204 številka Ljubljana, v četrtek 4. septembra XVII. leto, 1884. Ishaja, vsak dan jeden mesec 1 n Bve^er, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av a tr ij sk o-oge r ak e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćuna te 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH veđkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up ravni št v o je v Ljubljani v Frana Koliuana hiši, „ Gledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. po Vsprejemni izpit v naše gimnazije v Ljubljani, Kranji in Novem mestu. Ker se približuje novo šolsko leto, zdi se nam primerno sprožiti vprašanje o vsprejemncm izpitu v slovenski' razrede na čelu imenovanih gimnazij. To stvar natančno določuje ministerska naredba od 14. marca 1870. Res je ta naredba čitateljem „Slov. Naroda" dovolj znana, vender moramo navesti nje glavne točke, že zato, ker se ravno te določbe toliko rade porivajo v kot, da ne le Blovenska narodnost bolj tlači, nemščini pa pot gladi celo tam, kjer samo naučno ministerstvo o tem ničesar ne ve. Ministerska naredba namreč zahteva, da morajo dijaki pri vsprejemnem izpitu znati ročno Čitati in pisati ucnl Jezik, da morajo poznati njega (t. j učnega jezika) oblikoslovje, da morajo znati odločevati besede prostega razširjenega stavka pa vedeti glavna pravila o pravopisu. Dalje morajo znati računiti (soštevati, odštevati, množiti in raz-Števati ali deliti) b celimi števili. Pač odveč bi b:lo čitatelju Še posebej povdarjati glavno določbo te mi-nisterske naredbe; prejasno ta pravi, da se ima ispit vršiti v učnemjeziku, da se ima določevati ižpitancev znanje učnega jezika (Unterrichts-sprache). Namen tega vsprejamnega izpita izključuje vsako dvoumnost. Ker so učitelji gimnazij tožili, da prihajajo v prvi razred preslabo pripravljeni dijaki, da ž njimi l*e morejo s poukom napredovati, upe-ljalo je ministerstvo vsprejemne izpite ter obseg teh izpitov z ono naredbo (od 14. marca 1870) natančno določilo. Kdor ta izpit povoljno opravi, spriča s tem primerno in potrebno podlago, na katerej lahko v prvem razredu gimnazije dalje zida. Ta določba ministerska jo tako naravna, tako jasna, da se človek mora le čuditi onim krogom, ki jo radi slovenski narodnosti na škodo, slovenski mladini v pogubo obračajo. Dokler jo bil pri gimnaziji v Ljubljani, Kranji in Novem mestu nemški učni jezik, bilo je prav naravno in dosledno, da se je naša mladina pri vsprejemnem izpitu mučila z nemščino, da so jo nemški izpraševali. A to sedaj več ne velja, in nikjer bi dejansko veljati ne smelo. Pred dvemi letoma pa je oni glasoviti ministerski ukaz od 22. julija 1882 pre-drugačil to razmerje. Ta ukaz jo v prvem in dru- gem razredu gimnazije Ljubljanske, Kranjske in Novomeške oklical naš slovenski jezik, materni jezik slovenske mladine za učni jezik pri vseh učnih predmetih (mit theilweiser Ausnahme des deutschen Sprachfaches — pri tem predmetu naj se namreč polagoma prehaja na nemški učni jezik — in vender naj 8e vse dijakom tudi slovenski pojasni, da bodo vse dobro in prav razumeli. Prav kot to zahteva naravna zdrava pedagogika.) Po teh določbah je jasno kot solnce, da se vsprejemni izpit v prvi razred mora vršiti le slovenski, izključno slovenski. Postavne ministerske določbe ne omenijo z nobeno besedico, da bi se morali vršiti nemSki, da bi mora'i izpraševatelji od slovenske mladine zahtevati znanja nemškega jezika. Ministerska naredba od 14. marca 1870 naravnost, kratko in določno pravi „v učnem jeziku — tu der Unterrichtssprache — ter nikakor ne pravi v nemškem ali madjarsketn ali kitajskem jeziku! In vender naši zoperniki, zoperniki slovenske narodnosti, nasprotniki slovesno oklicane ravnopravnosti nečejo priznati in izvrševati teh prejasnih mi-nisterskib določeb. Novameška gimnazija ima, rekli bi izključno slovensko mladiuo — in nema nobenih paralelk, zato pa je nemški ravnatelj — Nemec Fischer v lanskem šolskem programu kar naravnost sporočil : minister-ski ukaz od 22. julija 1882 je ustanovil slovensko D i ž j o. «i m n a z i j o. To se pač pravi, da je v prv h razredih slovenski učni jezik. Kranjske gimnazije programa nesem videl niti letos niti lani (najbrže ga ni bilo na svetlo), da bi pokazal, kako ae je nje ravnatelj izrazil o dotiSnem ministerskem ukazu. Vem le toliko, da se je v I. in II. razredu poučevalo izključno slovenski — prav naravno, ker ni nemških dijakov, po takem tudi ni nemških oddelkov. In program Ljubljanske gimnazije govori prav primerno in dosledno o „slovenisehe Abteiluugen der Uuterelassen", pruv naravno, ker se je v teh slovenskih oddelkih z izključno slovensko mladino po rečenero ministerskem ukazu poučevalo s slovenskim učnim jezikom. Lani kod letos smo na Ljub-Ijanskej gimnaziji imeli v I. razredu po 2 slovenska od.lelka (b. in c) in slovenskega značaja teh oddelkov kar za pičico ne predrugači in ne zmanjša popolen nemški oddelek (a). Ali so v ta nemški oddelek potlačili mnogo slovenskih dijakov, je drugo vprašanje, ki pa z mišim vprašanjem nema nič opraviti. Le mimogrede naj omenim, da bi brez teh slovenskih dijakov nemški oddelki (v I. in II. razredu) so skrčili na toli malo število nemških dijakov, da bi slavna vlada za nje komaj zdržavala posebne oddelke. In tega še plačan vladni pristaš pri največej nezn&čajnoBti vender nu bode trdil, da se morajo vsprejemni izpiti tudi pri slovenskih dijakih vršiti nemški, da po tem ž njimi morejo vsaj nekoliko napolniti prazni nemški oddelek! Nikdo se naj od najetih pisarjev ne da slepiti s tujo besedo utrakvizem. Sedanja naredba rečenih gimnazij na Kranjskem nema nič opraviti z utrak-vizmom. Utrakviatične šole so vse drugače osnovane kot prvi iu drugi razred naših gimnazij. Na utrakvizem je kazal oni ministerski ukaz z dne 20. septembra 1873, a ta ukaz nema sedaj nobene veljave; merodajen je le prej rečeni ukaz od 22. julija 1882, ki ustanovlja slovenske razrede in oddelke s slovenskim učnim jezikom. Ali pri takih razmerah je neuaravno, krivično, nepostavno, da bo vsprejemni izpit vrSi nemški? Naravno in postavno je le, da bi so vrnil izključno slovenski. (Konec prih.) Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) V. G. Vašo Petrič'č poroča o prošnji občine Semič; za dovoljenje štirih semujev za blago in živino in sicer v ponedeljek pred sv. Gregorjem, v ponedeljek pred sv. Jurijem, v ponedeljek pred sv. Antonom in v ponedeljek pred sv. UrSulo. Jednaka prošnja se je stavila že v letu 1876. in 1880., a se je tedaj zavrgla. Ker se je pet občin izreklo proti pomuožitvi semnjev iu ker je v Črnomeljskem okraji že več semnjev, se je odsek izrekel proti dovolitvi prošnje, ter stavil predlog: Zbornicu naj se v svojem izreku c. kr. deželni vladi izreče proti dovolitvi semujev. G. A. Ledenik omeni, da je občina Semič od druzih občin v trgovskem prometu odločena in jej je zelo težko svojo živino in poljske pridelke spraviti v denar, ker so uajb'ižnji semnji v Metliki in v Črnomlji od nekaterih krajev po .^tiri ure hoda oddaljeni. Razvidno je, kako težavno je obiskavati LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Rodbina, v katerej se mi rodimo, ima za seboj že 40 stoletij in vsako novo pokolenje poviša njen pomen. Zato se ni čudit', da je rodbinski duh jako silen v K taji, in da je prvi član naših zakonov sestavlja — udanost carju. Car je v resnici osnova našega društvenega zidanja, glava vseh rodbin, patrijarh, kateremu je vsak zavezan služiti zvesto iu pravično. Služiti njemu pomenja služiti očetu vseh rodbin in spoštovati svojo lastno rodbino. Čuvstvo spoštovanja roditeljev nahaja se pri vseh narodih. V Ki taj i je to čuvstvo silneje, kakor kjer koli in se kaže v tem, da zasluge otrok pr«'" ' . na roditelie. Če se kakemu, ki je v ja\ > ■ deli plemstvo, postanejo njegovi Btaris nitniki. Sistema povišanja ima v Kitaji čim višji je čin kakega človeka, tem i njegovih prednikov. Ta običaj jo jako pu kaže globoko različje mej zapadom in vzb Pri nas je dvoje vrste plemstvo: dedno, ki prehaja na starejšega sinu, kakor se to godi na Angleškem, in osobno, ki je združeno s kakim uradnim činom. Dedno plemstvo podeli se v jako redkih slučajih, le tedaj, kadar bq hoče uvekovečiti kak poseben vzvišen čin ali vojni pogum (?!), plemstvo, ki je združeno s kako državno službo pa ne prehaja na potomce, ampak na prednike; otroci uradnika, naj bodo še tako visok, ne uživajo predpravic svojega očeta. Omenil sem o soglasji soprogov, kakor o principu, ki spada v program naše odgoje, pa tegu principa ni moč dosti prehvaliti, kajti zakon je v Kitaji neločljiv. Zakoni sicer v nekaterih slučajih dopuščajo ločitev, pa je s stališča spoštovanja rodbine in roditeljev — nemogoča. Nerazločnost zakona je zavisna največ od teh pogojev, pod katerimi se sklene. Na Kitajskem se ženijo v ranej mladosti, in roditelji poiščejo žene svojim sinovom. V Evropi se mladi ljudje ženijo po svoji glavi, v Kitaji se je pa ohranil običaj dobrega starega časa, da roditelji sami ženilo svoje otroke, in otroci so prepričani, da je roditeljev skušnja koristua v tako važnem slučaii. \Ta zakon gledejo Kitajci snmo s stališča podaljšanja rodbine. Njegov smoter je — povekšiinjp rodbine. Čim mnogoštevilnejša je rodbina, tem srečnejšo se šteje. Iz tega je razumljivo, da otroci Bpoštujejo zakon po volji roditeljev. Bratovska ljubezen pa tudi ni prazna beseda. Nahaja se pri nas v resnici. Čuvstvo bratstva goji Be v rodbini. Ni se Čuditi, da je tam, kjer se je pogubilo rodbinsko življenje, tudi to čuvstvo zgubilo svoj značaj. Prijateljstvo je tudi jedna naših dolžnosti)", prijatelji pri uas, — so res prijatelji. Mi imamo kratko pesen, ki prosto in jasno riše dolžnosti prijateljstva. Tu je po besedah nje prevod: V imenu neba in zemljo Pred luno iu soliieein V imenu očeta in matere sta si A in B prisegla drug druzemu nerazriišljivo prijateljstvo^ In če A sedeč v vozu Breda 15 v prostem slamniku, A stopi z voza In gro H nasproti In če drugi pot, 11, potujoč u:i lepem konji, Sreča A k bremenom nu hrbtu Skoči s konj h, Kakor jo A stopil z voza. te trge, osobito o zimskem času. Občina Semič leži v Bredi občin Črešnica, Vinji Vrh in Kot, katere pripadajo k župniji Semič, in katere bi tudi irmle koristi od Semnjev v Semiči. Po trditvi občinskega zastopa bi bili semnji za prebivulstvo tudi zaradi tega koristni, ker bi si lahko na njih nakupdo potrebne reči, katere mora zdaj z veliko izgubo časa nakupovati na druzih semnjib. G. govornik meni, naj bi se oziralo na to prošnjo, veuder le v toliko, da bi se mestu štirih dovolila samo dva semnja, kar bi zadostovalo. Pri glasovanji se vzprejme z večino glasov predlog g. A. Ledenika, naj se c. kr. deželni v I .■. ■ 11 priporoča, da se oblini Semič dovolita dva semnja za blago in živino. VI. Gosp. Mihael Pakič poroča o naslednjih prošnjah za odpustitev dokaza o sposobnosti za samostalni nastop in izvrševanje obrta: 1. Ivan Krajec v Kudolfovem prosi, da bi se mu odpu>tii izkaz o sposobuosti za knjigovezni obrt. Prosilec izvršuje od leta 1877. kujigotiskarski obrt v Rudolfovem in od leta 1881. tudi knjigotrštvo. Prosilec dokaže s spričevalom, da se je v prostih urah uril skozi pet let v kajigoveztvu ter ga tudi izvrševal, tako, da je sposoben samostalno izvrševati knjigovezni obrt C. kr. okrajno glavarstvo toplo priporoča prošnjo, ter omenja, da ni samo v interesu prosilca, marveč tudi v interesu prebivalstva, če Krajec poleg kujigotrštva in kujigoliskarstva izvršuje tudi knjigovezni obrt. Odsek stavi torej predlog: Zbornica naj deželni vladi prošnjo priporoča. G. J. Žitnik omenja, da se prosilec ni izučil v kujigoveztvu, ter da se leta, katere je delal kot voleutor, ne morejo šteti za leta pomočuištva. On je torej inneuja, naj se prošnja odbile. Gosp. A. Klein omenja, da se je prosilec v istini učil knjigoveztva, ter da ima sposobnost za ta obrt, zaradi tega podpira tudi odsekov predlog. G. V. Petričič tudi pnpoioča odsekov predlog, kateri se potem z večino glasov tudi vzprejme. 2. Franc Hren iz Toplic prosi, da bi smel nastopiti in samostalno izvrševati mizarski obrt, ne da bi moral izkazati s spričevalom, da se je mizarstva učil. Prosilec omenja, da se je mizarstva učil, ter da je 2 leti in 8 mesecev služil kot mizarski pomočuik. To slednjo trditev izkaže tudi s spričevalom o službovanji. C. kr. okr. glavarstvo pripo-poroča prošnjo iu odsek, prepričan o prosilčevi spo-Bobuosti za mizarski obit, stavi predlog: Zboruica naj priporoča c. kr. deželni vladi prošnjo. Predlog se vzprejme. VII. G. M. Pakič poroča o prošnji občine Litijske zaradi nastavitve maksimalne tarife za meso. Meso pitanih volov naj bi se kilo plačevalo po 44 kr., mejo od krav, bikov in juuic kilo po 42 kr. C. kr. okr, glavarstvo priporoča prošnjo ter omenja, da je v političnem okraji Litijskim na leto 43 živinskih semnjev, torej si lahko mesarji oskrbijo klavno živino, občinstvo pa se vender mora varovati poškodbe. Nastavitev maksimalne tarife pa bi nikakor ne bila pogubna za mesarje, saj so itak cene visoko odmerjene. Odsek se strinja z mnenjem c. kr. okr. glavarstvu, ker se mora nastavitev maksimalnih tarif osobito zaradi tega priporočati, ker zdanji zakon no To je brez dvojbe slika prijateljstva nezavisuega od denarnega vprašanja. Naša zgodovina ima obilo primerov zatajevanja samega sebe zaradi prijateljstva. ČJe kdo sreča 3vojega obubožanega prijatelja, deli ž njim, kar ima. Ta dobra dela izvajajo pri nas navadni smrtni ljudje, ue le sveti očetje. Pri tej priliki opomnim, da se mi je jako Čudno zdelo, da v kristijauskih deželah najuavadnejša nravstvena dela vzbujcjo občudovanje. — Krepost — se j un zdi čudna! Pri nas na Kitajskem je pa narobe, pomagati prijateljem prva dolžnost. To je navada, a ue krepost. Ne pomagajo samo bogati ubozim, temveč tudi ubogi ubožnejšim. Če spadaš v razred učenih, priteko ti vsi učeni na pomoč. Če si delavec, store tvoji BOtovariši ravno isto To je že tako navada. Zdaj skladajo prijatelji, da pomagajo komu oženiti se; drugikrat da preskrbe njegovo udovo ali izrejo njegovih otiok. Pri nas človeško bitje ni osamljeno. Večkrat moral sem strmeti na zapadu o ravuodušji Človeškega srca. Tuja nesreča nikomur ue napravlja britkosti, ampak še celo veselje. Ta fakt ni le graje vreden, a kaže tudi pomanjkanje dobrotljivosti, pravega razuma in praktičnosti. (Dalje prih.) pozna določanja cen. Odsek torej stavi predlog: Zbornica naj priporoča prošnjo Litijske občine. Predlog se vzprejme. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. septembra. K.iUo je z Jezikovno jednakoprav* nostjo pod Taffejevo vlado, katero naši oficijozi kar v nebeso povzdigujejo, kaže ukaz, katerega je izdal predsednik vidje deželne sodni je v Gradci 24. m. m. Ta ukaz se glasi: »Zvedel Bem, da je nek predsednik pri porotni obravnavi hotel naznaniti razsodbo samo v slovenskem jeziku, Brez dvojbe se mora razsodba objaviti tudi v je/.iku, katerega razume zatožen ec, a vsekako se mora razglasiti najprej v nemščini, naj že to porotniki zahtevajo ali ne, potem se pa prestavi v slovenščino, če je potrebno da se zadosti potrebi zatoženčevi in zahtevam javnosti." Mari se s tem ne nasprotuje jezikovnej jednakopravnosti. Nemščini se daje prednost in nekako veljavo, kakor bi bilu drživni jezik, slovenščini se pa stimo takrat odloči malo prostorčka, kadar se že temu izogniti ne more. Saj je vsakemu, kdor je imel ka) opraviti pri naših sodiščih, ali je gaj opazoval njih postopanje, znano, kako se besedica „potrebno" nam v škodjivem zmislu rada razlaga. Opozarjamo naše poslan ce, da v tej zadevi interpelujejo vlado Oficijozn) listi se žfl jeze nad onimi ccMklmfl rodoljubi, ki snujejo tabore, na katerih se protestuje proti delovanju nemškega schulveieina in izreka za Kvičale zakon. Te pojave iineuujejo le brezumne demoi:.str«eiie, tovljenje popularnosti, pretiranost itd. Te izjave vladnih listov jasno kažejo, da vladni krogi ljubilo germanizacijo in bi najrajši ponemčili vso Avstrijo, samo javno ee ne upajo pokazati te svoje želje, kajti utegnili bi potem zgubiti večino v državnem zboru, prt dno bi bila dovoij močna tako imenovana srednja stranka, katerej je odmenjeoo v bodoče nositi vlado na svojih ramah. Pri tem pa omenimo, da srednja stranka tako hitro ne narašča povsod, kakor je vlada želela. V vseh deželah ueso politiki tako pripravljeni planiti v vladno naročje, kakor na Kranjskem. N« Štirskem je vlada s kompromisom v veleposestvu skušala miniti nekaj tacih kimovcev v deželni zbor, pa nemški liberalci neso hoteli nič slišati o tem. Podobne vesti slišimo i& Češkega. Tam je nek S'hneider prevzel nalogo osnovati podobno stranko, pa tamošnji N<>mci nič ne čejo slišati o tem, ter obsojajo to početje na vseh političnih shodih. — „Pokrok" je priobčil predloge, katere hode češki deželni odbor predložil deželnemu zboru. Najvažnejše predloge so: spremenba volilnega reda, določitev pravnih razmer mej deželo iu društvom češkega mu>.eja, zakonske predloge o regu-lovanji rek, o ustanovljenji novih posilnih dela'nic, o spremembah pravil češke hipotekarue banke, in več določb zakona za okrajne hranilnice, zakonska predloga o donesku zavarovalnih društev za gasilna društva; potem se bodo še predložilo več druzih na črtu gospodarstvenih zakonov. Volilna reforma pride tedaj letos zopet na vrsto. Kaka bode njena usoda si lahko mislimo. Pri glasovanji bodo Nemci ostavili zbornico, pa bode pokopana. Poslednji čas se je govorilo, da letos ta stvar ue pride na vrsto, ker ni pričakovati nikakega vspeha, a kakor se vidi. češki poslanci tudi letos hočejo pokazati, kaj je želja velike večine dežele. Rusinski poslanci so se oglasili brž v prvej se)i Kallškegra deželnega zbora, kako jih pritiskajo Poljaki. Takoj pri poročilu revizijske komisije je poprijel besedo poslanec profesor Autonievič, grajal gospodarstvo deželnega odbota, zlasti, da se premalo ozira na želje rusinskega prebivalstva, ter rešuje rusiuske uloge v poljščini. Povsod deželni odbor podpira poljski živelj, rekel je, rusinskega pa zatira in prezira. H konci je predlagal, da se poročilo še jedenkrat izroči budgetnemu odseku v pretres, ker se povsod kaže slabo gospodarstvo z denarjem. Odgovarjala sta mu Goldmaun iu Pietruski, poslednji je trdil, da deželni odbor rusinske uloge rešuje rusinski, se ve da ne v cirilici, ampak v latinici. Če Be je pa kdaj kaka rusinska uloga rešila v poljščini, zgodilo se je to po pomoti. II koncu priporoča, da bi vsi Rusini vsprejeli latinsko pismo in tako približali se civilizovunim narodom. Pater Sieczinski je protestoval proti temu nasvetu. Odreči se cirilskemu pismu, bi se reklo, odreči se rusinskomu jeziku. Deželni odbor nema pravice z latinico pačiti našega jezika. To bi smel storiti samo tedaj, ko bi stranke to želele. Da je zgoraj omenjeni predlog profesorja Antonieviča kakor tudi nekateri drugi predlogi rusinskih poslancev bil zavržen, razume se samo po Bebi. Energično postopanje rusinskih poslancev brž v prvej seji dovolj jasno svedoči, da Rusini nečejo odreči se svojej narodnosti in posebnostim, ki so združene ž njo. Z£ornjK>{tvtttrijg»lto veleposestvo je včeraj s 74 proti 58 glasom volilo v deželni zbor konservativne kandidate. Liberalci so proti volitvi uložili ugovor, ker so se duhovska posestva vzprejela mej volilce. izpustile pa iz volilnega zapisnika v deželno dosko upisane hiše. Včerajšnja volitev je odločila ve-čiuo v deželnem zboru, iu sicer odločno konservativno večino, ker se ni sklenil kompiomis, katerega so nekateri nekaj časa skušali usihti. \ nanj«* države. Danes minula je štirinajst let, odkar je ustanovljena sedanja francoska republika. Mnogo hudih udarcev ja že morala pretrpeti ta čas. Sovražniki vnanji, pozneje notranji nadlegovali bo jo, pa premagala je vae težave. Že večkrat se jej prorokovali konec, a vendar še danes tako trdno stoji, kakor malokedaj. Letos jej je reforma ustave dala novo trdno podlago, na katerej se bode dalje razvijala in stopala po potu Bvobode in blagostanja. Francoski republikanci in rodoljubi se danes ponosno iu veselo nazaj ozirajo, v.deč, da njih truda-polno iu rodoljubno delo ni bilo zastonj, samo to ii j mi i napravlja bntkost, da moža, ki ima za republiko največje zasluge, ni več, Gambeta počiva v hladnej gomili. B*mlfflJ»ka zbornica poslancev je vsprejela I, odstavek zakona, ki ureja obdačeuje in porabo žganja. Nadalje je zbornica vsprejela zakon, da se pobira davek od inozemskega sladorja. Poslednji zakon ima namen povzdigniti domačo sladorno industrijo. Egiptovski podkralj izdal je povelje, angleškega nadkomisarja lorda Northbrooka slovesno vsprejeti. Evropska kolonija v Aleksandriji ga bo pri prihodu prijazno pozdravila, ter mu izjavila da ne goji uikakovih mržeuj proti Angliji, samo to želi, da bi se olj ozirala na mejnarodne interese, kakor se je do sedaj. Dopisi Iz Zagreba 29. avgusta. [Izv. dop.] Ker vem, da sedaj več ne dobivate „Pozora" ne »Slobode", ali vsaj prekasuo, da torej večkrat zajemate iz kalnega nemškega vira, moram prečitavši Vašo notico v 198. štev. „Slov. Naroda" o saboru hrvatskem zarad reBnice pero namočiti, akoprem ni to moja navada in nekoliko ono poročilo popraviti, ki je v stanu, obuditi popolnem krive nazove. Da me, dragi rojaki, krivo ne razumete, moram naj-prvlje izreči, da se jaz nikakor ne zlagam z izgredi StarČevićevirai, ipak moram v njegovo obrambo omeniti, da se je on, barem izprva, dostojno vel iu mirno zagovarjal, toda on je bil od predsednika g. Krestiča mnogokrat izzvan. Povod vsemu temu je bila nedolžna beseda „soba", kojo je dr. Starčevič David 26 t. m. v zbornici rabil. Zarad te besedo je predsednik Krestič stavil predlog, naj bb David Starčevič za šest sednic izključi m sabora. 27. t. m. je dobil Starčevič besedo, naj se zagovarja : on je to storil mirno in dostojno, toda g. Krestič ga jo hitro začel, sme se reči, pri vsakej nedolžnej besedi na red pozivati in mu neprestano nasprotovati, taka da ga je nazadnje razsrdil — in kdo bi se ne razsrdil, kadar vidi toliko krivico ? Dr. David Starčevič barem 27. t. m. ni „tako strastno govoril in pBOval poslancev", kaaor švabski listi in Vi trdite, gotovo toliko časa ne, dokler so ga pustili mirno govoriti, in tudi on ni „barona Zmajiča sunil v prsi", ampak baron Zmajić je bil med tem, ko se je bila oedniCM za 10 minut prekinula skočil k Starčeviću v klop s povzdigueno roko, na kar je tudi Starčevič v obrambo roko povzdignil, ne da hi ga bil lopnil. Toliko je istina, ker sem vse sam z galerije na tanko opazoval in ne samo jaz, nego še Bto drugih. V podkrepljeuje vsega naj samo omenim, kar je zast. Kamenar, političen nasprotuik Star« čevićev govoril, ko je na novo zbor začel. G. Kamenar je rekel: „Mi nemožemo tako mirno preči preko ove stvari u i uesmijemo. Uzmite poviest nasu u ruke pak ćete vidjeti, da Be ova sablazan još nije nikada kod nas u saboru dogodila. Ja sam poletio k dr. Starčeviću: jer sam vidio, da on nije kriv, i da su k njemu poletila nekoja gg. da ga hoće tući. Ciologa slučaja nebi ni bilo, da je g. Zmaj'ć mirno k Starčeviču došao, ali on Je uprav doletio kao i zastupnik Mraović. Gospodo! Ja sam skočio preko klupa, jer sam vidio, da bi moglo doći do tučnjave. Ja ću vam radje položiti mandut, nego da gledam ovakove stvari, Vi ste Starčevića na nečuven način iz sabornice odpravili; moglo se je glasovati. Ali Gospodo! On je nedužan kao novorodjeno diete. Vi ste više puta kazali, da je Starčević kukavica .... Ako hoćete ljagu izbrisati, mora deputacija iz sredine sabora Sterčevića natrag dovesti! Nemojte tako dalje postupati, ja vas zaklinjem. Što se danas njemu dogodilo, može se danas sutra onomu grofu tamo, koj se smije, dogoditi. On je nedužan. Što je on imao sa baronom Zmajićem, to bi oni već mirno obavili na samu, ali da se radi toga dostojanstvo ciele kuće vriedja, to ja osudjujem. Ja vas g. predsjedniče zaklinjem, da čuvate dosto- J janstvo ovoga sabora." — Tako političeu nasprotnik ■ Starčevićev! Naj Se omenim, da sta na isti „nečuven način" bila po žandarmeriji iztiraua po-slanca dr. Tuškan in Tkalčič, kar je dalo povod vsej opoziciji — neodvišnjakom i Starčevićijancem \ — da je včeraj zbornico zapustila -- zdaj ho ma- j gyaroni (sami se imenujejo „narodna stranka") sami v zbornici in lehko proslavljajo Tiszo in Kuhen-IIedervary-a. Brezštevilno pandurov in žandarjev pa ! brani na trgu sv. Marka z nasajenimi bajoneti ! „ugarsku slobodu". To videti ni niti potrebno, da je človek Starčevićjanec in krv inu mora kipeti, ravuo tako, kakor takrat, ko vidi noč in den »tražiti str a,neme grbe. ■z Orehka 1. septembra. [Izv. dop.] (Na odgovor g. S. v „Slovencu" št. 195.) Mi, OrebnČani ne moremo na noben način molčati, ker je v tem odgovoru toliko neresnic, da bi jih ne bili pričakovali od g. S. Prvič omenja g. S., da je bila naznanjena ura že zdavno pretekla in bi bili lahko volitev že dokončali in zaključili, ko ne bi bili iz milosti počokali Orehovških volilcev. Gospod S., zakaj pa ueste samo vi, g. učitelj in g. župan s svetovalci volili volilnih mož? Zakaj ste čakali Orehov-cev? Priznati morate, da so vsi volilni možje iz Orehka zahtevali, naj se volitev konča, toda za Vas še ugoden Čas ni bil. Nadalje g. S. sam priznava nekako nedolžno agitacijo, da je pa v resnici več agi-toval, nego priznava, dokažemo z veljavnimi pričami. Tudi je g. S. pošiljal druge može voiilce skupaj klicat, vprašamo: na čigavo ime je šla ta agitacija? G. S. neče priznati, da je vedel, katere vol lne moža hočejo Matenci in Rakitenčani voliti? Kako je pa to, da so vsi prignaui volilci volili tiste može, katere jim je g. S. narekoval? Res je, volilci iz imenovanih vasij neso imeli nikakih kandidatov, dokler jim jih g. S. ni naznanil. Ko smo mi na volišče prišli, ni bilo skoraj nič volilcev ! za Boga, s kom smo se hoteli posvetovati; g. županu pa se uesmo vredni zdeli, da bi nas povprašal za naše mnenje. Vi neste za občino sploh ničesar priborili 5 svojo agitacijo, akoravno ste bili občinskega sluge posel prevzeli, s tem mislimo, da smo zudosti dokazali in povedali, da je g. S. v resnici agitoval. Rekli pa nesino nikdar, da je glasove kupoval, tedaj nam ni treba dokazovati. Kar pa omenjate, da si štejete v veliko čast, ko so Vam vsi farani glasove dali, smo mi druzega mnenja. Volilo Vas je tisto pičlo število po Vas zbobnanih volilcev, tega pa neso storili iz velike časti, ampak vsled komande. — Mi dokažemo, da je g. Fran B. imel pravico za volitev, ker on samo pod sosesko Orehovško nad pet goldinarjev direktnih davkov plačuje. Razžaljivo in za Vas malo spodobno je govoriti o našej zasluzenej „žornadi". G. S. mi kot davkoplačevalci prišli smo posluževat bo svoje volilne pravice, to pa po našem mnenji še ni nikaka žornada! Da g. S. ne bode imel nepotrebnih skrbij, mu še povemo, da ni bilo treba nobenemu Orebovčanu zdravnika zaradi razlitega žolča, tud> našemu (kakor mislite) vodji g. Franu Berne-tu ne. V Pratiko pa ne pridete, gospodine S., ker v njej ni prostora za Vas. — Smače stvari. vanj a.) Gosp. Fran Tomšič, v Postoj ini imenovan je svet-'ni soduiji v Ljubljani. Gosp. tav v Celji, imenovan je "tu. Gosp. dr. Karol •v»eno* ;e okr. sod-t.schnigg c. k niskim Štefan K okrajnim so Trt ni k, prisL nikom na Vranskc imenovan je načelnike deželni soduiji v Celovci. l iton Tschopp imenovan je e masnim i-sarjem, praktikant g. Josip Ribar, . nim koncipistom za Kranjsko. — (Dr. Andrej Volkar), rodom Jake, imenovan je okrajnim glavarjem v Lanu v Češkej. — (Na gimnaziji v Ljubljani) vspi jemali se bodo novi učeuci v 12. in 13. dan t. m. do poludre od 8— 12, popoludne od 3—4 ure. Dijaki ki so že lani bili na tej gimnaziji, upisujejo se v 15. dan t. m. — (Novo šolsko leto) na podgimnaziji v K ran j i prične 16. t. m. Učenci, ki na novo usto-pijo, naj se 14. in 15. t. m. oglase pri ravnateljstvu. Vsprejemni izpit bode IG. t. m. — (Iz Ptuja) se num pišo: Jako osupnila nas je vest, čitajofi, da je tu nameščeni živinozdrav- nik J. Wagner imenovan deželnim živinozdravnikom, naslednikom pokoj ne m|u Bleiweisu — na Kranjskem. Kak koutrait mej zadnjim in prvim! Bleiweis, oče Slovencev, sedaj pa Wagner njegov naslednik v Ljubljani? Sedaj, k o im a te vaj eti v rokah, vam potisnejo Nemca in sovražnika Slovencev na Kranjsko? Saj to nič ne de, prav je, le še nekaj takih, morebiti se bodo naši vodje vendar spametovali. Vsekako pa je to čudna prikazen, ujema pa se s sedanjo vašo ero na Kranjskem. Vi „raJikalci" le tiho, saj modrosti tacih naredb ne umejete. — (Hitrost — ka-li?) Prijatelj nam piše: „Ne boste verjeli, a zastavim Vam častno besedo, da je živa istina, kar se tudi iz aktov lahko dokaže. Pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani bila je pravda V. proti O. zaradi očetstva inrotutovana dne 6. januvarja 1883 (Exh. št. 160), rešena pa še le 29. novembra 1883, stranki dostavljena pa 22. dec. 1883. — Isto tako bila je pravda g, L. G. proti A G. pto. 662 gld. inrotulovana 8. januvarja 1883, (Exh. štev. 171) reSena 29. novembra 1883, a stranki dostavljena 4. julija 1884. Če bi se kdo tej brzini preveč čudil, povem mu tudi lahko ime Čarodejnega gosp. referenta, ki bi bil že davno moral dobiti „blauen Bogen". — (Sodnijska preiskava proti Ljubljanskim anarhistom) je sedaj končaua. Prične se delo državnega pravdnika numestnika g. Pajka, namreč sestava zatožnega spisa. Konečna obravnava pa ne bode že sedaj, ampak v zadnjem porotnem zasedanji tega leta, meseca decembra v Ljubljani. — (Oderuh prvokrat pred Ljubljansko deželno sodni j o.) Včeraj bil je zatožen pred Ljubljansko deželno sodnijo tukajšen oderuh, ki je telegrafskemu uradniku, za v bedi posojenih 90 gold. tako rekoč kri izpiti hotel. Od goldinarja ngroštt, to je pet krajcerjev na mesec, bilo je gaslo oderuhovo. Dvakrat mu je že stiskani uradnik plačal posojeno svoto z obrestmi vred, a neusmiljeni ode-rub še ni bil sit, tožil je neprenehoma in iztožil, da se je zarubilu uradniku plača. A uaposl ed je stvar prikipela tudi na vrhunec pri ubogem uradniku in ta po svojem vrhovnem vodstvu pozvan, napravil je ovadbo proti oderuhu Včeraj j e bil dotični oderuh krivim spoznan in obsojen ua šest tednov zapora, 200 gl. denarne globe na korist Ljubljanskim revežem iu na plačilo sodniških stroškov. Kar je dotični uradnik oderuhu plačal preveč, ima izterjati po civilnem pravdnem potu. — (Čitalnici v Kranj i) došle so povodom nedeljske slavnosti naslednje brzojavke: Žužemberk. Živela Čitalnica! Živeli zbrani gostje! Naprej zastava Slave! Škerlj. Kar lovec Živela sloga Kranjskih in Ljubljanskih pevcev, koje prisrčno pozdravlja Vilhar. Zagreb. U duhu slavim s vami današnju svečanost sa željom, da pod novom zastavom cveti i napreduje sviest slovenskog naroda. „Hrvatski Sokol ". Trst. Z obal sinje Adrije kličemo vsem udeležencem današnje slavnosti srčen: Na zdravje ! „Tržaški Sokol". Možgane i. Gorenjci, koreujaci le ponosno dvignite novo zastavo na slavo Sloveniji ! Ra i č, Me š k o. — („Vrtecw.) Časopis s podobami za slovensko mladino v 9. štev. naslednjo vsebinoj: Hrepenenje. Peseu. F. Krek, — Kdor ne uboga, tepe ga nadloga. Miljenko Devojan. — Kar dobrega storiš, pri Bogu plačilo dobiš. — Večer na ptujem. PeBen. Savo Zoran. — Henrik Ferstel. — Prijateljici. — Pozdrav. Pesen. Fr. Savinjski. — Otročja ljubezen. Gospodar in hlapec (Narodna.) Zapisal Jo-"up RObb. — Žalostna predica. Pesen. A. Praprotnik podobo.) — Ljubljana. — Iskrice. (Poslovenil v.) — Mačka. — Razne stvari. (Iz Ptujskega okraja) nam piše na iski predstojnik: Iz Ptuja pošiljajo nam v zopet večinoma uemška pisma, tako fvo kakor tudi okrajno sodišče. Zad-aznanila v zadevi novih zemljiških 'čini, katero pri nas malokdo taka naznanila zelo važna. njt knjig razume Tako uan. nemška pism. jamo se, da bou je tako uradovanje uradniki vender uo varstvo skoro samo »stoe prikazni. Nade-iduiki izprevideli, da odu na kvar, kar gg. — (Odbor Ptuj s k e C i t a 1 n ic e) naznanja svojim udom, da se izredni občni zbor, skhcan na 31. dan m. m. ni vršil, ker ni bilo prisotnih postavno določeno število udov in da se skliče zopet zbor na 14. t. m. ob 5 uri popoludne s poprej določenim dnevnim redom, b kateremu zboru se p. t. udi uljudno vabijo. — (Tatvina.) Neznan tat odnesel je pred« včeraj posestniku Kračmanu v Sapah možke in ženske obleke v vrednosti nad 100 gld. — Tatiusk zidar ukradel je včeraj Bvojemu mojstru g. Filipu Zupaučiču nekoliko zidarskega orodja. Prijeli so ga, in ker se mu je tatvina dokazala, izročili ga sodniji. — (Vabilo k veselici) katero prirede narodnjaki v Ribnici dne 8. septembra 1884 v goatilničnib prostorih Ivana Rusa. Spored: 1. .Zvezna", zbor. 2. Govor. 3. „Slovenec sem", zbor. 4. Dramatična predstava. 5. „Pri zibeli", čvetero-spev. 6. „Jadransko morje", zbor. 7. Srečkanje. 8. „U boj!u, zbor. Za tem prične se ob določenem Času ples. Ustopnina I. prostor: 50. II. 30 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri veselici svira godbeni kvartet Gamiscb. — (Poštne hranilnice.) Poročilo poštno-hranilnega urada v avgustu meseci zopet kaže, da je število ulog znatno večalo se. Vsega skupe bilo je uložeuih 5,088.159 gold., skoro jeden milijon več, nego julija meseca, in nad dva milijona več v primeri z junijem mesecem. Vrnilo Be je pa prošlega meseca 4,367.265 gold, — Štajersko, Kranj sko in Koroško ima ulog 7742 s 452.369 gold., izplačalo pa se je v teh deželah 1976 ulož-uikom 203.176 goldinarjev. — (Novi poštni kuverti.) Zadnji čas se je erarnih pismenih kuvertov s kolekom po 3 novce tako malo spečavalo, da jih ne kaže zopet prirediti v novi izdaji, marveč je trgovinsko mi-nisterstvo na predlog Dunajskega poštnega ravnateljstva ukrenilo, da se ti kuverti opuBte in iz prodaje umaknejo. Ob jednem pa se je tudi sklenilo, da se v kratkem priredijo kolekovani kuverti po pet uovcev z večjim, bolj kvadratičuim obrazom in od bolj močnega, popolnem belega papirja. S tem bode občinstvu zelo ustreženo, — (Razpis službe.) Pri c. kr. vojaškem mornarstvu v Pulji je izpraznena služba vojaškega kaplana z letno plačo 900 gld., s stauovnino IX. dijetnega razreda, plačo za slugo in a pravico do višje stopinje letnih 1200 gld. Prositelji, kateri neso še prekoračili 35. leta in so zmožni nemškega, slo-vauskega ali luškega jezika ter sposobni za nemški pouk krščanskega nauka, naj svoje na državno vojno ministerstvo, pomoraki odsek, sostavljene in z rojenim listom, s šolskimi in druzimi spričevali oblo/.ene prošnje pošljejo do 30 septembra t. 1. c. kr. pomorskemu župnijskemu uradu v l'u j. Prosilci, ki bo sposobni za pouk nemškega, fraucoskega, angleš-kegu in laškega jezika na nemških srednjih šolab, imajo prednost. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 4. septembra. Cesar se je pripeljal ob 6. uri zjutraj v Angern, kjer sta ga na kolodvoru čakala nadvojvodi Albrecht in Wilhelm. Mnogobrojno občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. — Redarstvo prijelo je pred-sinočnjem pleskarja Bachmanna in soprogo (rodom iz Šlezije), čevljarja Tiel-a (iz Šlezije), črkostavca llubnera in oba brata Springer, zaplenilo veliko puntarskih tiskovin in ročni tiskarski stroj. Pri črkostavcu dobili so čvetero-eeven nabit revolver. Beligrad 4. septembra. Ko je metropolit na kolodvoru, okrašenem s srbskimi in avstro-ogerskimi zastavami slovesno blagoslovil slavnostni vlak, odpeljal se je slednji z zastopniki vlade, železničnim ravnateljstvom in gosti v Niš. Lokomotive bogato ovenčane. Napolj 3. septembra. Včeraj tukaj 69 osob za kolero umrlo. Razne vesti. * (Dohodki za tabak v L četrtletji 188 4. 1.) Kakor razvidimo iz sestavljenega poročila računskega oddelka v finančnem ministerstvu, se je spečalo v prvem četrtletji letošnjega leta po splošne j prodaji domačih in tujih tabučnih izdelkov in smodek za 16,157.631 gld., in m specijalitete 516.492 gld. Če prištejemo tem dohodkom še one za v vnanjtb državah in v tujino prodani tabak z 104.425 gld. zna*« jo vsi dohodki lfi770 ">48 g'd , V aferi <=o se proti prodaji v I četrtletji 1883. leta /. 15 681.7C9 gld. ali za 7% povišali. Dohodki za t. bak v prv.h treh mesecih t. I. so se po vseh v državnem zboru zastopanih deželah znttno poranož !i in sicer V Ćeskej za......... 319 201 gld. „ Dolenjej Avstriji za..... 228.735 „ , Galiciji za........ 165 421 „ . Štajerskoj za....... 106 340 „ „ Moravskoj za....... 97 455 „ „ Primorskej za....... 36.868 „ . Šleziji za......... 34.573 , „ KoroSkej za........ 27.286 „ . Gorenje j Avstriji za..... 12 434 n „ Kranjskoj za...... 12041 „ 9 Solnograskej za...... 11.028 a „ Bukovini za........ 8.725 9 - Tirolskej za........ 6 831 „ in v Dalmaciji........ 696 ,, Tabakarji plačujejo leto za letom prostovoljno vedno večje in večje vsote za — nesrečni tabak! * (Največji »ost na vsem svetu) je gotovo v Langangu v Kitaji. Ta most je vzgrajen Čez kineško morsko ožino, je 5 milj dolg in ima 300 obokov. Na stebru vsacega oboka počiva 21 čevljev dolg mramorjev lev. Prometna proga na tem velikanskem mostu je 75 čevljev široka. Podpisani odbor uljudno pozivlje vse gg. ude „Savinjskega Sokola", da se v mnogobrojnem številu udeležijo izleta v Velenje dne 7. t. m. „Sokoli" zbirajo se ob 1. uri popoludne v Mo-zirskej Čitalnici in se odpeljejo točno ob 2. uri. Odbor ,,Savinjskega Sokola1'. Listu i <•» nredn isii a: Gospod Kduard Waw-reczka, „c. kr. subst. davk. nadzornik" v Črnomlji: Tiskovni zakon ni z dno 17. grudna 1X82, kakor Vi pišete, ampak z dne 17. grudna 1862. Sicer pa treba, da kdor se na §. 19 sklicuje, ta paragiaf tudi umeje, sicer mu ne pomaga no pismo, ne rocepis. — GoBp. N. v L.: „Najnovejša imenovanja" potisnila so Vam pero v roke, a žal! „non possumus", ker bi tiskali le za gospoda državnega pravdnika. Preverjeni bodite, da je imenovanje zasluženo. Dobra dela dobo večkrat že na tem svetu plačilo. — Gosp. P. Quilibet: Deloma. Drago bi nam bilo, da se pri priliki potrudite k nam. Pravo pravcato univerzalno aredstvo. Resnica, da imajo razne bolesni svoj izvor v Blabo delujočem želodcu in črevab, izpričuje uspešno rabo „Moll-ovih Seidlitz-praškov u skoro pri vBeh boleznih. Škatljica z navodom uporabe 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem Eovzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na ninaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (690—8) Zahvala. Slavnostni odbor „Narodna Čitalnice" v Kranji izreka a tem presrčno zahvalo vsem narodnim društvom, ki so se pretočeno nedeljo (31. avgusta) v tako mnogobrojnem številu s svojimi zastavami udeležili naše slavnosti ter s tem svečanost povekšali, in sii er: Ljubljanskomu „ So ko I u *, Č itarlnicam v Ljubljani, Loki, Kamniku, Šiški in S t. Vidu in pevske ni it društvu „Liri" v Kamniku, posebno pa vrlim gospodom pevcem L j u h I j a n - k <• čitalnice, ki so s sv«»jim sodelovanjem veliko pripomogli, da se je program tako točno vršil, slednjič1 vsem p. n. gg. vojaškim in civilnim dostojanstvenikom, ki bo s svojo prisotnostjo nas počastiti blagovolili. V K r a n j i, v 2. dan septembra 1884. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo nu novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" veh> za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja; Za vse leto........15 gld. — kr. n po> leta........8 „ — „ „ Četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravniHvo ,,Slov. Naroda'*. Tujci: dno 2. septembra. Pri Nlonu t Schvvaiz z Dunaja. — I Intiman iz Bu- i dimpešte. — Vanelli iz Trsta. — Polak z Dunaja. — Juri6 I iz Hrvatskega. Pri M nI 141: Centa iz Trsta. — Hirsch I Dunaja — Kahn iz Gradca. — Duro iz Reke. — Kaiser z Dunaja — Mohar iz Celja. Meteorologično poročilo. a 1 P Qaa opa* vovanja Stauje hurouietra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. o. 1 co 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-54«iM.]~r>15-3"C 736 38mm. \ -f 23 8'C 734-08 mm. + 18 6" 0 brez v. z zah. z. zah. jao. d. jas. d. |as. 0*00 mm. Srednja temperatura -f- 19 2°, za 2*7° pod normalom. !D"L'L2^.a*3sls:^ "bor dne 4 septembra 1.1. (Izvirno telografično poroči'«-, Papirna rea :i.......... srebrna renta .... ..... Zlata ren....... . . 5°/0 mavčna renta......... akata nar doc banke....... Kreditne ,.kc'i«...... . . London ..... . Srebro.......... Napol............. C. kr. cekini. . • • Nemške marko 4°/0 državne »reč K o iz i. 1854 250 gld. Državne srečke iz l. 1364. 100 gld. l*/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrtka zlata re:;ta ♦>•/....... „ papirna renta 5n/0..... 5°/# štajerske zemljišč., od/ez. oblig. . Dunava rog. srečko 5"/, . . 100 gld. ozmlj. obč. avstr. 4«/,°/g zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizahetiue zapad, železnice Pri'»r. oblig;. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke......10O gld. Kudolfove srećke .... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke . 120 s Trammwa7-drnŠt. velj. 170 gld. a. v. Tour- in retour-listi. S I. dnem avgusta t. I. se bodo izdavali naslednji tour- in retour-listi. 80 gld. 75 kr. 81 r 40 f» 103 n 95 i* 95 ■ 80 # h 50 ■ — » 295 ■ — 121 - 60 - u ■ 65 V, n 74 •9 n 50 124 — _ 170 — 104 — • 122 — n 55 r» 88 i 30 105 — A 115 £0 •» 121 — 108 — n 105 * 50 176 50 n 19 50 n 104 n 75 n 212 50 Mej Gorico in '5 Jaderni ln Poitnl brzovlakl (osobni) vlaki I* o s t u. J o > L 1 IL I. II. IU71 i r a. z r c aL Tržičem....... 2 2.28 1.70 1.16 1.90 1.44 0.96 2 3.80 282 1.90 3.18 2.38 1.601 Sežano.......I i i 5.32 3.94 2.66 4.46 3.34 2.24| Mej Reko in 1'ost ti J o Jaderni in brzovlakl I. I II. IIII. Poitnl (ošabni) vlaki 1.1 n. i ni. razred Matnlje-Opatijo . . . .112 .In rila ni.......2 Sapiano.......I! 2 Trnovo-Bistrico . . . . II2 Kilovco.......12 Postoj ino......3 1.180.86 0.58 6.38J4.74I3.22 0.90 1.20 2.20 2.75 3.30 0.70|0.45 0.90 0.60] 1.10 1.56 2 05 2.45 5-848.98 1.40 1.65 2.66 star 12 do 16 let, ki zna saj nekoliko nemško, vsprojmo se v neko špecerijsko prodajalnico. — Več pri upravništvu „Slovenskega Naroda". (551—2 Komi ^w za prodajalnico z mešanim blagom v jako uljuclneni mestu, koji jo tudi v prodajanji usnju popolnem izurjen, vsprejme se takoj pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pošiljajo naj se na upravtiištvo „Slovenskega Naroda". (553—2) rin med v satovjih so dobiva pri (557—1) Oroslavn Dolencu v LJnl>lj nii i, -v C»l«elir-ov /i»«ui ek si rak I prodajata v Ljubljani lekarnarja: j. s» * ."mmIu in j. pl. Trnkoezy. Ostane tu od nedelje 31. avgusta do 8. septembra. V Lattermannovem drevoredu. Največja menažerija na celem sveto. Lastnik F. KLI^EBERG. Otvorjeno od 9. ure dopoludne do 9. ure zvečer. Prvikrat v Ljubljani: 1 jHivodnji konj, 1 nosorog, 1 tapir, 2 slona, 15 levov, 6 prekrasnih tigrov, 2 črna pantra, rjavi in črni medvedje, pegasti puritri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, 4 kače, krokodili i. t. d. — Vsak dan dve r\avnl predstavi: "b štirih popoludne in oh sedmih zvečer s čudovitim slonom „.lombo", s 2 rrokrasiiima tigroma, (J levi. hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bode ta kiutitfljica zverin gospodična Ema Kleeherg in slavno/.nani krotilec zverjadi gospod K. (Jrail. Vsakrat je mej produciranjem glavno krmenje grabežljivih zverin, i -i«»;Pniiia: I. prostor 70 kr., II. prostor 4O kr., III. prostor 20 kr. (550—2) S/C~ 'Mfafi kirnji sa klttnje s-«> A-hmi//«:/«. **« *** termijn a> njimi f/rahešljivt* a>ve**tme. izdatelj in odgovorni urednik: ivuu železni kur. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarni;'