CELJSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA LETO III. Štev. 28 15. 7.1950 CELJE Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 2 din Pripravimo se na odkup žitaric Povscd kamor se ozreš, vidiš pridne žanjice, ki se marljivo sklanjajo s srpi nad zlatorumenim klasjem ter ga ve- žejo v snope. 2etev belih žit se že po- vsod nagiba h kraju, le tu in tam v vi- šinskih predelih, kjer žito še ni dovolj zrelo, se čaka da popolnoma dozori. Odkupu žitaric moramo posvetiti vso skrb. Predvsem bodo morali krajevni ljudski odbori skrbeti za pravočasen od- kup žita. Uredba o obveznem odkupu je izšla lansko jesen. Takrat so se tudi izdajale odločbe z namenom, da se že pred žetvijo opozori pridelovalce, koliko bodo morali oddati. Mnogi KLO pa niso pravočasno izdali odločb. Poleg tega so neki KLO izvršili obremenitve šablon- sko, ponekod kar v pisarni in marsi- kateri kmetovalec je bil zaradi tega ne- pravilno obremenjen. Takšen odnos je vsekakor graje vreden. Ko je bil še čas, da se nepravilni razrezi popravijo, se mnogi za to niso brigali, zanašajoč se, da bodo to storili na okrajnem odboru, če bodo hoteli. Jasno je, da se je Po- verjeništvo za državne nabavke te na- loge tudi lotilo, vendar se na okraju popravljeni razrezi ne morejo smatrati za najboljše, ker najbolj pravične obre- menitve kmetovalcev so le tedaj, kadar je razdelilnik izdelan na množičnem sestanku, ,ob prisotnosti čim večjega števila volivcev, kateri iznašajo svoja mnenja. Krajevni ljudski odbor Ponikva pri Grobelnem. je med prvimi, ki zasluži v tem pogledu ostro grajo. Toda ne po krivdi predsednika kateri je moral sko- raj vse delati sam, temveč po krivdi po- verjenika za cdkup in ostalih odbor- nikov, ki se na cdbor sploh niso pri- kazali, kaj šele, da bi predsedniku po- magali, da bi razrez pcstal življenjski in pravičen. Nič boljše se niso pokazali odborniki v Kalobju, Drenskeiti rebru. Sv. Rupertu in Zagorju. Sedaj tik pred odkupom žita so se zdramili in spoznali, da so razrezi nepravilni ter da bi jih bilo treba popraviti. Z?. vse nepravilnosti, ki so jih za- grešili nekateri KLO pri razrezu, bodo morali le-ti dajati odgovor poštenim prizadetim kmetovalcem. To so KLO, ki so že znani tudi s svojimi slabimi od- nosi napram delovnemu ljudstva, ki še povsod skušajo ščititi razne vaške špe- kulante in zavirače, V takem KLO se še vedno skrivajo ljudje, ki jim današnji razvoj ni po godu. Te bo treba razkrin- kati ter odstraniti in delo se bo kmalu izboljšalo na splošno zadovoljstvo vo- livcev. Prav v času odkupa žitaric bo prilika razkrinkati vse tiste, ki niso dostojni, da bi vršili delo, katerega jim je ljudstvo zaupalo. Odkup žitaric se bo pričel že v tem mesecu. Ker je še malo časa do dneva, ko bo odkup pričel, se moramo teme- ljito pripraviti, tako da bo potekal bolj- še in hitreje kot lansko leto, da ne bo zaostankarjev in zamudnikov, ki zavi- rajo celoten odkupni plan. Pravočasno moramo opozoriti kmetovalce, da bodo oddajali točno po določenem načrtu, ta- ko da bo v zbiralnicah vladal red ter da bo delo šlo hitreje od rok, kar je v interesu samih kmetovalcev. Do dneva odkapa morajo KLO sku- paj s podjetjem za odkup rastlinskih pridelkov pripraviti vse potrebno za odkup. Poskrbeti mojajo, da bo žito pravočasno zmlačeno in mlatilniška me- rica pobrana. Vaški in krajevni odbo- ri Fronte morajo nuditi KLO pomoč. Še posebej je treba naglasiti, da KLO še enkrat pregledajo, če so izdane od- ločbe vsem kmetovalcem. Takoj je tre- ba pristopiti k vaškim sestankom, kjer bodo kmetovalci seznanjeni z načinom in potekom odkupa. Priporočljivo je po- staviti na vidnih mestih razpise o od- kupu žita z razdelitvijo na rajone in časom oddaje. V času odkupa je potreb- no voditi dnevno evidenco o poteku od- kupov ter jih dnevno primerjati z od- kupnim planom. Vsak KLO naj pri- pravi tudi operativno ekipo, ki bo lahko v vsakem momentu, kadar bo ^evidenca zabeležila nekje zastoj, posredovala tam kjer bo to potrebno. Zastoja pri odkupu letos ne sme biti, ker bodo skoraj povsod odkupo- vale kmetijske zadruge ter ne bo treba voziti kmetovalcem ure in ure daleč do odkupnih postaj, kot je bilo to lan- sko leto. Zato se morajo tudi kmetijske zadruge dobro pripraviti, da ne bo na- stal zastoj zaradi slabe organizacije de- la pri sprejemanju žita. Ker predstavlja odkup žitaric zelo važno akcijo, od katere je odvisna pra- vilna in redna preskrba z najvažnej- šim prehranbenim artiklom — kruhom, je dolžnost vseh članov Fronte, da pri- skočijo in nudijo pomoč organom ljud- ske oblasti, da se še odpravijo morebit- ne napake in pripravi vse potrebno za dan odkupa. Naj bodo dnevi odkupa kot dnevi vo- litev, kjer se naj razvije tekmovanje, kdo bo prvi izpolnil obvezno oddajo in jo tudi presegel. Z dvigom živinoreje bomo izboljšali našo prehrano Lahko trdimo, da je živinoreja ena najvažnejših panog v kmetijstvu. Zaradi tega polaga tej panogi toliiko važnosti tudi naša ljudska oblast, ker se zaveda, da odvisi zboljšanje prehrane delovne- ga ljudstva v velLki meri od živinoreje. Od živinoreje pa bomo imeli le takrat korist, če bo ona napredna t. j. da bomo imeli dovolj živine, ki bo tudi kvalitetno dobra. Ni doi^lj imeti samo mnogo glav živine v hlevih, ki pa je slaba, imeti moramo tudd dobro živino, cd katere bo možna odbira za pleme in za klanje. La- h,ko trdimo, da je glavna baza za dvig živinoreje dobra plemenska živina, ki nam bo dala za našo prehrano dovolj mesa, mleka, naši industriji pa dosti kož. Ljudska oblast polaga posebno po- kornost nakuipu primernih bikov ple- men j akov na ta način, da iste kupuje po svojih strokovnjakih in prispeva k nakupu. Seveda se glavna skrb po- sveča našemu socialističnemu sektorju, posebno našim delovnim zadrugam ter ekonomijam kmetijskih zadrug. Tako je v letošnjem letu prispeval okraj Celje-okolica za dvig naše živi- noreje skoraj pol miljona dinarjev. Uspem so vidni in lahko trdimo, da -mamo v naših KDZ kot n. pr. Marofu, Arji vasi, Vranskem in St. Petru že le- po plemensko živino. Tudi okrajna eko- nomija v Založah ne zaostaja, saj se je zadnji čas dvignila mlečnost krav za skoraj 20%. Lepo živino ima tudi ekonomija Vitanje. Je tudi nekaj slabih gospodarstev v državnem in zadružnem sektorju. Ne- katera trenutno še nimajo pogojev za dvig živinoreje (pomanjkanje dobrih hlevov, krme itd.), druge pa imajo pre- malomaren odnos do živinoreje, ker se upravni odbor in zadružniki premalo brigajo. So še člani zadrug, ki ne poj- mujejo,'da je imovina zadrug njihova last Tako n.pr. v KDZ 2usem ne naj- dejo toliko časa, da bi adaptirali že ob- stoječe hleve, ki bi bili na ta način naj- lepši zadružni hlevi v celjskem okra- ju. Nič boljša ni tudi KDZ Sv. Jedert, katere vodstvo keiže slab odnos do ži- vinoreje. Da je tudi primeren hlev važna stvar, se zavedajo zadružniki iz Arje vasi. Velike Pirešice in Dramelj, ki so že iz,gradili ali še gradijo mo- derne svinjake, kjer bo prostora za okoli 150 komadov svinj. Za dobro kakovost živine je važen pogoj tudi pasma. Pri nas prevladuje 90% Pomurska (sivopšenična) pasma goveje živine, ki je za naše razmere t. j. celjski okoliš najbolj primerna. Brez dobre krmske baze: to je dobrih trav- nikov, deteljišč, selaže tudi ni dobre živinoreje. Zaradi naprave selaže bo v kra%em v okraju praktičen te- čaj. Zaenkrat primanjkuje močnih kr- mil ter dražili kot otrobov in soli, kar se pozna posebno pri vzreji mlade ži- vine. Izgleda, da temu vprašanju me- rodajni krogi posvečajo premalo bri- ge, kajti z nekaj več dobre volje in za- laganja, bi dosegli v tem pogledu večje u;?pehe. Med kmeti-živinorejci so dobri in tu- di slaibi. Lahko pohvalimo znatno šte- vilo živinorejcev v K^O Vitanje, ki dosegajo plan vzreje živine ter virejajo doibro plemensko živino, posebno bikce. Dobri živinorejci so tudi v KLO Nova cerkev kot n. pr. tov. Goričan Kari ter KLO Rifnik, kot je n. pr. tov. Zdolšek Anton iz Podgorja in še mnogo d-ugih. So pa tudi živLnorejak vsa iskupnost. Dobri Šolski uspehi v Soiiavi v obmejnem paisu v Solčavi, bo ena najlepših šol ne samb v okraju, temveč bo tudi ena najlepših v Sloveniji, ko bo popolnoma dogjrajena. V šolskem letu 1949-50 je obiskovalo šolo 101 učen- cev in učenik. Najboljši je četrti razred, ki ima kar pet odličnjakov, 10 prav do- brih, 9 dobrih in 5 učencev z zadostnim uspehom. Slabega reda v razredu nima nihče. Prvi razred ima sicer 7 odličnja- kov, pač je v razredu še 6 takih, ki so dobiili slabe ocene. Drugi razred ima tri odličnjake in dva učenca s slabimi redi. Najslabši je tretji razred, ki ima samo enega odličnjaka in osem slabih učen- cev. Uspeh solčavske šole bi bil lahko mnogo boljši, če bi bila na razpolago vsaj še ena učiteljska moč. Učitelj Ivan Zupan je nastopil službo šele decembra lanskega leta in je njegova zasluga da uspehi niso slabši. Poleg vsega imajo še druge težave. Upravitelj ima pisarno kar v svoji sobi ker so šolsko pisamo zasedli v druge namene. Prvotno je bilo rečeno, da bo zasedena samo za en me- sec, vendar KLO dosedaj še ni poskrbel, da bi šolisko pisamo izpraznili in je ostalo vse pri starem. Posebne ugodnosti za pridelovalce hmelja pri obveznem odkupu in preskrbi v republiškom Uradnem listu št. 21 je objavljena odločba o ugodnostih za pri- delovalce hmelja pri obveznem odkupu in pri preskrbi z žitom ter krmo. Po tej odločbi se pridelovalcem hmelja, ki imajo svojo orno zemljo pretežno pod hmeljem, zniža obvezna oddaja vseh poljskih pri'deikov, in sicer tako, da se oddaja predpiše po najnižji normi, ve- Ijaanii za dotično območje in za posa- mezno vrsito pridelka. V posebnih .pri- merih, kot so na primer (preseganje plana setve hmelja, večje število dru- žinskih članov in ip)odO)bno) se lahko predpis obvezne oddaje poljskih pridel- kov zniža tudi pod najnižjo normo. Da je orna izemlja pretežno ipod hmeljem, se šteje, če je del ome površine zasajen z določenim številom sadik hmelja, kar je v odločbi predpisano v posebni raz- predelnici. Pri gospodarstvu s 3 hektar- ji ome zemlje mora biti zasajeno na primer najmanj 4800 sadik, kar da hmeljsko površino 107 arov ali 35.6 od- stotkov te ome površine. Odločbo o vi- šini obvezne oddaje poljskih pridelkov izda pristojni krajevni ljudski odbor, ki v vsaJcem posameznem iprimeru oce- ni pogoje za znižanje obvezne oddaje. Fri tem mora kot lastno potrošnjo upo- števati tudi količine, potrebne za pre- skrbo hmelj sldh obiralcev, in sicer na 1000 sadik 100 kg krompirja in 3 kg ma- sti. Pri predpisovanju obvezne oddaje mesa, ma^siti in drugih živalskih proiz- vodov morajo ljudski odbori upošte- vati, koliko je zaradi ornih površin pod hmeljem zmanjšana krmiska osno- va in v okviru postavljenih norm predpisati takim gosjpodarstvom oddajo po ustrezni nižji normi. Pridelovalci hmelja, ki dosežejo ali presežejo v omenjeni odločbi določeni odstotek hmeljne površine in ne pri- delajo na svojih gospodarstvih dovolj žita in koruze za prehrano svoje dm- žine, so upravičeni letno do nakupa 240 kg Žita in koruze po vezanih ce- nah na člana družine. Tistim pridelovalcem hmelja pa, ki bi. samolastno krčili hmeljne nasade, ali ki ne izpolnijo plana saditve hme- lja, ne pripadajo zgoraj omenjene ugodnosti. Lep kmečki praznik na Babnem pri Celju ^'reteklo nedeljo S'0 se pri močni sončni pripeki začele zbirati žanjice pred zad.ružnim domom v Babnem pri Celju, da se pomerijo pri žetvi. Pred zadružni dom prikoraka kolona kolek- tiva Vrtnarske šole v rdečih krilih. Pred njimi so peljali kosilni stroj. Dekleta so imela na prsih rdeče nageljne. Sme- jočih obrazov se ponudijo, da v tekmo- vanju pomagaijo zadružnikom. Zadruž- niki so ponudbo z veseljem sprejeli, kaj- ti po izikušnjah, ki so jih tekom leta nabrali, ko jim je primanjkovalo de- lovnih moči, so verjeli, da bodo tudi mladini kos. Izžrebali so številke. Najprej so začeli tekmovati kosilni stroji. Za njimi pa so se vneto trudili vezači. Boljšo organizacijo so pokazali fantje iz Vrtnarske šole, ki so tudi zma- gali. Za njimi se je na dani :znak sklonilo nad zlatorumeno pšenico, ki je povešala zrnja polno klasje k tlom, osemnaj:st žanjic. Nad 400 gledalcev je s pogledi spremljalo njihov sleherni gib. Ze v prvih minutah se je zadružnica Lipov- škova pomaknila znatno naprej in vztrajala do konca v vodstvu. Pičlo mi- nuto iza njo je požela svojih 150 kv. m pšenice Seslerjeva. Tudi 'Ostale niso mnogo kasneje položile zadnjih snopov požetega žita. Zelo požrtvovalna je bi- la Kocuvanova, ki se je že v začetku močno vrezala v prst in zdržala do konca. Najstarejša žanjica je bila 72 letna Marija Raj h, ki je kljub visokim letom pri dobrih močeh, še bolj pa je vztrajna in nepopustljiva. Mfiožica, med njo mnogo vidnih vodi- teljev oblasti irf organizacij, je vneto vzpodbujala tekmovalke. Po končanem delu so prejele nagrade najboljše žanjice. Prva med vsemi je bila Minka Lipovšek, druga je bila Seš- lerjeva, tretja Frančiška Dečman, četrta pa Frančiška Fekonja. Končno so tudi godci zaigrali več poskočnih, da se je neučakana mladina zavrtela v parih naokrog. V šoštanjski okolici je žetev v popolnem razmahu v Šoštanjskem okraju so ječmen že poželi. Le v višjih predelih, Solčavi, Lu- čah in še nekaterih krajih, žetev še traja. Na naj'boljši zadružni ekonomiji v okraju, v Družmirju je .biil ječmen sprva zelo slab. Ko so ga dvakrat posu- li z umetnim gnojilom, se je ipopravil in je med najboljšimi pridelki v Druž- mirju. Začetkom julija so na ekonomiji začeli žeti tudi ostala bela žiita. V višjih legah so začeli žeti tudi pše- nico. Ozimna žita oraz~ gubalo, kakor kapljica v morju. V vseh listih čitamo nove razpise za sprejem gojencev v kmetijiske šole, k: jiiih je kar lepo število in je vsestransko možna izbira, kakor po panogi kmetij- ske stroke, tako tudi po šoli. Mladini iz našega okraja, ki ima veselje do živi- noreje in se želi kvalificirati v tej stro- ki, priporočamo živinorejsko šolo v Sentjiurju pri Celju. One pa, ki jih ve- seli vrtnarstvo, pa vrtnarsko šolo v Medlogu pri Celju. Poleg teh dn ostalih kmetijskih šol, ki so bile ustanovljene po osvoboditvi, pa smo la^hko ponosni na našo prvo in najstarejšo kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Ta šola je posebno nam Štajercem zelo znana, kot najboljša splošna kme- tijska šola, kar ostane še tudi nadalje, čeravno bo letos v nji glavni predmet poljedelstvo. Vsako leto je večina go- jencev na tej šoli iz našega predela Štajerske. (V preteklem letniku jih je bilo največ iz Savinjske doline). Kjne- tijska šola na Grmu je prav lepo in na noA/o preurejena. Lepo opremljeni inter- nat je ločen, moški in ženski, učilnica velika in svetla. Učenci imajo možnost spoznati in izaičiti vse panoge kmetij- stva. Šola sama leži dobrih 10 mčnut iz mesta na zelo prijaznem, malo vzviše- nem prostoru. Na šoli so lepo razvite vse panoge kmetijstva: živinoreja s si- vopšeničnim dolenjskim govedom, svi- nj erej a z oplemenjeno nemško svinjo. Izrazito je razvito perutninarstvo v no- vih modemih kokošnjakih in sodobno čebelarstvo z več sto modemih panjev. Občudovanja je vredno vzorno urejeno vrtnarstvo, ki se razprostira južno od šolskega poslopja. Od ostailih strani pa so vse na okrog lepo vzgojeni sadov- njaki. Na polju vidimo njivske kultirre. ki jdh že od daleč ločimo, kajti pridelki so mnogo lepši od ostalih. Šola^ima tudi svojo drevesnico, trsnico, matičnjake za vzigojo raznih podlag itd. Najprijetnej- še je v jeseni v šolskih vinogradih na Trški gori in Smolenji vasi. Vsako leto pozdravlja trgatev sladkega in žlaht- nega grozdja, novodošle učence. V tem je le v par besedah naznačena raznolikost življenja dijaka kmetijske šole, ki se vsestransko in strokovno vzgaja v tvorca in graditelja nove so- cialistične vasi. Z novim šolskim letom postajajo kmetijske šole dvoletne, kjer imajo di- jaki vso oskrbo brezplačno. Sprejema se moška in ženska mladina, ki je kon- čala osnovnošolsko izobraz:bo. Po kon- čanem dvoletnem študiju pa ima v^k absolvent možn^ost prestopa v višjo kmetijsko šolo. Kmečka mladina, prijavi se v kmetij- ske šole, izkoristi priliko, ki se ti nudi v naši novi socialistični državi. Oboro- žuj se z iznanjem, ki je naše orožje bolj- še bodočnosti in napredka. Velik gozdni požar na Mozirski planini Neprevidnost in lahkomiselnost konjača Poličnika fe povzročila velikansko škodo Zaradi hude vročine, suše in tudi po krivdi prebivalstva, je prišlo zadnje ča- se do več gozdnih požarov. S tem je nastala velikanska škoda za našo sploš- no ljudsko lastnino. Zakon o zavaro- vanju gozdov dovolj jasno .pove, kdaj in kje je dovoljeno kurjenje. Najstrožje je prepovedano kurjenje ob gozdu, v gozdu, na polju ali pašniku v poletnem času. Kršitelj se po tem zakonu strogo kaznioje. Dolžnost vsakega posameznika je, da že začetni požar v gozdu takoj pogasi, če tega ne more sam, obvesti krajevni ljudski odbor ali ^postajo Ljud- ske milice, da ukrenejo vse potrebno. Vsak državljan mora v takem trenutku brez pomišljanja takoj priskočiti na po- moč. Mnogo požarov zakrivijo tudi izlet- niki, ki lahkomiselno odmetujejo ogor- ke cigaret ali celo kurijo v gozdu. Vsak posestnik, ki ima zemljišče ob železni- ški progi, naj očisti svoje zemljišče in naredi varovalne pasove, sicer je le- tina ogrožena po požaru, ki ga lahko povzroči iskra iz železniške lokomotive. Tudi otroci so povod marsikatere ne- sreče, zato naj starši stalno opozarjajo svoje otroke in jim ne puste ,igrati se z ognjem. To je važno predvsem sedaj, ko otroci nabirajo razna gozdna zelišča. Dovolj zgo\wen primer malomamega odnosa do ljudske lastnine kaže nasled- nje poročilo o požaru na Mozirski pla- nini. Pot skozi gozd Mozirske planine je strma tu in tam celo nevarna. Na obeh straneh grozijo globoiki prepadi in grape. »Salamenska vročina« se jezi tršat posestnik in priganja lenega vola. »Mrcina nerodna,« godmja nad volom, »kako ga je prevzela vročina, saj se mi bo še polomil,« se jez:i in godmja Tudi sam ni bil nič boljši. Od utruje- nosti in vročine so se mu kar noge za- pletale. Zatopljen v skrbi, kakšna bo letina, prepusti volu svobodo, da koraca, ka- kor se mu zljubi. Iz skrbi za bodoč- nost zdrami kmeta nenaden padec vo- la, ki drsi po skalovju v globino pre- pada. strah za vola požene voznika na rob prepada vendar ni več pomoči. Vol leži v prepadu in milo muka. Ni majhna stvar izigubiti debelega vola. Nemirno išče primemega izhoda, ven- dar zaman. Z žalostjo v srcu se poda proti domu. Jok žene privabi bližnje sosede. Že- na v joku pripoveduje zgodbo nesreč- nega vola. Hitro so pripravljeni po- magati in rešiti vola iz prepada. Po- dajo se v gozd, vendar prepozno. Vol je med tem časom poginil. Delo pre- puste konjaču Antonu Pohčnifcu iz Rečice ob Savinji. »Brihtna glaiva« je konjač. Kaj bi se miučil in vlekel vola iz prepada. »Zažgimo ga,« pravi in že privleče steklenico bencina. Vola po- lije z bencinom in zažge. Nič ne po- maga opozarjanje kmetov, ki so z njim. »Kaj me briga, tudi če vsa gmaj- na pogori,« se jezno obregne in na- daljuje svoj posel. Vol goiri. Gost dim se vaili iz prepada. Suha trava v bli- žini vola se vname in požar hlastno požira meter za metrom suhe trave in mlado igličasto drevje. »Saj smo ti pravili,« se jezijo kmetje nad konjačem. Požara ne morejo po- gasiti. Prisiljeni so, da pokličejo na pomoč tudi gasiilce. Pogorelo je pol hek- tara gozda. Neprevidnost gasilcev, vročina in su- ša povzroče ponoven požar. Debela plast odpadlih vej ter igličevja pri- kriva leglo ognja, ki se širi pod zem- ljo. Dne 5. juUjia ob 12. uri ponovno izbruhne z vso silo požar ki je bil mnogo večji od prvega. Veter pomaga požaru, da se vedno hitreje razširja ▼ vrhove iglavcev, ki se zibljejo v ve- tru, se lomijo in s pomočjo vetra za- žigajo nova Območja gozda tudi do 200 metrov daleč. Gasilci so bili prav hitro na mestu s pripravami za gašenje. Voda za gašenje tu ne pride v poštev. Krampi, lopate, sekire, žage, veje in drugo jim služi za gašenje. Čedalje več gasilcev stopa ognju v bran. Prišli so iz Mozirja, Šo- štanja, Maribora, Celja, Ljubljane, Slo- venj gradca, Mežice, Črne, Guštanja itd. Nad 1000 vojakov stopi med vrste ga- silcev, da pomagajo gasiti. Tudi ljud- stvo pomaga ter hiti reševati naše bo- gastvo — gozdove. Nad 3000 požrtvo- valnih gasilcev, vojakov in civilnega prebivalstva se bori s požarom. Požar besni in uničuje dragoceni les. Navzlic velikemu številu ljudi ognja ne morejo zadušiti. Prodira vse globlje v gozd. Žrtev ognja je postala celo pla- ninska koča na Mozirski planini. Vse je pogorelo. Komaj so rešili tri otroke, ki jih je upravnik doma pustil brez nad- zorstva. Najmanjše stvari niso rešili, največ po krivdi izletnikov, ki so bili tam na izletu. Izletniki so gledali samo na svojo prtljago, jo rešili iz koče in odšli v dolino, ne meneč se iza požar.« Iz Mozirja so z največjo težavo vozili ljudi na Planino, izletniki pa so brez- ^rbno odšli v Mozirje. Niti trohice čuta odgovomosti niso pokazali do ljudske lastnine. Plamen liže čedalje več iglavcev. Okrog 80 ha gozda je že pogorelo. Ogro- ženih je 200 ha proti Smrekovcu, za- radi vetra pa grozi nevamost še Smi- helu in Mozirju. V Šmihelu pri po- sestniku Kebru so izpraznili stanovanje in gospodarsko poslopje. Prebivalstvo, vojska in gasilci se brez počitka bore s požarom. Niti široke preseke ne pomagajo. Ogenj jih pre- skakuje in širi požar na vse strani. Ka- menje se vali po hribu skozi ogenj in vsakokrat potegne kopico gorečega igličevja za seboj. Reševalci so v stal- ni nevarnosti, da jih ogenj Obkoli. Štirideset gasilcev se je v četrtek pre- bijalo skozi 300 metrski pas gorečega gozda. Po težki borbi so naposled ušli ognju. Požrtvovalnost nekaterih je ve- lika, saj jim je obleka že skoraj dobe- sedno zigorela. Sanitetna ekipa je stalno na mestu in nudi vsakemu ponesrečencu takoj- šnjo pomoč. Tudi prehrano imajo dobro organizirano. Kuhinja stalno obratuje. Ni majhna stvar, nasititi nad 3000 ljudi. Za vodo skrbijo mladinci iz gozdarske šole Nazarje ter tečajniki fizkultimie šole Mozirje. Gasilce komaj sproti o- skr'bujejo z vodo. Za stalno zvezo z Mo- zirjem jim služi radijska oddajna po- staja. Do požarišča je treba eno uro ho- diti. Zato po radijskem oddajniku jav- ljajo v Mozirje vsalko spremembo ,od tu pa dalje, kamor je potrebno. Od časa do časa požar izbruhne z vso silo zdaij tu, zdaj tam. Ljudstvo se še vedno bori z njim. Ljudem je uspelo, da so požar s presekami že zelo omejili oziroma Obkolili. Največ dela jim daje- jo žareči panji in debla. Pogasiti je tre- ba posamezno vsak panj in ga okopati z zemljo. To je zelo napomo delo. Po- vršnost lahko povzroči ponoven požar. Dobro zastraženo pogorišče nemo kri- či v svet: »Neprevidnost in lahkomisel- nost konjača Poličnika je povzročila to opustošenje in velikansko škodo.« (Iz »Slov. p>oročevalca«) V Velenju so odprli Dom igre in dela Meseca junija so v bivši Zajčevi vili v Stari vasi pri Velenju odprli Dom iigro in dela. Poleg predstavnic AFŽ se je otvoritve udeležila tudi poverjenica za .-^dravstvio OLO Šoštanj tov. Justina Kavčič. Dom igre in dela je v bližini gozdička, na zelo lepem in ^mirnem kraju. V pri- tličju je jedilnica z majhnimi mizicami, pogmjenimi z belimi prtički in majh- nimi stolčki. Učilnica za otroke od 4—7 let starosti, velika dvorana, umivalnica, garderoba ter stranišče za otroke, ki je ločeno od stranišča za odrasle. V pr- vem nadstropju je tudi učilnica za otro- ke. Ima dva oddelka. Tu je tudi spal- nica, ki ima zaenkrat samo dve postelji. Bo pa v kratkem nameščenih 8 postelj. Spalnica je namenjena za otroke stari- šev, ki so ponoči v službi. Otroci imajo svoj dnevni red. Do 9. ure pridejo vsi otroci skupaj, nato ima- jo do 10. ure učno uro. Pri učnih urah se malčki učijo razne pesmice ,igrice itd. Ko učna ura mine, gredo na sprehod ali pa se igrajo na dvorišču. Po kosilu poležejo po ležalnih stolčkih za dve -uri. Nato je malica, nakar sledi prosta igra do 16. ure, ko gredo večji otroci sami domov, manjše otročičke pa pridejo iskat njihove mamice. Na dan otvoritve je bilo v Domu igre in dela 17 malčkov, naslednji dan pa že 26. Že dmgi- dan po otvoritvi so ŠU malaii v bližnji gozdiček nabirat bo- rovnice. Kako veseli in zadovoljni so se vrnili vsi črni od borovnic. Pa tudi na upravnico doma malčki niso pozabili. Prinesli so ji borovnic rekoč: »Mama, na borovnice, tudi za tebe smo jčh nabrali.« Matere, ki so čez dan zaposlene, so zadovoljne in vesele z Domom igre in dela. Nekatere so pred otvoritvijo dvo- mile v uspeh in so celo nasprotovale Domu igre in dela. Danes se zavedajo, da je Dom igre in dela koristna usta- nova, kjer dobivajo malčki v času nji- hove odsotnosti potrebno' vzgojo in oskrbo. Z zaupanjem gledajo velenjske matere na nadaljnji razvoj prepotrebne ustanove. V okraju Šoštanj bi bilo nujno trebno odpreti Dom igre in dela tudi v industrijskem kraju Nazarje. Predsednik OLO Šoštanj je sprejel najboljše ucence Ob zaključku šolskega leta je pred- sednik OLO in sekretar OK KPS tov. •Jože Marolt sprejel 26 najboljših pionir- iev in mladincev iz nižjih gimnazij, se- demletk in strokovnih šol. Najboljše učence so pozdravili tudi poverjenik za prosveto tovariš Vrečko in zastopnilc CK LMS iz Ljubljane. Svečanosti so se udeležili tudi vsi upraviteJji nižjih gim- nazij, sedemletk in strokovnih šol. Po kratkih nagovorih so bili pionirji nagrajeni s knjižnimi nagradami. Za nagrajence in za profesorski zbor se je gostiteljem zahvalil upravitelj nižje gimnazije iz Mozirja. Po razdelitvi nagrad je bila majhna kulturna prireditev. Sledilo je skupno kosilo, nakar so si vsi ogledali razstav® lokalne gospodarske dejavnosti. J^to ni. — Stev. 28. — Stran 3. »CELJSKI TEDNIK« Ob Detletnici Liudskeaa gledališča Tine Orel: Revija celjskih gledališčnikov sto in več let je izginilo v prahu ru- šečih se dob, odkar je Celje »pervokrat, Kar svet stoji, slovensko igro v svojim gledišu vidiilo.« Pet let pa je minulo odkar je zaživelo celjsko gledališče novo življenje. Novo zato, ker sta bila namen in naloga gle- dališča jasno določena, novo pa tudi zato, ker se je razvijalo v novih druž- benih pogojih. Ti pogoji so razhčne na- rave, različnega pomena in brez dvoma v mnogočem odločajo o razvoju gleda- lišča, kjer koli in kadar koli. Toda mi- mo vseh teh objektivnih pogojev je člo- vek tisti, ki je najvažnejši. Gledališki kolektiv, od prvega režiserja in prvega igralca do zadnjega statista in člana pomožnega osebja, je tisti, ki v prvi vrsti dviga ali niža umetniško raven gledališča. Spregovorim naj nekaj besed o celj- skem gledališkem kolektivu. Ni ravno sezona za časnikarske razgovore. Živi- mo v istem mestu, a če se ne srečujemo po potih, ki drže od opravka do oprav- ka, se tudi težko pogovorimo. Oni ka- cor mi hodimo v službo, na konference n seje, seveda tudi na sestanke in te- čaje; vsi pišemo, referate in slonimo lad statistikami; predavamo ali preda- anja poslušamo; diskutiramo ali pri isliusiji molčimo, da »deA^etim odgo- l^rimo«; vsi smo člani tega ali onega i-uštva, morda celo odborniki; vsi ži- 'imo za kuiltume in prosvetne dobrine, .oda žal, dnevno hodimo mimo svojih knjižnic, ali knjižnih poUc, ne da bi imen vsaj štiri do pet m- miru za po- govor — globoko v tresorju človeškega duha v mrgolenju ljubih, preljubih grafičnih znakov, ki jim pravimo črke. Tu je najprej senior, upravnik, reži- ser in igralec Fedor Gradišnik, ki je popustil službo E.skulapu in Merkurju ter se ves z vsemi svojimi življenjskimi in umetniškimi izkušnjami podal na strme, skalnate sem in tja še ne iz- krčegie stepe »celjskega« Pamasa. Vsi poznamo njegovo gledališko delo, ki traja že 40 let in več. Nikoli ga ni za- pustil sveti ogenj ki v njem obhkioje vrsto podob. Igral je celo vrsto vlog, med drugimi tudi Othella.-O njegovem Othellu še danes govore ljudje, da bi bil kos najmočnejšim poklicnim igral- cem. Slišal sem o njegovem literarnem delu, spomin j arn se ga izpred vojne kot politimega delavca v taboru, ki je zrušil Stojadinovičev režim, še bolj pa kot kulturnega človeka, »lepodušnega« bibliofila in ljubitelja umetnosti. Po osvoboditvi, ko se je vrnil iz pregnan- stva, je v celjskem gledališču zrežiral skoraj vsega Cankarja in v vseh pred- stavah tudi igral. Bil je Kantor. dr. Grozd, Konkordat...; režiral je Kraig- herjevo »Školjko« in v njej igral glav- no moško vlogo. Režiral je Kreftove »Celjske grofe« in »Kreature«. V »Celj- skih grofih« je igral Hermana, a kdo bi naš.teval. Kritika je povsod povdarila njegovo gledališko rutino in globoko razumevanje vlog. S svojim resnim oblikovanjem vlog je brezdvomno vpli- val na mlajše igralce. Pri Schillerju je pokazal, kako važna je skrbna izde- lanost majhnih vlog, kar se po navadi pri provincialnih gledališčih najtežje doseže. Brez Grobelnika si zadnjih pet let našega gledališča ne moremo misiliti. Vsi se ga še spominjamo kot Osipa v »Revizorju«, kjer je začel nekam ne- gotovo, potem pa od vloge do vloge ra- sel v solidnega karaktemega igralca. Njegov Martinek Sp^k, Sčtika, Šviligoj, Tresoglav, Miklov Marko in vrsta dru- gih pričajo o njegovem velikem obsegu, o njegovem študiju in o domiselnosti. Zadnji, največji uspeh je dosegel z Linhartom v »Kranjskih komedijantih.« Tu je pokazal vse svoje dobre strani; predvsem izredno izbrušen čut odgo- vornosti do teiksta, notranji sluh za be- sedo, igralsko kulturo, ki je nedvom- no rezultat resnega dela in ne samo talenta, ki se je našel na pravem mestu. Da urejuje Gledališki list, da je »rojen« žurnalist in da je zaposlen na trgovski šoli, to skoro ne smemo zapisati Kajti služba \xmetnosti terja neko osnovno zbranost. Grobelnik jo nadomešča z ju- rišem na svoje živce, ki so trenutno v najboljših letih. Naj vzdrže do konca! Mojster (Jolob se mi zdi kakor stari rimski bog Janus. En obraz ima obrnjen zdaj z veselo zdaj z žalostno masko v avditorij. To je Golob igralec. Drug obraz pa ima z eno samo — skrbno — masko obrnjen v naša podjetja, ki se v njih delajo kulise. Kot igralec že delj časa ni nastopil, vsi pa se spomi- njamo njegovih vlog, njegovega soč- nega patosa, ki vre iz njega s sonor- nim, zavidanja vrednim basom. Golob predstavlja lep kos predvojnega in po- \'Ojnega gledališkega življenja, zdaj pa ima pred seboj specialno odgovornost: kako v-TOOstaviti ali vsaj zajamčiti po- klicnemu gledališču tehnične objek+e. Z obema nogama stoji v gledališču Zorko, ki ga poznamo kot režiserja dn igralca. Kot igralec je sodeloval v raz- ličnih manjših in srednjih vlogah in povsod razodeval resnično prizadeva- nje za premišljen igralski izraz. Kot režiser je nastopil s Shawom in Pu- covo, kar je oboje težko, a je dosegel zadovoljiv uspeh. Zadnje leto je imel priložnost študirati režijo v Ljubljani pri režiserjih SNG Žižku in dr. Gavelli. Močan igralec je Mirnik. Odlikuje ga izvirnost in vestnost, s katero oblikuje razilične značaje. Kljub veliki poslovni zaposlenosti je v gledališču zmerom na mestu. Vesten gledališki delavec je Kotnik, ki je nastopal zadnja leta v vrsti manjših vlog, pomagal pa je tudi pri organizacijskih zadevah gledališča. Med mlajšimi igralci je najvidnejši Gombač. Zrasel je iz mitingov, kjer je presenetil z bleščečo, občuteno recita- cijo, nato pa se je uveljavil v Kadivcu, v Davorinu, s profesorjem v Težki uri, v Ferdinandu in v drugih vlogah. On je brez dvoma talent, ki ne sme opustiti gledališikega študija in upajmo, da ga ne bo, saj z odliko dovršuje višjo ve- černo gimnazijo. Med igralkama omenimo Sadarjevo ;in Golobovo, s katerima je združeno predvojno celjsko gledališče. Sadarjeva ima največ predstav za seboj. Ima vi- soko igralsko kulturo pa tudi trden re- žiserski prijem. Po vojni v gledališču z režijo ni nastopila, pač pa budi veselje do odra pri naših najmlajših. Golobova po vojni žal ni dosti nastopala, je pa v Grudnovki pokazala svoje odlične igralske sposobnosti. Enako lahko re- čemo o Frecetovi, ki je do nedavna na- stopala skoro v vseh pomembnejših predstavah v našem gledališču. Poseb- no uspele so njene komične vloge. Kot funkcionarju Ljudske prosvete v Celju, ji je pripadla častna naloga, organizi- rati profesionalno gledaLiš.če. Častna pa težka in odgovorna! Med mlajšimi igralkami je umetniško najmočnejša Bogdana Vrečkova, ki je z vsemi svo- jimi vlogami žela pri publiki in kritiki nedelj eno priznanje. Niso to vsi, na katerih sloni življenje našega gledališča. Tu so še marljivi in solidni igralci kakor Švegl, skoraj ne- nadomestljivi Sede j, pa temperamentna Zora Cervinkova, Smrečnik, Burdych in drugi. Se mnogo jih je, ki jih občin- stvo še manj vidi kot te, ki sem jdh omenil. Vsi bi zaslužili, da bi se jih sponmil ob jubileju. Saj je pri gleda- lišču toliko skritega, od nikoder uva- ževanega dela, kakor pri mailokateiri drugi človeški dejavnosti. Pa saj ni čudno: v teatru je treba oživljati ne samo mrtve osebe, marveč ves njihov življenjski okvir. In vrsta tistih, ki po- sredujejo to oživljanje, se ne prikaže ne na odru, ne kje drugod. Prav zato pa je treiba za gledailišče posebnega ra- zumevanja. Gledališke izkušnje in elan našega koleMiva moremo zaslediti tudi na šte- vilnih stalnih sindikalnih in dnigih odrih širom naše ožje domovine, kamor so ga prenesU naši bivši člani, ki so baš v celjskem gledališču ali svojo gle- dališko pot nastopili, ali pa so se v nje- govem krogu prav razživeli. Najvidnejšo vlogo ima in največ uspe- hov žanje režiser Jože Tomažič, sedaj režiser v jeseniškem gledališču. Vrsti uspelih režij v Celju, je dodal vrsto Črnomeljskih za časa njegovega krajšega zadrževanja v Črnomlju in končno vr- sto jeseniških, med kateriani 'beleži tudi režijo »Romea in Juilije«. Režiser našega »Revizorja« in »Tri- glavske bajke« Milan Stante dela na ljubljanskih sindikalnih odrih, pred- vsem pa ga Akademija za igralsko u- metnost šteje med najboljše slušatelje. V igralslki skupini SKUD »Tine Ro- žanc« se nahajata naša bivša sodelavca Mario Subic in Slavko Blagotinšek, ki sta se izkazala zlasti v Golievem »Jur- oku«, Subic pa zadnji čas še posebej s samostojno režijo Kozakovega »Profe- sorja Klepca« v MKUD »Vinko Košak« na ljubljanski Delovodski šoU. Kakor poroča IjubljMiska kritika, mu je režija zadovoljivo uspela. Daljše razmišljanje o tovariših in to- varišicah, ki so delali med nami, osve- žuje še vprašanje, kaj delajo drugi, na primer Velušček, Cigoj, Cuk in še kdo? Ce delajo vsaj toliko, kolikor so za svoje stvaritve na celjskem odru, jih lahko zavidamo vsakemu odru. Kadar se veselimo uspehov njih, ki so nas zapustili, a ostali naši, pa ob- jokujemo igralca, ki ga pogrešamo že tri leta, pokojnega Stanka Perca, — in ga bomo pogrešali vedno. (Iz »Gled. lista«) FEDOR GRADIŠNIK upravnik gledališča, režiser in igralec GUSTAV GROBELNIK - tajnik gledališča in igralec Svečana seja v mestnem odboru Ljudske prosvete Koncem junija je bila svečana seja MO LP v čast celjskemu gledališkemu kolektivu, ki je z letošnjo sezono za- ključil pet let svojega obstoja in delo- vanja. Seji je poleg igralskega, uprav- nega in tehničnega osebja Ljudskega gledališča prisostvovalo zastopstvo Mestnega komiteta Partije in lO MLO. Uvodoma je spregovoril poverjenik za prosveto in kulturo, direktor Celjske tii^kame tov. Riko Presinger. Med dru- gim je dejal, da je Ljudsko gledališče požrtvovalno gradilo na pogojih, ki jih je ustvarila naša velika narodnoosvobo- dilna borba ter s svojimi Ijudsko-pro- STvetnimi in umetniškimi uspehi pripe- ljalo gledališče na prag poklicnega gle- dališča v Celju. Delovni človek naše socialistične domovine, je dejal, mora biti. kulturno razgledan; velik pripo- moček k temu napredku je odrska de- javnost, pri katera ima v Celju prvi delež baš Celjsko gledališče. Ena naj- večjih potreb in pogojev nadaljnega uspešnega dela je poleg osebne požr- tvovalnosti, obnovitev gledališkega po- slopja. Izrazil je upanje, da bo skoro prevladal interes do visoiko razvite gle- dališke kulture, ki mu bo uspelo uspo- sobiti ta kulturni hram. Nato je povzel besedo tajnik Ljudske- ga gledališča prof. Gustav Grobelnik in podal analizo svojega delovanja od njegovih začetkov do danes, ko zaklju- čuje 'SVojih prvih pet let novega živ- ljenja v katerem je razvilo tako aktiv- nost in doseglo tako umetniško zmog- ljivost, da ga naša oficielna kulturno- prosvetna statistika že nekaj let sem uvršča med naših danes 56 stalnih gle- dališč. Navajajoč iDotek in pomen po- edinih sezon, je povdaril; da posamez- ni uspehi celjskega gledališča ne te- melje le na sposobnosti in voljnosti igralnega kolektiva, marveč tadi iz- ven njega — na materialni podpori na- še ljudske oblasti, ki se je v naj izdat- nejši meri pojavila vprav letošnjo se- zono. Tudi tu so se razsodnost in uvi- devnost ter pozitivno razpoloženje do gledališke imietnosti, enemu izmed naj- va^ejših vzgojnih činiteljev sociali- stičnega človeka, umaknili diktatorskim alternativam »ali — ali« in neinteli- gentnemu podcenjevanju in zapostav- ljanju gledališkega dela. Po izrečeni zahvali za to pomoč, pri čemur naj bo vsakomur v priznanje zavest, da je tre- ba za gledališče posebnega, nevsakda- njega razumevanja in znanja, je spre- govoril predsednik MO LP gimnaziijski direktor Aškerc. Govoril je o pomenu gledališkega dela, nato pa navajajoč organizacijske in umetniške zasluge najstarejših rednih članov Ljudskega gledališče, razdelil med nje prizna- nja in pohvale v obliOd lepih diplom. Priznanja so prejeli gledališki uprav- nik Mr. Fedor Gradišnik, tajnik Gu- stav Grobelnik. režiser Tone Zorko. teh- nični vodja Golob Kari, dalje bivši re- žiser Jože Tomažiič ter člani Sedej Av- gust, Gombač Branko, Švegl Štefan in članice Angelca Sadarjeva, Tilka Sve- telškova, Marica Frecetova in Bogdana Vrečkova; pohvale oa so prejeli E-^^^een Budrych, Mimik Franc. Kotnik Bogo +er Ana Golobova in Zora Cervinkova. Posebne denarne nagrade za svoje do- sedaj nepriznano delo na ljudsko-.pro- pvetnem področju so prejeli še Zorko T^one, Gustav Grobelnik starejši in Bogdana Vrečkova. Za izkazano počastitev se ie ^^hvalil upravnik tov. Mr. Fedor Gradišnik z zagotovilom, da bo ljudsko gledališče pod pogoii poklicnega gladaliišča še vztrajnejše in uspešnejše nadaljevalo s svojim poslanstvom pri izgradnji in bogatenju socialistične kulture. Po seji je bilo Ljudsko gledaEšče po- vabljeno na večerjo, ki je bila v intimnem in prisrčnem sestanku Ijud- sko-prosvetnih delavcev. Tako je Ljud- sko gledališče zaključilo svojo peto se- zono, ne brez trdne zavesti velike umetniške odgovomosti in močnega kultiulmo-umetniškega obeležja, ki ga bo moralo imeti v svojih novih sezo- nah. Razstava celjskega gledališča ob petletnici Za petletnico Ljudskega gledališča v Celju, so gledališčniki razstavili v treh izložbenih oknih Okrajnega magazina uspehe svojega dela v slikah in pisani besedi. Pisati še enkrat o tem, kar so storili celjski odrski delavci od osvo- boditve, ko je s celjskega odra zopet zazvenela ljubljena materinščina, bi bilo menda že preveč, saj so že drugi o tem dosti govorih in napisali. Vsak, ki obrne po^ed v razstavna okna in če le od daleč sluti kako ogrom- ne napore zahteva gledališko delo, bo moral pomisliti, da je ta razstava ven- darle preveč skromna. Ne mislim iskati skromnosti z estetskega stališča, kajti s te plati je razstava dobra in ji ni nič očitati. Zajec skromnosti tiči v čisto drugačnem grmu. Povprečen gledalec z zanimanjem po- gleda vse slike igralcev, režiserjev, dra- maturgov in pomožnega osebja. Marsi- koga zamika .pK>gled na kostume, kulise, skice scenarij itd., vendar si pri vsem tem človek ne more ustvariti pogleda na ogromno delo, ki je v zvezi s temi uspehi. Gledališki list je sicer prinesel malo več številk, ki govorijo o prizade- vanju celjskih gledališčnikov. V izložbi pa sta samo dva grafikona. Eden beleži število predstav, a drugi število obisko- valcev v teh letih. Ce pa bi na primer v izložbo postavili grafikone, ki bi pri- kazovali. koliko prostovoljnih ur so igralci žrtvovali pri vajah^ da celo pri težaških delih na odru, ne da bi za to prejeli en sam belič, potem bi se vsak ljubitelj gledališke umetnosti še bolj hvaležno ozrl na obraze, ki gledajo z iz)ložbenih oken. Koliko noči so oni žrt- vovali, ko so celjski publiki pripravljali duševno hrano. Mar ne bi bilo zanimivo videti, koliko novih talentov je odkril naš celjski oder? Bilo bi treba povedati koliko celjskih igralcev je na akademi- jah za igralsko umetnost. Ne bi bilo preveč reči tudi o tem, da so tisti igral- ci in režiserji, ki so nas zapustili, v novih krajih kjer službujejo nadaljevali delo na žrtveniku boginje Talije. Mar nebi bilo prav pokazati tudi ostale na- pore in zapreke, ki so jih gledališčniki morali prebresti. Vse to bi še bolj dvig- nilo celjske gledališčnike, ki so izpol- nili pravo ipionirski misijo v celjskem kulturnem življenju, v še svetlejšo luč. Nič hudega, če bi potem gledalec sam prišel do spoznanja, da profesionali- zacija Ljudskega gledališča v Celju ni bila nikakšna mecenska zasluga kogar- koli v Celju, temveč v nebo vpijoča potreba kultumega razvoja, ki bi po-, stala, če ji nebi zadostili, Celjanom v sramoto. Toliko torej o preveliki skromnosti, če skromnost lahko imenujemo greh, da ne bo morda nekdo mislil, da so gle- dališčniki sprejeli venec slave v mehkih blazinah, obkroženi od darežljivih me- cenov. Kar se truda in žrtev tiče, celj- ski gledališčniki včasih niso biM na bolj- šem od potujočih komedijantov, razlika je bila le ta, da smo jim Celjani bili vedno hvaležni dn jim bomo naprej dolžni zahvale, za trud ravno v teh pre- teklih petih letih, ko so se komaj, ko- maj dograbili do svetle titule poklic- nega gledališča. I. K. Trmo mu Je zmojol... »No Jože, stopi malo po vasi in na- prosi babnice, da nam bodo prišle po- magat žet. Vsaj za dva dni prosi vsako. Da ne boš pozabil stopiti v Gorice, tiste košarice bodo še menda najrajši prišle,« je naročal tršati Grčar svojemu sinu tisto nedeljo popoldan, ko je na njivi ugotovil da je pšenica godna za srp. Jože se ni obotavljal. Oblekel je snaž- no belo srajco, mimogrede vtrgal rdeč nagel na vrtu Jn si ga vtaknil v gumb- nico. Zvižgaje je stopil po vasi. Imelo ga je, da bi koj stopil k Tržanovim in poprosil Francko naj pride žet, ker njo bi najraje videl med dekleti na njiv.. Pa se je branil tega in stopil najprej drugam, ker je vedel, da bi se pri Tr- žanovih preveč zamudil. Ko je prihajal nazaj z Goric, je bil precej slabe volje. Nikjer ni dobil nobene žanjice, le dva fanta sta se mu ponudila za vezanje snopov. Ženske so že dopoldan obljubile pomoč tistim, ki so jih že kar pri maši ustavili. Nič več ni bil razigrane volje, ko je med Tržanovimi sadovnjaki sto- pal proti hiši. Skrbelo ga je, da mu bo tudi Francka odrekla. Potem 'bo pa kaj klavrna žetev pri nas, je menil. Stari Tržan mu je prineserdomačega ® Goric in ga pobaral, kaj ga je prineslo, ko se -^o resno drži. Jože se je skoraj bal kaj reči, .pa je raje po ovinkih pri- hajal z besedo na dan. »Mimo vaše pšenice sem šel maloprej. Se ni zrela.« »Kajpak da ni. Misliš, da pri nas tako hitro zori v tisti dolini in še navkreber je povrhu. Vam je lahko, v ravnem jo imate in pred nosom. Zdi se mi da bo- ste vašo morali kar spodrezati?« je od- vrnil Tržan. »Saj... zaradi tega sem tudi prišel. Francko sem prišel prosit.« Tržan se je malo zamislil, ko pa je videl kako se fantu iskrijo oči ia je za- slutil, da bi Jože Francko še posebno rad med žanjice, je pokimal: »Sicer ji dela doma nikoli ne zmanjka. Pa se bo že utrgala za kak dan ah dva.« Jože si je oddahnil in videč, da je svoje poslanstvo ugodno izpolnil, je obrnil pogovor drugam: »Vroče je letos.« »To pa to, kar žge.« »Zemlja je žejna. Kako bi prav prišlo malo dežja.« Govoriila sta še o tem in onem. Za nekaj časa je prisedla tudi Francka in Jože si je nazaj grede zažvižgal veselo pesem od veselja, da bo brhka soseda ves dan blizu njega. Grčar pa ni bil tako vesel kot njegov mladi sin, ko mu je ta povedal kako je opravil. Najraje bi mu zabrusil, da se mu ni šlo za nikogar drugega kot za Francko, pa je raje molčal. Zvečer pri večerji je jezavo brundal: »Kako naj požanjemo, če ni žanjig Saj s tremi srpi ne bomo niti teden dni gotovi. Boš pa ti Jože letos tudi za srp prijel.« Jožetu se to ni dopadlo. Saj srp ni za moške roke. Veselil se je žetve, pa ne srpa. Druga leta je hodil za žanjicami. Za petimi je sproti vezal snop je. Letos pa mu oče hoče vtakniti srp v roke kot kaki babnici. Zmajal je z glavo. »Glej ga. se ti upira,« se je zadirčno obregnili Grčar. »Kaj moramo res žeti s srpi?« je za- tegnil Jože. »Kako pa. Jo boš mar s sekiro sekal?« »Saj bi jo tudi lahko pokosili.« »Kaj? S koso nad pšenico bi šel. Pri naši hiši so doslej kose klepah samo za travo. Pšenice se kosci niso dotaknili. Kaj le misliš. So ti spet na kakem se- stanku nasuld soU na možgane. Poglej ga no, učil ibi me rad. No s takimi novo- tarijami me ne boš ugnal, negodnik. Prej me boš spravil, da bom šel v hlev in pomolzel bika, kot i)a da bi pšenico kosil. Kar iz glave si zbij te neumnosti.« se je kregal Grčar, da je bil kar rdeč v obraz, ker ga je jezilo, da ga sin hoče nečesa naučiti. Tisti večer nista več spregovorila. Jo- že se je nekaj časa premetaval po senu in se jezil, da ga je oče tako nahrul. Slednjič je zamahnil z roko po zraku kot da klati vsiljivega komarja. »Saj ne bom jaz kriv če ne požanje- mo,« je izabrundal, se obrnil na drugo stran in zaspal. Ko je Jože že zdavnaj dreto vlekel na kozolcu, Grčar še vedno ni mogel spati. Skrbelo ga je kako bodo poželi. Drugi dan navsezgodaj sta prišla oba fanta in Francka. Nič ni pomagalo, tudi Jože je moral vzeti srp v roke in šli so. Vročina je bila taka, da jim je kar lilo po telesu. Jožeta je kmalu zabolel hr- bet, ker ni bil navajen sklonjene drže. Pa tudi vse bolj zaostajal je. Jezilo ga je, da ibi se najraje razpočil. Zdelo se mu je, da se mu vsi posmihajo. Pa tudi Grčar je nemirno hodil po stmišču za žanjicami in vezal snopje. Na tihem se je jezil na žanjice, češ da prepočasi ža- njejo, čeprav je vedel, da je na teh nji- vah imel včasih po deset žanjic. S skrb- jo je otipaval klasje še stoječe pšenice, ki ga ni zazibala niti najmanjša sapica. Zdelo se mu je, da pšenica poka v kla- sju, tako vroče je bilo. Marsikateri klas se mu je vsipal, ko se ga je dotaknil s trdimi prsti. Ko je zvonilo poldan, se je komaj kaj poznalo na njivi. Pšenica pa je sproti prezorevala. Začel je računati. Ce bo šlo tako počasi naprej, potem bo- do želi najmanj štiri dni. Toda če bo vse dni tako vroče, bodo spravjjali prazno slamo v kozolec. Popoldan skoraj ni bilo mogoče spra- viti besede iz Grčarja. Nevoščljivo je pogledoval čez polja na Tratnikove njive, kjer se je kar gnetlo žanjic. Na lihem je klel babnice, ki so šle namesto na njegovo, na sosedovo njivo. Zvečer, ko je v cerkvi zvon oznanjal počitek, so šli k večerji. Grčar je hitro posrebal par žlic in že je vstal od mize. Jože je začuden in s skrbjo zrl za njim: »Kaj je očetu?« je vprašala Franca. »Žetev jih skrbi. Pšenica je prezrela« je menil Jože. Tedaj se je oglasil pod kozolcem kle- pec. Jože se je nasmehnil in šel k ko- zolcu. Grčar se ni zmenil za sina. Delal je dalje in med delom je rekel: »Reci fantoma, naj jutri sigumo pri- deta. Bosta vezala. Pa tudi Francki red, da je še prošena. Jutri bomo kosili.« je dejal trdo in pogledal v nebo, kot da bi se bal jeze svojih umrlih prednikov, da je on prvi njihovega rodu, ki bo šel s koso nad pšenico. »CELJSKI TEDNIK« Leto in. — Stev. 28. — Stran 4 Več kontrole nad lokalnim gospodarstvom Kontrola nad iposilovanjem v lokalnem gospodarshai je v okraju Celje-okoUca zelo slaba. Okrajni revizijski apara-t je še prešibek, da bi lahko obvladal ve- liko področje, krajevni ljudski odibori, ki imajo podjetja in ustanove tik pred nosom, pa se bore malo brigajo zanje. Objavili bomo samo nekaj primerov, ki so jih odkriiM okrajni revizorji na te- renu. Gostinsko podjetje »Nova pošta« v KLO Rimske Toplice, je bilo vse dosilej brez vsakršne kontrole s strani ljudske oblasti. Pod-etie je ustanovljeno v letu 1947. Vse do leta 1949 v podjetju niso vodili mjaterialne knoige. Blagajniška knjiga, v katero so ibeležili le denarni promet brez obrazložitve ostalega po- slovanja, je bilo vse kar so mogh po- kazati tc^arišem iz okraja. Poslovodji Majcenu so se deMle na- grade na podlagi neuradnih dokumen- tov, kot je nepodpisan nalog za izplači- čilo v znesku 30.000 din. Ko so ugotovili, ob neki ;priliki, da ima podejtje dobiček, so ves znesek nresežka 18.000 din iz- plačali poslovodji. Vse kaže, da se je na stavbi bivše privatne gostilne spre- menila samo napisna deska, poslovanje pa je ostalo še naprej dobičkonosno za posameznika, kot nekoč. Poslovodja je spretno skrival svojo špekulacijo z vpi- sovanjem izdatkov, ki jih .poletje ni bilo dolžno plačevati. V letu 1948 je poslovanje prevzel Marjan Kogovšek. On je sicer vpeljal knjigo nabave, vendar je knjižil prodajo kakor je sam hotel ali kakor je ukazal knjigovodji. Poslovodja je sam nosil denar v žepoi in nakupoval na prostem trgu, da je laže manipuliral. V nasled- njem letu je bilo v podjetju poneverje- no 340.000 dinarjev. Verjetno bo na- daljnja preiskava ugotovila še več takih sleparij^ saj je blago vskladišču bilo- brez evidence. KLO je črpal in dobič- ka podjetja večije vsote, čeprav je to nepravilno, saj ima svoj odobren račun za izdatke izvenproračunskih sredstev. Vsekakor uslužbenci premalo ali pa no- čejo poznati gospodarjih predpisov in navodil. Podoben primer zmešnjave so revi- zorji odkrili v »Ljudski gostilni Vognik«. V času kontrole je material v skladišču ležal nevpisan. Na vsak način je treba reči, da se takih zmešnjav radi poslu- žujejo oni, ki bi radi zlorabljali držav- no imetje, ki je last ljudstva. Pmjega grada pi'oti Smartnem oh Paki ,leži kakih 20 minuit od Mozirja kraj Lubija s tovamoj" kjer izdelujejo zemeljske barve. Nekaj kilometrov naprej leži kraj. Letuš z_ dru- gim obratom za izdelovanje zemeljskih, linskih in fasadnih barv. Material iz katerega izdelujejo barve kopljejo v okolici Mozirja, v Dobrav- Ijah, Kokarju, Gorenju in Slatinah. V Gorenj ah sta stalno zaposlena dva ru- darja, Mohorko Martin in Mrzelak Fr., ki mesečno nakopljeta do tri vagone rude. Kopanje rude je zelo težavno, ker morata rudarja vrtati in razstreljevaii hrib, če hočeta priti do prave rude. Pro- drla sta že 80 nI v notranjost. Zlasti te- žavno je izkopavanje rude v času de- ževja, ko voda zalije rov. Nakopljeno rudo o^dvažajo na obrat v Ljubijo. Tu rudo predelujejo. Najprej jo posušijo v glino, katero nato s po- sebnimi drobilci zmeljejo v prah. Prah pride nato v kemično predelavo. Tu se začenja proces, ki traja 6 dni. Zdrob- ljeni rudi primešajo vode in razne ke- mične sestavine, barve in lim. Ko je ta proces gotov, vso zmes ponovno posu- še in zmeljejo. Pri predelavi barv se najbolj odliku- jejo: Rižner Franc, Znidar Ivan, Vincenc France, Cretnik Avgust in Urbane Pe- ter. Rižner Franc je v tem ohratu za- poslen že 39 let, v stroki za izdelavo barv pa je že 45 let. Star je 69 let ter mu je vodstvo podjetja kot strokov- njaku izaupalo mesto obratovodje v od- delku za barve. France, Cretnik in Ur- bane so mlinarji in tekmujejo med se- boj. Zato oresegajo mesečno normo za 3 do 5%, Na obratu v Lubiji izdelujejo tudi specialne barve . za slikarstvo in ple- skarstvo. To delo izahteva strokovnjaka, ki dobro pozna ves proces. Posebne zasluge zaradi strokovnih nasveitov ima tov. Goričar Bruno. Pred vojno je to- varna razpošiljala barve v inozemstvo, predvsem v Avstrijo, na Madžarsko in v Italiijo .danes pa rabimo te barve do- ma. Na obratu v Letušu je najboljši mli- nar Alojz Breznik, ki melje kar na treh kamnih. Na dan zmelje povprečno 1000 kg barve. Nekega dne je zmlel Celo 1400 kg. Tu se odlikuje tudi mladinec Miha Hanžič, imenovan »črni mlinar«, ker dela na bobnu za mletje črne b^r- ve. Dnevno namelje po 400 kg, namlel pa je že v enem dnevu tudi 450 kg. Namleto barvo Hanžič tudi siproti pa- kira, medtem ko je mladinec ki je delal pred njim, namlel dnevno le 150 do 250 kg bairve in je ni pakiral. Sestavni del tovarne v Ljubi ji je so- dama, kjer izdelujejo vso embalažo za tovarno. Pri tem delu se najbolj odli- kujejo Karel Javornik, France Jus in Anton Grabner. K obratu Letuš spada tudi žaga, kl reže les za komunalne potrebe, kakor tudi za lastne, zlasti za samokolnice. Obrat v Ljubiji pa ima tudi kolamo, v kateri izdelujejo samokolnice raizličnih velikosti. Tu sta najmarljivejša delavca braita Pergerja in Anton Zapuš^, ki stalno presegajo normo za 10%. V obeh obratih dela tudi 18 žensk. Od lani se je proizvodnja dvignila za 40% Če bi posvečali več pozornosti delovni disciplini, z)lasti v obratu Ljub i ji, bi bili uspehi še večji. F. L. PREVORSKA BALADA Predsednik KLO-ja Prevorje, je rejs- da brihtna glava, pije rad še raje jej in rad čez košnjo se zmrdava. Če zliimek ga v urad prinese, mu gvišno z žepa vsakukrait, gleda kak zelenkin vrat. Odbornikom tud ni do žeje, se pjani majejo na seji, delajo razrez za vinu, bejlo moko in mesu, pa včasih glih za dlako manjka, da se fejst ne »zarufaju«. Kdaj se seja doug zavlejče, siromak žejni ne zdrži; v faruži ma dosti sreče, zmiraj ga kak štuc dubi. 2e dost je sli- šat blii obejitu, od sprejd postaulenih ljudi, da se občnskemu očetu spet kakšne denarje dodeli, ker dones tešk je na tem svejti, sej ta prežlahtna trtna kri, še v farovžu brez dnarja ni. Pa ta odrajtnga mesa, pa krumpirja in masti mu hude dejlajo skrbi. Pa tuh- ta kak bi vun speljal, da bi mejn ku drugi dau. Pa si takle plan postau: Tri prasce bom duma zaklal, lejtu ima do- sti dni, če dam kej drugam, zame ni. — Takih cajtov se še nismo vžil, odkar smo se osvobodil. Pa kuk naj bulš bo za hudirja — če mamo vouka pa pa- stirja. BELA VRANA V ŠTORAH . Mod umazanimi, raztrganimi in s ka- samsko barvo pobarvanimi hišami se je v Storah kar nenadoma pojavila »bela vrana«. Poslopje krajevnega ljud- skega odbora je namreč dobilo tako ob- liko, barvo in zunanji izgled, kakršno mora res imeti stavba v kateri je sedež najvišjega krajevnega obdastnega fo- ruma. Dobra in hvalevredna je bila ta zamji sel. Kakor je tudi razveseljiva novi- ca, da bodo preuredili in polepšali tudi šolo. Nekaj smisla za lepoto in za okus bi moral imeti vsakdo. Zunanji izgled na- ših naselij, zlasti industrijskih, bo mo- ral postati nov, lepši, prijaznejši, zlasti tudi za to, ker to delo ne zahteva po- sebnih invraticij in tu^di ne posebnih težav, temveč le nekoliko več volje. Zelo lepo bi bilo ,če bi zgledu Kra- jevnega odtoora v Storah sledila tudi Železarna in še enkrat uredila vse hiše, ki so njena last in ji v sedanjem izgledu niti najmanj niso v ponos in ne tvorijo harmonične cellote z novim naseljem iz- nad tovarne. Okus.in lep ter prijeten izgled je eno — umazanija je pa čisto nekaj drugega. ograje razmaknite se ... Maham jo v četrtek zvečer iz Celja proti Teharjem. Pred mostom zagle- dam, da se vali po cesti fcblak prahu. V oblaku sem zaslutil avtomobil, ki z bliskovito brzino vozi nasproti. Čeprav vajen take divje vožnje naših šofer- jev, sem se vendarle umaknil za »pan- cer«, kakor pravijo protitankovskim betonskim zaprekam, ki so ostale še od okupacije. Tedaj pa: — Tresk — bum in kratek človeški krik. K sreči se premočna mo- stna ograja ni hotela umakniti, da bi vozač lahko poiskusil svojo spretnost tudi pri vožnji po Voglajni. V trenut- ku, ko sem spoznal, da sem se sam re- šil nevarnosti, me obide čut samarijan- ske dolžnosti.. Skočim, da pomagam ponesrečencu. No ponesrečenec mi je olajšal delo. Iz vozila brez luči, D j epa številka 3232 se izmota vozač, kateremu so se usta kar razlezla od' smeha in zadovoljstva, da ise mu je posreičilo razibiiti državni avtomobil. Neki tovariš je opozoril vozača, naj nikar ne dela tako z državnim imetjem. Vozač pa po vsej priliki ni bil razpo- ložen za poslušanje pridige. Zadri se je: »Kaj pa briga. Saj ga ne boste vi popravljali!« Medtem se je nabralo na kraju ne- sreče več ljudi, ki so se zgražali nad tem človekom, ki noče raziimeti, da so tudi v tem avtomobilu številni žulji naših delovnih ljudi. Priporočljivo bi bilo, da notranji odsek pouči vozača Djepa številka 3232, kako je treba vo- ziti. Zene v Šoštanjskem okraju so zaključile volitve v šoštanjskem okraju je 67 vaških odborov AF2. Do nedelje 25. jimija so žene po vseh vaških odborih zaključile z volitvami v vaške odbore. V Šaleški dolini je bila največja udeležba žen na volišču v Belih vodah, kjer se je voli- tev udeležilo 95% vseh žen. Na dan vo- litev so žene v Belih vodah odprle tudi materindco posvetovalnico. Tudi v Šoštanju je bila udeležba na volitvah dobra. Volitev se je udeležilo 95% vseh žena. Zene so izvolile 12 od- bornic. Dotoro so potekale vohtve tudi v Cirkovicah in v Plešivcu, najslabše pa v Zgomjiih in Spodnjih Ravnah. Najboljša udeležba pri volitvah v Zgornji Savinjski dolini je bila v Na- zarju. Tudi v Lučah je toil uspeh vo- litev dober. NOVICICE Z JOZEFOVEGA HRIBA NOSECE ŽENE IN INVALIDI IMAJO PREDNOST To je v redu in prav. Ni pa v redu in prav, da tisti, katerim se daje pred- nost, to prednost izrabljajo na škodo ostalih. Pred mesnico št. 5 je bil v so- boto primer, da je priš.la neka noseča, ki je svoje meso imela že v torbici, vze- la svoji prijateljici nakaznice in ji ku- pila meso. Da je to pri ostalih, ki so čakale pred mesnico že več ur povzro- čilo nezadovoljstvo, je jasno. — Na trgti se od časa do časa prodaja krompir. Dolga vrsta žen čaka, da bi dobile ne- kaj kilogramov krompirja. Pa vedno se pojavijo ene in iste noseče in eni in isti invalidi, ki imajo »prednost« in si na- bavijo, kar potrebujejo, za ostale pa do- stikrat ne ostane ničesar, povzroča pa kritiko in razburjanie. Pričakovali bi, da bi tisti, in tiste, ki imajo »prednost'< imeli vsaj malo obzira do svojih soto- varišic. Kdo je odgovoren? V Cesta na grad št. 22 je v četrtek popoldne od kapi za- deta umrla šivilja Elizabeta Mastnak. Pri Pogrebnem zavodu so svojci takoj vse uredili zaradi prevoza mrliča na Blagovno. Toda prevoz se je kljub_ur- gencam izvršil šele v soboto popoldne v poznih urah. Medtem je vimrla ležala brez krste v že razkrajaj očem stanju na postelji. Zamisilite si vročino tistih dni in v hiši večje število otrok. Za to zakasnitev odgovornega je treba pokli- cati na oidgovor! Kaj ljudem vse prav pride. Okrog Jo- žef ovega hriiba je cesta Večna pot. Na več mestih so položeni. odtočni kanaii^ ki so zaprti z železnimi mrežami vde- lanimi v beton. Eno teh mrež je nekdo izruval iz betona in jo odnesel. — Ob tej cesti je pod cerkvijo gozdič zasajen s posebno vrsto hrasta. V zadnjem ča- su je več teh hrastov prav ob cesti po- polnoma polomljenih. Tudi mlade Upe pri Jožefovi cerkvi so polomili, vkljUb izdanemu opominu, da naj se pri nabi- ranju lipovega cvetja ne lomi drevje. Ugotovljeno je, da povzročajo največ škode na nasadih otroci prebivalcev samostana, spodaj ob cesti pa otroci iz Selc. Stariši se opozarjajo, da pazijo na svoje otroke, sicer bodo za povzročeno- škodo odigovarjali sami. FI Z KULTURA MEDSEBOJNO STRELSKO TEKMOVANJE CELJE : KOPER dne 9. in 10. julija 1950 Preteklo nedeljo je ekipa celjskih strelcev, sestavljena iz več strelskih družin, bila po- vabljena v Koper na medmestno tekmovanje. Obširno poročilo o vtisih, ki so jih odnesli strelci iz sončne Primorske bomo poročali v drugi številke našega časopisa. Tokrat obja- vimo samo rezultate: Posamezno: Skočir Zvonka, Celje, 86 točk; Zankoveč Štefanija, Koper, 54; Pavlič Vlasta, Celje, 52-; Orel Irma, Koper, 42 točk itd. Člani vojaške puške na 1200 m, plavajoče tarče Celje 354 točk, Koper 286 točk Posamezniki: Mušič Ljuban, Koper, 94 točk; Gradišar Avgust, Celje, 85 točk; Markovič Rajko, Ce- lje, 83 točk; Kosec Franc, Celje, 78 točk itd. Mladinci vojaška puška na 150 m, plavajoče tarče Koper 253 točk, Celje 217 točk Posamezniki: Markežič Jadran, Koper, 96 točk; Taržan Polde, Celje, 93 točk; škrinjar Joško, Koper, 82 točk; Jurjavec Stanko, Celje, 81 točk itd. Skupaj je celjska ekipa premagala strelce iz Kopra za 49 krogov. Pričakujemo ponovno srečanje obeh ekip v kratkem pri nas v Celju. Slovensko mladinsko prvenstvo KLADIVAR : KAMNIK 10:1 (6:0) Celjski mladinci so preteklo nedeljo napra- vili 3 svojo, več kot odlično igro, veliko presenečenje, ko so premagali precej ostre- ga nasprotnika v Kamniku z velikim rezul- tatom. Kakor smo bili z mladinci Kladivarja v tekmi z Rudarjem zadovoljni, tako smo bili to pot spet nanje ponosni, saj so dostojno reprezentirali celjski nogomet Grajati pa mo- ramo njih, da ne pokažejo v vseh enake po- žrtvovalnosti ter znanje. Ako bi naša mladi- na igrala s takim požrtvovanjem kot je to pokazala v tekmah proti Rudarju ter Kam- niku, potem bi brez dvoma uspehi privedli naše mladinsko moštvo na vrh tabele sloven- skega mladinskega prvenstva. Tako pa nepo- trebni porazi v Murski Soboti ter proti Slo- vanu v Celju niso nikakor v priznanje mla- dincem Kladivarja. Potek tekme je pokazal, da je bilo moštvo Kladivarja daleko boljše moštvo, kakor nje- gov nasprotnik, ki se je izkazal z zelo ostro igro. Gostje so igrali tehnično odlično ter že v prvem polčasu zabili šest golov, kateri so bili plod lepih kombinacij. V drugem pol- času se je serija nadaljevala ,toda domači- nom je uspelo doseči vsaj častni gol. Mo- štvo Kladivarja je igralo kot celota odlično, posebno mladi Belcer, ki je dal izvrstno partijo. Strelci Kladivarja so bili Mahkovec 3, Marinček 3 in Mauer 4 gole. OBJAVE DELITEV MLEKA MDF se vrši od 17. julija 1950 dalje za otroke v starosti od dveh do sedmih let in za šolo- obvezne otroke (pa samo do konca šolskih počitnic) v sledečih mlekarnah: Mlekarna Tomšičev trg za I. četrt in Breg, Mlekarna Stanetova ulica 18 za II. četrt. Mlekarna Vodnikova ulica za III. četrt. Mlekarna čuden, Mariborska cesta, za Ga- berje. Mlekarna' kamen, Sp. Hudinja, za Sp. in Zg. Hudinjo. Mlekarna Videnšek, čret, za čret. Mlekarna Konfidente, Zavodna, za Zavodno. Mlekarna Jarh Albert, za Dolgo polje in Novo vas. Mlekarna Brišnik, Skalna klet, za Jožefov hrib. Ekonomija Lava, za teren Lavo. Delitev mleka se vrši od 10. do 12. ure do- poldne. IV. četrt, Zagrad, Pečovnik in Medlog pa deli mleko še dalje v dosedanjih svojih lo- kalih. kmeCka komisija pri sekreta- riatu of za teren cret priredi v nedeljo dne 16. t. m. popoldne ob 15. uri zabavo z godbo in plesom na vrtnih prostorih zadružnega člana tov. Mihelaka. Zabava je namenjena pro- slavi obletnice ustanovitve Kmetijsko delovne zadruge v Cretu ter se bo njen čisti prihod uporabil za ukrepitev re- zervnega sklada ter socialnega fonda. Za pijačo in jedačo je dobro preskrb- ljeno. Vabljeni vsi! razpis Komite za turizem in gostinstvo pri vladi LRS Ljubljana, WoLfova ulica št. S-II, nas je s svojim dopisom št. 1199 od dne 3. julija 19'50 obvestil, da se 'bo vr- šil vpis v nižjo gostinsko šolo, za kar bodo točna navodila objavljena v pri- hodnjih dneh v »Ljudski pravici«, »Slo- venskem poročevalcu« in »Kmečkem glasu«. Interesenti naj se prijavijo na Upra- vi za turizem in gostinstvo OLO Celje- okolica z vsemi zahtevnimi dokumenti, kateri bodo potrebni za vpis v isto šolo. Podrobna navodila bodo objavljena v dnevnem časopisju. Uprava za turizem in gostinstvo OLO Celje-okolica I Uprava industrijske kovinarske šole Litostroj razpisuje nateCaj za vpis učencev v prvi letnik v šolskem letu 1950-51 iz naslednjih strok: 20 učencev strojno-ključavničarske stroke, 10 učencev strugarske stroke, 20 učencev livarske stroke in 10 učen- cev modelno-mizarske stroke. Vpis se vrši do 15. julija 1950 v upra- vi šole soba št. 39.. Pogoji za vpis so naslednji: 1. Starost od 14 do vključno 16 leL 2. Uspešno dovršena nižja gimnazija z malo maturo oziroma dovršena sedem- letka ter učenci z dobrim učnim uspe- hom, z dvema razredoma gimnazije ali šest razredov osnovne šole. Sprejem se bo vršil izključno na pod- lagi sprejenmega izpita. Sprejemni iz- piti se bodo vršili v dneh od 4. do 9. septembra 1950. Pri vpisu priložijo učenci: 1. Prošnjo Icolkovano z 10 din, v ka- teri naznačijo stroko, v kateri se žele izučiti. 2. Rojstni list. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Kandidat, kateri ne prihaja direkt- no iz šole, predloži še potrdilo MLO oziroma KLO, kje se je nahajal od končne šole. 5. Vprašalno pdlo, katera mora biti lasntoročno izpolnjena. 6. Obveza staršev, oziroma varuha, da bo po končanem šolanju ostal v službi Litostroja ali enem izmed podje- tij ministrstva težke industrije najmanj 5 let. Potrebne tiskovine se dobe v upravi šole. Šolanje traja tri leta. Sol a ima svoj internat s popolno oskrbo gojencev. Vse podroibne informacije se dobijo v upravi šole. Uprava IKS Litostroj žensko kolo, zelene barve št. S 135695, tov. štev. 62746, znamke Diamant, se je zgubilo v soboto dne 2. t. m. od gostilne Širše do Celja Poštenega najditelja naprošam, naj ga vrne proti nagradi pri gostilni Širše, Ložnica. Kupim dobro ohranjen radio ali si istega iz- posodim. Naslov v upravi. Prodam bakreni skoraj nov kompletni kotel za kuhanje žganja. Naslov v upravi. Izgubila sem dne 7. ali 8. t. m. 8 ključev. Najditelja prosim, da jih vrne v župnišče. Od 11. do 12. julija sem izgubil v Celju de- narnico z vsemi dokumenti na ime Jeraa Zdravko, Kajuhov dijaški dom. Najditelja prosim, da mi vrne dokumente, denarnico in denar pa naj obdrži. Prodam dobro ohranjeno žensko kolo znam- ko Diamant. Naslov v upravi. Našel sem zlato žensko zapestno uro v Can- karjevi ulici. Dobi se pri direktorju LIP-a v Celju. štiricevni radioaparat zamenjam za pisalni stroj.' Naslov v uredniš^u^____ KINO METROPOL od 15. julija do 31. julija zaprto. KINO LDARNIK VELENJE od 15. do 16. julija »To ljudstvo bo živelo«, jug. film od 19. do 20 julija: »Poslednji tabor«, sov. film KINO ŽALEC od 15. dol6. julija »Bela so osamljena jadra«, sov. film od 19. do 20 julija »Moja draga Klementina«, amer. film Letni kino v Celju Kar veselje je pogledati na tovariše in tovarišice iz uprave kino podjetja, ki se dan za dnem trudijo na dvorišču kina »Dom«, da bi izpolnili izadano ob- vezo, da bodo namreč še v teku tega meseca uredili letni kino. Uspeli bodo, ker imajo izredno voljo .in ne odnehajo niiti malo. Ze na vse zgodaj so na delu, na nikogar se ne ozirajo, samo delajo, zidajo, gradijo, izdelujejo instalacijo in izvršujejo vsa pripravljalna dela samo, da bo čimprej gotovo. V kratkem bo končan, o čemur se bodo lahko prepri- čali gledalci kino predstav sami, ko se jim ne bo treba več kuhati v zatohli, zaprti dvorani. Zelo lepo in razveseljivo je to pri- zadevanje zlasti, če na driigi strani po- gledamo in ugotovimo, da je v Celju iz znanih aii neznanih vzrokov, udarni- ško delo popolnoma zamrlo. Samoini- ciativa je eden od važnih predpogojev za izvajanje vseh nalog in ravno tega v Celju občutno manjka. Vsi čakajo, da bo od nekod prišel nalog, povelje, navodilo ali nekaj podobnega pa da bodo začeli. Manjka elana, ki je v 1945 in 1946 letu bil gonilna sila za udarni- ško in druga dela. Podrtije v Zidanškovi ulici, ob pos:lopju OLO in drugod nas iz dneva v dan opozarjajo, da nismo izvršili nekaj osnovnega. Samo par pro- stovoljnih ur dnevno in bi že zdavnaj odstranili vse sledove okupacije, ki so nam danes samo v sramoto. Potrebno bo poiskati vzroke in jih odstraniti ter Celjane že enkrat zbuditi iz letargičnega spanja in malodušja, ki ga ne more odstraniti v teh vročih oo- letnih dnevih, niti črno penasta Savinja. zaključek kosnje v šoštanj- skem okraju Povsod v okraju že končujejo s košnjo. Edinole v Kmečko obdelovalni zadrugi Mozirje nalogi še niso bili kos, vsled pomanjkanja delovnih moči. Na pomoč so jim priskočili uslužbenci Kmetijske- ga poverjeništva OLO Šoštanj. Sindikalna grupa poverjeništva za kmetijstvo na oikraju je organizirala v začetku julija tekmo koscev in grabljic v Logarjevi dolini pri Solčavi in na se- lekcij ski postaji v Belih vodah. Med prvimi so zaključili košnjo na ekonomija v Družmirju, ki ima 8 ha travnikov. Košnjo so končali en dan pred določenim rokom. Ogroženih po- vršin v okraju ni. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Telefon 7 — Celje. Titov trg 1 — Tiska Celj^a tiskarna