in svetovanje opravljan dr. med. znanosti. NOVE TEHNOLOGIJE d.o.o., Trdinova ul.8, Ljubljana ® 01 /23-01-245 5308 Si želite na novo pobarvati fasado in na-pušč? Pokličite 041/570-957, 041/421-820, Megamatrixd.o.o., Staretova 39, Kranj STANOVANJA PRODAMO Prodam dvosobno STANOVANJE 54 m2 v Kranju. tP 20-11-429 5009 Prodam STANOVANJE v Tržiču, Trg svobode, 100'm2 bivalne površine, opremljeno, CK, telefon, cena po dogovoru. ® 031/878-483 5192 V Tržiču - Deteljica, prodam 1 sobno STANOVANJE , 40 m2, cena po dogovoru, ff 031/509-556 524i AGENT KRANJ, d. o. o., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj z števci za hladno in toplo vodo. kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon. Na razpolago še nekaj stanovanj od 25.73 m2 do 57,26 m2, ki bodo vseljiva 30. 4. 2005. Cena za kv. m znaša 1.400 EUR/m2 x prodajni tečaj BS + obvezen nakup enega parkirnega prostora 4.000 EUR x prodajni tečaj BS. Cene že vključujejo DDV (8,5%). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel.: 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net GORENJSKA REGIJA 040 85 00 00 www.abc.si STRAŽIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2, stara 40 let, pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel.: 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel.: 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I.. II. ali III. nujno kupimo več enosobnih stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel.: 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I. prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54,10 m2, staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje. 42,70 m2, staro 23 let, P./8, atrij, vsi priključki, prenovlieno I, 2004, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel.: 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 43,70 m2, 2. nadstropje/7, staro 18 let, JV-lega, kuhinja z belo teh., balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.300.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel.: 04-23-65-360, agentkranj.nepremlcnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel.: 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje, predelano v dvosobno stanovanje s kabinetom, staro 18 let, 58,52 m2, 2/7, CK, balkon, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru. CENA: 16.200.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje/12., staro 30 let, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 15.500.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04-23-65-360, agentkranj.nepremic-nine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 66,60 m2, v celoti adaptirano I. 1999, nova okna, 2. nad./2, balkon, CK-plin lastna, vsi priključki, vseljivo v roku enega meseca. CENA: 18.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel.: 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 4 leta, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT, AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel.: 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net i s s i V novem poslovnem objektu v Šenčurju ob glavni cesti oddam v najem poslovni prostor za pisarniško -ali storitveno dejavnost, nformacije na gsm: 041 644 566 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60 m2, pritličje, 2x atrij, vsi priključki, staro 22 let. vseljivo po dogovoru. CENA: 20.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje/8., staro 21 let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 19.500.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net Stražišče, enosobno stanovanje 37 m2, blok 14 let, 3. nadstropje, priključki, garaža. Cena 11,9 mio sit. Prodam. Ranovane- • » « _ premičnine. Spela Skofic, s. p., Tominčeva C. 2, Stražišče, tel.: 23 15 600, 041/774 101 Stara cesta, dvosobno stanovanje 55 m2, blok, pritličje, priključki, prazno. Cena 11,7 mio sit. Prodam. Planova nepremičnine, Špela Škofic. s. p., Tominčeva c. 2, Stražišče, tel.: 23 15 600, 041/774 101 Struževo, 1. nadstropje hiše, 80 let, trisobno stanovanje, 100 m2, CK, garaža, vrta 250 m2. Cena 18 mio sit. Prodam. Planova nepremičnine, Špela Škofic, s. p., Tomin- čeva C. 2, Stražišče, te 041/774 101. • 23 15 600, Kamnik, Ljubljanska, I. 1997', 3 SS, 120 m2 + 40 m2. Cena: 28 mio SIT ABC, d. o. o., Tivolska 48, Lj., tel.: 040/850 000 Škofja Loka, Puštal, I. 1945, 3.5 SS, 96 m2. Možnost predelave v 2 stanovanjski enoti ali zamenjave z manjšim stanovanjem. Cena: 20,6 mio SIT. ABC, d. o. o., Tivolska 48, Lj.,tel.: 040/850 000 Kranj, Savska c., I. 1964, 2 SS, 55,1 m2. Cena: 11,7 mio SIT. ABC, d. o. o.. Tivolska 48, Lj., 040/850 000_ Kamnik, Groharjeva, 1. 1981, 2 SS, 69,9 m2, 2 balkona, zeleno okolje, vsa infrastruktura. Cena: 19,5 mio SIT. ABC, d. o. o., Tivolska 48, Lj., tel.: 040/850 000. Kranj, Planina L, I. 1950, 2 SS, 66,6 m2, popolnoma obnovljeno, v zelo urejenem bloku. Cena: 18,5 mio SIT ABC, d. o. o., Tivolska 48. Lj., tel.: 040/850 000 Kamnik, Klavčičeva, I. 1976, 2 SS, 63,9 m2. Cena; 19,5 mio SIT ABC, d. o. o., Tivolska 48, Lj., tel.: 040/850 000 Kranj, Zlato polje. I. 1975, 1 SS, 30 m2, popolnoma obnovljeno 1. 2002, mirno in zeleno okolje. Cena: 11 mio SIT. ABC, d. o. o.. Tivolska 48, Lj.. tel.: 040/850 000 KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno, 7, nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, blok star 23 let. CENA: 18,5 mio SIT. SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 88 m2, 2 + 2 sobno stanovanje, 5. nadstropje, staro 26 tet, po sobah parket, dva balkona, takoj vseljivo. CENA: 18,5 mio SIT. SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000. KRANJ - Planina lil; 88.10 m2, nizek blok. kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, oprema v ceni. CENA: 22,5 mio SIT. SVET RE, d. o. o.. Ljubljana. Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000. KRANJ - Drulovka; enosobno stanovanje. 1.1990, 39,29 m2, 1. nadstropje, kuhinja z opremo lahko ostane. CENA: 13 mio SIT. SVET RE d,o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000._ TRŽIČ - Deteljica; enosobno stanovanje, 39,41.m2, I. 1976, 7. nadstropje, nova kopalnica, zastekljen balkon. Hitro vseljivo. CENA: 10,6 mio SIT SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000. ŠKOFJA LOKA-Podlubnik; garsonjera, 18 m2, I. 1979, 12. nadstropje, opremljena, vseljivo takoj. CENA: 6.7 mio SIT. SVET RE, d. o. o,, Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000. RADOVLJICA; trisobno stanovanje, 70.22 m2.1. 2000 v celoti adaptirano, lepo ohranjeno, balkon in nadstrešek za avto. CENA: 22,4 mio SIT. SVET RE, d. o. o.. Ljubljana. Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000._ ŽELEZNIKI; dvosobno stanovanje, brez opreme, prazno, pritličje, staro 34 let s pokritim balkonom, vsi priključki. CENA: 12 mio SIT SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000. •' s s GORENJSKI GLAS • 26. STRAN KRIŽANKA / info@g-glas.si Sreda, 28. aprila 2004 AVTOHIŠA AHČIN se že od leta 1983 ukvaija s popravili vseh vrst vozil, vozilo vam s kraja nesreče najprej z lastno vleko odpeljejo, nato vam za vaše vozilo ne glede na znamko rezervne dele naroajo, vozilo kleparsko in ličarsko popravijo, očistijo. Imajo pogodbe z vsemi zavarovalnicami, tako da v primeru kritja stroškov s strani zavarovalnice samo podpišete pooblastilo in vozilo odpeljete. Pravi spedalisti so tudi pri popravilu vozil, poškodovanih od toče, saj vam poškodbe popravijo brez ličanja -tako daje vozilo zopet v prvotnem stanju oz. takšno, kot da ga ni nikoli poškodovala toča. V primeru, daje vaše vozilo preveč poškodovano, ali pa si želite zamenjave, pa vam lahko ponudijo razne modele vozil Mitsubishi. 2,5 TD GL 2,5TDGLS 5.467.000 SIT 7.425.000 SIT MITSUBISHI MOTORS AVTOHISA AHCIN V0KL0 75a, Šenčur Tel.: 04/2799 200 Fax: 04/2799 230 E-mail: avtohisa.ahdn@sioLnet LUKAS, d.o.o. SENCUR KRANJ AERODROM UUBUANA VOGUE ŽMH DA VOZIM A MfT^SHi MOTORS VOKLO t RBOJE Nagrade: 1. nagrada: darilni paket v vrednosti 10.000 SIT 2. nagrada: darilni paket v vrednosti 7.000 SIT 3. nagrada: darilni paket v vrednosti 5.000 SIT Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. t Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih po^ In vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 12. maja 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. CARISMA '4- AKCIJA' POPUST 393.000 SIT 1,6 COM FOR -t j^r 9 I 'H. * AKCIJA POPUST - 565.000 SIT 1,9 DID COMFORT 102 KM 46-JK-PB ^rV- • « «n .m t) t;6 COMFORT v • 3.363. III t • <* I I ' - •' SSica!' "' LI 11 s .J . i.-« ) % \ m m t ^ fi u "T :\v 1,6 COMFORT 2.0 SPORT M A -v v 3.652.000 SIT 4.324.000 srr k: SESTAVIL: F. KALAN VRH V JUUJCIH OPOJNA PUAČA HRV. NOGOMETAŠ BOKŠiĆ TEKOČA VODA JURU SOUČEK VULKAN NA SICILUl KRAJŠI REKLAMNI FILMSKI ODLOMEK GORENJSKI GUS NAŠ CITRAR (M. D.) OBJEKT, KI PROIZVAJA EL ENER-GUO REKA, KI TEČE SKOZI MEDVODE AMERIŠKA IGRALKA (LINDA) LONČNA RASTLINA STRNI ANIARA, ARALUA, HERAK, KARAČI, SURINAM BRALNO PISALNI POMNILNIK V RAČUNALNIKU IME TV VODI-TEUlCE CAVAZZA PUSTNI KARNEVAL ZVOČNI SIGNAL ZA INEVARNOST MESO (MANJŠ.) HRVAŠKA REKA HRVAŠKI GEOLOG (MILAN) SREDOZEMSKA OKRASNA RASTUNA DRAGO TRŠAR RUSKA VLADARSKA RODBINA PESNIK GRAFENAUER OTON JUGOVEC VEČJE HRVAŠKO MESTO DREVO IN NJEGOV KOŠČIČAST SAD SOBNA LONČNA RASTLINA MIŠJI SAMEC OVOJNA POTEZA PRI ŠAHU, ROKADA PRISTAŠ IDILIKE ARTIST AMERIŠKI FILMSKI KJPEC DR2AVAV J. AMERIKI BALKANSKI PLES V OBUKI KOU KMEČKO NASEUE NEKO. IZDE' LOVALEC SODOV NEMŠKI FILOZOF (GEORG) ŠUNDOV IVANA VRVAR [STAR DANSKI FIZIK (NIELS) ŽENSKO POKRIVALO ZBIRKA UMETNIŠKIH SUK PASJA KOČA IGRALEC SHARIF TRAVNIŠKA SOLATNA RASTLINA KALORIČNO KURILNO SREDSTVO OBRI LIČINKA Z GRIZALOM, ŽERKA ANTIČNO IME REKE GUADIANE V ŠPANUl ZGORNJI DEL STOPAU PAJERO PININ 4X4 » DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO MOČNO RAZSTRELIVO PODOBA GOLEGA TELESA r: M m - v» -s-: •«i 'f 4-r. n K, >' v • v . 9r- r ' -«.« , .•-•Tr» « U' i '.'..'v ."V.. . ! JL i: .o.' lAjm^sn ^450.000 srr PAKT, UNUA NALEPKA KRAVJI MOLZNI ORGAN IME BIVŠE SMUČARKE WÄCHTER HINKO DOLENC NASILEN ČLOVEK IBSENOVA DRAMA SKUPNOST EVROPSKIH TV POSTAJ ZIDAK OBRAZNA SPAKA NAJVEČJE MESTO V PAKISTANU POLOŽAJ PRI ŠAHU ROMANA ZRNEC PROSTOR ZUNAJ IGRIŠČA PRITISK RIŽEVO ŽGANJE POUDAREK REKA MED IRANOM IN ARMENUO KONTINENT DOLENJSKA REKA URŠKA HROVAT ROBERT PALMER ABRAHAMOV SIN NAŠA GLASBENA SKUPINA MERA ZA GUSBENI RTTEM KRAJ PRI DOMŽALAH PRIPR. ZA STRIŽENJE GLAVNO MESTO PERUJA DURI HRVAŠKI OTOK rr. SKLA-DATEU IGIOVANNI 'lERLUlGI) IVO (UUBK.) NAVARJEN DELEC BARVILO ZA LASE, KNA ANTIČNO RAČUNALO, ABAKUS PRIPADNIK BUROV AMERIŠKI KROKODIL LASTNA VRTILNA KOLIČINA ATOMOV ITAL. LUKA OB JUŽNEM JADRANU aoM, NALOM •■•i GAUJ ■i KOkJŠKA VRATNA DLAKA AM. GLASB, (BOB) NCER SEDAN PESEM HVALNICA ZA POLTON ZVIŠAN G -T-.VV, ZANKA, NASTAVA THOMAS YOUNG POSODA ZA CVETJE v EVA (UUBK.) < •« i.. v. . 1 r • ^ I rt*»- PRISTAŠI ELEATOV 0503 T3 i 11 12 AMERIŠKI PASTIR NA KONJU 21 22 1,6 COMFORT • « I 4 3.520.000 SIT BLOM-DAHLOVA OPERA 31 32 3 4 * 5 \ le 7 j 18 9 10 113 14 15 16 17 18 19 t 20 123 24 1 25 26 27 28 29 30 133 34 35 36 37 ŽIVIM DA VOZIM MITSUBISHI MOTORS v i Sreda. 28. aprila 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN PREDDVOR, novogradnja, dvoetazno 3-sobno, razgibano stanovanje z balkonom, veliko steklenih površin, južna lega, 77 m2, lasten parkirni prostor. Cena: 240.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN, d. o. o. Zevnikova ui. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362890 KROPA, enosobno stanovanje 29 m2, let. 1975, 1. nadstropje/4, J lega, CK, prazno, lepo ohranjeno, takoj vseljivo. Cena: 6,5 mio sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN, d. o. o., Zevnikova ui. 11, Kranj, PG Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362890 KRANJ - 2 SS 67,70 m2 v 3. nad., letnik 1985, cena 16,5 mio SIT. K 3 KERN, d. o. o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, GSM: 051/320 700_ KRANJ - 3 SS 72,9 m2 v 4. nad., letnik 1989, cena 14,7 mlo SIT. K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, GSM 051/320 700 KRANJ - 3 SS 81 m2 v 2. nad., letnik 1964, cena 19,3 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, GSM 051/320 700 KRANJ - 3 SS 88,7 m2 v 6. nad., letnik 1982, cena 20,0 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, GSM 051/320 700 KRANJ, Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1974, delno obnovljeno, balkon, cena 16,5 mio SIT. K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12. Kranj, tel.: 04/202 13 53, GSM 051/320 700 DUPUE - 3 SS82 m2 v večstan. hiši. z garažo 14,00 m2 in teraso 40 m2. letnik 2003, cena 26,0 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, GSM 051/320 700 KRANJ, PLANINA lil, dvosobno s kabinetom, 77,40 m2, II. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, leto izgradnje 1987, cena 19.100.000 SIT, IDA, d. o. o., PE Planina 03, Kranj, tel.: 04/2351 000, 041/331 886 KRANJ, PLANINA II. enosobno 42 m2, pritličje z atrijem, leto izgradnje 1981, v celoti obnovljeno 2004, cena: 14.200.00,00 SIT, IDA, d. o. o., PE Planina 03, Kranj, 04/2351 000, 041/331 886 TRŽIČ - BALGS , garsonjera 13,50 m2 + 5,50 m2 kleti v stanovanjskem bloku, I. 1959, 2. nad., cena 4.'450.000 SIT IDA, d. o. o., PE Planina 03, Kranj. 04/2351 000, 041/331 886 STANOVANJA KUPIMO KRANJ -OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih veHkosti za že naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel.: 04/23-80-430, 04/23-65-360, agent-kranj. nepremičnine. net KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2-SS + 1 ALI MANJŠE 3-SS, NUJNO KUPIMO, LAHKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel.: 04/23-80-430, 04/23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Za znanega kupca iščemo garsonjero v Škofji Loki, najraje v Groharjevem naselju. ABC, d. o. o.. Tivolska 48, Lj., tel.: 040/850 000 Ti'". ' Za znanega kupca iščemo manjše stanovanje do 12 mio SIT. Lokacija: Kranj (Planina, Zlato polje). ABC, d. o. o., Tivolska 48, Lj., tel.: 040/850 000 . 'S • ----—i-- Za znanega kupca iščemo 2,5 SS ali 3 SS v Škofji Loki. najraje na Partizanski c. ali v Groharjevem naselju. Cena: do 18 mio SIT. ABC. d. o. o., Tivolska 48, Lj., tel.: 040/850 000 ^a znane stranke kupimo dvo- in trosobno stanovanje v Kranju! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d. o. o.. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362890 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj. IDA. d. o. o., PE Planina 3, Kranj. 04/2351 000, 041/331 886 TURISTIČNE STORITVE Hotelske in apartmaiske nastanitve na Hrvaškem in v termah Čatež v maju po zelo ugodnih cenah. V 040/65-13-01, www.unika-pocitnice. net 3827 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi re-zrvni deli, odkup avtomobilov. Đ 50-50-500 Po delih prodam SEAT CORDOBA, 1.96, in GOLF III 1.93. ff 031 /629-504 4542 PRTLJAŽNIK za Hyundai Pony in gume letne 175/70 R13 prodam, ff 031/329-207 6330 VOZILO KUPIM AVTO - KARAMBOLIRAN. tudi totalka. ku-pim in nudim največ. ® 031/770-833 4319 VOZILA ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL. GOTOVINSKO PLAČILO. ® 20-11-413, 041/707-145. 031/231-358. AVTO KRANJ d.0.0.. Savska c. 34, Kranj 4i88 Ugodno prodam CLIO 1.4 RT, 1.93, siva metalna barva, elek. paket, lepo ohranjen, ff 031 /263-297 » 3 izberi.^ 4696 RENAULT KANGOO 1.9 D, 1.98, rumene barve, cena po dogovoru, tt 041 /614-048 »3 Izberi.»! 4800 MITSUBISHI PAJERO 3.0, V6, dogi model. 1.90, ugodno prodam. ® 041/614- 048 »3lzberi.si 4884 PAJERO PININ 1.04, kovinsko srebrna. 3 vrata, cena 4.190.000 SIT tP 27-99-200 »3lzberi.si 4865 Prodam HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, 198, bordo rdeče barve, 114.000 km, klima, servo.... cena 780.000 SIT « 041/366- 774 »3lzbMi.ll 5247 Prodam CITROEN AX 1.91, 5 vrat, ravno po registraciji. "B 041/518-782 »3iib«i.si Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi oselinega dotuidka aH pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretHiie. star kredit nI ovira. Tel.: 02/25-24^26, gsm 041/75(^60, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO. Oušan šimunovič, s.p. mriska ul. 22, 2000 Maribor Prodam ŠKODO FAVORIT, 1.92, 73.000 km, reg. 11/04, 1. lastnik, -ff 20-45-215, 041/762-751 »(^itbtiM 5266 OPEL VECTRA 2.0 TDi elegance karavan 1.2001/2002, srebrna, ugodno 2.440.000 SIT « 041/774-286 »3izberi.»i 5276 AUDI A6. 2.5 TDi AVANT, 1.98/99, vsa oprema, cena ugodna, v 041/774-286 Prodam CITROENA AX 1.1 first, 1.93, 123.000 km, ohranjen. ® 041/692-736 5310 Na zalogi imamo večje število rabljenih vozilo d 100.000,00 SIT do 1.000.000,00 SIT. ff 04/502-200-00, 041/630-754, Avtomehanika Lušina Franc s.p. 5313 Prodam FIAT PUNTO 55,1.99, 2x air bag, elek. paket, lepo ohranjen. ® 041/458- 150 »3 5315 ZAPOSLIM VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo. ® 041/614-722, Vrba d.o.o., Struževo 4, Kranj 4229 Zaposlimo MIZARJA in MONTERJA oken. Đ 25-26-111, Boštic Janez s.p., Zg. Brnik 17, Cerklje _ 4906 Redno zaposlimo AVTOKLEPARJA. S 041/614-722, Vrba d.o.o., Struževo 4, Kranj _4945 Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA. Đ 041/767-309, Bohinc Brane s.p., Pod-brezje 32, Naklo 5027 Zaposlim VOZNIKA C katrgorije za vožnjo po Sloveniji, občasno Avstrija in Hrvaška, tt 041/698-385, AGRO MOBIL D.O.O., Letališka 37, Šenčur »^iibtiM 5028 Zaposlimo MEHANIKA za popravilo deutz programa, pooblaščeni servis. ® 041/698-385, AGRO MOBIL D.O.O., Letališka 37, Šenčur »3izb«ri.si 5029 Honorarno zaposlim žensko za pomoč v kuhinji, -ff 01/36-11-242 po 11. uri, Belšak Dušan s.p.,Golo brdo 8, Medvode 5047 Zaposlimo delkle za delo v strežbi. ® 041/773-107, Kozjek Gorazd s.p.. Dvor 2, Zg. Besnica 5087 Podjetje gabrovšek Transport d.0.0.. Mala ulica 10, Horjul, takoj zaposli voznika C, E kategorije za prevoz blaga v mednarodnem prometu - EU. Inf. na tt 01/541-96-00, 041 /788-678 » 3ixi»ri.»i 5104 Delo dobijo študentke med počitnicami za strežbo v dnevnem baru. tt 040/651 -605, Katra bar, Podnart 42 b, Podnart »3lzlwri.ti 5135 Redno zaposlimo 4 zastopnike in vodjo skupine za prodajo novih tehničnih artiklov. Poskrbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanje. ® 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.0.0., Žirovnica 87, Žirovnica »3izberi.Bi 5138 Iščem mlajšega moškega brez obveznosti za pomoč na kmetiji, alkoholiki izključeni. ® 03/15-75-472 5235 Iščemo sposobno dekle za pomoč v strežbi. 'S 041/894-866, 040/814-889, Petra Bar. C. Staneta Žagarja 53 b, Kranj 5255 Ste stari od 25 do 40 let, imate čas pa nimate denarja? Ste pripravljeni del časa porabiti in zaslužiti denar. Pokličite: 031/222-995, Urban Zupančičn s.p., Nova pot 121, Brezovica pri Ljubljani 5256 Zaposlimo ZASTOPNIKE za promocijo komercialno uspešnih artiklov. Zagotovljeno uvajanje, stimulativno plačilo, redna zaposlitev in možnost napredovanja, ff 041/668-954, 041/513-664, BIOMAG Perko k.d., Pristavška 119, Tržič 5257 Iščem mlajšega moškega za pomoč pri pospravljenju kleti in vrta. » 041/643-494 5268 Zaposlimo KOMERCIALISTA za prodajo novega artikla s področja požarne varnosti. Delo s pravnimi osebami, pogoj lasten prevoz. V 041/597-350, Semago d.0.0., Cesta na Loko 11, Tržič 5275 Zaposlim simpatično DEKLE za pomoč v strežbi in PICOPEKA z izkušnjami na krušni peči. Dare Pavlin s.p., okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, 4209 Žabnica 5237 Zaposlim VOZNIKE C kategorije v mednarodnem prometu, ff 041/628-285, Eržen Marjan s.p., Ješetova 73. Kranj »3'*'»®^-»' 5293 Delo nudimo izkušenemu FASADERJU. •a 041/570-957, 041421-820, Megama-trix d.0.0.,Staretova 39. Kranj 532Q Zaposlim elektrotehnika. Elektromehanika Kovač, Kranj, Žanova 36. Tel,: 04 235 17 90 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo DUO BON-BON igra-na obletnicah, porokar in drugih prireditvah, v 041/582-367, 041/596-277 5260 Gospa 50 s SŠE Išče honorarno delo vnašanje dokumentov v računalnik, knjigovodska opravila, tabele... ® 031/670-686 pop. 5289 Iščem delo - naga starejših in bolnih ter vsa gospodinjska dela. ® 040/756-409 5320 Iščem delo - pomoč starejšim , vsa gospodinjska dela, varstvo otrok v okolici Bleda. ff 041/279-636 5325 Iščem zaposlitev - nudim brezskrbno varstvo otroka na mojem domu. ® 051/413-99 2 5331 ŽIVALI Prodam JAGNETA in plastično cisterno 1.000 I. tr 031/828-594_5025_ Prodam več JAGNET. tP 255-10-02, 031/858-844 509i PRAŠIČE različno težke prodam In pripe-jem na dom. tt 041/724-144 5118 Prodam TELIČKO simentalko staro 14 mesecev, g 25-23-294_5238 Prodam mlado KRAVO. It 51-46-115 Prodam starejšo jalovo KRAVO po teletu. tt 587-61-71 5259 Rjave JARKICE tik pred nesnostjo prodam. Globočnik, Letališka 14. Šenčur, 9 041/644-221 - 5270 Prodam TELICO simentalko, visoko brejo, A - kontrolo. P 041 /503-776_5273 Prodam 3 srnaste KOZE. ff 031/531-087 5311 Dve TELIČKI simentalki prodam. V 58-76-178 Rateče 5312 BELE PIŠČANCE ZA DOPITANJE IN RJAVE MLADE KOKOŠI prodajamo vsak delavnik od 8 - 17 ure, sobota do 13 ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, tt 01/83-43-586 5314 Prodam TEUCO simentalko brejo 9 mesecev. Ljubno 25 5321 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, težkega nad 100 kg. O 51-41-315 5279 Kupim en teden staro TELIČKO simentalko. "ff 23-12-237 5282 Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave, teleta. « 041/650-975 5290 BIKCA od 200 do 400 kg težkega kupim. V 041/841-835 5319 URADNE URE IN DEŽURSTVA POGREBNIH SLUŽB ❖ AKRIS, d.0.0., Nova vas 17, Radovljica, tel.: 04/533-33-65, Šk, Loka; 04/5123-076,041/631-107 ^ KOMUNALA KRANJ d.0.0. - DE Pogrebne storitve, C. Talcev NN, Kranj URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel/Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, 041/638-561 A' NAVČEK, d.0.0.. Pogrebne storitve, Visoko 75, Visoko, tel.: 04/253-15-90,041/628-940 ❖ JEKO d.0.0. - IN, Pogrebna služba. Blejska Dobrava 117/c, Blejska Dobrava. URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222. Dežurna služba popoldan do 20. ure. Tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj, tel.: 5860-061, 5860-064,041/587-283 ❖ POGREBNIK, d-o.o., Dvorje 13, Cerklje, tel.: 25-214-24, 041/614-528,041/624-685 ^ POGREBNE STORITVE NOVAK, Anton Novak, s.p. Mraše 19, Lesce. Dežurna služba: 04/53-33412, 041/655-987,031/203-737 ❖ LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka, od ponedeljka do petka od 7 do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963. Dežurna služba od 14. do 7 ure zjutraj naslednjega dne, tel.: 041/648-963,041/357-976 ^^ POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O., Iztokova 8, Medvodetel/fax.: 01/3613 - 589, dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. . ^ iZhGPLSi Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov « Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskiti časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustrte, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: LO novice momm^mEi Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 82. letu starosti je tiho odšla od nas draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta JOŽEFA B AKOVNIK roj. Fende, p. d. Bukovnkova Pepca iz Hotemaž 36 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena zahvala g. Janezu Vilfanu za duhovno oskrbo, podjetju Navček, d. o. o., gospe Miheli, pevcem, pevcem Zupan in gospodu župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim in vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo z lepo mislijo pospremili k zasluženemu počitku. Hvala! VSI NJENI Hotemaže, Srednja vas, 17. aprila 2004 C? V SLOVO Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga mami STANISLAVA OBLAK roj. Hribljan Od nje smo se na njeno željo poslovili v ožjem družinskem krogu v petek, 23. aprila 2004, ob 12. uri na kranjskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje ter sveče. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi njeni lečeči zdravnici dr. Pavlinovi, bolniški sestri Ivici, patronažni sestri Mateji ter zdravniškemu osebju bolnišnice Jesenice in bolnišnice Golnik, ki ste ji pomagali v bitki s težko boleznijo. VSI NJENI Krai\j, 23. aprila 2004 V SPOMIN O preljubi dragi dom, kako z veseljem setn te gradil, da enkrat užival bom svoj trud. Le v trenutku popustile so mi moči in odšel sem i' temni svet, kjer ni trpljenja in ni gorja, a na grobu mi še vedno luč gori! Danes mineva peto leto, odkar nas je za vedno in nepričakovano zapu.stil mož, oče in dedek ANDREJ ROZMAN Z Golnika SPOMIN ŽIVI - BOLEČINA OSTAJA VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob prezgodaj sklenjeni življenski poti, kije bila polna družinskega razdajanja, prijateljskega svetovanja, čustvene in humane pomoči vsem nam, ki smo jo imeli radi in jo potrebovali: MILKE RUPAR Od nje smo se poslovili 18. aprila 2004 na pokopališču v Stari Loki. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, poslovnim strankam ter znancem, ki ste se tako Številčno poslovili, poklonili toplo misel in spoštovanje. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebej hvala dr. med. Vesni Sgerm Robič in požrtvovalnemu osebju Onkološkega inštituta, gospodu župniku dr. Alojziju Snoju za tople besede pred in ob slovesu, pevcem ter pogrebni službi Akris. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Žalujoči: moz Stane, sinova Boštjan in Matjaž z ženo, mama Ivanka ter sestra in brat z družinama ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si FftijfA y zAoew piB-vEk TotAjZjfet/. |C6o LtJbE.^ 1 T. . 4 r •• i •v- • B» TVe»! rZjAViC KAj^KoCI. VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo 2aM '•J 21« J JV nad 10 Mil SREDA od 6 do 17 °C ČETRTEK / s . • • • od 6 ''C do 18 °C PETEK od 7 °C do 19 Danes, v sredo, in jutri bo prevladovalo sončno vreme. Popoldne predvsem v gorskem svetu ni izključena kakšna ploha. ....'-v- I Kranj - Po Slovenskem trgu sta se minuli teden sprehajala Prešeren in Julija, srečati je bilo mogoče tudi kakšnega kočevskega medveda pa slovenjgraškega škratka, med ljudmi so veselo brenčale čebelice... Dijaki 25 slovenskih srednjih šol so na turistični tržnici predstavili številne zanimive zamisli, kako bi popestrili turistično ponudbo v svojem kraju. Graščak in dve prikupni čebeli so vabili k stojnici Srednje gostinske in turistične šole Radovljica. "Boste poskusili grajsko obaro, se morda posladkali z medenjaki?" so prijazno ogovorili vsakega obiskovalca. Turistično predstavitev Radovljice so si zamislili kot obisk pri graš-čaku in čebelah. "Obiskovalci bi si lahko ogledali grad Kamen in čebelarski muzej, obenem pa se preskusili v lokostrelstvu in izdelovanju sveč." je razložil graščak oziroma Sašo Gašper-lin. Dijaki Ekonomske šole Kranj so Kranj predstavili ne samo kot zgodovinsko in kulturno mesto, ampak tudi kot športno mesto. Med drugim so izde- lali plakat Reci da športu, s katerim so mlade želeli spodbuditi, da bi svoj prosti čas usmerili v šport namesto v slabe razvade. Pri njihovi stojnici se je bilo mogoče preskusiti tudi v metanju na koš in si prislužiti nagrado. Pestro je bilo tudi pri stojnici Gimnazije Kranj, kjer so dali poudarek na Kranju kot Prešernovem mestu. "Prepričani smo, da bi bilo za turiste, tudi za mlade, zelo zanimivo, če bi se lahko podali po 'Prešernovi poti'," je pojasnila dijakinja Maja Vov-nik. Zato so na zemljevidu Kranja označili posamezne točke, ki so povezane s Prešernom. Posebna zanimivost na njihovi stojnici so bili piškoti v obliki Na turistični tržnici so dijaki predstavili številne zanimive ideje za popestritev turistične ponudbe. Prešernovega obrisa. Predstavitve na stojnici je skupaj z raziskovalno nalogo, ki so jo morali dijaki oddati do 15. marca, ocenjevala posebna petčlanska komisija. Po njihovem mnenju so si zlato priznanje zaslužile kar tri šole, med drugim tudi Srednja gostinska in turistična šola Radovljica. Mateja Rant, foto Gorazd Kavčič Rokometni praznik s Celjani GLAS Bazen nima niti leto dni, pa že pušča. - Foto: Tina Dok Letni bazen pravo skrpucalo Kranj - Kranjski mestni svetniki naj bi na eni od naslednjih sej na pobudo Igorja Velova, tudi predsednika sveta Zavoda za šport Kranj, obravnavali težave niti leto dni starega letnega bazena. Po njegovem namreč bazenu zvoni alarm, saj naj bi na njem našteli več kot petdeset napak, med njimi tudi nekaj kritičnih. Igor Velov je izpostavil zlasti petmetrsko razpoko v školjki, razpokane ploščice, povedal je, da nekatere električne inštalacije sproti sušijo s feni. Bazen naj bi bil slabo projektiran in slabo zgrajen, Velova pa tudi skrbi, če bodo tako številne napake do začetka poletne sezone popravljene. Načelnica občinskega oddelka za družbene javne službe Nada Bogataj Kržan pojasnjuje, da so bile izvajalske napake (Gradiš Jesenice) odkrite že ob tehničnem prevzemu, zato je bilo za bazen tudi izdano zgolj začasno uporabno dovoljenje do letošnjega septembra. Zagotovila je, da bodo odpravljene do junija, ko bodo bazeni spet odprti za kopalce. Helena Jelovčan A Krai\j - Sobota je bil dan za slovensko rokometno zgodovi- v no. Ze teden dni prej so rokome-taši Celja Pivovarne Laško naredili velik korak k osvojitvi evropskega trona, ki smo ga lahko doživeli tudi Gorenjci s prihodom zlatih na brniško letališče. Skoraj dva tisoč se jih je zbralo na brniškem letališču, ki so prvi pozdravili junake na slovenskih tleh. Zabava seje nada- Danes izšlo GORENj^' Moja Gorenjska Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa Bohinjske novice Brezplačno za občanke in občane občine Bohinj 0 Vljudno jih odslovim Zlati rokometaši na brniškem letališču z najvrednejšo klubsko lovoriko. Ijevala pred novo celjsko športno dvorano, kljub slabemu vremenu pa se je zbralo kar 20.000 navijačev. Sobotni uspeh so z uvrstitvijo v rinale dopolnile rokometašice Krima Ete Malizie. V povratni tekmi polfinala so premagale Lavrik (27 : 19) in se bodo v finalu pomerile z Slagelsejem. Boštjan Bogataj, foto Gorazd Kavčič Novorojenčki Minuli teden smo Gorenjci v obeh gorenjskih porodnišnicah dobili 38 novih prebivalcev, med njimi 21 dečkov in 17 deklic. V Kranju se je rodilo 27 novorojenčkov, med njimi 16 dečkov in 11 deklic. Najlažji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 2.350 gramov. najtežja pa bila deklica s 4.220 grami. Na Jesenicah seje minuli teden rodilo 11 novorojenčkov, med njimi 5 dečkov in 6 deklic. Najtežjemu dečku je tehtnica pokazala 3.750 gramov, najlažji deklici pa 2.640 gramov. ''Oprostite anketo delam. Imate pet minut? Nisem akviziter. Samo nekaj trenutkov vam bo vzelo," so najpogostejše besede, ki jih slišimo iz ust nekoga na oni strani slušalke ali osebe, ki pozvoni na vratih, nas ogovori na domačem dvorišču. V eni sapi nam razlagajo, da ne prodajajo, pa vendar, če dovolimo, bi nam predstavili uporabo čudežne krpice za prah. Darinka Me- v gušar, Železniki: "Akviziterji, različni ljudje, ki prodajajo, mi načeloma ne gredo na živce, če me zanima, jih poslušam, drugače pač ne. Zadnje čase prej ne kot ja. Jih je pa veliko. Predvsem tistih, ki prodajajo stvari po telefonu." Jože Bevc, Železniki: "Samo danes sem imel opravka z dve- ma takima prodajalcema. Od enega sem potem kupil Enciklopedijo živali. Za vnuke. če imam čas, pa če imajo normalen pristop, potem jih poslušam. Ne motijo me, samo vedno pa tudi ne morem stvari kupiti." Stane Bonči-na, Selca: "Če povem po pravici, so precej nadležni. Kadar pozvonijo na vratih, odprem, vendar jih največkrat na vljuden način odpravim. Kar pa se tudi vedno ne da, saj so nekateri zelo vztrajni. Od njih skoraj nikoli nič ne kupim. Imam občutek, da če v tistem trenutku kupiŠ, potem kmalu ugotoviš, da si kupil kaj takega, kar ne potrebuješ. Velikokrat nisi pripravljen in eni kupijo od tovrstnih ljudi stvari zato, da rešijo problem njihovega odhoda." Mira Jelene, v Železniki: "Nerada kupujem stvari na tak način. Morda knjigo, največkrat nič. Sploh pa nimam rada telefonskih prodaj. Če se le da, jih prijazno odslovim. Marinka Rejc, Železniki: " Ja, včasih prav pridejo. Morda prodajajo ravno kaj takega, kar potrebuješ. Znajo pa biti tudi sitni. Saj veste, pokojnine so le majhne, tako da ne moreš kar naprej nekaj kupovati." 4 Alenka Brun, foto: Tina Doki poi i.u roMiAiijo s. ^OUlfmi HilAnUli RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radiokranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si ^ ^SlüSÄ^MA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM LOTO Rezultati žrebanja 17. kroga igre na srečo 25. aprilA 2004 Izžrebane številke: 1. 6, 13. 23, 29. 32. 35 in dodatna 30 Izžrebana Lotko številka pa je: 540588 V 18. krogu za sedmico 43.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 35.000.000 SIT GLASOV JEZ Domplanovci na počitnicah Kranj - Ko je včeraj nekaj po deseti dopoldne Kranjčanka vsa jezna "zatozila" domplanovce. Češ da so si "frajerji" vzeli kar počitnice, pred vrati pa že oh desetih pustili čakati petnajst ljudi, čeprav naj hi imeli uradne ure od 10. do 13. ure, nismo povsem verjeli. Po-telefonirali smo enkrat, dvakrat, trikrat, če ne hi morda priklicali vsaj koga od dežurnih. Pa se na številki 206 87 00 ni oglasil nihče. Nekaj časa smo poslušali glas "V.?/ operaterji so trenutno zasedeni", potem pa je zvonilo v nedogled. V Domplanu (pa še kje drugje) so včeraj reklo "tu smo zaradi va^" lepo obrnili na glavo, ne meneč se za slaho voljo svojih strank, ki bodo tako ali tako prišle. Kakšen drug dan. ■" • ! •-