/PrimmlpM ČEDAD - Ul. Ristofi 28 - Tel. 0432/731190_ - POSINNA PLAČANA V OOTOVN ] OUO LIR Spedlzlone In abbonamenlo posule 45% Alt 2, anra 20b, togp 6G2I96 - Hfafc d Trinto TOREK, 20. JANUARJA 1998 Resno, akdo neke mere... Bojan Brezigar V Italiji že od nekdaj velja načelo, da besede, izrečene v volilni kampanji po volitvah zadobijo drugačen pomen. V zadnjih letih so spremembe volilnega sistema to načelo nekako ublažile, vendar Pa ga niso povsem izničile. Povsem jasno je, da so prizadevanja za ohranitev avtonomije Dežele Furlanije - Julijske krajine resen problem in da bi se lahko zgodilo, da parlament v okviru ustavnih reform okrne to avtonomijo, oziroma zmanjša razpon med našo deželo in deželami z rednim statutom. Tudi skrb županov je resnična in utemeljena: dejansko osnutek ustavne reforme v nezadostni meri obravnava vprašanja pristojnosti občin in jim ne daje možnosti odločanja, w bi jih želele. Jasno je tudi, da to v večji meri velja za večja in velika mesta, Id bi želela v čim večji meri odločati o svoji usodi. Po drugi strani je vsem znano, da bodo junija v Jiasi deželi volitve. Vse, kar se na Deželi dogaja, je Uperjeno prav v volitve in Predvolilni boj se je dejansko že začel: nič milejši ni, kot je bil v preteklosti, pa tudi nič ostrejši. V demokraciji je naravno, da skusa vsaka stranka prepričati volilce, da jim po-Uuja boljši program kot ostale. Kot se čudno sliši, so Zaceli boj tudi Zupani ve-ukih mest. Leta 2001 bodo volitve: politične volitve, bo večina Oljke zdržala (in verjetno bo) do konca zakonodajne dobe, in občinske volitve v Stevil-uih mestih. Vendar, poslanci, podtajniki, ministri ju predsednik vlade bodo Jahko ponovno kandidirata župani pa ne več, ker zakonodaja omejuje mož-uost njihove izvolitve na uva mandata. Zato ni nič Uenavadnega, če župani, predvsem v velikih mestih, razmišljajo, kako bi lahko vnovčili popularnost, ki so si jo pridobili z osemletnim resnim delom. Ce sedaj vse to sesteje-uio, ugotovimo, da je zelo težko potegniti ločnico raed dejanskimi problemi JU med pripravami na vo-tjtve. Kje je meja med skrbjo za avtonomijo dežele in nabiranjem točk za Junijske volitve? Kje je jueja med utemeljenimi kritikami velikih mest in Pripravami Zupanov, da Po izteku mandata osta-Uejo v politični areni. Ne ®ne ne druge ni mogoče določiti, in tudi po volit-vah bo kaj takega zelo težko. Zaenkrat lahko le rečemo, da je prezgodaj, da bi se zaradi teh dogajanj pretirano razburjati. Jemljimo jih resno, vendar te do neke mere... EVRO / NA VRHU GOSPODARSKIH IN FINANČNIH MINISTROV PETNAJSTERICE V BRUSLJU Veliko pohval za dosežke Italije, vendar pomisleki še ostajajo Pozitivna ocena za finančni zakon in davčno reformo, problematična zadolženost GLASOVANJE / POSLANCI ZA ALI PROTI ARETACIJI? Danes usodni dan za posl. Previtija RIM - Na koncu dvodnevne razprave bodo drevi v poslanski zbornici glasovati o usodi poslanca Forze Itatie in bivšega ministra Berlusconijeve vlade Cesa-reja Previtija, ki ga milansko tožilstvo hoče aretirati v okviru preiskave o podkupovanju sodnikov. Izid glasovanja je Se povsem neodločen, javno-menjska raziskava Directe pa kaže, da je 52% Italijanov za aretacijo. Bossi se je opredelil proti aretaciji, vendar je dopustil svojim poslancem, da glasujejo po vesti. Deljena mnenja so v Ljudski stranki in v manjši meri tudi v drugih strankah, čeprav na levi prevladuje opredelitev za aretacijo, na desni pa proti. Med drugim bo na izid glasovanja vplivala tudi odločitev, če bodo poslanci glasovati tajno ali javno. V Trstu je poslanec Zelenih in poročevalec v dvodomni komisiji za vprašanja sodstva Boato zanikal, da bi izid glasovanja lahko vplival na ustavne sprembe. Na 2. strani BRUSELJ - Gospodarski in finančni ministri petnajsterice so včeraj ugodno ocenili italijanski finančni zakon in Viscovo davčno reformo, vendar bruseljski ministrski vrh kljub čestitkam ni docela razblinil dvomov o pripravljenosti Rima na uvedbo evra v prvem krogu. Tudi minister Ciampi meni, da ocena ne pomeni anticipiacije seznama držav, ki bodo prve uvedle skupno denarno enoto, saj bo odločitev sprejeta šele na prvomajskem evropskem vrhu. O tem je kolegom podrobneje poročal britanski finančni minister, ki je evro postavil za glavno prednostno nalogo britanskega semestra za krmilom EU. Na 2. strani TRST / ZAOSTRITEV SPORA MED DEŽELO IN ZVEZO OBČIN ANCI Danes v Rimu srečanje o avtonomiji naše dežele TRST - Predsedniki avtonomnih dežel, ki se bodo srečali danes v Rimu, se bodo najbrž sporazumeli za skupno stališče v obrambo - posebnih statutov, ki so po njihovem mnenju pod udarom navadnih dežel in združenja občin ANCI. Predsedniki se bodo sestali tudi s predsednikom dvodomne komisije za reforme Massimom D’Alemo, ki bo prej ločeno sprejel predsednika FJK Giancarla Cruderja. Za statut Dežele se bijejo odločilni trenutki, saj v četrtek zapade rok za vložitev popravkov k dokumentu, ki ga je izdelala dvodomna komisija. O tem je tekla beseda na včerajšnji seji načelnikov deželnih skupin, ki jo je sklical predsednik skupščine Roberto Antonione. Slednji je negativno ocenil potezo navadnih dežel in občinskih uprav, tako iz proceduralnega, kot tudi iz vsebinskega zornega kota. Cruder je v zvezi s temi vprašanji ostro napadel tržaškega župana Riccarda Illyja, ki je z druge strani doživel podporo »Forza Italia« in Liste za Trst. Na 4.strani SLOVENI J A-HR VAŠKA Friec in Granič sta se OTOCEC, HOLMEC - Zunanja ministra Slovenije Boris Frlec in Hrvaške Mate Granič sta se med dvostranskimi pogovori na gradu Otočec dotaknila vseh še odprtih vprašanj v slovensko-hrvaskih odnosih od kopenske in pomorske meje med državama, do vprašanj jedrske elektrarne Krško in problematike Ljubljanske banke. Ministra sta se dogovorila za nadaljevanje naporov pri iskanju rešitev, tako da bi do letošnjega poletja na obojestransko zadovoljiv način rešili čimveč odprtih vprašanj. Na slovensko-avstrijskem mejnem prehodu Holmec pa sta se včeraj sestala predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in predsednica avstrijskega Liberalnega foruma Heide Schmidt. Prvaka sorodnih strank sta imela podobne poglede glede manjšinske problematike. Schmidtova pa je obenem predlagala, da bi Slovenija sklenila Schengenski sporazum z Evropsko unijo se pred pristopom k evropski petnajsterici. Na 24. strani domenila, da bodo do poletja rešili čim več odprtih vprašanj PAPEŽ / IMENOVANJA Tudi Slovenec Ambrožič med novimi kardinali LJUBLJANA - Med novimi kardinali, ki jih je imenoval Papež Janez Pavel II., je tudi slovenski nadškof Alojzij Ambrožič, ki zdaj službuje v Torontu v Kanadi. Posvetitev novih kardinalov bo 21. februarja v Vatikanu. Nadškof Ambrožič je drugi kardinal slovenskega rodu, prvi je bil Jakob Missia, ljubljanski škof od leta 1884 do 1897. Med novimi kardinali je kar sedem Italijanov, v oči pa bode, da ni bil imenovan noben Nemec. Na 4. strani Tudi SDGZ nasprotuje reformi trgovine RIM - Medtem ko se polemika stanovskih organizacij trgovcev na račun vladinega odloka za reformo trgovinskega sektorja zaostruje, je premier Prodi včeraj potrdil pravilnost odločitve o sprostitvi in debirokratizaciji panoge in napovedal nadaljevanje postopka za liberalizacijo številnih drugih področij. Glede na to, da bo moral zakonski odlok ministra Bersanija skozi parlamentarno rešeto, stanovske organizacije pričakujejo spremembo reformnih usmeritev, medtem pa se tudi pripravljajo na mobilizacijo. Poziv v tem smislu je včeraj svojim elanom naslovilo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje. Na 25. strani Javna uprava daleč od Evrope RIM - Poročilo glavnega pravdnika pri računskem sodišču Francesca Garrija je bilo za marsikoga hladna prha: Itaija je res uredila račune in ima odprta vrata v Evropo, vendar je javna uprava Se daleč od evropskih standardov. Garri je Se poudaril, da se korupcija nadaljuje, poleg tega manjka dejanska kontrola nad javno oblastjo, ki jo preveč pogojuje politični razred. Na 2. strani Šolska avtonomija: pismo ministru TRST - Enotni Šolski odbor je v pismu ministrstvu za šolstvo zahteval, naj v odloku o pogojih za dosego avtonomije šolskih zavodov zahteval, naj upošteva specifičnost slovenskih Sol v Italiji in omili pogoje. Ko bi obveljali tisti, ki jih sedaj predvideva osnutek odloka (najmanj 300 vpisanih), bi se namreč podoba našega Šolstva popolnoma spremenila. Na 3. strani Zdravstvo: kako iz začaranega kroga? GORICA - Zdravstvo na Goriškem je v krizi. Edini izhod iz tega začaranega kroga je v čezmejnem sodelovanju, ki so ga sinoči na odprti tribuni podprli senator Volčič, poslanec Prestambur-go, deželni odbornik Degano in drugi govorniki. Na 23. strani VIDU/06 OD 7. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV SEZONSKA RAZPRODAJA v veleblagovnici 1DUSSI Čedad - Trg Picco 14 POPUSTI OD 20 DO 50% Moška, ženska in otroška oblačila Športna konfekcija Največja izbira krma v FurlanijkJulijski krajini TAX FREE m ARREDAMENTI ►ietva D SEZONSKO ZNIŽANJE CCN TRŽIČ ul. Valentinis 18 - Tel. 0481/410395 EVRO / NA VRHU GOSPODARSKIH IN FINANČNIH MINISTROV PETNAJSTERICE V BRUSLJU Italija deležna številnih pohval, toda zadržki še niso odpravljeni Uvedba evra prednostna naloga britanskega semestra za krmilom EU BRUSELJ - Prvo zasedanje finančnih ministrov Evropske unije za gospodarstvo in finance pod britanskim predsedovanjem je vCeraj v Bruslju minilo v znamenju priprav na neovirano in pravočasno uvedbo evra, ki bo v skladu z načrtom ugledal luč sveta 1. januarja prihodnje leto. Britanski finančni minister Gordon Brovm je kolegom predstavil prednostne naloge, ki si jih je na gospodarskem področju za čas šestmesečnega predsedovanja uniji zastavil London. Velika Britanija se je sicer odpovedala mestu v ehtni skupini držav, ki bodo skupno denarno enoto uvedle v začetku leta 1999, vendar je kljub temu uvedbo evra postavila na vrh prednostnih nalog Sest-mesečja. Zaradi trajne makroekonomske stabilnosti, ki naj bi jo petnajsterica zagotovila z uvedbo evra, je uspešna izvedba projekta v interesu vseh držav unije, tudi tistih, ki bodo odločilni korak storile kasneje, je menil Brovvn. Pod britanskim predsedovanjem bo vrh unije na zasedanju med Poleg reform za zagotavljanje trajne makroekonomske stabilnosti, je Brovvn med prednostne naloge v uvrstil tudi nadaljevanje reforme trga delovne sile in zagotovitev začetka širitvenega procesa, ki je za unijo ključnega pomena. Da bo britanski semester zaznamoval evro se je strinjal predsednik Evropske komisije Jaajues Santer, la je napovedal, da bo komisija priporočilo o tem, katere države so evro sposobne uvesti v prvem krogu, podala 25. marca. Santer je opozoril na nujnost intenzivnih priprav na ta korak medtem ko je finančni sektor razmeroma dobro pripravljen, je treba na skupno valuto učinkovito pripraviti tudi zasebni sektor in državljane. Kot predstavnik države, ki bo uniji predsedovala v drugi polovici letošnjega leta, je avstrijski finančni minister Rudolf Edlinger podprl prednostne naloge sedanjega predsedstva, njegov nemški kolega Theo VVaigel pa je opozoril na nujnost, da evro v prvem krogu uvedejo samo tiste države, M so maastrichtske kriterije sposobne trajno izpolnjevati. Trdne javnofinančne razmere, trajnost izpolnjevanja pogojev in neodvisno delovanje Evropske centralne banke so osrednji pogoji za uspešno delovanje denarne unije, je menil VVaigel. BRUSELJ - Finančni zakon 1998 in davčna reforma finančnega ministra Visca sta včeraj brez problemov opravili evropski izpit, vendar to - kot je opozoril sam zakladni minister Ciampi - še ne pomeni, da je Italija že v skupini držav, ki bodo prve uvedle skupno evropsko denarno enoto. Tudi ne gre za kakšno anticipiranje seznama udeleženk, kajti odločitev bo sprejeta aprila, pred evropskim vrhom v prvih dneh maja, je dejal Ciampi in hkrati podčrtal, da načrt za zmanjševanje javnega dolga, ki ga je naznanil prav te dni, ni nobena teoretična vaja, ampak temelji na realnih dejstvih. Ravno obseg tega dolga, ki znaša skoraj 123 odstotkov bruto domačega proizvoda, je namreč še zadnja ovira za neproblematični vstop Italije v monetarno unijo, zato ni naključje, da je v zadnjem času vir nadležnih polemik o trajnosti rezultatov, ki jih je dosegla Prodijeva vlada. V obravnavi italijanskega finančnega zakona za leto 1998 so gospodarski in finančni ministri petnajsterice ocenili, da bodo varčevalni ukrepi zadostovali, da bo Itabja dosegla ciljni 2, 8-odstotni delež javnofinančnega primanjkljaja na bruto domači proizvod in s tem izpolnila enega najstrožjih kriterijev za uvedbo evra. Finančni ministri so bili zadovoljni tudi s pripravljenostjo Italije, da v primeru, če bi ji morebiti »spodrsnilo« pri izvajanju konvergenčnega programa, takoj uvede potrebne ukrepe, obenem pa so Rim povabili, naj v sodelovanju z Evropsko komisijo še naprej nadzoruje izvajanje tega programa. Priznanje italijanskim konver-genčnim prizadevanjem je že dopoldne izrekel tudi sicer dokaj previden nemški finančni minister Theo VVaigel. »Italija je storila velik napredek, danes pa je pojasnila, kako namerava na tej poti ostati v prihodnjih letih,« je dejal, vendar je bil zelo pozoren, da se ne bi kakorkoli prenaglil ali zarekel. Izogibal se je torej vseh izrazov, ki bi bili lahko razumljeni kot znak, da se strinja z vstopom Italije v skupino držav, ki bodo prve uvedle evro, po drugi strani pa je bil tudi zelo pozoren, da ne bi dajal povoda za nove polemike pred današnjim obiskom kanclerja Kohla pri Prodiju. Podobno priznanje je prišlo tudi z nizozemske strani, potem ko je prišlo v zadnjem času največ dvomov o Italiji prav iz Haaga. »Italija je dosegla ogromen napredek,« je dejal nizozemski finančni minister Gerrit Zaim, čeprav je v isti sapi opozoril, da pred majem petnajsterica ne bo sprejela nobene zavezujoče odločitve o tem, katere drža- ve bodo evro sposobne uvesti že v začetku prihodnjega leta. Zaim se je dotaknil tudi nedavnih, sicer neuradnih nemških in nizozemskih pripomb proti vključitvi Italije v »prvi evroval«. »Nizozemska nima do Italije nobenih predsodkov, ne zgodovinskih, ne geografskih,« je izjavil Zaim, ki so mu nizozemski in nemški časniki minuli teden pripisali grožnjo, da bo zodstopil, če bo v prvi skupini držav tudi Italija. No, včerajšnji objem s kolegom Ciampijem je bil dovolj zgovoren dokaz, da se je napetost sprostila, čeprav dvomi gotovo ostajajo. Potrdil jih je namreč tudi evropski komisar za monetarne zadeve Yves Thibault de Silguy, ko je izjavil: »Italija si pridobiva točke, vendar še ni mogoče reči, da je dobila tekmo.« Toda minister Ciampi je z izidom bruseljskega ministrskega vrha vseeno in upravičeno zadovoljen. Poleg prepričljivih javnobi-lančnih rezultatov je namreč prinesel domov tudi pohvalo za davčno reformo. Ta se po mnenju gospodarskih evroministrov naposled le spoprijema z odkloni, ki so bili značilni za italijanski davčni sistem v zadnjih desetletjih, s tem pa odpira prosto pot za rast kompetitivnosti italijanskega gospodarskega sistema. RIM / GLAVNI PRAVDNIK PRI RAČUNSKEM SODIŠČU RIM / GLASOVANJE O ZAHTEVI MILANSKIH SODNIKOV Italijanska javna uprava daleč od evropskih standardov Korupcija se nadaljuje - Manjka učinkovita kontrola Danes zbornica sklepa o usodi posl. Previtija Za 52 % Italijanov bi ga bilo treba aretirati - Posl. Boato: Glasovanje ne bo vplivalo na reformo ustave RIM - Medtem ko je Italija s sanacijo svojih računov naredila odločilne korake na poti v Evropo, pa jo še vedno bremeni težak in nerešen problem javne uprave, ki je izven kontrole, manjkajo primerne garancije o »zakonitosti« njenega početja, bodisi na osrednji kot na krajevni ravni. Tako je ob odprtju sodnega leta med drugim poudaril glavni pravdnik računskega sodišča Fran-cesco Garri, torej tistega dela sodstva, ki mora paziti, kako trošijo in uporabljajo javna sredstva. Garri je namreč naglasil potrebo po zagotovitvi zakonitosti v javni upravi nasploh: pri tem se ni nanašal samo na številne primere korupcije, temveč tudi na pomanjkljivosti in skromno učinkovitost javnega aparata, ki ga še vedno preveč pogojuje politična oblast in je daleč od evropskih standardov. 2e lani je Francesco Garri opozoril, da se korupcija »regularno nadaljuje«, misel je ponovil tudi letos, načel pa je tudi druge probleme, kot na primer »pretirane izdatke«, »nezadostno produktivnost« itd.. Glede korupcije je izrazil prepričanje, da ne zadoščajo posamezne ločene pobude, temveč je potrebna preventivna koordinirana akcija, pri kateri bi poleg samega računskega sodišča sodelovala posamezna pravdništva in notranji kontrolni organi v sami javni upravi. Vendar ne gre samo za korupcijo, je še dejal glavni pravdnik, načrtujejo dela, ki jih nikoli ne pričnejo, druga pričnejo, vendar jih ne dokončajo, nekatere objekte pa dokončajo, a ne služijo svojemu namenu: krivo je dejstvo, da politika preveč pogojuje javno upravo, nad katero ni prave kontrole. Garri je zato vztrajal na kontroli, ki v tem smislu pripada računskemu sodišču, vendar je pristavil, da se javna oblast prepogosto sploh ne ozira na opozorila, prav nasprotno od tega, kar se dogaja v Evropi. Poleg tega so predlanskim stopila v veljavo nekatera določila, ki so še omejila pose- ge računskega sodišča, ko gre za kaznovanje odgovornih za škodo javnim financam. Čeprav tega ni rekel odkrito, je Garri dal razumeti, da tudi perspektive niso najboljše, posebno glede na to, kar predvidevajo ustavne reforme, o katerih je razpravljala dvodomna komisija. Na podlagi teh reform bi računski dvor izgubil še nekatere pristojnosti. RIM - Na klopeh zbornice je bilo samo 20 poslancev, ko se je včeraj popoldne pričela razprava o zahtevi milanskega sodstva za aretacijo poslanca Forze Italie in bivšega ministra Berlusconijeve vlade Cesareja Previtija. Razprava bo danes zaživela, še zlasti proti večeru, ko je predvideno glasovanje, na katerem bodo odločili o usodi enega najpomembnejših mož Berlusconijeve ekipe. Milanski sodniki menijo, da je bil vpleten v več primerih podkupovanja sodnikov, zaradi česar mu bodo sodili, in da še vedno prekriva dokaze in da bi lahko v trenutku obsodbe lahko pobegnil, zaradi česar zahtevajo od parlamenta dovoljenje, da ga preventivno aretirajo. Poslanci so razdvojeni na številčno enakovredna tabora; kam bo previsel jeziček na tehtnici, pa bo odločilo predvsem zadržanje Severne fige (Bos-si je sicer že napovedal, da bo glasoval proti) in Ljudske stranke. Glasovanje bo javno ali pa tajno, kar bi dalo več možnosti svobodnega izražanja vsem poslancem, na kar se načelno sklicujejo vse stranke, čeprav so na eni in na drugi strani že jasno opredeljena stališča za in proti aretaciji. Včeraj je prvi spregovoril Carmelo Carrara (Cdu) kot poročevalec poslanske komisije, ki se je opredeh-la proti Previtijevi aretaciji, češ da gre za primer neupravičenega sodnega preganjanja, medtem ko sta manjšinski poročih podali drugačno stališče, po katerem je Previti zagrešil hude finančne prekrške, podkupoval sodnike in se gladko lagal parlamentarni komisiji. Premier Prodi je napovedal, da se bo udeležil današnjega zaključka raz- prave, ni pa pojasnil, kako se opredelil. Minister za finance Visco pa je izrazil mnenje, da bo treba več let za davčno preverjanje zapletenih finančnih operacij, ki jih je Previti izvedel v tujini in predvsem v Švici tudi za časa, ko je bil minister. Pred včerajšnjo okroglo mizo na tržaški univerzi je poročevalec za sodne probleme v dvodomni komisiji za reformo ustave posl. Boato zanikal, da bi lahko izid današnjega glasovanje vplival na proces reforme, in da je treba omejiti pomen glasovanja, ki ni politične narave, pa niti sodne: »Previtija bodo obsodili ali oprostili na procesu, poslanci nimamo za odločati, če je kriv ali nedolžen, pač pa, če je zahteva milanskih sodnikov utemeljena,« je dejal posl. Boato. »Reforme so pomembne za razvoj Italije v prihodnjih desetletjih, vprašanje Previtija pa je pomembno za parlamentarno kroniko,« je dejal. Na vprašanje, kako se bo izteklo današnje glasovanje, je posl. Boato povedal, da še sam ne ve, kako bo glasoval, m da bo o Previtijevi usodi vsekakor odločalo nekaj glasov. Na koncu pa še podatek agencije za javnomnenjske raziskave Directe: 52% Italijanov bi danes glasovalo zato, da gre Previti sedet v zapor. ZDRAVSTVO / ZELENA LUC ZDRAVNIKOM Zdravljenje po metodi Di Bella povzroča zaplete RIM - Po sklepu Zveze zdravniških zbornic, ki je zdravnikom dala zeleno luč, tako da lahko brez dosedanjih sankcij pripišejo zdravljenje rakstib obolenj po metodi Di Bella, še preden so znani rezultati zdravstvene raziskave, je sedaj zmeda popolna. Di Bellovi pristaši so navdušeni, nasprotniki pa zaskrbljeni. Ministrica za zdravstvo Rosy Bindi je včeraj pravilno navedla, da jo ne skrbi njeno ministrstvo, niti profesor Di Bella, niti onkološko društvo, niti znastvena srenja, niti družinski zdravniki, niti zdravniška zbornica ali pa reakcije medijev, temveč da jo skrbijo predvsem bolniki. Položaj je torej zaskrbljujoč, ker nimamo še znanstvenih dokazov, da bi bila metoda Di Bella uspešnejša od drugih klasičnih radioloških in kemotera-pičnih metod. Predsednica komisije za socialna vprašanja poslanske zbornice Mari-da Bolognesi je zato izrazila zaskrbljenost, da so bolniki zmedeni in da obstaja resna nevarnost, da bomo priča divjemu eksperimentiranju preden bodo znani razultati raziskave o tako imenovanem »Di Bellovem protokolu«. Prav zato je Zveza zdravniških zbornic včeraj pojasnila, da zdravniki ne smejo samovoljno predlagata zdravljenje s somato-statinom, temveč na to zdravljenje pristati, šele ko so bolniku zaman pojasnili vso zadevo, a je ta pisno zahteval zdravljenje z metodo Di Bella. Ob tem je popolnoma jasno, da bo treba sedaj čimprej rešiti vprašanje cene somatostatina, ker se bo povpraševanje povečalo, že sedaj pa zadravilo primanjkuje. Ministrica za zdravstvo že načrtuje srečanje z odgovornimi pri farmacevtski industriji, ker je na dlani, da bi zaplete bržkone omejili, ko bi se zmenih za nižjo in realnejšo ceno tega hormonskega preparata. Medtem je neka javnomnenjska raziskava ugotovila, da je kar 88 odstotkov Italijanov naklonjenih »metodi Di Bella«, a velika večina jih je mnenja, da ne zdravi rakastih obolenj. Povsem drugačen je odziv bolnikov in njihovih svojcev. Ti dobesedno oblegajo apulijske bolnišnice, vse več pretorjev širom Italije pa razsoja v prid zdravljenju z »metodo Di Bella«. #>* k TRST - Pri uvajanju Šolske avtonomije mora država upoštevati posebnost slovenskega šolstva v Italiji. To je bistvo dopisa, ki ga je enotni šolski odbor poslal ministrstvu za šolstvo Lui-giju Berlinguerju, podtajniku pri zunanjem ministrstvu Pieru Fassinu, pa tudi slovenski strani, to je slovenskemu zunanjemu ministrstvu in slovenskemu ministrstvu za šolstvo. Sindikat slovenske šole je pred dnevi prejel osnutek ministrovega odloka o pogojih za dosego avtonomije šolskih zavodov. Ti Pogoji pa so za slovenske Sole nesprejemljivi, ker bi -Ce bi jih vlada odobrila -Popolnoma spremenili podobo zamejskega šolskega sistema. V drugem odstavku drugega člena je namreč omenjeno, da bodo deležni upravne, organizacijske, didaktične in raziskovalne avtonomije tisti Šolske šolske institucije (vseh vrst in stopenj), ki jih bo obiskovalo od 600 do 900 šolarjev. V naslednjem odstavku so predvidene nekatere olajševalne norme in sicer »za majhne otoke, za gorske skupnosti in za zemljepisna območja z etničnimi in jezikovnimi značilnostmi.« V takih primerih se spodnja meja, ki je predvidena za dosego avtonomije, zniža na 300 vpisanih za otroške vrtce, osnovne in nižje srednje šole, in na 400 vpisanih za višje srednje šole. V petem odstavku drugega člena je zapisano, da bodo šole, ki ne bodo zadostile pogojem, združili, in to prvenstveno s šolami iste stopnje, ki delujejo na teritoriju. Ce pa tudi tako združene šole ne bodo dosegle predpisane norme o vpisanih šolarjih, bodo ustanovljeni »temeljni vzgojni zavodi«, v okviru katerih bodo delovali otroški vrtci, osnovne in nižje srednje šole. Enako velja tudi za višje srednje šole (6. odstavek 2. člena), le da je v tem primeru predvidena združitev višjih srednjih Sol različnih vrst. V 9. odstavku je izrecno Zapisano, da gre prejšnje odstavke aplicirati tudi za Sole in zavode s slovenskim učnim jezikom v go-riški in tržaški pokrajini, in to »tudi v primerih, ko bi bila šolska populacija manjša od tiste, ki jo predvideva odlok Vsekakor pa bi morali v vsaki pokrajini zagotoviti obstoj vsaj ene višje srednje šole. Kaj bi to dejansko pome-pik> za slovenske šole v Italiji? Sledeče. Osnovne šole Letos obiskuje slovenske osnovne šole v petih didaktičnih ravnateljstvih 988 učenčev, in sicer: Sv Jakob 68 Sv. Ivan 112 Opčine 211 Nabrežina 128 Dolina 148 Goriške osnovne šole obiskuje v dveh ravnateljstvih skupno 306 učenčev. Ko bi obveljale številke Šolska avtonomija: potres za slovensko šolstvo v Italiji? ■ iz osnutka ministrovega odloka, bi imeli na Tržaškem le dve didaktični ravnateljstvi, na Goriškem pa bi premogli komajda Nižje srednje šole Na Tržaškem obiskujejo dijaki pet nižjih srednjih šol in štiri oddeljene oddelke. I. Cankarja 42 Oddelek Rojan 30 Sv. Cirila in Metoda 45 Oddelek Katinara 22 S. Kosovela 79 Odd. Prosek 71 S. Gregorčiča 92 I. Grudna 56 Oddelek Križ 7 Na Goriškem obiskuje nižjo srednjo šolo I. Trinka 106 dijakov, oddelek v Doberdobu pa 30. Skupno se na nižjih srednjih šolah na Tržaškem uci 444 dijakov, na Goriškem pa 136, kar bi pomenilo, da bi na Tržaškem lahko ustanovili po eno nižjo srednjo šolo, na Goriškem pa niti tiste. V tem primeru bi nižji srednji šoli združili z osnovnimi in vrtci v »temeljni vzgojni zavod«. Višje srednje šole Na Tržaškem obiskuje višje srednje šole skupno 633 dijakov. In sicer: Znanstveni licej 228 Klasični licej 39 Trgovski tehn. zavod 116 Oddelek za geometre 31 Pedagoški licej 88 Poklicni zavod 131 Na Goriškem se šola skupno 232 višješolcev, ki so takole razporejeni. Klasični licej 45 Trgovski strok, zavod 61 Oddelek zun. trg. 44 Pedagoški licej 36 Ind. teh. zavod 46 Na podlagi teh vpisov bi lahko na Tržaškem ustanovili dva samostojna višja srednja zavoda, na Goriškem pa enega, in sicer tistega, ki ga izrecno predvideva 9. odstavek 2. člena (v primeru ko je število vpisanih manjše od predvidenih 300). Po teh bežnih izračunih bi torej delovali na Tržaškem dve avtonomni didaktični ravnateljstvi, ena avtonomna nižja srednja šola in dve avtonomni višji srednji šoli, na Goriškem pa eno avtonomno didaktično ravnateljstvo, v sklopu katerega bi delovala tudi nižja srednja šole, in višja srednja šola, ki jo zagotavlja 9. odstavek drugega člena. O žgoči zadevi je preteklo soboto razpravljal enotni šolski odbor, organ, ki ga sestavljajo didaktični rav- natelji, ravnatelji srednjih šol vseh vrst in stopenj in predstavniki političnih in družbenih sil slovenske manjšine ter Sindikat slovenske šole. Na srečanju so prisotni izrazili zaskrbljenost nad posledicami, ki bi jih imela uvedba določil osnutka ministrovega odloka na slovenski šolski sistem. Predvsem so bili zaskrbljeni nad dolocih 9. odstavka 2. člena, po katerih bi tudi za slovensko manjšino veljale enake norme kot »za majhne otoke, za gorske skupnosti in za zemljepisna območja z etničnimi in jezikovnimi značilnostmi. Zato je enotni šolski odbor predlagal, naj prvotno besedilo spornega odstavka zamenjajo s sledečim besedilom: »Določila, ki jih vsebujejo 2., 3. 4. 5. 6. in 8. odstavek ne veljajo za šole in zavode s slovenskim učnim jezikom. Tem šolam morata biti zagotovljena avtonomija in ustrezna pravica do študija za šolarje, ki jih obiskujejo, tudi Ce ne odgovarjajo minimalnim parametrom, ki jih predvideva 3. odstavek 2. Člena.« V osnutku odloka je govor tudi o pokrajinskih načrtih za dosego avtonomije šolskih zavodov, ki predvideva izvedbo pokrajinskih konferenc, na katerih naj bi določili pokrajinske načrte o šolski avtonomiji. Tudi v tem primeru pa ni govor o posebnostih slovenskih šol. Zato je enotni šolski odbor predlagal amandma, ki naj bi zagotovil prisotnost predstavnika slovenskih šol na pokrajinski konferenci. Tega predstavnika naj bi določila Deželna komisija za slovenske šole, ki je bila ustanovljena na podlagi zakona Belci-Skerk o slovenskih šolah. Poleg tega je še enotni šolski odbor zahteval, naj bodo v Členu o finančnih razpoložljivostih posameznih zavodov izrecno omenjene »posebne potrebe šol s slovenskim šolskim jezikom.« Ob koncu je enotni šolski odbor še zapisal, da bi uvedba odloka v sedanji obliki kršila norme o zaščiti slovenskih šol v Italiji, in da bi morala italijanska vlada pred dokončno odobritvijo besedila predhodno seznaniti Slovenijo, kot to predvideva Osimski sporazum. Marjan Kemperle r INFORMATIVNI SESTANKI ZA STARŠE Še en teden časa za vpise v šolo TRST - Na slovenskih osnovnih in srednjih šolah se nadaljujejo vpisovanja v prve razrede, ki se bodo zaključila v ponedeljek, 26. januarja. V preteklih dneh so se na številnih šolah vrstili informativni sestanki, na katerih je učiteljstvo seznanilo starše o delovanju posameznih šol. Taki sestanki so bili včeraj na šolah Pinka Tomažiča v Trebčah, Franceta Bevka na Opčinah in Bazoviški junaki v Rojanu, danes popoldne pa bo informativni sestanek za starše, ki bodo vpisali svoje otroke na nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda, na kateri snujejo glasbeno smer. Poleg vpisovanja v osnovne šole poteka tudi vpisovanje v državne otroške vrtce. Starši lahko prejmejo vse potrebne informacije v posameznih vrtcih in na sedežih didaktičnih ravnateljstev. Medtem potekajo tudi vpisovanja v zgoniški občinski vrtec v Gabrovcu. Zgoniška uprava obvešCa, da se lahko zainteresirani starši obrnejo na osebje občinskega vrtca do vključno 31. ja- nuarja. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. Prihodnji mesec se bo zaCelo tudi vpisovanje v občinske vrtce v tržaški občini. Vpisovanje bo potekalo od 2. do 14. februarja. V tržaški občini delujejo trije slovenski občinski vrtci, in sicer v Dijaškem domu, pri Sv. Ivanu in na Greti. Po didaktični plati spadajo vsi trije pod svetoi-vansko didaktično ravnateljstvo. Tudi tržaška občina bo ob vpisovanjih pripravila informativne sestanke, da bi staršem nudila vpogled v strukture vrtca in jih seznanila z dejavnostmi v posameznih vrtcih. V ta namen je že odredila vrsto koledar informativnih sestankov. Srečanje s starši otrok svetoivanskega otroškega vrtca (Ul. Cave 4) bo v petek, 23. januarja od 16. do 18. ure, starši otrok vrtca v Dijaškem domu (Ul. Ginnastica 72) se bodo srečali v vzgojiteljicami v ponedeljek, 26. januarja od 16. do 18. ure, informativna sestanka za starše otrok, ki bodo obiskovali vrtec na Greti (Reber za Greto 34/2) pa pa bosta 23. in 26. januarja prav tako od 16. do 18. ure. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE / SREČANJE Pri Volčiču za priznanje SSŠ GORICA - Sindikat slovenske šole se že nekaj let zaman bori za uradno priznanje, ki bi mu omogočilo boljše delovanje, saj bi lahko za opravljanje svojega dela koristil sindikalne dopuste, kar bi omililo težave, ki izhajajo iz sedanjega izključno prostovoljnega dela vodstva in odbornikov. 2e pred božičem se je zato tajništvo sindikata sestalo z zastopniki skupnega predstavništva Slovencev in jim spet predocilo hud položaj. Prejel je zagotovilo, da bodo predstavniki političnih in družbenih sil vsak po svoji moči skušali posredovati pri italijanskih šolskih in političnih oblasteh, da bi se zadeva Cim prej ugodno rešila. Pretekli teden pa sta se vodstvi tržaškega in goriškega tajništva Sindikata slovenske šole sestali z goriškim senatorjem Mitjo Volčičem in tudi njega seznanili s tem akutnim problemom in tudi z drugimi odprtimi vprašanji zamejskega šolstva, seveda z upanjem, da bo senator posegel v pristojnih rimskih krogih. Glede priznanja sindikata bi morali Sindikat slovenske šole priznati kot reprezentativni sindikat, saj predstavlja veliko večino slovenskih šolnikov. Po nekaterih novicah kaže, da se v Rimu na tem področju nekaj vendarle premika. Obstaja namreč možnost, da bo pristojno ministrstvo končno upoštevalo specifične značilnosti slovenskega šolskega sindikata in mu - po večletni zamudi - kljub vsemu omogočilo pravico do uradnega sindikalnega zastopstva. Torek, 20. januaija 1998 ALPE JADRAN Z USTAVNE REFORME / DANES SREČANJE D'ALEMA-CRUDER r- NA POVABILO KUČANA n Deželni svet se pripravlja na novo bitko za avtonomijo Se do četrtka možnost za popravke v parlamentarni komisiji Scalfaro v soboto v Sloveniji na otvoritvi izolske italijanske šole TRST - Predsedniki avtonomnih dežel, ki se bodo srečali danes v Rimu, se bodo najbrž sporazumeli za skupno stališče v obrambo posebnih statutov, ki so po njihovem mnenju pod hudim udarom navadnih dežel in združenja občin ANGL Predsedniki se bodo sestali tudi s predsednikom dvodomne komisije za reforme Massi-mom D’Alemo, ki bo prej ločeno sprejel predsednika FJK Giancarla Cruderja. Za statut Dežele se torej bijejo odločilni trenutki, saj v četrtek zapade rok za vložitev popravkov k platformi, ki jo je izdelala dvodomna komisija. O tem je tekla beseda na včerajšnji seji načelnikov deželnih skupin, ki jo je sklical predsednik skupščine Roberto Antonio-ne. Slednji je negativno ocenil potezo navadnih dežel in občinskih uprav, tako iz proceduralnega, kot tudi iz vsebinskega zornega kota. Antonione je tudi obžaloval, ker D’Alema, kljub pozi- vom, doslej ni hotel sprejeti predsednikov svetov, a le predsednike deželnih vlad. Predsedniki skupščin pa bodo vsekakor vztrajali za srečanje s predsednikom dvodomne komisije. Sergio Cecotti (Liga) je poudaril, da je treba statute posebnih dežel, ki so ustavni zakoni, obravnavati ločeno in ne v »kotlu« splošnih institucionalnih reform. Ivano Strizzolo (Ljudska stranka) pa se je zavzel za takojšnji poseg parlamentarcev iz FJK, da s skupnimi amandmaji podprejo stališča Dežele in tudi ostalih avtonomnih deželnih uprav. Roberto Antonaz (SKP) je prepričan, da so za nastale napetosti kriva tudi nekatera stališča, ki so prišla do izraza na izrednem zasedanju deželnega parlamenta. Potreben je odločen poseg, da jutri ne bo prepozno, združenje ANCI pa je treba opozoriti, naj deluje v mejah svojih institucionalnih pristojnosti. Aldo Ariis (Forza Italia) je izrazil upanje in prepričanje, da bo Dežela pri obrambi svoje avtonomije v prihodnje bolj odločna in konkretna. Ce bo prišlo do spremembe deželnega statuta bo treba tudi poskrbeti, da bodo te spremembe lahko kasneje izvedljive. Za takojšnje politične odločitve ob čim širšem konsenzu sta se opredelila Miloš Budin (DSL) in Paolo Ghersina (Zelena lista). Slednji je izhajajoč iz tega stališča pozval vse, naj delajo na konkretnih vprašanjih in naj, vsaj kar zadeva to kočljivo vprašanje, pustijo ob strani škodljive polemike in jalova razhajanja, ki sodijo v priprave na junijske volitve. Tržaška DSL bo svoja gledanja na ta vprašanja pojasnila na današnji tiskovni konferenci, na kateri bodo sodelovali Budin, pokrajinski tajnik Stelio Spadaro in občinski svetovalec Igor Dolenc, ki v strankini federaciji odgovarja za gospodarska vprašanja. Roberto Antonione LJUBLJANA - Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro se bo skupaj s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom v soboto, 24. januarja, udeležil slovesnosti ob odprtju prenovljene šole z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri v Izoli. V predsednikovem uradu so ob tem povedali, da je bila omenjena šola obnovljena s pomočjo sredstev, ki so jih prispevali slovenska država, občina Izola in italijanska država. Italijanski predsednik namerava med nekajurnim bivanjem na slovenski obali obiskati tudi Koper, kjer je napovedano srečanje s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji. Predsednika Kučan in Scalfaro bosta pred tem, 23. in 24. januarja, sodelovala na tradicionalnem srečanju predsednikov Srednje Evrope v slovaški Levoči. To bo že drugi Scalfa-rov obisk v Sloveniji. Lansko leto je namreč Scalfaro uradno obiskal Slovenijo. AVTONOMIJA FJK / POLEMIKE SE PREPLETAJO S PRIPRAVAMI NA VOLITVE OBISK / POBUDA CAN IN SSK Cruder napada lllyja, »Fona italia« pa hvali župana Zelo ostro stališče predsednika Dežele - SKP: Zakaj sploh deželni prispevki združenju občin ANCI? Delegacija južnotirolske SVP danes in jutri v Sloveniji TRST - Predsednik Dežele Giancarlo Cruder je poznan kot umirjeni politik, ki se kolikor more izogiba ostre polemike, tokrat pa se je pod silo razmer izneveril tej značilnosti. Tarča njegovega ostrega napada je tržaški župan Riccardo Illy, ki mu Cruder v zvezi z obrambo posebnega statuta FJK z imenom in priimkom brez dlak na jeziku očita, da je med tistimi, ki rušijo avtonomijo deželne uprave. Cruder je prepričan, da deželni svet ne bo pristal na to izredno nevarno igro, za katero Dežela ne nosi nobene odgovornosti. Kamen spora je znan. Gre za dokument navadnih dežel in združenja občin ANCI, ki po mnenju Cruderja predstavlja smrtni udarec za FJK, saj ji krati pristojnosti na področju krajevnih uprav. Na zatožni klopi je zlasti t.i. tržaška metropolitanska občina, ki bi bila po mnenju nekaterih usodna tudi za samo enotnost deželne stvarnosti. Illy pa sploh ni tega mnenja. Metropolitanska občina nikakor ne ogroža deželne avtonomije, tudi zato, ker mora o njej sklepati prav Dežela, pravi župan, ki je taka in podobna stališča iznesel tudi na nedavni izredni seji deželne skupščine. Če je Illy po eni strani tarča ostre Cruderjeve kritike, pa so njegova stališča včeraj doživela nepričakovano politično podporo »Forza Italia« in Liste za Trst. »Illy se je po tolikem času konč- no približal našemu stališču, saj je vendarle ugotovil, da ja za upravno usodo Dežele in tudi Trsta pristojna dvodomna parlamentarna komisija«, je na novinarski konferenci z zadovoljstvom podčrtal senator Giulio Camber, po katerem je posebni statut za tržaško stvarnost spet postal zelo realen in realističen. Predvsem v krogih melonar-ske stranke, ki je v bistvu »požrla« krajevno Berlusconijevo gibanje, mislijo to županovo stališče izkoristiti v znani polemiki s Furlani. Vsakdo (Trst in Videm) naj uživa posebno upravno avtonomijo, pravijo listarji, ki so od vedno na stališču, da je treba razkosati Furlanijo-Julijsko krajino. V polemiko se je vpletel tudi načelnik deželne svetovalske skupine Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz, ki očita deželnemu vodstvu ANCI, da v prvi osebi sodeluje pri oblikovanju takozvanega »četrtega pola« za junijske volitve. To odraža željo po protagoniz-mu zelo omejenega števila županov iz naše dežele, vse to pa po mnenju Antonaza nikakor ne sodi med institucionalne pristojnosti Vsedržavnega združenja občinskih uprav. Od tod zahteva SKP, naj Dežela takoj razčisti novonastalo situacijo ter naj vzame v pretres tudi možnost, da do sprememb na krmilu ANCI ustavi deželne prispevke tej organizaciji. LJUBLJANA - Danes bo obiskala Slovenijo delegacija Južnotirolske ljudske stranke. Do obiska prihaja na pobudo Centra avstrijskih narodnosti z Dunaja in stranke Slo-venmske skupnosti. Obisk naj bi služil v prvi vrsti iskanju poti in možnosti za boljšo pravno zaščito slovenske manjšine v Italiji ter informaciji in izmenjavi mnenj o aktualnih političnih vprašanjih, predvsem o vprašanjih integracije Slovenije v Evropsko unijo. Danes in jutri se bodo gostje najprej sestah z državno sekretarko za Slovence po svetu Mihaelo Logar, ki je tudi pobudnica obiska, nato jih bo sprejel predsednik republike Milan Kučan, srečah pa se bodo tudi s predstavniki LDS, SKD, SDS in SLS. Jutri pa se bodo gostje sestali s poslancem italijanske narodnosti Battellijem, s predsednikom državnega zbora Podobnikom, z ministrom za evropske zadeve Bavčarjem, z zunanjepolitičnimi odbori v državnem zboru in z društvoma kočevskih Nemcev. Delegacijo bodo sestavljati poslanca Brugger in Zeller, evropski poslanec Ebner in načelnik skupine v deželnem svetu Fra-snelli, spremljati pa jih bodo člani vodstev Centra avstrijskih narodnosti in Slovenske skupnosti. RIM / NOVA PAPEŽEVA IMENOVANJA Med kardinali tudi Slovenec Lojze Ambrožič iz Toronta Največ novih imen je iz Italije, Nemci spet spregledani LJUBLJANA - Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je novoimenovanemu kardinalu dr. Alojziju Ambrožiču poslal čestitko »v imenu ljubljanske Cerkve, v katere naročju je novi kardinal prejel milost svetega krsta in prve osnove zveličavnega nauka«. Po besedah nadškofa Rodeta se »slovenski katoličani z veseljem in ponosom oziramo na nadškofa Ambrožiča kot na nadvse odličnega rojaka«. Papež Janez Pavel II. je namreč v nedeljo imenoval 20 novih kardinalov in med njimi je tudi slovenski nadškof dr. Alojzij Ambrožič, ki zdaj službuje v Torontu v Kanadi. Posvetitev novih kardinalov bo 21. februarja v Vatikanu. Dr. Ambrožič, ki ga je papež sicer predstavil kot Kanadčana Aloisiusa Mattheiva Ambrožiča, se je rodil leta 1930 v vasici Gabrje pri Dobrovi v okolici Ljubljane, klasično gimnazijo je začel v Ljubljani in jo končal v Avstriji, od tam pa se je leta 1948 z družino preselil v Kanado. Po študiju teolo- gije je bil leta 1955 posvečen v duhovnika, podiplomski študij je opravil v Italiji in Nemčiji, leta 1986 je bil imenovan za škofa in nato leta 1990 za nadškofa v Torontu. Ima kanadsko državljanstvo. Nadškof Ambrožič je torej drugi kardinal slovenskega rodu. Prvi je bil Jakob Missia, ljubljanski škof od leta 1884 do 1897 in nato nadškof v Gorici, ki je bil za kardinala imenovan leta 1899. Z novimi imenovanji je bila dopolnjena uradna številka 120 kardinalov, ki so mlajši od 80 let in imajo pravico voliti papeža, celo več jih je (trije), tako da je bilo poskrbljeno za vsakršen nepredvidljiv dogodek (kardinalov, ki nimajo volilne pravice, je sedaj 41). Med novimi kardinali je največ Italijanov, kar sedem, tako da v bodočem konkla-vu lahko zberejo kar 15 odstotkov glasov, kar je lahko odločilnega pomena, če upoštevamo, da imajo druge narodnosti največ 5 odstotkov. Poleg Italijanov imajo veliko težo tudi kardinali z latinsko-ameriškega področja, povezanega s Španijo in Portugalsko: s tega območja je pet novih imenovanj, tako da imajo kar 25 kardinalov, torej več kot 20 odstotokov. Papež je očitno upošteval podatek, da bo Latinska Amerika kmalu štela okrog polovico vseh katoličanov na svetu, ki jih je skoraj 900 milijonov. Za kardinala je bil imenovan tudi mons. Uhac, seznaniti so ga pred nekaj dnevi, vendar je medtem umrl, nista pa znana še dva kardinala »in pectore«, morda gre za Kitajca in Vientnamca. V oči pa bode, da ni bil imenoval noben Nemec, še posebej to, da je bil znova spregledan Karl Le-hmann, ki že 15 let predseduje nemškim škofom. Precejšen pomen pa pripisujejo imenovanju dunajskega nadškofa Christopha Schoenboma, sposobnega, uglednega cerkvenega dostojanstvenika, ki je spet prinesel mir v škofijo po škandalu, ki je izbruhnil pred dvema letoma, ko so njegovega predhodnika obtožiti, da je v mladosti imel homoseksualne odnose. (STA, CR) DEŽELA / STATISTIČNI PODATKI Zaposlitev v FJK pod drobnogledom Nekaj manj zaposlenih, več brezposelnih, dosti manj pravih brezposelnih in iskalcev prve zaposlitve TRST - Deželni statistični urad je sporočil podatke zaposlenosti in zaposlenih v deželi in to od aprila 1996 do aprila 1997. V enoletnem obdobju se je delovna sila v Furlaniji-Jufijski krajini zmanjšala za en odstotek (od 501 tisoč na 496 tisoč), število zaposlenih pa se je zmanjšalo za 1,1 odstotka (od 468 na 463 tisoč). V omenjenem obdobju se je zmanjšalo tudi število oseb, ki so zaposlene skozi vse leto in sicer za 1,1 odstotka (od 463 na 458 tisoč), niso pa zabeležili sprememb pri številu oseb z začasno zaposlitvijo (5 tisoč). Naraslo je število zaposlenih v kmetijskem sektorju in sicer za 10 odstotkov (od 20 na 22 tisoč), za 3,7 odstotka pa je upadlo število zaposlenih v industrijskem sektorju (od 164 na 158 tisoč), še najbolj pa je bila prizadeta zaposlitev v gradbenem sektorju, ki se je skrčila za 10, 7 odstotka (od 28 na 25 tisoč). Naraslo je tudi število breposelnih in sicer za 3, 6 odstotka, za boljše razumevanje stanja pa je treba ta podatek razčleniti: močno je naraslo število oseb, ki iščejo postransko delo, in sicer za 57,1 odstotka (od 7 na 11 tisoč), znatno pa je upadlo število pravih brezposelnih (-5, 9 odstotka od 17 na 16 tisoč) in takih, ki prvič iščejo delo (-25 odstotkov, od 8 na 6 tisoč). Znatno je upadlo tudi število tistih, la so že več kot dve leti brez zaposlitve, in sicer za 14,3 odstotka (od 7 na 6 tisoč). Osebe, ki niso zaposlene ali brezposelne, torej neaktivni del prebivalstva Frulanije-Julijske krajine, je v bistvu stabilen, saj je narasel samo za 0,1 odstotka (od 674 na 675 tisoč). Pištola in grozilni napisi na sedežu deželnega sveta? TRST - Predsednik Roberto Antonione je po včerajšnji seji načelnikov svetovalskih skupin povedal, da so pred izredno sejo skupščine odkrili v deželni palači pištolo (ni znano, če je šlo za igračo) in tudi grozilne napise. Zadevo preiskuje policija, vest o tem pa je objavila SKP. SODIŠČE / SPREJET PRIZIV Tržaški bolnik se lahko zdravi po metodi Di Bella Z vsemi potrebnimi zdravili ga morajo oskrbeti v bolnišnici Krajevna zdravstvena ustanova iz Trsta mora omogočiti brezplačno zdravljenje nekemu 62-letnemu za rakom na Črevesju obolelemu moškemu, ki se želi posluževati »metode Di Bella«: tako je včeraj sklenila tržaška pretorka za probleme skrbstva in dela Annalisa Multari, ki je sprejela priziv, katerega je obravnavala že v soboto, vendar si je vzela nekaj Časa za razmislek. Bolnik se je preko odvetniške pisarne bratov Carbone obrnil na sodišče, podobno kot drugje po Italiji, in sicer zaradi težav, na katere je naletel, ko se je hotel oskrbeti z zdravili (posebno s somatostati-nom), ki jih predvideva »metoda Di Bella«. Sodnica je njegovi zahtevi ugodila, kar pomeni, da ga bo odslej krajevna zdravstvena ustanova preko svoje bolnisniške lekarne brezplačno oskrbovala s predpisanimi zdravili. Ukrep je bil sprejet po hitrem postopku in je začasen, veljal bo do vsebinske razprave o sporu s krajevno zdravstveno ustanovo (ob njej sta tudi ministrstvo za zdravstvo in Dežela Furlani-ja-Julijska krajina). Zaenkrat ni znano, kdaj bo ta razprava, morda bo treba nanjo Čakati tudi mesec dni. Tedaj ukrep lahko prekličejo ali pa tudi potrdijo, v pričakovanju na rapravo pa si sodnica ni hotela prevzeti tveganja, da pride do nepopravljivih posledic. Na vsak naCin odločitev sodnika velja samo za primer, ki ga je obravnaval, torej bo do zdravil imel pravico le bolnik, ki je vložil ustrezno zahtevo. V Trstu je to prvi primer, s katerim se je ukvarjalo sodišče, vendar kaže, da so se za zdravljenje po »metodi Di Bella« odločili še nekateri drugi, ki se sedaj prav tako nameravajo poslužiti sodne poti. BANKE / PO SE NEDOKONCN1H PODATKIH Dobro poslovanje tržaškega zavoda CRT ima nizek delež težko izterljivih kreditov Prvi in nedokonCni podatki kažejo, da je tržaška CRTrieste Banca lani sklenila še eno pozitivno poslovno leto, ki je bilo tokrat izrazito usmerjeno v skrb za kakovost in zanesljivost poslovanja. O tem govori podatek, da se je delež neizterljivih ali težko izterljivih kreditov na skupno kreditno maso lanskega leta zmanjšal na komaj 3, 22 odstotka, Ce pa odštejemo kredite, katerih izterjanje je »dvomljivo«, potem je delež še nižji, zgolj 2-odstoten. Za primerjavo naj navedemo, da bo po predvidevanjih analitikov povprečni delež neizterljivih kreditov v državi za lansko leto znašal med 8 in 10 odstotki vse kreditne mase, medtem ko naj bi v severovzhodnem delu države nihal med 4 in 4, 5 odstotka. Podatki so včeraj prišli iz bančnih virov, od koder se je tudi izvedelo, da bo CRTrieste Banca po dobrem letu 1996 z lanskim poslovnim obračunom vidno utrdila svoje pozicije, še posebno kar zadeva obseg zaupanih sredstev, premoženje in dohodko-vnost banCne družbe. Po prvih podatkih začasne bilance lanskega leta, ki so pravkar v obdelavi, je bila namreč stopnja rasti tržaške banke višja tako z ozirom na državno povprečje kot tudi glede na povprečje v severovzhodni Italiji. Po besedah generalnega direktorja Neria Benellija so na tako rast vplivali tako dejavniki, povezani z rednim upravljanjem zavoda, kot tudi izredni dogodki, kot npr. predaja 90 odstotkov zavoda Specialcredito zavarovalnici Generali in posledični prenos zavodove aktive in pasive na matično banko. CRT Banca, ki zaposluje okrog tisoč delovnih moči in ima 55 operativnih podružnic, naj bi v tržaški pokrajini pokrivala že 40 odstotkov trga, v kratkem pa je predvideno odprtje novih filial v Mestrah in Padovi. Občina Trst je medtem povečala število podružnic banke CRTrieste, ki so pooblaščene za občinsko blagajniško službo, tako da jih je zdaj že 16, med njimi tudi agenciji na Proseku in na Opčinah. Sabova neobjavljena poezija V zbirki »La terza stagione di Saba«, ki sojo predstavili včeraj, je objavljana doslej nepoznana kratka pesem velikega tržaškega poeta Umberta Sabe z zgovornim naslovom »Malinconia« (Melanholija). Gre za poezijo, ki je datirana 1. oktobm 1940, ko jo je Saba posvetil nekemu milanskemu založniku na obisku v njegovem antikvarjatu v Ul. S.Nicold. Zbirko je uredil Mario Lavagetto, izdal pa založnik H Profilo. NOVICE Zvezi proti raku izkupiček novoletnega koncerta Tržaški podžupan Roberto Damiani je vCeraj uradno izročil predstavnikom Zveze za boj proti raku izkupiček novoletnega koncerta godbe na pihala G. Verdi, ki ga je občina priredila v gledališču Rossetti: gre za štiri milijone lir, ki jih je za Zvezo sprejel predsednik pokrajinske sekcije Lorenzo Fogher. Predstavili »banko časa« Ob prisotnosti tržaških občinskih odbornikov za decentralizacijo Maura Tommasinija in za socialno skrbstvo Giannija Pecol Cominotta so vCeraj dopoldne predstavili nastajajočo pobudo, ki ji pravijo »banka Časa«. Gre za pobudo, ki se je že uveljavila po svetu in tudi po Italiji, kjer deluje veC kot sto tovrstnih ustanov, v katere občani lahko vlagajo svoj prosti Cas in svoje sposobnosti v korist drugih občanov brez nobenega takojšnjega plačila, investicijo pa jim »banka Časa« povrnejo, ko sami rabijo pomoč. Organizatorji tržaških pobud in sicer združenji »L’altro tempo« in »Trieste uno«, pa tudi občinski zastopniki so podčrtali pomen solidarnostnih pobud, ki težijo k ustvarjanju boljših medčloveških odnosov, kar je še posebno pomembno v mestu, kot je Trst, kjer je veliko ostarelega prebivalstva. Zelo verjetno bo »banke Časa« nastala ravno v prostorih, ki jih bo dala na razpolago občina, ki bo vsekakor podprla pobudo. PREDNAHOčmA Bodite z nami tudi v novem letu! Naročite se na Primorski dnevnik! Do 31. januaija znaša prednaročnina za 1998 330.000 lir. Novim naročnikom bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika. ^ PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP: — Kmečka banka Gorica Vr 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 — Zadružna Kraška banka t/r 10730 — Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 ___— Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6 _^ Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo zagotovili posebne ugodnosti: Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali 10-od-stotni popust. v_______________________y NABREŽINA / STALIŠČE TREH OBČINSKIH UPRAVITELJEV n Azbest, Zagabria ne odraža mnenja odbora Župan Marino Vocci skuša omiliti polemiko »V zvezi s tiskovnim sporočilom odbornice devinsko-nabrežinske občine ing. Giuliane Zagabrie, ki ga je Primorski dnevnik objavil 18.januarja in v katerem omenjena odbornica zagovarja načrtovano odlagališče odpadkov z abestom, bi podpisani radi podčrtali dejstvo, da se sedanja uprava ni nikoli izrekla o omenjenem odlagališču, češ da to ne sodi v njeno pristojnost. Zato je vsakršno posploševanje stališč posameznih odbornikov neumestno in nima nobene osnove«. To je dopis, ki so nam ga včeraj poslali občinski odborniki Nevo Radovič, Mariza Skerk in Daniela Vodo- pivec, v katerem se, kot vidimo, odkrito ograjujejo od stališč kolegice v Voccijevem odboru. Gi-uliana Zagabria, ki pripada SKP, je v sporočilu za javnost v bistvu s tehničnimi utemeljitvami podprla odprtje odlagališča z odpadki, ki vsebujejo azbest, med Križem in Nabrežino. Rekla je, da je Občina izbrala strogo nadzorovano odlaganje odpadkov, s čimer hoče preprečiti nastajanje divjih in popolnoma nekontroliranih odlagališč po Krasu. Župan Marino Vocci je skušal včeraj omiliti to prvo polemiko v novi občinski upravi. »Vprašanje sodi v izključne pristojnosti občinske skupščine, ki je o tem sklepala, zato se s tem ni ukvarjal odbor, ki o tem logično ni zavzel nobenega stališča. Pač pa sem o zadevi predhodno seznanil načelnike skupin, upoštevajoč suverenost sveta, kar se je tudi zgodilo. Pristojna odbornica Zagabria je nudila javnosti tehnično pojasnilo o zadevi, a le po sklepu občinske skupščine. Nobenih sporov, a le dosledno spoštovanje institucionalnih vlog občinskega sveta in pristojne upraviteljice«, je stvar komentiral župan. Zadeva pa se vsekakor ne bo ustavila tukaj. Slovenska skupnost je že zahtevala od Voccija, naj nemudoma prekliče odločitev o odlagališču med Križem in Nabrežino, župan, mimo vsega, pa meni, da ne more preklicati sklepa občinskega sveta, ki je glede tega popolnoma suveren. Dodaja tudi, da je za odlagališče po deželni zakonodaji pristojna edino pokrajinska uprava in da je mnenje Občine le posvetovalno, kar velja tudi za strokovna mnenja nekaterih drugih ustanov ter tehničnih komisij (gozdarska služba itd.). V sporno odlagališče so do pred nekaj meseci odlagali gradbeni in izkopni material, ko so zasuli nekdanji kamnolom (javo) pa so ga zaprli. POSL. BOATO / NA PRAVNI FAKULTETI Reforma sodstva, jamstva državljanom Javno razpravo o pravici v okviru reforme ustave je priredilo združenje Luoghi comuni Problematika reforme italijanske ustave in prenovitve državnega sistema presegata specialistični interes političnega sveta in segata v družbo: dokaz je bil včeraj na tržaški univerzi, kjer ni bilo dovolj prostora za publiko - v glavnem mlado -v avli Bachelet pravne fakultete, tako da so se morah preseliti v večjo dvorano. Govoril je posl. Marco Boato, predstavnik Zelenih, sicer pa koordinator za vprašanja sodstva in pravice v dvodomni komisiji za reformo ustave. Srečanje je priredilo v sodelovanju s pravno fakulteto novonastalo združenje Luoghi comuni, katerega pobudnik Maurizio Pessato je v uvodnih mislih poudaril namen združenja, ki se NOVICE Stavka uslužbencev Trgovinske zbornice Na včerajšnji skupščini so se uslužbenci Trgovinske zbornice odločili, da nadaljujejo s protestno akcijo in so v ta namen proglasili šest ur stavke, ki jih bodo izpeljali v januarju in februarju. Poleg tega bodo sklicali še nekaj javnih zasedanj, na katerih bodo obrazložili sedanje razmere in težave, v katerih se nahajajo. Skupščino sta sklicali najbolj reprezentativni sindikalni organizaciji, CGIL-FP in SNALCC (državni avtonomni sindikat uslužbencev trgovinskih zbornic). Kot piše v tiskovnem sporočilu, si sindikati ne znajo razložiti zadržanja vodstva trgovinske zbornice, ki se izogiba zahtevi po srečanju, na katerem bi načeli vprašanja, zaradi katerih je že 18. decembra lani prišlo do protestne akcije. Sporočilo nadalje pravi, da je delovno okolje postalo neznosno, ker ne upoštevajo profesionalnosti posameznih uslužbencev, z organizacijskega vidika pa ni nobene logike. Tako predsednik kot odbor trdita, da upravljanje osebja sodi v izključno pristojnost glavnega tajnika, ki pa je po besedah sindikatov pokazal kaj skromne pogajalske sposobnosti: kršil naj bi bil sindikalne pravice CGIL, kar je priznal pre-tor za delo. Predsednik Donaggio, trdi še sporočilo, pa je na zahtevo po srečanju odvrnil s pismi, ki naj bi po njegovem mnenju razčistila odprta vprašanja, po mnenju sindikatov pa so jih še bolj zapletla in otežila reševanje odprtih vprašanj. V korist Kurdov in prebivalcev Chiapasa Mladi komunisti in Stranka komunistične prenove bodo danes ob 16. uri na Borznem trgu, kjer bodo sensibilizirali prebivalstvo s pokoli, katerih žrtve so Kurdi in Indiosi iz Chiapasa. V prepričanju, da je obramba narodnih pravic obveza vsakogar, organizatorji pobude vabijo k udeležbi. Ukinjen občinski davek na koncesije za dvigala Občina Trst obvešča, da je bil s 1. januarjem letos ukinjen davek na občinske koncesije za namestitev in obratovanje dvigala in tovorna dvigala. Davek je treba še poravnati za letna dovoljenja z zapadlostjo 30. decembra 1997, za obnovitev dovoljenj, ki so zapadla 31. decembra 1997, pa davka ne bo, vendar je treba sporočiti, da dvigala še obratujejo. Sporočilo izpolnimo na obrazcih, ki so na razpolago v Palači Costanzi 2 (II. nadstropje, soba št. 230 od 11. do 12. ure od ponedeljka do petka, tel. 6754248), kjer nam bodo nudili tudi vse ustrezna pojasnila. Ce kdo v tej prvi fazi ne more spoštovati omenjenih časovnih terminov, ker je že prišlo do zapadlosti, naj čimprej posreduje omenjeno sporočilo. Ce pa je kdo že plačal davek na dvigala, ki ni več potreben, lahko zaprosi za povračilo: tudi po telefonu se lahko obrne' do omenjenega urada, kjer mu bodo nudili vse potrebne informacije. PRISTANIŠČE / STALIŠČE TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV Čimprej do sporazuma z ECT Pozitivna ocena nadaljevanja pogajanj za kontejnerski terminal Tržaško združenje industrijcev je z zadovoljstvom sprejelo vest, da so se obnovila pogajanja o privatizaciji pristaniškega terminala za zabojnike, ki sta jih bila pristaniška oblast in družba ECT iz Rotterdama svojčas prekinili. Izkazalo se je torej, da je bil alarmizem ob prekinitvi pogajanj neutemeljen, kar navdaja industrijce z velikim zadovoljstvom, saj se zavedajo neobhodnosti kontejnerskega terminala za prihodnost tržaškega pristanišča. Združenje industrijcev v tiskovnem sporočilu poudarja, da je pristaniška oblast preverila in brez vsakega dvoma potrdila veljavnost operativnega programa družbe ECT v primerjavi z drugimi konkurenti, kar je bila tudi osnova za izbiro velikana iz Rotterdama kot prvega sogovornika tukajšnjega pristanišča. Obveze, ki jih je sprejela nizozem- ska družba, med katerimi je tudi uporaba lokalnih pristaniških delavcev, potrjujejo resnost in pripravljenost tega velikega podjetniškega subjekta, ugotavlja organizacija tržaških industrijcev. Pred današnjim zasedanjem pristaniškega odbora združenje industrijcev pričakuje, da bo prišla s sestanka dosledna podpora usmeritvi predsednika pristaniške oblasti Micheleja Lacalami-te - beremo v tiskovni noti stanovske organizacije - ki si osebno zelo prizadeva za hitro sklenitev sporazuma z ECT. Samo terminalist svetovnega formata bo namreč lahko tržaškemu pristanišču zagotovil razvojni zasuk, ki je tako nujen glede na njegovo zemljepisno lego in na vse ostrejšo konkurenco tako jadranskih kot sredozemskih pristanišč, končuje tiskovna nota tržaške podjetniške organizacije. ukvarja s širjenjem politološke kulture izven tradicionalnih omejenih krogov, in samo ime združenja, ki poudarja tudi, da je tržaški prostor skupen različnim kulturam. Ravno to misel o večkulturnosti in sožitju je uvodoma razvil posl. Boato, ki je citiral izredni zgled, ki ga je s tega vidika dal pokojni južnotirol-ski predstavnik Alexan-der Langer. Reforma ustavnega ustroja, je še dejal posl. Boato, je potrebna zaradi evropskih integracijskih procesov in za federalizacijo države, v tem okviru pa predstavlja vprašanje sodstva izredno pomembno vprašanje. Po mnenju poslanca Zelenih ne gre samo za preureditev sodne oblasti, pač pa predvsem za uveljavitev sistema, ki naj državljanu nudi večja jamstva pravičnosti, pravočasnih in uravnovešenih sodnih postopkov. Kot poročevalec za pravna vprašanja, okrog katerih se bije ostra bitka, in torej oseba, ki je zelo blizu predsedstvu dvodomne komisije, je posl. Boato napovedal, da bo v kratkem pričela splošna razprava v poslanski zbornici o predlogu reforme, ki jo bodo poslanci preverjali dva ali več mesecev; razprava se ne bo pričela pri vprašanju sodstva, je dejal, ker sta pomembnejši reforma državne oblike oz. federalizma in vladne oblike oz. predsedniški sistem, ter reforme parlamenta; šele nato, in torej proti zaključku razprave, bo na vrsti vprašanje sodstva, kar naj bi se zgodilo po Boatovih predvidevanjih konec marca ali aprila. V razpravo'so posegli številni univerzitetni profesorji prava, med temi tudi dekan fakultete Fer-ruccio Tommaseo, pa tudi študentje in predstavniki tukajšnjega političnega sveta. PO PISANJU l.A.TIMESA Zavarovalnici Generali grozi odvzem licence v Zda? Vodstvo zavarovalnice Assicurazioni Generali je ocenilo kot zelo malo verjetno, da bi družbi grozil odvzem licence v Kaliforniji ali celo v vseh Zda. Vest je objavil Los Angeles Times, po pisanju katerega bi lahko tržaški in nekaterim drugim evropskim družbam odvzeh dovoljenje za delovanje v Kalifomiciji oz. Zda zaradi zavarovalnin, ki jih niso izplačali naslednikom židovskih zavarovancev, katerih življenje se je tragično končalo v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Vest je odjeknila tudi v Izraelu, kjer Generah nadzoruje pomembno kvoto zavarovalniškega tržišča. V Los Angelesu so povabih na razgovor deset zavarovalnic, od katerih se je javila samo nemška Allianz, da bi razčistih vprašanje življenskih polic židovskih žrtev in poiskah, kot je dejal kalifornijski komisar za zavarovalnice, »način, da bodo izplačah dolgovane premije.« Na zasedanju komisarjev za zavarovalnice vseh zveznih držav v VVašingtonu pa so predlagali, da bi ameriški zastopnik sodeloval pri raziskavah v arhivih zavarovalnic: kaže, da je Generah zavrnila to zahtevo. Skendenjske pevke v hali Rovis Zenski pevski zbor »Ivan Grbec« iz Skednja je v nedeljo popoldne nastopil v hali Rovis na sedežu združenja Ginnastica.Predstavil se je s sedmimi pesmi: dvema slovenskima, dvema italijanskima in tremi črnskimi pesmi, s katerimi je pod vodstvom svoje zborovodkinje Ksenije Kos, resnično zaslužil aplavz številnega občinstva, ki je zelo cenilo bogat program. »To je za nas lepo zadoščenje, so nam povedale pevke«, da nastopamo v italijanskem ambientu tudi z našo slovensko pesmijo in vidimo, da nas občinstvo lepo sprejme.« (NL) PRED BAZOVIŠKIM SPOMENIKOM Primož Sancin zaključil stavko Sancin je z »etnično stavko« hotel pritegniti pozornost javnosti Pripadnik družbeno-političnega društva Edinost Primož Sancin je včeraj popoldne, kot je napovedal, zaključil dvodnevno »etnično gladovno stavko« pred spomenikom bazoviškim žrtvam. S stavko je hotel zbuditi pozornost javnosti in doseči solidarnost zaradi krivic, ki naj bi jih doživel v odnosih s silami javnega reda in na sodišču. V soboto popoldne je bil v Ul. Donizetti, v nedeljo pa na Trgu Unita, skupno je zbral 150 podpisov. Pred spomenik je prišla tudi ekipa televizije Slovenije z dopisnico Mirjam Muženič, takoj zatem se je pojavila karabinjerska patrulja, ki je vse legitimirala, češ da gre za običajno prakso. Pred spomenikom je bilo včeraj opaziti tudi nenavadno veliko kamenja, kot pest debelega, bilo ga je za dve samokolnici, tudi veliko papirja je bilo: domnevajo, da so »neznanci«, ki mažejo naše spomenike in ki jih sile javnega reda nikoli ne uspejo legitimirati, ciljali na sveče na spomeniku. BORŠT / OB SV. ANTONU Prijetno in uspešno praznovanje zavetnika Predstavo izoblikovala dramsko skupina in pevski zbor Vse je slo po pričakovanjih: srenjska hiša v Borštu je bila v soboto zvečer, na dan praznovanja godu vaškega zavetnika sv. Antona, v pravem smislu besede nabito polna že pol ure pred napovedanim začetkom predstave. Kdor ni uspel prisostvovati dogodku v soboto zvečer, pa se je moral prav tako potruditi, da je dobil prostor Se na nedeljski ponovitvi. Kulturna prireditev, ki so si jo letos zamislili v Borštu, je upravičeno pritegnila tolikšno pozornost: kot po že ustaljeni navadi je domače PD Slovenec god sv. Amtona počastilo z veseloigro v narečju. Uspeh, ki ga je zabeležila lanska igra, je nedvomno dal članom dramske skupine in pevcem MePZ Slovenec - Slavec veliko novega zagona. Iz navdušenja, ki ga lahko sproži le zadoščenje ob dobro opravljenem delu, je za letošnjo priložnost nastalo novo izvirno domače gledališko delo, ki je prav tako soudeležilo gledališke ljubitelje in pevce, k sodelovanju pa privabilo tudi precej mladih ljudi. Po običaju je uvodoma pozdravil občinstvo društveni predsednik: Boris Rapotec je z veseljem ugotovil tako množičen odziv vaščanov, ki so se zbrali ob godu sv. Antona, obenem pa izrazil željo, da bi se z nezmanjšanim navdušenjem in tako številno približali se ostalim društvenim pobudam. Vsem Tončkom in Tončkam pa je seveda voščil ob godnem dnevu. Resnejšemu uvodu pa je sledila dobra ura, v kateri je bilo - kot je učinkovito napovedal že sam naslov - na odru »Nemalo smje-ha, nemalo joka in... dueste kon-fužjona«. Zgodbo, po kateri se je razvijalo odrsko dogajnje, si je zamislila Boža Hrvatič, v dramsko besedilo jo je oblikovala s pomočjo Ivane Mahnič, pri režiji ji je pomagal Alessandro Corbatto, za glasbo je poskrbel Danijel Grbec, za koreografijo pa Ivana Strajn. Sceno je oblikoval domači likovni ustvarjalec Mirko Hrvatič, za luči pa je poskrbel Sergio Petaros. Glavno besedo so seveda imeli igralci in pa pevci, ki so s tematsko izbranimi pesmimi dopolnjevali dogajanje na odru. Kot po navadi je prireditev ob vaškem zavetniku »spregovorila« v čisto domačem vzdušju: v središču pozornosti so namreč bile dogodivščine vaške družine, v kateri so se stvari začele zapletati zaradi hrupne razvajenosti štrih otrok (Jana Kosmač, Ketty Slavec, Crt Rapotec in Ivo Kosmač) in ne- koliko sitnega moža in očeta Karla (Maks Stefančič). Da bi se rešila tega že nevzdržnega položaja, želi žena in mati Zofka (Patricija Zahar) zbežati k sestri v Ameriko. Po posvetovanju s klepetavo sosedo Rozo (Tjaša Petaros) in vrsti komičnih nesporazumov pa se teta Slava - Glory (Jasna Parovel) in sestrična Ivana - Jane (Ivana Mahnič) nenadoma pojavita v Borštu. Vsa družinska zmešnjava se nato reši s petjem, plesom, veseljem, pa tudi kančkom zdrave pameti in modrih nasvetov. Ob omenjenih popestrijo dogajanje na odru še sosedini otroci (Mateja Viler in Alen Corbatti), prijatelj Samuel Corbatto, taksisti Stojan Parovel in pa Dreja s Suejka (-Andrj Canziani). Kot rečeno ustvarja primerno in čisto prisrčno vzdušje še zbor, s solistoma Nedo Hrvatič in Doljanom Peta-rosom in ob spremljavi klavirja, na katerega zaigra Danjel Grbec. V dobri uri so člani PD Slovenec ponudili res užiten gledališki in glasbeni dogodek (foto KROMA), za katerega je prav gotovo veliko prostovoljnega dela: po domačem krstu pa so sedaj na vrsti še gostovanja, saj si pobuda zasluži še veliko pozornosti in občinstva, (dam) Kako društva dobijo deželne prispevke Deželni zakon št. 46 iz leta 91, bolje poznan kot zakon v podporo kulturnim in umetniškim dejavnostim Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini, je v preteklem letu doživel nekaj korenitih sprememb, ki sta jih vnesla predvsem nova zakona št. 10 iz leta 97 - čl. 15 in zakon 23 iz leta 97. Novosti zadevajo v večji meri društveno oziroma ljubiteljsko stvarnost, delno pa tudi kulturne ustanove oz. večje organizacije. Poglejmo v podrobnosti, katere so novosti. Racionalnejše upravljanje zakona Prvotno besedilo deželnega zakona 46 je predstavljalo še posebno za kul-turno-društveno dejavnost veliko hibo. Posamezna dejavnostna področja so bila namreč v zakonu strogo ločena v različne črke: tako je na primer gledališka dejavnost sodila v črko »c«, rekreacijska dejavnost v črko »f«, razstavna dejavnost v črko »i« itd. Društva, ki v večini vključujejo v svojo celovito dejavnost več zvrsti, so bila tako primorana za vsako črko vložiti ustrezno prošnjo. Prošnje, ki so se nanašale na različne črke, pa so tudi obravnavali različni upravi deželni uradi, ki so pripadali ločenim službam. Kriteriji pri obravnavanju prošenj so bili seveda tudi različni. Poleg tega so v sklopu določenih črk lahko zaprosili za prispevek tako majhno društvo kot profesionalna kulturna ustanova. Ta neracionalna razčlemba zakona je ustvarila velike težave, predvsem šibkejšim stvarnostim, ki so si morala nalagati zahtevno birokratsko delo. Zakon 10 iz leta 97 je v tem pogledu vnesel marsikatero poenostavitev. V prvi vrsti je ločil kulturno stvarnost v dva bistvena sklopa: po eni strani je prepoznal 13 temeljnih ustanov oz. organizacij, ki so v zakonu posebej imenovane in črpajo prispevke iz določenih poglavij (to so na primer Slovensko stalno gledališče, Glasbena matica, Slori, NSK itd., ter tudi krovne ljubiteljske organizacije kot so Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete in podobne). Za te ustanove oz. organizacije je predviden tudi nov način finansiranja, ki omogoča izplačilo predujma na odobreni prispevek v višini 90 odstotkov. V drugi sklop je zaobjeta kulturno-društvena stvarnost, društva skupine in podobno, ki sodijo po novem v eno samo dejavnostno poglavje z nazivom Kulturne in rekreacijske dejavnosti, ki združuje vse prejšnje črke (glasbene in gledališke prireditve, humanistična dejavnost, predavanja in raziskovalna dejavnost, mednarodne izmenjave in mladinske dejavnosti, rekreacijska dejavnost). Kako sestavimo prošnjo in rok za vložitev Prošnjo na kolkovanem papirju (20.000 lir) je treba dostaviti na Deželo najkasneje do 31. januarja 1998. Prošnje ustanov in društev za zgoraj navedene dejavnosti je treba po novem nasloviti na sledeči urad oz. naslov: Služba za manjšinske jezike (Servizio delle lingue regionali e minoritarie), Avtonomna dežela Furlanija Julijska-krajina, Ul. S. Francesco 37, 34133 Trst (za publikacije oz. za tisk, črka »a«, je še vendo pristojen drugi urad, to je Urad za tisk pri deželni vladi na Trgu Unita). Prošnji na kolkovanem papirju je treba priložiti sledečo dopolnilno dokumentacijo: 1. poročilo o izvedeni dejavnosti v letu 97; 2. obračun za leto 97; 3. program dejavnosti za leto ’98; 4. proračun za leto ’98; 5. seznam društvenega odbora. Vso dokumentacijo mora podpisati v originalu legalni predstavnik društva. Tista društva oz. organizacije, ki prvič predstavijo prošnjo na Deželo, morajo dodati omenjeni prošnji tudi kopijo statuta in davčno številko. Dokumentacija v opravičilo za prispevek (rendiconto) Prispevek, ki je bil odobren s strani Dežele za dejavnost v določenem letu, morajo prejemniki primerno opravičiti do konca marca naslendjega leta. Do 31. marca 98 morajo torej koristniki opravičiti deželni prispevek za leto 97. Tudi pri rendikontaciji so se določena pravila spremenila. Pomembna novost je ta, da bodo odslej društva oz. drugi dejavniki morali opravičevati s fakturami oz. uradnimi potrdili tudi prispevek za rekreacijsko dejavnost (zborovsko, godbeniško, folklorno ipd.). Druga novost pa zadeva način rendikontacije. Doslej so morali koristniki oddati Deželi fakture in potrdila v originalu. Na osnovi zakona 23 iz leta 97 pa odslej velja, da oddajo koristniki le analitični seznam faktur in potrdil, ki se nanašajo na izvedene pobude in dokazujejo uporabo prispevka. V seznamu je treba omeniti številko fakture, datum, s katerim je bila izdana ter znesek. Pri tem pa je važno poudariti, da morajo koristniki shraniti opisano dokumentacijo na lastnem sedežu, saj bodo lahko deželni funkcionarji opravili preglede v zvezi z rendi-kontacijo. N, Košuta BAZOVICA / V NEDELJO SLOVENSKI KULTURNI KLUB / V SOBOTO V PETERLINOVI DVORANI Nagradili najlepše jaslice Popoldan v domači cerkvi obogatil vsi zbori iz župnije Slovenija Parly ob obletnici priznanja Častni gostje bil pisatelj Zorko Simčič, slavnostna govornica pa Lučka Kremžar De Luisa Božič in čas jaslic sta že davno mimo - še teden dva, pa bodo trgovine že izobesile pustna oblačila. Korak nazaj skozi čas Pa so v nedeljo popoldne stopili v Bazovici, kjer so sredi januarja pričarali Pravo božično vzdušje. V fupnijski cerkvi sv. Mari-je Magdalene je bilo na-t^reč na vrsti nagrajevanje najlepših jaslic - komisija si je ogledala jaslice, ki so jih postavili župljani, jih nato ocena in podelila nagrade najbolj izvirnim. Nagrajevanje je spremljalo petje vseh zborov župnije (foto KROMA). Prisotne je najprej pozdravil župnik Žarko Škerlj; povedal je, da se je na natečaj prijavilo veliko število družin, tako da je bilo delo komisije posebno zahtevno. Predstavni- ka ocenjevalcev sta izročila nagrade zmagovalcem in tistim, ki so si zaradi svojega dela in domišljije pri postavitvi jaslic zaslužili posebna priznanja. Slednja so prejeli Vasja Križmančič, Francesca in Alessia Uboni ter fantje, ki so postavili jaslice v Bazovskem domu (to so bili domačini Marko, Vitomir, Ivo in Martin). Tretje mesto je zasedla družina Neri, drugo pa ex-equo Stefan Ferluga in Michela Benci. Najvišjo nagrado sta prejela Damjan Loca-telli in družina Komar. Se pred podelitvijo so nastopili otroški zbor Slomšek, MePZ Slovan s Padrič, MePZ Skala iz Gropade ter Mladinski pevski zbor in MePZ Lipa iz Bazovice. Program je obsegal božične napeve; nekateri so bili zbrani iz narodne zakladnice, drugi iz polifonsklega obdobja ali anglo-ameriške tradicije. Čisto ob koncu so vsi zbori zapeli Sveto noč. V Peterlinovi dvorani sta v soboto ob obletnici mednarodnega priznanja Slovenije Slovenski kulturni klub (SKK) in skupina Mladi v odkrivanje skupnih poti (MOSP) pripravila prireditev Slovenija Party. Prireditev s kulturnim programom je bila dobro obiskana, med drugim so se je udeležili konzul RS v Trstu Zorko Pelikan, nekdanji konzul Tomaž Pavšič ter drugi ugledni predstavniki kulturnega, družbenega in političnega življenja Slovencev v Italiji ter mladinskih organizacij iz zamejstva in matice. Častni gost prireditve, ki so jo pripravili že sedmič, je bil Prešernov nagrajenec, pisatelj Zorko Simčič. V svojem govoru je med drugim poudaril, da ima vsak, tako posameznik kot narod, pravico in dolžnost vzeti svojo usodo v lastne roke. Menil je še, da se ni treba vdajati t.i. angelizmu, saj pa je treba ljubiti najprej naj se vsakdo na svojem se nobena država ni rodi- to, kar je naše. Pomagati področju in v svojem la na popolnoma čist na- je treba Sloveniji živeti in okolju trudi pri gradnji čin. Za to je bilo treba pametno vladati. slovenske domovine, plačati neko ceno, sloven- Slavnostna govornica Večer (foto KROMA) ski narod pa je po njego- Lučka Kremžar De Luisa, so v kulturnem delu obo- vih besedah ceno za na- ki se je rodila v Argentini, gatili recitatorji gledališ- stanek lastne države že je po opisu svojih srečanj čkega krožka SKK in doplačal. Končal je z misli- z današnjo slovensko kliški pevski zvor Vesna j ose države in narode, da stvarnostjo, pozvala vse, iz križa, (iž) SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom SLOVENSKE KULTURNO -GOSPODARSKE ZVEZE vabi na predstavitev knjig Pavla Petridga - V senci Trikolore in Izidorja Predana Piše Petar Matajurac danes, 20. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Knjigi bodo predstavili: Jole Namor, Renzo Goriup in Pavel Petricig VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 20. januarja 1998 BOŠTJAN Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.54 - Dolžina dneva 9.17 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.20 Jutri, SREDA, 21. januarja 1998 NEŽA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,7 stopinje, zraCni tlak 1002 mb pada, veter jug 11,9 km na uro, nebo oblačno, padlo je 0,4 mm dežja, vlaga 84-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje C. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Palese, Marco Armocida, Lucrezia Bernes. UMRLI SO: 88-letna Giannina Ferretti, 73-let-na Dorina Zandrango, 68-letni Teofilo Zoldan, 84-letna Vittoria Palcich, 84-letna Rosalia La Rosa, 78-letni Angelo De Rosa, 86- letna Nerina Vassini, 87- letna Norma Oštir, 84-letna Gmseppina Motti-ca, 86-letni Marcello Bi-zai, 84-letni Giuseppe Vascotto, 72-letni Realdo Pauluzzi, 77-letna Maria Legovich, 85-letni Gior-gio Szecso. : ] LEKARNE Od ponedeljka, 19. do sobote, 24. januarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje -Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Baiamonti 50 (tel. 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jacques Annaud, i. Brad Pitt. EKCELSIOR AZZUR- RA - 15.30, 17.50, 20.10, 22.00 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni. EKCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. AMB ASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II matrimonio del mio migliore amico«, i. Julia Roberts. NAZIONALE 1-15.20, 18.40, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 2 - 15.00, 16.30 »Špice Girls«; 18.00, 20.15, 22.35 »L’av-vocato del diavolo«, i. Keanu Reeves, Al Pacino. NAZIONALE 3 - 15.40, 17.50, 20.10, 22.20 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wil-de«, i. Vanessa Redgrave. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le gattine sexy sprint«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giaco-mo. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Happy To-gether«, r. Wong Kar Wai. J PRIREDITVE KD FRAN VENTURINI vabi na prestavitev knjige Neve Lukes Delčki našega vsakdana jutri, 21. januarja 1998 ob 20. uri v Kulturnem centru A. Uk-mar-Miro pri Domju. V navzočnosti avtorice bo knjigo predstavil založnik Danilo Japelj. Sodelujejo MoPZ F. Venturini in Godci diatonične harmonike. SKD BARKOVLJE prireja v nedeljo, 25. t. m. na sedežu Sirene DAN SLOVENSKE KULTURE. Nastopili bodo gledališka skupina Metronom društva V. Vodnik iz Doline, ki jo vodi Nerina Švab, z lepljenko tržaških pesnikov KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI, otroški zbor Kresnice pod vodstvom sestre Karmen in učenci Sole Finžgar. Uvodna misel Jana Pečar. Začetek ob 17. uri. KONCERT KOMORNEGA ZBORA AVE iz SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo februarja začel tečaj. NOVOSTI V KNJIGOVODSTVU (trajanje 52 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360. Ljubljane - nedelja, 25. januarja ob 16. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsto slovenskih božičnih pesmi. Zbor bo istega dne ob 9. uri pel Lojzeta Mava pastoralno maso pri slovenskem bogoslužju v Rojanu, ki ga prenaša slovenska radijska postaja. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. Prirejata Slovenska župnijskaob 20.30gla-sbena Sola Koncertna pobuda - Rojan. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in MLADIKA vabita v ponedeljek, 26. 't. m. ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na pesniško-glasbeni večer PESNIŠKI DVOJČEK ob izidu pesniške zbirke Željka Peroviča. Večer vodi prof. Zora Tavčar. Nastopajo: kvartet flavt Glasbene Matice, pesnika Željko Perovič in Iztok Kodrič (nagrajenca literarnega natečaja Mladike) ter osnovnošolka TjaSa Perovič. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 97/98: v torek, 27. januarja ob 20.30 v Deutscher Hilf-sverein, Ul. Coroneo 15, TRIO LORENZ iz Ljubljane, na sporedu Haydn -Trio v G-duru, D. Švara -Trio Posavje 1941 in Smetana - Trio v G-molu op. 15. Vabljeni! ^ OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo jutri, 21. januarja ob 18. uri v gostilni Gruden Klop v Nabrežini. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja 22. t. m. ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, UL sv. Frančiška 20, predavanje na temo Tibet - dežela na strehi sveta. Predavala bo prof. Sonja Gregori. Vljudno vabljeni! KUD MAGNET prireja delavnico risb in barv za otroke osnovnih in nižjih srednjih Sol pod vodstvom ilustratorke Vesne Benedetič. Predstavitev delavnice bo v petek, 23. t. m. ob 18.30 na Soli Igo Gruden v Nabrežini. Delavnica bo delovala od februarja dalje. Za vpise in informacije lahko ilustratorko pokličete na tel. St. 763875 ob večernih urah. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja celotnega ansambla v petek, 23. t. m. ob 20.30. MOSP (UL Donizetti 3) obvešča vse udeležence TEČAJA KNJIŽNE SLOVENŠČINE NA VISOKI RAVNI, da bosta srečanji v petek, 23. t. m. za prvo skupino in v petek, 30. t. m. za drugo skupino. Začetek ob 20. uri. UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v petek, 23. januarja ’98 ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega Odbora in razno. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 24. januarja ob 18.30 na večer z naslovom VSAKDO IMA PRAVICO BITI SREČEN. Socialna delavka Kristina Martelanc bo vodila pogovor z mladimi o njihovem odnosu do Sole, staršev, prijateljev, prvih ljubezni itd. Pridite v velikem številu. Danes, 20. januarja praznujeta 25. obletnico poroke Marcello Debeliš in Franka Palčič Ob tem jubileju jima Čestita in vosci Se veliko zdravja in veselja sin Gabriele Danes slavita 25 let skupnega Življenja Franka in Marčelo Debeliš Vse najboljše jima želijo Giorgio, Sonja, Robert, Aleks in mama SLOVENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vljudno vabi na svoj 2. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. januarja ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. OB 130-LETNICI ustanovitve Sole v Trebčah zbira celodnevna osnovna Sola Pinka Tomažiča pričevanja in predmete (fotografije, potrebščine, listine, ročna dela in drugo) nekdanjih učencev. Vse zbiramo na Soli v Trebčah 33, vsak dan od 8.15 do 16.15, tel. 214300. Ze vnaprej hvala za sodelovanje. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MAGNET prireja v prostorih srednje Sole Igo Gruden v Nabrežini nov sklop tečajev likovnega izražanja za odrasle. Tečaj bo vodila umetnica Ani Tretjak. Primeren je predvsem za tiste odrasle, ki se želijo ponovno približati likovnemu ustvarjanju. Tisti, ki ga tečaj zanima, naj poklice na telefonsko Številko 220680. Število mest je omejeno. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča spoštovane odjemalce, da je bila prisijena zapreti trgovino v Ulici Flavia St. 62. Prosimo vas, da se za vse potrebe obrnete na center v Ul. Travnik 10. Hvala. TPK SIRENA vabi na ples! Učili se bomo plesati mambo, boogie, cha-cha-cha in skupinske plese. Vabljeni ste na informativni sestanek v torek, 27. januarja ob 20. uri na pomorski sedež, Mira-marski drevored 32 - Tel. St. 422696. MOSP vabi vse mlade na PLESNI TEČAJ za popolne začetnike in nadaljevalni plesni tečaj. Tečaj (10 srečanj), na katerem se bomo učili osnovnih korakov in figur plesov boogie-vvoog-gie, tango, fox trot, cha-cha-cha, počasni valček, merengue in mambo trie-stino bo vsak torek (prvo srečanje bo 27. t. m.) ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brande-sia). Informacije in prijave: urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. St. 370846 (od 9. do 17. ure - vprašati po Alenki). CELODNEVNA OSNOVNA SOLA PINKA TOMAŽIČA v Trebčah sporoča, da je na razpolago zbirka kolednic Bog vas živi, na Soli v Trebčah st. 33, tel. St. 214300 od 8.15 do 16.15 ali na sedežu ZSKD, v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, od 9. do 17. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavmice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sode- lujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu. ZSKD obvešča lastnike umetniških del (akvarelov, perorisb, karikatur) mojstra Roberta Hla-vatyja, da so v teku priprave za razstavo ob dnevu slovenske kulture (otvoritev bo 5. februarja). Ce želite sodelovati in nam vljudno posredovati omenjena dela, nas čim-prej pokličite na telefonsko St. 040/635626 ob delovnem urniku. Hvala. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD S. ŠKAMPERLE vabi vse ljubitelje plesa na tečaj salse-merengue in tečaj boogie-vvoogie, mamba in cha-cha-cha, ki bosta potekala v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. St. 350008 (od 14. do 15. ure) ali na 213153 (od 19. ure dalje). Toplo vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih Šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. NA OBČINI DEVIN-NABREZINA deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. St. 299616 do konca februarja. KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. KNJIŽNICA Pinko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem času. S________________IZLETI CE SI ŽELIŠ privoščiti nedelji na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kanzel. Odhodi bodo iz Sance ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mauri (tel. st. 8327121) v Dolini, informacije dobite na tel. 0338-5032176. SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. januarja avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseska 131 na Opčinah jutri, 21. januarja od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 212859 in 299573. SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. januarja na Civetto Al-leghe. Informacije in vpi- sovanje ob torkih zvečer na sedežu društva v Ce-rovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 ali vsak dan na tel. 200782. B ŠOLSKE VESTI DTTZG ŽIGE ZOISA vabi na srečanje s predstavniki Tržaške prefekture, ki bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 17.30 v zbornici zavoda na Vrdelski cesti 13/2. Srečanje bo namenjeno informiranju staršev o razširjenosti uporabe eksta-zija in drugih tablet. Vabljeni vsi, ki vas problem zanima. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obveSča starSe otrok letnika 1992, ki jih nameravajo vpisati v prve razrede naših Sol: OS O. Zupančiča pri Sv. Ivanu (tel. 567459), OS F. Milčinskega na Kati-nari (tel. 910302), OS Bazoviških junakov v Rojanu (tel. 414579) ih OS F.S. Finžgarja v Barkovljah (tel. 43015) in v prvi letnik vrtcev v Barkovljah in v Lonjerju, da sprejemamo vpisovanja do 26. januarja. Informacije nudimo tudi telefonsko na St. 567459. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da je rok za vpisovanje v I. razred osnovne Sole in v I. letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja. Vpise sprejemamo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85, vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 15.30. Vse potrebne informacije nudimo tudi telefonsko na St. 200136. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da sprejema vpise v 1. RAZRED OSNOVNE SOLE in v 1. LETNIK OTROŠKEGA VRTCA do 26. t.m. po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 16.30; ob torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 13.30; ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije nudijo tudi telefonsko na St. 228282. Naslov ravnateljstva: osnovna Sola P. Voranca - Dolina, 419. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sprejema vpise v I. razred osnovne Sole in L letnik vrtca do vključno 26. januarja 1998 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. St. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da je rok za vpisovanje v I. razred osnovne Sole in L letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja 1998. Vpise sprejemajo v tajništvu - Ul. Frausin, 12 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. St. 773411. ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starsi se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja 1.1. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. E3 ČESTITKE Danes na Proseku pri GENKI se bomo zbrali in njen okrogli jubilej praznovali, na zdravje bomo pili, brata, sestra, svakinje in nečaki še na mnoga leta ji voščili. Veliko slavje je pri nas! GENKA okroglo obletnico slavi. Vse kar si zelis, tvoji Just, Damjana, Sabina in Jadranka. Vse naj ti zeli se ostala klapa Franko, Alwyn, Ksenija in Aris. FRANKI in MARCELU DEBELISU voščita ob pomembnem življenjskem jubileju Giusto Karis in Pavla Debeliš. MALI OGLASI tel. 040-7796333 UVELJAVLJENO PODJETJE na področju vgrajenih električnih gospodinjskih strojev iSCe trgovskega vajenca za svojo trgovino v Trstu. Zahtevani pogoji: 1. matura računovodje ali enakovredna izobrazba za bodoče zadolžitve; 2. znanje hrvaškega in/ali slovenskega jezika; 3. opravljen vojaški-rok; 4. starost do 24 let. Tel. 040-311485. SCOOTER Peugeot Speedake 50 v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Tel. 0335-6024673. IŠČEMO VAJENKO za uradniško delo, ki Se ni dopolnila 24 let starosti. Zahtevamo dobro pisno in ustno znanje slovenščine in italijanščine. Pisne ponudbe s kratkim curriculum vitae poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »Tajnica«. SAMOJEDE PSIČKE z rodovnikom prodam. Tel. St. 040/228006. NA RAFUTU, v ulici Pinka Tomažiča, je na prodaj dvonadstropna hiša, 125 kv. m. z 656 kv. m. zemljišča. Za informacije klicati v večernih urah na tel. St. 0481/390238. GOLF 1600, letnik ’90, 5 vrat v odličnem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. St. 040/220495 ali 040/945191. TRGOVINA išče blagajničarja/ko, po možnosti z nekaj prakse. Javite se pod Šifro »trgovina«. PODJETJE IMPORT-EX-PORT zaposli part-time izkušeno uradnico, ki je pripravljena na potovanja po Italiji in v tujino. Zahtevamo dobro pisno in ustno znanje slovenščine in italijanščine. Pisne ponudbe s kratkim curriculum vitae poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »Uradnica«. 38-LETNA, veSča uradniškega dela in dela z občinstvom, išče v dopoldanskih urah honorarno ali part time zaposlitev, tudi občasno ali samo nekaj dni tedensko. Resnost in dinamičnost. Klicati od 8. do 10. na St. 327091. PRED DNEVI se je v Re-pnu izgubil družaben, rdeč mucek, z modro ovratnico. Najditelja iz srca prosimo, naj klice na Številko 567876. PRENOSNI TELEFON Startac Gold Motorola by TIM prodam po ugodni ceni. Dvojna garancija Motorola in TIM. Tel. 0335-8045700 ali 040/232151 v večernih urah. OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino. PAHOR MARIO ima v Jamljah odprto osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. OSMICO imata v Saležu odprto Silva in Maurizio. OSMICO sta odprla Danila in Mirko, Zabrežec St. 4. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak, BriSče 3. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agroturi-stično dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140. PRISPEVKI Ob 7. obletnici smrti mame Viktorije Bogateč se je spominja sin Gabrijel z družino in daruje 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Nosilci krste Itala Angelini} a darujejo 200.000 lir za FC Primorje. V spomin na Feliceja Ostrousko darujejo Mirjan Šuligoj 50.000 lir in Igor Šuligoj z družino 50.000 lir za SD Polet. TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA. DNEVNIKA DANES V PRILOGI Tretja in deveta na Top 72 Na namiznoteniškem turnirju v Mol-fetti je Krasova Kitajka VVangova v polfinalu klonila pred kasnejšo zmagovalko Bulatovo, Vanja Milič pa je bila deveta. Stran 18 Odslej samo Zarja Lokostrelci Našega praporja in Zarje bodo na letošnjih tekmovanjih nastopili skupaj pod imenom bazovskega društva. O novostih v tem športu pri nas smo se pogovorili z Morenom Granzottom Stran 18 Johana meri visoko Mlada jadralka JK Cupe Johana Križnič se Zeli letos v razredu europa uveljaviti na državni ravni, njen cilj pa je mednarodna scena. y Stran 18 Prva presenečenja Na Startu prvega letošnjkega teniškega grand slam turnirja v Melbournu je že v prvem kolu izpadel Sergi Bru-guera, pri ženskah pa je Serena Wil-liams izločila Romunka Spirleo. Stran 19 Ugodnejše za Slovenijo Žreb za kvalifikacijske skupine za nastop na nogometnem EP leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem je bil ugodnejši za Slovenijo kot za Italijo. Stran 20 NA SLIKAH ZGORAJ: V Zakopanih je slovenski skakalec Primož Peterka dosegel svojo deseto zmago na tekmah za svetovni pokal. Na isti skakalnici je Peterka pred dvema letoma prvič zmagal. ZGORAJ DESNO: Trener VValter Vatovec z nastopi ja-dranovcev v prvem delu zadovoljen, pričakuje pa še več. SPODAJ: Emiliano Brembilla (levo) je po osvojitvi srebrne medalje na 1500 m prosto na plavalnem SP v Perthu napovedal boj za olimpijsko zlato v Sydneyju. SPODAJ DESNO: Med drugim je Maldini razkril svoje slovensko poreklo Plavalni svet v vrtincu (pre) velikih interesov Svetovna tekmovanja v Perthu bodo šla v zgodovino kot prva tovrstna, ki niso dala nobenega svetovnega rekorda. Stvar je bila pričakovana zaradi prahu, ki so ga dvignili Kitajci s svojimi zalogami čudodelnih praškov. Nikakor pa naj si nihče ne misli, da so samo Kitajci krivi za zlo. Kitajci delajo v bistvu na lastno pest, zelo na debelo. Drugi so tudi politično kriti od svojih plavalnih zvez, ki lahko med seboj za kulisami barantajo število, kolajn in rekordov. Nad vsem pa skrbno bedijo sponzorji, katerim je seveda športna etika deveta briga. Njihova moč je v svetovnem športu na splošno tako velika, da lahko vsako mednarodno zvezo, Id bi hotela res počistiti pred lastnim pragom, enostavno zadavijo z odvzemom pomoči. In zanesljivo je, da je gospodom, ki vodijo velik mednarodni šport bolj do gosposkih potovanj in obrobnih koristi kot do športne etike. Brez rekordov, katere je pregnala bojazen, da bi komu le morali nekaj dokazati, bo šlo prvenstvo v arhiv zgolj kot formalnost. Ob sestavljanju lestvice na podlagi uvrstitev v finalne odločitve ostaja jasen občutek, da so skoraj vsi ostali praznih rok in da gre edina skrb načinu o premostitvi sedanje more, seveda taki, ki bi zadušila vsako vnemo borbe proti dopingu. Rekli bi lahko, da gre za »globalizacijo« in za skrajni neolibe-rizem, v katerem vsakdo lahko počne kar se mu zljubi. Za moraliste je skoraj vse v redu. Hudobni (Kitajci) so bili ob košaro kolajn in zmagali so pridni. Mediji so le malo predočih dejstva o plavalcih ZDA ali takih, ki tam trenirajo in redno jemljejo prepovedane snovi, uradno ker si z njimi zdravijo astmo. Kot celota so ZDA se vedno prve. Poleg lepega števila prvih mest so dejansko njihovi tudi številni drugi plavalci in plavalke, ki nastopajo za druge države. Avstralija, ki je pri moških celo najboljša, obeta nov naskok proti svetovnemu vrhu v pričakovanju olimpijskih iger. Vsekakor pa lahko računajo Avstralci na neprimerno skromnejši izbor, medtem ko ZDA skoraj ob vsaki veliki priložnosti predstavijo vsaj na pol prenovljeno garnituro. Lestvica po državah sestavljena na podlagi točkovanja od 8 do 1 za prvih osem mest, izgleda po Perthu naslednja Qv drugem stolpcu je Seštevek iz Atlante 96: ZDA 230,5 233 Avstralija 206 139 Nemčija 120 120 Nizozemska 74 — Kitajska 70 66 Za Nizozemsko podatkov o Atlanti ni, za druge države pa niti ne moremo govoriti o kaki kolektivni moči, ker razpolagajo le z enim ali dvema plavalcema, katerim razpršenost tekmovalnega programa omogoča celo serijo nastopov. Ključna osebnost prvenstva je bil Avstralec Michael Klim, ki je krepko prispeval k izkupičku svoje države. Klima trenira niški trener Gennadi Turecki, ki skrbi tudi za Aleksandra Popova. Klim, ki je po rodu Poljak, se odlikuje tako v prostem slogu kot v delfinu. Med prvimi cilji plavalca naj bi bil svetovni rekord na 200 m prosto. Ta pripada Italijanu Lampertiju (1’46”69) že od daljnega leta 1989. Klimu manjka še slaba sekunda. Izvedenci so mnenja, da bi se moral Klim bolj specializirati in se polno predati prostemu slogu ali delfinu. Bruno Križman Promocijska liga IZID116. KOU Aquileia - Primorje 1:2, Capriva - Zarja 4:4, Lucinico - Ponziana 5:1, Manzano -Juventina 0:0, Monfalcone - Aiello 2:2, San Canzian - Maranese 1:2, San Luigi -Flumignano 2:0, Trivignano ■ Muggia 0:0. LESTVICA San Luigi 16 10 4 2 33:12 34 Monfalcone 16 8 7 1 22:9 31 Capriva 16 6 8 2 16:12 26 Zarja/Gaja 16 6 7 3 30:17 25 Manzano 16 6 7 3 19:14 25 Ponziana 16 6 5 5 17:16 23 Ludnico 16 5 7 4 22:20 22 Muggia 16 5 7 4 15:23 22 San Canzian 16 4 9 3 13:13 21 Maranese 16 5 6 5 16:18 21 Rumignano 16 5 4 7 14:14 19 Primorje 16 3 8 5 19:24 17 Aguileia 16 3 6 7 23:28 15 Trivignano 16 2 7 7 15:26 13 Juventina 16 1 7 8 11:24 10 Aiello 16 2 3 11 16:31 9 PRIHODNJE KOLO Aiello - San Canzian, Rumignano • Monfal-rone, Juventina - Trivignano, Maranese -Aguileia, Muggia - Lucinico, Ponziana -Capriva, Primorje - Manzano, Zarja • SarT Luigi. l.amoteiskaliga IZID116. KOU Edile - Gonars 22, Futura - Opidna 2:1, Pro Rumiceib - San Giovanni 2:1, Pro Ro-mans • Lignano 1.2, San Lorenzo - fincan-tuieri 0.0, Sovodnje - Ruda 0:1, Staranza-no - Isonzo 0.1, Vesna - Castionese 1:1. LESTVICA Isonzo 16 10 4 2 19:7 34 Vesna 16 9 6 1 29:14 33 Futura 16 9 4 3 24:12 31 Ugnano 16 7 7 2 20:10 28 Ruda 16 7 4 5 16:18 25 Sovodnje 16 6 6 4 17:9 24 ProRomans 16 5 9 2 20:13 24 San Giovanni 16 6 6 4 19:12 24 Gonars 16 5 5 6 13:12 20 Opidna 16 4 6 6 15:17 18 Pro Rumicello 16 4 5 7 15:21 17 San Lorenzo 16 3 7 6 11:17 16 Rncanferi 16 2 7 7 10:20 13 Edile 16 3 3 10 14:38 12 Castionese 16 2 5 9 9:19 11 Staranzano 16 1 6 9 9:21 9 PRIHODNJE KOLO Castionese ■ Futura, Ancantieri - Romans. Gonars - Sovodnje, Isonzo ■ Rumicello, Lignano - Edile, Opidna - Staranzano, Ruda - Vesna, S.Gbvanni - S.Lorenzo. 2. amaterska liga IZID114. KOU Breg - Isonzo 1:0, Chiaitola - Villesse 22, Medeuzza - Portuale 2.0, Poggio - Načso-ne 0:1, Sagrado - Roianese 2.2, Villanova ■ Mladost 1.1, Zauie - Primorec 12. LESTVICA Natisone 14 8 2 4 20:12 26 Roianese 14 7 5 2 24:16 26 Villanova 14 7 4 3 19:11 25 Portuale 14 6 6 2 18:13 24 Mladost 14 6 5 3 17:9 23 Zauie 14 6 4 4 18:14 22 Poggio 14 6 4 4 13:13 22 Medeuzza 14 5 4 5 16:14 19 Breg 14 4 5 5 11:13 17 Primorec 14 4 3 7 16:22 15 Isonzo 14 3 4 7 16:24 13 Chiartiola 14 2 6 6 9:16 12 Sagrado 14 3 2 9 18:30 11 Villesse 14 2 4 8 16:24 10 PRIHODNJE KOLO Isonzo - Sagrado, Mladost - Poggio, Natisone - Zauie, Portuale - Chiartiola, Primorec - Medeuzza, Roianese - Villanova, Villesse - Breg. 3. amaterska liga IZID114. KOU CGS - SanFAndrea 1:0, Cus - Venus 4:0, Kras - San Vito 1:3, Mont.D.Bosco -Campanelle 1:3, Union - Pieris B 2:0, Zarja/Gaja - Servola 3.2, Breg B ni igral.. LESTVICA CusTS 13 10 2 1 31:6 32 SanFAndrea 13 9 3 1 39:10 30 Campanelle 13 10 0 3 42:16 30 Kras 13 9 1 3 25:12 28 San Vito 13 8 1 4 19:12 25 CGS 13 6 4 3 24:17 22 MontD.Bosco 13 6 2 5 30:24 20 BtegB 12 4 2 6 20:23 14 Zarja/Gaja B 13 4 1 8 17:31 13 Servola 13 3 1 9 17:36 10 Pieris B 13 2 1 10 15:37 7 Venus 13 1 3 9 7:31 6 Union 13 1 1 11 5:36 4 PRIHODNJE KOLO Breg B - Cus, Campanelle - Kras, San Vito - Zaija, SanFAndrea - Union, Servola - CGS, Venus - Mont.D.Bosco, Pieris B ne igra. PROMOCIJSKA LIGA / V 16. KOLU - 1. AMATERSKA LIGA / 16 KOLO n Lep podvig Prosečanov Razburljivo v Koprivnem Primorje Adriaker zmagalo v Ogleju - Zarja/Gaja dala kar 4 zadetke - Juventina osvojila v Manzanu dragoceno točko Okrnjena Vesna izliži a le točko Poraz Sovodenj Isonzo je prevzel prvo mesto na lestvici pred kriško ekipo Aquileia - Primorje Adriaker 1:2 (1:1) STRELCA ZA PRIMORJE: Mislej in Le-ghissa. PRIMORJE: Babich, Crocetti (Miclaucich), Bazzara, Laurica, Dagri (Braini), Leghissa, Stoka, Mislej, Pescatori, Lando, Štolfa. Proseška enajsterica je dosegla izredno pomembno zmago proti tekmecu v boju za obstanek. Tekma se je za »rdece-rumene« dobro začela, saj so prvi povedli. Bazzara je izkoristil prostor, ki mu ga je ustvaril Stoka, in prodrl po desnem krilu. Njegovo podajo je sprejel Mislej in premagal nasprotnega vratarja. Primorje je vztrajalo z napadu in igralo bolje kot gostitelji. Vendar prav ti so uspeli izenačiti po akciji, ki je sledila nepričakovano izvedenemu prostemu strelu. Proti koncu polčasa so domačini ostali na igrišču v desetih, vendar Primorje ni utegnilo spraviti rezultata na gotovo, ker je zapravilo lepo priložnost z Leghisso, ki s kratke razdalje ni utegnil zadeti žoge z glavo. V drugem polčasu je Aguileia doživela še drugo izključitev, tako da je proseško moštvo vseskozi napadalo, toda priložnosti je zapravila najprej z Mislejem in nato z Leghisso. Živčnost se je poraja v prsoeških vrstah, tako da je prejel rdeči karton še Stoka, vendar pet minut pred koncem tekme je Leghissa uspel dati zmagoviti zadetek.. (Braini) Capriva - Zarja/Gaja 4:4 (2:3) STRELCI ZA ZARJO/GAJO: v 1. in v 52. min Deste, v 10. min. Di Donato in v 44. min Cotterle (11-enajstme-trovka). ZARJA/GAJA: Faletti, Grgič, Štrukelj, Cotterle, Sclaunich, Donaggio, Kalc (Dussoni), Ribarich, Martinuzzi (Altarac), Di Donato, Deste. Rdeči kartoni: Sclaunich, Ribarich (Zarja/Gaja), Gandin (Capriva). V derbi tekmi kola med domačo Caprivo in združeno ekipo Zarjo/Gajo se je odvijala prava drama, ki je številno publiko navdušila. To je bila zdaleč najboljša tekma naše združene ekipe, ki je pokazala vse dobre lastnosti ekipe, tako v napadu kot v obrambi. Ko je manjkalo še dobrih 15 minut do konca, so gostje ostali z devetimi igralci in dali vse od sebe, da obdržijo neodločen izid, kar jim je tudi uspelo. V nedeljski tekmi smo videli kar osem zelo lepih zadetkov. Skoda le, da sodnik ni bil kos temu srečanju in je pokazal kar tri rdeče in pet rumenih kartonov. Ze po prvih desetih minutah je bil izid 2:0 v korist naše ekipe z golom D e štej a v prvi minuti in potem še s prostim strelom Di Do-nata. Domačini pa so izvrstno reagirali in izid takoj izenačili. Le po dobri minuti so domačini zmanjšali zasotanek z mojstrskim prostim strelom s kakih 25 metrov (pravi »evrogol«). Gostje Claudio Mislej (Primorje Adriaker) v akciji. (KROMA) bi kmalu zatem potrojili, a Di Donatov strel se je odbil od prečke. Nato so vendarle potrojili z 11-metrovko, ki jo je lepo izvedel Cotterle. Se bolj dramatično je bilo po odmoru; domačini so takoj izenačili in stisnili naše igralce v njihov kazenski prostor. Gostje pa so takoj reagirali in v protinapadu je bil Deste spetnajspret-nejši in z glavo preusmeril žogo v mrežo. 4:3 za naše! Domačini so kmalu zatem s prostim strelom z drugim »evrogo-lom« stanje izenačili. Nato so gostje ostali le v devetih, vseeno pa so po zaslugi predvsem vratarja Falettija ohranili neodločen izid. (-d.gr.-) Manzano - Juventina 0:0 (0:0) JUVENTINA: Canta-rut, Kaus, Costa, Go-mišček, Manfreda, Sta-cul, Kovic, Villani, Bran-dolin, Braida, Devetak. So morda z začetkom povratnega dela končno Standrežci začeli zbirati prepotrebne točke? Tako kaže, saj so tokrat kmalu iztržili celoten izkupiček, sicer proti povprečnemu Manzanu. »Po prikazani igri in volji do zmage sem zelo zadovoljen z našimi fanti in upam, da bomo v naslednjih tekmah prišli tudi do treh točk, saj se bomo samo tako rešili pred izpadom. V naslednjih tekmah lahko računamo na pomoč Trampuša, ki se je ponovno vrnil k nam in Ta-baja, ki je dolgo okreval po poškodbi«, nam je izjavil predsednik Juven-tine Dario Prinčič. Ce se vrnemo h kroniki tekme, moramo povedati, da je imela Juventina še enega nasprotnika, sodnika, saj ji ni dosodil kar dve enast-metrovki. 2e v 3. minuti so domači podrli v kazenskem prostoru Devetaka, a sodnik je najprej pokazal na belo točko in nato se je premislil ter dosodil le prosti strel. Nato se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča in resnih priložnosti za gol ni bilo. Drugi polčas je potekal v stalni premoči »belo-rdečih«, ki so si, žal, zapravili kar nekaj lepih priložnosti za gol. Prav na koncu pa so ponovno podrli Kausa v kazenskem prostoru in sodnik je ponovno spregledal stoodstotno enajstmetrovko. Tokrat moramo pohvaliti v celotni štan-dreško ekipo, še posebno pa požrtvovalne Stacula, Kovica in Devetaka, (j.g.) Vesna - Castionese 1:1 (1:0) VESNIN STRELEC: Sambaldi. VESNA: De Rota, Kri-scjak, Giovini, Sambaldi, Soavi, Malusa, Lako-seljac, Grassi (Šušteršič), Sirca, Versa, Visintin ( Kostnapfel). Po 16. kolu Vesna ni več na vrhu lestvice. Prehitel jo je Isonzo, ki je kot »običajno« tesno premagal svojega nasprotnika, tokrat moštvo Sta-ranzana v gosteh. »Se bolj se bojim Fu-ture, ki nam je tik za petami,« je dejal Vesnin predsednik Franc Catto-nar. »Mislim, da je Futura še močnejša od Isonza. Glede tekme proti Castio-neseju, moram priznati, da so si gostje točko zaslužili. Predvsem v drugem polčasu so igrali bolje od nas. V naši ekipi se je zelo poznalo, da so manjkali trije standardni igralci, kot so Sannini, Bandel in Silvestri. Ce dodamo še, da je še vedno odsoten Peter Sedmak, potem je jasno, da ne igramo tako, kot je igrala ekipa, ko je bila v popolni postavi. In ne samo to, v prihodnjem kolu bomo igrah še brez kapetana Soavija, ki se je poškodoval prav v zadnji minuti tekme in je prejel četrti opomin. Zaradi četrtega opomina pa ne bo igral niti Versa.« Križani so v nedeljo začeli dokaj spodbudno in v 38. minuti zaslluže-no povedli s Sambal-dijem. Gostitelji so imeli nato še nekaj priložnosti za zadetek V drugem delu-tekme pa so bili gostje boljši. Odločno so se vrgli v napad in kronali svoj napor zh izenačenjem v 34. minuti. V prihodnjem kolu čaka kriško moštvo spet težka preizkušnja, tekma z Rudo, ki je v nedeljo nepričakovano premagala v gosteh Sovodnje. Sovodnje - Ruda 0:1 (0:0) SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, V. Peteaani (Černič), Cescutti, Bregant, Interbartolo, Zotti, M. Peteani (Sambo), Ce-cotti, Fajt, Businelh. To je bila tipična tekma dveh ekip zgornjega dela lestvice, ki želita na vsak način priti do treh točk. Tako bi lahko ocenili nedeljsko tekmo v Sovodnjah. Sovodenjci so stopili na igrišče s precej okrnjeno postavo. Nasprotno so gostje prišli v Sovodnje z okrepljeno ekipo. Ruda je že iz vsega začetka diktirala hiter tempo in naši so se s težavo le branih. Končno pa so se Sovodenjci zbudili in z Businelhjem le za las zgreših pred vrati. Prvi polčas se je tako končal brez zadetka. Ko smo vsi pričakovali odločno reakcijo Sovodenj, smo se krepko zmotili, saj so gostje že v 10. minuti povedli. Najprej je Businelh zgrešil v napadu, nato pa je sovodenj-ska obramba dobesedno zaspala in gostje so povedli z 1:0. V 15. minuti so naši zopet zapraviti lepo izvedeno akcijo. Kljub temu so gostje lepo držah do konca tekme, ko jih je rešila še prečka, ki je odbila Zottijev strel. Kljub dobri igri v drugem polčasu, Sovodenjcev ni uspelo iztržiti vsaj točke, ki bi si jo zagotovo zaslužiti. S tem porazom so se Sovodenjci delno oddaljili od vrha lestvice, kamor bi za prikazano igro prav gotovo sodih. WE" ST£W£ ZBIRA B. RUPEL Naše ekipe so še kar dobro začele povratni del prvenstva. Praznih rok so v nedeljo ostale le Sovodnje in Kras. Zarja/Gaja je tudi v Koprivnem potrdila, da so napadalci izredno dobro razpoloženi (3 tekme, 11 golov). Tokrat pa so odpovedati branilnci in živci dveh nogometašev (Sclaunich in Ribarich), ki sta morala predčasno v slačilno. Po treh mesecih je do zmage prišlo Primorje, ki je zadnjič zmagalo v Maranu (19.10.97), tokrat pa je presenetilo ekipo iz Ogleja, to je direktnega nasprotnika v boju za obstanek. Kaže, da je Castionese zares neugodne nasprotnik za Vesno. Kot v prvi prvenstveni tekmi, jo je tudi v prvem pvoratnem kolu prisilila na delitev točk. S tem delnim spodrsljajem proti predzadnji uvrščeni ekipi so morati Križani spet prepustiti vodstvo na lestvici Isonzu. Po 498 minutah nepremagljivosti je bil vratar Sovodenj Sandi Gergolet drugič premagan na domačih tleh. Prvič ga je po 456 minutah nepremagljivosti presenetil napadalec Isonza Miclausich v 6. kolu. To je bil obenem prvi poraz Sovodenj v letošnjem prvenstvu. Tudi proti solidnim Zaulam so Trebenci potrditi, da so letos boljši v gosteh kot pa doma. V Trebčah (7 tako 7 vojiti 11 točk Po šestih zaporednih zmagah (14 danih in 3 prijetih golih) se je v nedeljo končala nepremagljivost Krasa v Repnu. Kot v prvem delu ga je tokrat v razburljivem srečanju, saj sta bila izključena Scrignar in Berce, spravil na kolena trdoživi San Vito. Lestvica naših najboljših strelcev: 17 golov: Di Donato (Zarja/Gaja); 9 golov: Sirca (Vesna); 6 golov: P. Gergolet (Mladost) in Pescatori (Primorje); 5 golov: Berce (Kras), Silvestri in Versa (Vesna). Bogdan Krali Pripravljeni smo sodelovati Primorec je v 2. amaterski ligi končno zmagal. Nedeljski uspeh je za trebensko moštvo še kako pomemben v boju za obstanek. S tem se seveda strinja tudi Primorcev predsednik Bogdan Kralj, ki pravi: »Ta zmaga je za nas zelo pomembna. Končno smo zaigrali v popolni postavi in to se je seveda poznalo.« Sicer po igralskem kadru vaša ekipa sodi mnogo višje na lestvici? »Gotovo! Mislim, da bi po igralskem potencialu lahko ciljali na prva tri mesta.« Kako to pa, da ste po prvem del, ostali pri spodnjem delu lestvice? »Verjetno, ker smo se preveč podcenjevalno lotili prvenstva. Lani smo se dobro uvrstiti na lestvici in smo mislili, da bo tudi letos tako. Malo smo popustili in tako smo nerodno izgubili več tekem.« Pa tudi s poškodbami ste imeli več težav? »Res je; zaradi poškodb smo večkrat igrali z okrnjeno postavo. Se predvsem pa se je poznala in se pozna odsotnost naših dveh stebrov, kot sta Dimitrij Fer-luga in Andrej Leghissa.« Nedeljska zmaga vam je vlila nove samozavesti za naprej? »V nedeljo se nismo veselili samo lepe in zaslužene zmage, predvsem pa smo bili vsi zadovoljni z igro, ki jo je pokazala ekipa in ki dobro obeta za prihodnja kola v tem prvenstvu. Za nadaljevanje lige torej lahko gledamo z zmernim optimizmom.« V Trebčah imate izredno lepo igrišče, sedaj imate dovoljenje tudi za izgradnjo novih slačilnic, bi lahko na tem igrišču igrala tudi kaka naša združena mladinska ekipa? »Ce pomislimo, da v naši vasi imamo le dva fantka in 16 punčk, je seveda nemogoče, da bi lahko sestaviti našo mladinsko ekipo. Lani so nas vprašati, če bi lahko na našem igrišču igrala ena izmed mladinskih zudruženih ekip. Bilo pa je prepozno, saj smo v odboru že vsaj dva meseca prej programirali dejavnost za naslednjo sezono.« Za prihodnjo sezono pa bi dali svoje privoljenje? »Vsekakor. Vedno smo bili pripravljeni na sodelovanje. Potrebno pa je, da se pravočasno dogovorimo, kajti aktivnih odbornikov, kot pri vseh društvih, ni prav dosti. Polno smo zasedeni. Med sezono smo zaposleni s prvenstvom, nato pa delamo na šagrah, da si zagotovimo finančna sredstva za naslednjo sezono. Torej, časa ni veliko. Zato je treba vse pravočasno programirati.« (bi) NOGOMET Torek, 20. januarja 1998 2. AMATERSA LIGA / 14 KOLO NARAŠČAJNIKI / NA TRŽAŠKEM MLADINCI / ZAOSTALE TEKME Zelo ugodno za naše ekipe Breg in Primorec zmagala Mladost izenačila v Villanovi V osrednji tekmi sezone proti Esperii Primorje Telital igralo brez gola Najmlajši: prvi poraz Zarje Gaja! Prepričljiv uspeh primorjašev, Zarja Gaja v 2. delu KO V deželnem prvenstvu Juventina pokazalo napredek Breg - Isonzo 1:0 (0:0) BREG: P. D’Agnolo, Botteri, Maiorano, Doz (od 70’ Vuk), Paoletti, Castro, Sabini, S. D’Agnolo (od 77’ Mami), Porro, Švab, Canelli Po daljšem premoru (veC kot 2 meseca) so Brežani okusili zmago. Kar pa je najvažnejše, zmagali so proti neposrednemu tekmecu za obstanek. Nedeljsko srečanje ni bilo privlačno. Ekipi sta igrali predvidljivo in malo učinkovito. Vratarja sta lahko mimo uživala ob lepem sončnem vremenu. Edine priložnosti so Brežani ustvarili iz kotov, toda branilci Isonza so bili vedno budni. V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila.Gostje bi se zadovoljili tudi s točko, domačini pa so imeli težave pri prenosu žoge od vezne linije do napadalcev. Branilci so solidno opravili svojo nalogo. V zadnjih 15 minutah tekme so varovanci trenerja Trona zaceli bolj napadalno. V 84. minuti je sodnik spregledal očiten dotik z roko branilca Isonza v lastnem kazenskem proštom. Povedati pa je treba, da je bil mož v Črnem precej oddaljen od akcije. Minuto zatem pa zadetek: Porro je z desnega krilapodal v sredino, kjer sta bila Mauri in gostujoči branilec. Slednji se je prvi dotaknil žoge, vendar jo je preusmeril v lastna vrata in ukanil vratarja. Gostje so se podali v napad, a prav ob koncu so imeli Brežani dve odlični priložnosti: Porro je sam pred vratarjem zgrešil, Mauri pa je meter pred vrati popolnoma sam poslal žogo Cez vrata. (E.B.) Zaule - Primorec 1:2 (0:1) PRIMORCEVA STRELCA: Srebemich in Savino. PRIMOREC: Martellani, Cisilin, Pagliaro (Predonzan), Pa-rovel, PoUicardi, Naperotti, Santi, Sorrentino, Perlitz (Giassi), Srebemich, Blanos (Savilio). »Dosegli smo izredno pomembno zmago, ki je za nas skoraj odločilna za nadalevanje tega prvenstva. Po veC tekmah, na katerih smo podarili nasprotnikom veliko število točk, smo opustili lepo in privlačno igro ter smo igrah za točke. To nam je tokrat tudi uspelo. Že po prvem polčasu bi lahko vodih saj z dvema zadetkoma prednosti, saj nam sodnik ni dosodil ciste enajstmetrovke, ko so že v prvi minuti domačini zrušili Blanosa v kazenskem proštom. Vseeno pa smo uspeh zmagati, saj smo igrah zelo motivirano in odločno. Za to zmago bi rad pohvalil vsao ekipo, Se posebno pa vratarja Martel-lanija, ki je nekajkrat odločilno posegel,« je dejal zadovoljen Primorcev trener Luciano Leone. Po tem uspehu so Trebenci »zadihali« in se pomaknili proti varnejšemu delu lestvice, (bi) Villanova - Mladost 1:1 (0:1) STRELEC ZA MLADOST: Mania. MLADOST: Pischedda, Argentin, Pellicani, Kobal, Zin, Sita, Mania, Fontana (D. Gergolet), Marušič (Devetta), Vittu-relli, Caiffa (Blanos). Za kar sta obe ekipi prikazati v tem derbiju kola, je neodločen izid vsekakor pravilno plačilo, kako pa so gostitelji dosegli izenačenje, to je povsem draga »zgodba«. Sodnik si je v drugem polčasu enostavno izmislil najstrožjo kazen, kar so seveda gostitelji spretno izkoristiti in stanje izenačiti. Resnici na ljubo, je ta izid tudi pravilen, saj so bili Dober-dobci v prvem polčasu boljši tekmec od domačinov, v nada-lejvanju pa so gostitelji prejeli pobudo v svoje roke in si ustvarili več priložnosti za zadetek. Pri tem pa se je Se kako poznala odsostnost Petra Gergoleta, ki bi lahko bil izredno izkor-sten pri protinapadih. Po vodstvu Mladosti z 1:0 (gol je dosegel Mania), so se domačini odprti v obrambi in Doberdobci bi jih lahko presenetiti s protinapadi. Vseeno pa je osvojena točka za Doberdobce na tako težkem gostovanju lep uspeh. 3. AL: važna zmaga Zarje/Gaje, nepričakovan poraz krasovcev Zaija/Gaja - Servola 3:2 (2:0) STRELCA ZA ZARJO/GAJO: M. Kalc 2, Argentin. ZARJA/GAJA: Cocevari (T. Metlika), D. Gregori (M. Metlika), D. Gherbassi, M. RenCelj, Leban, Milkovič, Frasinelli (A. Tome), M. Kalc (Peric), Emili (Vrše), TomazetiC, Argentin. S to pomembn o zmago so »rumeno-modri« prehiteti na lestvici Skedenjce. Zmaga bi lahko bila še izdatnejša, saj so naši zapravili celo vrsto ugodnih priložnosti za gol. Tekma je bila že od samega začetka napeta. Zarjo/Gajo je povedel v vodstvo tokrat res najboljši na igrišču Michele Kalc z lepim udarcem iz prostega strela. Nato je sledjnji še podvojil iz enajstmetrovke. Prvi polčas se je tako končal z vodstvom naše enajsterice. V drugem polčasu so gostje pritisnili na plin in skušali remizirati. Kmalu so zmanjšali zaostanek in ko je vse zgledalo, da bo padel še drugi gol, so naSi dobro reagirati in dosegli odločilni tretji zadetek z Argentinom. Tekme je bilo Praktično konec, tako da so imeli gostje le Se Cas, da zmanjšajo zaostanek. S to zmago se je tako Zarja/Gaja oddolžila za pekoči poraz iz prvega dela prvenstva, saj so naši takrat izgubiti proti Ske-deljcem kar z 2:5. Omeniti moramo, da se je po dolgem Času spet vrnil na igrišče vratar Robert Cocevari, ki mu želimo, da bo Se naprej odlično branil »rumeno-modra« vrata. (j. g.) Kras-San Vito 1:3 (0:0) KRASOV STRELEC: Berce. KRAS: Scrignar, Chies, Scrigner, Modolo (Bratovich), Mar-cbesi, Angelini, Vodopivec (Silvagni), Norbedo (Mauro), Coc-colutto, Berce, Malusa. Krašovci so doživeti nepričakovan poraz proti San Vitu, ki gotovo ne sodi med boljše ekipe tega prvenstva. Gostitelji pa 80 tokrat igrali preveč lagodno in zato tudi izgubili. Naraščajnika Primorja Telital Damjan Batti (levo) in Roberto Longo med nedeljsko tekmo (F. KROMA) Primorje - Esperia 0:0 (0:0) Primorje: Jas Gregori, Guštin, Longo, Grgič, Zornada, Batti, Martini (Mase), Primosi (Černjava), Berce, Giraldi, Strajn. Dvoboj med združeno ekipo Primorja in tržaško Esperio se je končal brez zadetkov. Na skupni lestvici vodi Primorje za točko prednosti pred Esperio, ki pa ima tekmo manj in je torej zdaj favorit za konCno zmago. Tekma je bila zanimiva, vendar v prvem polčasu ni bilo pravih priložnosti za gol bodisi na eni bodisi na drugi strani. Gostje pa so resno prestrašili vratarja, ko so s strelom iz kazenskega prostora zadeli prečko. Po odmora je igra postala zanimivejša. Tržačani so v dragem polčasu biti neverni le z redkimi protinapadi, vendar so sta jih naša obramba in vratar lepo zaustavili. Nasi fantje so končno reagirati, ampak Strajn je zamudil lepo priložnost za gol. Gostje pa so v nadaljevanju zadeli še eno prečko in velikokrat zaposlili našega vratarja. Tokrat bi lahko pohvalili celotno ekipo, saj so naši fantje igrati tako, kot znajo, nasprotnik pa ni bil od muh(Gr. Jaš) Ostali izidi: Latte Carso -Zaule 2:6, Cgs - Mont./D.Bosco 2:3, Domio - Opicina 1:5, Primorje - Esperia 0:0. Vrstni red: Primorje 28, Esperia 27, Opicina 21, Mont./D.Bosco, Zaule 17, Latte Carso 11, Domio 10, Chiarbola 5, Cgs 3. Prihodnje kolo: Chiarbola - Primorje. NA GORIŠKEM Sovodnje - Gradese 2:3 (1:1) STRELC»ZA SOVODNJE: Todde in Bagon. SOVODNJE: Simčič, Mauri, Cotič, Todde, Figelj, Radinja, Pellgerin, Bagon, Valle, Pavšiš, Piras. Smola! Ne moremo na drug naCin opisati nedeljske tekme med Sovodnjami in Grade-sejem. DomaCa ekipa je kljub okrnjeni postavi igrala zelo dobro in si ustvarila veliko priložnosti za gol. V prvem polčasu je bila igra še kar enakovredna. Sovodnje in Gradese so si izmenično ustvarjale priložnosti, toda prvi gol so dosegli gostje, ki je dobro izkoristili napako sovo-denjskih veznih igralcev. Veselje gostov ni trajalo dosti Časa, kajti Todde je nekaj minut kasneje izenačil iz prostega strela. Nato so Sovodnje Se naprej napadale in zadele tudi prečko z Bagonom. V drugem delu igre so Sovodnje prevladovale po vsem igrišču in stalno napadale. Toda ta napadalna igra je omogočila gostom, da so z dvema hitrima protinapadoma premagati nekrivega vratarja Simčiča. To pa ni demoraliziralo naše igralce, ki so še naprej napadali in si ustvarili dve enkratni priložnosti, ki ju je Pavšič neverjetno zapravil. Dragi gol za Sovodnje je dosegel Bagon z lepo osebno akcijo. Pohvalo si zasluži vsa ekipa. (Aljoša Pavšič) NAJMLAJSI Zarja/Gaja - Ponziana B 1:3 (0:2) Strelec: Švara. Zarja/Gaja: Merigiolli (Beličin), Milic, David Gregori, Kante, Ivo Križmančič, Pilat, Merljak, Strajn, Pavletič, Švara, Milkovič (Stoka), (Aleš Gregori). Najmlajši združene ekipe Zarja/Gaja so zaceli leto in s tem dragi del prvenstva izredno slabo, saj so izgubili na domačih tleh z ekipo Ponziane B in tako zabeležiti v tem prvenstvu svoj prvi poraz, poleg tega pa so prikazali slabo igro in usodne so bile številne napake v napadu. V začetku so biti zelo nevarni in najprej z Kan-tejem in potem Se z Pavletičem netočni v napadu, saj so zgrešiti dve izraziti priliki za gol. Tržačani so to izkoristiti. Sodnik jim je najprej podaril enajsmterovko, potem pa Se spregledal nedovoljen položaj in tako dosegli dva gola. V nadaljevanju so še potrojili in tekme je bilo konec. Konec pa ni bilo priložnosti za gol, ko jih naši napadalci niso izkoristili. Le Svari je uspelo na koncu izid ublažiti s Častnim golom. Res škoda. Morda so fantje tokrat naleteli na »Cm dan« in upati je da se bodo v prihdnjem kolu že popravili, saj si tako visokega poraza niso zaslužili. O sodniku pa lahko rečemo, da je gostom iz Trsta tokrat šel na roko, Se zlasti pri prvem in drugem zadetku! (-d. gr.-) Ostali izidi: Latte Carso -Esperia 1:1, Domio A - Roiane-se 0:0, 1:3, Chiarbola - San Luigi B 0:7, Mont./D.Bosco -Domio B 2:1, Cgs - Zaule 2:1. Vrstni red: Cgs 27, Mont/D.Bosco 24,San Luigi B 23, Ponziana B 20, Zarja/Gaja 19, Domio B 17, Roianese 16, Esperia 12, Domio A, Chiarbola 8, Zaule 2. Prihodnje kolo: San Luigi B - Zarja/Gaja. DEŽELNO PRVENSTVO San Luigi - Juventina 5:2 (2:1) JUVENTININA STRELCA: Bonavitacola in Spiga-rolo. JUVENTINA: Peressutti, Livon, Venturini, Giovanni-ni, Florenin, Devetak, Spi-garolo, Scacco (Della Mora), FerletiC, Costa, Bonavitacola. Standrežciu so igrali veliko bolje od zadnjih nastopov in imeli so tudi malce smole, saj si tako visokega poraza nikakor niso zaslužili. Do 25. min. drugega polčasa je bilo namreč stanje 2:2. Nato je Juvuenti-na napravila nekaj naivnih napak, dobila tri gole in spet izgubila. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Giovan-ninija, kijev štadnreški ekipi opravil krstni nastop. Ostali izidi: Capriva -Sangiorgina 0:0, Itala S.Mar-co - Sevegliano 1:0, Manza-nese - Ponziana neod., Mug-gia - Monfalcone 1:4, Pro Romans - Pro Gorizia 0:1, Rivignano - San Sergio 2:4, San Canzian - Ronchi 6:2. Vrstni red: Manzanese, Sevegliano 41, Monfalcone 34, Sangiorgina 32, Ponziana 31, San Sergio 29, Muggia 28, San Luigi 27, Pro Gorizia, Ronchi 23, Itala S.Mar-co 19, San Canzian 16, Capriva 15, Pro Romans 13, Rivignano 10, Juventina 0. Prihodnje kolo: Juventina -Muggia. POKRAJINSKO PRVENSTVO Primorje - Edile Adriatica 2:1 (2:0) STRELCA ZA PRIMORJE: Emili in Lovrečič. PRIMORJE: Trevisan, Benvenuti, Bukavec, Blanco, Palaskov (De Simon), Franco (Bergamini), Sloco-vich, Lovrečič, Emili, Ostrouška, Hrovatin (Romano). Proseska ekipa je bila skozi vso tekmo boljši tekmec od gostov, ki so dosegli Častni gol že ob izteku srečanja.. Domačini so imeli premoč predvsem v prvem polčasu, ko so tudi dosegli oba zadetka z Emilijem in Lovrečičem. V nadaljevanju so nekoliko popustili, toda gostje jima zmage nikoli niso ogrozili. Od posameznikov bi pohvalili Palaskova in Ben-venutija. Zarja/Gaja - Costalunga 2:3 (1:0) STRELCA ZA ZARJO/GAJO: Furlani, Ba-vazzano. ZARJA GAJA: Babuder, Križmančič, Jan Gregori, Al-tarac, Zornada (Lorenzi), Sulcic, Kariš, Cocevari (Ba-vazzano), Furlani, Manzin, D. Gregori. 13 lozza. Pekoč poraz za našo združeno ekipo. Samo to bi lahko rekli o tej tekmi. V prvem polčasu so naši igrali odlično, zbrano, stalno so napadali in si zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti. Končno pa so vendarle prišli do zadetka z lepim strelom Furlanija. Nato sta si Damjan Gregori in Manzin zapravila celo vrsto priložnosti za podvojitev. V drugem delu so naši popustili na vsej črti in dovolili gostom, da so najprej izenačili, takoj nato pa podvojiti. Pričakovane reakcije vzhodnokraške ekipe ni bilo. Nasprotno, Costalunga je v protinapadu dosegla še tretji gol. Malo pred koncem srečanja so domačini zmanjšali zaostanek z Ba-vazzanom, kaj veC pa niso zmogli. (Gr. Jan) Ostala zaostale tekme: Mossa - Lucinico 0:0, Chiarbola - Mont/D.Bosco 1:1. Vrstni red: Latte Carso 33, Mossa 28, Zarja/Gaja 23, Opicina, Costalunga 22, Portuale 21, Primorje 20, Lucinico 19, Vesna 18, Domio 17, Edile Adriatica 12, Fogliano 11, Chiarbola 7, Mont./D.Bosco 2. Prihodnje kolo: Primorje - Chiarbola, Vesna - Domio, Zarja/Gaja -Lucinico. Strelci naših ekip MLADINCI - 6 golov: Manzin (Zarja/Gaja), 5 golov: Ban, Cocevari (Zarja/Gaja), Bernobi (Primorje), Bovo (Vesna), 4 goli: Ostrouška (Primorje), 3 goli: Šušteršič, Laghezza (Vesna), Kariš (Zarja/Gaja), Lovrečič (Primorje), Bonavitacola (Juventina), 2 gola: Padoan, Križmančič, Furlani (Zarja/Gaja), Costa (Juventina), Sirca, Germani (Vesna), 1 gol: Martinuzzi, Lorenzi, D.Gregori, Bavazzano (Zarja/Gaja), Del Vec-chio, Erbi, D.Pussini, Urdih (Vesna), Florenin, Federici, Esposito, Spigarolo (Juventina), Hrovatin (Primorje). NARAŠČAJNIKI - 9 golov: Stranj (Primorje), 6 golov: Todde (So-vodnjej, 5 golov: Bagon (Sovodnje), Giraldi (Primorje), 4 goli: Cemjava, Berce (Primorje), 3 goli: Pavšič, Radinja, Piras (Sovodnje), 2 gola: Longo, Špacapan, Grgič (Primorje), 1 gol: Martini, Batti, Mase, Škabar, Tolentino, Primosi (Primorje), Tomšič (Sovodnje). NAJMLAJSI - 10 golov: Švara (Zarja/Gaja), 6 golov: Pauletic (Zarja/Gaja), 5 golov: Padovani (Sovodnje), 4 goli: Pilat, Kante (Zarja/Gaja), 3 goli: Merlak (Zarja/Gaja), 2 gola: V.Križ-mancič, Bachi (Zarja/Gaja), 1 gol: Pellegrin, Špacapan, Semolič (Sovodnje). NARAŠČAJNIKI SOVODENJ /GRE ZA ZDRUŽENO EKIPO Neizkušenost pogojuje učinkovitost Igralski kader je zelo omejen, tako da ekipi pomagajo igralci iz vrst »najmlajših« Letos nastopa združena ekipa na- to vlogo prisljen pokrivati Simčič, den, kar je morda premalo in tudi rašČajnikov na Goriškem pod ime- Letošnja ekipa je tudi ena izmed zaradi tega so morda rezultati slabši nom Sovodnje. NajveCji problem najmlajših ekip v skupini, zato nas kot bi lahko bili. ekipe je predvsem nezadostni igral- predzadnje mesto na lestvici ne sme Ekipo sestavljajo: Karlo Simčič, ski kader. Letos namreč prihajajo na čuditi in je posledica neizkušenosti. Daniele Mauri, Erik, Figelj, Nicola pomoč ekipi nekateri igralci iz kate- Goričane trenira Luciano Mosettig, Todde, Kristjan Cotič, Martin Ba- gorije najmlajših, saj v nasprotnem ki vlaga veliko truda v delo z mladi- gon, Aljoša Pavšič, Alessio Pelle- primera ne bi mogli sestaviti enaj- mi, kar se bo gotovo obrestovalo, grin, Mario Radinja, Saša Tomšič, sterice. K temu moramo dodati, da Zaradi šolskih obveznosti imajo So- Nicola Valle, Matija Piras, trener manjkajo tudi izkušeni vratarji in je vodenjci »samo« dva treninga na te- Luciano Mosettig. MOŠKA B2 LIGA / RAZBURLJIV KONEC V GORICI MOŠKA B2 LIGA / PO VAZNI ZMAGI KOIMPEXA Vsak je hotel sam popraviti »krivico« Sodniški poseg v tie-breaku je preveč razburil valovce, meni trener De Marchi Igor Strajn:«Ob$tanek zame ni vprašljiv, a moramo igrati s srcem« Zdaj čaka slogaše serija štirih težkih tekem »Ce zdaj gledam na lestvico nam je za poraz lahko resnično žal, vendar je prvenstvo izredno izenačeno in ker dvo^ mim, da bo Occhiobello res izpadel, v ekipo so se namreč vrnili skoraj vsi standardni igralci, se ne bi čudil, če bi na koncu iz lige izpadlo eno od moštev, ki imajo ta čas deset oziroma dvanajst točk.« Stališče trenerja De Marchija zelo dobro odraža položaj valovcev v Bi ligi, to je moštva, ki je razpeto med skominami po samem vrhu in skrbjo, da si kot novinec predvsem zavaruje hrbet pred zasledovalci. Ne glede na končni izid - bil bi lahko tudi drugačen - predstavlja poraz z Viserbo korak nazaj, goriški drugoligaš pa za sedaj še ne igra tako učinkovito kot pred prazniki. Odmor je ekipa izkoristila za še bolj intenzivno vadbo, trener pa zavrača namig, da je ekipa morda pretrenirana. »V. prvih dveh setih nismo naredili tega, kar bi morali. Servis ni bil dovolj napadalen, na mreži pa je bila igra preveč koncentrirana na centru. Po mojem je bil odločilen že prvi set, ko smo nadoknadili visok zaostanek, pri rezultatu 12:12 pa smo set dobesedno podarili s štirimi napakami. Moral sem zamenjati Bel-trameja, ki je bil nerazpoložen, Igor Florenin pa čuti posledice poškodbe na roki, kar ga v igri nekoliko omejuje. Kljub temu smo si v nadaljevanju opomogli. Dobro smo igrali vse do tiste sporne sodniške odločitve v tie breaku (pri rezultatu 13:12 za Val, op. ur.). Snidero sploh ni imel stegnjenih rok, tudi sicer pa z enim samim igralcem ni mogoče nasprotniku zakriti lastnega polja. Mi tega ne delamo, očitno pa je sodnik nasedel njihovemu izkušenemu podajaču Lombardiju, ki ga jede taki odločitvi nagovoril. Tako ali drugače nas je ta odločitev v nadaljevanju še dolge končnice vse preveč obremenjevala. Vsak igralec je namreč hotel nato sam popraviti »krivico«, to pa je ustvarilo v ekipi dodatno zmešnjavo in napetost. Res škoda, saj je bil tie break izjemno izenačen, pri 13:12, ko smo si točko priborili z res izredno kolektivno igro pa sem čutil, da imamo zmago v žepu. Pa še oba time outa sem imel na voljo!« je srečanja analiziral De Marchi, pri čemer pa je treba izpostaviti, da trener nikakor ni iskal opravičil za poraz. »Na sodniške napake je treba računati, so del tekme, zato se moramo naučiti ohraniti mirno kri, napake in tak stvari je treba takoj izbristai iz spomina in se zbrati za naslednjo akcijo.« V prihodnjem kolu čaka valovce še en domači nastop. Pomerili se bodo z Mirandolo, ki je v soboto Sele po petih setih izgubila proti vodilnemu Boomerangu. ŽENSKA B2 LIGA Treba bo reagirati Porazu v Cordenonsu botroval šol Igralke Koimpexa Nuove kreditne so v Cordenonsu tretjič letos igrišče zapustile brez dobljenega seta, tokrat pa je poraz dozorel v res nenormalnih oko-liščinah. Več kot očitno je namreč, da je bila ekipa še pod šokom zaradi poškodbe Eve Vincenzi, ki je v ekipi ključna igralka in je prišla v Trst, da zapolni vrzel, ki je nastala po odhodu Sricchie v Belluno. Njena odsotnost pa se je v soboto poznala tako na mreži kot v polju. Slogašice so bile daleč premalo prodorne in Cordenons, ki od vedno ima zelo dobro obrambo, je brez težav organiziral protinapad. Trener Drasič je poskusil poživiti igro s številnimi menjavami, čeprav jih na voljo ni imel veliko, saj tudi Čokova zaradi poškodovanega prsta ne more ne napadati ne sprejemati. Ker pa se je sezona za Vincenzijevo bržkone predčasno končala, se je treba pač z nastalim položajem sprijazniti, saj manjka do konca prvenstva še cel povratni del in bi bilo res nesmiselno že sedaj vreči puško v koruzo. V soboto je imel Koimpex pred sabo en sam cilj - zmago. Proti ekipi, ki je imela na lestvici dve točki manj od naše, si na domačih tleh seveda ni bilo mogoče privoščiti spodrsljaja, zmago pa so nujno potrebovali tudi gostje. Tekma sama ni bila lepa, saj sta bili tokrat točki za obe ekipi preveč pomembni in prav ta nuja po osvojitvi celotnega izkupička je prav gotovo pogojevala igralce na obeh straneh mreže. No, izteklo se je po sreči, pa čeprav je moral Koimpex odigrati svoj letošnji četrti tie break, saj mu do zmage prej ni uspelo priti. Vendar - točki sta ostali doma in to je kajpak najpomembnejše. V soboto je bil Igor Strajn prav gotovo eden ključnih Koimpexo-vih igralcev, pa čeprav ni igral od vsega začetka. Takoj po tekmi smo ga vprašali, naj nam nekaj o njej pove. »V naši igri je bilo danes preveč pavz, to pa se žal velikokrat dogaja. Znamo zaigrati odlično, potem pa kar dovolimo, da nam nasprotnik naniza kar pet zaporednih točk in ga moramo mi potem zasledovati. Brez te nerodnosti bi danes prav gotovo zmagali s 3:0.« Po trenerjevem mnenju si ti najzaslužnejši za zmago Koimpexovega moštva. Se s to izjavo strinjaš? »Mislim, da smo za zmago zaslužni vsi in ne mislim čisto nobenemu soigralcu odvzeti njegove zasluge. Res pa je, da je v tekmi in sploh v igri prišlo do pozitivne spremembe, ko sem stopil jaz na igrišče. Zaigral sem dobro, saj bi v nasprotnem primeru prav gotovo izgubili. S svojim nastopom sem seveda izredno zadovoljen, kot je zadovoljen vsak igralec, ko vidi, da je svojo nalogo uspešno opravil.« Koimpex čaka zdaj prav gotovo težaven razpored tekem: zadnji dve iz prvega dela sta proti vodilnima Oder-zu in Laguni Light, prvi dve povratnega dela pa proti VBU in Chioggi. Misliš, da so tu kake možnosti za uspeh? »Razpored je res zahteven, o tem ni dvoma. Po tem, kar sem videl v tem prvem delu, imamo še največ možnosti proti VBU, čeprav to sploh še ne pomeni, da se bomo v preostalih tekmah že vnaprej predali.« Vaš cilj je letos obstanek v ligi. Misliš, da je dosegljiv? »Obstanek sploh ni vprašljiv, saj sem prepričan, da bomo dosegli boljšo uvrstitev kot je le goli obstoj. Morali pa bomo zaigrati odločno in borbeno, s srcem, kot se temu reče, in kot prav gotovo znamo!« (Inka) INTERVJU / NAČELNICA ODBOJKARSKE SEKCIJE IN IGRALKA BREGA DANIELA ZERIALI Največji problem je pomanjkanje odbornikov in trenerjev Daniela Zeriali igra pri Bregu že vrsto let, letos pa je tudi načelnica odbojkarske sekcije tega društva in sploh edina, ki se ukvarja z odbomiškim delom. Breg se z odbojko ukvarja samo na ženskem področju, njegova prva ekipa pa že več let igra v prvi diviziji, potem ko je v osemdesetih letih celo igrala v Cl ligi. Društvo je svoje ekipe vpisalo tudi v vsa mladinska prvenstva: mladinke so že zaključile svoje prvenstvo, deklice igrajo uspešno, naraščajnice pa bodo na igrišče stopile šele februarja. Z Danielo smo se pogovorili predvsem zato, da bi zvedeti, kateri so glavni problemi s katerimi se srečuje društvo: »Največji problem pri nas je trenutno pomanjkanje trenerjev in dejstvo, da se z odbomiškim delom ukvarjam samo jaz, glede na to, da sta Ksenja Slavec in Boris Žerjal zapustila društvo. Vprašanje trenerjev je trenutno na srečo rešeno, saj trenira prvo ekipo in mladinke Rolando Stefanuto, ekipi deklic in naraščajnic pa je prevzel Martin Maver. Poleg njiju imam trenersko izkaznico samo jaz, ki pa sem izpit opravila šele pred kratkim, tako da raje nisem prevzela nobene ekipe. Od mlajših pa sta se za trenersko delo odločili Irma Družina in Mna Sancin, ki bosta obiskovati naslednji tečaj za trenerje. Vseeno pa upam, da bosta letošnja trenerja ostala z nami tudi v prihodnji sezoni. Ob Bregove članice s trenerjem Stefanutom tem imamo seveda še finančne težave, s katerimi se ubadajo praktično vsa tržaška društva, probleme pa imamo tudi s telovadnico. Na razpolago imamo premalo ur, tako da smo se odločiti, da mladinke in članice prve ekipe tremramo skupaj.« Ste kdaj pomislili, da bi ustvarili še moško ekipo? Pred nekaj leti so nekateri fantje hoteti igrati odbojko, tako da smo nekaj časa razmišljali, če bi sestavili tudi moško ekipo. Razumeli smo, da je trenutno to nemogoče, kaj- ti imeli bi samo še večje težave s telovadnico. Sedaj gotovo nimamo dovolj terminov na razpolago, da bi lahko trenirala še ena ekipa. Vaša prva ekipa igra v 1. diviziji. Bo Bregu prej ali slej uspelo napredovanje v D ligo? Upam, da ja. Da se bo to zgodilo, pa bomo morale starejše igralke še nekaj časa nadaljevati z igranjem, kajti mlajše odbojkarice niso še dovolj izkušene, da bi same dosegle napredovanje. Poleg tega pa se mi zdi, da nekaterim odbojka ni tako pri srcu kot je meni in drugim starejšim igralkam, ki smo vedno pripravljene žrtvovati se in si želimo cim boljših rezultatov. Zato mislim, da bi morale vse mladinke resno trenirati in pokazati malo večjo voljo do zmage. Ce bodo to storile bodo rezultati takoj boljši. Kaj pa vaše ekipe v mladinskih ligah? Mladinke so v soboto zaključile prvenstvo. Osebno nisem povsem zadovoljna z doseženim, kajti mislim, da sta bila od nas boljša le Bor in Sloga, vse ostale ekipe pa bi morati premagati. Predvsem šibke nasprotnike bi morali z večjo lahkoto premagovati. Kar se deklic tiče, si je trener kot cilj zastavil igranje v play-ofiu. Mislim, da ga bodo dekleta tudi dosegla, saj so bila doslej precej uspešna. Naraščajnice pa morajo prvenstvo še začeti, nasprotnikov ne poznam, tako da o tej ekipi ne morem še govoriti. (T. G.) Moška BI liga IZID111. KOLA La Goriziana Kmečka Banka - Viserba 2:3(12:15,10:15,15:11,15:8,17:19), Lugo - Concesio 2:3 (8:15,17:15, 6:15, 15:8,12:15), Red Level - Sassuolo 3:0 (15:11,16:14,15:12), Mirandola - Boo-merang 2:3 (6:15,15:5, 8:15,15:12, 13:15), Valdagno • Office 3:0, Occhiobello - Mantova 3:0 (15:11,15:13,15S), 2 Castelli ni igral. LESTVICA Boomerang 10 8 2 25:11 16 Lugo 10 8 2 27:15 16 La Goriziana KB 10 6 4 23:17 12 Concesio 10 6 4 24:19 12 Mirandola 10 6 4 24:19 12 Sassuolo 10 6 4 20:16 12 Viserba 10 6 4 2021 12 Red Level 11 6 5 24:16 12 Mantova 10 5 5 19:19 10 Valdagno 11 5 6 2125 10 Occhiobello 10 3 7 1824 6 2 Castelli MN 10 1 9 1427 2 Mestre 10 0 10 2:30 0 PRIHODNJE KOLO La Goriziana Kmečka Banka - Mirandola, Sassuolo - Concesio, Viserba - 2 Castelli, Boomerang - Occhiobello, Mantova - Lugo, M estre - Red Level, Valdagno ne igra. Moška B2 liga IZID111. KOLA Debei Bonacb -VBU 1:3 (11:15,13:15, 17:16,13:15), Mec&Gregor/s - Riviera Brenta 3D (15:8,15:11,15:12), Mogliano -Noventa 13 (15:11, 7:15, 11:15, 11:15), San Miguel - Oderzo 0:3 (7:15, 8:15, 7:15), Sisley - Laguna Light 0:3 (11:15,10:15,6:15), Koimpex - Pontelon-go 32 (15:12,12:15,15:8, 6:15,15:13), Ideal Volley - Futura 3:1 (15:12,15:8, 6:15,15:7). LESTVICA Laguna Light 11 9 2 293 18 Oderzo 11 9 2 28:14 18 Mec&Gregorys 11 8 3 29:14 16 Debei Bonacic 11 7 4 25:17 14 VBU 11 7 4 24:18 14 Noventa 11 7 4 23:19 14 Riviera Brenta 11 6 5 2220 12 Ideal Volley 11 5 6 1922 10 Futura 11 4: 7 1924 8 Koimpex 11 4 7 1825 8 San Miguel 11 4 7 1929 8 Sisley 11 3 8 1428 6 Pontelongo 11 2 9 1629 4 Mogliano 11 2 9 1330 4 PRIHODNJE KOLO Bonacic - San Miguel, Noventa - Riviera, VBU - Ideal Volley, Oderzo - Koim-pex, Pontelongo - Mec&Gregory"s, Laguna Light - Mogliano, Futura - Sisley. Ženska B2 liga IZID111. KOLA Dolo - Castenetlo 1:3 (11:15,15:99:15, 7:15), Camst - Gbvolley 3:0 (15:5,15:11, 15:10), Granarolo - Vignola 1:3 (11:15, 8:15,16:14,11:15), Corlo - Baricella 2000 3:1 (15:7, 9:15,15:6,15:6), Albatros - Conegliano 3:1 (152,13:15,15:8, 15:4), SGM Consulting - Teodora 3.2 (15:6, 8:15,15:11,9:15,15:12), Otlica Tomasini - Koimpex N.Kreditna 3:0 (15:6, 15:5,15:3). Vgnola Camst Albatros Castenetlo Sedie Otlica Tomasini Granarolo Corlo Conegliano Dolo Baricella 2000 Giovolley Teodora SGM Consulting LESTVICA 11 11 0 33:14 22 Koimp. MKreditna 11 9 2 30:12 18 8 3 28:12 16 8 3 25:16 16 7 4 26:18 14 6 5 25:18 12 6 5 2322 12 4 7 2125 8 4 7 1623 8 3 8 1727 6 3 8 1628 6 3 8'1528 6 3 8 1129 6 2 916:30 PRIHODNJE KOLO Dolo - Corio, Vignola - Giovolley, Caste-netto - Ottica Tomasini, Baricella2000 -SGM Consulting, Teodora - Camst, Conegliano - Granarolo, Koimpex N.Kreditna-Albatros. DEŽELNE LIGE / PO SOBOTNEM KOLU V C IN D LIGI Derbija osvojili igralci Soče in igralke Bora V C ligi gladki zmagi ekip Olympie in nepričakovan poraz Vala -V D ligi zaskrbljujoč poraz Našega praporja Nasi C Ugasi so v soboto odigrali že 11. kolo. Pri moških je 01ympia Agraria Terpin po porazu s sedaj vodilnim Eltorjem povsem nadigral-r skromni Itely Faedis, tako da ostajajo Goričani sami na drugem mestu, od prvega mesta pa jih ločita le dve točki. Derbi kola je bil tokrat v Tržiču, kjer je tržaški Preveni-re Sele v tie-breaku premagal Finvolley, Eltor Tubac pa je z odlično igro s 3:0 premagal nevarni Vivil. V tem kolu pa je bil na sporedu tudi slovenski derbi med Sočo Unitecno in Borom, ki so ga pričakovano osvojili CotiCevi varovanci. Borovci so sicer srečanje zaceli dobro, a so potem povsem popustili, tako da so igralci SoCe brez težav osvojih nov par točk. Borovci ostajajo tako Se vedno na zadnjem mestu, Soča pa si Se vedno ne more privoščiti spodrsljajev, kajti njen položaj na lestvici ji tega še ne dovoljuje. Enajstou-vrscena ekipa ima namreč le Štiri točke manj. V ženskem delu tega prvenstva so igralke 01ympie Kmečke banke pričakovano odpravile zadnjeuvrSCeno Ju-venilio 2000, čeprav bi mora- Moška C liga IZID111. KOLA Rojalese - Mossa 3:0 (15:8,16:14, 15:12), Eltor - Vivil 3:0 (15:8, 15:9, 15:10), Agraria Teipin - Faedis 3:0 (15:5, 15:8,15:13), II Pozzo - Rigutti 3:0 (15:7, 15:5,15:10), Buia - San Vito 0:3 (7:15, 10:15, 5:15), Finvolley - Prevenire 2:3 (11:15,15:8,15:17,15:8, 8:15), Soča Unitecno-Bor 33 (15:7,152,15:5). LESTVICA Eltor Tubac 11 10 1 32:5 20 Agraria Terpin 11 9 2 29:13 18 II Pozzo 11 8 3 26:13 16 Prevenire 11 8 3 26:16 16 Vivil Latt. Friulane 11 7 4 25:16 14 San Vito 11 7 4 26:17 14 Buia 11 6 5 22:18 12 Rnvolley 11 5 6 22:24 10 Soča Unitecno 11 5 618:2110 tely Faedis 11 4 7 20:25 8 Rojalese 11 3 8 11:26 6 Rigutti 11 3 8 10:25 6 Mossa 11 2 9 13:30 4 Bor 11 011 2:33 0 PRIHODNJE KOLO Rojalese - II Pozzo, Faedis - Vivil, Mossa ' Soča Unitecno, Rigutti - Buia, S.Vito - Eltor, Prevenire Finvolley. Agraria Terpin, Bor - ženskaDliga SKUPINA B IZIDI 7. KOLA Tecnoinox - Del Doge 3:0 (15:12,15:5, '6:14), Morarese - Favento 0:3 (8:15, 9;15, 7:15), Gonars - Staranzano 0:3 04:16,10:15,6:15),Sava-BorFriulex-POt 13 (3:15,10:15,15:5,7:15), SGT ni igrala. LESTVICA Favento Staranzano Gonars Tecnoinox Bor Friulexport Sava Pneumatici Rist. Del Doge Morarese Sgt 0 21:7 14 1 20:9 12 2 13:10 8 3 15:11 6 310:11 6 410:13 4 4 11:15 4 5 5:16 2 6 5:18 0 PRIHODNJE KOLO SGT - Sava, Favento - Gonars, RistDel Boge - Morarese, Bor Friulexport - Teo-noinox, Staranzano ne igra. la biti njihova zmaga bolj gladka. Valovke pa so nepričakovano gladko klonile proti Torriani in s tem omogočile 01ympii, da jih na lestvici prehiti. JeronCiCeve varovanke bodo morale v naslednjem kolu zaigrati bolj odločno in natančno, Ce bodo hotele nuditi moCan odpor vodilnemu Manzanu. Prav v tem kolu pa je bilo na sporedu srečanje med Se nepremaganima Manzanom in Tar-centom. Dvoboj je bil izredno izenačen in napet, na koncu pa je prevladal Manzano, ki je tako sam na vrhu lestvice. V 7. kolu D lige sta oba naša predstavnika v moškem delu prvenstva potegnila krajši konec, tako da se je njun položaj na lestvici bistveno poslabšal. Zaskrbljujoč pa je bil predvsem poraz Našega praporja, ki je pred domačimi gledalci klonil proti direktnemu konkurentu za obstanek v ligi. Val Koimpex pa je izgubil proti drugouvrščeni ekipi Buffet Toni iz Trsta. Skoda, kajti z zmago bi se valovci povzpeli na tretje mesto in si nekoliko olajšali pot do obstanka. V ženskem delu prvenstva sta se Sloga Sava in Bor Ženska C liga IZID111. KOLA Vivil-Farra3:0(15:11,15:3,15:8),BMe-teis - Tarcento 32 (10:15,15:10,15:13, 3:15,15:10), Asljr-Porcia 1:3 (13:15, 16:14, 8:15,10:15), Juvenilia - Kmečka Banka 0:3(12:15,14:16, 6:15), Delser-Alimentaria 0:3 (12:15, 8:15, 6:15), Tor-riana - Val IMSA 3:0 (15:2,15:9,15:5), Cassacco - Furianina 1:3 (16:14, 9:15, 10:15,5:15). LESTVICA BMeters 11 11 0 33:6 22 Tracento 11 10 1 323 20 Vivil 11 8 3 27:11 16 Domovip Forda 11 8 3 27:14 16 Kmečka Banka G011 7 4 28:19 14 Lib.Furianina 11 6 5 23:19 12 Val IMSA 11 6 5 22:19 12 Asfjr 11 5 6 1921 10 AlimentariaGO 11 4 7 1624 8 Cassacco 11 4 7 16:25 8 Tomana 11 4 7 1423 8 Libertas Delser 11 2 9 1227 4 Fana 11 2 9 11:30 4 Juvenilia 11 0 11 0:33 0 PRIHODNJE KOLO Vivil - Juvenilia, Forda - Tarcento, Farra -Cassacco, Kmečka Banka - Tomana, Val IMSA - B Meters, Alimentaria - Asfjr, Furianina-Delser. Moška D liga SKUPINA A IZIDI 7. KOLA NPT-VBU 3:2(15:5,9:15,11:15,153, 15:10), Azimut - Torriana 3:2 (15:11, 13:15,8:15,15:9,15.9), Adi Ronchi - De-mar 0:3 (10:15,10:15,10:15), Naš Prapor - Travesio 2:3 (15:3,15:10, 8:15, 15:17,11:15), Remanzacco ni igral. LESTVICA Azimut 6 5 1 17:8 10 NPT 6 5 1 15:8 10 Demar 7 5 2 17:8 10 Tomana 7 4 3 16:11 8 VBU 6 4 2 14:10 8 Naš Prapor 6 2 4 9:13 4 Travesio 6 2 4 10:15 4 Adi Ronchi 6 1 5 5:17 2 Remanzacco 5 0 5 2:15 0 PRIHODNJE KOLO Remanzacco - Travesio, Torriana - Adi Ronchi, VBU - Azimut, NPT - Naš Prapor, Demar ne igra. Friulexport pomerila v derbiju (Flegova in Miličevice-va v bloku proti Tensijevi), ki so ga skoraj brez težav osvojile plave. Po vrnitvi kapetanke Ažmanove in prihodu Marka Colonija, ki je na trenerski klopi zamenjal Christiana Soreja, je to druga zaporedna zmaga borovk, ki si sedaj s Tecnoinoxom delijo četrto mesto. Malce slabši pa je po tem porazu položaj Slogine Sesterke, pa čeprav zaostajajo za bo-rovkami le dve točki. Upajmo, da bodo slogaSice takoj prebolele gladek poraz v derbiju in se oddaljile od nevarnih voda. 1. MOŠKA DIVIZIJA / NA TR2AŽKEM Mimo Eurospin B je v tekmi z Barom Koala dokazala, da lahko meri na play-off V 1. ženski diviziji je Breg Altra Trade potegnil krajši konec. Kontovelke pa so zlahka zmagale Skupina A Mirna Eurospin B - Old Cats Bar Koala 3:1 (15:13, 15:13, 6:15,15:13) MIMA EUROSPIN B: Glavina, DrasiC, Jagodic, Jercog, Jeserscech, Micales-si, Miot, Sgubin, Spetič, Veljak Igralci Mirne Eurospin so po izenačeni tekmi premagali ekipo Old Cats, ki jo sestavljajo zelo izkušeni odbojkarji, ki so dolgo let igrah v višjih ligah. Gostje so zato veljali za favorita. Naši fantje pa so odigrali svojo doslej najboljšo tekmo, če odmislimo tretji set, v katerem so popolnoma popustih. Se zlasti so bih uspešni v bloku in prav tu je bil tudi ključ za zmago. Slogaši so tako dokazah, da se bodo lahko potegova-h za uvrstitev v play off, do katerga imajo pravico prve tri ekipe. Glede na to, da je prvo mesto v skupini že oddano, je boj za preostah dve še povsem odprt. (INKA) Ostala izida: Le Volpi -Triestina Volley 0:3, Vol-ley Club B - Computer Di-scount 0:3. Vrstni red: Triestina 8, Computer Di- scount 6, Old Cats in Sloga Mirna Eurospin B 4, Le Volpi 2, Vohey Club B 0. Skupina B Izid: SanfAndrea - Vol-ley club A 3:1, Riguth - Mirna Eruspin A preložena. 1. ZENSKA DIVIZIJA Virtus Tuttosport - Breg Alta Trade 3:1 (15:11,2:15, 15:9,15:13) BREG: Laurica, Sancin, U. in I. Pettirosso, Stur-man, Družina, Mauro, Ze-riali, Bet, Zerial. Tokrat Brežankam ni uspelo prih do zmage. Ekipa je igrala v okrnjeni postavi in trener je bil odsoten zaradi nujnih obvezno-sh, kar je negativno vplivalo na igralke. Brežankam je v prvem setu uspelo izve-sti nekaj lepih napadov in servisov, toda sreča je bila na nasprotnikovi strani. V nadaljevanju so Brežanke pokazale boljšo igro. Z nekaj lepimi servisi so nasprotnice spravile v težavo, tako da niso sploh uspele gradih igre in so zelo malo napadale. Naše so se opogumile in z dobrim napadom v nasprotnikov center set zmagale. MLADINKE / NA TRŽAŠKEM ZNANA POLFINALNA PARA Derbi Bor - Kontovel in Sloga - Virtus Mladinci: o usodi združene ekipe Koimpex bo odločal količnik v nizih red: Virtus 14, Kontovel 12, MLADINKE Končal se je kvalifikacijski del, polfinalna para pa sta Bor Friulexport - Kontovel in Koimpex - Virtus. Skupina A Virtus - Kontovel 0:3 (4:15, 6:15,14:16) KONTOVEL: L in V. Sossa, Battigelli, Gollia, J. in N. Milic, Bukavec, Starc, Švara, Stoka Kontovelke so premagale vodilni Virtus, kar pa jim ne zadošča, da bi ga ujele na končni lestvici. Treba je reci, da je Virtus igral brez svoje najboljše posameznice Morway, ki predstavlja polovico potenciala moštva, vseeno pa so Kontovelke s svojo igro resnično prijetno presenetile, kar je pred pričetkom finalnih bojev še posebej spodbudno. Ostali izid: Pallavolo Altura - Triestina Volley 0:3. Vrstni Moška D liga SKUPINA B IZIDI 7. KOLA Maniago - Sup.Europa 3:0 (15:4,152, 15:7), Futura - Club Altura 0:3 (5:15, 12:15,5:15), Casarsa - Como 3:1 (15:7, 11:15,15:13,15:13), Buffet Toni - Val Koimpex 3:0 (15:9,15:4,15:13), Rume Venelo ni igral. LESTVICA Fiume Venelo 6 6 0 18:3 12 Buffet Toni 6 5 1 16:4 10 C Altura 7 5 2 18:8 10 Volley Como 7 3 4 14:15 6 Casarsa 6 3 3 11:12 6 Val Koimpex 6 3 3 10:11 6 Maniago 6 3 3 9:12 6 Futura 6 0 6 3:18 0 Sup.Europa 6 0 6 2:18 0 PRIHODNJE KOLO Rume Veneto - Buffet Toni, Club Altura -Casarsa, Sup.Europa - Futura, Val Koim-pex - Maniago, Corno ne igra Triestina 6, Computer Discount in Pallavolo Altura 2. Skupina B Koimpex - SGT 3:0 (15:0, 15:2,15:4) KOIMPEX: Canziani, Cau-ter, Coretti, Crissani, Ferluga, Furlan, Kalc, Kobau, Obad, Sossi V zadnjem kolu Koimpex res ni imel težkega dela, saj je nasprotnice odpravil kar po hitrem postopku. Tekma ni zalegla niti za lažji trening in je samo potrdila Koimpexovo drugo mesto, ki vodi v play off za pokrajinski naslov. (INKA) Oma - Breg 3:2 (15:9,12:15, 8:15,15:8,15:10) BREG: Carboni, Furlani, Ro-della, Sancin, Y. Zeriali, Min-got Zaradi nekaterih odsotnosti so Brežanke igrale v neobičajni postavi z eno samo standardno podajaCico. Oma je od vsega začetka spravila v težave Brežanke, pri katerih sta pešala predvsem sprejem in servis. V drugem in tretjem setu se je Breg zbral in z lahkoto zmagal, v Četrtem setu pa so naše igralke spet popustile. V tie breaku je Breg vnovič izdal sprejem, pri organizaciji igre pa ni bil dovolj natančen. Vrstni red: Bor Friulexport 16, Sloga Koimpex 12, Breg in Oma 4, Sgt 0. DEKLICE Skupina A Sloga B - Breg 0:3 (2:15, 8:15,6:15) SLOGA B: Calligaris, Dessi, Gantar, Kralj, Milkovič, Pohlen, Sossi, Šinigoj, VVehrenfennig. BREG: Koren, Capponi, Plettersech, Spetič, Ferluga, Crevatin, Blasevich, M. in I. Zeriali, Žerjal, Zeriul Tudi povratni derbi deklic (na sliki) je pripadel Bregu, ki se bori za nastop v play offii, ki bo odločal o pokrajinskem naslovu v tej kategoriji. V primerjavi s prvim srečanjem moramo poudariti, da so igralke obeh ekip pokazale lep napredek, kar velja še posebno za mlajše igralke. Igralke Sloge B (vse spadajo še v kategorijo naraščajmo) so se svojih nasprotnic kar preveč ustrašile, da bi se lahko uspešneje upirale, Čeprav moramo seveda poudariti, da so Brežanke vsekakor boljše. V obeh ekipah so zaigrale vse igralke. Breg je z zmago še utrdil svoje drugo mesto na lestvici. (INKA) Npt - Kontovel A 3:1 (8:15, 15:7,15:5,15:2) KONTOVEL A: Picciola, Kocjan, Antonini, Milkovič, Santini, Šemi, Košuta, ZužiC, Vižintin, Kodrič. Kontovelke so razočarale. Poraz je zaslužen, ker so nasprotnika podcenjevale, nasprotno pa je NPT mlada ekipa, ki zna že igrati dokaj natančno. Ostah izid: Oma A - Altura 1:3 Vrstni red: Altura 12, Breg 10, Oma A in Npt 6, Bor in Kontovel A 4, Sloga B 2. Skupina B Sloga Pizzeria Veto - Virtus B 3K) (15:2,15:0,15:2) SLOGA PIZZERIA VETO: Ban, Bianchi, Coretti, Crissani, Hrovatin, Kalc, Pangerc, Presti-filippo, Sosič, Sossi Tudi zadnja tekma prvega dela je potrdila, da Sloga Pizze- ria Veto v tej skupini nima enakovrednega tekmeca. Srečanje ni trajalo niti pol ure, slogašice so na lestvici seveda še neporažene, o njeni pravi moči pa nam bodo verjetno kaj vec povedale šele polfinalne tekme. (INKA) Ostali izidi: Sgt - Computer Discount A 3:1, Volley 93 -Triestina Volley A 0:3. Vrstni red: Pizzeria Veto A 10, Triestina A in Sgt 6, C. Discount A 4, Virtus B 2, Volley 93 0. Skupina C Kontovel B - Ricreatori 3:0 (15:1,15:2,15:8) KONTOVEL B: Milic, Bukavec, Battigelli, Gollia, Sossa, Starc, Vitez, Hrovatin, Prašelj, Guštin. To je bila res zelo lahka zmagaa, saj je bil nasprotnik popolnoma nedorasel. Ostala izida: Virtus A - C. Discount B 3:0, Oma B - Triestina B 0:3. Vrstni red: Triesd-na B in Kontovel B 10, Virtus A 6, Ricreatori 4, Oma B 2, Computer Discount B 0. V tretjem setu so Brežanke grešile precej napadov in sprejemov. To je nasprotnicam odprlo ažjo pot do zmage. V zadnjem setu pa so se naše igralke spet opogumile in povedle s 13:6. Izvedle so nekaj močnih servisov in tudi nekaj lepih blokov ter rešile precej težkih žog. V polovici seta pa so se nasprotnice prebudile. Brežankam je upadla koncentracija, grešile so veliko sprejemov in omogočile nasprotnicam, da osvojijo set. Upadu koncentracije so botrovale predvsem nekatere nevšečnosti s sodniki, ki se v prihodnjih nastopih ne bi smele več ponovih. Julia - Kontovel 1:3 (15:13,10:15,6:15,16:17) KONTOVEL: Čeme, Bogateč, Sossa, N. in J. Mihe, Švara, Stoka, Golha, Bukavec, Battigelli, Starc, Vitez. Kontovelke so pričele slabo in zasluženo izgubile uvodni set, a v nadaljevanju so odločno prijele vajeti igre v svoje roke in zasluženo zmagale. Pokazale so tudi dobro igro, tako da je trener lahko poslal na igrišče vse igralke. Ostala izida: Pallavolo Trieste - Kihjoy 0:3, Preve-nire - Altura 3:0 (S. Andrea - Sloga Veto preložena). Vrstni red: Killjoy 12, S. Andrea in Virtus 10, Pre-venire. Sloga Veto, Kontovel in Breg Alta Trade 6, Juha 2, Pallavolo Trieste in Altura 0. Mladinci: Odločal bo količnik nizov Volley Club - Koimpex 0:3(7:15,6:15,13:15) KOIMPEK: Jančar, Košuta, Mikolj, Milič, Pečar, Peterlin, Savarin, Stopar V svoji zadnji tedmi so mladinci Koimpexa premagali Volley Club, ki pa je v primerjavi s prvim delom prvenstva izredno napredoval. To je na lastni koži okusila v prejšnjem kolu tudi ekipa Riguttija, kateri so odvzeh en set. To pa tudi pomeni, da bosta na koncu prvenstva Koim-pex in Riguth na lestvici popolnoma enako uvrščena (težko verjamemo, da bi na tekmi Rigutti: Virtus lahko prišlo do kakega presenečenja, še posebno, ker gre za igralce istega društva), torej z enakim številom točk in enakim količnikom setov, kar pomeni, da bo o pokrajinskem prvaku odločal količnik v točkah. To so naši fantje vedeli že pred tekmo in je bil torej njihov edini cilj zmaga na čimboljši možni način, torej brez izgubljenega seta. To jim je tudi uspelo, zdaj pa bo treba poCakah na uradno lestvico odbojkaske zveze, na kateri bo znan tudi količnik točk. (INKA) Vrstni red: Koimpex 14, Riguth 12, Triestina 8, Vol-ley Club 4, Virtus 0 (Riguth in Virtus s tekmo manj) Torek, 20. januarja 1998 2f ^7 O D O I NA Z O / JMf NAGANO ŠE 18dNI —j?-------- 14. ZOI - Sarajevo (Jugoslavija) 8.2. - 192.1984 15. ZOI - Calgaij (Kan) 132.-282.1988 Gledano skozi današnjo prizmo svetovnega dogajanja so bile sarajevske zimske olimpijske igre labodji spev dežele, ki je dotlej veljala kot primer uspešnega sožitja v preteklosti med seboj bolj ali manj sprtih narodov, države z velikim mednarodnim ugledom, ki si je znala priboriti svoj politični prostor med zahodom in vzhodom, med revnimi in bogatimi, države, ki se je znala in upala upreti tudi svetovnim velesilam, ko je menila, da je treba reči NE! Obenem je bilo sarajevsko olimpijsko dogajanje prva velika mednarodna prireditev v drugi Jugoslaviji, ki je potekala brez prej povsod prisotnega maršala Tita, vendar pa zadnja. Iti je Se navdajala državljane z jugoslovanskimi čustvi. Toda tedaj se vsega tega ni zavedal nihče. Pa tudi če bi kdo napovedal kasnejša dogajanja okrog Sarajeva (in v vsej državi) mu ne bi verjel nihče. Pa saj tudi ne bi bilo mogoče verjeti, da se bodo že slabih deset let kasneje sarajevska igrišča spremenila v pokopališča, hotel, kjer je domoval olimpijski odbor v topniško in raketno tarčo, da bodo navijači, ki so bučno navijali “Jugoslavija, Jugoslavija! ” z ostrostrelskimi puškami pobijali otroke, da bodo telovadnice in šole postale grozljiva koncentracijska taborišča, tedaj tako prisrčno gostoljubni domačini pa se spreminjati v posiljevalce in klavce ter sadistične mučitelje. Toda vse to se je zgodilo in tudi vse to sodi v zgodovinsko olimpijsko kroniko mesta, ki je bilo deležno ob tedanjih igrah izrednih pohval in superlativnih ocen vsega, kar je bilo, s sodelovanjem in trudom cele Jugoslavije organizirano in storjeno. Tega pa ni bilo malo. Sarajevčanom so (ob rahli zavisti Slovencev) dodeliti igre na zasedanju CIO leta 1978 v Atenah (poletno izvedbo je dobil Los Angeles). Toda tedaj ni stal v tem mestu praktično Se noben zimskošportni objekt, na katerem bi lahko izpeljati tako veliko prireditev. In še huje: zimskošportne tradicije so bile v bosenski prestolnici tako skromne, da je bilo mogoče oceniti kandidaturo tega mesta za izpeljavo ZOI kot pravo avanturo. 2e razmeroma bližnja okolica Sarajeva je bila še tedaj v zimskem času dobesedno odrezana od sveta, saj zaradi obilice snega prebivalci nekaterih naselij po več mesecev niso mogli iz svojih vasi. In v teh divjinah na Jahorini, BjelaSnici, Igmanu in Trebeviču, kjer so se klatile tolpe volkov, so komaj tedaj začeti brigadirji izsekavati prostor za tekmovalne proge, v mestu samem pa postavljati olimpijski center Zetra. V sezoni 1981-82 so te proge preizkusiti prvi smučarji, nato je pa vse steklo tako, kot je bilo zaželjeno in načrtovasno. In morda še bolje. 2e otvoritvena slovesnost (scenografijo je pripravila Slovenka Meta Hočevarjeva, ki je znana tudi v Trstu kot sodelavka našega gledališča) je bila prava paša za oči. Predstavljena je bila kot podoba vseh jugoslovanskih narodov (prvič smo na olimpijski prireditvi videti tudi sloven- sko narodno nošo in slišali slovensko narodno pesem Po jezeru bliz Triglava) ter je zanesljivo prevzela dve milijardi gledalcev, ki so po TV slediti sarajevski zimski pravljici. Pred več kot 5.500 časnikarji in komunikacijskimi tehniki, ki so iz 246 kabin ter tiskovnih središč preko 250 teleprinerjev poročati o tem, kar so videti vsemu svetu (na razpolago so imeti med drugim tudi 760 pisalnih strojev) se je na stadionu razvrsitilo vseh 49 reprezentanc in Slovenci smo doživeti prvič še eno afirmacijo: Bojan Križaj je v imenu vseh nastopajočih položil olimpijsko prisego v slovenščini, kar pa ni šlo brez težav. Sredi govora je namreč pozabil na pamet naučeni tekst, ki pa ga je nato le izpeljal do konca. Toda olimpijskih zapletov s tem še ni bilo konec, privoščilo pa si jih je vreme. Dobri poznavalci bosanske metereologije so že prej napovedovati, da z Bje-laSnico pozimi ni dobro zobati češenj. In res se je zgodilo, da je prav tedaj, ko bi morati Startati smukači, zdivjal preko te gore vihar s hitrostjo več kot 220 km na uro. Smuk so morati tako prenesti, kar pa je povzročilo precejšen pretres skoraj celotnega smučarskega koledarja. Hud snežni metež je močno oviral tudi smučarske tekače in le malo je manjkalo, da niso tudi na Igmanu začeli spreminjati tekmovalni koledar. Hud udarec je grozil tej prireditvi tudi zunaj vremenskih težav: prav med igrami je namreč umrl sovjetski voditelj Andr op ov in vse je kazalo, da bo sovjetska reprezentanca v znak žalovanja odpotovala domov. To bi bila, kajpak, za igre velika izguba, saj bi jih odhod tako močne ekipo zelo osiromašil. K sreči je prevladala drugačna presoja in “zbomaja” je ostala v Sarajevu. Za Jugoslovane so imele igre še poseben pomen, saj so jim prinesle prvo zimsko olimpijsko kolajno. Jugoslovani (beri: Slovenci) so imeti v Sarajevu odlično alpinsko ekipo in vsi so biti pre- pričani, da bo Križaj na smučeh mnogo uspešnejši, kot med prisego. Toda zgodilo se je drugače: srebrno odličje si je v veleslalomu prismučal Novogoričan Jure Franko (in če bi bil za bori dobri dve desetinki sekunde hitrejši bi bil celo zlat). Križaj je bil šele 9., celo za 5. Strelom. Tako so nepregledne množice za tem drle na progo za slalom, kjer so pričakovali “načrtovano” Križajevo kolajno. Tržičan je ob skandiranju množice “Hočemo kolajno! ” odločno štartal, vendar ni vzdržal psihičnega pritiska: bil je šele 7. Sok razočaranja je kasneje v hokejskem turnirju omilil napadalec Sčap, ki je ob nepopisnem navdušenju Sarajevčanov dosegel (edini) gol proti praktično nepremagljivemu sovjetskemu vratarju. To, da so Sovjeti poslali v mrežo “plavih” devet golov pa ni nobenega posebno razburilo, saj zmaga nad njimi itak ni bila v “plavem” programu, bila pa je kot imperativ za tekmo z Italijo in ko se je to tudi zgodilo (5:1) so postati domači patičarji v očeh lastnih navijačev pravi narodni heroji. Italija je od teh iger pričakovala nekaj več, kot dve “bori” zlati kolajni: eno ji je priboril Tirolec Paul Hildgartner na saneh, drugo pa v slalomu, potem ko so šle vse glavne favoritinje s proge (prvič v italijanski olimpijski zgodovini v ženskem smučanju) zelo nepričakovano 19-letna Paoletta Magoni, ki nikoli prej (in ne kasneje) na velikih tekmovanjih ni kaj dosti blestela. Med velika presenečenja te prireditve je treba vsekakor uvrstiti tudi zmago Američanke Debbie Armstrong v veleslalomu, ki je tako prispevala k temu, da so Američani v alpskih disciplinah odnesti kar polovico zlatih kolajn. Med največje osebnosti sarajevskih iger pa se je vsekakor uvrstila finska terapevtka Marja Liisa Haemaelainen, ki je na Igmanu zmagala v vseh treh ženskih smučarskih tekaških disciplinah med posameznicami. V Sarajevu so namreč prvič dopolnili tekmovalni program še z ženskim smučarskim tekom na 20 km. V hokeju so, kajpak, zmagali Sovjeti, kar pa ni nikogar posebno čudilo, ko so na tiskovni konferenci povedati, da pri njih organizirano vadi to športno panogo kar pet milijonov - otrok. Res, nepredstavljivo in pesimistično za vse njihove nasprotnike. Zelo pridni kolekcionisti kolajn so bili v Sarajevu zlasti Vzhodni Nemci, ki so jih zbrati 24, sicer eno manj kot Sovjeti, ker so pa pospraviti v svojo bisago kar devet zlatih, ruski medvedje pa le šest, so se s tem uvrstili na sam vrh končne lestvice, na kateri so biti tretji Američani, za njimi pa ves skandinavski blok in drugi. Tokrat tudi Jugoslovani, ki so s svojim srebrom prehiteti celo Avstrijo. S sklepno prireditvijo v Sarajevu so se tako končale igre, ki so, verjetno, bolj osvojile srca vseh udeležencev, kot katerekoli dotlej. Kot pravi anahronizem pa zveni danes, da so bile prava manifestacija sožitja, miru in prijateljstva v mestu, v katerem so pred očmi osuplega sveta prevladati v isti “olimpijski” generaciji razdor, vojna in sovraštvo. Na slikah: Jure Franko, dobitnik prve jugoslovanskem kolajne sploh (zgoraj), pizorišče olimpijskih iger, deset let kasneje pa krute vojne Kanadčani so že dolgo z zavistjo gledali na svoje južne mejaše, ki so že trikrat gostiti največjo zimsko športno prireditev, sami pa še nikoli. 2e leta 1963 so sicer vložili svojo kandidaturo, a tedaj oči vidno na tistih mestih, kjer so o takih stvareh odločali, niso imeli dovolj vplivnih stricev. Ko so pa v svojih namerah le uspeti, so za sedež olimpijskih dogajanj določiti Calgary, v zvezni državi Alberta, kjer dolgočasna prerija prehaja v Skalno gorovje. Tam je Se leta 1874 stala le borna lesena utrdba, okrog katere so se bledolič-neži s puškami in viskijem otepali bojevnikov indijanskega rodu Cme noge. Ker so pa prav tam beli doseljenci polagoma navrtali v zemljo kar 1500 lukenj, iz katerih je curljala na površje nafta, rdečekožci niso imeli prav nobene možnosti, da bi sto let kasneje odločali o tem, če naj bodo v tej milijonski “dolgi kanadski vasi” olimpijske igre ali ne. Indijansko pleme Lubicon Cree je sicer ostro protestiralo, ko so za postavitev tekmovalnih prog v njegovem rezervatu posekati na tisoče dreves in so s tem iz lovišč pregnali vso divjad, a kdo bi se na to oziral: pa naj namesto mesa jedo fižol (pa še bolj zdravje)! Toda Indijanci so se maščevali: očitno so ob svojih nočnih ognjih zariplo mlatili svoje bobne in plesali protisnežni ples in Veliki duh jih je uslišal, kajti igram je zaradi tolpega vremena in pomanjkanja snega grozil pravi polom. Ob izrednih naporih in s pomočjo kemije, najsodobnejše tehnike ter s serijskim prelaganjem umikov so organizatorji le uspešno izpeljali prireditev do konca, čeprav jim je ostalo v zalogi veC stotisoč neprodanih vstopnic (to pa tudi na račun dejstva, da so bila nekatera tekmovališča izredno daleč od Calgaryja. Igre same so postavile prvi (daljinski) rekord že s tem, da so trajale 16 dni in so bile dotlej najdaljše v zgodovini te prireditve, če odštejemo prvo zimsko predolimpijsko olimpiado. Priznati je treba, da so bile zelo skrbno pripravljene, terjale so astronomske stroške, splošen vtis pa je bil, da niso organizirane zaradi športa, ampak zaradi televizije. 59 držav udeleženk je tekmovalo po sporedu, ki se je le malo razlikoval od prejšnjega: nova je bila ekipna kategorija klasične kombinacije, drsalnim hitrostnicam so dodali Se 5000 m dolgo progo, prvič pa so uvedli tudi superveleslalom. Italijani in Jugoslovani (za slednje je bil to poslovilni olimpijski nastop, a tega tedaj še niso slutili) so prišli pod Skalno gorovje z velikimi upi in tudi odšli so zadovoljni. Italijani so naročili svojim Tirolcem, naj zberejo Cim veC kolajn v sankanju, a so jih njihovi sojezicniki s severa tako temeljito nasekali, da niso dobili niti ene same, praznih rok pa so "azzurri” ostali tudi v bobu. Toda kdo bi gledal na take malenkosti, ko pa je Tomba pospravil zlato tako v slalomu, kot veleslalomu in v mogočni evforiji v Italiji skoraj opaziti niso, da je osvojil srebro tudi De Zolt v teku na 50 km, bron pa Passler v dolgem biatlonu in v Štafeti 4x7, 5 km. Jugoslavija se je, kot država šestih bratskih republik (nekaj let kasneje je imela le še dve bratski republiki) poslovila od zimskih iger s tremi osvojenimi kolajnami, kar je bil dotlej njen najvecji olimpijski izkupiček. Mateja Svet je bila celo tik pred tem, da premaga v slalomu legendarno Švicarko Vreni Schneider, toda tudi njenega srebrnega odličja so se “plavi” tako razveselili, da je še kurentom, ki so delati konkurenco s perjanicami okincanim rdeCekožcem (ter 25-clanskemu spremstvu, ki je spremljalo 23 tekmovalcev) pohajala sapa. Ko si je na 90-metr-ski skakalnici zatem Matjaž Debelak priskakal bron, na isti napravi pa nato v ekipnem tekmovanju “plava” trojica Se povsem nepričakovano pospravila srebro ni bilo zadovoljstvu ne konca ne kraja. Pozabljen je bil tudi neuspeh (kar se kolajn tiče) moške smučarske ekipe, zlasti Križaja, ki se je nerodno poškodoval že med treningom slaloma. Med ostalimi posamezniki je bila najuspešnejša nizozemska hitrostna drsalka Yvonne Van Gennip, ki se je vračala na domače polderje s kar tremi zlatimi kolajnami, za komad zlata skromnejša pa je bila švicarska alpinka Vreni Schneider, ženski Tomba (ali pa je bil Alberto moški Schneider). Ekipno so ruski medvedje še vedno kazali svoje zobe, saj so odnesli domov kar 29 kolajn, od teh 11 zlatih, Vzhodna Nemčija, ki se je kot samostojna država tudi poslavljala od olimpijskih iger je bila s štirimi kolajnami manj (9 zlatih) druga, več kot presenetljivi Švicarji pa so ugnali v kozji rog vso ostalo svetovno zimskošportno elito in so pristali na tretjem mestu. Kanadčani so ne le računali na prednost domačega snega, ampak so tudi vložili velikanska sredstva v pripravo svojih ekip in so bili pred začetkom iger zelo optimistično razpoloženi. Toda na koncu so ostali s skromnimi petimi kolajnami, med katerimi ni bilo niti ene zlate. V njihovi paradni panogi, hokeju, pa so sploh ostali brez odličja. Maščevalni Veliki duh, ki so ga indijanski vrači poslali nad bledolične kanadske šampione je ocividno dobro opravil svoje delo. trn- \'u i A Vi., vig / N\, \ (=■&•- •>. .VSF * “sJ-ŠSs' k' Suri. ■ iS©8u INTERVJU Torek, 20. januarja 1998 INTERVJU / SELEKTOR ITALIJANSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE »Tehnični komisar Maldi-ni je rade volje pristal na intervju za vaš dnevnik. Ko sem mu sporočil, da ga išče novinar Primorskega dnevnika, se je takoj spomnil, da so pri njem doma brali vaš časopis, in privolil.« Besede, ki jih je preteklo sredo po telefonu izrekel Antonello Valentini, šef tiskovnega urada italijanske nogometne zveze FIGC, so bile res presenetljive: v družini Cesareja Maldi-nija, selektorja italijanske nogometne državne reprezentance, so prebirali Primorski dnevnik! Ali je torej tudi Maldini... naše gore list, kot bi se bili izrazili pred kakim desetletjem? Znano je, da je Cesare Maldini po rodu iz Trsta. Tržačani vedo, da je bil Skedenjc. Ko bi bil njegov rajonski sosed, nepozabni kronist in novinarski mentor Marijan Dolgan, še med nami, bi nam gotovo takoj povedal, kje je stanovala njegova družina, in tudi poslal fotografa, da bi poslikal kraj, kjer je Maldi-niju tekla zibelka. Tako pa se moramo zadovoljiti s splošno ugotovitvijo, da je bodoči selektor preživel otroštvo tam nekje v bližini železarne. Cesare Maldini ni le selektor. Pred tem je bil nogometaš. Branilec. Začel je, kot mnogo takratnih fantov, pri Triestini. Prvo tekmo v članski ekipi je odigral v prvenstvu leta 1952-53. Giuliano Sadar ga je v svoji knjigi El pa-ron, posvečeni Nereu Roccu, takole označil: »visoki Skedenjc z zelo elegantno igro.« Takrat ga je treniral prav pa-ron Rocco, ki ga je nato popeljal s sabo v Milan, kjer ga je čakala nogometna slava, ovita v črno-rdeči dres. V začetku je igral v vlogi desnega branilca, zatem se je preselil v sredino, kjer je kmalu prevzel taktirko vodje Milanove obrambe. Rocco je tako verjel vanj in v njegove nogometne sposobnosti, da je nekoč izjavil: »Za vse nogometaše bi lahko dobil zamenjavo, a ne vem, kdo bi lahko enakovredno nadomestil Maldinija.« Za Rocca je bil Maldini pravcat »trener na igrišču«, takšno spoštovanje si je znal pridobiti pri soigralcih. Skedenjc je igral v družbi slavnih nogometašev iz vseh koncev sveta: Liedholmom, Schiaffinom, Altahnijem, Sa-nijem, Rivero. Na nogometnih igriščih so njegovi dvoboji s takratnimi asi dvigali navijače na noge, kot na primer v začetku šestdesetih let, ko je v tekmi proti Botafogu zaustavil slovitega Garrincho. Maldini je posredno in povsem nehote tudi prispeval k rojstvu italijanskega neologizma: »maldinata«. Tako je takratni Milanov podpredsednik Carraro poimenoval njegove (sicer redke) nepredvidljive ležerne posege in kikse na igrišču. Gianni Brera je dal v svojih nogometnih kronikah izrečeni besedi tudi pisno dostojanstvo. Leta 1962 so nogometni strokovnjaki ocenili Maldinija kot »najboljšega srednjega branilca na svetu«. Leto kasneje, 22. maja 1963, je po zmagi proti Eusebiovi Benfici na Wembleyu kot kapetan Milana zmagoslavno dvignil proti nebu amforast pokal evropskega klubskega prvaka. Od njegovega prvega nastopa v A ligi je minilo deset let... Nereo Rocco, ki ga je bil privedel k Milanu, ga je vpeljal tudi v trenerski poklic. Najprej je bil njegov pomočnik, nato je postal pomočnik selektorja državne reprezentance Enza Bearzota. Z njim je preživel dve svetovni nogometni preizkušnji: slovito špansko leta 1982 in manj slavno mehiško štiri leta kasneje. Po obdobju, ki ga je preživel v senci drugih trenerjev (Rocca in Bearzota), je napotil čas, ko je moral Maldini dokazati, da zna tudi sam dobro voditi nogometno moštvo. Izpit je odlično izdelal. O tem pričajo trije zaporedni naslovi evropskih prvakov, ki jih je pod njegovim vodstvom osvojila italijanska reprezentanca izpod 21 let. Takrat je spoznal igralce, ki tvorijo ogrodje sedanje članske reprezentance. Ko so ga - po Sacchijevem odhodu - poklicali na čelo najbolj priljubljene, a tudi najbolj »sporne« italijanske nogometne ekipe, je marsikdo zavihal nos, češ da ni zanjo primeren. Skeptikom je odgovoril na igrišču, na »njegovem« Wembleyu z zmago proti Angliji. Pred repesažem z Rusijo so ga številni italijanski nogometni psevdoizvedenci spet obsuli s kritikami. Njegova reprezentanca jim je na igrišCu ponovno pokazala, kako se žogi streže, selektor sam pa jih je spomnil, da ni doslej izgubil se nobene odločilne tekme. Po zmagi proti Rusom se je Cesare Maldini do zadnjega vlakna zagrizel v svetovno nogometno avanturo. V tiskovnem uradu nogometne zveze so opozorili, da ima sploh zelo malo prostega časa, kljub temu pa je iztaknil pol urice za pogovor za Primorski dnevnik. Da, izrecno za Primorski dnevnik! Gospod Maldini, ali so pri vas doma res prebirali Primorski dnevnik, kot ste omenili Sefu tiskovnega urada FIGC Valentiniju? »Seveda. Na grbi imam že nekaj križev, a se še dobro spominjam mladih let. Mi smo živeli v rajonu, v katerem so vsi prebirali Primorski.« Tudi v vaši družini? »Kakopak: mama, oCe, noneti, tete. Živeli smo v Skednju nad železarno, kjer so vsi govorili ”jugo“.« Ali je tudi vaš oče znal slovensko? »Tudi on, seveda.« Kakšna razlika med tistim Maldinijevim »jugo«-Skednjem iz konca štiridesetih in začetka petdesetih let ter sedanjim na pragu novega tisočletja, ko je slovenščino slišati poredkoma, in ko se v tamkajšnji slovenski osnovni šoli uči le sedem učencev! Po tem novinarsko res zanimivem skoku v skedenj sko preteklost se je pogovor zavrtel v »svetovno« obarvano sedanjost. Kako ocenjujete dosedanje delo na čelu nogometne reprezentance? »Obračun je odličen, čeprav smo se morali pomeriti z Rusijo na dodatnih tekmah za nastop na svetovnem prvenstvu. Po mojem mnenju bi bilo nepravično, če bi izpadli, saj smo v kvalifikacijah izbojevali pet zmag in tri neodločene izide ter prejeli vsega en sam gol.« Zakaj je po prepričljivi zmagi na Wembleyu v reprezentanci zaškripalo? »Ne bi rekel, da je zaškripalo. V Trstu smo igrali lepo proti Estoniji, v Neaplju smo nasuli Poljski tri gole. Nekaj problemov nam je povzročila le Gruzija, kjer smo igrali neodločeno. Povratna tekma proti Angliji je bila zelo težka, tudi zato, ker so postali Angleži bolj zviti.« Pred dodatnima tekmama z Rusijo je naS časopis izvedel med našimi nogometnimi izvedenci in navijači anketo o možnostih reprezentance in o igri »azzurrov«. Eden od anketiranih, Alex Strekelj, je menil, da predstavlja igra Maldinijeve reprezentance korak nazaj v primerjavi z igro Sacchijeve. Dodal je, da se je tak nogomet igralo pred tridesetimi leti. Kaj bi mu odgovorili? »Prav nič mu ne bom odgovoril. Ne vem, kdo je ta Alex Strekelj, menim pa, da je vsaka primerjava brezpredmetna. Vsak trener ima svoj koncept igre. To velja tudi za trenerja reprezentance. Seveda, selektor se Cesto znajde pod križnim ognjem kritikov, kar je povsem razumljivo, saj spada Italija med vodilne nogometne sile. Mnogi z njim ne soglašajo, zame pa velja le eno: zmaga. Seveda, brez dobre igre ne moreš zmagati. Mi smo odigrali nekaj odličnih tekem, in tudi zmagali.« Katere kvalitete ima vaSa reprezentanca? »Predvsem bi poudaril znaCajnost, nogometaši so izkušeni in kvalitetni.« Kaj pa vrzeli? »Na sredini igrišča nam manjka nogometaš, ki bi bil inventiven. V napadu razpolagamo z res dobrimi igralci, na primer Del Pierom, na sredini igrišCa pa smo pomanjkljivi. To je odvisno pač od sedanje nogometne generacije. Moji sodelavci, kar pet jih je, in tudi sam si ogledamo vsak teden po nekaj tekem. Dogodi se, da sledimo celo dvema tekmama na dan, in odhajamo tudi v tujino, da bi si ogledali naše reprezentante.« Zakaj Italija sedaj ne premore večjega števila dobrih veznih igralcev? »V velikih klubih, Interju, Milanu, Juventusu, vodijo ekipo, in torej sredino igrišCa, tuji nogometaši. To odjeda mesto italijanskim nogometašem, kar škodi reprezentanci. Že leta ponavljam, da nimajo mladi talentirani italijanski vezni igralci možnosti, da bi se razvili, ker igrajo v prvenstvu namesto njih tujci. Letos jih je res mnogo. Prevec!« Vi ste že sodeloval na dveh svetovnih prvenstvih: leta 1982 in štiri leta kasneje, obakrat kot pomočnik selektorja Enza Bearzota. Bo mogoče ponoviti uspeh izpred šestnajstih let? »Tisto so sedaj le spomini, zelo lepi, a le spomini. Obdobje je bilo takrat drugačno, nogometni svet se je povsem spremenil. Prav tako ni mogoče primerjati ameriškega svetovnega prvenstva izpred štirih let s sedanjim. Nogomet se vseskozi razvija, na plan prihajajo novi nogometaši z novimi značilnostmi.« Ali ste že pripravili spisek nogometašev, ki jih boste popeljali v Francijo? »Do svetovnega prvenstva manjka še šest mesecev. Govoriti januarja o morebitnih reprezentantih je... znanstvena fantastika. Sedaj je še prehitro tuhtati, katerih osemnajst ali dvajset igralcev bo v izboru za svetovno prvenstvo.« Baggio? »Kateri: Roberto ali Dino? Roberto. Mnogi navijači sprašujejo, ali bo po Italiji ’90 in ZDA ’94 nastopil še na tretjem svetovnem prvenstvu. »Roberto je zelo cenjen v tujini, cenijo pa ga tudi tu pri nas. Toda: ni več rosno mlad... Vrat reprezentance ne zapiram nikomur. S sodelavci bomo v teh mesecih še sledili vsem igralcem, šele nato bom izbral reprezentante.« Priznajte: pri žrebu kvalifikacijskih skupin ste imeli srečo... »To mislijo nekateri. Na svetovnem prvenstvu je treba zmagati. Prve tri tekme niso tako lahke, kot bi kazalo. Spomnimo se le na lepe uspehe Kameruna na svetovnih prvenstvih. V Italiji so mnogi mnenja, da bi morala reprezentanca zmagati že zato, ker se imenuje "Italija". Sploh ne pomislijo na nasprotnika. Tak pristop ni le zgrešen, je dvakrat zgrešen! Vključitev v skupino B ne morem oceniti kot dober ali srečen žreb. Ce se uvrstimo na drugo mesto, nas takoj čaka Brazilija. Ce zmagamo v kvalifikacijski skupini, nas v naslednjem kolu Čaka Francija, in tekma proti domačinom ni nikoli lahka.« Kdo so favoriti? »Tisti, ki jih že poznamo: Brazilija, ki brani naslov, in Francija, ker igra na domačih tleh in bi ji to dejstvo lahko pomagalo. Morda je nekoliko pomanjkljiva v napadu, a je vseeno zelo dobra ekipa, vsekakor glavni favorit.« Kaj pa morebitna presenečenja? »Jugoslavija, Nigerija, Nemčija, ki se na vsakem tekmovanju tako ali drugače izkaže.« Kaj pa Italija? »Vedno sem se izogibal predvidevanjem o ekipah, ki sem jih vodil.« Ko bi lahko izbiral med tujimi igralci, katerega bi izbral? »To mi niti na misel ne pride. Zelo bi bil vesel, ko bi lahko poklical v reprezentanco mlade talentirane italijanske igralce.« Ali jih ni? »Takih je zelo malo. Imamo mnogo napadalcev: Zolo, Del Piera, Inzaghija, Vierija, Casiraghija; tudi nekaj branilcev dobro obeta, kot na primer Nesta in Buffon. Manjka pa nam veznih igralcev. Za Albertinija, Dina Baggia in Di Mattea nimam enakovrednih zamenjav. Že prej sem vam obrazložil, zakaj.« Kakšen odnos imate s sinom Paolom? »Odličen. Takega, kot ga imam z vsemi drugimi nogometaši. Morda sem do njega celo krivičen, ker vCasih zamolčim njegovo ime.« Kaj menite o italijanskem Športnem tisku? »Kritika mora biti, o tem ni govora. Mora pa biti kon- -struktivna. Novinar mora obrazložiti, zakaj je gospod Maldini zgrešil. Le na ta naCin bo lahko nato Maldini odgovoril na kritike. A seveda, najboljši odgovor je tisti, ki ga da reprezentanca na igrišču.« Marjan Kemperle MOŠKA C LIGA / POGOVOR S TRENERJEM VATOVCEM PO PRVEM DELU PRVENSTVA V povratnem delu bi lahko dosegli še boljše rezultate »Če je Don Bosco pri vrhu, bi tam lahko bili tudi mi« - »Na začetku anarhija, zdaj je neumnih metov vse manj« - Pomen mladinske vrste Po lanskem izpadu iz B2 lige je jadranovcem marsikdo že spet kopal jamo. Sodeč po rezultatih v tem prvem delu prvenstva C lige pa kaže, da združena ekipa po dvajsetih letih še vedno uspešno vztraja na okopih košarkarskih bojnih polj. Skratka, jadranov-ci so se črnogledim napovedim navkljub spet pobrali. Kot j ep o vsald krizi zanje tudi značilno. Marsikdo meni, da ima pri tem veliko zaslug predvsem trener VValter Vatovec, ki je spet pomagal dvigniti razpoloženje razbite vojske, med navadnimi vojaki pa našel tudi nekaj takih, ki so si v prvenstvenih bojih nepričakovano celo prislužili častniški čin. Z nastopi so zadovoljni tudi navijači, zato ni čudno, da spet polnijo tribune doma Ervatti, vendar pa temperamenti »Vato« v povratnem delu od svojih igralcev pričakuje še več. VValter, pred prvenstvom si izjavil: »Ce bomo delali kot med pripravami, nas čaka boj za obstanek, če se bo delovno vnema povečala, se bomo borili za uvrstitve od 5. do 8. mesta.« Zdaj delite 3. mesto. Kaže torej, da je delovna vnema visoka, mogoče pa je bila zgrešena napoved... »Gotovo smo dosegli več kot sem pričakoval. V začetku je pri nas vladalo kar precej anarhije. Stvari so se počasi medile, problem pa je, da imamo zdaj absolutno premalo igralcev. Na začetnem spisku jih je bilo natančno dvanaj- st, vendar nas je Pavel Rusija kmalu zapustil iz osebnih razlogov, o tem se je že veliko govorilo in pisalo, Sergio Požar pa je oddšel v vojsko. Tako je zdaj v ekipi sedem članov in trije mladinci. Tu je treba še prišteti delovne obveznosti, razne probleme, tako da prisotnost na treningih po mojim merilih ni bila zadovoljiva. Po drugi strani pa je treba tudi priznati, da smo na večini tekem zmagali, da smo tudi pokazali kvahtet-no košarko in so gledalci zadovoljni zapuščali dvorano. Te rezultate smo dosegli v po mojem mnenju kvalitetni ligi, v kateri je dosti ekip, ki so vložile veliko sredstev, da bi dosegle napredovanje. V ligi ne manjka dobrih igralcev, bivših prvoligašev, tudi visokih centrov. Tudi naš zadnji tekmec Ardita razpolaga z vsega spoštovanja vrednim igralskim kadrom. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da bi marsikatera ekipa iz naše lige lahko igrala tudi v B2 ligi in vendar... In vendar? »In vendar, če je Don Bosco na vrhu lestvice, kar je zame presenečenje, pomeni, da bi bili tam lahko tudi mi. Pomislimo na naše poraze, na tesnega s Cittadello, na Tržič, na polom s Castelfrancom. Lahko bi imeli vsaj šest točk več.« Od česa so odvisna ta nihanja? »Jaz pravim, da je to odraz želje, volje in koncentracije, čeprav se bo kdo čudil, mogoče tudi užalil, trdil, da sem prestrog. Vendar to je moje mnenje.« Zdi se, da gledaš na dosedanji potek sezone z zelo mešanimi občutki... »Res, zelo mešanimi.« V čem je ekipa najbolj napredovala v tem prvem delu? »Na začetku je metal na koš vsak, ki je dobil žogo v roke. V tem smo se zelo popravili. Zdaj je neumnih metov malo, na vsaki tekmi pa vsaj šest igralcev doseže dvoštevilčen izkupiček točk. Drugi element je obramba. Razen kot proti Cittadelli, smo vedno zmagali, ko smo dobro branih.« In največja napaka? »Kontinuiteta. Zakaj je tako, tega ne bi ponavljal.« Bržkone za povratni del ne daješ napovedi... »Tako je. Absolutno nobene napovedi.« Misliš pa, da bi se dalo doseči še več... »Jaz vedno gledam pozitivno in ambiciozno. Rad bi prepričal še koga drugega, da je treba biti ambiciozni.« Pogostokrat se sliši pripomba: če bi igral še Budin, če bi igral še Arena... »Meni o tem ni nič mar. Na začetku sem točno vedel, na katere igralce lahko računam in s temi igralci sem šel zavestno v prvenstvo. Arena je imel predobro ponudbo, da bi jo lahko zavrnil, poleg tega je v svojem novem moštvu med boljšimi.« Kaj si najbolj želiš pred povratnim delom? Da bi z atraktivno igro in rezultatiobdržali gledalce in spet ustvarih pravo oz- račje okoli Jadrana. Smisel Jadrana je v tem, da se v tej ekipi dela več in bolj kvalitetno kot v klubih in da ima ta ekipa za sabo mladince, za katera morajo veljati ista merila. To smo zdaj tudi dosegli. Mladinska ekipa res ni kdove kako kvalitetna, ampak fantje delajo, so homogeni, s tem, da trenirajo skupaj s člani pa tudi veliko hitreje napredujejo. Ni res, kot nekateri trdijo, da morajo mladinci nujno igrati v članski ligi. Po mojem mnenju je treniranje skupaj s starejšimi za te fante koristneje kot igranje v katerakoli nižji ligi. (A. Koren) »Štefan Samec je najboljši center v ligi«, meni trener Vatovec. Z 205 točkami je tudi najboljši strelec moštva Jadranovci pod drobnogledom Jadranov trener VValter Vatovec je prijazno pristal na našo prošnjo, da v enem stavku oceni nastop vsakega od igralcev združene ekipe v tem prvem delu sezone (v oklepaju je še ocena storilnosti, kot izhaja iz obdelave statističnih podatkov vsakega posameznika): Dean Oberdan (+182) je po prizadevnosti in požrtvovalnosti številka ena v ekipi. David Pregare (+147) je imel težave, po rojstvu hčerke pa je odigral dve zelo dobri tekmi. Računam nanj. Michel Grbec (+160) me je izredno ugodno presenetil, ima pa še ogromno rezerve. Jezi me njegova neambicioznost. Marko Hmeljak (+132) je dokazal, da pri njem ne gre le za kvantiteto, ampak tudi za kvaliteto. Atipično krilo, visoko 185 cm, tudi center, če je potrebno. Za nas je nenadomestljiv. Stefan Samec (+262) je daleč najboljši center v ligi (v ligi, v kateri dobrih centrov ne manjka). Kot Michel pa je tudi on premalo ambiciozen. Sandi Rauber (+191) je dal veliko več kot sem pričakoval, od njega pa v drugem delu pričakujem še več. Peter Franco (+58) me je najbolj presenetil, mislim, da je to za njega prvo pravo košarkarsko leto. Sergio Posar (+11) je odigral svojo vlogo. Ko le ne bi bil tak individualist... Riccardo Valente (-2), Christian Slavec (+1), Martin Guštin (-1) niso bili niti med kandidati za ekipo, zdaj pa so osmi, deveti in deseti igralec. Z njihovim odnosom do dela sem zadovoljen. (ak) C LIGA IZID116. KOLA Cittadella - Fagagna 82:81, Conegliano -Bassano 75:73, Don Bosco - Ferrara 67:70, Bravimarket - CasteBranco 77:64, Ardtia - Italmonlalcone 77:82, Istrana -Caorle 72:71, Rovigo - Latte Carso 95:74, Jadran N.Kreditna ni igral. LESTVICA Cittadella 15 13 2 1151:1020 26 Don Bosco 15 12 3 1160:1071 24 Italmonfakone 14 10 4 1136:1065 20 Fagagna Ferrara 9 6 1284:1145 18 9 6 1187:1123 18 Jadran NTKB 15 9 5 1069:1023 18 Conegliano 15 8 7 1147:1176 16 Rovigo Bassano Casteltranco Caorle Ardita Bravimarket Latte Carso Istrana 7 8 1140:1142 14 6 9 1240:1249 12 6 9 1140:1150 12 5 10 1137:1131 10 5 10 1113:1170 10 5 9 1072:1134 10 4 11 1069:1257 8 15 3 12 1012:1201 6 PRIHODNJE KOLO Bassano - Bravimarket, Caorle - Ardita, Castelfranco ■ Conegliano, Fagagna - Rovigo, Ferrara - Jadran, Italmonf. - Don Bosco, LCarso - Cittadella, Istrana ne igra. Igralec + št. tekem Točke Meti Skoki Žoge Asist. Blokade OS: štor. pridoblj. Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Obram. Napad Izgublj. Prid. P. FRANCO (14) 33 14:20 (70%) 0:0 (0%) 14:20 (70%) 5:11 (45%) 18 15 2 4 2 5 13-8 131 M. GRBEC (14) 160 47:91 (52%) 14:39 (36%) 61:130(47%) 51:78 (65%) 29 13 37 16 19 2 36-63 343 M. GUŠTIN (6) 3 1:3(33%) 0:1 (0%) 1:4 (25%) 1:2 (50%) 0 0 0 0 0 0 1-1 6 M. HMELJAK (14) 114 45:87 (52%) 1:6(17%) 46:93 (43%) 21:36(58%) 47 33 16 21 7 2 44-30 428 D. OBERDAN (14) 163 45:81 (56%) 9:26 (35%) 54:107 (50%) 46:63 (73%) 39 1 16 21 45 1 4869 491 S. POŽAR (10) 41 8:13(61%) 5:15(33%) 13:28 (46%) 10:13(77%) 4 0 10 4 2 0 20-8 112 D. PREGARC (14) 168 46:90(51%) 10:34 (29%) 56:124 (45%) 46:55(83%) 38 15 37 22 14 6 5149 387 S. RAUBER (13) 143 32:73 (44%) 19:56 (34%) 51:129(65%) 22:30 (73%) 101 23 20 24 13 3 33-23 435 P. RUSTJA (4) 5 2:4 (50%) 0:0 (0%) 2:4 (50%) 1:2 (50%) 0 2 4 1 0 0 6-1 4 Š. SAMEC (14) 205 79:130 (61%) 3:7 (43%) 82:137(60%) 38:59 (64%) 63 44 42 43 7 20 6260 393 C. SLAVEC (10) 10 3:7 (43%) 1:2 (50%) 4:9 (44%) 1:4 (25%) 1 0 3 0 0 0 1-2 33 VALENTE (12) 6 3:7 (43%) 0:0 (0%) 3:7 (42%) 0:0 (0%) 1 0 3 0 0 0 2-0 6 PROMOCIJSKA LIGA / SPET ZMAGA Forma Brežanov se vzpenja Ekipa ima še vse možnosti, da se uvrsti v končnico za D ligo Pizzeria Mediterranea - Breg 67:87 (32:39) BREG: Berdon 8, Kralj 20, Schiulaz 6, Sarini 10, Mingot 5, Klabjan 21, Marko Salvi 17. Trener: Denis Salvi. OS: 15, PON: nihče. Brežani so pospravili nov par točk proti bolj euvrščenemu nasprotniku in vnovič dokazali, da je uvrstitev v končnico za napredovanje (štiri moštva) povsem v njihovem dometu, saj so premagali obe peterki, ki trenutno zasedata drugo mesto. Uspeh gostov ni bil nikoli pod vprašajem. Gostitelji so se držali na površju samo z meti za tri točke. Na koncu smo jih našteli kar enajst. Breg je nastopil v še bolj okrnjeni postavi kot ponavadi. Manjkali so namreč Gobbo in Klanjšček, Peter Bandi pa se je huje poškodoval. Mediterranea je s tremi trojkami povedla z 9:0, Brežani pa so takoj zatem strnili vrste v obrambi, nasprotnika ujeli v 5. minuti in končali polčas s prednostjo sedmih točk. V drugem delu tekme sta se razigrala Kralj in Klabjan, obramba pa je še naprej delovala kot je potrebno in prednost Brežanov se je stalno večala, na koncu pa znašala celih dvajset točk. Poleg obeh najučinkovitejših strelcev moramo za dober nastop resnično pohvaliti vso ekipo, fantje pa zmago posvečajo Petru Bandiju z željo, da bi čimprej okreval. Promocijska liga IZIDI 8. KOLA Al Gioiello - Skyskrapers 96:109, Ro-manelli - Planet 71:73, Momo Gio -St.Azzurra 97:74, Petrolchimica - Vir-lus 74:73, Mediterranea - Breg 67:87, San Vito - Soul Team 90:84. LESTVICA San Vito 8 7 1 600:541 14 Skyskrapers 8 6 2 682:622 12 Petrolchimica 8 6 2 557555 12 Momo Gio 7 5 2 523:478 10 Mediterranea 8 5 3 519:536 10 Soul Team 8 4 4 627:568 8 Breg 8 4 4 578572 8 Romanelli 8 3 5 572:590 6 Planet 8 3 5 540:566 6 Virtus 8 2 6 544:558 4 Al Gioiello 7 1 6 509:584 2 StAzzurra 8 1 7 564545 2 PRIHODNJE KOLO Breg - Momo Gio. D LIGA SKUPINA B IZID113. KOLA Drago Basket - Termoidraulica 85:83, Bor Radenska - Gradese 90:68, Chiarbo-la - Lega Nazionale 81:69, Kontovel - Ar-teodl. LESTVICA Alte 11 9 2 747:698 18 Bor Radenska 13 9 4 952:867 18 Chiarbola 13 8 5 1055:1003 16 Gradese 13 7 6 895:896 14 Lega Nazionale 13 5 8 868:870 10 Kontovel 12 5 7 824:854 10 Drago Basket 13 5 8 971:1015 10 Termoidraulka 12 2 10 768:877 4 PRIHODNJE KOLO Arte - Bor Radenska, Drago Basket -Gradese, Kontovel - Chiarbola, Termoidraulica-Lega Nazionale. C2 LIGA SKUPINA A IZID114. KOLA Amid Basket - Intermuggia 93:65, Barco-lana - Codroipese 78:83, Como - Dom Rob Roy 7954, Porda - Pom 58:68, Ro-bur-Fiumicello 88:72. LESTVICA Porda 14 11 3 1141:1046 22 Como 14 10 4 1193:1002 20 Pom 14 10 4 1116:1047 20 Codroipese 14 9 5 1244:1171 18 Amid Basket 14 9 5 1120:1077 18 Barcolana 14 7 7 1141:1186 14 Robur 14 6 8 1077:1101 12 Fiumicello 14 4 10 1079:1149 8 Dom Rob Roy14 2 12 1053:1176 4 Intermuggia 14 2 12 1112:1321 4 PRIHODNJE KOLO Como - Barcdana, Codroipese - Porda, Fiumicello - Amid Basket Intermuggia -Pom, Dom Rob Roy-Robur. D LIGA SKUPINA A IZID113. KOLA Cicibona Marsich - Goriziana 66:70, Duke Pub - Acli Ronchi 50:87, Jlnter -Romans 100:63, fsontina - Libertas 64:75. LESTVICA Inter 12 11 1 1088504 22 Goriziana 13 11 2 1183:1065 22 Adi Ronchi 12 9 3 883:739 18 Ubertas 13 7 6 952547 14 Romans 13 7 6 963589 14 Cicib.Marsich 13 3 10 882:960 6 Duke Pub 13 3 10 911:1049 6 Isončna 13 1 12 914:1123 2 PRIHODNJE KOLO Adi Ronchi - Isontina, Cidbona - Duke Pub, Inter - Goriziana, Libertas - Romans. rH P LIGA / BOR RADENSKA IZPOLNIL PRIČAKOVANJA h »Nadaljevati po zastavljeni poti« Borov trener Luka Furlan o pričakovanjih za končnico za napredovanje v C2 ligo S sobotno zanesljivo zmago proti ekipi iz Gradeža so si košarkarji Bora Radenske že zagotovili osvojitev drugega mesta v B skupini D lige, kar pomeni, da bodo v nadaljnji fazi za napredovanje v višjo ligo startali iz nadrejenega položaja in bodo torej naleteli na vsaj na papirju šibkejše nasprotnike. Prvenstvo se za SvetoivanCane sicer ni začelo najbolje, saj so v prvem kolu izgubili proti noviritu v ligi, zatem pa so kljub vrsti nerodnih spodrsljajev že kolo pred koncem prve faze izpolnili letošnji prvi cilj, to je uvrstitev v skupino za napredovanje. Na zadnji tekmi proti Arteju bo potemtakem šlo le za prestiž, saj sta obe peterki že na varnem. Borovci bi sicer lahko v primeru zmage in istočasnega poraza Goričanov v zaostali tekmi s Kontovelom celo osvojili prvo mesto, ki pa se od druge stopničke v bistvu ne razlikuje. O dosedanjem poteku in o pričakovanjih za bodočnost smo se pogovorili s trenerjem Luko Furlanom, ki je po dveh uspešnih sezonah na klopi Cicibone v tem prvenstvu prevzel krmilo Borove članske ekipe. »Začetek prvenstva je bil za nas težaven, saj smo v prvih petih kolih izgubili z Dragom Ba-sket, Chiarbolo in Lego Nazionale. Zatem smo se med sabo ujeli in nadaljevali s serijo zmag (izjema je bil le predbožični poraz z Adijem Fanin), tako da smo si kolo pred zaključkom že zagotovili vključitev v nekoliko lažjo skupino. S končnim razpletom sem zadovoljen, saj smo naš prvi cilj v tej sezoni izpolnili. Proti Arteju pa kljub že doseženemu drugemu mestu računamo na uspeh, saj bi lahko to v nadaljevanju prvenstva s psihološkega vidika imelo svojo težo«, je dejal Borov trener. V nadaljnji fazi za prestop v višjo ligo bodo Barini in soigralci ponovno srečali goriške košarkarje Arteja, po vsej verjetnosti pa bodo ostah tekmeci v boju za uvrstitev v končnico hiter 1904, Goriziana (ali Acli Ronke) ter nekoliko slabše ekipe z Videmskega. Vse ekipe so približno na istem, borovci pa se nameravajo na vse kriplje boriti prav do konca, kot nam je po telefonu potrdil Luka Furlan: »Smo ekipa, ki ima enajst enakovrednih igralcev, in prav vsi bodo v tem boju koristni. Dokazali smo, da najbolje igramo neobremenjeni, od sedaj dalje pa nas čakajo sama odločilna srečanja. Treniramo dobro in smo ustrezno pripravljeni, zato imamo v 'nadaljevanju prvenstva vse možnosti, da nadaljujemo zmagovito pot.« Na sliki: Igor Filipčič NARAŠČAJNIKI / SGT ŽE VODI Polet uspešen v Tržiču, poraz Kontovelcev Andrej Guštin dal 38 točk ItalmonMcone -Polet Metra 90:97 (47:58) POLET: Mitja Suhadolc 6, Matjaž Suhadolc 5, Peric 20, Ferfolja 7, Piccini 12, Guštin 38, Švab 5, Jerman 4, Grilanc, Berdon, trener Vitez. TRI TOČKE: Piccini 1 PM: 12:35. Čeprav poletovci niso igrali najbolje, so se iz Tržiča vseeno vrnili z dvema točkama. Kot je »treba«, so zaigrali v zadnjih treh minutah, to pa je bilo tudi dovolj za zmago. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Andreja Guština, ki je dal kar 38 točk, ter Mattea Perica, ki je bil uspešen pod košema in je obenem dal tudi 20 točk Kontovel-DLF 70:87 (35:43) Kontovel: Starec 12, Cer-niava, Zavadlal, Budin 12, Ražem 20, Nabergoj 13, Rogelja 13, Emili, Bukavec, Schillani. Trener: Meden PON: Budin, Nabergoj, Ražem in Rogelja TRI TOČKE: Budin 2, Starec 1 Kontovelci so se starejšim in fizično močnim Tržačanom vztrajno upirali skozi ves potek srečanja, predali pa so se šele v poslednjih minutah tekme, ko je moralo nekaj posameznikov zapustiti igrišče zaradi petih prekrškov. V domačem tabora so žal odpovedali nekateri ključni igralci, v glavnem pa je celotna ekipa zaigrala solidno in izkazala sta se zlasti Žiga Ražem in Jure Rogelja. VRSTNI RED: SGT in DLF 12, Bor Friuleocport 10, Polet Metra 8, Kontovel, Italmon-falcone, Santos A in B 6, Pal-lacanestro Gorizia 4, Servola-na 2, Dom Kmečka Banka 0. PROPAGANDA Kontovel - Ferroviario 74:38 KONTOVEL: Nabergoj 2, Briščak, Colja 4, Turco 16, Guštin 5, Trampuš 19, Per- DEČKI / 5.KOLO NA TRŽAŠKEM Bor s porazom ob prvo mesto, nova zmaga Kontovela Joganovi varovanci so se SGT predali šele v drugem polčasu Dardi - Kontovel 67:73 (32:33) Kontovel: Starec 7, Sirk, Zavadlal 6, Budin 22, Ražem 4, Turco 7, Trampuš, Matiacic 25, Bukavec, Schillani, Daneu 2. PON: Budin, Turco, Schillani; TRI TOČKE: Starec 1, Budin 1 Dardi je gotovo ena izmed najšibkejših ekip v prvenstvu in Kontovel je pospravili tretji par točk. Tekma je bila izredno slaba. Delno so za to poskrbeli tudi naši fantje, ki so svojo igro popolnoma prilagodili nasprotniku. Poudariti je treba, da so Kontovelci cel prvi polčas igrali brez svojega najboljšega igralca in gonilne sile Ražma. To se je krepko poznalo, saj je bila igra v tem delu tekme vseskozi raztrgana in polna napak tako na eni kot na drugi strani. Rezultat ob koncu prvega dela tekme to tudi potrjuje, saj so Kontovelci vodili le za točko, potem ko so vseskozi zaostajah za nasprotnikom. Na začetku dragega polčasa se je trener Zavadlal odločil, da pošlje na igrišče Ražma. Kontovelova ekipa je tedaj zaigrala v popolni postavi ter z zagrizeno obrambo in organiziranimi napadi tudi uspešno zaključevala akcije. Dovolj je bilo pet minut take igre in rezultat je bil že na varnem, saj so fantje vodili že z osemnajstimi točkami prednosti in s tem dali možnost ostalim soigralcem, da so lahko prav vsi stopili na igrišče. Kot že rečeno pa z igro naše ekipe ne moramo biti zadovoljni. Vsekakor si. pohvalo zaslužita Andrej Matiacic za uspešen skok v obrambi in napadu ter lepo število doseženih točk in Gregor Budin za izredno hitre in uspešno zaključene protinapade. V prihodnjem kolu (četrtek, 22.t.m., ob 16.30 v proseški telovadnici) čaka Kontovelce derbi z Borom. (Ražem) SGT A-Bor Friulexpart 85:68 (43:36) Bor: Posar 25, Floridan 27, Kemperle, Požar 2, Jevnikar 8, Rebula 2, KrčaliC 2, Jankovič 2. Trener: Jogan TRI TOČKE: Posar 2, Jevnikar 1 Okrnjeni borovci so proti neposrednemu tekmecu za visoko uvrstitev utrpeli prvi prvenstveni poraz. V prvem delu so Joganovi fantje sicer zaigrali, kot znajo, po odmom pa jim je zaradi utrujenosti in pomanjkanja menjav zmanjkalo moči, tako da so imeli močni domačini (Umani 30, Cavalie-ro 28) skorajda prosto pot do zmage. V splošnem so Svetoivančani kljub porazu s prikazano igro zadovoljili, žal pa nekateri standardni igralci niso nudili običajnega doprinosa, da bi lahko tekmo osvojiili. (nš) Breg-Genertel 28:125 (16:69) Breg: Mahne-Kalin, Corbatto 4, Barazutti 2, Scroccaro 4, Sancin 6, Strahi, Coletta 2, Damin, Zeriali 8, Bandi 2. Trener: Jakomin Mladi Brežani so v prvenstvu dečkov utrpeli nov visok poraz. Požrtvovalno so se borili proti močnejšim košarkarjem Genertela, ki pa so jih nadigrali že v prvem polčasu. V prihodnjem kolu bodo Brežani igrali spet na domačem igrišču, tokrat proti Barcolani. (RJ) VRSTNI RED: SGT A 10, SGT B 8, Bor Friulexport, Kon-tovel, Don Bosco in Genertel 6, tntermuggia 4, Barcolana 2, Breg in Dardi 0. narčič 4, Piculkin 2, Jazbec 4, Rogelja 18, Cattaruzza, Bufon. Trener: Briščik Prva tekma in gladek uspeh Kontovela, pri čemer pa je treba reči, da so bili nasprotniki v glavnem za leto dni mlajši. Prva četrtina (17:9) je bila še kar dopadljiva, v dragi pa je Kontovel s 15 točkami Trampuša in 16 Rogelje pregazil nasprotnike (34:3) in zapečatil zmago. Azzurra - Jadran 62:56 JADRAN: Oblak 3, Furlani 10, Udovič 6, Perossa 4, Mo-relj 7, Marani, Kralj 5, Rebula, Madonia 18, Novak 3. Trener: Corbatti V prvi tekmi je Jadran (za združeno ekipo igrajo letos borovci) v okrnjeni postavi izgubil v gosteh. Jadranovci so izgubih lepo priložnost, da bi slavili, saj so v prvi četrtini dobro igrali tako v obrambi kot v napadu ter si priborih štiri točke prednosti. Zal pa so vse zapravili v nadaljevanju, ko so nekateri nosilci igre zaigrali pod svojimi sposobnostmi. To so hitri in agresivni domačini spretno izkoristili in dosegli pomembno zmago. (Mitja Oblak) Andrej Guštin 38 točk! ZA »PROPAGANDO« DRŽAVNI KADETI / 1. POVRATNO KOLO V nedeljo v Sežani zaključni turnir Lige prijateljstva Košarkarska Liga prijateljstva za ekipe kategorije »propaganda« se bliža h koncu. OdigraM so že večino polfinalnih tekem, vrhunec turnirja pa bo v nedeljo v Sežani, ko bodo na sporedu tekme za končno razvrstitev. Organizator in sponsor Kraški zidar obljublja pravo košarkarsko slavje, na katerem ne bo manjkalo zabave. Napovedujejo nastop plesnih in navijaških skupin, pravo pašo za mlade košarkarske oči pa bo zagotovo pomenila ekshibicija »zidarjev« Jana Budina in Primoža Brezca v zabijanju na koš. Kontovel - Pivka 44:48 KONTOVEL: Turco 25, Trampuš 9, Pernarčič 2, Rogelja 6, Nabergoj 2, Briščak, Colja, Jazbec, Bufon, Cattaruzza, Sirk PIVKA: Sabec 3, Klobučar 2, Bergoč 15, Lepej 4, Djurišič 2, Jovič 6, Jere-mič 14, Kapelj 2, Simič, Žele, Laznič. Sežana - Plamapur 47:34 SEŽANA: Penko 1, Ražem 5, Miklavec 4, Hušic 10, Meden 5, Gregorec 5, Jankovič 3, Zadnik 9, Hijenski, Klančar, Novak, Janežič, Brajdik, Bevčič. PLAMAPUR: Skrij 2, Mršnik 2, Poljšak 9, Ceka-da 5, P. Jenko 2, Kavčič 3, V. Jenko 11, Valenčič, Fatur, Godec, Jelečič. Prestranek - Divača 48:39 Bor - Postojna bo v četrtek ob 18. uri v Postojni. Izid prve tekme 41:46 za Postojno. Spored finalnega dela v Sežani: 9.30 za 7. mesto: Divača - Kontovel, za 5. mesto: Prestranek - Pivka, za 3. mesto: poraženec Bor/Postojna - Plamapur; 10.45 za 1. mesto: zmagovalec Bor/Postojna - Sežana. Nagrajevanje bo ob 12. uri. V Pozzuolu pričakovana zmaga Bora Friulexport Odločilna Smilovich (24 točk s štirimi »trojkami«) in Krčalič - Kontovelci proti Pordenonu spet praznih rok Pozzuolo-Bor Friulex-port 57:77 (35:27) Bor: Kafol 2 (-; 1:1; 0:1), Smilovich 24 (6:9; 3:6; 4:6), Gaburro 9 (5:7; 2:9; 0:4), Stokelj 9 (3:3; 3:6; 0:1), Santi 2 (0:1; 1:4; -), Krčalič 14 (4:5; 5:8; -), Krmec (0:2; 0:1; -), Bosari 14 (4:5; 5:8; -), Kodrič 3 (1:2; 1:1; -), Romano (-; 0:1; -). Trener: Martini PM: 23:34 Za dve točki: 21:45 Za tri točke: 4:12 SON: 26 PON: KrčaliC (39’) TRI TOČKE: Smilovi-ch4 Po štirih zaporednih porazih so borovci v bližini Vidma ponovno našli pot do zmage, odpravih pa so dokaj skromnega nasprotnika. Začetek je bil za naše vse prej kot spodbuden, saj so sredi prvega polčasa zaradi medle igre že zaostaja-h za 10 točk. V obrambi so bili Martinije vi varovanci preveč popustljivi, v napadu pa so imeli velike težave proti conski postavitvi 3-2. Do preobrata je prišlo v teku drugega polčasa, ko so gostje zadevali iz vseh položajev ter povsem onespo-sobih domačine z agresivno consko obrambo 2-3. Z vrsto protinapadov in natančnih metov so si Svetoivančani kmalu priigrali 20 točk prednosti ter tako dokončno strli odpor košarkarjev Pozzuola. Med posamezniki gre tokrat pohvaliti kapetana Dimitrija Smilovicha, ki je bil odločilen s tremi zaporednimi »trojkami«, in Sašo Krčaliča, ki je zelo pripomogel k uspehu s številnimi pridobljenimi žogami in 14 točkami. Spet je dobro zaigral tudi Danilo Bosari, ki je bil zadovoljen s končnim razpletom: »V prvem polčasu je manjkala želja po zmagi, ko pa smo v nadaljevanju poprijeli v obrambi, uspeh ni bil več v dvomu.« V četrtek bodo Borovi kadeti odigrali zaostalo srečanje z Adijem iz Ronk, v nedeljo pa jih čaka redno domače kolo proti Inter- muggi. (nš) Kontovel La nuova edi-le-Amici del Basket PN 80:86 (43:35) Kontovel: Sibelja n.v., Paoletič 16, Doglia 30, Hrovatin n.v., Kocjančič 2, Se-mec 8, Nabergoj 2, Rogelja n.v.. Žagar 3, Gregori 19, Umari n.v.. Trener: Vremec TRI TOČKE: Gregori 3, Doglia in Pao-letič 1 Kontovelci, ki so spet nastopili brez poškodovanih Šušteršiča in Budina, so po izenačenem boju prepustili točki gostom iz Pordenona ter tako ostajajo na zadnjem mestu skupne razpredelnice. V prvem polčasu so Doglia in tovariši z odlično igro v napadu držah vajeti tekme v svojih rokah, v splošnem pa so zadovoljivo opravih svojo nalogo. Drugi del tekme se je nadaljeval v znamenju neodločenega izida, domačini pa so žal popustili tako v napadu kot zlasti v obrambi. Do odločitve je prišlo v zadnjih minutah, ko so utrujenim Kontovelcem (skozi celo tekmo so v glavnem igrali le s šestimi igralci) pošle moči, gostje pa so uspeh ohraniti pičlih šest točk prednosti. V Kon-tovelovem taboru je bilo zopet opaziti običajne po- manjkljivosti, kljub nekoliko prepričljivejši igri pa so spet potegnih krajši konec. Za dobro igro na nedeljski tekmi bi pohvalih Denisa Doglio, ki je prispeval kar 30 točk, in pa Matijo Gregorija (na sliki), ki se je izkazal z meti iz razdalje (»3 trojke«). V prihodnjem kolu bodo Vremčevi varovanci v soboto igrali v gosteh proti tržaškemu Genertelu. OSTALI IZIDI: Inter-muggia-Genertel 64:88, Po-lisigma-Bicinicco 70:62, Don Bosco-UBC Videm 57:88, Galassini-Fiumicel-lo 92:82, Ach Ronke-Liber-tas 75:70 VRSTNI RED: UBC Videm in Polisigma 28, Don Bosco in Galassini 22, Genertel 18, Bicinicco, Acli Ronke in Fiumicello 14, Bor Friuleocport 12, Amici del Basket, tntermuggia in Libertas 10, Codroipese 8, Pozzuolo 4, Kontovel La nuova edile 2. NAMIZNI TENIS / ELITNI TURNIR TOP 12 V MOLFETTI r KOLESARSTVO / SPORED SEZONE Wangovo do polfinala Vanja Milič deli 9. mesto Zgoniška Kitajko klonila pred zmagovalko Bulatovo 1. marca dirka za Trofejo ZSŠDI Nastopi KK Adrie in SK Devin V Molfetti se je konec tedna zbrala vsa italijanska namiznoteniška elita. Na prvem od dveh turnirjev Top 12 sta nastopili tudi dve Krasovi igralki, Vanja Milic kot zmagovalka dveh predhodnih kvalifikacijskih turnirjev in Krasova Kitajka Wang Xue Lan, ker je odpovedala nastop Alessia Arisi. Vanja in Xue Lan sta bili v isti skupini. Najboljša tujka v Italiji VVang je bila tudi zmagovalka te skupine, v kateri sta bili še dve njeni rojakinji, igralki Muravere VVang Ju in Wej Jian, Michela Merenda in Nicoletta Stefanova. Vsem nasprotnicam je VVangova zadala lekcijo, porazila jih je z gladkim 2:0, le Wej ji je odšCipnila set. Vanja Milic je dosegla 9. do 10. mesto, ker je premagala Merendo in Stefanovo, obe z 2:1. Glede na težavnost tekmovanja, je dosegla kar se je dalo. Morda celo nekaj več, kajti Merenda je za kakšno mesto močnejša, oziroma vsaj postavljena je na lestvici višje od igralke Kresove šole, tako da je bila Vanja zares lahko zadovoljna s svojim nastopom. V polfinalu se je VVangova srečala z Fliuro Bulatovo, ki sicer igra za državnega prvaka Castellano. V skupini Bulatova proti nasprotnicam Lauri Negrisoli, Ding Jan, Sabrini Moretti, Cri-stini Semenza, Denisi Zanca-ner ni pokazala najboljše igre, zato pa se je spremenila v levinjo v dvoboju z našo Kitajko. Izid je bil 3:1 za nasprotnico, ki je odnesla tudi prvo nagrado po finalnem dvoboju s kjubsko kolegico Lauro Negrisoli. VVang Xue Lan pa je zasedla 3. mesto. Ze pred odhodom na Top 12 VVang Xue Lan ni bila v najboljši formi zaradi nove poškodbe, tako da se do zadnjega trenutka ni vedelo, ali se bo sploh udeležila tega prestižnega tekmovanja. (J.J.) Na sliki: VVangova Deželna kolesarska zveza je prejšnji teden odobrila letošnji tekmovalni koledar, v sezoni, ki se pričenja 1. marca s klasično mednarodno dirko Kolesarskega kluba Adria za 22. Trofejo ZSSDI, zaključila pa se bo v polovici oktobra. K izredno bogatemu tekmovalnemu koledarju so pripomogli tudi tržaški klubi, ki bodo med sezono organizirali dvanajst dirk, vključeni pa sta tudi seveda obe slovenski tržaški društvi, KK Adria in SK Devin. Koledar je sicer pripravljen, ni pa še dokončno znana postava ekip, ki bodo zastopale ne le slovenska predstavnika, pač pa tudi ostale tržaške klube. Poleg lonjerske mednarodne dirke velja omeniti deželni miting društev, ki imajo v svojih vrstah najmlajše in ki ga bo organiziral tržaški predstavnik Pedale Triestino, ki je imel v lanskoletni sezoni v svojih vrstah precej najmlajših slovenskih kolesarjev. V detajlu pa je koledar prireditev v Trstu za leto 1998 naslednji: 1. marca KK Adria 22. Trofeja ZSSDI 4. aprila Pedale Triestino najmlajši 26. aprila SVC Cottur ekološko kolesarjenje 27. junija Pedale Triestino najmlajši „ 11. in 12. julija Pedale Triestino deželni miting najmlajših 16. avgusta Cicloclub TS cikloturisti 13. septembra SK Devin MTB 20. septembra KK Adria Maraton Ljubljana-Trst SCV Cottur najmlajši mladinci Cicloclub TS cikloturisti 27. septembra SK Devin MTB Koledar pa se bo še obagatil, saj je treba počakati še na sestavo koledarja Triveneta, v sklopu katerega bo KK Adria organiziral dirko za dekleta, skupno s SCV Cottur pa verjetno še dve dirki za cikloamaterje, Ce bo število prijavljenih v dežeh to dovoljevalo. (JPC) JADRANJE / POGOVOR Z JOHANO KRIŽNIC Na dčavnem prvenstvu bi se želela izboljšati Jadranje je v Trstu zelo. priljubljen šport, bodisi na amaterski ravni, kot pa tudi na agonisticni. Nedvomno je v tem okolju med našimi jadralci najbolj poznana Arianna Bogateč, ki že vrsto let žanje velike uspehe na svetovni ravni. Toda za njo je še nekaj perspektivnih mladih jadralcev, ki resno in požrtvovalno trenirajo. Med te prav gotovo sodi tudi šestnajstletna Cupina jadralka Johana Križnic, ki je morje vzljubila že od mladih let. Ja- je pričela v razredu optimist, v katerem je tudi osvojila naslov državne prvakinje. Lani pa je prestopila razred in pričela tekmovati v razredu europa. Čeprav je bila novinka, se je Johana takoj izkazala in poklicana je bila v italijansko reprezentanco, z njo pa se je udeležila evropskega prvenstva. To je bil lep uspeh, saj je iz cele Italije odpotovalo na evropsko prvenstvo le 8 jadralcev, samo štirim pa je federacija plačala stroške, in Johana je bila prav med temi štirimi. O tej izkušnji je Johana dejala naslednje: »To je bila zame le šola, saj sem prvič tekmovala v tako močni konkurenci. Bila pa sem zelo zadovoljna, saj sem si nabrala novih izkušenj in tudi novih prijateljstev. Upam pa, da se bom letos spet udeležila evropskega prvenstva, ampak tokrat bom skušala doseči kak dober rezultat« Od kod pa izvira tvoja ljubezen do morja? »Jadranje sem začela trenirati že od mladih nog, ljubezen do morja pa mi jo je verjetno posredoval moj oCe, saj je on sam velik ljubitelj morja in je vedno jadral, ko sem bila jaz majhna.« Kateri so občutki, ko sama jadraš na morju? »Morje poznam zelo dobro in se ga prav nič ne bojim. Strah me je nasprotnikov in pa rezultatov, kot v vsakem drugem športu. Edino Ce zapiha močan veter, se malo bojim, saj je to moje prvo leto v evropi in za ta razred sem zaenkrat malo prelahka.« Začela si z optimisti, sedaj pa jadraš z Rvropo. Kakšne so razlike med tema razredoma? »Skok med tema dvema razredoma je precej velik. V evropi so tekmovalci precej starejši in pa tudi fizično veliko bolj močni, tako da sem v bistvu ena izmed najmlajših in »najlažjih« tekmovalk.« Kolikokrat na teden treniraš? »Prvo regato imam sedaj v februarju, zato bom morala trenirati vsako soboto in nedeljo, mogoče tudi kako sredo popoldne. Treningi pa trajajo približno tri, štiri ure.« Katere dlje pa si si zastavila v letošnjem letu? »Poleg nastopanja na evropskem prvenstvu, bi letos želela doseči tudi kak dober rezultat na državnem prvenstvu. Cez nekaj let pa, ko bom nabrala dovolj izkušenj, bi rada nastopila tudi na kakem pomembnejšem tekmovanju.« Je to šport za vsakogar? Katere napotke bi dala mladim, ki bi se hoteli zaCeti resneje udejstvovati s tem športom? »Mislim, da je jadranje šport primeren za vsakogar. Seveda pa je odvisno od posameznika, saj, Ce se kdo ob prvem spopadu z morjem ustraši, je jasno, da ni izbral pravega športa. V jadranju je treba biti zelo odločni in tudi zelo samostojni. Tistim pa, ki bi radi resneje poprijeli ta šport, svetujem, naj se kar potrudijo in naj se udeležujejo regat, saj je jadranje eden od tistih športov, kiti da velika zadoščenja, ne samo materialna, ampak tudi duševna. Spoznaš namreč lahko veliko sveta in tudi veliko dobrih prijateljev.« Po Arianni Bogateč si ti nedvomno naša sami Arianni? »Z Arianno ne pridem velikokrat v stik, Čeprav sta si naši društvi blizu. Z njo se srečujem le na kakšnih državnih regatah po Italiji, kjer pokaže vso svojo spretnost. Zaradi tega lahko o Arianni povem le to, da je zares zelo močna.« Rado Šušteršič LOKOSTRELSTVO / POGOVOR Z DUŠO ZARJE M.GRANZOTTOM Iz senika v dvorano skupaj s tekmovalci Našega prapora Z združenimi močmi in vadbo v Zgoniku do boljših rezultatov Moreno Granzotto je morda v zamejstvu sinonim za lokostrelstvo, saj gre njemu velik delež, da smo v naši stvarnosti sploh spoznali ta šport. Zato smo se obrnili prav do njega in ga vprašali o zadoščenjih in o težavah, ki jih doživlja ta zgodovinski šport. Združili ste se z Našim Praporjem. Kako je do tega prišlo in kako bo v bodoCem s treningi in tekmami? »Do združitve je prišlo zaradi problemov znotraj Našega Praporja. Da ne bi šel vsak po svoji poti smo se raje odločili za skupno ekipo.Tekmo-vali bomo skupaj a treningi bodo vseeno loCeni. Sedaj obstaja le še Zarja, ampak treba je povedati, da bi lahko bilo tudi obratno; in, če ne bi bilo združitve, morda tudi lokostrelstva ne bi bilo več. Vprašali smo tudi Marka Turka, ki trenutno tekmuje za tržaški ASCAT, Ce bi hotel pristopiti k Zarji. A kljub boljšim pogojem je raje ostal kjer je, ker bi se drugače obetali ASCAT-u hudi Časi. Res škoda, saj bi z njim imeli najboljšo ekipo v deželi.« Katja Ražem, morda najbolj perspektivna igralka, je opustila lokostrelstvo. Kaj o tem? »Katja ima šolske obveznosti, saj letos maturira. Res škoda, ker je italijanska reprezentanca bila v njenem dometu.« Končno ste dobili pokrite prostore. So začasni ali ne? »Prvič ima Zarja svoj prostor, ker imamo v najemu hodnik nad tribunami v Zgoniku. Cena ni zelo ugodna, posebno še, ker smo v treh-štirih, ki treniramo, ugodno pa je z umiki, ker je vadbeni prostor na našo popolno razpolago. Prostori pa so vsaj trajni.« Morda je med prispevki za Zarjo po izrednem zakonu za protivrednost za sinhrotron tudi nekaj namenjenega njeni lokostrelski sekciji? »Govori se o 25 metrov dolgi zgradbi za lokostrelstvo. Toda občina mora komaj dati v zakup gradnjo objekta, za kar bosta šla najmanj dva meseca. Objekt pa bo nared v najboljšem primem le oktobra 1999, čeprav je bolj realen kot datum zima 2000. Takrat bo cena ugodnejša in tudi Umike si bomo lahko sami določa- li. Brez lastnih prostorov je težko trenirati 2-3 ure na dan, kar bi bil minimum za boljše rezultate.« »Deset let smo trenirali v seniku na Bazovici, ko vremenske razmere so nam to dopustile. V TolmeCu imajo sobo 7m za 40m in mislijo zgraditi najveCji center v Evropi. V Trstu pa ni tega nikjer, niti na papirju.« Kako je z mladimi v društvu? »Totalna kriza. Mladih ni, saj je najmlajša Katja Ražem, ki ima 19 let (in, kot smo že prej pisali, ne trenira več). Združili smo se, ker smo mi v šestih, Naš Prapor pa v sedmih.« Se je po uspehih na olimpijskih igrah v Atlanti zanimanje za lokostrelstvo v Italiji kaj povedalo? »V Italiji je za dva-tri mesece vladalo za ta šport zanimanje zlasti med fanti od 25 do 35 let, toda je bil za večino le konjiček. Ko pa postane to pravi šport ga skoraj vsi opustijo. Ce bi hoteli privabiti mlade, bi morali hoditi po šolah, a nihče si noče prevzeti te odgovornosti. Dodatna težava pa je nevarnost tega športa.« Problem so bili vadbeni prostori. Kaj meniš, da bodo rezultati sedaj boljši? »Ne, ker ne moremo trenirati več kot toliko zaradi previsokih cen.V Zgoniku plačujemo približno 16000 lir na uro. Drugi so zahtevali do 35000 lir. Ko smo trenirali na Melari z ASCAT-om smo plačevali 6000 lir. A telovadnica se je delno pomšila in občina ne samo, da ni še zaCela s popravili, dela ni še dala sploh v zakup!« Kakšna je tvoja skrita želja in kaj obžaluješ na športnem področju? »Ce bi imel čas in prostore, bi vse prišlo samo. Poleg tega bi moral imeti koga, ki bi skrbel za mojo športno rast. Seveda je želja vsakogar nastopanje na olimpijskih igrah. Zadnji vlak ni še mimo, a lok je sedaj v ozadju, ker je na prvem mestu delo. Lok mi je prinesel veliko razočaranj in tudi reprezentančni dres se mi je izmuznil, ker je bil tridesetletnik bolj precizen. Bolje je živeti brez iluziji in želji.» »Društvo daje vse meni v roke. Vesel sem, da sem jaz pomemben, a po drugi strani je preveč stvari odvisnih od ene same osebe. Jaz sem pred osmimi leti prenovil društvo zlasti, ker sem prinesel nove materiale. Zdaj pa potrebujemo novega talenta 15-16 letnika, ki bo s seboj prinesel prenovitev. Začel sem pri trinajstih letih, zdaj jih imam 22, imel sem mnogo iluziji in so bile le delno poplačane.« Zdenka Ferlat: »V Zarjo smo prestopili, ker nas je bilo premalo Zakaj je prišlo do združitve z Zarjo smo na kratko vprašali Zdenko Ferlat, dosedanjo »dušo« lokostrelske sekcije Našega Praporja. »Združili smo se, ker Naš Prapor je štel malo elanov. Odbora ni bilo, prav tako predsed-nika.PrepušCeni smo bili samim sebi, zato smo se vpisali v Zarjo.« Kako bo pa potekala vadba v prihodnjem? »Treningi bodo še vedno v Standrežu, na tekme pa bomo hodili pod imenom Zarje. Enkrat ali dvakrat mesečno pa bi se dobili, da bi trenirali skupaj.* (I.F.) TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE Ze na začetku nekaj presenečenj Bruguera predal srečanje - Mlajša od sester Williams izločila Romunko Spirleo SMUČARSKI SKOKI / TEKMA ZA SVETOVNI POKAL_ V Zakopanih Primož Peterica spet najboljši To je že njegova deseta zmaga v svetovnem pokalu MELBOURNE- V Melbournu se je začelo odprto prvenstvo Avstralije, prvi letošnji teniški grand slam turnir. V uvodnih srečanjih prvega kroga je že bilo nekaj presenečenj. Pri moških je že izpadel deseti nosilec Spanec Sergi Bruguera (na sliki), ki je po zaostanku 1:2 v nizih zaradi žuljev predal srečanje Slovaku Karolu Kučeri. V konkurenci žensk je za največje presenečenje poskrbela mlada Američanka Serena VVilliams, ki je premagala šesto nosilko Romunko Irino Spirleo. OstaM favoriti niso imeli večjih težav. Nekateri izidi, 1. krog: moški: Sampras (ZDA/l) - Schalken (Niz) 7:5, 6:4, 6:2; Korda (Ceš/6) - Portas (Spa) 6:3, 4:6, 6:1, 6:4; Sanguinetti (Ita) - Martin (Spa) 6:0, 3:6,; 7:6 (8:6), 6:3; Pozzi (Ita) - Clement (Fra) 6:4, 4:6,; 5:7, 6:2, 6:4; Corretja (Spa/11) -Arnold (Arg) 6:4, 7:5, 2:6, 6:3; Moya (Spa/7) - Tra-macchi (Avs) 6:4, 6:3, 6:7 (6:8), 7:6 (3:7); Black (Zim) - Mantilla (Spa/14) 6:4, 6:0, 4:6, 6:4; Arnold - Bruguera (Spa/10) 3:6, 7:5, 6:1, predaja; ženske: S. VVilliams (ZDA) - Spir-lea (Rom/6) 6:7 (5:7),; 6:3, 6:1; Majoli (Hrv/4) -Savvamatsu (Jap) 6:4, 6:2; Grande (Ita) - Meghann (ZDA) 6:4, 6:3; Perfetti (Ita) - Cacic (ZDA) 5:7, 6:4, 8:6; V. VVilliams (ZDA) - Dechaume-Balle-ret (Fra) 6:3, 6:0; Dragomir (Rom/15) - Babel (Nem) 6:2, 6:1; Zvereva (Blr) - Appelmans (Bel/12) 2:6, 6:2, 6:3; Ray-mond (ZDA/13) - Pratt (Avs) 6:1, 2:6, 6:3; Lučič (Hrv) - Stubbs (Avs) 7:5, 6:1; Martinez (Spa/8) -Kloesel (Nem) 6:2, 6:2; Panova (Rus) - Lubiana (Ita) 6:4, 6:4; Mauresmo (Fra) - Farina (Ita) 7:6 (7:4), 7:5; Majoli (Hrv/4) -Savvamatsu (Jap) 6:4, 6:2. ZAKOPANE - Zmagovalec lanskega svetovnega pokala Primož Peterka je prvič v letošnji sezoni slavil na tekmi smučarjev skakalcev v Zakopanih na Poljskem. Jubilejno deseto zmago v karieri je dosegel na napravi VVielka Krokievv s kritično točko 116 metrov, kjer je leta 1996 prvič stal na najvišji stopnički tekem za svetovni pokal. Drugi je bil Japonec Kazuyo-shi Funaki, tretji pa Nemec Sven Hannavvald. Peter Zonta je tekmovanje končal na 34. mestu in se ni uvrstil v finale, ostali slovenski skakalci pa se sploh niso uvrstiti na tekmo. »Ta zmaga je zaradi poteka letošnje sezone skorajda slajša, kot tista pred dvema letoma,« je menil Peterka, ki je pred dvema letoma v Zakopanih dosegel 1. in 2. mesto. Vodil je že po prvi seriji (124 metrov); drugi je bil Funaki (121, 5), tretji pa še drugi Japonec Hiroya Sai-toh (121). »Med obema serijama sem bil zelo nervozen. Odšel sem v kombi in se med poslušanjem glasne glasbe sprostil. Daljave ostalih skakal- cev v drugi seriji nisem slišal, le Ha-radino, saj sem bil tedaj na odskočni rampi,« je pripovedoval Peterka, ki je v drugi seriji skočil 127 metrov, meter manj od Harade, vendar je imel slovenski šampion tako dober doskok, da je še povečal prednost iz prve serije. Hannavvald je s 128, 5 metri dosegel največjo daljavo tekmovanja in je le za 0, 1 točko zaostal za Fu-nakijem, prehitel pa je drugega Japonca Saitoha. Nemec Dieter Tho-ma, ki se v soboto ni uvrstil na tekmo, je bil peti, zmagovalec sobotne tekme, Norvežan Kristian Brenden, pa je zasedel deseto mesto. »Komaj čakam na naslednji tekmi na velikanki,« je veselje pred novimi tekmami na veliki napravi, ki jih nadvse ljubi, izrazil Peterka. Naslednji tekmi bosta 24. in 25. januarja v nemškem Oberstdorfu. Peterki v letošnji zimi ni šlo tako, kot je želel sam ati kot je pričkovala športna javnost. Na uvodnih tekmah v sezoni 1997/98 v Lillehammer 29. in 30. novembra je bil 9. in 8., nato je bil v Predazzu 6. decembra 2., dva dni pozneje pa je v Beljaku delil 3. mesto. Drugo mesto je delil v Harra-chovu 12. decembra, osem dni zatem pa je na prvi tekmi v Engelbergu zasedel šele 36. mesto. Le dan pozneje je bil drugi, v Obestdorfu na prvi tekmi intersport turneje, kjer je letos branil skupno zmago, je s petdesetim mestom zapravil vse možnosti, da bi ponovil dosežek iz prejšnje sezone. V prvi seriji druge tekme v Zakopanih je izpadel vodilni v svetovnem pokalu in svetovni prvak Japonec Masahiko Harada (102 metra, 37. mesto), vendar je obdržal vodstvo v skupnem seštevku (774 točk). Peterka se je z nedeljsko zmago na Poljskem povzpel na 5. mesto (547 točk), za Harado, Funakijem (664), Thomo (663) in Jannijem Soininenom (597). Slovenski skakalci so doslej na tekmah za svetovni pokal zmagali dvajsetkrat. Deset zmag je prispeval Primož Peterka (v obdobju od 27. 1: 1996 do 18. 1. 1998), devet Primož Ulaga (od 21. 2. 1981 do 27. 3. 1988, enkrat (11. 2. 1990) pa je slavil Franci Petek. PERTH / SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU ZOI / DOLOČENI POTNIKI ZA NAGANO n Zadovoljiv obračun Slovenije in Italije ZDA spet prevzele primat v plavanju - Avstralec Klim s štirimi zlatimi najuspešnejši Slovenija s 26 športniki Športne zveze so predlagale precej večje zastopstvo PERTH - Štiri leta po svetovnem prvenstvu v Rimu, kjer so kitajski plavalci in plavalke osvojili rekordno število kolajn (samo pri ženskah so od 16 možnih osvojili 12 zlatih kolajn), je na plavalnem SP v avstralskem Perthu prišlo do preobrata. Kitajskega monopola je konec (predvsem po zaslugi odkritja številnih primerov dopinga), na svetovni plavalni tron pa so se spet povzpele Združene države Amerike, ki so v Perthu osvojile 32 kolajn, od tega kar 17 zlatih. Toda najbrž so najbolj zadovoljni Avstralci, ki so po odličjih na tretjem mestu, v svojih vrstah pa imajo tudi najuspešnejšega plavalca SP Michaela Klima, ki je sam osvojil kar štiri zlate kolajne. Klim je plavalec, ki predstavlja bodočnost svetovnega plavanja, car Aleksander Popov pa je najbolj zaslužen, da Rusija ostaja druga plavalna velesila. V italijanskem taboru so z izkupičkom šestih medalj (po 2 zlati, srebrni in bronasti kolajni) razmeroma zadovoljni, čeprav so predvsem od moške vaterpolo ekipe pričakovali več. Rezultatsko najuspešnejši so bili plavalci na dolge proge (na odprtem morju), ki so k skupnemu izkupičku prispevali 1 zlato in 2 bronasti kolajni. Drugo zlato je osvojila ženska vaterpolo reprezentanca, srebro pa sta priplavala Rosolino na 200 m prosto in Brembilla zadnji dan na 1500 m prosto. Brem-bila, ki je bil nezadovoljen predvsem zaradi slabega rezultata na 400 prosto, pa že napoveduje pohod na Sydney 2000 in obljublja boj za zlato olimpijsko kolajno v najdaljši preizkušnji v bazenu. Obračun Slovenije je dejansko pričakovan. Uvrstitve šesterica slovenskih plavalcev so bile sicer nekoliko pod napovedmi, zato pa so se v izredno zgoščenem svetov- Pregled osvojenih kolajn Država zlato srebro bron skupaj ZDA 17 6 9 32 Rusija 11 3 3 17 Avstralija 7 8 10 25 Kitajska 6 8 4 18 Ukrajina 3 1 O 4 Italija 2 2 2 6 Nemčija 1 7 6 14 Nizozemska 1 4 3 8 Francija 1 4 1 6 Madžarska 1 1 2 4 Španija 1 1 O 2 Belgija 1 O 0 1 Kostarika 1 0 0 1 Japonska O 4 4 8 Slovaška O 2 1 3 Kanada 0 1 3 4 Švedska 0 1 1 2 Vel. Britanija 0 O 2 2 Argentina O 0 1 1 ZR Jugoslavija 0 0 1 1 Portoriko 0 0 1 1 Zadnji plavalni izidi na SP ženske, 50 m prosto: 1. Amy Van Dyken (ZDA) 25,15; 2. Sandra Voelker (Nem) 25,32; 3. Shan Ying (Kit) 25,36; 200 m delfin: 1. Susan 0’Neill (Avs) 2:07,93; 2. Petna Thomas (Avs) 2:09,08; 3. Misty Hyman (ZDA) 2:09,98; moški, 200 m hrbtno: 1. Lenny Krayzelburg (-ZDA) 1:58,84; 2. Ralf Braun (Nem) 1:59,23; 3. Mark Versfeld (Kan) 1:59,39; 1.500 m prosto: 1. Grant Ha-ckett (Avs) 14:51,70; 2. Emiliano Brembilla (Ita) 15:00,59; 3. Daniel Kowalski (Avs) 15:03,94; 4 x 100 m mešano: 1. Avstralija (Welsh, Rogers, Klim, Fydler) 3:37,98; 2. ZDA 3:38,56; 3. Madžarska 3:39,53. Izidi vaterpola na SP Finale: Španija - Madžarska 6:4; za 3. mesto: ZRJ - Avstralija 9:5; za 5. mesto: Italija - Rusija 14:3; za 7. mesto: ZDA - Grčija 8:4; za 9. mesto: Hrvaška - Slovaška 12:3; za 11. mesto: Kazahstan - Brazilija 7:6; ostale uvrstitve: 13. Kanada, 14. JAR, 15. Iran, 16. N. Zelandija. LJUBLJANA - Izvršni odbor (IO) Olimpijskega komiteja Slovenije, združenja športnih zvez (OKS) je na seji v nedeljo, 16. januarja, v Ljubljani izbral slovenske športnike, ki bodo zastopali Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah (ZOI) v Naganu, ki bodo potekale od sobote, 7. februarja, do nedelje, 22. februarja. Na OI bo nastopilo 26 olimpijcev, od katerih jih je 17 izpolnilo olimpijsko normo, na Japonsko pa bo odšlo še pet biatloncev in štirje skakalci brez norme. Predlog, da v Naganu potuje še pet alpskih smučarjev, ni dobil zadostne podpore odbornikov, medtem ko so se že na seji odbora za vrhunski šport, ki je bila tik pred sejo izvršnega komiteja OKS, odločili, da se o nastopu kombinatorca Romana Perka, smučar- skih tekačev Andreje Mali, Nataše Lačen, Jožeta Petkovška, deskarjev na snegu Tomaža Knaflja in Dejana Koširja ter akrobatskega smučarja Toneta Galeta niti ne razpravlja. Tako bodo Slovenijo na olimpijskih igrah predstavljali: alpski smučarji Andrej Miklavc, Jure Košir, Matjaž Vrhovnik, Bernhard Knauss, Urška Hrovat, Spela Pretnar, Nataša Bokal, Alenka Dovžan, Mojca Suhadolc in Spela Bračun, skakalci Primož Peterka, Blaž Vrhovnik, Miha Rihtar, Peter Zonta in Urban Franc, biatlonci Sašo Grajf, Jože Poklukar, Janez Ožbolt, Tomaž Globočnik, Tomaž Zem-va, Andreja Grašič, Tadeja Brankovič, Matejka Mohorič, Lucija Larisi, de-skarka Polona Zupan ter umetnostna drsalka Mojca Kopač. nem vrhu rezultatsko še bolj približali najboljšim. »Ze ob prihodu smo ob pogledu na prijavljene čase ugotoviti, da so pred prvenstvom postavljeni cilji težko dosegljivi. Med plavalci iz 114 držav so se vsi z izjemo Metke Sparavec na 50 m prosto s svojimi časi uvrščali na rob trideseterice in jasno je bilo, da bo vsak preboj v mali finale uspeh. Z večjim optimizmom pa smo zrli naprej po prvem dnevu, ko je Metka na 100 m prosto kar dvakrat izboljšala državni rekord in z 12. mestom dosegla najboljšo slovensko žensko uvrstitev na svetovnih prvenstvih sploh, zelo dober pa je bil tudi Bučar na 200 m prosto. V nadaljevanju smo popravili še dva državna rekorda, za uvrstitev v mati finale pa nam je manjkalo tudi nekaj sreče. Uvrstitve so kljub temu solidne, saj so se tudi vsi preostali uvrstili na mesta med 19. in 21. na svetu, kar je za tako mlado reprezentanco uspeh. Tudi tekmovalcem ne gre očitati ničesar, saj so dati vse od sebe,« je svetovno prvenstvo ocenil selektor reprezentance Ctrl Globočnik. KcdcevKeirdplas četrtič praznih rokzBrarukam V derbiju kola odbojkarske l.A slovenske lige so bile Kalče-ve varovanke že na robu uspeha, saj so v setih vodile že z 2:1 in boljše začele tudi četrti set. Nato se jim je zataknilo in Mariboru je uspelo izsiliti tie-break. V odločilnem petem nizu je spet povedel Kemi-plas, ki pa ni znal izkoristiti vodstva 4:1 in 8:4. V končnici se je razigrala kapetanka domače ekipe Lorberjeva in Koprčanke so morale že četrtič letos priznati premoč Branika. Izid je bil tokrat 3:2(11:15, 15:11, 6:15, 15:11, 19:17). Marko Lokar najboljši strelec Ciria Cirio iz Avellina je v sedemnajstem kolu košarkarskega prvenstva A2 lige pred domačimi gledalci premagal Serapide Pozzuoli z izidom 77:67 (32:29). Lokar je dosegel 17 točk, zadel je dve trojki in izkoristil dva prosta meta (na razpolago jih je imel štiri) ter bil najboljši strelec Ciria. Boljši od njega je bil le košarkar nasprotne ekipe Lulli s 23 točkami. MSI ŠPORTNIKI ~ V DRUGIH OKOUIH V Al ligi je Gregor Fučka s Teamsystemom premagal Polti. Fučkova ekipa je s to zmago na prvem mestu dohitela Kinder, ki pa mora odigrati še dve zaostali srečanji. Gregor je dosegel 12 točk. V B2 ligi je Arenova ekipa Gesteco iz Čedada v Vidmu izgubila z Bernardijem 79:64. Bivši jadranovec je dosegel 15 točk. Černičeva Bologna po zmagi s Forlijem na šestem mestu V 3. kolu povratnega dela odbojkarskega prvenstva je Jeans Hatu Bologna v gosteh strl odpor Cosmogasa Forli, ki je s šestimi točkami na predzadnjem mestu. Rezultat je bil 1:3 (7:15, 15:12, 14:16, 1:15). Matej in ostali so igrali zelo odločno in tako z izvrstnim Karabe-cem na čelu osvojiti že šesti par točk. Matej je za svojo ekipo dosegel 6 točk in 12 menjav. V naslednjem kolu čaka Bologno težko srečanje s Sisleyem iz Trevisa. Budinovi »zidarji« pričakovano klonili proti Unionu Olimpiji V Ljubljani je bil Kraški zidar proti prvouvrščeni Olimpiji povsem brez moči. Rezultat je bil 110:52(56:52). Trener »zidarjev« kljub visokemu porazu ni bil razočaran, saj sta se med tekmo poškodovala Bre-zec in Vuksanič, poleg tega pa so se med tednom raje pripravljali na naslednje nastope, kajti na zmago v tem kolu res niso mogli računati. Jan Budin je igral dobro, saj je kar nekajkrat lepo prodrl pod obroč, dosegel pa je 20 točk in bil zelo natančen pri prostih metih (11:12). NOGOMET / 2REB KVALIFIKACIJSKIH SKUPIN ZA EP LETA 2000 Za Italijo neugodna Danska, Slovenija je imela srečno roko Vsekakor pa »azzurri« ostajajo favoriti svoje skupine - Začetek kvalifikacij 5. septembra 1998 - V isti skupini tudi ZR Jugoslavija, Hrvaška, Makedonija GENT - Žreb kvalifikacijskih skupin za uvrstitev na zaključni del nogometnega evropskega prvenstva, ki bo od 10. junija do 2. julija 2000 v Belgiji in na Nizozemskem, se je boljše konCal za Slovenijo kot za Italijo. Maldinijeva vrsta je bila določena med nosilke, žreb pa ji je za nasprotnice namenil Dansko, Švico, VVales in Belorusijo. Danci so dokaj neugoden nasprotnik, pa tudi Švica bi znala »azzurrom« krepko pomešati Štrene. VVales in Belorusija ne bi smela biti nasprotnika, ki bi Italiji povzročala večje preglavice, vendar pa previdnost ni nikoli odveC. Maldini napoveduje igranje na zmago tudi v gosteh, najbolj pa se boji razporeda tekem. Kljub temu ostaja Italija favorit za neposredno uvrstitev na EP. Slovenska nogometna reprezentanca je imela v Gentu pri žrebu precej sreCe. Slovenija bo igrala v drugi skupini skupaj z no- silko Norveško, Grčijo, Gruzijo, Latvijo in Albanijo. Nasprotniki sicer niso preveč atraktivni, zato pa bi morala Slovenija zaigrati veliko bolj uspešno kot je bil to primer v zadnjih kvalifikacijah za nastop na SP. Seveda bi uvrstitev na EP predstavljala pravo senzacijo, toda glede na moC nasprotnikov bi morala slovenska reprezentanca tokrat osvojiti kar precej točk. Favorita v tej skupini sta Norveška in Grčija, ki tudi nista nepremagljivi, proti vsem ostalim nasprotnikom pa bi morala Slovenija nujno igrati na zmago. Zelo težki skupini imata Anglija in Francija, medtem ko je bil žreb najbolj naklonjen Nemčiji in Sa-pniji. Eden najzanimi-vejsih dvobojev pa bo gotovo v osmi skupini, v kateri sta se znašli ZR Jugoslavija in Hrvaška, poleg teh dveh reprezentanc pa še Makedonija, Irska in Malta. Sestava kvalifikacijskih skupin SKUPINA 1 SKUPINA 2 SKUPINA 3 ITALIJA Norveška Nemčija Danska Grčija Turčija Švica Gruzija Finska VVales Latvija Sev. Irska Belorusija SLOVENIJA Albanija Moldavija SKUPINA 4 SKUPINA 5 SKUPINA 6 Rusija Anglija Španija Francija Bolgarija Avstrija Ukrajina Švedska Izrael Islandija Poljska Ciper Armenija Andora Luksemburg San Marino SKUPINA 7 SKUPINA 8 SKUPINA 9 Romunija ZR Jugoslavija Škotska Portugalska Hrvaška Češka Slovaška Irska Litva Madžarska Makedonija BIH Liechtenstein Malta Estonija Azerbejdžan Fersko otočje Na EP sta avtomatično že uvrščeni gostiteljici prvenstva Belgija in Nizozemska, iz kvalifikacij pa si bo vstopnice za EP zagotovilo Se devet prvou-vršCenih reprezentanc in najboljša drugouvrščena. Izmed osmih preostalih ekip, ki bodo v predtekmovanju zasedle drugo mesto, bodo na EP potovale Se štiri najboljše iz dodatnih izločilnih dvobojev. Otvoritvena tekma EP bo na stadionu v Bruslju, finalno srečanje pa bo v Amsterdamu ali Rotterdamu, medtem ko bodo tekme igrali še v Arnheimu in Eindhovnu na Nizozemskem ter v Antvverpnu, Brugesu, Charleroiju in Liegeu v Belgiji. Skupaj bo na zaključnem delu EP nastopilo 16 reprezentanc. Kvalifikacije se bodo začele 5. septembra 1998, zaključile pa 17. novembra 1999. UEFA je že določila deset fiksnih datumov za igranje kvalifika- cijskih tekem (5./6. september 98; 10./11. in 13./14. oktober 98; 27.128. in 30./31. marec 99; 5./6. in 8./9. junij 99; 4./5. in 7./8. september 99; 9./10. oktober 99. Dodatna izločilna srečanja osmih drugouvrščenih ekip bodo na sporedu 13. ali 14. novembra, povratna srečanja pa 17. novembra 1999. Za točne datume igranja se morajo posamezne nogometne zveze dogovoriti v dveh mesecih. Svetovni prvak Tommi Maekinen takoj povedel v Monte Carlu MONTE CARLO - Svetovni prvak Tommi Maekinen (Mit-subishi-lancer) je že po prvi etapi 66. rallyja Monte Carlo prevzel vodstvo. Minuto in 8 sekund zaostaja Spanec Carlos Sainz (Toyota Corolla), tretji je Italijan Piero Latti (Suba-ru Impreza), ki zaostaja minuto in 18 sekund, sledita pa Britanca Richard Burns (Mitsubishi carisma, +1:41) in Colin McRae (Subaru Impreza, +1:50). Drevi Juventus - Fiorentina za italijanski pokal TURIN - Danes, jutri in v četrtek bodo na sporedu povratne četrtfinalne tekme v italijanskem nogometnem pokalu. Že danes se bosta v Turinu pomerila Juventus in Fiorentina. Prvo srečanje se je končalo neodločeno 2:2, zato so TimCani danes izraziti favoriti za uvrstitev v polfinale, tekma se bo zaCela ob 20.45, prenos pa bo po RAI1. Se večja pa je prednost Milana in Lazia po prvih tekmah. Milan bo sicer tokrat igral »v gosteh«, toda prva tekma na milanskem stadionu se je končala kar 5:0 in zato je težko verjeti, da bi Inter, ki tudi v prvenstvu kaže znake utrujenosti, lahko nadoknadil velikansko razliko. Neposredni prenos tekme bo jutri po RAI 2 zu začetkom ob 18.40. Tudi v Rimu bo jutri na sporedu mestni derbi. Prvo tekmo je Lazio dobil s 4:1 in zato ima Roma le minimalne možnosti za preobrat. Neposredni prenos tekme bo ob 20.45 po Italia 1. Zadnje povratno četrtfinalno srečanje bo v četrtek (TV prenos ob 20.35 po Rete 4) med Atalanto in Parmo, ki je prvo tekmo dobila z 1:0. Bojan Prašnikar novi trener Slovenije LJUBLJANA - Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je na današnji seji soglasno potrdil Bojana Prašnikarja za novega trenerja slovenske članske reprezentance. Prašnikar bo naloge selektorja opravljal od 1. februarja letos do 31. decembra 1999. Jordan spet neustavljiv NEW YORK - Košarkarji Phoenbc Suns so v nedeljo zabeležili svojo 24. letošnjo zmago v ameriški profesionalni košarkarski ligi (NBA). S 96:87 so doma premagali Miami Heat. Marko Milič je bil eden od treh domačih košarkarjev, ki jih trener Danny Ainge ni poslal na parket. Derbi je bil odigran v Chicagu, kjer so domači "biki" s 106:100 premagali "rakete" iz Houstona. Spet je bil nezaustavljiv Michael Jordan, ki je dosegel 45 točk. Ostali izidi: Boston Celtics - Indiana Pacers 96:103, Mihvaukee Bucks - San Antonio Spurs 92:98, Portland Trail Blazers - Denver Nuggets 94:82. Včerajšnji slalom odpovedali v nedeljo prvi Stangassinger VEVSONNAZ - Avstrijec Thomas Stangassinger je zmagovalec petega letošnjega veleslaloma za svetovni pokal v švicarskem Veysonnazu. Avstrijec je za 79 stotink premagal Islandca Kristinna Bjoemssona, tretje mesto pa je zasedel Japonec Kiminobu Kimura. Jure Košir je z zaostankom sekunde in 34 stotink zasedel peto mesto in se je edini od Slovencev prebil do točk svetovnega pokala. Andrej Miklavc je po Šestem mestu v prvi vožnji v drugi odstopil, odstopil pa je tudi Alberto Tomba. ki je bil po prvi vožnji drugi, v drugi pa je takoj po startu zajahal količek. Nedeljski slalom je veljal tudi za kombinacijo, dobU pa jo je Hermann Maier, kijev slalomu osvojil izvrstno 10. mesto. V kombinaciji je drugo mesto osvojil Švicar Bruno Kemen, tretji pa je bil njegov rojak Paul Accola. Včeraj bi moral biti v Veysonnazu Se en slalom, ki pa so ga zaradi močnega sneženja odpovedali (na sliki AP iztek). Vrstni red za P, slalom (po 5 tekmah): 1. Stangassinger 283; 2. Sykora (Avt) 260; 3. Buraas (Nor) 210; SP skupno (po 23 preizkušnjah); 1. Maier: 1405; 2: Schifferer (Avt) 784; 3. Eberharter (Avt) 783 itd. V Ahenmarktu Goetschel in Ertl ALTENMARKT - V Altenmarktu so prireditelji v enem dnevu izvedli dve tekmi v hitrih disciplinah. Po šestih zaporednih zmagah, treh v superveleslalo- za Avstrijko Renate Goetschel druga, v superveleslalomu pa Sele peta. Zmagala je njena rojakinja Martina Ertl, šest stotink sekunde je zaostala Švicarka Heidi Zurbriggen, tretja pa je bila zmagovalka smuka Goet-schlova, ki je zaostala 42 stotink sekunde. Svetovni pokal, smuk (po 4 tekmah): 1. Seizinger (Nem) 380; 2. Goetschel (Avt) 232; 3. Suchet (Fra) 190; 4. Kostner (Ita) 156; superveleslalom (po 4 tekmah): 1. Seizinger 345; 2. Goetschel 225; 3. Ertl (Nem) 214; 4. Kostner 206; skupno (po 21 tekmah): 1. Seizinger 1204; 2. H. Gerg (Nem) 920; 3. Ertl 851; 4. Deborah Compagnoni (Ita) 781 itd. Na reliju Pariz - Dakar obe prvi mesti v Francijo DAKAR - S 17. etapo se je v senegalskem glavnem mestu končal 20. reli Pariz - Dakar, ki je v obeh konkurencah prinesel sLvje Francozom. Med motoristi je slavil voznik yamahe Stephane Peterhansel, kar je že njegova šesta zmaga na omenjenem reliju, s čimer je postal najuspešnejši udleženec vseh Časov. Doslej si je Peterhansel ta naslov delil s svojim rojakom Cirilom Neveuom, ki je slavil petkrat. Med avtomobilisti je ves čas 10.245 km dolgega relija po Zahodni Afriki dominiral voznik mitsubishija Jean-Pierre Fon-tenay in si s svojim sovoznikom Picardom privozil zanesljivo zmago. Rezultati, motocikli (skupni vrstni red); 1. Stephane Peterhansel (Fra/Yamaha) 62:39:37,2. Fabrizio Meoni (Ita/KTM) + 30:29, 3. Andy Haydon (Aus/KTM) 1:19:42; avtomobili (skupni vrstni red); 1. Jean-Pierre Fontenay (Fra/MitsubisM) 65:25:58, 2. Kenjiro Shino-zuka (Jap/Mitsubishi) + 1:45:44, 3. Bruno Saby (Fra/Mitsubishi) 1:59:01. Nogomet Bari presenetil Inter IZIDI 16. KOLA V A LIGI: Atalanta - Udinese 1:1, Bologna - Juventus 1:3, Fiorentina - Lazio 1:3, Inter - Bari 0:1, Lecce - Sampdoria 1:3, Napoti - Brescia 0:3, Parma - Milan 3:1, Roma - Piacenza 1:1, Vicenza - Empo-li 1:0. VRSTNI RED: Inter 36, Juventus 35, Udinese 31, Parma 29, Lazio 28, Sampdoria 26, Roma 25, Fiorentina in Milan 24, Vicenza 21, Bari 19, Brescia 17, Bologna 16, Empoli 15, Piacenza in Atalanta 14, Lecce 11, Napoti 6. PRIHODNJE KOLO: Bari - Napoti, Brescia - Parma, Empoli - Inter, Juventus - Atalanta, Lazio - Bologna, Milan - Fiorentina, Piacenza - Lecce, Udinese - Vicenza, Sampdoria - Roma. VB ligi poraz Salemitane IZIDI 18. KOLA: Cagliari - Ancona 3:0, F. Andria - Ve-nezia 1:1, Foggia - Salemitana 2:0; Genoa - Ravenna 1:0, Monza - Reggiana 0:0, Pescara - Chievo 3:1, Reggi-na - Padova 3:0, Torino - Perugia 0:0, Treviso - Luc-chese 3:0, Verona - Castelsangro 0:0. VRSTNI RED: Salemitana 37, Venezia 35, Cagliari 32, Torino 29, Verona in Treviso 26, Perugia 25, Reggina in Pescara 24, Reggiana in Lucchese 23, F. Andria 22, Foggia, Genoa in Chievo 21, Monza 20, Ravenna 19, Ancona 18, Castelsangro 16, Padova 14. V C2 ligi Triestina vodila 2:0, a igrala le neodločeno Triestina - Giorgione 2:2 (1:0) Strelci: v 31. min. Tiberi (Hm), v 61. Zampagna, v 79. Campioti, v 83. Modesti (avtogol). TRIESTINA: Vinti, Manni, Birtig, Modesti, Benetti, Bambini, Goti, Canella, Tiberi, Riccardo (Gambaro v 62.), Zampagna (v 85. Hervatin). OSTALI IZIDI 18. KOLA: Albinese - Voghera 1:2, Biellese - Leffe 0:2, Cittadella - Cremapergo 3:1, Ospitaletto - Mestre 2:1, Pro Patria - Mantova 1:0, Pro Vercelli - Pro Šesto 1:2, Sandona - Solbiatese 1:0, Varese - Novara 1:0. VRSTNI RED: Varese in Pro Patria 37, Triestina in Biellese 30, Cittadella 27, Mantova 25, Voghera in Albinese 24, Pro Šesto in Sandona 22, Giorgione 21, Leffe in Mestre 20, Pro Vercelli 19, Cremapergo in Ospitaletto 17, Novara 16, Solbiatese 15. PRIHODNJE KOLO: Mantova - Triestina. V košarkarski Al ligi brez presenečenj IZIDI 16. KOLA: Kinder Bologna - Benetton Treviso (sinoči), Polti Cantu - TeamSystem Bologna 72:75 (31:36), Viola Reggio Calabria - Pall.Varese 85:86 (33:44), Mash Verona - Fontanafredda Siena 95:73 (38:29), Stefanel Milan - Mabo Pistoia 95:84 (44:40), Pepsi Rimini - Scavolini Pesaro 76:63 (35:27), Pom-pea Rim - Cfm Reggio Emilia 93:84 (78:78,36:31) VRSTNI RED: Kinder in TeamSystem 26, Benetton in Mash 22, Varese in Stefanel 20, Fontanafredda 16, Cfm, Mabo in Viola 12, Polti in Pompea 10, Pepsi 8 Scavolini 4 (Kinder ima dve, Benetton in Viola pa eno tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Mabo - Kinder, Benetton - Mash, Varese - Stefanel, Scavolini - Polti, TeamSystem -Fontanafredda, Cfin - Viola, Pompea - Pepsi. V A2 ligi tržaški Genertel in goriška Dinamica uspešna Juve Caserta - Genertel Trst 71:90-71 (26:56) GENERTEL: Giacomi, Marič 14, Laezza 5, Guerra 9, Esposito 16, Ansaloni 7, Miceoti, Vianini 11, Sempri-ni 6, Thomas 22. PM: Juve Caserta 25:37, Genertel 13:20; MET ZA 3 TOČKE Juve Caserta 2:15 (Tommasiello 1:1, Carcione 0:1, Pipemo 0:1, Goodes 0:2, Casaktieri 0:4, Kingsbury 1:6), Genertel 7:10, Marič 2:2, Laezza 0:1, Guerra 1:3, Esposito 4:4). Dinamica Gorica - Montana Forli 78:74 (43:38) DINAMICA: Johnson 2, Makris, Tonut 8, Cambridge 21, Riva 25, Mian 7, Gray 13, Pol Bodetto 2, Pecile, Beltina. PM: Dinamica 20:23; Montana 22:29; MET ZA 3 TOČKE: Dinamica 6:17 (Johnson 0:1, Tonut 0:3, Riva 5:8, Mian 1:4, Gray 0:1); Montana 6:16 (Morena 2:4, Panichi 0:1, Dalla Mora 2:2, Fox 0:2, Brevver 2:7); GLEDALCEV: 1750. OSTALI IZIDI 17. KOLA: Casetti Imola - Snai Monte-catini 94:84 (43:45), Cirio Aveltino - Serapide Pozzuo-ti 77:67 (32:29), Faber Fabriano - Banco Sardegna Sas-sari 76:99 (36:50), Bini Livorno - Sicc Jesi 86:81 (44:33), Baronia Neapelj. VRSTNI RED: Bini 28, Genertel 24, Dinamica in Casetti 22, Snai in Montana 16, Cirio in Banco Sardegna 14, Baronia in Faber 12, Serapide 10, Sicc 8, Juve 6 (Dinamica, Casetti, Baronia in Faber imajo tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Serapide - Dinamica, Genertel -Cirio. V odbojkarski Al ligi Alpitour ne popušča IZIDI 14. KOLA: Časa Modena Unibon - Mirabilandia Ravenna 3:1 (15:10,14:16,15:6,15:12), Jucker Padova - Sisley Treviso 2:3 (15:8, 9:15, 15:12, 14:16, 10:15), Piaggio Rim - Alpitour Traco Cuneo 0:3 (9:15,10:15, 9:15), Conad Ferrara - Gabeca Fad Montichiari 3:1 (15:11,15:13,15:17,15:10), Lube Macerata - Com Ca- vi Neapelj 3:1 (15:2,15:4,12:15,15:8), Cosmogas Forli -JeansHatii Bologna 1:3 (7:15,15:12,14:16,1:15). VRSTNI RED: Alpitour Traco 26, Sisley in Časa Modena 22, Conad 20, Lube 18, Jeans Hatu in Gabeca Fad 12, Piaggio 10, Jucker in Mirabilandia 8, Cosmogas 6, Com Cavi 4. Totocaldo: preko dve milijardi za trinajstico PRAVILNA NAPOVED: X22 222 1X1 XlXl; DOBITKI: 13 (5 dobitnikov) 2.114.798.000 tir; 12 (220 dobitnikov) 48.063.000 tir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 4-8-13-15-17-18-23-26; DOBITKI: 8 (19 dobitnikov) 300.168.000 lir; 7 (3890 dobitnikov) 1.096.500 lir; 6 (141.620 dobitnikov) 29.800 lir. Totip brez štirinajstice PRAVILNA NAPOVED: 2X XI 21 XI XI 22; DODATNA DIRKA: 10-16; DOBITNKI: 14 Sni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 327.845.582 lir); 12 (14 dobitnikov) 23.417.000 lir; 11 (322 dobitnikov) 1.018.000 tir; 10 (4149 dobitnikov) 79.000 tir. Slovenski šport Košarkarji ZM Maribor presenetili Domžalčane IZIDI 19. KOLA V A LIGI: Krka Novo mesto - Krško 112:60, Kovinotehna Savinjska Polzela - Slovan Ljubljana 82:70, Maribor Branik - Idrija (danes), Helios Domžale - Zavarovalnica Maribor 65:70, Pivovarna Laško - Postojna 94:56, Union Olimpija Ljubljana -Kraški zidar Sežana 110:52. VRSTNI RED: Union Olimpija in Pivovarna Ladko 34, Kovinotehna Savinjska 26, Krka 22, Helios 20, Postojna 18, Zavarovalnica Maribor in Slovan 16, Kraški zidar in Maribor Branik 14, Idrija 10, Krško 2. Pri odbojkarjih Salonit gladko slavil v Mariboru IZIDI 3. KOLA ZAKLJUČNEGA DELA DP: Fužinar Ravne - Pomgrad Minska Sobota 3:0 (15:10, 15:9, 15:5), Gradis Maribor - Salonit Anhovo Kanal 0:3 (9:15, 2:15, 14:16), Olimpija Ljubljana - Žužemberk 3:0 (15:11, 16:14, 15:12), kamnik - Bled 3:0 (15:13, 15:7,15:13). VRSTNI RED: Salonit in Fužinar 6, Olimpija in Gradis 4, Kamnik in Pomgrad 2, Bled in Zižemberk 0. Sesterka Branika po petih nizih ugnala Koprčanke IZIDI 3. KOLA: Marsel Ptuj - Krim Ljubljana 1:3 (14:16, 12:15, 15:7, 14:16), Infond Branik Maribor -Kemiplas Koper 3:2 (11:15,15:11, 6:15,15:11,19:17), Utrip Prebold - Sobota 1:3 (7:15, 15:13, 8:15, 5:15), Ljutomer ZMB - TPV Novo mesto (jutri). VRSTNI RED: Sobota in Infond Branik 6, Krim 4, Ljutomer ZMB, TPV, Kemiplas in Marsel 2, Prebold 0. KULTURA Torek, 20. januarja 1998 9. FESTIVAL ALPE ADRIA CINEMA Za začetek kakovostna ponudba in polna dvorana Filmski festival Alpe Adria je za tržaške ljubitelje filma postal že prijetna navada, priložnost za srečevanje ob spoznavanju produkcije, ki nima dodeljenega prostora v rednem programiranju mestnih kinodvoran in ki nam je neznana, pa vendar blizu, saj prihajajo filmi iz sosednjih držav (Slovenija, Hrvaška, Republika Jugoslavija, Avstrija, Madžarska, itd.). Veliko pričakovanja in praznično vzdušje je bilo občutiti že prvi dan festivala: dvorana gledališča Miela se je, kljub sončnemu dnevu (prava redkost zadnje Čase!) napolnila takoj popoldne, zveCer pa so gledalci že težko našli sedež. Prisotni, med katerimi so bili številni avtorji filmov, filmski kritiki in prijatelji filma, pa še veliko mladine (nagrade najboljšim delom podeljujejo mladi), so toplo sprejeli slovaškega režiserja Juraja Ja-kubiska, ki je sproščeno in hudomušno skupaj z ženo Deano Horvatovo, igralko in producentko filma, predstavil svoj celovečerec, ob uradni otvoritvi IX. izvedbe festivala, v nedeljo zveCer. Filmski prikaz se je popoldne začel s sekcijoCmi val«, ki jo je uredil filmski kritik Sergio Grmek Germani s po- močjo Cristine D’Osu-aldo. Gre za izbor filmov, ki so nastali v Jugoslaviji v šestdesetih letih, kot odraz nove kinematografije, v kateri se prepoznavajo tako srbski, kot hrvaški in slovenski režiserji. Skupni imenovalec novega filmskega jezika je bilo splošno odklanjanje politične in socialne stvarnosti, prikaz »mračnih« plati življenja v takratni Jugoslaviji, v stilu, ki se približuje tako ameriškemu kot francoskemu noiru. Pridevnik Cm je prisoten v mnogih naslovih in označuje marsikateri lik. Prvi je bil na sporedu slovenski Črni val, s kratkima filmoma Jožeta Pogačnika in z dolgometražnim filmom Akcija Janeta KavCiCa. Kavčič je bil prisoten v dvorani in je predstavil svoje delo. Akcija (1960) je v Jugoslaviji prvič prikazal partizane v drugačni luči. Njihov boj je bil »osvobodilen«, ker je »akcija« osvobajala od »notranje stiske«. Novost je bila takrat prav v prikazu osebnega eksistencialnega momenta. Predvajanje filmov iz sekcije Cmi val se je nadaljevalo še v nedeljo zveCer in včeraj. Včeraj je bilo jutro posvečeno filmom, ki se dotikajo vprašanja sožitja med različnimi narodi v Jugoslaviji. Zgodbe so prikazovale težki položaj priseljencev, delavcev, ki so iz Bosne in iz drugih južnih republik prihajali v službo v Slovenijo. Na sporedu sta bila dva kratka dokumentarca Jožeta Pogačnika in dolgometražni film Jožeta Babiča Po isti poti se ne vračaj. Babičevo bolj znano Veselico so predstavili že v nedeljo. Sledila sta še filma režiserjev iz Vojvodine. Popoldne je med drugimi bil na sporedu tudi Ples v dežju Boštjana Hladnika. Sodec po prvih dveh dneh festivala lahko letos pričakujemo tudi zelo dober izbor kratkih filmov in videopro-dukcij. Tiziana Finzi, ki skrbi za to sekcijo festivala, je letos dala prednost pripovednim filmom (fiction), ki so doslej bili nasplošno kvalitetni in so za gledalce vsekakor bolj privlačni kot čisto formalno eksperimentiranje videou-metnosti. Na sporedu so že bili lepi kratki filmi različnih zvrsti, od kratkih filmskih zgodb do animiranih filmov. Moja domovina (Republika Jugoslavija) je prikazal stopnjevanje grotesknih prizorov ob odmaknjenem železniškem prehodu sredi neskončne ravnine. Avtor ga je komentiral: »Absurd je postal tipičen stil življenja moje države.« Delo šestminutnega Tango Berlin (Nemčija), s trikom filma v filmu in s prisotnostjo režiserja Wima VVendersa, so avtorji opisali tako: »Vrteli smo ga v enem dnevu, brez scenarija, brez snemalne ekipe in denarja. Imeli smo samo kamero, tri škatle črno-belega negativa, Wima VVendersa pol ure in premalo spanja.« Med animiranimi filmi je bil Bači tra batraci (Italija), 3 minute risanke za tri prizore različnih avtoric, vsaka s svojo varianto zgodbe o žabi, ki se spre- meni v princa. Ženska je tudi avtorica filma Speak easy (Avstrija), nizanje likov med telefonskim pogovorom, neznano s kom in ne popolnoma jasno o čem, realističen prikaz tiste naše vsakdanjosti, kjer telefon ni veC samo neobhodno sredstvo za komuniciranje, paC pa del našega obstoja. Festival je v nedeljo zveCer uradno otvoril češki film Nejasna zprava o konci sveta (Nejasno poročanje o koncu sveta), ki se predstavlja v tekmovalni sekciji. Včeraj se je prikazu filmov iz te sekcije nadaljeval s slovenskim celovečercem Expres expres, prvencem mladega slovenskega režiserja Igorja Sterka, ki je bil že deležen nagrade na festivalu v Kijevu. Na sporedu je potem bil še hrvaški celovečerec Mondo Bobo Gorana RušinoviCa (na sliki prizor iz filma), ki je lani zmagal na filmskem festivalu v Pulju. Oba filma se skupno z drugimi sedmimi celovečerci iz različnih držav območja Alpe Jadrana, potegujeta za Nagrado za najboljši celovečerec in za nagrado Trst za mir, o kateri bo odločala žirija, ki jo sestavljajo univerzitetni študentje. Martina Kafol Umila portugalska pisateljica Maria Judite de Carvalho V lizbonski bolnišnici je v starosti 76 let v nedeljo umrla portugalska pisateljica Maria Judite de Carvalho. Na lizbonski univerzi je študirala književnost, živela pa med drugim v Belgiji in Franciji. Napisala je več romanov, ki so bili prevajani v nemščino, itah-janščino, francoščino in španščino. (STA) V Zagrebu izšla prevoda knjig Lele B. Njatin Na Hrvaškem sta konec lanskega leta izšli knjigi slovenske pisateljice Lele B. Njatin; založba Naklada MD je izdala prevod romana Nestrpnost (Netrpelji-vost), založba Meandar pa prevod pravljice Velikanovo srce (Divovo srce). Obe deli je v hrvaščino prevedel Edo Fičur, njim izid na Hrvaškem pa je podprl Trubarjev sklad. * * * Roman Nestrpnost je izšel kot 66. knjiga v zbirki Biblioteka Quormn in je "presenetljiv, neobičajen in razdiralen" (Aleš Debeljak) roman o vojni, napisan kot niz kratkih zgodb o svetu kaosa, nasilja in strasti, vendar v asketskem stilu in s hladne distance. Romanu Njatinove je dodana spremna beseda Tineta Hribarja, ki je zapisal, da gre za vojno, ki se začenja in končuje brez prave bitke; za odnos do vojne, točneje za vojno samo, pa velja trojnost, ki jo je začrtala avtorica Lela B. Njatin: tesnoba nestrpnosti, ljubosumje na vehčino večnosti in bes nad nemočjo samote. Dejanske vojne, bližina smrti, ki jim sledi, pa lahko le povečajo tesnobo nestrpnosti. Ne morejo pa je povzročiti. Za roman Nestrpnost, avtoričin prvenec, je Lela B. Njatin leta 1988 prejela nagrado Zlata ptica. Pravljica Velikanovo srce - izšla je kot 2. knjiga v zbirki Bi-jeli kalim - je opremljena z ilustriracijami slovenske slikarke in ilustratorke Alenke Sottler. (STA) Sodobno slovensko slikarstvo in kiparstvo v Toursu V prostorih mestne hiše v francoskem Toursu bodo jutri odprh razstavo del osmih slovenskih likovnih umetnikov s skupnim naslovom Pogledi (Regards) -sodobno slovensko slikarstvo in kiparstvo. Na razstavi, ki so jo pripravili ob sodelovanju Mestne galerije Ljubljana, se bodo predstavili Mirko Bratuša, Sandi Cervek, Dušan Fišer, Marjan Gumilar, Dušan Kirbiš, Matjaž PoCivavšek, Ivo Prančič in Sarko Vrezec. Razstava se bo iz Francije, kjer bo na ogled do 8. februarja, novembra preselila še v Bruselj. Razstava Pogledi je izbrani izsek iz sodobne slovenske likovne umetnosti, zaznamovane predvsem s številnimi poetikami posameznih ustvarjalcev. (STA) LOS ANGELES Titanik: najdražji film uspešen in nagrajen Titanik, naj dražji film vseh časov, ki bo po vsem sodeč tudi eden najuspešnejših, je na 55. •podelitvi zlatih globusov, v nedeljo zveCer v Los Angelesu, prejel štiri priznanja in tako prekosil vse ostale nominirance. Zveza tujih novinarjev Hollywooda je Titanik izbrala najboljšo filmsko dramo, režiserju Jamesu Cameronu pa prisodila nagrado za režijo; film je prejel še zlati globus za izvirno filmsko glasbo in za naslovno skladbo My Heart Will Go On. Skupno 94 filmskih kritikov, predvsem evropskih in azijskih, je zlati globus za najboljšo komedijo oziroma muzikal prisodilo filmu As Good As It Gets, oba glavna igralca, Jacka Nichol-sona in Helen Hunt (na sliki, f. AP), pa razglasilo za najboljša protagonista v komediji. Zlati globus za najboljšo žensko glavno vlogo v drami je prejela Judi Dench za vlogo v filmu (- Her Majesty) Mrs. Brown, za moško glavno vlogo pa Peter Fonda za vlogo v filmu Ulee‘s Gold. Globusa za žensko oziroma moško stransko vlogo sta dobila Kim Ba-singer za vlogo v filmu L.A. Zaupno in Burt Reynolds za vlogo v filmu Boogie Nights. Belgijski film Ma Vie en Rose je prejel nagrado za najboljši tuji film. Zlati globus za najboljši scenarij sta prejela debitanta Matt Damon in Ben Af-fleck za film Good Will Hunting. Soscenarist Damon igra v drami tudi glavno vlogo matematičnega genija, ki svojo neprijetno preteklost premaga s pomočjo psihoterapevta; tega je upodobil Robin VVilliams. Nagrade zlati globus vsako leto podeljujejo tudi v konkurenci televizijskih produkcij. Najboljša televizijska serija je po mnenju tujih filmskih kritikov tudi pri nas priljubljena serija Dosjeji X. (STA) NOVA GORICA / V IZGRADNJI Nova knjižnica do leta 2000 Trenutno so posamezni oddelki v različnih poslopjih Na do pred kratkim praznem prostoru v središču Nove Gorice, med županstvom, pokrajinskim arhivom in gledališčem, je že do prvega nadstropja zgrajena velika stavba, v kateri bo že Cez nekaj let sedež novogoriške knjižnice poimenovane po Francetu Bevku. Ko bo stavba doraje-na, bodo v njej končno v isti stavbi vsi oddelki knjižnice, ki so zaenkrat še raztreseni po vsem mestu. Studijski oddelek je v pritličnem prostoru občinske zgradbe, časopisni oddelek in uprava sta v nekaj sto metrov oddaljenem trgovskem središču mesta, bolj daleč, v prostoru prvotno namenjenemu garaži, sicer zelo dobro preurejenem, je oddelek za mladino in odrasle, skladišče pa je v stavbi sodišča. In konCno, v Solkanu je še eno skladišče in bibli-obus. Tega upravljajo skupno s knjižnicama v Ajdovščini in v Tolminu. Bibliobus vozi po vsej severni Primorski, ima 155 izposojevališC. Glede na visoko številopride v vsakega le enkrat mesečno. Potrebovali bi še en bibliobus, da bi bili pogosteje v vseh krajih, saj se knjižnice poslužuje na tak način približno 4 tisoč oseb. Knjižnico v Novi Gorici so odprli v letu 1949, upoštevaje tradicijo prejšnjih knjižnic v Gorici in v vseh pomembnejših slovenskih krajih. Seve- da je v novih razmerah imela knjižnica čisto nov pomen, še zlasti na Primorskem, ker je dobrih dvajset let fašistične diktature veljala, če izvzamemo izjemna, a omejena primera založb Goriška matica in Goriška Mohorjeva družba, prepoved slovenske tiskane besede. Po Bevkovi smrti so knjižnico poimenovali po zelo priljubljenem in vsestransko zaslužnem primorskem pisatelju. Zaloge knjižnice so nezadržno rasle, potrebe so iz dneva v dan bile večje. Njihov knjižni fond ima sedaj 282.000 knjig, kar je ogromno. Brez dvoma so najbolje založena knjižnica ljudskega tipa v Sloveniji. Tako velik knjižni fond je seveda terjal vedno večje prostore. Zateči so se morali na uvodno omenjeno porazdelitev odsekov v več stavbah. Dolgo let so si prizadevali, da bi dobili novo poslopje in v njej velike prostore. Direktor knjižnice Rajko Slokar je sedaj zelo zadovoljen, da so se stvari vendarle premaknile z mrtve točke. V novi veliki stavbi bodo imeli na voljo 4580 kv. metrov površin za svoje potrebe. V kletnih prostorih bo občina imela svoje garaže. Prostori za knjižnico bodo v pritličnem prostoru in v prvem nadstropju, v du-gem, ki sicer ne bo pokvarilo celotne stavbe, pa bodo upravni prostori in še nekatere druge službe. Načrt za stavbo je naredil arhitekt Vojteh Ravnikar. V Novi Gorici je načrtoval še marsikaj drugega in zato je tudi nova stavba uokvirjena v eno samo celoto. Po sedanjih izračunih je cena izgradnje 1.305.000.000 tolarjev. Nekaj več kot polovico denarja je dala novogoriška občinska uprava, 46, 33 odstotka pa slovenska država. Na zaCetku leta 1999 bodo praznovali 50-letni-co novogoriške knjižnice. Leto dni kasneje bodo odprli nove prostore. Celotna knjižnica bo odprtega tipa, digitalno bo povezana z vsem svetom. Med knjižnicami ljudskega tipa bo največja in tudi najbolj sodobna v Sloveniji. Delovanje novogoriške knjižnice Franceta Bevka je seveda usmerjeno predvsem v primorski prostor in v sodelovanju s celotnim slovenskim prostorom. Zelo dobre stike pa imajo tudi Cez mejo, še zlasti z gorisko knjižnico Damira Feigla. Stike imajo tudi z gori-ško državno knjižnico -Biblioteca statale isonti-na. Uslužbenci te goriške knjižnice so bili pred nekaj dnevi, skupno z direktorjem Marconi Mena-tom, na obisku v Novi Gorici. Ravnatelj Rajko Slokar jim je pokazal sedanje prostore in tudi gradbišče nove sedeža knjižnice. Marko VValtritsch POKRAJINA / SESTANEK S PARLAMENTARCEMA KONCERT / NA POBUDO ZSKD, GM IN ZADRU2NIH BANK Manjšini zagotoviti popolno paleto šol Soglasje vseh sogovornikov o popravkih k dokumentu o avtonomiji - Volčič sprejel SSŠ Glasba pihalnih godb ogrela goriško občinstvo Nastopile so godbe iz Ricmanj, Doberdoba in s Proseka Na Pokrajini je bil ob koncu prejšnjega tedna “vrh” predstavnikov raznih inštitucij namenjen obravnavi perečih vprašanj v zvezi z reorganizacijo šolstva. Srečanja sta se udeležila senator Mitja Volčič in poslanec Mario Prestamburgo, predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin z odbornico za šolstvo Rosario Di Dato, šolski skrbnik Ugo Manni-ni ter predstavniki šolskih sindikatov, med temi tudi Sindikata slovenske šole. V razpravi je bil dokument o izvršilnih normah za izvajanje zakona o avtonomiji šol, ki je tik pred dokončno odobritvijo v Rimu. V njem je slovenska manjšina izrecno imenovana in je upoštevana specifika slovenskega šolstva. Tudi Goriška kot taka je upoštevana kot narodnostno mešano področje, kjer so zato za vse šole možna odstopanja od strogih splošnih številčnih meril. Na sestanku so se dogovorili o dveh predlogih za izboljšanje teh določil. Za slovenske višje srednje šole bodo predlagali, da se zagotovita vsaj dve šolski smeri, tehnično-poklicna in znanstveno-humanistič-na. Predpisi zagotavljajo obstoj ene samostojne slovenske šolske enote, čeprav je število vseh dijakov manjše od potrebnega, udeleženci sestanka pa so menili, da je treba manjšini zagotoviti popolno paleto izobraževalnih možnosti. Drugi predlog je, da bi lahko odstopali od ti. vertikalizacije (združevanje vrtcev, osnovnih in nižjih NOVICE Fiskalne novosti za kmete Slovensko gospodarsko združenje vabi na predavanje o novostih za kmetovalce, ki jih prinašajo proračunski zakon za leto 1998 in vsi povezani zakoni. Predavanje bo v Steverjanu v občinski sejni dvorani danes ob 19. uri. Komercialist dr. Sergio Mogorovich bo govoril o novemu načinu obračunavanja davka na dodano vrednost IVA za kmetovalce od 1.1.1998, davku IRAP in drugih davkih. TV oddaja o pripravah na pustni sprevod v Sovodnjah Oddaja Med Sočo in Nadižo na TV Primorki bo nocoj ob 22. uri (ponovitev jutri ob 18. uri) posvečena pustnemu sprevodu, ki ga pripravljajo v Sovodnjah za pustno nedeljo. Gostje v studiu bodo predstavniki organizatorjev oz. sodelujočih društev: Tanja Gaeta (KD O. Župančič), Bernard Florenin in Ladi Boškin (KD Skala), Nataša Soban (KD Kremenjak) in Silvano Semolič (ZSKD). Center za multiplo sklerozo Zdravstvena ustanova obvešča, da deluje v okviru operativne enote za neurologijo, ki jo vodi dr. Laz-zarino, tudi poseben center za pomoč obolelim za multiplo sklerozo. V centru lahko opravijo vse zdravniške izvide in poskrbijo tudi za zdravljenje z beta - interferonom. Na razpolago so tudi za rehabi-litacijo. Podrobnejše informacije nudijo po telefonu 592099 od 9. do 12. ure (ob delavnikih). Prometna nesreča v Štandrežu Včeraj v prvih popoldanskih urah se je v padcu z motornim kolesom v Ul. sv. Mihaela v Štandrežu lažje ponesrečil 17-letni Egon Covi. Z rešilcem službe 118 so ga prepeljah v splošno bolnišnico. Nudili so mu prvo pomoč, poškodbe pa menda niso hude. podosti 80% N ere, lisica, natrija, svizec in druga krzna. GORICA ul. Garibaldi 3, tel. 0481/32363 srednjih šol v eno samo upravno enoto) že pri številu 300 učencev in ne 600. Posebej so še poudarili potrebo, da se pri dodeljevanju finančnih sredstev ne upošteva le število učencev, zato da bi manj številne šole ne bile diskriminirane. Šolski skrbnik se je obvezal, da bo ministrstvu posredoval te zahteve in jih tudi sam podprl, podporo pa sta napovedala tudi oba parlamentarca. Senator Volčič je istega dne posebej sprejel tudi delegacijo deželnega vodstva Sindikata slovenske šole. Predočili so mu probleme slovenske šole in posebej priznanja SSS, ki je predpogoj za nadaljevanje sindikalnih prizadevanj v korist manjšinskega šolstva. Na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev je bil v soboto v Kulturnem domu koncert v sklopu 4. revije Kraških pihalnih godb. Revijo že štiri leta prirejajo na Tržaškem, letos pa so jo prvič tudi v Gorici, kjer se je s tem po dolgem času obnovila tradicija godbenih revij. Uspeh je bil naravnost prodoren, saj je bila velika dvorana Kulturnega doma dvorana nabito polna, vzdušje tako med poslušalci kot na med izvajalci odru pa sproščeno in veselo. Pokrajinski predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Silvano Semolič je v pozdravnem nagovoru podčrtal, da je tolikšen odziv najboljše zadoščenje za nastopajoče in obenem tudi spodbuda za organizatorje. Goriški koncert je bil drugi v nizu treh (po Zgoniku in pred Sežano, kjer bo v soboto, 24. t.m.). Revijo je priredila ZSKD skupaj z Glasbeno matico, kulturnimi organizacijami iz Sežane in s podporo Zadružne kraške banke, goriški koncert pa sta še posebej podprli zadružni kreditni banki iz Doberdoba in Sovodenj. Semolič, ki je tudi izročil kapelnikom treh nastopajočih godb spominsko priznanje, se je spričo uspeha sobotnega koncerta v imenu prirediteljev obvezal, da bodo revijo odslej tudi v Gorici prirejali redno vsako leto. Na koncertu, ki ga je povezovala Damjana Ceščut, so nastopile Godba na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi Marino Marsič, Godba Kras iz Doberdoba z dirigentom Igorjem Peričem in Godbeno društvo Prosek pod vodstvom Aljoše Starca. Gre za tri kvalitetne in uveljavljene ansamble. Začetki godbe iz Ricmanj segajo že v prejšnje stoletje, danes pa šteje godba kar 60 mladih članov ter nastopa z dobrimi uspehi po Italiji in v ino- zemstvu. Godba Kras je goriški publiki že dobro znana, saj nastopa nepretrgoma že 50 let, prvi nastanek pa sega v leto 1912. Kapelništvo je pred kratkim prevzel do-berdobski domačin Igor Peric. 40-članski ansambel je lani ob 50-letnici izdal tudi kaseto, sicer pa redno in uspešno nastopa na koncertih, revijah in drugih priložnostih. Tudi proseška godba je nastala v začetku stoletja (1904) in kljubovala tudi fašizmu. Zgovoren dokaz kvalitete je med raznimi uspehi 2. mesto na državnem tekmovanju godb Italije leta 1995. Godbe so goriškemu občinstvu, ki je izvajanje spremljalo z bučnim ploskanjem, ponudile pester program klasičnih skladb in priredb skladb iz drugih glasbenih zvrsti od Beatlesov do rock glasbe. Na sliki (foto Bumba-ca) s koncerta pihalnih godb v goriškem Kulturnem domu KULTURA / GLASBENO-KABARETNA PREDSTAVA Moni Ovadia napolnil avditorij Nocoj (že razprodan) koncert»The golden gospoel singers« Tradicionalne prvine židovske srednjeevropske kulture se prenašajo po zaslugi raznih izvajalcev, med katerimi zasluži Moni Ovadia posebno pozornost. Igralec in glasbenik židovsko-bolgarskega porekla, ki se je nastanil v Trstu, je predsinoči privabil v pred kratkim odprto prenovljeno deželni avditorij zelo številno občinstvo. Vstopnice so bile že nekaj dni razprodane. Ovadia ni razočaral in je goriškemu občinstvu ponudil briljantno predstavo »Perche no?«, ki temelji na značilnem židovskem humoru in paradoksih ob spremljavi priljubljene klezmer glasbe. Ovadia je prisotnost v Gorici izrostil tudi za obisk sinagoge, kjer so ga sprejeli predstavniki združenja, ki si po skoraj popolnem nacifašistič-nem iztrebljenju tukajšnje židvoske skupnosti prizadevajo, da bi obdržali živ ta del goriških kulturenih korenin. Nocoj bo ob 20.30 v avditoriju koncert duhovnih pesmi skupine »The golden gospel singers«, za katerega pa so vstopnice že dalj časa razprodane. GORICA / V TELOVADNICI KULTURNEGA DOMA Srečanje obmejnih ritmičnih skupin Nastopile so tri skupine iz Nove Gorice, s te strani meje pa ŠZ Dom in»Show dance«ZSKD Prejšnji četrtek je bilo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici IV. srečanje v ritmičnih skupinskih sestavah »Gym-show«. Udeležile so se ga mlade telovadke OS Milojke Štrukelj, OS Fran Erjavec in skupina »HIT« iz Nove Gorice, »Shovv-dance ZSKD« in seveda gostiteljice SZ Dom iz Gorice. Skupno je nastopilo kar šestdeset deklet in deklic. Namen srečanja je bil omogočiti stik med mladimi ritmičarkami ob meji, ki goje to zvrst športa. Ponudilo je priložnost za primerjavo njihovih sposobnosti in obnovitev prijateljskih stikov med trenerkami, ki so med seboj že dobre »stare« prijateljice. Srečanje je zajemalo 10 točk: made deklice so prikazale pod vodstvom Betke Pelos - Miškove zelo prijetno sestavo z mini-pajčolani; dekleta Norme Benčič - Simoniti sestavo s palicami in cofi, klasično sestavo brez orodja, veselo obroči; ZSKD Gorica (Da- ustavile ob veselem sestavo na folk - glasbo; mijana Ceščut) »Show kramljanju. Vse pa smo do- dekleta HTT-a mažoretski dance junior«, »Show bile vazico trobentic in »mimohod« in moderni dance senior« in »Ritm«. deklice še diplomo v spo- ples s palicami; Domove Tudi gledalcev ni manjka- min na srečanje, ki, upamo, deklice (tren. Mija in Da- lo, saj je bilo stopnišče te- ne bo poslednje! (MUC) mijana Ceščut) telovadni lovadnice kljub zgodnji Na sliki (foto Bumbaca) ples z medvedki, sestavo s popoldanski uri polno. nastop skupine ZSKD pisanimi trakovi, sestavo z Ob zaključku smo se »Show dance« ZDRAVSTVO / VARČEVANJE SLABI KVALITETO, BOLNIKI BEŽIJO DRUGAM SPAG / OBISK EVROPOSLANCA Le čezmejno sodelovanje lahko razbije začarani krog Volčič, Prestamburgo, Degono in drugi podprli preseganje meje Kako financirati prestrukturiranje obmejnih naprav Poziv Deželi naj poseže Oba goriška parlamentarca, senator Mitja Volčič in poslanec Mario Prestamburgo, in tudi deželni odbornik za zdravstvo Cri-stiano Degano so se jasno izrekli za sodelovanje go-riske in novogoriške bolnišnice. Priložnost je ponudila javna razprava o zdravstvu na Goriškem, ki jo je sinoči priredila Ljudska stranka na Pokrajini. Vsi so nakazali v čezmejnem sodelovanju optimalno rešitev, da se pridobi širši krog uporabnikov, ki je nujno potreben za kvalitetnejšo oskrbo s široko paleto specializacij, brez katerih ne bo mogoče razbiti začaranega kroga krčenja služb in bega bolnikov drugam. Pred razpravo je odbornik Degano izkoristil obisk za sestanek s pokrajinsko upravo. Govorili so o problemih konzorcija za oskrbo prizadetih, ki bi od Dežele potreboval letos vsaj milijardo lir za obstoj, ter o vprašanjih bolnišnic v pokrajini, ki jih je nato Degano nanizal tudi med javno tribuno. Slednjo je uvedel pokrajinski tajnik LS Berga-min in postavil v ospredje Človeka in njegovo pravico do zdravja. Človek - in ne ekonomski ali tehnološki aspekti - mora biti cilj zdravstvenega siste-ma. Treba je sicer racionalizirati stroške, vendar ne pozabiti da je cilj učinkovita oskrba za slehernega občana. Bergamin se je opredelil za ohranitev opcije ti. tretje poti v Gorici in torej za gradnjo nove bolnišnice, za čezmejno sodelovanje s Šempetrom in za okrepitev služb na teritoriju. Deželni odbornik Dega- no je soglašal s potrebo po okrepitvi oskrbe na domu in služb na teritoriju, ki so lahko zelo učinkovito nadomestilo za neizbežno krčenje oskrbe v bolnišnicah. Dal je tudi troje pomembnih zagotovil glede bolnišnic. Za Gorico je potrdil prednost, ki jo je Dežela namenila gradnji nove bolnišnice s sredstvi iz državnih virov. Potrebnih bo 76 milijard, od tega naj bi iz državnih financiranj črpali 63, nekaj bi dodala Dežela, preostalo pa naj bi iztržili od prodaje nepremičnin zdravstvenega podjetja. Tik pred ciljem je tudi dogovor z usmiljenimi brati za skupno uporabo bolnišnice Janeza od Boga, ki bo omogočil prodajo nekaterih nepremičnin. Nič točnega pa Degano ni mogel povedati o časovnih rokih, ki so pač vezani na financiranja. Jasnejši so termini za Tržič, kjer bo bolnišnica San Polo dokončana do konca leta 1999. Tretje zagotovilo zadeva Gradež: Dežela bo dodelila milijardo lir za obnovo poslopja stare bolnišnice in ohranitev ambulant in drugih služb, ki delujejo v njem. Nazadnje je Degano podprl tudi sodelovanje s Šempetrom in povedal, da je Zdravstveni ustanovi poveril nalogo, da konkretno preveri izvedljivost te hipoteze. »Res to ni enostavno, saj je nekaj novega na evropski ravni, a če se že zavzemamo za skupno organizacijo olim-piade, potem bomo lahko sodelovali tudi v zdrast-vu«, je menil. Te ideje ni zavrnila niti občinska odbornica Fran-ciosova, ki je nadomeščala bolnega župana Valentija. Poudarila pa je, da bo sodelovanje s Šempetrom smiselno in verodostojno, le če se z njim zagotovi visoka raven specialističnih služb. Degana je pohvalila zaradi obvez glede nove bolnišnice v Gorici in ga pozvala naj jih vestno spoštuje, po drugi strani pa je bila zelo kritična do deželnih upraviteljev, ki režejo zdravstvo šibkejšim (Goriški), medtem ko se varujejo interesi močnih, tj. Trsta in Vidma, ki ohranjata dve medicinski fakulteti in klinična centra, kar je prevelika potrata za tako majhno deželo. Debata je ponudila še vrsto posegov (preveč!) in argumentov. Bežno bi omenili pomembnejše. Zanimivi so bili poudarki predstavnikov bolničarjev in zdravnikov, ki sta postavila v ospredje kvaliteto služb, vlogo osebja, pozornost do bolnika in njegovo pravico do informacij in do učinkovitih služb:»Malo pomagajo nova poslopja, če bodo ostala kot prazne katedrale«. Ravnatelj Zdravstvene ustanove Baratti je zagovarjal krčenje izdatkov (od leta 1995 se je deficit razpolovil od 40 na 20 milijard, do leta 2.000 ga namerava odpraviti). Ocenil je, da ni bila prizadeta kvaliteta oskrbe in da se uspešno izvaja krepitev služb na teritoriju. Njegov, optimizem pa je bil v nasprotju s prepričanji drugih govornikov. Deželni svetovalec Longo jih ja takole strnil: »Treba je krčiti izdatke, toda ohraniti kvaliteto oskrbe. Ker tega danes ni, bežijo bolniki drugam, to pa še povečuje izgube, saj moramo vzdrževati neizrabljene strukture in sočasno plačevati zdravljenje drugje«. »Iz tega začaranega kroga se bomo prebili s čezmejnim sodelovanjem, seveda če bodo Goričani za to, saj te rešitve ni mogoče vsiljevati«, je menil senator Volčič. »Je pa edina, ki lahko poveča krog uporabnikov od sedanjih 140 na 400 tisoč in s tem nudi optimalno dimenzijo za visoko kakovostno oskrbo«. Obvezal se je, da bo delal za ta načrt kot je pokojni Darko Bratina (mimogrede je spomnil, da so mu zaradi tega še lani v Gorici živžgali, zato pa je toliko pomembnejše, da je danes tudi goriška občina spoznala pravilnost te poti), čeprav mora biti pot postopna, brez prenagljenih korakov. Z enako obvezo je razpravo sklenil poslanec Prestamburgo, ki je podčrtal, da je treba končno nehati z avto destruktivnimi prepiri med Gorico in Tržičem, saj oboji tvegamo, da nas Trst in Videm pohodita. Edina pot je v čezmejnem sodelovanju, ki ga je podprl tudi podtajnik za zunanje zadeve Fassino in naletel na interes pri sogovornikih v Sloveniji. Goriška (tudi Tržič) bo ohranila zdravstveno oskrbo le v tej širši dimenziji. Delati je zato treba za dvostranski meddržavni sporazum in iskati sredstva (Evropski projekti Phare, zakon za obmejna omočja) za financiranje čezmejne bolnišnice. SOVODNJE / IZKOP NA PRVOMAJSKI ULICI MEJNA POLICIJA / OBRAČUN Dela za prenovo vodovoda Z250 milijoni bodo obnovili cevi na glavni in stranskih ulicah V sovodenjski občini že nekaj let iz-vajajo načrt prenove vodovodnega omrežja. Dela potekajo postopoma, v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredst-vb Prejšnji teden so na glavni ulici (Prvomajski) pričeli vkopavati novo jekleno cev s premerom 20 centimetrov. Zaradi del je seveda nekaj težav in zastojev v prometu. Promet se na posameznih odsekih odvija izmenično enosmerno in je urejen s semaforjem. Po opravljenem posegu na Prvomaj- ski bodo vodovodno omrežje prenovili v Butkovičevi, Bevkovi in Zanettijevi ulici, kjer bodo prav tako dotrajanje, iz posebne azbestne in cementne paste izdelane cevi zamenjali z jeklenimi. Skupni strošek za izvedbo del in načrtovanje znaša okrog 250 milijonov lir. Za financiranje je občina najela posojilo, katerega odplačevanje je v celoti v breme države. Na sliki (foto Bumbaca) dela na Prvomajski ulici Tihotapljenje avtomobilov in orožja ter priseljevanje Zatiranje mednarodnega trgovanja z ukredenimi luksuznimi avtomobili, boj proti trgovanju z orožjem in zaviranje vse večjega pritiska priseljencev iz držav nečlanic Evropske unije so dejavnosti, ki izstopajo v lanskoletnem obračunu mejne policije na Goriškem. V sodelovanju z drugimi policijskimi oddelki iz Gorice in Tržiča so lani na meji prekinili posel tolpe, ki je izvažala ukradene avtomobile v vzhodnoevropske države. Pri tem so aretirali tri italijanske državljane in enega prijavili sodstvu zaradi poskusa izvoza dveh ukradenih avtomobilov. Sicer pa so na meji v celem letu zaplemb kar 55 ukradenih avtomobilov. Glede trgovanja z orožjem izstopa aretacija bosanskega državljana, ki so mu ob vstopu v državo našli več peklenskih strojev, orožja in ponarejene dokumente. Skupno je mejna policija lani zaradi raznih prekrškov aretiralia 39 oseb, drugih 241 (od teh je 223 tujcev) pa prijavila sodnim organom. Posebno zahteven je bil boj proti ilegalnemu priseljevanju. Med nadzorstvom v obmejnem pasu so prijeli 701 ilegalnega priseljenca in prijavili sodstvu 62 domnevnih spremljevalcev. Drugih 760 tujih državljanov so zavrnili na mejnih prehodih. Z državnega ozemlja so iz raznih razlogov izključili 362 tujih državljanov. Mejna policija je nadalje naprtila v lanskem letu 37 glob zaradi prekrškov zoper norme kazenskega zakonika in zakona o javni varnosti, 310 glob zaradi prometnih prekrškov in 41 zaradi izseljevanja brez ustreznih dokumentov. Pri vstopu v državo so zavrnili 1.335 vozil zaradi neustrezne dokumentacije oz. pomanjkanja zavarovalnega kritja. Dežela naj bi v bodoče večji del evropskih sredstev iz Objektiva 2 namenila širjenju in posodabljanju goriškega blagovnega postajališča v Stan-drežu, ki naj bi se po odpravi meje s Slovenijo preoblikoval v središče za pretovarjanje blaga in storitve prevoznikom na prometni osi Barcelona -Kiev. Zahtevo v tem smislu je v dogovoru z upravitelji družbe S dag podprl predstavnik deželnega sindikata Cisl Lucio Gre-goretti. Priložnost za razpravo o bodočnosti avtoporta je bil te dni obisk evropskega parlamentarca Ljudske stranke Livia Fillipija, ki je prišel v Gorico prav na povabilo omenjenega sindikata in se na Sdagu srečal s predsednikom Beppinom Zanottom ter ravnateljem Brunom Pod-bersigem. Slednja sta mu predočila potrebo, da se blagovno postajališče temeljito prenovi in opremi z novimi storitvami, da bo lahko ostalo konkurenčno na mednarodnem tržišču tudi po odpravi meje in carinskih služb med Italijo in Slovenijo. Ze dodeljenih 30 milijard lir za razširitev avtoporta ni dovolj v ta namen. Vprašanje je, iz katerih evropskih virov poiskati možnosti financiranja. Fi-lippi je imel pomisleke glede uporabnosti financiranj Evrospke unije iz načrta za preobrazbo obmejnega gospodarstva obeh Goric: denar za ta načrt bodo črpali iz projektov Phare, ki so namenjeni državam nečlanicam unije, zato bo uporaben v Sloveniji ne pa tostran meje. Odtod potreba po črpanju iz strukturalnih sredstev, pri čemer je za našo deželo predvidenih v naslednjem triletju 213 milijard lir. Gregoretti je s tem v zvezi predlagal, naj bi Dežela, potem ko je v zadnjih letih usmerila večji del sredstev za železniško vozlišče v Cer-vinjanu, v bodoče privilegirala investiranje v go-riške infrastrukturi za blagovni promet. __________________KINO GORICA VITTORIA 1 17.30- 21.00 »Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 17.30-20.00-22.30 »Sette anni in Tibet«. Rež. Jean Jacques Annaud. I. Brad Pitt. CORSO 17.30-19.45- 22.00 »11 matrimonio del mio migliore amico«. Julia Roberts. TRZIC EKCELSIOR 17.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. ^1 PRIREDITVE SKICE GORICE je naslov najnovejše knjige Alda Rupla in Hijacinta Jusse. Predstavili jo bodo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici na prvem letošnjem srečanju z avtorji, ki ga prireja Kulturni dom v sodelovanju z revijo »Isonzio-Soča«. V KATOLIŠKI KNJIGARNI bodo v petek, 23. t.m., ob 18. uri predstavili knjigo Kraška simfonija Rafka Dolharja. Delo in avtorja bo predstavila Ivanka Hergold. I?3 OBVESTILA ARS GALERIJA PRIPRAVLJA RAZSTAVO DEL ROBERTA HLAVATVJA ob 100-letnici umetnikovega rojstva. Prireditelji naprošajo zasebnike, ki hranijo Hlavatyje-va dela in so pripravljeni posoditi jih za razstavo, naj pokličejo na tel. 533177. Razstavo bodo predvidoma odprli v februarju. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da interesenti lahko na sedežu ob sredah od 10. do 11. naročijo fotografije s silvestrovanja. S_________________IZLETI SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 25. t.m., odpeljal točno ob 7. uri s parkirišča sejmišča v Ul. della Barca. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da so dosegli minimalno število prijav za letovanje na Kanarskih otokih in da je rok za dodatne prijave podaljšan do 28. januarja (na sedežu ob sredah in pri odbornikih). PD RUPA-PEC vabi člane in prijatelje na izlet na sneg v nedeljo, 15. februarja, v Podklošter. Prijave: Tanja Kovic tel. 882285. 3 SOLSKE VESTI OS »JOSIP ABRAMelZ PEVME vabi starše otrok zadnjega letnika vrtca na hospitacijo v prvi razred v dneh 22. in 23. t.m. Umik: 8.10-12.00. . ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338. Sezonsko znižanje s popusti Od 30% z; moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 POGREBI Danes: 13.15, Stefania Markočič vd. Braidot iz splošne bolnišnice v Moš; 13.15 Adriano Tomat iz splošne bolnišnice v Maria-no. SLOVENIJA-HRVAŠKA / ZUNANJA MINISTRA Na srečanju Friec - Granič o dvostranskih odnosih Do poletja naj bi državi obojestransko rešili činnveč odprtih vprašanj OTOČEC - Na gradu OtoCec sta se včeraj dopoldne sestala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Boris Frlec in Mate Granič. Vodji kabinetov obeh zunanjih ministrov, Andrej Logar in Zoran Bošnjak, sta po srečanju ministrov prebrala skupno izjavo, v kateri obe strani pozitivno ocenjujeta razvoj dogodkov v dvostranskih odnosih. Ministra sta se dogovorila za nadaljevanje naporov za iskanje rešitev, tako da bi do poletja leta 1998 na obojestransko zadovoljiv naCin rešili čim-veC odprtih vprašanj. Glede meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem sta ministra ocenila, da je bil dosežen pomemben napredek, stališča naj bi se približevala tudi v prihodnje, tako da bi v doglednem času prišli do dokončnih predlogov rešitev. Glede meje na morju in teritorialnega dostopa Slovenije do odprtega morja je bilo rečeno, da se bodo nadaljevala posvetovanja na ravni strokovnjakov o alternativnih rešitvah, nato pa naj bi se nadaljeval politični dialog. Minister Granič je slovenskemu kolegu predal seznam s sestavo hrvaškega dela delegacije za sklenitev meddržavnega sporazuma o jedrski elektrarni Krško. Ministra sta se zavzela tudi za obojestransko sprejemljivo reševanje problematike Ljubljanske banke. Ministra Frlec in Granič sta na Otočcu govorila še o problemtiki manjšin in se zavzela za sprejetje deklaracije o položaju Slovencev na Hrvaškem in Hrvatov v Sloveniji ob upoštevanju načel Sveta Evrope, kar bi predstavljalo nadaljevanje kontinuirane zaščitne ureditve položaja obeh manjšin. Konec marca naj bi se v Dubrovniku sešli zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Avstrije v okviru tako imenovane trilaterale. V okviru te trilaterale naj bi govorih tudi o komunikacijah, v tem okviru pa o avtocestnih povezavah. Slovenija in Hrvaška naj bi imeli tudi stalna posvetovanja glede vključevanja obeh držav v evropske integracije. Hrvaška stran se je na včerajšnjem sestanku zahvalila za vso dosedanjo podporo Slovenije pri mirni reintegraciji vzhodne Slavonije in tudi za slovenska stališča do polotoka Prevleka v Varnostnem svetu OZN. Kjer bo mogoče, bosta državi mejno problematiko reševa- li v skladu z evropskimi standardi, je še zapisano v skupni izjavi. Vodja slovenske diplomacije Frlec je po pogovorih dejal, da se na sestanku »ni zgodilo nič dramatičnega, to pa tudi ni bil njegov namen«. Namen je bil pregledati, kako daleč sta državi pri reševanju odprtih vprašanj, ki obstajajo še iz časa nekdanje skupne države. Po njegovih besedah obstaja na obeh straneh volja za sodelovanje in reševanje odprtih vprašanj v skladu z evropskimi merili. Ocenil je, da noben problem ni tako kritičen, da ne bi ostajala skupna volja za njegovo reševanje. Frlec je dejal, da bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala vključevanje Hrvaške v evropske integracije.(STA) H DRNOVŠEK-SCHMIDT U Podobni pogledi glede manjšinske problematike HOLMEC - Predsednik slovenske vlade in prvak Liberalne demokracije Slovenije Janez Drnovšek se je včeraj na mejnem prehodu Holmec srečal s predsednico avstrijskega Liberalnega foruma Heide Schmidt. Pogovor je bil namenjen izmenjavi mnenj o številnih vprašanjih. Glede vprašanja manjšin je premier povedal, da je sogovornici podrobno pojasnil sistem manjšinske zaščite v Sloveniji, vključno s političnim predstavništvom v parlamentu. »To sva potem primerjala z rešitvami v Avstriji in izrazila poglede, kako reševati to problematiko v prihodnje.« Kot je še poudaril, se želijo v Sloveniji pogovarjati o tem, kako najti način za ohranjanje kulture oziroma kulturne tradicije jezika in v tem smislu so pripravljeni storiti ustrezne korake, je glede nemško govoreče skupnosti v Sloveniji dejal Drnovšek. Heide Schmidt pa je menila, da bi bilo v obojestranskem interesu Slovenije in Avstrije, da bi Slovenija sklenila Schengenski sporazum z Evropsko unijo še pred pristopom k evropski petnajsterici. Schussel-Frlec: koroški odmevi CELOVEC - Najvišji koroški politiki so pozitivno ocenili srečanje avstrijskega zunanjega ministra VVolfganga Schiissla s svojim slovenskim kolegom Borisom Frlecem - še posebej kar zadeva Frleco-vih izjav v zvezi z nemško manjšino v Slovenije ter s kandidaturo za ZOI 2006 na tromeji Avstrija-Slove-nija-Italija. Kljub temu pa gre samo za delno zadovoljstvo, saj koroški politiki še naprej zahtevajo tudi izpolnitev še drugih, v koroški resoluciji navedenih zahtev, ki so lani jeseni močno obremenili odnose med Celovcem in Ljubljano. Koroški deželni glavar Christof Zernatto je izjavo slovenskega zunanjega ministra, da Slovenija priznava obstoj nemške manjšine -čeprav ne kot avtohtono - izredno pozdravil. Označil jo je kot »resen preboj v odnosih med Avstrijo, Koroško in Slovenijo« ter hkrati napovedal, da tudi Koroška pri pospeševanju nemške manjšine v Sloveniji »ne bo stala ob strani«. Deželni glavar je ob tem konkretno napovedal, da nemška manjšina v Sloveniji lahko pričakuje finančno pomoč s severne strani Karavank. Namestnik koroškega deželnega glavarja Karlheinz Grasser pa je Frlecovo izjavo o priznavanju obstoja nemške manjšine v Sloveniji označil za »v posebno zadovoljstvo Koroški« - še posebej iz vidika omenjene resolucije, ki jo je oktobra lani sprejela koroška deželna vlada in nato potrdil še deželni zbor. Za Grasserja pa je odprto vprašanje v Sloveniji še vedno veljavnih avnojskih določil. Le-ta da so prav tako del resolucije, je dejal svobodnjaški politik in napovedal, da bo Koroška še naprej vztrajala pri zahtevi, da se ta določila črtajo iz slovenske ustave. Izjavo slovenskega zunanjega ministra o obstoju nemške manjšine v Sloveniji sta pozitivno ocenili tudi Družba za ogrožene narode ter državna poslanka Zelenih in govornica za manjšinska vprašanja Terezija Stojsič. Družba za ogrožene narode kot tudi poslanka avstrijskega državnega zbora pa sta ob tej priliki hkrati zahtevala, naj tudi Avstrija stori sličen korak in uradno priznava obstoj slovenske narodne skupnosti na Štajerskem. S strani slovenskih organizacij na Ko-roškemna Frlecov obisk na Dunaju ni bilo nikakršnih izjav. Ivan Lukan Papež jutri na Kubi HAVANA - Pred jutrišnjim odhodom papeža Janeza Pavla E na pastoralni obisk Kubi je vsem jasno, da od tega zgodovinskega obiska ne moremo pričakovati kratkoročne a skoraj gotovo dolgoročne rezultate. Castrov režim je že pozval vse Kubance, naj se množično udeležijo snidenja s papežem, kar je mojstrska poteza, saj si je tako ateistični režim zavaroval hrbet in bo lahko trdil, da je množičnost rezultat Castrovega poziva Kubancem. Vatikan se pragmatično ne meni za take manevre, ker je za papeža najpomembnejše, da obisk poteka kot predvideno in da papeževe besede sliši največ Kubancev. V Vatikanu so seveda nekoliko zaskrbljeni samo glede papeževega zdravstvenega stanja, ker bo obisk zelo naporen. Butier v Bagdadu MANAMA - Vodja posebne misije OZN za nadzorstvo iraške razorožitve (Unscom) Richard Butier je včeraj odpotoval iz Maname v Bagdad, kjer se bo sestal s podpredsednikom vlade Tarekom Azizom, ki je obenem zadolžen za odnose z Združenimi narodi. Pred odhodom Butier ni skrival, da ga čakajo težki pogovori, tako glede same sestave nekaterih preiskovalnih skupin, M so po mnenju Bagdada nesprejemljive, ker so preveč proame-riško in probritansko obarvane. Bagdad je obenem zagrozil, da mora Unscom zaključiti svojo preiskavo do 20. maja, nato pa bi moral Varnostni svet OZN preklicati gospodarski embargo proti Iraku. Jelcin spet v Kremlju MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je po vrnitvi v Kremelj ostro kritiziral vlado. Vlada se ni držala obljubljenih obveznosti glede izplačila plač v minulem letu, je povedal Jelcin na srečanju s premierom Viktorjem Cemomirdinom. Pri pogovorih sta sodelovala tudi prva namestnika premiera, Anatolij Cubajs in Boris Nemcov. Jelcin se je v Kremelj vrnil po dvotedenskem prehladu v decembru in dopustu v januarju. Se v teku dneva se je srečal skoraj z vsemi vodilnimi člani ruske vlade. (STA) Dialog EU s Turčijo STRASBOURG - Pomočnik generalnega sekretarja Sveta Evrope Hans Christian Krueger je odpotoval na delovni obisk v Turčijo. Srečal se bo z več ministri turške vlade, s katerimi se bo pogovarjal o odnosih med Turčijo in Svetom Evrope. Krueger bo imel danes na univerzi Bilkent tudi predavanje s temo Vloga Sveta Evrope v novi evropski arhitekturi in njegove obveznosti na področju človekovih pravic. (STA) V Haagu vukovarski proces DEN HAAG - Pred haaškim sodiščem za vojne zločine se je začel sodni proces proti Slavku Dokmanoviču. Dokmanovič naj bi bil eden od odgovornih za največji pokol med vojno na Hrvaškem, v katerem so srbske enote pred sedmimi leti iz bolnišnice v Vukovarju odpeljale in nato ustrelile okoli 200 Hrvatov. Nekdanji župan Vukovarja naj bi sodeloval pri načrtovanju poboja civilistov in podpiral ustrelitveni vod, zaradi česar je obo-tožen za zločin proti človeštvu in za hude kršitve ženevske konvencije o človekovih pravicah in vojnega prava. Dokmanovič zanika očitke, njegov odvetnik pa bo skušal mednarodno sodišče prepričati, da je Dokmano-vič Vukovar zapustil že pet mesecev pred omenjenim zločinom. (STA) IZRAEl / NETANJAHU V ZDA Arafat grozi z intifado, ker Izrael noče mira JERUZALEM - Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je včeraj odpotoval v ZDA, kjer se bo sestal z ameriškim predsednikom Clintonom. V ZDA potuje tudi predsednik palestinske avtonomije Ja-ser Arafat, ki se bo prav tako sestal s Clintonom. VVashingtonska administracija hoče namreč premakniti s slepega tira sedanji bližnjevzho-dni mirovni proces. Pogajanja ne bodo lahka, ker Netanjahu nadaljuje s svojo politiko zavlačevanja umika izraelske vojske s podeželja Zahodnega brega obenem nadaljuje s svojo kolonizacijsko in raznarodovalno politiko z novimi židovskimi naselji na zasedenih arabskih ozemljih. Ob vsem tem ni nič čudnega, da Pale-stinnem pohaja potrpljenje. Jaser Arafat se je včeraj v Kairu sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, s katerim sta izmenjala mnenja o sedanjem položaju in se zavzela za odločnejše pritiske proti ZDA, ki mora Izrael prisiliti, da končno spoštuje sprejete obveze. Da je položaj skrajno napet, pričajo nedeljske Arafatove izjave v Gazi. Voditelj palestinske avtonomije je namreč zagrozil z novo intifado, tako da bi dali novega zagona mirovnemu procesu. »Pripravljeni smo se vrniti na svoja izhodišča in začeti s sedemletno intifado, ker hočemo mir pravičnih in ne miru šibkih, ker hočemo palestinski mir, ki naj privede do palestinske države z Jeruzalemom kot glavnim mestom, in ne miru, ki ga vsiljuje Benjamin Netanjahu,« je poudaril Jaser Arafat. ________ALŽIRIJA / OBISK___________ Začela se je težka misija evropske ministrske trojke ALZIR - Včeraj se je začela 24-uma alžirska misija evropske trojke, ki jo sestavljajo podtajnik v britanskem zunanjem ministrstvu Derek Fatchett, njegova avstrijska kolegica Beni ta Ferrero VValdner in njegov luksemburški kolega Georges VVohlfart. V pogovorih z alžirskim zunanjim ministrom Ahmedom Attafom, z direktorji neodvisnih časopisov in s predstavniki parlamentarne opozicije bo trojka poskušala odgovoriti na vprašanje, kdo je v Alžiriji odgovoren za srhljive pokole civilistov. Prav tako bo poskušala alžirski režim prepričati, naj bo prožnejši. Naloga ni lahka, saj je zunanji minister Attaf jasno poudaril, da je naloga trojke poiskati samo skupne poglede v boju proti fundamentali-stičnemu terorizmu. Kot izhaja iz včerajšnjega pisanja alžirskega tiska, režim pričakuje predvsem konec evropskega sprenevedanja, ki se po eni strani zgraža nad pokoli v Alžiriji po drugi pa nudi kritje teroristom v svojih državah. Na zatožni klopi je predvsem trenutna predsedujoča v Evropski uniji Velika Britanija, teroristične baze pa se po mnenju alžirskega tiska nahajajo tudi v Belgiji, Franciji, Švici, Nemčiji, ZDA, Švedski in Italiji, ki je edina začela resnejši boj proti teroristom. Resnici na ljubo se v teh državah nahajajo isla-misti, ki so iz Alžirije zbežali pred režimsko represijo. Trojka bo morala obenem skrbno paziti, da ne bo njena misija izpadla kot vmešavanje v notranje alžirske zadeve. Položaj je namreč skrajno zapleten. Nekdanji alžirski premier Abdu Hamid Brahimi je v intervjuju za neko ameriško televizijo navedel, da je marsikateri pokol delo režimskih specialcev, ki hočejo zvaliti krivdo na islamistične sile in ker se hočejo maščevati nad prebivalstvom, ki je na volitvah pred šestimi leti podprlo Fronto islamske rešitve. ________SEVERNA IRSKA / SKRAJNE2I____________ Politični umori ogrožajo mir Sedanje nasilje sprožili pripadniki Irskih narodnoosvobodilnih sil LONDON - Medtem ko sta se včeraj srečala britanski premier Tony Blair in Gerry Adams, vodja severnoirske katoliške separatistične stranke Sinn Fein, pa je na dlani, da se nasprotniki pogajanj na vse kriplje trudijo, da bi s političnimi mnori zaustavili mirovni proces. V nedeljo so protestantski skrajneži ubili nekega katoličana, včeraj pa so katoličani ubili nekega protestanta. Žrtev nedeljskega umora je 28-letni Fergal McCusker, ki so ga ubili s streli v glavo, njegovo truplo pa pustili pred katoliškim mladinskim krožkom v Maghe-ri v londonderryjski grofiji. S telefonskim pozivom .so pripadniki skrajne protestantske teroristične skupine Prostovoljnih lojalističnih sil (Loyalist Vo-lunteer Force -LVF) prevzeli odgovornost za umor. Po njihovem so umorili znanega katoliškega aktivista, ki je tihotapil orožje iz ZDA. Kot je povedal odgovorni za severnoirsko varnost Adam Ingram, pa je bil umor Fergala McCu-skerja »nesmiselen« in je povzročil le trpljenje njegovi družini. Severnoirska policija je navedala, da se je Fergal McCusker res pred kratkim vrnil iz ZDA, a ni bil aktivist severoirskih republikancev. Fergal McCusker se je le znašel v zgrešenem kraju in v zgrešenem trenutku. Pripadnike LVF pa to ni zanimalo, važno je le, da je bil žrtev katoličan. Fergal McCusker je že četrta žrtev protestantskih skrajnežev, potem ko so katoliški skrajneži Irske narodnoosvobodilne armade (Irish National Liberation Army - INLA) v zaporu najstrožje varnosti Maže lanskega 27. decembra ubili ustanovitelja in voditelja protestantskega LVF Billyja VVrighta. Podobna maščevalna ihta je bržkone botrovala tudi včerajšnjemu umoru protestanta Jima Guineyja v severnoirskem Dunmurryju. Odgovornost za umor je prav tako s telefonskim pozivom prevzela Irska narodnoosvobodilna armada (INLA), ki jo sestavljajo odpadniki Irske republikanske armade (IRA), ki se ne strinjajo s premirjem in z mirovnimi pogajanji za premostitev severnoirske državljanske vojne. David Ervine, vodja protestantske Napredne unionistične stranke, je izrazil bojazen, da je sedaj popolnoma jasno, da so skrajneži izostrili svojo strategijo, tako da bi izničili mirovne napore. Kljub manj žrtvam je prav INLA tista, ki je začela sedanjo spiralo nasilja v upanju, da bodo protestantske represalije prej ali slej Irsko republikansko armado prisilile, da prekliče premirje in obnovi svoj oboroženi boj. V takem položaju bi logično propadla tudi sedanja mirovna pogajanja, ki jih s težavo vodi Blairova vlada. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 i, mam Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRGOVINA / OSTRA POLEMIKA TRGOVSKIH STANOVSKIH ZDRUŽENJ SE TUDI ČEZ KONEC TEDNA NI POLEGLA Prodi: Potrebujemo več svobode Premier obljublja, da se liberalizacija ne bo omejila na trgovino, ampak se bo postopno nadaljevala RIM - Reforme trgovskega sektorja ni mogoče popačiti, toda če je treba popraviti ali prilagoditi kak njen element, to lahko naredimo, je včeraj zagotovil podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli v odgovor na močno polemiko stanovskih združenj, ki se ni utišala niti čez konec tedna. Po Micheli j e vi oceni gre za vedno isti problem: najprej glasne zahteve po liberalizaciji, potem ko do sprostitve pride, pa se ji nekateri interesni centri, recimo jim kar korporacije, z vsemi Štirimi upirajo. Toda prenova mora naprej, je dodal Micheli, kar je v Milanu, kjer se je udeležil sestanka z lombardskimi industrije!, ponovil tudi predsednik vlade. »Ta liberalizacija se ne bo ustavila pri trgovini, ampak se bo mirno in postopno nadaljevala na vseh ostalih področjih,« je dejal Prodi, ki je napol šaljivo dodal, da je med ugodnimi mnenji o sprostitvi trgovine tudi mnenje njegove mlekarice, zadoyoljne, ker bo zdaj lahko prodajala tudi zelenjavo. Kar pa zadeva obtožbe stanovskih organizacij trgovcev, je 'Prodi dejal, da je bil velikokrat obtožen, da je statalist, zdaj pa mu trgovci nenadoma očitajo, da je preveč liberalistično usmerjen. »Kakorkoli že,« je sklenil predsednik vlade, »prepričan sem, da močno potrebujemo ta nova področja svobode.« Prodijeva vlada je medtem poleg kritike deležna tudi številnih pohval za pogum, s katerim se je lotila nujnega, za vstop v Evropo neodložljivega sproščanja trga. Res je, da bo liberalizacija povečala konkurenco in spravila marsikateri trgovski obrat v težave, čeprav je drobna trgovina v krizi že kar precej let. To je trend, ki bi šel naprej ne glede na liberalizacijo, saj številke potrjujejo, da ima Italija še vedno daleč pregosto distribucijsko mrežo: ena proda-jalna pride namreč na vsakih 99 prebivalcev, medtem ko imajo Nemci eno trgovino na 220, Francoszi pa na 230 prebivalcev. Evropa pomeni tudi odpravo podobnih neskladij. SDGZ poziva dane, naj se pripravijo na protest TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje je tako kot ostale stanovske organizacije trgovcev sprejelo z velikim presenečenjem in zaskrbljenostjo odločitev vlade, da z odlokom takoj in z vrha poseže na področje trgovskih licenc z radikalno sprostitvijo. Sekcija za trgovino na drobno slovenske stanovske organizacije zelo pozorno spremlja dogajanje in je - v pričakovanju objave uradnega zakonskega besedila - stopila v stik z drugimi krajevnimi združenji za morebitne skupne protestne akcije. Zato že sedaj poziva vse dane, naj bodo v stanju pripravljenosti za najustreznejše oblike mobilizacije celotnega sektorja. Trgovsko in splošno distribucijsko področje je v zadnjih desetletjih doživelo velike spremembe, od posodobitve vseh sestavnih denov do hegemo-nizadje velike distribucije. Zato osno- vna zakonodaja tega sektorja, ki je zastarela, terja vsekakor nujne prilagoditve in posodobitve. Tudi način podeljevanja občinskih licenc, na osnovi vprašljivih kriterijev in ne vedno verodostojnih študij komercialnih planov, potrebuje nujno reformo, kjer mora priti do novih razmerij in prisotnosti med soudeleženimi teritorialnimi ustanovami. Tu ima posebno besedo tudi naša Dežela, ki ima zaradi svojega avtonomnega ustroja zakonodajno pristojnost nad trgovino. Vendar je nesprejemljivo, da so tako radikalni ukrepi sprejeti brez dogovarjanja s predstavniki prizadetih kategorij in da se spremembe vnašajo brez portebne prehodnosti. Trgovci so prve žrtve zamujanja in počasnosti državnega birokratskega aparata, zato prvi pozdravljajo vse poenostavitve in sprostitve, ki so mogoče in realne, a obenem pričakujejo od vlade in osta- lih pristojnih ustanov ter političnih sredin, da se bodo okrog teh vprašanj odkrito soočile s pogledi in predlogi predstavnikov operaterjev, preden bodo sprejele dokončne sklepe. Stališče Confesercenti TRST - Prelagano reformo negativno ocenjujeta tudi deželna in tržaška pokrajinska organizacija trgovcev Confesercenti, ki menita, da bo sprostitev močno prizadela malo in srednjo distribucijsko mrežo v FJK. Posledica naj bi bilo zaprtje številnih malih prodajaln, ki so posebna značilnost deželne trgovine na drobno in ki so posebno potrebne v hribovitih predelih. Confesercenti meni, da bo treba reformni odlok nujno spremeniti v parlamentu, člane pa poziva na skupščino, ki bo v četrtek, 22. t.m. ob 19.30 v Trstu (Ul. Cassa di Risparmio 6). ■ Časi se spreminjajo. In mi seveda tudi. V skladu s tem se postopoma spreminjajo tudi pravila, ki uravnavajo naše življenje in delo, pa tudi medčloveške odnose v družbi. Na gospodarsko - socialnem področju smo v Italiji v zadnjem času priča spremembam, ki so kar zaznavne in nagle glede na splošen razvojni trend, žal pa so marsikdaj prej negativne kot pozitivne. Tako so odvisni delavci še pred leti imeli pravico do plače, ki je v času ohranjala, pa čeprav v okrnjenem obsegu, svojo kupno moč. Ce so cene osnovnim življenjskim potrebščinam naraščale, so vzporedno s tem naraščale tudi plače in mezde. Za to je kakor znano skrbel mehanizem, ki smo mu pravili »premična lestvica«. Ko pa sta budnost in borbenost delavcev in njihovih sindikalnih organizacij iz razlogov, ki jih ne kaže na tem mestu razglabljati, v polpretekli dobi nekoliko popustili, so delodajalci izkoristili ugodni trenutek in leta 1993 skupaj NOVOSTI V ZAPOSLOVANJU Časi se spreminjajo: na bolje ali na slabše? z vlado vsilili tako imenovani »socialni sporazum«, ki je omenjeni mehanizem onesposobil, tako da je začela kupna moč plač in mezd odvisnega delavstva od tistega datuma naprej čedalje bolj zaostajati za gibanjem življenjskih stroškov. Se nedavno tega je delavstvo uživalo tudi določene ugodnosti, ki mu jih je priznaval tako imenovani delavski statut. Tako je bilo na primer delodajalcem prepovedano poizvedovati po strankarski pripadnosti ali po verskem prepričanju posameznih delavcev, prepovedano je bilo ovaduštvo na delovnih mestih, prepovedano kazensko premeščanje delovne sile, in podobno. Tudi te pravice so zdaj močno zbledele in pripravlja se nov statut, ki bo kot vse kaže neprimerno bolj naklonjen delodajalcem kakor prejšnji. Vse torej daje misliti, da se bliža čas, ko bodo druga za drugo začele Elio Fornazarič odpadati pravice, ki so si jih delavci z vztrajnim sindikalnim bojem pridobili v preteklosti, ko je delo človeških rok imelo še določeno vrednost. Ostala bo le zaščita, ki jo nudi splošna zakonodaja. Toda tudi tu se že odpirajo nevarne razpoke. Poglejmo. Člen 3 republiške ustave (na katerega se iz drugih razlogov tako pogosto sklicuje naša manjšina) zagotavlja vsem državljanom enako socialno dostojanstvo in pravice, ki izhajajo iz zakonov, ne glede na spol, raso, jezik, versko pripadnost, politično prepričanje, itd. Zakon štev. 903/77 je iz tega vidika še bolj precizen in prepoveduje kakršnokoli zaposlitveno diskriminacijo glede na spol, družinsko stanje in morebitno nosečnost. Pa se najde sodnik, in to ne zadnji pretor v kakšnem zakotnem mestecu, ampak eminenca na samem kasacijskem sodišču, ki meni in razsodi, da ima delodaja- lec pravico preveriti, ali je ženska, ki se prijavi na razpis natečaja za zasedbo delovnega mesta, noseča ali ne. Zenske, ki pričakuje otroka, seveda ne kaže sprejeti v službo, kajti njena rentabilnost vsaj za'nekaj časa ne bo stoodstotna. Bolje bo namestiti konkurentko, pri kateri te nevarnosti vsaj v trenutku, ko padajo te odločitve, ni. Da podjetniki sprejmejo v službo raje moško kot žensko delovno silo je - razen na nAekaterih specifičnih področjih - znano že od pamtiveka. In da je poglavitni handicap pri ženskah povezan z njihovim materinskim poslanstvom, kateremu sicer tako radi pojemo hvalnice, tudi. Mar se nismo v tem smislu marisk-daj pregrešili tudi v naši ožji manjšinski stvarnosti? Toda dejstvo, da se za takšno diskriminacijo ženske delovne sile javno opredeli sodnik, je trpka novost tudi v našem že skoraj povsem pridobitni škem okolju. Ekonomski liberizem je s tem opravil še korak naprej na svoji zmagoviti poti. Za delovno silo ni danes več dovolj, da obvlada poklicne veščine in da vestno in pošteno opravlja svojo nalogo. Danes mora biti delovna sila tudi, kot se temu reče, fleksibilna, pripravljena na vse, vključno na okrnjeno plačilo. In, če slučajno pripada ženskemu spolu, tudi na odpoved materinstvu. Časi se torej res spreminjajo. In mi z njimi. Ob vsem tem pa se človek sprašuje: na bolje ali slabše? Popravek V zadnjem »komentarju« se je tiskarski škrat nekoliko poigral in spremenil nekje sredi teksta »razrez starih avtomobilov« v »razred starih avtomobilov«. Ker je šlo za probleme v zvezi z uničevanjem starih vozil, je nepovabljeni samostalnik »razred« rahlo zameglil celotno zadevo. Škrat se opravičuje. 19. JANUAR 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1789,00 1824,00 m n nemška marka 973,00 993,00 funt šterling 2934,00 2989,00 3 o švicarski frank 1189,00 1219,00 Žo n , belgijski frank 46,69 48,69 Zr _ francoski frank 288,00 298,00 j-y-- (0 danska krona 253,00 263,00 S O) tc norveška krona 234,00 244,00 «5 Imm •Mf" i_ * švedska krona 219,00 229,00 Z TJ kanadski dolar 1236,00 1276,00 fsi fl portugalski eskudo 9,11 10,01 nizozemski gulden 858,00 883,00 oc avstrjski šiling 137,37 141,87 o španska pezeta 11,09 12,19 •SE grška drahma 5,94 6,74 IM irski šterling 2449,00 2529,00 : ; rx\ - japonski jen 13,50 14,40 avstralski dolar 1150,00 1220,00 i® r ITI madžarski florint 7,00 9,00 w hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,20 10,45 19. JANUAR 1998 v LIRAH 19. JANUAR 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1788,00 1818,00 ameriški dolar 1811,030 nemška marka 976,00 994,00 EKU 1946,500 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 983,720 nizozemski gulden 859,00 884,00 francoski frank 293,680 belgijski frank 46,88 48,68 funt šterling nizozemski gulden 2961,400 873,000 funt šterling 2901,00 2981,00 belgijski frank 47,684 irski šterling 2442,00 2537,00 španska pezeta 11,613 danska krona 254,00 264,00 danska krona 258,240 grška drahma 6,06 6,66 irski šterling 2495,060 kanadski dolar 1236,00 1271,00 grška drahma 6,253 švicarski frank 1192,00 1217,00 portugalski eskudo 9,621 kanadski dolar 1261,510 avstrijski šiling 137,58 142,08 japonski jen 14,036 slovenski tolar 10,15 10,40 švicarski frank 1206,150 avstrijski šiling 139,840 norveška krona 238,970 švedska krona 224,670 finska marka 325,900 1 19. JANUAR 1998 IN IDEKSMIB 30: >1,17 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass 22.145 -0,82 La Fondiaria 9.479 -0,90 Bca di Rome l 2.426 •0,08 Mediaset 9.990 -0,42 Bca Fideuram 8.750 -2,01 Mediobanca 16.180 +3,73 1 Bca Pop.MI 13.753 +4,54 Montedison 1.668 -0,47 Benetton 31.416 -0,04 Olivetti 1.446 -5,36 Comit 7.106 +1,99 D/~i r rv>/-i 1/i+ Credit 6.105 -0,35 rUllllUlUl 2.623 + 1,23 Edison 11.454 -3,99 Pirelli Spa 4.756 -0,26 Eni 10.169 +0,58 Ras 19.019 -0,26 Fiat 5.351 +1,13 Rolo 28.677 -1,49 Generali 49.015 +0,68 Saipem 9.069 -0,49 Imi 22.752 -1,42 San Paolo To 19.273 +1,26 Ina 4.117 +5,64 TIM 8.340 -0,90 Italgas 7.405 -1,25 Telecom Ita 12.361 -0,20 m ljubljanska banka Podružnica Milano Današnji in jutrišnji program festivala Alpe Adria Cinema V tržaškem gledališču Mlela se nadaljuje 9. filmski festival Alpe Adria Cinema. Tudi danes in jutri bodo na njem predvajali vrsto zanimivih dolgo in kratkometražnih filmov in videofilmov. DANES Velika dvorana Ob 10. uri - Cmi val »Nostalgija vampira«, Krsto Ska-nata (Yu ’68); »Teroristi«, K. Skana-ta ((Yu ’70); »Praznik«, Dorde Ka-dljevič (Yu ’67); »Cetvrta dimenzija«, D. Durkoviti (Yu ’72). Ob 15. uri - Cmi val »Žurnal o omladini na selu, zimi«, Zelimir Zilnik (Yu ’67); »Pioni-ri maleni, mi smo vojska prava, sva-kog dana ničemo ko zelena trava«, Z. Zilnik (Yu ’67); »Nezaposleni ljudi«, Z. Zilnik (Yu ’68); »Rani rado-vi«, Z. Zilnik (Yu 69). Ob 17. uri - Podobe »Alien/nation«, AAW (A ’96); »12 Bilder fiir Konrad«, Katharina Wemer (D ’96); »Angelgame, Minna Gorans-dotter (S ’95); »Angeleye«, M. Gorans-dotter (CS ’96); »Angel«, M. Gorans-dotter (CS ’96); »Mecanomagie«, Bady Minck (L/A ’96). Ob 20. uri - Cmi val »Sneg u usnama, Ljubiša Jocid (Yu ’69); »Uzrok smrti ne pominjati, ni u crkvenim knjigama ni u molitvama«, Jovan Zivanovič (Yu ’68). Ob 22. uri - Podobe »I 36 colpi«, Fabio Scamoni (It. ’97); »La sentence«, Mauro Losa (Ch). Ob 22.30 - Tekmovalni del »Die totale Therapie«, Christian Frosch (A ’97). Mala dvorana Ob 17. uri - Cmi val »Spela Rozin, apparizioni e spari-zioni« S. Grmek (’98); »Nemimi« K. Rakonjac (Yu ’67). Ob 20. uri - Podobe »Poludeli ljudi« G. Matkovič (Yu ’97); »Akademija Republika« Z. Vujovič (Yu ’97); »The Clock«, I. Ivanov, (Mak. ’97). Ob 22. uri - Cmi val »Plastični Isus« L. Stojanovič (Yu ’71). JUTRI Velika dvorana Ob 10. uri - Cmi val »Brača (Kain i Avelj)«, M. Babac (Yu ’58-64); »Libera«, M. Babac (Yu ’60); »Rok«, D. Jovanovič (Yu ’60); »Bela maramica«, K. Rakonjac (Yu ’57); »Suze«, K. Rakonjac (Yu ’59-64); »Zid«, K. Rakonjac (Yu ’60); »Kapi, vode, ratnici...«, Z. Pavlovič (Yu ’62); »Grad«, K. Rakonjac, M. Babac, Z. Pavlovič (Yu ’63). Ob 15. uri - Cmi val »Deklica z rdečim glavnikom«, J. Pogačnik (Yu ’62); »Grajski biki«, J. Pogačnik (Yu ’67, na sliki prizor iz filma). Ob 17. uri - Cmi val »Samomorilci, pozor!, M. Sajko (Yu ’67); »Zgodba, ki je ni«, M. Klopčič (Yu ’67); »Neke nedelje«, S. Rozin (Yu ’87). Ob 20. uri - Podobe »Pavasaris«, V. Navasaitis (Lit. ’97). Ob 20.30 - Natečaj »Hosszu alkony«, A. Janisch (-Madž. ’97). Ob 22.00 - Cmi val »Iskušenje«, B. Sajtinac (Yu ’71); »Budenje pacova«, Z. Pavlovič (Yu ’67); »Triptih o materiji i smrti, 2. Pavlovič (Yu ’60); Povratak, Z. Pavlovič (YU ’63-66); »Voz 4686«, Z. Pavlovič (Yu ’59). Mala dvorana Ob 17. uri - Podobe »Neba prospettiva della chiusura lampo« P. Pisanelli (It. ’97). Ob 20. uri - Podobe »The Laundrette« S. Marangoni (It./GB ’96); »Sabina«, R. Fermcci (It. ’97); »Autobiografica«, F. Arena (It. ’97); »Emtezeit« S. Schneider (-Nem. ’97). Ob 22. uri - Podobe »Mila 23«, I. Barnabo Micheli (It. ’97). Cappella Undergrotmg Ob 20. uri - Cmi val Izginili kratkometražni filmi Dušana Makavejeva Organizatorji letošnjega festivala Alpe Adria Cinema so v program uvrstili tudi kratkometra-žne filme Makavejeva, ki so jih hranili v arhivu Zagreb filma. Izbrane filme so s špediterskim podjetjem TNT Trač o 18. decembra ’97 z letalom poslali v Bergamo, kjer so jih ocarinili 23. decembra in jih nato namesto v Trst poslali v Turin. Od tedaj dalje-filmov ni dobiti nikjer, zato so organizatorji festivala špediterja prijavili sodstvu, program pa bodo morali spremeniti. Pri vsem tem je najhujše dejstvo, da je šlo za unikate. Izgubljene kratkome-tražne filme Makavejeva bi morali predvajati v četrtek, 22. januarja, ob 10. uri v veliki dvorani, namesto njih bodo prikzali Stojanovičev film Plastični Isus, ki je bil prvotno na programu drevi, ob 22. uri v mali dvorani. Drevi pa bodo ponovili Mojo domovino Miloša Radoviča. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V petek, 23. t. m., ob 20.30 (rod A) gostuje SLG iz Celja s komedijo Raya Cooneya »Minister v škripcih« v režiji Dušana Mlakarja. Ponovitvi v soboto, 24. t. m., ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri (red C). Slovensko stalno gledališče gostuje po šolah s pravljico »Palček«: v Četrtek, 22. t. m., ob 10.30 na Opčinah. Gregorčičeva dvorana Ul. Sv. Frančiška 20/11 Danes, 20. t. m., ob 20.30 predstavitev knjig »V senci trikolore« Pavla Petriciga in »PiSe Petar Matajurac« Izidorja Predana. Knjigi bodo predstavili Jole Namor, Renzo Gariup in Pavel Petricig. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 V petek, 23. t. m., ob 20.30 (red A) premiera: »Le Dame de Chez Maxime« G. Feydeaua (v abonmaju -odrezek 7 rumen). Rezervacije vstopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes, 20. t. m. premiera opere »VVozzeck« Albana Berga. Dirigent VVolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn. Predprodaja vstopnic je že v teku: torek, 20.1., ob 20.30 (reda A/E), Četrtek, 22.1., ob 20.30 (reda F/A), sobota, 24.1., ob 17. uri (reda S/S), nedelja, 25.1., ob 16. uri (reda D/D), torek, 27.1., ob 20.30 (reda B/C), Četrtek, 29.1., ob 20.30 (reda E/B), sobotA, 31.1., ob 20-30 (reda C/F), nedelja, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G). Blagajna gledališča (urnik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613) je možna rezervacija za abonente prostega reda in »Invito a Teatro« za predstavo »Plaza suite« Neila Simona. Od 28. t. m. bo v teku predprodaja vstopnic za zgoraj navedeno predstavo le pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30. 16-19 - tel. 630063/638311). Gledališče Miela Do nedelje, 25. t. m. je na sporedu Filmski festival Alpe Adria Cinema. Program objavljamo na drugem mestu. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 3. in v sredo, 4. februarja, ob 20.30 gostovanje gledališča Mobydick Teatri della Riviera »II Milione quademo veneziano di Marco Paolini«, nastopa Marco Paolini. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Slovensko stalno gledališče gostuje po šolah s pravljico »Palček«: danes, 20. t. m., ob 10.30 v Doberdobu; jutri, 21. t. m., ob 10.30 v Romjanu. Kulturni dom Jutri, 21. t. m., ob 20. uri srečanje z avtorjem: Aldo Rupel in Hijacint Jussa ob izidu knjige »Skice Gorice«. V ponedeljek, 26. in v torek, 29. t. m., ob 20.30 gledališka predstava »Mojstrski tečaj« (abonma SSG). Od 29. do 31. t. m. večeri filma in kulture »Gorica ki-nema - Gorizia cinema« v organizaciji Kinoateljeja. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V četrtek, 22. t. m., ob 20.45 Heinrich Von Kleist »Caterina di Heilbronn o la prava del fuoco« v izvedbi gledaliških skupin Centro teatrale bresciano in Emilia Romagna Teatro. Režija Cesare Levi. Ponovitve 23., 24. in 25. t. m. Teatro Contatto - Avdotorij Zanon V Četrtek, 23. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 se bo skupina QP Produzioni Teatro Indipendente predstavila z delom Harolda Pinterja »Ceneri alle ceneri (Ashes to Ashes)«. SPETER SLOVENOV Slovensko stalno gledališče gostuje s pravljico »Palček« v petek, 23. t. m., ob 11. uri v šoli. PORDENON Deželni Avditorij V Četrtek, 22. t. m., ob 17.30 »Moni Ovadia le radici del se e del dove« - spregovoril bo prof. Claudio Ma-gris s tržaške univerze. _______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče - Kulturni dom Danes, 20. t. m., ob 9. in ob 11. uri (za vrtec): F. Milčinski »Zvezdica zaspanka«. Jutri, 21. t. m., ob 20. uri predpremiera igre Petra Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda« (za abonma sreda in izven). Premiera bo v Četrtek, 22. t. m., ob 20. uri (abonma premiera in izven). LJUBLJANA Cankarjev dom Predstava »Macbeth« (za abonmaja študentski prvi in študentski drugi ter izven (konto) napovedana za nocoj, 20. t. m., odpade zaradi tehničnih zapletov. Ponovitev za ta abonmaja bo v torek, 3. februarja, ob 19. uri. V soboto, 24. t. m. 1998, ob 19. uri v Gallusovi dvorani: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28., 30. in 31. januarja - razprodano. Informacije (00386-61/222815). V soboto, 24. t. m., ob 20. uri v Kosovelovi dvorani: Uršula Cetinski »Alma«. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih. Nastopa Polona Vetrih. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 20. t.m., ob 19.30 (abonma študentski A): J.B.P. Moliere »Tartuffe«. SNG - Drama Vse ponovitve Albeejeve igre »Kdo se boji Virginie VVoolf?« napovedane za januar odpadejo zaradi bolezni. V soboto, 24. t. m., ob 19.30: S. Horvat/K. Zupan/N. Matjašec »Elizabeth« (izven - konto). Gostuje gledališče Ptuj. Mala drama: jutri, 21. t. m., ob 20. uri: D. Potočnjak »Metuljev ples« (izven (konto). Lutkovno gledališče V Četrtek, 22. t. m., ob 17. uri (izven): Svetlana Makarovič »Kokokoška Emilija«. V soboto, 24. t. m., ob 11. in ob 17. uri (izven): Svetlana Makarovič »Sapramiška«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 Deutscher Hilfsverein - Ul. Coroneo 15 V torek, 27. t. m. ob 20.30 koncert Tria Lorenz iz Ljubljane. Na sporedu Haydn - Trio v G-duru, D. Švara -Trio Posavje 1941 in Smetana Trio v g-molu op.15. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo nastopil pianist Boris Petrushansky. Na sporedu Schumann, Skriabin in Messiaen. Gledališče Rossetti V soboto, 14. februarja, ob 21. uri koncert Riccarda Coccianteja. ROJAN V nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri v župnijski cerkvi koc- nert komornega zbora A VE iz Ljubljane. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsta slovenskih božičnih pesmi. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 Danes, 20. t. m., ob 20.30 koncert Quartetto Petersen. Na sporedu Haydn, Haas in van Beethoven. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 28. t. m., ob 20.45 nastop Carolyn Carlson »DalTinterno« na glasbo Boba Dylana. Koreografija Carolyn Carlson. V torek, 3. februarja, ob 20.45 koncert Elvisa Costel-la, ob klavirju Steve Nieve. ZOPPOLA fPNT Rototom V nedeljo, 25. t. m., ob 21. uri koncert black metal glasbe s skupino Death SS. Za informacije: Franz 0347-4670707 ali Rototom 0434-561285. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Hit Hotel Casino Park V petek, 13. februarja, ob 22.30 koncert Riccarda Coccianteja. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo V petek, 23. t. m., ob 20. uri bo v Viteški dvorani ga- lerije Zorana Mušica nastopil Moskovski national Quartet (za abonma in izven).' Za informacije tel. 00386-65/21262. KOPER Dvorana Palače Gravisi V Četrtek, 22. t. m., ob 18. uri bo nastopil Slovenski kvartet pozavn. Na programu Hassler, Perti, Praeto-rius, Pezel, Dvorak in Gershvvin. LJUBLJANA SNG Opera in balet V četrtek, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. Ponovitev 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, izven in konto. V Četrtek, 22. t. m., ob 19.30 (abonma torek): D. BožiC: »Lizistrata 75«. Predstava za izven in konto. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Revoltella: do 25. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalPinformale alle muse energetiche«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto. . Muzej Revoltella: do 25. t. m. je v vseh nadstropjih muzeja na ogled zanimiva razstava znamenitih oblek sester Fontana »Car stila (II fascino dello stile) 1950-1968«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto. Galerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo na ogled razstava Federica Rizzija. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. PalaCa Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure. Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-colo, 20): do 27. t. m. je na ogled razstava »Trieste -Graffiti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 13. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. DEVIN Kmečka hiša: na ogled je razstava Danteja Pisanija »Jadran«. GORICA Kulturni dom: o 27. t. m. je na ogled dokumentarna razstava »Drugi v Alpah - jezikovne skupnosti na območju italijanskih Alp«. Katoliška knjigarna - Ars Galerija: do 20. t. m. je na ogled razstava slikarja Pavla Medveščka. Goriški grad: do 25. t. m. je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice. Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85: do 20. februarja razstavlja svoje akvarele Andrej KosiC. Urnik: 17-19, ob nedeljah 10-12, zaprto ob sobotah. SLOVENIJA DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. KROMBERK Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah. LJUBLJANA Galerija CD: do 31. t.m. je ogled razstava slik C. Viallata. Avla Galerija Nove Ljubljanske Banke: na ogled je razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. Razstava fotografij s predstave. RAI 3 slovenski program ® RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.35 11.10 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.00 20.35 20.40 22.40 22.45 0.15 0.35 1.00 1.05 Euronews Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Glerici, Maurizio Losa), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Non fidarti di tuo marito (kom., ZDA ’49, i. Fred MacMurray) Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Smrtna sodba (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualna oddaja: Gara Giovanna (vodi Giovan-na Milella) Variete: Solletico, vmes risanke Duck Tales, Princesa Sissi in nan. Zorro Danes v parlamentu j Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado Vremenska napoved Dnevnik in Šport Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi) Nogomet: Juventus - Fio-rentina fpokal Italije, Četrtfinale) Dnevnik Aktualno: C’ era una volta la p rima Repubblica Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Avtorska zgodba Filozofija: Otto Karl Apel - Resnica NoCni pogovori - Potihoma RAI 2 6.45 7.00 8.55 9.40 10.45 11.00 11.15 11.30 13.00 14.00 16.15 16.30 17.15 18.10 18.40 19.05 19.55 20.30 20.50 23.30 0.30 0.35 Pregled tiska Variete za najmlajše, vmes (8.30) nan. Lassie Nan.: Podeželski zdravnik - Novi župan Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 - Medicina 33 Dnevnik, vreme Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Zdravje Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualno: Kronika v živo Dnevnik Dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Komisar Rex - Smrt v maski Variete: Macao Dnevnik Aktualna odd.: Wojtyla, mir, vojna Dnevnik, Neon Kino, v parlamentu, vreme, Šport Filmske novosti Film: Monday Morning (dram., ZDA ’95, i. Noah Blaka, J. McNamara) RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Dok.: Monte Amiata Film: So dove vado (kom., VB ’45, i. W. Killer) Itallija 70. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 šport Telesogni, 13.30 II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Metropoli Športno popoldne: namizni tenis, 16.10 atletika, 16.20 odbojka Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi 1’ ha vi-sto? (vodi M. De Palma) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Format; 23.55 Magazzini Einstein Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Film: Raosi (kom., It. ’94) gg RETE 4 ITALIA 1 {f* Slovenija 1 Jf* Slovenija 2 6.00 6.50 8.30 8.50 11.30 11.40 13.00 14.30 16.00 17.45 18.55 19.30 20.35 22.40 1.45 2.05 Nad.: Un amore di nonno TV film: Donna d’ onore (dram., It. '89) Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papa Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreCe, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Una povera bimba milionaria (kom., ’36) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: ... Altrimenti ci ar-rabbiamo (dram., ZDA ’92, i. T. Hill, B. Spencer) Film: Scent of VVoman (dram., ZDA ’92, r. M;, brest, i. Al Padno) Pregled tiska Nan.: Peter Strohm S CANALE 5 6.00 8.00 8.45 9.45 11.30 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 16.40 17.15 18.35 20.00 20.30 21.00 21.05 23.25 1.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vi vere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna odd.: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualno: Uomini e don-ne - Moški in ženske Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reinthaller) Oddaja o zdravju: Vivere bene salute Teme iz aktualne kronike: Verissimo na licu mesta (vodi Marco Lior-ni), 17.45 Verissimo (vodi Cristina Parodi) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Aktualno: Verissimo Film: Peccati di famiglia (dram., ZDA '96, i. Blair Brown, Kristin Davis) Variete: Maurizio Costan-zo Show NoCni dnevnik Otroški variete, vmes Oglasi Ciao Ciao mattina in ri- TV prodaja sanke Otroški pr.Nad.: Sonce Nan.: Magnum P.I. ne sije vsak dan (Češka) Film: Colpo grosso a Tedenski izbor. Recept Forth Worth (pust., ZDA- za zdravo življenje Fr. ’93, i. Chuck Norris) Nan.: Newyorška policija Šport studio, 12.25 Odpr- (12. ep.), 10.40 Nad.: Sa- ti studio, 12.50 Fatti e vannah (ZDA, 3. del) misfatti Po domače Nan.: Willy, princ z Bel Oglasi Aira Poročila, vreme, šport Variete: Ciao Ciao tutti al Tedenski izbor: Dok., mar e, risanke 14.05 Opus Risanke: Simpsonovi Veronika Deseniška (O. Varieteja: Colpo di ful- Župančič, SLG Celje) mine (vodi Michelle Volja najde pot Hunziker), 15.00 Fuego! Obvestila in oglasi (vodi Alessia Marcuzzi) Obzornik Nan.: Svveet Valley High Po Sloveniji Variete za najmlajše, Vreme, šport vmes risanke Otroški program: Tabor- Nan.: Xena principessa niki in skavti (53. od- guerriero daja), 17.50 Pobeg iz Ju- Odprti studio, vreme, pitra (Avstral., 9. del) 18.50 Šport studio Dok.: Velike knjige (ZDA) Nan.: Melrose Plače Risanka Glasba: Sarabanda Dobro je vedeti Variete: 11 grande bluff Oglasi (vodi Luca Barbareschi) TV Dnevnik, vreme, šport Variete: Dillo a Wally Oglasi Glasba: Night Express Nadf.: Gimnazija strtih Šport studio, 1.00 Italija src (Avstral., i. A. Dimi- 1 šport, Pregled tiska triades, Abi Tucker, Scott Nan.: The Heights Major, Salvatore Coco) Oglasi, napovedniki Mednarodna obzorja # TELE 4 m Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi Nanizanka: Kdo je glavni 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 (ZDA, 8. epizoda) Dogodki in odmevi Oglasi, napovedniki ■Mg Košarka Omizje o kulturi Rokomet Svet poroča Katts and Dog HEH Dok.: Velike knjige (pon.) Vreme, napovedniki Nogomet Veri professionisti Film: Milionari a Beverly Mills TV PRIMORKA (•) MONTECARLO 17.00 Videostrani Reportaža iz Visokogorja 19.30, 22.30, 1.40 Dnev- Športni ponedeljek nik, 13.00,19.50 Šport Nan.: To trapasto Nan.: Hitchcock življenje (3. epizoda) Aktualno: Candido Glasbeni utrinki Film: Un marito ideale Napoved, videospot (dram., VB ’47) Dnevnik TV Primorka Variete: Tappeto volante Policija svetuje Variete: Zap zap Klepet o glasbi z Jožico Aktualno: Quinto potere? Svete Film: L’ ammutinamento Oddaja za zamejce v Italiji: del Caine (ZDA ’54) Med Sočo in Nadižo Film: Misfatto bianco (dram., VB ’87) H Dnevnik TV Primorka 7.45 8.00 10.00 10.30 11.00 11.05 13.30 16.50 17.20 17.50 17.55 18.50 19.20 19.30 19.55 23.45 Teletekst Vremenska panorama Nanizanka: Pepa in Pepe (Španija, 9. epizoda) Tedenski izbor: TV igrica Lingo Oglasi Studio City Tedenski izbor: Slovenski magazin, 14.00 Tok NoC Tok, 15.00 film: Velika rdeča divizija TV prodaja Nan.: Trdno v sedlu (N. Zelandija (10. epizoda) Oglasi, napovedniki Nadaljevanka: Grad Ho-chenstein (Nem., r. Georg Tressler, i. Sophie von Kessel, Mathieu Carriere) TV igrica: Kolo sreCe Poslovne informacije Dnevnik, vreme SPort 20.00 20.05 21.05 21.35 22.25 23.15 Oglasi, napovedniki Šport Nan.: Vprašanje zakonitosti (VB, i. I. Staunton, P. Barlovv, J. Clyde, 3. ep.) TV drama: Zywot cz-lovvieka razbrojonego (Poljska, S. Piasecki, r. K. Gruber, i. Grezgorz Da-miecki, Henryk Bista, 2.) Nan.: Peter Strohm (Nem., i. K. Lovvitsch, 10. epizoda) Videoring EB Koper 15.00 16.10 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.15 21.45 22.00 Euronevvs Lutkovno gledališče Evropski kulturni magazin: Aliča TV Pola Program v slov. jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Eccheci-manca Dok.: Beyond 2000 Globus Pogovorimo se o... TV Dnevnik, vreme Film: Mafia Princess (ZDA 1986, r. Robert Collins, i. Tony Curtis, Su-sdan Lucci) Vsedanes - Tv Dnevnik r 'N Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenci za danes; Janez Zorec; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič, 19. del); 9.40 Turizem: v iskanju novih obzorij; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Jacobus Gallus; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi - življenje Istranov v šavrinskih hribih, nato Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.10 Mi in glasba: Orchestra di Padova e del Veneto; 17.50 Igra: Ubesedovanje (P.P. Pasolini, prev. A. Rebula, r. M. Sosič); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Glasb. utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni kole- dar; 9.45 Svetovalna oddaja; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.10 Intelekta v živo; 9.45 Ringaraja; 10,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo; 2.2.30 Informativna odd.; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.30 Skakalna turneja; 13.45 Gost izbira glasbo; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Štos -Se v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 MZ Carmina Slovenica; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda, vreme; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnemi Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL TOPLA HLADNA SREDIŠČE ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA SREDISCE ANTI- CIKLONA 6 66 ' 1020 OSLO STOCKHOLM -7/-3 J 0/1 J} AMSTERDAM 6/7 —LONDON o ^ o tr^ KOBENHAVf) -5 ■ 2/4 ° - „ HELSINKI 0/2 q> — MOSKVA -6/-2 ° 6 BERLIN 3/6 o 66b 6 oBRUSEU oPARIZ 6/7 4/9 II ŽENEVA 5/8 ° MILANO ° 4/7 ■ VARŠAVA -1/5 o 7 KIJEV -/- DUNAJ o/8 1010 LJUBLJANA -2/2 1000 ° gg BEOGRAD 3/8 ^ .<• 1030 LIZBONA 13/16 .° Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. MADRID 7/10 o "rt. -. _ N SPLIT -/-^-SKOPJE o OSOFIJA 3/3 30 1020 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.54. Dolžina dneva 9.14. f LUNINE MENE Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.20. md PLIMOVANJE Danes: ob 2.11 najvisje 28 cm, ob 9.37 najnižje -9, ob 13.28 najvišje -4 cm, ob 19.08 najnižje -17 cm. Jutri: ob 3.15 najvisje 27 cm, ob 11.39 najnižje -16, ob 17.25 najvisje -7 cm, ob 20.13 najnižje -8 cm. rč- MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 10,5 stopinje C. J (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............3 1000 m..............0 1500 m.............-3 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo se zaznali obremenilni vpliv vremena, zato bodo nerazpoloženi in težko se bodo koncentrirali. Spanec pa bo globok in sproščujoč. :---------- 2000 m............-6 2500 m ...........-9 2864 m...........-12 DANES GRADEC -2/2 CELOVEC O -2/1 S. GRADEC -2/1 MARIBOR o -1/2 i O 9™ M. SOBOTA O -1/2 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE dar vse botj nedosegljive pariške ženske visoke mode PARIZ - Visoka ženska moda navdušuje in zaskrblja: navdušuje gledalce na predstavitvah in vse bolj omejeno število kupcev, zaskrblja zaposlene na tem področju zaradi kle-stenja delovnih mest. Obiskovalci blestečih pariških predstavitev modelov za skorajšnjo spomladansko-poletno sezono so se ob izhodih raznih prizorišč soočali s protesti zaposlenih v raznih modnih hišah, ker se iz leta v leto število ročnih izdelavcev unikatnih modelov nenehno krci. Njihovi izdelki, posamezen model izdelujejo spretne roke tudi po cel mesec, je povedal sloviti Valentino, pa so vse lepši in dražji (Valentinovi stanejo v povprečju 70 milijonov lir). Na slikah: levo »cvetlični« model hiše Nina Ricci, levo spodaj Ungarova »maska«, spodaj mrežasta obleka maison Givenchy in desno Valentinova rdeCa obleka, kar je že postal razpoznavni znak italijanskega mojstra, ki je ponovno osvojil Pariz (vse f. AP). Pokopališče za tamagočije BUDIMPEŠTA - Na jugu Madžarske so v soboto odprli prvo pokopališče za tamagočije, japonsko igračko, ki je obnorela domala ves svet. Na pokopališču, katerega postavitev je financiral neki zasebnik, so že takoj "pokopali" dober ducat "mrtvih" igračk, ki jih lastniki očitno niso dovolj "hranili in kako drugače negovali". Za najpreprostejši pogreb tamagoCija je treba odšteti 500 forintov (2, 5 dolarja), sicer pa se stroški pogrebnih "slovesnosti" lahko povzpnejo vse do nekaj tisoč forintov. (STA/APP) Buchingamska palača se podira LONDON - Buchingamska palača v Londonu, rezidenca kraljice Elizabete, se podira, za obnovitvena dela pa bi potrebo vah več kot 12 milijonov dolarjev. Kot piše v nedeljski številki Sunday Telegraph, pri Čemer povzema neko tajno poročilo, je moCno poškodovana streha palače, zidovi so razpokani, okenski okvirji trohnijo, poslopje pa so poškodovali tudi golobi. Poslopje v sedanjem stanju ogroža mimoidoče, golobi pa bi utegnili širiti bolezni, saj gnezdijo v bližini kuhinje, kjer se pripravljajo obroki za kraljevo družino. Zamašene so tudi odprtine prezračevalnega sistema. Obnovitvena dela so predvidena za prihodnjih 25 let, za prvo fazo, ki naj bi trajala 10 let, pa naj bi potrosili 12, 5 milijona dolarjev. Ujeli 430 kg težkega jesetra TEHERAN - Iranski ribici so v vzhodnem delu Kaspijskega morja ulovili vec kot tri metre dolgega in 430 kg težkega jesetra, iz katerega so nato pridobili 43 Kg izredno kakovostnega kaviarja. Sicer pa v tem delu Kaspijskega morja zagotovijo vec kot 40 odstotkov celotne iranske pridelave ka-viarja.(STA/AFP) Nevami ptiči JERUZALEM - V Izraelu so se odločili, da bo zaradi nevarnosti trčenj letal s tisod ptičev, ki vsako popoldne preletavajo mednarodno letališče Ben Gurion v Tel Avivu, letališče poslej zaprto vsako popoldne med eno in tretjo uro. Ptice privlači bližnje smetišče. Prepoved popoldanskih vzletov in pristankov bo začela veljati prihodnji teden. Zaradi nove uredbe bodo morali na Ben Gurionu, ki je osrednje mednarodno letališče v državi, prerazporediti od 10 do 15 letov dnevno. Tiskovni predstavnik izraelskega ministrstva za promet je izrazil bojazen, da bo potrebno letališče popolnoma zapreti, če ne bodo oblasti zaprle odlagališča smeti. Na območju za zdaj na sreCo ptici še niso povzročili nesreč. (STA/AP) Fanatični Romeo BAVREUTH - Deželno sodišče je nekega 39-letnega moškega, ki ga je mučila brezupna zaljubljenost, obsodila na 18 mesecev pogojnega zapora. Zaljubljenec mora svoji "izbranki" poleg tega plačati 5.000 mark odškodnine. Fanatični obrtnik je sedem let grozil nesrečnemu dekletu, jo zasledoval in jo nadlegoval. Svojo veliko ljubezen je prvič ugledal v nekem lokalu leta 1990. Od takrat je honil v iste lokale kot ona, se s svojim športnim avtomobilom vozil sem ter tja mimo njene hiše, jo klical po telefonu, ji pisal pisma in kartice ter ji v nabiralnik metal lističe. Zapečatil ji je vse ključavnice, popackal avto in preluknjal zračnice na njenem avtomobilu. Izvedenci so 39-letniKa označili za "zaostalega". (STA/dpa)