Poštnina platana o ootnM	Cena	Din	1-
jlmremhl dom
Štev. 9		V £|ubl|ani, 1	1. januarla 1936	Celo 1.
				
Cesar se Amerika nalbcii bo|i:
JUiobškHapmkl sporazum
PuDidno tipaaje iapnske delegntge pel nnoicihl olatli
London, 12...jan. SR. Londonski dopisnik »Tempira« Robert, Oru javlja svojemu listu zelo zanimiva, odkritja o najnovejšem, razvoju angleško-jai ionskih odnosa jev / ozirom na naraščujočo napetost na Daljnem vzhodu. Časnikar poroča med drugim svojemu listu, da ju japonska vlada že večkrat izrazila že-; ljo, da pride do posebnih pogajanj 'i Anglijo/ da bi se razčistila vsa obstoječa sporna vprašanja. ne samo ona ki tičejo samo Jvitajskp. Anglija pa da je vztrajala na stališču, da je treba najprej spraviti s sveta vsa nesoglasja, ki tičejo Kitajske in še le potem načeti tudi pogajanja za poravnavo sporov, k obstojajo na drugih področjih. _	, ,
Razun kitajskega misli japonska vlada se na sledeča, vprašanja:
1. Pravico do polne enakopravnosti japonskega brodovja z angleškim.
2. Ureditev trgovinskih odnošajev s Tihim morjem. Japonska pa je pristala na to, da noče več dvigati vprašanja japonskega priseljevanja v angleške kolonije in domini-june, toda rada bi dosegla, da Angleži ne delajo težav japonskim trgovcem, ki potujejo Po Avstraliji in njenih otokih, .laponska hi rada spravila v red tudi mnoge spore, ki nastajajo vsled konkurence angleške tekstilne
industrije z japonsko na kitajskem ozeinllju. Anglija in Japonska hi si naj gotove svetovne trge med seboj razdelili.
Kakor hitro je prišlo v javnost, da je Japonska pripravljena pogajati se z Anglijo o vseh vprašanjih naenkrat in skleniti ž njo čisto trgovsko pogodbo brez kakšne politične primesi, se je začelo razburjati ameriško poslaništvo. Amerika se hoji, da ne bi nekega dne Anglija pristala na japonski predlog in očistila svoje odnošaje z Japonsko, ne da bi se brigala za težave, ki jih ima z Japonsko Amerika. Združene države Severne Amerike so takoj na to napravile korake pri londonski vladi, da naj bi ostalo pri starem sklepu, da se bodo velesile skupno pogajale z Japonsko in sicer samo o kitajskem vprašanju in še le potem, ko ho to zadovoljivo rešeno, lahko posamezne velesile sklenejo z Japonci trgovinske pogodbe in pogodbe o porazdelitvi tržišč ter vplivnih conah, kakoršne hočejo.
Pri angleški vladi ni opaziti nobene prenagljenosti in se obnaša zelo hladno napram japonskim ponudbam. Navzlic temu pa so nekatere podrejene osebnosti bile v neprestanih stikih z japonsko delegacije na pomorski konferenci. Končno je le res, da je bodočnost Kitaja in možnost razširitve japon-
skega gospodarskega vpliv* na Kitajsko v veliki meri odvisna od spor*zuma, ki ga bo Japonska mogla skleniti z. angleškim imperijem.
Pom^ska Mecenta tumn
Tokio, 12. januarja. A.A. Ileuter poroča: Načrt novih navodil za japonsko delegacijo na londonski pomorski konferenci poudarja zlasti te-le točke:
t. Japonska bo storila vse, da bo mogla pomorska konferenca nadaljevati svoje delo;
2. če se izkaže, da je sporazum o kvantitativni omejitvi pomorske oborožitve nemogoč, je Japonska pripravljena sodelovati pri razpravi o predlogih drugih delegacij;
3. če bo japonska delegacija prisiljena zapustiti pomorsko konferenco zaradi zadržanja drugih delegacij, je japonska pripravljena pustiti na konferenci svojega opazovalca.
J taliju prizna Mandžurije
Šangaj, 12. jan. SE. Iz Tokija poročajo, da je nenadoma prišel tja posebni opolnomočeni poslanik Italije Leone Weilschotts, ki ima nalogo, da se z japonsko vlado pogaja o možnosti priznanja mandžurske države. Italija bi za pogoj tega priznanja zahtevala od Japonske tesnejše sodelovanje na gospodarskem polju.
Danes:
Obletnica pusaacskegii
plebiscita
Berlin, 12. januarja. A A. DNB poroča: Notranji minister dr. Frick je dal ob obletnici posaarskega plehisc&a poročevalcu lista »Naeional Šocialislisehe R-hein front« izjavo, v kateri govori, o vprašanjih, ki so v zvezi % združitvijo tega ozemlja z domovino.
Zenačenje zakonov tega ozemlja s sistemom v nemški državi je bilo izvršeno večinoma do L januarja letošnjega leta. Nemčija je prevzela vetij i del uradriištva. Prevzela je tudi tiste uradnike, ki jih je svojca« imenovala posaarska komisija brez pokojninske pravice. S tem so urejena vsa vprašanja, ki so nastala z združitvijo Posaarja z domovino.
Z enakim uspehom je nemška, vlada reševala. brezposelnost v leh krajih. Nemška država je dovolila nad 20 milijonov mark za velika javna, dela, za popravilo rudnikov pa je dala 11 milijonov' mark. Več milijonov je 'porabila za nove delavske in stanovanjske kolonije. Tudi posaarska industrija je prejela velike vsote od nemške vlade.
Posebno pozornost jo berlinska vlada po-svetila tudi glavnemu mestu Posaarja Saar-briicknu, ki j-e zdaj sedež upravne oblasti, železniškega ravnateljstva, radijske postaje in velikega letališča.
Saabrucken, 13. jan. Rp. 2e včeraj so se v vseh okrožnih središčih posaarskega ozemlja začele velike svečanosti za prvo obletnico, odkar se je Posaarje priključila nazaj k nemški državi, io je bilo lani 18. januarja. Slavnosti so otvonle narodno-socialistične organizacije z velikimi nia-nifestacijskimi obhodi. V spomin na znamenite, žalostne in včasih pretresljive zgodbe med francosko okupacijo in med plebiscitom so Posaarci vsepovsod prekrstili trge in ulice zato, da bi njihova imena od zdaj naprej spominjala na zgodovinske dogodke 18. januarja lanskega lela. Snoči se je na zgodovinskem sedežu glasovalne komisije, odkoder so lani razglasili rezultate plebiscita, vršila ogromna manifestacija, na kateri je pokrajinski vodja narodne socialistične stranke BOrekal poudaril, da je ta obletnica mejnik tudi 'a pomirjenje Evrope.
Bilrckclco proglas
»Od razpada prvega cesarstva ni bilo stoletja, y katerem bi tega kosa nemške zemlje ob Renu in ob Saari preplavljala vojna stiska. Naše gore
in naša polja so napojena s krvjo najboljših sinov. Znanilci in spremljevalci bajonetov so bile tuje ideje. 7j zlaganimi obljubami liberalizma in kapitalizma so zmeraj poskušali, da bi naše ljudstvo pridobili z,a osvojevalna teženja zapada. To je uas prisililo k odločilnemu spopadu z idejami zapada, z liberalizmom in kapitalizmom. Nacionalizem in socializem sta iz tega boja vzrasla kot revolucionarni politični sili in sta dala prav našemu ikroiju za vedno socialistično osnovno stališče. 13. januar ob »Saari je materi Nemčiji prinesel kos odtrganega ljudstva nazaj, novemu cesarstvu pa odločilno zmago idej narodnega socializma nad starimi načeli jakobinske revolucije.«
Poroka na albanskem dvoru
Tirana, 13. jan. AA. Albanska agencija poroča: Danes #se .ie v kraljevski palači na sveča nnačin izvršila poroka Nj. kr. Vir. princese Sjcnijc s princem Ahilom. Navzoči so bili: Nj. Vel. kralj, člani kraljevske družine, vsi člani vlado, delegacija parlamenta in druge visoke osebnosti. Poročni obred je izvršil g. Kot, obenem s predsednikom kasa-cijskega sodišča g. Torom. Po svečanem aktu ,so vsi navzoči čestitali mlademu paru. Nato .ie bilo svečano kosilo, katerega so se udeležili člani cesarskega in kraljevskega veličanstva. Mesto Tirana jc vse v zastavah in nudi izredno sliko. N;i ulicah .je velika živahnost ljudstva, ki sočustvuje z dogodkom in spremlja veselo vse dogodke na dvoru. Danes popoldne sla mladoporočenca v spremstvu članov kraljevske družine odpotovala v Drač, odkoder bosta nadaljevala potovanje v inozemstvo. Na vsej poti jih je ljudstvo navdueno pozdravljalo.
Viemiifa volno industrija:
Bsf ml me|e
Vsa uo|na iailuslri|a se mora preselili v notranjost
Berlin, 12. jan. TG.I Otvoritev novih velikanskih Oppelovih avtomobilskih tovarn v Brandenburgu, kamor so hib; prenesene tudi vse stare tovarne Oppel-industrije, ki so se nahajale v Uiisselslioimn, je pomemben dogodek, ki se ga inozemstvo morila premalo zaveda. Na splošno se opaža, kako nemška'vlada že dve leti, odkar je začela oboroževanji svoje vojske v velikem stilu, čisto dosledno sili na to, da se vojna industrija kolikor mogoče preseli iz obmejnih krajev Nemčije v notranjost države. Narodni socializem, ki je odločen, spraviti nemško oborožitev na najvišjo stopajo, jc mnenja, da preti industrijam, ki .se nahajajo ob državnih mejah, nevarnost letalskih napadov. Zaukazal je njihov prenos v notanjost. Nobena omembe vredna razširitev obratov pri vojnih industrijah, ki ležijo ob meji, ni bila dovoljena zadnji dve leti, marveč so tovarne dobile nalog, da zgrade podružnic«
lice v notranjih pokra-
jinah.
Isto sc je zgodilo z Oppelovimi tovarnami, ki so nameravale razširiti svoj obrat na starem kraju v Russelsdorfu, pa jim je bilo od osrednjega vodstva nemške industrije zaukazano, da
fnzm	. -•*/; f
re, ampak da se naj preselijo kam dru-jer ne bodo izpostavljene prvim napadom
to ne
gam,	.......	„	.
sovražnika. Oppel je prevzel od nemške vojske nalog, da jo oskrbuje z vsemi motornimi vozili, ki jih potrebuje. Oppel ima torej nalog, da nemško armado motorizira. Vsled lega mora biti na varnem. Sporazumno z nemško vlado in z izdatnimi podporami vojnega ministrstva se je torej Oppel selil v Brandenburg, kjer je bila ravnokar otvorjena njegova nova ogromna
Biirekel »pokrajinski vodja narodno-socija , listične stranke za Posaarje
tovarna za avtomobile in vse vrste motorna vozila, k jer bo tudi nemška .vojska dobavljala vse potrebščine. Nova tovarna je bila izgotovljena v tako kratkem času. da je to zbudilo začudenje vseh inženjerjev. Temelje so začeli kopati šele 7. aprila t935 in Ib. oktobra je sirovo poslopje že stalo pod streho. Velikost ‘novih tovarn označuje dejstvo, da bodo mogle dnevno izgotoviti ti(> velikih tovornih avtomobilov. Posebni oddelki so odločeni zn izdelovanje tankov in vojaških motornih avtomobilov zn prevažanje čet in topništva.
Izgleda. da bodo tekom prihodnjih mesecev še druge za vojno važne industrije dobile nalog,' da se.skušajo čim prej preseliti \ notranjost države. O vseh pripravah pa vlada po vsod največja tajnost.
Krupp se seli na Horoeško
Pariz, 12. januarja. AA. I lav us ' poroča iz Berlina: Kruppove tvornice se pogajajo z, ameriškim jeklarskim sindikatom in z neko .skandinavsko skupino, ki jo vodi podjetje * Kleti ro-stalc v Larviku na Norveškem, o izgradnji nove velike jeklarske livarne na Norveškem, ki bi bila največja v Kvropi. Livarna bi delovala samo s pomočjo električnih peči. Proizvajala bi posebne vrste jekla. Znano je. da imajo Kruppove tvornice že sedaj v svojih rokah znaten del delnic * l.lektrostaia« v Larviku. krupp bi izročil novemu podjetju neke s\‘oje nove patente. I )el proizvodnje bi prišel na nemški trg. Po kruppovem načrtu bi nova livarna izdelala letno 30.000 ton posebnih vrst jekla.
Sotino in Rosenbetg 43-letnlkn
Berlin, 13. jan. DNB. Včeraj sta dve vodilu* osebnosti današnje nemške politike slavili svoj 13. rojstni dan. To sta pruski ministrski predsednik in državni minister za letalstvo general G6-riug ter narodnosocialistjčni ideolog, državni vodja za kulturno politiko Allred RoSenberg.
Berlin, 13. jan. AA. DNB poroča: Vodju in državni kancler Hitler je poslal pruskemu ministrskemu predsedniku Goeringu ob njegovem rojstnem dnevu sledečo brzojavko: /Dragi moj Goering! Sprejmite ob svojem rojstnem dnevu moji', najprisrčiicjse častiike. V starem prijateljstvu vaš Adolf Hitler.:
Jz Abesiniie nič novega
Stanie na seueraem in lažnem boiisia
sv,
Mussolini pregleduje divizijo »Pusteria na« iz južnega Tirola, ki odhaja v Afriko
Severna fronta v Vzhodni Afriki je stala vse j a murske dni v znamenju olenzove abesinskih čet. Vendar ni mogoče govoriti o splošni abesinski ofenzivi, temveč je treba le prodore pripisovati neučakanosti posameznih abesinskih poveljnikov, ki so se spopadli z Italijani na lastno pest. Cesar ima vedno težko stališče, ker mora ob vsak piriliki zastaviti ves svoj vpliv, da prepriča bojaželjne poveljnike o preuranjenosti takih pohodov, ker so italijanski položaji na severni fronti izredno dobro utrjeni tei bi abesinske čete izkrvavele preje, preden bi žele pomembne uspehe.
Za severno abesinsko armado je dognano, da ima dobro vodstvo. Strategično slabe in ranljive položaje italijanskih čet so takoj odkrili in seveda tudi izrabili. Tako so čete levega abesinskega krila v decembru prodrle na dveh mestih preko reke Takaze, zavzele gorske prehode nad njo in sc nenadoma znašle pri mestu Enda Selasi, 30 km z.a-padno od Aksuma. V teh bojih so uropali od Italijanov nekaj tankov in še več slrojnic. Odtod so sc te abesinske čete obrnile proti vzhodu, tako, da stoje danes nekako 15 km zapadno od Aksuma. Neki konjeniški oddelki pa so prodrli že v Eritrejo in ogrožajo cesto Asniara—Adua, ki je glavna italijanska prometna žila. Čeprav so vse te abesinske čete le prav rahlo povezane z ozadjem ter bo pri njih slejkoprej nastopilo pomanjkanje municije in hrane, vendar so dosegli svoj namen: italijansko desno krilo je bilo prisiljeno umakniti se s svojih negotovih položajev ob reki Takaze. S lem v zvezi je moral maršal Badoglio izvršiti pregrupacijo svojih čet, da ohrani svoje desno krilo pred presenečenji, ki lahko nastopijo vsak čas, ker A besi ne i prodirajo v manjših skupinah in jc zato njehova gibanja težko opazovati z letali.
Tudi na drugem mestu italijnske severne fronte so Abesinci iztaknili in izrabili ranljivo točko,
namreč
četam
:č praznoto med drugim armadnim zborom in i Askarov. To je na črti reka
ni
akaze—-Maka-posrečilo to luknjo
le. Doslej se Italijanom še
zamašiti, ker so Abesinci prehitro izrabili to po-manj klij vost na italijanski strani in z neprestanimi napadi preprečujejo italijanski komandi, da bi povezala ta dva armadna zbora. Da je stanje na tem sektorju v resnici tako, potrjuje italijanski vojni komunike št. 01, ki poroča o neprestanih bojih v Tembienu, torej zapadno in severuozapadno oc Makal.
O dogodkih, ki so se v januarju odigravali na tem bojišču moremo reči, da je abesiinsko vojno poveljstvo prevzelo inicijativo iz rok maršala Ba-doglia. To jc tudi razlog, da je Badoglio zahteval ojačenjc svojih čet. ki mu je dos|ielo v eni divisiji Alpincev.
Iz južnega bojišča pa prihajajo nekoliko ugodnejša poročila za Italijane. Po hudih bojih, ki » jih imele Grazianijeve čete severnozapadno od Dola ob reki Canale-Goria, se je zdelo, da je njihov položaj tod trden, vendar pa se je v teh dneh 'pokazalo, da ima Graziaui opraviti še zmerom z močnimi abesinskimi četami, ki brez prenehanja vznemirjajo Grazianijeve položaje. Vse januarske dni so se vršili ob reki Canale-Doria boji, nekako 70 km od Dolo. To je tudi dokaz, da se ima Graziaui boriti z ogromnimi zaprekami, uspehov prav za prav ni, ker jm to bojišče nahaja tako rekoč na meji med Abesinijo in Italijansko Somalijo. Zdi se, da Gra-zianiju ne bo mogoče v doglednem času začeti nobene obsežnejše ofenzive, ker se abesinske čete v vedno večjih množinah zbirajo okrog njegovih pozicij ter nekatere od njih celo vdirajo v italijansko Somalijo.
Napačno je mnenje, d« bi Italijani v današnjem položaju mogli misliti ua nadaljnje osvojitve.
Množica pred vlakom
Župan pozdravlja
Ljubljanska nedelja
Drevje brsti
Letos zime prav zu prav še sploh nismo ču-<fli. Razve« onih par dni) ko ji; ležal po ulicah sneg, v mestu sploh nismo videli snega. Posebno včerajšnja nedelja je bila popolnoma v znamenju spomladi. K.er tudi ni nobenega' mraza, se letos prebuja prej kakor navadno tudi narava. Tako v Ljubljani že v moisikatercm vrtu začenja brsteti drevje in prve spomladanske rastline. Kljub vsemu pa vendarle ne moremo verjeti, da bi letos ne doživeli več resnejše1 zime. Vprašanje pa je, kuko bo to zimo, posebno mraz in sneg, ako še prideta, preneslo rastlinstvo, ki je že v prvem pupju.
Zjutraj vse na kolodvor
Glavni dogodek včerajšnjega due • je bil povratek vladike dr. Gregorja Rožmuua. Ni torej čuda. ako je zjutraj pred deveto uro bilo usmerjoneo vse na kolodvor, ali pa so so ljudje postavljali po ulicah, kjer nuj bi vozil uvtomo-bil z vrnivSIm se škofom, ki je bil obenem z nadškofom dr. Jegličem, ki je prišel osebno iz Stične, deležen prisrčnega pozdravljanja.
Dva občna zbora
Včeraj predpoldne sla bila v Ljubljani dva občna zbora. V dvorani palaže OUZL) je zborovala Organizacija praktičnih tehnikov; o tem občnem zboru poročamo na drugem mestu. Pri - »šestič!« pa jo zborovalo društvo vZlvalica:. Ta zbor je vodil predsednik, ravnatelj mestne vrtnarije g. Lap, ki je predlagal najprej vdanostno brzojavko kralju Petru II. ter v svojem poročilu poudaril naklonjenost (»oljedelskega ministrstva društvu. Tajniško poročilo je podal tajnik Pečovnik. Društvo ima 719. članov, o dtega 20 podpornih. Društveno glasilo at; izdaja v nad 7000 izvodih. Društvo jo priredilo dve rasztavi, ki ju je poselilo nad i8.000 obiskovalcev; razen toga je priredilo društvo eno predavanje na Jesenicah. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Babnik in je za društvo dokaj ugodno. Celoten občni zbor je napravil vtis, da so se vzpostavili v društvo zopet dobri medsebojni odnošaji, ki jih je prej morda manjšalo.
Žalosten primer
Zabavišča polna
Letošnje nedelje potekajo že nekako v znamenju polnih zabavišč. Kakor zadnjo nedeljo, so bili tudi včeraj nabito polni skoraj vsi kinematografi in kavarne. S oriznanjem pa lahko zabeležimo, da pri tem ne zaostaja tudi gledališče, ki morda že dolgo ne beleži take zasedbe, zakor zadnje nedelje.
Izletnikov malo
Ve kaže, da so Ljubljančani že obupali nad letošnjo zimo. Skoraj so se že vdali neki zimski apatiji, ker prebijejo sedaj v mestu nedelje celo tisti, ki jih prej uikdo ni mogel zadržati čez nedeljo ali praznik v kakih mesi ni h kavarnah. Zato je bilo izletnikov tudi včeraj zelo malo. Na kolodvoru je bilo videti v-soboto zvečer in v nedeljo
zjutraj za ljubljanske razmere zelo malo smučarjev, ki so se odpeljali proti Gorenjski. In to kljub lemu, da so bila vremenska poročili iz -azilih gorenjskih kotov v razmerju z ostalim nižinskim vremenom še dokaj ugodna. To nam je povedala iz Pokljuke tudi kukavica, ki je oznanilu, da jo na staro podlago padel dober pršič in da je smuka krasna.
Vremenska poročita
Pokljuka: minus pet, jasno, mirno, 30 cm sreza, smuka prav dobra.
Krvavec: minus ena, jasno, sončno, severo-zapadni veter, pršič na trdi podlagi.
Smuč. dom Ilirije na Planici: sončno, 20 cm sreža, deloma pršič na trdi podlagi.
Scnjorjev dom na Pohorju: minus Iri, jasno, sneži, na 30 cm stare podlage pada nov sneg, izleti še vedno nemogoči.
Peca: jasno, mirno, minus štiri, 00 cm sreža, smuka prav dobra.
Končno	vendarle
Včerajšnja nedelja ni zabeležila nobenih posebnih nesreč, prišlo je pa do drugega žalostnega slučaja: v dopoldanskih urah so našli ljudje na Rožniku nešega moškega, ki jo negibno ležal na tleh. Ljudje so takoj poklicali policijo in na kraju samem se jo kmalu pojavila tudi komisija, ki je ugotovila, da je 40 letni Anton Žitnik — to je bil namreč najdenec — podlegel zastrupjenju. Žitnik je popil mešanico lizola in joda. K temu ga je najbrž privedla beda, v kateri je živel. Ko je komisija truplo pregledala, je odredila prevoz v mrtvašnica
Miiuchen, lil. jan. Rp,- ponoči od sobote na nedeljo jo v bavarskih Alpah nastal nenaden vremenski preobrat. Namesto lepega južnega, naravnost pomladanskega vremena, ki je povzročilo, da je bilo Ireba odložiti nemške smučarske prvenstvene tekme in nemške drsalne tekme, ker ni bilo mraza, je nenadno nastopilo dokaj mrzlo vreme z močnimi padavinami. V Miiuchenu je v kratkem času padlo toliko snega, da je sneg občutno zavrl in zastavil ves avtomobilski promet. Miinchenska občina je morala v vsej naglici po radiu poklicali vse nezaposlene delavce, ki so bili ria razpolago, da so jih poslali z lopatami na teste. Tudi izven Miinchena, zlasti v gorah na jugu
Celje
Skioptičuo predavanje o Abesiniji. Daues, v ponedeljek, ob 8 zvečer bo predaval v dvorani Ljudske posojilnice o Abesiuiji pisatelj g. Mirko Javornik iz Ljubljane. Predavanje bodo pojasnjevale skioptično slike. Ker so danes oči vseh obrnjene v Abesinijo, zato mislimo, da bo to zanimivo predavanje za današnji čas zelo velikega pomena.
Reprezentančna prireditev celjskih akademikov v Celjskem domu. V soboto zvečer je priredilo Društvo jugoslovanskih akademikov v Colju svojo I. reprezentančno prireditev. Po zaslugi odbora in damskega komiteja je bila prireditev izvrstno prirejena in je organizacija funkcionirala brezhibno. Prireditve so je udeležila elita iz Celja in drugih krajev ter je bil tako obisk kakor potek nad vse pričakovanje lop. Pozabiti namreč ne smemo, da so celjski Pohorci, mladi in stari, javno in lajno, napeli vse svoje sile in moči, da bi prireditev doživela polom, kar 6e pa njim ni posrečilo ter so s svojo gonjo dosegli ravno nasprotno, namreč, da so se enkrat zopet popolnoma razgalili. Sni so se posluževali vseh mogočih sred-
ini avstrijsko-bavarski meji jc padlo v kratkem naravnost presenetljivo dosti snega, ponekod v dobrih dveh uruli okrog 70 cm. Seveda je zaradi tega zastal povsod ves promet, tako, da so vlaki in avtobusi imeli velike zamude. Sneg je potrgal tudi številne telefonske in brzojavno vode. Toda vsa Nemčija je lega nenadnega vremenskega preobrata silno vesclu ,saj se zdaj ni bati, da bi olimpijada v Garmisch-Partenkirchenu prišla v zadrego zaradi pomanjkanja snega. To zlasti še zaradi tega ne, ker napovedujejo vse vremensko opazovalnice stalno mrzlo vreme. Upamo, da se bo sneg usmilil tudi nas!
etev   omenjamo samo krasne notice v celjski
rubriki »Jutra-:, da o zahrbtnih intrigah za sedaj molčimo, če bo pa treba, bomo pa tudi še o tem spregovorili kako besedo. Pa kaj moremo mi zalo, če je pohorsko orientirana akademska mladina v Celju proti ostalemu akademskemu dijaStvu v veliki manjšini in ne more komandirati, kar bi ruda po vzoru svojih političnih učiteljev. Čudno je tudi to: Prejšnji teden je pohorsko orientirana starešinska organizacija "Sloga-: priredila v Narodnem domu ples, katerega so se lahko udeležili tudi dijaki višjih razredov celjske gimnazije, medtem ko za ta plea ravnateljstvo ni hotelo dati dovoljenja. Ali mogoče še vedno živimo v časih, ko je povsod odločevala .INS? Zakaj tu dvojna mera, ena za pohorske organizacije in prireditve, druga za prireditve in organizacije, ki nc trobijo v pohorski rog? Smo načelno proti lomu, da bi mladina hodila na plese, toda če jo dovoljeno za enega, naj velja isto za drugega, ki je bil v vsakem oziru vsaj na isti višini kakor oni, ki so ga priredili Pohorci v Narodnem domu. Za vse enaka pravica, to je naše načelo in tega načela bi se moralo zavedati tudi gimnazijsko ravnateljstvo v Celju.
škof dr. Rožman se je vrnil iz Amerike
Kratka, notica v »Slovencu« je zadostovala, da sc je včeraj zjutraj ..ob 8.50 zbrala •na ljubljanskem kolodvoru velika množica ljudi, ki so prišli k sprejemu svojega vladike škofa dr. Gregorja Rožmana. Dolgo ga. ni bilo med nami, sledili pa smo mn na vseh njegovih potovanjih po Zedinjenih državah Severne Amerike. Saj nam jo v »Slovencu« sproti popisoval, kod se giblje. Dasi so bili članki pisani skromno, smo se vendar vsi zavedali, kako velikega pomena je bil ta škofov obiak med našimi brati v Ameriki. In z zadovoljstvom, da je opravil veliko misijonsko delo, se je naš vladika včeraj vrnil v domovino.
JVa peronu
kolodvora so bili zbrani polejj številnega občinstva tudi zastopniki uajvišjih uradov in predstavniki kulturnih, posebno pa verskih ustanov-. Tako smo videli med drugimi jx>d; bana dr. Majcena, ki je obenem zastopal tudi odsotnega bana dr. Marka Natlačena, dalje mostnega župana dr. Juro Adlešiča, ki so ga spremljali številni občinski svetniki, glavnega urednika»Slovenca« .dr. Ahčina, stolnega prošta Ignaca Nadraha z skoraj vso ljubljansko duhovščino, stilskega opata dr. Kastelica, ravnatelja škofijskih pisarn Jagodica, skoraj vse profesorje teološke fakultete z dekanom na čelu,, kakor tudi številne profesorje drugih fakultet, predsednika katoliške akcije dr. Žitka in druge. Zelo številno so bili zatsopani vsi ljubljanski moški in ženski redi.
Nadškof dr. Jeglič
Vsa množica na peronu je vzvalovala, ko se je pojavil med njo sivolasi nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Med tem ko so se slišali »Živijo klici«, se je še tako gibčni
vladika že pozdravljal z navzočimi zastopniki in v razgovoru z njimi pričakoval goreujeki brzovlak.
Vlak prihaja
Množica je postajala vedno bolj nestrpna in ko se je ustavil na postaji vlak, so ljudje skozi vse vhode pzdhiteli k prvemu vagonu,
v katerem smo že med zaustavljanjem vlaka opazili škoda dr. Rožmana. Prodno je kdo utegnil stopiti v vagon, sc je škof že pojavil nad stopnicami in istočasno tudi že meri zastopniki, ki so mu drug za drugim izrekali svojo dobrodošlice.
,,Najprej grem na Šmarnp goro“
Očitno presenečen je bil škof dr. Rožman, ko je zagledal pred seboj uarlškofa dr. Jegliča. Gotovo ni prieakoyal, da se bo nadškof v svoji visoki starosti potrudil osebno na kolodvor k sprejemu. Ni torej čuda, če je bilo med nadškofom in škofom pozdrav-I j a njo posebno prisrčno. »Saj bi mogel nazadnje res še malo tamkaj ostati, ko ste itak Vi tukaj« je dejal škof dr. Rožman, ko se jo rokoval z nadškofom. Potem pa je takoj začel pripovedovati, kako je bilo v Ameriki, ko je hodil od ene prireditve na drugo iri ko so mu stregli: kolikor so mu mogli. »Zato pa grem zdaj enkrat najprej na Šmarno goro«, je pripomnil škof. ter šc naprej šaljivo odgovarjal na nešteta vprašanja, ki so mu jih stavljali navzoči kar vsevprek.
Med odhajanjem s perona je bil škof ves čas deležen ovacij, ki mu jih jo prirejalo občinstvo. Velika množica ljudstva ni mogla na peron in je pričakovala škofa pred peronom. Tu so ponovno zaorili pozdravi, ko jc škof stopal iz kolodvorskega poslopja.
Ljudje so stali v gostih gručah tudi še po Miklošičevi cesti in ob trimost.ju ter navdušeno pozdravljali škofa dr. Rožmana in nadškofa dr. Jegliča, ki sta so odpeljala v škofijski dvorec.
Včerajšnji sprejem ljubljanskega škofa je dokazal, kako so Ljubljančani svojemu vladiki vdani in hvaležni za skrb, ki jo posveča svojemu ljudstvu.
Nadškof dr. Jeglič v razgovoril z dr. Adlcšičeiu
Ljubljana danes
Koledar
Panes, ponedeljek, 13. januarja: Sv. Bogomir.
Jutri, torek, 14. januarja: Sv. Llilarij.
*
Današnji koncert je izredno pomemben dogodek v ljubljanskem koncertnem življenju. Prvič nastopijo v naši sredi zagrebški madrigalisti, mešani zbor, ki nam prinaša klasičen in moderen spored, ki je za Ljubljano popolnoma nov. Vse kritike, kjerkoli je ta zbor v teku zadnjih petih let nastopil, so polne najlepših priznanj in hvale. Izmed starejših mojstrov so zastopani na sporedu: Obrodit, Lassua, Viktoria, Schulz in Mozart, izmed sodobnih pa Adamič, Dobronič, Dugan, Grgi-ševič in Odak. Vso prijatelje resnih umetniških koncertov, predvsem pa našo iievcc, opozarjamo na nocojšnji nastop Madrigalistov iz Zagreba. Koncert bo ob 20 v Filharmonični dvorani.
Znani violist Ladislav Oerny pripelje-zopet svojo tovariše, ki so z njim združeni v Praškem kvartetu, v Ljubljano in kvartet koncertira pri nas v petek, dne 17. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. Vsak nastop Praškega kvarteta je doživetje svoje vrste. Tolike prave, čiste umetnosti nam re nudi kmalu katero udruženje. kakor ravno Praški kvartet. Izvajali bodo dela Mozarta, Škerjanca in Suka. Predprodaja v knjigarni Glasbeno Matice.
Alpinistična šola otvarja zopet svoja redna predavanja v verandi hotela »Union r. Prvo predavanje bo v sredo, dne 15. t. m. Vhod skozi kino-dvorano. Dostop ima vsakdo, ki se zanima za alpinistiko. Kakor znano, prireja to šolo TK klub Skala, eden najzaslužnejših propagatorjev našega alpinizma.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama
Začetek ob ‘20. uri
13. januarja, ponedeljek: zaprto.
14. januarja, torek: Siromakovo jagnje. Red C.
15. januarja, sreda: Kako zabogatiš. Red Sreda.
16. januarja: četrtek: zaprto (generalka).
17. januarja, petek: Pesem s ceste. Premijera.
Proslava 35 letnice umetniškega delovanja Josipa Gradiša-Daneša. Izven.
()|>era
Začetek ob 20. uri
13. januarja, poudeljek: Plesni večer Katje Dela«
kove. Izven.
14. januarja, torek: Carmen. lled B.
15. januarja, sreda: PreSmenlani grad. Red A.
16. januarja, četrtek: Salome. Red Četrtek.
17. januarja, petek: zaprto.
f Pavla Zabret
-f- V Bolaivku nad Kranjem je danes umrla ga. Pavla Zabret. Pogreb nepozabne jiokojnice bo dno 14 januarja na farno pokopališče v Predosljah. Naj počiva v miru, blaga ženal Žalujočim naše iskreno sožalje!
Sestanek kmetijskih strokovnjakov v Kranju
Včeraj dopoldne so je vršil v hotelu »Pošta« v Kranju sestanek kmetijskih strokovnjakov, katerega so so poleg odposlanca banske uprave udeležili tudi dr. Vovk (za radovljiški okraj), Novak, Burger in Brodar (za kranjski okraj) ter Novak in Štrcin (za kamniški okraj) in Lončar (za ljubljanski okraj). Na sestanku so^ razpravljali najbolj pereča kmetijska vprašanja naše Gorenjske ter so napravili načrt za akcijo, ki bi bila v tesni zvezi z jiovzdigo kmetijstva na Gorenjskem. Po sestanku so se zborovalci podali v Naklo, kjer so si ogledali moderno urejeno mlekarno.
Shodi ministra Jankoviča
Bclgrad, 12. jan. ni. Iz Negotina poročajo, da je imel tamkaj sooči uspelo konferenco z bivšimi radikali minister za gozdove in rudnike G j uro Jankovič. Na tej konferenci jc minister Jankovič jioročal o političnem položaju in o napredovanju organiziranja nove stranko JEZ. V tem oziru jo bivšim radikalom postavil gospod minister za zgled Slovenijo, Bosno in Hercegovino, posebno jia ,ic povdaril delo stranke v Sloveniji, kjer jc že izvršena njena popolna organizacija. Te kom današnjega dne pa jc imel minister Jankovič več konferenc in shodov. Minister Cvetkovič nadaljuje svoje potovanje po južni Srbiji v svrho končne organizacije JR Z.
♦
Bclgrad, 12. jan. m. Danes jo bil na tukajšnje pokopališču blagoslovljen spomenik na grobnici padlim ruskim vojakom v svetovni vojni na raznih srbskih bojiščih.
Ženeva, 13. jan. A A. Havas poroča: mednarodni odbor Rdečega kriza je izdal danes poročilo njegovo delegacijo v Abesiniji, češ, da niit odbor niti njegovi člani niso do sedaj izdali nikakih obvestil tisku o vojnih dogodkih, Zato ženevski odbor priporoča največjo rezervo napram vsem sličnim vestem.
uja pa »imajo skoraj nikakih pravic v javnosti. Poleg toga so so teoretično izpopolnili, pri teni pa zapravili dve leti Pasa. Naša zahteva in dolžnost zakonodajalca, uredbodajalca itd. naj bo. <la se dosledno in vedno zasliši v bodoče tudi našo organizacijo za nasvete in pripombe, ki naj se jih tudi upošteva kot preštudirana in precizirana stališča našega stanu k takšnemu osnutku.
Ljubljana na olimpijsko nedeljo
Komaj dobre tri tedne še manjka pa bo osredotočeno vse zanimanje na Ga.-Pa. Športni svet je nestrpen in vse čaka, čaka... Včeraj se je oddolžila tudi Ljubljana našim zimskim olimpij-
cem. Marsikdo je začudeno pogledal, ko je do poldne in popoldne 'srečaval po mestu smučarke in smučarje, ki so namesto dilc nosili s seboj bele listke in drobne smučarske znake s petimi krogi. Skoraj nihče ni ušel; vsak je moral dati vsaj dinar, če že ni kupil znaka. Upamo, da se je olimpijski dan posrečil v vsakem oziru. Ni ga bilo sicer mogoče izvesti v leni obsegu kot ga je zamišljala .lug. zimska športna zveza, ker ni bilo snega, bil pa je vseeno zadovoljiv. To bo najbolje pokazal končni obračun.
Opoldne pa jo tudi naša kukavica dala bese Ho olimpijcem. Iz zimskega raja na Pokljuki je naša radio postaja prenašala športno reportažo.
Naši olimpijci govore
Vodstvo prenosa je imel predsednik Sin. k. Ljubljane g. Ante Gnidovec; prenos sam se je pa vršil iz hotela, kjer naši olimpijci stanujejo. Uvodoma je g. Gnidovec omenil na kratko razvoj smiičarstva^ pri nas — od Chamonix-a, kamor so sli naši tekmovalci še na jesenovih dil-cah, in ko so poznali za mažo samo parafin in srečo, p<i do Ganiuscha. Vemo, da tudi lelos ne bomo prinesli iz olimpijskih iger domov zlatih kolajn in da tudi še letos ne Ik> igrala »odlia našim tekmovalcem nacionalne pesmih ki jo i**ra zmagovalcem, ampak cenimo delo in napor naših ljudi, ki z vsemi pripomočki delajo, da se tudi ime slovenskih tekmovalcev pozna v. športnem svetu.
Delo so zgrabili pravilno: ustvariti kvantiteto in iz množice športnikov bomo dobili kvaliteto.
Po vrsti so prišli pred mikrofon najprej oba trenerja Kuisma in Hagen in za njima naši tekmovalci. Iz vseti njihovih besed Smo videli veliko hvaležnost, ki jo čutijo do .1. Z. H. Z.. ki jim je omogočila skupen trening pod strokovnim vodstvom. Vsa razigranost in dobra volja, ki so jo pokazali pri prenosu, nas zagotavlja, da bodo naši tekmovalci dali iz sebe vse kar bodo mogli. Vsi tekmovalci so govorili in vsak po svoje: Leo Knap je povedal, da je njegov jesenski trening bil v tem, da je holcaril in trdi, da je to prav dober trening. Zalo, je dejal, pozdravlja vse olimpijske »holcarje«.
Albin Jakopič je zaveden Mojstrančan in je mislil, da mora pozdraviti Robičevo Minico, češ, da ona najbolj skrbi za smučarje.
Novšak Al. je povedal, .la je treniral skoke Se jeseni: pripravil je skakalnico iz slame, smuči pa namazal z milom, lir m jo pa le šlo.
'I ako so nam v šal jivi iti resni besedi 'pove--dali nasi tekmovalci, kaj delajo žo G tednov na Pokljuki. Kako so oblezli vse terene in kako dobro poznajo ves venec hribov nad Krmo: Lipanj-ski vrh, Okroglež, Vrševnik, Mali in Veliki Kraški vrli. S pesmijo in jodlanjem naših tekmovalcev je bil prenos zaključen.
Šaljivo predavanje o smuku in dilcah
je imel zadnjič v restavraciji pri Levu na Gosposvetski cesti priljubljeni planinski predavatelj-šaljivec g. Anton Kastelic. Za naslov svojega humorističnega predavanja si je izbral lemo : Kako so me spravili na dilce, kaj sem vse videl in doživel kot idealni smučar in šaljivi opazovalec v beli naravi. K predavanju se je zbralo nad 100 ljubljanskih smučarjev in planincev, med njimi tudi laki, ki odnašajo s skalnega in belega polja zavidljive trofeje. G. Kastelic, ki mu pravijo dil-carji kar po domače stric in je sicer šef mehanične delavnice vojaške bolnišnice, je to občinstvo znal držati dve uri v napetem poslušanju, v katerega so vsak hip udarjale bombe smeha, ki jih je sprožil s svojimi Salami in duhovitostmi. Doživljaji, ki jih je opisoval, so pa tudi res bili vredni smeha, pa naj so se v resnici zgodili ali pa si jih je stric' kar sam izmislil. Smeha je bilo toliko, da so morali napraviti vmes pavzo. Na koncu so poslušavci poklonili g. Kastelicu lepo izdelano diplomo, ki visi sedaj v šmucovi foto-frgovini na Aleksandrovi cesti. Po predavanju so navzočni smučarji in planinci spremili humorista v prešernem sprevodu po mestu do nebotičnika. Večer je bil res prijeten, morda holj, kakor če bi se na njem kak inozemski alpinist bahal s turami, ki jih je napravil. No bi bilo napačno, ko bo g. predavatelj-šaljivec tak večer še kdaj ponovil.
Ruske športne visoke šole
S štirimi visokimi šolami za telesno kulturo je Rusija na prvem mestu na svetu, kar se tiče športne vzgoje. Največja šporlna univerza je v Moskvi, druga v Ljeningradu, tretja Tiflisu (Trans-kavkazu), četrta pa je bila prenešena iz Harkova v ukrajinsko glavno mesto Kiew.
Dostop na te športne šole ima vsak. ki se lahko izkaže s športnim znakom I vrste, to se pravi, da je dosegel one minimalne mere v gotovih panogah športa, ki so predpisane za po-
vprečnega športnika; imeti pa mora gotovo šolsko predizobrazbo, ki jo mora pokazali ob vstopu v šolo. Sprejemni izpit je razmeroma zelo lahek, mnogo težji je pa študij na šoli, ki traja 4 leta. Marsikateri športnik- specieijalisl je predčasno odšel iz šole. ker ni mogel izpolniti zahtev, ki bi jih moral. V šoli se dela praktično in teoretično in slednji študent mora poznati nogomet tako kol baseball, mora znati smučati in plavati.
Študij je v prvih 4 semestrih izključno medicinski in študenti se morajo seznaniti z vsemi biološkimi predpogoji, ki jiii zahteva posamezna šporlna disciplina. Ce pa pokaže kdo v posamezni panogi .izreden talent, kar se ugotovi šele po prvem letu, sme tej panogi posvetiti več časa. Od 4000 ur na leto sme svoji disciplini dati 2000 ur, 1000 lir ostalim športnipi panogam, l(XK» ur pa izključno samo teoriji. Študent, ki je absolviral 4 lela na tej šoli in položil vse izpite, postane akademski športni učitelj, bodisi civilni ali pa vojaški. Izredno pridni in nadarjeni študenti pa svoj študij nadaljujejo in postanejo profesorji na športni Soli. 'Fe športne šole dajo vsako leto 800 diplomiranih športnih učiteljev: Moskva 300, Leningrad 180—200, Markov toO. ostale pa 'Fifiis. ,
študij sam pa plača država in velike tovarne, ki same pošiljajo v šole svoje delavce. Vsak študent dobi mesečno za študij 200 rubljev. Za izredne napore, pa dobi še. pesebno premijo. In ker so mnogi Študenti Imli obenem športni dopisniki, Zaslužijo nekateri celo <jf 800 rubljev.
Poleg športne univerze pa so v Rusiji še nekake športne gimnazije — tehnike, ki imajo tudi nalogo, da izobražujejo športne trenerje. Pri zadnjih se dela vse bolj praktično in ne toliko znanstveno.
Tudi pri nas sc je že mnogo govorilo o športni	visoki	šoli. Razpisano je bilo celo.	do kdaj
se	morajo	tisti, ki kompetirajo, prijaviti	in 1. no-
vembra lanskega leta bi morali celo že začeti s poukom. Toda potem je pa prišel forma n: čakajte ...
Rusi v Pragi •
Rusko nacijonalno nogometno moštvo, ki že dalj časa gostuje v Franciji z večjim ali manjšim uspehom, bo igralo 17. jan. v Pragi. Sovjetsko moštvo, ki jo sestavljeno iz moskovskih klubov Sparlak in Dinamo, bo igralo proti reprezentanci Moskve.
To bo druga preizkušnja sovjetskih nogometašev. tri	ta bo težja kot v Parizu.	V Parizu
so	vkljub	lepi tehnični igri izgubili 2	:	1 in po
tekmi v Pragi bomo prav lahko primerjali višino, na kateri je ruski nogomet.
Organizacija praktičnih tehnikov
Svodsku drsnika Vivianne Hultboti/
Včeraj dopoldne je imela v dvorani OUZD svoj redni občni zbor Organizacija praktičnih tehnikov. ki ga je ob 9 pred polno zasedeno dvorano olvoril predsednik Varšek, ki je hkratu |K>dal predsedniško poročilo. Iz tega poročila je razvidno, da »e je organizacija v preteklem poslov-, nem letu prav živahno razgibala. Tudi iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik šorn, se vidi, da je društvo izredno agilno. Blagajnik Hmon je v svojem poročilu poudaril, da ima organizacija okrog 50 nezaposlenih članov. Pri volitvah jo bil nato izvoljen sledeči odbor: predsednik Mihelčič, odborniki:	Gabrovšek,	Petrič,
Šorn. Srhon. f’aks, Škofič, Wernig, Šimenc. Markelj in Novak. Namestniki: Varšek, Umk in Les. Nadzorni odbor: Dobovišek, Ameršek in Šolar.
Kaj je\OPT?
Ker je Organizacija praktičnih tehnikov (OPT) v naši javnosti še malo poznana, podajamo v naslednjem glavne obrise le organizacije.
OPT je združenje vseh absolventov mpjsler-skih delovodskih šol na tehnični srednji šoli v Ljubljani in tem enako vrednih šol. Iz več organizacij teh absolventov, ki so se razlikovale po strokah, so v lelu 1935 osnovali skupno organizacijo vseh imenovanih absolventov, ki so jo narekovale potrebe. Danes združuje ta skupna organizacija absolvente mojslerske gradbeno delovod-ske šole, mojslerske delovodske šole, mojslerske mizarske in strugarske delovodske šole; poleg tega pa še absolvente ostalih enakovrednih sol.
Potrebo za osnovanje take skupne organizacije, oziroma prejšnjih nezdruženih organizacij, so narekovali povojni časi in naglo se spreminjajoča zakonodaja, ki je odvzemala absolventom teh šol l>o starih zakonih priznane pravice v javnih službah, kakor tudi v zasebnem udejstvovanju po starih zakonih.
Sedanja organizacija združuje, absolvente teh šol, ne glede, na to, kako se udejstvujejo po ab-solviranju teh. šol ter je ne sinemo istovetili z navadnimi delavskimi organizacijami, čeprav je njen namen, zasledovali vsa stremljenja, ki jo vodijo k zboljšanju položaja absolventom, kakor tudi za priznanje pravic odnosno zopetno pridobitev pravic, ki so jih absolventi že imeli.
Dosedaj je absolviralo na Srednji tehnični šoli v Ljubljani zgoraj opisane stroke preko t5<J0 absolventov, in sicer od časa osnovanja te šole (leta 1911). Absolventi so vsestransko uporabili znanje, ki so si ga v teh šolah nabrali ter v mnogih slučajih nadomestili nepotrebne tuje : strokovnjake*; ter se v posameznih strokah tudi specializirali. Posebno uspešno pa se absolventi teli šol uveljavljajo v samostojnih poklicih.
Pomen srednje tehnične šole
Brez dvoma je naša srednja tehnična šola eni edinstveni strokovni zavod, ki se v naši državi lahko kot prvi ponaša, da je baš iz raznih oddelkov toga učilifča izšlo največ domačih in ros dobro izvežbanih strokovnjakov. V tem pa je rudi vsa pomembnost naše srednje tehnične šole. Gori omenjeno število absolventov pa tudi jasno kaže, da je potreba po teh absolventih v našem narodnem gospodarstvu in razvijajoči se tehniki, kakor tudi obrti očitna in jim je zalo posvečali tudi vso pažnjo in pozornost. V zvezi s lem pa mj bi bila tudi težnja merodajnih krogov, da sc da lem absolventom možnost primernega udejstvovanja, sr.j je znano, da je baš absolvent delovodskih sol praktik, ki je najožji sotiudiiik delavca in kut tehnično izobražena mož vez s tehnično najvišjo, kvalificiranimi.
Resolucija
Na svojem včerajšnjem občnem zboru je bila, da se jroskuša doseči zaščila, ki jo absolventi moj-slerskih delovodskih šol zahtevajo za svoj stan in upoštevanje, sprejeta sledeča resolucija
1. Mojslerske delovodske šote so namenjene kot nadaljnja tehnična izobrazba obrtnim pomočnikom, ki z uspehom d c vrš e učno lobo in polože predpisani pomočniški izpit, nakar aiuolvirajo de-lovodsko solo. Stojimo na stališču, da ir za In sola namenjena izobra/bi domačega tehničnega praktičnega osebja, vsleU česar naj absolventi teh šol ostanejo tudi po absolviranju zvesti stroki, naj si bo v udejstvovanju, kol privaten samostojen ""k. ati pa kol tehnični strokovniak na me-
stih za katere jo usposobljen v državni, samoupravni in privatni službi.
2. Da bo absolvent mojslerske delovodske šole dovolj visoko cenjen, zahtevamo kot predpogoj za vstop v to šolo najmanj dva absolvirana razreda srednjo šole, če že ni mogoče zahtevati štiri razrede srednje šole z malo maturo. V zvezi s tem pa je treba absolventu nuditi najširših ugodnosti, da ne bo zapostavljen, kot se lo danes dogaja.
3. V državnih in samoupravnih službah je treba sistemizirati posebna službena mesta, v kolikor to ni že z zakonom o uradnikih določeno. Pr; zakonu o uradnikih in državnem prometnem osebju, kakor pri vseh ostalih uredbah in pravil-
itijkih, ,er službeni pragmatikah sc jo treba ozirali na to, da ti vsebujejo tudi določila o absolventih mojslerskih delovodskih šol ter naj se absolventom teh Sol povsod prizna uradniški položaj, ki ga opravljajo v stroki, kakor to že predvideva zakon o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah ter tozadevno posebno uvereaje, ki ga |K)seduje organizacija praktičnih tehnikov, za katero priznanje se je borila skoraj 10 let.
4. Obrtni zakon v obsegu in po vsebini, ki je bil izdan leta 1931, je v mnogočem poslabšal položaj absolventom delovodskih šol ter je za absolvente delovodskih šol nesprejemljiv in skrajno krivičen. Posebno so prizadete gradbena in električna obrt, tako glede pridobitve pooblastila za izvrševanje obrti, kakor razmejitve obrti nasproti višje kvalificiranim. Nujno zahtevamo, da se te nedostatke, ki so zelo prizadeli absolvenle delovodskih šol, popravi, predhodno pa zasliši našo organizacijo za svet in pripombo k popravkom, kajti že pred izdajo tega zakona je organizacija storila vse, da ohrani absolventom vsaj pridobljene pravice. Ker se z raznimi pravilniki, uredbami ali s posameznimi dispenznimi odloki ui-česa rne da ukreniti, zalo zahtevamo čini prej no-velizacijo zakona.
5. V interesu splošne narodne, posebno pa
t John Gilbert
Iz Hollywooda so dospele vesli, da je tail) umrl eden najbolj znanih filmskih igralcev, Jolui Gilbert, ki je zaslovel najbolj kot soigralce Grete Garbo
obrtno - industrijske izobrazbe bodočega naraščaja zahtevamo, da se omogoči vsako telo gotovemu številu absolventom zgoraj imenovanih šol na drž. stroške s subvencijami državo, banovino, občin in prizadetih korporacij, posočanje posebnih točajev v inozemstvu ali udejstvovanje v specialnih tehničnih panogah zunaj naše države, kjer naj si' absolventi specializirajo ter nadomestijo nato v državi, doma vsiljive ne|>otrebne tuje strokovnjake. Na obrtno nadaljevalnih šolali, posebno na deželi, v industrijskih centrih, naj se pritegne v učiteljske zbore absolvente teh šol, ki so se že s pridom izkazali.
ti. V dosedanjem uspešnem udejstvovanju organizacije v vseh smereh smo opazili, da ro premalo ali pa celo nič upoštevali našo organizacijo, čeprav je bila la pred časom edinstvena pred-stvnica organiziranih absolventov vseh delovodskih šol v naši državi. Pri tem poudarjamo, da so absolventi mojslerskih delovodskih šol na tehniški srednji šoli v Ljubljani pohajali dveletno celodnevno delovodsko šolo, od katere absolvira-
nja pa nimajo skoraj Poleg tega so so pa zapravili dve leti nost zakonodajalca,
se
Prince/.a Tur a ndo t je naslov iiajiiovojšoniu Hlinil Ufe. Film predstavlja novo vrsto, tako-zvano Mlinsko oporo« po istoimenskem Puccinijevem opernem dolu
Pustolovski padar opeharit ljudi za lepe tisočake
Ljubljana, 13. jan.
Frnest Potrato je mož 4f> let, rojen v Št. Vidu nad Ljubljano, pristojen v Prevoje na Gorenjskem: Njegov poklic v mnogih obtožnica h je kratko naveden: nasebnik. Dru-ffaee pa se Nesli protesijonalno bavi s pa-darstvom, maZatšvoiu ter nastopa zlasti kot izurjen iu praktičen donlist. Svoj zobozdravniki atelje prenaša oil občine do občine, iz kraja v kraj. Poznan je dobro V ljubljanski okolici, dalje na Posavju, okoli Kamnika in po irni Gorenijski. Frnest j t; bil zaradi mazaštva obsojen že nad 20krat in pravijo, da bo v kratkem praznoval poseben jubilej, ko bo 25-lič obsojen zaradi padarstva. Sedaj čez zimo se nahaja v luknji ljubljanskih zaporov, da prestane kazen 1 leta in 1 meseca. Med tem časom pa so prišli na sled še drugim Frnestovim pustolovščinam.
Frnest se je lani poleti nastanil na Vrbi, Hodil je okrog- iu so predstavljal kmeticam za dentista. Zanimal se je zn slabe zobe. Ljudem je pravil: »Veste! Sedaj sem na počitnicah. Lahko vam zobe popravim ceneje ko pa v Ljubljani. In kmalu jo zaslovel okrog kot 'dober in cenen-, zobozdravnik. 'Ati mal honorar je popravljal zobe, delal je bele zobe, »opravljal je krone in ruval je tudi možakarjem stare zobe. Njegova posebnost pa so bili zlati zobje. Svojim klijentinjam jo zatrjeval: »Napravim vam najboljše zlate zobe. Kupil vam bom najfinejse zlato. Meni pa bosle plačali malenkost. Tako je do 10 osel) na Gorenjskem opeharil za 7000 Din. Mnoge ženske so mu izročile po 1500 do ‘3000 il)n, da jim kupi v Ljubljani zlato in jim naprtjvl zlate zobe. Ernest pa je bil : kunde«. Mesto pravega zlata je kupil neki zlitino, imenovano »zlitina Randoll«. Ta zlitina se prodaja po 1 Din za g, dočhn velja I g pravega zlata .’>() Din. V nekaterih državah je strogo prepovedano. da bi se iz le zlitine popravljali
Zobje, pri nas je za enkrat še dovoljeno, čeprav je zlitina človeškemu zdravju škodljiva.
Nest love klij e 11 ti nje so bile pač pozneje razočarane, ko so uvidele, da nimajo v listih pravega zlata, marveč škodljivo zlitino. Nekaterim strankam pa sploh ni napravil zob, marveč si je denar jopo sam za sebe pridržal. Državno tožilstvo je zadnji' mesece prejelo prav mnogo prijav oškodovanih strank in ho v kratkem Frnest Potrato prišel prod mali kazenski senat zaradi inazaštva in troljufije, ki jo je izvrševal obrtoma.
Skok v Savo
Potniki, ki so se včeraj vozili z opoldanskim vlakom na progi Maribor—-Ljubljana, so bili v 'I rbovljah priča napetega dogodka. Ko jo vlak vozil v poslajo, je stopila na savski most neka nepoznana ženska. Ljudje, ki so jo zagledali in opazili, da hoče skočili v vodo. so tekli proti mostu, da bi ji namero preprečili. Vendar pa so prišli prepozno, kor se je med tem ženska že pognala z mosta.
Novo mesto
Lepa božičnica in obenem misijonska prireditev sc je vršila 6. januarja v samostanski dvorani. Prireditev je bila popolnoma zasebnega značaja in namenjena izključno le staršem in svojcem nastopajočih otrok, vendar pa je tu sem našlo pot strogo oko postave, kar sc je sedaj zgodilo prvič in upamo, da tudi zadnjič. Otroci so nastopili z ljubko pol božično, pol misijonsko igrico Nezadovoljni Jezuščck« ter nekaterimi deklamacijami in govorom.
Ta prireditev je bila prva poti votlslvom novega g. voditelja Iraneiščanskc mladine, g. p. Bcn-venuta Vinklerj*
Angleško, vojno brodovje je pti slo v grško |>ris(h
H ar ar — abesinski raj
Ne daleč od Diredaue, kraja na progi, ki veže Adis AI)bebo z morjem, nekoliko proti jugu, se začne , širna, prostrana peščena stepa krčiti, z njo vred pa žginja tudi puščavsko grmičevje. V, dolinah poganja bujno rastlinje, a gore pokrivajo gosti gozdovi. To je severni del, začetek province Harrar, najlejpše, najrodovitnejše in najbogatejše abesinske .dežele. Ogromna polja so tod izredno rodovitna, zato se med njimi na gosto razpreda nirfcža vasi in mest. Brez velikih muk črpa prebivalstvo iz zemlje v izobilju vse, kar potrebuje za svoje življenje. Vse uspeva samo, bombaž je vir njihovega bogastva, le rudnih bogastev ne znajo še izrabljati. Zaradi tega so Harrarci lahkoživi in. brezskrbni ljudje. Harrar, središče dežele, je najlepše abesinsko mesto. Bogastvo, ki ga ni malo, povzroča živahnost, ki je nikjer drugod v Abe-siniji ne poznajo. Zato jih blagrujejo vsi. ki se morajo s težkim delom boriti za boren pridelek v vročini in pesku.
Zveza med Eritrejo in Somalijo
In po tem bogatem kasu abesinske zemlje hrepene Italijani. Preko Harrarja bi hoteli povezati svojo Eritrejo s Somalijo. Zato niso Abesinci brez vzroka poslali v Harrar dedžasmača Makko-nena, ki se je z dvajset tisoč vojaki utrdil na gorovčju čerčer in se zakopal lia hribih Geramu-lata. Prav zato so začeli tudi z ofenzivo pri Dolo, na jugu ob italijanski Somaliji, da so pritegnili nase vse italijanske sile in s tem obvarovali Harrar pred iznenadenjem, ki mu ga je namenil ! general .Graziani. Čas, ko trajajo te borbe, po- 1 rabljajo Abesinci za utrjevanje svojih položajev na strategično važnih točkah v Harrarju. Za vsa- j ko ceno morajo zaščititi svojo edino železnico — i pot do morja, ki se po njej najhitreje oskrbujejo ' s topovi in strelivom. Nič več ne bi bilo, zaprek do končne zmage, če bi se Italijanom posrečilo kjerkoli pretrgati to progo.
Drugi cilj italijanskih operacij bi bila karavanska pot med Berbero, pristaniščem v Britan-
ski Somaliji, in Džidžigo. Tudi po tej poti prevažajo Abesinci s kamelami ali tovornimi avtomobili vse. kar potrebujejo za opremO svojih vojakov. Če pade Harrar, izgubi cesar še vir, odkoder črpa denar za potrebe svoje vojske.
Grazianijevi nameni
V to smer je Graziani obrnil spočetka vse svoje sile. .lasuo je pokazal Abesincem svoje na-hiCne. Ko se je spustil s svojiriji tanki v ogaden-sko puščavo, kjer pod žgočim solucem inrje vse življenje in usahne takoj vsaka kaplja vode, ki privre na dan. Ko so mu Abesinci s težkimi in krvavimi žrtvami pri Anele ugrabili štiri tanke, je Graziani svoj načrt izpopolnil. Pod varstvom tankov je dal zgraditi v ogadenski puščavi celo vrsto bencinskih postaj in zasilnih pristajališč za svoje bombarderje. Dal je vedeti Abesincem, kam je usmeril svojo ofenzivo. Svoje zapadno krilo je dal zavarovati s posebno vrsto utrdb, da bi onemogočil v času svojega prodiranja proti Harrarju Abesincem napade od strani ali celo izza hrbta.
Vročina, vročina
Velike so težave, s katerimi se je boril general Graziani na južneni bojišču. Dvoje sovražnikov je prežalo nanj pri vsakem koraku, Abesinci pod rasom Našibujem, ki poznajo dobro tla, po katerih se je gibal sovražnik in ki niso šte-dili s svojo krvjo, ter še hujši sovražnik, k' so zdi nepremagljiv. Ogadenska puščava: tristo kilometrov širok pas strašne puščave, kjer vlada grozna vročina, ki ubija vse življenje ne samo z žejo, temveč tudi z nevarnimi boleznimi, ki so tam doma. Zato niso sveta nič iznenadile vesti, ki so javljale, da je Graziani svoj prvotni načrt opustil največ radi teh uepremagljivilj naravnih zaprek ter se odločil poizkusiti bojno srečo zapadneje-odtod. Od Dolo bo skušal zagrabiti sovražnika prav v srce, v Adis Abebbo. Morda ni več daleč čas, ko bomo čuli o bombah, ki bodo padale na glavno mesto AbeSinije.
Najvišja modrost
Novoletna , »Izvestja« prinašajo arabsko priliko, ki jo smatrajo za najbolj modro:
Stari sultan je bil ščit vere in tolažb^ zatiranih. Zato mu je naklonil Bog izredno milost ob zadnji uri njegovega življenja. Smrtni angel mu je prinesel tri zapečatene zlate vrče in rekel: »To je dediščina in blagoslov za tvojegia edinca Alija. Naj odpre in popije prvi vrč z 20. leti, pa mu bo po-stala'sreča su?nja in zvesta spremljevalka. Naj popije drugega .s 40. leti, pa se mu bo razodela najgloblja modrost. Ko pa bo 60 let star, naj izpije še tretjega in ije bo nikoli umrl.«
Tako se je tudi zgodilo. Alijeva mladost je minita' v znamenju sreče. Modrost je vodila njegovo moško dobo. Ko pa je dočakal 60, leto, sc je zbralo vse .ljudstvo pred palačo ljubljenega vladarji. Pevci so vnaprej ubirali strune, da bi proslavili edinega zemljana, ki ne bo umrl. Toda sultan 'Ali je stopil na prestol zamišljen in resen. Dvignil je deMico, in ko je zavladal molk, je rekel: »Alah mi'je naklonil edinstveno milost. Nc
Pirej
smem biti prepohlepen, ker bi pomenilo to omalovaževanje že prejetih darov. Navžil sem se sreče in modrost me' je prepričala, da ne smem storiti drugače,« Odprl je zlati vrč in izlil dragoccno tekočino na tla;
Berlin brez asfalta
Nemška prestolica je bila ponosna na svoje »kakor ogledalo sijajne«, z asfaltom tlakovane ceste. A ta lepota ovira razvoj motornega prometa. Po izdatnejšem dežju postanejo ulice prepolzke, in avtomobili se zaletavajo. Neki vozač, ki je na ta način imel veliko izdatkov z odškodnino za poškodovano izložbo, je tožil mestno upravo in dobil pravdo. Zdaj bo moral Berlin nadomestiti nad 6 in pol milijonov kv. metrov asfalta z drugim bolj hrapavim tlakom, ker bi sicer plačal vedno nove odškodnine. Mestni inženirji so izdelali proračun: zahtevajo vsaj 18 mil. mark denarja in 6 let časa. Ker ne more mestna' uprava že zdaj zapreti vseh asfaltiranih cest, si bo začasno pomagala z zaščitno prevleko iz gudrona in peska.
Petrolejski vrelci
simbol vlade nad svetom
Deterding je kupil modri demant
Na Nizozemskem je izzvala veliko presenečenje, vest. da. je sir Henry Deterding, dru-jfi petrolejski kralj, lastnik petrolejske družbe Royal Dutch, kupil svetovnoznani »modri diamant«, ki je že desetletja ležal v kleti ueko amsterdamske banke, lladi svoje izredne velikosti in radi visoko cene ni našel kupcev. Povrb tega ima »modri diamant svojo preteklost, ki še odvrača vsakogar od nakupa. Razširjena je vera, prav za prav praznoverje, da je ta dragoceni kamen prinesel doslej še vsakemu lastniku nesrečo.
Nesrečna zgodovina
Nesrečni modri diamant je napravil dolgo pot okoli sveta, kitil je diademe kneginj, potoval v blagajne milijonarjev, vendar so vsi ljudje, ki so prišli z njim v dotik, doživeli katastrofe v življenju ali pa propad svojega blagostanja. Prvi ga je našel v indijskem mestu Pagan kot. okrasek na kipu nekega božanstva Francoski pustolovec Taver-nier koncem 16. stoletja ter ga svečneikom uropal. Bil je tudi prvi, ki ga je diamant onesrečil. V Afriki so ga ljudožrci pojedli. Kamen je priromal v državno blagajno v Pariz, solnčni kralj Ludvik XIV. je radi njega staknil neozdravljivo bolezen. Zadnji njegov posestnik kraljevske krvi je bil Ludvikovi. Svoje življenje je sklenil pod giljotino. Francoska revolucijonarna konstitu-antu. ki je podedovala za kraljem nesrečni kamen, ga je spravila v muzej. Odtod pa je nenadoma zginil ter se .ie po dolgih letih pojavil	v	Amsterdamu.	Neki draguljar	ga je
dobil	v	brušenje, ko	pa je hotel po	nekaj
mesecih kamen oddati lastniku, je z žalostjo ugotovil, da je diamant zginil z njegovim sinom vred. Draguljarja so mestni plemiči med katere je spadal, obdolžili, da je sam omopoeil sinu tatvino. Ker ni mogel te ob-dolfitve prenesti, se je obesil. Nov lastnik je pdstal neki skopuh v Antvcrpnu, ki si pa ni .upal diamanta ponuditi nikomur v prodajo,	ker se še niso	polegli glasovi	o tej
tatvini.	Na dan ga je	privlekel šele v	stiski,
v kalero ga je pahnila velika globa naložena mu od-države radi prikrivanja imetja. Dolgo ni mogel najti kupca, najresnejši kupec, neki londonski zlatar se je dolgo pomišljal. Ko pa je v kupčijo privolil, je bilo že prepozno. Antverpenski skopuh je umrl od lakote. Vendar je lordu Hopeju, ki .je kupil od zlatarja diamant, vse ogromno premoženje, v nekaj letih splahnelo, njegov sin pa je v ločitvenem procesu proti svoji ženi povedal, da mu je nesrečo prinesel v zakon modri diamant. Nato je kamen spet priromal v Pariz. Neki Poljak ga je poklonil svoji prijateljici, gle-gališki igralki slavni, ki je ne dolgo po tem padla pod kroglo svojega ljubimca zaradi sumnje nezvestobe. Poljaka pa so nekoč pozneje na cesti ubili neznani ljudje. Sultan Ahbdul H a m i d je kupil diamant in izgubil prestol. Poslej se_je praznoverje o diamantu, ki prinaša nesrečo, razširilo po vsem svetu, da mladoturška vlada zanj ni našla nobenega
kupca več. lvoneuo se je le ojunačila, in kupila soproga ameriškega multimilijonarja. Mac Leana. Iz previdnosti pa je v kupni pogodbi dostavila omejitev, da se kupčija razdore s trenutkom, ko jo prvikrat doleti nesreča. In res se je milijonarjem kmalu nato ponesrečil edini sin, njun zakon pa se j« ločil.
In zdaj?
Če nosi modri diamant s seboj nesrečo, ka jbi prerokovali petrolejskemu magnatu Deterdingu, ki je z njim svojo ženo obdaril. Bo li drugi petrolejski kralj propadel v smrtni konkurenci, ki vlada med petrolejskimi velesilami. Bo li s svojim petrolejem, ki ne goni samo motorjev, temveč prinaša, svetu tudi kupe nesreč, zanesel med velesile boj, v katerem bo zgorel svet.
Cerkvene poroke v Rusiji
»Izvestja« od 1. novembra pišejo o žalostni «e-omajnosti starih navad na kmetih. Na Vjatskem, (zdaj Kirovska oblast na Uralu) gredo vsi mladoporočenci po prijavi v seljskem sovjetu še v cerkev. (Jradni podatki ugotavljajo, da pride povprečno po 20 cerkvenih porok na vsakih 38 zakonov.
Natovarjanje angleških ladij, ki odvažajo bojni materijal v Egipt.
U 38
Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni
• Bili so sami poklicni vojaki, podčastniki itd. Večinoma so l»jli izvežbani špecijalisti ’ in vrhu vse.pa •geutlemani, svetski ljudje. Mnogi izmed njih so že videli tuje dežele in kdor je kdaj vohal tuji svet, ta je gotovo drugačen mož kot tisti, ki še ni pogledal preko domačega obzorja.
Seveda so bili' le priprosti vojaki, toda vsi so bili možje visoke srčne izobrazbe. To naj vam pove'samo sledeči majhen primer.
Da sem se smel pri vseh svojih vojnih podjetjih'popolnoma zanesti na svoje ljudi, je bilo popolnoma jasno. Bili so vsi pogumni, junaški možje, pa tudi človečanskih čustev.
Le. v'enem primeru sem moral nekoč nastopiti, pa še tedaj je zadostoval le kratek moj pogled. To je bilo še prav v početku naših voženj s »Podmornico %8<. lakrat nam je bilo ukazano, čim več blaga zapleniti in ga pripeljali nu nemško obalo.
Navadno so se kapitani ladij , radi vdali našim zahtevam. Le neki Danec — bil ji: pogumen fant — \se nam je zoperstavil, luiel je naloženo maslo, jajca in slanino za Anglijo. Ustavili smo ga in ukazal sem mu, naj pride k nam na krov. Povedal sem mu. da je njegova ladja z vsem tovorom zaplenjena. Toda on je jezno siknil vame, kot kaka strupena kača:
»Če mi zaplenite moj'tovor, vam zagotovim, da bom v svoji domovini, poskrbel za to, da ne bo niti enCga kilograma masla in niti en epa jajca več-, niti kapljice mleka prišlo v Nemčiio. Potem naj matere vaših dojenčkov same skrbe, odkod bodo dobjle ži\cž!«
Men mojih podčastnikov je bil vročekrven jožnjak. Zgrabil'je /a svoj samokres in ga ho-li‘l kapitanu nastaviti na prsi.
To je bil edini primer, ko se je eden izmed mojih mož spozabi! tako daleč.
I'a tudi tedaj je zadostovalo,' da sem za trenutek pogledal podčastnika, takoj je povesil samokres.
Toda to ni bil tisti primer, ki sem ga hotel navesti kot dokaz o srčni izobrazbi mojih mož.
Bilo je nekoč v Sredozemskem morju. Imeli smo s seboj že toliko plena, da snjo ga smeli nekaj odprodati v korist moštvu.
Jaz sem moral tedaj oditi v Berlin, na razgovor z admiralnim štabom. Poročnik Wend-landt se je nted tem časom s posadko odpeljal v Dubrovnik. V Dubrovniku so prebili osent dni na dopustu, /a izkupiček, ki so gu prejeli /a prodani plen, so se nastanili v najboljšem hotelu starega aristokratskega mgsta.
Moji mornarji so se tedaj imenitno izkazali, najboljše, družine v Dubrovniku so tekmovale, katera jih bo bolje pogostila in čim večkrat povabila na svoj dom.
Teh osem dni prijetnega življenja smo pač smeli privočiti možem, ki so dan za dnem v zatohlih in oljnatih prostorih čakali ga smrt.
Lagodno in brezskrbno življenje pa je vedno dobra preizkušnja za človekov značaj. Zato sem se silno razveselil, ko sem pri svojem povratku v Dubrovn k našel na svoji mizi velik kup pisem, v katerih so mnoge družine navdušeno izražale svoje priznanje nad obnašunjem mojih mož in se niso mogle dovolj načuditi, da so se ti preprosti možje s takšno gentlemansko hladnokrvnostjo gibali v elegantnem življenju aristokratskega mesta.
Dovolj o tem.
Zdaj smo namenjeni v Sredozemlje. In ob tej
priliki moram vendarle še enkrat, spregovoriti o mojih možeh in mojem razmerju do njih.
Šele nu tej vožnji smo si postali povsem zaupni, kot je to potrebno med poveljnikom in moštvom, če naj vzdrže tak najx)r, kot smo si ga določili tni.
Na poti mimo angleške obale smo imeli spet zelo slabo vreme.
Neki ribiški parnik, ki smo ga ob tej priliki potopili, se nam je na čuden način maščeval. Železna vrv njegove mreže se je ovila okrog naših vijakov. Podmornica ni mogla več naprej in treba bi	bilo, da	bi	se kdo od	moštva potopil,	da	bi
s	kladivom	in	dletom prerezal vrv. Javili	so	se
prostovoljci. Eden za drugim so se spuščali v vodo, seveda brez potapljaške opreme, le z vrvjo privezani okrog pasu; toda vsi so se vrnili, ne da bi bili kaj opravili.
Zelo pa so se začudili, ko so nenadoma zagledali-mene v samih kopalnih hlačah v svoji sredi. Opasal sem se z vrvjo, vzel v roke kladivo in dleto in rekel:
»Potopil se bom za dve minuti. Šele po preteku dveh minut me potegnite kvišku!
Skočil sem	v vodo in	so potopil.
Komaj	pa	sem dobro	nastavil dleto in	hotel
udariti s kladivom, so me že potegnili kvišku.
Ko sem splezal na krov, sem bil zelo nevoljen.
»Kaj vam je vendar, tepci? Saj sem vam jasno rekel, da me šele po dveh minutah potegnile kvišku, a dve minuti še davno nista pretekli!':
Izraza »tepci: mi nikakor niso zamerili. Na vožnji so'se namreč privadili »nežnemu« tonu v medsebojnem občevanju. Kljub temu pa so bili zelo osupli in končno se je oglasil eden izmed njih:
Kako pa naj mi vemo, da zdrži gospod kapitan v resnici dve minuti pod vodo?!«
Prepustite to skrb meni, sem zakričal, »in zdaj me v resnici pustite dve minuti v vodi!'
Potopil sem se torej znova in zdaj se mi je v resnici posrečilo prerezati železno vrv. Ko so me potem potegnili kvišku, so vsi začudeno strmeli vame.
Šele od tega trenutka dalje sem bil pravi poveljnik svojega moštva. Za mene kot izvežba-nega potapljača ni bilo nič jmsebnega, zdržati dve minuti pod vodo. Jaz sam tudi nisem imel nikakega občutka, da sem zdaj kaj posebnega izvršil in prepričan 6em, da se jo moje moštvo tudi že pred lem dogodkem zavedalo, da jih prekašam po svoji duševni sposobnosti. Toda če vojak vidi, da ga njegov častnik tudi po telesni moči in spretnosti prekaša, potem izgubi vsako nezaupanje do njega in se mu popolnoma približa.
To zbližanje med nami se je jmneje še ojačilo. Tako so mi zaupali, da so bili prepričani, da ee jim na »Podmornici 38,; ne more prav nič zgoditi, če sem jaz poleg njih.
Makso: — takšen pridevek so mi namreč dali v mornarici — >je s samim vragom v zvezi,< so dejali.
Mislim, da mi ni treba še posebej poudarjati, da nisem imel s hudičem prav nikake zveze.
To, kar je moji posadki dajalo občutek popolne varnosti v moji družbi, je bila pač temeljitejša izobrazba v mornarskih stvareh, ki mi jo je naklonila usoda. Trdno sem prepričan (a ne •smatrajte tega za prevzetnost), da bi bilo mnogo manj podmornic nesrečnih v vojni, če bi bili njihovi poveljniki bolj izobraženi in nadarjeni mornarji kot pa junaški t>orci.
če je prišlo do bitke, so ti možje Cesto pozabili na svoje mornarske krepos»ti in so delali napake, ki so se njim in njihovim posadkam cesto hudo maščevale.
Mnogo jih je vozilo tako visoko pod površino, da je sovražnik zlahka opazil njihove opazo valne cevi. Prav zaradi te napake je bilo uni cenili mnogo podmornic.
»Slovenski doruc izhaja vsak dejavnik ob^lŽ-^MesecnanaročnipalS Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 2994 in 2
ko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.
+	UU	4«.	UalUUIllll
Telefon 2992. Za Jugoslovansko