ODLOČNO V STABILIZACIJO
KIG izvaža enkrat več, kot uvaža
Ižanci so prav ponosni na svojo tovarno: Kovinsko industrijo Ig. Ko so pred meseci razpravljali o reorga-nizaciji krajevne skupnosti in usta-novitvi dveh, je bilo osrednje vpraša-nje, komu bo »pripadla« KIG. Ta povezanost med 200-članskim ko-lektivom in iškim okoljem traja že 31 let. Povezanost ni zasnovana le na tem, da so tu našli delo številni do-mačini, temveč tudi s tem, da tovar-na živi in diha s krajem. Vključeva-nje v življenje kraja je očitno vse-povsod, posebej pa pri skupnih akci-jah. KIG izredno sodeluje tudi z osnovno šolo in skuša pridobiti čim več kadra iz domačih logov. Zato obiskujejo učenci na ekskurzijah KIG že v nižjih razredih in ne spoz-najo domače tovarne šele v osmem razredu. Potem so tu še štipendije, itd., skratka vzrokov za dobro ra-zumevanje je dovolj.
KIG s svojim 170 milijoni celotne-ga prihodka v slovenskem merilu ni nikakršen velikan, z 52 milijoni do-hodka pa že upoštevanja vreden in z 263 tisočaki na zaposlenega prav od-lična delovna organizacija. To je očitno pri osebnih dohodkih, ki so v poprečju 7500 dinarjev in to pri strukturi večinoma priučenih delav-cev. Šest programov KIG: embalaža, radiatorji, garderobne omarice, ko-vinska galanterija, trgovska oprema
in kovinske stropne obloge so v ne-nehnem porastu.
Že doslej dobre rezultate gospo-darjenja - KIG je bila v občini ve-dno med boljšimi delovnimi organi-zacijami - skušajo še izboljšati s sta-bilizacijskimi programi in ukrepi. »Mi ne gledamo stabilizacije skozi reprezentančne stroške, ki so pri nas bili lani sto tisočakov in če prihrani-mo 10 odstotkov tega, je to deset tisoč; torej praktično nič. S tem mi, niti kdo drug, ne bo stabiliziral go-spodarstva. Važni so ukrepi, kjer se prihranijo, ali zaslužijo, milijoni. V to smer smo sklenili iti mi,« pravi direktor KIG JOŠKO VUČEMILO.
Ena bistvenih nalog, ki so si jo zastavili v KIG, je dodatno poveča-nje izvoza. Lanski izvoz, ki je znašal 12 milijonov, so prvotno nameravali preseči za polovico in sedaj so se V
odločili, da bodo skušali na to vsoto izvoziti še dodatno petino. Če ne bo sprememb v gospodarskem režimu, računajo, da bodo uspeli! Kljub po-večani usmeritvi v izvoz, pa domači trg ne bo oškodovan in ne bo po-manjkanja izdelkov. V KIG namera-vajo povečati fizični obseg proizvod-nje in druga resnica je to, da že sedaj KIG asortiman, ki ga izvaža, skoraj ne nudi domačemu trgu. Založenost domačega trga zato ne bo slabša.
Ižanci so se že v preteklosti precej usmerjali v izvoz in so sodili v tisto vejo, ki je izvozila precej več, kot pa uvozila. Uvoz v vrednosti petih mili-jonov so pokrili z več kot dvakratnim izvozom. Radiatorje izvažajo v ZRN, pločevinaste sode v Avstrijo, trgovsko opremo na Madžarsko, gar-derobne omarice v Sovjetsko zvezo in Čehoslovaško in stropne obloge v SZ.
V prihodnje bodo šli Ižanci tudi v dežele tretjega sveta. Sami seveda ne morejo nastopati, ker nimajo izdel-kov za široko potrošnjo. Zato se že dogovarjajo z nekaterimi našimi ve-likani, da bi šli v sestavi njihovih inženiringov v tujino. Takšni dogo-vori so že v teku za Irak. Seveda morajo v KIG narediti pred nasto-pom na novih tržiščih še vrsto pred-priprav: od definiranja programov, do prospektov.
»Naše izvozne napore zdmžujemo z drugimi delovnimi organizacijami kot npr. z mariborskim Primatom in ptujskim Agisom, pa še z nekaterimi. Zelimo zdmževati naše napore tudi tam, kjer imamo neposredne koristi pri pridobivanju surovin in reproma-terialov,« pravi direktor.
V KIG so pripravili konkreten sta-bilizacijski načrt že lani junija in so ga sedaj le obnovili. Njihov sedanji stabilizacijski program obsega le sprejem dodatnih ukrepov, ki bodo zagotovili uresničitev programa. V KIG vidijo stabilizacijo tudi v tem, da bodo razširili in poglobili izbor stropnih oblog, dokončno uredili program opreme za trgovske lokale in pristopili k pripravi ekonomskega elaborata za novo proizvodno skla-diščno halo. Vse nove programe bo treba namreč nekje izdelati in vse
povečevanje proizvodnje ne bo mo-goče v sedanjih prostorih.
Nova proizvodna hala bo veljala brez opreme 300 milijonov, z opre-mo precej več. Oprema bo namreč visoko avtomatizirana, tako da ne bodo zaposlovali novih Ijudi, kljub povečanju proizvodnje. V novih pro-storih in z novo opremo računajo, da bodo lahko podvojili proizvodnjo stropnih oblog trgovske opreme in kovinskih garderobnih omar.
»Najpomembnejša se nam zdi pri vsem notranja organizacija dela. De-lavec mora biti vseskozi motiviran in se mora počutiti na delovnem mestu prijetno, ne pa da prihaja na delo slabe volje zaradi okolja. Zato po-svečamo pozornost urejenemu oko-lju in delovni efekti so vidni. Z dobro organizacijo dela lahko tudi uspešno nagrajujemo delavca po delu in s tem spodbujamo prizadevne. V KIG nenehno skrbimo za to, da smo pred-vsem kolektiv in ne le kraj, kjer de-lamo le zaradi tega, ker si pač moraš nekje služiti vsakdanji kruh,« pou-darja Joško Vučemilo.
V KIG so se jim precej porušile številne kalkulacije zaradi bistvenih podražitev energije. Nepričakovani skoki cen so povzročili kup težav in še okrepili poprejšnja prizadevanja: prihraniti čim več. Predvsem je mo-
goče prihraniti električno in toplotno energijo.
Skrbi delavcev KIG so osredoto-čene na gibanja na domačem trgu. Domači trg že sedaj hromi pomanj-kanje surovin in to se ponekod že odraža na proizvodnji. Velike $o skrbi zaradi tega, ker naša črna in barvna metalurgija nista sposobni zadovoljiti potreb predelovalne in-dustrije. Če KIG seveda ne bo dobil surovin, ne bo mogel delati in če ne bo mogel delati, ne bo mogel izvaža-ti. Potrebuje domače surovine, ven-dar se boje, da tudi teh ne bo. Teža-ve pričakujejo že v drugem trime-sečju.
Ce bodo težave s surovinami, bo seveda ogroženo ^se drugo. Trenut-no v KIG teče še vse normalno in dosegajo plan. V januarju so naredili in prodali za 56 odstotkov več kot v
lanskem januarju in pet odstotkov več kot so načrtovali. V februarju so v primerjavi z lani proizvedli 23 od-stotkov več in sedem odstotkov več kot so načrtovali letos. Rezultati so trenutno torej izredno ugodni, kljub temu, da so v teh odstotkih skriti tudi odstotki inflacije.
Kovinska industrija Ig sedaj išče povezavo v širšem okolju. Prej so bili SOZD ITC iz katerega pa so lani izstopili. V SOZD namreč ni bilo nobene bodočnosti in sploh niso vi-deli kakršnegakoli smisla, razen te-ga, da so pač nekje povezani, ker je bilo to nekaj časa zelo forsirano. Ker ekonomske osnove ni bilo, so se razšli.
Kolektiv KIG je sedaj povsem sam in išče takšno povezavo, da bo ekonomsko utemeljena. Iški kolek-tiv se želi povezati s takšno delovno organizacijo, ki bo lahko zagotovila projektivni in izvedbeni inženiring. Z nekaj takšnimi delovnimi organi-zacijami se tudi že dogovarjajo.
KIG je s svojimi poslovnimi rezultati zanimiv partner in tudi perspektiven, saj ima sodobno proizvodnjo. Lani so vložili v opremo, predvsem pa v izboljšanje po-gojev dela, 10 milijonov dinarjev.
Poudarek vsej tej skrbi za delovno okolje in razmere na delovnem mestu ¦ daje izredno aktivna sindikalna organi-zacija. V kolektivu večkrat tudi slišijo, da imajo eno najaktivnejših organizacij sin-dikata v občini. Družbenopolitične orga-nizacije v tovarni niso Ie formalnost, temveč aktivno posegajo v samo življe-nje, pa ne le z obravnavanjem zaključne-ga računa in planov, temveč tudi s pred-logi za sistemske rešitve in drugim delo-vanjem.
»Naša organizacija sicer po številu ni posebej močna, saj šteje sedaj 15 članov,
vendar tudi nismo tako majhni,« razlaga sekretar osnovne organizacije ZK FRANC ZUPANČIČ. »Naš cilj je, da bi vključili v našo organizacijo še nove čla-ne in tako bi nas bilo vsaj deset odstot-kov vseh zaposlenih. V naših vrstah je sedaj premalo mladih. To bomo izboljša-li, čeprav je res, da to ni odvisno le od naše volje. V kolektivu namreč ni pose-bej veliko mladih, saj so v poprečju člani kolektiva v srednjih letih. Ko se bodo zaposlili novi delavci in ko bodo sedanji mladinci spoznali delo v naši sredini bo-Ije, bomo lahko vključili nove člane. Kot eno izhodišč za sprejemanje novih čla-nov smo ustanovili aktiv za ideološko izobraževanje, kjer bomo težili k čim bolj poglobljenemu izobraževanju naše-ga članstva in kandidatov za članstvo v naših vrstah.«
MILOVAN DIMITRIČ