vpisujemo abonma v Trstu
novost 07/0 8
redi A, K in T
nadnapisi
vitalijanskemjeziku. brezplačna tel. št. 800 214 302
vpisujemo abonma v Gorici
anrišld lirad 0481 547051 gonski urad 340 8624701
pokrovitelj goriške sezo
center
POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo!
Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje«
i- št.26359	Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S
Primorski
NEDELJA, 4. NOVEMBRA 2007
Št. 261 (19.044) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
V boju za oblast le dva favorita
Rado Gruden
Na Hrvaškem se je včeraj uradno začela volilna kampanja za parlamentarne volitve, ki bodo 25. novembra. Favorita sta samo dva, in sicer Socialdemokratska stranka (SDP) novega leaderja hrvaške levice Zorana Milanovica in Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) premi-erja Iva Sanaderja, pri čemer naj bi imel rahlo prednost SDP. Obe stranki naj bi po javnomnenjskih anketah dobili po približno 30 odstotkov glasov, kar pomeni, da bodo za ostale na razpolago samo drobtinice. Po drugi strani pa to pomeni, da bo zmagovalec izredno težko sestavil stabilno vlado, ki bo sposobna Hrvaško brez pretresov popeljati v EU in v Nato.
Zato se vztrajno pojavljajo glasovi, da bi lahko v nacionalnem interesu prišlo do velike koalicije med »rdečim« SDP in »črnim« HDZ. Mi-lanovic, ki obljublja nov veter, in Sa-nader, ki upa na še en mandat, to možnost zanikata, vendar pa je treba počakati na izide, ki bodo na najboljši način pokazali, kakšne koalicije so možne.
Nova hrvaška vlada bo morala tudi dokazati resnično evropsko usmerjenost. V volilni kampanji se še lahko razume, da vse stranke vztrajajo pri enostranski razglasitvi hrvaške ekološke ribolovne cone v Jadranu s 1. januarjem 2008, toda zmagovalec bo moral nato najti pravo ravnotežje med pričakovanji Evrope, ki takim potezam nasprotuje, in nacionalističnim delom domače javnosti, ki ne vidi dlje od svojega nosu. Od tega, v kolikšni meri bo novemu pre-mierju to uspelo, je tudi odvisno, ali bo hrvaško približevanje EU dobilo dodaten pospešek, ali pa bo morda zašlo na strmino, ki zna to približevanje močno upočasniti.
BOLJUNEC - Šestdesetletnica postavitve spomenika padlim v NOB
Vklenjena svoboda je klicala na pomoč
Pri organizaciji proslave so pomemben delež imeli mladi
Dolinska županja Fulvia Premolin je v svojem posegu obnovila zgodovinske dogodke druge svetovne vojne
kroma
BOLJUNEC - Nad boljunškim spomenikom je včeraj plapolala velika belo-modro-rdeča trobojnica z rdečo zvezdo. Ob njej italijanska, na tretjem drogu pa rdeča. Z rdečimi zastavi je bila okrašena tudi vaška Gorica in bližnje ulice: Boljunec je v praznični preobleki sprejel udeležence spominske svečanosti ob šestdesetletnici spomenika žrtvam osvobodilne borbe. Osrednja govornica boljunske proslave je bila županja Občine Dolina Fulvia Premo lin. Na rod no o svo bo dil ni boj je označila za »najveličastnejši dogodek naše polpretekle zgodovine« in se s hvaležnostjo zahvalila bivšim borcem, ki so pogumno prisluhnili klicu Osvobodilne fronte. »V trenutku ste pozabili na vse osebne želje in načrte, na komaj prebujene ljubezni in mladostne sanje, kaj ti na po moč je kli cala vkle nje na svo -bo da.«
Na 4. strani
Trst: ob sv. Justu škof Ravignani tudi o aktualnih vprašanjih
Na 6. strani
Vzhodni Kras: potreba po vzdrževalnih delih
Na 8. strani
Prihodnje leto nov južni vhod v Gorico
Na 12. strani
Uskladili katastrsko podlago med Gorico in Novo Gorico
Na 13. strani
PAKISTAN - Ukinitev ustavnega reda
Mušaraf razglasil izredne razmere
La Combustibile s.r.i.
1BST - DONIJO 30 TEL 040.820331 - 010252
ISLAMABAD - Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je včeraj v državi razglasil izredne razmere, začasno ukinil ustavo, zamenjal predsednika ustavnega sodišča in mo bi li zi ral voj sko. Za ukrep se je od lo čil pred ključ no raz sod bo vr -hovnega sodišča o zakonitosti svoje zmage na predsedniških volitvah 6. oktobra, pa tudi zato, ker v državi narašča nasilje islamskih skraj-nežev. Režim v Islamabadu je v več mestih blokiral oddajanje zasebnih televizijskih postaj, v prestolnici pa tudi telefonske povezave. Paravo-jaške enote in policija so obkolile
poslopje vrhovnega sodišča.
V svetu so se z zaskrbljenostjo odzvali na uvedbo izrednih razmer v Pakistanu, Benazir Buto pa je napovedala svojo vrnitev v domovino. Evropska komisija je izrazila željo po »hitri vrnitvi demokracije« v Pakistan, medtem ko so ZDA Mušarafa pozvale, naj se drži svoje obljube, da bo sestopil s položaja vodje vojske in za januar sklical parlamentarne volitve. Ameriška državna sekretarka Con-doleezza Rice je Mušarafovo odločitev označila za »zelo obžalovanja vredno«.
Audi GOSPODARSKA VOZILA

GUSTIN
sne
Pooblaščena Mehanična Delavnica in Avtokaroserija
OBRTNA CONA ZGONIK Ul. Proseška Postaja, 29/a
ZGONIK (TS) Tel. 040.225343 • Fax 040.2529507 e-mail:
assistenza@gustin.autogerma.it
2
Nedelja, 4. novembra 2007
dnevne novice
/
IMIGRACIJA - Potrjene obtožbe za morica Giovanne Reggiani
Zadnje slovo v znamenju pravice in proti nestrpnosti
Barakarsko naselje Romov pri postaji Tor di Quinto zravnano z zemljo
RIM - »Ni prav, ni prav. Zakaj, zakaj?« To so bile edine besede, ki jih je na pogrebu svoje žene Giovanne Reggiani v baziliki Kristusa Kralja v rimski mestni četrti Pra-to včeraj dopoldne izrekel Giovanni Gumi-ero. Skozi vso pogrebno svečanost, ki je potekala po evangeličanskem in katoliškem obredu, ker je bila Reggianijeva valdeške veroizpovedi, njen mož pa katoliške, je Gu-miero držal v roki rdečo vrtnico, ki jo je na koncu položil na krsto. Ob strani so mu bili kolegi, častniki vojaške mornarice, pogreba pa so se udeležili tudi predstavniki institucij in politike, med njimi notranji minister Giuliano Amato, rimski župan Walter Veltroni, nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga ter opozicijska politična voditelja Gianfranco Fini in Pirferdi-nando Casini.
Pogreb je v dogovoru z družino po-kojnice, umrle za posledicami krutega napada s strani 24-letnega romunskega Roma, in z vojaško mornarico organizirala rimska občinska uprava, ki je za včerajšnji dan razglasila mestno žalovanje. Cerkev, v kateri je bil pogreb, ni bila dostopna za televizijske kamere, med katerimi so bile tudi tri televizijske ekipe iz Romunije. Pogreb je nasplošno potekal v mirnem in civilnem ozračju, čeprav je bilo tudi nekaj izoliranih verbalnih napadov na Romune in na rimskega župana. Valdeški pastor Antonio Adamo in kaplan vojaške mornarice Pat-rizio Benvenuti, ki sta skupaj vodila pogrebni obred, sta vernike pozvala k boju proti zlu, saj se zlo premaga z dobrim. »Zagotoviti pravico za smrt Giovanne pomeni omogočiti bolj humano življenje ljudem, ki živijo pod istim nebom,« je dejal Adamo, medtem ko je Benvenuti posvarilpred netolerantnostjo, ki nima nobenega opravka s pravico.
S sodnega vidika je umor Giovanne Reggiani pojasnjen in potrjene obtožbe na račun romunskega državljana Nicolaeja Romulusa Mailata. Taje sicer na petkovem zaslišanju zanikal obtožbo umora, priznal paje, daje žensko napadel z namenom, da bi ji ukradel torbico. Kljub potrditvi previdnostnega zapora se preiskava nadaljuje, ker ni izključeno, daje imel Mailat pri svojem zločinu pomočnike.
Romskega naselja v rimskem predmestju Tor di Quinto, v katerem je v zadnjih mesecih s približno 60 sodržavljani živel Mailat, od včeraj ni več. Delavci pooblaščenega podjetja so namreč po nalogu mestne uprave zasilni kamp v bližini železniške postaje zravnali z zemljo, odpeljali odpadke in tako počistili celotno območje. Podobno se je zgodilo tudi z nekaterimi drugimi barakarskimi naselji ob Tiberi.
Romskega kampa pri postaji Tor di Quinto v predmestju Rima od včeraj ni več; spodaj Giovanni Gumiero med pogrebom svoje žene v baziliki Kristus Kralj
ansa
BUKAREŠTA
Italija naj ustavi rasiste
RIM - Italijanska vlada mora narediti vse, kar je v njeni moči, da se »ksenofobna dejanja«, kot je bil napad na tri Romune na nekem rimskem parkirišču, ne bodo več ponavljala. Poziv je včeraj objavilo romunsko veleposlaništvo v Rimu, skupaj z izjavo romunskega zunanjega ministrstva, ki »najbolj odločno obsoja to napadalno dejanje proti romunskim državljanom«. Diplomatsko predstavništvo terja hitro preiskavo o tem napadu in je v ta namen stopilo v stik z rimskim prefektom in kvesturo.
Kruti umor Giovanne Reggiani je sicer močno odjeknil v Romuniji, kjer je poleg sočutja zbudil tudi strah pred ksenofobnimi pojavi v Italiji. Znano je namreč, da se po vstopu Romunije v EU preseljujejo v Italijo velike množice Romunov, med katerimi so seveda tudi Romi in kriminalci. Prav vračanja teh državljanov pa se v Bukarešti, sodeč po pisanju tamkajšnjega tiska, najbolj bojijo.
Angela Merkel nenapovedano v Kabul
KABUL - Nemška kanclerka Angela Merkel je nenapovedano obiskala Afganistan. Med svojim prvim obiskom v državi se je v Kabulu med drugim sestala z afganistanskim predsednikom Hamidom Karza-jem. Obiskala je tudi glavni štab nemških pripadnikov Natovih stabilizacijskih sil Isaf IN se o varnostnem stanju in obnovi v državi pogovarjala s poveljnikom Danom McNeillom in posebnim odposlancem ZN, Nemcem Tomom Konig-som.
V Srbiji dogovor večinske koalicije o volitvah
BEOGRAD - Stranke vladajoče koalicije v Srbiji so se dogovorile za razpis predsedniških volitev po 10. decembru, ker zaradi kosovskega vprašanja ne bo neposredno ogrožena ozemeljska celovitost države. Voditelji strank vladajoče koalicije, Boris Tadic, Vojislav Koštunica in Mladjan Dinkic, se sicer o točnem datumu predsedniških volitev niso dogovorili, kot najverjetnejši datum pa se omenja 20. januar za prvi in 3. februar za drugi krog volitev. Z dogovorom so voditelji strank odpravili krizo v vladajoči koaliciji in ponovno omogočili delo parlamenta.
Gruzijska opozicija dviguje glavo
TBILISI - V gruzijski prestolnici Tbilisi se je včeraj drugi dan zapored zbralo nekaj tisoč ljudi, ki protestirajo proti politiki predsednika Mihaila Sakašvilija. Okrog 12.000 protestnikov, med katerimi so nekateri noč preživeli na stopnicah pred parlamentarnim poslopjem, so včeraj izražali nezadovoljstvo, ker se Sakašvili še ni odzval na njihove proteste. Ob tem so se ponovno izrekli za sklic predčasnih parlamentarnih volitev, ki bi sicer morale biti konec leta 2008.
Nov spletni poziv
al Zavahirija
DUBAJ - Drugi človek teroristične mreže Al Kaida Ajman al Zavahiri je v novem zvočnem posnetku, ki so ga objavili po spletu, pozval k sveti vojni proti francoskim, španskim in ameriškim interesom v Severni Afriki in k strmoglavljenju voditeljev Libije, Tunizije, Alžirije in Maroka. Sporočil je tudi, da se je Al Kaidi pridružila neka libijska islamistična skupina, druga v Severni Afriki, potem ko je to storila alžirska Salafi-stična skupina za pridiganje in boj.
PAKISTAN - Drugi državnih udar po osmih letih od prvega
Mušaraf razglasil izredno stanje in ukinil ustavni red
ISLAMABAD - Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je včeraj v državi razglasil izredne razmere, začasno ukinil ustavo in zamenjal predsednika vrhovnega sodišča. Za ukrep se je odločil pred ključno odločitvijo pakistanskega vrhovnega sodišča o tem, ali bo njegova nedavna volilna zmaga razveljavljena, pa tudi zato, ker v državi narašča nasilje islamskih skrajnežev. Pakistanska vlada je blokirala oddajanje zasebnih televizijskih postaj, v prestolnici pa tudi telefonske povezave. Paravojaške enote in policija so obkolile poslopje vrhovnega sodišča v Islamaba-du, ki naj bi v prihodnjih dneh izreklo sodbo o zakonitosti Mušarafove zmage na predsedniških volitvah 6. oktobra.
V Pakistanu so sicer že dalj časa krožile govorice o morebitni uvedbi izrednih razmer v primeru razsodbe o nezakonitosti Mušarafove kandidature na volitvah. Njihova vzpostavitev postavlja pod vprašaj parlamentarne volitve, ki so predvidene za januar 2008. Mušaraf se je na oblast povzpel leta 1999 z državnim udarom,
mandat pa mu poteče 15. novembra. Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf na posnetku iz decembra 2006
ansa
KURDI - Konferenca iraških sosed
Irak in Turčija zaveznika proti PKK
ANKARA - Irak in Turčija sklepata zavezništvo proti kurdski stranki PKK. Iraški zunanji minister Zebari je namreč napovedal, da državi že sodelujeta na terenu pri uničevanju kampov PKK v severnem Iraku in pri preprečevanju logistične pomoči gverilcem. Turški premier Erdogan pa je na ministrski konferenci iraških sosed v Istambu-lu pozval k ukrepom proti terorističnim skupinam, ki uporabljajo Irak kot bazo za napade na sosednje države.
Iraški premier Nuri al Maliki je obljubil, da bo njegova država sodelovala s sosedami v boju proti terorizmu. V Iraku se namreč zavedajo, kako veliko grožnjo predstavljajo uporniki, da so se odločili zapreti pisarne PKK v Iraku in da bodo nadzirali člane PKK. Iraški premier je tako obljubil, da bo sodeloval s Turčijo v njenem boju proti PKK. »Dejstvo, da teroristične organizacije, ki imajo bazo v določenih predelih Iraka, povzročajo škodo sosednjim državam, zahteva takojšnje in resne ukrepe,« je
dejal Erdogan v uvodnem govoru na konferenci, na kateri je prevladovalo vprašanje kurdskih upornikov.
Irak je včeraj že začel uvajati nove ukrepe proti kurdskim upornikom na svojem ozemlju. Kurdska administracija na severu Iraka pa je sporočila, da je začela zapirati pisarne lokalne politične skupine, povezane s PKK. Turški zunanji minister Ali Babacan je kljub temu dejal, da vojaške možnosti rešitve krize s kurdskimi uporniki »ostajajo na mizi«. »Obstajajo različni načini borbe proti terorizmu - politični dialog, diplomacija ... in vojaški instrumenti,« je Babacan povedal na skupni novinarski konferenci z iraškim kolegom Zebarijem.
Konference v Istambulu sta se udeležila tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je označil za »nedopustno«, da PKK uporablja Irak kot izhodišče za napade na Turčijo. Zato je pozval k varovanju skupne meje, da bi preprečili prehajanje teroristov.
/
alpe-jadran
Nedelja, 4. novembra 2007
3
HRVAŠKA - Začetek uradne volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami 25. novembra
HDZ in SDP začenjata kampanjo praktično poravnani
Obe stranki naj bi dobili po 30 odstotkov glasov, vendar so socialdemokrati v rahli prednosti - Velika koalicija?
ZAGREB - Na Hrvaškem se je včeraj začela uradna tritedenska predvolilna kampanja za najbolj negotove parlamentarne volitve od neodvisnosti države. Zadnje obsežne raziskave javnega mnenja kažejo, da sta vladajoča Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) in opozicijska Socialdemokratska stranka (SDP) izenačeni s po dobrimi 30 odstotki podpore oziroma ima SDP rahlo prednost. Volilna udeležba naj bi bila po napovedih 70-odstotna.
Neuradno volilno kampanjo je pred slabim letom odprl predsednik Hrvaške narodne stranke - liberalnih demokratov (HNS) Radimir Čačič, ko je s kombijem začel obiskovati najbolj oddaljene kraje na Hrvaškem. Kampanjo je začel z eno samo željo, da bi postal skupni kandidat za premiera svoje stranke in starega koalicijskega parterja SDP. V SDP so takšno možnost zavrnili in napovedali, da bo njihov premierski kandidat profesor z zagrebške ekonomske fakultete Ljubo Jurčič, ki je bil do leta 2003 minister za gospodarstvo v koalicijski vladi pokojnega Ivice Račana.
Račanova smrt 29. aprila je v hrvaš-
Vodja SDP Zoran Milanovič (levo) obljublja, da bo na Hrvaškem zavel novel veter, Ivo Sanader (HDZ, desno) pa je prepričan, da bo še naprej vodil hrvaško vlado
ko politiko izstrelila novi obraz, novega predsednika SDP Zorana Milanoviča, kije s svojo mladostjo in napovedjo novih ljudi v strankarski politiki prinesel občutno prednost SDP pred HDZ čez celo poletje.
Septembra je bila prednost dva odstotka, oktobra pa se je začela negotova tekma. Čeprav je Milanovič v anketah še vedno prepričljivo najbolj priljubljen hrvaški politik, SDP na vrhu ni več tako osamljen. HDZ
ZGODOVINA - Oddaja Enigma po RAI o vzrokih poraza pri Kobaridu
Italijanski vojaki niso vedeli, zakaj se borijo proti Avstroogrski
RIM - Poraza v znameniti bitki pri Kobaridu v 1. svetovni vojni pred 90 leti ne gre pripisati straho-petnosti vojakov, kot je po polomu zatrdil premagani poveljnik italijanske vojske general Luigi Cadorna, temveč dejstvu, da italijanski vojaki niso vedeli, zakaj se pravzaprav borijo proti Avstroogrski in so bojevanje na soški fronti razumeli kot osvajalno vojno, je teza, ki se je izkristalizirala med zadnjo televizijsko oddajo Enigma, ki jo vsako sredo na Rai 3 vo di po zna ni no vi nar Cor ra -do Augias. Da je bilo res tako - sta med oddajo razmišljala zgodovinar Lucio Villari in založnik Paolo Gaspari, potrjuje tudi požrtvovalnost, s katero so se isti vojaki po umiku s soške fronte borili na reki Piave. »To pa zato, ker so imeli tedaj občutek, da branijo lastno zemljo,« je dejal Gaspari. Oddaja se je začela s pregledom dogajanj na fronti pred znamenito bitko. Enajst neuspelih
General Luigi Cadorna
ofenziv, nečloveške življenjske razmere, pa tudi decimiranja, ki jih je odrejalo naduto poveljstvo, so močno ošibili italijansko vojsko na soški fronti, je s pretresljivimi posnetki prikazal Augias. Vodja zgodovinskega urada italijanske vojske, polkovnik Antonio Zarcone pa je poudaril, da je bila italijanska vojska na fron ti res v šte vilč ni pre mo či, a je v prvih letih vojne imela sovražnikova vojska veliko bolj sodobne mitra-ljeze, ki so imeli v tedanjih razme-
rah veliko težo. »Vse dokler se niso na zahodni fronti po zaslugi Angležev pojavili prvi tanki, je bila prednost braniteljev pred napadalci v pozicijski vojni zelo izrazita,« je dejal Zar co ne.
V pogovoru z Augiasom pa sta Villari in Gaspari soglašala, da so bili razlogi za polom tudi notranje politični, saj javnost, razen nacionalistov, ni ka kor ni mo gla raz ume ti, za -kaj se je državni vrh odločil za boj pro ti cen tral nim si lam, s ka te ri mi je že po pr vem le tu voj ne pre lo mil 33 let dolgo zavežništvo. Od tod tudi ugo to vi tev, da je šlo na So či v bi stvu za osvajalno vojno na tujih tleh, na reki Piave pa za domovinsko na lastni zemlji. Gre sicer za stališče, ki ga je resno zgodovinopisje že zdavnaj osvojilo, širši italijanski javnosti pa je bilo dolgo let zamolčano. Pa še to: o iredentizmu in »osvoboditvi Trsta« v oddaji niti besede!
A. Koren
je na krilih oktobrske privatizacije podjetja Hrvaške telekomunikacije (T-HT) in z ostrimi odzivi na nepričakovano milo razsodbo haaškega sodišča proti trem nekdanjim častnikom JLA za zločine v Vukovarju leta 1991 dohitela SDP, in sicer ravno v času, ko so socialdemokrati začeli predstavljati dele svojega predvolilnega programa. Manjkalo ni niti negativne kampanje niti nizkih udarcev med Sana-derjem in Milanovičem, ki sta se v številnih, tudi žaljivih izjavah, več ukvarjala drug z drugim kot s predstavitvijo programov.
Prah je dvignila tudi napoved SDP, da ne bo kandidirala v posebni volilni enoti za diasporo, kar bi bila lahko odločilna prednost za HDZ, kije na prejšnjih volitvah dobila štiri poslance med hrvaškimi izseljenci, predvsem med Hrvati v BiH, ki za SDP in marsikoga na Hrvaškem niso diaspora, ampak konstitutivni narod sosednje države, ki ne bi smel odločati o sestavi oblasti na Hrvaškem. Pri SDP so napovedali, da bodo spremenili zakon, ki dovoljuje udeležbo na volitvah vsem hrvaškim državljanom ne glede na bivališče.
Čeprav HDZ in SDP ne dvomita v vstop Hrvaške v Evropsko unijo in Nato, se razlikujeta v tem, da socialdemokrati napovedujejo referendum o vstopu v Sever-noatlantsko zavezništvo. Vse stranke podpirajo brezpogojno uveljavitev zaščitne
ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, tudi za članice EU s 1. januarjem 2008.
Stranka, ki pričakuje tretje mesto na volitvah in odločilno vlogo v sestavi bodoče vlade, je desničarska Hrvaška stranka prava (HSP). Njen vodja Anto Dapič trdi, da sta HDZ in SDP politična dvojčka, med katerima ni razlike. Sicer pa je HSP v zadnjem mesecu zabeležil resen padec priljubljenosti med volivci, predvsem zaradi spopada s HDZ v Osijeku, kjer je moral Dapič zapustiti županski stolček. Zadnje ankete celo kažejo, da bo HSP komaj prestopil petodstotni volilni prag.
Raziskave javnega mnenja še kažejo, da naj bi volilni prag poleg dveh največjih strank preseglo še osem strank, ki so tudi sedaj v saboru - HSU, koalicija HSS-HSLS-Primorsko goranska zveza (PGS), HNS in HSP ter dve regionalni stranki - IDS ter Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Ba-ranje (HDSSB) osumljenca za vojne zločine Branimirja Glavaša. Prijavljeno je tudi 16 neodvisnih list.
Zaradi velike koncentracije glasov pri dveh vodilnih strankah in realne možnosti, da zmagovalka na volitvah ne bo mogla oblikovati dovolj močne vladajoče koalicije, hrvaški predsednik Stipe Mesič ni izključil možnosti velike rdeče-črne koalicije, kar sta voditelja SDP in HDZ odločno zavrnila. (STA)
ŠKRBINA NA KRASU - Prihodnjo nedeljo že desetič
Slovesnost v spomin na padle in po vojni pobite britanske padalce
ŠKRBINA NA KRASU - Prihodnjo nedeljo bo v Škrbini na Krasu že desetič slovesnost v spomin na padle in po voj ni po bi te pri mor ske pa dal ce. Ob 10. uri bo maša zadušnica v cerkvi sv. Antona, ob 11. pa žalna slovesnost pred ploščo na Fakinovi domačiji.
Pred tem, že v petek ob 19. uri, pa bo v Kulturnem domu v Komnu predstavitev knjige tržaškega zgodovinarja dr. Gorazda Bajca Operacija Julijska krajina, Severovzhodna meja Italije in zavezniške obveščevalne službe (1943-1945). Po pozdravu komenskega župana Uroša Slamiča se bo z avtorjem pogovarjal časnikar Ivo Jevnikar. Delo namreč obravnava tudi primorske padalce v širšem okviru političnih, vojaških in obveščevalnih bojev za drugačno povojno razmejitev med Italijo in Jugoslavijo.
Leta 1998 je za prvo slovesnost v Škrbi ni, ki pa de na dan, ko se Bri tan-ci spominjajo svojih padlih vojakov, dal pobudo v Trstu živeči upokojeni angleški časnikar in nekdanji pripadnik
britanske vojaške misije v Jugoslaviji John Ear le. Iz le ta v le to se po bu da bo -ga ti z no vi mi od ten ki, saj že dalj ča sa sodi med redne prireditve Vaške skupnosti Škrbina in Občine Komen. V koledarju svojih častnih obveznosti pa jo ima tudi britansko veleposlaništvo v Ljubljani.
Pred spo me ni kom pri mor skim padalcem bo letos prvič zapela zamejska skupina, zbor Fantje izpod Grmade iz Devina, ki ga vodi Ivo Kralj. Ob pozdravih, ki jih vsako leto v Škrbini izrečejo predstavniki vaške skupnosti, ob či ne, osred njih slo ven skih ob las ti, po bud nik John Ear le, pred stav ni ki preživelih padalcev, partizanskih borcev, britanskega in ameriškega veleposlaništva, bo letos kot govornica nastopila predstavnica »druge generacije«. To je profesorica zgodovine in umetnostne zgodovine Lilijana Vidrih La-vrenčič, ki je kot arhivska svetovalka zaposlena v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Gre za hčerko enega izmed primorskih padalcev, Franca Vidriha iz
Podrage (1922-1983). Pripadal je drugi skupini padalcev, ki sta jo v Kairu izu ri la bri tan ska taj na služ ba IS LD in prof. Ivan Rudolf. V Slovenijo se je s padalom spustil 17. avgusta 1943, bil pa je edini izmed primorskih padalcev, ki so ga ujeli Nemci, tako da j e okusil njihova taborišča.
slov i
IkH
IEDC
JE LIDER WAS SAMIH? NAJDITE GA!
Prof. Donald Nightingale
zaslužni profesor
Queen's poslovna šola Kanada in profesor na lEDC-Poslovni šoli Bled
Ponedeljek, 12. novembra 2007 ■ ob 17. uri
Kulturni dom Gorica (ul. Brass, 20)
Predavanje bo potekalo v angleščini s prevodom v slovenščino.
G R U P P O

«Tí
e e
CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
CREDITO COOPERATIVO DI DOBERDÓ E SAVOGNA ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE
premiera
v petek 9. novembra
20.30
SSG Trst
brezplačna tel.št. 800 214 302 www.teaterssg.it
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. novembra 2007	4
/¿Primorski Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
BOLJUNEC - Svečanost ob šestdesetletnici postavitve spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi
Mladi obljubljajo, da bodo ohranjali vrednote svojih dedov
Prisotnim spregovorili Fulvia Premolin, Giorgio Marzi in Ivan Zobec - Nastopila zbor upokojencev in Pihalni orkester Breg
Nad boljunškim spomenikom je včeraj plapolala velika belo-modro-rde-ča trobojnica z rdečo zvezdo. Ob njej italijanska, na tretjem drogu pa rdeča. Z rdečimi zastavi je bila okrašena tudi vaška Gorica in bližnje ulice: Boljunec je v praznični preobleki sprejel udeležence spominske svečanosti ob šestdesetletnici spomenika žrtvam osvobodilne borbe. V sprevodu so stopali bivši borci s svojimi skrbno zlikanimi titovkami, predstavniki raznih društev in organizacij s prapori in venci, politični predstavniki z dolinsko županjo Fulvio Premolin na čelu (opaziti pa je bilo tudi deželnega svetnika Igorja Dolenca, predsednika pokrajinskega sveta Borisa Pangerca in pokrajinskega svetnika Sandyja Kluna), godbeniki in pevci. Med njimi je bilo tudi res veliko mladih obrazov: njihovo aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi proslave je bil morda najbolj razpoznaven znak včerajšnjega dne. Letošnjo proslavo so namreč ob sodelovanju Občine Dolina priredili vaška sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije (Anpi), Partizanski klub Arci, večina organizacijskega dela pa je slonela na ramenih fantovske in dekliške Boljunec ter mladih odbornikov Slovenskega kulturnega društva France Prešeren.
Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo, svobodo, bi užival trpin: med uvodno žalostinko Žrtvam, ki jo je zapel Moški pevski zbor upokojencev Breg, so predstavniki številnih organizacij in političnih strank položili ob kamniti spomenik priložnostne vence in šope cvetja. Ob koncu jih je bilo mogoče prešteti preko dvajset. Sledil je recitatorski utrinek: Mara Gersinich je podala pesem Po-romaj spomin goriške pesnice Ljubke Šorli, Ilija Ota pa odlomek Piera Cala-mandreia, v katerem poziva mlade, naj
Včerajšnje svečanosti pred spomenikom v Boljuncu se je udeležilo veliko ljudi
kroma
obiščejo gozdove, taborišča in zapore, v katerih se je rodila italijanska ustava.
Osrednja govornica boljunske proslave je bila županja Občine Dolina Fulvia Premolin. Narodnoosvobodilni boj je označila za »najveličastnejši dogodek naše polpretekle zgodovine« in se s hvaležnostjo zahvalila bivšim borcem, ki so po-
gumno prisluhnili klicu Osvobodilne fronte. »V trenutku ste pozabili na vse osebne želje in načrte, na komaj prebujene ljubezni in mladostne sanje, kajti na pomoč je klicala vklenjena svoboda.« V svojem dvojezičnem govoru je obnovila dogodke druge svetovne vojne, se spomnila bombardiranj, ki ju je Boljunec doživel januarja in junija 1944 in sta zahtevali osemnajst življenj, številnih domačinov, ki so padli kot partizani, talci ali taboriščniki.
»Bili ste res pogumna generacija, odločna in solidarna in zato sposobna kljubovati najhujšemu. Pogum, upanje, nezlomljiva volja, samozavest, vse to je oblikovalo v vas posebno moč, ki je bila težko ustavljiva. Storili ste največ, kar lahko stor i nekdo, ki ga kliče svet a dolžnost.« Županja je tudi opozorila na dej-
stvo, da se svetlega spomina na NOB ne da spremeniti: za neonaciste in neofašis-te v črnih vojaških škornjih in s kljukastimi križi ni prostora v demokratični družbi. Prav tako pa ne sme biti pri nas prostora »za zatohlost in zaostalost, za opravljanja in obrekovanja, za zavist in škodoželjnost«. Raje se izkažimo kot »sproščeni in zadovoljni ljudje, ki živijo v medsebojnem spoštovanju in zaupanju«, ljudje, kijih označuje delavnost, ustvarjalnost, strpnost, pravičnost in pokončnost.
Prisotne je pozdravil tudi pokrajinski predsednik VZPI - ANPI Giorgio Marzi in se zaustavil predvsem pri številnih mladih obrazih: njihova prisotnost nas prepričuje, da partizanska kri ni bil prelita zaman. V imenu teh mladih pa je spregovoril Ivan Zobec, župan boljunske
fantovske, in obljubil, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za vrednote svojih dedov. »Sadovi njihovega boja so trdno prisotni v naši zavesti, čuvamo jih in tudi, ko njih ne bo več, bomo to dediščino skrbno prenesli na nove rodove. Takrat bo ta naš vaški spomenik imel še pomembnejšo vlogo pričevalca korenin in navezanosti na našo slovensko zemljo. Še naprej se bomo zavzemali, živo ohranjali in razvijali vse, kar spada v našo široko kulturno tradicijo.«
Spored, ki gaje povezoval predsednik SKD Prešeren Alen Kermac, je zaključil skupen nastop Moškega pevskega zbora Breg (pod vodstvom Edvina Križmančiča) in Pihalnega orkestra Breg (dirigent Maurizio Kodrič). Kako drugače, če ne s priljubljenim Vstajenjem Primorske? (pd)
SLOVENSKI KLUB - V torek tretji letošnji večer
Na obisk prihaja znani tržaški pisatelj Pino Roveredo
Tretji večer letošnje sezone bo Slovenski klub spet posvetil književnosti, tržaški, tokrat. Gost
tor ko ve ga sre ča nja bo na mreč zna -
ni pisatelj Pino Roveredo, ki se je leta 2005 s prejetjem prestižne nagrade Campiello uveljavil na vsedržav-nem li te rar nem pri zo ri šču kot eden od najbolj izvirnih italijanskih sodobnih avtorjev. Mnogi tržačani so ga pred leti poznali kot tenkočutnega pisca priljubljene kolumne v dnevniku Il Piccolo, nekateri pa so se z njim že prej po bli že spo zna li prek njegovega prvenca iz leta 1996. Šlo je za avtobiografski roman Capriole in salita (Prevali navkreber), v katerem je Roveredo opisal svoje težko otroštvo v zavodu, padec v brezno alkoholizma, izkušnjo ječe in norišnice in naposled ozdravitev ter začetek novega, normalnega življenja. Danes se Roveredo ukvarja z mladimi narkomani in rad označuje samega sebe kot »cestnega ope-
raterja«, saj je prav cesta za mnoge mlade zatočišče pred težavami in istočasno žal vir novih problemov. Ob svojem družbenem angažmaju pa se tržaški avtor še vedno ukvarja s pisanjem, saj je v zadnjih letih - da ome ni mo zgolj naj po memb nej ša dela - poleg prejemnice Campiello-ve nagrade Mandami a dire (Naj mi le kdo pove), pred kratkim objavil pri založbi Bompiani svoj zadnji roman, Caracreatura (Dragobitje). Vsa Ro ve re do va de la so glo bo ko za zna -movana s pisateljevimi preteklimi izkušnjami: njihovi protagonisti so vselej mali ljudje z veliko dušo, ki se borijo proti svoji usodi »outsider-jev«. Naj omenimo tudi dejstvo, da je Roveredova slava že prestopila državne meje in da je tržaški pisatelj doživel prevod svojih del v razne jezike; ravnokar pa dve njegovi deli prevajajo tudi v slovenščino.
Ro ve re dov obisk v Slo ven skem klubu bo torej priložnost za zanimiv
razgovor s svojevrstnim pisateljem o najrazličnejših temah: o človeku, družbi, emarginaciji in možnosti, da se ji kljub navidezno nepremostljivim težavam vendar uspešno upreš; a tudi seveda o pisateljevanju in nje-go vih vzgi bih, o čis to po seb nem in nadvse pristnem Roveredovem slogu, ki ga zaradi pisateljevih posebnih življenjskih izkušenj prav gotovo ni mo gla ska li ti no be na pri u če -na umetelnost. O tem in morda še o marsičem drugem se bo s Pinom Roveredom pogovarjala kulturna delavka in predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto. Večer bo dodatno popestrilo branje nekaj odlomkov iz Roveredovih del, ki jih bo podal Jure Kopušar, nadarjeni gojenec 2. let ni ka gle da liš ke šo le Stu dio Art.
Srečnaje s Pinom Roveredom bo potekalo v torek, 6. t. m. v Gregorčičevi dvorani, pričelo pa se bo ob 20.30.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007
5
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ - Na zadnjem zasedanju izvršnega odbora
Pozitivna ocena odobritve deželnega zakona za Slovence
Člani vodstva SSO pozdravili nov zagon goriške sekcije SDGZ
Na zadnjem zasedanju izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij je bil glavni argument razprave odobritev deželnega zakona za Slovence v Furla-niji-Julijski krajini. Tako predsednik Drago Štoka kot ostali odborniki so nov zakon ocenili pozitivno, spričo dejstva, da je sedaj pravni okvir zaščite popoln. V zakonu sta izrecno imenovani obe krovni organizaciji, ki bosta pri dodeljevanju sredstev ne posredno odvis ni od deželnega odbora. Na novo je oblikovana deželna komisija za slovensko manjšino. Vključeno je tudi besedilo, po katerem se lahko pride do priznanja sindikata slovenske šole. Doseženo je tako še eno pravno sredstvo, na katero se bo lahko slovenska narodna skupnost opirala za svoj nadaljnji razvoj in za uveljavitev svojih osnovnih pravic.
Končna ocena pa bo podana glede na način, kako bo zakon izvajan, je bilo rečeno. Ob tem pa so bile podčrtane tudi nekatere pomanjkljive plati, kot ta, da zakon bolj potrjuje to, kar že obstaja, in ne prinaša novosti mimo tega, kar je že sicer uzakonjeno. Nespremenjeno ostaja dejstvo, da Slovenci nismo obravnavani kot skupnost, temveč le kot posamezniki, več pa bi bilo lahko name-nje no zastop ništvu.
Poglavje zase je bil problem okrog uveljavljanja zaščite na pobmočju Rezije, kjer je prišlo do hudih pogojevanj s strani skupine Rezijanov, ki so zmedla tudi marsikoga v levosredinski večini. SSO obžaluje, da je te proteste politično izrabila opozicija v deželnem svetu in sprevrgla to, kar je stroka glede pripadnosti Rezije slovenskemu kulturnemu prostoru že zdavnaj zakoličila. Seveda ima vsakdo pravico izraziti lastno mnenje. Ne more pa biti dopustno, da se zaradi lastne politične računice spreminja to, kar je utemeljeno z znanstvenimi študiji in dokazi. Svet slovenskih organizacij je zaskrbljen zaradi posebnega statusa, ki ga je rezijanščina dobila v zakonu, saj gre v tem smislu ravno v nasprotno smer, to pa bo seveda imelo negativne posledice za celotno narodno skupnost. Na tak način lahko vsak, ki nekoliko bolj odločno protestira, dobi svoj zakonski okvir, kar pa stvari ne ureja, temveč jih dodatno zapleta.
Izvršni odbor SSO je pozitivno ocenil obisk državnega sekretarja za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorka Pelikana v Benečiji, Kanalski dolini in na Trbižu. Pelikan je med obiskom izrazil veliko pozornosti do tega dela ozemlja, na katerem živi in deluje slovenski živelj.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka
Pozitivno je ocenil zadnje pridobitve, predvsem na področju šolstva, in pozorno poslušal predloge za prihodnost.
Svet slovenskih organizacij pozitivno ocenjuje občni zbor goriške sekcije SDGZ in dejstvo, da je k njej pristopilo lepo število slovenskih podjetnikov, pretežno iz mladih vrst. Slovenska narodna skupnost potrebuje učinkovito in strnjeno delovanje gospodarstvenikov.
Gospodarska tradicija in poznavanje tako italijanskega kot slovenskega gospodarstva sta bila na Goriškem vedno osnovna dejavnika razvoja naše manjšine. Z obnovitvijo goriške sekcije SDGZ, kateri je prav, da dajo svoj pečat mladi gospodarstveniki, se odpirajo nove perspektive, saj bo na našem ozemlju prišlo do marsikaterih sprememb, ki terjajo učinkovit in prožen pristop.
Predsed nik Što ka je poro čal še o kongresu Slomaka v Ljubljani, katerega se je udeležil skupaj s podpredsednikom za Trst Marijem Maverjem. Z nastopom slovenskega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla je bila še enkrat potrjena koristnost opravljenega dela, ki ga je udeležencem kongresa predstavil predsednik Slomaka, Rudi Pavšič.
V razpravi, ki je sledila, je izvršni odbor SSO pozitivno ocenil slavistični kongres, ki je prejšnje dni prvič potekal v Trstu. Glede šolstva so odborniki ocenili, da se spoprijema z različnimi težavi, od katerih je najbolj problematično ustrezno strukturiranje, ki mora odgovarjati potrebam slovenske manjšine. Z zadovoljstvom je bil ocenjen razpis Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu za leto 2008, ki je bil obljavljen pred nekaj dnevi, tako da bo lahko manjšina deležna sredstev v primernem času. Na koncu je izvršni odbor čestital Ivu Co-tiču, ker je bil izvoljen za predsednika goriške občinske konzulte, in mu voščil uspešno delo.
OKUSI KRASA
Kotiček v Malabaru in drogeriji Toso
V torek, 6. novembra, bo na vrsti predstavitev Kotička tipičnega proizvoda Okusov Krasa še za mestne trgovine, in sicer v Malabaru in v drogeriji Toso na Trgu S. Giovanni, ob 18.30. Poleg omenjenih se bodo predstavili še prodajalna sadja in zelenjave Il Frutteto - Marchesich Claudio, 5a Stagione in Frutat Verdura Rossetto Cristina, trgovini z de li katesa mi in gastro -nomskimi specialitetami La Sa-lumeria - Elena Debiasi in Salu-meria Fontanot ter trgovina živil, ki jo upravlja Ervin Mezgec, predsednik trgovcev SDGZ. Ob vinih Ma la bara, ki jih bo ponudil Walter Cusmich, bo tako mogoče poskusiti »chutney« z jajčevci (melancanami), svojevrstni poklon Ami Scabar, narejen na osnovi 13 začimb, in sladek prigrizek čokoladnice Ota iz Boljunca.
MIELA - Festival latinskoameriškega filma
Pestra celodnevna ponudba
Gledalci lahko izbirajo med filmi, dokumentarci in videoposnetki, ki ponujajo vpogled v latinskoameriško realnost
Včeraj se je v tržaškem gledališču Miela uradno začel Festival latinskoameriškega filma, ki vsako leto prinaša v Italijo kanček južnoameriškega družbenega utripa. Tudi današnji spored filmov in videoposnetkov je precej pester: predvajanja se bodo začela že v jutranjih urah in se zaključi la opol no či.
Začnimo kar s filmi: v kinodvo-rani se bo dogajanje začelo ob 11. uri, ko bo na spo redu ar gen tin ski film »Vida de circo« (2006) v režiji dvojice Pablo in Gabriel Nicoli. Njuno delo opisuje življenjske zgodbe skupine cirkuških umetnikov, ki se premika od vasi do vasi. Po nekajurni pavzi bodo ob 15.30 začeli s predvajanjem filma v poklon čilskemu režiserju Mi-guelu Littinu: to bo danes avtobiografski film »Los naufragos«, ki je bil posnet leta 1994; gre za zgodbo moške ga, ki se po dvajsetih le tih vrne v svoj rod ni kraj, kjer pa je vse spre me -njeno in preganja ga občutek nela-godja. Zatem bosta gledalcem na vo-
ljo filma iz informativnega programa: ob 17.45 bo to brazilski dokumentarec »Elevado 3.5«, o propadu tipične brazilske četrti zaradi izredno prometne ceste in režijo katerega so podpisali Joao Sodre, Maira Santi Buhler in Paulo Pastorelo; film je letos zmagal na festivalu »E Tudo Verdade«. Ob 19. uri bo na vrsti čilsko-italijan-ska produkcija »L'amore che cos'e« Johnnyja Dell'Orta, ki bo tudi prisoten na predvajanju. Zgodba se odvija v Milanu in opisuje ljubezenski odnos med sestrama iz Sri Lanke in italijanskima bratoma ter hkrati dokazuje, kako je integracija med mladimi že del vsa kda na. Nato bo ob 20.30 na vrsti srednjemetražni film »La noche antes«, ki je povzet po gledališki igri o velikih junakih Latinske Amerike; predstavil ga bo sam režiser Ricar do Pre ve. Večer pa se bo zaključil s filmom iz sekcije v spomin na Gabriela Garcio Marqueza »Pre-sagio« Luisa Alcoriza. Mehiški film iz leta 1974, za katerega si je scenogra-
fijo zamislil sam Marquez, osvetljuje lik ženske, ki napoveduje nezgode v vasi. Za vse filme (razen za zadnjega) bo poskrbljeno za prevod.
Kar zadeva video projekcije v dvorani Birri se bodo začele ob 10. uri z delom »Tambogrande« Ernesta Ca-bellosa Damiâna in Stephanie Boyd o bojih perujskih kmetov za zaščito svoje skupnosti; ob 11. uri bodo predvajali video »Nzinga« Octavia Bezerra o prisotnosti afriške kulture v dr žavi.
Popoldanski del se bo začel ob 14.30 s predvajanjem koncerta mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International iz leta 1990 na stadionu v San-tiagu del Cile, na katerem so med drugim nastopili Peter Gabriel, Sting, Sined O'Connor, Inti Illimani in Ruben Blades. Ob 16.45 bo spet protagonist Marquez s filmom »Con el amor no se juega« o treh ljubezenskih zgodbah, ki so jih podpisali režiserji José Luis, Carlos Garcia Agraz in To-
más Gutiérrez Alea. Zatem bo na sporedu Littinov film »Actas de Ma-rusia« iz leta 1975 o tragični, krvavi stavki minerjev leta 1907. V sklopu sekcije kino-šol bodo ob 21. uri na platnu predvajali »Las peluqueras« Maita Alberti Sotoja in Israela Pi-mentela Bustamanteja o dveh ne ravno rosno mladih frizerkah, večer pa se bo zaključil ob 21.30 z videom »Argentina beat« Hernana Gáffeta.
Tudi jutri čaka gledalce bogat program: v tekmovalni kategoriji se bodo pomerili brazilsko-kubansko-španska produkcija »El cayo de la muerte« Wolneya Oliveire (ob 11. uri), »La cáscara« Carlosa Ameglia (ob 16. uri), argentinski »Extraniera« Inés de Oliveira Cézar (ob 18. uri), mehiški »Macario« Roberta Gavaldó-na (ob 20. uri) in ponovno »El cayo de la muerte«. Veliko je tudi videoposnetkov že od 8.30 dalje. Proti večeru bodo ob 19. uri na platnu predvajali posnetke v poklon režiserju Jo-aquimu Pedru De Andradeju.
OPČINE - Danes v cerkvi sv. Jerneja
Koncert kranjskega komornega zbora Gallus
Zveza cerkvenih pevskih zborov bo priredila danes koncert Komornega zbora Gallus -Kranj, ki ga vo di or ganist ka in večletna, redna voditeljica orgelskih tečajev tržaške ZCPZ Angela Tomanič. Gostujoča, me ša na zased ba, bo nas topi la v cer kvi sv.Jer ne ja na Opči nah.
Toma ni čeva vo di zbor od ustano vitve le ta 1983, ko je zbrala skupino ljubiteljev zborovskega petja, nekdanjih članov mla din ske ga me ša ne ga zbo ra Škrjančki, ki že 30 let deluje v župniji sv. Kancijana v Kranju.
Pevci so izbrali ime Gallus, v poklon zna me ni temu kranj -skemu skladatelju renesančnega časa. Zbor izvaja okrog 20 nas -topov let no, do ma in v tuji ni, v izključ no vo kal ni zased bi ali s sode lo vanjem in stru men talis -tov.
Nabožna programska us-
meritev se zrcali tudi v koncertni dejavnosti zbora, ki je letos pel ob jubileju ljubljanske stolnice in ob 900-letnici župnije v Škocjanu na Koroškem.
Na openskem koncertu se bo zbor predstavil v polni zasedbi, s solis ti in in stru men talis ti. Spored bo obsegal slovensko in sve tov no sa kral no li tera turo, s skladbami Haydna, Gounoda, Francka, Hladnika, Mava in z izvedbo maše s koncertantnimi orglami KV 259, ki jo je dvajsetletni Mozart napisal po naročilu nadškofa Colloreda. Z zborom Gallus bodo sodelovali in-stru men talis ti sku pi ne Cap pel -la Cantiani in organistka Barbara Pibernik.
Kvartet solistov sestavljajo sopranistka Pija Brodnik, altist-ka Anja Strajnar, tenorist Metod Pal čič in basist Blaž Klad nik. Koncert se bo pričel ob 17.uri
IZGINOTJE - Vnuk igralke Ide Di Benedetto
Srečen zaključek iskanja
Mladenič je bil pred nekaj dnevi z materjo namenjen v Trst, na milanski železniški postaji pa je pobegnil
Včeraj nekaj po 18. uri so v stanovanju nekega znanca našli 20-letnega Massimiliana Di Grazio, vnuka igralke Ide Di Benedetto. Policijo je nekdo obvestil, da je mladenič morebiti v avtomobilu »alfa 156«, povedal je tudi številke registrske tablice, vendar ne v celoti. Podatek pa je policiji zadoščal, da odkrije lastnika.
Massimiliano Di Grazia je bil ob izginotju, pred nekaj dnevi, skupaj z materjo, iz Francije sta dopotovala na milansko železniško postajo in bi pot morala nadaljevati proti Trstu, kjer prebiva oče Umberto in kjer bi se mladenič moral zdraviti, mučijo ga namreč resni psihični problemi. Materi je dejal, da gre v toaleto, a ko ga dalj časa ni bilo na spregled, je šla pogledat, kaj se dogaja. Nikjer ga ni bi lo, naen krat pa ga je zagle da la, ko je bežal. Takoj je obvestila železniško policijo, pričeli so ga iskati, na železniški postaji so obesili njegove fotografije. Sinoči se je is kanje srečno zaklju či lo.
G8: država vložila priziv tudi proti razsodbi v prid tržaške pediatrinje
Notranje ministrstvo je preko državne advokature vložilo priziv proti razsodbi, s katero je genovska sodnica Angela Latella priznala tržaški pediatrinji, 52-letni Marini Spac-
cini, odškodnino v znesku 5 tisoč evrov zaradi invalidnosti, moralne in eksistencialne škode, ki jo je utrpela zaradi nasilja varnostnih sil med vrhom G8 leta 2001 v Genovi.
Državna advokatura je vložila priziv tudi proti razsodbi civilnega sodnika Claudia Viazzzija, ki je Simoni Codi priznal odškodnino v višini 18 tisoč evrov. Simono Codo so agenti med demonstracijami udarili s pendrekom in včeraj zaradi priziva ni mogla skriti velikega razočaranja. Povedala je namreč, da se notranje ministrstvo ni pritožilo z namenom, da bi postavili pod vprašaj odgovornosti sil javnega reda, o čemer ni izreklo ene same besede, temveč zato, da bi znižali odškodnino, češ da eksistencialna škoda ni dovolj utemeljena.
Tržaška pokrajinska odbornica Barduzzijeva ob vozniško dovoljenje
Tržaški pokrajinski odbornici Ondini Barduzzi so včeraj odvzeli vozniško dovoljenje. Na odseku pred cestninsko postajo pri Moščenicah, kjer je hitrost omejena na 80 km/h, je vozila 124 km/h. Barduzzijeva, znana arhitektka, je vest potrdila in povedala, da je s svojim porschejem prehitevala tovornjak s prikolico, ki je tedaj pospešil, in tako je prekoračila dovoljeno hitrost.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. novembra 2007
TRST
6
CERKEV - Homilija škofa Ravignanija na god tržaškega zavetnika sv. Justa
Vera in znanost nista v sporu Kristjani naj ne skrivajo identitete
Trst naj bo domovina dialoga - Solidarnost delavcem škedenjske železarne in prebivalcem Škednja
Vera in znanost ne moreta biti v sporu, kristjan mora pogumno poudarjati svojo identiteto v svetu, Trst pa naj bo domovina dialoga med različnimi narodi in kulturami. To so tri glavne misli, ki jih je tržaški škof msgr. Evgen Ravignani poudaril v svoji ho-miliji med včerajšnjo slovesno mašo v stolnici sv. Justa na god zavetnika tržaškega mesta. Škof Ravignani se torej tudi letos ni izognil obravnavi vprašanj, ki so trenutno nadvse aktualna tako za krajevno kot širšo javnost in katere je izpostavil množici, ki je napolnila tržaško stolnico vključno s predstavniki krajevnih oblasti, od župana Roberta Dipiazze in predsednice Pokrajine Marie Terese Bassa Poro-pat do podtajnika pri notranjem ministrstvu Ettoreja Rosata.
Uvodoma se je škof spomnil mu-čeniške smrti tržaškega zavetnika sv. Justa, ki je pogumno izpričal svojo kr-ščan sko vero in bil za ra di te ga usmr -čen v času vladavine rimskega cesarja Dioklecijana. Pri tem se je vprašal, kaj pomeni danes čaščenje spomina na Ju-stovo mučeništvo in kakšne odgovornosti prinaša kristjanu. Ni dovolj, je dejal škof, biti zvesti spominu in se spra-še va ti o tej zves to bi, tre ba je za go to -viti nadaljevanje vere v Kristusa tudi v prihodnje. Tu se je škof Ravignani zaustavil pri domnevnem konfliktu med vero in znanostjo: med njima tega spora ne more biti, če obstaja občutek o različnih dostopih do resnice: slednja je za vero beseda, ki prihaja od zgoraj in razsvetljuje izkustvo, znanost pa je eksperimentalna metoda, ki privede do odkritja skrite in očarljive stvarnosti.
Dalje se je msgr. Ravignani zaustavil pri vlogi Cerkve in kristjanov v javnosti, pri čemer je uvodoma dejal, da samo slabo razumljena laičnost želi Cerkev omejiti na sfero obredov in po bož nos ti, ve ro pa v okvir oseb ne in zasebne izkušnje. Prava laičnost, je opozoril škof, pa je spoštljivo in iskreno razlikovanje med Cerkvijo in državo. To je za go to vi tev etič ne ga pro sto -ra, kjer vere morejo in morajo najti iz-ra ža nje po pol no ma svo bod ne od vsakršnega pogojevanja: »Živeti kot kristjani v družbi je izziv, ki se nas tiče od bli zu in se z njim mo ra mo so o -čiti. Tudi če kristjani danes priznavajo, da so manjšina, ne morejo zbeža-ti iz zgodovine in še posebej ne iz tiste zgodovine, ki se piše v družbi, v kateri živijo. Ne morejo se odpovedati odgovornosti,« je dejal škof Ravigna-
Tržaški škof Evgen Ravignani se ni izognil obravnavi aktualnih problematik
kroma
ni. Pri tem se je treba predvsem zoper-staviti skušnjavi občutka, da je Cerkev oblegana trdnjava. Kristjani, je dejal Ravignani, bi morali stopiti na plan, ne skrivati lastne identitete, ampak to iden ti te to iz ra ža ti v di a lo gu z dru gi -mi možmi in ženami, ki želijo skupaj zgraditi bolj človeško in pravičnejšo druž bo.
Tretji in zaključni del homilije je tržaški škof posvetil Trstu, ki je, kot je dejal, njegova ljubezen. Ravno zaradi tega je škof izrazil bližino zaskrbljenim delavcem škedenjske železarne, ki se bojijo za izgubo delovnega mesta in se jim morebitno prekvalificiranje v drug po klic zdi pre cej proble ma tič no, ter njihovim družinam, kakor tudi prebivalcem Škednja, ki jih skrbi onesnaževanje železarne. Msgr. Ravignani je v nadaljevanju izrazil upanje v nove perspektive, ki se ponujajo Trstu s krepitvijo pomembnih struktur, in občudovanje za prisotnost številnih znanstvenih ustanov. Na koncu je opozoril na zgodovino tržaškega mesta, ki se je oblikovalo v znamenju sprejemanja različnih narodov in kultur ter integracije, ki ni ponižala, temveč ovrednotila razlike. To je poslanstvo Trsta in temu mora mesto ostati zvesto, j e poudaril škof Ravignani, ki je homilijo za-klju čil z be se da mi pa pe ža Ja ne za Pa -vla II., ki je ob obisku leta 1992 Trst pozval, naj bo domovina dialoga.
BOLJUNEC - Osnovna šola F. Venturinija
Obisk torkle
V okviru projekta Bimboil, ki ga prireja združenje Mesta olja
Učenci Osnovne šole Frana Venturinija iz Boljunca bodo v sredo v spremstvu dolinskih občinskih odbornikov za šolstvo in proizvodne dejavnosti, Alenke Vazzi in Antonia Ghersinicha, obiskali torklo v Kmetijski zadrugi. Obisk bo potekal v okviru vsedržavnega projekta Bimboil, ki ga združenje Mesta olja, v katerega je včlanjena tu di Ob či na Do li na, že šes tič pri -reja za učence osnovnih šol. Projekt je namenjen vzgajanju osnovnošolske populacije k vrednotenju zgodovine in kulture olja ter njegovega pomena za zdravje. V ta namen je usmerjen v promocijo kultu re olja, pri če mer se otro ci te mu tipičnemu proizvodu približujejo s pokušnjo, s seznanjanjem z vrednotami, ki proizvod povezujejo s teritorijem in s kriteriji za pravilno pre hram be no vzgo jo.Otro ci bodo to spoznavali bodisi s pomočjo svojih učiteljev bodisi s po-
močjo poklicnih pokuševalcev, pri če mer bo do o olju in nje go vih zna -čilnostih prisluhnili v razredu, podali pa se bodo tudi na obisk v torkle in oljarne, kot že rečeno pa bodo olje spoznavali tudi preko neposredne izkušnje, namreč s poku-ševanjem.
Projekt, ki bo trajal od letošnjega novembra do februarja prihodnjega leta, je letos prvič razširjen na vse razrede osnovnih šol (doslej je bil namenjen le tretjim in četrtim razredom), poteka tudi v sodelovanju z otroško revijo Andersen, ki je poskrbela za izdajo priložnostne publikacije, obogatene z ilustracijami in stripi, ki v zgoščeni obliki oriše glavne aspekte oljkarstva in oljčnega olja. S projektom Bimboil je povezan tudi natečaj, v okviru katerega bodo učenci lahko poslali lastne izdelke na temo olja in oljkarstva. Nagrajevanje bo v prihodnjem februarju.
ŠKEDENJ - Učenci OŠ I. Grbca in M. Gregorič Stepančič in malčki otroškega vrtca
Proslavili so dan kostanja
S pomočjo pesmi in besede so otroci spoznavali ta sadež in gozdne živali, ki se pripravljajo na zimo tudi z zbiranjem kostanja
Vsak otrok je tudi izdelal svoj kostanj iz lepenke
Prvošolci Osnovne šole I. Grbec-M.G.Stepančič iz Škednja so v sredo, 24. oktobra, preživeli jesensko jutro z malčki škedenjskega otroškega vrtca. Skupaj so spoznavali užitni kostanj. Šolar -čke so sprejeli mali kostanj (lutka iz lepenke ) in malčki, ki so recitirali pesmico »Kostanjček zaspanček«. Otroci in učiteljice so se nato pogovarjali o gozdnih živalicah, ki se pripravljajo na zimo. Našteli so sadeže, ki jih ježki, veverice in medvedi hitijo spravljat v svoje brloge. Med orehi, lešniki in želodi seveda ne manjkajo sladki kostanji. Nato so šolarji in malčki s pesmico »Živali v jeseni« poklicali malega kostanjčka, ki jih je popeljal v gozd in jim pokazal drevo, na katerem raste ter hišico-ježico v kateri spi s svojimi bratci, dokler ga ne veter odpihne na tla med odpadle liste.
Prvošolci in malčki so še izdelali vsak svoj kostanj-lutko iz lepenke. Za zaključek pa so se tudi posladkali s pečenim kostanjem v čokoladnem prelivu.
N. D.
Danes spominska proslava na Kontovelu
Na Kontovelu bodo danes proslavili 60-letnico odkritja spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi. Zbirališče bo ob 14.30 pred društveno gostilno na Kontovelu, nakar bo sprevod krenil do spomenika. VZPI-ANPI vabi k čim številnejši udeležbi.
Jutri popoldne srečanje z Dušanom Jelinčičem
V	dvorani Baroncini pri Assicurazio-ni Generali v Ul. Trento 8 bo jutri ob 17.45 srečanje z Dušanom Jelinčičem. Srečanje sodi v okvir ciklusa »pisati v Trstu«, ki ga krožek za kulturo in umetnost (Circolo della Cultura e delle Arti) posveča avtorjem različnih narodnosti iz naše dežele. Jelinčiča, pisatelja, časnikarja in alpinista, bo predstavil Elvio Guagnini.
Koncert pri Sv. Justu
V	kapeli sv. Mihaela (na desni strani stolnice pri Sv. Justu) bo drevi ob 20.30 nastopila tržaška skupina Gwen. Predstavila se bo s koncertom »Sacra cantamina celtarum«.
V knjigarni Minerva o Bertinettijevi knjigi
V	knjigarni Minerva bosta v torek, 6. novembra, ob 18. uri Roberto Curci in Roberto Weber predstavila knjigo Roberta Bertinettija »Londra. Viaggio in una metropoli che non si ferma mai«. Bertinetti je doma iz Pesara in poučuje angleško literaturo na tukajšnji univerzi. Poleg tega objavlja prispevke v časopisih in revijah.
Predavanje o materinstvu
V	središču za pomoč življenju »Ma-risa« v Ul. Marenzi 6 bo jutri predaval psiholog in psihoterapevt Dario Casadei iz bolnišnice v Miranu, kjer je zaposlen na porodniškem oddelku. Casadei bo obravnaval vprašanja, povezana z materinstvom.
Tudi letos darilne košare »brez meja«
Združenje Senza confini - Brez meja bo tudi letos ob božičnih praznikih pripravilo raznovrstne darilne košare, v katerih bodo izdelki »solidarnega in enakopravnega trgovanja«, vrsta biološko pridelanih dobrot socialnih zadrug in pa priložnostni obrtniški okrasek. Kot pravijo pri omenjenem združenju, je darilo iz Solidarnostnega sklada dokaz solidarnosti med ljudmi, prinaša s sabo kulturo oddaljenih narodov, njihova upanja in delo za boljši jutri. Darilne košare najdemo v Trgovini sveta v Ul. Torre-bianca 29/b.
Napadli lastnika lokala in agente
Najprej so brez razloga napadli lastnika javnega lokala »Al Vecio Canal« na Ponterošu, zatem so se spravili še na agente. Sedaj so 20-letni Francesco Caris, 18-letni Daniel Caris in 20-let-ni Saimon Suffer v priporu, dolžijo jih upiranja javnemu funkcionarju, povzročitve telesnih poškodb, poškodbe službenega avtomobila (razbili so zadnjo šipo). Vse tri je policija odpeljala v zapor. Lastnika lokala so napadli predsinočnjim in se oddaljili proti Ul. Mazzini. Ko so jih agenti letečega oddelka in openskega komi-sariata hoteli legitimirati, so zahtevo zavrnili, bili so očitno pijani, zatem so agente zaželi žaliti in jim groziti ter jih naposled napadli, dva so ranili.
Popravek
V članku, ki ga je Mariu Magajni v spomin napisal Edi Šelhaus in ki je bil objavljen 28. oktobra 2007, sta priloženi tudi dve fotografiji. Na eni je poleg drugih tudi Mirko Žerjal, in ne Ota, kot je bilo napačno navedeno. Mirko Žerjal je kot šofer in raznašalec sodeloval s Primorskim dnevnikom do upokojitve leta 1968.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007
7
RAZSTAVNI SEJEM - Danes zadnji dan
TriesteAntiqua na ogled v bivši ribarnici
Skupno 45 razstavljalcev iz petih držav - Največ jih je iz Trsta
Še danes si je v prostorih bivše ribarnice na tržaškem nabrežju moč ogledati zanimivo razstavo, ki nosi pomenljivo ime TriesteAntiqua. Razstava v organizaciji združenja Pro-moTrieste, ki je dosegla častitljivo, po vrsti že 25. izvedbo, se letos prvič predstavlja v prenovljenih prostore bivše tržaške ribarnice.
V	velikem notranjem prostoru ponuja svoje izdelke skupno petinštirideset razstavljalcev iz petih evropskih držav (Italije, Slovenije, Avstrije, Madžarske in Francije). Glavnina domačih razstavljalcev prihaja s Trsta in Furlanije-Julijske krajine, precej pa je tudi tistih iz drugih italijanskih pokrajin (Benetk, Trevisa, Pado-ve, Ravenne, Genove, Reggio Calabrie idr.).
Na mizah in policah v glavni hali bivše ribarnice (Salone degli Incan-ti) je moč dobiti marsikaj, od starih zemljevidov do vaz iz antike ter drugih zanimivih starih predmetov. Posebno mesto ima staro pohištvo, veliko pa je tudi starih uporabnih in okras nih pred me tov iz sre bra ali slo -nove kosti. Poleg zemljevidov je moč dobiti tudi stare tiskovine, denimo grafike Tržaškega zaliva in njegovega pri sta ni šča, ter za ni miv re klam ni pla kat	zna ne ga	cir ku sa
Kludsk\\\\u00FD, o katerem je v svojih konsih in integralih pisal tudi Srečko Kosovel. Ne manjka pa starih preprog, ur in celo vojaških čelad ter pokrival.
Nekoliko posebnejšaje razstava, ki jo prireja italijansko združenje za raziskave rakastih obolenj AIRC. Na tem prostoru so razstavljene prestižne obleke iz raznih krajev in dežel ši-rom Evrope in sveta. Tako je mogoče videti narodne noše iz Dalmacije, Srbije, Madžarske, Bolgarije, Poljske, Slovaške, Grčije, Kazahstana, Gvatemale, Nepala in drugih za nas eksotičnih držav.
V	sodelovanju z odborništvom za kulturo pri Občini Trst in Mestih muzejev zgodovine in zgodovine umet nos ti pa je na ogled tu di raz sta -va o starem Egiptu, ki nosi naslov Pot po deželi faraonov (Viaggio nella terra dei Faraoni). Razstavljeni predmeti so last bogate zbirke, ki se nahaja v bližini stolnice sv. Justa. Na ogled pa so tudi človeške mumije, ki jih hrani prirodoslovni muzej v Trstu.
Sejem TriesteAntiqua je danes odprt od 10. do 20. ure (ps)
DSI - Jutri
O liku
Sejem TriesteAntiqua je odprt samo še danes
kroma
SLOVENSKI SPORED
Drevi na RAI Sešivalnica spomina
V	okviru mesečnega srečanja s slovenskim filmom bo danes na slovenski televiziji, po televizijskem dnevniku, približno ob 20.50, na sporedu dokumentarni film z naslovom Sešivalnica spomina.
Avtorici in režiserki Anja Medved in Nadja Velušček nadaljujeta s tem delom pripovedovanje življenjskih zgodb ljudi, ki j im j e mej a med Italijo in Jugoslavijo po drugi dvetovni vojni pomeni la raz cep ži vljenj ske ga in kulturnega prostora.
V	prejšnjih filmih, Moja meja in Mesto na Travniku, sta se avtorici poglobili v oris pol pre tek le zgo do vi ne mesta Gorice, tokrat pa sta se podali v Benečijo. Film bodo ponovili še v četrtek 8. no vem bra ob is tem ča su.
SSG - Uspel petkov žur Preobrazba
Mladi utrip novega časa
Med protagonisti večera glasba, igre in razposajenost - Organiziran avtobusni povratek je bil prav gotovo dobra poteza
Slovensko stalno gledališče je v novo sezono stopilo z velikim žurom »Preobrazba«. V petek zvečer se je v hramu kulture lahko res začutilo mladostni utrip, saj je bilo videti izredno veliko mladih obrazov, predvsem višješolcev, med drugim pa tudi mnogo mladih Tržačanov.
V veži je vlogo glavne protagonistke tokrat odigrala glasba, za katero so poleg skupine didžejev (z vokalisti) DJ Festaz-za, poskrbeli tudi mladi člani tržaške skupine Blind Vision. Program oziroma posamezne točke sta povezovala mlada člana gledališkega ansambla Romeo Grebenšek in Primož Forte. Prav gotovo pa sta za igrivo vzdušje prazničnega večera ob Enzovi harmoniki s smehom in ironijo oziroma branjem poezij pripomogla tudi igralca kabaretne skupine Pupkin kabaret Alessandro Mizzi in Stefano Dongetti.
Ob nagradnih igrah si je mladinska domišljija dala duška tudi v kotičku kreativnosti in ustvarjalnosti, se pravi v kotičku posvečenemu t.i. body paintingu ali barvanju golega telesa. V prvem nadstropju pa je deloval bar, kjer so prijazna dekleta za pultom točila pivo in najrazličnejše coctaile, ob t.i. happy hour pa so zabeležile pravi naval. Na voljo je bil tudi abonma point, kjer je bilo mogoče kupiti gledališki abonma za letošnjo sezono.
Za varen povratek domov pa so si mladi prireditelji zamislili dobro potezo: poskrbeli so namreč za organiziran avtobusni prevoz. Polno zasedena avtobusa sta s Trga Perugino ob 1. in 3. uri odpeljala proti Boljuncu, Bazovici, Opčinam, Proseku in Nabrežini.
Na zgornji fotografiji ustvarjanje na golem telesu v kotičku »body painting«, na spodnji pa utrinek prazničnega vzdušja
kroma
SPOMIN NA PADLE
Učenci šole
škofa Silvija Srečka Kosovela Piccolominija pri spomenikih
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bodo jutri odprli razstavo o tržaškem škofu Eneju Silviju Piccolominiju in kasnejšem papežu Piju II, ki je zaslovel tudi kot diplomat in velik humanist in geograf, zvest zapisovalec krajev in ljudi, njihovih navad in običajev ter gospodarskega stanja opisanih dežel. Med drugim je Piccolomini opisal tudi obred ustoličenja karantanskih knezov. Razstavo je pripravila prof.Branka Sulčič za občinski praznik v Divači, kjer je Piccolomini sredi 15.sto-letja posvetil župno cerkev sv.Jurija, kasneje je posvetil še cerkev v Križu in podružno cerkev v Predjami. S Pijem II. je povezana tudi ustanovitev ljubljanske škofije. O liku in delu Eneja Silvija Piccolominija bo go vo ril zgo do vi nar Fran ce M. Do li nar.
V pred praz nič nih dneh ob kon -cu oktobra učenci openske srednje šo le Sre čka Ko so ve la vsa ko le to po -častijo spomin na padle v času fašizma in druge svetovne vojne z obiskom openskih spomenikov, spomenika Bazoviškim junakom in Rižarne. Tako so v ponedeljek, 29. oktobra, učenci prvih razredov v spremstvu domačinke Stanke Hrovatin obiskali spomenike na openskem strelišču in vaš ki spo me nik. Ob spo me ni ku Bazoviškim junakom so učenci drugih raz re dov pri sluh ni li zgo do vi nar -ju Milanu Pahorju in zapeli pod vodstvom prof. Edith Kocjan. Učenci tretjih razredov pa so v Rižarni v spremstvu zgodovinarja Sandija Volka obu di li spo min na gro zo te, ki so se tam dogajale v času druge svetovne vojne. S svojo spoštljivo prisotnostjo v krajih spomina in s svojim podoživljanjem pričevanj iz časa narodnoosvobodilnega boja so še enkrat dokazali, da so jim v njih izražene vrednote še vedno pri srcu.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. novembra 2007
TRST
8
RAJONSKI SVET - Soglasno odobren seznam o javnih delih
Vzhodni Kras: potreba
po celi vrsti vzdrževalnih posegov
Pri sestavi dokumenta sodelovale vse skupine - Ob nujnih posegih tudi dela za razvoj ozemlja
Vzhodnokraški rajonski svet je na zadnji seji soglasno odobril seznam posegov in javnih del, ki bi jih morala tržaška občinska uprava opraviti, da bi izboljšala sedanje dokaj slabo stanje številnih javnih struktur in omogočila območju potreben razvoj.
Rajonska skupščina, ki jo vodi predsednik Marko Milkovič, se je letos odločila za »dvojni poseg«, kot je razvidno iz 19 strani obsežnega odobrenega dokumenta. Prvi del zadeva »vzdrževalne in druge nujne posege«, drugi pa »nova dela in posege za razvoj ozemlja.«
Novost pri sestavi seznama javnih posegov je uvedla levosredinska večina rajonskega sveta. Pri pripravi dokumenta so sodelovale vse skupine. »Tudi opozicija je dodala nekatere teme, ki so bile nato vključene v sklepni dokument,« je pojasnil načelnik svetniške skupine Levih demokratov Uroš Koren. Soglasna odobritev dokumenta je bila sad tega plodnega sodelovanja med skupinami večine in opozicije.
Nujni vzdrževalni posegi zajemajo področja šolskih poslopij, pokopališč, cest in pločnikov, cestnih znakov, javne razsvetljave, cerkve in javno čistočo. Med vsemi vzdrževalnimi posegi so najbolj nujna obnovitvena dela na poslopju openskih nižjih srednjih šol Srečka Kosovela in Muzio de Tommasini na Bazoviški ulici. Poslopje že dolgo let ni bilo deležno vzdrževanja, zato je potreben korenit obnovitveni poseg. Sanitarije so v nespodobnem stanju; v traktu šole de Tommasini že dalj časa pronica voda, zaradi česar so morali poseči gasilci. Okvara pa ni bila odpravljena, zato bi morali streho obnoviti. Pred leti so sicer zamenjali del oken, ne pa vseh, zaradi česar je na severni strani razpršitev toplote velika. Tudi dvorišče bi morali počistiti, odstraniti tam ležeče predmete in ga urediti, da bo spodobno.
Šolsko poslopje italijanske osnovne šole Juluius Kugy in oddeljeni oddelki šole de Tommasini pri Banih so tudi potrebni nujnih del. Poseg izpred nekaj let za znižanje koncentracije plina radona v kleti poslopja, je bil povsem neprimeren: šola je bila ob prepotrebne prostore. Pred kakimi dvajsetimi leti so na strehi poslopja namestili sončne pane-le, ki pa jih »še« niso povezali s termičnim in vodovodnim omrežjem poslopja (!). Preveriti bi morali, ali je povezava sedaj možna, sicer bi bilo najbolje, da bi sončne panele odstranili s strehe.
Jedilnico otroškega vrtca v Treb-čah bi morali opremiti s primernimi mizami in stolicami; v poslopju bi morali tudi popraviti vodovodno napeljavo. V poslopju osnovne šole Primoža Trubarja v Bazovici bi morali zamenjati okna, saj nekatera že razpadajo, kot so se lahko na lastne oči prepričali tudi člani tržaške občinske komisije za javna dela med nedavnim obiskom v Bazovici. Takrat so tudi ugotovili, da bi morali hodnik in ne ka te re dru ge pro sto re prep les -kati.
Pri obravnavanju stanja pokopališč je rajonski svet ocenil, da bi morala občina v nekaterih vaseh nadaljevati letos začete posege. Tako naj bi na treben-skem pokopališču uredili kapelico, da bi bila primerna za sprejem krst pred pogrebi in verskimi obredi. V Trebčah in v Bazovici bi morali tudi prenoviti zidove po ko pa lišč.
Tržaška občina bi morala izboljšati vzdrževanje cest in pločnikov. Predvsem pa bi morala posvetiti večjo pozornost čiščenju cest: vsaj dvakrat letno bi morala posekati obcestno grmičevje, je zapisano v dokumentu vzhodnokraške-ga rajonskega sveta. V vaških jedrih pa bi morali občinski upravitelji bolje urediti odtekanje deževnice. Predvsem bi morali skrbeti za čiščenje odtočnih kanalov, da bi tako preprečili nastajanje velikih nadležnih in nevarnih luž ob deževjih.
V dokumentu so zelo podrobno omenjeni potrebni posegi za tlakovanje
ulic in cest na Opčinah, na Padričah in v Bazovici.
Cestno signalizacijo je treba obnoviti tako, da bodo napisom v italijanščini dodani slovenski napisi. Podoben poseg bi morala občinska uprava opraviti tudi na napisih ulic in cest: tudi ti morajo biti dvojezični. Na tablah, na katerih so omenjeni kraji v Sloveniji, morajo biti le-ti napisani v uradni, slovenski obliki.
Na križiščih in nevarnih odsekih cest bi morali namestiti parabolična ogledala, v vaških središčih bi morali urediti več prehodov za pešce. Najbolj ne var ne od se ke cest pa bi mo ra li pri -merno označiti.
Na se da njih za tem nje nih od se kih cest in ulic bi morali namestiti javno razsvetljavo. V dokumentu je izrecno omenjen odsek nekdanje Trbiške ceste od mosta pri Banih do križišča z Ul. Papa-veri. Ta poseg naj bi tržaška občina opravila v sodelovanju s tržaško pokrajino.
V dokumentu so omenjeni vzdrževalni posegi na štirih cerkvah. V Bazovici bi morali urediti zunanji zidek in zamenjali gramoz z bolj primerno talno oblogo. V Gropadi bi morali urediti zunanjost cerkve. V Trebčah bi morali popraviti streho cerkve, da ne bi voda več pronicala v notranjost, obnoviti pa bi morali tudi električno napeljavo, da bo odgovarjala zakonskim normam, in urediti zunanji zid. Na Opčinah bi
Poslopje osnovne šole Primoža Trubarja v Bazovici
kroma morali tlakovati
trg pred cerkvijo v Ul. Papaveri in urediti dve parkirni mesti za ljudi s poseb-
nimi potrebami.
Med nujnimi vzdrževalnimi posegi so omenjeni še okrepitev ločenega
zbiranja odpadkov z ureditvijo tako imenovanih ekoloških otokov ter z izboljšanjem čiščenja ulic v vaških jedrih.
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 4 novembra 2007
DRAGO
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 10.00. Luna vzide ob 1.06 in zatone ob 14.35.
Jutri, PONEDELJEK, 5. novembra 2007
ZAHAR
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,4 stopinje C, zračni tlak 1025 mb ustaljen, veter 17 km na uro vzhodnik, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,8 stopinje C.
OKLICI: Alessandro Kleiderz in Luana Valenti, Pierluigi Ghezzi in Teresa Furlan, Yi Jiang in Xiaolin Zheng, Massimo Zottich in Lavinia Viorica Groza, Gianfranco Salierno in Federica Martiniano, Roberto Ganz in Giu-si Frezza, Renzo Secreto in Simonetta Valerio, Francesco Neami in Olimpia Daniela Danu, Gianluca Frossi in Giu-lia Battig, Emilio Quaia in Lorenza Az-zali, Tamer Omar Mostafa Sakr in Anna Gherbaz, Federico Himmelreichs in Marzia Viller.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001)- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44.
Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
[I] Lekarne
Danes, 4. novembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421042). Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. novembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
U Kino
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 11.00, 14.30, 16.30, 18.15 »Ratatouille«; 20.10, 22.10 »Michael Clayton«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.20 »Il caso Thomas Crawford«.
KOPER - KOLOSEJ - 21.50 »Žaga 4«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »3D manija«; 16.40, 19.10, 21.40 »Petelinji zajtrk«; 16.50, 19.20 »Sedem dni skomin«; 14.20 »Ratatouille«; 14.50 »Divji valovi«; 19.00, 21.30 »Neustrašna«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La terza madre«; Dvorana 2: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »The bourne ultimatum - Il ritorno dello scia-callo«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Die hard - vivere o morire«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.10, 22.20 »Mr. Brooks«; 11.00, 14.30 »Shrek terzo«; 11.00, 14.30 »2061«; 11.00, 14.30 Hair-spray«.
SUPER - 16.30, 22.10 »Molto incinta«; 18.35, 20.20 »La giusta distanza«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.10, 22.20 »The Bourne Ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«; Dvorana 3: 15.30, 17.40, 20.00, 22.15 »Elisabeth - the golden age«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »La terza madre«; Dvorana 5: 18.00 »2061«; 20.00, 22.10 »Die hard -vivere o morire«; 16.00 »Ratatouille«.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza)
SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14
TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3
V sodelovanju s FIGISC Trst
ALCIONE - 15.45, 19.15 »Funeral party«; 17.30, 21.00 »La ragazza del lago«.
AMBASCIATORI - 11.00, 14.30, 15.40, 17.45, 20.00, 22.15 »Ratatouille«.
ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20 »In que-sto mondo libero«.
CINECITY - 11.00, 12.35, 13.30, 15.00, 16.00, 17.15, 17.30, 18.30, 20.00, 21.15, 22.15 »Ratatouille«; 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Die hard - vivere o morire«; 10.45, 12.55, 15.05, 17.25, 19.45, 22.00 »Elisabeth - The golden age«; 19.50 »2061 - Un anno eccezionale«; 22.00 »Seta«; 10.50, 12.55, 15.00, 17.25, 20.00, 22.05 »La terza madre«; 15.45, 17.50, 19.55, 22.05 »The bourne ultimatum -il ritorno dello sciacallo«; 11.00, 14.55 »Stardust«; 10.45 »Surf's up - I re delle onde«.
EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Elisabeth - The golden age«.
EXCELSIOR AZZURRA -
16.15, 18.45, 21.15 »Giorni e nuvole«.
FELLINI - 14.45, 16.45 »Stardust«; 18.45, 20.30, 22.15 »Seta«.
FPISHIOkJ
solarium s esthetics lepota, ki se opazi...
AKCIJA: OBLIKOVANJE NOHTOV!
•	Vsakih 10 refilov ti enega podarimo
•	Če si študentka imaš pri vsakem refilu 25% popust
•	Če imaš pogrizene nohte vsak drugi refil 50% popust
...in če s sabo pripelješ prijateljico dobiš pri refilu 25% popust
Opčine - Narodna ulica 47/1 Tel - Fax: 04021123&
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007
9
VZPI-ANPI KONTOVEL
vabi na
proslavo 60-letnice odkritja spomenika padlim v NOB
Zbirališče danes, ob 14.30 pred Društveno gostilno na Konto vel II, sledi povorka do spomenika
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na
koncert Komornega Zbora Gallus Kranj,
ki ga vodi Angela Tomartič.
Nastopili bodo še inštrumentalisti Cappella Cantiani ter solisti Pija Brodnik - sopran, Anja Strajnar - alt, Metod Palčič - tenor, Blaž Kladnik - bas, in Barbara Pibernik - orgle. Vabljeni v cerkev Sv. Jerneja na Opčinah na zahvalno nedeljo, 4. novembra ob 17. uri
SLOVENSKI KLUB
vabi v torek 6. novembra 2007, na
SREČANJE S PINOM ROVEREDOM_
Pisatelja in njegov zadnji roman Caracreatura bo predstavila Patrizia Vascotto, nekaj odlomkov iz njegovih del pa bo prebral Jure Kopušar.
V GREGORČIČEVI DVORANI (UL. SV. FRANČIŠKA 20) OB 20.30
SKD PRIMOREC vabi na PRRZIViK fUCVEGR VI&IR, KC5TRHJEV IN._ fcitfcRJ
v torek, 6. novembra 2007 ob 20. url - Liudski dom. Tribče Nastop domačega zbora, tombolo In kabaretna točka z Meto in Vesno
S Poslovni oglasi HB Osmice
FRIZERSKI SALON v središču Trsta išče osebje. Za informacije poklicati na 338-6976796.
PODJETJE GUŠTIN VW-AUDI
Obrtna cona "Zgonik" zaposli resnega mehanika z obvladanjem elektronskih veščin in resnega vajenca. Tel. 040-225343.
UVELJAVLJENO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE išče izkušenega knjigovodjo-knjigo-vodkinjo s polnim urnikom in za nedoločen čas. Zaželjeno poznavanje sistemov excel in word. Prošnje poslati na e-mail info@pahor.it ali po faxu na št. 0481-40570.
ZNANA FIRMA POHIŠTVA IŠČE
TRI dinamične osebe od 30 do 50 let. Tudi brez izkušnje, za obisk dogovorjenih strank. Pogoji: lastno vozilo in znanje italijanskega jezika. Ponuja se redna zaposlitev in dobre provizije. Za razgovor tel. 00386 5 6641074 od 13. do 19. ure.
Loterija
0B. novembra 2007
Bari	64	18	70	17	48
Cagliari	87	68	27	1	28
Firence	11	79	88	89	6
Genova	1	81	6	27	7S
Milan	44	12	B4	47	40
Neapelj	B1	88	21	78	69
Palermo	B1	89	71	12	B2
Rim	8B	11	58	90	79
Torino	70	74	77	SB	2B
Benetke	B4	B6	6B	78	4S
Nazionale	B7	76	8	B4	1S
Super Enalotto Št. 132
11 31 44 64 83	89 jolly 34
Nagradni sklad	3.538.821,82 €
1 dobitnik s 6 točkami Jackpot	36.119.504,90 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
19 dobitnikov s 5 točkami	37.250,76€
1.393 dobitnikov s 4 točkami	508,08€
57.290 dobitnikov s 3 točkami	12,35 €
Superstar	a7
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
15 dobitnikov s 4 točkami	50.808,00 €
192 dobitnikov s 3 točkami	1.2BS,00€
2.862 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
18.828 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
42.580 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
BOGDAN IN MARLENKA imata v Gabrov-cu odprto osmico do konca novembra.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175.
OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik 36.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič. Medja-vas 7, tel. št.: 040-208375.
OSMICO je odprla družina Colja v Sama-torci 53. Tel. št.: 040-229586.
OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57.
V KUTU na Proseku sta odprla osmico Vesna in Žarko.
VINARJI IN OLJKARJI PAROVEL odpirajo osmico v Boljuncu, od četrtka, 8. do nedelje 11. novembra. Točijo belo in črno vino s hladnim prigrizkom. Tel na št.: 3401835972.
B Mali oglasi
AGRITURIZEM s suho hrano sta odprla Joško in Ljuba Colja, v Samatorci. Prisrčno vabljeni. Tel. na št.: 334-5088733 ali 040229326.
IMATE PROBLEME z likanjem ali z oskrbo starejših oseb? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na št. 328-8161372.
IŠČEMO prijazno gospo za nego starejše osebe 2- do 3- krat tedensko, ob popol-
Bambičeva galerija
vabi na odprtje razstave
Deziderija Švare PO KLON MILKU BAMBIČU
Jutri, 5. novembra ob 20. uri
UVODNE BESEDE IN PODOBE DEZIDERIJ ŠVARA JELKA CVELBAR ALJOŠA ŽERJAL FILM "KROG 2" Z MILKOM BAMBIČEM DRUŽABNO SREČANJE V ZNAMENJU MARTINOVANJA
Opčine - Proseška ul. 131
danskih urah. Klicati na tel. št.: 0409220246, ob večernih urah.
KMETIJA COLJA ponuja v novembru tudi sveže klobase in kožarice (crodeghine). Tel. na št.: 040-229326.
OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv. metrov, oddajam. Tel. na št.: 3384719734.
PRODAJAM drva za kurjenje na kubični meter. Tel. na št.: 3471639967.
PRODAJAMO mercedes C200 kompressor Classc letnik '98, redno vzdrževan, v odličnem stanju. Tel. na št.: 349-4439769 v popoldanskih urah.
PRODAM keramično peč na drva, rabljeno samo dva meseca. Tel. na št.: 3494342293.
PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrovce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 3385313529.
SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po 60,00 evrov za kub. meter, vključno s prevozom. Tel. na št.: 040-420604 zvečer.
TRST - v mestu iščem bivališče (tudi podstrešno ali soba - wc in kopalnica) neo-premljeno, tudi preprosto, le da je svetlo, okoli 40 kv. metrov za največ 320,00 evrov mesečno. Tel. na št.: 040-392018 ali 3402620400.
V CENTRU Trsta (ul. Battisti) oddajamo pisarniške prostore (50 kv. metrov). Tel. na št.: 348-4447530.
S Izleti
SKD VESNA vabi na »jesenski sprehod v Ru-bije pri Briščih« danes, 4. novembra 2007. Zbirališče ob 14. uri pri spomeniku padlim v Križu. V primeru slabega vremena bo sprehod odpadel. Za informacije tel. na št. 339-4359868.
ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi danes, 4.novembra 2007 na »15. jesenski pohod na Grmado in okolico«. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi. Med potjo sta predvideni kontrolni točki s čajem ter ob prihodu topel obrok z družabnostjo. V primeru slabega vremena bo pohod odpadel. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave!
ZIMOVANJE NA POHORJU prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Predvpis do 16. novembra, v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; e-mail info@sddsk.org).
0 Prireditve
DANES, 4. NOVEMBRA, OB 11.00 bo v
Slomškovem domu v Bazovici domačinka Maja Mezgec prikazala utrip življenja v Burundiju, nato misijonski srečolov z družabnostjo.
O.P.Z. SLOMŠEK, vabi na Dobrodelni koncert v korist sirotišnice v Bjeli (Črna gora), danes, 4.novembra 2007, ob 18.00 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Nastopajo Otroški pevski zbor Slomšek, in pevka Martina Feri, ob klavirski spremljavi Iztoka Cergola. Vsi vljudno vabljeni!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na koncert komornega zbora »Gallus Kranj«, ki ga vodi Angela Tomanič. Nastopili bodo tudi instrumentalisti Cappella Cantiani ter solisti Pija Brodnik-sopran, Anja Strajnar-alt, Metod Palčič-tenor, Blaž Kladnik-bas in Barbara Pibernik-or-gle. Koncert bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah danes, 4. novembra, ob 17. uri.
+ Za vedno nas je zapustila naša predraga
Cvetka Ravbar
v
vd. Škabar
Žalostno vest sporočajo
sin Bojan in svakinji Zora ter Marija
Dan pogreba bomo naknadno javili.
Sežana, Col-Repentabor, 4. novembra 2007
t
Zapustila nas je naša predraga
Irma Novacco vd. Hrovat
Žalostno vest sporočajo
hčerka Nadja z možem Darijem,
ljubljeni vnukinji Monica in Deborah z Maurom in Luco, brat Nino, sestra Lina in ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, 5. novembra ob 13.40 v mrliški vežici v ulici Costalunga.
Trst, 4. novembra 2007
Pogrebno podjetje Zimolo
Ob izgubi drage mame izrekamo tovarišici Nadji Hrovat iskreno sožalje
Stranka komunistične prenove krožek občine Dolina
t
Zapustil nas je naš dragi
Luigi Candotti
(Gigi)
Žalostno vest sporočajo
žena Laura, sin Roberto z ženo Nives.
Pogreb z žaro bo v četrtek, 8. novembra ob 12. uri v nabrežinski cerkvi.
Nabrežina, 4. novembra 2007
Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine
Zadnji pozdrav bratu
Vladimir z družino
Sočustvujejo z družino
Maria, Egidio, Massimo in Giorgio Purger.
Žalovanju se pridružujejo
Nevenka, Fabio in Marino
Zadnji pozdrav Gigiju
Fabio z družino in Ljuba
Žalujejo za Gigija
Laura in Fabio z družino
Pogrešali bomo tvoj nasmeh in prijaznost,
hvala za vse Gigi
prijatelji in odborniki ŠD Vesna
Ženi Lauri, sinu Robertu ter ostalemu sorodstvu iskreno sožalje.
5.11.1997
Draga mama in nona
5.11.2007
Marija Orel vd. Jerina
Z ljubeznijo se te spominjamo
tvoji Dragica, Ramiro, Ana in Erik
Trst, 4. novembra 2007
^^ Zapustila nas je naša draga
Albina Musina vd. Gojča
Žalostno vest sporočajo
sinova Marjan in Robi s Suzi, vnuk Daniel in brat Franc
Pogreb bo v sredo, 7. novembra ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v gropajsko cerkev.
Gropada, 4. novembra 2007
Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine
Ob izgubi drage mame izrekata Marjanu in svojcem občuteno sožalje
Comec di Saša Smotlak in
Comec Plast srl
t
Tiho je odšla naša draga mama in sestra
Elza Slavec
Žalostno vest sporočajo
sin Roberto (Flavjo) in sestra Nives z družino ter ostalo sorodstvo
Pokojna bo ležala v sredo, 7. novembra od 11.30 do 13. ure v mrtvašnici v ulici Costalunga, sledil bo pogreb ob 13.30 v cerkvi sv. Martina v Dolini.
Dolina, 4. novembra 2007
Zadnji pozdrav dragi teti Elzi Šaša in Tatjana
^^ Zapustil nas je naš dragi
Francesco Crismani (Franc)
Žalostno vest sporočajo
žena Emilia, sinova Igor z Matejo in David z Natašo, sestri Marija in Zorka ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v četrtek, 8. novembra ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v bazoviško cerkev.
Bazovica, 4. novembra 2007
Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine
Draga David in Nataša,
v tem težkem trenutku smo vam ob
strani
Klarisa in Darjo ter Elena in Rajko
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. novembra 2007
10
□ Čestitke
Smo že ji nazdravili. Dogodka veseli, pa smo kar pozabili, da bi še drugim lepo novico poveli,da sta Tanja in Boris hčerkico Hano povili in poleg bratca Jana, vso vaško skupnost razveselila. Iskreno čestitamo vsi pri SKD Rapotec iz Prebe-nega.
V prihodnjih dneh, konkretno 5. novembra gre po 35. letih vestnega in požrtvovalnega dela v pokoj in hkrati slavi svoj rojstni dan in sicer okroglih šest križev gospa HEDVIGA ČEBOHIN. Ob tej priložnosti ji čestitajo in voščijo veliko dobrega ter se ji zahvaljujejo zdravniki, ki jim je vestno služila in sicer Natali Klajič, Nives Pečar, Gabriella Palmari, Giuliano Bertoli in Vinko Milič ter vsi iz lekarne Patuma ter končno vseh 4200 »pacientov«, ki jim je bila vedno na uslugo.
Ü3 Obvestila
Dragi naš
Dario "Povenčica"!
Šest po deset na torti svečic ti gori, en vdih, pa jih vpihneš brez skrbi. Poletij naj veliko te v življenju čaka, pa pomladnih dni cvetočih, zadovoljstva in sreče brez oblaka, od vnukov pa poljubčkov vročih.
Vse dobro vsak od nas iskreno ti ieti. in da se le tisto, česar si želiš, zgodil
Tvoja družina
GLASBENA MATICA TRST obvešča, da so v prodaji abonmaji za koncertno sezono 2007-08. Rezervacije in informacije tajništvo GM tel.040-418605 vsak dan med 11. in 15.uro.
JEHOVE PRIČE vabijo na deželno zborovanje z naslovom »Delajte vse v čast Bogu« danes, 4. novembra, od 9.30 do 12. ure in od 13.30 do 15.30 na sedežu v ul. Del Bosco 4 v Trstu.
OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja brezplačni TEČAJ SLOVENŠČINE dvakrat tedensko, od novembra 2007 do januarja 2008, v občinski knjižnici v Boljuncu. Predvideni urnik: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30. Možne so še spremembe urnika. Tečaj je namenjen samo občanom in število mest je omejeno. Info in vpisnina v občinski knjižnici v Boljuncu, tel.: 040-227008 (ponedeljek 16.00-18.30 in sreda 9.00-11.30 ter 16.00-18.30).
OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi med svoje vrste nove člane v gledališče F. Prešeren v Boljuncu vsako sredo: od 16. do 17. ure otroci od 1. dol 4. razreda, pe-tošolci in dijaki srednjih šol pa od 17.00 do 18.30. Za informacije tel.: 349-5252201. Toplo vabljeni!
SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 7. do 13. leta oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 3338980166 (Erika Kojanec).
A. R. C. A. T. - Deželno združenje klubov alkoholikov v obravnavi priredi sensibilizacijski tečaj od 5. do 10. novembra 2007, v prostorih tržaškega škofijskega semenišča, v Ul. Besen-ghi, 16. Tečaj je odprt vsem. Info: ob urah obedov, na tel. št.: 040-281887 (Nataša).
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 5. novembra, na odprtje razstave o Eneju Silviju Piccolominiju, ki jo je pripravila Branka Sulčič. O liku tržaškega škofa, velikega humanista in kasnejšega papeža Pija II. bo govoril zgodovinar France M. Dolinar. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, ob 20.30.
KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 5. novembra 2007, ob 16. uri na sedežu, Ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, zel.: 040-360072.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da je zaradi velikega povpraševanja po tečajih informatike steklo vpisovanje za dodatni tečaj za začetnike, ki naj bi se odvijal ob torkih, od 20.30 do 22.00. Prostih je še nekaj mest. Predvidenih je 28 srečanj, cena za bivajoče v občini je 125,00 evrov, za nebivajoče pa 150,00 evrov. Vpisovanje in dodatne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, od ponedeljka do petka 9-13, ob sredah in četrtkih tudi 14-17.
ONAV Vsedržavna Mednarodna Organizacija Poskuševalcev Vin, Vabi vse zainteresirane, da se pridružijo izletu dne 05/11 v Vicenzo, kjer bomo obiskali »XX. Salone del Vino Novello« in »II.Salone dei Best Buys«. Popoldne obisk Az.Agr.Co-
stalunga v Castegnero s pokušnjo. Informacije in vpis tel.: 0481/32283 Daniela Markovic.
VZPI -ANPI Kontovel vabi na proslavo 60-letnice odkritja spomenika Padlim, v NOB. Zbirališče danes, 4. novembra, ob 14.30 pred društveno gostilno na Kontovelu. Sledi povor-ka do spomenika.
KD FRAN VENTURINI IN OBČINA DOLINA vabita na javni sestanek na temo »Nova avtocesta Lakotišče-Škofije, odsek: Domjo-Lakotišče-Krmenka, zaključna dela, zaščita pred hrupom in cestna oprema (zeleni pas)«, ki bo v centru Anton Uk-mar Miro pri Domju, v torek, 6. novembra 2007, ob 20. uri. Vsi vaščani so vljudno vabljeni!
SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 6. novembra 2007, na srečanje s Pinom Roveredom. Pisatelja bo predstavila Patrizia Vascotto, nekaj odlomkov iz njegovih del pa bo prebral Jure Ko-pušar. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni!
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 6. novembra, ob 20.45 redna pevska vaja.
KMEČKA ZVEZA Ker je oglaševanje preko interneta postalo neobhodno potrebno za vidljivost vsake dejavnosti, smo tudi mi kot zveza zasnovali spletno stran (»www.kmeckaz-veza.com«), kjer bomo objavljali vse aktualne teme in novosti, ki zadevajo našo dejavnost in na splošno kmetijsko stvarnost. Da bo naša in-ternetna stran čim uspešnejša in koristnejša predvsem našim članom, bomo na njej gostili vse naše kmetije, ki si tega želijo. Zato bo mogoče na naši strani brezplačno oglaševanje osmic, kmečkih turizmov, kmetij itd. Zveza namerava dati pobudi čim večjo odmevnost, zato vabimo kmetije, ki bi rade bile prisotne na tej spletni strani, da se čim prej javijo v uradih organizacije.
SKGZ v sodelovanju s SKD VIGRED vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v sredo, 7. novembra 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIR« vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo v sredo, 7. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane.
AGRAGRNA SKUPNOST sklicuje sejo glavnega odbora, ki bo v četrtek, 8. novembra 2007 ob 20. uri na sedežu na Padričah, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. Sporazumni akti - Transakcije z občinami v tržaški pokrajini; 3. Pri-ziv na Predsednika Republike proti odloku Deželnega Odbora št. 228 z dne 10.2.2006, ki določa zaščiteno območje tržaškega in goriškega Krasa po evropskih direktivah (SIC-ZPS); 4. vloga lastnikov zemljišč pri upravljanju zaščitnega območja do-
line Glinščice, soudeležba pri načrtovanju ter morebitno sodelovanje pri bodočem upravljanju; 5. Zakon o ju-sarskih služnosti (Legge usi civici); 6. Posvet v Trentu: 15. in 16. novembra 2007 »Proprieta collettiva: Attualita di un antico ordinamento con va-lenza ambientale sociale«; 7. Razno.
KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD prirejata »Srečajmo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom slovenskega filma Na-svidenje v naslednji vojni, v četrtek, 8. novembra ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani. Lepo vabljeni!
KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tečaj o »Bachovih cvetovih«, ki se bo vršil v soboto, 10. novembra, od 16. do 20. ure, v nedeljo, 11. novembra, od 9.30 do 19. ure, v soboto, 24. novembra od 16. do 20.ure ter v nedeljo, 25. novembra, od 9.30 do
19.	ure. Tečaj bo vodila dr. Lucia Lo-renzi, priznana psihologinja in psi-hoterapeutkinja. Vse potrebne informacije na tel. št. 347/4437922.
MLADINSKI KROŽEK - PROSEK KONTOVEL v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni kras organizira martinovanje v ogrevanem šotoru. Program: petek, 9. novembra 2007, od 19. do 21 »happy hour« igrali bodo le Mitiche pirie, sobota, 10. novembra, Kontovel unite in v nedeljo, 11. novembra, Domači veseljaki in Alter ego.
MLADINSKO ZDRUŽENJE SKD Lon-jer-Katinara prireja v petek, 9. novembra, ob 19. uri Martinovanje v Lonjeru. Nastopa lonjerska pevska skupina in zabava s skupino Alter ego.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z U.S.C.I. - Unione Societa Corali Italiane del FVG in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti vas vabi na kulturni večer s podelitvijo nagrade IGNACIJ OTA v petek, 9. novembra 2007, ob 20. uri, na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini.
AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 -sejem od 10. do 12. ure in od 16. do
20.	ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdi-na.org«.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, prireja Martinovanje z večerjo v nedeljo, 11. nov 2007, s pričetkom ob 19. uri. Zabavala bosta Ingrid Werk-Vanka in harmonikar Egon Tavčar. Rezervacije sprejema Mariuča od 13. o 14. ure na tel. št.: 040-384226.
PD SLOVENEC vabi v nedeljo, 11. novembra, od 18. ure dalje v kletne prostore parka Hribenca v Zabrežcu na veselo Martinovanje. Za dobro razpoloženje bosta igrala Giorgio in Luciano. Na razpolago bodo tipične jedi in pokušnja novega vina domačih vinogradnikov.
PLANINSKA ODSEKA SLOGA DEVIN priredita v nedeljo, 11. novembra tradicionalno Martinovanje. Za informacije in vpisovanje še danes, 4. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor).
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj v latinsko ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maj. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana).
OBČINA MILJE - COMUNE Dl MUGGIA
Razlastitev za javno korist. Povzetek odlokov št. 1,2 in 3/2007 o valorizaciji del za didaktično in turistično ovrednotenje Gradišča »pri Elerjih« (K.O. Miljski hribi).
ODGOVORNI URADA ZA UPRAVNO/TEHNIČNO KOORDINIRANJE IN RAZLASTITVE
da so bile izrečene, v skladu s 23. členom O.RR. 327/2001, v prid Občine Milje:
1)	razlastitev deleža % posesti k.p. št. 1730/8 lastnice Eller Anna, oče Giovanni (odškodninska vloga: €800,00);
2)	služnost v korist k.p. št. 1730/6 lastnici Eller Anna (odškodninska vloga: €85,50);
3)	služnost v korist k.p. št. 149 lastniku Eller Giovanni, oče Antonio (odškodninska vloga: €1.862,95],
Postopek za prenos se bo izvajal dne 14.11.07 ob 11.00 za k.p. št. 1730/8, ob 11.30 za k.p. št. 1730/6 in ob 12.00 za k.p. št. 149.	ODGOVORNI ZA POSTOPEK dr. W. Coran
KRUT in SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD prirejata
...srečajmo se popoldne
klepet ob skodelici čaja z ogledom slovenskega filma
NASVIDENJE V NASLEDJI VOJNI
v četrtek, 8. novembra 2007 ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, ul. S.Francesco 20
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu vabi vse slovenske vernike iz mesta na srečanje s tržaškim škofom Evgenom Ravigna-nijem ob začetku pastirskega obiska Središča, ki bo v četrtek, 8. novembra ob 18.30 v dvorani Marijinega doma v Ul. Risorta, 3 - Pastirski obisk, se bo nadaljeval v petek, 9. novembra z obiskom doma počitka Tilia v Ul. Valdrivo, 22 in z obiskom katoliških organizacij s sedežem v Ul. Risorta, 3 ter v soboto, 10. novembra z obiskom katoliških organizacij s sedežem v Ul. Donizetti, 3. - Slovesni zaključek bo v nedeljo, 11. novembra ob 16.00 uri v stolnici sv. Justa z vsakoletno Hvaležnico. Toplo vabljeni vsi!
TUDI LETOS s sodelovanjem z mladinskim odsekom bomo planinci SPDT priredili Martinovanje in sicer v nedeljo, 11. novembra 2007. Ob 9. uri se bomo dobili pri bivšem ljudskem domu v Križu (picerija Al Parco). Predviden je pohod daljši ali krajši, kosilo in družabnost s peko kostanja. Vabljeni vsi člani mlajši, starejši in prijatelji. Vse potrebne informacije dobite na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih.
TEČAJ ZA DOJENČKE Zbornica kliničnih pedagogov in Šc Melanie Klein obveščata, da zaradi velikega povpraševanja se bo naslednji tečaj za dojenčke začel 12. novembra. Tečaj predvideva 6 srečanj, 4 posvečena masaži in 2 dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org
DARUJTE za združenje staršev osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine. Tekoči račun, št.: 25949, Zadružna Kraška banka, podružnica št. 2. ABI: 08929; CAB: 36460.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se redni tečaji vadbe nadaljujejo v torkih in petkih z urnikom 18.-19., 19.-20. in 20.-21. ter ob sobotah od 9. do 10. ure. Nov uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v torek, 13. novembra in /ali v petek, 16. novembra od 17. do 18. ure, v društvenih prostorih. Info in vpis na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mile-va).
OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repenta-bor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu prireja v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri v dvorani Marijinega doma, Ul. Risorta 3, sveto-
pisemsko predavanje na temo »Romanje skozi dogodke Nove zaveze«. Govoril bo p. Peter Lavrih, Ofm, komisar za Sveto deželo. Vljudno vabljeni.
KD ZA UMETNOST KONS vabi na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/večdi-sciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica) do petka, 16. novembra od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah.
ZBIRANJE PODPISOV za ustanovitev nove občine: v veži pred barom Prosvetnega Doma na Opčinah bo od 5. novembre dalje potekalo zbiranje podpisov za referendum, ki v smislu 12. odstavka 17. člena deželnega zakona št. 5/2003 dopušča ustanovitev nove občine. Vabljeni so vsi vaščani k podpisu ob sledečem urniku: od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.00. Potreben je veljavni osebni dokument.
ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE odvisnosti od alkohola ASTRA (Asso-ciazione Trattamento Alcoldipen-denze) obvešča spremembo urnika slovenske posvetovalnice v na-brežinskem zdravstvenem okraju, prvo nadstropje, in sicer od četrtka 15/11 bo delovala redno vsak četrtek od 11. do 12. ure. Poleg tega ima slovenska skupina Pegaso tedenske sestanke vsak ponedeljek ob 18.30 v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu, slovenska skupina Vega pa vsak ponedeljek ob 19. uri v nabrežinskem zdravstvenem okraju.
OBČINA DEVIN NABREŽINA v mesecu decembru bo uprava Občine Devin Nabrežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni ravni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) v sezoni 2006/2007. Sporočam, da bodo ob tej priliki nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate od športnikov, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Vabim društva, ki nameravajo sporočiti imena športnikov, da to storijo najkasneje do 20. novembra t. l. In sicer Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040201307.
ČLANICE LIKOVNE SKUPINE Zlati
žarek Marija Maraz, Božica Mihalič, Dajana Čok in Tatjana Mihalič, v sodelovanju s Foto klubom Žarek iz Sežane, vabijo na ogled razstave »Ujete sledi«, Štanjel-Stolp na Vra-tih,ki bo odprta do 10 decembra 2007.
Gostilna Sardoč s Prečnika
vabi vse goste in prijatelje na večer Okusov Krasa
Ob 18.30
Degustadja kraških tipičnih proizvodov
Sirarji Ivan Pernarcich, Lenard Vidali, Dario Zidarič, Vinogradnika Kocjančič Rado in Ota Robert, Čebelarstvo Abrami Carboni Vilma
Ob 20.00
Otvoritev razstave
Kipar Giovanni Pacor iz Štarancana (GO) Fotograf Miloš Zidarič iz Saleža (TS)
četrtek, 8. novembra 2007
Sledila bo večerja, ob zvokih vokalne skupine Sraka iz Gorice Za rezervacije in informacije Tel. 040200871
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007
83
GLEDALIŠČE VERDI - Za zaključek drzen, a uspešen projekt
Michele di Toro jazz Trio z uspehom združil klasično glasbo z jazzom
Tržaško operno gledališče Verdi je v letošnjo simfonično sezono vneslo veliko novost ter povabilo kar dva jazz tria: prvi - Markus Stock hau sen Tri o - je v sre do igral ob sprem -ljavi simfoničnega orkestra, ki ga je vodil Pao lo Lon go, dru gi - Mi che le di To ro jazz Tri o - pa je v petek nastopil sam. Novost je v gledališče privabila nekoliko različno občinstvo, ki je nadoknadilo odsotnost mnogih stalnih obiskovalcev. Srečanje med jazzom in klasiko seveda ni absolutna novost, kajti v 20. stoletju so mnogi skladatelji začeli križati oba žanra: Gershwin, Ravel, Stravinski, pa tudi Bernstein in mnogi drugi so zelo okusno in iznajdljivo vnašali nekatere prvine jazza v svoje skladbe, kljub temu pa sta oba žanra ohranila lastno istovetnost. V dobi, ko mnogi glasbeniki iščejo nove poti v vsemogočih kombinacijah in kontaminacijah, se je Michele di Toro odločil, da poskusiti jazz križati z Mozartom: lani je s triom posnel ploščo z naslovom »Think Mozart jazzin'«: del posnetkov je predstavil na tržaškem koncertu, ki je potekal v nekoliko neobičajni atmosferi, kajti navade in običaji se tudi v opernem gledališču spreminjajo: nekoč so bile lože zasebna last, lastniki so tam med predstavami prirejali prave gostije in klepet se je pomiril le v ključnih trenutkih opere; proti koncu 19.stoletja so začeli nekateri dirigenti
zahtevati tišino in disciplino, luči so med predstavami ugasnili in operi ali koncertu je občinstvo začelo slediti zbrano in pozorno. Tudi jazz ima svoja pravila: rodil se je v zakajenih lokalih, kjer so gostje poslušali glasbo ob pijači in klepetu in tu pa tam bolj pozorno prisluhnili solističnemu vložku ter s ploskanjem nagradili solista. Kako lahko Mozartova glasba postane jazz standard, je Michele di Toro dokazal z vrsto primerov: tema iz Mozartovega Adagio für Glassharmonika je odprla koncert ter se razvijala in preobražala po pravilih jazz glasbe in se nato navezala na Courante iz Suite v C-Duru KV.399. Di Toro je imeniten pianist klasične izobrazbe, kar je dokazal z okusno igro in variacijami; izbral je odlična partnerja, ruskega kontrabasista Jurija Goloubeva in bobnarja Marca Zanolija, ki sta njegove zamisli dopolnjevala z občutkom in izvirnimi prijemi. Po dveh Mozartovih temah smo poslušali skladbo kontrabasista z naslovom Dintor-ni, najbolj posrečena točka prvega dela pa je bila predelava čudovite teme Mozartove Fantazije v d-molu KV.397, ki se je po lepem uvodu razprostrla in naposled prevesila v Di To-rovo skladbo From the Sky. Kontrabasist je dokazal svoje virtuozne sposobnosti tudi v igri z lokom, ko je sam prevzel tematsko izhodišče; s pianistom je bil tudi protagonist skladbe Mi-
Michele di Toro jazz Trio je v gledališče privabil nekoliko različno občinstvo, ki je nadoknadilo odsotnost mnogih stalnih obiskovalcev
kroma
chela Legranda, ki je odprla drugi del koncerta. Trio se je spet združil v mešanici, ki je bila istočasno poklon Mozartu in Sonnyju Rol-linsu ter je slonela na Allegru iz B-Dur Sonate. Michele Di Toro je nato svojo skladbo posvetil velikemu mojstru jazz klaviature Miche-lu Petruccianiju, v naslednji točki pa si je bobnar Marco Zanoli izrezal dolg solistični monolog, v katerem je pokazal spretnost in fantazijo. Tudi zaključna skladba je želela združiti, kar bi na prvi pogled zgledalo nemogoče: božanska tema moteta Ave Verum Corpus, ene poslednjih Mozartovih skladb, se je zlila v znameniti My Foolish Heart Billa Evansa. Občinstvo je koncert spremljalo v mešanem vzdušju: ljubitelji jazza so s ploskanjem podčrtali improvizacije, splošni vtis je bil vsekakor pozitiven, aplavzi so na koncu izvabili dodatek: eden najlepših Gershwinovih songov, But not for me, je trio začinil s swingom in mu odvzel lirično dimenzijo - to pa je stvar osebnega okusa, ki je mno go krat čus tve no ve zan na ori gi -nal in se zlepa ne privadi na različen zorni kot. Gledališče je simfonično sezono sklenilo z drznim, a uspešnim projektom, zdaj pa so že v teku priprave na otvoritev operne sezone, ki bo 22.novembra zadovoljila ljubitelje železne tradicije z Verdijevim Ernanijem.
Katja Kralj
LITERATURA - Večernica
Letošnji nagrajenki Irena Velikonja in Majda Koren
MARIBOR - Večernico 2006, nagrado Večera za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo, ki je izšlo lani, letos prejmeta dve pisateljici: Majda Koren za knjigo Eva in kozel (Mladinska knjiga) in Irena Velikonja za knjigo Poletje na okenski polici (DZS). Za nagrado, ki jo podeljuje že enajstič, so bili v ožjem izboru še Miklavž Komelj, Marko Kravos in Janja Vidmar. Zmagovalki jo bosta prejeli 9. novembra na tradicionalnem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.
Petčlanska žirija za izbor večernice v sestavi Tone Partljič (predsednik), dr. Vida Medved Udovič, Ida Mlakar, Darka Tancer Kajnih in Petra Vidali je knjigi Eva in kozel ter Poletje na okenski polici ocenila z enakim številom točk. Po dolgi diskusiji se niso odločili za ponovno glasovanje, ker so menili, da bi bila izločitev ene ali druge knjige krivična in škodljiva. Njihova odločitev temelji na ugotovitvi, da obe izbrani deli ponujata presežno branje, srečno naključje pa je, da sta namenjeni različnim starostnim skupinam.
Majda Koren je v zbirki zgodbic znano tematiko "nadomestnega zaveznika" izpeljala prefinjeno in dosledno. V povsem izčiščeni pripovedi o osamljeni deklici, ki se najdeva med ločenimi starši in še ne osvojeno šolo, ni prostora za komentiranje in razsojanje o njenem svetu. Tako ostane ves prostor za neposredno težnost in milino tega sveta in za skritega prijatelja, ki pomaga deklici nositi eno in drugo.
Prav v konstrukciji odnosa med realnostjo in fikci-jo otroškega sveta se zdi knjižica Eva in kozel zares presežna. Avtorica je izumila prepričljiv model za vstopanje fikcije v realnost in izstopanje iz nje. Tako je na koncu knjige tudi odraslim bralcem jasno to, kar vedo otroci ves čas: popolnoma vseeno je, iz kakšne "snovi" je kozel - kar je najgloblje, ni nikoli iluzija in torej tudi ne more doživeti deziluzije.
Prvenec Irene Velikonja je "problemski roman z neproblematično junakinjo". Avtorica je znano temo mladostniškega dozorevanja v ločenih družinah subtilno nadgradila s tipom protagonistke, ki ni upornica, temveč opazovalka sveta "z okenske police". Pisateljica nam nevsiljivo ponudi spoznanje, da so najstniki ob svojih težavah sposobni in pripravljeni razumeti in sprejemati tudi svet odraslih ter da so tegobe enih in drugih enako pomembne in rešljive le s skupnimi močmi.
Prvoosebna pripoved je izjemno prepričljiva, tudi jezikovna izbira se zdi presenetljivo avtentična: četudi je zaznamovana z mladostniškim stilom, ne želi biti za vsako ceno izzivalna in "hiperrealistična". Poletje na okenski policije eden tistih tenkočutnih romanov za mladostnike, ki odpirajo prostor in oči tudi odraslim bralcem, je žirija zapisala v utemeljitvi.
Ker sta nagrajenki letos dve, je ČZP Večer nagradni sklad za večernico 2006 povišal s prvotnih 3500 na 4000 evrov. Vsaka nagrajenka bo tako prejela po 2000 evrov, so sporočili iz Večera. (STA)
DOPIS IZ PARIZA - Koncert Abd Al Malika v New Morningu
Slika družbe in sporočilo tolerance
Al Malik je raper, slamer, skladatelj, pravi Parižan po rodu iz Konga - Luči, na odru figura, glasba in besedilo napolnijo dvorano
Sur le détroit de Gibraltar, y'a un jeune noir qui pleure un reve qui prendra vie, une fois passé Gibraltar /... / Sur le détroit de Gibraltar, y'a un jeune homme qui va naître, qui va etre celui qu'les tours empechaient d'etre.
(Na Gibraltarski ožini je mladi črnec, čigar sanje se bodo uresničile, ko bo zapustil Gibraltar /.../Na Gibraltarski ožini stoji mladi človek, ki se bo rodil, ki bo postal kar mu okoliščine onemogočajo.)
Abd Al Malik, raper, slamer, skladatelj. Letnik 1975, Parižan, pravo ime Regis Fayette-Mikano. Njegovi starši so bili iz Konga in ko je bil star dve leti se je z družino vrnil v Brazzaville, kjer je ostal do leta 1981. Sledil je Strasbourg oziroma periferija mesta in težka leta: oče je zapustil družino, ekonomske težave, ne ravno idealna okolica, najstniška leta... In vrata v slabo družbo so bila odprta. Iz tega prepada ga je rešil študij, ker je bil skoraj paradoksalno Al Malik odličen dijak. V teh letih se je tudi spreobrnil v islam in prevzel ime Abd Al Malik, toda še enkrat je zašel in padel v ekstremistične kroge. Ponovno sta mu pomagala glasba
in študij literature ter filozofije: Al Malik se je spreobrnil v sufizem in v pesmi izrazil jezo, žalost, krivico, vezano na njegovo osebno izkušnjo. »Govorim o tistem, kar sem doživel ali vsekakor o realnih dogodkih v svetu. (...) Morda zato čutim še posebno blizu avtorje kot so Raymond Carver in Albert Camus, toda izbira pripovedi sedanjosti ni literarna, ker sem raper in predvsem ker sem človek.«
Al Malik je najprej ustanovil skupino N.A.P in nato nadaljeval kot solist. Njegov zadnji album Gibraltar karakterizira dekonstrukcija, vrnitev prvotnemu pomenu. »Tako rap kot islam sta padla v formo in pozabila na bistvo, preveč sta bila zaskrbljena z videzom in mnenjem ljudi. (...) Hip hop je bil najprej - oprostite - nekaj duhovnega. Tisti, ki je bil sposoben mimo razmer, vplivov in ki je srečal Drugega z glasbo. (...) Moral sem razgraditi, da sem ponovno zgradil.«
On allait tout déconstruire, déconstruire avec trois D comme, De-leuze, Darrida et Debré. / Ni fondamentalistes ni extrémistes de l'islam ou d'l'a laicité, mais la : ça d'vient
lourd j'crois. / Trop compliqué en tout cas, et puis moi, je n'mélange pas, la politique avec la foi. (Vse razgraditi, razgraditi s tremi D-ji, kotDeleu-ze, Darrida in Debré. /Ne fundamentalist, ne ekstremist islama ali laičnosti, toda sedaj: težko je. / Za-komplicirano je, toda jaz ne mešam politike in vere.)
Abd Al Malik je izdal tudi knji-
go »Naj Alah blagoslovi Francijo« (2004), ki je požela uspeh tako pri publiki kot pri kritiki in za katero je v Belgiji dobil nagrado »Laurence Tran«. Gre za avtobiografsko delo, v katerem pripoveduje o svoji življenjski poti in zagovarja zmerni islam, ki ga karakterizira toleranca. Po težki življenjski poti Al Malik meni, da »nič dobrega ne pride brez lju-
bezni in sprejemanja bližnjega. Srečanje je najprej srečanje s samim seboj. Sam prihajam, kamor ne bi nikoli smel. Mir, Ljubezen in Združenje.«
Al Malik je sam rekel, da je njegov jezik rap. Nekateri mu sicer očitajo, da ni pravi raper, drugi menijo, da gre za slam, tretji poudarjajo vpliv jazza. Težko je označiti njegovo glasbo. Ne gre za pravi rap, ker ni aliteracije, rimanja itd. Ne gre za slam, ker so besedila napisana in presegajo tri minute. Toda ali ima rap pravila? Ima slam pravila? Tako rap kot slam sta nekaj živega, podobna sta si in se razvijata z družbo. Abd Al Malik: poetični rap, poetični slam, poetični karkoli, predvsem pa z močnim sporočilom.
»Sur le détroit de Gibraltar, un jeune noir prend ses valises /... / Encore gros d'émotion il regarde derriere lui et embarque sur le bateau. /... / Vogue, vogue vers le merveilleux royaume du Maroc... (Na Gibraltarski ožini je mladi črnec, vzame kovček, /... / še poln emocij se zadnjič obrne in stopi na ladjo /.../ Vesla, vesla, proti prekrasnemu kraljestvu Maroka...
Jana Radovič
1 2 Nedelja, 4. novembra
2007
O w
APrimorski
r	dnevnik
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
GORICA - Tehnični urad občine čaka na izvršni načrt, do decembra javna dražba
Južnega vhoda v mesto se bodo lotili prihodnje leto
Načrt marsikoga ne prepriča - Romoli: »Za drugo krožno cesto ni bilo prostora
«
Načrt nove prometne ureditve od križišča med Tržaško ulico in ulico Stuparich (levo) v smeri ulice Terza Armata
V prvi polovici prihodnjega leta se bo začel poseg za preureditev južnega vhoda v Gorico, ki povezuje štandreško krožišče z ulico Terza Armata. Projekt predvideva obnovo križišča med Tržaško ulico in ulico Stuparich, odstranitev tamkajšnjih semaforjev, enosmerno prometno ureditev predela Tržaške ulice, ulice Stuparich in predela ulice Terza Armata ter gradnjo nove ceste.
»Čakamo na izvršni načrt, ki ga pripravlja podjetje Autovie Venete, po odobritvi pa bomo sklicali javno dražbo. Menim, da se bo to zgodilo še pred koncem tekočega leta, v prvem šestmesečju prihodnjega pa se bodo začela dela,« je povedal vodja tehničnega urada občine Ignazio Spano. Načrt, za katerega se je zavzela že Bran-catijeva občinska uprava, je dokaj zapleten. Avtomobilist, ki bo vozil v smeri s krožišča pri Štandrežu proti cen tru, bo mo ral po ho te lu Na nut nuj no za vi ti des no v uli co Stu pa rich. Semaforjev ne bo več, ulica Stuparich ter del Tržaške ulice, kjer se nahajata ve leb la gov ni ca Ber nar di in ho tel Na nut, pa bos ta pos ta la enos mer na. Ravno tako enosmerna bo ulica Terza Armata. Le-ta se bo v bližini prodajalne avtomobilov Toyota preko priključne ceste povezala s povsem no vo enos mer no ces to, ki bo vo di la po nov no pro ti Tr žaš ki uli ci.
Preureditev križišča cilja na pospešitev pretoka prometa, ki je usmerjen v mestno središče in proti štandreš-ki krožni cesti, obenem pa poenostavlja vhod in izhod iz parkirišč super-marketov na ulici Terza Armata, omogoča ureditev kolesarske steze in ustvarja boljše prometne pogoje za načrtovano veleblagovnico. Mnogi pa opozarjajo, da ima projekt tudi negativne plati. »Načrt prejšnje uprave me ni nikoli prepričal. Zdi se mi, da je nekoliko kompliciran za voznike,« je povedal goriški župan Romoli in dodal: »Pre ve ri li smo, ali je mo go če pre u re -diti vhod v mesto z gradnjo novega krožišča med tržaško ulico in ulico Stuparich, kot se je zgodilo pri Ločniš-kem mos tu. Pro sto ra ven dar ni. Za to sem pred enim mesecem dal zeleno luč za na črt, če prav mo ram pri zna ti, da ima ne ka te re šib ke to čke.«
S projektom so nezadovoljni predvsem prebivalci sv. Ane, ki se bojijo težkega prometa, ter upravitelji različnih gostinskih in trgovskih podjetij, ki delujejo v Tržaški ulici in v ulici Stuparich. Sprašujejo se, ali je problem prometa v tem predelu mesta res tako pereč, da utemeljuje gradnjo prave »hitre ceste«. Kdor bo na primer želel v veleblagovnico Bernardi, bo moral po krožišču opraviti približno kilo-me ter in pol po ti, da se bo po sis te mu enos mer nih ulic po nov no vr nil na
predel Tržaške ulice, kjer se nahaja omenjena trgovina. Ob podaljšanju poti je ka men spo ti ke kr če nje šte vi la par -kirišč, ki jih bo zahtevala širitev cestišča, nelagodje pa ustvarja tudi neizogibno povečanje hitrosti vozil, ki bodo predstavljala nevarnost za pešce. V tem smislu j e vreden omembe pred-
vsem prehod za pešce pred hotelom Nanut, ki ga načrtujejo na enosmernem ovinku iz Tržaške ulice v ulico Stuparich. Dokaj nevarno bo tudi križišče med ulico Trivigiano in Tržaško ulico, saj drevesa ob robu ceste ovirajo vidnost.
Aleksija Ambrosi
GORICA - Predavanje
Je lider v vas samih?
Donald
Nightingale
V goriškem Kulturnem domu bodo v ponedeljek, 12.novembra, ob 17 uri, gostili uglednega Kanadčana. V Gorico namreč prihaja Donald Nightingale, profesor na Queen's poslovni šoli v Kanadi in na IEDC-Po-slovni šoli Bled, ki bo predaval na temo »Je lider v vas samih? Najdite ga!« Dogodek prirejata slovenski izobraževalni konzorcij Slovik ter poslovna šola IEDC Bled s pokroviteljstvom zamejskih bančnih in finančnih ustanov ter SDGZ. Predavanje sodi v okvir Slovikovega Multidisciplinarnega programa za kakovostno kadrovsko rast. Namenjeno bo tečajnikom, odprto pa bo širši javnosti. Potekalo bo v angleškem jeziku s simultanim prevajanjem v slovenščino. Nightingale je izvedenec v multidisciplinarnih veščinah, prava avtoriteta na področju leaders-hipa; dosegal je pomenljive dosežke na akademskem področju, obenem je bil svetovalec na področju strateškega managementa za razne javne vladne organizacije in sveto v-no znane družbe.
Nesreča v Gorici
Na drevoredu 20. septembra v Gorici je včeraj nekaj pred 19. uro prišlo do prometne nesreče, v katero so bili vpleteni motorist in dva pešca. Pred klasičnim li-cejem Dante je motorist trčil v moškega in žensko, ki sta po vsej verjetnosti prečkala cesto, sicer pa dinamika nesreče ni še povsem jasna. Vsi trije so padli na tla, motor pa je zdrsnil po cestišču več metrov naprej. Na kraju je posredovalo osebje službe 118, ki je motorista in žensko prepeljalo v goriško bolnišnico. Motorist naj bi zadobil lažje poškodbe, zdravstveno stanje ženske pa naj bi bilo nekoliko hujše, sicer pa naj ne bi bila v življenjski nevarnosti. Preiskavo o vzrokih nesreče vodijo goriški karabinjerji, ki niso posredovali istovetnosti poškodovanih oseb. Po nesreči so oljne madeže na cestišču očistili goriški gasilci.
Trčenje pri Poljanah
V katinarski bolnišnici, kamor so ga prepeljali s helikopterjem, se zdravi tržaški motorist, ki je včeraj okoli 14. ure doživel prometno nesrečo nedaleč od Poljan. Moški je s svojim motorjem znamke honda trčil v avtomobil tipa peugeot, do nesreče pa je prišlo na križišču med pokrajinsko cesto in cesto, ki pelje na Vrh. Na kraju so posredovali karabinjerji iz Tržiča, ki vodijo preiskavo, vendar zgleda, da naj bi do nesreče prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Ponesrečenemu motoristu je nudilo pomoč osebje službe 118, na kraj pa je priletel tudi helikopter, s katerim so moškega prepeljali na Katinaro, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Zgleda, da naj ne bi bil v življenjski nevarnosti. Cestišče, po katerem se je razlilo motorno olje, so očistili gasilci, ka-rabinjerji iz Gradišča pa so urejevali promet, dokler niso odpeljali avtomobila in motorja.
GORICA - Ivo Jevnikar gost krožka Anton Gregorčič
Spoznali so povojno zgodovino samostojnega političnega nastopanja
Predavanje časnikarja Iva Jevnikar-ja ob 60-letnici obnovitve povojnega samostojnega slovenskega političnega udejstvovanja v sedanjem zamejstvu, v organizaciji krožka Anton Gregorčič in stranke Slovenska skupnost, je privabilo v Kulturni center Lojze Bratuž lepo število poslušalcev, med katerimi sta bila tudi slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj in deželni predsednik Slovenske skupnosti Rafko Dolhar.
Predavateljevo podajanje je pokazalo na izredno dinamičnost goriških in tržaških Slovencev na področju samostojnega političnega nastopanja na narodni osnovi. Ustvarila se je tako bogata politična tradicija, na kateri po besedah predavatelja sloni današnje delovanje Slovenske skupnosti. Jevnikar je osvetlil razlike, ki so se pojavljale med Trstom in Gorico, kjer je v različnih obdobjih veljala enotnost v eni pokrajini, pri drugi pa je bila močnejša težnja po ločevanju, glede na ideološke osnove političnega delovanja. Tako je do nastopa fašizma v Trstu veljal model zbirne stranke, ki se je udejanjal v Edinosti, medtem ko je na Goriškem vladala ločitev med katoličani in liberalci. Stvarnost se po Jevnikarje-vih besedah spremeni po drugi svetovni vojni, ko so nekomunistični Slovenci na Goriškem veliko bolj povezani kot na Tržaškem, kjer imajo prej dve, potem pa kar štiri ločene stranke. »Razlika je tudi v tem, da imajo slovenski levičarji na Goriškem sprva svojo stranko, na Tržaškem pa so vedno v mešanih, slovensko-italijanskih organizacijah,« je poudaril Jevnikar in nadaljeval: »Bistvena novost je bila v nastopu komunistov, ki so hoteli na vse načine mono-polizirati politično udejstvovanje slovenskega naroda. Slovensko-italijanska antifašis-tična unija je na primer izdala opozorilo, da kdor vodi politiko izven (povojne) OF, je sovražnik slovenskega ljudstva. Pri tem je prišlo tudi do človeških žrtev, tako na Goriškem kot na Tržaškem. Tak pristop ne vzame poguma demokratično usmerjenim
Jevnikar med predavanjem bumbaca
slovenskim krogom in prve zametke obnove samostojnega političnega nastopanja zabeležimo v Gorici, kjer 2. junija 1946 nastane danes malo znana Slovenska narodna demokracija. Program stranke je slonel na krčanskih idealih, odklanjanju totalitarizmov in zahtevi po vključitvi vse Julijske krajine v Slovenijo znotraj demokratične Jugoslavijo.«
Po tej prvi politični izkušnji se 17. januarja 1947 v goriškem Alojzijevišču po Jevnikarjevih navedbah ustanovi Slovenska demokratska zveza kot paritetna koalicija Slovenske demokratske skupnosti in Slovenske katoliške skupnosti. Glavna pobudnika sta bila odvetnik Avgust Sfili-goj in šolnik Anton Kacin, ob njij u pa so bili Andrej (Slavko) Uršič, Polde Kemper-le, Ivan Krpan in drugi. O delu SDZ pričajo pisanje v Demokraciji in drugih listih, v zapisnikih javnih uprav, Sfiligojevih spominih in drugi literaturi, a tudi zapiski v arhivih jugoslovanske Udbe, ki ji je iz krogov SDZ pošiljal informacije neznanec, ki se je podpisoval kot Uroš.
»V drugi polovici leta 1947 pride v Gorici do ustanovitve Demokratične fronte Slovencev, ki združuje levousmer-jene Slovence. Ta pa nima dolge zgodo-
vine, saj se na podlagi direktiv iz Jugoslavije leta 1955 razpusti in njeni člani vstopijo v italijanske leve stranke.
Tudi na Tržaškem se leta 1947 ponovno obudi samostojno politično nastopanje, ki nima take enotnosti kot na Goriškem. Predvsem prihaja do izraza razlika med katoliško in liberalno usmerjenimi Slovenci. Slovenska demokratska zveza za Svobodno tržaško ozemlje ima po večmesečnih pripravah ustanovni občni zbor 21. decembra 1947. Duhovnik Peter Šorli pa 18. avgusta 1947 ustanovi Udruženje slovenskih in hrvaških krščanskih socijalcev, ki sprva tesno sodeluje s SDZ, 1. avgusta 1948 pa se prelevi v povsem samostojno stranko Slovensko krščansko socialno zvezo. Ostra razdelitev leta 1948 nastopi tudi med levo usmerjenimi Slovenci zaradi spora med Titom in Stalinom, kar je imelo najbolj hude posledice na šolskem področju,« je pojasnil Jevnikar in nadaljeval: »Med zagovorniki samostojnega političnega nastopanja na Tržaškem pride do premostitve razdelitev leta 1962, ko prvič nastopi Slovenska skupnost, ki deluje na principu zbirne stranke Slovencev v Italiji. Na Goriškem se delovanje SDZ ohrani do leta 1975. Tega leta se tudi na Goriškem uveljavi koncept zbirne stranke in pride do ustanovitve goriškega dela Slovenske skupnosti, ki se na deželni ravni poveže s tržaškim delom.«
Po posegu Iva Jevnikarja je prišlo do zanimive debate, ki se je mestoma navezala tudi na današnjo situacijo, ko se z ustanovitvijo Demokratske stranke spet izraziteje kažejo razlike med samostojnim nastopanjem na narodni osnovi in vključevanjem v italijanske stranke. Med prisotnimi je prevladovalo mnenje, da bi bili Slovenci v zamejstvu brez samostojnega političnega nastopanja oz. brez političnega subjekta, kakršna je danes stranka Slovenska skupnost, ob pomemben reprezentančni element, kar bi manjšino politično in narodno ošibilo.
Julijan Čavdek
/
goriški prostor
Nedelja, 4. novembra 2007
13
NOVA GORICA - Zaključuje se dve leti trajajoči projekt HARMO-GEO
Katastrska podlaga med mestoma usklajena
Maja Šinigoj:»Odslej bomo imeli boljše pogoje za delo in tudi pogled čez mejo«
Dve leti trajajoči projekt HARMO-GEO, ki poteka v Sloveniji in Italiji, bo omogočil enotno katastrsko podlago med Novo Gorico in Gorico oz. uskladitev dosedanjih različnih katastrskih podlag med obema mestoma. Prinesel pa bo tudi osnovo za nadaljnje lokalno prostorsko načrtovanje obeh občin. Doslej se je namreč na tem področju pojavljala težava zaradi različnih zajemov geodetskih podatkov v obeh državah, ki niso bili doslej nikoli usklajeni. V praksi je to izgledalo takole: neka parcela, cesta ali, denimo, reka se je na geodetskih kartah na točki, kjer je meja prelomila in se v sosednji državi nadaljevala s precejšnjim zamikom. Zgodilo se je tudi, da kakšen del ozemlja v dosedanjih katastrskih podlagah na mejnem območju sploh ni bil zajet ali pa je prišlo do prekrivanja. Takšna popa-čenja so torej na geodetskih kartah povzročila precej zmede, ki so jo doslej urbanisti reševali s pomočjo lastne iznajdljivosti. Poleg uskladitve katastrskih podlag so v okviru projekta izvedli še lasersko ske-niranje Nove Gorice in izdelali trodimenzionalni model mesta.
Geodetski inštitut Slovenije, ki projekt izvaja za prijavitelja no-vogoriško mestno občino, in videmska univerza sta glavna partnerja v projektu HARMO-GEO, ta pa poteka v okviru projekta Interreg IIA Phare CBC Italija-Slovenija 2000-2006. Pri tem med drugimi sodelujejo še mirensko-kostanjeviška in šempetrsko-vrtojbenska občina na slovenski in goriška občina na italijanski strani. Projekt z uradnim imenom »Izdelava skupne metodologije za posodobitev in harmonizacijo geodetskih podlag za potrebe lokalnega planiranja na obmejnem območju Slovenije in Italije«, se bo zaključil 13. novembra na zaključnem simpoziju. »Projekt je v celoti vreden 114 tisoč evrov, večinoma gre za evropska sredstva,« pojasnjuje Maja Šinigoj, vodja službe za prostor na novogoriški občini. S pomočjo projekta HARMO-GEO bo torej moč posodobiti in harmonizirati geodetske podlage za potrebe lokalnega planiranja na testnem obmejnem območju Slovenije in Italije. Slovenska in italijanska stran sta doslej namreč razvili in predstavili vsaka svojo rešitev. Obstoječe prostorske podlage so na Inštitutu na podlagi predhodnega dogovora z italijanskimi partnerji o skupnem koordinatnem sistemu nato s pomočjo le-tega harmonizirali in izboljšali obstoječe podatke. Takšne skupne geodetske podlage med obema mestoma so potrebne za nadaljnje prostorsko načrtovanje med občinama Nova Gorica in Gorica. Potreba po tem se je pokazala že ob izgradnji skupnega trga pred no-vogoriško železniško postajo. »Odslej bomo imeli boljšo podlago za delo in pogled tudi čez mejo,« meni Šinigojeva, ki še dodaja, da seje včasih prostor obravnaval le do meje, kar pa je danes že preživeto. »Sedaj projekte obravnavamo čezmejno zaradi vseh spremljevalnih vplivov,« utemeljuje sogovornica potrebo po uskladitvi podatkov na obeh straneh. Pred leti so si morali urbanisti sicer pomagati precej bolj »po domače«. Katastri niso bili nikdar uradno poenoteni, zato so geodetske karte območja čez mejo pridobivali skorajda na skrivaj, jih nato kopirali in nekako zlepili skupaj s svojimi.
Za potrebe lokalnih skupnosti, ki so partnerji na projektu na slovenski strani, so v okviru projekta nastali tudi konkretni izdelki, in sicer trodimenzionalni model ožjega območja Nove Gorice in digitalne topografske karte za ožji del mesta. »Naš znanstveni partner Geodetski inštitut iz Ljubljane je razvil posebno metodologijo zajemanja podatkov, in sicer lasersko skeniranje terena. Tako so izoblikovali trodimenzionalni model mesta Nova Gorica, po katerem se bomo lahko popeljali kot da bi se sprehajali po ulicah. Vidni bodo posamezni objekti, nekatere pomembnejše stavbe bodo tudi "oblečene" s fasadami,« predstavlja Šinigojeva zanimivo novost, ki si jo bo moč ogledati na spletni strani občine po zaključku projekta sredi novembra. Univerza v Vidmu je v okviru zrcalnega projekta razvila ino-vativno metodo za ponovno ureditev geometričnih elementov digitalnega katastrskega načrta in preizkusila lasersko skeniranje na različnih področjih uporabe. (km)
Maja Šinigoj pred geodetsko karto
foto k.m.
IRIS: prihodnost v spojitvi
Župani občin goriške pokrajine se bodo v kratkem sestali, da bi določili strategijo za prihodnost družbe IRIS. Predlog za čimprejšnjo izbiro poti, ki bo podjetju za javne storitve omogočila obstoj na tržišču, je na petkovem srečanju s predsednikom upravnega sveta družbe IRIS Armandom Querinom dal goriški župan Ettore Romoli. »Poti sta dve. Prva možnost je spojitev z drugimi podjetji na področju prodaje plina, druga pa predvideva agregacije vseh treh sektorjev družbe IRIS. Združitev na področjih prodaje plina, distribucije električne energije in odpadkov se mi osebno zdi najboljša, odločitev pa bo padla po dogovoru z ostalimi delničarji,« je povedal Romoli. Na petkovem sestanku se je Querin prvič soočil s predstavniki vseh občin goriške pokrajine. Orisal jim je vsebino šestmesečnega obračuna, ki kaže na izboljšanje poslovanja, pojasnil pa jim je tudi namene družbe in postavil v ospredje nekatere problematike, s katerimi se bodo občine, pokrajina in uporabniki spoprijeli v prihodnosti. »Dejstvo, da se je finančno stanje družbe izboljšalo, bo vsaj preprečilo, da bi poleg porasta tarif za odvažanje odpadkov, ki je glede na industrijski načrt iz časa Brancatijeve uprave že predviden v prihodnjih dveh letih, prišlo do dodatnega povišanja stroškov za občane,« je ocenil Romoli in pristavil: »Goriška je v zadnjih letih tudi podcenjevala potrebo po ohranitvi sežigalne naprave in gradnji novih odlagališč. Gre za izbire, ki so pravilne iz okol-jskega vidika, istočasno pa bremenijo žepe občanov.« (Ale)
GORICA - V sredo sestanek med odbornico Romanovo in slovensko konzulto
Iščejo rešitev za slovenske jasli
Deželna sredstva bodo izgubljena, če se postopek za preureditev poslopja v ulici Rocca ne bo začel pred koncem leta
Uresničitev slovenskih jasli v ulici Rocca v Gorici bo v središču srečanja med goriško občinsko odbornico Silvano Romano in člani slovenske konzulte, ki se bodo v sredo, 7. novembra, sestali na županstvu. Novoumeščeni manjšinski svetovalni organ je vprašanje slovenskih jasli uvrs til v sam vrh svoje agen de, saj se čas za iz ko ri šče nje iz red ne ga de žel ne ga pri -spevka izteka. Kot je znano, je dežela v prejšnji mandatni dobi dodelila goriški občini 260 tisoč evrov, ki so bili namenjeni obnovi stavbe nekdanjega vrtca v ulici Rocca. Sredstva bodo vendar izgubljena, če se postopek za preureditev poslopja ne bo začel pred koncem leta.
Po besedah Silvane Romano namerava desnosredinska uprava izpeljati načrt, problem pa predstavlja denar. Deželni prispevek namreč zadostuje le za poseg na zunanjem delu stavbe, pravi odbornica. Ob či na mo ra zato pris krbe ti še 120 ti soč evrov za dokončanje notranjih prostorov in za na kup opre me. Pred enim me se cem je Ro ma no va pred la ga la, naj se do dat na
sredstva iščejo preko postavk zaščitnega zakona za Furlane, pri čemer bi bilo treba ustanoviti neke vrste slovensko-furlan-ske jasli. »Pred katerokoli odločitvijo pa se želim pogovoriti s predstavniki konzulte, da me seznanijo s svojimi potrebami in zahtevami,« je povedala Romanova, ki je septembra v odgovoru na interpelacijo občinskega svetnika Silvana Primosiga že predlagala srečanje s slovenskimi svetniki na te mo jas li. » Ker je kon zul ta pris toj -na za ta vprašanja, je seveda prav, da se odbornica pogovori z njenimi člani,« meni občinski svetnik Oljke in dodaja: »Povedati gre, da je Brancatijeva uprava v prora-ču nu za le to 2007 že do lo či la, da bo pre -ko prodaje nepremičnin priskrbela dodatnih 120 tisoč evrov za slovenske jasli. Spo-mla di je bi la pro da na stra žar ni ca na Sve -togorski ulici, za katero so dobili kakih 180 tisoč evrov. Žal takrat ni bilo striktno določeno, naj se tisti denar nameni ureditvi slovenskih jasli, možnost pa je bila vzeta v pretres.« Primosig je pristavil, da sam ne soglaša z možnostjo slovensko-furlanskih
jasli, saj je bil deželni prispevek namenjen izključno slovenskim, dokončno besedo pa bo imela konzulta.
»Minilo je eno leto od prejetja prispevka, dela v ulici Rocca pa se niso niti še začela. Od odbornice želimo izvedeti, kateri je namen sedanje uprave, saj se čas izteka: dogovorjeno je namreč bilo, da se z gradbenimi deli začne tudi brez manjkajočih 120 tisoč evrov. Naj se najprej obnovi del stavbe in odpre eno sekcijo, ob prihodu ostalega denarja pa naj se zaključijo de la,« me ni čla ni ca kon zul te Kri sti na Knez. »Nuj no je, da se pos to pek za ob no -vitvena dela začne pred koncem decembra ter da se v poračun za prihodnje leto vključi postavko, ki bo obvezala upravo, da zagotovi preostali denar. Kar se pa tiče predloga slovensko-furlanskih jasli, menim, da je treba najprej razumeti, kaj je odbornica s tem mislila. Če bi se o dveh ločenih razredih še dalo razpravljati, je možnost mešane sekcije z obema učnima jezikoma izključena,« je ocenil občinski svetnik Aleš Waltritsch. (Ale)
DOBERDOB - V sredo v sprejemnem centru Gradina
Čarovniški praznik
Popoldne potekala ustvarjalna delavnica za otroke, zvečer zabava ob glasbi
Minulo sredo so v doberdobskem sprejemnem centru Gradina praznovali noč čarovnic -»halloween«. V popoldanskih urah so se zbrali otroci, ki so se zabavali na ustvarjalni delavnici zadruge Rogos, zvečer se je razživela prava čarov-niška »fešta«. V zunanjih prostorih sprejemnega centra je nastopil bend The Muff Show, v baru pa
foto aljosa
je za ples in veselo vzdušje skrbel DJ Cristian P.; v nabito polnem lokalu so se mladi in manj mladi zabavali in žurali pozno v noč. Večer je priredila zadruga Rogos v sodelovanju z mladinskim odsekom kulturnega društva Jezero. Z uspehom praznika sta lahko posebno zadovoljna Marko in Naike, ki sta v večer vložila veliko truda. (Jari)
IZLET - Upokojenci v Dalmaciji, Mostarju in Medžugorju
Nabiranje mandarin ob Neretvi je bilo prav posebno doživetje
Petdnevni izlet, ki ga je Društvo slovenskih upokojencev za Goriško organiziralo od 17. oktobra dalje, je izredno lepo uspel. Udeleženci so obiskali Mostar, Medžugorje, Dubrovnik in Split. Posebno doživetje je bilo v dolini Neretve, kjer so nabirali mandarine in imeli piknik ob dalmatinski glasbi. V Splitu so z velikim zanima-
njem prisostvovali koncertu, ki ga je povzročalo pljuskanje vode na orgle pod vplivom morskih valov. Izletniki se prisrčno zahvaljujejo šoferjema Emilu in Boštjanu ter potrpežljivi spremljevalki Lidiji Winkler. Ob koncu izleta so sklenili, da bodo prihodnje leto ob istem času obiskali še Črno goro.
14
Nedelja, 4. novembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
TRŽIČ - V petek, 16. novembra, dobrodelni koncert kvinteta Veseljaki
S pesmijo naso prihajajo v Tržič
Na odru dvorane sv. Nikolaja tudi Alfi Nipič in Zoran Lupinc
Veseljaki bodo prostovoljne prispevke, zbrane na tržiškem koncertu, namenili slovenskim poplavljencem in obnovi bolnice Franja
Kvintet Veseljaki, eden izmed redkih delujočih zamejskih narodnozabavnih ansamblov, se od samega začetka delovanja trudi, da bi s svojo - sicer nepoklicno - dejavnostjo širil med našimi ljudmi kakovostno narodnozabavno glasbo; peterica glasbenikov iz Brega se namreč še kako zaveda pomembnosti, ki jo je narodnozabav-na glasba zadobila v slovenski kulturi v svojem nekaj več kot polstoletnem obstoju in zaradi česar je ob zborovski in pihalni glasbi postala najbolj značilen izraz slovenske glasbene kulture. Ob koncertni dejavnosti so se člani kvinteta Veseljaki predlanskim zamislili odmevnejšo narodnozabavno prireditev, ki so ji po Avsenikovi uspešnici nadeli ime S pesmijo našo; namen prireditve je ta, da bi našim ljubiteljem glasbe ponudili v poslušanje zanimiv in doživet glasbeni večer s prestižnimi gosti. Po prvih dveh izvedbah prireditve S pesmijo našo, ki sta potekali predlanskim v Mačko-ljah in lani v Šempolaju, so si Veseljaki za letošnje prizorišče izbrali Tržič, to pa hvala razpoložljivosti slovenskega kulturnega športnega rekreacijskega društva Tržič, ki je pod pokroviteljstvom tržiške občinske uprave soorganizator prireditve.
Tretja izvedba narodnozabavne prireditve S pesmijo našo 2007 bo tako potekala v petek, 16. novembra, ob 20.30, v župnijski dvorani sv. Nikolaja v tržiški mestni četrti Aris-San Polo. Potem ko so Veseljaki v vlogi organizatorja v prejšnjih letih na svojem glasbenem prazniku gostili vrhunske izvajalce narodnozabavne glasbe, kot so Hišni ansambel Avsenik, Gregor Avsenik, Denis Novato, Edvin Fli-ser in Nicola Bettiol, so tudi letos poskrbeli za podoben podvig; v Tržič so namreč povabili živečo legendo slovenske zabavne in narodnozabavne glasbe - Alfija Ni-piča. Štajerski pevec prav gotovo ne potrebuje posebnih predstavitev: svoj nepogrešljivi glas je namreč za skoraj dve desetletji izposodil Avsenikovemu ansamblu, s svojo skupino in kot solist pa prevandral domala vso srednjo Evropo in prekoračil oceansko lužo. Njegove zimzelene melodije, ki jim bodo lahko naši poslušalci prisluhnili v živo ob spremljavi kvinteta Veseljaki na koncertu prihodnjega 16. novembra, pa so se popolnoma zasidrale v srce slehernega Slovenca. Drugi gost letošnje izvedbe S pesmijo našo pa bo prav tako priznani glasbenik, kije do pred nedavnim zapostavljeno glasbilo, diatonično harmoniko, popeljal daleč na koncertne odre in v šolske učilnice - Zoran Lupinc. To bo priložnost, da zamejskemu harmonikarju, bivšemu svetovemu prvaku, ki se že več let le poredkoma predstavlja na koncertih v živo, prisluhnemo tako solistično kot s svojim prenovljenim triom.
Ker je v očeh članov društva Tržič in kvinteta Veseljaki še vedno živ spomin na nedavne poplave v severno-zahodni Sloveniji, bo koncert dobrodelnega značaja, tako da bodo prostovoljne prispevke večera v celoti namenili potrebam slovenskih poplavljencev in za bolnico Franjo.
Za informacije in rezervacije lahko interesenti kličejo na telefonski številki 349-5260209 in 339-2933142 ali pišejo na naslov elektronske pošte ikveseljaki@libe-ro.it ali pa si ogledajo spletno stran www.kvintetveseljaki.com.
TRŽIČ - Predavanji v občinski knjižnici
Jezikovne manjšine med etiko in prednostmi
O tematikah kraškega parka, zaščite jezikovnih manjšin in gospodarskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo bo tekla beseda med dvema posvetoma, ki bosta potekala jutri in v ponedeljek, 12. novembra, v dvorani občinske knjižnice v Tržiču. Srečanji, kiju prireja občina Tržič v sodelovanju s fakulteto za politične vede Tržaške univerze, nosita naslov »Evropa in zaščita manjšin: etične motivacije in gospodarske prednosti. Epohalni preobrat na območju severnega Jadrana«. Na jutriš-
njem posvetu, na katerem bodo prisotni tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, tržiški župan Gianfranco Pizzolitto, predsednik tržiškega občinskega sveta Marco Ghinelli in pokrajinski svetnik Fabio Del Bello, bo teme severnega Jadrana, manjšin in evropskega državljanstva obravnaval Antonio Palmisano, o izvajanju zaščitnega zakona 38/01 za slovensko manjšino pa bo spregovoril Bojan Brezigar. V tematiko manjšin v državah severne Evrope se bo ne nazadnje poglobila Desiree Pangerc.
SOVODNJE - Praznovanje sv. Martina
V znamenju šeg, navad in umetnosti
Vsako leto si ob začetku jeseni v kulturnih društvih belijo glavo z razmišljanji, da bi med sezono izvedli nove in zanimive pobude, pogosto pa si stara izročila zaslužijo poseben kotiček v celoletnem delovanju. V Sovodnjah je med temi na prvem mestu praznovanje vaškega zavetnika sv. Martina in z njim povezano martinovanje. V Kulturnem društvu Sovodnje so se tudi letos potrudili, da praznično vzdušje obogatijo s primernim kulturnim do-god kom.
V petek 9. novembra bomo ob 20.30 v Kulturnem domu priredili večer namenjen obmejnim ustvarjalcem. Ob bližajočem se padcu fizične meje, ki zaenkrat ločuje ne le naši dve državi, ampak tudi Slovence na eni in drugi njeni strani, želijo prikazati pomembno vlogo, ki jo lahko odigrata umetnost in kultura pri vzpostavljanju novih vezi tam, kjer so bile nekoč že zelo trdne, na primer med kraji v občinah Sovodnje in Miren, se daj jih pa sko raj ni več. Za po glo -bitev teh vsebin bodo v istem večeru priredili srečanje z Zdenkom Vo-gričem, goriškim avtorjem knjige Drobtinice iz goriških šeg in navad, s katerim bodo navezali prijeten pogovor o običajih martinovanja v Sovodnjah in na Goriškem.
Večer se bo nadaljeval z odprtjem razstave mirenske umetnice Nadje Švagelj, nadarjene slikarke tihožitij in krajinskih tematik. Slikarko bo predstavil Stipe Hečimovič, ki je v svojem likovnem krožku uvedel Švageljevo v svet slikanja na platno z oljnatimi barvami. Potek bo povezoval Aldo Rupel.
Razstava bo na ogled tudi v nedeljo, 11. novembra, zjutraj od 11. ure dalje, ko se bo pri Kulturnem domu v Sovodnjah odvijal vaški praznik sv. Martina z blagoslovom kmečkih pridelkov in strojev ter s pokušnjo domačega kruha, vina, lovskega golaža in drugih dobrot.
Društvena dejavnost v mesecu novembru se ne omeji na to praznovanje. V načrtu je namreč tudi po-klon umetnosti, v kateri so bili pred le ti tu di So vo denj ci ze lo us peš ni. V petek, 23. novembra, bodo ob 20.30 v sovodenjskem Kulturnem domu gostili folklorno društvo Gartrož iz Nove Gorice, ki se je ob svoji ustanovitvi pred nekaj leti zgledovalo po sovodenjskih nošah za izdelavo svojih oblek.
Čeprav se v jesenskem obdobju bo žič ni čas zdi še ze lo da leč, so odborniki sovodenjskega društva v pričakovanju krstnega nastopa nove ga druš tve ne ga otroš ke ga zborč -ka na miklavževanju, že začeli misliti na vsakoletni izlet na božične tržnice. Vsako leto Sovodenjci pravijo, da bo zadnje, a jih želja novih in že izkušenih izletniških prijateljev prepriča, da se ponovno zavzamejo za to pobudo. Letos bo izlet potekal v soboto in nedeljo, 15. in 16. decembra, ko se bodo peljali v München na Bavarsko, kjer bodo med ogledom tržnic in mestnega središča našli tudi čas za prijeten sobotni večer v sloviti pivovarni HB v samem mestnem središču. Za vpisnine in informacije je na razpolago telefonska številka tel. 349-3666161 (Erik) v popoldanskih ali večernih urah. (ef)
IZLET - Prosvetno društvo Rupa-Peč v južnem delu Lacija
Ciociaria jih je navdušila
Obiskali so tudi kraje, kjer so bili Primorci internirani in zaprti med fašizmom
Poletje je že mimo, a spomin na zadnje avgustovske dni je še živ. Od 26. do 31. avgusta j e namreč prosvetno društvo Rupa-Peč priredilo že običajni letni izlet. Tudi tokrat so se poslužili uslug, ki jih ponuja potovalna agencija Caliba iz Vicenze s prijazno gospo Pat-rizio na čelu.
Letos je bila spet na vrsti Italija, in sicer najjužnejši del Lacija - Ciociaria. Izlet je nudil vsakomur nekaj, vsega je bilo v izobilju: hrana, vožnja (Rupa - Formia in nazaj), ogledi mest, lepa narava in seveda neznosna vročina in veliko požarov v okolici. Prvi dan so si izletniki po kosilu ob Trazimenskem jezeru ogledali nekoč utrjeno mestece Passignano, seveda pod pripekajočim soncem, a z lepim pogledom na jezero. Šele v večernih urah so prišli do hotela Bajamar malo izven Formie, a z lepim pogledom na Gaetski zaliv in bližnjo Gaeto, ki so si jo ogledali dvakrat: prvič tretji večer, drugič pa predzadnji dan. Ta izlet je nudil v tako omejenem prostoru, in sicer vzdolž obale od Gaete do Latine ter notranjosti do Alatri in Ferentine, najrazličnejšo naravo, grško-rimske ostanke, srednjeveška utrjena mesteca, muzeje in seveda spomine na zadnjo vojno, ko so bili v teh krajih (Gaeti, Ponzi, Ventotene, Alatri oz. Fraschetti) zapori in taborišča dobro znana našim ljudem. Najbolj so izletniki uživali krasno morje že v Gaetskem zalivu, še bolj pa med vožnjo mimo Pontin-skih otokov ali vzdolž obale od Gaete mimo Circea do Latine: krasno urejene plaže in kopališča, slikoviti zalivčki in bele skale.
Izletniki v obmorskem mestu Formia
FOTO PD RUPA-PEČ
Ob ogledu muzeja Piane delle Orme so se vživeli v trideseta leta, v čas fašizma, ko so tu začeli bonificirati Pontinsko močvirje in naseljevati revne družine iz Veneta in naših krajev. Samo mesto Sabaudia je jasen dokaz tega obdobja, saj je bilo zgrajeno povsem na novo po določenih predpisih in v nekaj mesecih. Okrog mesta je narava zanimiva, posebna: tu je nacionalni park Circeo z bogato floro, z značilnimi dunami in jezerci. Nedaleč od slikovitega mesteca Sperlonga so si ogledali ostanke Tiberijeve vile in jamo: danes je seveda čisto navadna votlina, brez tedanjega blišča: ostanki kipov oz. kopije so na ogled v bližnjem muzeju. Poleg lepe narave in muzejev ni manjkalo cerkev. Tako so si v Fossanovi ogledali mogočni cistercijanski samostan z lepim vrtom in obokanim hodnikom; Alatri S. Maria Maggiore, stolnico z oskrunjeno hostijo; V Fe-rentinu, srednjeveškem mestecu, so se med ozkimi ulicami in majhnimi trgi vrstile spet cerkve: stolnica posvečena svetima Juriju in Pavlu; S. Maria dei Frati Gaudenti, sv. Ambroža mučenca itd.
Kot rečeno, hrane in pijače je bilo v izobilju, tudi med potjo, v avtobusu. Kot pa je že tradicija, so izlet zaključili s praznovanjem rojstnega dne gospe Patrizie 30. avgusta z ogromno torto in tokrat tudi s plesom z glasbo v živo. Ni manjkalo dobre volje, tako pri mizi kot med vožnjo na avtobusu. Hvala tudi tokrat organizatorjem!
Udeleženka
V torek prvi planinski večer
SPDG prireja v torek, 6. novembra, prvi planinski večer v novi sezoni. Na njem bodo v sliki in besedi predstavili vtise z letošnjih društvenih izletov. Osrednji je bil, kakor znano, petdnevni izlet od 6. do 10. julija v Črno goro, v nacionalni park Dur-mitor z vzponom na Bobotov kuk. Na sporedu pa bodo tudi posnetki z nekaterih drugih izletov letošnje kar uspešne sezone. Srečanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, s pričetkom ob 20.30. Z ozirom, da se bliža Martinovo, bodo ob koncu nazdravili s kozarcem novega in si izmenjali predloge planinskih izletov in drugih dejavnosti v novem letu.
Jutri pravljica v knjižnici
Znano je, da so pravljice v mrzlih jesenskih in zimskih popoldnevih prav posebno priljubljene. Mogoče zato, ker se vsi radi stiskamo na toplem v prijetnem kramljanju s prijatelji. V mladinski sobi zleknjeni na udobnih, pisanih blazinah je poslušanje pravljice še posebno prijetno. Jutri ob 18. uri bo v Feiglovi knjižnici v Gorici knjižničarka Martina Humar pripovedovala pravljico »Ura je...«. Domače živali bodo v besedah in animaciji pravljičarke odkrivale koliko je ura, vrtele kazalce na njej in pomagale kmetu pri težkih opravilih na kmetiji. Veselo bodo otroci zapeli in zaželeli dobremu kmetu Srečen rojstni dan!
Italijan izsilil prednost
V petek popoldan se je v Biljah pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval motorist, povzročil pa jo je 18-letni Italijan. Ta je z osebnim avtomobilom fiat tipo speljal z nepreglednega dela makadamskega parkirišča pri nogometnem igrišču in zavil levo na asfaltirano cesto v smeri proti središču naselja. V istem trenutku je iz smeri centra pripeljal tudi domači motorist. Voznik avtomobila mu je izsilil prednost. Motorist je trčil v prednji del avtomobila in pri tem utrpel odprt zlom desne noge. Zdravi se v šempetrski bolnišnici. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 4. novembra 2007
15
GORICA - Predavanje Marca Travaglia
Pohlevno novinarstvo in Berlusconijev efekt
»Naši mediji uporabljajo zgrešene besede za izražanje nekaterih pojmov: kar je prava politika in demokracija, postane antipolitika in populizem, kar veli zdrava pamet, pa ocenjujejo kot namerno kaznovanje politikov.« Novinar Marco Travaglio se tudi v petek zvečer, ko je na povabilo založbe LEG obiskal deželni avditorij v Gorici, ni izneveril svojemu slovesu. Po dveh urah in pol neprekinjenega predavanja o problemu prisotnosti obsojenih v italijanskem parlamen-
tu, pohlevnosti medijev v odnosu do strank, Berlusconjevem efektu na levo sredino ter nesmislih in pomanjkljivostih današnjega pravnega sistema je velika množica poslušalcev, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano na ulici Roma, še vedno pozorno sledila izkušenemu novinarju. Stalnega gosta Santorove-ga programa »Annozero« in avtorja knjig, kot sta »La scomparsa dei fatti« in »Onorevoli wanted«, je goriška publika nagradila z bučnim aplavzom.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180220.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU: OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
Rumena dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »Giorni e nuvole«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Ratatouille«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.10 - 22.20 »The Bourne Ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«.
Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.15 - 22.15 »La terza madre« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 5: 16.00 »Ratatouille«; 18.00 »2061«; 20.00 - 22.10 »Die Hard - Vi-vere o morire«.
NOVA GORICA: 19.00 »Življenje v rožnatem«; 21.30 »Izdajalec«.
uil Kino
M Izleti
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -
20.00 - 22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.10 - 22.15
»Elizabeth - The Golden Age«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.50 - 22.10
»Die Hard - Vivere o morire«. CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.45
-	20.00 - 22.15 »The Bourne Ultimatum«.
Modra dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00
-	22.15 »La terza madre« (prepovedan mladim pod 14. letom).
H Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+
TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7
RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35
ZAGRAJ
OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
JESENSKI SPREHODI v organizaciji združenja LApe Giramondo in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine: v nedeljo, 4. novembra, Italija in Slovenija s Sabotina. Sprehod je brezplačen, obvezna je najava na tel. 348-9510028.
Ü3 Obvestila
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja tečaj diatonične harmonike. Sestanek s profesorjem Gropajcem bo v sredo, 7. novembra, ob 19.00 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah.
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 4. novembra, ob 12.30.
DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO organizirata 11. novembra martinovanje v Štanjelu pri Komnu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in družabnost s kosilom. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-474191 ali tel. 0481-483136).
DRUŠTVO TRŽIČ prireja letos razne tečaje in srečanja: ob torkih med 16. in 18. uro na sedežu društva tečaj utrjevanja slovenskega jezika ob razgovoru, prebiranju časopisov, revij in knjig; od 7. novembra ob sredah med 18.30 in 20. uro tečaj telovadbe v telovadnici Duca D'Aosta; ob petkih med 19. uro in 20.30 računalniški tečaj na sedežu društva; na šoli Du-ca D'Aosta srečanja z učiteljicami antropologije na temo spoznavanja slovenskega Krasa v novembru in decembru; informacije in prijave pri predsednici društva Luciji Germani (tel. 0481-474191).
JUS MEDJA VAS obvešča člane, da sprejema prošnje za sečnjo drvi za lastno uporabo do 15. novembra. Prošnje so na razpolago v gostilni v Medjivasi in Štivanu.
KD SOVODNJE obvešča vse občane, da bo v soboto, 10. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za
praznik sv. Martina v Sovodnjah. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Ga-brjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo naj ga prinese v nedeljo zjutraj pred kulturnim domom v Sovodnjah pred 10. uro.
KOPRSKI ŠKOF bo v nedeljo, 11. novembra, ob 11. uri v Grgarju nad Novo Gorico posvetil popolnoma obnovljeno cerkev sv. Martina, ki je bila leta 1945 bombardirana in porušena in leta 1962 začasno obnovljena.
LOVSKI OKRAJ ŠT. 7 BRDA vabi na mašo sv. Huberta v nedeljo, 4. novembra, ob 18. uri v cerkvi Marije Pomagaj na Jazbinah. Sledilo bo srečanje v alpski koči v Ločniku. Sodelovala bo vokalna skupina Le Pleiadi.
MONTIFILM 2007 v organizaciji goriške sekcije CAI in v sodelovanju s Transmedio bo v Kinemaxu na Travniku v Gorici: 6. novembra ob 18. uri »L'isola deserta dei carbonai«, ob 21. uri »La sécheresse du coeur« in »Coast to Coast "A Piece of my He-art"«; 13. novembra ob 18. uri »Il était une fois.... Les délices du petit monde«, ob 21. uri »Lauberhor-nrennen im sommer« in Davo Kar-ničar predstavlja »Skiing Seven Summit«; 20. novembra ob 18. uri »Ex-tremement votre«, ob 21. uri »Set in Stone« in »First Ascent«; 27. novembra ob 18. uri »Primavera in Kurdistan«, ob 21. uri »Assassinio sul-l'Eiger«.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinska uprava razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za mesto vodilnega uslužbenca na področju računovodstva (kat. D E.P. D1) za nedoločen čas in s polnim urnikom namenjenega kandidatom, ki imajo fakultetno diplomo iz ekonomije ali specialistično diplomo, ki ustreza razredom CLS-64/S ali CLS-84/S in poznajo slovenski jezik (pisno in ustno). Rok za predložitev prošenj zapade 7. decembra ob 12. uri; informacije na tel. 0481-78108.
PD RUPA-PEČ vabi izletnike letošnjega izleta na otoku Ponza na družabno srečanje z ogledom fotografij v četrtek, 8. novembra, ob 19.30 na sedežu društva v Rupi.
V CENTRU GRADINA, pot v Dol 32 v Doberdobu bo ob ponedeljkih od 18. do 19.30 plesna delavnica po metodi plesne terapije Marie Fux, ki jo bo vodila psihologinja in terapevtkinja Martina Serban. Prvo od desetih srečanj bo v ponedeljek, 5. novembra; cena 100 evrov, informacije na tel. 0481-784111 ali 346-2110494.
KD KRAS Dol- Poljane in KD Danica z Vrha vabita na veselo Martinovan-je, ki bo v soboto, 17. novembra, ob 20. uri, v restavraciji Siliade v Doberdobu z glasbo v živo. Info in vpisnine do 15. novembra pri Cristianu: 388-8408834; Zvonkotu: 0481-78267 in Dolores: 339-7484533.
0 Prireditve
DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), pre-mierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici.
SSG IN SNG NOVA GORICA ponujata goriškemu prostoru skupno abonmajsko sezono: v torek, 27. novembra, v gledališču Verdi v Gorici komedija Nikolaja Erdmana Samomorilec v produkciji SSG; v soboto, 22. decembra, v gledališču Verdi melodrama Maksima Gorkija Letoviščar-ji v produkciji SNG Nova Gorica; v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; v ponedeljek, 10. marca, v Kulturnem domu v Gorici srhljivka Quentina Tarantina Stekli psi; v ponedeljek, 7. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž sodobna drama Mariusa Ivaškevičiusa Mesta tako blizu; v ponedeljek, 5. maja, v Kulturnem domu burka s petjem in
Y j	OZ	E CESAR rf,	
SPOMINSKA RAZSTAVA -			POKLON UMETNIKU
Vabljeni na odprtje razstave, ki bo v sredo, 7. novembra 2007, ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. 1. Brass, 20)			
streljanjem Duohtar pod mus. Abo-nenti si bodo v aprilu ogledali še nagradno predstavo in bodo izbirali med Molierovim Namišljenim bolnikom, ki bo uprizorjen Trstu, in burko bratov Presnjakov V vlogi žrtve, ki bo na sporedu v Novi Gorici; predstave bodo ob 20.30. Zaradi združitve dveh abonmajskih redov pri SSG-ju vabijo abonente, da na novo izberejo svoj sedež; informacije na tel. 0481-547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51) ali na tel. 340-8624701 (Vesna Tomsič).
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj priredi v nedeljo, 11. novembra, od 17. ure dalje v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah martinovanje in predstavitev društvenega koledarja za leto 2008 z naslovom Gostilne nekoč in danes.
Sledila bo zabava s tombolo in plesom.
GORICA KINEMA, Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi: 8. novembra »Les amours d'astree et de celadon« (režija Eric Rohmer), 29. novembra »The magic flute« (režija Kenneth Bra-nagh), 6. decembra »Yasamin kiyi-sinda« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kinemaxu na Travniku ob četrtkih ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja.
GORIŠKI MUZEJ IN ZALOŽBA ANNALES vabita na predstavitev knjige »Operacija julijska krajina - Severovzhodna meja Italije in zavezniške obveščevalne službe (1943-1945)« zgodovinarja Gorazda Bajca v torek, 13. novembra, ob 20. uri v prostorih Goriškega muzeja na gradu Krom-berk. O knjigi bosta spregovorila zgodovinar Jože Pirjevec in avtor Gorazd Bajc.
GRAJSKO MARTINOVANJE V VI-POLŽAH bo v soboto, 10. novembra, v starem gradu v Vipolžah: ob 19. uri odprtje degustacije vin vinarjev iz obeh strani Brd, nastop mažoretne skupine OŠ Dobrovo, pihalnega orkestra Salonit Anhovo in pevskega zbora Nonet Brda; ob 21.15 nastop glasbene skupine »Happy day« z Igorjem Malalanom; ob 01. uri nastop glasbene skupine »The Maff«. Mejna prehoda Vipolže-Števerjan in Neblo-Venco bosta neprekinjeno odprta (24 ur).
KD BRIŠKI GRIČ iz Števerjana prireja vsako soboto od 15.30 do 17. ure otroške urice z Danielo Štekar. Namenjene so predvsem otrokom iz vrtca in osnovne šole, ki radi rišejo, ustvarjajo in prisluhnijo pravljicam. Potekale bodo tudi ustvarjalne in likovne delavnice v neposredni povezavi z vsebino obravnavanih pravljic. Srečanja bodo bogatili tudi ples, otroške pesmice in primerne igrice; informacije in vpisovanja na tel. 320-1817897 (Daniela, ob večernih urah).
MESTNA GALERIJA NOVA GORICA
(Trg Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici) vabi v torek, 9. novembra, ob 19. uri na odprtje razstave slikarja Dušana Kirbiša z naslovom Snov in sanje. Razstava bo na ogled do 30. novembra po urniku: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto.
OBČINA ROMANS, goriška Pokrajina in združenje Spyraglio vabijo na prireditev »Arte: sostantivo femminile... non sempre singolare« v petek, 9. novembra, ob 20.30 v avditoriju Gallu-pin v Romansu. Samantha Cettul bo s harfo spremljala igralko Luiso Ver-miglio, ki bo recitirala poezije Iliane De Monte, Chiare Passarella, Majde Tellini in Giannine Zorzin. Razstavljala bo slikarka Elisabetta Bain. Vstop prost.
RAZSTAVA JESENSKE BARVE umetnika Feliceja Cirullija bo na ogled v gostilni Koršič v Števerjanu do 15. novembra.
SLOVENCI V LAŠKEM prirejajo mašo zadušnico za vse rajne sorojake v torek, 6. novembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču; pel bo ženski pevski zbor iz Ronk.
Kulturno društvo SKALA-Gabrje Lovska družina Gabrje Fotoklub skupina 75
vabijo na VAŠKO MARTINOVANJE
Danes, 4. novembra ob 14.30 na trgu v Gabrjah
SLOVENSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici v so organizacij i s fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU vabi na predstavitev znanstvene monografije Matejke Grgič z naslovom »Logos, simbol in mit: vprašanja semiotike in filozofije jezika« v torek, 6. novembra, ob 18. uri v knjižnici Damir Feigel v KB centru v Gorici. Znanstveno delo bosta predstavila Andrej Brvar in Igor Škamperle.
SLOVIK bo v ponedeljek, 12. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici gostoval Donalda Nightinga-lea, profesorja na Queen's poslovni šoli v Kanadi in na IEDC-poslovni šoli na Bledu. Predaval bo na temo »Je leader v vas samih? Najdite ga!«. Predavanje bo v angleškem jeziku s prevodom v slovenščino. Prijave do petka, 9. novembra, na tel. 0481550142 ali na naslov elektronske pošte »maja.humar@slovik.org«.
SPDG vabi v torek, 6. novembra, na prvi planinski večer v sezoni 2007-08. Predvajali bodo posnetke z večdnevnega izleta na Durmitor ter nekaterih drugih letošnjih akcij. Večer bo ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Ob bližajočem se Martinu bodo nazdravili s kozarcem novega.
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 5. novembra, od 16.30 do 18. ure branja iz dela »Il perfezionismo« Eve Pier-rakos. Večer bo povezoval Allan Sponza.
V	KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v
Novi Gorici bo do 5. novembra na ogled razstava Pravljični svet pod Matajurjem - ilustracije Alessandre D'Este za knjigi Boter petelin in njegova zgodba (Ivan Trinko) in Zimska pravljica (Mjuta Povasnica): ponedeljek, torek, sreda, petek: 9.0019.00; četrtek 11.00-19.00; sobota: 8.00-13.00.
0 Mali oglasi
ODDAM V NAJEM stanovanje v ul. Cadorna 34 v Gorici v tretjem nadstropju z dvigalom, približno 60 kv m, dve spalni sobi, kuhinja, kopalnica. Tel. 0481-81361.
Prispevki
V	spomin na Mileno Ferfolja Tomsič daruje Benjamin Černic 25 evrov za ŠZ Soča.
V	spomin na Vilkota Gergoleta darujeta Benjamin Černic 25 evrov in Marijo Černic 35 evrov za ŠZ Soča.
Neznani dobrotnik je ob 1. novembru daroval 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Podgori.
Pogrebi
JUTRI V MARIANU: 10.30, Lidia Ce-cotti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 14.30, Oreste Gallo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Giuseppe Bo-scarol iz bolnišnice v cerkev sv. Jožefa in na glavno pokopališče.
16
Nedelja, 4. novembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA, VRH - Okusi Krasa prihajajo v Rosenbar in gostilno Devetak
Parada kraških dobrot
V goriški restavraciji bodo morske specialitete spremljali siri konzorcija Moisir, ekstradevična olja in Kantejeva vina
Še slaba dva tedna nas ločijo od zaključka letošnje izvedbe že tradicionalno uspešne pobude gostinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Okusi krasa. V tritedensko ponudbo slastnih kraških okusov so več let vključeni tudi nekateri gostinski obrati na Goriškem in tudi letos bosta goriški Rosenbar in vrhov-ska gostilna Devetak priredila posebni večer na temo kraških okusov.
Vezna nit letošnjih okusov je ženska v kuhinji; oba omenjena gostinska lokala sta tu doma, saj sta v Gorici Michela in na Vrhu Gabriella pravi kraljici in mentorki v skoraj izključno ženski kuharski ekipi. Restavracija v ulici Duca dAosta ponuja v sredo, 7. novembra, večerjo na temo Okus morja in vonj Krasa: Rosenbar in Kante. Vabljiv meni ponuja kar osem hodov v spremljavi Kantejevih kapljic. Doprinos kraških pristnih sestavin pa dopolnjujejo siri konzorcija Moisir, ki bodo dopolnili ne-
katere jedi in seveda ekstradeviška oljčna olja tržaške pokrajine, na katera sta Piero in	Michela
(na sliki Bumbaca) začela staviti že pred veliko leti. Na večeru bodo prisotni tudi predstavniki trgovin in podjetij, ki sodelujejo pri Okusih Krasa, in sicer trgovina z živili Mosetti iz Gorice, sovodenjska pekarna Cotič, tiskarna Grafica Goriziana ter grafika Walter in Paola Grudina.
V petek, 9. novembra, bodo kraški okusi kraljevali v enem med po svetu najbolj poznanimi gurmanskimi kotički kraške kuhinje: pri Devetakovih na Vrhu. Uštili in Gabri sta z družinskimi sodelavci za Kraški večer pripravili 7-hodni meni, v katerem se domači okusi čebulove tortice, sesekljanih palačink, divjačine in zelenjave spajajo z različnimi kraškimi vini. Obe večerji se bosta pričeli ob 20. uri, cene so za tako priložnost in za ponujeni meni zmerne, tako da se splača z rezervacijo pohiteti.
V sredo brez pitne vode
Družba IRISAcqua sporoča, da bodo v sovodenjski občini - z izjemo Vrha -v sredo, 7. novembra, med 8. in 17. uro brez pitne vode zaradi obnovitvenih del na vodovodnem omrežju.
Vodeni ogled razstave
V	prostorih Fundacije CARIGO v ulici Carducci v Gorici bo danes ob 16. in 17.30 vodeni ogled razstave o Južni in Bohinjski železnici. Obiskovalce bodo spremljali Marina Bressan, Marino De Grassi in Alessandro Puhali.
Carmina Burana v Verdiju
V	goriškem gledališču Verdi bo danes ob 20.45 uprizorjen operni spektakel Carmina Burana. Nastopili bodo pevski zbor Furlanije-Julijske krajine ter pevci Anna Maria Dell'Oste, Alessan-dro Carmignani in Domenico Balzani.
Svečanost v Redipulji
Danes ob 11. uri bo v Redipulji svečanost ob dnevu oboroženih sil. Prisoten bo predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti.
Nikolaj Erdman
SAMOMORILEC
komedija
Režiser EDUARDMILER
Produkcija SSG Trst Vtorek, 27. novembra 2007, gledališče Verdi
Edward Albee
KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF?
drama
Režiserka NENNI DELMESTRE
Produkcija SSG Trst V ponedeljek, 28. januarja 2008, Kulturni center Lojze Bratuž
Marius Ivaškevičius
MESTOTAKO BLIZU
sodobna drama
Režiser ALEKSAN DAR POPOVSKI Produkcija SSG Trst
V	ponedeljek, 7. aprila 2008, Kulturni center Lojze Bratuž
Iztok Mlakar
DUOHTAR POD MUS!
burka s petjem in streljanjem Režiser VITO TAUFER Produkcija SNG Nova Gorica
V	ponedeljek, 5. maja 2008, Kulturni dom
/	RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007	89
Primorski
r	dnevnik
M
Nova evropska pogodba, ki jo je pred kratkim odobril vrh predsednikov vlad 27 držav članic EU na medvladni konferenci, začenja počasen ratifikacijski postopek v vseh parlamentih in v evropskem parlamentu: skupaj jo bo moralo ratificirati 28 parlamentov, kar je seveda zelo veliko število, vendar so se države članice obvezale, da ta postopek izpeljejo v sorazmerno kratkem času, pred koncem leta 2008, kar pomeni, da bi pogodba lahko začela veljati s 1. januarjem 2009.
V preteklosti je vsaka nova pogodba predstavljala korak naprej v evropskem integracijskem procesu. Žal o tej pogodbi ne moremo ponoviti iste ocene, saj je nastala na razvalinah ustavne pogodbe, ki so jo volivci v Franciji in na Nizozemskem zavrnili potem ko jo je ratificirala že več kot polovica držav članic. Ustavna pogodba je dvignila ta temeljni dokument Evropske unije na rang ustave in je bila torej prvi korak k popolnejši integraciji; nova pogodba sicer ohranja vsebinske prvine ustavne pogodbe, vendar ne gre več za dokument ustavne veljave, ampak le za nadgradnjo prejšnje evropske pogodbe.
Na vprašanje, ali gre za korak naprej ali korak nazaj, je torej mogoče odgovoriti z dveh zornih kotov: v primerjavi s prejšnjo evropsko pogodbo, to je pogodbo iz Nice, gre vsekakor za korak naprej, saj je nov dokument popolnejši in daje Evropski uniji nekaj novih pristojnosti; v primerjavi z ustavno pogodbo pa gre za korak nazaj, še zlasti glede statusa pogodbe same. Ampak znano je, da ni ustavna pogodba nikoli stopila v veljavo, ker se ratifikacijski postopek ni iztekel.
Glede tega kaže novi pogodbi bolje, upoštevajoč tudi dejstvo, da se je politična slika na Poljskem, to je v državi, ki je bila v vsem tem postopku najbolj problematična, bistveno spremenila. Domneva, da bo nova pogodba res začela veljati z letom 2009 in bo torej v veljavi v času, ko bodo spomladi tistega leta potekale prihodnje volitve Evropskega parlamenta, je torej povsem upravičena.
Vendar pa v tem zapisu ne bomo podrobneje obravnavali ne postopka za odobritev nove pogodbe, pa tudi ne splošnih političnih aspek-tov novega besedila; osredotočili se bomo na vprašanje, ki je zelo pomembno za manjšine, to je na odnos novega besedila do manjšin, do jezikovne različnosti in do prepovedi diskriminacije glede na jezik.
Kot je znano, Evropska unija nima lastnih pristojnosti na področju zaščite manjšin. To vprašanje so si zadržale države članice in vsi poskusi, da bi jih vsaj delno prenesli na evropsko raven, so bili neuspešni. Vendar je v preteklosti Evropska unija za manjšine naredila veliko, pa čeprav v okviru programov za izobraževanje in vselej pod pretvezo, da gre za posege na področju jezikov oziroma jezikovne različnosti in ne manjšin.
Sicer beseda manjšina sploh ni bila vključena v nobeno od veljavnih evropskih pogodb, vselej je bilo govor o jezikih in jezikovni različnosti. Šele v ustavni pogodbi so bile manjšine prvič omenjene, pa čeprav samo bežno v prvem členu, kjer je govor o osnovnih pogojih za članstvo posameznih držav v Evropski uniji. Tu je bil v ustavno pogodbo na znanem neapeljskem vrhu, ko je Madžarska izpostavila zahtevo po
omembi manjšin v ustavni pogodbi, sprejet kompromisni predlog Rupel - Antonione. Predstavnika Slovenije in Italije sta namreč na tistem vrhu predlagala, da se takoj po omembi človekovih pravic kot pogoja za članstvo v EU, vključi dikcija »vključno s pravicami oseb, ki pripadajo manjšinam«. To ni bila zelo velika pridobitev, je pa vsekakor pomembno, da je beseda »manjšine« prvič omenjena v pogodbi.
Ta omemba je v novem besedilu ohranjena; v novo pogodbo so namreč vključili nov 2. člen, ki se glasi: »Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami
pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost žensk in moških.« Gre, kot je razvidno, za temeljna načela, nekakšne etične stebre Evropske unije, ki so osnova za vse delovanje unije same. Dejstvo, da so med temi načeli navedene pravice manjšin, pa čeprav v nedorečeni obliki in z omejitvijo na individualne pravice, je vsekakor pomembno in, če ohranimo prej uporabljeno terminologijo, korak naprej v primerjavi s prejšnjo pogodbo. Mimogrede, opozoriti velja na načelo nediskri-minacije, h kateremu se bomo kasneje povrnili.
Drugo vprašanje, ki je bilo
ključnega pomena za ustavno pogodbo, je bilo načelo o vrednotenju jezikovne različnosti. To načelo se je prvič pojavilo v listini EU o temeljnih pravicah, sprejeti v Nici, vendar takrat listina ni postala sestavi del pogodbe. Njen 22. člen je določal, da mora unija spoštovati kulturno, versko in jezikovno različnost. Gre za zelo splošno načelo, ki pa je zelo pomembno, saj je prvič v zgodovini vneslo jezikovno različnost kot pravico v neki mednarodni dokument.
Prvo, kar je treba povedati, je, da je z novo pogodbo listina vključena v pravni red EU. Novi 6. člen pogodbe se namreč v prvem odstavku glasi: »Unija priznava pravice, svoboščine in načela, vsebovana v Listini o temeljnih pravicah z dne
NOVA EVROPSKA POGODBA IN JEZIKI MANJŠIN
Korak naprej ali korak nazaj i
?
Bojan Brezigar
7, decembra 2000 ... ki ima enako pravno veljavnost kot pogodbi.« V tretjem odstavku istega člena pa je zapisano: »Temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, spadajo k splošnim načelom prava Unije.«
Sicer pa je bilo ohranjeno tudi pomembno določilo iz ustavne pogodbe, ki prav tako zadeva jezikovno različnost. Gre za odstavek v 3. členu pogodbe: Unija »spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.« To besedilo ne potrebuje dodatne razlage; gre sicer za deklarativno načelo, za katero ni takojšnje praktične aplikacije, ampak načelo uvaja v evropski pravni red vrednotenje jezikovne raznolikosti kot enega temeljnih ciljev Evropske unije.
To so le načela. Potem so tu še praktična določila in tudi tu nova pogodba ohranja vsa temeljna določila, ki so bila zapisana v ustavni pogodbi. Seveda, ne gre v vseh primerih za povsem zadovoljive rešitve. To velja na primer za določila o prepovedi diskriminacije, ki so posejana v raznih členih pogodbe: če jih strnemo in poskusimo obrazložiti z enostavnimi besedami, moramo najprej povedati, da je v Evropski uniji diskriminacija prepovedana in da to velja izrecno tudi za diskriminacijo glede na jezik. To izhaja tako iz Listine o temeljnih pravicah in iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, h kateri je unija z novo pogodbo tudi pristopila. Ko smo to zapisali, pa naletimo na oviro: v določilih pogodbe, ki govorijo o preprečevanju diskriminacije in o boju proti diskriminaciji namreč ne najdemo več diskriminacije glede na jezik. Z drugimi besedami to pomeni, da je v Evropski uniji diskriminacija glede na jezik prepovedana, EU pa nima sredstev, da bi se proti nje lahko borila. In to je seveda zaskrbljujoče.
Eno od temeljnih vprašanj, ki so dejansko oviralo sprejem kakršnihkoli konkretnih ukrepov v zvezi, je bilo določilo v 151. členu prejšnje pogodbe, po katerem je bil na področju kulture za vsak sklep potreben konsenz; to je sedaj pomenilo, da je bilo potrebno soglasje vseh 27 držav članic. Z drugimi besedami, zadostovalo je nasprotovanje ene same države, tudi najmanjše, pa sklepa ni bilo mogoče sprejeti. Ustavna pogodba je do omejitev odpravila in nova pogodba je odpravo potrdila. To pa odpira zeleno luč morebitnim evropskim programom v korist manjšin na področju kulture, ker odslej nekatere države, kot na primer Grčija ali Francija ne bodo mogle več z vetom preprečiti sprejetja takih sklepov.
Potem je tu še seznam jezikov, ki so uradni jeziki evropske pogodbe. To so vsi jeziki držav članic in teh je trenutno 23. Nova pogodba pa ohranja zanimivo klavzulo, po kateri lahko države članice prevedejo ustavno pogodbo tudi v druge jezike, ki so uradni v zadevni državi ali v delu te države, ter ta prevod deponirajo v Bruslju. To pa je že zametek drugega seznama ki ga bo oblikovala Evropska unija; šlo bo za seznam manjšinskih jezikov, ki nimajo statusa uradnega jezika države v nobeni izmed članic. V tem smislu je nova evropska pogodba zelo odprta jezikovni različnosti na vseh ravneh.
/	RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. novembra 
2007
NEDELJSKE TEME
90
BAZOVICA - Letošnje pestro delovanje otroškega pevskega zbora Antona Martina Slomška
Mali bazovišk
HMI
V Bazovici deluje že preko 35 let Otroški Pevski zbor Anton Martin Slomšek, ki združuje pevce iz Bazovice, Gro-čane, Padrič in Gro-pade. Deli se v mlajšo in starejšo skupino. V mlajšo skupino spadajo otroci, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca ter 1. in 2. razred osnovne šole, v starejši pa pojejo otroci od 3. razreda osnovne šole pa do 2. razreda nižje srednje šole. Zbor deluje pod okriljem Slovenskega društva Slomškov dom in ga že veliko let neutrudno vodi pevovodkinja Zdenka Kavčič Križmančič.
Pevsko leto otroškega zbora se prične s pevskim tednom, ki ga pevovodkinja, skupaj z ne ka te ri mi vest ni mi star ši or ga ni zi ra v Slom -ško vem do mu na za čet ku me se ca sep tem bra. Ker so bi li le tos pro sto ri v do mu ne upo rab ni za -radi vzdrževalnih del, so se pevci preselili v novi športni center Zarja. V teh lepih in velikih pro sto rih so mla di pev ci pre ži ve li res le pe in brez skrb ne tre nut ke v druž bi pe vo vod ki nje Zdenke ter mladih Mitje, Martine, Ivane, Valentine in Marize, ob petju, družabnih igrah, iz-de la vi le pih roč nih del, spre ho dih in ko le sar -jenju v naravi. Letos so bili pevci počaščeni s posebno prisotnostjo na pevskem tednu. Prišel jih je namreč obiskat prijatelj Jože Tomažič, katerega so spoznali prejšnjo pomlad ob priliki likovne delavnice, ki jo je otroški zbor organi zi ral z druš tvom pa rap le gi kov iz Is tre in Kra -sa. Jožetove umetnine so prav posebne, saj pri delu uporablja žebljičke, ki jih zabija v deski-co, na to jih z bar va ni mi nit ka mi po ve že v ce -loto, da nastanejo tako razni liki in podobe. To so preizkusili tudi mali pevci, se pri tem zabavali in po nos ni po da ri li star šem svo je umet ni ne.
Pev ski re per to ar zbora je zelo pester in raz no lik, saj ob se ga ver -ske, na bož ne, ka kor tu di
posvetne pesmi. Zbor večkrat sodeluje in oblikuje obred nedeljske svete maše v Bazovici: ob priliki Slomškove nedelje, Zahvalne nedelje, poje pri Božični sveti maši, ob priliki Svetega Obhajila in Svete Birme, kakor tudi ob zaključku Šmarnic, ki se vsako leto odvija v Gropadi s procesijo po vasi.
OPZ Slom šek red no nas to pa na re vi ji "Pesem mladih" v organizaciji ZCPZ in v zadnjih letih se je udeležil tekmovanj "Zlata grla" na Goriškem, kakor tudi revije Otroških in mladinskih zborov "Mala Cecilijanka", ki se odvija v cen tru Loj ze ta Bra tu ža v Go ri ci.
Izredno tesno sodeluje s Kulturnim društvom Lipa iz Bazovice in prav ob priliki takega sodelovanja je nastopal in oblikoval dobrodelni koncert v prid združenja "Azzurra". Združenje je nastalo leta 2000 po smrti deklice Azzur-re, ka te re mla do te lo ni bi lo kos red ki bo lez ni, ki jo je prizadela. Danes združenje zbira sredstva za pomoč družinam, ki se borijo proti takim hu dim - red kim bo lez ni. Tu di do ma če kul -tur no druš tvo in otroš ki zbor sta že le la pri sko -čiti na pomoč združenju, tako da sta organizira la kon cert in ce lot ni iz ku pi ček iz ro či la zdru -ženju. Koncert, ki se je odvijal v spomladanskem času, so oblikovali samo mladi pevci, in sicer: OPZ Kraš ki cvet iz Trebč, Me ša ni Mla din ski zbor Trst in OPZ Slom šek iz Ba zo vi ce.
Za naše mlade pevce je najljubši in najbolj pričakovani nastop seveda tisti, ki ga vsako leto pripravljajo v čast Sv. Miklavžu. Ob tej priliki postavijo na oder kar spevoigro. V lanskem letu so uprizorili pravljico "Rdeča Kapica" bratov Grimm na besedilo Braneta Dolinarja in ob
glasbi Dorijana Božiča. De po leg pev ske pla ti je po tre no in za ši ti vse kos ti me. Ti no in z ve li ko me ro do miš li ce in ba bi ce, ka te rim smo s lež ni. Tu di de žel ni se dež slo spe vo i gro v ce lo ti pos ne lo. ka pi ca je zbor gos to val tu d in si cer v Gro pa di in v Gro ka spremljala nastop z velik posebno pa so bili počaščen
v	domu Jakoba Ukmarja, k ci prav pre se ne če ni nad na ši Ja ko min pa jih je ob da ril tu spevkom.
Le tos bo na vrs ti no va bomo poročali kasneje, ke presenečenja.
Velika novost in neverje ne skupine zbora Slomšek j de lo va nje na "Pr vem med na Karnevalu" v mestu Herce Pust ni spre vod se je vršil v Člani zbora so se podali n; poldne skupaj s člani folklo. Novega mesta. Po skoraj udob nim av to bu som so do mes to in se na sta ni li po so ro tiš ni ce. Pro sto ri ni so bi li naši pevci in spremljevalci p ke so bi le raz me re, v ka te ri te ži ve le. De kle ta, ki so pre stelje našim pevcem, so mo, liti posteljo z drugimi deklet
vi	lo v ve li ko zad re go na še m njo in pevce, še bolj pa jih j oddelku, kjer so živeli najml hajajo dojenčki, katerih sta se cev do dveh - treh let. Nj nji ho ve ra do ved ne oči, nji h globoko pretresle srca mam: di starejših pevcev, ki so se z ci, ki tam živijo brez starše si ka te re od ra sle ose be se je na ših otro cih pa se je ro di l si ro to vze li s se boj do mov. P
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007	91
:i pevci
Lani decembra, smo otroci našega ztarčka prvič zaigrali spe-vo igro Rdeča kapica, katero smo potem, še veliko krat ponovili. Obiskal nas je tudi sv. Miklavž, ki je prinesel vsakemu, svoje darilo. Rdečo kapico smo potem tudi snemali za televizijo. Vsako leto se z veseljem učimo nove pesmice in spevo igrice za različne nastope.
Petra Racman 9 let
\

«v'm
la je res veliko, ker bno pripraviti sce-dve opravili spret-ije urejujejo mami-eveda izredno hva-ivenske televizije je S spevoigro Rdeča ii v bližnjih vaseh, ča ni, kjer je pu bli -kim veseljem. Prav i med go sto va njem jer so bili Škedenj-imi malčki, Gospod di z de nar nim pri -
spe vo i gra, o ka te ri r no če mo raz kri ti
;tna izkušnja za čla-je predstavljalo so-a rod nem otroš kem gnovi v Črni gori. v soboto, 09.06.07. a pot v če tr tek po -rne skupine Kres iz 12-urni vožnji z s pe li v čr no gor sko ibah tamkajšnje si-udob ni kot so si jih ri ča ko va li, to da ta -h so te mla de si ro -pus ti la nji ho ve po -ra la za dve no či de -i. To je seveda spra-a mi ce, pe vo vod ki -je pre tre sel obisk v j ši otro ci. Tu se na -rost gre od 6. me-i ho vi než ni ob ra zi, ove ma le ro či ce so c, očetov, kakor tua ve da li, da so otro -;v. Na obrazu mar-pri ka za la sol za, pri la želja, da bi kako ev ci so jim pri nes -
li v dar polno igrač in sladkarij. Tega sicer otroci ne potrebujejo, ker materialnih dobrin jim prinese veliko dobrih ljudi. Tudi človeške topline jim ne manjka, ker so osebe, ki za njih skrbijo zelo požrtvovalne, polne potrpljenja in izer-dno ljubeznive.
Sirotišnica potrebuje finančna sredstva za nujna vzdrževalna dela v samem poslopju. Kopalnice so stare in izrabljene, pogradi so leseni, v propadajočem stanju (naši pevki, ki je ležala na spodnji postelji se je zrušil zgornji del pogradi - k sreči se ni udarila, prestrašila pa se je močno). Skupni notranji in zunanji prostori so potrebni prenove, itd..
Vsem tem te ža vam se je v le toš njem po let -ju pridružil še nov problem: v dekliškem delu sirotišnice se je vnel požar, ki je poškodoval celotno nadstropje. Sedaj je prostorna stiska pereč problem, ki otežkoča delovanje, predvsem pa življenje v stavbi sami.
Prav zaradi tega se člani OPZ Anton Martin Slomšek čutimo dolžni pomagati tej mladini, __ __ m _ . _ . .
katerim življenjska sreča ni bila tako naklonjena
vse ljubitelje lepega petja.
OPZ Slomšek si ob zaključku vsake pevske se zo ne oz. na za čet ku no ve pri vo šči tu di raz -ved ril ni iz let. Le tos so se mla di pev ci po da li na enodnevni izlet v Idrijo in partizansko Bolnico Franjo. V Idriji so si ogledali rudnik živega srebra in grad Gewerkeneg, v popoldanskem ča su pa so spo zna li v kak šnih tež kih po go jih so zdravili bolnike v Bolnici Franji med drugo sv. vojno in kako pazljivi so morali biti, da jih ni nih če ni od kril.
Veseli trenutki, požrtvovalne vaje, številni nastopi in mnogo zadoščenja so sestavni del življenja v otroškem zboru. Našim pevcem, zbo-ro vod ki nji ter nji ho vim star šem že li mo še ve -liko takih nepozabnih trenutkov, obenem pa vabimo nove pevce, katerim je petje všeč, da se jim pridružijo!!!
No vi ce o na šem zbo ru do bi te tu di na spe -
ti strani www.bazovica.com.
kot nam. Pevovodkinja Zdenka skupaj s starši že li or ga ni zi ra ti ne kaj dob ro del nih kon cer tov, ka te rih iz ku pi ček bi do -de li li otroš ki si ro tiš ni ci v Hercegnovem. Prvi dobro del ni kon cert bo v ne -deljo, 04.11.07 v Gospodar ski za dru gi, kjer bo OPZ Slomšek i mel v go-steh mla do in iz red no na -darjeno pevko Martino Feri, ki bo ob glas be ni spremljavi Iztoka Cergola pri pra vi la res iz re den kon cert in na ka te re ga to -plo va bi mo
Junija smo šli v Bjel° pri Hercegnovemu. Spali smo v šro-tišnici, kjer so nam svoje pošlje odstopili otroci. Oniso se stiskali in spa li tudi po tleh. Poste -
| ljeso bile lesene in deske sovča-
sih tudi padale na spodnjo p°ste-| ljo. Škoda, da je del sirotišnice ■ zgorel. Upam, da bomo zbran | dovolj denarja, da jo b°m° lahko popravili.
Jasna Gornik 10 let
Najbolj mi je ostal v sporn-nu deček, ki je prišel v sobo,kjer je spala moja družina. Ko sem ga zagle dal, sem se naj prej pre stra -šil, potem pa sem se zave dal, da ni želel nič slabega. Hotdje bM samo v naši družbi. Vesel sem,da sem mu dal moj a morska očal a in da jih sedaj ra bi on za gle da -nje morskega dna, ker stoji siro-tiš ni ca na oba li.
Patrik Racman 11 let
7 junija smo se starejši člam zbora Anton Martin Slomšek odpravili v Črno goro skupaj s folklorno skupino »Kres« iz N°vega mesta Z udobnim avtobusom smo se voz^ cel° noč i naslednje jutro prišli v HercegnovL Med TOmp so skoraj vsi spali. Veliko bolj pr^tao je bjlo med povratno vožnjo, ker smo se spoprijateljili z mladimi plesalci, skupaj prepevaUin si poj raz ne sladkarije in piškote. Mlad harm°nikaš foMor-ne skupine, nam je ves čas igral hsumomko.
Matija Arduini 12 let
V Hercegnovem smo se udeležili prvega otroškega karni-vala, da bi razveselili otroke sirotišnice, ki nimajo starša. Oblečeni smo bili v barčice in plesali po mestnih ulicah In trgih. Bil° je 32 skupin iz držav bivše Jug°s" lavije, Grčije in Albanije. Mi smo zastopali Italijo. Bil° je zelo zabavno.
Marko Sgubin 12 let
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. novembra 2007
NEDELJSKE TEME
20
KONTOVEL - Danes slovesnost ob šestdesetletnici postavitve spomennika padlim v NOB
Kamen mora na Kontovel, pa čeprav čez dva meseca
Od Triglava do Jadrana pod seboj pa Trst. Pogled se s kontovelskega pokopališča razprostira od Alp preko Trnovske planote in Nanosa do številnih kraških vasi na Tržaškem vse do Istre, Gradeža in Furlanije. Na tem mestu so Kontovelci sklenili pred šestdesetimi leti postaviti padlim domačinom trajno obeležje, spomenik, ki bi bodoče rodove spominjal na mlade fante, padle za boljši jutri. Zamisel domačina Alojza Ci-jaka je znala strniti vso simboliko narodnoosvobodilnega boja: spomenik v obliki Triglava, pod njem pa voda kot simbol Jadranskega morja. Težko bi še danes prišli do globljega sporočila in primernejše oddolžitve vsem, ki so darovali svoja življenja na zemlji pod slovenskim očakom vse do slovenskega morja. Če pa k temu dodamo, da je bil kontovelski spomenik med prvimi na Tržaškem, je slika o občutenem poklonu Kon-tovelcev svojim padlim še bolj jasna.
»V nedeljo, 2. novembra bo na Kon-tovelu slovesno odkritje spomenika padlim borcem. Ob 11. uri bo maša zadušnica; popoldan ob 15. bo krenil sprevod izpred cerkve na pokopališče, kjer bo slovesnost.« Tako je Primorski dnevnik na prvi strani nekaj dni pred slavjem vabil na Kontovel ravno na dan, ko so se podobne slovesnosti odvijale tudi v Trebčah in Boljuncu, kjer so tudi odkrili spomenik padlim, ter pri Sv. Ivanu, kjer so se domačinov spomnili s ploščo na pročelju Narodnega doma. Za kroniko naj dodamo, da bi morala biti slovesnost na Kontovelu že teden prej, 26. oktobra (obvestilo je že bilo objavljeno v Primorskem dnevniku), pa je bilo preložena zaradi tehničnih ovir.
Kako občuteno je bilo to odkritje doma in v širši okolici, priča dejstvo, da je bil med slavnostnimi govorniki eden takratnih najvidnejših predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Trstu,dr. Jože Dekleva. Več kot dvatisočglavo množico, ki se je v sončnem dnevu zbrala pred spomenikom, sta nagovorila še Renato Rizzotti in Alojz Ci-jak. Prva dva govornika sta poudarila borbo slovenskega in italijanskega ljudstva proti fašizmu in velik doprinos, ki so ga Slovenci dali v tej borbi. Kronist Primorskega dnevnika pa je zabeležil tudi poglavitne točke Deklevovega in Cijakovega govora. Tov. Dekleva je poudaril, da tovariši, ki so padli v osvobodilni borbi in katerih spomin obhajamo danes, niso padli le za osvoboditev slovenskega naroda izpod fašizma, marveč so se borili tudi zato, da so na ruševinah gnilega reda sprosti nova boljša bodočnost slovenskega naroda. Borili so se zato, da se v dejanjih ustvari bratstvo med narodi in da se stvori trdna povezanost slovenskega ljudstva. Pri tem jih je spremljala napredna miselnost in velika požrtvovalnost ter ljubezen do svojega naroda, svoje domovine in človeštva sploh. Govoril je nato o vseh ovirah, ki nam jih vojaška uprava postavlja, in je ljudstvo pozval, naj sledi zgledu padlih tovarišev ter naj se držijo gesla, ki so ga napisali na spomenik: »Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!«
Tov. Alojz Cijak je v verzih prikazal pomen slovenskih gora, kjer so slovenski fantje umirali za svobodo slovenskega naroda. Pri tem gre podčrtati, daje Cijak govoril v verzih, kar prav gotovo ni običajno za tovrstne proslave. Žal se govor ni ohranil, že omenjeni podatek pa jasno priča o veličini duha domačina, kije pri šestnajstih letih takoj po prvi svetovni vojni stopal na odrskih deskah pri domačem Ljudskem odru vse do njegove nasilne ukinitve leta 1924. Leta 1933 je na tržaški prefekturi opravil izpit za tolmača iz šestih jezikov, takratna oblast pa mu je po letu dni prepovedala izvrševati poklic. Njegovo dramsko delo se je razbohotilo po drugi svetovni vojni, ko je napisal veliko veseloiger, prizorov, priložnostnih skečev in celovečernih dram. Naj omenimo le Neurje, igro v štirih dejanjih, ki jo je Primorski dnevnik objavljal leta 1954 v podlistku, predvajal jo je Radio Trst A, igralo pa jo je tudi slovensko stalno gledališče v sezoni 1979/80. Umrl je novembra leta 1988.
Vsa njegova dela govorijo o Kontovelu, dobesedno zaljubljen je bil v to ribiško vas nad Miramarskim gradom, v sovašča-nih je našel navdiha, pri srcu so mu bili vaš-
ki posebneži, vedno pa je prišel do izraza njihov klen značaj, zakoreninjen v bogati vaški kulturi. Da pa je večino svojih del napisal v kontovelskem narečju in da je tako dokumentiral nekdanje besedišče, kije skorajda že zašlo v pozabo, je po mnenju mnogih njegova najvišja odlika.
»Ta kamen mora prit na Kontovel, magari čez dva meseca!« Takrat dvajsetletni Alfredo Daneu Činka si je tako zapomnil Cijakov vzklik v neki dolini pri Opčinah, kjer je iz nje truma vaščanov vlačila temeljno skalo bodočega spomenika, da o tem dogodku živo pripoveduje še danes. Prišel sem pomagat, kadar sem utegnil, kot večina domačinov. Dolina je bila strma, tako da so morali do skale speljati cesto, šele potem je lahko prišel voz s štirimi voli, pa niso uspeli pripeljati skalne gmote do vrha. Cijak je dal ustaviti voz, ko se je nevarno nagnil in bi težki tovor skorajda izgubil ter hudo ogrozil vse prisotne. Nekdo je zato predlagal, da bi živino odpeli, na voz pritrdili verigo in ga s sistemom vitlov, parankom, povlekli na vrh. Centimeter za centimetrom, cel dan smo vlekli voz, da sem imel zvečer krvave roke, rokavic takrat ni bilo, pripoveduje Alfredo Daneu, kot bi hotel odtehtati ves trud, ki so ga vložili. Vse je namreč potekalo ročno bodisi na kraški gmajni od Briščikov do Repni-ča, kjer so iskali, izkopavali in lomili primerne skale, bodisi na pokopališču, kjer je Triglav dobil svoj obris. Voz je bil od jave, priskrbel ali posodil ga je Batič iz Repniča, od gostilne, dva vola sta bila njegova, dva pa si je sposodil. Ko je bila končno skala na vrhu doline, so jo z volovjo vprego pripeljali do Devinščine, od tam pa s kamionom na Kontovel. Ta je bila za temelj spomeniku, ki so ga nato sestavili še iz sedmih skal, skup-
no jih je torej osem. Stopničasti kamniti podstavek s Kajuhovimi verzi pa je sklesal Karlo Ban u'd Batice. Cela vas je pomagala, eni z delom, drugi s prispevki, se spominja Daneu takratnega velikega vaškega zagona, ki je bil prisoten že pri samem začetku del na pokopališču, ko je bilo treba skopati grobnico. Med deli so naleteli tudi na kosti. Na tistem predelu pokopališča je bilo namreč pokopanih veliko vaščanov, ki so podlegli koleri v letih 1885-86. Še to zanimivost ti povem. Bil je tudi predlog, da bi spomenik postavili pod kostanji na Upuki pred Novo cerkvico, torej na glavni cesti s Kontovela na Prosek, večina pa je bila proti, ker da bi bilo treba v tistem primeru vprašat tudi občino. Alfredo Daneu je v pogovoru večkrat poudaril, daje bil Alojz Cijak, po domače Buh, pobudnik in duša kontovelskega spomenika, zamislil si je obliko spomenika in vodil je tudi dela. Njegova desna roka je bil Pepi Starc Čada.
Domačina Pepi Starc Starčjou in Stanko Starc Pok'r sta ob petdesetletnici spomenika novinarju Primorskega dnevnika Jožetu Korenu povedala, da so pri gradnji spomenika sodelovali predvsem mladi, ki so se vračali iz partizanskih in aktivistič-nih vrst, polni zagnanosti in živih spominov na padle domačine. Redno je pri delu sodelovalo od 20 do 30 ljudi. Kot že rečeno, so primerne skale iskali pod Cijakovim vodstvom na širokem območju med Briščiki in Repničem (po nekaterih virih so prišli celo do Šempolaja), domov so jih večinoma prevažali na vozovih, vse delo pa je potekalo ročno. Za grobnico so morali klesati v živo skalo, pri čemer so naleteli na močne vodne izvire, tako da so jo morali odstranjevati z vedri. Intervjuvanca sta potrdila, da so
dela trajala približno tri mesece. Možem na delu so pomagale tudi žene, ki so jim prinašale malico in včasih tudi kosila, po vasi pa so zbirale denar za spomenik. Za otvoritveno svečanost so poskrbele vence, cvetje in narodne noše.
Primerno je, da se na tem mestu poimensko spomnimo pogumnih Kontovel-cev. Na prvem mestu je ime in priimek, sledi domači vzdevek, datum rojstva ter datum in kraj smrti.
Padli za svobodo: Emil Bandelj, u'd Bandlja, 11.8.1912-25.3.1945 na Poreznu pri Cerknem; Albert Cijak, Lajt'rjou, 25.8.192323.5.1944 v Utovljah; Just Cijak, Lajt'rjou, 4.8.1920-29.11.1944 na Kninu; Danilo Daneu, Č'mparjou, 20.5.1914-26.9.1944vBu-chenwaldu; Egon Daneu, Pekou, 26.1.192826.9.1943 v Škrbini; Bruno Daneu, u'd Š'ta, 30.1.1927-19.11.1943 v nemškem taborišču; Marta Daneu, Farm'n'va, 7.10.192315.9.1943 v Šempetru pri Gorici; Vojko Daneu, Šiša, 29.2.1921-13.6.1944 v Nemčiji; Bruno Grmek, u'd Grm'ka, 13.12.192424.2.1945 pri Trebuši; Vladimir Kapun, u'd B'k'rica, 14.6.1923-3.11.1944 v Mrzli Rupi; Edvin Košuta, u'd Mortuta, 27.2.1920-11.4.1944v Spodnjem Vrsniku pri Idriji; Teodor Košuta, u'd Mortuta, 13.6.192425.9.1943 v Ajdovščini, Just Prašelj, Mlak'r, 13.2.1920-27.9.1943 v Repnu; Karel Regent, 4.1.1913-pogrešan od 1944; Matija Regent, Ukou, 25.3.1913-1.3.1944 na Predmeji; Vojko Regent, Ukou, 29.9.1914-25.1.1945 v Mrzli Rupi; Mirko Starc, ICpuzou, 4.11.1918-16.6.1944 pri Mariboru; Drago Štoka, Markčjou, 2.2.1920-19.2.1944v Srednjem v Benečiji; Emil Štoka, z Dula, 22.1.1913-v nemškem taborišču; Ivan Štoka, Tokutou, 23.8.1914-23.9.1944v Črničah;
Stanislav Štoka, Stršinou, 10.9.1928-ok-tobra 1944v Volčjem Gradu; Vladimir Štoka, Markčjou, 9.12.1910-12.10.1943 v Komnu.
Borci, umrli za posledicami vojne: Ivan Daneu, J'rončjou, 7.5.1918-16.6.1947; Josip Daneu, Ž'panou, 1.5.1925-11.7.1952; Milan Starc, Starčjou, 31.1.1923-4.5.1949.
Zajeta in odpeljana v taborišče: Marija Frankič, u'd Bolca, 1.8.1902-10.3.1945 v Auschwitzu.
Zgornjemu seznamu gre dodati podatek, da je k partizanom odšlo še 67 domačinov (v vojnih letih je bilo na Kontovelu približno 700 ljudi). Bilje plebiscit za svobodo.
V grobnico so leta 1959 položili tudi posmrtne ostanke partizanske učiteljice in pisateljice Mare Samsa, ki je želela kraj večnega počitka s pogledom na rodni Trst. Na spominski plošči pa je vklesano tudi ime enega največjih kontovelskih sinov, Franca Štoke, po domače Markčjou, ki je umrl leta 1969 v Ljubljani in je tam tudi pokopan. Iz njegovega bogatega narodnoobrambne-ga in političnega delovanja navajamo le to, daje bil leta 1945 komisar Komande mesta Trst in je odigral eno najpomembnejših vlog med osvobajanjem Trsta.
Pred proslavo ob 25-letnici obeležja so domačini spomenik popravili, obnovili so tudi spominsko ploščo in dodali še nekaj imen partizanov, ki so umrli v povojnih letih, tako da jih je danes trideset (poleg domačih sta tudi imeni Ivana Zana iz Bele krajine in Rusa Aleksjeja, ki sta padla na Kontovelu konec aprila 1945). Leta 1978 pa le padla odločitev, da se za spomenikom uredi še spominski park.
Matjaž Rustja
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007	93
MANJŠINE - Vzpon nacionalističnih sil ovira za oblikovanje trdne vlade
Belgija še išče izhod iz dolge krize
Bruselj je srce Evropske unije, saj je sedež Evropske komisije, Sveta EU in upravnih uradov Evropskega parlamenta ter cele galaksije vzporednih ustanov in organizacij. Uradno ni glavno mesto EU, ker glavnega mesta ni, dejansko pa si ne moremo predstavljati prestolnice celinske povezave, ki bi bila drugačna od belgijskega mesta. In vendar, prav v jedru EU, ki je simbol mirnega sodelovanja med narodi in ambiciozne skupne grad nje pri hod nos ti, se v teh me se -cih dogaja politična drama, ki je v odprtem protislovju z navedenimi načeli. Država, ki ni bila nikoli posebno enotna in katere državljani niso najsvetlejši primer konstruktivnega sožitja med narodi, je že dobre štiri me se ce brez vla de, po naj bolj pe si -mističnih (in medijsko zvenečih) ocenah pa naj bi ji celo pretil razpad!
Če hočemo vsaj v glavnih obrisih razumeti, kaj se dogaja na zahodni strani Beneluksa, moramo pregledati dogodke zadnjih mesecev. Belgijski politični sistem predvideva oblikovanje širokih vladnih koalicij. Na parlamentarnih volitvah, ki so bile 10. junija, si je z 18,5 odstotka glasov največ sedežev v poslanski zbornici (30) zagotovila flamska krščansko-demo-kratska stranka (CD&V) Yvesa Leter-mea. Sledile so ji stranke MR (fran-kofonsko reformistično gibanje; 23 sedežev), PS (frankofonska socialistična stranka; 20), Open VLD (flamska liberalna demokracija; 18), Vla-ams Belang (skrajno desničarska separatistična stranka, naslednica Vla-ams Bloka; 17), CDH (frankofonski cen tris tič ni de mo kra ti-hu ma nis ti; 10) in druge. Tradicija in državni inte res ve le va ta, da so bel gij ske vlad ne koalicije izraz dogovora med somišljeniki iz obeh narodnostnih skupin, Flamcev in Valonijcev. Prvi predstavljajo približno 57% deset-milijon-skega prebivalstva, drugi 32%; ob njih je še 70 tisoč Nemcev, ki živij o na vzhodu države.
Sistem, s katerim v Belgiji sestavijo vlado, je zelo zapleten. Pravzaprav je ves po li tič ni sis tem ta ko kompliciran, da v primerjavi izpadeta italijanski ali slovenski sistem kot otroška igra. Pojdimo po vrsti. Po objavi uradnih volilnih izidov je kralj Albert II. 13. junija imenoval poizve-dovalca, katerega naloga je zgolj zbirati informacije o možnostih za sestavo vlade. Mandatarjevo mnenje je
bilo, da bi vladno koalicijo najverjetneje morali sestavljati krščanski demokrati, nacionalisti, humanisti in liberalci. 4. julija je izročil svoje poročilo kralju, ki je naposled imenoval drugo figuro, posrednika. Nekdanji prvi minister Jean-Luc Dehaene je v tej vlogi posredoval med omenjenimi strankami kakih 10 dni in ko j e uvidel, da je teren za konkretne pogovore pripravljen, je svoje mesto zapustil. V svojem poročilu je Dehaene ugotovil, da bi bilo koristno vzeti v poštev korenito reformo države. Kralj j e takoj zatem opravil še svoj o tretjo dolžnost - imenovanje Yvesa Letermea za mandatarja, torej kandidata za prvega ministra, ki mora dejansko sestaviti vladno ekipo. Pogajanja med flamskimi in valonskimi strankami so bila sila trda, zahteve za ali proti večji avtonomiji dežel in številne nedorečenosti (nejasna je usoda avtonomne pokrajine Bruselj) so se izkazale kot nepremostljiva ovira in vsi nadaljnji pogovori so se izjalovili. 17. avgusta so se pogajanja prekinila: razkol je skušal zakrpati sam Albert II., a ni bil uspešen in Leter-me je 23. avgusta odstopil s svojega položaja. Nekaj dni zatem se je kralj se stal z zvez ni mi mi nis tri, ki so za -časno še vedno na svojih mestih. Zadnji Albertov korak je bilo še četrto imenovanje: izkušeni Flamec Herman Van Rompuy je postal »izvidnik«, ki skuša najti pot iz slepe ulice. Do slej ni do se gel vi dnej ših rez ul -tatov, od časa do časa pa se mu je spotaknilo, ko je v medijih - ne povsem nevtralno - podpiral flamske zahteve. Konec septembra je kralj že drugič imenoval Letermea za mandatarja, do danes pa so njegovi napori še ved no ja lo vi.
Ob kulturnih, političnih in gospodarskih dejavnikih, ki jih bomo omenili v nadaljevanju, je sestavo vlade onemogočil tudi sam Yves Leter-me, ki se je neslavno proslavil z neka te ri mi po ne sre če ni mi nas to pi. Ne -kega dne je izjavil, da Belgijce združujejo »samo kralj, nogometna reprezentanca in nekatera piva«. Belgijce bi lahko dodatno demoralizirali z ugotovitvijo, da povrh tega nogometna reprezentanca že dolgo ni bila tako slaba kot v zadnjih letih. Vnele so se polemike, ki so se še zaostrile z naslednjo »javno nerodnostjo« kandidata. Med proslavo ob Belgijskem dnevu državnosti (21. julija) je novi-
nar vprašal Letermea, kaj praznujejo tega dne. »Ustavo«, je nepremišljeno odgovoril mandatar in zgrešil, ker se 21. julija praznuje ustoličenje prvega kralja, Leopolda I. (1831). A spodrsljaj je bil majhen v primerjavi z drugim delom pogovora. Vztrajni novinar je zmagovalca zadnjih volitev pozval, naj zapoje belgijsko himno. Leterme okleval. Zakašljal je in zapel: »Allons enfants de la Patrie...«. Petje je bilo kar ubrano, a škoda, da je Leterme namesto belgijske Brabançonne zapel francosko Marseljezo! Resnici na ljubo je Belgija ??e od svojega rojstva (1830) podvržena notranjim sporom, trenje med flamsko in va lo nij sko kom po nen to pa je v zad -njem obdobju doseglo enega svojih vr hun cev v 70. le tih dvaj se te ga sto -letja. Flandrijsko gospodarstvo je takrat skokovito napredovalo in prehitelo valonijsko ruralno stvarnost. V is tih
letih so izginile zadnje mešane stranke, ki so prepustile politično prizorišče izključno etničnim strankam. Razvoj dogodkov seveda ni bil naklonjen zagovornikom enotne Belgije. V Flandriji se je v naslednjih letih vse bolj okrepila stranka Vlaams Blok (sedaj Vlaams Belang oz. »Flamski interes«), ki je skrajni odraz zanič-ljivega odnosa, ki ga ima del flamske-ga prebivalstva do Valonijcev in do priseljencev (nekoč so bili med glavnimi tarčami Italijani, nazadnje so to Afričani in tujci iz vzhodne Evrope). Tudi evropske institucije v Bruslju in sama EU niso priljubljene v nekaterih flamskih krogih, valonijska stvarnost pa vsekakor ne blesti po odprtosti do sodržavljanov-sosedov. Zgodovinar Marc Reynebeau meni, da komunikacije med obema skupnostma enostavno ni. »Živijo eni ob drugih, ne da bi se po zna li. Va lo nij ci se ni so ni ko li nau či li flam šči ne, Flam ci, ki so bili tradicionalno dvojezični, pa se v zadnjih časih odrekajo francoščini«. Skratka, živijo pod isto streho, a pod silo (nekdanjih) razmer in brez večjega veselja. Da bi zajezil separa-tis tič ne si le, je bil bel gij ski po li tič ni razred primoran preurediti državni ustroj, ki je bil do začetka 90. let centralističnega značaja. Leta 1993 je Belgija s spremembo ustave postala izrazito federalistična država. Rezultat te re for me je bi la de cen tra li za ci -ja oblasti, kakršne v ostalih državah EU ne poznajo. Sistem, ki velja ??e
Pomazani dvojezični napisi v redkih flamskih občinah, ki so jih uvedle; spodaj predstavniki stranke Vlaams Belang s transparentom napovedujejo konec Belgije.
danes in je po mnenju nekaterih analitikov v določeni meri kriv za sedanjo politično paralizo, temelji na načelu enakopravnosti med zakoni: zvezni parlament nima moči, da bi ugovarjal deželnim odlokom, ki so na isti ravni državnih zakonov; hierarhije med državnimi in krajevnimi predpisi ni. Avtonomističnih teles je šest - tri so teritorialne (Flandrija, Valo-nija in dvojezični Bruselj), tri pa etnične narave (flamsko, francosko in nem ško go vo re ča skup nost).
Država je vse manj enotna, dober del Flam cev te ži k sa mo stoj nos -ti, Valonijci pa nočejo pristati na flamske zahteve po vse večji avtonomiji. Flandrija predstavlja bogatejši del države, saj je izrazito industriali-zi ra na, raz po la ga s pri sta ni šče ma Antwerpnom in Ostendejem, flan-drijski BDP pa je za tretjino višji od valonskega. Antwerpen je zdavnaj izgubil status najpomembnejšega pristanišča na svetu, a velja še vedno za svetovno prestolnico predelave diamantov. Zasedba Konga (1885), ki je Belgiji zagotovila ogromen zalogaj
KATALONIJA - Dolgoletni katalonski voditelj povedal, da ni več član PSOE
Maragall zaloputnil vrata Zapaterovih socialistov
Dolgoletni voditelj katalonskih socialistov Pascal Maragall
Novica ni pravo presenečenje, kajti Pasqual Maragall je bil že nekaj časa v senci, vse od zadnjih deželnih volitev v Kataloniji. Vendar pa je obšla deželo in vso Španijo v nekaj minutah, potem ko je ka-rizmatični voditelj katalonskih socialistov 19. oktobra v nekem televizijskem intervjuju povedal, da ni več član socialistične stranke in tako prvič potrdil, kar so vsi že vedeli: da so namreč njegovi odnosi s premierom Zapaterom tako slabi, da Maragall poleg umika iz politike tudi formalno zapušča stranko. »Izkaznice socialistične stranke nisem obnovil,« je bil stavek, ki je sprožil plaz komentarjev.
Kdo je Pasqual Maragall? Če rečemo, da je bil to prvi in nato dolgoletni voditelj katalonskih socialistov od padca Francovega režima pa do lanskega leta, je zagotovo premalo. V času,ko je Katalonija izoblikovala svojo pot avtonomije, je poznala samo dva liderja: eden je bil lider nacionalistov, dolgoletni predsednik deželne vlade Jordi Pujol, drugi je bil voditelj socialistov, dolgoletni barcelonski župan Pasqual Maragall, ki je mesto predsednika vlade prevzel po zmagi na volitvah pred štirimi leti, ko Jordi Pujol ni kandidiral več. Ta antagonizem je zadeval marsikaj v politiki in v upravi, ni pa zadeval nečesa: odnosa do avtonomije, do jezika in do kulture. Tu sta bila Pujol in Maragall vseskozi sopotnika.
Tako je po zmagi na volitvah za predsednika Katalonije sprožil postopek za spremembo statuta, ki bi zagotovil deželi večjo avtonomijo. Osnutek je katalonski parlament odobril z 80-odstotno večino, vendar je nato Zapaterova vlada in njegova parlamentarna večina začela zavirati postopek. Besedilo je dodobra oklestila in ga poslala nazaj v Barcelono, kjer so se morali lansko leto volivci o njem izreči na referendumu. Statut je bil odobren, Maragallova večina pa je razpadla. Razpisali so predčasne volitve in tuje Zapatero zadal Maragallu usodni udarec: prepovedal mu je, da ponovnO kandidata in za kandidata postavil Joseja Montillo. In vendar je bil prav Maragall odločilen, daje leta 2000 Zapatero postal voditelj španskih socialistov. Njegovi glasovi so odločali, Montilla pa je podpiral drugega kandidata.
Tako se Pasqual Maragall, zagrenjen in bolan (zbolel je za alzheimerjem) poslavlja od stranke, za katero je delal vse življenje. Ko je odšel Jordi Pujol, ga je njegova stranka počastila, kot se za odhajajočega liderja spodobi. Španski socialisti so dolgoletnega voditelja enostavno odpisali, glavni barcelonski dnevnik La Vanguardia pa mu je namenil vinje-to z naslednjim napisom: »Pride čas, ko se človek ne odloča samo o tem, kako bo zapravljal čas, ki mu preostane, ampak tudi s kom bo to počenjal.«
naravnih surovin in neizmeren trgovski potencial, predstavlja največji dosežek v kratki zgodovini te kontro-verzne države. Valonija je v primerjavi s Flandrijo revna, kar velja še posebej za nekatera območja rudarske tradicije, kamor so masovno potovali italijanski priseljenci. Predstavniki druge in tretje generacije priseljencev iz Konga, Italije, Maroka in drugih držav so med redkimi, ki se imajo za »zvezne« Belgijce, brez dodatnih pridevnikov. V tem je marsikaj protislovnega, a Belgija je nedvomno država mnogih protislovij...
Britanski Economist je pred kakim mesecem objavil članek, v katerem je bila osrednja poanta provoka-tivno vprašanje, ali je treba Belgijo obdržati za vsako ceno. V časniku je pisalo, da »je Belgija po manj kot dvesto letih obstoja dejansko obsojena na razpad«. Nadalje se je Economist še spraševal: »ko bi danes Belgija ne obstajala, bi se kdo sploh pobrigal za njeno ustanovitev?«. In vendar niso vsi istega mnenja. Od septembra dalje so mnogi državljani pokazali, da jim je domovina pri srcu. Flamci in Valonijci so se skupaj udeležili manifestacije za enotnost države v Bruslju, iz stanovanjskih oken že dalj časa gledajo črno-rdeče-rumene zastave, vsepovsod so lepaki z napisom »We want you for Belgium« (Hočemo te za Belgijo) - v angleščini, da se ne bi komu zamerili. Spregovoril je tudi škof iz Namurja, ki je javno podprl državno enotnost.
Delitev države zveni nedvomno kot znanstvena fantastika. Dejstvo pa je, da bi v drugih evropskih državah že same govorice o ločitvi sprožile val ogorčenja, medtem ko je za Belgijce vse skupaj nekako v mejah normalnosti. Belgijski TV dnevnik je spomladi poskrbel za šalo, ko je napovedal takojšen razkroj države: dober del državljanov je šali nasedel. Časopis La Libre Belgique pa je poleti objavil anketo, v kateri je manj kot tretjina vprašanih izjavila, da bo Belgija čez 10 let še obstajala.
Pogovori za sestavo vlade so v teku, od časa do časa se za Leterme-a pokaže šibka zelena luč, ki se nato spet ugasne. Kakorkoli že, z morebitnim ustoličenjem nove zvezne vlade se težave ne bodo končale. Ena šestih držav soustanoviteljic Evropske skupnosti bo verjetno še naprej obstajala, njena dejanska enotnost pa bo še naprej pod vprašajem.
Aljoša Fonda
KULTURNI
V petek, 9.novembra v prostorih društva Valentin Vodnik v Dolini bo Zveza slovenskih kulturnih društev počastila letošnjega nagrajenca tretjega natečaja za zborovske skladbe, ki je posvečen spominu na zaslužnega zborovodjo in skladatelja Ignacija Oto. Natečaj, ki ga skupaj z Zvezo promovi-rata Zveza italijanskih zborovskih društev USCI in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je namenjen predvsem mladim skladateljem kot spodbuda k obogatitvi primorskega zborovskega zaklada. Žirija, ki so jo letos sestavljali dolgoletni zborovodja opernega zbora beneškega gledališča La Fenice Adi Da-neu (predsednik), zborovodja in korepetitor tržaškega gledališča Verdi Hi-larij Lavrenčič in vodja zbora ljubljanske Opere Martina Batič, je analizirala 13 prijavljenih skladb in je soglasno podelila prvo nagrado skladbi »Pozabljene poti« za mladinski dvoglasni zbor, pihalni kvartet in kontrabas. Napisal jo je Tržačan Aljoša Tavčar po besedilu pesnika Ivana Tavčarja.
Nagrajenec je študiral fagot na tržaškem konservatoriju s prof. Vojkom Cesarjem, klavir na Glasbeni matici s prof. Aleksandrom Rojcem, kompozicijo pa s skladateljem Aldom Kumarjem. Kot fagotist sodeluje v simfoničnih orkestrih in v raznih komornih skupinah, med katerimi je vokalno instrumentalna skupina Nomos, katere je ustanovitelj in umetniški vodja.
Branje glavnih točk tekmovalnega pravilnika nam je ponudilo osnovo za pogovor s Tavčarjem o vsebinah nagrajene skladbe in o njeni genezi.
Po pravilniku natečaja so lahko prijavljene izvirne in neizvedene zborovske skladbe:
•	brez instrumentalne spremljave za štiriglasni odrasli mešani zbor in
za triglasni oz. štiriglasni ženski ali moški zbor
•	brez ali z instrumentalno spremljavo za dvoglasni ali troglasni otroški
oz.mladinski zbor
ALJOŠA TAVČAR NAGRAJENEC NATEČAJA I.OTA
Kaj te je vodilo pri izbiri zasedbe?
V zadnjih letih skladam predvsem zborovsko glasbo z instrumentalno spremljavo. Isto zasedbo sem uporabil tudi pri drugih skladbah in sem ugotovil, da deluje. Program je dopuščal precejšnjo svobodo in sem izbral pihala, ker so mi najbolj blizu in lahko pišem z mislijo na zvok naše skupine Nomos. Pihala imajo veliko skupnega s pevskim izrazom, na primer zaradi dihalne tehnike. Odločil sem se za mladinski zbor, ker v tem primeru nisem imel drugih možnosti, saj je razpis dovoljeval uporabo instrumentov samo v kombinaciji z mladinskimi glasovi. Uporaba glasbil je zelo prisotna v mojih zborovskih skladbah, ker po mojem mnenju predstavljajo bistveno obogatitev. Ko sem pred leti začel pisati skladbe, sem se najraje posvečal izključno instrumentalni glasbi, potem pa sem odkril, da je tekst lahko velik vir navdiha.
»Izbrani teksti za zborovske skladbe morajo biti v slovenskem jeziku ali v slovenskem narečju, s posebno pozornostjo na vrednotenju literarnega in ustnega izročila obmejnega pasu.«
Tudi v tem primeru je šlo za nadaljevanje vpeljanega sodelovanja, saj sem že napisal druge skladbe na besedila mojega očeta. Ko sem prebiral nje-
gove tekste, sem si označil tiste, ki bi jih rad uglasbil in ob tej priliki sem samo črpal iz že pripravljenega izbora.
»Kdor se prijavi na natečaj, naj upošteva, da so skladbe namenjene ljubiteljskim zborom.«
Stilno sem precej tradicionalno usmerjen. Delam na melodiji in to je stalnica mojega ustvarjanja, iz har-monskega vidika pa se je moj slog razvil bolj izrazito, a se v glavnem ukvarjam s tonalno glasbo.
Mislim, da ni v tej skladbi nič posebno zahtevnega, le nekateri prijemi, ki jih je treba izvajalsko bolje poglobiti.
Zdaj pa mora skladba najti svoje izvajalce...
Seveda upam, da bo skladba šla v promet. Komisija mi je svetovala, naj napišem še klavirski izvleček, saj je splošno lažje dobiti pianista kot pihalni kvartet in kontrabas. To bom zelo verjetno tudi storil. V tem slučaju pa je tudi izvedba v originalu prav nič težka zadeva. Velika sreča je namreč v tem, da imam prijatelje, ki so vsi odlični in-strumentisti. Doslej sem imel jamstvo, da bodo skladbe izvajane prav zaradi tega, ker sem pisal specifično za vnaprej določene izvajalce. Skoraj vedno sem pisal po naročilu, zato imam tudi srečo, da so bile moje skladbe izva-
jane in posnete. Nagrad pa nisem še dobil. Prvič sem prijavil skladbo na tekmovanje in ta je torej tudi moja prva nagrada.
Se pravi, da si zmagal že ob prvem poskusu.
Ko so mi povedali, da sem prejel nagrado, me je novica prijetno presenetila; pravzaprav se v tistem trenutku nisem niti spominjal več, da bi morala komisija v tistih dneh najaviti rezultate, saj sem se prijavil junija meseca, odgovor pa sem dobil komaj oktobra. Še posebno počaščen pa sem bil, da sem prejel nagrado, ko so mi povedali, kdo
je sestavljal komisijo - sami glasbeniki prve klase.
Doslej si pisal predvsem komorno ali zborovsko glasbo za otroške, moške in mešane zasedbe. Na katero skladbo si posebno navezan?
Posebno zadoščenje mi daje skladba »Pripravljen sem na ples«, ki sem jo lani napisal po naročilu zborovodje Matjaža Ščeka in posvetil Mešanemu pevskemu zboru Ipavska, ker se mi zdi, da je med vsemi najbolj solidna, najbolj popolna iz vseh vidikov. V resnici pa sem navezan na vse skladbe, ki sem jih napisal in še posebno prav na tiste, katere še skladam...
agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda
SKUPAJ ZA BOLNICO FRANJO
ZSKD OBVEŠČA ČLANICE, DA TEČE SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA PODPORO BOLNICE FRANJA.
ZA OBNOVITEV BOLNIŠNICE FRANJE SO ŽE PRISPEVALI: KOMORNI ZBOR JULIUS KD KRAŠKI DOM KRD DOM BRIŠČIKI SLOVENSKI FILATELISTIČNI
KLUB LOVRENC KOŠIR SKD ROVTE-KOLONKOVEC SKR DRUŠTVO SOVODNJE SKŠD KRAS DOL POLJANE SLOVENSKI LOVSKI PEVSKI ZBOR
DOBERDOB TRŽAŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI
ZSKD PROSI VČLANJENE ZBORE ZA RESNO SODELOVANJE PRI ANKETI, NA OSNOVI KATERE BO NAČTROVAN ZBOROVSKI POSVET.
KLJUB ZAPADLOSTI ROKA PROSIMO DA JO DOSTAVITE DO 6. NOVEMBRA.
PREDSTAVITEV PRIROČNIKA »PRAVICA IMENA IN PRIIMKA« v
organizaciji SKGZ:
Sreda, 7. novembra 2007 ob 20.30, Štal-ca, Šempolaj.
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ZAČETNIKE v organizaciji Društva Slovencev Miljske Občine bo potekal ob sredah od
novembra 2007 do konca aprila 2008. Prva lekcija bo 31. oktobra 2007 ob 19. uri v prostorih osnovne šole Albin Bubnič v Miljah. Ostale informacije nudi ZSKD.
ZA ZBORE, GODBE, DRAMSKE IN PLESNE SKUPINE OBVEŠČAMO VAS, DA 31. 12. 2007 ZAPADE ROK ZA ODDAJO OBRAZCEV ZA REDNO DELOVANJE (VAJE). NOVE OBRAZCE NUDIJO URADI ZSKD.
Rok za prošnje za redne pobude se izteče 31.12.2007. Obrazec IPP je na sedežih.
ROŠEVI DNEVI - literarni natečaj za mlade ustvarjalce
ZSKD obvešča, da JSKD razpisuje ŠOLAM S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V AVSTRIJI, ITALIJI IN MADŽARSKI literarni natečaj za mlade ustvarjalce »Roševi dnevi«. Tečaj je namenjen pesnikom in pisateljem tretje nižje srednje šole ali do vključno 15. leta starosti. Rok za dostavo del je 26.11.2007. Razpisne pogoje nudi ZSKD.
VSE INFORMACIJE O TEČAJIH IN RAZPISIH
NUDI ZSKD TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL trst@zskd.org
Ivan Tavčar
Pozabljene poti
Tiho, tiho, nežno, nežno,
stopam v sanjo brezobrežno, v odsev luči, v medli sij spomina, da poiščem si poti, ki jih tu na svetu ni. Poti, ki jih le mavrica rodi, ki jih le veter boža in gladi, ki jih le up gradi. Vonjave poti, polne čarov in daljav in šepetajočih trav, polne panjev in dobrav. Rožnate poti, polne čudežnih skrivnosti in razgaljenih sladkosti, polne venčanih novosti. Pozabljene poti, ki jih le popotnik najde, ki po Ljubezni večni sanja in hrepeni.
(iz zbirke Ko bisere v očeh rojevaš, Založba Društvo 2000 - Ljubljana 1999)
m	w v	w w
iz o C i v o C i
Ime: Aljoša Priimek: Tavčar
Kraj in datum rojstva: Trst, 3. oktober 1971
Zodiakalno znamenje: tehtnica
Kraj bivanja: Trst
E-mail: aljosatav@tin.it
Stan: srečno poročen
Poklic: glasbenik
Najboljša lastnost: ne vem če jo
imam...
Najslabša lastnost: preveč jih je, da
bi vse našteval...
Hobiji: nogomet, kolesarstvo, smučanje
Najljubši pisatelj: Robert Walser Najljubša skupina: Wiener virtuosen, Ensemble Wien-Berlin Najljubši glasbenik: Franz Schubert (skladatelj), Glenn Gould (izvajalec)
Kulturnik stoletja: James Joyce Osebnost stoletja: Albert Schweitzer
Moje društvo: Nomos ensemble Moja vloga v njem: umetniški vodja
Svojemu društvu želim: tisoč uspešnih koncertov
/	RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. novembra 2007	95
Vsaj začasno se je vidni del krize v Mjanmaru (nekdanji Burmi) polegel. Pretiranih neposrednih pokolov protest-nikov ni bilo in oblasti, ki se istovetijo s kasto visokih oficirejv, bodo iz tisočev aretiranih skušale iztisniti sliko o dejanski nevarnosti, ki preti režimu.
Seveda gre za vprašanja demokracije in svobode, pojmih, ki jih generali ne priznavajo. Mjanmar je država brez velikih zalog nafte in zato ne spada med ape ti te mo goč ne žev. Ima pa do lo čena bogastva v obliki dragih kamnov, zlata in dragocenega lesa. Dodaten potencial se skriva v vodnih tokovih, ki v državo pritekajo iz Tibeta ali skrajnih vzhodnih obronkov Himalaje. Ko gre za rudarstvo ali gozdarstvo, je obseg operacij točno po meri relativno majhni ekipi, ki lahko vzdržuje odnose skoraj s posamezniki, pri izkoriščanju vodnih tokov pa ima Mjanmar za sosedi Indijo in Tajsko, ki električno energijo močno potrebujeta. Močan zaveznik je še Kitajska, ki v gradnje elektrarn veliko investira tako v zgornjem toku rek, kot tudi na burmanskih tleh.
Rudarjenje, sečnja gozdov in gradnja hidroelektrarn so povezani s prisilnim izseljevanjem avtohtonih prebivalcev, ki so se že večkrat uprli, pretežno pa bili potisnjeni v kot, brez vsake pogajalske moči in možnosti za omilitev posegov in posledic. Puntanje ljudi lahko imamo za kmečke upore in trajajo že 60 let. V tej dobi se je v Tajsko preselilo nekaj milijonov ljudi, prav toliko pa je tudi beguncev v državnih mejah. Ker so upori nižjega profila in brez političnih ideologij, ostajajo pretežno skriti v džungle.
Na reki Salween, ki teče na skrajnem vzhodu države, nameravajo zgraditi štiri jezove in ustrezne elektrarne, ener gijo pa naj bi v celo ti izvažali v Taj -sko.
V zadnjih letih je soldateska uničila kar 232 vasi in iz njih pregnala najmanj 80 tisoč ljudi. Politično zavedni posamezniki so večkrat opisali kako potekajo posegi vojske: vojaki se pojavijo nenadoma s čim večjim razkazovanjem mišic. Ljudem dajo nekaj dni časa, da zapustijo vasi in se preselijo na območja, ki so trd no pod nad zo rom voj ske. Ker se v par dnevih ljudje ne sprijaznijo z ukazi, začnejo vojaki požigati hiše, pretepati ljudi, posiljevati ženske. Iz odpora vaščanov se zadeva prelevi v poboje in mučenja. Nekaj posameznikov vojaki navadno mučijo in na koncu ubijejo na poseb no krut na čin, tru pla pa pus -tijo na kraju zločina kot opomin drugim.
Demografska slika se ne veliko razlikuje od ostalih iz južnega vzhoda Azije in prinaša velik prirastek prebivalstva. Mjanmar šteje danes okoli 45 milijonov duš, pred 30 leti jih je bilo nekaj nad 30 pred sto leti pa 10 milijonov. Sestav prebivalstva ni homogen. Burmancev je za dve tretjini, med drugimi narodnostmi pa so najštevilčnejši Šan z 8,5 odstotki in Karen z dobrimi šestimi. Statistike navajajo še pet drugih skupin, ne evidentiranih po narodnosti pa je skoraj šest odstotkov pebivalstva. Kljub precejšnjim jezikovnim razlikam, je v teku počasna homogenizacija. Kot povsod v nerazvitih državah je glavno mesto Jangon (prej Rangun) velik magnet. Proti jugu se počasi premika narod Kačin, ki mu je domovina na skrajnem severu, pred njim pa se proti obali selijo tudi Šan. Pritisk na obalo in glavno mesto je prisoten tudi pri ostalih sku pi nah, le, da so te manj opazne. Politične razmere so po drugi strani do take mere strnile narodnosti, ki ostajajo v domačih krajih, da so se uveljavile stvarne avtonomije, do katerih osrednja oblast ne more, ali pa more le s silo.
Marsikatera vladna pobuda, ki jo označijo za gospodarsko, je povezana s prisilnim delom, ki navadno neposredno uničuje okolje v katerem so ljudje pred suženjstvom živeli. Dodaten problem Burme je »zlat trikotnik« na meji z Lao som in Taj sko, kjer se na ve li ko go -
KRIZA V NEKDANJI BURMI SE JE POLEGLA, A LE NAVIDEZNO
Mjanmar pod škornjem kaste visokih oficirjev
Na fotografiji desno eden od številni protestov budističnih menihov, spodaj levo vodilni general vojaške hunte Than Shwe, desno voditeljica demokratične
ji mak in iz njega pridobiva heroin. Gre skoraj za državico v državi, ki razpolaga s svojo »vojsko« sestavljeno pretežno iz pripadnikov narodov Šan in Karen. Vladna vojska se nerada spušča na najbolj kočljiva območja, je pa ogromno primerov posegov, ki so imeli za cilj delitev dobička od trgovanja z mamilom in ne zatiranje pridelovanja. Vedno se v takih primerih omenja tudi možnost, da se niti trgovanja s heroinom stekajo v vladnih palačah. Klasično poljedelstvo sloni seveda na rižu, obširne pa so plantaže sladkornega trsa in gumijevcev. Po reki Irrawaddy plavajo veliki splavi dragocenega lesa iz gozdnatih predelov severnega dela države. Največji trgovinski partner je Ki taj ska.
Prvi obrisi neke burmanske države segajo v četrto stoletje, jasnejša slika pa se je pojavila v enajstem. Leta 1287 so današnjo Burmo osvojili Mongoli, leta 1511 pa so se na njenih obalah izkrcali Portugalci, ki so kasneje prispevali, da se je Burma politično zedinila približno do današnjih meja. V začetku 19. stoletja je bila tedanja burmanska politična kasta tako močna, da je nagajala bližnjim krajevnim vladarjem iz Indije. Iz teh sti kov so se oko ris ti li Bri tan ci, ki so postopno osvojili večino ozemlja in ga upravno pridružili Indiji. Ločeno enoto so osnovali komaj leta 1937, malo pred nastopom japonskega imperializma. Formalno je Burma dosegla samostojnost 4.1.1948 in se morala takoj soočati z gverilskim gibanjem komunistov
in narodnostnih manjšin. Leta 1962 je prišlo do državnega udara po zaslugi generala Ne Wina, dvanajst let kasneje pa je bila razglašena »socialistična usmeritev« Burme. V kronikah piše, da je bila nova pot povezana s potoki krvi. V svetovni areni je Burma prispevala generalnega tajnika OZN U Thanta.
Politična alternativa je bila osnovana leta 1986, dve leti kasneje pa so bile masovne ljudske demonstracije zatrte v krvi. Vojaki so vzpostavili strogo diktaturo. Novi nemiri in krepko delovanje kakih deset različnih gverilskih skupin, so prisilili vojaško kliko, da je razpisala volitve. Narodna zveza za demokracijo je na njih osvojila kar 392 od skupnih 485 sedežev v parlamentu. Preveč za vojake, ki so znova vzeli zadevo v svoje roke, aretirali voditeljico Aung San Suu Kyi in razpustili vse ustanove, ki so jamčile demokracijo in človekove pravice. V17 letih se razmere niso spremenile. Voditeljica demokratičnega gibanja je zaslovela in prejela Nobelovo nagrado za mir, ostala pa je pretežno v hišnem priporu. Na Mjanmar je takoimenovana »mednarodna skupnost« pozabila.
AUNG SAN SUU KYI
Politični nemiri v Mjanmaru so sedaj ve zani na lik Aung San Suu Kyi, No -belovke nagrajenke za mir iz leta 1991, ki je v hišnem priporu ali pa pod strogim policijskim nadzorom že od leta 1989. V skrajšani obliki bi se njeno ime glasilo Suu Kyi z dodatkom »Daw«, kar
dobesedno pomeni »teta«, je pa v uporabi za starejšo gospo. Nobelova nagrajenka izhaja iz družine, kije odigrala določeno vlogo v zgodovini Burme. Njen oče je bil med glavnimi osebnostmi, ki so se z Britanci pogajale za neodvisnost in je bil leta 1947 ubit od poltičnih nasprotnikov. Mati je bila v 60. letih am-basadorka v Indiji.
Suu Kyi se je rodila 19. junija 1945 in je obiskovala angleško katoliško šolo v Rangunu, prišteva pa se med budiste. Med službovanjem matere v Indiji je v Delhiju dokončala višjo šolo.
Izobraževanje je nadaljevala v Ox-fordu in leta 1969 diplomirala iz filozofije, politike in ekonomije, kasneje (1985) pa dodala tudi podiplomski doktorat na fakulteti za orientalske in afriške vede londonske univerze.
Medtem se je v Angliji leta 1972 poročila s profesorjem tibetanske kulture Michaelom Arisom. Naslednje leto se je v Londonu rodil prvi sin Alexander, štiri leta kasneje pa drugi Kim.
Verjetno bi se njena življenska pot nemoteno nadaljevala v Angliji, če bi se Suu Kyi leta 1988 ne vrnila domov k hudo bolni materi. Prav tedaj je bilo politično ozračje zelo napeto in Suu Kyi je bila med ustanovitelji Zveze za demokracijo. Prvi hišni pripor je doživela že leto pred splošnimi volitvami, kjer je Zveza premočno zmagala in bi Suu Kyi po logiki pripadala vloga nove premier-ke. Od te volilne zmage je njena pot posuta s trnjem. Doživela je ponižujoče ob-
like nasilja. Večkrat so ji ponudili svobodo v zameno za odhod iz domovine, kar pa ni sprejela. Njena politična misel je glo boko ve zana na mis li Ma hat -me Gandija in zavrača nasilje.
Nobelovo nagrado sta sprejela sinova, znesek 1,3 milijona dolarjev pa je Suu Kyi doma uporabila za ustanovitev sklada, ki skrbi za zdravje revnih otrok. Moža, ki je leta 1999 umrl, in sinov Suu Kyi ni več videla.
Leta 2003, med obdobjem nadzorovane svobode, je vojaška hunta organizirala napad na kolono vozil, ki se je z nagrajenko vračala iz političnega mitinga. Med napadom je več ljudi umrlo, sama pa je zbežala.
Ob Nobelovi nagradi je zbrala še številne druge iz Rusije (Saharov), ZDA, Indije, Švedske in Avstralije, vedno bolj jasno pa postaja, da imajo mogotci (v primeru Mjanmarja Kitajska, Singapur, Velika Britanija, Japonska in Indija) najprej pred očmi svoje interese in se na vse drugo požvižgajo.
Sedanji nemiri so obrodili več tisoč aretiranih menihov in civilistov, ki bodo v primernem odmerku svojo aktivnost plačali z izginotjem in življenjem. Iz vseh koncev bodo deževali pozivi, protesti, baklade in razkazovanje rdeče-oranžne barve. Pri tem se bo končalo. Mjanmar ne razpolaga z velikimi zalogami surovin. Vojaška diktatura svoj položaj izkorišča na obrtniški ravni. Medtem bo za velike medije skočilo na dan kaj novega.....(dk)
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. novembra 2007
NEDELJSKE TEME
24
90. OBLETNICA OKTOBRSKE REVOLUCIJE, PRVE ZMAGOVITE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJ
Dnevi, ki so p
Sveta zveza med carjem in ljudstvom
Po porazu ruske revolucije iz leta 1905 je carizem proti delavcem in kmetom sprožil neusmiljeni teror: v petih letih je bilo aretiranih milijon in pol ljudi, raz-puščenih 600 sindikalnih zvez, ukinjeni so bili levičarski časopisi in izgnani revolucionarji v Sibirijo, mnogi pa so pribežali v tujino. Volilni zakon je zagotavljal enemu odstotku prebivalstva, to je zemljiškim posestnikom in buržoaziji v mestih, predstavništvo nad dvema tretjinama dežele. Leta 1911 so delavski nemiri začeli naraščati in naslednjega leta je carska vojska s streli pomorila 250 rudarjev in zadušila stavko v rudnikih in tovarnah zlata v Sibiriji. Tik pred izbruhom prve svetovne vojne je v Rusiji stavkalo že milijon in pol delavcev.
Ruski imperializem, ki je hotel biti soudeležen pri novi razdelitvi sveta, zanimale so ga predvsem črnomorske ožine Darda-nel z Istanbulom, turška Armenija in avstro-ogrska Galicija) se je še pred vojno vključil v antanto - zvezo med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo ter svoje prebivalstvo pozival k »sveti zvezi med carjem in ljudstvom«.
Ruska socialdemokratska delavska stranka
Ruska socialdemokratska delavska stranka (RSDDS) je bila ustanovljena leta 1898 v Minsku. Caristične oblasti so jo preganjale, zato je morala svoj drugi kongres leta 1903 organizirati v Londonu, kjer je prišlo do cepitve na menjševike, ki so v stranki imeli manjšino in boljševike, ki so bili v večini, po revoluciji 1905. leta pa so bili boljševiki v manjšini. Menjševiki, ki jih je vodil Martov, so predstavljali malomeščanski razred izobražencev. Vodja boljševikov je bil Lenin. Zagovarjal je strankarski demokratski centralizem, obveznost izpolnjevanja odločitev in strogo disciplino. Leta 1912 so se menjševiki in boljševiki dokončno ločili v dve stranki.
Najuspešnejša vojna proti vojni je revolucija
Ko je leta 1914 začela vojna je bil Lenin, ki se je iz caristične Rusije zatekel v avstro-ogrsko Galicijo, prepričan, da bo vojna pospešila revolucijo, in skoval geslo: »Najuspešnejša vojna proti vojni je revolucija«. Ko se je septembra 1914 preselil v Bern, je začel pisati in predavati po raznih švicarskih mestih o resničnem značaju vojne: »Boriti se moramo zlasti proti carski monarhiji ter veliko-ruskemu in panslavističnemu šovinizmu, oznanjati moramo revolucijo v Rusiji in zahtevati samoodločbo zatiranih narodov. Demokratična republika, zaplemba veleposestniških zemljišč in osemurni delavnik morajo biti najbolj aktualna gesla.«
Na fronto je caristična oblast poleg kmetov odpoklicala še približno 40% delavcev, za katere je sumila, da simpatizirajo z boljševiki. Spomladi 1915 je avstro-ogrska ofenziva povzročila ruski vojski 150 tisoč mrtvih, 700 tisoč ranjenih in 800 tisoč ujetnikov. Ruske čete so se morale umakniti iz Litve, dela Latvije in Poljske ter Galicije. Zaradi vojne so v Rusiji porasli življenjski stroški in revščina se je še povečala. Poleti 1915 so se začele po tovarnah stavke, ki so naslednje leto zajele več kot milijon delavcev in preraščale v demonstracije z revolucionarnimi gesli. Množili so se vojaški nemiri na fronti, od koder so vojaki začeli množično bežati. V maju 1916 je bilo že približno milijon in pol dezerterjev. Kmetje na podeželju so jemali veleposestnikom zaloge žita in orodje ter zažigali graščinska posestva. Nemiri so se razširili tudi na carska območja v osrednji Aziji, kjer je poleti v Ka-zahstanu vstaja zajela milijone ljudi.
Car in njegovi najbližji sodelavci so že začeli misliti na separatni mir, ki bi osvobodil vojsko, da bi jo lahko poslali, kot je dejal eden izmed ministrov "nad notranjega sovražnika, ki je že zdavnaj postal bolj nevaren, bolj predrzen in bolj divji od zunanjega«.
Kruh, mir in svoboda februar 1917
V ruski prestolnici Petrograd, kjer je bilo približno 400 tisoč delavcev in delavk, so se 9. januarja (po starem ruskem julijanskem koledarju, ki je 13 dni za našim gre-gorijanskim) ob dvanajstletnici »krvave nedelje« začele demonstracije delavcev in 18. februarja (3.3) je prenehal delati oddelek tovarn Putilova. Čez pet dni, na dan žena, so se jim pridružile tudi delavke tekstilnih tovarn in gospodinje, ki so na ulicah cele ure
mo buržoazija sposobna prevzeti oblast, ki je bila iztrgana carju, in da mora sovjet opravljati le funkcijo spodbude in nadzora.
Prvega marca so se začela pogajanja med dumo (skupščina v carski Rusiji) in sov-jetom o ustanovitvi nove vlade. Že naslednjega dne je Rusija dobila svojo prvo začasno vlado, katere večina ministrov je pripadala plemstvu in dvema buržoaznima strankama - oktobristični, ki je zastopala interese visoke industrijske buržoazije ter kadetski, predstavnici meščanskega liberalizma.
Novo vlado so ZDA in evropski zavezniki takoj prepoznali, ker so se bali, da bi se
sebno veljale za žide). Uvedena je bila svoboda tiska, sestajanja in združevanja. S tem je bilo boljševiški stranki omogočeno legalno delovanje in z zakonom o svobodi gibanja so se začeli njeni voditelji vračati iz pregnanstva in politične emigracije.
Zemlja in vojna sta ostala ključna problema, ki sta v naslednjih mesecih odločilno vplivala na razvoj revolucije. Glede zemlje je začasna vlada sklenila, da zaplene posesti nekdanje carske družine, več pa ni storila. V zvezi z vojno pa moramo vedeti, da so se interesi ruske buržoazije prepletali z interesi angleškega in francoskega kapitala. Med vojno
Lenin med govorom pred delavci
v dolgih vrstah čakale na hrano. »Kruha!« je bil tega dne prvi klic, ki se je oglašal iz ogorčene množice, kateremu sta se kmalu pridružila še » Dol z vojno! Dol s carjem!«. V nekaj urah se je stavka razširila tudi na druge petrograjske tovarniške obrate in vojašnice ter zajela okrog 100 tisoč ljudi.
Stavke so 26. februarja (11.3) prerasle v splošno vstajo, ki je zajela nad 300 tisoč delavcev in delavk. Carska policija je začela streljati v množico in padle so prve žrtve. Demonstranti so napadli policiste, vendar spopadi so ostali omejeni, kajti carske čete so odklonile napad na ljudi in se celo začele bratiti z njimi. Po teh dogodkih je car odstopil in revolucionarji so v imenu ljudstva aretirali visoke državne funkcionarje.
Nastajati so začeli prvi sovjeti, sindi-kalno-politični kolektivni organi delavskih in vojaških odposlancev, v katerih so prevladovali dve najmočnejši stranki: menjševi-ki in eserji-socialrevolucionarji (narod-njaška stranka, ki je v svojih vrstah združevala malo buržoazijo provincialnih mest in podeželske srednje sloje, med revolucijo 1905-07 sta zagovarjali, da je kapitalizem potrebno ohraniti). Sovjeti so v številnih industrijskih središčih uvedli ose-murni delavnik in organizirali rdečo gardo (skupina oboroženih delavcev), ki je skrbela za red v mestu.
Zmagi vstaje v Petrogradu je sledil revolucionaren preobrat v vsej deželi, ki je za sabo pustil maloštevilne žrtve. Velika večina ranjenih in mrtvih, teh je bilo okrog 1500, so bile žrtve na petrograjskem prizorišču. Sovjeti so se začeli pojavljati po vseh večjih mestih Rusije.
Februarska vstaja je vzniknila brez načrta in brez osrednjega vodstva. Šlo se je v glavnem za kruh, mir in svobodo. Sile antante so z nenaklonjenostjo spremljale rusko revolucionarno gibanje, pred katerim se je moral njihov zaveznik, car Nikolaj II., umakniti.
Rusija umaknila iz vojne in podpisala separatni mir z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Ro-dovina Romanovov se je tako končala in v Rusiji je nastalo dvovladje: oblast so si delili sov-jeti delavskih in vojaških odposlancev ter začasna vlada, ki ji je predsedoval knez Lvov.
Prvi spopad med začasno vlado in sov-jetom se je vnel zaradi usode odstavljenega carja. Nikolaj II. je od vlade zahteval, naj mu dovoli, da se z družino izseli v tujino, Velika
se je buržoazija gospodarsko in politično krepila. Z reformami nove vlade je ruska buržoa-zija odpravila vse stare caristične zakone, ki so ovirali razvoj bančništva, ustanavljanje delniških družb in razširitev monopolov. Buržoa-ziji se je šlo za delitev imperialističnega plena in torej za nadaljevanje vojne pod vodstvom zaveznikov. V Petrograd so prihiteli predstavniki francoskih socialistov ter angleških laburistov, da bi vojno zagovarjali in
rok vlade fevdalcev in kapitalistov predala v roke delavcev in revnih kmetov.
Oblast sovjetom! Zemljo kmetom!
Mir ljudstvom! april 1917
Tretjega aprila 1917 (16.4) se je Lenin, star 47 let, po desetih letih emigracije, vrnil v domovino in objavil znamenite Aprilske teze, v katerih je predstavil nadaljnje naloge boljševikov. V njih je zagovarjal, da mora oblast preiti v roke proletariata in najrevnejšega kmečkega sloja, zapleniti se mora vsa velika zemljiška posest in podržaviti vso zemljo. Kar se tiče vojne, za katero je ljudstvo verjelo, da mora na fronti braniti svoje pravkar pridobljene revolucionarne dosežke, je Lenin razlagal: »Množicam moramo znati obrazložiti, da socialnopolitične narave vojne ne določa »dobra volja« posameznikov ali skupin, niti ne narodov, temveč položaj razreda, ki vodi vojno. Določa jo politika razreda, ki je vojna njeno nadaljevanje, določajo jo zveze kapitala - gospodujoče ekonomske sile v današnji družbi - imperialistična narava mednarodnega kapitala, finančna, bančna, diplomatska odvisnost Rusije od Anglije in Francije. Iz imperialistične vojne ni mogoče kar tako preskočiti v demokratičen, nenasilen mir, doseči ga je mogoče le, če strmoglavimo oblast kapitala, če pride državna oblast v roke drugega razreda, v roke proletariata.« Glede narodnostnega vprašanja je Lenin v svojih tezah takole napisal: »Vsem narodom v Rusiji je treba priznati pravico do svobodne odcepitve in ustanovitve samostojne države. Če zanikamo to pravico in ne omogočimo njene izvedbe v praksi, je to prav isto, kakor da bi podpirali politiko osvajanja in aneksij« Za vse narodne manjšine je zahteval najširšo krajevno in narodno avtonomijo ter jamstvo pravic. Zahteval je odpravo policije in vojske ter oborožitev ljudstva, združitev vseh bank v eno samo finančno ustanovo, ki bi bila pod nadzorstvom sovjetov, pod kateri nadzor bi morala priti tudi vsa proizvodnja in delitev dobrin.
Na VII. vseruski konferenci boljševikov so Leninove teze sprejeli z večino glasov.
Dvovladje marec 1917
Glasnik februarske revolucije je bil sovjet, v katerem so prevladovale struje, ki so bile za nadaljnjo sodelovanje z liberalno buržoazijo. Menjševiki in eserji-socialrevo-lucionarji so bili namreč prepričani, da je sa-
Zasedanje kongresa
Britanija mu je namreč ponudila azil. Petro-grajski sovjet pa je v nasprotju z vlado odločil, da je treba zadnjega Romanova aretirati. Nekdanjega carja so tako z vso družino konfinirali v njegovi palači v Carskem selu (julija 1918 je bil na ukaz boljševiške oblasti skupaj z vsemi družinskimi člani umorjen).
Delavci se niso hoteli vrniti v tovarne do odobritve osemurnega delavnika in povišanja plač. Tako so sredi marca lastniki tovarn morali sprejeti osemurni delavnik, ki pa je spočetka veljal samo za Petrograd, in pristati v povišanje mezd. Z novo zakonodajo je bila odpravljena tudi smrtna kazen in omejitve državljanskih pravic, ki so temeljile na verskih in narodnostnih razlikah (te so še po-
zagotovili ruski odpor na vzhodni fronti. Tudi voditelji velike večine sovjetov, eserji in menjševiki, so prepričevali ljudstvo, da se je z zmago revolucije bistveno spremenil značaj vojne, ki ni več imperialistična, ampak je sedaj njena naloga, da zaščiti pridobitve revolucije, ter narod pozvali k obrambi domovine.
Ker je nova ruska vlada postajala zbirališče sil, ki so hotele zaustaviti revolucijo, je Lenin iz Švice razglasil svoje geslo: »Nikakršne podpore, nikakršnega zaupanja začasni vladi!« in proletariatu v Rusiji postavil jasno nalogo: preiti od prve stopnje revolucije, ki je odstavila carja in izročila oblast buržoaziji, k drugi stopnji revolucije, ki bo državno oblast iz
Od buržoazne do socialistične revolucije maj - september
Gospodarska in vojaška kriza ter odločitev vlade, da vojno nadaljuje »do zmagovitega konca«, so bile v Petrogradu v maju povod za velike demonstracije, kjer so prišla na dan vsa boljševiška gesla. Prišlo je do prve vladne krize, ki se je razrešila z novo koalicijsko vlado, v katero so vstopili tudi voditelji sovjetov, eserji -socialrevolu-cionarji in menjševiki.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007
25
E V ZGODOVINI
retresli svet
Boljševiški vpliv na množice je naraščal in buržoazni tisk je začel obtoževati boljševike, da pripravljajo državljansko vojno. Ves mesec je bil nato v znamenju nemirov po tovarnah. Da bi se industrial-ci izognili delavskim zahtevam, ki so ogrožali njihove dobičke, so dajali odpovedi, sprejemali poceni delovno silo, posebno ženske ali pa zapirali tovarne. Tudi položaj na fronti ni bil ugoden in zavezniki so z vsemi možnimi sredstvi, diplomatskimi, gospodarskimi in političnimi, vse bolj pritiskali na rusko vlado. Njihova finančna pomoč je bila namreč odvisna od ruske »aktivnejše udeležbe v vojni«.
V juniju se je sestal prvi vseruski kongres sovjetov, na katerem so prevladovali eserji-socialrevolucionarji in menjševiki, naraščalo pa je število boljševikov. Lenin je govoril o nemogoči koeksistenci med sovjeti in buržoazno vlado. Ob zaključku kongresa je bilo odločeno, da se na dan, za katerega je vlada izdala ukaz za začetek ofenzive, organizira velika manifestacija. Tako se je 18. junija (1.7) okrog pol milijona ljudi prelilo na ulice, med temi tudi posamezni polki oboroženih vojakov mornarjev, ter vzklikalo gesla: »Vso oblast sovjetom!«, »Proč z desetimi kapitalističnimi ministri!«, »Kruh, mir in svobodo!«, »Dovolj je vojne, nobenih pogajanj z angleškimi in francoskimi kapitalisti!«, »Živelo delavsko nadzorstvo v tovarnah!«. Vlada je nad demonstrante odposlala jun-kerske (gojenci vojaških akademij) in oficirske oddelke. Ubitih je bilo nad 400 ljudi.
Koalicijsko vlado je od julija vodil predstavnik eserjev Kerenski, ki je računal, da bo zmagovita ofenziva okrepila moč začasne vlade. Zgodilo pa se je ravno obratno, ofenziva je propadla in povzročila razpad oboroženih sil, na katere je Leninov vpliv čedalje bolj naraščal. Po krvavih demonstracijah je vlada prepovedala boljševiško stranko in Lenina obtožila, da je nemški vohun ter odredila zanj in še za druge boljševiške voditelje aretacijo.
Lenin se je umaknil v ilegalo na Finsko, od koder je avgusta vodil šesti kongres boljševikov, ki se je vršil v Petrogradu v po-lilegalnem ozračju. Na tem srečanju se je izoblikovalo mnenje, da lahko proletariat osvoji oblast le z oboroženo vstajo in s strmoglavljenjem buržoazije. Na kongresu je bil izvoljen centralni komite, ki je kasneje vodil oktobrsko revolucijo. Lenin je predlagal začasen umik gesla »Vso oblast sovjetom!« saj sovjeti v menjševiško-eser-ski sestavi niso morali biti organ ljudske oblasti, ker so se povezali s kadetsko pro-tirevolucionarno buržoazijo.
Preganjanje boljševikov je septembra opogumilo vojaške kroge, da so poskusili pod vodstvom generala Kornilova izvesti državni udar. Vzpostavitev vojaške diktature pa je zaradi odpora delavskih množic, ki so jih vodili boljševiki, katerim je Ke-renski sedaj dovolil povratek, propadla. Kerenski je postal vrhovni poveljnik vojske in predsednik koalicijske vlade, v kateri so imeli sedaj večino eserji-socialre-volucionarji in menjševiki. Istočasno pa so ti izgubljali svoj vpliv v sovjetih, ki so prihajali pod boljševiško vodstvo. Boljševiki so sedaj lahko obnovili svoj tisk in organizirali svojo rdečo gardo. Sredi septembra je bila Rusija razglašena za republiko.
Zavezništvo mestnega proletariata z najbolj revnimi sloji prebivalstva na deželi je bilo vedno vodilo Leninove revolucionarne strategije. Zaradi svoje socialne in politične zaostalosti so se ruski kmetje le počasi priključevali revolucionarnemu boju. Pojav boljševikov-propagandistov je bil odločilen pri prebujanju politične zavesti na deželi, bolj pa kot njihove besede so bili prepričljivi vojaki, tudi sami kmetje, ki so se vračali s fronte ranjeni in bola-ni. Septembra so tudi podeželje preplavili nemiri: kmetje so si polaščali zemljo in orodje kmečkih posestnikov, ropali dvorce plemiških gospodov in jih ponoči zažigali. Prišlo je tudi do umorov veleposestnikov, njihovih družin in uradnikov.
Ko je bilo s prihodom jeseni tudi podeželje v plamenih in ko je po mestih naraščalo število stavkajočih, je začela groziti še lakota. Tedaj je Lenin izjavil: »Kriza je dozorela.«
Ne smemo čakati! Lahko vse izgubimo! oktober 1917
Začasna vlada je hotela ukiniti boljševiške časopise ter začeti proces proti revolucionarjem. S silami, ki so ji ostale zveste (to je bilo okrog 1600 mož, ki so pripadali kozaškim oddelkom, junkerjem in skupinam konjenikov Sv. Jurija), si je prizadevala, da bi zatrla revolucijo.
Na začetku oktobra je Lenin zapustil svoje finsko pribežališče in se na skrivaj vrnil v Petrograd. Bil je še vedno »državni zločinec«, ki ga je policija vneto iskala. Ker so imeli sedaj boljševiki večino v sovjetih obeh glavnih mest je bil Lenin mnenja, da morejo in morajo prevzeti oblast v svoje roke. Na zgodovinski seji centralnega komiteja boljševikov je bila 11. oktobra (23.10) sprejeta njegova resolucija o oboroženi vstaji. Po tovarnah so začeli razdeljevati orožje.
Iz svojega skrivališča je Lenin 24. oktobra (6.11) pisal tovarišem v centralni komite »Vsaka zakasnitev v vstaji je enaka smrti. Za vsako ceno je treba nocoj najprej razorožiti jun-kerje in potem aretirati vlado. Ne smemo čakati! Lahko vse izgubimo!« 25. oktobra (7.11) zgodaj zjutraj se je vstaja začela. Revolucionarne enote so se prelivale po cestah. Uporniki so začeli sistematično zavzemati prestolnico: zasedene so bile banke, javni uradi, želez-
Zasedanje petrograjskega sovjeta
vso oblast v državi sovjeti. Ustanovili so novo boljševiško vlado, imenovano svet ljudskih komisarjev, ki jo je vodil Lenin. Sprejeta sta bila dva odloka: o miru in o zemlji. V odloku o miru, v katerem je bila vojna označena kot največji zločin nad človeštvom, je bila zahteva, da se takoj podpiše mir brez aneksij in odškod-
pogajanja o premirju med rusko revolucionarno oblastjo in centralnimi silami, ki pa so bila zaradi izredno obsežnih ozemeljskih zahtev centralnih sil prekinjena. Medtem so Finska, Ukrajina in Zakavkazje razglasili samostojnost. Ruska revolucionarna vlada pa je priznala popolno samostojnost edinole Finski.
Demonstracije
niške postaje in Zimski dvorec - sedež začasne vlade, kjer so bili aretirani ministri začasne vlade, razen Kerenskega, ki je pobegnil. Junkerji so se nemočno umaknili in tudi kozaki niso prišli iz vojašnic, pehota se je priključila delavcem. Tako bliskovito dejanje bi ne bilo mogoče, če velika večina najbolj aktivnega prebivalstva ne bi sodelovala v vstaji. V glavnem mestu je vstaja praktično zmagala v nekaj urah, čeprav so posamezni spopadi trajali dva dni. V tem času ni bilo skoraj nobene žrtve.
Okoli 10. ure dopoldne je izšel Leninov oklic ruskim državljanom: »Začasna vlada je strmoglavljena. Državna oblast je prišla v roke organa petrograjskega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev vojaškega revolucionarnega komiteja, ki načeluje petrograjskemu proletariatu in garniziji. Vse, za kar se je borilo ljudstvo: takojšnja predložitev demokratičnega miru, odprava veleposestniške lastnine, delavska kontrola nad proizvodnjo, postavitev sovjetske vlade - vse to je zagotovljeno. Živela revolucija delavcev, vojakov in kmetov!«
Že istega večera se je začel drugi vseru-ski kongres sovjetov, ki so se ga udeležili predstavniki boljševikov, eserjev-socialrevolucio-narjev, levih eserjev (ti so se jeseni ločili od eser-jev, niso več zagovarjali stališča, da je treba plačati posestnikom za odvzeto zemljo odškodnino), menjševikov, združenih socia-listov-internacionalistov ter drugih malih tudi desnih skupin. Menjševiki in desni eserji so po izjavi, da so boljševiki »za hrbtom drugih partij« prevzeli oblast, demonstrativno zapustili kongres. Kongres je sklenil, da prevzamejo
nin, z enako pravičnimi pogoji za vse narode. Z odlokom o zemlji pa je bila brez odškodnine razlaščena vsa veleposestniška, cerkvena in carska zemlja ter do ustavodajne skupščine predana kmečkim komitejem oziroma okrožnim sovjetom za porazdelitev..
Zmagoviti pohod socialistične revolucije
Po nekaj dneh oboroženih bojev je tudi v Moskvi prišla oblast v roke sovjetov. Takoj sta Lenin in Stalin, kot komisar za narodnostna vprašanja, podpisala Izjavo o pravicah narodov Rusije, v kateri se obsoja caristično politiko, ki je vedno poskušala ustvarjati nasprotja med različnimi narodi dežele, pa tudi politiko buržuazne vlade, ki je zatirala neruske narodnosti. Nova revolucija je zahtevala štiri nove pravice: enakost in suverenost ruskih narodov, pravico teh narodov do svobodne samoodločitve, do odcepitve in do ustanovitve neodvisne države, ukinitev vseh privilegijev ter svoboden razvoj narodnih manjšin in etničnih skupin, ki živijo na ruskem ozemlju.
Konec novembra so bile po državi volitve v ustavodajno skupščino. Bilo je 19 kandidatnih list. Večino (58%) so dobili eserji-so-cialrevolucionarji, od tega 4% menjševiki, boljševiki 25% (sicer so bili v velikih in najpomembnejših industrijskih področjih daleč na prvem mestu), meščanske stranke 13%, od tega kadeti 4%. Parlamentarna demokracija je trajale samo en dan, boljševiki so namreč ustavodajno skupščino razpustili.
Decembra so se v Brest-Litovsku začela
Januarja 1918 so boljševiki vnesli v Izjavo o pravicah narodov Rusije dopolnilo, da priznavajo samoodločbo narodov le v primeru, če jo zahtevajo sovjeti prizadetega naroda kot revolucionarnega telesa. Priznavali pa so samo boljševiške sovjete. Narodom je bila namesto odcepitve ponujena federacija.
Ko so februarja 1918 avstro-ogrske in nemške armade znova začele prodirati proti
jala na fronto 15.000.000 mož, Rusija je imela največje izgube: dva milijona in pol mrtvih, kar je 40% vseh žrtev, ki jih je imela antanta.
Marca 1918 so zaradi nasprotovanja Brest-Litovskemu miru zapustili vlado dotedanji boljševiški zavezniki levi eseriji, ki so bili za nadaljevanje sovražnosti s centralnimi silami. Do razhajanj z boljševiki pa je prišlo tudi zaradi kmetijske reforme: boljševiki so bili za ukinitev vsakršnega tržnega gospodarstva, torej za obvezno oddajo kmečkih proizvodnih viškov državi, levi eseriji pa so bili za tržno gospodarstvo.
Istega meseca se je na šestem kongresu boljševiška stranka preimenovala v Rusko komunistično partijo in boljševiška vlada se je preselila v Moskvo, ki je sedaj postala glavno mesto Rusije.
Z mirom v Brest-Litovsku se je nova oblast otresla zunanjega sovražnika, spopasti pa se je morala še s številnimi notranjimi nasprotniki. Od pomladi 1918 je postajala vse močnejša kontrarevolucija s svojimi »belimi«, monarhističnimi armadami, ki so jo odkrito podpirale tuje imperialistične sile, katere so se zbale, da bo vpliv rdečega oktobra dvignil ljudstva tudi v njihovih državah.
Kljub ogromnim težavam, primanjkovalo je kruha in kurjave, popolni neurejenosti dežele, sabotažam in atentatom prejšnjega aparata oblasti ter državljanski vojni, ki je tlela na jugu in vzhodu ter se razplamtevala vse do Petrograda, so boljševiki do leta 1920 iz sovjetov izrinili vse nasprotnike in uvedli čvrst centraliziran enopartijski vladni sistem, ki je izvajal diktaturo proletariata (državno obliko oblasti delavskega razreda, s katero je odpravljena kapitalistična oziroma razredna ek-sploatacija), ter obračunali s protirevolucijo. Konec 1922. leta so boljševiki proglasili Zvezo sovjetskih socialističnih republik.
Za uresničevanje ciljev rdečega oktobra
Ruski vojaki na fronti
Moskvi, je ruska nova oblast na začetku marca 1918 pristala na mirovno pogodbo, s katero je Rusija izgubila Poljsko, baltiške pokrajine, Ukrajino, in znatne dele južne in zahodne Rusije kot tudi de facto Zakavkazje (Ukrajino in Zakavkazje je potem dobila nazaj) Plačati je morala tudi veliko vojno odškodnino. Od leta 1914 do leta 1918 je vojna odpel-
imajo zasluge mnogi revolucionarji, ki so kasneje postali žrtve Stalinovih čistk, ampak to so že druge zgodbe, ki so se dogajale v času, ko je sovjetska dežela zaplavala daleč stran od poti, ki jo je imel v mislih Vladimir Iljič Lenin, oče oktobrske revolucije, ko se je na začetku pomladi 1917 vračal proti svoji domovini.
Katja Kjuder
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. novembra 2007
NEDELJSKE TEME
26
AKTUALNA TEMA, O KATERI SE VELIKO PIŠE IN GOVORI
Hrastov »barrique«, preteklost ali prihodnost?
STROKOVNI NASVETI
O bariku se veliko piše in govori, spremlja pa nas občutek, da se o njem ve premalo. Tako zagovorniki te vinske posode kot nasprotniki se zanjo opredeljujejo, oziroma ji nasprotujejo pretežno na podlagi osebnih okusov in omejenih izkušenj, ki jih ne spremlja potrebno strokovno znanje. To velja žal tudi za nekatere poklicne vinarje, ki z barikom nemalokrat ravnajo nestrokovno, kar negativno vpliva na orga-noleptične lastnosti vina, ki v njem dozo-ri.Poskusimo najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je Barrique ( barik).
Beseda Barrique pomeni v francoskem jeziku sodček. Prostornina tega soda se razlikuje, prav tako kot oblika, glede na francosko vinorodno deželo iz katere prihaja, npr. vBordeaux-u ( najbolj razširjen) meri 225 litrov, v D'or 228 litrov, itd.
Ti sodčki so se uporabljali predvsem za prevoz vin z ladjami v Anglijo in Ameriko, so pa zato rabili vsako leto nove. Tako je tudi nastala nova tehnologija priprave rdečih vin tipa »barrique«, ki je bila zelo razširjena vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, nakar je dobro desetletje preživljala izredno kritično obdobje zaradi čedalje pogostejše uporabe drugih vinskih posod, predvsem iz nerjavečega jekla.
V letih 80 se je začel njegov ponoven razmah ne le v Franciji, temveč tudi v drugih vinorodnih deželah. V Italiji se je močno razširil v letih devetdeset, v Sloveniji pa desetletje pozneje. Pri tem gre dodati, da se je v zadnjih letih začetno navdušenje za to posodo, kar velja predvsem za Italijo, poleglo, čeprav ima še veliko število privržencev, tako pri proizvajalcih vin kot potrošnikih.
Kako se pridobi »barrique« ?
Francoski »barrique« se proizvaja izključno iz vrste hrasta QUERCUS PETREA ali SESSILIS in iz vrste QUERCUS RO-BUR. Slovensko ime za prvo vrsto hrasta je GRADEN, za drugo pa DOB. Omenjeni vrsti hrasta rasteta v štirih francoskih deželah in imata glede na različne talne in
podnebne danosti rastišča posebne značilnosti, ki vplivajo tako na okus vina kot na čas zorenja vina v sodu. Svoje tipične značilnosti ima tudi ameriški beli hrast ( QUER-CUS ALBA) iz katerega se prav tako pridobivajo barik sodi. Ti dajejo vinu poseben pečat, ker so zelo bogati na aromatičnih snoveh a, z razliko od francoskih, revni na fenolih.
Vinarji bi morali te razlike poznati in izbrati sode na osnovi značilnosti lesa in or-ganoleptičnih lastnosti vina, ki bo v njih zorelo. Teh dejavnikov pa prepogosto ne upoštevajo, zato so rezultati izpod želenega in pričakovanega kakovostnega nivoja. Kot tudi ne upoštevajo, da je Barrique tehnologija primerna predvsem za vina dobrih letnikov in posebnih izbranih leg, ki so bogata na ekstraktnih snoveh.
Tudi čas zorenja vina v sodih je lahko zelo različen ( 6 - 18 mesecev). Za vse kar pridobi vino, gre zasluga predvsem izmenjavi zraka skozi lesene pore. Vsebnost plinov se v vinu zmanjša, nastanejo arome, ki so posledice večjega vpliva O2. Ta vpliv, ki je odvisen od količine kisika, pride skozi lesene pore v sod, ki je pa vezan na značilnosti hrasta iz katerega je izdelan sod.
V hrastu iz redkejšega lesa pride v vino več O2, v gostejšem pa manj, kar pogojuje čas, ki je potreben, da pride v vinu do vseh procesov, ki so vezani na kisik in od katerih je odvisna kakovost vina. Strokovnjaki pa so mnenja, da ne bi smel biti čas zorenja v sodu krajši od 12 mesecev, sicer preti nevarnost, zaradi prenizkega vhoda kisika v notranjost soda, da ne pride v vinu do vseh bioloških in kemičnih sprememb, ki jih Barrique tehnologija omogoča, kar pomeni, da vino v bariku ne bo pridobilo vseh značilnosti, ki jih lahko ta sod nudi.
Enkratna ali večkratna uporaba soda?
Pred leti je veljajo prepričanje, da se lahko rabi sod samo eno leto. Iz enega leta smo prešli na dve, pozneje pa, in to vel-
ja še danes, na tri. Pri tem pa strokovnjaki priporočajo kupažiranje (mešanje) vin, ki so zorela v novih enoletnih sodih ter starih 2 oziroma 3 leta, v enakih količinah. Na ta način se otipljivo zmanjšajo stroški za nakup sodov, kakovost vina pa pri tem ne trpi, ali je celo po mnenju nekaterih strokovnjakov boljša.
Kako vpliva Barrique tehnologija na organoleptične lastnosti vina?
Vina, negovana v teh sodih izlužijo iz hrasta pirogalne taninske snovi, ki so popolnoma drugačne kot taninske snovi vina. Ti tanini delujejo v ustih sladko, žametasto in posedujejo zelo kakovostne aro-matične snovi, ki spominjajo na vanilijo, čokolado, kavo ali cimet. Izgled belih in rdečih vin je lepši. Pri rdečih vinih se povežejo taninske snovi s pigmenti, kar stopnjuje barvo. Polimerizacija flavonov zmanjšuje trpkost, dobimo sladke tanine.
Procesi oksidacije, ki smo jih prej omenili, potekajo počasi toda konstantno. Kletar s poznavanjem procesa zorenja lahko odločilno vpliva na končno kakovost vina, posebno s tem, da izbere pravilno časovno trajanje njegovega zorenja v sodu.
Poleg tega mora dober kletar skrbeti za vse posege, ki so potrebni za proizvodnjo kakovostnega vina: higieno vinske posode, pravilno uporabo žveplovega dvo-kisa, pravočasne pretoke, polnjenje sodov, itd. Le tako bo rezultat uporabe Barrique tehnologije dal želene rezultate in bodo or-ganoleptične lastnosti vina in njegov končni karakter tisti, ki jih pričakujemo.
Glede bodočnosti Barrique tehnologije so si mnenja deljena. Nekateri trdno verjamejo, da bo uspešno zoperstavila ostalim tehnologijam, drugi pa so prav tako prepričani, da se je začel zaton barika. Mnenja smo, da se bo sicer uporaba tega soda omejila le na vina, ki imajo za to primerne organoleptične značilnosti, a bo zelo verjetno znala kljubovati izzivom prihodnosti.
Svetovalna služba Kmečke zveze
Kmetijska opravila v mesecu novembru
Že je tu november, z vsemi pisanimi barvami jesenskih dni. V tem mesecu bomo pobirali oljke in spravili še zadnje pridelke iz sadnega in zelenjad-nega vrta.
VINOGRAD IN KLET - V tem mesecu listje odpada. Posebno večji vinogradniki bodo začeli z obrezovanjem. Manjši vinogradniki pa naj raje počakajo na konec zime, saj bodo še neobre-zane trte bolje prenesle zimo. Obenem bodo trte obrezane tik pred spomladjo brstele nekoliko pozneje in tako bile bolj odporne na morebitne pozne pozebe.
V tem času lahko kontroliramo kole in žice. V primeru, da jih moramo zamenjati, imamo dovolj časa, da si material nabavimo do nove sezone. Istočasno kontroliramo tudi morebitne trte, ki so se posušile, bodisi zaradi kapi vinske trte, kot zaradi drugih dejavnikov. Na začetku pomladi jih bomo zamenjali.
November je ugoden mesec za pripravo zemljišča, če nameravamo naslednjo spomlad saditi nov nasad. Pred globokim oranjem založno gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Po potrebi gnojimo tudi z organskimi gnojili in mikroelementi. Katero gnojilo in koliko nam bomo točneje razbrali iz analize tal.
Kletarji so v glavnem že opravili prvi pretok vina. Vino moramo stalno spremljati in ga kontrolirati, da ne bi utrpelo nepopravljive posledice. V primeru problemov se moramo posvetiti s strokovnjaki.
OLJČNI NASAD - Pobiranje oljk je v novembru v polnem teku. Letos so oljke zrele veliko prej, kot po navadi. Oljke začnemo pobirati takrat, ko je kožica v celoti obarvana, meso pa še trdo. Posebno važno je, da oljk od tal ne pobiramo, saj so večinoma odpadle zaradi napada oljčne muhe. Oljke od tal poslabšajo kakovost oljčnega olja, saj se kislina lahko zelo poveča. Po končanem pobiranju čim prej nesemo oljke v oljarno na predelavo. Zato se moramo čim prej najaviti oljarni, da ne bomo morali preveč čakati. Medtem oljke bolje hranimo v nizkih slojih. Odlični so plastični zaboji z luknjami, v katere denemo nizek sloj oljk. V istih zabojih bomo nato nesli oljke v oljarno, ne da bi jih morali premestiti v vreče. Če pa zabojev nimamo, jih hranimo v nizkih slojih raztegnjene po tleh. Prostor, kjer oljke hranimo do predelave, naj bo seveda čist, suh, hladen in zračen.
Predelano oljčno olje hranimo v posodah iz nerjavečega jekla, v posodah iz inertnih polietilenskih smol, v temnih steklenih posodah ali v temnih steklenicah. Olje je zelo občutljivo na svetlobo in se ob njeni prisotnosti zelo hitro pokvari. Posode naj bodo vedno polne. Temperatura prostora, kjer hranimo olje, naj bo čim bolj enakomerna in naj se vrti okrog 15 °C.
Takoj po končanem pobiranju oljk poškropimo krošnjo z bakrovimi pripravki. To ima dvojni učinek: proti morebitni oljčni kozavosti, obenem pospeši olesenitev mladih vej. Oljka na ta način postane bolj odporna mrazu. Obenem z bakrom razkužimo rane, ki smo jih lahko naredili med pobiranjem oljk.
SADNI VRT - Na začetku meseca je še čas, da škropimo sadno drevje proti raznim glivičnim boleznim, z bakrovimi pripravki. To storimo po možnosti med odpadanjem listov. Da se razne bolezni ne bi širile še naslednje leto, je važno, da poberemo vse sadeže, bodisi iz drevesa, kot tiste, ki so padli na tla. V slednjih namreč lahko prezimijo
povzročitelji bolezni. Še posebno je važno, da iz dreves poberemo t.i. mumije, ki so nekako posušeni sadeži, v katerih prezimi monilija. Sadeže odnesemo daleč od drevesa. Priporočljivo je tudi, da odpadlo listje pokopljemo ali pograbimo in ga odnesemo iz sadovnjaka. Tudi listje lahko gosti nevarne povzročitelje bolezni.
V	drugi polovici novembra vse do polovice decembra sadimo sadno drevje. Lahko sadimo tudi spomladi, jesensko sajenje pa ima prednost, da se sadike med zimo bolje ukoreninijo.
November je čas, ko pobiramo še zadnje sadje iz sadnega vrta, kot so ki-vi, kaki in kutine. Za tržišče in za skladiščenje kivije poberemo nekoliko pred zrelostjo. Če pa jih poberemo za domačo uporabo, to storimo, ko so zreli. To ugotovimo, ko so pri peclju plodovi dovolj mehki. Kivije za sprotno porabo lahko poberemo tudi potem, ko je listje odpadlo, vendar pred mrazom. Pobiramo jih tako, da ostrižemo s škarjami. Pobiramo jih ob suhem vremenu. Hranimo jih v hladnem, zračnem in čistem prostoru, po možnosti daleč od jabolk in hrušk. Slednji namreč proizvajajo etilen, ki pospeši dozorevanje ki-vija.
ZELENJADNI VRT - V novembru moramo čim prej urediti tunel ali rastlinjak, če hočemo podaljšati življenje nekaterim zelenjadnicam. Za krajši čas zavarujemo zelenjadnice s tem, da jih pokrijemo s pajčevinastim vlaknom, suhim listjem ali vejami, ali pa z drugim materialom. Ob vlažnih dneh bodimo pozorni predvsem na pridelke, ki jih hranimo v shrambi.
Sedaj sejemo le še v ogrevan rastlinjak solato rezivko, zeleni radič, motovilec in redkev. Še vedno belimo nekatere zelenjadnice. Pobiramo cve-tačo in še zadnje zelje, ki ga moramo čim prej kisati. Pobiramo tudi radič, solato, motovilec, buče in peteršilj. Novembrski zelenjadni vrt nam nudi še korenje, ki ga v hladnejših dneh prekrijemo s suhim listjem ali slamo. Pred mrazom poberemo tudi cikorijo. Gredice obdelamo in pustimo prst v velikih grudah, da jih bo mraz in led pozimi zdrobil in zrahljal.
V	toplejšihin zavetnih legah, kot na primer v Bregu, lahko v tem času po-sejemo grah. Sejemo le, če zemlja ni pre-vlažna. Gojimo ga na površinah, kjer smo prej gojili plodovke in kapusnice. Bolje je, da si grah ne sledi sam sebi. Pred setvijo zemljo obdelamo 30 cm globoko. Hlevski gnoj grah ne potrebuje, če so tla srednje rodovitna. Včasih grah potrebuje gnojenje s fosforjem in kalijem pred sejanjem. Sejemo v vrste oddaljene 40 do 50 cm ena od druge, približno 3 do 4 cm globoko.
OKRASNI VRT - V tem mesecu sadimo vrtnice in cvetne grmovnice, a le, če ni prehladno. Sadimo spomladanske čebulnice. Pelargonije spravimo v neogrevan rastlinjak ali v notranji prostor, ki naj bo neogrevan in svetel. Pred spravilom odrežemo šibke veje in kontroliramo, da nimajo bolezni ali škodljivcev. Okrasne trajnice, ki bodo pre-zimovale na odprtem, jih pred mrazom zavarujemo. Bolj izpostavljene mrazu so predvsem komaj sajene ali mlade rastline. Najprej moramo zavarovati koreninski sistem. Zemljo okrog rastline pokrijemo s suhimi vejami, slamo ali zdrobljenim lubjem. Suhe veje križamo med seboj. Tudi korenine ostalih trajnic, na primer vrtnic, zavarujemo z naravnimi materiali.
Magda Šturman
w
Nedelja, 4. novembra 2007 2 7
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
APrimorski
~	dnevnik
NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi A-lige
Fiorentina še bolj poglobila krizo Lazia
RIM - Fiorentina je bila močna že lani, letos pa je brez kazenskega odbitka še močnejša in se je po včerajšnji pomembni zmagi v Rimu proti Laziu povzpela na začasno drugo mesto. Resnici na ljubo, gostje iz Toskane tokrat niso igrali tako dobro kot na večini dosedanjih tekem. Nič posebnega pa ni pokazal niti Lazio, ki je po četrtem zaporednem porazu že na robu hude krize. Ta bi se lahko še bolj poglobila, če bi trenerju Deliu Rossiju na osnovi prisluškovanj, dokazali, da je skušal omehčati izid tekme proti Lecceju pred dvema sezonama.
Včerajšnja tekma bo v spominu mnogih ostala zaradi zelo nenavadnega gola Pazzinija. Njegov soigralec Pasqual je izvedel visoko in dolgo podajo, branilec Cribari, ki bi lahko posegel z
A liga	VČERAJŠNJA IZIDA: Lazio -				
Fiorentina 0:1, Milan		- Torino 0:0			
Inter	10	7	3	0	21:6 24
Fiorentina	11	6	5	0	18:7 23
Roma	10	6	4	1	23:14 21
Juventus	10	6	2	2	21:10 20
Udinese	10	5	3	2	12:11 18
Atalanta	10	3	6	1	13:12 15
Napoli	10	4	2	4	17:12 14
Catania	10	3	5	2	9:8 14
Palermo	10	3	5	2	12:12 14
Milan	11	3	5	3	18:9 14
Genoa	10	3	4	3	9:13 13
Torino	11	2	6	3	12:13 12
Sampdoria	10	3	2	5	8:14 11
Lazio	11	2	4	5	11:16 10
Parma	10	2	4	4	11:17 10
Cagliari	10	2	3	5	10:15 9
Empoli	10	2	2	6	5:14 8
Siena	10	1	5	4	8:13 8
Reggina	10	0	5	5	6:17 5
Livorno	10	1	2	7	9:24 5
DANES ob 15.00 Cagliari -			Sampdoria, Catania		
- Atalanta, Empoli -		Roma	, Genoa		- Palermo,
Livorno - Udinese, Napoli			- Reggina, Parma -		
Siena, ob 20.30 Juventus			Inter		
MOTOCIKLIZEM
Rossiju letos res ne gre
VALENCIA - Letošnja sezona je za Valentina Rossija res ponesrečena. Na vrhu lestvice in v srcu mnogih ga je prehitel mlajši Casey Stoner, popularnost mu je upadla zaradi težav s finančnimi stražniki zaradi davčnih utaj, na včerajšnjih kvalifikacijah VN Španije pa je motociklist iz Pesara povrhu grdo padel in si na več mestih zlomil desno roko. »Mislim, da na dirki ne bom nastopil,« je dejal Rossi, nastop pa mu j e odsvetoval tudi zdravnik Claudio Costa. Če se bo vendarle odločil za nastop bo vsekakor začel kot sedemnajsti, najhitrejši pa je bil Daniel Pedrosa pred Caseyem Stonerjem (Ducati) in Nickyjem Haydnom.
glavo, je žogo prepustil Ballotti, ki pa je tako nerodno posegel, da seje usnja lahko polastil Pazzini in zadel. To je bilo tudi vse, kar so gostje storili, Lazio pa je do prvega resnega strela prišel šele osem minut pred koncem, vendar j e strel Mutarellija res mojstrsko odbil Frey. Lazio si neodločenega izida niti ni zaslužil, saj je igral slabo, res pa je, da se občuti tudi odsotnost Maurija, Del Nera, Pandeva, Berhamija in Siviglie.
Kam lahko vodi hujskanje teh dni proti tujcem in Romunom še posebej, se je pokazalo tudi na Olimpicu, kjer je bil romunski nogometaš Fiorentine Adrian Mutu ves drugi polčas tarča rasističnih vzklikanj Laziovih »ultrasov«, ki so sicer svojo jezo stresali tudi na predsednika Lazia Lotita. Glede na ozračje v državi, pomislimo le na petkovo »kazensko odpravo« razboritih neofašistov v Rimu, bi bilo pričakovati, da bo disciplinska komisija izrekla zgled no ka zen.
MILAN - TORINO 0:0 - Je bila zmaga v Genovi le muha enodnevnica? An-celottijevi varovanci so proti Torinu na stadionu Meazza pretežno napadali, vendar niso bili učinkoviti. Kaka in Gi-lardino, ki sta blestela proti Sampdorii, sta spet zapadla v krizo, verjetno zato, ker jima proti postavljenim obrambam ne gre tako dobro od rok, Torino pa se je zelo urejeno branil. Gilardino je zapravil dve priložnosti, Brazilec pa je za las streljal mimo vrat. Odlično priložnost po krasni podaji Seedorfa je v drugem polčasu zamudil tudi Inzaghi, toda Torino ni ničesar ukradel, saj je skušal tudi graditi igro, na svoji polovici pa je pod taktirko Comotta dobro zaustavljal Milan. Zelo kritizirana je bila odločitev Ancelottija, da razpoloženega Seedorfa zamenja z Gourcuffom.
Poraz Leghissovih »azzurrov«
V prvi tekmi na svetovnem prvenstvu FIFA v nogometu na mivki v Rio de Janeiru je Italija, za katero igra tudi slovenski nogometaš iz Medje vasi Michele Leghissa, šele po podaljšku s 3:2 klonila pred lanskim finalistom Urugvajem. Italija, v kateri ima naš nogometaš mesto v standardni postavi, je že vodila z 2:0, Urugvajci pa so izenačili še pred iztekom prvega polčasa. V drugem ni padel noben gol, tako da je o zmagovalcu odločal edini zadetek v podaljšku. Italija bo jutri igrala proti Japonski, ki je s 4:1 izgubil proti Senegalu.
Juve-Inter ob 20.30
TURIN - Ranieri (JUventus): »Inter moramo ustaviti, sicer bo pobegnil. Prav bi prišel tudi neodločen izid, vendar bomo igrali za zmago.« Derbi Italije se bo pričel ob 20.30. Verjetni postavi:
JUVENTUS: Buffon; Grygera, Le-grottaglie, Chiellini, Molinaro; Nocerino, C.Zanetti, Nedved; Palladino; Del Piero, Trezeguet.
INTER: Julio Cesar, Maicon, Cordoba, Samuel, Chivu, Figo, Da-court, Cambiasso, Zanetti, Ibrahimo-vic, Crespo.
Previdni Livorno
Livorno je v Reggio Calabrii prišel do prve letošnje zmage, danes pa proti Udineseju ne želi prekiniti pozitivne serije. Toda trener To-skancev Camolese je previden in svari branilce pred napadalcem Di Na-talejem. »Ne smemo mu dovoliti, da se proti nam znajde v položaju za igro ena proti enemu«, je dejal, kar se zdi tudi napoved o obrambni igri. Poleg Di Nataleja bosta v napadu za Udi-nese igrala Floro Flores in Quaglia-rella, ker je Asamoah poškodovan.
AVTOMOBILIZEM
Häkkinen se je dokončno upokojil
STUTTGART - Nekdanji dvakratni svetovni prvak formule 1 Finec Mika Häkkinen je po še eni bolj ali manj nezadovoljivi sezoni v prvenstvu DTM v Nemčiji, kjer je nastopal kot voznik moštva Mercedes, dokončno napovedal slovo aktivni karieri. Devetintridesetletni Finec je tako uspeh kariere doživel z moštvom McLaren-Mercedes v formuli 1, ko je leta 1998 in 1999 osvoj il dva posamična naslova najboljšega na svetu, med tem ko je v raz re du DTM v treh letih nastopil 31-krat in tri krat zma gal.Le tos je prvenstvo končal šele na osmem mestu.
Soldini odplul na 4340 milj dolgo pot
Jadralni samotar Giovanni Soldini, tokrat v družbi Pietra d'Alij,a je na krovu inovativne jadrnice Telecom Italia zapustil pristanišče v francoskem Le Havreju in se podal na 4340 milj dolgo plovbo do Salvador-ja De Bahia v Braziliji. Na čezo-ceanski regati Transat Jacques Vabre imata Italijana v shrambi polno pašte, riža, olivnega olja, jabolk, banan in pršuta. Soldini upa, da bo tokrat imel več srečo kot pred dvema letoma, ko je doživel brodolom v sene-galskem morju.
Košarkarska B2 liga: doma Acegas in NPG
TRST - Današnji spored: 18.00 v trstu: Acegas Aps - Je-solo San Dona'; NPG - Civita-nova; Chieti - Falconstar Tržič
NOGOMET - Novemu gladkemu porazu Triestine navkljub
Fantinel še zaupa Maranu
Proti AlbinoLeffeju soliden prvi polčas, obupno nadaljevanje - Na tribuni več brezposelnih trenerjev...
AlbinoLeffe - Triestina 5:1 (2:1)
STRELCI: Cellini iz 11-m v 30., Šedi-vec v 38., Cristiano v 44.; Cellini v 6.dp, Madonna v 11.dp, Ferrari v 28.dp.
ALBINOLEFFE (4-4-2): Marchetti; Colombo, Conteh, Serafini, Garlini; Gori (1.dp Madonna), Del Prato, Carobbio, Cristiano (25.dp Piantoni); Cellini (14.dp Ferrari), Ruopolo. Trener: Gustinetti.
TRIESTINA (4-3-3): Rossi 5; Gorgone 5,5 (47. Peana 5,5), Petras 5, Kyriazis 4,5, Milani 5; Rossetti 5, Piangerelli 5,5, Allegretti 5; Šedivec 5,5 (31.dp Princivalli), Granoche 5,5, Sgrigna 5,5 (18.dp De Cristofaro 5,5). Trener: Maran.
SODNIK: Lops iz Turina 5,5; OPOMINI: Serafini, Granoche, Garlini, Del Prato, Allegretti; IZKLJUČITEV: Rossetti v 8.dp; GLEDALCEV: 3.500.
Po porazu s 4:1 v Brescii se Triestina iz Bergama vrača celo s petimi goli na grbi. Sicer včerajšnjo tekmo gre ločiti na dva dela (soliden prvi polčas in obupen drugi), a ko se nad vsem potegne črto je edini obračun, ki šteje, število golov v obeh mrežah. In polom Triestine je tako hud, da bo skoraj gotovo v kratkem prišlo do zamenjave na klopi, čeprav se je predsednik Fantinel po tekmi razgovoril s trenerjem Maranom in ga potrdil: »Prvi polčas je bil zelo dober in zamenjava je v tem trenutku po mojem mnenju brezzvezna. Situacija je resna, a treba delati trezne analize. Mora prevladati razum.« Trener torej ostaja, vsaj začasno, na svojem mestu, vendar vemo, da v Italiji se podobne situacije spreminjajo hitreje kot aprilsko vreme. Vsekakor močno dvomimo, da bi uspel novemu trenerju
preobrat, razen če nima skorajda tavma-turških sposobnosti. Maran je poskušal znova premešati karte v obrambi, kjer so bile spremembe najbolj očitne, a ne samo. V obrambno vrsto je presenetljivo postavil Gorgoneja na desni pas (z Milanijem na levi), medtem ko sta se Kyriazis in Petras postavila pred Rossija. Maran je tudi spremenil postavitev. Trojici veznih igralcev je dodal še prav toliko napadalcev z Sgrigno in Šedivcem, ki sta bolj pomagala Granoche-ju v napadu kot pa prispevala k obrambnim funkcijam. Skratka trener Triestine ni želel prepustiti vodilne vloge nasprotniku. Začetek tekme Triestine je bil tako nadvse spodbuden. Zelo agresivna trojica Piange-relli-Allegretti-Rossetti ni pustila dihati nasprotnikov, prestregla nekaj žog in prav pre-streženo žogo je Piangerelli po poldrugi minuti igre podal do Sgrigne, ki je s kakih dvajsetih metrov silovito streljal in prisilil Mar-chettija na zahteven poseg. Številka 14 Triestine pa je bil najbolj aktiven igralec v uvodnih minutah. V 11.minuti je poskušal domačega vratarja presenetiti tudi s škarica-mi, strel pa je bil prepočasen. Igralci Albi-noLeffeja so bili morda presenečeni nad taktiko in način igranja Tržačanov in niso uspeli odkriti protiorožja vse do 27.minute, ko je Colombo izkoristil prvo napako tržaške obrambe. Na srečo pa je Rossi na 22 metrih z nogami kot pravi libero posegel in rešil zagonetno situacijo. Žal pa jo je v 30.minuti še večjo nakuhal Allegretti, ki je potegnil za majico Cellinija prav na črti kazenskega protora in Lops je takoj pokazal na belo točko. Kazenski strel je Cellini brezhibno izvedel. Res škoda, ker do takrat AlbinoLeffe ni bil
nikoli resnično nevaren, medtem ko je Triestina nekajkrat le ogrozila Marchettija. Po golu se je tekma s taktičnega vidika precej spremenila. AlbinoLeffe se je lahko nekoliko bolj zaprl v obrambo in čakal na nasprotnikove napake, ki bi se spremenile v možnost protinapada. Športna pravica pa je nagradila Triestino v 38.minuti, ko je Šedi-vec silovito streljal z dvajsetih metrov po podaji z glavo Granocheja, tokrat v vlogi asistenta: Marchetti se je raztegnil, ampak žoga je bila objektivno nedosegljiva in je tako zatresla domačo mrežo. Pet minut kasneje je imel Granoche dvojno priložnost za gol: po prvem strelu je vrhunsko posegel vratar, vdrugič pa je urugvajski napadalec streljal previsoko. Minuto kasneje je naivnost Tržačanov kaznoval Cristiano, ki je dolgo Colombovo podajo preusmeril v gol (med to akcijo si je resneje poškodoval ramo Gorgone). Dve akciji in dva gola domačih. Res nesrečen trenutek za Tržačane, ki se je nadaljeval tudi v drugem polčasu. Najprej je v 51.minuti Cellini na 18 metrih mirno zaustavil žogo, se obrnil, streljal in zadel za 3:1. Tri minute kasneje je svoje prispeval še sodnik Lops, ki je pokazal rdeč karton Rosset-tiju za klasičen prekršek, ki bi si zaslužil le opomin. Le tri minute kasneje pa je usodo Triestine (in morda Marana) zapečatil Madonna po protinapadu. 5:1 Ferrarija se bomo spomnili le zaradi nove napake obrambe (tokrat je bil na vrsti Kyriazis). Kot zanimivost: tekmi je na tribuni sledilo nekaj začasno brezposelnih trenerjev (med drugimi tudi Pietro Vierchowod in Nedo So-netti). Zelo verjetno je, da bo v kratkem eden izmed njih novo delovno mesto tudi dobil...
Top: po porazu s 5:1 res ni primerno, da kogarkoli nagradimo
Flop: Allegretti je res naivno podaril enajstmetrovko nasprotnikom in takrat se je začelo drsenje v brezno Tržačanov.
PRVENSTVO »PRIMAVERA« -Izid: Triestina - Cesena 1:3.
Iztok Furlanič
B liga	IZIDI 12. KROGA Albinoleffe				
- Triestina 5:1,	Ascoli - Treviso				2:1, Bari -
Brescia 0:0, Cesena -		Lecce preložena, Chievo			
- Messina 4:1,	Frosinone -			Piacenza 2:2,	
Grosseto - Avellino 2:1, Mantova					Rimini 0:1,
Modena - Bologna 1:2, Ravenna -					Spezia 2:2,
Vicenza - Pisa 1:3					
Albinoleffe	13	9	2	2	27:13 29
Pisa	13	9	1	3	24:19 28
Brescia	13	7	3	2	22:11 27
Chievo	13	8	3	2	24:13 27
Bologna	12	7	4	1	14:6 25
Lecce	12	6	4	2	17:11 22
Frosinone	13	6	3	4	19:16 21
Modena	13	5	4	4	20:17 19
Rimini	13	5	4	4	16:15 19
Mantova	13	5	3	5	16:11 18
Ascoli	12	5	3	4	19:13 18
Grosseto	13	4	5	4	11:12 17
Messina	13	4	4	5	10:17 16
Bari	13	3	5	5	14:17 14
Piacenza	13	4	1	8	10:19 13
Vicenza	13	2	6	5	15:19 12
Ravenna	13	3	3	7	18:25 12
Spezia (-1)	13	3	4	6	17:17 12
Triestina	13	2	5	6	14:26 11
Treviso	13	3	0	10	11:22 9
Avellino	13	2	2	9	9:20 8
Cesena	12	0	7	5	10:19 7
PRIHODNJI KROG (10.11			ob 16.00) Ascoli -		
Frosinone, Avellino - Vicenza, Bolog					na - Chievo,
Brescia - Albinoleffe, Lecce			- Modena, Messina		
- Pisa, Piacenza	- Ravenna, Rimini - Cesena,				
Spezia - Bari, Treviso - Mantova,					Triestina -
Grosseto					
Romun Mutu na Olimpicu tarča rasističnih vzklikanj navijaških skrajnežev - Milanovi jalovi napadi
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. novembra 2007
ŠPORT
28
KOŠARKA - Marko Milič se poslavlja od slovenske reprezentance
»Čas je za mlajšo generacijo in novo jedro«
30-letnik je nastopil na šestih evropskih prvenstvih in na SP na Japonskem
LJUBLJANA - Glavni nosilec igre pri košarkarskem klubu Union Olimpija, Marko Milič, je sporočil, da ne bo več nastopal za slovensko izbrano vrsto. Tridesetletni in 198 centimetrov visoki krilni košarkar je ob Olimpiji v Sloveniji igral še za Triglav, pot ga je vodila tudi v Italijo, Španijo in Turčijo, bil pa je tudi prvi Slovenec, ki je zaigral v severnoameriški ligi NBA. »Po dolgem in tehtnem premisleku sem v zadnjih dneh sprejel eno izmed težjih odločitev v moji karieri, ki pa je nepreklicna. Po več kot 15 letih sem se odločil prenehati z igranjem za slovensko reprezentanco. Na povabila selektorjev vseh mladinskih selekcij in članske vrste sem se venomer z veseljem odzival. Občutki ob igranju za Slovenijo so nepozabni in reprezentanca ob Unionu Olimpiji pomeni bistvo moje športne poti. Nastopil sem v številnih kvalifikacijah v okviru tekmovanj članske reprezentance, na šestih evropskih prvenstvih in na svetovnem prvenstvu na Japonskem, kjer je bil narejen za slovensko košarko ogromen korak, kljub splošnemu prepričanju, da bi lahko domov prinesli tudi še
SLOVENIJA
Maribor: kaos, odstopil tudi Zahovič
MARIBOR - Po novem, že sedmem prvenstvenem porazu mariborskega nogometnega prvoligaša so stvari v Ljudskem vrtu postale zelo vroče. Deseterica navijačev iz vrst Viol je po včerajšnji tekmi vdrla v klubske prostore Maribora in zahtevala odstop trenerja Milka Djurovskega, ki je bil na udaru kritik že dlje časa. Mariborski strateg je to tudi storil, ob njem pa je odstopil tudi športni direktor kluba Zlatko Zahovič. O njuni usodi bo sicer odločil upravni odbor kluba, več podrobnosti pa naj bi bilo znanih že danes.Mariborski navijači prav Djurovskega krivijo za slabo igro Maribora, ki je po 17 krogih Prve Lige Telekom Slovenije šele na šestem mestu s skoraj 20 točkami zaostanka za vodilnimi Domžalami. Kaplja čez rob pri potrpljenju navijačev je bil včerajšnji poraz proti ljubljanskemu In-terblocku (0:1).
Ostala izida: Koper - Hit Gorica 1:0, Domžale - Mik CM Celje 2:1 (1:1), danes: Primorje - Nafta in Livar - Drava. Vrstni red: Domžale 41, Koper 30, Hit Gorica 28, Mik CM Celje 24, Interblock 24, Maribor in Nafta 20, Primorje in Drava 18, Livar 7.
HOKEJ NA LEDU - Izidi 16. kroga avstrijske lige: Alba - VSV Beljak 3:2 (1:0, 2:2, 0:0), Olimpija - Innsbruck 5:6 (4:1, 0:3, 1:2), Linz - KAC Celovec 4:1 (0:0, 2:0, 2:1), Jesenice -Graz 3:0 (1:0, 1:0, 1:0), Vienna Capitals - Salzburg 3:1 (0:0, 2:1, 1:0). Vrstni red: Vienna Capitals 26, Acroni Jesenice 25, Black Wings Linz 23, Innsbruck in Graz 99ers 19, ZM Olimpija 18, Celovec in Red Bull Salzburg 17, VSV Beljak 16, Alba Volan 4.
KOŠARKA - Izidi 8. kroga lige NLB: Geoplin Slovan - Helios Domžale 77:76, Široki Prima pivo -Budučnost 79:94, Split - Cibona 78:84, Partizan Igokea - Crvena zvezda 82:67, Zagreb - Hemofarm 74:79, FMP - Zadar 86:88.
ODBOJKA - Izidi 1. ženske lige: Luka Koper - Benedikt 1:3 (-25, -20, 23, -22). 1. moška liga: Salonit Anhovo - Galex-Mir 2:3 (-12, 13, -22, 16, -12) Calcit Kamnik - Marchiol Prvačina 3:2 (18, 25, -16, -24, 18). Srednjeevropska liga: Mladost Zagreb - Stavbar IGM 0:3 (-22, -21, -18:25), Varaždin - Posojilnica Dob 0:3 (-18, -19. -16), Kometa Kaposvar - ACH Volley Bled 1:3 (23, -18, -21, -15).
Marko Milič
boljši rezultat,« je v sporočilu za javnost zapisal Milič.
Priljubljeni »Milko« meni, daje zdaj čas za mlajše košarkarje. »Sam mislim, da sem svoje naredil in daje čas za mlajšo generacijo in novo jedro, sestavljeno iz fantov, ki so pokazali odlično košarko na minulem evropskem prvenstvu v Španiji, ki se ga zaradi poškodbe nisem mogel udeležiti. Talenti postanejo igralci samo na parketu in prav je, da čim prej dobijo priložnost tudi na najvišjem nivoju, je še dejal Milič, ki se bo poslej med poletnim odmorom bolj posvečal sebi, ženi in hčerkama.
Tržačanka Macri' prva na parterju
MILAN - Na gimnastičnem spektaklu zvezd, mednarodnem grand prixu v Milanu, je Tržačanka Federica Macri,' članica šentjakobskega kluba Aritistica '81, z oceno 14,50 zmagala v vaju na parterju ex aequo s Kitajko Ly Shan Shan. Macrijevi je novinarska žirija podelila tudi priznanje za najboljšo žensko tekmovalko. Nastopila je tudi njena klubska kolegica Francesca Benolli, bila pa je četrta na dvovišinski bradlji (13,55) in peta na parterju (13,35). Tekmovanje, na katerem so nastopili mnogi uveljavljeni gimnastičarji in gimnastičarke, si je ogledalo devet tisoč gledalcev. V moški konkurenci je olimpijski prvak Igor Cassina na bradlji z oceno 15,65 za tri desetinke točke premagal Slovenca Aljaža Pegana na drugem mestu.
ODBOJKA
»Azzurre« čez drugo oviro Piccinini v postavi
TOKIO - Italijanska reprezentanca je bila uspešna tudi v drugem kolu svetovnega pokala. Včeraj je premagala Dominikansko republiko z gladkim 3:0 (25:17, 25:16, 25:17). Varovanke trenerja Barbo-linija so z agresivnimi začetnimi udarci, visokim blokom in učinkovitimi napadi brez težav ugnale nasprotnice, ki so uspele nanizati največ 17 točk.
V začetni postavi je igrala tudi Fran-cesca Piccinini, ki je na krilu zamenjala Manuelo Secolo. Najboljša igralka srečanja pa je bila italijanska režiserka Lo Bianco, kije dosegla kar sedem točk: dve na servisu, eno v bloku, kar štiri pa po nepričakovanih napadih iz druge linije. Najboljše realizatorke so bile Piccinini, Gioli in Aguero, ki so dosegle vsaka po 11 točk.
Včerajšnji uspeh je bil obenem 12 zaporedni uspeh varovank trenerja Barbo-linija, ki so nepremagane od kvalifikacijskega turnirja za Grand Prix 2008 v Ankari septembra letos. Tudi na evropskem prvenstvu so na prvem mestu pristale brez poraza. Danes bodo »azzurre« igrale proti Južni Koreji.
Ostali izidi: Srbija - Tajska 3:1, Japonska - Južna Koreja 3:1, Poljska - Peru 3:0, ZDA - Kuba 3:2, Brazilija - Kenja 3:0. Vrsti red: Brazilija, Italija, Srbija, ZDA in Japonska 4, Kuba, Poljska 2, Tajska, Dominikanska r., Peru, Kenja, J. Koreja 0.
HOKEJ NA ROLERJIH - Milano 24 je bil v 1. krogu boljši nasprotnik
Slab začetek openskega Poleta
Gostje so na Pikelcu po prvem delu že vodili s 3:1 - Edini zadetek je za Kwinse dosegel Jure Ferjanič - Edera zmagala v Laciju
UJETI V OBJEKTIV
Tako igralci severnoameriškega poklicnega hokejskega moštva San Jose Sharks skušajo pognati strah v kosti nasprotnikom pred tekmami lige NHL. Vendar je učinkovitost te scenografije sporna. Posnetek je namreč s tekme proti moštvu Los Angeles Kings, ki so jo domači »morski psi« izgubili s 5:2.
ansa
Polet ZKB Kwins - Milano 24 1:4
(1:3)
STRELCI: Tessari (M), Banchero (M), Zagni (M), Jure Ferjanič (P), Zorzet (M).
POLET ZKB: Petronijevič, Mar-chioro, Poloni, Jure Ferjanič, Battisti, Stefano Cavalieri, Gianluca Cavalieri, Lončar, Davide Fabbietti, Andrea Fab-bietti, Fajdiga, Sila, D. De Iaco, Stella. TRENER: Aci Ferjanič.
V 1. krogu hokejske »in line« A1-li-ge je openski Polet moral priznati premoč gostov iz Milana. »Bili smo premalo učinkoviti. Prav gotovo smo plačali davek s četrtkove pokalne tekme proti Asiagu. Bili smo utrujeni,« meni športni vodja Mat-teo De Iaco. Gostje so v prvem polčasu vodili že s 3:0. Tretji zadetek je Milano dosegel z igralcem več na igrišču. Pred odmorom so Kwinsi zmanjšali zaostanek. V drugem polčasu pa jim ni uspel preobrat.
OSTALI IZIDI: Civitavecchia - Edera Trst 1:9, Empoli - Torino 11:4, Forli -Milano 17 Rams 10:3, Sghedoni Fondia-ria Sai Invicta Asiago 0:7.
KOŠARKA - NBA liga
Bargnani odločilen Carterjevih 15 tisoč točk v karieri
NEW JERSEY - V ameriški profesionalni košarkarski NBA ligi je bil »čarovnik« Andrea Bargnani najboljši strelec moštva Toron to Rap -tors, ki je v 2. krogu zanesljivo (za +37 točk) slavil proti ekipi New Jersey Nets. Kanadsko moštvo je vodilo tudi za 42 točk. Rimljan j e zbral 21 točk (osebni rekord v NBA ligi je 23 točk), 3:5 za dve, 4:6 za tri točke. Slovenec Rašo Nesterovič je za Toronto prispeval 4 točke. Carter je proti svojemu nekdanjemu klubu vseeno dosegel 15.000. točko kariere. Boštjan Nachbar je zbral le 7 točk (1:7 pri metu za tri točke).
Golden State »Warriors« je še drugič zapored izgubil. »Bojevniki«, pri katerih igra Marco Belinelli, so morali priznati premoč ekipe Los Angeles Clippers. Belinelli je igral 14. minut in dosegel 5 točk in tri podaje.
A1-LIGA - Izid: Fortitudo BO - Virtus BO 80:63.
ROKOMET - Nova gladka zmaga tržaških rokometašev
Paese ni bil dorasel
V tržaških vrstah je opravil krstni nastop David Sedmak
Pall.Trieste - Paese 32:19 (14:7)
PALL.TRIESTE: Mestriner (15 obramb), Scavone (2), Benvenuti (1); Va-resano 1, Visintin 5, Fanelli 2, Tokic 7 (1), Carpanese 5 (1), Lo Duca 3 (1), Nadoh 6 (1), Sardoč 1, Sedmak 2. Trener: Ra-dojkovič.
PAESE: Mondin (3 obrambe), Sor-renti; Fontebasso, Percuco, Radovčic 4, Santangelo 6 (3), A.Vendramin 1, Pie-trobon 1, Girolimetto 3, P.Vendramin 2, Salvagno 2. Trener: Darsie'.
KAZ.MINUTE: Pall.Trieste 4, Paese 8; IZKLJUČITEV: Percuco v 36.; 7-METROVKE: Pall.Trieste 5 (4), Paese 3 (3).
Po pričakovanjih Tržačani tudi sinoči niso prekinili serije uspehov in so z dvanajstimi točkami po štirih tekmah utrdili prvo mesto na lestvici, a z nastopom niso povsem zadovoljili. Paese se je sicer žilavo upiral, toda, če primerjamo ekipi tako po tehničnih kot po fizičnih sposobnostih, je razlika med ekipama še očitnejša.
Uvodne minute srečanja so bile do-
kaj izenačene in po osmih minutah sta obe ekipi po štirikrat zadeli, Tržačani pa so imeli zlasti težave v obrambi, kjer se je krožni napadalec Radovčic večkrat izkazal. Nato pa je prišla na dan že omenjena boljša tehnika Radojkovičevih fantov in zlasti razpoloženost vratarja Me-strinerja, ki je samo v prvih tridesetih minutah zbral skorajda senzacionalnih petnajst obramb in deset minut zapored popolnoma zaprl vrata gostom iz Paeseja. Domači rokometaši so prav od osme do osemnajste minute ustvarili odločilen break z delnim izidom 5:0. Do konca polčasa se je prednost domače ekipe še povečala, čeprav so Lo Duca in ostali naredili res preveč napak in bili netočni zlasti v protinapadu.
V drugem polčasu je Radojkovič začel s standardno postavo (le Scavone je zamenjal Mestrinerja), a po delnem izidu 6:1 in posledičnem vodstvu 20:8 je dal možnost da se izkažejo, tudi mladim igralcem. Med temi je bil tudi David Sed-mak (medtem ko je Ivan Kerpan počival zaradi poškodbe gležnja), letnik 1990, ki
je že pri osmih letih vzljubil rokomet, včeraj pa je opravil svoj krstni nastop v prvi ekipi in že po nekaj sekundah, po vstopu na igrišče, prvič zadel. Po drugem golu pa je moral tudi na klop zaradi dveh minut kazni. Vsekakor je bil po tekmi nadvse zadovoljen, tržaški rokometaši pa so torej vse bolj slovensko obarvani. (I.F.)
LIGA PRVAKINJ - Rokometašice Krima Mercatorja so v 2. krogu lige prvakinj (skupina B) izgubile proti nemškemu Nurnbergu s 30:31 (16:14). V Tivoliju je gostovala ekipa, ki je v 1. krogu nepričakovano odvzela točko favorizirani Zvezdi. Zaradi tega in številnih poškodb v Krimovem taboru (zaradi njih manjka kar peterica) je bil razplet precej nepredvidljiv. Niti prvi polčas ni ponudil odgovora na vprašanje o zmagovalkah dvoboja. Odločitev je padla šele v zadnji minuti, a na žalost Krimovih navijačev v korist Nemk. Dejstvo pa je, da so si z velikim številom napak v napadu žebelj v krsto zabile kar same krimovke, ki bodo morale precej zmanjšati nihanja v igri, če željo še tretjič pokoriti Evropo.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007
29
ELITNA LIGA - Na derbiju ekip slovenskih društev Juventina prekinila negativno serijo
Športno navijanje in nezanimiv neodločen izid
Vesna ne uspe zmagati - Oba zadetka sta padla v drugem polčasu
ZADETKA
Mervich z 11
□ Obvestila
Danes,
Juventina - Vesna 1:1 (0:0)
STRELCA: Mervich v 69. min. iz 11-m in Devetak v 74. min.
JUVENTINA: Furios, Morsut (Manuel Peteani v 74. min.), Ballaminut, Giar-russo, Buttignon, Sannino, Contin (Gag-gioli v 62. min.), Pantuso, Devetak, Kovic, Gordini (Mainardis v 65. min.). TRENER: Dante Portelli.
VESNA: Samsa, Bertocchi, To-mizza, Fichera (Carli v 75. min.), De-grassi, Fantina, Ritossa (Montebugnoli v 84. min.), Martin Cheber, Mervich (Cer-melj v 88. min.), Leone, Venturini. TRENER: Ruggiero Calo.
Rumeni kartoni: Giarrusso, Sanni-no, Pantuso, Devetak, Kovic, Fichera, Cheber; gledalcev: skoraj 400; koti: 2:4; off-side: 5:2; prekrški: 17:14; streli v vrata: 3:7; streli izven vrat: 2:5.
Neodločen izid in športna ter korektna tekma. Točke se na derbiju slovenskih društev 7. kroga elitne lige bolj veselijo gostitelji, ki so tako prekinili negativno serijo dveh zaporednih porazov s 4:0. Kriška Vesna (po tekmi niso bili najbolj zadovoljni) pa je še petič zapored igrala neodločeno. Premalo za moštvo, ki cilja na mesta tik pod vrhom. Prijetno jesensko sončno vreme je v Štandrež privabilo številne ljubitelje nogometa. Začetek tekme ni bil najbolj privlačen. Prve pol ure se je občinstvo na tribuni dolgočasilo. Prvo resno priložnost je imela Vesna (igrala je s tradicionalnimi plavimi dresi, Juventina s črnimi in rdečim trakom) v 14. minuti, ko je Bertocchijev strel z glavo odbil pred golom branilec. Pet minut kasneje je Cristian De-vetak streljal nizko, trener vratarjev Max Samsa (igral je za mladinske ekipe Milana in tudi treniral s člansko ekipo, z Gullitom in Van Bastnom), ki je moral tokrat pod silo razmer stopiti na igrišče (Maganja je bolan, Donno pa poškodovan), je žogo odbil v kot. V drugem delu - prve pol ure - je Vesna v glavnem napadala. Sodnik, ki je v prvem delu sodil dobro, je naredil nekaj napak. Izključil je športnega vodjo Juventine Vintija, pomilostil pa je Martina Chebra, ki je reagiral na prekršek branilca Juventine.
TRENERJA - Dante Portelli (Juventina): »Neodločen izid je pravičen. Sem zadovoljen s svojimi varovanci, saj so pokazali lep napredek. Po golu Vesne smo reagirali kot je treba. Bal sem se, da nam ne bo uspelo izenačiti. Vesna je namreč odlična ekipa. Pohvalil bi nastopa Morsuta in De-vetaka, pri Vesni pa sta dobro igrala Degrassi in Mervich.« Ruggiero Calo (Vesna): »Zaslužili bi zmago, tako da smo tokrat izgubili dve dragoceni točki. Igrali smo dobro in lahko bi dali še vsaj en gol. Ker je štan-dreško igrišče ožje, smo tokrat igrali nekoliko drugače kot ponavadi. Ritossa je igral bolj široko in bil je večkrat zelo nevaren. Imeli smo številne priložnosti za zadetek, pred vrati in pri zaključkih pa smo skrajno nenatančni.«
PREDSEDNIKA - Marko Kerpan (Juventina): »Enajstmetrovke ni bilo. Letos nimamo sreče s sodniki. Vsekakor je neodločen izid pravilno plačilo.« Robert Vidoni (Vesna): »Tekma ni bila najlepša. Mi smo igrali bolje od Juventine, imeli smo več priložnosti za gol. Neodločen izid torej ni pozitiven. Tekma je bila zelo korektna kot tudi navijanje na tribuni.«
NA TRIBUNI - Jure Kufersin (predsednik ZSŠDI): »Neodločen izid je najbrž zadovoljil obe ekipi. Vesna je sicer igrala nekoliko bolje, napadalci pa niso izkoristili številnih priložnosti za gol. Pri Vesni je dobro igral Venturini, pri Juventini pa vratar Furios. Marko Devetak (Cristianov brat in nekdanji nogometaš Juventine): »Juven-tina igra slabo na sredini igrišča in na krilih. Tudi obramba ne igra še kot je treba. So pač zelo mlada ekipa. Vesna pa ima zelo dobro ekipo. Degrassi je odličen nogometaš. Pri Juventini pa je dobro igral Cristian.« Boris Budal (gledalec iz Štandreža): »Vesna je igrala veliko boljše. Juventina nima prave igre, nogometaši štandreškega društva igrajo preveč individualno. Na tekmi je bilo preveč izmišljenih prekrškov.« Drago Kondič (lanski trener vratarjev Vesne, letos pri ajdovskem Primorju): »Glede na število priložnosti, bi zmago zaslužila Vesna. Juventina je bila spretna, saj je izkoristila edino resno priložnost.««
Vratar Vesne Samsa pri posredovanju nad napadalcem Juventine Gordinijem. Levo Ritossa (zanj mogoče zadnja tekma v dresu Vesne, ker gre študirat v Rim), zadaj Contin. Spodaj: med gledalci na na tribuni je bilo veliko število slovenskih ljubiteljev nogometa iz obeh pokrajin
bumbaca
Naše ocene: navijači 10
OCENA 10 - Navijači štandreške Juventine in kriške Vesne so bili tokrat zelo mirni in so navijali zelo športno. V prvem polčasu (prve pol ure) mogoče še celo preveč. Nogometna tekma le ni gledališka predstava. V drugem polčasu -po golu Vesne - se je oglasil zborček kriških »fantov z zidka« (Ale Vesne, ale Vesna,...). Pet minut kasneje pa so se veselili domači navijači. Čisto desetico sta si zaslužili tudi domači »špikerci«, ki sta prej v slovenščini in zatem v italijanščini predstavili tekmo in obe moštvi.
OCENA 8 - Kapetan Vesne Fer-ruccio Degrassi je v obrambi dobro pokrival Cristiana Devetaka (»odličen igralec«, je po tekmi dejal Uccio), četudi je slednji v drugem polčasu zadel v polno. Degrassi si je tudi izboril enajstmetrovko. Tudi Cristian zasluži visoko oceno, tako kot Dario Kovic, ki je bil nadvse požrtvovalen. Pri Vesni sta se izkazala še Daniel Tomizza na boku in Martin Cheber na sredini igrišča (izgubil je zelo malo žog), ki pa je resno tvegal izključitev (reakcija po prekršku).
OCENA 7 - Pri Vesni sta solidno igrala še Riccardo Bertocchi, ki počasi prihaja v pravo formo in Nicola Ventu-rini, ki je v napadu povzročal precej preglavic obrambi Juventine. Pri gostiteljih se je dobro odrezal vratar Giulio Furios.
Jan Grgič
metrov in 3. gol Devetaka
69. MINUTA - V 68. minuti je branilec Vesne »Uccio« Degrassi padel v kazenskem prostoru. Sodnik (bil je zelo blizu) je dosodil prekršek domačega branilca in brez pomislekov pokazal na kazenski strel iz enajstih metrov. Mervich je streljal močno ter natančno v desni vratarjev kot. Gol in 0:1.
74. MINUTA - Kot z desne strani za Juventino. Vesnin vratar je strel z glavo Buttignona kratko odbil, v malem kazenskem prostoru pa je bil najspretnejši Cristian Devetak (3 prvenstveni gol), ki je tako zatresel »plavo« mrežo.
nedelja, 4. november 2007 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras - Pro Cervignano
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Ogleju: Aquileia -Primorec; 14.30 v Briščikih, igrišče Ervatti: Primorje - Gradese
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Moši: Mossa - Breg, 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Esperia
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdob -Mladost - Terzo
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad - Cormor NAJMLAJŠI - 10.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Pomlad
NAJMLAJŠI 1994 - 10.30 v Trebčah: Pomlad - San Luigi B
ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 Ervatti na Proseku:
Pomlad A - S. Giovanni A
KOŠARKA
DRŽAVNI MLADINCI U17 - 16.00 v Briščikih: Jadran - Latte Carso
DEŽELNI MLADINCI U17 - 17.30 v Briščikih: Jadran - Falconstar Basket NAMIZNI TENIS
MOŠKA C2-LIGA - 10.30 v Zgoniku: Kras -Rangers Udine
MOŠKA D1-LIGA - 10.00 v Trstu: Trieste Sistiana B - Kras
Jutri,
i , ponedeljek, 5. novembra NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Križu: Vesna - Pro Gorizia
1. AMATERSKA LIGA - Sovodnje
Visoka zmaga, trije goli Portellija
Proti Azzurri je bila premoč v drugem polčasu očitna
Sovodnje - Azzurra 4:1 (0:0)
STRELCA: Portelli v 47., v 60. iz 11-m in 82. min., Matej Ferletič v 68. min
SOVODNJE: Pavio, Pacor, Tomšič, Kogoj (Matija Figelj), Feri, Simone, Trampus, Matej Ferletič, Por-telli, Dimitrij Felrletič (Robert Figelj), Reščič (Skarabot), trener Sari.
»Po dveh neodločenih izidih, ko smo prejeli zadetek prav v zadnji minuti, je bila za nas ta tekma proti Az-zurri zelo pomembna, saj je ta ekipa naš neposreden tekmec v boju za obstanek. Vse se je izteklo odlično in seveda zelo veseli smo te zmage,« je dejal predsednik Zdravko Kuštrin po včerajšnjem v naprej odigranem srečanju, v katerem so Sovodenjci zmagali kar s 4:1.
Igra v prvem polčasu je bila na nizki tehnični ravni in raztrgana. Obe ekipi sta preveč čutili pomembnost tega srečanja. Gostitelji so imeli le eno priložnost za gol z Matejem Ferle-
tičem, kmalu zatem pa so gostje zapravili svojo priložnost v protinapadu.
V drugem polčasu so Sovoden-jci stopili na igrišče resno namenjeni, da osvojijo prepotrebno zmago. Že v 2. minuti je po podaji Reščiča Portel-li z glavo dosegel svoj prvi zadetek. V 4. minuti je Feri zadelil prečko, v 8. minuti je bil spet nevaren Portelli, ki si je v 15. minuti prislužil enajstmetrovko, ki jo je tudi sam uspešno izvedel. Tri minute pozneje so gostje nepričakovano zmanjšali izid na 1:2, toda Sovodenjci so se ponovno vrgli v napad in v 23. minuti dosegli tretji zadetek z Matejem Ferletičem. Premoč gostiteljev je bila več kot očitna in osem minut pred koncem tekme je Portelli porskrbel še za četrti gol in več kot zaslužena zmaga je ostala doma.
OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI -Promocijska liga: Centro Sedia - Virtus Corno 3:1; 1. AL: Ruda - San Can-zian 0:2 (Biondo 2); 2. AL: Zaule -Opicina 3:2, Begliano - Moraro 0:2.
deželni mladinci - V Trstu
Juventina brez sreče
Med začetniki poraz Pomladi - Cicibani: kar pet zmag in en sam poraz
Ponziana - Juventina 3:0 (0:0)
JUVENTINA: Staieri, Manni, La-manda, Stasi (Claudi), Černic, Peric, Ci-polla, Galiussi, Cadez, Fici, Mohoric (Si-monetti). TRENER: Currato.
Trije zadetki so res prehuda kazen za varovance trenerja Currata. Černic in soigralci so nmareč dvakrat zadeli prečko in trikrat so za las zgrešili zadetek. Ponziana pa je bolj malo pokazala, saj je proti vratom Juventine streljala le trikrat.
ZAČETNIKI 7:7
Fani Olimpia - Pomlad B 5:2 (1:0, 2:1, 2:1)
POMLAD B: Carli, Sancin, Racman, Ferluga (1 zadetek), Stojkovic, Ca-selli, Kovacic, Laschizza, Esposito, Guštin (1 zadetek), Puntini. TRENER: Kos.
Varovanci trenerja Kosa so skušali predvajati lepo skupinsko igro, med tem ko nasprotniki so poskušali le z dolgimi podajami. Mogoče je mlade nogometaše Pomladi nekoliko zmedlo ozko in dolgo peščeno igrišče.
CICIBANI
Muggia D - Kras 0:4 (0:0, 0:2, 0:2)
KRAS: Gregori, Perelli, M. in B. Samsa, Vidali (2 zadetka), Kosovel (1), Kocman (1), Cavrin, Supani, M. Leghis-sa, Udovič. TRENER: Pahor.
Mladi nogometaši Krasa so igrali dobro, stalno so napadli in zmaga je povsem upravičena.
Vesna - Roianese B 4:0 (3:0, 1:0, 0:0)VESNA Paoli, Covarelli (2 zadetka), Gher-sinich, Košuta, Rossi (1), Majcen, Sartore (1), Nabergoj, Buri, Rovelli. TRENER: Bencich.
Na četrtkovem srečanju je Vesna kljub močni burji, ki je kar precej mladim nogometašem kar precej nagajala, prišla do visoke zmage.
Pomlad - Roianese A 2:1 (0:0, 1:0, 1:1 )POMLAD: Castellani, Košuta (2 zadetka), Najt, Bicocchi, Zuppa, Gruden, Ukmar, SantAngelo, Degenarro, Del-l'Anno. TRENER:
Združena ekipa je že v četrtek na domačem igrišču prišla do povsem zaslužene zmage. Pohvalo zaslužijo prav vsi mali nogometaši.
Monfalcone A - Mladost A 7:1 (3:0, 2:0, 2:1)MLADOST A: Bruzzec-chesse, Cosani, Danielis, Devivo, Ger-gola, Kosič, Peric, G. Terpin (1 zadetek), Visintin, Faidiga, N. Terpin. TRENER: Ferfoglia.
Mladost je tokrat razočarala na celi črti. Varovancev trenerja Evgena Fer-foglia sploh ni bilo z glavo na igrišču.
Itala San Marco - Mladost B 3:10 (0:4, 0:5, 3:1) MLADOST: Zanier, Ger-golet (4 zadetke), Juren (3), Petejan (1), Čevdek (2), Faidiga, Trevisan. TRENER: Dario Gergolet.
Mladost B nadaljuje s pozitivno serijo. Tokrat so brez težav premagali gra-diško Italo.
Breg - Esperia 12:1 (5:0, 5:0, 2:1) BREG: Ducci, Gregori, Deluisa, Se-gulin, Benčina, Glavina, Tul, Giacca, Smotlak, Genzo, Lončar, Pagetta, Gruden, Kofol. TRENER: Stojkovič.
Kot zgovorno kaže končni izid, ponedeljkovo srečanje je bilo povsem enosmerno. Med strelci je bil tudi Deluisa, ki je dosegel svoj prvi gol v karieri.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	Nedelja, 4. novembra 2007
ODBOJKA
30
MOŠKA C-LIGA - Drugi letošnji slovenski derbi
V Sovodnjah gladka zmaga Sloge Tabor Televita
Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje zagrešila preveč napak
Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Sloga Tabor Televita 0:3 (26:28, 17:25, 19:25)
SOČA ZB DOBERDOB SOVODNJE: J. Černic 0, I. Černic 2, S. Černic 13, M. Černic 4, Testen 10, Čevdek 7, Braini 6, Košir (L), Valen-tinčič 2, Juren. TRENER: Batistič.
SLOGA TABOR TELEVITA: V. Veljak 4, Riolino 13, V. Kante 11, M. Kante 3, Slavec 2, Paganini 6, Privi-leggi (L), Sorgo 0, Bertali. TRENER: Božič.
V drugem tretjeligaškem slovenskem derbiju, ki sta ga v sovodenjski telovadnici odigrali ekipi Soče in Sloge, so slavili tržaški odbojkarji trenerja Edija Božiča. Končni izid zgovorno priča o premoči gostov in obenem tudi o porazni predstavi domačinov v zadnjih dveh nizih. Srečanje nikakor ni bilo na zaželenem nivoju in to predvsem po krivdi domačih odboj-karjev, ki so tokrat v vsem zatajili. Izjema je bil le prvi podaljšani niz, v katerem sta si bili ekipi vseskozi enako-
ŽENSKA C-LIGA
Lep podvig Sloge List proti Libertasu
Sloga List - Libertas 3:0 (26:24, 25:17, 25:20)
SLOGA LIST: Ciocchi 4, Cvelbar 10, Fazarinc 10, Gantar 6, Maurovich 8, Pertot 9, Chirani (L), Alice Spangaro 3, Michela Spangaro, Starec 0. TRENER: Maver
Sloga List je včeraj poskrbela za presenečenje kola. Libertas ne skriva svojih ambicij po takojšnjem povratku v B ligo, vendar je tokrat na svoji koži občutilo, da ni nič že vnaprej dano in da si je treba zmago priboriti na igrišču, kar so na lep način dokazale Slogašice. Našim igralkam ni nihče pripisoval možnosti za uspeh, vendar so vse napovedi postavile na glavo. Zaigrale so brez najmanjšega strahu, umirjeno, predvsem pa taktično zelo zrelo. Dobro so pokrivale igrišče, tako da nasprotnikove napadalke s Špelo Petrač na čelu zlepa niso ukanile Slogine obrambe, pa tudi na mreži so bile igralke Sloge List zelo učinkovite. V prvem setu sta si bili ekipi povsem enakovredni, izmenjavali sta se v vodstvu, ki pa ni bilo nikoli večje od treh točk. Do prve odločilne žoge je prišla Sloga List pri 24:23, Libertas je sicer izenačil, nato pa je Sloga List dosegla dve zaporedni točki. Začetek drugega seta ni obetal nič dobrega, saj je Libertas takoj povedel s 6:1, vendar se Slogašice niso predale. Začele so nižati razliko, dohitele nasprotnice že pri sedmi točki in potem začele nizati točko za točko in stalno večati razdaljo. Najbolj negotov je bil izid v zadnjem setu, v katerem je bil Libertas stalno za nekaj točk pred Slogašicami. Pri izidu 15:18 se je trener Maver odločil za zelo drzno potezo in je na mesto Chiare Fazarinc na igrišče poslal Alice Spangaro, ki sicer običajno igra na centru, a se je odlično znašla tudi v vlogi napadalke, takoj dosegla tri zaporedne točke in s tem dala vsej ekipi novega zagona. Stanje se je obrnilo b korist naše ekipe (22:18) in s tem je bilo tekme dejansko konec, saj se Libertas ni znal več »pobrati«. (INKA)
Ostali izidi 4. kroga: Volleybas - Talmassons 3:1, Biesse Triveneto -Martignacco 1:3, Porcia - Teor 3:0, Lu-cinico - Villa Vicentina 3:0, Chions - Pa-lazzolo 3:0, Cormons - Virtus 3:0.
Vrstni red: Porcia 11, Palazzolo 10, Lucinico 9, Biesse Triveneto, Libertas in Martignacco 8, Cormons 7, Talmassons 6, Volleybas 5, Sloga List 4, Virtus in Teor 3, Chions 2, Villa Vi-centina 0.
vredni, četudi so si ob koncu gostje kot prvi priigrali odločilno razliko dveh točk. Dejansko se je srečanje za-ključilko v tem trenutku in od tu dalje smo bili v glavnem priča seriji napak s strani domačinov, ki so v tem elementu vztrajali kot za stavo. Zgovorna sta predvsem dva podatka: v drugem nizu so domačini pred stanjem 7:14 že opravili 10 napak, v tretjem pa pred vodstvom gostov 3:11 že 8. Skupno smo ob koncu srečanja zabeležili 39 neiziljenih napak, kar je točno 50 % točk, ki so jih osvojili gostje. Z druge strani pa so Slogaši bili veliko bolj pazljivi in so del svojih 24 napak opravili šele, ko je bilo srečanj dejansko že zapečateno.
Pri gostih, ki so tokrat nastopili brez Matevža Peterlina in Igorja Veljaka, se je tokrat izkazal v prvi vrsti Danilo Riolino, ki je bil uspešen v vseh elementih igre in je znal v trenutkih težav popeljati mlajše soigralce iz krize vse do uspešne zmage. Celotna ekipa pa je pokazala dober blok, ki je pogostokrat spravil v dožave domačo napadalno vrsto. Pri domačinih pa je morda le Braini igral na ravni običjne-ga standarda.
Glede na potek igre se velja zaustaviti le pri prvem nizu, ki je bil izenačen do 7. točke, ko so varovanci trenerja Batističa opravili krajši break in tudi po zaslugi štirih točk Simona Čer-nica povedli na 12-7. Gostje so počasi reagirali in z Riolinom in Vasilijem Kantejem domačine ujeli pri 18. točki. Od tu naprej sta se ekipi zamenjavali v vodstvu in ob koncu so gostujoči izkoristili drugo set žogo za osvojitev niza in zapečatenja nadaljnjega srečanja. V tretjem nizu, po že navedenem vodstvu gostov, potem ko si je sredi niza poškodoval gleženj podajalec Jan Černic, smo bili sicer še priča reakciji igralcev v rumeno-modrih dresih, ki so zaostanek znižali na 15:17, kar pa je bil tudi njihov nojev slavospev.
Ob koncu srečanja je bil trener gostov Božič zadovoljen s predstavo svojih fantov, predvsem s starejšimi igralci, ki so uspešno nadomestili od-
ženska d-liga - 4. krog
MOŠKA C-LIGA
Polom Vala Imse v Prati
Prata - Val Imsa 3:0 (25:18, 25:17, 25:16)
VAL IMSA: Pantič 8, La-vrenčič 8, Mucci 6, Berzacola 1, Ombrato 7, Nanut 3, Plesničar (L), Povšič 1, Brisco 0, Sanzin 0, Corva. TRENER: Jerončič.
Kljub temu, da so spremenili in pomladili postavo, si pri Valu verjetno niso pričakovali, da bo začetek sezone tako težaven. Po porazu v derbiju s Sočo so na prvem gostovanju v Prati izgubili še bolj gladko.
»V prvih dveh setih smo do desete, dvanajste točke še igrali, potem pa smo popustili na celi črti, dobili pet, šest zaporednih točk in seta sta bila izgubljena. V tretjem setu pa so fantje vrgli puško v koruzo že na samem začetku,« je povedal pomožni trener Makuc. Tokrat je dobro igral samo izkušeni center Mucci, mladi tolkači pa so odpovedali. Slabo je na mreži igral Ombrato (le 33% uspešnih napadov), Pantič pa je bil negotov v sprejemu servisa. Mlada ekipa se je kmalu demoralizirala in se ni več znala pobrati. Precej nestrpno zdaj v valovem taboru pričakujejo rešitev primera Lojacono. Zapletlo se je pri njegovi registraciji v Rimu, upajo pa, da bo lahko čim prej igral, saj v ekipi manjka izkušeni tolkač, ki bi lahko bil v oporo mlajšim soigralcem.
ŠZ Dom na Športelu
V jutrišnji oddaji Športela (ob 22.30 na TV Koper-Capodistria) bo govora o športnem združenju Dom iz Gorice. Gosta v studiu bosta novi predsednik Joško Prinčič in odgovorni za košarko David Cej. Voditelj Igor Malalan bo Prinčiču postavil tudi vprašanje, ali se bo Dom v novi sezoni osredotočil na odbojko, glede na to, da Prinčič izhaja iz odbojkarskih vrst.
Televizijske kamere so tokrat obiskale številne derbije. V Štandrežu so posnele nogometni derbi med Ju-ventino in Vesno, v Sovodnjah pa odbojkarski derbi med Sočo in Slogo-Tabor . Malalanovi sodelavci pa so se podali tudi na tekmo ženske C lige med Slogo List in tržaškim Liberta-som ter v Bazovico, kjer sta se v 2. amaterski ligi pomerila Zarja Gaja in Esperia. Na koncu bo nagradna igra »Poglej me v oči.«
Uspešen le Bor/Breg Kmečka banka
Proti Manzanu boljše na mreži - Kontovel in Govolley Kmečka banka kljub porazu nista razočarala
Manzano - Bor Breg Kmečka banka: 1:3 (19:25, 22:25, 25:13, 20:25)
BOR BREG KMEČKA BANKA: Flego 13, Vodopivec 12, Della Mea 6, Spetič 6 , Colsani 7, Gruden 1; Contin (L), Grgič 0, Sancin 0, Žerjul 0, Sa-dlowski. TRENER: Kalc.
Združena ekipa Bora in Brega je končno prebila led. V napeti tekmi med ekipama, ki v letošnjem prvenstvu še nista zmagali, so zasluženo slavile naše igralke, saj so na splošno manj grešile in igrale precej boljše na mreži. Manzano je v primerjavi z lansko sezono precej spremenil svojo ekipo. Z izjemo dveh bolj izkušenih napadalk so ostale igralke še zelo mlade, Vodopivčeva in soigralke pa so to spretno izkoristile. Na splošno so igrale zelo borbeno in s servisom večkrat spravile v težave domače igralke, nekoliko slabši kot na zadnjih tekmah pa je bil sprejem. To se je še posebno poznalo v tretjem setu, ko so »plave« odpovedale na celi črti. V ostalih treh setih pa so imele Kalčove varovanke stalno nekaj točk prednosti, ki so jo brez večjih težav upravljale. Za prvo zmago zasluži pohvalo vsa ekipa, na mreži pa se je tokrat še posebno izkazala Ivana Flego. (T.G.)
Cordenons - Govolley Kmečka banka 3:1 (25:23, 19:25, 27:25, 26:24)
GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Mania 18, M. Zavadlav 6, Bressan 1,
Med najbolj zaslužnimi za prvo zmago združene ekipe Bora in Brega je gotovo center Ivana Flego, ki je bila s 13 točkami najboljša napadalka srečanja
kroma
Uršič 10, Černic 18, T. Visintin 0; Da-nielis 14, Petejan 0, G. Zavadlav. TRENER: Petejan.
»Žal je v odločilnih trenutkih prišlo do upada koncentracije in napravili smo preveč napak,« je ocenil takoj po srečanju predsednik Govolleya David Grinovero. Varovanke trenerja Petejana so sinoči predvajale nekoliko preveč nihajočo igro. V obrambi so v določenih trenutkih dobesedno zaspa-
0:3
le, tako da je na tla padlo preveč (tudi nekaj naivnih) žog. Vsekakor zaslužijo pohvalo prav vse igralke, saj do zadnjega trenutka niso popustile. V tretjem setu na primer je Govolleyu uspelo nadoknaditi zaostanek 8 točk (iz 22:14 na 22:23), toda v končnici jim je žal zmanjkalo moči. Med posameznicami bi tokrat omenili le Lucio Daniels, ki je igrala zelo solidno (grešila je zelo malo) in je bila v veliko oporo ostalim soigralka.
Kontovel - Pordenone (20:25, 21:25, 21:25)
KONTOVEL: Bukavec 9, Lisjak 3, Pertot 2, M. Starc 10, Vrše 3,A. Žužič 8; Kapun (L), Micussi 0, I. Milič, N. Starc, V. Žužič 0. TRENER: Cerne
Kontovelke niso igrale slabo, vendar je bil nasprotnik tokrat zelo soliden, tako da kaj več od častnega poraza niso mogle doseči. Pordenone je ekipa z dobrim servisom, homogenim kolektivom in dokaj raznolikim, čeprav ne preveč prodornim napadom, v polju pa so se znale bolj izkušene nasprotnice tako ali drugače vedno izvleči iz zagate.
Pri Kontovelkah je solidno deloval sprejem servisa (pohvalo zasluži libero Kapun), tako da so lahko napadale precej sproščeno, ne pa tudi dovolj učinkovito, kar je bil eden od razlogov za poraz. Žal se je treba obregniti ob sodnika, ki je naredil nekaj napak v škodo Kontovelk, piskal nekaj preveč nošenih podaj Pertotovi, na drugi strani mreže pa kakšno podobno napako spregledal.
Ostali izidi: Cervignano - Buia 3:1, Fiume Veneto - Paluzza 1:3, Il Poz-zo - Tarcento 0:3, Reana - Roveredo 1:3.
Vrstni red:Cervignano, Corde-nons in Tarcento 12, Paluzza 8, Reana, Roveredo in Il Pozzo 6, Fiume veneto 5, Pordenone in Govolley 4, Buia in Bor Breg 3, Kontovel 2, Manzano 1.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007	103
KOŠARKA - Državna C-liga
Bor Radenska z odlično obrambo do druge zmage
Devet igralcev se je vpisalo med strelce, kar šest jih je doseglo vsaj deset točk
Spilimbergo - Bor Radenska 58:82 (14:18, 28:34, 42:52)
BOR RADENSKA: Krizman 12 (6:11, 3:5, 0:2), Visciano 17 (8:11, 3:5, 1:1), Babich 11 (2:2, - , 3:9), Burni 14 (1:1, 2:4, 3:6), Kralj 11 (5:6, 3:6, 0:1); Madonia 10 (4:6, 3:8, 0:1), Štokelj 1 (1:2, 0:1, 0:1), Crevatin 2 (2:2, -, -), Ze-riali 4 (4:4, -, -), Bole. TRENER: Mura. SON: 23.
Bor Radenska se vrača iz mesta mozaikov z drugo prvenstveno zmago, ki je v tabor svetoivanskega društva prinesla še dodatno veselje in elan. Sinoči so borovci igrali dobro v vseh elementih. V napadu, kot kažejo statistike, so pokazali dobro skupinsko igro in med strelce se je vpisalo kar devet igralcev (kar šest pa jih je doseglo vsaj deset točk). Ključ sinočnjega uspeha pa je bila vsekakor odlična igra v obrambi. Visciano in soigralci so bili vedno na pravem mestu in nasprotniku so zaprli vse poti do koša.
Začeli so naravnost eksplozivno s Krizmanom in Babichem (oba sta do-
segla koš in imela dodatni prosti met) ter trojko Burnija, tako da so že v prvih minutah povedli z 9:2. V končnici prve četrtine so nekoliko popustili, kar je gostiteljem omogočilo, da so znižali zaostanek na same štiri točke. V drugi četrtini so si priigrali tudi 11 točk prednosti, toda proti koncu se je v napadu nekaj zataknilo, do koša so se prebijali s težavo in samo po zaslugi odlične obrambe so uspeli obdržati prednost osmih točk.
V tretjem delu srečanja so se gostitelji v obrambi odločili za consko postavitev 3:2, ki so jo obdržali do konca srečanja. Na začetku je cona borovce spravila nekoliko v težave, toda varovanci trenerja Mure so se hitro zbrali in začeli podajati pod koš Vi-scianu, ki je zelo dobro metal in obenem tudi dobro podajal prostim igralcem. V zadnji četrtini so plavi priigrano prednost še povečali. Pohvalo zaslužijo prav vsi košarkarji, saj so na igrišču dali vse od sebe, izkazala pa sta se predvsem Giancarlo Visciano (s 17
točkami je bil najboljši strelec srečanja) in Miko Madonia (10 točk in 6 skokov).
Trener Andrea Mura je bil drugega prvenstvenega uspeha izredno vesel: »Na začetku srečanja smo takoj prevzeli pobudo in vsilili naš ritem, kar je bilo nedvomno odločilnega pomena. Zelo dobro smo tokrat igrali v obrambi, saj tudi ko v določenih trenutkih v napadu nismo bili uspešni, smo uspeli zaustaviti nasprotnike. Odločilno je bilo tudi, da smo se tokrat zelo hitro prilagodili vsem spremembam obrambe nasprotnikov. Pokazali smo res pravo skupinsko igro in vseh deset igralcev, ki je stopilo na igrišče, je dalo svoj doprinos.«
Danes ob 18.00: Venezia - Ron-cade, Montebelluna - Virtus Padova, Udine - Vicenza, Marghera - Caorle, Calligaris - Eraclea, Cordenons - Li-mena, Codroipese - S. Daniele.
ŽENSKA A2-LIGA: Reggio Emilia - Hotel Greif Milje 75:65. B-LIGA: Pa-dova - Ginnastica Triestina 57:51.
KOŠARKA - Moška D-liga
Breg čez novo oviro
Don Bosco se je dobro upiral en polčas - Okrnjeni Kontovel Sokol padel pod koši Celege v Miljah
Breg - Don Bosco 71:57 (18:14, 41:31, 53:38)
BREG: Sila 12 (5:6, 2:5, 1:3), Widmann 11 (-, 4:12, 1:4), Laudano 6 (1:2, 1:5, 1:3), Križman 8 (2:4, 3:5, 0:1); Posar 6 (-, 0:1, 2:3), Puzzer 2 (-, 1:1, -), Jev-nikar 17 (-, 7:13, 1:1), Cerne 9 (6:8, 0:2, 1:1), Grazioso nv, Škorja nv, Oblak (0:2, 0:2, -). TRENER: David Pregarc. PON: Posar (38) in Laudano (38).
Brežani so proti solidnemu Don Boscu dosegli četrto prvenstveno zmago. Z izjemo zelo majhnega napisa in barve dresov (bela namesto rumene) pa bi lahko goste tudi zamenjali za tržaški Cus, s katerim so lani nastopali skoraj vsi igralci.
Domačini so tekmo začeli zelo slabo in po treh minutah že zasledovali nasprotnike (2:7). Kaj kmalu pa so Sila in soigralci strnili svoje vrste in s koši Widmanna in Križmana nadoknadili zamujeno. Tekma je bila za tem zelo izenačena, Brežani pa so še pred koncem četrtine prvič prevzeli vodstvo. Razlika med ekipama je ostala tesna vse do zadnjih minut prvega polčasa, ko se je trener Pregarc odločil za consko obrambo. S to so gostitelji popolnoma zmedli nasprotnike in pridobili celo vrsto žog in si s protinapadi kaj kmalu priborili deset točk naskoka. Skozi celo tekmo sta sodnika dosojala veliko mrtvih žog, tako da se je puščica na zapisnikarski mizi stalno obračala. Odlična obramba Jev-nikarja in soigralcev se je nadaljevala tudi v tretji četrtini, ko so gostom celih pet minut onemogočili pot do koša. Agresivna cona pres Don Bosca v zadnjih petnajstih minutah ni obrodila želenih sadov: na začetku zadnje četrtine so se gostje z grobo igro sicer približali na enajst pik (53:42), Breg pa je spet strnil svoje vrste in za tem brez večjih težav prenašal žogo čez polovico igrišča in tako zasluženo slavil. (Mitja Oblak)
Poggi 2000 - Kontovel Sokol 75:59 (17:16, 41:29, 58:42)
KONTOVEL SOKOL: Paoletič 11 (6:6, 1:7, 1:4), Budin 13 (4:8, 3:11, 1:3), Godnič 14 (2:2, 3:8, 2:5), Vodopivec 2 (-, 2:3, -), Lisjak 2 (2:2, -, 0:2), Sossi st. 2 (-, 1:2, 0:1). Adamič 2 (-, 1:2, -), Gantar 11 (1:2, 5:7, -), Rogelja (0:2, 0:3, 0:1). TRENERJA: Šušterič in Starc. PON: Ro-gelja (35), Budin (36). SON: 23.
Združena ekipa se je podala v Milje močno okrnjena, saj so poleg Švaba manjkali tokrat tudi Doglia, Bukavec in Emili, Godnič pa tako in tako zaradi bolečin v hrbtu stiska zobe že cel mesec.
Mitja Jevnikar (Breg): 17 točk, 5 skokov, 4 pridobljene žoge
kroma
Pokazalo se je vsekakor, da bi bil Poggi v vsakem primeru pretrd oreh, saj gre za res dobro ekipo, v kateri sta liderja play maker Roveredo in bivši borovec Luca Celega. Slednji je dosegel 24 točk v 20 minutah in bil odločilen v trenutkih, ko se je lomila tekma.
Kontovel Sokol se je enakovredno upiral gostiteljem samo v prvi četrtini. Poggi je sicer že vodil s 15:8, vendar so ga gostje z delnim izidom 8:0 (tudi trojki Paoletiča in Budina) celo prehiteli, do konca četrtine so nato domači igralci dosegli še en koš. Toda v začetku druge četrtine so se igralci Poggija spet razigrali in dosegli prednost desetih, dvanajstih točk, ki je gostje niso mogli več nadoknaditi. V tretji četrtini je prednost Poggija narasla na celih 20 točk, odtlej pa je domači trener poslal na igrišče rezervne igralce, tako da je Kontovel Sokol lahko na koncu nekoliko omilil poraz.
Tokrat je pri varovancih Šušteršiča in Starca odpovedal predvsem met iz igre. Edini, ki je metal z dobrimi odstotki, je bil Marko Gantar (5:7 za dve točki), ki je dobro vodil ekipo, saj ni izgubil nobene žoge, imel pa povrhu še pet skokov. Pohvalo zasluži tudi Budin, ki je pretekel največ metrov, ter Godnič.
Ostali izidi: Goriziana - Nab 82:73, Monfalcone - Athletismo 64:63, San Vito - Romans 63:60, Perteole - Dinamo 89:61, Fogliano - Drago Basket np.
KOŠARKA - Deželna C2-liga
V Žavljah prvi poraz Jadrana Mark
Kristjan Ferfoglia je od 17 točk kar 12 zadel v drugi četrtini, ko je po zaostanku desetih točk ponesel Jadran spet v igro
kroma
Venezia Giulia - Jadran Mark 79:74 (25:19, 41:38, 61:61)
JADRAN MARK: Oberdan 8 (-, 4:9, -), Franco 3 (1:2, 1:3, 0:5), Umek (2:2, 0:1, 1:3), S. Ferfoglia 17 (2:3, 6:7, 1:1), Malalan 0 (-, -, -), Slaver 13 (4:4, 0:2, 3:8), Vitez 0 (-, -, 0:1), Marušič 11 (4:4, 2:4, 1:1), Semec 0 (0:2, 0:1, -), K. Ferfoglia 17 (-, 4:8, 3:7), Šušteršič in Uk-mar. n.v. TRENER: Popovič SON: 26, PON: Marušič 33. minuta, S. Ferfoglia 40. minuta.
Jadran Mark se iz Zavelj vrača s sklonjeno glavo, saj ni uspel ukrotiti razigranega nasprotnika, ki je vseskozi diktiral ritem tekme. Tekma se je razpletla šele v zadnji minuti, ko sta sodnika dosodila Jadranu tehnično napako klopi in omogočila, da je nasprotnik 11 sekund pred koncem srečanja s štirimi prostimi meti povedel na neulovljivih 77:72. Tekma preobratov in grobih napak je dala pravi prizvok der-biju, v katerem sta krojili usodo predvsem »senatorja« Palombita in Kos.
Jadranovci so srečanje začeli odločno in povedli na 0:6. Vodstvo so obdržali vse do osme minute, ko so nasprotniki s trojko prvič povedli na 17:16. Zaradi Jadranovih nepreciznih metov in neagresivnosti pod nasprotnikovim košem so domači igralci za-klj učili četrtino s šestimi točkami prednosti. Drugo četrtino so razgibali preobrati: najprej so nasprotniki po-
vedli na plus 10, nato pa so koši Kri-stajana Ferfoglie in Jana Umka v petnajsti minuti izničili vodstvo (31:30). Z dvema trojkama Kristjana Ferfoglie so jadranovci tudi povedli na 36:38, nasprotniki brez Palombite pa so zaigrali neprepričljivo in zadevali skoraj izključno po prostih metih. Konec druge četrtine in začetek tretje je bil v znamenju številnih napak na eni in drugi strani. Po vodstvu gostiteljev (52:49) je Jadran z dvema metoma iz šestmetrske črte reagiral in ponovno povedel na 52:54, nato pa ob zvoku sirene izenačil na 61:61 - obe trojki je podpisal Slavec.
Groba obramba je dosegla višek v zadnji četrtini. Spet se je pri Jadranu zataknilo pri metu: prvi koš v zadnji četrtini je zadel Saša Ferfoglia šele po sedmih minutah igre (72:66). Z bratom Kristjanom sta uspela zmanjšati zaostanek na eno točko, a je bilo to tudi vse, kar so v zadnji minuti pokazali ja-dranovci. Po tehnični napaki, ki sta jo sodnika dosodila zaradi reakcije športnega direktorja Marka Corsija, in štirih zadetih prostih metih, je bilo v bistvu tekme konec. (V.Sossa)
Ostali izidi: Cbu - Acli Fanin 112:83, Santos - S. Vito 88:73, Cus Udi-ne - Cormons 63:73, Tricesimo - Por-togruaro 75:83. Danes: Aviano - Basket Time UD, Ardita - Cervignano, Latisana - Ronchi.
ODBOJKA - V moški D-ligi uspešni v Cordenonsu
Slogi derbi mladih
Učinkoviti v polju in na mreži - Izkušena Porcia ugnala Olympio TMedia
Futura Cordenons - Sloga 0:3 (22:25, 20:25, 17:25)
SLOGA: Iozza 9, Romano 9, Rožac 13, Jernej Šček 13, Štrajn 5, Rauber (L), Strain, Jakob Šček. TRENER: Štrajn.
Slogaši se iz Cordenonsa vračajo z lepo zmago in polnim izkupičkom točk, ki so jih dosegli kljub spremenjeni postavi. Tik pred tekmo je namreč zbolel David Cettolo, tako da je morala trenerska dvojica Štrajn/Peterlin nepričakovano spremeniti postavo. Na centru je tako Cettola zamenjal Matjaž Romano, ki se je tudi v tej vlogi zelo dobro znašel, v napadu pa je zaigral Jernej Šček, ki je bil, podobno kot že v prejšnjem kolu, zelo učinkovit. Futura, ki jo letos trenira Diego Poletto, je zelo mlada ekipa, v kateri pa igra tudi Fio-ret, ki je sicer član domačega B ligaša (njegova mladost mu dopušča, da igra v obeh prvenstvih). Vendar ta igralec tokrat ni mogel priti do izraza, saj je bila Slogina obramba vedno na mestu, v bloku pa je bil zelo zanesljiv Simon Rožac.
Sploh je bila Slogina igra tokrat učinkovita tako v polju kot na mreži, sprejem in obramba sta podajaču Štrajnu olajšala delo in vse je teklo kot po olju. Še najbolj izenačen je bil prvi set, v katerem je bil izid negotov vse do konca, prav gotovo tudi zato, ker se je morala Slogina postava šele »ujeti«. Od drugega niza dalje pa je bilo vse lažje, Slogaši so bili stalno v vodstvu in domača ekipa se je pač morala sprijazniti s porazom, čeprav je pred tekmo računala vsaj na osvojitev kake točke. (INKA)
Porcia - Olympia Tmedia 3:1 (23:25, 25:20, 25:23, 25:18)
OLYMPIA TMEDIA: F. Hlede 9, Dornik 6, Terčič 6, Lango 19, Klanjšček 4, Faganel 17; Maraž (L), Manià 0, Šfi-ligoj 6, Devetak 0, Bernetič nv, J. Hlede nv. TRENER: Conz.
Goriška Olympia je v gosteh doživela drugi prvenstveni poraz. Srečanje se je sicer za Dornika in soigralce pričelo na najboljši način, saj so v uvodnem nizu igrali suvereno in ga tu-
di zasluženo osvojili. V nadaljevanju pa je prišlo do pravega »black-outa«. Igra Olympie je postala raztrgana, dobrim akcijam so sledile naivne napake, ki so izkušenim odbojkarjem Porcie omogočile, da so prevzeli vajeti igre v svoje roke. Trener Conz je sicer z menjavami skušal spreobrniti potek srečanja, toda žal te niso obrodile zaželenih sadov. Zgovoren je že sam potek zadnjega niza. Olympia je vodila vse do izida 17:18. Nato je povsem odpovedala. Nasprotniki so jo že s servisom spravili v težave (dva asa), tako da do konca niza Olympia ni osvojila več niti točke.
Ostali izdi: Cervignano - Aquile-ia 3:1, San Quirino - Fincantieri 2:3, Ri-gutti Volley Club - Club Altura 3:0, Pal-lavolo Ts - Hammer Several Insurance 3:1.
Vrstni red: Porcia, Rigutti Volley Club, Pallavolo Ts 6, Sloga, Fincantieri 5, Cervignano, Club Altura 3, San Qui-rino 2, Olympia Tmedia, Hammer Several Insurance, Aquileia, Futura Cor-denons 0.
32 +
Nedelja, 4. novembra 2007
radio in tv spored za danes
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.25 Risanka: Lupo Alberto - Šepetanja in kiksi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Sešivalnica spomina (Anja
Medved, Nadja Velušček) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00 Sedem dni v parlamentu 6.30 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 10.00 Slovesnost ob podelitvi vojaških
odličij za hrabrost 10.50 Verska odd.: A Sua immagine 10.55 Maša 12.00 Angelus
12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo
iz narave 13.30 Dnevnik
14.00 Nedeljski razvedrilni variete: Do-menica in (vodi Massimo Giletti) 15.10 Variete: Domenica in... Roza (vodi
Lorena Bianchetti) 16.25 Vreme in dnevnik 17.40 Domenica in... Včeraj, danes in jutri (vodi Pippo Baudo) 20.00 Dnevnik 20.35 Rai Tg Šport 20.40 Kviz: Affari tuoi 21.30 TV film: La terza verita' (dram., It., '07, i. Enzo Decaro, Bianca Gueac-cero, Anna Kanakis) 23.35 Dnevnik
23.40 Aktualno: Posebna odd. Tg1 0.40 Aktualno: Oltremoda 1.15 Nočni dnevnik/Knjige/Vreme 1.35 Kinematograf/Potihoma
V^ Rai Due
6.00 6.45
10.05 11.00 11.30 13.00 13.45
17.30 18.30 18.40 19.10 19.30 20.00 20.30 21.00
Rai včeraj
Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi)
Evangeličansko bogoslužje Variete: Random, vmes Art attack Variete: Opoldne v družini Dnevnik/Tg2 Motorji Variete: Quelli che aspettano..., 15.00 Quelli che il calcio e... (vodi Simona Ventura), 17.05 Quelli che... tretji del
Atletika: Maraton v New Yorku
Dnevnik Tg2
Tg2 Eat Parade
Športna odd.: Nedeljski sprint
Otok slavnih
Risanke
Dnevnik Tg2
Nan.: NCIS (i. Sean Murray, Michael Weatherly, Mark Harmon, Cote de Pablo, Lauren Holly)
22.35	Športna nedelja
1.00	Nočni dnevnik Tg2
1.20	Rubrika o protestantizmu
1.50	Reality show: Otok slavnih
^ Rai Tre
6.00	Fuori orario
7.00	Variete za najmlajše
9.05	Variete: Screensaver
9.40	Dok.: Timbuctu
11.15	Tgr Dober dan, Evropa, 11.45
Dežela Evropa
12.00	Dnevnik, šport, vreme
12.15 Aktualno: Telecamere
12.45 Življenjske zgodbe
13.20 Aktualno: Passepartout
14.00 Dnevnik, deželne vesti
14.30 Aktualno: V pol ure
15.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman-
giaro (vodi Licia Colo') 18.00 Kviz o književnosti: Per un pugno di libri
(vodi Neri Marcore') 18.55 Tg3 Meteo
19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska
napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualna odd.: Report (vodi Milena Gabanelli) 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.40 Variete: Govori z menoj (vodi Serena Dandini) 0.40 Dnevnik, vreme 0.50 TeleCamere
u Rete 4
6.05 Nan.: Velika dolina 7.00 Pregled tiska
7.20 Nad.: Uccelli di rovo (ZDA, '82, i.
Richard Chamberlain) 9.35 Aktualno: Artezip 9.40 Dok.: Čudovita Italija 10.00 Maša 11.00 Planet morje 11.30 Dnevnik Tg4, promet 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik Tg4, vreme 14.00 Komični film: Sim Sala Bim (ZDA,
'42, i. S. Laurel, O. Hardy) 15.25 Film: Tora! Tora! Tora! 8vojni,
ZDA-Jap., '70, i. Martin Balsam) 18.30 Nan.: Hiša Vianello 18.55 Tg4 dnevnik/Meteo4 19.35 Nan.: Colombo (i. Peter Falk) 21.30 Film: Ned Kelly
(vestern, ZDA, '03, i. Heath Ledger, Orlando Bloom) 23.45 Film: Agents secrets (krim., Fr., '04, i. Monica Bellucci, Vincent Cassel) 1.55 Pregled tiska
5 Canale 5
6.00 Na prvi strani 7.55 Promet - Meteo 5 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.40 Verska odd.: Le frontiere dello spi-rito (vodita mons. Gianfranco Ra-vasi in Maria Cecilia Sangiorgi) 9.30 Aktualno: Nesamomoda 9.55 Film: Dunston - Licenza di ridere
(kom., ZDA, '96, i. Eric Lloyd) 11.00 Tg com/Meteo 5 12.00 Nan.: Novo življenje za Zoe (i. Joe-
ly Fisher, Chris Potter) 13.00 Dnevnik, vreme 13.35 Nedeljski razvedrilni variete: Buo-na domenica (vodita Paola Perego in Stefano Bettarini) 16.30 Tg com/Meteo5 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario
(vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5 in vreme 20.40 Variete: Paperissima Sprint 21.30 TV nad.: La figlia di Elisa - Ritor-no a Rivombrosa (It., '07, r. Sarah Felberbaum, Giulio Berruti) 23.40 Aktualna odd.: Terra! 0.40 Aktualno: Nonsolomoda (vodi Silvia Toffanin) 1.10 Nočni dnevnik, vreme 2.25 Film: La rivincita di Natale (dram., It., '03, r. Pupi Avati)
O Italia 1
6.05 Šport studio 6.30 Nan.: Good morning Miami 7.40 Variete za najmlajše 10.05 Ris.: Lupinove pustolovščine 10.45 SP v motociklizmu: VN Valencia-
ne, 125 ccm, 12.10 250 ccm 12.00 Odprti studio, vreme 13.05 Šport: Vodič nogometnega prvenstva
14.00 SP v motociklizmu 15.00 Športna odd.: Grand Prix 16.00 V ariete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe-ranza
16.45 Šport: Nedelja na stadionu 17.50 Odprti studio, vreme 18.15 Športna odd.: Controcampo - V zadnji minuti (vodi Sandro Picci-nini)
19.30 Tg com/Meteo 20.00 Variete: Candid camera 20.40 Film: Quel pazzo venerdi' (kom., ZDA, '03, i. Jamie Lee Curtis, Lindsay Lohan) 22.35 Športna odd.: Controcampo 1.10 Šport studio
^ Tele 4
/
8.05 Dok.: Italijanska narava 8.55 Horoskop, svetnik dneva 10.35 Nad.: Marina 11.10 Aktualno: Muza TV 12.00 Papežev blagoslov 12.55 Automobilissima 13.20 Oddaja o glasbi 13.35 Oddaja o kmetijstvu 14.10 Dokumentarec 14.45 Variete: Son el mago de Umago 15.05 Sprehod po Krasu z Lucianom
Santinom 17.30 Risanke
19.50 ... in jutri je ponedeljek 23.10 Film: Piu' forte sorelle (vestern, '73, i. Gabriella Farinon) 0.40 Film: Amici di ghiaccio (thriller, '99, i. Jerry Cala', Marina Suma)
LA
6.00 7.00 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00
16.20
18.00
20.30 21.30 23.30
1.25
La 7
(t Slovenija 1
7.00 8.30
9.25 9.55 11.00 11.30 12.05 13.00 13.10 14.30
14.35 14.45
16.10 16.30 17.00 17.15 17.45 18.25 18.30 18.55 19.20 19.55
21.45 22.35 22.55 23.25 1.30 1.55
Živ žav
Umko, najboljša zabava za umne glave
Šport špas
Maša
Izvir(n)i
Obzorja duha
Ljudje in zemlja
Poročila, vreme, šport
Na zdravje!
Razvedrilna odd.: NLP (vodita Tjaša Železnik in Dejan Pevčevic) 5 minut slave
Človeški faktor, Glasbeni dvoboj, Klic po, 15.25 Grema se šport, 15.50 Nedeljsko oko U-rbano
Hum.dok. odd.: Oglasni blok Poročila, šport, vreme Razvedrilna odd.: NLP, Družabna Čas za ... Big Foot Mama Zmagovalec glasbenega dvoboja Žrebanje lota/Risanke Vreme, dnevnik, šport Zrcalo tedna, vreme, šport Razvedrilna odd.: Spet doma (vodi Mario Galunič) Intervju: Dr. Lojze Ude ARS 360
Poročila, vreme, šport Film: Noč na zemlji Dnevnik Infokanal
(t Slovenija 2
6.30 9.05 9.35 9.45 10.55
11.15 11.45 12.15 13.10 14.40 16.50 17.25
19.05 20.00 20.55
21.50 22.35 23.25 23.25 0.25 0.50 1.15
Zabavni infokanal 12.40 TV prodaja Skozi čas
Kviz: Ljubljana, prestolnica EU 3. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov glasbenih šol Slovenije Lynx magazin Globus
Slovenski magazin Film: Moj sin od drugod Opera: Falstaff (G. Verdi) TV prodaja
Rokomet: Gorenje - Cimos Koper (liga MIK, prenos) Koncert skupine Katalena Dok.: Sanjska potovanja Ruska nad.: Mojster in Margareta ('05, r. Vladimir Bortko, i. Aleksander Galibin, Valentin Gaft, Anna Kovalčuk) Športna odd.: Š Nad.: Vse po predalčkih Portret Philipa Glassa Umetnost glasbe in plesa Video ples: Another - Drugi Dnevnik zamejske TV Infokanal
Koper
14.00 14.10 14.40 15.30 16.00 16.55 17.25 18.00
19.00 19.25 19.35 20.05 21.05 22.30 22.45 23.00 23.30 0.10 0.25
Čezmejna TV Dok. oddaja: Rim Q - trendovska oddaja Odmev
Folkest v Kopru Dok.: City Folk Potopisi
Program v slovenskem jeziku: Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Vsedanes - TV dnevnik Il Disfatto (pripr. Franco Juri) Tednik
Vesolje je, 20.35 Istra in Istra skozi čas - Dvajseto stoletje (6. del) Vsedanes - TV dnevnik Nedeljski športni dnevnik Slovenski magazin APZ Tone Tomšič Vsedanes-TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
12.30, 20.00, 0.30 Dnevnik Omnibus Weekend Nan.: New Tricks Barbarski intervjuji Tg La7 šport Dok.: Anni luce
Film: Fronte del porto (dram., ZDA, '54, r. E. Kazan, i. M. Brando)
Film: Gli ammutinati del Bounty (dram., ZDA, '62, i. Marlon Brando)
Film: Il federale (kom., It., '61, r. Luciano Salce, i. Ugo Tognazzi) Variete: Šef za en dan Variete: Crozza Italia Live Nan.: Dirt ( i. Courteney Cox, Will McCormack, Rick Fox) Film: I miserabili (dram., Fr., '57, i. Jean Gabin, D. Delorme)
Tv Primorka
11.00 Videostrani
16.00 Dobrodelni koncert
18.00 Futsal: Gorica - Sevnica
19.20 VONG 2005 - Drugi dnevi zaščite
in reševanja 19.45 Otroci Afrike 20.00 Razgledovanja 20.30 Spoznajmo jih 21.25 Tedenski pregled 21.40 Kulturni utrinek 21.45 Ne prezrite
22.00 Futsal: Kix Ajdovščina - Puntar Casino Safir
23.00 Objektiv: Zdravo živeti - pravilna
obutev 23.30 Videostrani
RADIO TRST A
8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Lahka glasba; 10.30 Vabilo v kino; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.00 Dnevnik, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Draga 2007 - R. Petkovšek: Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napo-vednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz)
7.25 Danes na RK; 7.45 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika;9.15 Pregled priredi-tev;9.30 Nedelja z mladimi osmošolci iz Izole na Socerbu; 10.30 Poročila, osmrtnice; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go...
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gledališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.30 Sončna klinika; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.40 Koledar prireditev; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme; Športno popoldne, gost izbira
glasbo; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Morda niste vedeli; 18.00 Hokej; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val
SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.30 Izbrana proza; 12.05 Koncert Evroradia; 14.05 Humoreska:; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi: Fosco Maraini in Dacia Maraini; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Arsove spominčice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2: Šentjakobska skupina "Trotamora": Prerok Ilja; Slov. PD Trta v Žitari vasi deluje že 100 let.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Močnejše doživljanje vas bo usmerilo v brskanje po duševnosti. Ker boste prisluhnili občutkom v sebi, boste videti bolj občutljivi. Hitro se boste razburili, a se bodo čustva kmalu umirila.
BIK 21.4.-20.5.: Imeli boste jasno vizijo pri svojih odločitvah. Preverite, ali vaše ideje ustrezajo vsem drugim, ki so vpleteni v njihovo uresničitev. Prisluhnite partnerju, pomagal vam bo videti stvari jasneje.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Včasih se vam zdi, da večino časa delate in skrbite za druge ljudi, zase pa vam zmanjka energije. Morda ste tudi sami krivi, ker si niste izborili več časa in prostora zase. Poskrbite zase.
RAK 22.6.-22.7.: Doma in v
«« službi boste razigrani in polni nenavadnih idej. Imeli boste izreden občutek za črni humor. Pazite, da ne boste otresali z jezikom pred osebami, ki bi vas lahko napačno razumele...
LEV 23.7.-23.8.: Na denar-(^^r nem področju ste vajeni večjih dobičkov. Zategniti morate pas in odpovejte se marsičemu brez kakršne koli škode. Ljubezen: potrpežljivost se vam bo obrestovala.
DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je miren teden, čeprav vas čaka veliko obveznosti. Samske device: nedolžno spogledovanje se lahko razvije v resno zvezo. Ne umikajte pogleda, storite tokrat vi prvi korak.
TEHTNICA 23.9.-22.10.:
^ ^ Večkrat ste jih že slišali na račun svoje neodločnosti, tokrat pa bo začela motiti tudi vas. Ljubezen: prisluhnite občutkom in jim pustite prosto pot.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V
prihodnjem tednu boste brez dlake na jeziku. Prijatelji se ne bodo z vami zapletali v besedne dvoboje. Poskrbite, da se slaba volja hitro razblini, in si tudi sami privabite nasmešek.
Av STRELEC 23.11.-21.12.:
Čeprav boste na delovnem mestu prizadevni kot že dolgo ne, se boste najbolj veselili uric v krogu domačih. Imeli boste nenasiten tek in dobre ideje za gurmanske večerje.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Iskali boste nove dimenzije, spremembe in drugačen pogled... Partnerja bodo vaši prebliski zabavali in nasmejali. Denar: dobro.
f • VODNAR 21.1.-19.2.: Sledili boste notranjemu klicu in vlagali veliko časa in energije v delo, prisluhnite tudi sodelavcem. Ljubezen: tisto, kar vam leži na duši, ne zapirajte vase.
RIBI 20.2.-20.3.: Pred vami je prijeten teden. Zadovoljni boste s seboj. S partnerjem bosta imela veliko nesporazumov, brez besed se ne bosta dobro razumela. Vzeti si morata čas, da jih bosta rešila.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007
33
^ Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343,
18.40 Cezmejna TV: Primorska kronika
20.25 Videofleš
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Cezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualna odd.: Anima Good News
(vodi G. La Porta) 6.10 Nan.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, informacije o prometu 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita L. Giurato in E. Daniele), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash 10.35 Gremo v kino 10.40 Deset minut za odd. pristopanja 11.00 Aktualna odd. o nasvetih za dobre
nakupe: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Razvedrilni variete o kuharski
spretnosti: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana zgodbe 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: La vita in diretta - Življenje v živo (vodi Michele Cucuzza) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik Tg1 in vreme 18.50 Kviz: L' eredita' 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Affari tuoi (vodi F. Insinna) 21.10 TV film: La Terza Verita' (It., '07, r. S.
Reali, i. B. Guaccero, M. Falaguasta) 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Dnevnik/Vreme/Potihoma 2.00 Svet v barvah
V^ Rai Due
6.20 Tg2 Eat Parade 6.35 Otok slavnih 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete za najmlajše: Random, risanke
9.30 Rubrika o židovski kulturi 10.00 Tg2punto.it
11.00 Variete: Piazza Grande (vodita G.
Magalli in M. Leofreddi) 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50
Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alba D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Sophia
Bush, Hilarie Burton) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 18.50 Hum. nan.: Piloti 19.10 Reality show: Otok slavnih 20.00 Nan.: 7 življenj 20.30 Dnevnik 21.05 Dok. oddaja: Voyager 23.05 Dnevnik
23.20 Dok.: Mi smo zgodovina 0.25 Aktualno: 12. Round (vodi P. Martini)
0.55 Tg parlament
1.05 Rubrika o protestantizmu
^ Rai Tre
6.00 8.05 9.05
10.05 12.00 12.25 12.40 13.10 14.00 14.50
15.10
17.00 17.50
18.15 19.00 20.00 20.10 20.30
Rai News 24 Mi smo zgodovina Aktualno: Verba volant (vodita Peter Freeman, Alessandro Robecchi) Cominciamo bene Tg3 šport, vreme Tgr Shukran
Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis
Variete: Terbisonda - The Saddle
Club - Mladinski dnevnik, 16.35
Melevisione
Dok.: Druga Geo
Dok.: Geo & Geo (vodi Sveva Sa-
gramola)
Tg3 Meteo
Dnevnik, deželne vesti Rai Tg Šport Variete: Blob
Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Federica Apicella)
21.05 Aktualna odd. o izginulih osebah:
Chi l' ha visto? (vodi F. Sciarelli) 23.10 Tgr Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 - Primo piano 23.45 Dok.: Pianeta Files - Segrevanje ozračja (vodi Mario Tozzi) 0.35 Tg3 Night News 0.55 Fuori orario
► Rete 4
Pregled tiska Kapljice zgodovine Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Nash Bridges Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Tg 4 dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich)
Film: Salvo D' Acquisto (dram., It., '75, i. Massimo Ranieri) Dnevnik in vreme Meteo 4
Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Rohl, Gregory B. Waldis) Nan.: Walker Texas Ranger Film: Nico (krim., ZDA-HK, '88, i. Steven Seagal, Henry Silva) Film: Traffic (thriller, ZDa, '00, r. S. Soderbergh, i. Michael Douglas, Benicio Del Toro) Pregled tiska
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 15.00
16.00
18.55 19.25 19.35 20.00
20.20 21.10
23.25
2.05
Canale 5
13.00 13.40 14.10 14.45
16.15 16.55 17.05
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje
Kronika v živo: Verissimo
Tg5 borza flash
Nan.: Končno sama
Nad.: Vivere (i. Luciano Roman,
Mariella Valentini, F. Mazzari)
Dnevnik TG 5, vreme
Nad.: Beautiful
Nad.: Centovetrine
Aktualna odd.: Moški in ženske
(vodi Maria De Filippi)
Reality show: Prijatelji
Tg5 minut
TV film: La magia dell' arcobaleno (dram., Nem., '06, r. Dagmar Da-mek, i. Sandra Speichert, Erol Sander)
18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario
(vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia (vodita
Ezio Greggio in Enzo Iacchetti) 21.10 Nan.: Distretto di polizia 7 23.30 Aktualna odd.: Matrix
O Italia 1
6.05	Nan.: Good morning Miami
6.35	Variete za najmlajše
9.05	Nan.: Mac Gyver - Prijatelji, 10.10
A-Team -Hazardne igre
12.25	Odprti studio, vreme
13.00	Šport studio
13.35	Kviz: Kviz šport
13.40	Risanke: Detektiv Conan
14.40	Tg com/Meteo
15.00	Nan.: Veronica Mars (i. Teddy Dunn, Kirsten Bell, Rachel Roth)
15.55	Nan.: Malcolm - Novi sosedi
16.00	Tg com/Meteo
18.00	Mushiking, čuvaj gozda
18.30	Odprti studio, vreme
19.10	Nan.: Camera Cafe'
19.45	Dragon Ball GT
20.10	Variete: Candid camera
20.30	Kviz: Prendere o lasciare
21.10	Variete: Distraction (vodi Teo
Mammucari)
23.35	Variete: Urban Legends
0.45	Pokermania
1.45	Šport/Odprti studio
4.00	Talent 1 - The Player
8.05	13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi
8.50	Oddaja o zdravju
10.35	Nad.: Marina
11.05	Koncert
13.30	Oddaja o živalih
15.20	Dokumentarec o naravi
17.00	Risanke
18.30	Super nogomet: Udinese calcio,
19.00 Triestina calcio
19.55	Športna oddaja
20.05	30 let Telequattro
21.00	Aktualna odd.: Stoa'
22.30	Nogomet: Albinoleffe-Triestina
0.50	Klasična glasba
LA
6.00 9.20 10.30 11.30
13.00
14.00
16.00 18.00 19.00 20.30 21.00
23.30 1.25
La 7
12.30, 20.00, 23.45 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Angelski dotik Nan.: Raziskave duhovnika Do-wlinga - The Mafia Priest Mystery Nan.: Na sodišču z Lynn (i. Kathleen Quinlan)
Film: Tipi da spiaggia 8kom., It., '60,
i. Udo Toganzzi)
Dok.: Atlantida
Nan.: Stargate SG1
Nan.: JAG
Osem in pol
Informativna odd.: Exit - Zasilni izhod (vodi Ilaria D' Amico) Športna oddaja Aktualno: 25. ura
(t Slovenija 1
6.25 6.40 6.55 7.00 7.10 9.05 9.40 10.00 10.50 11.05 12.00
13.00 13.15
15.00 15.10 15.45 16.20
16.35
17.00 17.35
18.30 18.40 18.55 19.35 19.55
21.00
22.00 23.00 23.25
0.40 1.30
Utrip
Zrcalo tedna Eutrinki
8.00, 9.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Risana nan.: Mali Mozart Iz popotne torbe: Prijatelji Umko
Kratki dok. film: Igor Dok.: National Geographic Dok.: Srečanje s Talijo: Igralca Sonja Pavčič in Drago Razboršek Poročila, šport, vreme Razvedrilni variete: Spet doma (vodi Mario Galunič) Poročila, promet Dober dan, Koroška! Risanka
Lutkovna nan.: Bisergora - Ali srce lahko delimo
Otroška nan.: Sejalci svetlobe - Razlito sonce
Novice, kronika, šport, vreme Poljudnoznanstvena odd.: Naj živo osrednje pokopališče Žrebanje 3 x 3 plus 6 Risanka
Vreme, dnevnik Vreme, šport
Predsednik za Slovenijo - soočenje
Nad.: Kingdom
(VB, '07, i. Stephen Fry, Karl Da-vies, Celia Imrie) Odmevi. Kultura, vreme, šport Opus
Glasbeni večer: La Falsirena (G. F. Haendel)
Dok.: Naj živi osrednje pokopališče Dnevnik
{p Slovenija 2
6.30 8.30 9.00 12.40 15.25 16.10 16.40 17.00 17.25 18.00 18.05 18.55
19.25 20.00
21.00
22.00 22.30
23.30
0.55 1.25
14.00	Cezmejna TV
14.20	Euronews
14.40	Alter eco
15.10	Lynx magazin
15.20	Istra skozi čas: Dvajseto stoletje (6.. del)
16.35	Vesolje je..., Istra in...
17.45	Il disfatto (pripr. Franco Juri)
18.00	Program v slovenskem jeziku:
Športna mreža
18.35	Vreme
18.40	Primorska kronika
19.00	TV Dnevnik, vreme, šport
19.30	Mladinska oddaja
20.00	Sredozemlje
20.30	Kulturni magazin: Artevisione
21.00	Aktualna tema: Meridiani
22.00	Vsedanes - TV dnevnik
22.15	Vzhod - zahod
22.30	Program v slovenskem jeziku:
Športel
23.00	Primorska kronika
23.20	Športna mreža
23.55	Vreme
0.00	Cezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
11.00 Videostrani
16.00 Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj
17.00 Futsal: Kix Ajdovščina - Puntar Casino Safir 18.20 Napoved dnevnika 18.25 Futsal: Gorica-Sevnica 18.35 Estrada 19.50 Videospot meseca 20.00 Dnevnik, vreme 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Galex - Mir
22.50 Otroci Afrike 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani
Zabavni infokanal 14.55 TV prodaja Razvedrilna odd.: NLP Sobotno popoldne Športna odd.: Š Osmi dan ARS 360
Slovenski magazin
Mozaik
Poročila
Debatna odd.: Tekma Hum. nan.: Totalna razprodaja -Božanske cene, angeli bi izbrali sril Z glavo na zabavo Dok. nan.: Priče - vojni snemalci v Nemčiji 1945 (Nem.) Aktualno-informativna oddaja: Studio City (vodi Marcel Štefančič) Oddaja o modi: Bleščica Glas(be)ni večeri na Drugem: Frekvenca in Aritmija Film: O ljubezni - Book of love (kom., ZDA, '04, i. Frances O' Connor, Simon Baker) Dnevnik zamejske TV Infokanal
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in napoved-nik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioalktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Prepeluh); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00 do 12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom: Tilen Slabe; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.30 Glasbena razglednica s Kogojevih dnevov; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočje, delo in življenje zamejskih Slovencev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba, 0.00 Nočni pro.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.55 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.35 Popevki; 9.55 Ime tedna; 10.10 Strokovnjak svetuje; 11.00 Avtomobilsko-prometne minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 14.00 Drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Crna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna: Heinrich Schutz; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin: Čudež pri Kobaridu; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izo-bražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Koncert iz cikla Pesniki (prenos iz Stoc-kholma); 22.05 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija; 0.05 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Nedelja, 4. novembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
dolžina dneva
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.48
Dolžina dneva 10.00.
''"lunine mene ^
Luna vzide ob 1.06 in zatone ob 14.31.
bioprognoza Na Primorskem bo vremenski vpliv večinoma ugoden, drugod po državi vreme ne bo povzročalo opaznejših težav, le najbolj občutljivi bi lahko prehodno imeli manjše težave.

plimovanje
Danes: oob 0.19 najnižje -33 cm, ob 07.03 najvišje 45 cm, ob 13.34
najnižje -32 cm, ob 19.12 najvišje 17 cm. Jutri: ob 1.54 najnižje -33 cm, ob 07.26 najvišje 49 cm, ob 13.58 najnižje -41 cm, ob 19.48 najvišje 22 cm.
temperature v gorah oc
500 m...........11 2000 m............4
1000 m ..........10 2500 m............3
1500 m............5 2864 m............2
uv indeks
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
(NAPOVED ZA JUTRp
Jutri bo precej jasno, nekaj več oblačnosti bo le na vzhodu države. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. V torek bo sprva pretežno jasno, čez dan pa se bo predvsem v zahodni in severni Sloveniji oblačnost povečala. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter.
SERVIZI IM M 0 BILI ARI Damian Grilanc
Narodna ulica, 40 34151 Občine (TS) Tel. in faks: 040 2158112 www.artes-immobiliare.com
e-mail: artes-ts@tiscali.it
HIMALAJA - Že drugič na vrhu 8091 m visoke gore
Tomaž Humar preplezal južno steno Anapurne
LJUBLJANA - Slovenski alpinist Tomaž Humar je v zanj značilnem solo vzponu preplezal južno steno Anapurne in še enkrat stopil na 8091 metrov visoko goro, na kateri je bil že leta 1995. Kamniški alpinist je pod vznožjem gore mesec dni čakal na ugodno vreme in s preplezano prvenstveno smerjo dokazal, da je še vedno v vrhu svetovnega alpinizma. Humar je tokrat nastopil brez "medijskega pompa", povsem drugače kot pred dvema letoma, ko ga je iz stene Nanga Parbata (8125 m) rešil pakistanski helikopter. O tokratnem vzponu ni
informacij niti na Humarjevi spletni strani.
»Očitno postaja zrelejši. Medijski linč se ga je dotaknil. Odprave ni obešal na veliki zvon. Celo ko je odhajal, ni točno povedal, kaj namerava. Preseneča me, da je izbral Anapurno. V tistem območju je ogromno zanimivih vrhov. Zdaj seveda z zanimanjem čakamo na vse podatke,« je za omenjeno spletno stran povedal Viki Grošelj, ki je splezal že na deset osemtisočakov, vendar na vrhu Anapurne nikoli ni stal, je bil pa pomladi 1995 del Hu-marjeve odprave na to nevarno goro. (STA)
Nudimo tehnično in pravno pomoč pri nakupu in prodaji ter možnost kredita z dogovorjenimi bankami.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 4. novembra 2007
35
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V	petek, 9. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - premiera red A z italijanskimi nadnapisi.
V	soboto, 10. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red B.
V	nedeljo, 11. novembra, ob 16.00 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red C z varstvom otrok.
V	torek, 13. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red F.
V	sredo, 14. novembra, ob 11.00 Jure Iva-nušič »Od tišine do glasbe« za prvi bienij.
V	četrtek, 15. novembra, ob 10.00 Jure Ivanušič »Od tišine do glasbe« za srednje šole.
V	soboto, 17. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red T z italijanskimi nadnapisi.
V	ponedeljek, 19. novembra, ob 19.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok.
Gledališče Rossetti a.ArtistiAssociati: »La variante di Lünenburg« / povzeto iz romana Paola Maurensiga; nastopajo Milva, Walter Mramor, orkester in zbor Združenja ARS Atelier, uglasbil dirigent: Valter Si-vilotti, v produkciji a.ArtistiAssociati. V soboto, 10. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri. DVORANA BARTOLI Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »Inde-moniate«. / Nastopata: Teatro Club Udi-ne in Stalno gledališče FJK. Režija: Massimo Somaglino. Urnik: danes, 4. novembra, ob 17.00, od jutri, 5., do četrtka, 8. novembra, ob 21.00, v petek, 9. novembra, ob 19.00, v soboto, 10. novembra, ob 21.00 ter v nedeljo, 11. novembra ob 17.00. La contrada
Jutri, 5. novembra, ob 17.30 / Luigi Pirandello: »L'uomo dal fiore in bocca« in »La patente«, igra Dario Penne. Rezervirano za člane Amici della Contrada. Za včlanjevanje tel. na št. 040-390613. VIDEM
Gledališče S. Giorgio
»Paradiso perduto« / v okviru "teatro con-tatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: od 6. do 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Teatro Nuovo Giovanni da Udine Carlo Goldoni: »La famiglia dell'anti-quario« / Nastopata Stalno gledališče iz Veneta "Carlo Goldoni" in Stalno gledališče iz Genove. Režija: Lluis Pasqual. Urnik: danes, 4. novembra, ob 20.45. Pepe Rubianes »Lorca eran todos« / igra v španščini z nadnapisi v italijanščini; v četrtek, 8. novembra, ob 20.45.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče
V	sredo, 14. novembra, ob 20.00 J. B. P. Molière »Namišljeni bolnik« gostovanje SSG iz Trsta.
LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder
Jutri, 5. novembra - 18.00-19.50 / Jean-Baptiste Poquelin Molière »Tartuffe«.
V	torek, 6. in v sredo, 7. novembra -16.30-18.20 / Jean-Baptiste Poquelin Molière »Tartuffe«.
V	četrtek, 8. novembra - 11.00-12.50 in 19.00-20.50 / Jean-Baptiste Poque-lin Molière »Tartuffe«.
V	petek, 9. novembra - 19.30-22.55 / Jean-Baptiste Poquelin Molière »Sca-pinove zvijače«.
V	soboto, 10. novembra - 19.30 / Ta-deusz Slobodzianek »Profet Ilja«.
Mala drama
Jutri, 5. novembra - 20.00-21.40 / Jean Genet »Služkinji«.
V	torek, 6. novembra - 20.00-21.30 /
Aleš Berger »Zmenki«.
V	sredo, 7. novembra - 20.00-21.40 /
Vasilij Vladimirovič Sigarev »Aha-sver«.
V	četrtek, 8. novembra - 20.00-21.40 / Ana Lasič »Za zdaj nikjer«.
V	petek, 9. novembra - 20.00-21.45 / Yasmina Reza »En španski komad«.
V	soboto, 10. novembra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney »Okus po medu«.
Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder
Jutri, 5., v torek, 6. in v soboto, 10. novembra, ob 19.30, / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick »Goslač na strehi«.
V	sredo, 7. novembra, ob 19.30, / Peter NIchols »En dan sv smrti Jožce Rožce«.
V	četrtek, 8. novembra, ob 19.00, / Joe
Masteroff, Fred Ebb, John Kander »Kabaret«.
V	petek, 9. novembra, ob 19.30, / Petr Zelenka »Zgodbe vsakdanje norosti«
Mala scena
V	sredo, 7. novembra, ob 20.00, / Ser-gi Belbel »Mobilec«.
Šentjakobsko gledališče
V	nedeljo, 11., v soboto, 17. in v ponedeljek, 19. novembra, ob 19.30 /
Carlo Goldoni »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka Martin Škof.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
»Peter Pan«, muzikal po romanu J. M. Barrieja. Režija: Maurizio Colombi. Nastopata skupini AT II Sistina in Teatro delle Erbe e Officine Smeraldo. Urnik: danes, 4. novembra ob 16.00.
V	sredo, 7. novembra, ob 20.30 koncert Ornelle Vanoni.
■	Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella
Danes, 4. novembra / Tri koncerti v spomin na Alda Bellija, nastopa Nuo-va Orchesttra "Ferruccio Busoni".
V	nedeljo, 18. novembra / Komorno srečanje, nastopa Trio Melos.
GORICA Kulturni dom
V	četrtek, 15. novembra ob 20.30 / Nastop kitarista Vlatka Stefanovskega, spremljala ga bosta Dejan Milosavljevič
-	kitara in Djoka Maksimovski - bobni. Auditorium G. Verdi
V	petek, 9. novembra, ob 20.45 / Alexandre Dubach - violina in Daniela Du-bach - klavir.
TRŽIČ
Župnijska dvorana sv. Nikolaja (Aris - San Paolo)
V	petek, 16. novembra, ob 20.30 / Dobrodelni koncert za poplavljence in bolnico Franjo. Nastopali bodo: Alfi Nipič, Zoran Lupinc Trio in Kvintet Veseljaki.
Občinsko gledališče
V	četrtek, 8. novembra ob 20.45 / »La casa del diavolo« je naslov glasbenega večera v izvedbi ansambla »Il giardino armonico« pod vodstvom Giovannija Atoninija.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	petek, 9. novembra ob 20.45 / Orkester of the Age of Enlightenment. Dirigent: Vladimir Jurowski. Pianist: Stephen Hough.
Teatro Palamostre
V	soboto, 10. novembra, ob 21.00 /
»Battesimi dell'acqua e del coraggio«, baletna predstava. Nastopajo: Balletto Civile, CSS Teatro stabile di innova-zione del FVG in Artificio 23.
■	30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL
Danes, 4. novembra ob 20.30, Trst - Sv. Just, kapela sv. Mihaela / Z antično keltsko glasbo bo nastopila skupina »I Gween«.
V	soboto, 10. novembra ob 20.30, Ro-
vinj, cerkev sv. Jurija in Eufemije / Manuel Staropoli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo.
V	nedeljo, 11. novembra ob 17.30, samostan sv. Ciprijana / Manuel Staro-poli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo.
V	nedeljo, 18. novembra ob 20.30, Trst, cerkev Rožnovenske Matere Božje / »Orgelski dvoboj«: Manuel Tomadin in Mirko Ballico.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA Kulturni dom
V	petek, 9. novembra, ob 20.15 /
»Večer samospevov« Mirjam Kalin -alt, Gabriel Lipuš - tenor, Bojan Gorišek
-	klavir.
V	ponedeljek, 12. novembra, ob 20.15 / Godalni kvartet Paizo, Danska.
LJUBLJANA Cankarjev dom
Jutri, 5. novembra, ob 20.15,Linharto-
va dvorana / »Samo Šalamon Quartet« v okviru "Cankarjev jazz '07".
V	torek, 6. novembra, ob 20.15, Linhartova dvorana / »Mephista« - ženska newyorška »all-star« zasedba elek-troakustične glasbe v okviru "Radical chic '07".
V	četrtek, 8. in v petek, 9. novembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije.
GRADEC - Razstava v mestnem muzeju do 4. februarja 2008
Tudi legendarni lotus 49 v spomin na dirkača Jochena Rindt
GRADEC - Dirkalnik Jochena Rindta, zdaj že legendarni Lotus 49 (na posnetku), je na ogled v Mestnem muzeju v Gradcu v sklopu razstave, posvečene temu dirkaču. Poleg nekaterih osebnih predme tov so na raz sta vi, ki so jo za obis ko val ce odpr li v petek, vrteli tudi filme o nemško-avstrijskem dirkaču, ki je, star 28 let, umrl leta 1970. V razstavo so vključena tudi de la sodob nih umet ni kov, ki so se na svoj ose ben na čin odzva li na osebnost Jo che na Rind ta.
V	vhodni dvorani Mestnega muzeja (Stadtmuseum) stoji rdeče-zlati Lotus 49, dirkalnik torej, s katerim je Jo chen Rindt do segel svo -jo prvo zmago v tekmovanju za veliko nagrado (Grand Prix). Z istim avtomo bi lom je do segel zma go tudi v tekmovanju formule 1 leta 1970 v Monaku. Lotus 49 je tako postavil me rilo in pri šel v zgo do vino špor ta kot pr vi dir kal nik for mule 1 z mo -torjem Ford Cosworth v sprednjem de lu vo zila.
V	graškem muzeju bodo do 4. februarja na ogled tudi Rindtova dirkalna obleka, čelada in vozniško dovoljenje. Filmi bodo predstavili in-
tervjuje, sliko o dirkaču bo zaokrožila obsežna časopisna dokumentacija revije Auto-Revue. O fenomenu Jochena Rindta so umetnine ustvarili Heimo Zobernig, Franz West, G.R.A.M., Jack Bauer, Hans Hollein, Peter Weibel, Bazon Brock in drugi.
Karl Jochen Rindt (1942-1970) je bil izjemno uspešen dirkač. Starše je izgubil v bombnem napadu na
Hamburg in tako je odraščal pri starih starših v avstrijskem Gradcu, kjer je začel tudi dirkati. Leta 1970 je postal svetovni prvak, a posthum-no, ker je pred usodno ne sre čo zabeležil kar pet zmag od desetih tekem za ve li ko na gra do tis tega le ta. Ubil se je na poskusni vožnji med pripravami na dirko za veliko nagrado Monze v Italiji.
■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Narodna in študijska knjižnica: do
konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič.
Palača Gopčevic: »La voce dell'infanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Sto-ria ed Arte di Trieste«, odprto še danes, 4. novembra, od 9.00 do 19.00.
Galerija Lipanje Puntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. OPČINE
Bambičeva galerija: jutri, 5. novembra, ob 20. uri odprtje razstave Deziderija Švare pod naslovom »Poklon Milku Bambiču«. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com.
NABREŽINA
V	kavarni Gruden je na ogled razstava »Vezenine« Bogomile Doljak. Odprto po urniku kavarne, ob sredah zaprto.
V	dvorani Iga Grudna »Igriva pripoved podob« - razstavljajo Živa Pahor, Štefan Turk in skupina Vile&Vampi. Urnik: ob petih in sobotah od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
GORICA
Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111.
V	državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja.
Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu se-meniške knjižnice z naslovom »Sacra Iti-
nera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro.
KD za umetnost KONS in KC L. Bra-tuž vabita na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L. Bratuž, Drevored 20. septembra 85 do petka, 16. novembra, od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah.
RONKE
Na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi, bo še
jutri, 5. novembra na ogled razstava z naslovom: »La nave del futuro. Fotografie e ricordi della turbonave Oceanic«; urnik: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.30; informacije na tel. 0481-774844. LESTANS
Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18.
novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripovedi«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00.
_SLOVENIJA_
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v pre-
doru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora.
V	Galeriji Artes, Gradnikove brigade 6, bo do 8. novembra na ogled razstava akademskih slikarjev Rajka Čubra, Andreja Pavliča in Borisa Zaplatila pripravljeno v počastitev njihove petdesetletnice. Vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, zaprto ob sobotah in nedeljah.
Poslovni center Hit - Paviljon: do 30.
novembra je na ogled razstava z naslovom Naslikati prihodnost v okviru mednarodnega humanitarnega projekta Paint the future. Slikarji iz različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure.
V	knjižnici Franceta Bevka bo še jutri, 5. novembra, na ogled razstava Pravljični svet pod Matajurjem - ilustracije Alessandre D'Este; urnik: 9.00-19.00.
DOBROVO
Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00.
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (3. 11. 2007)
Vodoravno: kozarci, kasonar, agonist, Asinara, trakt, anta, Agis, R. I., Emil iano, Aja, antropografija, J. I ., E. Z., Tina, Švara, krastavec, teologija, Teleca, Matej, dolomit, Matic, Alabama, krematorij, L. T., galoše, Rad, Isere, Avar, edina hči, A. M., tra, Onega, Rigi, Tibetanec, kriket, Anat, Aral, Nora, I. K., ara; na sliki: Tjaša Švara.

NAROČNINA 2008
o
0
"O CL M O
1
ti)
LU .. <
oo o; O
8 g
(O
C >
o
C
=3
>o ca
00 o
"O 03
>o
JC Q.
ai en
oo O O CM o
4—'
cu
>o o
cu
>o cu
"O
cu
co 01
O C
>o	£ O
¡5	E
c	o
O	'Ñ
c	ca ca
>n	ca
E	c
m
O CO 00
o
o
lo f—I
O o
f—I
o
s	Si
s	S
Íh	S
O	"t
o	B
O	o
O	UJ
O	ro
00	c
8	>3
>o so
oo
■j-I	£=
>co	>o
i	s
»o	^
ca	x:
<a c
>c/> o a.
£= "O
C/5
ca £=
ta
íj	_0)
S>	-§
<	-O
ca	ca
o	o
£=	£=
ca	ca
m	m
O) 00 c\j c\i
CM ■šf o
LO
O O O o
CM CM
o
s
lo
o o
ca c

O >C/5
s i
lo
O o
O
o >
>n
a>
T3
cu
C/>
ca
£= ca
-O
ob ca ca
- >o £ £
n

O) i—i CM O O O r^
lo
o i—i o o o
CM
CM
o
I—I
oí
i-H
O O
o o o o o o
C\l Cg O LO
00
CO
>o O CM ra 00 a
LO n 00 0- O
<a ce c
-i-. =3
ü) >o
ra o "c
>n =3
"O O Q.
ca
£= ca
-Q ca
>o cu E
_cy
ca "g
b H5 ca o £= ca m
>o ca
I X/)
O
oo
o i—i o o o o o
oo o c\i
CM
o 00 CM
en
00 C3 o r—
ca o "c
>n "O
o a.
ca
c ca .cI
ca
u) d
'c "a
o >
o C/3
-Q
0 "O
	1_
aj -Q
o O ca
C
ca ^
c ca .a
X/3
ca
S ^
=3
ca c
>n =3
i_
"O
ca M
ca c
>n =3
i_
"O
ca
M
ZA NAKAZILA:
ZA INFORMACIJE:
-i—' <n
c >
cu
C "O ca oo cu
¡2 o E
> o.
=3
ca c
Ob jutranji kavi, tudi Primorski dnevnik. Udobno, na vašem domu, vsako jutro, odmevi sveta in utrip okolice. Brez skrbi, novice vas ne bodo več prehitevale: naročite se na Primorski dnevnik.
Storite to čimprej, izkoristite PREDNAR0ČNINSK0 AKCIJO:
do konca leta 2007 bodo vsi novi
naročniki prejemali dnevnik na dom povsem brezplačno!
Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov
in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa Vas bo torej stal samo 0,65 evra!
Za vse naročnike, nove in stare, smo tudi letos pripravili prijetna presenečenja. Vse leto pa bodo lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke.
Ne zamudite priložnosti!
Brez skrbi.
Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it
Spravno
i netflni«*
slovensko staisiiisiuiftis
Hi reporto
ra?
Primorski
dnevnik