Kaj bo z mirom? Vofna besnost se je razpalila na vseb frontah. Povsod se govori o bodofiih. olenzivah, A dasiravno so vse armade pripravljene na odlučilne bitke, vendar se opaža skoro vsepovsod, da se je že cel s\e! navelifial sedanje voiske, V R u s i j i ljudstvo burno zahteva kruha ir miru. Zadnje dni preteklega tedna so nastali v P( t. rogradu silni nemiri radi pomanjkanja živiL Samo nedeljo, dne 11, t. m., je bilo pri nemirih v Potio gradii ubitih 300 do 400 liudi, Mirovna struja pridobiva na Ruskem vedno več pristašev, V dumi (drža^ vni zbornici) so stranke, ki so za mir, dobile tako •moč, da je vlada zbornično zasedanje dne 11. t. m. nenailoma ukinila. Poslanec Puriškijevič je rekr-1 dne 10. t. m. med arugim, da postaja stranka, ki je za posebej rair z Avstrijo in Nem5i.!o, vaak dan  večja. V I t a 1 i j i Ijudstvo vedno glasneje zaliteva mir. V Florenci in Genovi so iineli sociaJisti v družbi z drugimi prijatelji miru v nedeljo, dne 11. marca, zborovanja, na katerih so namerav<;li govoriti o potrebi miru. Vlada je dala shode razgnati. Angleški list ,,Times" poroča. da nameravajo v italijanski zbornici pristaši biu^ega ministra Giolittija, katoliški poslanci in socialisti spraviti v razpravo pre H: naj Italiia svojo politiko tako uravna, da se bo ftiraprej skienil mir. Mirovna struja bnje šteje Mizu 100 poslancev. Posl;)noo Ferri je dne 6. t. m. v z!wnici glasno zaklical, da je Italija storila najvefjo neumnost, ko se je pridružila četverosporazumovi pogodbi, da ne sme skleniti posebej miru. V F r a n c i j i in A n g 1 i j i je še razpoloženje za mir zelo v ozadju. Zadnji fins se vsaj ni opazilo kakega večjega dogodka v prilog miru. Nn nn. riSkem vseučilišču je bi!o dno 7. t. m. veliko zborovanje, na katerom ie minister Viviani izjnvil, da Franoija z Nenvvno ne sklepa prej miru, dokier nc bo Nemčija tepena in dokler se ne vrne Franoiji AlzaSko-IjOtarinško, doklor se ne da Belgiji, Srlilji, Crnigori in Rumuniji popolne neodvisnosti. Gotovo tla6i vlada v teb deželah Ijudstvo tako, da ne sme govoriti o rairu. Severna. Amerika, ki je po svoiem jiredsednikn Wilsonu dosedaj igrala vlogo mešetarja za mir, jo, kar se tiče Ijudskega razpoložcnja, zolo moCno razdvojena. A soditi p& najnovejših dogodkah, je večina amoriškega ljudstva za vojsko, vendar l\idi struja za mir .je mofna, Dne 18. marca, ko je sklican kongres, se bo menda odločilo, ali bo Amcrika za nadaljevanje in razširjenje vojske, nli pa bo |x>spešila mirovno gibanje. Iz nepristranski.h držav so glasovi < gibanju, ki bi naj vplivalo na skorajšnii konec vojske, zelo redki.