ra
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
iffl 3. štev. 598 - Cena 6 lir - 4 jugollre - 2.50 din
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST petek, 23. maja 1947
UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
TRAJNE OSNOVE, KI OMOGOČAJO TESNO SODELOVANJE Z ITALIJANI SO PREDVSEM V DEJSTVU, DA SE SLOVENCI SKUPNO S HRVATI IN ITALIJANSKIM DELOVNIM LJUDSTVOM NAHAJAMO V ENAKEM POLOŽAJU, IN DA NAS ZARADI TEGA V SKUPNI BORBI NUJNO DRUŽIJO ISTI CILJI.
r,
'ranila za svobodo in demokracijo
Zapravljanje o svobodi in de-°kraciji je staro kot svet; prav ***» stara
6odo
Pa je pravda za svo-
demokracijo. V sodobni kjer se pravda za svobo-» demokracijo postavlja z ne-Kajno ostrino, so se razprave ^svobodi in demokraciji pornno-P°stale tako *učene» in za-anei da povprečni zemljan
kmalu
ne bo več vedel, kje se ga
nje o
Hktva drži.
I~e bi šlo le za golo razpravlja-svobodi in demokraciji, bi »to t0 ne mopI° zanimati, in bi '"pa * tem' 116 'zgubljali časa; ker * . 3e razpran>ljanje o svobodi t ^okraciji
za svobodo in demokraci-te ° >odobni družbi (ki na žalost n<l Okoriščanju človeka *,.» kuj, sm0 2e davno pove-
m oblika
*K(
ttlo
*voje stališče i o svobodi i o in kaj mi razume-
"^ofcraciji
V°d obema pojmoma.
Piokr*0 Stali^e 0 svobodi in de-ttr	zaradi	določnega u-
sodobne družbe nujno po-jc. ° * določenimi konkretnimi ,1 . arskimi koristmi in pome-°*kretno zavzemanje stališča djj a' Proti izkoriščevalcem, za Sibl^0*' ^koriščanim. Le kdor se ni>iti V cbmo^iu ff°Je abstrakten	lahko	pri prepriča)-
fa ffre pri teh. razpravah za ‘ druq
2<ti ,
ugega.
je da sta pojma svobode in 8 { racije neločljivo povezana Sy,, °_ zvanimi demokratičnimi "Pjre	k' «* jih danes tudi
*■*« °ionarneiši reakcionar ne boa? ospora/vati; čim so te svo-dose'*?6 *°^twn^cn6, Se zdi, da smo krq * '‘idealno), stopnjo demo-' Pravda za svobodo in de-^ naj bi bila s tem za-ttug ”a‘ Maksimum zadovoljit ‘ * ffa taka «idealna* stopnja ltu je aoije dopušča posamezni-lg^ v tem, da n. pr. tTrumanu
nitt>i P<>Ve V brk> kai ** misli o Uje ‘ In to je tudi vse, ali skoro k® n r	človeku	lah-
^dt taka demokracija.
cij * je> da si premnogi žele, pr' taki demokraciji tudi in>(l0'.J^e,nokracija — ventil za ttin	pritiska, ki ga zaradi
položaja izkoriščano ’ii)te ° Vodstvo izvaja na last-»j p0sP°darskega privilegija, je 0 ideai
Pri
vseh onih, ki od tega
ivj?g n-.	*	^
žive na račun svojega le9a.
Dsgr ^'vvo primer iz našega Poj0^ nif’J9a življenja. Kakšen je h„n a? Slovencev v mejah bodo-
Jt* Rj.
ki je danes še pod oj ^ &°rinalno uživajo prebiva/l-Ptokr*1 - ludi Slovenci — de-krg- svoboščine, z edino iz-l ‘ do
hasto
se ne upravljajo sami.
ta nr.°Po”1 guvernerja bo tudi Prej,) °^tatek delno odpravljen. i*l>r(ll*llstvo bo z volitvami Planjo skupščino, ki bo iz-io{j, a twtaa.-o v skladu z do-i>° 0j* stalnega statuta. Tako <,c,enIe «idealne» demokracije
^Uas'e pravice t Prav
Uživamo-li
WCe’ ki nam kot enako-**’ ejot e*nič«i skupini tudi priti-■tu ®e postavlja konkretno \’l,e oblasti. Kdo bo vršil *e’>ityt,na bodočem tržaškem o-Odborniki lažnega itali-•a jjj ’ hi računajo z oblastjo ° °blast v bodoči upravi ai° zase, ker so baje <rve->ta,U(eS° jušno povedali svoje ^ Vh0 Vet'n.a ukazuje, manjši-S.* r^ak° je trdo jedro nji-^Ooj „*u(enegat zavijanjaw Sk>-b ^'tn^ *n Hrvati), ki so narod-< ^njjj PlUrtjiina, naj bi se spri-^t°r<ike> tern dejstvom in merili '■'i« r dolžini svoje noge. E-Sn0<lK,i'Ca med fašizmom in %; *^entokracijort je v slede-
j!°d fašizmo
oti
m smo morali
In' 'r(iaj Pa lahko govori-
Iz gornjega sledi, da moramo Slovenc 1 voditi večinsko politiko, če hočemo kot enakopraven narod sploh obstajati. Krepiti in utrjevati moramo zatorej slovan-sko-italijansko politično enot nost, ker nam le najtesnejša povezanost z italijanskim demokratičnim ljudstvom odpira perspektivo večinske politične akcije.
Napačno bi bilo seveda misliti, da gre pri tem le za neke vrste politično špekulacijo. Nasprotno; trajne osnčve, ki omogočajo tesno sodelovanje z Italijani so predvsem v dejstvu, da se Slo-venci skupno s Hrvati in italijanskim delovnim ljudstvom nahajamo v enakem položaju in da nas zaradi tega v skupni bSrbi nujno družijo isti cilji. To nesporno dejstvo se je sijajno izkazalo v narodno-osvobodilni borbi in isto dejstvo je naš najmočnejši dokaz, da se edinole na pozicijah Slovansko - italijanske antifašistične unije lahko vodi večinska politična akcija, ki mora tudi nam Slovencem zajamčiti spoštovanje m uživanje naših nacionalnih pravic.
V teh mejah stoji naša pravda za svobodo in demokracijo. Vsako rušenje te za uresničenje naših nacionalnih teženj neob-hodno potrebne slovansko - italijanske politične enotnosti pomeni narodno izdajstvo.
Nova bolgarska ustava
Sofija, 21. (Tass) — Ljudska zbornica je prisostvovala čitanju načrta ustave za ljudsko republiko Bolgarijo. Predsednik komisije za ustavo je podal podrobno poročilo o delu. Bolgarsko ljudstvo je aktivno sodelovalo pri pripravljanju
RESEN POLOŽAJ U FRANCIJI
Ramadierove izjave o krušni krizi - Kruh iz koruzne moke -Thorez o pritisku na Francijo ■ Odpor proti gospodarskemu dirigizmu - Ljudstvo pa hoče gospodarsko neodvisnost
Pariz, 22. (APP) — Ministrski predsednik Ramadier je današnjo tiskovno konferenco posvetil vprašanju kruha. Opozoril je novinarje, naj stvari ne prikazujejo v bodoče na senzacionalen način. Dejal je dalje, da bo letošnji pridelek žita srednje dober; pristavil pa je, da bo Afrika letos izhajala s svojim pridelkom in da bo lahko nekaj izvozila v Francijo. Zato se lahko gleda na položaj z manjšim pesimizmcnii. Na vsak način pa ne bo mogoče žitne krize, v katero je Francija zabredla, dokončno rešiti pred julijem ali avgustom leta 1948. Zato bedo morali biti vsj ukrepi bolj dalekosežni.
V zvezi z zadnjimi pozivi francoskim kmetom je Ramadier izjavil, da se predvideva, da bo možno razpolagati z zadostno količino za prebrano. Dalje je Ramadier sporočil, da so pekom dali navodila, r.aj pri peki kruha uporabljajo veliko količino koruzne moke in naj po potrebi izdelujejo kruh izključno iz te moke. Dejal je tudi, da bo treba pozneje misliti na rezerve, vsekakor pa bo položaj še dalje ostal resen, ker je ta kriza dolgoročna kriza.
Glede zadnjih manifestacij in incidentov je Ramadier dejal, da lahko povzročijo padec ali vsaj devalvacijo franka.
Sinoči je vlada negativno odgovorila na splošno zahtevo po zvišanju mezdv ki so jo predložili nameščenci nacionalizirane družbe za plin in električno strujo. Ta odgovor pa so vsi politični opazovalci pričakovali, ker bi sicer vsak nasprotni ukrep	bil v opreki z dosedanjo vladno	politiko. Uradno
poročilo pa z druge stranj pravi, ustave.	Načrt	je	odraz	yolje	ljud- , cja bodo položaj	preučili skupno s
stva. 27. maja	bo	ljudska	skupščina	položajem vseh	drugih industrij-
začela razpravljanje o načrtu. j skih delavcev v okviru splošne po-
litike meizd. V juliju se bo namreč sestala narodna konferenca za mezde in cene, na kateri bodo preučili rezultate gospodarske politike, ki jo je začel Blum.
Večina pariškega tiska se danes bavi z manifestacijami, ki so bile v raznih krajih proti dirigizmu. Listi enoglasno obsojajo incidente, niso sj pa edini o vzrokih in o posledicah teh incidentov.
«Humanite» zagovarja zakonite zahteve malih trgovcev, toda ostro obsoja tiste, ki skušajo izrabljati opravičeno nezadovoljstvo v politične namene, ki nikakor r.iso v korist države. List «Populaire» pravi, da si ne more nobena kategorija delavstva delati iluzij, da si bo izboljšala življenjske pogoje brez splošnega gospodarskega izboljšanja. Glasilo MRP «Aube» obsoja zadnje incidente, a pristavlja, da bi dežela laže razumela neizbežno racioniranje, če bi ji prihranili nekatere prevare. Radikal-so-clalistična «Aurore» nadaljuje svojo kampanjo proti dirigizmu, desničarski «Figaro» pa zahteva o-miljenje sistema racioniranja.
Glavni tajnik Splošne delavske zveze Jouhaux je v zvezi z razgovorom, ki ga je imel izvršni odbor zveze z ministrom za delo, izjavil, da so vzeli na znanje vladne sklepe, da pa se ne morejo še izreči o njih, dokler nimajo celotnega poročila. Vlada je zahtevala od sindikalnih organizacij desetdnevno premirje, da preuči vprašanje mezd.
V Nimesu je na velikem zborovanju govoril Maurlce Thorez, ki je med drugim, izjavil, da nihče dtugi ne bi mogel bolje od komunistov rešiti vprašanja oskrbe. Ko bodo komunisti uvideli potrebo za vstop v vlado, bodo prevzeli to važno ministrstvo.
Thorez je nato izjavil, da obstoja podobnost med pritiskom na Francijo glede dobav žita in premoga, kar predstavlja poizkus zmanjšanja neodvisnosti Francije. Poudaril je nato potrebo popolnega uničenja fašizma in dokončne razorožitve Nemčije s podaljšanjem njene okupacije.
«Nikakor se ne bomo dalj potegniti v kateri koli blok, ki bi bil naperjen proti drugim državam*, jo dalje izjavil Thorez. «To b; dovedlo do novega Monaova*.
Andre Carrel objavlja v «Huma-nite* daljši članek pod naslovom «Cena dolarjev*. V članku analizira primer bivšega poslanika Bullltta. V tej zvezi piše, da je ne-kj list pred kratkim napisal, da
je «med vojno ameriški veleposlanik ostal v Parizu po odhodu francoskih oblasti, zato da bi Nemcem dal navodila za zasedbo mesta v primeru komunistične vstaje*.
In v enakem smislu deluje še danes. Mučijo ga vedno iste ideje. Na koncu pozdravlja člankar izjave Benoita Franchona, ki izraža mnenje francoskega ljudstva: «Ce bi bila ta ali ona pomoč podrejena izgubi naše gospodarske svobode in neodvisnosti, se tej pomoči rajši odpovemo, da bonu) živeli prosti brez okovov v neodvisni demokraciji*.
Pogajanja med ČSR in Francijo
Pariz, 22. (AFP) — V teku so pegajanja med Parizom jn Prago za francosko - češkoslovaško pogodbo.
Pogajanja med Poljsko in Francijo
Pariz, 22. (AFP) — V kratkem se bodo med Francijo jn Poljsko začela pogajanja političnega in gospodarskega značaja.
OtrzašKemguuerneriu
bo razpravlja! Varnostni svet
Lake Success, 22. (AFP) — Pet stalnih članov Varnostnega sveta se ni moglo sporazumeti o tržaškem guvernerju in so zato sklenili, da predložijo zadevo Varnostnemu svetu v upanju, da kak nestalni član priporoča kandidata, glede katerega bi bil možen komprcinis.
Na današnjem kratkem sestanku so ZDA in Velika Britanija odklonile sovjetska kandidata, švedskega socialističnega poslanca Brantinga in bivšega norveškega pravosodnega ministra Wolda.
Gromiko pa je izjavil, da ne more sprejeti kandidatov, ki so jih predlagale ZDA in Velika Britanija, in ki so: švedska generala Ben Nordenskiold in Vrensward, norveški general Ru-ge, švedskj sodnik Sandstrom in
južnoafriški minister na Holandskem Egeland.
Glavni tajnik OZN Trigve Lye je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bodo tržaškega guvernerja imenovali šele potem, ko bodo vse prizadete države ratificirale mirovne pogodbe.
Grški ljudski voiski
se pridružuje vedno več demokratov
Železniški promet med Carigradom in Solunom prekinjen — Jugoslavija in Bolgarija ne bosta sodelovali s skupino opazovalcev
Ženeva, 22. (AFP) — Anketna komisija za Grčijo je imela danes tajno sejo. Po nekaterih informacijah je baje sklenila, da bo predala Varnostnemu svetu sledeča priporočila: 1. Komisija se ne bo vmeševala v notranje zadeve Grčije; 2. Komisija žel;, naj grška vlada izvede amnestijo, da prepreči državljansko vojno; 3. Imenuje naj se posebna komisija nevtralnih oseb, ki ne pripadajo državam, ki imajo predstavnike v Varnostnem svetu. Komisija naj bi delovala dve leti in nadaljevala preiskavo na grških mejah. Posebna komisija naj bi imela nalogo omogočiti podpis dvostranskih dogovorov za rešitev obmejnih incidentov. Skušala naj bi tudi rešiti vprašanje narodnih manjšin med Grčijo in bližnjimi sosednimi državami.
Anketna komisija bo zaključila svoje delo v petek. Na tej seji bodo glasovali o zaključkih ameriškega in sovjetskega poročila. Kakor je znano, priznava sovjetsko poročilo, da je za obmejne incidente odgovorna grška vlada zaradi njene teroristične politike proti naprednim silam. Ameriško poročilo seveda trdi, da so za te incidente odgovorne Albanija, Bolgarija in Jugoslavija.
Na današnjem zasedanju Varnostnega sveta sta Jugoslavija in Bolgarija izjavili, da bosta sprejeli sklep, ki ga bo Varnostni svet izdal glede skupine opazovalcev na severni grški meji. Jugoslovanski in bolgarski delegat pa sta potrdila prepričanje njunih vlad, da je sklep anketne komisije za Grčijo
nekakonit in v opreki s statutom OZN. Potrdila sta tudi, da ne bosta Jugoslavija in Bolgarija sodelovali z opazovalci. To stališče je podprl tudi poljski delegat, ker je komisija dala skupini opazovalcev preobširno pooblastilo, s tem da jih je pooblastila, da vršijo preiskavo o bodočih dogodkih.
Agencija Tass poroča iz Pariza, da so tamkajšnji novinarski krogi mnenja, da je splošna ofenziva grške vojske proti partizanom propadla. Delo na poljih so morali prekiniti v krajih, kjer je prišlo do spopadov. Več vasi so vojaške oblasti prisilno izpraznile. Topništvo in letalstvo sta povzročila veliko škodo mirnemu prebivalstvu. Represalije proti družinam partizanov in proti osumljenim, da so s temi v stikih, se vedno bolj množijo. Zaradi tega se partizanom pridružujejo vedno večje skupine kmetov. V prvem delu ofenzive so bili partizani zelo aktivni v Makedoniji in Trakiji, v Tesaliji in na Peieponezu. Pred kratkim so partizani začeli akcije tudi na Kreti.
V novinarskih krogih zatrjujejo, da je poraz vladne ofenzive in partizanska protiofenziva povzročila vznemirjenje v grškem vojnem ministrstvu in da bo lahko resno vplival na usodo sedanje vlade.
Iz Carigrada poročajo, da so partizani prekinili železniško progto Carigrad-Solun, ker so razstrelili most v pokrajini Sophuli. Zadnje dni so partizani večkrat napadli vladne čete od turški meji. Računajo, da bo za obnovitev prometa na progi Carigrad-Solun potrebno vsaj 45 dni.
Anglija zahteva od Grčije plačilo za vojaški material
London, 22. (Tanjug-) — Neka creba iz krogov ministrskega predsednika je izjavila, da bo britanska vlada zahtevala plačilo od grške vlade za vse dobave grški vladni vojski po 31. marcu. Protivrednost bo dvignila iz ameriškega posojila Grčiji.
Truman podpisal zakon o posojilu Grčiji in Turčiji
Kansas Cifcy, 22. (AFP) — Predsednik Truman je danes podpisal zakon za posojilo 400 milijonov dolarjev Grčiji in Turčiji. Hkrati sta veleposlanika Grčije in Turčije v ZDA debila navodilo, naj začneta s takojšnjimi pogajanji glede uporabe teh posojil.
..IZVESTIJA“ O BEVINOVEM GOVORU
Bevin napačno razlaga
delo štirih ministrov v Moskvi
Moskva, 22. — «Izvestija» so objavile članek pod naslovom «Po-ročilo, ki ne odgovarja dejstvom*, ki se nanaša na Bevinov govor v angleškem parlamentu o rezultatih Moskovskega zasedanja zunanjih ministrov.
Reparacije
Članek pravi med ostalim: Be-vinove izjave niso logične predvsem glede reparacij, ko trdi, da to vprašanje ni prvenstvene važnosti in odbija, da bi se reparacije odplačevale iz tekoče produkcije v prid Sovjetske zveze. Dalje je Bevin izjavil, da je britanska delegacija vztrajala pri vprašanju bodoče politične organizacije Nemčije na tem, da se je treba držati politike decentralizacije. V tem primeru Bevin jasno dokazuje, da bi rajši videl, da se Potsdamski sklepi revidirajo. Po Bevinovih novih principih naj bi vsa oblast pripadala p o edin: m deželam (Lunder) ter naj bi na ta način b.la osrednja vlada Nemčije v podrejenem položaju. Na ta način je hotela britanska delegacija prikriti svojo politiko razkosanja Nemčije.
Bevin je netočno prikazal ameriško stališče glede demilitarizacije Nemčije, kajti kdor primerja ameriški predlog s sovjetskim, lahko takoj razume, da ameriški načrt ne zagotavlja razorožitve Nemčije, ampak se omejuje zgolj ra vprašanja razorožitve brez izvedbe denacifikacije in demokratizacije Nemčije, ki bi morala
NEZADOVOLJSTVO NA KITAJSKEM
SE VEDNO BOLJ SIRI
Nanking, 22. — Oddelki demokratične vojske so včeraj vdrli v Can Cung, ■ prestolnico Mandžurije. Iz poučenih krogov poročajo, da so v teku srdite poulične borbe. V mestu samem je bila uničena 74. nacionalistična divizija, general, ki ji je poveljeval, pa je napravil samomor.
List «Takungpao» poroča iz San-gaja, da se je znatna skupina članov narodnega političnega sveta sestala v Nankingu in sklenila, da morajo skušati obnoviti pogajanja s kitajsko demokratično vojsko za sklenitev miru. Neki član sveta je izjavil, da je prenehanje sovražnosti življenske važnosti za kitajsko ljudstvo.
Iz Sangaja poročajo, da so vojaške oblasti odredile stroge ukrepe proti kitajskim dijakom, ki stavkajo. 62 profesorjev univerze v Pei-pingu je poslalo pozdravno brzojavko dijakom, ki so demonstrirali proti državljanski vojni in proti pomanjkanju. Podobno brzojavko je poslalo tudi 80 profesorjev univerze v Tsing Hua. Obljubili so, da bodo podpirali njihove zahteve za takojšnjo prenehanje državljanske vojne in za obnovitev pogajanj za mir.
Tudi dijaki na univerzah v Vu-hanu in Santungu so proglasili tridnevno stavko iz solidarnosti z pei-pinškimi in nankinškimi dijaki.
ustvariti temeljna jamstva proti nemški agresiji.
Bevin je tudi omenil kontrolo štirih nad Porurjem, dokler ne bo dosežena gospodarska enotnost Nemčije. Na vsak način je vsa britanska politika glede Porurja v neposrednem naspi otju z gospodarskim združenjem Nemčije. Te Bevinove pripombe glede kontrole štirih kažejo jasno stremljenje, da bi se britanski vpliv v Porurju utrdil in zagotovila možnost butanskim monopolom nekontroliranega gospostva v tej pokrajini kljub vsem negativnim posledicam za nemško gospodarstvo in z-, interese drugih držav.
Netočne so tudi Bevinove izjave glede spojitve ameriške in angleške cone, po katerih je to zgolj gospodarski ukrep; v resnici pa je s tem sporazumom deželnim u-pravam poverjena razen gospodarske tudi upravna oblast- Dalje je Bevin izjavil, da ni za pretvarjanje temeljnih industrij v drugorazredne industrije, kar je v nasprotju z dekartelizacijo, to se pravi, tud; v nasprotju s potsdamskimi sklepi, kar bodo brez dva me z zadovoljstvom sprejeli magnati kapitalističnih monopolov, k: so v zapadnih conah zelo aktivni.
Zapadne meje Poljske
Bevin je smatral za potrebno dotakniti se tudi zapadnih poljskih meja in tudi ta problem obravnaval nepravilno, češ da to vprašanje še ni rešeno. Tudi to omenja stremljenje za revizijo potsdamskih sklepov in poskus neizpolnjevanja prevzetih dolžnosti. Vprašanje zapadnih poljskih meja je rešeno in ne bo revidirano, kajti vsem je znano, da so bile ravno zaradi tega izvršene preselitve milijonov Poljakov na. njihovo rodno grudo. Sicer pa je Bevin na tiskovni konferenci v prisotnosti poljskega zunanjega ministra nedavno izjavil, da so poljske meje določene na Nisi in Odri. Kako je torej Bevin mogel pred parlamentom drugače govoriti.
Avstrijsko vprašanje
Tudi vprašanje avstrijske mirovne pogodbe je Bevin prikazal v nepravi luči. Dejal je, da v Moskvi ni prišlo do sporazuma glede nemške imovine v Avstriji in s tem prevzel vlogo branitelja moskovskih izjav iz leta 1943. ter izjavil, da je bilo vsako premeščanje imovine nastale po letu 1938. po nacističnih zakonih nasprotno tem izjavam. Sovjetska delegacija pa je jasno povedala, da je imovma padla
iz nemške roke z nasiljem tako proti Avstrijcem kakor prot; državljanom Združenih narodov ali pa zaradi arianizacije in da je ta imo-vina izvzeta od nemške imovine.
O anglo-sovjetski
pogodbi
je Bevin tudi govoril, pa pri tem omenil, da se v razgovorih ki so v teku z angleške strani nudijo amandmani takšne prirode, da v nobenem primeru ne bi izboljšali obstoječe anglo-sovjetske pogodbe, in stremijo za tem, da bi se dolžnosti, ki iz pogodbe izvirajo, oslabile.
Ves Bevinov govor dokazuje, da je on delo sveta zunanjih ministrov napačno in tendenciozno interpretiral ter tako povečal težkoče glede rešitve nemškega vprašanja in glede splošnega miru ter varnosti narodov.
Obžalovanje v angleških službenih krogih
Na kritiko Bevinovega govora, ki so ga prinesle «Izvestija», so angleški službeni krogi izrazili obžalovanje glede sovjetske kritike o angTo-sovjetskem paktu. Isti krogi trdijo, da gredo angleški predlogi pri novih pogajanjih za tem, da bi omogočili štiri-partitni pakt, to se pravi, da se v prvi vrsti ne bi zamerili ZDA. Angleško zunanje ministrstvo pa se še ni izjasnilo glede kritike sovjetskega lista.
Britanske oblasti pridržale mladinsko brigado
Pariz, 22. (Tanjug) — Britanske okupacijske oblasti so v Pod-roščici na avstrijski mej; pridržale mladinsko brigado, ki je bila namenjena na delo na mladinsko progo Samac-Sarajevo in ki jo sestavljajo 103 Danci, Norveži in Svodi. Brigado so prepeljali na ameriško področje, nato na francosko in končno v Pariz. Člani te brigade so protestirali proti takemu ravnanju britanskih 'h ameriških oblasti, ki jim zaibranjujejo vstop v Jugoslavijo.
Indonezijci bodo branili svojo neodvisnost
Haag, 22. (Tass) — Agencija «An:ara» objavlja izjave ministra za informacije indonezijske republike, ki je v zvezi z ustanovitvijo nove «države» na Borneju izjavil: «S takim ravnanjem so indonezijske oblasti prekršile holandsko-in-donezijski dogovor in se niso držale obljub, da bodo lojalno sodelovale z republiko. Te oblasti skušajo povzročiti nerede, da bi nam tako odvzele svobodo. Ne smejo pa pozabiti, da je več milijonov Indonezijcev odločenih in združenih ter da bodo znali ohraniti svojo neodvisnost.#
Konec krize na Finskem
Helsinki, 22. (Tass) — Na zahtevo predsednika republike je ministrski predsednik Pekala po razgovorih s parlamentarnimi, skupinami raznih strank in z ostalimi člani ' vlade umakni’ ostavko svoje vlade.
Madžarski delavci
protestirajo proti špekulantom
Budimpešta, 22. (Tanjug) — Zaradi sabotažnega delovanja podjet-! nikov in kapitalistov cene na Madžarskem še vedno naraščajo. Zato so delovne množice začele celo ' vrsto protestnih manifestacij in stavk. Tako so delavci tobačnih, tovarn proglasili 10 minutno j protestno stavko. Gradbeni delavci! v Budimpešti so se tudi vzdržali! dela za deset minut kot protest pro , ti draginji in proti odklonilnemu . stališču podjetnikov po zvišanju! plač.
ITALIJANSKA KRIZA
na mrtvi tochl
Tudi Orlando se ie odpovedal mandatu
\
n/lhova oblast je priprav-
Sl. °>ari(it
i nam pravico go-'%^°m nam pravico so-,<l S; ■	f*"*	opravljanju	javne-
j'%1	(v čemer je edini
»g nakopravnostij to jim pa tg ** "e pride!
soodločanja (to je 1 pa s",lr!)a izvrševanja obia-opevane vdemokratič-p jt b^oine vse premalo. Za (i* hhktrCbna P°lll'ina moč. ^ie tl(^iSlovencl — uresnt-b (rpg k nacionalnih pravio /S,*10 neobhodno potrebno Si	Predvsem	v enot-
b S, j, !,ri Političnega nasto-* 'J,“.	na <tlani- A to še
e^,f ng^ka politična enot-b % pre 36 Potrebna, a je ob-bkvir, ker ne more ^^'•kg U9Peha; tudi slovensko-lo 1hor(,0bt^na enotnost sama ci,ia- kKr bi n°	manjšinsko
alv°*}°» Da manjšinska ne more voditi 3e menda jasno, ker o n Valuka obsodila na pg^°^0‘ v najboljšem S,	dosego	nebistre-
<V,n,° k0t nagrado za
3e Imperialističnim kli-
Slišali smo pripovedovati o prisrčnem sprejemu, ki ga je doživela delegacija tržaških delavcev v Bolgariji ter zaprosili delegata, da nam o svojih vtisih z obiska da kratek in-terviju. Tovariš je začel ves navdušen pripovedati:
V Bolgariji smo bili 9 dni. Teh dni ne bomo nikoli pozabili. Vsi, od preprostega delavca in kmeta pa do ministrov in predsednika vlade Dimitrova so nas s svojo prijaznostjo naravnost očarali. Videli smo veličastno prvomajsko povorko, rudnike, tovarne, yasi in kmečke zadruge. Sprejeli so nas povsod, bili smo na slavnostnih večerih, v gledališču, med mladino, ženami, študenti. Videli smo ogromen napredek in opazili povsod novega duha, nezadržljiv zagon, mrzlično delo, zavest, da grade svojo državo; kar nas je pa najbolj ganilo, je bila velika ljubezen, ki jo vse ljudstvo goji do predsednika Dimitrova.
V Sofijo smo prispeli 30. aprila ob 6.30 zjutraj. Sprejem je bil naravnost sijajen. Povsod smo čutili toplo prijateljstvo in gostoljubnost tega demokratičnega ljudstva. Na postajo nas je prišla čakat tovarišica iz Osrednjega sindikalnega odbora. Hodili smo po mestu, zvečer pa so nas povabili na kongres delegatov vseh bolgarsk.h strokovnih organiza-: ij. Na kongresu Je bil navzoč tu-
Devet dni na Bolgarskem
di predsednik vlade Dimitrov z vsemi ministri.
Povorka prvega maja nas je popolnoma očarala. Videli smo združeno in enotno bolgarsko ljudstvo nad 6 ur korakati mimo svojega voditelja. Na čelu sprevoda so se svetile v soncu rdeče delavske zastave ter se zlivale z narodnimi. Ljudstvo je pelo na-rodno-osvobodilne pesmi in vzklikalo tovarišu D.mitrovu. Ogromnemu valu ljudstva so sledili alegorični vozovi, ki so nas vse prevzeli in zapustili v nas neizbrisne vtise.
Drugega maja so nas sprejeli na osrednjem sedežu sindikatov, kjer Je bil navzoč tudi predsednik sindikatov Rajko Damjanov. Zadali smo jim več vprašanj, na katera so nam izčrpno odgovorili.
Država s pomočjo sindikatov uravnava in nadzira vse proizvajalne odnose v sistemu načrtnega gospodarstva. Sindikati pa odgovarjajo za delovno disciplino in za dober potek proizvodnje. Kupna moč delavcev je zadovoljiva in se stalno zboljšuje. Poleg racioniranega blaga, ki za delavce že samo po sebi zadostuje, si lahko nabavijo v- občinskih prodajalnah še neracionirano blago,
ki ga dobe po nizkih cenah. Zenske .majo za enako delo enako plačo kot moški. Zelo dobro je preskrbljeno za mladino, ki ima vse pogoje za razvoj.
Tretjega maja smo obiskali tovarne lokomotiv in vagonov. Govorili smo z raznimi delavci, ki so bili polni navdušenja. V tovarni jih je zaposlenih 3500 in izdelar jo 30 lokomotiv na leto ter mnogo vagonov. V tovarni imajo tudi brezplačno menzo, kakor v vseh ostalih državnih podjetjih. Popoldne smo obiskali tekstilno tovarno, kjer smo našli tudi 'nekaj italijanskih delavcev. Zvečer so nas povabili na sprejem v prostorih Jugoslovansko-bolgarskega udruženja. Tam so nas predstavili tovarišu Dimitrovu. Govoril je z nami z vso prisrčnostjo, nam ob slovesu stisnil roko ter nas bodril, naj nadaljujemo svojo borbo. Prosil nas je, naj v imenu bolgarskih delavcev pozdravimo vse naše.
Četrtega maja smo se razdelili v tri skupine in prisostvovali trem kongresom, in sicer onemu občinskih nameščencev, nameščencev trgovinskega ministrstva in kongresu deiegatov stavbmeev.
Petega maja smo šli pogledat v
rudnike v Perniku in na mladinsko progo, ki jo grade tamkaj v bližini. Proizvodnja rud in premoga je v stalnem porastu, saj je v teku dvoletni načrt.
Na mladinsko progo se je prijavilo nad 100 tisoč prostovoljcev in računajo, da bo dograjena do 1. maja 1918. Mladinci so nas nadvse navdušeno sprejeli sn nas naravnost nesli na bližnji grič, kjer smo jim morali govoriti o Trstu in naši borbi.
6. maja nas je povabil odbor Antifašistične bolgarske unije, ki ga sestavljajo sami preizkušeni antifašistični borci. 7. maja so nas povabili na jugoslovansko poslaništvo in nas prav bratsko sprejeli. Naslednjega dne smo odpotovali v Plovdiv, kjer so nas v ta mošnji tobačni tovarni navdušeno sprejeli. Delavke so bile z nami zelo prtjazne ter nam marsikaj povedale o pogojih dela. Nato smo si ogledali gradnjo večjega jeza in kanala, ki jih grade za postavitev hidroelektrične centrale. Nedaleč od tega jeza Je zadruga proizvajalcev tobaka, kjer nam je predsednik povedal, da predelajo v Bolgariji na leto 40 milijnncv kg tobaka.
Na poviatku .. 0!-.m'va smo
obiskali tudi kmetijsko zadrugo, ki je bila za nas nekaj povsem novega. Kmetje v tej zadrugi so se prostovoljno zbrali in skupno obdelujejo zemlje. S skupnim delom so dosegli velike uspehe, ki so presegli vsa pričakovanja. Zadrugo so imtnovali po maršalu Titu. Hoteli smo se že posloviti, pa so nas povabili na večerjo, ki je bila skromna, a dobra. Vljudnost teh preprostih ljudi nas je globoko ganila.
Zadnji dan našega bivanja na Bolgarskem smo obiskali še mladinsko organizacijo, v kateri je včlanjenih nad mil.jon mladincev in mladink. Predsednik Zveze demokratične bolgarske mladine je izrazil željo, da bi navezala bolgarska mladina kulturne stike z našo mladino. Obljubili smo mu, da bomo to njegovo željo ponesli našim mladincem. Pred odhodom smo bili tudi na uredništvu lista «Trud».
Slovo je bilo ganljivo. Po devetih dneh bivanja v tej lepi deželi nam je bilo kar težko pri srcu, ko smo jo zapuščali. In vendar še ni tri leta od tega, ko je tudi v tej deželi gospodoval fašizem. Napredek Bolgarije nam je bil priča, kaj vse zmore mlado, zdravo ljudstvo, kadar se otrese suženjskih verig in se »proste vse njegove ustvarjalne s le. In bolgarsko ljudstvo koraka lepi in srečni bodočnosti naproti.
Rim, 22, (AFP) — Italijanska vladna kriza je še vedno na mrtvi točki. Razgovori, ki jih je začel Orlando, niso dovedli do nikakega konkretnega rezultata. Orlando je ramreč danes porečal predsedniku De Nicoli o svojih razgovorih. Po razgcvo-iu je izjavil: «Ker so moji razgovori z raznimi strankami pokazali, da še vedno obstojajo težkoče, na katere je naletel Nittf, nimam vzroka, da bi skušal sestaviti vlado.*
Saragatova skupina, republikanci jn akcijska stranka bi sodelovale v vlad; centruma in levice pod pogojem, da se v vladi ustvari «gospodarski svet*, nad katerim bi te stranke imele nadzorstvo, medtem ko bi se politično, finančno in gospodarsko vodstvo ne smelo prepustit; nobeni od treh masovnih strank:	komunistični,
socialistični in demokrščanski.
Z druge strani pa ne maraio demokristjani stepiti v vlado, iz katere bi bile izključene maniše stranke. Zaradi Nlttijevega m Or-land-cvega neuspeha prevladuje mnenje, da bo De Nicola ponovno pozval krščanske demokrate, naj sestavijo vlado in to tem bolj, ker sta se Togliatti in Nepni odkrito izjavila za tako rešitev.
Predvideva se torej De Gnsperi-jev povratek na čelu koalicijske vlade. Na vsak način bo De Nicola jutri zopet začel s posvetovanj; !n bo najprej sprejel predsednika ustavodajne skupščine Terracinija.
Italijanska prošnja ZN
pred Varnostnim svetom
Lake Success, 22. (AFP) — Italijanska prošnja za sprejem med Združene narode je bila vpisana na dnevnem redu za današnje zasedanje Varnostnega sveta. Avstralski delegat Hodgson se je uprl, da bi prošnjo sprejeli na dnevni red, dokler zavezniki ne ratificirajo mirovne pogodbe z Italijo.
Sovjetski delegat Gromiko Je izjavil, da bo moral o vprašanju sprejema držav, s katerimi niso bile še ratificirane pogodbe, na splošno razpravljati Varnostni svet, ni pa imel nič proti temu, da se proš-
nja Italije preda posebni komisiji,] k, ima nalogo preučevati prošnje za sprejem med ZN. Predsednik Lo-pez, kolumbijski delegat, je izjavil,' da se strinja, da se razpravljanje; o tej prošnji preloži na čas po razpravljanju o grškem vprašanju.
Orožje za Španijo iz Italije
Gtnova, 22. (AFP) — Policija potrjuje, da je odkrila večji promet z orožjem, ki je bilo najbrže namenjeno Španiji. Orožje so nakladali v Genovi in tudi na raznih drug h krajih italijanske obale.
Atentat na vlak v Valenc ji
Valencia. 22. — Preteklo noč je ra železniški progi Valenc'a-Sara-gosa eksplodiral peklenski stroj,' ravno ko je vozil mimo tovorni vlak. Iztirila sa je lokomotiva in dva voza. Ni bilo človeških žitev.
Pogajanja med FLRJ in Anglijo
London, 22. (AFP) — Zunanje ministrstvo javlja, da je iz Londona odpotovala v Beograd britanska delegacija, ki bo začela pogajanja glede britanskega imetja v Jugoslaviji.
Romunske in bolgarske kovance
bodo kovali v Bud mpešti
Budimpešta, 22. (AFP) —• Na podlag; dogovorov med Romunijo in Bolgarijo bo madžarski emisijski zavod koval romunski 'n bolgarski dena,r. Romunska finančna komisija, ki je sedaj v Pragi, bo v soboto p rispela v Budimpešto, kjer se bo pogajala v tem smislu.
NEVV YORK. — Podkomisija za tisk in za svobodo informacij je na predlog sovjetskega delegata sklenila, da se bodo prihodnje leto lahko udeležili mednarodne konference tudi nečlani OZN razen Francove Španije.
PRIMORSKI DNEVNIK
23. majal94l
Zaščitniki policajev-tihotapcev
odstavili lunkionaija Ststanija
Lansko leto, ko je Unra pošiljala preko tržaške luke večjo množino blaga v Jugoslavijo, so to blago kar na debelo kradli tako v pristanišču, kot na železnici. Izginjalo je kar pred očni policije, da se je ves svet popraševal, kako je to mogoče ’n kako, da nikoli ne morejo dobit: krivcev. Se celo La Guardia je nekoč izjavil, da bi on s peščico new-jorških policistov znal bolje čuvati blago, kot pa ves ogromni aparat cržaške civilne policije.
Potem je prišla velika tatvina j sladkorja na železnici pri Nabrežini. Vsi domačini so vedeli, kje ima-.3 skrito Unrino ukradeno blago, le policija «ga ni mogla najti».
Ko je podinšpektor civilne polici-| ja Stefani pretekli mesec izsledil, da so bili med tatovi številni člani civilne policije, je postala stvar na mah jasna. Sami sebe policisti pač ne bodo zapirali. Zato tudi niso mo-f Sli «videti», kje je skrito blago, ki to ga sami pomagali skriti.
Dne 15. t. m. sta dva policaja v Barkovljah «zaplenila» sporazumno s tihotapci 1.700 zavojev cigaret, katere naj bi si potem razdelili. Naslednji dan, 16. t. m., je policija v ul. Navali ustavila avto Fiat 1500, ast zobozdravnika Zurka. V njem je našla 4000 zavojev cigaret, ki sta ::h čuvala podoficir civilne policije Giuseppe Di Salvo in policist Sal-vatore Arena.
Seveda so oba aretirali in dognali, da so mislili spraviti cigarete v Firenze. Tudi to preiskavo je vodil podinšpektor Stefani in inšpektor D'Aquino. Pri soočenju s štirimi pričami, ki so ga obtoževale, je Di Salvo zanikal svojo krivdo in je zato dobil nekaj klofut. Naslednji dan so ga zato peljali v bolnico in, da bi bila komedija popolnejša, so ga tam tudi sprejeli. To je bil za določene kroge, ki sta jim bila Stefani in D’Aqu!no v napotje, ker sta jih potipala na pravem mestu, imenitna pretveza, da so oba odstavili, češ da sta slabo ravnala z ljudmf.
Kje pa so bili ti «človekoljubni» gospodje takrat, ko Je policija kar množično in še mnogo huje pretepala po zaporih naše ljudi? Ali to n: bilo «slabo ravnanje*?
Zanimivo je, da je Stefani v 20 mesecih svojega službovanja ■‘zro-čil pravici nad 500 zločincev in se udeležil celo več oboroženih spopadov. Sedaj pa, prav v trenutku, ko je odkril največje afere, ter je hotel izročiti pravici takšne ljudi, kot je policijski podčastnik Di Salvo, ki je pomagal v zadnjih 6 mesecih spraviti v Italijo za skoro 50 milijonov lir cigaret, so ga odpustili.
Ce je res slabo postopal proti aretiranemu, to še ne bi smelo frtl vzrok, da se prekine preiskava ravno v času, ko bi morala roditi končne sadove in prinesti senzacionalna odkritja. Vse to vzbuja aumnjo, da so bile z Di Salvom v zvezi še druge osebe, ki so morda
TRŽAŠKI DNEVNIK
Enotni sindikati v borbi
proti brezposelnosti, draginji, pomanjkanju in črni borzi
zelo vplivne in katere so hotele s
tem odpustom zadušiti afero, ki bi morala privesti do temeljitega čiščenja v policijskih vrstah.
Snoči je bilo v dvorani Conti zborovanje pokrajinskega odbora E-notnih sindikatov. Prisotni so bili zaupniki strokovnih odborov, tovarniških odborov in pododborov.
Tovariš Rizzotti je v jedrnatem referatu osvetlil težki gospodarski položaj v našem mestu, katerega žrtev je kakor vselej, tudi sedaj le delovno ljudstvo. Naravno je, da je naše težko gospodarsko stanje odsev težkega gospodarskega položaja v svetu. Vendar pa so pri nas posebni razlogi, ki kažejo, kje so ti vzroki. Med takima vzroki je ustanova Sepral, ki bi morala skrbeti za pravilno razdeljevanje hrane. Nasprotno pa, absolutno ne odgovarja razmeram. Namesto da bi široki sloji potrošnikov prejemal: hrano, jo vidimo po izložbah kot predmet svobodne trgovine in črne borze. Na dan prihajajo razni škandali s sladkorjem, premogom, razne kraje Unrinih pošiljk, pri katerih so soudeležen: višji funkcionarji civilne policije in druga vplivna gospoda. Jasno, da tatov policija ne najde.
Conski svet pošilja telegrame v Ameriko, naj pošljejo premog, pn tem se pa iz političnih razlogov ne spomni, da je tudi v zaledju dežela, ki bi ga nam lahko preskrbela. Krivda je pač ta, da nimamo lasine vlade. Imamo sicer ZVU in razne conske in msstne svete, ki samo sejejo, da bi pa dejansko izboljšali socialni položaj v našem mestu pa niti ne mislijo. Zakaj vse to? Ker ti organi hočejo in imajo ves interes, da že sedaj v začetku dokažejo, da svobodno tržaško o-zemlje ne more živeti kot gospodarska celota. Pri terni so izgovori, da manjka material za izdelovanje ladij, za katere iščejo naročila povsod po svetu, samo tam, kjer bi ga morali, ga ne iščejo iz političnih razlogov. Posledica tega je brezposelnost. K temu se še zvišujejo cene v vratolomno višino in ne dopuščajo delavstvu, da bi živel in delal tu v Trstu. Namen teh svetov j*e, da bi se delavci izselili v svet. Toda delovno ljudstvo tega noče. Zato hoče biti soudeleženo na vseh področjih gospodarskega življenja mesta in napraviti konec takemu stanju.
Ker sedanje plače ne odgovarjajo sedanjim cenam življenskih potreb, je tovariš Muslin prečital osnutek nove mezdne pogodbe, ki jo je mestni odbor Enotnih sindikatov predložil odboru za sindikalni sporazum in ta delodajalcem. Glavne točke nove pogodbe so 40% povišanje delavskih plač in 25-40% povišanja uradniških plač. Pogodba predvideva maierielno zboljšanje položaja vajencev in žena in uvedbo 40 urnega delovnega tedna.
Po živahni debati so vsi prisotni soglasno sprejeli dnevni red, v katerem:
1) Priporočajo mestnemu odboru, naj predloži Osrednjemu odboru za sindikalni sporazum, ta pa v 8 dneh dUodajalcem v pretres osnutek nove mezdne pogodbe.
2) Predlagajo, naj zahteva za razdeljevanje večje količine potrošnih predmetov na nakaznice.
3) Predlagajo kontrola cen in
4) prepoved črne borze in kaznovanje kršilcev.
Istočasno so soglasno sprejeli dnevni red, v katerem zahtevajo materialno izboljšanje obupnega položaja upokojencev.
Vinogradniki, pozor !
Javljajo nam, da so ponekod že opazili pojav peronospore. Zato se podvizajte s škropljenjem.
Natančnejša navodila in potrebno modro galico najboljše kakovosti ter po najnižjih cenah dobite tudi pri Kmetijski nabavni in prodajni zadrugi v Trstu, v ul. Mercadante, 4 (v bližmi knjigarne Stoka).
Prvega junija v Lipico
Demokratične žene STO-ja pripravljajo v nedeljo dne prvega junija v Lipici pri Bazovici svoj prvi tabor. Kraj je zelo vabljiv in da bo postal še vabljivejši, bodo poskrbele naše žene, ki so sklenile storiti vse, da bo ta veselica ostar la posetnikom še dolgo časa v spominu.
Vsakdo se bo lahko zabaval in se obenem tudi odpočil v svežem pomladanskem zraku našega Krasa. Prireditev bo služila tudi še večjemu zbližanju in poglobitvi prijateljstva med mestom in deželo.
Vse ženske organizacije delajo za to prireditev in kadar se one lotijo, je vedno uspeh zajamčen. Podroben spored bomo naknadno objavili. Pojasnila in informacije daje: Pripravljalni odbor pri mestnem odboru ASIZZ v uL Machiavelli 13, II
Šivalni stroj so ukradli
Prejšnjo noč so vdrli neznanci v delavnico Avguste Bevilacqua v ul. Imbrlani 7. Od tam so odnesli po-grezljiv š’valni stroj ((Singer*, ki je vreden 52.000 lir. Policija vodi preiskavo.
Moko in testenine tihotapijo v Italijo
v Trstu pa stradajo
Prejšnji teden smo poročali, kako so tihotapci prevažali pod cunjami skrite testenine iz Trsta v Italijo Porcija je dvakrat zaplenila večje količine tega blaga na bloku v Barkovljah.
Pred dvema dnevoma so zopet ustavili blizu Sesijana kamion s prikolico z evidenčno tablico MI 92680, ki je last milanske transportne družbe ATA. Na kamionu je bilo naloženih za približno 50 stotov raznih zabojev. Vendar se je ves tovor zdel policijskim oganom
F/ZKULTURA
Spored nedeljskih
športnih prireditev
Nogomet: Pokrajinsko prvenstvo:
V Trstu na igrišču Ponziane cb 9.45 Montebello-Koper; ob 11.30 Tovarna strojev-Gorica. V Krminu ob 14. uri Krmin-Milje V Rasi ob 15. url Raša-Piran. V Ronkah ob 16 uri Rcnke-SkedenJ. V Gradiški ob 16. uri Gradiška-Izola. V Nabrežini ob
16. uri Tržič-PulJ.
Finale okrožnega prvenstva: na igrišču Pon-mne ob 8 uri Costalun-ga-Alma, Vivoda. Na openskem igrišču ob 10. uri Rojan-Rdeča zvezda, Na Proseku ob 10.30 Primorje P-Magdalena.
Juniorsko prvenstvo: igrišče CR-DA: ob 7.30 Magdalena-Sv. Ivan; ob 8.45 Ponziana-Opčlne; ob 10. uri Skedenj-Arzenal; ob 11.30 Costa-lunga-Sv. Sobota; ob 12.30 Sv. Vid-DSZ.
Pokal Vatovec Zvesti:	igrišče
CRDA: ob 14. uri Sv. Marko-Colo-gna; ob 15.30 Dreher-Kozman; ob
17. uri Montebello-Opčine; ob 18.30 Kraljtč-Sežana. Igrišče v Zavijati: ob 9. uri Col-Greta; ob 10.30 Are-gat-OMSA; ob 14.30 Skorklja-Bol-n.ška blagajna; ob 16. uri Tiskarji-Rojan; ob 17.30 Zavlje-Tovarna strojev.
Košarka: Pakra.insko prvenstvo:
V Gradiški Cermelj-Gradiška.
Morganov pokal: Igrišče DSZ: ob
9. uri Greta-Vom; ob 10. url Arzr-nai-Barkovlje; ob 11. urt Sv. Mar-*c-SkolJet. Igrišče Tomažiča ob 10. uri Sv. Vid-DSZ.
Rauberjev pokal: Igrišče Tomažiča: ob 9. uri Col-Qreta; ob 11. uri Vesna-DSZ.
LaJika atletika: Tekma v hoji iz Trsta na Prosek in tekme v teku na 3000 in 800 m.
Kolesarstvo: Kolesa, ska dirka za začetnike in juniorje na progi Pro-s°k-Nabrežina in nazaj.
Balincanje:	Igrišče Velocipede:
Costalunga B-Tovarna strojev A in Sv. Ana B-Slella A. Igrišče Sv. Vida; Rojan-Stella B m Standard A-Opčine B. Igrišče Baldi: Jutlficio-Magdalena A in Opčine A-Rinaldi B. Igrišče Panorama: C. B. Pošta-Cologna in Sv. Vid-Tovama strojev B. Igrišče Tovarne e 'z-.««; DSZ-Nardin A in KralJ.č-Magdalena B Igrišče Nardin: Arzenal A-Monte-liascone in Sv. Ivan-Opčine C. Igrišče Soci: Nardin B-Rinaldi A in Arzenal B-Mezgec A. Igrišče Stella: Mezgec B-Costalunga A in Col-Sv. Ana A. Pričetek tekem bo ob 2. url.
Objave ZDTV
Nogometni cJsek:	Na
sodniških poročil s v ■ sledeče tekme pokrsJT 1 -
podlagi
'f . t>a'o
p- n
stva: finale okrožnega prvenstva, Juniorskega prvenstva in pokala Vatovec Zvesti: Krmln-Pulj 3:0; Torpedo-Piran 8:1; Gaslini-Tržič 2:1; Milje-Montebello 1:0; Gaslini-Piran 5:2; Gorica-Raša 2:2; Tovarna strojev-Krmin 4:2: Koper-Skedenj 1:1; Ponziana-DSZ 6:0; Ponziana-Sv. Vid 4:0; Ponziana-Magdalena 3:2; Sv. Ivan-DSZ 2:1; Sv. Vid-Opčine 2:0; Sv. Sobota-Ar-zenal 2:0; Skedenj-Primorje P 3:3; Magdalena-Ponziana 6-0; Magda-iena-Costalunga 2:0; Rojan-Prtmo-rje P 4:1; Magdalena-«Alma Vivoda* 5:0; Tovarna strojev-BoInišni-ka blagajna 4:1; Kraljič-Nabrežina 0:0: Zavlje-Skedenj 2-1; Tiskar ji-OMSA 4:3; Skorklja-Col 7:0; Gre-ta-Acegat 2:0; Opčine-Vesna 2:2; Sežana-Dreher 2:1.
Opomini igralcev: Vsi igralci Montebella zaradi nešportnega ponašanja na tekmi Milje-Montebello. Nadalje se opominjajo Petronio Renato (Zavije), Zikovič Angelo (Torpedo) in Vivoda Italo (Costalunga).
Kasni igralcev: Z izključitvijo iz Zveze igralec Pirana Covacci E-milio, ker Je dejansko nastopil proti sodniku.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V soboto, 24. maja ob 21. uri na Kontovelu «POKOJNIK»
V nedeljo, 25. maja ob 16. uri v Lipici pri Bazovici
«POKOJNIK»
V, ponedeljek, 26. maja ob 17. uri v Sežani
«POKOJNIK»
Saški trgovci, ki skrivajo blago, da ga potem lažje prodajo po višjih cenah bodisi črnoborzijanskim izvoznikom ali pa tudi domačemu prebivalstvu, ki vkljub draginji morajo jesti.
Skozi okno je hotela skočiti
Iz tretjega nadstropja v ul. Fo-scolo št. 29. so čuli sosedje oni dan nečloveško vpitje. Policaj, ki je prišel pogledat, je izvedel, da stanuje v tistem stanovanju 70. letna Regina Levi, ki se ji je v živčnem napadu zmešalo. Ko so hoteli vdreti v stanovanje, je Levijeva grozila, da bo skočila z balkona na ulico. Zato so poklicali na pomoč gasilce iz bližnje vojašnice, ki so raztegnli pod njenim balkonom veliko platno. Zdravnik dr. Nejedly je potem s pomočjo pol'cije odprl vrata nakar so Levijevo prijeli, ter jo odpeljali z avtoambulanto v bolnico.
Sedem dni že traja
gladovna stavka zaprtih antifašistov, ZVU pa še ni sprejela njihovih zahtev
Stavka antifašistov pripornikov traja že sedem dni. Število tovarišev, k; sq jih zaradi fizične izčrpanosti poslali v ambulanto, je naraslo na 13. Zdravstveno stanje teh tovarišev je resno. Ravnatelj jetniš-nice je y torek obvestil stavkajoče, da so njihove zahteve, katere je u-prava jetnišnice že načelno sprejela, poslali polk. Bowmanu, da jih potrdi.
Znova vprašamo ZVU, kaj čaka na odločitev še sedaj, ko je ravnateljstvo jetnišnice že sprejelo upravičene zahteve pripornikov. Se morda ZVU ne zaveda, da so to politični priporniki in ne kriminalci, kakor bi to hotela dopovedati javnosti tržaška radijska postaja. Morda čakajo merodajni krogi, da se zapor; Tigor spremenijo v bolnico. Čudna je ta «nepristranost» ZVU. SPdaj, ko zahtevajo priporniki izboljšanje hrane in uslužbence, ki bi govorili slovenski in ker so se z gladovno stavko uprli nečloveškemu ukrepu uprave jetnišnice, ki jim je za kazen prepovedala sestanke z družinami, so postali kriminalci. Čudno pojmovanje svobode in demokracije. Sicer pa če je res to, kar trdi tržaška radijska postaja, zakaj ne povabi ZVU predstavnike tržaškega časopisja, naj se prepričajo o resnici na licu mesta. Ali pa hoče ZVU, da bi javnost slepo verjela njenim vestem.
Medtem ko se oblasti ne zmenijo za te antifašiste, pa že prihajajo protestna pisma tovarišev iz tovarn. Tako smo dobili protestno pismo delavcev Sv. Marka, ki odločno obsojajo današnji sistem v jetnišnici in pri tem zadržanje ZVU, ki odreka ljudem osnovne človečanske pravice. Tudi delavci podjetja Ciocchi so poslali protestno pismo s 24 podpisi na ravnateljstvo jetnišnice Tigor. v katerem ob To ja jo surovo postopanje s priporniki in nehigienske razmere, ki vladajo v za-
SLOVENCI, SKRBITE ZA SVOJEGA DIJAKA! DARUJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
poru, zgrajenem že v srednjem veku.
Antifašistične žene iz Sv. Vida in iz Sv. Justa so poslale protestno pismo prve s 40, druge s 57 podpisi na upravo kaznilnice, v katerem prav tako obsojajo nečloveške razmere, k; vladajo y jetnišnici.
Obisk v Ponikvah
Preteklo soboto so se z avtobusom c-dpeBjaile matere iz Trsta in Milj ob’3kat svoje otroke v Ponikve v Sloveniji, kj-tr se zaradi vojnih razmer oslabeli otroc; zdravijo.
Matere so se takoj prepričale, da boljšega kraja pač niso mogle želeti svojim otrokom. Zdravstveno stanje etnok Se je v tem času vidno zboljšalo.. V zdravilišču imajo dobro preskrbo.
Po prisrčnem snidenju z otroci, so matere odpotovale presrečne, da ljudske oblasti tako vneto skrbe za otroke delovnega ljudstva. '
SEPRAL je kriva
podražitve blaga
Italijansko gospodarsko udruže-nje nam je poslalo v objavo naslednje poročilo.
Izvršni odbor italijanskega gospodarskega udruženja v STO-ju je po poročilu svojega funkcionarja, ki mu je bila poverjena naloga pogajati se s SEPRAL-om in z zveznim organom med ZVU in SEPRAL-lcm v zaščito interesov članov Zadružnega konzorcija trgovcev z jestvinami v Trstu in ozemlju, in spričo nerazumevanja SEPRAL-a in zveznega organa ZVU napram temu konzorciju, sklenil, da bo obvestil javnost o dejstvih, ki niso v čast oblastem, ki upravljajo ozemlje.
Italijansko gospodarsko udruže-nje v STO-ju opozarja javnost, da je SEPRAL v Trstu odgovorna za dejanja, ki bi jih lahko imenovali izsiljevanje trgovcev, ki uvažajo blago iz inozemstva. SEPRAL namreč zahteva v epreki z vsemi določbami in trgovskimi običaji, da ji dobavijo blago pod ceno v zameno za uvozna dovoljenja. SE-PRAL je tudi kriva za naraščanje cen na trgu, ker. je ((svetovala* trgovcem, naj povišajo prodajne cene, da se taka odškodujejo za utrpelo izgubo.
To udruženje smatra, da tržaška
Živali913 gradbena dejavnost
v bistriškem okraju
Prebivalstvo bistriškega okraja je | kim je bil dograjen most Zabiče-v vojni mnogo trpelo. Cele vasi so i Sušak, k; bo kmalu izročen prome-
bile porušene in požgane. Ljudska oblast se trudi, da čim prej spravi Pogorelce in oškodovance pod streho.
V okraju deluje 16 obnovitvenih zadrug, ki izvajajo obnovo po načrtu. V tem mesecu je že bilo obnovljenih in pokritih 12 stanovanjskih hiš, v delu pa je okoli 20 novih stavb. Pokrili so tudi 10 hlevov, 16 pa jih je v gradnji. Mizarska zadruga se je obvezala, da bo do konca junija izdelala 100 vrat za sobe, 100 dvokrilnih oken in 30 trokrilnih oken ter 4000 kv. m poda. Načrtna komisija ljudske republike Slovenije je za obnovo bistriškega podeželja odobrila 13 milijonov 800.000 kredita.
Izg adili bodo tudi dve sušilnici za sadje Misonovega tipa, veterinarsko ambulanto in večje skladišče za sadne pridelke. Pred krat-
sumljiv (n so ga natančneje preiskali. V resnici so našli pod zaboji skritih 15 stotov bele moke in belih testenin.
Policija je blago zaplenila. Oba šoferja sta izjavila, da je b'lo to blago naloženo na kamione brez njune vednosti in da sta vozila blago v dobri veri.
Tako brezvestmi špekulanti še vedno nadaljujejo z nedopustnim izvažanjem živil, k; ga jemljejo iz ust tržaškemu prebivalstvu. Pri tem delu jim pomagajo mnogi tr-
Nikolič Milica
partizanka, Božina, rojena v Novem Sadu 25. 11. 1927. Pogrešamo jo od borbe za osvoboditev Beograda, to je od 13. 11. 1944. Kdor bj kaj vedel o imenovani, ga napi ošamo, da to sporoči Zvezi primorskih partizanov — Trst, Kor-zo št. 19.
SPOROČILA
Izlet v postajno priredi v nedeljo 25. t m. CAT. Pojasnila in vpisovanje v ul. Conti 11, vsak dan, od 19. do 20. ure.
Za izlet na Bled bo odhod 24. t. m. (v soboto) točno ob 14. uri iz trga S. Giovanni (pri Verdijem spomeniku).
«Scampolo» v kinu «Mare»
Danes ob 20.30 uprizori dramski odsek italijanskega kulturnega odseka N kodemijevo trodejanko «Scam,polo». Vstopnice prodajajo do 12. ure na sedežu kulturnega centra. Od 15. ure dalje pa pri gledališki blagajni.
Izlet v Postojno in na Nanos
Športno društvo Sv. Ivan priredi v nedeljo 25. t. m. izlet v Postojno ir. na Nanos. Cena za člane po 250 lir, za nečlane po 280 lir. Vpisovanje v tobakarni Kocjančič in zvečer v krožku «Skam,perle».
Plezalni tečaj v Glinščici
Opozarjamo mladino in vse, ki se zanimajo za plezanje, da se plezalni tečaji vršijo redno vsako nedeljo. Začetek ob 9. ur; dopoldne. Zbirališče v mlinu ob Glinščici. Vabimo tudi vse neplezalce in nedeljske izletnike, da. bi prihajali v čim večjem številu na izlet v ta prelepi kotiček tržaške ckolice. Naši plezalci jih bodo veseli sprejeli v svojem, «Zbi-rališču*.
Pester večer pri Sv. Ivanu
Prcsvetno društvo «Slavko Škamperle* priredi v soboto 24. t. m. ob 20.30 pri Sv. Ivanu «Pester večer* s člani tržaškega radia. Nastopili bodo solisti, igralci in komorni zbor Ubalda Vrabca Spored Je prvovrsten in bo nudil lepe glasbene točke in dva vesela prizora.
I>. planinski tabor na Nanosu
Planinska skupina fizkulturnega društva «Vlpava* organizira v nedeljo 25. t. m. II. planinski tabor na Nanosu pri planinski koči Blažen.
Ta tabor bo manifestacija naše neupogljive volje, da bomo dosegli cilje, ki smo si jih postavili za pet
letko. Ogledali si bomo kraje,, kjer je preživel toliko težkih dni naš narodni heroj Vojko, obenem bomo ta dan na Nanosu proslavili tudi obletnico rojstva našega maršala Tita. Do koče se pride lahko s kamioni preko Sanabora. Začetek tabora ob 11. uri. Pridite vsi, da se naužijete svežega zraka in planinskega veselja.
Tržaško planinsko društvo organizira ob tej priliki izlet na Nanos iz Trsta. Odhod ob 6. uri iz ul. Fa-bio Severo. Vpisnina 220 lir za člane in 250 za nečlane. Vpisovanje v knjigarni Stoka in čevljarni Tran-salpina ul. Settefontane 3.
Pivo so zopet podražili
Urad za cene pri ZVU je odobril naslednje cene za pivo pri točajni mizi: 1 liter 96 lir; kozarec od H 1 48 lir, od 14 1 24 lir; steklenica 5/10 55 lir, 6/10 65 Ir in 4/10 pa 45 lir.
Enotni sindikati
Sindikat za umetnost. Danes 23. maji ob 16.30 bo slikarska lekcija v študiju Manzini, v ul. Garibaldi št. 2.
Mestni odbor. Prispevke za žrtve fašistov v Siciliji sprejemajo pri upravi «Un:t& Operaia* v ul, Im-briani 5-1.
Vozni red vlakov
Pr-ga Trst-Sežana-Ljubljam. Odhod iz Trsta: ob 1.30, ob 4, ob 7.20, ob 12.58 (samo do Sežane), ob 14 (do Nabrežinč), ob 17.51 in ob 20.10 (Sežana). Prihodi na tej progi so sledeči: ob 5.50, ob 7.25 (iz Sežane), ob 10.22, ob 14.43 (Sežana), ob 16.06 (iz Nabrežine od delavnikih), ob 17.02 (Iz Nabrežine ob nedeljah), ob 19.13.
Na progi Trst-Gorica: Odhod iz Trsta: ob 4.55, cb 6.25 (ob delavnikih samo za delavce), ob 7.10, ob 12, ob 14.20, ob 16.45 in ob 20. uri. Od 1. junija dalje bo vozil še en vlak ob 16. uri. Prihodi iz Gorice v Trst: ob 0.47, ob 7.44, ob 10.1, ob 12.35, ob 15.29, ob 18.36 (ob delavnikih, samo za delavce), ob 19.36. Od 1. junija dalje bo prihajal še ne vlak ob 23.03.
83 ena vo na lad a v Trstu
Ts dni je prišla v naše pristanišče težka ameriška križarka «Deyton». Sedaj imamo že kar lepo število vojnih ladij v pristanišču. Meščani nso nič kaj zadovoljni s takimi obiski in se boj?, da se ne bo polagoma tudi Trst spremenil v nekakšno vojaško pomorsko oporišče.
VESTI S PODEŽELJA
Otvoritev Mladinskega doma v Nabrežini
Mladina iz Nabrežine (postaja) je 14. t. m. odprla svoj Mladinski dom. Pomembne proslave te otvoritve se je udeležila vsa mladina in številno ljudstvo. Po pozdravu predsednika mladine Je povzel besedo tovariš nabrežlnskega Okrajnega odbora. V svojem govoru je povdaril pomen novega doma, kjer se bo udejstvovala mladina slovenske in italijanske narodnosti v duhu bratstva in vzajemnosti, kot borbena enota proti ostankom so-
A/EKSANUtR BEG K;
114
VOLOKOLAMSKA CESIA
Toda jaz sem slaba dojemal, slabo slišal. Kot da bi prodiralo iz daljave: «Brez artilerijske priprave je bil nenadoma napaden bataljon kapetana Silova. Za tem, ko se je prebil do vasi Sipunovo...
Vedel sem, kaj je bilo za tem. Pred očmi se m; je prikazalo
tisto, kar	sem	bil pravkar	doživel. Borci	so stopili jz jarkov.., Nekateri so	stali	po zveznih	jarkih; nekateri so se združili po dva,
po trije... Vsi so gledali nazaj, od koder je bilo slišati prasketanje strojnic, od koder so vzletavali rdeči, omamljajoči snopi. Daše so bile zlomljene. Kam sedaj? Nemci so bili i spredaj i zadaj... Se en trenutek... in bataljona ne bo več...
Rahimov je nadaljeval. Zdi se, da se nemške kolone, ki so se prebile na predvečer z obeh strani našega bataljonskega sektorja, še n so združile v globini. Naša konjeniška patrola, ki je bila poslana v zaledje, je padla	nekolikokrat v	ogenj. Toda v nekate, ?h
vaseh ni	r.aših	konjenikov	nihče ustavil;	Nemci so šli mimo nekje
cd strani. Preko teh točk, bi se moglo po stranskih poteh izmi znlt . Rahimov je p. kazal to na z-inljevidu.
Prejšnja obrambna črta, črta zgnetenih obročev, ki go obdajali Moskvo, je bila izbrisana. Gumica je izbrisala svinčnik, snela sijaj z zemljevida in na njem so ostali samo komaj opazni sledovi.
Fionta bataljona, ki je bila ponovno začrtana na zemljevidu, Je bila zavita v obliki podkve. Oba konca sta bila odsekana, oba sta se naslanjala na praznino. Ne, ne na praznino. Bili so sosedje. Desn: snsedi? ar b’’!	levi sosedje so bili Nein-cl; zadaj, proti
lezavarov.nntmu zaledju, kamor je bil Rahimov vrgel dva mitialjeza t<-r p s'al objavn eo — zrd»J ao tudi bili Nemci,
Rahimov je domneval, da so Nemci z nastopom mraka končali svoj borbeni dan. Poznali smo njihov način vojskovanja: da noč prespijo, podnevi se pa bojujejo. Težko, da bi do zore pod-vzemali kake nove premike. Ozko grlce, skozi katerega bi prišli do naših, bo cčivJdno do zore ostalo odprto.
Rahimov Jo razlagal mirno, poslovno, z malo besedami. Zelo sem cenil točnost njegovega izražanja. Bil je točen celo tedaj, kadar nečesa ni vedel — v takih slučajih je enostavno rekel: ne vem. Ni vedel za moč nasprotnika, ki je prebil na dveh krajih; ni vedel, kje je štab polka, da ni morda ujet, da ni poginil; ni vedel, kam se umikajo naše edinlce, toda ugotovil Je, da tam, v smeri naših, obstoja mala odprtina.
Začetne ukaz« je izdal brez mene. Strelivo, hrana, tehnično gradivo, obvezovališče — vse je bilo že na vozovih, konj; po bili vprežen:.
V kritičnem trenutku Je delal hitro jn z razumom; razlagal je brez vsake prisiljene kretnje, brez nervoznega poudarka v glasu.
Jaz sem pa molčal.
vražnikov ljudstva ter kot vzgled mlačnežem, ki še ne razumejo nove poti. Opozoril Je na prvomajsko manifestacijo, posebno na nastop mladine, kjer smo javno pokazali naše sile in moči na ozemlju STO-ja ter dokazali zahrbtnim «junakom» bombnih napadov, plačanih s strani reakcije, na čigavi strani je ljudstvo.
Po končanem govoru so nastopile 4 mlad.nke z Grudnovo deklamacijo «Ml smo minerji*; tej Je sledila deklamacija v italijanščini. Največ priznanja je žel 4 letni pionir Svetlič Saško z deklamiranjem «Partlzanske».
tu. Popravljajo tudi most Bitnje-Prem. Pričeli so graditi novo cesto proti Pregarjem, ki bo vezala vas Huje, bo krajša in bo imela 16% manj vzpona. Za vsa ta dela je določenih 17.000.000 dinarjev kredita. Velike vrednosti pa bo pomoč, ki jo bo nudilo ljudstvo s prostovoljnim delom.
Izven okrajnega gradbenega načrta bo tovarna Falersa gradila dvonastropne štiristanovanjske hiše, krajevni sindikalni medstrokov-ni svet pa Sindikalni dgm. Obnovitvene zadruge bodo postavile enonadstropno dvostanovanjsko hišo, opekarna Ajta pa je pričela obnav ljati Hcfmanovo krožno peč.
Pogreb Maksa Barela
5.
ki
Potrebno Je bilo samo, da izgovorim «da», in da bataljon Je bil pripravljen za premik, krene in se umakne ’,z čeljusti. Toda jaz wra molčal. %
Morete me razumeti. Pred dvema urama Je govoril z menoj po telefonu komandant polka, major Jelin. Pomnil sem ta razgovor dobesedno, pomnil sem vse nagle in odsekane stavke, «Momiš Uii, ali si tl? Pozno Je. Pusti. Nasprotnik Je prebil. Ena kolona prodira semkaj, proti štabu polka. Umikam se. Druga, neugotovljene jakosti, Je udarila k tebi, na krilo. Zapogni krila! Drži se! Potem,,.* In lsnkcr da bi bile klešče prfcšč‘pnile glas, se Je zveza prtkhilln. «Potem...» Kaj potom? Se umakr.i?
n‘uloltvjel
Preteklo nedeljo se je vršil pri Sv. Ivauu pogreb zaslužnega pevovodje Maksa Bareta. Kako je bil pokojnik priljubljen med našim ljudstvom je pričala ogromna udeležba ljudi ki so prihiteli k pogrebu.
Pevski zberi Prosv. dr. «S1. Škamperle* s Konkonela ter Vrdelce, so združeno zapeli pod vodstvom tov. Boštjančiča «Pomlad že prišla bo», svetolvanski pevski zbor pa mu Je zapel v cerkvi žalostinko «Ah ne mislimo*. Po končanem cerkvenem obredu so Svetoivančani nesli pokojnika do Rotonde, kjer se je v ime.iu Prosvetne zveze poslovil tov. Fr. Venturini, ki Je med drugim dejal, da bo Prosvetna zveza težko pogrešala Maksa, ki Je še letos poučeval pevske zbore na Vrdelci, Kon-konelu ter Banah. V imenu Svcto-ivančanov pa se je poslovil tov. Milko Skrap. k; je poudaril Baretovo zaslugo, da je Sv. Ivan navzlic o-gremnemu pritisku raznarodovanja ohranil slovensko lice.
Dijaška akademija nri društvu
„Simon Jenkou
V torek 20. t. m. smo doživeli uspelo prireditev, na kateri so nastopili z godalno skupinico, s pevskim zborom in z recitacijami gojenci Dijaškega doma in škedenjski pionirji pod vodstvom tov. Ivana Grbca. Uvodno besedo o pomenu in namenu Dijaške matice za narodno skupnost je spregovoril tov. upravnik prof. Benollč.
Godalna skupina je zaigrala: «Pesem o Volgi*, partizansko ((Nabrusimo kose*, venček narodnih pesmi ter ((Koračnico telovadcev*. Nato so dijaki recitirali Goljevo ((Slovenska mladina govori*, štiri Kosovelove pesmi in Zupančičevo «Korotan v srcu*. Recitirali so Anton Gržina, Gorane Valerija, Grmek Jožica, Gorkič Darij in Logar Mitja. Izgovorjava je bila tu pa tam nepopolna.
Mladinski zbor je z občutkom zapel šest pesmi. Za njimi je nastopil pionirski zbor iz Skednja, ki je zapel štiri narodne pesmi. Na koncu so zapeli še štiri partizanske s spremljanjem harmonike. Domski pionirji so igrali Kosmačev prizor »Pojdimo se partizane*. Pri izvajanju sporeda smo opazili skrbno pripravo s strani pevovodje in vzgojiteljev, ki so akademijo režirali. Z vztrajnim študijem bo zbor lahko dobro napredoval. Spored je bil pester, kot mora biti pri takih akademijah, in harmoničen.
V nedeljo sta isti skupini nastopali na Bazovici s približno enakim sporedom. To Je bil potkus javnega nastopa domače skupine. Moramo reči, da se je poskus posrečil, vendar bo morala dijaška mladina še intenzivneje pestči v prosvetno živ. Ijenje. Pri obeh nastopih so se po. birali prostovoljni prlspevk, rlst Dijaške, matice.
v ko-
Sf.
Radijski sporedi
TRST II.
v petek, 23. maja
11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Kulturno predavanje. 12.15. Operna glasba. 13.00. Pregiled tiska.
13.15. Slovenske pesmi. 13.45. Pestra glasba. 14.00. Novi svet. 17.30. Plesna glasba. 18.15. Chopinove skladbe. 18.30. Slovenski trubadur. 18.45. Vaški kvintet. 19.00. Beloglavček.
19.15. Zbor iz Barkovelj. 20.00. Operetna glasba. 20.15. Dekliška oddaja. 20.45. Slavni solisti. 21.25. Koncert simfon'čnega orkestra Rada Ljubljane (prenos iz Ljubljane).
22.15. Plesna glasba. 22.45. Lahka večerna glasba. 23.35. Polnočna glasba.
SEPRAL s svojim postokpoui BE" posredno podpira interese monoP0, listov, ker preprečuje Konzordlj1 trgovcev z jestvinami, da bi vpl' val na padanje cen, ki Je t* nujno na tem trgu.
Italijansko gospodarsko u^rUb’j nje ostro obsoja tako ravnanje, ft| namesto da b; krepilo uvoz osnoH nih življenjskih potrebščin, ta ut ^ za.vira, kar je y veliko škcdotrgO' cem in gospodarstvu na tem d2®'
lju-	.	.	t
Italijansko trgovsko udruženje STO-ju zahteva zato. naj "V ukrene, da se take metode tw| prenehajo, ker ni nikakega r ga za njih obstoj.
Tovarišu Mirku v slovo
Pri izvrševanju svoje službe se i*
smrtno ponesrečil borec tov. MU Marušič. Bil je med onimi. J* že leta 1941. stopili v vrste 0!\ je kot neumoren aktivist vrSil ganizativno delo med našim F
morskim ljudstvom. Zaradi -stva je prišel v goriške zapore, so hoteli z nečloveškim mučenj ■ izsiliti od njega vsaj delno K znanje, a je to težko pre’-z*!U_,i možato prestal. Prepeljali so
Rim pred specialno sodišče, W
je zaradi nepristojnosti Po£l^.°j, Rovereto pred vojaško £9b^ii
Po kapitulacije Italije je P3'- ..4 in se vrnil domov, kjer je
najprej član okrožnega koinln KPS na Krasu, nato dodeUP,
okrožni narodni zaščiti, po K®?'
laciji Nemčije pa je bil P051.^ za podnačelnika, Narodne zasC’
Gorici. S tega mesta je bil odP^a
can v Idrijo, kjer je kot na<tf narodne milice ostal do smrti-
Njegovo truplo je bilo prepe-
v domači kraj, v Opatje selo- V častni pogreb je pričal, kaI?0 stvo ljubi svoje borce za svo ^ Pogreba se je udeležilo nad ^ ljudi, častna četa z vojaško S ^
ter oficirji JA, krajevna — m vse množične organizacije*. ba ‘|j bu sta se poslovila njegov t0 M in zastopnik vojske. Vojaška j-.
ZPP
je zaigrala žalostinko, a časth® ta JA je oddala v posledhJ1
zdrav častno salvo. Borcu junaku, slava!
iPopredstape!
ROSSETTI. 21.00
«Kako zel*°*i(
bila naša dolina*, Nino SUPERCINEMA. 16.00: «Ido1
ž!c», G. Cooper.	.p
F1LODRAMMATICO. 16.00: {t, še pred zrcalom*, J. Ben« ji ITALIA. 16.00: «Prepovedan G'nger Rcgcrs.	-.f*'
IMPERO. 15.30: «Blondlnk»
ju», Joan Blondell. -nfl C1NEMA DEL MARE. gorah Jugoslavije*. film o narodno-oevobodlm jugoslovanskih narodov. ujjf ARMONIA. 15.30: «Pekel V V vi», G. TIerney.	J*r
CENTRALE. 15.00: «PonOS B. Kent.
V#
KINO «FROSVETNT
NABREŽINI, v soboto, " «Biraghih*
in ponedeljek: lijo Silvi.
Odg. urednik DUŠAN
Tisk Stabilimento Tip.
Zahvala
ti
Vsem, k: ste spremili *L_
govi z?.dnji poti našega v ‘ rega pokojnika	j,
JUSTINA KOVAČlC
po-1
se prisrčno zahvaljujemo. v na zahvala darovalcem ven ^ [ cvetja, odboru OF 1 z L P!cr' iz Bazovice ter pevskemu |
in godibi.
Lipica 22. 5. 1947.
Žalujoča družina
aui1
Hišico s tremi stanov3
v leipi legi prodarrn,0v
Pos: edovalci izključeni
upravi «Primorskoga
Sk & A
Ijnogled«
Jemo in prodajamo po zelo cenah. TRST, UL. COR-On
FOTOAP«^ 'Kup
in prizmatične daljnogle^jcdB,
ZA«! HONZORCII TRGOVCEV Z Z
U TIINT 1« (Hilli,ICII
obvešča svoje odjemalce, do bc v prihodnjih dneh V P1" v vseh včlanjenih trgovinah
išnifc3
večja pošiljka MARMEi. ADE no 320 lir kg za potroS
Rojstva, smrti ln poroke
Dne 22. maja 1947. se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo J» 4 ljudi, porok ra je bilo 11.
CIVILNE POROKE: Podpolkovnik Hobson Victor ia uradnica Fiu-
** M»*V*W»V
ZPP priredi v NEDEIJO,dne 25. MAJA
a pl ut/ui v ivuuuiMUjUuc <gu. iujvu z*	-
IAVEN PLES V LOPt!
Za prigrizek bo preskrbljeno.
Vabi je”1
Velika likvidnega modelov po Z H I / A !\11 H
KRZNARSTVO ,
; i!L%KIVr0 II - - <
trrrr