Kmečki delavec. y Slovenskl llberalcl iii delavstvo. Glasilo J, S, Z., ,,Naša Mo6", piše: Da slovenski liberalci aiso bili nikdar prijatelji delavstva, o tem govori zgodovina liberalnih dejaaj. Se vselej, kadarkoli so liberalci kje zahtevali izboljšanja in so morda malo odloSaeje nastopili za svoje zahteve, takoj je stal za ajih hrbtom liberalai valpet s paplrnatim bi6em zani6evanja in sramotenja. Kolikokrat je bilo delavstvo tar6a liberalnega prijateljstva. Kaj vse se je v liberalnih listih pisalo o delavstvu in se ma hotelo škodovati. * 50 let pri enem gospodarju. V ob6ini Wohlsdorf pri Wettmannsstattenu na Srednjem Stajerskera ftluži pri kmet. Thor dekla Cecilija Obenaus neprenehoma od 1. 1803, torej celih 50 let kot dekla. Zvesta služabnica je bila že trikrat obdarjena z lepimi darili za svoje zvesto in vzgledno službovanje. Letos ji je c. kr. namestništvo v Gradcu podelilo 6astno kolajno za 501et.no zvestobo, Pridni dekli se kolajna posebno Tepo podaja. Zeleti bi bilo, da bi tudi slovenske del:le jiosnemale svojo nemško tovarišico v "\Volilsdorfu in bi tako dolgo zvesto slažile svojim gospodarjem, da bi so tudi ajim podarile e.nake kolajne. y Kmečki mladinl v svarllo. Pred kratkim je poro6al ,,Slovenski Gospodar" o strašni nesre6i v rndniku Kardi! na Angleškem. O nesre6i piše nek delavski list slede6e: ,,Druga6e tako zaposleni brzo- jav priaaša iz Londoaa le še po6asao vest, da ai prav aobeaega upanja ve6, da bi izmed 359 še pogrešanib. radarjev bilo mogoee iz glavne jame spraviti še kakega živega na dan. Zdi se, da igra ogeaj z reševalci naravaost strašao igro. Komaj aa eaem kraju ugasne, že izbruhae zopet kje dragje, včasih pa celo z ve6jo silo kakor preje. Obapno skušajo reševalci enkrat iz enega, drugič iz dragega koaca prodreti v usodopolai zapadni rov, dasi ne vedo, koliko 6asa bi rabili, predno bi jialeteli aa zakopaae tovariše. Nekega reševalca je podirajo6e se tramovje ubilo, toda navzlic prete6i nevarnosti so delali reševalci z levjim pogumom, nadčloveškim naporom in vstrajnostjo, Gori pa so v globoki t:hoti 6akale velike množice svojcev na aspelie reševalnega dela. Samo tuintam prekine aenaravno tihoto blazen krik kake mlade žeae, ki potem v stoterih ženskili srcih najde bolestea odmev. Obupai jok ia stok se kakor grozna obtožba dviga proti aebesom, aa kar sledi zopet strašna tihota. Tukaj kri6i aeka uboga mati: ,,'Moram priti do svojega siaa", tam zopet se vrže neki kakor smrt bledi faat aa reševalca, ki je ves 6rn ravaokar prišel iz jarne ia ga vpraša: ,,Ali ste bili v Mafekingu? Moj o6e je v Mafekingu!" (Mafeking je ime delu zasutega rova. ,,Ali ste bili v Pretoriji?", tarna neka revna deklica, ,,moj brat je tam". Reševalec brez vsake besede pa le odmajuje z glavo, da ni bil. Kardiiški lordmajor je sprožil deaarao zbirko za ostale po ritdarjih, ki so v jami ,,Uaiverzal" prišli ob življelije. O' geaj še razsaja. Da bi prišli strašliemu jamskemu požaru v okom, so aapeliali od vodaega nabiralnika 3 cevi, ki me6ejo velikanske množice vode v jamo. Menjajoč se partije reševalcev'pnhajajo iz jame 6rai kakor sam premog in skrajao iz6rpani. Da se zopet okrepijo, dobivajo vro6o kavo ia toplo lirajio, aa kar jih v avtomobilih vozijo v bitrem tempu po okolici, da dobe ajihova plneia va-se^ zopet potrebno zra6no kislino." — Tako je življeaje onih, ki zapastijo nesmiselao svoj rodai mirai dom ia hitijo v tujino. y Slovenski delavci, posuemajtei Avstrijski nemški krš6aasko misle6i delavci imajo močne orgaaizacije. V strokovni nemški zvezi zaAvstrijo je združenih 82.000 delavcev, v nestrokovnih draštvih pa 46.000. Mo6aa armada 128.000 krš6ansko mislečih mož! Vsak neaspeh delavstva je dobil satansko zadovoljni odmev v tem 6asopisju. Ako si ogledamo dobo boja za splošno in eaako volilno pravico, tedaj opazimo liberalce vedno v nasprotajočib. vrstah, V državnem zbora je b:l liberalni zastopnik mssta Ljubljane najliujši nasprotnik volilne preosnove. V kranjskem deželnern zborn je morala tedanja katoliško-aarodaa straaka ve6 let aastopati celo z obštrukcijo za izpremembo in razširjenje volilaega reda, nasproti združenim in zvezanim slovenskim liberalcem ter Nemcem, ki so imeli tedaj vefiino v tej zbornici. Liberaleo ai hotel ai6esar slišati o volilni pravici delavstva. Istotako ai ukreail prav ni6 za razširjenje volilne pravice slovenski liberalni ob6inski zastop mesta Ljabljane, dasi so bili vsi zastopniki slovenski liberalci. Da so dobili tudi delavci v kranjski deželi volilno pravico za deželni zbor, če tudi omejeno, se imajo zahvaliti res demokratičai Slovenski Ljudski Stranki. Istotako se nam je priborila po tej stranki kljub vsem odporom liberalcev volilna pravica v občinah. S tem. se je dalo delavskemu stanu priznanje upravnih pravic v deželi kakor v obSini. Obenem pa tudi opravi6enost po sploSni in enaki volilni pravici za deželni zbor in občiaske odbore. Hinavski liberalci, ki so delavski stan povsod poniževali, se hoCejo sedaj tema stanu laskati, da bi tako za svoje politifine namene dobili kolikor mogo6e glasov. V deželnem zboru zahtevajo splošno volilno pravioo samo zato, ker vedo, da to brez dovoljenja veleposestva ni mogoSe. S tem po svoji navadi larbajo javnost. Ustanoviti hočejo tadi .— strmite ljadje božji — delavsko organizacijo. Kakšno, najbrže še sami dobro ne vedo. Pred 3 tedai so jim priŠli vLjubljano na pomoc tržaški socialno-demokrati6ni odpadniki. Bi6, ki tepe ob vsaki priliki delavski stan med Slovenci, delavstvo ne bo poljabovalo. Par — Bog se jih usmili — daševnih rev6kov pa za delavstvo ne pomeni nič. Pošteao slovensko delavstvo se popolaoma zaveda škodljivosti liberalizma in ne6e biti ž njim v nobeni stiki. Tistirn, ki nain odrekajo v resnih trenotkih naše pravice, ki nas ob vsaki priliki zasmehujejo in zani6ujejo, delavcl ae moremo in ne smemo verjeti, ako no6emo biti osleparjeni. Zato pa ni6 z liberalci in proč od soeialne demokracije! Mi slovenski krš6anski delavci imamo lastno krepko organizacijo J. S. Z., na katero smo po njenih uspehih lahko ponosni in katere se oklepamo s prepriSanjem, da je edino pravo resno delavsko zavetiš6e. Nobeden resen ia raisleč delavec ne more biti liberalec in dajati pod nož mesarjem delavskega stanu svoj vrat. y Podraženje žlvil v Sev. Ameriki. Iz štatistike (seznama) delavskega urada v Wašingtonu jo razvidno, kako naraš6ajo v Ameriki cene živilom. V zadnjih 10. letih so se cene živil zvišale od 19—118%. Statistika je bila vzeta 15. aprila t. 1. v 39 indnstnjskih mestih. Primerjava te štatistvke s štatistiko iz desetletja 1890—1899 pokaže slede6e odstotno zvišanjo cen: Govedina 81*6%, svinjina za pe6i 118, slanina 112'9, gnjat 78*1, zabela 66'8, kuretina 79*7, moka 27'2, jajca 26'4, surovo maslo 61'3, mleko 39'2. Gena sladkorja se je znižala za 7'3%. Od 1. aprila 1912 do 1. aprila 1913 so odstotne cene tako-le poskočile: Govedina 16*6%, slanina 17'2, zabela 14'6, sarovo maslo 8'7, svinjina za pe6i 17'5, gnjat 14'7, knretina 9'8, mleko 4'9. Cena premogu se je zviSala y zadnjih 10. letih za 7'%7— In vendar Še siijo naSi ljadje 6rez luža.