Cena 2700 DIN - Leto XLII -
št. 37
Kranj, torek, 16. maja 1989
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
„*ran3 Podjetnik, ne obrtnik
Postajam optimist, saj zdaj ni poteze, ki bi ji oporekal
Janez Bohorič je slovenskim novinarjem komentiral prvi sestanek Anteja Markoviča s predsedniki republiških in pokrajinskih vlad .;__
Temeljna banka Gorenjske
/O   ljubljanska banka
GORENJCi
Začetek javne razprave o osnutku dopolnil k slovenski ustavi - Razgovor predsednika slovenske skupščine in predsednika slovenske ustavne komisije Mirana Potrča v Kranju o dopolnilih ustave je bil začetek javne razprave o tem vprašanju na Gorenjskem. Ta teden se bodo razprave nadaljevale. V škofjeloškem šolskem centru na Podnu bo danes ob 17. uri javna tribuna, na kateri bo sodelovala tudi članica slovenske ustavne komisije Darja Lavtižar - Bebler. Prav tako zanimiv bo jutrišnji razgovor ob 16. uri na kranjski občini, kjer bosta sodelovala avtorja knjige Sončne in senčne strani federacije Ciril Ribičič in Zdravko Tomac. Začenjajo se tudi razprave po krajevnih skupnostih in tovarnah. Iz Kranja so sporočili, da bodo jutri ob 19. uri razprave v Cerkljah, Preddvoru in Goricah, v četrtek ob 18. uri v Kranju center, Predosljah in na Planini, v petek ob 19. uri pa v Naklem in Šenčurju. J. K., slika F. Per-dan
Kot pred letom dni
Kranj, 15. maja - Po dobre poldrugo uro dolgi in na trenutke tudi precej polemični razpravi je predsednik Sveta gorenjskih občin Ivan Kapel pretekli v četrtek lahko le ugotovil, da so priprave na izgradnjo avtomobilske ceste na Gorenjskem še vedno več ali manj tam, kjer so bile pred letom dni. Že lani pa so gorenjski predstavniki skupaj z odgovornimi iz republike ocenjevali, da gre za najmanj dveletno zamudo.
Občine na razpotju
V Sloveniji začenjamo z javno razpravo o osnutku dopolnil k slovenski ustavi. Državljanom Slovenije je ponujeno v presojo 68 dopolnil, razen tega pa kar zajeten spisek odprtih vprašanj, ki niso vključena v tokratna dopolnila, o njih pa kaže reči besedo in se (tudi) odločiti, kaj vključiti v sedanja dopolnila in kaj v načrtovano novo slovensko ustavo. Že na tej točki se v Sloveniji lomijo kopja in razhajanja se utegnejo nadaljevati (in zaostriti) tudi v sami javni razpravi. Predvsem po zaslugi organiziranega pritiska javnosti, ki se je izrazil v alternativnih predlogih (zbor za ustavo), smo v osnutek dopolnil vključili pravico do samoodločbe slovenskega naroda in dopolnila, ki zagotavljajo Sloveniji, da s svojim bogastvom in dohodkom razpolaga sama in da skladno z možnostmi sprejema obveznosti do skupne države.
Na tej točki je bilo v Sloveniji doseženo soglasje, ni ga pa še pri odločitvah, kako dolg naj bo amandmajski korak. Uradni predlagatelji osnutka sprememb menijo, da so za zdaj predlagana dopolnila zadostna in da jih je treba sprejeti najkasneje septembra, če pa bo potrebno, pa kasneje ustavo lahko obogatimo z novimi dopolnili, saj do nove ne bomo prišli tako kmalu. V mislih imajo verjetno strah, da se dopolnjena slovenska ustava le ne bi preveč razhajala z zvezno in bi utegnili imeti zaradi tega probleme. Druga stran pa meni, da je tokrat priložnost za sodobnejšo in korajžnejšo slovensko ustavo, ker je razplet političnega dvoboja v državi nepredvidljiv, in da je treba poseči tudi v za zdaj še "sveta" temeljna načela, ki so že v nasprotju z normativnim delom. Mislim, da imajo drugi prav, saj konec koncev na njihov prav kažejo tudi nekatere posledice slovenske omahljivosti, ob-
zirnosti in "upoštevanja realnih razmer v državi" sprejema dopolnil k zvezni ustavi.
V ustavni razpravi pa se bo v vsej ostrini pokazalo novo navzkrižje. To lahko realno pričakujemo že na osnovi petkovega pogovora Mirana Potrča v Kranju. Neizbežen bo spopad med republiko in občinami, ki smo jim sedaj dali vso veljavo, jih gradili kot temelj našega sistema, sedaj pa jim želijo ustavna dopolnila marsikaj tega vzeti. V Kranju je bilo jasno rečeno: to, kar Slovenci očitamo federaciji in njenim težnjam po rezanju peruti republikam in pokrajinam, sedaj sami počnemo doma, ko večamo republiške pristojnosti na škodo občinskih. To, kar sedaj predlagamo, bo še povečalo spore med manj in bolj razvitimi slovenskimi občinami, vse občine bomo na papirju izenačili, kar je nemogoče, na nek način bomo še vedno enim jemali in drugim dajali, v republiki zbrani denar pa se utegne trošiti tudi brez kontrole tistega, ki ga daje. Občinam jemljemo osnovno pravosodno oblast, ki je eden od temeljev občine, pa še marsikaj bi našli, kar ne sledi cilju: racionalizirati družbeno nadgradnjo. O občinah bo treba še razpravljati. Ne moremo trditi, da so sedanje, kakršne so, brezhibne. Ne bi bilo pa napak pogledati prek meje, kako imajo tam organizirane občine. Seveda pa je po moje še en pomemben vzrok možnega razhajanja: občinske in razne druge uprave so se (tudi obvezno po zakonih) razbohotile, vsak rez na tem področju pa bi postavil pod vprašaj v teh službah zaposlene delavce, ne pa toliko sklicevanje na parolo, da je močna občina pogoj za uveljavitev interesov in volje ljudi.
J. Košnjek
Če bi v jeseniški občini od Hrušice do Vrbe takoj začeli z gradnjo ceste, bi morda še ujeli otvoritev Predora. S takšnim optimizmom glede priprav, ki so trenutno za jeseniški odsek tik pred dokončno odločitvijo o lokaciji, pa se niso strinjali predstavniki treh gorenjskih občin, kjer naj bi cesta potekala. Tudi če bi bil denar že zagotovljen, z gradnjo praktično ne bi mogli še nikjer začeti. Morda bi še najlaže in najhitreje zastavili dela ?a posameznih odsekih v jeseniški občini in na celotnem odseku d° Podtabora v kranjski. Predsed-nik radovljiške občinske skupščine,Je poudaril, da lokacija v radovljiški občini po že sprejetih dokumentih velja, in investitorja sedanje razprave o spremembi ne 01 smele motiti. Če pa se bi občin-
ska skupščina ta teden odločila za spremembo, potem bodo v naprej vsi postopki potekali tako, kot morajo.
Ob ugotovitvi, da pripravljalni postopki povsod kasnijo, da ta trenutek tudi še ni jasno, kako je z denarjem in ko so predstavniki republiškega komiteja za promet in zveze ter Skupnosti za ceste Slovenije zatrjevali, da bi v občinah naredili lahko več, kot so, so predstavniki gorenjskih poudarili, da zaradi počasnosti strokovnih in še nekaterih drugih služb v republiki ne sprejemajo očitka, da so zdaj župani in predsedniki izvršnih svetov krivi za zamujanje pri narodnogospodarskem projektu, kar avtomobilska cesta 'Bratstvo in enotnost prav gotovo je, pa je nerešen še en problem. Gorenjska
namreč nima nič proti, da se v Sloveniji na avtomobilskih cestah gradijo cestninske postaje. Ne strinjajo pa se, da bi takšna postaja regijo razdelila na dva dela. Vztrajali bodo, kot so poudarili, da cestninska postaja na Črnivec ne sodi in da je njeno pravo mesto najbrž ob izhodu iz Karavanškega predora oziroma ob prihodu v državo.
Ob vsej polemiki in zagotovilih o pospešitvi postopkov je ta trenutek še najbolj gotovo, da bo Karavanški predor zgrajen in odprt najbrž do sredine 1991. leta. Kdaj pa bo zgrajen gorenjski del avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost, pa je ob takšnih pripravah in učinkovitosti nemogoče napovedati...! A_ žalar
Bencin v Sloveniji ne bo dražji
Ljubljana, 12. maja - V prvem pogovoru "ob kavi" smo se pogovarjali s podpredsednikom slovenskega izvršnega sveta Janezom Bohoričem, ki je spregovoril o konkretizaciji Marko-vičevega programa in odgovarjal na vprašanja.
Osrednja tema pogovora je bil rebalans zveznega proračuna, prijemi ekonomske politike in pogajanja z mednarod- • nim denarnim skladom, o čemer obsežno pišemo na tretji strani, izmed vprašanj pa velja posebej omeniti bencin, saj smo ugibali, utegne biti bencin v Sloveniji dražji kot drugod v Jugoslaviji ali ne. Razlog tiči v pomanjkanju denarja za izvedbo cestnih projektov, saj primanjkuje 1.600 milijard dinarjev.
Kakor je povedal Janez Bohorič, so vse republike zdaj podprle predlog, da bi postopno, do srede leta 1990, povečali prispevek za ceste na 33 odstotkov bencinskega dinarja. Lani je namreč padel s 24 na 21 odstotkov, po Bohoričevih besedah pa zdaj manj kot 30 odstotni ne zadošča.
Če ta predlog ne bo sprejet in manjkajoči denar za izgradnjo cest ne bo zagotovljen, bi se uresničitev cestnih projektov v Sloveniji potegnila na deset do dvajset let.
M. Volčjak
Jugoslavija ima novo predsedstvo
Predsednik bo Janez Drnovšek
Beograd, 15. maja - Zvezna sKupščina je danes razglasila novo, vendar nepopolno predsedstvo države, peto po vrsti, odkar ima Jugoslavija kolektivnega šefa države. Člani novega predsedstva so Nenad Bučin iz Črne gore, Stipe Su-var iz Hrvatske, Borisav Jovič iz Srbije, Rize Sapundžija s Kosova, Dragutin Zelenovič iz Vojvodine in Janez Drnovšek iz Slovenije. Ker se je pri volitvah člana predsedstva iz Makedonije in Bosne in Hercegovine zataknilo, sta za 2daj člana državnega vodstva po funkciji predsednika predsedstev teh republik.
Marsikaj je značilno za tokratno predsedstvo. Eno leto ga bo vodil njegov najmlajši član, Janez Drnovšek iz Slovenije, podpredsednik pa je Borisav Jović iz Srbije. Svoje delo začenja nepopolno, kar je dokaz, da je klasičnim Političnim kuhinjam odklenkalo in da bodo mo-
rali pač v Makedoniji in Bosni in Hercegovini izvoliti člana po načinu, kakršnega so ubrali v Sloveniji in Črni gori, na neposrednem glasovanju. Ljudem pač ni več vseeno, kdo jih predstavlja v državnem vrhu, še posebej, če so imena izbrana brez njihove volje. Tokratno predsedstvo je mlajše in po politični in strokovni plati drugačno od dosedanjih, v katerih so ponavadi sedeli tudi iztrošeni in ne vedno v prihodnost usmerjeni politiki. Novi državni vrh začenja svoje delo tudi v težkih razmerah, ko mora popraviti marsikaj, kar so zagrešili tudi predhodniki v državnem vrhu, predvsem pa gre sedaj za nov notranji in zunanji obraz Jugoslavije. V tem oziru ga čaka trnova pot, tudi porazi, da bi mogoče kdaj zmagali.
J. Košnjek
Kranj, bratsko mesto
Kranj, 15. maja - V Kranju bo v petek in soboto 21. srečanje osnovnih sol z imenom Bratstvo in enotnost iz vse Jugoslavije Srečanja se bo udeležilo 242 učencev in 143 učiteljev iz 66 šol. Osrednia prireditev, zanimiva tudi za domačine, bo*v petek ob osmih v šoli Bratstvo in enotnost na Planini, kjer bodo na ogled likovna in fotografska dela učencev sodelujočih šol, ob 9. uri bo sprevod skozi mesto do kina Center, kjer bo ob desetih svečana otvoritev srečanja Kulturnoumetniški program pripravljajo folkloristi, pevci in recita-torji iz sole na Planini ter plesna skupina, ki bodo vrstnikom iz vseh delov Jugoslavije prikazali Slovenijo v pesmi, besedi in plesu Popoldne bodo še delovna in zvečer zabavna srečanja udeležencev tradicionalnega shoda bratstva in enotnosti, katerega članica je šola s Planine sedmo leto. Naslednji dan, v soboto, se bodo otroci in njihovi gostitelji podali na karavano prijateljstva po Gorenjski, v nedeljo pa bo srečanje s Prešernovim geslom Žive naj vsi narodi minilo v slove-
H. J.
Poudarek kooperacijam
Kranj, 16.maja - Jože Strle, član izvršnega sveta SR Slovenije in predsednik komiteja za drobno gospodarstvo, bo danes dopoldne v Kranju odprl letošnjo drugo sejemsko prireditev; 14. mednarodni sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva. V večnamenski dvorani tokrat nastopa* 112 razstavljalcev, glavni poudarek pa je na kooperacijah, kjer se predstavljajo Slovenijales, Iskra, Merkur Kranj, Železarna Jesenice, Primex iz Nove Gorice, iz sosednjih republik pa Uljanik Pula in Rotor Beograd. Na strokovno usmerjeni prireditvi, ki bo trajala štiri dni, do 19. maja, bo jutri (sreda) poslovni dan Mednarodnega podjetja Slovenijales Trgovina, vse dneve pa bo imel demonstracije različnih izdelkov in naprav tudi kranjski Merkur. Jutri je na programu predstavitev strojev za popravilo obutve, v četrtek sistema za hladno spajanje in v petek predstavitev video igralnih avtomatov. Popestritev prireditve pa so tokrat tudi razstave inovacij, izdelkov domače in umetne obrti ter nekatere druge.
A. Ž.
14. SEJEM KOOPERACIJ INDUSTRIJE. TRGOVINE
IN DROBNEGA GOSPODARSTVA
KRANJ, 16.-19. 5.1989
poslovno strokovno informativna prireditev
razstava domače in umetne obrti področje stanovanjske izgradnje
_ o
to
~3
co
Včeraj dopoldne so pionirji podružnične šole Sovodenj pri spomeniku na Kladjah od cerkniških vrstnikov prevzeli ku-rirčkovo pošto. Torbico bodo ta teden otroci nosili po škofjeloški občini, v soboto pa jo bodo učenci osnovne šole Prešernove brigade iz Železnikov predali na srečanju pionirjev Slovenije v Mariboru. - Foto: G. Šinik
LU O
LL. < DC CD
GLAS   2. STRAN
/ NOVICE IN DOGODIO
Torek, 16. maja 1989
O usodi radovljiške pobude za civilnega obrambnega ministra
Vprašanja za ljudstvo ali le za "posvečene"?
Radovljica, 12. maja - Ker je zadnje časa veliko razpravljanja o napadih na JLA in sploh o odnosu do JLA v Sloveniji, se spomnimo radovljiškega primera. Ko je občinski komite ZKS na februarski seji dal pobudo Ante ju Markoviću, novemu mandatarju za sestavo zvezne vlade, da naj za zveznega sekretarja za ljudsko obrambo imenuje civilista, in je v pismu, ki ga je naslovil na politično in državno vodstvo Slovenije in Jugoslavije, izrazil tudi svoja stališča o političnih razsežnostih nekaterih organizacijsko formacijskih sprememb v oboroženih silah (ukinitev Ljubljanskega ar-madnega območja), je izzval polemiko (v Komunistu), v kateri mu je bilo med drugim očitano, da "nekatere od trditev ne le po vsebini, temveč po izrazitem radikalizmu neubranljivo spominjajo na zahteve, ki jih v svojih izhodiščih in javnih nastopih zagovarjajo aktivisti novoustanovljenih političnih organizacij".
Pa ne le to: komiteju je bilo tudi očitano, da njegova pobuda ni konstruktivno dejanje, ker temelji le na "občutkih" in "slutnjah" brez ustrezne podkrepitve, in da bi se moral prej, preden je dal pobudo v javnost, o tako pomembnih vprašanjih posvetovati s predsedstvom CK ZKS, za katerega pa bi naj tudi bilo logično, da bi takšno pobudo zavrnil!
Kakšna je bila usoda radovljiške pobude, je verjetno večini bolj ali manj znano: mandatar za sestavo nove zvezne vlade je tudi tokrat, tako kot je bilo pričakovati, za obrambnega ministra imenoval generala. Janko Stušek, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Radovljica, pa je na očitke, ki jih je izzvala polemika, tudi javno odgovoril, da je težko razpravljati o pobudah in predlogih, ko so, kot kaže, že vnaprej rezervirani samo za "posvečene", za stroko, vajeno delovati pod stopnjo zaupnosti. "Občinski komite ima pravico odpirati vprašanja, ki imajo najbolj temeljno družbenopolitično, s tem pa tudi obrambno težo, in o njih razpravljati ali biti seznanjen. Ne razumemo, zakaj se pri nas vsaka stvar, ki zadene malo bolj pomembno družbenopolitično organizacijsko platformo, takoj spolitizira? Zakaj mora biti mnenje tudi o vojaških vprašanjih že apriori, če je kritično, nesprejemljivo, nenavadno, neprimerno?... S pobudo za civilnega sekretarja smo si zamišljali ustvarjanje možnosti ugodnejše družbene klime za nadaljnje korake v dolgotrajnem postopku konsenzne zakonske in ustavne demokratizacije družbenega razvoja tudi na področju oboroženih sil, kjer bi se moral krepiti vpliv vlade in skupščine... Odločno pa nasprotujemo dvomom, da so naše pobude, mnenja usmerjena proti JLA oziroma da s tem načenjamo koncept in obrambno sposobnost domovine," je zapisal Janko Stušek in na koncu poudaril, da današnji čas zahteva pogovor, razčiščevanja, ne pa prepovedi, in da so radovljiški komunisti le izrazili mnenja in vprašanja, ki so bila v njihovih glavah in srcih.
Kaj dodati k temu? To, kar so med drugim rekli tudi na seji predsedstva republiške konference SZDL, da vsaka kritična misel, drugačna od uradnih stališč, še ni napad na JLA in da vsaka odkrita razprava o JLA in oboroženih silah ni že vnaprej sovražna.
C. Zaplotnik
Jutri zasedanje radovljiške skupščine
Zadnja beseda
o trasi avtomobilske
ceste?
Radovljica, 12. maja - Prva točka dnevnega reda jutrišnjega zasedanja radovljiške občinske skupščine bo sicer bolj slavnostna (podelili bodo priznanja inovatorjem), v nadaljevanju pa se obetajo obravnave dokaj pomembnih problemov. Delegati vseh zborov bodo najprej na skupnem zasedanju poslušali poročila o delu državnih organov, skupščine in njenih organov, o varnostnih razmerah v občini (še posebej o prometni in požarni varnosti), o izvajanju načrta dejavnosti v Triglavskem narodnem parku in o letošnjem programu, obravnavali pa bodo tudi analizo gospodarskih rezultatov in osnutek dopolnil k slovenski ustavi. V nadaljevanju, ko bodo zbori zasedali ločeno, bo bržčas največ razprave o pobudi krajevne skupnosti Radovljica, da bi spremenili že opredeljeno (južno) traso avtomobilske ceste in to spremembo vnesli tudi v srednjeročni in dolgoročni družbeni plan. Izvršni svet je to pobudo že obravnaval in predlaga zborom skupščine, da naj pobude ne sprejmejo in da naj ostane pri južni trasi. Omenimo še tri, za občane pomembne točke dnevnega reda: program razvoja turizma v Bohinju, osnutek zazidalnega načrta Ribno in osnutek odloka o poslovnem času v radovljiški občini.
C. Z.
5E2GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo. Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za II. trimesečje 52.500 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Prenova slovenske in jugoslovanske Zveze komunistov
Od iskanja sovražnikov do sodelovanja z zavezniki
Kranj, 11. maja - Ta obrat, v katerem mora Zveza komunistov obdržati svojo identiteto, je v marsičem bistven za prenovo slovenske in jugoslovanske partije. Nekje temu pravijo tudi sestop z oblasti, drugje razdržavljenje, vendar je jasno, da partiji, kakršna je sedaj, ni pisana obetavna prihodnost. Reforme so se tudi doslej vrstile druga drugi, večinoma brez haska, v okvirih klasične, oblastniške, v celice in vodstva zaprte partije. Objektivne razmere doma in v svetu pa tega ne dovoljujejo več.
Jugoslavija je že deset, dvajset let nazaj prva med socialističnimi državami spoznala nujnost hkratnih gospodarskih in političnih reform (večina teh držav je gradila samo na gospodarskih reformah), vendar svojih prednosti ni izkoristila, capljala na mestu do današnjih dni, ko so nam mnoge socialistične države v reformnih idejah ter dejanjih že pokazale hrbet, slepi pa smo ostali tudi za spremembe v delavskih in tudi drugih političnih strankah in grupacijah. V ju-goslovanki partiji slovenski del pri uveljavljanju reform prednjači, ima zato tudi večjo odgovornost, vendar so tudi slovenske reforme kratkega daha, če se ne bo premaknilo tudi v jugoslovanski partiji. V marsikaterem njenem delu začenjajo iz nič, kar nam ni treba. Prve uspehe je VZKS zaznati pri vsebini in metodah dela, manj pa pri kadrih, morali in zavesti, je na četrtkovem pogovoru v Kranju, organizirala sta ga kranjski komite ZKS in medobčinsko študijsko središče ZKS za Gorenjsko, dejal &član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Slavko SORŠAK, ki je obenem tudi vodja skupine za prenovo ZKS'. V javno razpravo gre sedaj predlog prenove slovenske partije skupaj s predlogom prenove Zveze komunistov Jugoslavije.
So pa nekatera nanovo postavljena in donedavna nedotakljiva in "večno rešena" vprašanja, ki pa jih slovenski koncept prenove opušča ali jim daje novo vsebino. Na teh vprašanjih je tudi največ razlik med prenovo v ZKS in ZKJ. To je vprašanje socializma, ki takšen, kakršnega je videl Marks oziroma kakršnega imamo, ne zdrži več, zato se ZKS zavzema za socializem kot
dobro družbo, v kateri bodo ljudje želeli živeti, brez priganjanja. Takšen smisel daje tudi zvezni dokument prenove. ZKS drugače razumeva oziroma opušča vodilno vlogo in avantgardnost. ZKS bo vodilna, če bodo ljudje to priznali. To je oreh, ki ga bo težko streti že v ZKS, še težje pa v ZKJ, enako pa velja za preživeto pravilo demokratičnega centralizma, ki je v partijo uvedlo vojaško organizacijo in prisililo tudi drugače misleče k enotnosti misli in dejanj. To je problem manjšine, ki ji nima nihče pravice vsiljevati svojega mnenja. Demokratični centralizem je iztrošen, je pritisk na svobodo osebnosti in mišljenja ter ne dopušča različnosti. ZKS ga želi preseči, vendar ga bo težko, ker v zveznem prenovitvenem dokumentu ostaja, v statutu to ni opredeljeno, kako pa praktično zgleda položaj manjšine v ZKJ, pa je dokaz zadnja seja CK ZKJ, ko je bilo manjšinsko mnenje ZKS preglasovano in vsiljeno večinsko razmišljanje. Kopja se bodo v ZKS, še posebej pa v ZKJ, lomila ob sestopu z oblasti, ki ga ZKS razumeva kot konkurenco z drugimi, odnosu med nacionalnim in razrednim, saj je pomen delavskega razreda preživel enako kot diktatura proleta-riata (nasprotniki pravijo da ima ZK osnovo v vsejugoslovanskem delavskem razredu, o nacionalnosti pa ni govora), in političnem pluralizmu. ZKS misli z njim resno, veliko se bo morala učiti, čeprav vsi glede pluralizma prebolevamo otroške bolezni. Stranke, ali bo do njih prišlo ali ne, ni nujno priznati ali ne. Rodijo se same od sebe, kot je primer Poljska. Soršak je popravil oceno, izrečeno tudi v četrtek, da nove zveze samo kritizirajo in rušijo, ne ponujajo pa nič novega, z besedami, da se proerami še profilirajo in da
Kdo ima
intelektualni potencial
Slavko Soršak je odgovarjal tudi na nekaj razmišljanj in vprašanj udeležencev. Dejal je, da prenova ni revizija partije k socialdemokraciji, ampak prilagajanje sodobnim tokovom. Program ZKJ bo nujno spremeniti in se tudi v njem posloviti od izpetih in odbijajočih pojmov in fraz. Na razmišljanje, da imajo zveze več intelektualnega potenciala kot ZK, je odgovoril, da to po njegovem ne drži, vendar partijski intelektualni potencial ni tako aktiven kot zunajpartijski. Preveč se ukvarjamo le s političnimi problemi, važnejše, ekonomske, pa zapostavljamo, je menil, kar so mu nekateri oporekali, saj so tudi zadnji problemi, na primer "četverica" za Slovence zelo pomembni. Soršak je dejal, da se ZKS res hvali s prenovitvenim dokumentom, ki je agresivnejši od jugoslovanskega, priznal pa je, da so marsikaj dobrega vzeli tudi drugje, na primer iz mladinskih gradiv. Glede majniške deklaracije, sprejete na zboru v Ljubljani, pa je Soršak dejal, da je ZKS sodelovala pri nastajanju, vendar takšna, kot je bila sprejeta, zanjo ni bila sprejemljiva, da bi jo podpisala.
vsak sedaj počne tisto kar je najlažje, to je kritizirati sistem in partijo. Ta pa je predolgo iskala samo sovražnike in gradila na trdi enotnosti. ZKS sedaj išče zaveznike, enotnost pa je lahko grajena tudi na različnosti, za ZKJ pa je tak način edino perspektiven.
J. Košnjek
Slovenija naj bi letos dobila dopolnjeno ustavo
Kdo bo gospodaril v domači hiši
Kranj, 12. maja - Predsednik slovenske skupščine in ustavne komisije Miran Potrč je v petek v Kranju pojasnjeval osnutek dopolnil k slovenski ustavi, o katerih bomo razpravljali do konca maja, se izrekli o še nekaterih odprtih vprašanjih in prišli jeseni, če ne bo ovir, do dopolnjene slovenske ustave. Posebej pomembna, po Potrčevih besedah, so dopolnila, ki krepijo položaj Slovenije in državljanov Slovenije v Jugoslaviji in načini njihovega uresničevanja.
Dopolnjena zvezna ustava, sprejeli smo jo lani, daje vsaj na družbenoekonomskem področju več manevrskega prostora, dopušča nekatere rešitve, marsikaj pa tudi omejuje, kar je za sestavljalce osnutka dopolnil k slovenski ustavi omejitveni dejavnik. Na kar 50 primerih so predlagane slovenske rešitve drugačne kot v zvezni ustavi, vendar večina ne zadeva temeljnih načel zvezne ustave, ki pa se tudi v Sloveniji po sedanjem predlogu ne utegnejo bistveno menjati, čeprav so tudi za to zahteve. Oceniti je treba, koliko spremeniti tudi v tem delu in zavestno preskočiti zvezno ustavo. Brez škode bi lahko vsaj črtali pofteben položaj Zveze komunistov, kar smo že naredili v statutu SZDL, je dejal Potrč, in se dogovorili za način volitev, ki morajo biti po zvezni
ustavi tajne in neposredne, razen redkih izjem, sicer utegnemo imeti v Sloveniji prihodnje leto na volitvah tudi zaradi uveljavljenega pluralizma težke probleme.
Pet dopolnil naj bi varovalo slovensko enakopravnost in državnost v federaciji ter zagotavljalo uresničevanje tega. To so: pravica do samoodločbe z variantno pravico do odcepitve in združitve (dopolnilo 9), določilo, da državljani Slovenije svobodno odločajo o svojem delu in prosto razpolagajo z naravnimi bogastvi in naravnimi viri (10 dopolnilo), ter dopolnilo, ki organe Slovenije, predvsem skupščino, zavezuje, da so obveznosti Slovenije do skupnih interesov v Jugoslaviji skladne (in ne višje) z gmotnimi možnostmi in cilji razvoja Slovenije. Eno od dopolnil daje v razmislek tudi možno-
sti, kako zavarovati interese Slovenije v zvezni skupščini, peti pomembni amandma s tega področja pa je vprašanje uporabe slovenščine v Sloveniji. Vsa ta dopolnila so globoko vsebinska, saj naj bi zagotovila, da se določeni ukrepi lahko v različnih predelih države uporabljajo različno, da je edina pot sporazumevanja soglasje in ne preglasovanje, da bi bile možne za usklajevanje posebne procedure in kako v Sloveniji, ob pomembnih zadevah, dobiti mnenje javnosti za delovanje naših predstavnikov v federaciji.
Potrč je razložil še nekatere druge značilnosti skupno 68 osnutkov dopolnil k republiški ustavi. Nekaj vprašanj, o katerih naj bi se izrekla razprava: ali še ustavno prepisovati ustanavljanje sisov za družbene dejavnosti in gospodarstvo, ali družbene dejavnosti prepustiti prostovoljnosti ali zakonu ter tu uveljaviti večjo vlogo proračuna in davčnega sistema, ali zasebnim kmetom dovoliti tudi trgovanje z lesom, kar je bila doslej domena gozdnih gospodarstev, ali stanovanjsko pra-
vico kot trajno še pisati v ustavo, ali zmanjšati republiško predsedstvo in ga voliti neposredno, razen predsednika, ki naj ga izvoli republiška skupščina, kako zavarovati svobodo posameznika, kje razmejiti, povečati ali zmanjšati pristojnosti republike in občin, kako reorganizirati pravosodje.
Gre torej za pomembno vprašanje, za kakšen red se bomo Slovenci odločili v svoji hiši in kakšno veljavo bo imela ta hiša navzven, kako trdni (ali majavi) bodo njeni temelji. Predvsem, vsaj tako daje slutiti petkova razprava v Kranju, pa se utegnejo v razpravi zaostriti odnosi med republiko in občinami ter razmejitev pristojnosti. Vsa razmišljanja v Kranju lahko strnemo na skupni imenovalec: Slovenci očitamo centralizacijo federaciji, sami pa v odnosu med republikami in občinami počnemo enako. Oziroma drugače: vse dosedanje racionalizacije družbene nadgradnje niso prinesle bistvenega napredka in tudi osnutek dopolnil za to področje ni nič drugačen.
J. Košnjek
Skupščina loške borčevske organizacije
Prevlada naj razum
Škofja Loka, 15. maja - Predsednik loške borčevske organizacije Stane Pečar se je v svojem uvodnem govoru na petkovi skupščini dotaknil predvsem velikih žarišč jugoslovanske krize. Dejal je, da so borci vznemirjeni in nezadovoljni s trenutnimi razmerami v državi, da so se borili za drugačno Jugoslavijo in da je skrajni čas, da prevlada razum. Napredek je pogojen z mirom, ne z vojno. Izrazil je zaupanje v novo Markovičevo vlado, pričakujoč, da mitinge solidarnosti, ki so se sprevrgli v lastno nasprotje, in štrajke zamenja delo. Še posebej se je zavzel za krepitev funkcije družbenega nadzora, za uresničevanje temeljnih samoupravnih pravic in svoboščin ljudi, pri čemer mu je skupščina izrekla vso podporo.
Franc Galičič je govoril o varstvu 207 spomenikov in obeležij NOB na škofjeloškem, od katerih je skoraj tretjina zanemarjenih, ker podpisniki družbenega dogovora (podjetja, krajevne skupnosti, društva) ne izpolnjujejo svojih obveznosti, ampak skrb zanje preprosto prepuščajo kar borcem. Borčevska organizacija mora bdeti tudi nad velikim dražgoškim spomenikom, ki je zanjo kljub patron-stvu Jelovice prehudo breme.
Dokler bodo spomenike vzdrževali borci, se jih še ni treba sramovati, ja nadaljeval Mirko Tolar. Žal tudi v vrstah borcev že peša volja, vse glasnejše so pobude, da bi se maloštevilne organizacije borcev pripojile drugim organizacijam v okviru socialistične zveze. Opozoril je na prtovški spomenik, ki je postal obračališče za avtobuse in parkirišče.
Stane Bajt je obsodil medijsko nasilje nad ljudmi, se vprašal, kaj bo z Jugoslavijo, o kateri strankarski voditelji na ljubljanskem trgu govorijo, kot bi prodajali čebulo.
Da nekaj ni v redu v naših masovnih medijih, v katerih ni nič pozitivnega, ampak so pretirano kritični do vsega, se je strinjal tud1 Iztok Franko. Prepričan je, da skozi članke kriči organizirana opoz'' cija, v kateri so tudi "mladi" pri 50, 60. Ob procesu proti četverici, o katerem Bavčar, Krivic in drugi ustvarjajo javno mnenje, da je bil nezakonit in neustaven, Iztok Franko sprašuje, zakaj prizadeti nis0 hoteli na edino merodajno ustavno sodišče.
Na petkovi letni skupščini škofjeloške borčevske zveze, ki združuje 1825 članov, so podelili tudi več priznanj. Posebno priznanje medobčinskega sveta ZZB NOV Gorenjske za leto 1989 so prejeli odbor Po stezah partizanske Jelovice, Ludvik Jelene iz Dražgoš, Rndl Jeseničnik iz Škofje Loke, Stane Škrabar, novinar iz Ljubljane, medtem ko so posebna priznanja občinskega odbora dobili: Cente1" slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Stara Loka, Planinsko društvo Gorenja vas, Združenje borcev NOV Železniki, Marica C** mažar iz Lenarta, Felica Flander iz Škofje Loke, Franc Krvina iz 2»" rov, Franc Mihelič iz Škofje Loke, Anton Mlakar iz Puštala, Alojzija Poljanec iz Škofje Loke, Pavla Tušek iz Lenarta in Janko Urbane, predsednik odbora skupnosti borcev gorenjskega vojnega področja.
H. Jelovčan
Torek, 16. maja 1989
GOSPODARSTVO
3. stran °mmmmio(glas
Pogovor »ob kavi« z Janezom Bohoričem, podpredsednikom slovenskega izvršnega sveta o konkretizaciji Markovičevega programa_
Postajam optimist, saj zdaj ni poteze, ki bi ji oporekal
Ljubljana, 12. maja - "Postajam optimist, mislim, da smo vendarle na pravi poti iz krize, težave seveda bodo, toda za zdaj ni bilo poteze, ki bi ji lahko oporekal," je Janez Bohorič v pogovoru z novinarji "ob kavi" komentiral usmeritev sedanje ekonomske politike in ukrepe zvezne vlade. Pogovor je pripravil republiški komite za informiranje, postali bodo redna praksa, teme aktualne, sodelovali pa bodo predstavniki slovenske države, tudi člani slovenskega predsedstva. Prvi pogovor je bil v pravem trenutku, saj je Janez Bohorič poročal in komentiral prvi sestanek Anteja Markoviča s predsedniki republiških in pokrajinskih vlad, na katerem je bil po njegovi oceni vtis opogumljajoč zaradi načina razreševanja problemov, tudi najtežje so skušali reševati odprto, ob soočenju vseh, Ante Markovič pa je zapustil vtis trdne odločenosti vztrajanja na zastavljeni ekonomski politiki.
Proračunska in izvenproračunska bilanca bo naposled združena v eni bilanci
Janez Bohorič je najprej spregovoril o napovedanem zmanjšanju zveznega proračuna, prvi točki konfrontacije Anteja Markoviča s predsedniki republiških in pokrajinskih vlad, o čemer soglasje še ni bilo doseženo, razpravo so v petek nadaljevali sekretarji za finance, v torek (danes) pa se bodo ponovno sestali predsedniki vlad.
Zvezni proračun naj bi za 27 indeksnih točk zaostajal za rastjo družbenega proizvoda, v eni bilanci pa naj bi naposled združili Proračunsko in izvenproračunsko porabo, za kar bodo morali spremeniti 18 predpisov, tudi v republikah. Takšna poteza bi se odrazila v bistveno večjem prispevku republiškega proračuna za zveznega, po grobi oceni več kot polovica, kar naj bi po drugi strani predstavljalo pritisk na racionalizacijo republiške in posredno občinskih uprav.
merava reorganizirati in spremeniti značaj namenske proizvodnje v smislu večje tržno-sti. Koga takšna poteza najbolj skrbi, si seveda lahko mislimo, dobre tovarne vsekakor ne.
Soglasja prav tako še niso dosegli pri sredstvih za nerazvite, tako ostaja odprto vprašanje, ali bodo zaradi kršenja proračuna manjša ali ne. Zaradi spojitve proračunske in izvenproračunske porabe (slednja naj bi se zmanjšala za 70 odstotkov) bo seveda potrebno to speljati tudi v republikah in pokrajinah, saj bomo le tako prišli do enotne bilance. Prav to je v bistvu že zahtevala slovenska skupščina, zaradi sisov pa bo to verjetno v republiki praktično težje izpeljati. Skupna in splošna poraba pa ne bi smela rasti hitreje od družbenega proizvoda, kar naj bi veljalo tudi za zvezni proračun, zakon o omejevanju skupne porabe pa naj bi nadomestil medrepubliški dogovor, saj bo zaradi zahtev mednarodnega denarnega sklada regulacija neobhodna.
Presežek klirinške menjave je eno od največjih žarišč inflacije. Slovenija pri tem krepko sodeluje, saj je tretji največji klirinški izvoznik, za Srbijo in Hrvatsko. Proti izenačitvi meril za klirinški in konvertibilni tečaj je veliko ugovorov, Ante Markovič odgovarja: čene bomo sami nekaj storili, bo sovjetska stran prepovedala določen uvoz iz Jugslavije. V Sloveniji klirinškega izvoza ne nameravajo zmanjšati, dogovoriti se bodo skušali za večji uvoz in sicer opreme za vodne elektrarne na Savi, termoelektrarno v Trbovljah, skladišče zemeljskega plina itd, v vrednosti okoli 300 milijonov dolarjev.
Pogajanja z mednarodnim denarnim skladom se bodo nadaljevala junija. Nov aranžma naj bi trajal 18 mesecev, dobili pa naj bi 360 milijonov dolarjev in nova posojila. MMF zahteva konkretizacijo spopada z inflacijo in uskladitev ekonomske politike, z njihovimi zahtevami se ujema predvidena denarno-posojilna politika in načrtovane zakonske spremembe, odprto pa je vprašanje liberalnosti pri osebnih dohodkih in drugi porabi, vsekakor nekakšna sidra spet lahko pričakujemo. Odmevi zadnjih obiskov so različni, od zelo optimističnih do črnogledih, omenjajo celo možnost ničelne različice.
Pri liberalizaciji uvoza naj bi prišli do 80 odstotnega prostega uvoza, le na petino izdelkov naj bi se nanašale omejitve, kar je običajno v svetu. Druga stvar pa so seveda carine in druge carinske dajatve, ki naj bi jih zmanjšali ali oprostili ter jih tako uskladili s sporazumom GATT. Hkrati pa bi seveda morali domisliti zaščitno politiko, ob ustrezni razvojni politiki seveda.
Naslednja točka konfrontacije so bila sredstva za JLA, ki naj bi imela v rebalansi-ranem zveznem proračunu 4,6 odstotni delež v družbenem proizvodu (lani 5,2 odstotnega). Predsednika srbske in bosansko-her-cegovske vlade sta izrazila dvom, če bodo tolikšna sredstva zadoščala, Ante Markovič Pa je vztrajal pri predlogu in kot argument navedel, da je JLA predlagala sama, ker na-
Inflacije se vlada loteva izza hrbta
Protiinflacijskega programa Markoviče-va vlada ne namerava napisati, zato pa lahko pričakujemo protiinflacijska dejanja, inflacijo namerava napasti posredno, izza hrbta. Razbremenitve gospodarstva naj bi imele letos za 2,3 milijarde dolarjev učinka, pripravlja udar na denarno-posojilno politiko in druga žarišča inflacije.
Poučna je ugotovitev zvezne vlade, da Narodna banka Jugoslavije nadzoruje le 20 odstotkov emisije, preostala pa je izven nadzora. Omejevanje emisije bo postopno
in razmeram prilagojeno, sukalo se bo od 20 do 40 odstotkov, saj vlada sodi, da bo že tolikšno učinkovalo.
Eno glavnih žarišč inflacije je presežek pri klirinški menjavi, ki je samo v letošnjih prvih mesecih povečal za 400 milijonov dolarjev in tako znaša že dve milijardi dolarjev in pol. Prvi korak bo sprememba plačilnega roka in klirinški izvoz ne bo več plačan takoj, iz emisije, temveč po 60 dneh, kakor to velja za konvertibilnega. Prava in celovita rešitev pa bo seveda izenačitev meril pri določanju tečaja, kar bo seveda pripeljalo do tega, da bo postal klirinški izvoz manj vabljiv, bolj pa klirinški uvoz.
Žgoče žarišče inflacije so tudi dolgovi dežel v razvoju, samo Irak nam letos dolguje 700 milijonov dolarjev. Vlada pri tem deli kar najbolj praktičen nasvet: če nimate plačilnih zagotovil, si raje poiščite druge poslovne partnerje.
Vlada pripravlja napad na jugo-menico
Posebej boleče poglavje so notranji dolgovi, ki so prav tako eno glavnih žarišč inflacije. Mednje sodijo tudi dolgovi federacije Narodni banki Jugoslavije, do polletja naj bi stvari še tekle po starem, v drugem polletju pa naj bi džrava vrnila, kar bi si letos izposodila. Vlada sodi, da kaj več na hitro ni moč napraviti, saj čez noč ni moč zapreti vseh inflacijskih pip.
Denar pridno "tiska" tudi gospodarstvo samo, ocenjujejo, da je v obtoku 40 do 80 tisoč milijard njegovih menic, mnoge so brez kritja. Vlada pripravlja napad na jugo-me-nice, kar pa bo zaradi vse večje nelikvidnosti velik problem.
Pri obrestni meri pa naj bi opustili delitev na veliki in mali "r", prepuščen naj bi bil pogodbenim odnosom, Narodna banka Jugoslavije pa naj bi denar prodajala poslovnim bankam po visoki eskontni stopnji, kar naj bi ohranjalo realno ceno denarja.
M. Volčjak
Pogodbeno podjetje Dom v Žabnici
Podjetnik, ne obrtnik
žabnica, 12. maja - V zadnjih mesecih je bilo odprtih veliko zasebnih prodajaln, ki so dobrodošlo popestrile trgovsko ponudbo. Resnično novost pa predstavlja prodajalna gradbenega materiala v Žabnici, saj je Marko Hafner ustanovil pogodbeno podjetje. Vsebinsko vzporednico lahko potegnemo z nekdanjim pozdom, na kratko pa je »noč reči, da Marko Hafner ni obrtnik, temveč podjetnik. .
Kdor se pelje skozi Žabnico, nedvomno ob cesti opazi hišo z ograjenim dvoriščem, polnim °Peke in drugega gradbenega niateriala. Napisna tabla pa ga opozori na Pogodbeno podjetje JJom Žabnica, katerega predmet Poslovanja je gradbeni material, barve in laki. Seveda je to prodajalna, toda drugačna od dru-Sjb, saj ni nastala le na osnovi obrtnega zakona, ki je oktobra •ani dovolil ustanovitev različnih zasebnih trgovin, temveč udi na osnovi novega zakona o Podjetjih.
Marko Hafner, ki ga mnogi
poznajo kot nekdanjega direktorja kranjske Opekarne, si je najprej postavil cilj in nato poiskal pot do njega, kar je za podjetništvo pravzaprav bistveno. Želel je kupovati in prodajati gradbeni material, tudi tistim, ki so oproščeni plačila prometnega davka, kar denimo velja za člane stanovanjskih zadrug. Ideja je postala uresničljiva z zakonom o podjetjih, ki ga je Marko Hafner temeljito preštudiral, saj ni imel nikakršnih napotkov. Odločil se je za pogodbeno podjetje, pri ustanavljanju seveda ni šlo vse hitro in gladko, saj so
se najrazličnejši uradniki prvič srečali s takšnim podjetjem, celo v banki so najprej čudno gledali. Vendar je postopek ustanovitve pripeljal do konca in 20. aprila uradno odprl podjetje. Pravi, da sta v kranjski občini zdaj že dva takšna podjetnika, poleg njega je to še podjetje Kolibri, *ki se ukvarja s trgovino na debelo in drobno, menda pa sta prva takšna podjetnika v Sloveniji.
Pri pogodbenem podjetju je vsebinsko vzporednico moč potegniti z nekdanjim POZD-om, le da je ustanovitev pogodbenega podjetja veliko bolj svobodna, ni potrebnih kopica podpi-
Bistvena ugodnost podjetnika v primerjavi z obrtnikom je zdaj 15 dnevni plačilni rok, ki za obrtnike ne velja, v razmerah visoke inflacije pa je to seveda zelo pomembna stvar. Seveda pa podjetnik ne more prikrivati prometa, igrati "slepe miši" z davčno upravo, sprejemati plačila v markah itd. Kdo bo dolgoročno naj boljšem, bo seveda čas, prihodnost pa seveda vselej pripada pogumnim.
^"odajalna pogodbenega podjetja Dom v Zabnici je uradno odprta a° 7. do 12. in od 15. do 19. ure, toda Marka Hafnerja in Marto Kos J*no pri delu našli malo pred drugo uro popoldne, na delovni čas se *0rej ne ozirata, pomembno je, da je vse postorjeno, ne pa koliko je J!1*, sta odvrnila. Prodajni asortiman na začetku obsega predvsem J^ipomembnejši gradbeni material, barve in lake, postopoma pa ga širil, kar bo pač "šlo". Foto: F. Perdan
sov. Pozdov ni Dilo veliko, najbolj znan je gostinski Kanu v Zbiljah pa pozd Orodjarstvo v Šenčurju. Pogoj za ustanovitev pogodbenega podjetja je sklenitev pogodbe med ustanoviteljem podjetja in zaposlenimi delavci, ki razčlenjuje medsebojna razmerja, tja do načina nagrajevanja. Marko Hafner v svojem podjetju ni sam, pri njem je kot komercialistka dela Marta Kos. Drugi pogoj pa je seveda vložek
Podjetnik Marko Hafner
kapitala, Marko je v osnovna in obratna sredstva vložil 100 milijonov dinarjev, ki naj bi se mu v petih letih povrnila. Vložek seveda ni pretirano velik, saj so poslovni prostori v njegovi hiši in dvorišču, sam sebi sem dal sobo za pisarno v najem, se je pošalil. Že zdaj pa pravi, da se bo pogodbeno podjetje, če bo seveda poslovalo uspešno, preobrazilo v družbo z omejenim jamstvom. Ni kaj, klobuk dol, zakon o podjetjih je resnično dobro preštudiral, v pogovoru z njim pa je bilo moč zaznati, da zelo natančno spremlja, kakšne spremembe nove zakonodaje pripravlja vlada Anteja Markoviča.
Marsikdo se bo vprašal, v čem je razlika med obtrnikom in podjetnikom. Slednji posluje tako kot katerokoli drugo podjetje, račun ima torej pri SDK in plačuje obveznosti kakor druga podjetja, tudi prispevek za nerazvite, nobenega opravka torej nima z davčno upravo, kjer obveznosti plačujejo obrtniki. Kaj je bolje in kaj slabše, najbolje ve oziroma bo vedel Marko Hafner, ki orje zasebno podjetniško ledino. M. Volčjak
Veliki lovci
Ante Markovič se verjetno dobro zaveda, kako veliki lovci nanj prežijo na vseh koncih in krajih.
Branko Mikulič, čigar (negativna) zvezda slave je hitro utonila v pozabo, je bil veliko bolj priročna tarča kritik, kot je zdaj Ante Markovič, ki malo govori in še manj obljublja, kije doslej potegnil malo potez, toda tiste dobre. Postajam optimist, saj zdaj ni poteze, ki bi ji oporekal, je delo nove vlade komentiral Janez Bohorič, podpredsednik slovenske vlade.
Toda maloštevilne dobre poteze nikakor niso majhne, za prebivalce Visa in Lastova, ki so obupno dolgo prosili, naj otoka od-pro za tujski turizem, je ta poteza nove vlade življenjskega pomena. Celo tako droben ukrep, kot je ukinitev administrativne omejitve pri dvigu deviz in njihovem iznosu v tujino, ni tako droben kot, je izgledal na prvi pogled, in ne predstavlja zgolj pridobivanja poenov popularnosti med ljudmi, kakor so mnogi ta ukrep komentirali v prvem trenutku. Iz bank namreč prihajajo podatki, da so bistveno porasle devizne vloge občanov in njihovo zaupanje je torej vsaj malce že povrnjeno.
Seveda pa nikakor ni rečeno, da je postopek sprejemanja ukrepov lahek in da poteka brez težav. Kolikor nam pri poročanju s sej pokažejo Markovičev obraz, na katerem ne trzne niti mišica, ko pozorno posluša sogovornike, si lahko mislimo, da mu ni lahko, čeprav tega ne pokaže in da so ga izkušnje naučile, da ve, kako se stvari streže. Nedvomno se zaveda, da veliki lovci prežijo nanj na vseh koncih in krajih, saj je veliki lov v naši državi silno priljubljena oblika političnega delovanja, ker so razmere katastrofalno slabe, pa veliki lovci ne čakajo več le na medvede, temveč jim zadošča že droben zajček, ki se spozabi in skoči čez cesto.
Po odmevih s prvega sestanka zvezne vlade s predsedniki republiških in pokrajinskih vlad se lahko sprašujemo, kaj se skriva za srbskimi glasovi (najprej se je oglasila Mikuličeva gospodarska komisija, nato srbska gospodarska zbornica...), da bi morali narediti protiinflacijski program? Sklepamo lahko, da jim ni všeč Mar-kovičeva naravnanost, morda prav pri zmanjšanju sredstev za JLA, ki namerava reorganizirati in spremeniti značaj namenske prozvodnje v smislu večje tržnosti, kar bo seveda udarilo slabše tovarne, s tem pa se ni strinjal prav srbski predsednik vlade:
Lov se torej začenja, le da zdaj še ni povsem jasno, kdo je lovec in kdo plen.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Tretjič razdelili razvojni dinar
Slovenski izvršni svet je tretjič razdelil razvojni dinar, ki se nabira od obresti na naložena sredstva družbenopolitičnih skupnosti. Tokrat je razvojni dinar prejelo 52 organizacij in zasebnikov, razdelili pa so 129 milijard dinarjev, prejemniki ga bodo večinoma prejeli v dveh delih, maja in julija. Z razvojnim dinarjem so bili podprti tudi trije projekti z Gorenjske. Iskra Elektromotorji Železniki je prejela 6 milijard dinarjev, kar predstavlja dobrih 10 odstotkov njene naložbe, usmerjene v izvoz. Sava Kranj, njen tozd Ve-lepnevmatika je prejel 1,9 milijarde dinarjev, kar predstavlja slabih 20 odstotkov njene prav tako v izvoz usmerjene naložbe. Žirov-ski Kladivar pa je za ustanovitev novega podjetja Vibro prejel še 1,96 milijarde dinarjev, kar predstavlja približno 20 odstotkov vrednosti projekta.
S slovenskih razvojnim dinarjem so doslej podprli 160 projektov, razdelili pa več kot 300 milijard dinarjev. V izvršnem svetu ugotavljajo, da se izboljšujeta tako kakovost kot sestava ponujenih projektov, povečuje pa se delež tistih, ki predvidevajo velik iz-
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Prenova proizvodnje v Elektromotorjih
V Iskri Elektromotorji Železniki so se kljub težkim pogojem gospodarjenja in slabi likvidnosti odločili za modernizacijo in prestrukturiranje proizvodnje. Investicija je sicer nekoliko manjša, kot so sprva računali, saj so domačo opremo zmanjšali na tretjino prvotno predvidene. Predračunska vrednost investicije po cenah z letošnjega januarja znaša 34,5 milijarde dinarjev, predračun za prvi kvartal prihodnjega leta, ko bo investicija zaključena pa znaša 69,9 milijarde dinarjev. Lastna srestva bodo imela 14 odstotni delež, razvojni dinar (pred dnevi odobren) 11 odstoten, združena sredstva Iskre 18 odstotnega, kredit Ljubljanske banke 27 odstotnega in tuji kredit IFC 30 odstotnega (3,4 milijona dolarjev).
10-letnica Gorenjske obrtne zadruge
Cilj: kakovost in strokovna pomoč
Kranj, 12. maja - Z 22 milijardami celotnega prihodka, dobro milijardo dohodka in 96 milijoni poslovnega sklada je lani Gorenjska obrtna zadruga sklenila poslovno leto. Na občnem zboru članov in delavcev pretekli petek pa so ob pregledu dela proslavili tudi desetletnico uspešnega poslovanja.
Začetne težave so člani zadruge z voljo in delom kmalu premagali. Na Primskovem, poleg nekdanje šole, v kateri je zadruga nekaj časa poslovala, je zrasla nova poslovna stavba, lani pred koncem leta pa še trgovina. Danes ima ta zadruga, ki je po rezultatih v samem vrhu slovenskih obrtnih zadrug, okrog 600 članov na Gorenjskem in tudi drugod po Sloveniji, 250 pa je aktivnih. Po dejavnosti že nekaj časa prevladujeta kovinska in gradbena. Čeprav, kot so ugotavljali na zboru, je trenutno zadruga še v glavnem servis za posredovanje del, bo v prihodnje njihov glavni cilj ob razvijanju informacijskega sistema strokovna pomoč obrtnikom in nuđenje kakovostnih uslug na tržišču. Predsednik zadružnega sveta Jakob Vreček je na občnem zboru takole opredelil načrte za naprej: »V prihodnje bomo v zadrugi zaposlovali predvsem strokovnjake za posamezna področja, kajti počasi se odpira majhno okno v svet, v Evropo. In zato si moramo tudi mi s smelimi nastopi na tovrstni poslovni poti narediti vrata.«
Ob vse večji inovativni dejavnosti, ki je že doslej ni bilo malo, je eden od poslovnih ciljev tudi neposredni izvoz. Posrednega pa so beležili že zdaj s polizdelki. Na občnem zboru so podelili tokrat tudi priznanja. Zadruga je dobila srebrno plaketo obrtnih združenj Slovenije, Franc Šuc bronasto, Vinko Vidmar pa pismeno priznanje za dolgoletno delo v zadrugi. -
(MSagBS^EnOLAS 4. STRAN
Torek, 16. maja 1989
KRATKE Z GORENJSKE
Poslovno prireditveni center v Kranjski gori - V krajevni skupnosti Kranjska gora se v teh dneh, ko se ob krajevnem prazniku spominjajo 18. maja 1941 - aretacij in prvih padlih krajanov, pripravljajo na skupno razpravo z združenim delom o reševanju komunalnih problemov. V krajevni skupnosti namreč že nekaj časa ugotavljajo, da so na različnih področjih v zadnjem obdobju marsikaj naredili, le na komunalnem zmanjkuje sape. Da pa bi turizem kot ena osnovnih dejavnosti v prihodnje lahko posloval, jih čaka ureditev kanalizacije in čistilne naprave. Pred nedavnim pa so sredi Kranjske gore začeli graditi nov poslovno^ prireditveni center z večnamensko dvorano, kinodvorano in garažnimi prostori. V poslovno prireditveni hiši pa bo tudi 23 različnih lokalov. Na sliki: gradbena jama za nov poslovno prireditveni center. - A. Z.
Teden prireditev v Cerkljah
Cerklje - Včeraj (ponedeljek) so se v Cerkljah pod Krvavcem začele športne prireditve ob letošnjem dnevu varnosti in Dnevu vojnega letalstva ter protizračne obrambe. Na športnih tekmovanjih, ki bodo na programu vsak dan do četrtka, se bodo merile ekipe V.P. 2880/1, HP Kolinska Ljubljana, DO Aerodrom Ljubljana, Postaja mejne milice, Letalska enota milice Brnik, Oddelek milice Cerklje, Adria Airways, SUKL Brnik, Sekretariat za LO in OSTO Kranj in Svet krajevne skupnosti Cerklje. V petek bodo učencem sedmih in osmih razredov osnovne šole Davorina Jenka Cerklje predstavili poklic pilota. V soboto, 20. maja, pa bo ob 10.30 na Brniku najprej svečani zbor, ob 18. uri pa bo v kinodvorani v Cerkljah proslava s kulturnim programom in nato še družabno srečanje, na katerem bo za ples igral ansambel JLA.
Nova smučišča in žičnice
Kranjska gora - Turistični delavci v zgornji savski dolini že dolgo ugotavljajo, da je od Gozd Martuljka do Planice premalo smučišč in žičnic. Zato jih gradijo postopoma v skladu z denarnimi možnostmi. Letos bodo uredili dve smučišči. Prvo bo za hotelom Larix, kjer bodo zgradili tudi žičnico, drugo pa bo zahodno od sedanje se-dežnice Podkoren v smeri proti Planici, kjer se sneg spomladi najdlje obdrži. V spodnjem travnatem delu terena ne bo treba posebej urejati, v zgornjem pa bo treba odstraniti grmovje in teren malce zravnati. Na tem smučišču bo potem smuka mogoča najdlje spomladi, (bb)
Občinska tekmovanja do 15. junija
Kranj - Gasilske vaje in tekmovanja na Gorenjskem morajo biti po občinah letos končana do 15. junija. Mesec dni bo potem časa za območna tekmovanja, ki bodo prav tako potekala v počastitev 120-letnice gasilstva na Slovenskem in 40-letnice Gasilske zveze Slovenije. Septembra bo potem na programu republiško tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Nekatera gorenjska gasilska društva pa se pripravljajo tudi na srečanje gasilcev v sosednji Avstriji v bližini Salzburga, ki bo od 25. do 28. maja letos, (ip)
Gasilska odlikovanja
Kranj - Predsedstvo Gasilske zveze Slovenije je za vestno, požrtvovalno in dolgoletno delo odlikovalo tudi nekatere gorenjske gasilce in gasilska društva. Iz občinske gasilske zveze Kranj so dobili odlikovanje II. stopnje Andrej Celjer, Peter Pire in Jože Kristane (vsi iz GD Šenčur). Iz občinske gasilske zveze Škofja Loka je odlikovanje III. stopnje prejelo gasilsko društvo Lučine, plamenico II. stopnje pa sta prejela Anton Potočnik iz GD Alples Železniki in Franc Podobnik iz GD Poljane. Plamenico II. stopnje sta dobila GD Zali log in Janez Gajgar iz GD Alples Železniki. Odlikovanje II. stopnje Gasilske zveze Jugoslavije pa je dobilo tudi GD Škofja Loka. Iz območja tržiške občinske gasilske zveze pa je dobil odlikovanje I. stopnje Edvard Petek iz industrijskega GD Peko, Emil Kaplan iz industrijskega GD Peko pa je dobil plamenico II. stopnje. Čestitamo, (ip)
Nekajletna rateška nadloga
Kako se znebiti rojev komarjev
Rateče, 15. maja - Že nekaj let se Ratečani otepajo« hudo nadlogo: v Ledinah in na Blatah so poleti roji komarjev, tako da se ljudje zvečer sploh ne morejo zadrževati na prostem.
Že vrsto let se v krajevni skupnosti Rateče - Planica ubadajo s silno neprijetno zadevo in nadlogo: v poletnih mesecih se domala ne morejo ubraniti rojev komarjev, ki imajo svoje leglo v Ledinah in na Blatah. Še posebej kritično je bilo lani in predlanskim, ko se po peti uri popoldne ljudje sploh niso mogli zadrževati na prostem, da ne govorimo o turistih, ki pač te nadloge nočejo prenašati in rajši takoj oddidejo.
Lani so problem legla komarjev, ki se zadržujejo na stoječih vodah in jih zato v bližnjih Zelencih, kjer je voda mrzla, ni, resno proučevali na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju, ekologi, ribiči, komite za gospodarstvo skupščine občine Jesenice ter inšpektorji. Preko raziskovalne skupnosti so naročili študijo o tem, kako bi se brez ekoloških posledic otresli komarjev. Ogrevajo se za predlog, da bi ob sodelovanju s kmetijsko skupnostjo temeljito kmetijsko rešili Ledine: bodisi jezerce obdržali in višek vode speljali mimo Zelene v Savo ali pa izsušili in namenili kmetijski obdelavi.
Za ureditev Ledin in Blat se zavzemajo tudi pri Turističnem društvu Rateče in pri krajevni skupnosti. Del zbrane turistične takse bo tako šlo tudi za Ledine in Blata. Zdaj resno razmišljajo predvsem o preparatu, ki so ga po dolgoletnih znanstvenih študijah izdelali v ZR Nemčiji in ga tudi uspešno in brez vsakršnih ekoloških posledic tudi uporabili. Preparat se imenuje BTI in z njim poškropijo jarke in stoječe vode, kjer se zadržujejo komarji. Ko strupeno snov zaužijejo ličinke, jim uniči celice, voda pa jih zaduši. Tako ni nobene bojazni, da bi kakorkoli zastrupljali ribe ali okolje.
D. Sedej
ureja ANDREJ ŽALAH
Bohinj pred odločitvijo o telefoniji
Še ta mesec Da ali Ne
Bohinjska Bistrica, 15. maja - Še ta mesec bo Podjetje za PTT promet Kranj vsem delovnim organizacijam v Bohinju, tudi tistim, ki imajo sedež izven Bohinja ali radovljiške občine, poslalo v razpravo in, če se bodo strinjali, tudi v podpis osnutek samoupravnega sporazuma o sofinanciranju končne avtomatske telefonske centrale Bohinj-jezero oziroma Ribčev laz. O tem, kot smo že poročali v petkovem Gorenjskem glasu, so se minuli teden v sredo dogovorili na sestanku v Bohinjski Bistrici predstavniki vseh treh krajevnih skupnosti, udeležili pa so se ga tudi predsednik izvršnega sveta radovljiške občine Pavel Zirovnik, predstavniki Podjetja za PTT promet Kranj in nekaterih delovnih organizacij v Bohinju. Pobuda zna prvi hip v bohinjskem združenem delu morda presenetiti, morda niti ne toliko zaradi razmišljanja, kako bi v tem delu Gorenjske odpravili sivo telefonsko liso, kot zaradi hitrega odločanja, ki pa je tokrat najbrž nujno, da bi projekt uresničili.
V delu Bohinja, če tako rečemo, oziroma v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica telefonska akcija že nekaj časa poteka. Vendar pa razširitev telefonske centrale v Bohinjski Bistrici s celotno akcijo ne bo rešila potreb na območju celotne krajevne skupnosti. Del naselij proti Ribčevemu lazu bo še vedno ostal brez telefona. Odrezana pa bo po zaključku te akcije še vedno zgornja bohinjska dolina oziroma krajevni skupnosti Srednja vas in Stara Fužina. Prav zato so v krajevnih skupnostih že nekaj časa razmišljali, kako bi tudi na območju končne avto-riatske telefonske centrale Bohinj-Jezero oziroma Ribčev laz rešili problem.
»Centrala Bohinj-jezero je pred dvema letoma sicer pokrila nekaj potreb v Ukan-cu, vendar pa je za pokritje celotne zgornje bohinjske doline oziroma tega dela Bohinja premajhna,« je na sestanku minuli teden v sredo uvodoma pojasnil predsednik izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine Pavel Zirovnik. »Nekaj časa smo v občini na podlagi desetletnega programa reševanja telefonije upali, da bomo problem rešili z zamenjavo oziroma demontažo katere od telefonskih central na podlagi programa na Gorenjskem. Po 1. marcu letos pa so takšne variante odpadle.«
Pokazala pa se je druga rešitev. Zanimivo ponudbo je predložila iniciativnemu oziroma gradbenemu odboru v krajevnih skupnostih Iskra Blejska Dobrava. Z opremo za centralo in montažo, za katero pa bi morali skleniti pogodbo do konca tega meseca in celotno opremo tudi plačati (velja pa 830 milijonov dinarjev), bi problem telefonije v prvi fazi rešili (po dokončanju v Bistrici) v celotnem Bohinju.
»Tako časi kot morda tudi trenutek, na začetku turistične sezone oziroma leta, niso najbolj ugodni,« je na sestanku povedal predstavnik Podjetja za PTT promet Kranj inž. Marjan Volk. »Vendar pa gre tokrat za resnično zelo ugodno ponudbo Iskre Blejska Dobrava. Polovico opreme Podjetje za PTT promet Kranj za to centralo namreč že
ranju centrale, zagotovili tudi za kasneje telefonske priključke, ko bi jih potrebovali. Vendar se na področju tovrstne rezervacije najbrž ne bo dalo kaj dosti narediti, saj tudi ta centrala ne bi reševala oziroma pokrivala potrebe po telefonih v celotnem Bohinju za neko daljše obdobje. Res pa je, da bi s celovito ureditvijo telefonije v Bohinju sedanjo sivo telefonsko sliko precej spremenila. Zdaj je namreč v Bohinju (vključno z združenim delom) 6 priključkov na 100 prebival-
Na sestanku minuli teden so ocenili, da naj v prihodnjih dneh o ponudbi za rešitev telefonije oziroma postavitvi centrale Bohinj-jezero razpravlja in se odloči združeno delo v Bohinju...
ima, stroški za preostalo (približno) polovico pa so ta trenutek več kot ugodni. Zato bi se veljalo tudi sporazumeti, da združeno delo še ta mesec podpiše sporazum in pogodbo in si s plačilom zagotovi potem čimprejšnje nadaljevanje akcije, ki se je bodo lotili v krajevnih skupnostih.«
Posebnih pomislekov na sestanku, čeprav vseh predstavnikov združenega dela ni bilo, ni bilo slišati. Nasprotno, bolj je prevladovala želja, kako bi si že zdaj, ob sofinanci-
Inž. Marjan Volk, Podjetje za PTT promet Kranj: »V osnutku samoupravnega sporazuma bomo za združeno delo pripravili tudi deleže po kriterijih na podlagi porabljenega števila telefonskih impulzov, števila zaposlenih in družbenega bruto proizvoda...«
Franc Cvetek, predsednik sveta krajevne skupnosti Sredja vas: »Zavedamo se, da nas po centrali čaka glavno delo v krajevnih skupnostih...«
cev. Z uresničitvijo obeh projektov (v Bohinjski Bistrici in s centralo Bohinj- jezero) pa bi se število priključkov na 100 prebivalcev povečalo na 28, medtem ko znaša trenutno na Gorenjskem 19,2 na 100 prebivalcev.
Kakorkoli že, o ponujeni rešitvi se bo treba hitro odločiti. PTT razen že nabavljene opreme in financiranja povezave nima na voljo dodatnih sredstev. Predsednik izvršnega sveta je ob pojasnilu, da izvršni svet podpira pobudo na podlagi desetletnega programa in ob ugotovitvi, da je ob sedanjem stanju na področju telefonije in povezanosti Bohinj še vedno praktično zaprt in odrezan in zato tudi razvojno turistično zelo prikrajšan, poudaril, da bodo o predlogu razpravljali tudi v občini. V krajevnih skupnostih oziroma v gradbenem odboru za rešitev telefonije pa se zavedajo, da jih po postavitvi centrale čaka druga, nič manj zahtevna akcija, saj bodo morali naročniki financirati celotno razvodno omrežje od centrale po naseljih do naročnikov. Vendar se, kot so povedali na sestanku, te naloge ne bojijo. Vse skupaj je torej ta trenutek odvisno od tega, kaj bo v prihodnjih dneh reklo združeno delo v Bohinju, v katerem pa so zaposleni tudi vsi tisti, ki že lep čas čakajo in si želijo telefon. A. Žalar
V Kranju »sije Sonček«
Rumena
je njihova barva
Kranj, aprila — Naj vas ne zavede, ne gre za Lesnino, ki ima vse podčrtano z rumeno, pač pa je Kranj dobil posebno prodajalno, kjer bo dobil šolar skoraj vse za v svojo šolsko torbico, mladi pa majice, kakršne jim srce poželi.
Prav nasproti Sveta knjige v Kranju je nastala čisto nova prodajalna, kjer napovedujejo največjo izbiro majic za otroke in za mlade. Še več. Tu deluje tudi sitotisk in majice vam bodo tudi po želji poslikali. »Sonček« namreč ni navadna prodajalna, v njej sta svojo ponudbo združila Danica Žitnik, prijazna prodajalka, ki jo Kranjčani poznamo iz Ona-On in odličen aranžer Roman Bajt, ki je doslej aranžiral Elitine izložbe. Preuredila sta vhod v Brinovčevo hišo v Cankarjevi ulici, lesena vrata so zamenjala steklena in pusti dolgi hodnik zdaj oživljajo izložbe, ki bodo sproti kazale, kaj je novega zgoraj, v prvem nadstropju. »Sonček« je namenjen otrokom in mladim, v prvem oddelku dobijo šolarji vse za šolo, od šolske torbe do zadnjega zvezka, razen knjig, tu so naprodaj drobna darila, papirna galanterija, mehke igrače, drobni izdelki iz stekla in podobno, v drugem pa bomo lahko oblekli otroke od 2 do 14 let.
Poseben poudarek bo dan najstnicam, od deset let naprej. V »Sončku« obljubljajo, da bo tu vedno zelo ugodna ponudba majic vseh vrst. Predvsem pričakujejo maturante, klube, društva, obrtnike, pa seveda posameznike, ki si žele ta ali oni znani motiv na svoji majici. Prodajalna je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Morda mislite, da ne boste mogli najti prodajalne? No, vprašajte otroke, ti že vedo ali pa tam na koncu Cankarjeve ulice enostavno sledite rumeni... D. Dolenc
Otvoritev Vrta pod trto
Kranj - V Domu društva upokojencev v Kranju bodo jutri (sreda) popoldne odprli lepo urejen Vrt pod trto, prenovljen točilni pult in nove sanitarne prostore. Vabijo člane oziroma upokojence, da se udeležijo slovesne otvoritve, ki bo ob 16. uri. Ob tej priložnosti pa so za jutrišnje obiskovalce pripravili tudi nagradno žrebanje, (ip)
V soboto v Lomu pod Storžičem_
Novinarski večer
Kranj, 16. maja - Ko smo 18. marca na Novinarskem večeru na Lancovem podelili priznanja Gorenjskega glasa krajevnima skupnostima Kamna gorica in Lancovo za dosežene uspehe pri uresničevanju programov obeh krajevnih skupnosti, smo že razmišljali in tudi napovedali, da bo naslednja tovrstna prireditev Gorenjskega glasa v jeseniški ali tržiški občini. Čeprav smo nekaj časa načrtovali, da bi bil naslednji Novinarski večer letos jeseni, smo se (tudi zaradi priljubljeno^ sti) odločili, da prireditev pripravimo še pred poletjem. Jeseni pa bomo seveda z našimi prireditvami nadaljevali.
Tako kot že pri prvih treh - v Cerkljah, v Gorenji vasi in na Lancovem, odločitev, komu podeliti priznanje za dosežene uspehe, ni bila lahka, smo tudi tokrat temeljito ocenili naloge, ki so si jih zastavile krajevne skupnosti v tržiški občini. Uspehov ni malo in pohvalo zaslužijo povsod, kjer so tisto, kar so si zastavili, tudi naredili ali še uresničujejo. Nazadnje pa se je »tehtnica« pri odločanju tokrat prevesila v krajevno skupnost Lom pod Storžičem. Kot že rečeno, to ne pomeni, da so bili drugod slabši, morda so ponekod posamezni uspehi za kraja^ ne še pomembnejši. Vendar pa priznanje krajevni skupnosti Lom tokrat seveda tudi ne pomeni, da ne bomo prav kmalu spet z našim Novinarskim večerom v eni od krajevnih skupnosti v tržiški občini. Naslednji pa že zdaj lahko napovemo, da bo prav gotovo še letos v jeseniški.
Na vseh dosedanjih Novinarskih večerih je bilo veselo in zabavno. Povsod smo peli, igrali, se pogovarjali novinarji v živo s krajani in gosti o vsem mogočem; o čemer navadno lahko preberete v Gorenjskem glasu. Ob priznanju, ki smo ga podelili, pa so nazadnje precejšnje razburjenje povsod povzročile tudi nagrade, ki smo jih izžrebali. Tako bo tudi tokrat v Domu družbenih organizacij v Lomu pod Storžičem in sicer v soboto, 20. maja, ob 19. uri. Tudi tokrat je glavni pokrovitelj prire-. ditve Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske z geslom Gorenje in banka-formula prihranka. Resno pa se na prireditev pripravljajo tudi v krajevni skupnosti. Zaupali so nam, da imajo tudi oni svojega pokrovitelja sobotne prired-tve: to je Tokos Tržič.
Zakaj oziroma kako si je krajevna skupnost Lom pod Storžičem zaslužila tokrat priznanje Gorenjskega glasa in Novinarski večer, bomo nekaj več zapisali v petkovem Gorenjskem glasu (pred prireditvijo); še več pa bo o tem govora na sami prireditvi. Tokrat pa beseda, dve o prireditvi. V Domu družbenih organizacij se bomo torej to soboto srečali domačini, ki ste vabljeni na prireditev (vstopnice, kot ste najbrž že izvedeli, so že v prodaji), novinarji in tudi naše »vodstvo« z nekaterimi gosti. Naj tudi povemo, da bomo začeli točno ob 19. uri, saj program ne bo ravno kratek. In kakšen bo? Novinarski večer bo poleg podelitve priznanja seveda predvsem neke vrste ustni časopis oziroma pogovor novinarjev Gorenjskega glasa z domačini. Seveda pa so zgolj pogovori lahko kaj hitro tudi precej dolgočasni. Za to, da nam ne bo dolgčas, bodo tokrat skrbeli člani ansambla Sava, ki ga morda nekateri bolje poznate pod prejšnjim imenom Gornjesavski kvintet, s pevko Majdo. Tudi pevci bodo nastopili in seveda tudi humorja ne sme manjkati. Za veselo in »napeto« razpoloženje pa bo nazadnje prišlo na vrsto še žrebanje; in kar lepo število bogatih nagrad bo žreb razdelil med udeležence večera. Ne pozabite torej: Gorenjski glas in Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske ter Tokos Tržič na Novinarskem večeru v soboto, 20. maja, ob 19. uri v Domu družbenih organizacij v Lomu pod Storžičem. Svetujemo vam, da si pravočasno preskrbite vstopnice!
A. Žalar-
Torek, 16. maja 1989
KULTURA h
Kako nastane skupinski prevod?
GIACOMO ALI SPOZNANI JOYCE
Kranj - Tri mlade prevajalke s kranjske gimnazije (SŠPRNMU Kranj) so iz angleškega jezika prevedle doslej nam neznano delo Jamesa Joyca Giacomo Joyce. Knjižico (150 izvodov),založili sta jo ZKO Kranj in gimnazija Kranj, so predstavili tudi
sinoči na literarnem večeru.
Začelo se je s prevajanjem McGougha, končalo pa z Jamesom Jovcem. Prav gotovo ime slovenskim bralcem ni nekaj neznanega, saj imamo v slovenščino prevedenih kar lep izbor del tega avtorja. Toda kot je navadno, vsega pa ne. V letu 1968 izdano kratko delo Giacomo Joyce, ki je izšlo v ZDA že po avtorjevi smrti, doslej pač v slovenskem jeziku še nismo poznali. No, zdaj je delo prevedeno, po zaslugi »triperesne deteljice« s kranjske gimnazije - Janje Benedik, Apolonije Klančar in Alenke Potočnik.
Pravzaprav je vsega kriv prof. Miha Mohor. Ker so dekleta uspešno sodelovale skupaj z drugimi pri prevajanju angleške poezije za Pesniški list ob letošnjem kulturnem prazniku, jih je povprašal, ali bi se hotele lotiti še česa. Bi, so rekle, ne da bi pravzaprav vedele, kaj bodo prevajale. Kajti prevajati Joyca ni mačji kašelj, ni enostavna realistična proza, pač pa nekakšen pesniški jezik v prozi, ki si ga je Joyce privoščil ne le enkrat. Zgodbica bi bila lahko povsem enostavna in berljiva in normalno težavna za prevajanje, saj gre za dogodek, ko se je Joyce v začetku leta 1913 zagledal v svojo dosti mlajšo tržaško učenko Amalio Popper, hčer judovskega trgovca. Zgodbica za dnevnik, ki bi jo mladi prebrali v hipu. Toda Joyce ne bi bil to, kar je, ne le da si je privoščil povzdignjen, sakralni jezik, vse skupaj je zavil v ironijo, kar pove že naslov (Giacomo je tudi sinonim za velikega ljubimca) in zaključil s stavkom, s katerim si še tako pozorni bralec beli glavo, kaj neki pomeni.
»Giacomo Joyce, knjižica ima le 24 strani, je izšel v nakladi 150 izvodov. Res gre za izjemno težak tekst, s katerim so se izredno uspešno ukvarjale vsa tri
Kranj - Apolonija Klančar in Alenka Potočnik z mentorjem Miho Mohorjem. Manjka tretja mlada prevajalka Janja Benedik. - Foto: F. Perdan
dekleta. Vse tri so namreč ločeno vsaka zase prevedle ves Joy-cev tekst, sam pa sem, potem ko sem vse primerjal z izvirnikom, izbral najboljšo varianto, nekakšno kombinacijo vseh treh prevodov. Vse skupaj je nato pregledal še dr. Tone Pretnar, ki je slovenski prevod primerjal tudi s poljskim prevodom. Le nekaj popravkov je bilo potrebnih, nič velikega. Mislim, da gre za izjemen prevajalski uspeh,« meni prof. Miha Mohor, ki je od februarja letos na gimnaziji zadolžen za šolsko knjižnico.
Treba je namreč vedeti, da Jovcev tekst ni enostaven, pač pa gre za fragmentarno pisanje, nekakšno tekstovno montažo, ki je ob vsem še prepredena s citati v angleškem, nemške, francoskem, latinskem jeziku. »Treba je bilo brskati po slovarjih, enciklopedijah, šla sem tudi v muzej, skorajda po detektivsko je
bilo treba razvozlati nekatere besede, imena, »je povedala Alenka Potočnik, ki je skupaj z ostalima dvema dodala knjižici še razlago in pojasnila.
»Ne, to ni bila le vaja iz angleškega jezika. Sploh ne. Sprva je bilo kar zabavno, prevod kot prevod, sem mislila. Potem pa je bilo treba včasih iskati pravi pomen neke besede, ki sem jo sicer razumela, pa nikakor ni sodila v sklop tistega, kar je verjetno mislil Joyce. Tekst je namreč poln metafor, jezik je privzdignjen, treba je bilo paziti na značilni jovcevski stil. Spoznale smo prevajalske težave ni kaj. Pa bi še kdaj. Sama grem študirat angleški jezik, tako bo verjetno še priložnost za to.«
Janja Benedik pa je kot uvod v knjižico predstavila Jamesa Joyca, vendar ne v biografskem smislu. Uporabila je njegov priljubljeni fragmentarni stil in s
tem poudarila značilnost njegovega dela in tudi osebno izkušnjo ob takšnem srečanju s pisateljem. Vsekakor simpatičen način predstavitve avtorja.
Prevod pravzaprav ni bila vaja iz angleškega jezika, čeprav delno vsekakor, bolj je bilo srečanje s problemi slovenskega jezika in spopad z lastnim besednim zakladom. Če si pri branju pač lahko privoščimo, da preskočimo stavek ali celo stran, pa pri prevodu to ni mogoče. Pre-gristi se je bilo treba skozi vse po jovcevsko zakomplicirane stavke, ki pa so pravzaprav omogočili spoznanje, kako sodobna Jiteratura sploh funkcionira; od-Tcriti je bilo pač treba metodo, kako »vstopiti v pesniški jezik«.
Da je bilo delo dobro opravljeno, je potrdil tudi dr. Tone Pretnar in izrekel laskavo priznanje, da so mlade prevajalke na nekaterih delih Jovcov tekst cAo bolj zadele, kot je to recimo uspelo prevodu v poljski jezik. V nekakšni pisni oceni dr. Pretnar navaja, da je v zadnjih desetih letih, kolikor mu je pač znano, to že tretji prevod izpod skupnega peresa mladih ljudi, ki bi radi obogatili naše prevodno slovstvo z besedili, po kakršnih redko segajo profesionalni prevajalci. In dalje - Jovcevo besedilo je drugačne vrste: piše tisti čas, kot da bi bil tu in sedaj, ter loči in združuje njegove sestavine s kot paj-čevina mehkimi robovi. To pa pomeni, da v izvirniku ni več tiste oblikovne ali zvrstne trdnosti, ki bi pomagala prevajalcu pri oblikovanju prevodnega besedila, in je zato prisiljen izvirnik iz izhodiščnega jezika zvesto prepisovati v svoj jezik in ohranjati vse citate, iskanja, manjkanja in presežke, razkrite in maskirane montaže in še kaj, kar je vpisano v izvirnik.
Lea Mencinger Foto: Franc Perdan
kmeCke hiše v SELAH
Ljubljana - V Slovenskem etnografskem muzeju je še do 15. junija na ogled razstava Kmečke hiše v Selah, ki prikazuje kulturno
arhitekturno dediščino v Karavankah.
V vodniku po razstavi Tone Cevc med drugim piše: Pred časom je zapisal arhitekt A. Perret vabljivo misel, da stavba doseže lepoto s sijajem resnice. To geslo pa seveda ne velja samo za stilno arhitekturo, ampak tudi za kmečko, ki je kot celota zazr-ta v porabne namene, a ji ni mogoče odreči hotenj po zajetju lepote. Pri stavbah v Selah in posebej v ljudski arhitekturi nas
prevzame iskreno razmerje stavbnega gradiva in njegova obdelava. Malo je v tej arhitekturi izumetničenega, pa naj gre za obdelavo detajlov, ali za rabo skromnih dekorativnih prvin.
Detajli, na primer vrata, okna, stopnice, vogalne zveze niso samo funkcionalne prvine, ki omogočajo izkoriščati prostore v porabne   namene,   ampak so
URANAR V GOSTEH PRI
IZSELJENCIH
Med prvomajskimi prazniki je rudarski moški pevski zbor »Uranar« iz Gorenje vasi gostoval pri naših izseljencih, združenih v društvu »Jadran« v Freyming - Merlebachu, Francija. V okviru Praznovanja prvega maja so našim rojakom zapeli 21 izbranih narodnih pesmi. Med pevski program je igralka Nadja Strajnar spretno vtkala slovenske stihe in nekajkrat požela val navdušenja za občuteno interpretacijo le-teh. Po koncertu je bilo srečanje z rojaki. Za ples in veselo razpoloženje je poskrbel gorenjevaški instrumentalni ansambel »Zimzelen«.
hkrati dekorativni členi, ki niso skriti očem. To velja prav tako za arhitekturo v Selah, pri kateri se stavbne nadrobnosti kažejo kot mične dekorativne umetnine. Le izjemoma olepšajo v Selah stavbe s posebnim dekorjem, na primer, ko opazijo bal-
kone z deskami z izrezljanimi motivi, podobnim balustradi (pri Hirsu) , ko zapolnijo vrata z deščicami in jih oblikujejo v dekorativni motiv (Štinova kašča), ko izrezljajo lino za zračenje v različne geometrijske ali rastlinske like itn.
Z gostovanjem je »Uranar« vrnil obisk mešanemu pevskemu sboru »Jadran«, ki je gostoval po Sloveniji pred dvema letoma. Obiska, ki sta ga omogočila Rudnik urana Zirovski vrh in Slovenska matica, so bili rojaki zelo veseli. V tujini se počutijo osamljeni in Ppgosto pozabljeni s strani domovine. Sami si prizadevajo ohraniti ^m tesnejše vezi z domovino. Zavedajo se, da so le pogosti stiki z domačo deželo, še bolj pa njihovo aktivno delovanje v klubu potok, da se bo med njimi še dolgo ohranila slovenska beseda in pesem.
Stane Arh
DVE MLADINSKI PRIREDITVI
Tržič — Maj je mesec mladosti in zato so organizatorji, Zveza kulturnih organizacij Tržič, pripravili v tem tednu dve zanimivi prireditvi.
Prva prireditev bo danes, torek, 16. maja, ob 18. uri v avli tovarne obutve Peko, ki je tudi pokrovitelj prireditve, z naslovom RINGARA-JA. Organizator, ki mu letos ni uspelo zbrati dovolj prijav za občinsko pevsko revijo otroških in mladinskih zborov, se je odločil, da s to prireditvijo predstavi najširši javnosti delo najmlajših. V programu se bo predstavil Otroški pevski zbor Deteljica iz WO Tončke Mokorel pod taktirko Milene Hostnik in Marije Gašperlin, ki sta obenem tudi vadi-teljici ritmične skupine iz iste ustanove. Zborček se nam bo predstavil z otroškimi pesmicami, ritmična skupina pa bo odplesala dve plesni točki. Pod mentorskim vodstvom Andreja in Martine Puhar, Staneta Bitežnika in Marjana Boneta se bodo v sporedu predstavili tudi učenci tržiške glasbene šole. Mladi gledališčniki iz OS Podljubelj, pa bodo predstavili odlomka iz Pike Nogavičke. Program bo duhovito povezovala Tatjana Šmid. Po zaključku dobro uro trajajoče prireditve pa bo z mentorji stekel pogovor, ki ga bo vodila Darinka Bole iz Domžal. Najmlajši kulturni ustvarjalci pričakujejo, da bodo imeli veliko poslušalcev.
Druga podobna prireditev pa se bo odvijala v četrtek, 18. maja, ob 17. uri na OŠ Kokrški odred Križe. Pod naslovom Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Gorenjske se skriva nastop osmih najboljših zborov na Gorenjskem, ki so jih na razpis poslale občinske ZKO Gorenjske. Tako bomo lahko prisluhnili zborom iz: Tržiča, Predoselj, Lesc, Škofje Loke, Moravč, Jesenic, Kranja in Stranj.
Ob zaključku prireditve bo sledil razgovor s pevovodji, ki ga bo vodil Jernej Habjanič.
Boris Kuburic
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava linorezov Maksima Sedeja in bakrorezov Wiliiama Hogartha. V kleti iste hiše razstavlja Jifi Kočica. V galerijskih prostorih Mestne hiše je na ogled /. ciklus slik in plastik gorenjskih likovnikov iz muzejskih zbirk.
V knjižnici kranjske SŠPRNMU (Gimnazije) bo v petek, 19. maja, ob 12.30 literarno srečanje s pesnikom Štefanom Remicem. Predstavil ga bo Bojan Pisk.
JESENICE - Jutri, v sredo in v četrtek, obakrat ob 19. uri bo v Gledališču Toneta Čufarja gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Machiavellijevo Mandragolo. Predstava je za abonma in za izven. V razstavnem salonu Dolik je na ogled likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol jeseniške občine.
V galeriji Kosove graščine je še do konca tega tedna na ogled razstava Jesenice nekdaj in danes - v slikah Božidarja Jakca, Ljuba Ravnikarja in Jake Torkarja.
VRBA - Prešernova hiša je poslej odprta vsak dan od 8 do 16.
ure.
DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan razen sobote od 8.30 do 15. ure, ob nedeljah pa od 12. do 16. ure.
KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija (etnografski muzej) je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 19. ure.
RADOVLJICA - V Šivčevi hiši akad. kipar Tone Lapajne razstavlja slike iz ciklusa Barjanska zemlja. - V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava vitražev oblikovalke Lene šajn.
BLED - V galeriji Mozaik v gradu Almire Grimšče razstavlja Stane Žerko.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu še do konca tega tedna razstavlja akad. slikar Ivan Seljak • Čopič. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure.
V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Marjan Prevodnik.
ŽELEZNIKI - V galeriji Iskre razstavlja slikar Vinko Hlebš.
TRŽIČ - V četrtek, 18. maja, ob 17. uri bo v Osnovni šoli Kokr-škega odreda v Križah revija otroških in mladinskih pevskih zborov.
V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Lendavsko lončarstvo in ličkarstvo. Razstava je odprta vsak dan med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 9. in 12. uro.
V Paviljonu NOB razstavlja akad. kipar Janez Lenassi.
MLADI GORENJSKI PEVCI _NASTOPAJO_
Križe - V četrtek, 18. maja, ob 17. uri bo v Osnovni šoli Kokrškega odreda Križe pri Tržiču revija otroških in mladinskih pevskih zborov Gorenjske. Na prireditvi, ki jo organizirata Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Tržiča, bo pokazalo svoje pevsko znanje pet otroških pevskih zborov: otroški pevski zbor Deteljica WO Tončke Mokorel iz Tržiča pod vodstvom zborovodkinj Marije Gašperlin in Milene Hostnik, otroški pevski zbor OŠ Josip Broz Tito Predoslje pod vodstvom Nade Krajnčan (spremljava Nina Erzin), otroški pevski zbor OŠ Fran Šaleški Finžgar Lesce pod vodstvom Tine Pfajfar (spremljava Irena Kosmač), otroški pevski zbor OŠ Ivana Groharja Škofja Loka pod vodstvom Pavle Grahek (spremljava Irena Rupnik, Irena Šuštar) in otroški pevski zbor ŠKD OŠ Jurij Vega Moravče pod vodstvom Staneta Habeta.
S prav tako po tremi pesmimi bodo nastopili tudi trije mladinski pevski zbori, ki so bili na občinskih revijah izbrani za gorenjski nastop: mladinski pevski zbor ŠKD OŠ Tone Čufar Jesenice pod vodstvom Marije Reichman, mladinski zbor OŠ Stane Žagar Kranj pod vodstvom Janeza Forška in mladinski pevski zbor OS Kamniški bataljon Stranje pod vodstvom Karle Urh.
FILMSKI FESTIVAL »ČLOVEK, DELO, TEHNIKA IN REKREACIJA«
Prevalje - Zveza organizacij amaterskega filma Jugoslavije, Foto -kino zveza Slovenije in Koroški kino - video klub Prevalje prirejajo 3. junija letos 5. mednarodni festival industrijskega, obrtnega in ekološkega amaterskega filma z naslovom »Človek, delo, tehnika in rekreacija«. Festival bo v Družbenem domu v Prevaljah in je organiziran v počastitev 30 - letnice delovanja Koroškega kino - vir deo kluba.
Na festivalu bodo prikazali amaterske filme in video filme, ki obravnavajo zgodovinski razvoj in današnje stanje vseh panog industrijske in obrtne dejavnosti, kakor tudi etnologijo kot stalno spremljevalko človekovega življenja, dela in prostega časa. Etnologija, stare obrti, današnja tehnologija in jutrišnja elektronika so osnovne teme, ki bodo prikazale človeka, njegovo tehnologijo, delo in delovno okolje, rekreacijo in počitek, kakršno je bilo nekdaj in danes in kakšnega pričakujemo jutri.
Žirija bo ocenila tako filme kot video filme in za vsako kategorijo podelila zlate, srebrne in bronaste plakete. Podeljene bodo tudi nagrade za najboljši scenarij, režijo, kamero, montažo in tonsko opremo. Delovne in druge organizacije pa bodo v sporazumu z organizatorjem festivala in žirijo podelile še posebne nagrade, najboljši festivalski film pa prejme Grand prix.
Lojze Kerštan
RINGARAJA
TRŽIČ - V organizaciji ZKO Tržič bo danes, v torek, ob 18. uri v avli PEKO Tržič nastop najmlajših. Na prireditvi, ki so jo poimenovali Ringaraja, sodelujejo: otroški zbor Deteljica in ritmična skupina WO Tončke Mokorel Tržič, učenci Glasbene šole Tržič in mladi gledališčniki osnovne šole Podljubelj.
DRUGA GODBA
Ljubljana - Center interesnih dejavnosti mladih Ljubljana bo v petek, 9. junija, v okviru Druge godbe, organizirala nastop izjemno zanimive in priljubljene ameriške »novojazzovske« skupine Lo-unge Lizards v Ljubljani. Koncert bo v Poletnem gledališču Križanke. Skupino sestavljajo: John Lurie - saksofon, Curtis Fovvlkes
- trombon, Evan Lurie - klavir, Brandon Ross - kitara, Al McDovvell
- bas, Calvin Weston - bobni, E.J. Rodrigez - tolkala.
LUTKOVNA PREDSTAVA
Kranj - Lutkovna skupina Lutke čez cesto bo jutri, v sredo ob 17. uri v Pionirski knjižnici uprizorila lutkovno igrico Ne, človek nima prav.
ureja LEA MENCINGER
(3<MSSS$JJ©IEHGLAS 6. STRAN
Torek, 16. maja 1989
ODMEV NA PISMO IVANA JANA
Prosim, da objavite mojo ugotovitev glede odmeva Ivana Jana na javno tribuno, kjer se jezi na poročanje novinarja Jožeta Košnjeka, ki da je izbral le tisto snov, ki naj bi trenutno ustrezala sedanji usmeritvi uredništva »GLASA«.
Jaz osebno moram ugotoviti prav nasprotno, da novinar Jože Košnjek res ve, kako se stvari streže, kot ugotavlja že Ivan Jan. Tudi v tem poročilu je delo opravil zelo profesionalno, kar sploh velja v celoti za Gorenjski glas, od kar ga urejate vi, spoštovana tovarišica urednica Leopoldina Bogatejeva, in vaši kolegi novinarji. Res je, da sedaj pišejo dosti bolj svobodno, kot ste vsa leta nazaj, ko so imeli še vso besedo takšni, kot so Ivan Jan in njemu podobni, zato pa smo tudi pristali tam, kjer trenutno smo. Vso pohvalo si zasluži za svoje zapise prav Vine Bešter, oprostim mu tudi tisti zaplet, ko je pisal o pornografiji, saj je »Glas« vendar sodoben časopis, zato mu tudi taka zvrst pisanja ne sme biti tuja.
Tovarišica urednica, zelo cenim vaša prizadevanja in zasluge, da je »Glas« prav takšen, kot je in prizadevajte si, da bo tak tudi ostal.
Ne jemljite resno tega, če je Ivan Jan 25. aprila »Glas« odpovedal.
S tako zavzetim delom, kot ga izkazujete sedaj, spoštovana urednica, si boste pridobili samo novih naročnikov, samo bolj strpnih, kot so Ivan Jan in njemu podobni, ki jih Jože Košnjek v svojem poročilu ni dovolj počastil s polnimi imeni. Priporočam vam, da ostane vaš in naš GLAS prav tak, kot je sedaj. Želim vam še mnogo uspeha pri svojem delu kakor tudi vašim kolegom novinarjem, ostanite na tej poti in si pridobite še mladih sodelavcev, kar bo vsebino GLASA samo še popestrilo in aktualiziralo. Ivana Jana pa popolnoma razumem.
Letos mineva trideset let, od kar sem naročnik GLASA in še nikoli ni bil tako pester in aktualen, kot je sedaj, spoštovana urednica. Še naprej ga bom dvakrat tedensko nestrpno pričakoval, ker šele sedaj pod vašim urejanjem je res pravi »GLAS GORENJSKE«. Tudi častno razsodišče, s katerim vam grozi Ivan Jan, ne bo vzelo vašemu listu slovesa, ki ste mu ga vtisnili s svojim trudom. Tudi besede Stanislava Klepa ali pa prof. Franceta Bučarja naj najdejo mesto v vašem cenjenem časopisu, čeprav Ivanu Janu to ni pogodu in verjetno še komu.
Jaz ostajam še naprej naročnik GLASA in upam, da ga ne bo odneslo izredno stanje, ki nam grozi vsem skupaj na vseh koncih.
P. K.
POMLADNO RAZMIŠLJANJE
Nič ni bolj dragocenega na svetu kot osebna človekova svoboda mir in razumevanje med ljudmi. Kar naenkrat pa sta se zagrizla v ljudi strah in negotovost, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan.
Ko opazujem svoje mesto, v katerem živim, čutim, kako se prebuja narava. V ozke betonske grede posajena drevesa so se lanske jeseni le oprijela ozko odmerjene prstene sladice. Iz krhkih, a varnih luskinastih skorjic je vzbrstelo nežno zelenje.
Iz ozke ulice odvažajo "pajki" svoje jeklene žrtve, na vogalu visoke mestne hiše pa je pravkar ustavil miličnik razgretega poredneža, ki mu je postalo všeč prislonjeno kolo, in drobna veriga, pritrjena na žico, ni popusti-
la, da bi lahko ušel bistremu in spretnemu miličniku. Temu ne-všečnemu dogodku navkljub prestreže zrak zavijajoča sirena rešilnega avtomobila, ki morda lovi zadnje trenutke, da reši življenje človeku, ki se mu smrt približuje s koščenimi prsti. Bo hitra pomoč zdravnikov odgnala nezaželeno gostjo? Šofer vozila je previdno in srečno prevozil rdeči semafor in kršil pravilo absolutne prednosti. Morda gre res za trenutke, ki lahko rešijo življenje, katerega cena je najbolj visoka. Posebno če sta v to življenje vtkana ljubezen in otroški jok. Toda življenje je eno samo in se ne da kupiti, zato je njegova vrednost tako visoka. Takšni in podobni so utripi našega mesta vsak dan.
Zdi se mi, da ni človeka, ki se ne bi v zadnjem času zamislil življenja na drugem koncu naše domovine, ki teče drugače! Tam so popustile meje človečnosti, meje razuma in postavlja se vprašanje, kje so tiste svetle toč-
ke, ki bi lahko odpodile surove napore človeške zavisti, ki hote ali nehote trgajo človeška življenja, kjer vladata mržnja in neodgovornost za ohranitev najdražjega — življenja. Zakaj tako?
Mar ni pustila druga svetovna vojna, da ne rečem vse vojne na svetu, dovolj gorja, dovolj trpljenja, posledic? Posledice čutijo tudi tisti, ki so bili takrat še otroci, in mnogi, ki so se takrat komaj rodili. Mar ni bilo že do-voj prelite krvi, ki so jo darovali borci, da bi iz nje vzklili svoboda, mir in ljubezen med ljudmi? Spoštovanje!
Vedno znova v srce segajoče besede pesmi o svobodi, ki je bila pred leti tako zveličavna in lepa, naj danes donijo v temo? Naj rdeči nageljni, ki so simbol svobode, tako hitro ovenijo in se njih dehteči vonj zamenja z vonjem smodnika? Še sonce bi se jokalo in obsojalo našo deželo, če bi se to zgodilo in če bi razum izgubil svojo razsodnost in bi ga zamenjali sovraštvo in potoki krvi, ki bi požirali v svoje krvave struge nedolžne žrtve. Nasilje, nemir in sovraštvo bi uničili vse tisto, za kar so se bojevali naši predniki in vsi tisti, ki danes živijo v trdnem prepričanju, da je bila NOB mejnik in porok za svobodo! Mar so bile vse njihove žrtve in nečloveške muke tako malo vredne, da bi se jih splačalo razvrednotiti v isti državi in mlademu rodu vcepiti občutek, da so bile lažne, da je bil ves trud zaman in bo njihovo življenje obsojeno na propad?
Ne, to se ne sme zgoditi!
Zlata svoboda, toliko opevana in s krvjo zapisana, naj ostane bogata dediščina mladim rodovom, ne samo privid in obljuba, pač pa resnica. Upanja so dragocena in samo s skupnimi močmi, predvsem pa razumom ne bomo razvrednotili želje po miru, svobodi in lastnem ponosu ter sreči mladim, ki imajo vso pravico do nje, do življenja, do mladosti! Mislim, da je dolžnost vseh, ki živimo na ozemlju SFRJ, da si po vseh možnih močeh ohranimo mir, svobodo, kar pa ni odvisno od usode same, v prvi vrsti od razuma, ki je edina pot do sožitja med ljudmi.
Spominjam se reportaže pred leti, ki jo je radijski novinar posnel v neki tovarni orožja na Zahodu. Pogovarjal se je z očetom 12 otrok. Delavcem, ki se je sprijaznil z delom izdelave spro-žilcev na orožju, da je lahko preživljal številno družino. V pogovoru z novinarjem sem čutila veliko bolečino v srcu očeta; zaupal je novinarju, da ga vsakič zaboli v prsih, ko prestopi prag tovarne, kajti s svojim delom za kos kruha družini kuje istočasno tudi smrt svoji družini. V tovarni orožja!
Gotovo se ne bi dalo napisati številke, koliko denarja se je oziroma se še bo porabilo za oborožitev na svetu, za rakete in podobno, istočasno pa se vsiljuje grenak občutek, da nešteto ljudi na svetu vsak dan umre od lakote,   pomanjkanja zdravil,
mlade družine razpadajo, ker nimajo najosnovnejših pogojev za življenje.
Zaradi teh anomalij se ustvarja med ljudmi napetost, ki nenazadnje terja tudi krvni davek na naših cestah, železnicah, zraku.
Otrok, ki komaj prestopi šolski prag, je že seznanjen z nasiljem, spoznava, kaj pomeni sovraštvo, in celo za narkomanijo ve, kaj pomeni. Ob vsem tem razmišljanju se človeku vsiljuje prepričanje, da človeštvo samo sili v brezno - brez povratka.
Ko bi vladala na svetu človeška in moralna zavest, ne bi poznali vseh teh popačenih oblik razvrednotenja človeškega duha. Dovolj visok davek terjajo naravne ujme (potresi, poplave, suše), ne da bi vanje posegal človek.
Prepričana sem, da ne bi bilo treba poznati Hirošime takšne, kot jo je naredila atomska bomba s preizkusom moči atoma. Niti Cernobilov ne, če ne bi bil prav človeški razum tisti, ki je omajal celo sonce, ki ugaša svetlobo mirnega sožitja med ljudmi vsega sveta.
Upam in želim, da bi pomladno sonce omehčalo trdost in sovraštvo, ki v teh časih razdiralno besnita na jugu naše dežele in da se bo umirilo njihovo življenje, kot se naj uresničijo naše želje po miru in svobodi.
Anica Štancar
VZGOJA
OBOROŽENEGA
LJUDSTVA
V 14. številki »Mladine« z dne 14. 4. 1989 smo v članku Vzgoja oboroženega ljudstva zasledili informacijo, ki pravi, da se je po zboru v Cankarjevem domu sestal komite za SLO in DS občine Škofja Loka in to na zahtevo poveljnika vojašnice v Škof ji Loki. Komite za SLO in DS se je res sestal dne 2. 3. 1989, da bi se člani seznanili z varnostnimi razmerami in ocenili posledice, ki jih le-te imajo za občino Škofja Loka. Komite za SLO in DS je sklical predsednik po lastni presoji brez zahteve kogarkoli.
Akcijo zbiranja podpisov izjave proti izrednemu stanju na Kosovu je vodila Občinska konferenca SZDL. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, v nobeni sredini ni bilo prisilnega zbiranja teh podpisov. Menimo, da tudi razgovora sekretarja P OK ZKS z ravnatelji srednjih šol v škofji Loki ni možno okvalificirati kot preverjanje števila in organizatorjev zbiranja podpisov izjave proti izrednemu stanju na Kosovu. Na razgovoru je bilo samo potrjeno, da je bilo podpisovanje izjave in zbiranje solidarnostnih sredstev tudi v srednjih šolah prostovoljno in da bi bili kakršnikoli očitki vodstvom srednjih šol neupravičeni.
V članku je »vojaška zaprisega« v Škofji Loki omenjena kot
primer »dobrikanja« vojaški hierarhiji. Če je gostoljubni sprejem mladih fantov in njihovih najbližnjih sorodnikov iz vseh delov Jugoslavije dobrika-nje vojaški hierarhiji, naj presodi bralec sam. Če pa koga motijo tradicionalno dobri odnosi z vojašnico Jože Gregorič v Škofji
Loki, naj se oglasi pri nas fn nam pove, kaj je pri tem narobe.
Lep pozdrav!
Predsednik OK SZDL Janez Zavrl
Sekretar P OK ZKS Franc Benedik
(GLAS
Moše Pijadeja 1, Kranj
Za nekaj mesecev iščemo mladega, komunikativnega, pridnega in vestnega sodelavca ali sodelavko, da bi nam pomagal pri delu v administraciji.
Če imate srednjo ekonomsko ali podobno ustrezno šolo, se nam pridružite. Delati lahko začnete takoj. Plačilo po pravilniku o nagrajevanju.
Ponudbe pošljite na Časopisno podjetje Glas ali se osebno oglasite v naši upravi, Cesta JLA 16 (nasproti porodnišnice). Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
/o
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske Kranj
Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 8. 5. 1989 objavlja dela in naloge
PRIPRAVA TOPLIH OBROKOV
Pogoji:
— kvalificiran kuhar
— dve leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, oddelek kadrovsko socialnih poslov. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po zaključnem zbiranju prijav.
64220 ŠKOFJA LOKA
1. Po sklepu delavskega sveta ABC Pomurka LOKA TOZD Prodaja na drobno z dne 27. 2. 1989 objavljamo
JAVNO DRAŽBO
za prodajo trgovskega lokala Na Plavžu št. 57 v Železnikih.
Izklicna cena je 190.000.000 din. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo pred dražbo položiti kavcijo v višini 10 % izklicne cene. Cena bo valorizirana na dan sklenitve pogodbe.
Licitacija bo 23. 5. 1988 ob 8. uri v sejni sobi podjetja na Kidričevi cesti 54 v Škofji Loki.
Informacije dobite po tel. št. 064 631-261, interna 58.
2. ABC Pomurka LOKA TOZD Prodaja na drobno oddaja v najem lokal v Davči v Selški dolini za opravljanje zasebne trgovske dejavnosti osnovne preskrbe.
Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe v 8-ih dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka LOKA TOZD Prodaja na drobno, Kidričeva 54, Škofja Loka.
Podrobnejša pojasnila dobite po tel. št. 064 631-261, interna 58.
Sergej Nikitič Hruščov
UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA
Prevedla S. P. in E. T.
Ko sta Hruščov in Milarščikov odšla malo • vstran, mi je Nikolaj Grigorjevič pomignil s prstom:
»Povej Milarščikovu.naj gre, riaj se ne zadržuje. Moram na samem govoriti s Hruščovom.« Milarščikov je hitro odšel.
V tem času je proti Hruščovu nastopila »proti-partijska skupina«. Ignjatov je bil na strani Hruščova.
Ignjatov se je precej dolgo sprehajal s Hruščovom, o nečem je govoril, zdi se da o položaju, ki je nastal v prezidiju CK, govoril je o stališču, ki so ga zavzeli Molotov, Kaganovič, Malenkov in drugi. Midva z načelnikom varnosti Hruščova sva jima sledila s precejšnje razdalje in seveda nisva slišala pogovora, samo pred koncem sva ujela frazo, ki jo je izrekel Ignjatov:
» Ta stvar je važna. Treba je rešiti.«
Očitno je šlo za plenum CK, ki bi se moral vsak čas začeti, da bi obsodili nesoglasja, ki so se pojavila v prezidiju. Na tem plenumu je po obsodbi »protipartijske skupine« Ignjatov prišel v sestavo prezidija CK. Od sreče je bil v sedmih nebesih, a se je trudil, da tega ne pokaže in kot da se mu niti nič drugega ni moglo zgoditi.
Tedaj se je začel ubadati z vprašanjem, kako se razdeljujejo resorji v prezidiju in katero mesto bo pripadlo njemu. S tem vprašanjem se ni drznil iti k Hruščovu, pa je zato poiskal odgovor pri Valentinu Pivovarovu, ki je v tem času delal kot sekretar sprejemnega kabineta Hruščova.
uredništvo tel. 21860
rtvovarov je sporočil Ignjatovu: »Pobezal sem v Hruščova. Boš sekretar CK.«
Ignjatov se je zelo razveseli. Domišlal si je, da bo zasedel mesto drugega sekretarja. Naravnost prepričan je bil v to. A glej razočaranje — za drugega sekretarja so izvolili Alekseja Ilarionoviča Kiričenka, Ignjatov pa je postal navadni sekretar, odgovoren za kmetijstvo.
Njegovi razjarjenosti ni bilo meja.
»V čem sem jaz slabši od Kiričenka? Kaj razumem slabše od njega?«
Naklonjeno razpoloženje nasproti Hruščova se je spet spremenilo v hudo zavist. Hruščov je zanj postal kot fiksna ideja. Zgodilo se mi je, da se mi je zazrl v obraz in rekel:
»Kakšen gobec imaš. Prav takega kot Hrušč.«
Drugič sedi v fotelju, in kot sam zase mrmra:
»On je budalo nad budali...«
»Kdo pa, Nikolaj Grigorjevič?« vprašam.
»Hrušč, kdo pa drug. Tako bi tudi jaz lahko. Prigovarjali so mi, naj prevzamem vodenje. To bi tudi moral.«
»Pa, težko je to...« sem se previd to izrazil.
Ta epizoda je vzbudila Mikojanovo zanimanje:
»In kdaj je to bilo?« je preciziral.
»Ne morem natančno reči, spominjam se samo, da je bilo 1959. leta. Očitno je bilo takšno stališče rezultat njegovih pogovorov s prijatelji: Doroni-nom, Kiseljevom, Zegalinom, Denisovim, Hvoro-stuhinom, Lebedjevom, Ignjatjevom, Patoliče-vom...«
Tovariš Goljukov, se je spet vmešal Anastas Ivanovič, »vi sami pravite, da nenaklonjenost Ignjatova nasproti Hruščovu obstaja že dolgo, k nam pa ste se obrnili šele sedaj. Kaj je temu vzrok? Kdaj se je to zgodilo? Zakaj se je pri vas pojavil sum?«
Vasilij Ivanovič je bil pripravljen na odgovor, očitno je o tem veliko razmišljal.
»Sumi, slutnje, da se nekaj dogaja so se začele v Sočiju, letos. Poprej besedam Ignjatova nisem dajal posebnega pomena — naj kar brbra zase, sem si mislil. Sprehajava se, on pa robanti čez Hruščova, ni ga mogoče ustaviti. Nikakor ni mogel oprostiti, da ga na XXII. kongresu niso izvolili v prezidij CK.
»1957. leta je bil moj plenum. Brez mene se ne bi znašli. (Gre za obsodbo »protipartijske skupine« Molotova, Kaganiča in drugih. — S. H.) Tudi »dvajsetica je bila moja... (XX. kongres KPSZ) Koliko sem naredil! On pa je kmetijstvo zanemaril. V dveh, treh letih bi vse postavil na noge, on pa samo brblja, naredi pa nič!«
Med letom so ti pogovori postali bolj usmerjeni. Razen tega so se njegovi odnosi do mnogih ljudi nenadoma spremenili. Do tega leta se je Ignjatov grdo izražal nasproti Šeljepina, Semičastne-mu, Brežnjevu, Podgornim in veliko drugimi. O njih ni rekel dobre besede, zdaj pa so postopoma vsi prestopili v razred prijateljev. Sam Ignjatov se ni spremenil, to pomeni, da so se spremenile okoliščine, nekaj jih je zediniio v isti zapregi. Po letu 1957 do zadnjega časa je Ignjatov ob vsaki ugodni priložnosti spletkaril na račun Brežnjeva:
»Zasedel je položaj, a kaj je naredil? Niti nastopil ni, kakor bi bilo treba. Lazar (Kaganovič. — S. H.)mu je zavpil, on pa je od strahu izgubil pamet, »borec«.
Potem se je odnos Ignjatova proti Brežnjevu nekoliko zgladil, a je še naprej prizadevno spremljal vsak njegov korak.
Nikolaj Grigorjevič je ves čas ohranil nado, da se bo vrnil v prezidij CK, gojil je tudi upanje, da
bo zasedel položaj predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR.
V začetku tega leta, ko je postalo jasno, da se bo Brežnjev v najkrajšem času lotil posla v sekre' tariatu CK, je Ignjatov hitel vsevprek telefonirati, v želji da bi zvedel, koga planirajo za izpraznjeno mesto, kakšne so njegove možnosti.
V tem času se je Hruščov zadrževal v Ukrajini-Brežnjevu Nikolaj Grigorjevič ni hotel telefonirati, pač pa se je stalno pogovarjal s Podgornim. Ta mu je dajal upanje, sklicujoč se na svoj pogovor s Hruščovom na Krimu. Tedaj sta se dotaknila vprašanja o predsedniku prezidija, očitno pa Hruščov v tistem času ni imel oblikovano določeno mišljenje o možni kandidaturi. Na vprašanje Pod-gornega, kdo je planiran za ta položaj, Hruščov m več odgovoril.
Tedaj se je, kakor je Podgorni sporočil Ignjatovu, odločil da, vpraša naravnost:
»Morda bi bil primeren Ignjatov?«
Hruščov je odgovoril nedoločno:
»Bomo videli, posvetovali se bomo.«
Na osnovi tega naključnega pogovora je Nikolaj Viktorovič prepričeval Ignjatova, da je prepri' čal Hruščova in mu je obljubil:
»Nikita Sergejevič se strinja z menoj in namerava rešiti vprašanje tvojega imenovanja.«
Ignjatovu je nehote ušlo: »Zares, je to resnica?...«
Verjel je in ni verjel, da se mu sanje lahko uresničijo. In zaradi tega je spraševal Podgornega, ka] je še rekel Hruščov, koliko je v tem resnice?
Podgorni, seveda, ni mogel ničesar več dodati, pogovor je bil bežen, in med potovanjem se nistf* več vračala k njemu. Ignjatova je pustil na krilin upanja, in zato je bilo razočaranje tem globlje-Predsednik prezidija ste postali vi, Anastas Ivanovič. Ko je Nikolaj Grigorjevič to zvedel, je ves večer kar povprek zmerjal vas in Nikito SergejeviČa-Tistega leta je Nikolaj Grigorjevič precej krat kakor mimogrede oznanjal: »Danes smo se pa dolg0 zadržali pri Nikolaju« — in potem je pomenljiv0, umolknil. Včasih pa je rekel: »Danes sem bil Prj Brežnjevu. To je bil koristen pogovor. Prepričeval me je, da bo še vse dobro.«
Torek, 16. maja 1989
ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI
7. stran (mmmmEsaiAa
Arhitekt svetuje
NOV KOTIČEK V STANOVANJU
gospodinjske strojčke. Ker bi toplota peči lahko škodovala pomivalnemu stroju, vmes namestimo toplotno izolacijo in ustrezno ognjevarno zaščito.
Pozdravljeni
Všeč mi je vaša nova rubrika, zato vam pošiljam načrt svoje kuhinje. Sem namreč v dilemi, kako najbolj praktično izkoristiti relativno majhen prostor.
Kuhinja ima okno, ki gleda na balkon. Na prednji strani je leseno - steklena pregradna stena, ostale stene pa so v svetlo zelenih ploščicah. Kuhinja meji na dnevno sobo, prav tako vhod v kuhinjo.
Zahvaljujem se vam za vaš odgovor.
Marjan Hočevar
Odgovor
Prostor je resnično utesnjen, da bi pa bile težave še večje, so tudi priključki neprimerno razporejeni in je vanj locirana še peč za etažno centralno ogrevanje.
Najbolje bi bilo, če bi se dalo peč prestaviti v skupen komunikacijski prostor, seveda, če to dopuščajo lokacija dimnika, velikost prostora, vaš žep in volja. . Drug poseg, ki bi bil potreben, jn je povezan z visokimi stroški in kopanjem" po že obdelanem prodni, je premestitev odtoka in vodnega priključka za pomivalno korito in pomivalni stroj. S tem dosežemo primernejšo funkcionalno razporeditev elementov glede na zaporedje dela.
Skica C prikazuje najboljšo možno razporeditev in izkoristek opreme v kuhinji. Zaporedje dela poteka od leve proti desni (normalen potek pri desničarjih), poti gospodinje so skrajšane na minimum, zato delo veliko manj utruja. Na pultih je dovolj površine za gospodinjske strojčke in delovne površine za vsakdanjo kuho. V omarah je več prostora za shranjevanje.
Glede na obseg prostora sodijo v kuhinjo izključno predmeti in posode, ki so potrebni za pripravo hrane. Predmeti za serviranje hrane naj imajo svoje mesto v jedilnici, ki se verjetno nahaja v sklopu dnevnega prostora.
Če je predelna stena izdelana iz lesenih okvirjev in steklenih polnil po vsej višini, vam predlagam, da stekleno polnilo zamenjate z leseno oblogo do višine 75 do 85 cm. Sicer morate ob strani vidnega elementa namestiti ploščo enake obdelave, kot so fronte. Za dodatno vizualno pregrado vam lahko služijo rolo ali potezne zavese iz tekstila, trstičja, lesa ali žaluzi-
je, ki jih spusitmo do zaželene višine. Na okno obesimo zaveso enake izdelave in odgovarjajoče velikosti.
Okenska polica vam lahko služi za gojenje dišavnic, obenem pa bodo lončki z zelenjem osvežili kuhinjo.
Kot splošna razsvetljava služi stropna svetilka. Pod viseče elemente ali na steno pritrdite svetilke za osvetlitev delovne površine, najbolje v obliki neonskih tub s toplo svetlobo.
Odvisno od izbrane kuhinje boste dosegli vtis prostora. Povezovati pa se mora s stilom opreme bivalnega prostora, ker se vanj vizualno povsem odpira. Pri izbiri bodite pozorni na vrste elementov, ki jih vsebuje posamezen program, da si boste resnično lahko izbrali tiste, ki jih potrebujete.
Le po oznaki "svetlo zelena barva ploščic" si ne morem ustvariti prave predstave, kakšna zelena barva je to. Načelno z njo lahko
kombinirate belo - vtis bo svežina, čistost, odvisno od dodatkov tudi eleganca.
Zeleni se lepo podajo tudi skoraj vse vrste lesa - vtis bo toplina, domačnost, lahko eksotika.
V celoti zelena kuhinja bo delovala pomirjevalno. Poživite jo lahko s kontrastno rdečo, močno čisto rumeno ali modro.
Če ste pripravljeni na nekaj izboljšav prostora, ali če želite bolj natančen nasvet, se oglasite v salonu Lesnine v Kranju.
Darja Fabjan, dipl. ing. arch.
PRAV JE, DA VEMO
C VITAMIN
C vitamin sodeluje pri gradnji hrustanca, kosti in krvnih žil. Ob pomanjkanju nastopijo utrujenost, zmanjšana odpornost proti nalezljivim boleznim, krvavenje dlesni, izpadanje zob (skorbut), krvavenje po vsem telesu, to je v koži, mišicah, sklepih, bolečine v rokah in nogah.
C vitamin je topljiv v vodi. Zračni kisik, lužnine, železo in baker ga razkrajajo. Pri kuhanju se ga uniči 25 do 75 odstotkov. Zdrav človek ga rabi povprečno 75 mg na dan. Več ga rabijo nosečnice, matere, ki dojijo otroka, in bolniki z zvišano temperaturo.
Živila, ki vsebujejo veliko C vitamina, so presna zelenjava in sadje, zlasti jagode, črni ribez, sipek, pomaranče in limone, zelena paprika, paradižnik, peteršilj, zelje in ohrovt.
Zelenjavo in sadje peremo čimbolj celo in brez namakanja. Režemo jo tik pred uporabo. Dušimo in kuhamo jo v pokriti posodi. Pripravljene jedi takoj ponudimo. Če mora jed čakati, jo ohladimo in pred serviranjem pogrejemo. S puščanjem jedi v topli pečici uničimo ves C vitamin. Prav tako ga uničimo s kuhanjem v železni in bakreni posodi. Uživajmo vse leto svežo zelenjavo in sadje.
V skici A je prikazana razporeditev, ki je možna, glede na nespremenjeno stanje. Takoj ob ku-halni plošči se nahaja pomivalno korito, zmanjka nam odstavna površina in vmesna delovna površina. Primanjkuje prostora za shranjevanje posode.
Upam, da imate v sklopu stanovanja shrambo, kamor lahko postavite zamrzovalno omaro in shranjevalno omaro za živila. Če ne, potem bi našla mesto lahko le na prostoru, ki je namenjen peči.
V skici B sem premestila kuhal-no ploščo s podpultno pečico. Ta poseg je povezan z manjšimi stroški in je manjšega obsega. Pridobimo vmesno odstavno površino. Delovni pult povečamo z razporeditvijo elementov v obliko L, da dobimo več prostora za shranjevanje posode in pultno površino za
POSKUSIMO ŠE ME
ROŽIĆEV BISKVIT
Če hočete presenetiti vaše domače in jim speči nekaj res dobrega, se lotite rožičevega biskvita. Niti ni tako drag, dober pa tako, da si vse prste obliznete. Vse merimo na jogurtove lončke.
Potrebujemo 4 jajca, 1 lonček olja, 2 lončka sladkorja in 1 vani-lin sladkor, 1 lonček rožičeve moke, 1 lonček bele moke in pecilni prašek, 4 naribana jabolka, 1 lonček rozin, malo kakaa, malo ruma. Za preliv pa 7 dkg margarine, 15 dkg sladkorja v prahu, 4 žlice kakaa in malo mleka.
Rumenjake ločimo od beljakov in rumenjake penasto umešamo s sladkorjem in vanilin sladkorjem, dodamo olje, premešamo, dodamo belo in rožičevo moko s pecilnim praškom, rozine in naribana jabolka, malo kakaa in rum, na koncu pa rahlo umešamo še sneg 4 beljakov. Maso zlijemo v namazan pekač in pečemo okrog pol ure pri 180 stopinjah C.
Ko je pečeno, pecivo prelijemo s prelivom. Margarino penasto umešamo, dodamo sladkor v prahu, kakao in toliko mleka, da bo masa ravno prav gosta za preliv. Ne sme biti pretekoča. Pecivo zdaj pustimo ohladiti, da se preliv kar najbolj vpije, nato narežemo na rezine in ponudimo.
Morda še to: če se vam zdi pecivo prekalorično, presladko, vzemite nekoliko manj sladkorja, pol lončka rozin pa zamenjajte z enim naribanim jabolkom več. Dober tek!
O ŽIVLJENJU SO REKLI
Malo te je življenje naučilo, če te ni naučilo prenašati bolečine Nekoristno življenje je zgodnja smrt. Življenje pozna samo eno resno skrb: namreč smrt.
Graf Goethe Dumas
PET MINUT
ZA BOLJŠI VIDEZ
LOSJON ZA ROKE
Iz 30 g kumaričnega soka, 20 g limoninega soka, 5o g glicerina in do 200 g 60-odstotnega alkohola lahko pripravite same doma dober losjon za nego rok.
Kumarice narežite na koščke in jih pustite kratek čas stati, nato jih zmečkajte in iztisnite sok. Enako napravite z limono, da boste, dobili potrebne količine. V steklenico dajte 50 g glicerina, dodajte oba sokova, dopolnite z alkoholom do 200 g in zamašite s plutovina-stim zamaškom. Tako nastane dober losjon za nego grobe kože rok. Mažite jih večkrat na dan, zlati po pomivanju posode in po delu v kuhinji in na vrtu.
Intervju s kmečkim turističnim delavcem
V petek, 10. marca, smo se odpravili pod Krvavec na kmetijo Frantar. Vendar pa to ni kmetija kot vsaka druga, tu se ukvarjajo s kmečkim turizmom.
Pot nas je vodila skozi Cerklje in takoj, ko smo prišli iz vasi, s*no zavili v desno proti Šenturski gori. Čeprav je cesta strma, makadamska in brez vsakršnih varovalnih ograj, ne moreš prezreti čudovitega pogleda v dolino. Od najbližje vasi Zalog se odpira pogled naprej preko Pšate, Poženka, Pšenične police in Lahovč do Mengša m Domžal. Domačini pravijo, da se po dežju, ko je ozračje čisto, vidi celo dlje od Ljubljane. Ko smo prispeli že precej visoko, se na nadmorski višini 618 metrov pokaže planotast svet, vas Apno. V 53 gospodinjstvih živi 240 ljudi.
Takoj na začetku vasi smo na desni strani na hiši opazili napis: KMEČKI TURIZEM - FRANTAR. Poslopje in dvorišče, na katerem 3© bil traktor in vse mogoči priključki, dajeta vtis dobro vpeljane kmetije. Ob vstopu v hišo pa je takoj opaziti, da tudi gostinska ponudba premore marsikaj.
Že sprejem gospodarja, njegov prijazni nasmeh in takojšnje zapanje, s čim nam lahko postreže, bi lahko bil za zgled in poduk Marsikateremu natakarju ali celo šefu strežbe v družbenem sektor-
,     Kar takoj sem mu povedal, da bi mu rad zastavil nekaj vpra-SanJ glede ureditve njegove kmetije. Strinjal se je. Ali lahko opišete svojo kmetijo?
»Velika je deset hektarov. Prostor, v katerem smo zdaj, je bila v?asih štala, saj je poslopje staro skoraj dvesto let. Sedaj smo postajni nov hlev, kjer imamo šest molznic. V tej stari hiši delamo zgoraj ava apartmaja, tako da bodo gostje pri nas lahko tudi prespali. Go-^va naj bi bila maja. Tu spodaj pa smo uredili sobo za goste, kuhi-nJ° in sanitarije.« n   Kakšen je vaš delovni dan?
»Uopoldan pomagam pri domačih opravilih, nabavljam hrano in pi-*afio, sicer pa strežem gostom. Poleg mene delata še žena in sin.«
. Mnogi si pod oznako kmečki turizem predstavljajo samo žgan-e m mleko. Kaj pa to v resnici je?
»Kmečki turizem je namenjen ljudem, ki želijo prosti čas preži-e« na svežem zraku, zaužiti zdravo, naravno hrano in pijačo. Pri nas, mislim, gost to lahko dobi. Obilo je možnosti za krajše in daljše Prehode, mi pa poskrbimo za dobro hrano: štruklje, palačinke, do-hMJU sa*ame» klobase, krače. Seveda so mlečni in mesni izdelki domači. Tudi okusnega mleka se lahko pri nas gost napije.« Od kod so vaši gostje, kdo jih napoti k vam? »Veliko jih prihaja iz okoliških krajev Kranja, Domžal, Ljublja-"e- Povezani smo tudi s turističnim društvom Kranj, ki skrbi za Pr°pagando. Sicer pa se trudimo, da bi goste k nam pripeljal prego-
r: "Dober glas seže v deveto vas!"« . Matevž Podnar, 6. b r. OŠ Simona Jenka Kranj, turistični krožek intervju smo nekoliko skrajšali)
Srecanje s pesnico Silvo Brank
§ .V Pionirski sobi so se, dokler ni vstopila pesnica Silva Brank, sli-au otroški kriki. Nato smo se le umirili. Tako kakor mi, je tudi tova-*ica imeia tremo. Jedrnato nam je povedala svoj življenjepis in
am DrAhralo m«1.*J____:   Cl.«.n; . .„I ,,rtr>+fvi7ili   A a cn niprp np-
Zbiramo star papir
Tudi letos zbiramo star papir. Nosimo ga k šoli. Zbrali smo ga že veliko. Za papir bomo dobili denar. Ta denar bo za izlet. Ljudje so prijazni in nam papir radi dajo. Upamo, da ga bomo zbrali dovolj za izlet.
Špela Šemrov, 2. r. OŠ Jezersko
Potep po
kulturniškem
Tržiču
Učenci iz osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici so nedavno izdali kar dve številki glasila Stezice. Ena je običajna, redna, s pisano vsebino, druga, ki so jo posvetili tinevu šole v aprilu, pa ponazarja potep sedmošolcev od enega kulturnega spomenika do drugega. Časopis so opremili s fotografijami učencev Jureta Meglica, Leona Korošca, Iztoka Kosa in Marije Bajt (mentor Stane Perko), pri besedilu pa jim je izdatno pomagal kustos tržiškega muzeja Janez Šter.
Rada bi se poročila s takim možem, ki bi mi pomagal pri gospodinjstvu. Špela Ude, 3. r. OŠ heroja Bračiča Tržič
Prvomajska budnica
Prvi maj, praznik dela, sem preživel pri starih starših v Mengšu. Zjutraj me je prebudil strašen ropot. Mislil sem, da se je zgodila nesreča. Ko pa sem pogledal skozi okno, sem videl kolono avtomobilov. Prvi je imel zastavo. Za avtomobili so bile privezane konzerve. Zelo je ropotalo, ko so se peljali mimo. Šel sem nazaj spat. Komaj pa sem zaspal, sem zaslišal glasbo. Po ulicah je igrala godba. Stara mama mi je povedala, da je to prvomajska budnica. Žiga Hafner, 2. r. OŠ Orehek
Neroda v kuhinji
Danes bom kuhal kosilo. Mama je ravno prejšnji dan kupila novo posodo Emo.
Ko sem postavil lonec na štedilnik in dal vanj kuhati golaž, je ta nova "ful kastrola" prijela meso in si ga nalimala na dno. V drugi lonec sem dal kuhati prašičji rilec in kremplje. Toda ko je voda zavrela, je iz lonca za-krulilo in pobrcalo. Spekel sem tudi palačinke. Ko sem prijel za ponev, se mi je izmuznila in nalašč sunkovito vrgla palačinko, da se je pripalačinkala na strop. To sem s težavo odstranil.
Na koncu sem jih dobil po zadnji plati jaz namesto "full kastrola".
Boštjan Guček, 5. c r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
REZERVIRANO ZA ZVEZDE
Hay!
Zadnje čase sem največkrat pisala o glasbi, danes pa bom še o igralcu. To je 25-letni Rob Lowe, rojen 17. marca 1964 v Virginiji. V višino meri 174 centimetrov in ima prečudovite modre oči.
Svojo kariero je začel z znamenitim filmom The Outsiders, kjer je zaigral ob kopici znanih igralcev, kot so Tom Cruise, C Tho-mas Howell, Ralph Macchio, Matt Dillon Emiho Estevez in Patrick Swayze. Leta 1983 je napolnil kinematografe s filmom Class v katerem je zaigral skupaj z Jacqueline Bisset. Ob Nastassji Kinski in Manel Hemingway je zaigral v filmu Hotel New Hampshire Še isto leto se je izkazal v filmu St. Elmo's Fire kot mlad saksofonist BillyHixx Robov uspeh ni zatonil. Znova se je pojavil skupaj s Cynthio Gibb in Patrickom Swayzem v filmu Youngblood ali Bodvc-hek. Drugi filmi so še: About Last Night, kjer sta se vroče ljubila z Demi Moore Masquerade, Square Dance, kjer igra Rob duševno prizadetega tanta, ob njem igra mlada Winona Rycler, Dving for Love in Oxford Blues.
Rob živi v Los Angelesu. Ima brata Chada in dva polbrata, Justina in Micha V prostem času je v družbi prijateljev, svojo ljubezen pa daje Melhsi Gilbert (videli smo jo v seriji Hišica v preriji).
Za vse, ki bi mu radi pisali, prilagam še naslov ROB LOWE,
c/o International Creative Management, 8899 Beverly Blvd., Los Angeles, Ca. 90048, USA.
Lep pozdrav, Marjeta
MORDA NISTE VEDELI
Z?" Prebrala nekaj pesmi. Skoraj vsi smo ugotovili, da so njene pe-«« iskrene. Zelo jo je veselilo, da nas je lahko obiskala pri podelitvi aine značke. Po podelitvi smo sestavili intervju. Posneli smo ga na ^ agnetofonski trak. Objavili ga bomo v šolskem časopisu.
selilo bi nas, če bi nas še kdaj obiskala. [J^ha Zebre in Romana Krapš, 5. c r. OŠ Ivana Groharja Škofja Lo-
Zajklja skoti mladiče tudi po štirikrat letno. Če bi v povprečju vsakič skotila pet mladičev in bi vsi preživeli ter se enako hitro razmnoževali, bi imela ta zajklja v petih letih 250 tisoč potomcev. Vendar imajo divji zajci veliko število sovražnikov.
Še dobro, da je med bloki vrtec in imajo otroci tudi popoldne zabavo na gugalnici. - Foto: D. Dolenc
JEUGLAS 8. STRAN
Torek, 16. maja 1989
Zaklenjene učilnice med odmori
Je šola res učenčev drugi dom?
Kranj, 15. maja - Čeprav kar pogosto zaidera v to ali ono šolo, me vsakič sproti popade jeza, če se ušte-jem pri času in naletim na enega od odmorov. V osnovni šoli me je namreč dobesedno strah, ali me bo podeča se najstniška gomila zbila po tleh ali ne, v srednji šoli pa se vselej enako nervozno prestopam med iztegnjenimi nogami posedajočih na trdih hodniških klopeh. Kje sploh plonkajo, me prešine, v spomin pa se prikradejo moja šolska leta, ko smo še imeli vsak svojo klop v svojem razredu, iz katerega nas nihče ni podil. Čeprav je bila naša šola najbrž bolj avtoritarna, kot je sedanja, nam pred poukom ali med odmori nihče ni zaklepal vrat, nas pustil čakati na hodniku, pred učilnico. Zakaj torej danes tako?
Včasih smo radi rekli: šola je drugi dom. Starši, ki pred otroki zaklepajo omare in prostore, to najbrž počenjajo v skrajni sili, ker se boje za njihovo varnost (plinska bomba, električne varovalke, strupi), še bolj verjetno pa je ključ znak, da otrok niso uspeli navaditi na red, spoštljiv odnos do imovine z vzgojnimi metodami, s preprostim da in ne.
Tudi v šolah, ki izobražujejo in vzgajajo, je vzgojni cilj isti kot doma. Vendar pa se tu metoda zaklenjenih vrat že prav epidemično širi od ene do druge šole. Priznam, da do neke mere upravičeno. Šola je odraz, zrcalo družbe. In če so se v družbi izjalovila vsa dobra načela spoštovanja skupne lastnine, ni čudno, če se isto dogaja v šolah. Vrata kemijskih, fizikalnih, tehničnih, obrambnih učilnic niso zaklenjena samo zato, ker bi se učitelji bali za varnost učencev med odmori, ko jih puste same, ampak tudi ali predvsem iz bojazni pred poškodovanjem drage opreme. Zato ne bi bilo pošteno, da bi zaradi "metode zaklenjenih vrat" enostransko ožigosali samo ravnatelja ali učitelje.
Vendar pa jim delne krivde tudi ne moremo kar spregledati. Njihova krivda je linija najmanjšega odpora. Ker je namreč veliko težje že od doma nevzgo-jeno pubertetniško mladež vzgajati z lepo besedo, potrpežljivostjo, so v šolah pač reagirali z zaklenjenimi vrati.
Boris Kiemenčič, pedagoški svetovalec v kranjski enoti Zavoda za šolstvo: »Naše šole nimajo nikakršnih sprostitvenih prostorov, kjer bi bili lahko učenci med odmori. V zahodnih deželah, na primer, v Franciji, kjer sem se lahko sam prepričal, imajo šolska dvorišča, kjer se otroci lahko sprehajajo, pogovarjajo, poskočijo, žogajo pod nadzorstvom dežurnega učitelja. Pri nas je otrok od začetka do konca pouka obsojen na zidove. Nadomestek za prepotrebno gibanje, sprostitev, ko učencem začne popuščati koncentracija, sicer (nekateri) učitelji dajejo z minuto za zdravje in t.i. rekreativnim odmorom, kljub temu pa se poznavanje psihologije in potreb mladega človeka najpogosteje sklene v začaranem krogu, za zaprtimi učilnicami.«
Nevenka Cigler, pedagoška svetovalka v kranjski enoti Zavoda za šolstvo: »Pred leti sem za mnenje o zaklenjenih vratih spraševala učence (predstavnike razrednih skupnosti in mladinske organizacije) v kranjski "gimnaziji" in centru usmerjenega izobraževanja na Jesenicah. Odgovori so me rahlo presenetili. Dejali so, da so se na zaklenjena vrata navadili, da je tudi poseben čar, če se učenci različnih letnikov lahko pomešajo na dvorišču ali hodniku. Menim, da bi v zameno za zaklenjene učilnice šole morale ponuditi učencem kakšen drug skupen prostor, vreden človeka, čeprav sem osebno bolj za odprte razrede, v katerih bi učitelji, vsaj v začetku, morali poskrbeti za nadzor.«
Industrija, ne šola
Večina naših šol, tudi gorenjskih, je velika in prevelika. Strokovnjaki zagovarjajo šole z največ 400 do 500 učenci, medtem ko je v naših velikankah krepko prek tisoč mladih glav. To je že industrija, nič več šola. Velika koncentracija mladih ljudi objektivno sproža energijo, ki jo je objektivno težko obvladovati, vzgajati.
Tudi zato je sproščenost učencev, red, njihov odnos do lastnine, denimo, v kranjski gradbeni šoli čisto drugačen kot, recimo, v "gimnaziji", ki je industrija.
Andreja Hafner, osmi razred osnovne šole Lucija-na Seljaka v Stražišču: »Zjutraj moramo do deset do sedmih čakati pred šolo, potem pa vsako uro pred razredom, da nam učitelj odpre vrata. V učilnici smo le med glavnim odmorom, ko jemo. Iz šole med odmori ne smemo.    Plonkamo na
hodnikih ali v straniščih.«
Petra Filipič, drugi letnik računalništva na kranjski "gimnaziji": »Med odmori zaklepajo učilnice za računalništvo, fiziko, biologijo, laboratorij. Po eni strani je prav, sicer bi bilo preveč škode. Med kratkimi odmori smo večinoma v razredih, med glavnim gremo ven. V gibanju  se   ne počutimo
omejeni.«
Karmen Peternelj, četrti letnik družboslovne usmeritve v Škofji Loki: »Med odmori so nekateri razredi zaprti, drugi ne, odvisno od tega, kaj je v njih in tudi od profesorja. Učenci gremo med odmorom v jedilnico, ven ali pa posedamo na klopicah na hodnikih in se pogovarjamo. Učimo se težko, ker ni miru. Bolje bi bilo, če bi bili vsi razredi odprti, čeprav je tudi zabavno, da se zunaj njih srečavamo s sošolci iz drugih razredov.«
A če že imamo kabinet, naj bi bil učitelj v njem gospodar, učenci pa gostje, ki jim ne bi bilo treba čakati pred vrati. Je preveč drzna pobuda, da bi učitelj vsaj med kratkimi odmori ne zaklepal kabineta, ampak bi od nekje blizu bedel nad dogajanjem. Ne nazadnje tudi večina delavcev, razen za malico, med delom ne zapušča svojega delovnega mesta. In dober zgled je bržkone najlažja in najučinkovitejša metoda vzgoje..
Roman Savnik, ravnatelj osnovne šole Simona Jenka v Kranju: »Učenci vsak teden namerno razbije jo povprečno šest stikal za luč, ki so najpogostejše žrtve njihove objestnosti in slabega odnosa do šolske lastni -
Učenec - subjekt
Kabinetni pouk ima tudi slabosti
Vprašanje ali razredni ali kabinetni pouk bo vedno aktualno, čeprav je v boju argumentov zmagal kabinetni pouk. Z vidika stroke je njegova prednost nesporna. V težnjah po čim boljši tehnični opremljenosti kabinetov pa je bil prezrt "psihološki" vidik. Tako kot ima otrok doma svoj kotiček, svojo sobo, tako rabi tudi svojo matično učilnico. Zanjo je zdaj prikrajšan, saj učitelj, tudi iz objektivnih razlogov, ne bo prenašal opreme in učil vsako šolsko uro iz enega v drug razred.
Z zakonom o usmerjenem izobraževanju je učenec postal "subjekt" v vzgojnoizobraževalnem procesu. Kaj to pravzaprav pomeni? Najbrž to, da se subjekta ne da postaviti na hodnik, ga omejevati, ograjevati od sebe (učitelja) s slepo kljuko na zborničnih vratih.
Zakon med drugim govori tudi o dolžnosti varovanja šolskega premoženja, o samoupravljanju, razvijanju odnosa do dela in do družbene lastnine itd. Če so učitelji tudi vzgojitelji, potem bi za tovrstno vzgojo morali najti čas in priložnost. V okviru rednega pouka je ob prenatrpanih programih časa in priložnosti malo, bolje pa bi v tem smislu kazalo izkoristiti vsaj športne, naravoslovne, kulturne dneve, ekskurzije, šole v paravi, razredne ure (ki so v srednjih šolah zelo redko sploh na urniku), sestanke oddelčne skupnosti in oddelčne konference, ko učitelj ni več vodilni človek za katedrom, ki ima vselej prav, ampak je predvsem človek.
H. Jelovčan Foto: F. Perdan
Ivan Kramberger začel novo akcijo
Zatočišče za trpinčene ženske in otroke
Ljubljana, 12. maja - Nasilja med štirimi stenami je vse več, njegove žrtve so predvsem otroci in ženske. Uradne institucije so ob njihovih mukah gluhe ali nemočne. Drugje v svetu le-te gmotno podpirajo neformalne skupine, ki snujejo azile, kamor se lahko zatečejo trpinčene ženske z otroki. Takšen azil naj bi nastal tudi v Ljubljani, zagonska sredstva zanj je prvi daroval Ivan Kramberger, zamisel zanj pa se je rodila pri sekciji Lilit (ŠKUC Forum).
Slednja je pred kratkim opravila tudi anketo o nasilju nad ženskami in otroki. Zgovorni podatki pričajo, da je nasilja med štirimi stenami več, kot smo doslej mislili, žrtve pa so večidel prepuščene same sebi. Enako dokazujejo tudi raziskave, ki jih je opravil Institut za kriminologijo. Samo v dveh ljubljanskih občinah je bilo v dveh letih trpinčenih prek sto otrok, v resnici pa najbrž še več, saj mnoge žrtve ostajajo neme. Pobuda, naj bi osnovali najprej SOS telefon (kot ga imajo v Zagrebu), zatem pa še azil, je bila zato med žrtvami družinskega nasilja z navdušenjem sprejeta.
SOS telefon so prostovoljke, ki si prizadevajo pomagati žrtvam nasilja, dobile dan pred časnikarsko konferenco (to sta pripravila revija Naša žena in Ivan Kramberger), služil pa bi hitri pomoči pri reševanju nasilnega konflikta. Na drugi strani žice bo žrtev deležna pogovora o dejanju, ki jo je bilo napeljalo h klicu, pa tudi nasveta, kako naj ravna. Žrtvi bodo pomagali najti tudi pot k pra-
vi instituciji (zdravstveni, pravni, socialni, UJV) in navezali stik z njo.
Zatočišče, za katerega je Ivan Kramberger ob tej priložnosti daroval dve stari milijardi, pa bo žrtvam omogočilo, da se umaknejo nasilnežem in tam prespijo ali pa prebijejo toliko časa, da se duševno rehabilitirajo, izmenjajo izkušnje z drugimi žrtvami nasilja, se usposobijo za samostojno in odgovorno oblikovanje življenja. Če pa nameravajo prekiniti odnose z nasilnežem, to bivanje lahko traja dlje časa, dokler ne začno novega življenja.
V ljubljanskem socialnem skrbstvu, kjer so odprli žiro račun za načrtovano zatočišče, pravijo, da obstajajo potrebe po več sorodnih programih, združenih pod streho zatočišča. Poleg azila za trpinčene ženske in otroke bi potrebovali tudi »materinski dom« (za matere, ki ob odpustu iz porodnišnice nimajo kam iti) in prebivališče za brezdomne matere z otroki. Tudi zagotovilo za prostor že imajo, le da je prav, če ostane anonimen.
Ivan Kramberger je resda daroval začetni kapital za usposobitev azila, tudi drugi darovalci so mu že sledili (tudi svet za ženske pri RK SZDL), vendar bo za funkcioniranje zatočišča treba še veliko več denarja, ki ga bo treba zagotoviti iz sistemskih virov. Ob kleščenju že obstoječih programov v socialnih dejavnostih in oženju pravic pa je verjetno za to le malo upanja. Navzoči predstavniki institucij na tiskovni konferenci so zagotovili, da jim je Krambergerjevo (in drugih, ki bodo sledili) darilo moralna obveza, da prizadevanja za azil spravijo tudi v prihodnje programe družbenih dejavnosti in mu zagoto-ve zanesljiv vir za dejavnost, ki bo kljub prostovoljnemu delu terjala denar.
D. Z. Žlebir
Utrinek s Črnega vrha nad Polhovim Gradcem, z meje med Gorenjsko in Notranjsko ■' ■ v ._ _
Pri Setnikarju govorijo poleti francosko
Črni vrh nad Polhovim Gradcem, 9. maja - Pred skoraj dvajsetimi leti so v Polhov Gradec povabili 20 hribovskih kmetov, za katere so oblasti menile, da bi se lahko ukvarjale s kmečkim turizmom. Število povabljenih se je najprej osulo na pet, od petih pa se sedaj s to dejavnostjo ukvarjata le dva: eden v Suhem dolu od Lučin naprej, drugi vztrajnež pa je 55-letni Jože Setnikar s Črnega vrha nad Polhovim Gradcem v občini Ljubljana Vič - Rudnik. Setnikar domuje na meji med Gorenjsko in Notranjsko, na najbolj sončnem kraju področja, kjer se sonce vzpne poleti ob šestih zjutraj, zvečer pa zatone ob pol devetih. To ni nikakršen pred bogom in ljudmi skriti kraj, kot meni sprva nevednež, ampak čudovita pokrajina 840 metrov nad morjem.
Jože, niste domačin, pa ste sedaj popolnoma tukajšen, navezan na te kraje. Sem ste prišli v obdobju, ko so hribovci množično bežali v obljubljam raj v dolini.
"Doma sem res nižje, v Polhovem Gradcu, vendar sem prišel prvič v Črni vrh prav na to domačijo leta 1944 za pastirja. Vzljubil sem ta kraj, vmes sicer šel kmalu po vojni za eno leto v uk in na delo v Ljubljano, vendar so me megla, ropot tramvajev in sploh hrup ubijali in vrnil sem se. Moja prva skrb je veljala razen novemu domu cestam in potem, saj mi je bilo jasno, da bodo brez njih ostali ti kraji prazni. Odkrito vam povem, da mi danes ni žal te odločitve in se v ravnico za noben denar ne vrnem več, čeprav je država do nas, ki živimo tako visoko, še vedno krivična in nas udarja z neumnimi potezami kdaj bolj kot ravninske kmete, ki so v mnogih pogledih v prednosti. Upam, da nas bo tudi tu sčasoma srečala pamet."
Štejemo vas za Gorenjca, čeprav ste uradno pod ljubljansko občino Vič - Rudnik. Bi bili kdaj raje pod škofjeloško občino, kot so na primer nekateri vaši sosedje in sorodniki v Bukovem vrhu.
"O tem dosti ne premišljujem. Imam pa to prednost, da lahko vidim, kaj se dogaja v naši in sosednji občini. Za nekatere stvari je boljše v loški občini, za nekatere pa v naši. Sicer pa je dobro tako, kot je. Trdneje sem vezan na Ljubljano, kjer sem delegat občinske skupščine, predsednik sveta krajevne skupnosti in član organov, v katerih lahko najbolje pomagam našemu kraju."
K vam smo prišli zaradi kmečkega turizma, ki ga uspešno razvijate kar lep čas, čeprav bi se verjetno lahko preživljali tudi samo s kmetijo, veliko 43 hektarov, opremljeno s stroji, in hlevom, v katerem imate sedaj 18 glav živine.
"Seveda bi šlo samo s kmetijo, vendar sem jaz človek, ki vedno želim nekaj več. Ponudili so nam kmečki turizem, zagrabili smo za idejo, čeprav smo imeli pred 15 leti samo staro bajto in smo nad svinjaki za začetek uredili dve sobi, ki sta uporabni še
danes. Zgradili smo novo hišo, v kateri bo, ko bo popolnoma urejena, deset sob s kopalnicami. Vendar se držim načela, da ostaja kmetija vendarle osnova, turizmu pa bomo odprli vrata toliko, kolikor pač zmoremo. Mislim, da je skrbeti za 20 ljudi naenkrat skrajna meja, še bolje pa je, če je tudi kakšen manj. Lažje se jim posvetiš. Zaradi tega, ker so ponujali prevelike skupine, sem odklonil sodelovanje z Integralom, in sem v bistvu postal turistični agent kar sam. Sicer pa imajo moje ime v propagandi Turistične zveze Slovenije, v posebni brošuri in kmečkem turizmu, pa na občini in v Polhovem Gradcu. Največ gradim na starem znanstvu, na dolgoletnih gostih, s katerimi nismo samo prijatelji ali dobri znanci, ampak smo že kot prava žlahta. Tako je na primer s skupino Fran-cozev iz okolice Toulona. Petnaj-stič bodo menda že letos pri nas. Navadili so se na našo domačo, močno hrano, prija jim refošk, ki ga dobim pri prijatelju v Goriških Brdih in sploh svojega vina ne nosijo več s seboj, kot so to počeli prva leta. Francozi so pravi, prefinjeni vinopivci. Vsemogoče počenjajo pri nas. Z nami hodijo na polje, travnike, v gozd, nabirajo rože in zdravilne rastline, pri nas pa se dobivajo tudi s prijatelji, ki letujejo drugje."
Vendar je vašo domačijo, vsaj z loške strani, kar težko najti. Nobenih tabel, nobenih kažipotov...
"Za loško stran, kjer je do Visokega v Poljanski dolini 7 kilometrov, to že velja, za polhograj-
sko stran, do koder je 12 kilometrov, pa ne. Označbe so in do naše hiše lahko pride tudi avtobus. Sicer pa nas ljudje že poznajo, k nam prihajajo na ohceti in praznovanje rojstnih dnevov, vedo, da smo zagovorniki čistoče in prijaznosti, kar je za kmečki turizem osnovno. Samo od tega sicer ne bi mogli živeti, vendar dopolnilo je, če imaš veselje. Obiskuje nas vedno več planincev, pohodnikov, saj gredo mimo nas transverzale, tudi Evropska pešpot. Za tujce je pri nas celodnevna oskrba s spanjem 20 mark, za domačine pa je ceneje, seveda v dinarjih."
Po naravi niste nergač, ampak optimist, kar kaže končno tudi vaše življenje, ki ste ga znali na novem domu tako urediti, da je domačija ostala, čeprav so imeli ljudje verjetno marsikaj govoriti. Tudi čez oblast pretirano ne udarjate.
"Tako je naneslo, da je kmetija, kjer sem sedaj, ostala brez moškega. Prijel sem za delo in poskrbel, da bo domačija lahko tudi napredovala, pa naj ljudje govorijo tako ali drugače. Glede drugega pa menim, da se občina zaveda pomena kmečkega turizma, zato razen njegove klasične oblike spodbuja tudi razvoj tako imenovanih kmetij odprtih vrat, kjer lahko doma prodajajo svoje pridelke. Sicer pa smo hribovci že vajeni, da smo v glavnem odvisni od tega, kar sami naredimo. Tako bomo imeli 2. junija v Črnem vrhu velik praznik. Otvorili bomo polepšano cerkev, nov krajevni dom, vodovod z zbiralnikom, predali namenu nov gasilni avto z brizgalno, bomo pa tudi prvi, ki bomo imeli črpalko za nafto za kmetijske stroje. Pr; vi v državi smo menda napeljali 14 kilometrov novega vodovoda izključno v plastiki, plastični pa so tudi rezervoarji. Naša voda, hrastove jo imenujemo, je mehka, razžira beton in smo se zato odločili za plastiko, ki je bolj higienska, odporna in lažja za čistiti. Na ta naš uspeh smo pono-
Sm" J. Košnjek,
slike F. Perdan
Biserna poroka v Grimščah
Bled, 13. maja - Kar precej zakonskih zvez je bilo že sklenjenih v gradu Grimšče pri Bledu, odkar v njem prirejajo poroke. Minulo soboto pa je bila v njem tudi prva biserna poroka. Pred pooblaščenima predstavnikoma občine Kristlom Ogrisom in Mihelo Dolžan sta potrdila šestdeset let skupnega življenja Rozka in Pavel Magdič iz Lesc.
Dan pred sobotno slovesnostjo v poročni sobi gradu Grimšče pri Bledu, v petek 12. maja, je minilo 60 let, ko sta se na Brezjah poročila Rozka in Pavel Magdič. Danes sta najstarejši še živeči zakonski par v Lescah. Po slovesni potrditvi visokega jubileja skupnega življenja sta proslavljala doma v Lescah skupaj s sinovi in hčerami, vnuki in pravnuki.
Rozka Kavčič je bila rojena pred 80 leti v Chicagu v Ameriki v slovenski delavski družina. Ko je končala osnovno šolo v Mošnjah in na Bledu, se je s 14 letom izučila za trgovski poklic in se zaposlila v Lescah. Takoj se je vključila v takratno delavsko prosvetno društvo Svoboda; v tamburaški in dramski odsek. Ko pa se je 1929. leta poročila s Pavlom Magdičem, ki je bil pred 85 leti rojen v Trsteniku v občini Pušča pri Zagrebu, je za nekaj časa službo pustila. Šele ko so otroci malo odrasli, se je Rozka spet zaposlila in upokojitev dočakala 1964. leta v Murki v Lescah.
Pavel Magdič pa se je kot sin kmečkih staršev izučil za
kovača in se pred 60 leti zaposlil v Verigi v Lescah. Bil je delavski zaupnik in hkrati tudi član delavskega prosvetnega društva Svoboda ter kasneje tudi predsednik društva. Pri takratni oblasti je bil zapisan kot politično nezanesljiv in zato so imeli doma večkrat hišne preiskave. Med vojno je odšel Pavel v partizane, Rozka pa je v ilegali zbirala živila, obleko in drugo pomoč in sodelovala s terenci. Po vojni pa je bil Pavel kar 18 krat udarnik in ob prehodu na samoupravljanje tudi
prvi predsednik upravnega odbora Verige Lesce.
Šestdeset let skupnega življenja sicer ni malo, vendar so Rozki in Pavlu v slabem in dobrem hitro minila. V soboto pa sta bila še posebno zadovoljna, saj se je tokrat ob njunem prazniku zbralo okrog 40 najožjih svojcev; trije sinovi in dve hčeri z družinami in med njimi deset vnukov ter oseni pravnukov. Zdravja še naprej in čestitke tudi v našem imenu jima želimo.
Torek, 16. maja 1989
RAZVEDRILO.
9. stran (mmmmmmoiLAa
TEMA TEDNA"
Vsem tistim, ki so zagnali tak inkvizitorski vik in krik ob domnevnih stroških in predvsem brezcarinskemu uvozu metel, pepelnikov, tapet, vilic in nožev za 9. vrh neuvrščenih v Beogradu, je preuranjenega zgražanja ob takih malenkostih zdaj zanesljivo lahko žal. Četudi je bil zvezni sestanek, na katerem so govorili o stroških, hermetično zaprt za zvedave novinarje, je v javnost vendarle pricurljala vest, da bodo za potrebe kakšnih 6.500 oseb iz stopetdesetih držav - le deset več jih je sploh na svetovnem spisku - morali uvoziti vsaj 700 luksuznih osebnih vozil. Mercedesov in podobnega, kajti v domačem avtoparku imamo tovrstne robe, ki bi zadovoljila prevozniške potrebe neuvrščenih gostov, baje le pičlih 200 komadov! Mnogi se sicer čudijo, kam je v tej statistiki izplahnel ves gromozanski avtomobilski park, s katerim zanesljivo vsak dan razpolaga vsa naša funkcionarska, direktorska, birokratska in županska elita po vsej državi? Pri tem pa pozabljajo, da bi vsi, ki se danes vozijo v dragih luksuznih službenih avtomobilih, zapadli v hude duševne travme in stiske, ko bi v času neuvrščenega vrha morali na »lokalca« ali si lomili kosti na kolesih. Kdo pa si dandanes, v času prenov in obnov želi depresivnega šefa, ki bi žalostno čukal pod fikusom v svoji pisarni in turobno zrl na prazno dvorišče, kjer začsano NE BI BILO njegovega mercedesa. Nihče!
Zato bo treba uvoziti teh 700 komadov, brezcarinsko, seve. Če je država pokazala toliko velikodušnosti, da zdaj državljani lahko uvažamo čisto nove tuje avtomobile, zakaj jih pa ne bi smela sama, a? (Mimogrede: tisti, ki še vedno mislite, da velja obljuba vlade, da se bodo lahko uvažali tri leta stari avtomobili, opustite upe! So si premislili, ker jih ima domača avtomobilska industrija polna dvorišča.) Nasploh pa se v tej gonji pozablja, kakšni pljunčki v morje so ti stroški. Če bo šlo iz zveznega proračuna za vrh vseh vrhov sedem milijonov dolarjev v dinarjih, jih bo pa sedem nadaljnjih priteklo kot donacija posameznih držav,
Raja pa remlnelom'
da virov mednarodnega marketinga in tako dalje sploh ne omenjamo. In potem ob te silne dolarje postavite solnice, prte, kavne žličke ali tistih nekaj sto mercedeskov! Smešno! Naj tvegamo image, ugled in naj čistilke pometajo morda z leskovimi metlami? Naj velespoštovana gospoda in njih spremstvo je z lesenimi žlicami, pije mineralno vodo iz čutaric in ali naj jim dunajski zrezek mar donesejo v menažkah? Že že, da ima tudi domača industrija kaj bolj primernega, a blišča in sijaja uvoženega ne bodo niti v sanjah dosegli. Je boljše in tudi neznansko imenitno se sliši: made in....
V tem smislu se je za boljše razumevanje treba le spomniti tistega filma, v katerem je neki afriški samodržec iz svoje bajne palače za svojo obilno soprogo dosledno naročal, da se mu dnevno v gospodinjstvo z letalom dobavljajo banane iz - Pariza. Ne afriške iz rodne grude, fuj, ampak v imenitni francoski konzervi.. Važna je embalaža, ne pa vsebina! Tako v naši politiki kot v gospodarstvu velja, da le oblika daje vsebini vrednost.
In ko takole udobno in z vidnim ugodjem razmišljam, kako galantno in šik bo čez štiri mesece v Beogradu, ko bodo celo snažilke prišle do pisanih uvoženih metel, srečam starejšega upokojenca, ki nosi v naročju preperele letve podrtega plotu ob cesti.
»Zvečer je v kuhinji še vedno mraz, pa malo zakurim. Zima je bila res mila, a drv mi je vseeno zmanjkalo,« pravi kot v sramežljivo opravičilo.
Tako je to pri nas: beograjske pralnice bodo prale uvožene prte, popackane od uvoženih banan, raja pa bo na pomlad, ko ji zmanjka kurjave, lomila preperele »remelne«, da si bo v »šporge-tu« v kuhinji sploh lahko podkurila.. Le kdaj bo ta uboga in potrpežljiva raja jezno in srdito izruvala remelne in z njimi v nedvoumni nameri zagrozila tistim ki jo vsak dan in vedno bolj tiščijo k tlom in v revščino?
D. Sedej
Cin, cin, Miguel na zvezi
Pozdravljen, Miguel dos Santos!
Vse mine. Minil je tudi 13. maj, dan varnosti, ki nas je lani tako zelo vznemiril, kajti iz Italije se nam je samoiniciativno telefonično javil naš pred-dvorski bančni vlomitelj Darko Škoda in tedaj možato obljubil, da se bo čez leto dni spet oglasil.
Vso minulo soboto smo žalostno dežurali pri telefonu, zavedajoč se objektivnih težav, ki pritiskajo na Darčija. Po lanskem drugem pobegu z Doba je domnevno vandral iz Italije v Liechtenstein pa v Francijo in nazaj, nakar ga je pri nekih poslih zajezila avstrijska policija. Pahnili so ga v črno preiskovalno ječo, četudi naš Darči ne poseduje več pasoša na njegovo kranjsko ime, ampak se je dal preidentifici-rati v Miguela dos Santosa Ba-tisa! In zdaj mora izjemni organizator in bančni vlomitelj dan za dnem dokazovati, da ni škoda, ampak dos Santos Ba-tis, da ni Darko, ampak Miguel! Take pozemeljske duševne muke ga, to vemo, bolijo in seveda delajo še bolj depresivnega, apatičnega in ravnodušnega!
Ko se je dan že nagibal v večer in smo počasi opuščali vse upanje, da se nam na kakršenkoli način le oglasi, je zazvonilo! Cin - cin - ciiin!
»Majka mila,«nam je vzneseno u šlo, »kaj si res ti?!? Darči?«
»Kakšen Darči, koza!«se je razjezil  rahločutni avstrijski
pripornik,»saj tudi v vaših trapastih cajtengih piše, da sem j a Miguel dos Santos Batisa.«
»Ne razumem, Dar... pardon signor Santistos Batistos.«
»Kar izzivaj! Ti sploh ne veš, koliko me je stalo, da se vam lahko sploh oglasim. Žrtvoval sem večerjo s korenčkovo juho in sladko zeleno solato, da sem se prihulil k telefonu na hodniku.«
»Oprosti, cenimo vse...«
»Vi tam dol nič ne cenite! Dvakrat sem skozi rešetke fliknil na prostost in obakrat nedvoumno dal vedeti, da bi bil lahko strokovni svetovalec Zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani. In če mi že zaradi tistih obiskov po bankah pripisujete izjemne organizatorske sposobnosti, ne vem, zakaj v vašem skrahiranem gospodar-
stvu dobesedno odganjate strokovnjake v organizatorstvu, četudi amaterske. Šola ni vse, a ne?«
»Niti najmanj, Miguel! Vendar - za kdaj si se pa odločil, da se vrneš?«
»Bomo videli. Nekaj sem jim že omenil - če bodo trmoglavih, da sem res neki Škoda - da bi se rad peljal skozi ta novi tunel. Zaradi novega razgleda: sit sem že teh tradicionalnih prelazov in prehodov. Zame, ki sem na večnem meddržavnem popotovanju, niso več noben izziv. Dolgčas! In ker berem, da na vaši strani v tunelu stalno kaplja in curlja, domnevam, da se morajo graditi tudi neki vzporedni rovi. Res zanimivo!«
»Dovoliš, da vse, kar si povedal, objavimo?«
»O bog! Ves svet ve, da itak vse snemate, pa ne bi mene! Le tega ne dovolim več, da bi še naprej trobezljali, kako da sem lani pri pobegu iz zaporov vrgel zaporniškemu psu čuvaju klobaso. Ne zato, ker ne bi bilo res - klobasa je klobasa -ampak zato, ker me take banalnosti žalijo.«
»Oprosti in srečno, Miguel dos Santos..«
»Adios, Gorenjski Glasos! Ob letu obsorej se spet slišimo! Kjerkoli že bom! Komuniciranje z rodno mi grudo me notranje pomirja, od notranje stabilnega individuma pa za vraga ne izvlečeš kaj dosti. Ciao -
bau!* D. Sedej
CVEK
Reagan v pižami
Po Washingtonu je krožil tekst, v katerem so se nekdanji sodelavci Ronalda Reagana odkrito norčevali iz svojega šefa. Anonimneži so ga opisovali kot lenega in nezainteresiranega-za svoj posel. Med drugim je pisalo, da je Reagan tedaj, ko se je moral nujno sestati s svojimi sodelavci, ura pa je bila krepko čez šest popoldne, sprejemal sodelavce kar v pižami... Take in podobne zgodbice so silno razjezile Nancy, ki je takoj odkrila avtorja teh pikantnih zgodbic, nekega najbližjega sodelavca Ronalda Reagana in ga ročno obtožila, da nikdar ne bi prišel tja, kamor je, če ne bi bilo Rea-gonovih.
»La bolše vita«
V Nemčiji s presenečenjem ugotavljajo, da je prišlo v modo vse, kar prihaja iz Sovjetske zveze. Pojav imenujejo »la bolše vite«, v modi pa je predvsem modni detalj: sovjetska značka, ki jo prodajajo po ceni od 5 do 20 mark. Na plažah bodo letošnji poletni hit socialistične kopalne hlače, rdeče kot sovjetska zastava z obveznim srpom in kladivom. Cena ni ravno socialistična, saj bodo stale 39 mark. A ne le to: poraslo je tudi zanimanje za študij ruskega jezika, saj so letos prvič morali odkloniti več brucev.
Ko čebula zajoče
Neki vegetarijanec je takoj začel jesti meso, ko je slišal za bridko resnico - da čebula joče. Neki Britanec namreč trdi, da je slišal krike čebule, ko je s posebnimi napravami proučeval reakcije rastlin na vplive iz okolja. Čebulni kriki so prihajali iz tkiva tedaj, ko je vanj zasadil nož.
LJUDSKI OBIČAJI
Feškov Janez
16. maja goduje sv. Janez Nepomuk, češki svetnik in visok cerkveni dostojanstvenik v Pragi. Znana je legenda, da je bil spovednik kraljice Ivane Zofije, žene kralja Vaclava. Ker Janez kralju ni hotel izdati, kaj se mu kraljica izpoveduje, ga je kralj dal vreči v Vltavo. Mučenec spovedne molčečnosti je postal zavetnik zoper obrekovanje in zoper poplave.
Včasih so v Pragi v njegov spomin spuščali lučke po Vltavi. K nam se te navade niso širile, razen v Kropi so prirejali posebno bojno igro na treh mostovih, ki vodijo čez Kroparico. Otroci so na mostovih stražili in pazili, da ni prišel čez most kakšen njihov tovariš. Na Slovenskem je na splošno Janez Nepomuk zavetnik fižolove letine. Do njegovega praznika, 16. maja, mora biti fižol v zemlji. Ponekod mu pravijo »fižolov Janez«, drugje »fižolar«, okoli Škofje Loke pa je »feškov Janez«.
_ANEKDOTA_
Lilino
Nekoč je prišla Lilino Kalani, mlada vladarica Havajskih otokov obiskat kraljico Viktorijo I. Kraljica jo je sprejela ljubeznivo, dvorne dame pa ne in so prezirljivo občevale s črnim veličanstvom. Duhovita Lilino je to opazila in se sklenila ponorčevati iz njih.
Nekega dne je med slavnostno pojedino rekla s širokim smehljajem:
»Vendarle pa tudi po mojih žilah teče nekaj angleške krvi.«
Dame so radovedno prisluhnile.
»Morda je kak naš rojak,«je pripomnila najbolj zlobna,»poznal vašo mater?«
»Ne, ne, nekaj boljšega,«je odgovorila Lilino.»Ko je vaš slavni raziskovalec James Cook drugič prišel na naše otoke, ga je moj pra-ded pojedel!«
Dahnili so da:
V Kranju: Jana Urbanček in Janez Markuta iz Čadovelj; Darja Dolžan in Peter Sajovic z Mlake; Renata Kržišnik in Ivan Rogelj iz Britofa; Mateja Snedic in Marko Zevnik iz Šenčurja; Nataša Draku-lič in Dušan Rehberger iz Šutne.
Čestitamo!
^ale gorenjske vasi
Srednja Radovna
Piše:D.Sedej
v* vasi ostali le pangrčevi in Klemenovi
V ozki dolini med Pokljuko in ^Ježaklo, na levem bregu Rado-sta osem kilometrov vsaksebi dve vasici; v začetku doline * gorjanske strani je Spodnja Radovna, imenovana tudi Fuži-
e. zgoraj v dolini pa je Srednja Radovna, odkoder pelje cesta z
leda v Zgornjo Radovno in do [kovinarske koče v Krmi. Vasici jezita na 700 metrih nadmorske visine.
^rednja Radovna je bila nekdaj nana po izkopu krede, ki so jo f^celi kopati leta 1935 in pridodali v glavnem le poleti. Še le? + Znana Pa Je postala po ža-ostnem in tragičnem dogodku V*ed vojno okupacijo: Srednjo f^dovno so Nemci 20. septem-JjJ* leta 1944 do tal požgali in te-le 24 vaščanov Srednje Ra-^ovne živih zgorelo. Na nekda-osem požganih hiš in na žr-ostn sP°minJ3Jo  danes  le še sn        pogorišča domačije in Pomenik, pred katerim je na
žalostno obletnico vsako leto skromna proslava.
Nekdanje Srednje Radovne torej ni več; če danes o Radovni-čanih ali Radovčanih, vaščanih Srednje Radovne, govorimo, potem imamo lahko v mislih samo dve domačiji: Pangrčevo, kjer je gospodar Janez Kunšič in Klemenovo, kjer gospodari Zdravko Zupan. Obe domačiji sta na zgornjem koncu Srednje Radovne, ob nekdanji Kredi, ki pa so jo pred leti tudi ukinili. Tako sta domačiji popolnoma odmaknjeni in osamljeni, a gospodarsko trdni in napredni ter vztrajno kljubujeta neprijaznim visokogorskim vremenskim razmeram. Skriti sta tudi očem popotnikov, ki pridejo po cesti z Bleda ali Zgornje Radovne, saj stojita domačiji pod strmnim pobočjem Mežakle.
Nedeljski obiskovalci uničujejo travnike
Kreda v Radovni je torej neslavno propadla; izkop ni bil več rentabilen in so jo ukinili, odpeljali stroje in naprave ter zaprli
dostop. Ostalo pa je majhno, a prav lepo modrozeleno jezerce, ki je poleti vabljivo za številne kopalce. Tako se je lani, v toplih poletnih dneh ob koncu tedna redno dogajalo, da so prišli kopalci in lepe narave željni nedeljski gostje od vsepovsod in parkirali svoje avtomobile ob jezeru. Daleč od tega, da bi se v Srednji Radovni branili nedeljskih obiskovalcev, a kmete in lastnike zemljišč ob Kredi je le bolelo srce, ko so videli, kako jim športno navdahnjeni rekrea-tivci uničujejo travnike in pašnike. Živijo od živinoreje, v tej dolini nimajo zemljišč v izobilju, dnevi so večinoma mrzli in narava ni ravno radodarna. Nikakor niso vedeli, kako bi se obiskovalcev, ki jim ni mar travnikov, ubranili. Vsekakor bo poleti dobrodošla pomoč Triglavskega narodnega parka, ki bo v tem, obrobnem območju prepovedal kurjenje in množično, kmetijstvu tako škodljivo rekreacijo ob Kredi. Postavili bodo zaporo, tako, da se po njivah in pašnikih vsaj z avtomobili ne bodo vozili.
Trdo delo od jutra do mraka
»Zemlja v Srednji in v vsej Radovni je lahka, peščena in skopa,«pravi   Zdravko Zupan,
Klemenov iz Srednje Radovne.»Lani, ko je bilo sušno pole-
Pri Klemenovih imajo v hlevu 35 glav živine, najbolj pa so ponosni na imenitnega žrebca
tje, je bila prva košnja še kar dobra, druga pa tako slaba kot že dolgo ne. Skozi tako zemljo voda hitro odteka in če je suša, je v kmetijstvu takoj katastrofa. Tudi lanska letina krompirja je bila tako slaba, da je štirideset let ne pomnim.
Kako živimo? Od dela in za delo, nimamo ne praznikov in ne oddiha. Star sem dvainpetde-set let, a še nikdar nisem videl morja in ga tudi ne bom,«pravi Zdravko Zupan, ki se je minulo soboto pripravljal na gradnjo novega silosa ob hlevu.»Ne morem reči, da nam družba, v na-
šem primeru radovljiška občina, visokogorskim kmetom ne bi pomagala. Kar gre, čeprav smo na nogah od jutra do večera: v hlevu imamo 35 glav, pitance, medtem ko pri nas pridelujemo tudi sir. Mleka ne vozimo, kajti preveč smo oddaljeni tako od Gorij kot od Mojstrane. Vsako jutro ob pol petih odpeljem hčerke do enajst kilometrov oddaljene avtobusne postaje na Dovje, od koder se vozijo v Kranj: tekstilno in kmetijsko šolo. Pozimi se cesta pluži; zdaj je veliko bolje, ko pluži Lipovec iz Zgornje Radovne.
Šele lani so dobili vodovod
Avtobusnih zvez seveda ni nobenih, vsak se znajde po svoje. Lani smo dobili vodovod, ki smo ga bili vsi seveda zelo veseli. Telefonov ni, zdaj se pripravlja v krajevni skupnosti Gorje projekt, po katerem naj bi dobili telefon tudi v Srednji Radovni. Upajmo!«, je dejal Klemenov gospodar, ki ima z ženo Marico vsak dan dela čez glavo in ki v času, ko je treba kositi, gnojiti in saditi na njivi res nima časa za globokoumna razmišljanja in dileme, ki so jih vsakodnevno polna poročila na radiu ali v tisku. Vse, kar pridelata, je naravno in neoporečno tako, kot le more biti, kajti pri Klemenovih ne gnojijo z umetnim gnojem.
V Srednji Radovni bo na travnikih, ki jih niso buldožirali in zravnali, kmalu spet zacvetel modri encijan in ponujal obiskovalcem enkratni pogled. Tod tudi narcise niso redkost. Ni čudno, da so v nekem obdobju v tej lepi dolini s čistim gorskim zrakom rasli vikendi kot gobe po dežju: največ jih je v Zgornji Radovni in tudi v Srednji so štirje. Zaradi miru in lepe gorske pokrajine se njihovi lastniki vse-bolj odločajo, da se po upokojitvi tod za stalno naselijo.
ureja DARINKA SED1~
:glas 10. STRAN
/ ŠPORT IN REKREACIJ/T
Torek, 16. maja 1989
Košarka
Novi republiški prvak v desete -roboju, starejši mladinec AK Triglav Matjaž Polak. Foto: G. Šinik
Mladinke Kranja presenetile
Kranj, 12. maja — Pretekli teden je bil v centrih košarke v Jugoslaviji letošnje polfinale za državni naslov za mladinke. V štirih skupinah je igralo za uvrstitev v finale kar devetnajst naših najboljših mladih košarkarskih vrst. Loška Odeja je doma gostila štiri ekipe in bila na domačem parketu tretja.
Pravi podvig v Smederevski Palanki so dosegle košarkarice Kranja. Za ekipo, pod vodstvom trenerja Antona Erlaha, so igrale: Žnidar, Zrnič, Podrekar, Troha, Gartner, Čufer, Kozina, Lokaš, Tomac, Kump in Hodžaj. Na tem turnirju so igrale ekipe Voždovac iz Beograda, Partizan iz Novega Sada, Kranj in Mladost kot domačin. Igralke Kranja so bile druge. Prvo mesto so po pričakovanju osvojile košarkarice Voždovca. V tej mladinski ekipi igra kar osem tistih igralk, ki s člansko vrsto nastopa v tekmovanju prve A ženske zvezne košarkarske lige. Za to ekipo igra tudi 195 cm visoka Bjedova, ki je kandidatka za reprezentanco za letne olimpijske igre, ki bodo v Španiji.
Izidi — Kranj : Mladost 78 : 56 (44 :24), Kranj : Partizan 76 : 54 (44 : 24), Kranj : Voždovac 69 :100 (41 :47).
Po turnirju so izbrali tri najboljše igralke.
Najboljša strelka turnirja je bila Nedova (Voždovac), med izbrankami pa sta še Puškar (Prtizan) in Gartner (Kranj). V treh tekmah sta za ekipo Kranja največ točk dosegli Čufar 62 in Gartner 54.
D. Humer
Republiško prvenstvo v atletskem mnogoboji_
Aljoša Rovan in Matjaž Polak prvaka
Kranj, 14. maja — Atletski klub Triglav iz Kranja je na stadionu Stanka Mlakarja dva dni gostil člane in starejše mladince, ki so tekmovali za letošnji republiški naslov v atletskem mnogoboju. Za prvaka se je borilo v obeh konku-rencah enajst tekmovalcev iz AK Brežice, Kočevja, Kladi-varja iz Celja, IBL Olimpije iz Ljubljane in kranjskega Triglava.
Pri članih je naslov odšel v Brežice. Po odstopu najboljšega slovenskega deseteroboj-ca Gorana Kabiča ga je osvojil Aljoša Rovan. Favorit za ta naslov Goran Kabičje odstopil že po drugi disciplini v skoku v daljino. Obnovila se mu je že načeta poškodba na peti leve noge. Pri mladincih je naslov ostal v Kranju. Osvojil ga je Matjaž Polak, ki je imel slab nastop le v skoku s palico, kjer je dosegel ničlo. Sicer pa vso pohvalo organizatorjem in tudi vsem nastopajočim, saj so imeli drugi dan, v nedeljo, kaj slabe pogoje za tekmovanje. Dež in mraz sta opravila svoje.
Rezultati — člani — 1. Rovan 6.090. 2. Milat (oba Brežice) 5.507, 3. Zupančič (Kočevje) 4.234;
st. mladinci — 1. Polak (Triglav) 5.895 —100 m — 11,45, daljava — 6,46, krogla — 13,00, višina — 181, 400 m 51,59, disk — 40,98,
skok s palico--0, kopje — 47,30, 1500 m — 5 :21,13, 2. Svet (Kla-
divar) 5.229, 3. Matijevič (Brežice) 5.208, 4. Lozej 5.199, 5. Prostor (oba IBL Olimpija 4.955.
Atletski klub Triglav pa naj bi bil organizator letošnjega državnega prvenstva v mnogoboju. Le-ta naj bi bil na stadionu Stanka Mlakarja 4. in 5. junija.
D. Humer
Zadrega tržiških planincev
Kdo bo skrbel za Zelenico
Tržič, 12. maja - Planinsko društvo Tržič, ki gospodari s štirimi planinskimi postojankami, se že nekaj let znova in znova ukvarja s problemi, kako zagotoviti oskrbovanje v letnem obdobju. Letos so Dom pod Storžičem, Dom na Kofcah in Planinski dom na Dobr-či "rešili", če tako rečemo, kdo pa bo poleti skrbel za Dom na Zelenici, pa še ne vedo. Zelenica, gledano z očmi skrbništva, sploh ni najtežji problem. Ima dobro, tudi telefonsko, povezavo prek Kom-pasove centrale na Ljubelju, z dolino, v postojanki je tekoča voda, elektrika, dom je preurejen in zato z njegovim obiskom tudi'poleti ni problemov. Zelenico obiskujejo izletniki, planinci, ki se odločajo za transverzalna pota in večina s tega območja jih gre prek Zelenice. Skratka, z obiskom ni problemov.
Da bi Zelenica ostala to, kar je, mora dobiti planinski dom varuha. Kdor bi bil pripravljen prevzeti oskrbovanje te postojanke, naj to pismeno sporoči Planinskemu društvu Tržič, Trg svobode 18, Tržič 64290. Pojasnila pa je mogoče dobiti tudi po telefonu 52 -336 (PD Tržič) vsako sredo in četrtek dopoldne, pri Francu Kavčiču v tovarni TIKO (telefon 50 - 477) ali pri Ivku Bergantu na telefon 50 - 116 v večernih urah.
J. K.
Na Kokrici
Abrahamov pokal
Kokrica, 12. maja - Lojze Dežman s Kokrice prireja zanimivo tekmovanje: Abrahamov pokal za rekreativke in rekreativce, ki so starejši od 50 let. Vsa pojasnila daje Lojze Dežman na telefonu 24 -552, pri organizaciji tekmovanja pa mu pomagajo tudi drugi člani Športnega društva Kokrica. Lojze pravi, da bo predvsem važno sodelovati, da strah, kako se bo kdo uvrstil, ni potreben in da ima srečanje tudi družabni pomen. Abrahami bodo tekmovali v kolesarstvu, gozdnem teku, skoku v daljino z mesta, streljanju z zračno puško in streljanju. Znan je tudi že razpored tekmovanja. 25. maja bodo na sporedu kolesarstvo, streljanje in kegljanje, 26. maja pa gozdni tek in skok v daljino. Slovesen zaključek bo 27. maja v parku Dežman.
J. K.
Skupščina Atletskega kluba Triglav
Kranj, 16. maja - Predsednik Atletskega kluba Triglav Kranj Dušan Prezelj sklicuje danes, 16. maja, ob 19. uri v dvorani 14 kranjske občinske skupščine volilno in programsko skupščino Atletskega kluba Triglav iz Kranja. Vabljeni člani kluba in prijatelji atletike. J. K.
ureja JOŽE KOŠI
Prva zvezna B vaterpolska liga
Veliki cilj dosežen
Kranj, 13. maja - I. B ZVL Triglav : Bjela 12 :7 (2 :1, 4 :1, 4 :3, 2 :2), letni bazen, gledalcev 800, sodnika Brkljačič (Reka), Pede-šić (Zagreb). V zadnjem kolu prve B lige je veliki cilj vaterpoli-stov Triglava uspel. Zmaga proti Bijeli jih je tako že petič pripeljala v najvišji razred tekmovanja, prvo A ligo. Z drugim mestom so prišli tudi v končnico državnega prvenstva. Že to soboto bodo v svojem bazenu gostili peto uvrščeno motšvo A lige Kotor. Tekma bo ob 20. uri.
Triglav — Naglic, Hajdinjak, Brinovec, Sirk 1, Cvitkovič, Ča-dež 3, Jerman, Grabeč, Mari-nič 3, Kodrič, Rihter 2, Trop-pan, Homovec.
Bijela — Popović, Džukano-vič, Sredanovič, Peček, Vasilje-vić, Vuksanović 1, Mijanović 1, Zloković, Boričevi 2, Ivanovski 2, Zivkovič.
V zadnjem kolu prve B lige so vaterpolisti Triglava dosegli cilj. Zmaga proti moštvu Bijele jih je že petič pripeljala v najvišji razred tekmovanja, prvo A ligo. Triglavani so drugi, pr-
vak pa je Medveščak iz Zagreba. Oba bosta nastopila v končnici državnega prvenstva. Triglav bo še to soboto v domačem bazenu gostil peto uvrščeno moštvo A lige Kotor.
Že v uvodni prvi četrtini je bilo jasno, da bodo domačini šli na vse, čeprav gostje niso bili slab nasprotnik. V gosteh je Triglav v Bjeli v črnogorskem primorju iztržil točko. Izid je bi 9 :9. Še bolj poletno je Triglav začel v drugi četrtini in na koncu te je bilo že 6 :2 v korist domačinov, zmagovalec
Člansko vaterpolsko moštvo Triglav se je ponovno, petič, uvrstilo v prvo A zvezno vaterpolsko ligo. Igrali so: Naglic, Hajdinjak, Brinovec, Sirk, Cvitkovič, Cadež, Jerman, Grabeč, Marinič, Kodrič, Richter, Toppan in Homovec.
Kapetan moštva, vratar, Roman Naglic
je bil tako rekoč znan. Vprašanja o zmagi ni bilo več. Le nekoliko so domačini popustili v tretji in četrti četrtini, a ne toliko, da bi njihova igra zbledela. V srečanju so se pri Triglavu izkazali vsi. Še posebej se je izkazal Uroš Čadež, ki je bil gibljiv v vseh pogledih vaterpolske igre.
• Kapetan moštva, vratar, Roman Naglic:
»Za to srečanje je bila odločilna naša borbenost. Vedeli smo, da moramo zmagati. Le zmaga nas pripelje v višjo raven jugoslovanskega vaterpolskega tekmovanja. Uspeli smo, kar je plod celotnega moštva s trenerjem Radom Čermeljem na čelu. In tudi dobro delo celotne uprave je botrovalo našemu uspehu.
D. Humer Foto: G. Šinik
Kegljanje
Prvaki med dvojicami
Kranj, 7. maja - Končano je gorenjsko kegljaško prvenstvo dvojic. Moški so kegljali na kegljiščih na Jesenicah in v Tržiču in metali 2 krat 200 lučajev. Zaradi boljšega čiščenja sta s 3426 keglji zmagala Kranj skogorca Janez in Jaka Lovše, z enakim številom podrtih kegljev pa sta bila druga člana Triglava iz Kranja Antojti Šemrl in Brane Jur-kovič. Tudi tretje in četrto mesto je odšlo v Kranj: tretji je bil par Vane Oman in Boris Benedik 3382, četrta pa dvojica Kari Bo-štar in Franc Sajovic 3366, peta pa je bila dvojica Lubnika iz Škofje Loke Milan Prezelj in Peter Hafner.
Dekleta so igrala na kegljišču Triglava iz Kranja in sicer 2 krat 100 lučajev. Pet prvih mest so osvojile dvojice iz kranjskega Triglava, zmagal pa je par Her-mina Pire in Stanka Virant s 1663 keglji. Sledijo Marjana Zore in Zdenka Gašperin 1644, Ema Zaje in Silva Fleischmann 1616, Milena Ristič in Mojca Kern 1546 ter Pavla Šorn in Slavka Pire 1511.
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Škofji Loki in Tržiču polfinale gorenjskega prvenstva, na katerem je igralo 63 kegljačev. 24 najboljših bo igralo na finalu, ki bo 21. maja na kegljišču Triglava v Kranju. T. Bolka
VEČ   KOT ČASOPIS
Dušan Mravlje bo tekel 1016 kilometrov
Četrtič na cestah med Sydneyjem in Melbournom
Kranj, 11. maja — V četrtek, 18. maja, bo med najboljšimi svetovnimi dolgoprogaši, na startu v Sydneyju tudi 38-letni Dušan Mravlje iz Stražišča. Letošnji osmi tisočšestnajstkilometrski tek, med Sydneyjem in Melbournom, gosti le pet supermaratoncev, ki nimajo avstralskega potnega lista: Novozelandca Dicka Touta, Američana Ronalda Springer-maierya, Šveda Rune Larsona, Dušana Mravljeta in Grka Yanusa Kou-rosa. Vendar je njegov nastop še negotov. Grk, ki je že nekajkrat zmagal in je zagotovo eden največjih dolgoprogašev, je namreč letos tekel v Južni Afriki in tako prišel na črno mednarodno športno listo.
Dušan Mravlje je v ponedeljek odpotoval v avstralsko jesen dobro pripravljen. Letos ima ta Donitov delavec za pokrovitelje JAT, ki mu omogoča prevoz in Gorenje iz Titovega Velenja, ki uspešno trži tudi v Avstraliji. V kranjski Planiki so mu mojstri iz vzorčne delavnice izdelali posebne, spredaj odprte tekaške copate.
Stražišan bo dobil v Sydneyju spremljevalno ekipo, tudi od nje je odvisno, kako bo razporedil moči na tem šestdnevnem teku. Mravlje trdi, da bo pritekel dober rezultat, če med tekom ne bo prišlo do poškodb.
M. Kunšič
Rokomet
Zmage za Termopol, Preddvor in Alples
Kranj, 15. maja — V predzadnjem kolu moške in ženske republiške lige so vse tri ekipe Gorenjske tokrat zmagale. Loški Termopol je doma premagal Krško, Preddvorčani so se z gostovanja pri Fužinarju vrnili z zmago. Enako dobro so se izkazala dekleta Alplesa, ki so v Ljubljani dobile srečanje z Olimpijo. Termopol : Krško 24 : 18 (11 : 11)
Termopol — Peternel 1, Čiku, Sokolov, Bešter 6, Berce 2, Pokorn 2, Doli-nar 2, Završnik 2, Ramoš 7, Cvetanovič 2, Grum, Obadič. Domačini so začeli dokaj poletno. Že kmalu v prvem delu so povedli s petim^ goli razlike. Toda rokometaši Krškega se niso predali in na odmor so odšli z neodločenim izidom. A Termopolovci so nato v nadaljevanju spet zaigrali svojo igro in iztržili zmago. Fužinar - Preddvor 21 : 25 (10 : 10)
Preddvor — Matitič, Krivec, Arnež 1, Žibert 4, Kožar, Cuderman, Toraa-žič 5, Lombar 7, Božovič 1, Čimžar 5, Gregorc 2, Komovec. Preddvorčani, ki se borijo za obstanek v ligi, so tokrat na Ravnah presenetili domači Fužinar. Bili so le toliko boljši, da so se s tega gostovanja vrnili z dragocenima točkama. Olimpija : Alples 21 : 22 (12 : 9)
Alples — Kotar, Kejžar, Rupar, Olič 6, Pohleven 6, Oman, Lušina 3, Jo-vanovič, Berce 2, Kalan 5, Trojar.
S to zmago, čeprav je bila tesna, so rokometašice Alplesa iz Železnikov ponovno pokazale svojo vrednost. Tekmo v Ljubljani, v dvorani Tivoli, so začele slabo. V prvem delu niso mogle nadoknaditi zamujene priložnosti za izenačenje. V nadaljevanju so bile boljše in za gol so premagale dobro ekipo Olimpije.
D. Humer
Radovljiške sindikalne igre
V odbojki LIP in Elan
Radovljica, 13. maja - Končano je občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki. Med ženskami je zmagal LIP Bled pred Ljubljansko banko Radovljica, osnovno šolo Gorje, Elanom iz Begunj, HTP Bled, Iskro Lipnica itd. Med moškimi je zmagala prva ekipa Elana iz Begunj pred Iskro Lipnica, Plamenom iz Krope, LIP Bledom, Verigo Lesce, GG Bled itd.
Končano je tudi sindikalno prvenstvo v kegljanju v borbenih partijah. Med ženskami je zmagala Iskra Otoče, druga je Veriga Lesce I, tretji Elan iz Begunj, četrti LIP Bled, peta Iskra Lipnica itd. Med moškimi je zmagal Elan Begunje I pred Verigo Lesce I, Iskro Otoče I, Merkurjem Radovljica, Alpetourovimi hoteli Bohinj, Verigo Lesce II itd. Ekipno skupaj je zmagal Elan pred Verigo, Iskro Otoče, LIP Bled, Iskro Lipnica itd. Skupaj je tekmovalo 88 žensk in 210 moških iz 33 osnovnih sindikalnih organizacij. j
OD TEKME DO TEKME
Andrej Sajovec deveti - V nedeljo, 7. maja, je bila vTerenzanu v Italiji mladinska dirka Terenzano - Trieste - Terenzano. Tekmovalo je 120 kolesarjev, med njimi tudi mladinci Save iz Kranja in Roga iz Ljubljane. Dirka je bila zelo razgibana. V ciljnem sprintu je zmagal Italijan Luca Caldo. Najboljša Savčana sta bila Andrej Sajovec na devetem in Igor Bertoncelj na desetem mestu. V točkovanju letečih ciljev je bil Sajovec drugi, Pilar pa je zmagal v gorskih ciljih. M. Zevnik
Triglav zmagal v Naklem - V 16. kolu druge slovenske nogometne lige je Sava zmagala v Postojni s 3 : 2 in premagala neposrednega tekmeca za izpad. Triglav je premagal Naklo z 2 : 1, Jesenice pa so s 5 : 2 premagale Bilje. Jadran Lama ima 24 točk, Triglav je drugi z 22 točkami, Na-klanci so peti z 18 točkami, Jesenice osme s 14 točkami, Sava pa je z H točkami predzadnja. Mladinci Save so z 2 : 1 premagali Izolo in so v sredini lestvice, Britof pa je premagal Slavijo z 1 : 0 in vodi v območni mladinski ligi zahod. V gorenjski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Kokrica : Alpina 2 : 0, Britof : Zarica 3 : 0, Primskovo : LTH 0 :0, Visoko : Lesce 2 : 1, Mavčiče : Polet 1 : 1, tekma med Tržičem in Bitnjami pa je bila preložena. Britof ima 30 točk, LTH 24, Alpina 23, Visoko 20 itd. D. Jošt
Aleš Kunčič enajsti - V Dobu pri Lukovici je bila pretekli teden dirka motokrosistov za državno prvenstvo v kategoriji 125 ccm. Od gorenjskih dirkačev je bil Aleš Kunčič (AMD Tržič) 11., Robert Hribar (AMD Kranj) pa 23. med 50 dirkači. Na isti progi je bila tudi dirka za republiško prvenstvo v kategoriji do 80 ccm, kjer je bil Tomaž Zabret (AMD Tržič) deseti. Sledila je dirka za DP v kategoriji do 125 ccm pri Lenartu, kjer je bil Kunčič 15., Andrej Ahačič (AMD Kranj) pa 24. - M. Jenkole
Zmaga Pavla Loca - Tržiški šahisti so se zbrali na majskem hitropo-teznem turnirju. Igralo je 17 šahistov, zmagal pa je Pavel Loc, ki je zbral 14,5 točke. Sledijo Srečo Mrvar, Stane Valjavec, Boris Kogoj, Andrej Loc itd. - J. Kikel
Tržiška praznična tekmovanja - V Tržiču so priredili v počastitev praznikov več športnih tekmovanj, ki so bila izjemno dobro obiskana. Največ tekmovalcev se je udeležilo kegljanja, kjer je nastopalo kar 40 ekip. V kegljanju je med moškimi zmagal Peko DSSS, med ženskami pa Peko Obutev I, v balinanju Rog Cevarna, v namiznem tenisu med moškimi Slavko Keršič, med ženskami pa Svetlana Krsmanovič, v šahu Gubic (TOKOS), v streljanju med ženskami Društvo upokojencev, med moškimi pa Rog Cevarna. - J. Kikel
Pohod na Dobrčo - Športno društvo Brezje nad Tržičem je priredilo tradicionalni pohod na Dobrčo, ki se ga je letos zaradi slabega vremena udeležilo manj pohodnikov. Pripravili so tudi dva turnirja v odbojki-Med ženskami je zmagala ekipa mladink domačega športnega društva, med moškimi pa Podljubelj. - J. Kikel
Kolesarstvo
Uspeh Cvjetičanina v Beogradu
Kranj, 15. maja — V Beogradu je bila že tradicionalna kolesarska dirka za mladince Kosmajski partizani. Na tej dvodnevni dirki je zmagal mladinec OBK Beograd Manojlovič.
Dober uspeh je na tej dirki dosegel starejši mladinec KK Save iz Kranja Cvjetičanin, ki je bil v skupni razvrstitvi četrti. V ekipnem delu je zmagal Beograd, Savčani pa so bili četrti. D. H.
Namizni tenis
Merkur vodi
Kranj, 13. maja - V prvi republiški namiznoteniški ligi je Merkur iz Kranja dosegel doma dve pomembni zmagi. Najprej je prema; gal Kemičarja iz Hrastnika s 5 : 4. Janez Maček je premagal vse tri nasprotnike, ostali dve točki pa sta dobila Vlado Tome in Robi Jera-ša. Merkur je v drugi tekmi premagal Ingrad iz Celja s 5 :4. Tome in Maček sta dosegala po dve točki, Jeraša pa eno. S tema zmagama je Merkur še bolj trdno na prvem mestu. Pričakovati je, da se bo Merkur boril za vstop v II. zvezno namiznoteniško ligo.
V II. zvezni ženski namiznoteniški ligi je Merkur doživel dva p0' raza. S Petovio s Ptuja je Merkur zgubil s 6 : 3, z Ilirijo iz Ljubljane pa s 7 : 0.
Na 4. selekcijskem turnirju za pionirje z Gorenjske so imeli naj' več uspeha igralci Merkurja iz Kranja. Zmagal je Klemen Klevišar, drugi pa je bil Domen Perne, prav tako Merkur. Tretji je bil VadjU' nec z Jesenic, četrti in peti pa sta bila igralca Merkurja Slavko Dol' har in Boštjan Bernard.
Torek, 16. maja 1989
/ KRONIKA
11. stran OTsssaaigiEaoLAs
Skupina delegatov proučuje okoliščine sodnega procesa proti četverici
Kako se je začel
postopek proti Janši in ostalim
Ljubljana, 11. maja - Kot smo že poročali, je skupščinska skupina delegatov za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici v Ljubljani v četrtek na svoji ze šestnajsti seji obravnala, kako se je začel postopek proti Janezu Janši. Uslužbenca službe državne varnosti Ljubljana Drago Isajlovič in Miran Frumen sta povedala, da sta za preiskavo dobila ustni nalog od predstojnika Petra Pribila in da je bila preiskava začeta na osnovi anonimne prijave, češ da ima Janša tajni vojaški dokument.
Ovadbo, v kateri je med drugim zapisano, da Janša poseduje dokument z namenom, da bi ga objavil, je sestavil Isajlovič v sodelovanju s kriminalistom UNZ Ljubljana Zvonkom Hrastarjem. Na vprašanje, na kakšni podlagi je zasnoval takšno kvalifikacijo v ovadbi, je navedel tri razloge: prvič to, da so dokument pri njem našli, drugič to, da so pri preiskavi v prostorih Mikroade našli Poleg dokumenta še več drugega materiala, ki se prav tako nanaša na problematiko splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, in vedenje o tem, da je Janša na v? temo napisal že več člankov, in tretjič, Janša naj bi tudi izjavil, da ima nekatere tekste zato, ker naj bi pisal za Mladino. Na vprašanje, ali je običajno, da služba drža-
Janez Janša: "Delavec službe državne varnosti Miran Frumen je bil na sodišču poleg posnetka, s katerim je mogoče tudi manipulirati, ključna priča in je izjavil, da je Igor Bavčar med preiskavo dejal, da je očitno, da je fotokopija del vojaškega dokumenta. Iz posnetka je razvidno, da Bavčar tega ni izjavil in da je ob pisanju zapisnika trdil ravno nasprotno. Predsednik senata je to izjavo vzel kot edini in zadostni dokaz, da je tudi laiku jasno, da gre tu za vojaški dokument. Čeprav skupina nima možnosti, da bi posegla v sodne zadeve, pa se nabirajo dokazi, ki so ključni za obnovo postopka."
Igor Bavčar, priča preiskave v prostorih Mikroade 31. maja lani: "Kamera, s katero so snemali potek preiskave, je bila vključena do konca. S pisanjem zapisnika smo končali nekaj pred dvanajsto uro. To se mi zdi še posebej pomembno, ker sem bil vseskozi pozoren na to, da so preiskovalci, ob tem ko so iskali sporni vojaški dokument, kazali neverjetno zanimanje za vsak tekst, ki ni bil službene narave... Ko so našli fotokopiji, sem ugotovil, da na njih ni nobene oznake vojaške tajnosti, vendar pa sem to svojo pripombo zelo težko "spravil" v zapisnik preiskave. Nihče tudi ni povedal, kdo vodi preiskavo. Ko sem o tem izrecno vprašal Isajlovi-ča, je bilo vprašanje preslišaho."
Skupina delegatov je na predlog Matevža Krivica zahtevala prihod Petra Pribila, vodje območne službe državne varnosti Ljubljana, da bi pojasnil vsebino naloga, ki ga je dal preiskovalcem, in da bi povedal tudi to, kaj je vedel o dokumentu. Ko je predsednik skupine Aleksander Ravnikar poklical na UNZ, so mu odgovorili, da je že na poti na vikend, vendar so izrazili tudi pripravljenost, da ga poiščejo, če bi skupina to želela. Skupina je nato odstopila od zahteve.
vne varnosti piše ovadbo, je skupščinska skupina delegatov dobila odgovor, da to ni običajno in da je prav zato pri pisanju sodeloval tudi kriminalist Hrastar. Ker na dokumentu, ki sta ga uslužbenca državne varnosti našla v predalu Janševe mize v prostorih Mikroade, ni bilo nobene oznake, da gre za zaupni ali tajni vojaški dokument, je enega od članov skupine tudi zanimalo, kdo je prišel do sklepa, da je na podlagi najdenega treba napisati ovadbo. Isajlovič je odgovoril, da se ne spomni natančno in da je od predpostavljenih dan po preiskavi dobil dokument, na podlagi katerega je ugotovil, da gre res za tajni vojaški dokument in da je treba napisati ovadbo.
Janez Janša je po končani seji skupine delegatov odgovarjal na novinarska vprašanja in se med drugim tudi začudil, kako je službi državne varnosti uspelo dobiti originalno besedilo spornega vojaškega povelja, če pa to ni uspelo ne predsedniku predsedstva SR Slovenije Janezu Stanovniku niti skupini delegatov. "Frumen in Isajlovič nista bili pravi stranki, saj sta bila le izvrševalca. Danes bi morali tu sedeti tisti, ki so jim včeraj delili odlikovanja," je dejal Janša po četrtkovi seji in ob tem izrazil upanje, da se bo tudi to še zgodilo. Na seji skupine delegatov je dobil občutek, da je bila ovadba spisana že dan pred preiskavo in da so se v službi državne varnosti na "proces" že nekaj časa pripravljali, zato se mu zdi nerazumljivo, da je preiskava potekala brez sodnega naloga. Pa ne le to: na tako imenovanem informativnem razgovoru 31. maja in 1. junija lani na UNZ je spraševalce sporni dokument zelo malo zanimal, saj so ga večino časa spraševali o njegovem publicističnem delu, o Kučanovem magnetogramu, o stikih s tujimi novinarji...
C. Zaplotnik
Kako je varovano družbeno premoženje
Najboljša preventiva je »sramotilni steber«
Kranj, maja - Velikansko škodo družbenemu premoženju delamo tudi s slabim varovanjem. Mnoga gradbišča so brez ograj in varnostnika, ki bi ponoči bedel nad dragocenim materialom. Prek tovarniških ograj izginja obilica orodja in proizvodov. Dnevni izkupiček iz bifejev in prodajaln ponekod ženske prenašajo v kasetah kar Pod pazduho. Takšnemu ravnanju se je komajda moč učinkovito Upreti. Šele kazniva dejanja navadno streznijo odgovorne osebe v delovnih organizacijah, kjer imajo malomaren odnos do svoje lastnine. Kot je dejal Vasilij Kosirnik, inšpektor za preventivo pri Upravi za notranje zadeve v Kranju, pa najučinkoviteje pripravi k skr-benjšemu ravnanju z družbenim premoženjem, če se najbolj grobe n>alomarneže javno razgali.
Pred prazniki so na UNZ v Kranju vzeli pod drobnogled 120 prenosov in prevozov denarja in prek 100 objektov, ki naj bi bili fizično Varovani. Tudi nadzor nad ravnanjem in občasne preventivne akcije namreč prispevajo, da se v delovnih organizacijah skrbneje lotijo Varovanja premoženja. To pot so sicer ugotavljali, da se je v tem pogledu odnos do družbene lastnine spremenil nekoliko na bolje. Zla-st' pri prenosu denarja, ki je bil do nedavna še zelo neodgovorno,
HASONČNI STRANI Alf
Vsi planinci
niso varuhi narave
Čeprav bi pričakovali, da so planinci tudi (in predvsem) ijubitelji narave, pa se zdi, da nekateri hodijo v hribe le zapravljat svoje zdravje (na pivske pohode od koče do koče) in svi-njat naravo. V zadnjih letih je bil sicer prav na področju varovanja planinskega okolja precejšen napredek in tudi planinske poti so čistejše, kot so bile nekdaj, vendar se še vedno najdejo planinci, ki tega imena ne zaslužijo, in vse, kar jim ostane od jedače in pijače, odvržejo na pot in v skalovje ali dajo pod "zaščito" kamnov. Največji "svinjarji" narave so, kot Pravijo izkušeni in ekološko osveščeni hribolazci, prav večje sindikalne skupine, skupine brez planinskega vodje, razne Pivske druščine... Takšni in podobni onesnaževalci okolja prinesejo v hribe po nekaterih ocenah približno dve tretjini odpadkov, preostalo količino pa naj bi "ustvarili" v planinskih domovih in kočah. Kot smo slišali na nedavnem sestanku Predstavnikov planinskih društev, ki upravljajo s postojanka-jjjji na območju Triglavskega narodnega parka, imajo le v redkih kočah naprave za stiskanje pločevink. Tudi v tistih, kjer so možnosti za odvoz odpadkov z zabojniki, se jih ne poslužujejo; tam, kjer pa tak kontejner je (v Vratih na primer), pa je se vedno precej odpadkov tudi na tleh v njegovi bližini ali na bližnjih planinskih poteh.
Sanitarna inšpekcija, ki bo letos spet pregledovala planinske postajanke, že zdaj opozarja, da zažiganje plastičnih odpadkov niti zakopavanje pločevink ali odmetavanje odpadkov v bližnje kotanje ni dovoljeno, in zahteva, da iz postojank vozijo ali nosijo odpadke v dolino. Je to, kar hoče inšpekcija, res tako veliko, da ne bi zmogli? Verjamemo, da bo zaradi izpolnitve inšpektorjevih zahtev potrebno več dela in denarja, kf ga društvom že zdaj kronično primanjkuje, vendar zdaj tujo ni več časa za oklevanje: varstvo okolja - da ali ne. Ekologija nas nekaj stane in jo je (vsaj v tržnem gospodarstvu je tako) treba vračunati v ceno pijače, jedače in prenočišča.
C. Zaplotnik
zdaj hvalijo resnejši odnos odgovornih, po »zaslugi« gorenjskega roparja Darka Škode pa so pred časom prevoz in prenos denarja tudi zelo hitro varno uredili.
Dve do tri preventivne akcije na leto po vsej Gorenjski ter reden tovrstni nadzor po občinah so barometer, kje je največ neodgovornega ravnanja do družbenega bogastva. Največji problem so nezavarovana gradbišča, ob zadnji akciji pa je najbolj zbodlo v oči gradbišče novega veličastnega poslovnega centra na Bledu, ki ga gradi Gradiš.
»Na njem človek dobi vtis, da se kopamo v denarju, hkrati pa ga nič več ne čudi, da kvadratni meter stanovanjske površine pri nas stane že staro milijardo,« je povedal Vasilij Kosirnik. »Stotine kvadratnih metrov keramičnih ploščic je kar na paletah razložene vse naokoli Izolacijski material, kar za nekaj hiš ga mora biti, je vsakomur na dosegu roke, radiatorji, ki jih je za nekaj stanovanjskih blokov, pa prav tako. Vrh vsega je gradbišče še razsvetljeno, da bi tatovi, ki ga nameravajo obiskati, po nesreči ne stopili na kak žebelj. Polno uro si je ekipa UNZ na preventivni akciji ogledovala gradbišče, vendar nismo zbudili nikograšnje pozornosti. Nanj smo prišli docela nemoteno, niti ograje nam ni bilo treba preplezati. Zanimivo bi bilo ob koncu gradnje pokukati v poročilo o inveturi: številke utegnejo biti prav srhljive. Tako veliko gradbišče, kot je na Bledu, nujno terja fizično varovanje. To bomo tudi priporočili odgovornim osebam in komitejem za SLO ter zahtevali, da napake čimprej odpravijo.«
Blejsko gradbišče torej naravnost vabi tatove. Odgovorni za gradnjo novega centra so najbrž računali, da gradbišča ni treba posebej zavarovati, saj stoji sredi Bleda, kjer bi morebitnim storilcem lahko hitro kdo stopil na prste. Toda vse kaže, da je tudi mimoidočim malo mar, ali na bližnjem gradbišču kdo krade ali ne, naj kar investitor poskrbi, da mu vsega ne odnesejo. Za malomarno ravnanje nihče ni kazensko odgovoren, razen če ne pride do kaznivega dejanja. r>ar je videla ekipa UNZ na preventivni akciji, pa je le naključje, da se še ni primerilo.
D. Z. Žlebir
Nedokončano dejanje
Ko se je Ismet ono noč vračal iz Zlate ribe, ga je med potjo zamikala prodajalna Pri Petrčku. Najbrž mu je alko dal moči, da je vlomil zadnja vrata, tamkaj pa razbil steklo in prišel v notranjost. Čeravno je na vso moč dobro kazalo, začetega dejanja ni uspel uresničiti, kajti zalotili so ga.
Niti uniforme ni spoštoval
Docela opit je možakar iz Vir-maš doma strahoval družino in razbijal. Tudi v navzočnosti mož v uniformah še ni prišel k pameti. Da bi dokazal, kako malo jih upošteva, je razbil še okensko steklo. Vsega krvavega so najprej peljali v zdravstveni dom, da so ga zašili, zatem pa so ga na milici zašili še drugič. Noč je prebil v tamkajšnji kleti.
Napravi si sam
Kot v poceni kriminalki zveni pripetljaj, ki se je začel v gostilni v Retečah. Od tam je namreč na loško milico klical moški, češ da ima sopotnik, ki se namerava peljati z njim domov, orožje: naj ju, za božjo voljo, na poti domov ustavijo. Tako so tudi storili in pri sopotniku našli pištolo na šibre, ki jo je možak sam izdelal. Za inovacijo niso imeli, tako kot nikjer v naši državi, nobenega posluha.
Pijani motili trezne
Iz samskega doma v Stražišču sta še opolnoči bučala muzika in pijansko prepevanje. Treznej-ši večini tamkajšnjih stanovalcev to kajpada ni bilo pogodu. Kot je tamkaj že tradicionalna navada, so poklicali miličnike. Ko so razgrajači zaslutili nevarnost, so jo mahoma ubrali neznano kam.
Na robu pravne države
13. maj - dan varnosti ni le priložnost za slovesnosti in pripenjanje odlikovanj, ampak tudi za razmišljanje o milici in o vseh organih za notranje zadeve, o naši posamični in skupni varnosti, še o marsičem drugem. Če je predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik v nedavnem televizijskem pogovoru s slovensko javnostjo dejal, da je naša "policija", ki ima v svojih vrstah tudi izobražence (za primer je navedel načelnika inšpektorata milice UNZ Ljubljana-mesto, kije tudi magister socioloških znanosti), sposobna in povrh vsega še kulturna, mu verjamem, verjel pa bi mu še nekoliko bolj, če bi vedel, koliko goljufov mirno sedi med nami neodkritih, koliko tatov, koliko fioneverjevalcev, koliko tistih, ki zlorabljajo svoj družbeni položaj za povsem osebne koristi... Ker ta podatek ni znan in nikoli ne bo, je vsaka trditev sicer bolj ali manj relativna, vendar pa tudi še ne zadostna, da bi že dvomili v tisto, kar je izjavil predsednik republike.
Ko ob dnevu varnosti razmišljamo o varnosti državljanov, si moramo priznati - radi ali ne - da se zdaj počutimo manj varnega, kot smo se, denimo, pred desetimi leti. Ne zato, ker vsak dan poslušamo in beremo o nesrečah na cesti, v zračnem prometu, v gorah in pri delu, o požarih, ki uničujejo družbeno in zasebno premoženje, o pogostih vlomih, tatvinah in goljufijah, ampak zato, ker živimo na robu pravne države, v kateri zapirajo ljudi (po 133. členu kazenskega zakona) zaradi verbalnega delikta; zato, ker se ne strinjajo z oblastjo in uradno politiko; le zato, ker so s svinčnikom podčrtali nekaj besed in bi lahko nekaj naredili (napisali članek - primer Janša)... Manj varno se počutimo tudi zato, ker gospodarska in politična kriza rojevata socialne stiske, narodnostno nestrpnost in medrepubliška nesoglasja, različne poglede na nadaljnji razvoj družbe in "karizmatične osebnosti", ki so za centralizem in trdo roko. Zato, ker so nekatere določbe kazenskega zakona pisane na vsako kožo, ker se sodstvo še marsikje ni znebilo odvisnosti od politike, ker imamo dvojno moralo, eno za oblast in drugo za ljudstvo, in ker je politika lahko tudi umazana igra (ali je res, da so za velikovški bombni atentat septembra 1979'izdale ukaz tedanje vodilne jugoslovanske politične osebnosti, kot se spominja Stane Kavčič in kot skuša dokazati Mladina?).
C. Zaplotnik
Dva mrtva v trčenju s tovornjakom
Kranj, 12. maja - Voznik »hrošča«, 27-letni David Rudolf, in njegov sopotnik Roman Božič, star 24 let, oba iz Idrije, sta umrla v prometni nesreči, ki se je popoldne primerila na Smled-niški cesti. Rudolf je pri zeleni luči zapeljal v križišče in zavil levo, pri tem pa zaprl pot tovornjaku s polpriklopnikom, ki ga je naravnost v križišče pripeljal 31-letni Darko Fridman iz Ormoža. Čeprav je Fridman zaviral, nesreče ni mogel preprečiti. Čelno je trčil v desni bok osebnega avtomobila in ga več kot 50 metrov potiskal po cesti. Sopotnik Božič je na kraju nesreče umrl v popolnoma razbitem avtomobilu, voznik Rudolf pa slabi dve uri po nesreči v ljubljanskem Kliničnem centru.
Našel mino
Britof, 12. maja - Ko je branal na njivi med Britof o m in Šenčurjem, je domačin Lojze Alič izkopal mino. Kot so ugotovili miličniki kranjske postaje milice, je šlo za kumulativno mino za minometalec. Ker še ni bila aktivirana, so jo izročili pirotehniku, da jo uniči.
Traktor zdrsnil po strmini
Podljubelj, 13. maja - Pri delu v gozdu, od koder je s traktorjem vlačil osemmetrske hlode, se je ponesrečil 64-letni Janko Knific iz Podljubelj a. Pod pla-
Trije stanovalci, en kršitelj
Komajda so se prvi stanovalci vselili v nove bloke v Drulovki, že imajo tam stalnega razgrajača. Možakar neprestano razbija in dela škodo v povsem novem stanovanju. Če bo tudi, potem ko bo soseska povsem naseljena, razmerje med mirnimi in razbi-jaškimi stanovalci 3 proti 1, potem se novemu naselju slaba piše.
Razbil si je nos
Ni še minilo popoldne, že so maligani zmogli nesrečnega Marjana, da je obležal pred Globusom. Našla ga je miličniška patrulja in ga odpeljala k zdravniku, ker si je bil pri bližnjem srečanju z asfaltnim pločnikom razbil nos. Tudi domov sta ga nato pospremila, da ne bi vnovič obležal na trdem.
ninsko kočo na Kalu je na strmini ustavil traktor in z vitlo začel vleči hlode k traktorju. Tedaj je popustila ročna zavora in traktor je zdrsnil po strmini. Da bi ga ustavil, je Knific vskočil v traktor, vendar ga mu ni uspelo zaustaviti. Po 20 metrih se je traktor bočno prevrnil v jarek. Traktorista so hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Kokila ubila delavca
Jesenice, 10. maja - 53-letni Dedo Osmančevič z Jesenic se je smrtno ponesrečil pri delu v je-klarni jeseniške Železarne. Delavec je v vlivališču, kamor so pripeljali dva vagona, naložena s praznimi kokilami, na žerjav pripel prazno kokilo, nato pa žerjavovodji dal znak, da jo lahko dvigne. Ko jo je 20-tonski žerjav dvigal, je zadela eno od naloženih kokil na vozu, ta pa je padla na Osmančeviča. Delavec, ki se ni pravi čas umaknil, je bil na mestu mrtev.
Z avtoceste v jarek
Voklo, 14. maja - Dva kilometra od cestninske postaje Torovo • se je primerila nesreča, ker je voznica, 49-letna Dobrila Jere-mič iz Kraljeva, sicer pa na začasnem delu v Hamburgu, izgubila oblast nad vozilom. Njen sopotnik, 52-letni Dragic Jeremič je bil hudo ranjen. Avto je s ceste zapeljal na bankino, zdrsnil ob odbojni ograji, sse prevrnil na bok in streho, navsezadnje pa obstal na strehi v jarku travnatega useka.
17 avtomobilom odvili žaromete
Tržič, 13. maja - Ponoči med prvo in četrto uro so bili na dveh parkiriščih v Tržiču, na Deteljici in Cankarjevi ulici, na delu tatovi. 17 avtomobilom so odstranili žaromete, enemu pa tudi vzvratno ogledalo in brisalca. Vsakega avtomobilista so oškodovali za 800 tisočakov, skupna škoda torej znaša okoli 13 milijonov. Dejanja sumijo dvojico neznancev, ki sta se sredi noči odpeljala z belim fičkom.
Spregledal mopedista
Polica, 13. maja - Voznik tovornjaka 50-letni Radoslav Zo-govič iz Ljubljane, je kriv prometne nesreče, ki se je zgodila v križišču na Polici. Ko je zavijal levo z lokalne ceste na magistralno, je spregledal mopedista, 21-letnega Jurija Pleska, ki je pripeljal po prednostni magistralni cesti. Ko je bil tovornjak s prikolico že napol v križišču, je Pleško trčil v levo kolo tovornja-kove prikolice, odbilo ga je na cesto, kjer je obležal hudo ranjen.
(Mffiss&mnoLAs 12. stran
/obvestila, oglasi
Torek, 16. maja 1989
Na podlagi 5. člena Odloka o priznanju občine Jesenice (Ur. vestnik Gorenjske št. 18/78 in 3/87 odbor za izbor nagrajencev in podelitev priznanj občine Jesenice
RAZPISUJE
OBČINSKO PRIZNANJE 1. AVGUST ZA LETO 1989
Občinsko priznanje 1. avgust se podeli:
1. zaslužnim delavcem ali skupinam delavcev za večletno uspešno in vidno delo v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih ter drugih organizacijah in skupnostih v interesu skupnosti in družbe, ali za izjemno pomembna družbeno koristna dejanja in naloge na kateremkoli področju ter za aktivno družbenopolitično in samoupravno udejstvo-vanje, ki prispeva k napredku pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja.
2. organizacijam združenega dela, delovnim in drugim skupnostim, družbenim in drugim organizacijam ter društvom za:
— nadpovprečne in izjemne rezultate v gospodarjenju ter uresničevanju samoupravljanja, ki so prispevali in prispevajo k razvoju in splošnemu napredku občine,
— uspehe, dosežene v dograjevanju samoupravljanja oz. samoupravnega sistema v neposrednem izražanju splošnih in dolgoročnih interesov s pravilno usmeritvijo v politiki oblikovanja in delitvi dohodka in spoštovanja načela nagrajevanja po delu,
— delo, opravljeno na področju družbenih in drugih dejavnosti, prežeto z znanstvenim marksističnim pogledom na svet in vsakodnevno usmerjeno k izgradnji socialistične samoupravne družbe,
— uspešno oblikovanje izjemnih organizacijskih oblik samoupravnega organizianja in samoupravnega urejanja družbenih odnosov ter učinkovito izvajanje planiranih nalog.
Predlog za podelitev priznanj lahko organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in družbene organizacije, delovne in druge skupnosti.
Obrazloženi predlogi morajo biti predloženi Skupščini občine Jesenice - odbor za izbor nagrajencev in podelitev priznanj občine do 31. maja 1989. V predlogu morajo biti navedeni tudi splošni osebni podatki o predlaganem kandidatu.
KULTURNE SKUPNOSTI TRŽIČ, KRANJ, ŠKOFJA LOKA RADOVLJICA IN JESENICE
Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o dodeljevanju Prešernovih nagrad Gorenjske objavljamo razpis za
PREŠERNOVO NAGRADO GORENJSKE ZA LETO 1989
na naslednjih področjih kulturno umetniškega ustvarjanja: literatura, dramska umetnost, glasba in balet, upodabljajoča umetnost, film, arhitektura in oblikovanje. Posamična nagrada znaša tri povprečne mesečne osebne dohodke v prvih devetih mesecih preteklega leta na Gorenjskem. Kandidate za nagrado lahko predlagajo organizacije združenega dela z področja kulture, občinske zveze kulturnih organizacij, kulturne skupnosti, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, kulturna društva, delovni ljudje, ki samostojno — kot poklic - opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in drugi delovni ljudje in občani. Pisni predlogi z obrazložitvijo morajo biti predloženi na naslov: Žirija za ocenitev del in izbor Prešernovih nagrajencev - KULTURNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg 40, do 12. novembra 1989.
GRADBINEC KRANJ
Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupnih služb Kranj objavljamo proste naloge in opravila
1. SAMOSTOJNI KADROVIK TOZD
Pogoji: višja šolska izobrazba kadrovsko organizacijske ali pravne smeri s 3-letnimi delovnimi izkušnjami
Prošnje vložite z dokazili o izobrazbi v roku 8 dni po objavi v kadrovsko službo, Nazorjeva 1, Kranj.
Industrija bombažnih izdelkov Kranj, Cesta Staneta Žagarja 35, objavlja
LICITACIJO za odprodajo odvečnih osnovnih sredstev
po sklepu DS z dne 25. 4. 1989, ki se bo vršila dne 26. maja ob 10. uri v prostorih Industrije bombažnih izdelkov Kranj in sicer se odproda.
1 kos knjižni stroj Ascota tov. št. 25922 po izklicni ceni din 950.000. Ogled stroja je možen uro pred pričetkom licitacije, stroj je rabljen in brezhiben in se prodaja na podlagi videlo -kupljeno. Privatni kupci plačajo na izlicitirano ceno poleg kupnine še ustrezni prometni davek v višini 30,9 % državna podjetja in ustanove so oproščene plačila prometnega davka, če predložijo ustrezno izjavo.
bombažna predilnica in tkalnica i tržit
64290 TRŽIČ CE8TA JLA 14    TELEFON (064) 60-671.   TELEX 34607 YUTRBPT
oglaša naslednja dela in naloge
VODENJE SLUŽBE ZA PLAN IN ANALIZE
Pogoji:
— Visoka šola ekonomske ali organizacijske smeri (VII. st. SSI)
— pasivno znanje tujega jezika
— 3 leta delovnih izkušenj
— 5 mesecev poskusnega dela
Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba in sicer v roku 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST SKUPNOST OBČINE KRANJ
ŽELITE PRIDOBITI POSLOVNE PROSTORE V CENTRU KRANJA?
V PAVŠLARJEVI HIŠI NA TITOVEM TRGU ŠT.
18
SE VAM PONUJA
ENKRATNA LOKACIJA KAKOR TUDI AMBIENT V PRENOVLJENIH PROSTORIH PRITLIČJA IN I. NADSTROPJA
PRAV TAKO SE POSLOVNIM PROSTOROM NAMENJA PRITLIČJE NOVE ZGRADBE NA TOMŠIČEVI ULICI ŠT. 30 IN I. NADSTROPJE TAVČARJEVE 22 V KRANJU. V VIŠJIH ETAŽAH VSEH STAVB PA BODO NA RAZPOLAGO STANOVANJA ZA NAKUP.;   VSE POTENCIALNE SOINVESTITORJE VABIMO, DA SVOJE ŽEUE IN VLOGE NASLOVIJO NA DO DOMPLAN KRANJ, CESTA JLA 14, KJER DOBIJO TUDI VSE POTREBNE INFORMACIJE NA TEL.: 064/24-440
Po sklepu delavskega sveta PODJETJA ZA PTT PROMET KRANJ, n. sol. o., Kranj, Mirka Vadnova 13, z dne 15. 5.1989
OBJAVLJA OGLAS O PRODAJI POSLOVNIH PROSTOROV V KRANJU, SEJMIŠČE 2
i.
Objavljamo prodajo z zbiranjem pisnih ponudb za poslovne prostore v Kranju, Sejmišče 2. Za prodajo pride v poštev del parcele, št. 426/1, del parcele, št. 426/2 in parcela, št. 425 s skupno površino 378 m2, od tega 321 m2, netto koristne površine.
Objekt je v središču mesta, idealen za poslovne prostore, predstavništva in dislocirane enote. Dostop do stavke je možen z vozili, neposredno pred stavbo pa je urejeno parkirišče. Stavba ima lastno kotlarno in je centralno ogrevana.
Začetna cena za poslovne prostore je 2.144.684.860 din. III.
Pravico za pošiljanje pisnih ponudb imajo pravne in fizične osebe.
IV.
Udeleženci morajo plačati 10-odstotno varščino od začetne cene. Varščino vplačajte na žiro račun, št. 51500-601-13890 Podjetje za ptt promet Kranj — z oznako Sejmišče 2.
Pisne ponudbe s točnim naslovom in dokazilom o vplačani varščini predložite na naslov: Podjetje za ptt promet Kranj, n. sol. o., Kranj, Mirka Vadnova 13 v zapečateni ovojnici z oznako »ne odpiraj« in z oznako, da je v ovojnici ponudba na oglas o prodaji. Pisne ponudbe pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi oglasa.
VI.
V pisni ponudbi navedite ponudbo v odnosu na začetno ceno. Ponudbi priložite dokazilo o položeni varščini.
VII.
Pravočasno prispele ponudbe bo komisija za prodajo poslovnih prostorov obravnavala po preteku razpisa. Izbrana ponujena cena bo od 1. 6.1989 revalorizirana na osnovi gradbenih indeksov, ki jih objavlja Splošno združenje gradbeništva in IGM.
VIII.
Poslovne prostore si lahko ogledate v sredo, 24. 5.1989 od 10. do 12. ure na Sejmišču 2, pojasnila pa lahko dobite po telefonu (064) 23-091, od 7.—14. ure.
IX.
Pogodbo o prodaji boste sklenili v 30 dneh od dneva sklepa o prodaji najugodnejšemu ponudniku, poslovne prostore pa bo možno prevzeti po dogovoru od 1. 9.1989 dalje.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 64000 KRANJ
Objavlja prosta dela in naloge
1. POHIŠTVENEGA MIZARJA,
2. ORGANIZATORJA DELA
Pod točko 1 od kandidata pričakujemo:
— končano poklicno šolo, smer pohištveni mizar (IV. stopnja)
— dve leti delovnih izkušenj.
Pod točko 2 od kandidata pričakujemo:
— potrebno znanje pridobljeno z usmerjenim izobraževanjem na VI. stopnji
— tri leta delovnih izkušenj.
Za objavljena prosta dela in naloge sklenemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem poskusnega dela. Nastop dela po dogovoru.
Kandidat naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Prešernovo gledališče Kranj, Titov trg 6 (za razpisno komisi-jo).
»1
X..........
K. JX%. ....."
w
ii«
i'!
.i"
VABIMO K SODELOVANJU
na 14. mednarodnem sejmu kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva KRANJ, 16.-19. 5. 1989
NUDIMO
• kooperacijo ter trženje in razvoj proizvodov
• plasma proizvodov in storitev doma in v tujini
• nabavo surovin, repromateriala in opreme
• sofinanciranje razvoja kooperacij
• skupne nastope na sejmih in razstavah
• strokovno svetovanje
POSREDUJEMO MOŽNOST
• proizvodnih kooperacij
• ustanavljanja mešanih podjetij
• skupnega razvoja in nastopa na tujih trgih
Z ZDRUŽENJEM CNA iz italijanske pokrajine PESARO URBINO, ki združuje 6000 podjetij drobnega gospodarstva. Na sejmu predstavljajo firme BSP, DMM, FIA, GAEBA, DUE EMME, MOBILI D'ANGELI izdelke, za katere iščemo kooperante za proizvodnjo.
SEJEMSKI PRODAJNI PROGRAM
• funkcionalni in okrasni predmeti za opremo bivalnih prostorov
• pohištvo
• vrtna in camp oprema
• oprema za otroka
• strojna in gostinska oprema
• izdelki italijanskega združenja CNA
Mednarodno podjetje
SLOVENIJALES TRGOVINA po
CENTER DROBNEGA GOSPODARSTVA
61001 LJUBLJANA, Titova 52, p.p. 94, tel.: 061/326 580
GRADBINEC KRANJ Kranj, Nazorjeva 1
Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Lesni obrati Kranj objavljamo proste naloge in opravila
1. 2 DELAVCA V SKLADIŠČU OPAZNEGA MATERIALA,
2. 2 DELAVCA ZA DELA NA OBRATU ŽAGA,
3. 3 DELAVCE ZA DELO V TESARSKIH DELAVNICAH KRANJ IN JESENICE
POGOJI:
Pod 1. in 2.: končana osemletka in odslužen vojaški rok
Pod 3. končana šola za KV delavce - tesarje in 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati morajo imeti urejene stanovanjske razmere.
Prošnje vložite z dokazili o izobrazbi v roku 8 dni po objavi v kadrovsko službo, Nazorjeva 1, Kranj.
Poštna ul. 1 64000 KRANJ
Po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD ENGRO Kranj, objavljamo delovne naloge in opravila
I. OPRAVLJANJE KOMERCIALNIH DEL NA TERENU področje Gorenjske
Pogoji: V. stopnja strok, izobrazbe - ekonomske, komercialne, trgovske smeri
štiri leta delovnih izkušenj na komercialnem področju vozniški izpit B ktg. dvomesečni poskusni rok
II. RAZPOREJANJE IN SKLADIŠČENJE BLAGA
Pogoji: I. stopnja strok, izobrazbe
pet mesecev delovnih izkušenj tromesečni poskusni rok
Pisne prijave z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: KOKRA, trgovska DO Kranj, splošno kadrovska služba, Poštna ul. 1, Kranj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Torek, 16. maja 1989
OBVESTILA, OGLASI
13. STRAN (MMM&m®mjkB
20 % POPUST
za gotovinsko plačilo 6 mesečni
KREDIT
BREZPLAČNI PREVOZ za večje nakupe
— okna TERMOTON in JELOBOR SU
— notranja, vhodna in garažna vrata
— polkna, rolete, žaluzije
— montažne stene
— lesene obloge
— vrtne garniture
— dopolnilni program
m JELOVICA
Lesna industrija, Škofja Loka, tel.. 064/631-241 telex: 34579 yu lijel, telefax: 064/632-261
UKO
VRHNIKA
LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT Tržaška 28, 61360 VRHNIKA Telefon: 061 752-311, telex 31508, telefax 061 752-253
LIKO Vrhnika je delovna organizacija z dolgoletno tradicijo. Začetki proizvodnje
parketa, kjer se danes nahaja moderna tovarna, segajo že v leto 1872.
LIKO danes izvozi cca 60 odstotkov svoje proizvodnje, največ v ZDA, Kanado, Italijo,
Veliko Britanijo, Skandinavijo itd.
Naš proizvodni program obsega naslednje izdelke:
— notranje pohištvo: stoli kolonialnega in modernega programa, mize, garniture za
dnevno bivanje
— stavbno pohištvo: notranja, vhodna in garažna vrata v raznih variantah in vrstah
lesa
— stroji za lesno
industrijo:        od teh je najpomembnejši stroj za vzdolžno spajanje lesa
— elektronika:      proizvodnja računalniških sklopov
Prav zaradi velike širine izdelkov in množice raznih sestavnih delov je ena imed naših poslovnih usmeritev tudi širjenje mreže kooperantov. Možnosti sodelovanja so velike - od izdelave posameznih sklopov,kot so:
— struženi elementi
— lepljenci
— krivljenj elementi
— posamezni deli vrat
— deli za proizvodnjo strojev ipd.
do izdelave celih izdelkov:
— vrata
— stoli
— mizna podnožja ipd.
Obiščite nas na 14. mednarodnem sejmu kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva v Kranju od 16, do 19. maja ali pa na Vrhniki na Tržaški 28, tel.: 061 752-311, da se pogovorimo o sodelovanju
15. MAJA ODPIRAMO SVOJ RAZSTAVNO PRODAJNI SALON NA VRHNIKI NA TRŽAŠKI CESTI!
NA 14. SEJMU KOOPERACIJ INDUSTRIJE, TRGOVINE IN DROBNEGA GOSPODARSTVA V KRANJU OD 16. 5. - 19. 5. 1989
MERKUR kranj
PREDSTAVLJAMO IZDELKE DROBNEGA GOSPODARSTVA
— elektrotehnične izdelke
— kovinske izdelke
— stroje in strojno opremo
RAZSTAVLJAMO:
— orodje in strojno opremo
— varilno tehniko
POSREDUJEMO:
— kooperacijo z industrijo
— nabavo repromateriala za obrtnike
— izvoz izdelkov na zunanja tržišča
— prodajo izdelkov in polizdelkov na domačem tržišču
— računalniške informacije o ponudbi in povpraševanju
DEMONSTRACIJE:
17. 5. strojev za popravilo obutve
18. 5. sistema za hladno spajanje rebraste armature HPS
19. 5. video igralnih avtomatov
HN*JiS'K»I(
GULAŠ 14. STRAN
Torek, 16. maja 1989
S SVILANITOVIM
FROTIRJEM NA POČITNICE
v poslovalnicah:
MODA,PIKA »n M ŠPORT RADOVLJICA PLETNA BLED SU UNION JESENICE DEKORATIVA LESCE
UGODNE CENE - VELIKA IZBIRA NOV PROGRAM ZA PLAŽO
Komisijska prodaja BRAZDA
Poljšica 6, Podnart Tel.: (064) 70-225
Obveščamo vse kupce, da imamo neprodane Še naslednje stroje:
obračalnik za SIP motokultivator, rotacijsko kosilnico, traktor TORPEDO 6206, motokultivator Gorenje, cisterno, obračalnik SIP 220, dvo- in trobrazdni plug, žitni kombajn, transporter in goseničar FIAT z vitlo.
Iščemo
enoosno kiper prikolico z dvojnimi gumami, kombajn za krompir, Pasquali traktor in zanj prikolico, več obračalnikov itd. Za vse informacije nas pokličite po telefonu ali nas obiščite osebno!
STARO ZA NOVO
ocenjevanje starih vozil v LESCAH od 15. do 18. ure
RENAULT
V NARAVO S KOKRO
ugodne cene brezobrestna potrošniška posojila
prodaja na tri čeke za nakup nad 400.000 din
VRTNE GARNITURE REKVIZITI ZA ZUNANJE LETNE ŠPORTE
ŠPORTNI COPATI ŠOTORI SPALNE VREČE ŠPORTNA OBLAČILA
V BLAGOVNICI Kokra v Kranjski gori v veleblagovnici Globus in delno v prodajalnah Kokra v Radljah, Gorenji vasi, Žireh in Metliki
17. • 22. maj
S--;-"s.
Trgovska DO Kranj
KIRSCHENTHEVER 48 AVSTRIJA
Pralni prašek
GENIE ali VVEISER RIESE 4 kg 99.90 ATS
IbjtAMfttefc te****
Pred Dravskim mostom - desno
WC PAPIR 10 kom 19.90 ATS
RAMA 500 g 13.90 ATS
surova kava ALVORADA 1 zavitek 42 ATS
čokolada MILKA 300 g 22.90 ATS
Ugodna
menjava
DINARJA
ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE
10 kom 69.90 ATS
JACOBS MINAS MOCCA kava 1 kg 49.90 ATS
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje.
samo 87.320 din velika izbira vrtnega pohištva, tudi za gostince.
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah
SE PRIPOROČAMO!
Mizarstvo in profiliranje lesa
0VSENIK ALOJZ KRANJ
Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770
Iz masivnega lesa izdelujemo:
• vhodna in garažna vrata
• balkonske ograje
• opazne deske za oblaganje sten in stropov
• kotne, zaključne in okrasne letve
PRIMC MARIJA
Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporoča.
po ugodnih pogojih na štiri obroke, brez obresti ali 20 % popust za gotovino
se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah
© metalka
NAKUPOVALNA
KARTICA ZA OBRTNIKE
Novost za vse obrtnike, ki kopujejo v METALKINIH TRGOVINAH:
NAKUPOVALNA KARTICA ZA OBRTNIKE, ki prinaša
— popuste pri plačilu z gotovino
— posebne popuste pri plačilu z naročilnicami
— ugodnosti pri prevozu kupljenega blaga
— možnosti parkiranja
Vse druge podrobnosti lahko izveste na 14. mednarodnem sejmu kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva v Kranju, od 16.-19. maja 1989.
Na Metalkinem informativnem sejemskem pultu se boste lahko tudi včlanili v METALKINO STANOVANJSKO ZADRUGO!
Metalkine trgovine v Ljubljani: blagovnica na Dalmatinovi, Prodajni center na Topniški, tehnična trgovina na Šmartinski, trgovina z barvnimi kovinami na Goriški ulici ter Blagovnica v KamnikU| in prodajalna v Domžalah.
/O   ljubljanska banka
G0RENJC FORMU
NAŠIM VARČEVALCEM NUDIMO RAZNOVRSTNO
KREDITNO PONUDBO
OSNOVNI POGOJI
— občan mora biti varčevalec LB TBG,
— kreditira se le nove proizvode (razen avtomobilov),
— višina kredita ne more biti večja od predračunske
vrednosti,
— maksimalna doba vračanja kreditov je do 24 mesecev ne glede na namen varčevanja
— Za kredite na podlagi prodaje deviz veljajo nekatere
specifičnosti:
• kredit se pridobi na podlagi prodaje deviznih sredstev banki,
• maksimalna doba varčevanja je 12 mesecev, • sredstva dinarske protivrednosti in sredstva odobrenega kredita se nakažejo na račun občana.
Temeljna banka Gorenjske
Torek, 16. maja 1989
is. stran (Mmsss&smtiuiB
MALI OGLASI
@ 27-960 cesta jm 16
APARATI STROJI
Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje, g 45-711_7455
Prodam GLASBENI STOLP hitachi, digitalni RADIO s spomini, KASETAR avtoreverz, OJAČEVALEC, GRAMOFON od 1 g do 4 g ter ZVOČNIKE, 120 W, 8 ohmov, hitachi. Željko Novak,
Gregorčičeva 2, Bled_7459
Prodam traktorski OBRAČALNIK - pa-jek, na 4 vrtljaje in PRIKOLICO za motokultivator, nova, 20 odstotkov cene-je-g 69-551_7461
Prodam TROSILEC hlevskega gnoja tehnostroj. Tenetiše 5, Golnik 7471
Prodam RAČUNALNIK commodore 20 z dodatno opremo za 200 DEM. 9 621 -854_7480
Prodam barvni TV gorenje, star 9 let, obnovljen ter CATV tensai, nov, dekla riran, še v garanciji, g 34-330 7494
Prodam 210-litrsko zamrzovalno SKRINJO gorenje, g 26-839_7515
Ugodno prodam štiri sončne KOLEK-TORJE. g 064/633-808_7522
Prodam VENTILATOR za sušenje sena. Prezrenje 12, Podnart, g 70-382 ___7528
Prodam barvni TV gorenje, star 6 let 934-745
7533
Prodam RAČUNALNIK commodore C 64. g 23-201, po 20. uri_7537
Prodam barvni TV fisher, ekran 51 cm, star eno leto in pol. Informacije na * 25-861, int. 446, dopoldne, Igor
___ 7542
Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK 9orenje (4 plin, 2 elektrika) s pečico in Prostorom za jeklenko. Cena 25 odstotkov   od   novega.   Informacije na
gj0-532, po 15. uri_7549
Prodam barvni TV fisher, ekran 51 cm. 95} -962_7556
Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje g 34-904, po 15. uri_7564
gradbeni Material_
Prodam 20 kvad. m. lamelnega PARKETA, nov, g 38-242_7305
Prodam DESKE colarice. g 40-585
7458
Prodam 650 kosov betonskih BLOKOV nbb 20, ugodno. Alojz Arh, Frankovo "as. 98, Škofja Loka, Ur 633-892 7462
Prodam cementno strešno OPEKO folc, po 1.500 din. Orehovlje 19, Kranj
___7463
Prodam 1,5 kub. m. hrastovih PLOHOV P 2,5 kub. m. smrekovih PLOHOV. Informacije na g 42-630_7479
Prodam 60 kvad. m. gradbenih ELEMENTOV Lip Bled, g 74-924 7498 Vodarn 10 kosov krom PLOČEVINE, deb. 0,5 mm. Justina Gašperšič, Prešernova 19, Radovljica_7500
Prodam 300 kg JUBOLIT plastični Smet za fasado in gradbeno ELEKTRI-SNg_OMARICO. 33-109_7503
Zelo ugodno prodam več OKEN Jelovica, dim. 100 x 180 cm in 100 x 140 cm.
• 68-065
7513
Prodam etažno PEČ emo central in tri RADIATORJE jugoterm 140 x 60 cm. g8M41, int. 25-10, dopoldne 7518 podam BETONSKO ŽELEZO premera SjPSmro.g 79-905 7530 f/odam 8ČIC.«
14 kvad. '631-513
KLINKER
PLO-7536
gflZNO PRODAM
Prodam novo kromasto POMIVALNO KORITO za v pult, 10 odstotkov cene-AĆ term°akumulacijsko PEČ 3 kW pEG, staro 1 leto in pol, za 60 SM ter ^ajnožarečo PEČ, nova, za 100 SM.
»80-785_7457
Prodam 4 malo rabljena VRATA s pod-P°J" m okroglo opečnato PEČ, razsta-
yjjgna.^51-89V_7482
Prodam dolgo belo poročno OBLEKO, ?ley. 38 ter nov ŠIVALNI STROJ privi-
iggjjjg 34-228_7486
Prodam LADO nivo, staro 17 mesecev ;£ 5.000 kosov granitnih KOCK. *57-260, zvečer_7505
Pt>^no Prodam traktorsko enoosno ^IKOLICO, z ročicami in MOPED
Razgledna   12, Bled, 7509
1PN Urevc »77-873
Prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRI-J^U in dirkalno KOLO. Informacije na
JtiLHL__7524
rodam dobro ohranjeno KOSILNICO ov*5» in mešana DRVA. g 68-277 7531
g^AN-OPREMA
Prodam SEDEŽNO GARNITURO (raz-u&l? kavč< 2 fotelja, tabure). Cena igOSM. g 28-653_7435
Prodaji POHIŠTVO za otroško sobo
ClHlgME 621 -546_7466
Prodam nov JOGI termal, dim. 180 x ■IgOcm. g33-782_7502
or,°dam dobro ohranjeno zakonsko afJALNlCO javor. g 38-234, popoldne ______7527
J^odno prodam bakren LESTENEC. * 28-448 7550
gjgNOVANfA
^»njam družbeno 1-sobno STANO-NnV;. s kabinetom za 3-sobno STA-J^ANJE«. 39-982 7456
nama
Škofja Loka
Prodaja šotorov za kampiranje in teniških loparjev 20 % popusta za
?otovino rodaja koles in rezervnih delov Komisijska prodaja rabljene opreme za kampiranje in koles PRINESITE, KAR NE POTREBUJETE, PRODALI VAM BOMO
18. maja ob 18. uri bo licitacija najdenih koles
19. maja ob 17. uri MODNA REVIJA
in še
16. maja od 13. do 18. ure v degustacija izdelkov PEKS Škofja Loka in sirov KMETIJSKE ZADRUGE Skofia U)ka v SAMOPOSTREŽNI NAMA Škofja Loka
Zamenjam 2-sobno STANOVANJE na Planini (centralna, telefon) za podobno, starejše STANOVANJE, brez centralne. » 33-810 7525
VOZILA
Prodam Z 101, letnik 1982. C. JLA 56, Kranj, g 25-197, popoldne_7138
Z 128, letnik 10/1983, 4 leta nevožena, prevoženih 36.500 km, ugodno pro-
dam. g 33-751_7212
Prodam Z 750, letnik november 1984, MOPED  torv in tomos avtomatik. Ogled popoldne. Zalog 74, Cerklje _7447
Prodam dobro ohranjen APN 6. Zg. Bitnje 39, Žabnica_7448
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610
(nasproti delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami.
Izdelujemo na recept in brez njega
Prodam tovorno vozilo IMV 1600 BR, letnik 1981. Informacije na g 33-417, od 14. do 15. ure ali pri Bevk, Trojarje-va 10, Kranj, od 17. ure dalje 7473
Prodam ALFETTO, letnik 1975, rahlo karambolirano, vozno. Možnost plačilo z gradbenim posojilom. Informacije
nag 45-612, Vili_7475
Prodam GOLF diesel, letnik 1984. Mirko Stoje, Poljšica 15, Zg. Gorje 7483 Prodam Z 101, letnik 1980. štirn, Trg Prešernove brigade 7, Kranj 7484. Prodam VLEČNO KUUKO za Golf. g 75-140, dopoldne ali 75-912, doma ___7485
MOTOR za čoln Tomos 4.8, dolga os, nerabljen, prodam, g69-260, dopoldne^ _7490
Prodam tomos AVTOMATIK A 3 KLS, bele barve, star 1 leto. Bolka, Visoko 62, Šenčur, g 43-006, zvečer 7491 Prodam FIAT 126 P, letnik 1984, prevo-ženih 33.000 km, registriran do marca
1990. Sp. Besnica 135_7492
Prodam Z 750, letnik 1981, rdeč. Ogled in informacije od 15. do 19. ure. Trubarjeva 13, Bled, g 77-528 7495
Prodam JUGO 45, letnik 1985. Bojan Kajzer, Šutna 16, Žabnica 7496 Prodam Z 750, letnik 1983. Stare, Trata
27, Cerklje__7499
Z 101, lettiik 1974, neregistrirana, potrebna manjšega popravila, prodam. Lindič, Cankarjeva 26, Radovljica 7508
Prodam karambolirano Z 750, letnik 1979. Metka Zupan, Majhnova 22, Boh. Bistrica_7510
Ugodno prodam VESPO, starejši le tnik, registrirana in obnovljena «26-200 7C1/
7514
Z 101 konfort, letnik oktober 1979, pro-dam. Šorlijeva 29, stan. 20, Kranj 7534
Prodam Z 750 LE, letnik 1982, garažira-na, prevoženih 59.000 km. Sv. Duh 147, Škofja Loka, g 633-489, od 16. ure da-tje_7538
Prodam JUGO 45, Tetnik 1983. Marjan Peternelj, C. XXXI. divizije 148, Žiri, g 69-260, dopoldne_7558
Bočne ŠČITNIKE za Lado nivo 1600, prodam, g 061/772-636_7559
Ugodno prodam terenski MOPED za TRIAL- unikat, g 74-737_7478
Prodam nov tomos AVTOMATIK. Pu-štal 53, Škofja Loka, g 622-242 7482
ZAPOSLITVE
Pri honorarni prodaji Vodnika naravne medicine z našo strokovno pomočjo in vašim odnosom do dela, garantirano pridete do željenih finančnih rezultatov. Vredno poskusiti! g 73-349, po
20. uri_7182
Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA. OD po dogovoru. g 38-441 7449 Takoj zaposlim NATAKARJA ali NA-TAKARICO. Nedelje in prazniki prosto. Krčma pri Miholu, Škofja Loka 7476
Zaposlimo KUHARICO in NATAKARI-CO. Tulipan, Lesce, g 75-416 7507
Honorarno zaposlim ŠIVILJE. Šifra: ŠIVILJSTVO_7520
Če si star - stara med 18. in 22. leti ter želiš zaslužiti za poletno potovanje, ti nudimo pošten in dober zaslužek - te-denski honorar, g 27-190_7539
Iščem KOOPERANTA za pomoč pri elektroinstalacijskih delih. Šifra: OBRTNIK 7562
Ugodno prodam FIAT 125 P, letnik 1980. Dizdarević, Tavčarjeva 10, Jesenice 7516
ŽIVALI
Prodam APN 6. g 77-095
7526
Prodam Z 101, letnik 1979, registrirana do  konca   leta,  dobro ohranjena.
g 38-598 _ 7450
Prodam osebni avto MOSKVlC, letnik
1980. g 74-867_7451
Prodam VVARTBURG, letnik 1981. Ciril Teran, Lancovo 45, Radovljica 7452 Prodam R 4, letnik 1979, registriran do 23. 7. 1989. Cena 850 SM. Meho Ha-sančević. Straža 13, Jesenice 7454 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Si mon Rozman, Sp. Duplje 29 7460 Nujno prodam BT 50, neregistriran, star 2  leti.  Plačilo  na  2 obroka.
g 75-391__7465
Prodam Z 750, letnik 1985. Kekić, J.
Platiše 7, Kranj - Planina_7467
Prodam VW 130O letnik 1971 g 57-899, Senično _7469
Prodam Z 101  GTL, letnik oktober 1984, dobro ohranjena, prevoženih 28.000 km. Perčič, Babni vrt 2, Golnik _7540
Prodam MOTORNO KOLO MZTS, 150 ccm, staro 12 let, prevoženih 10.000 km, neregistriran. Rado Pintar, Zg. So-rica 33 7541
Prodam lepo ohranjeno VESPO PX 200 E. g 21 -894_7547
Prodam MOPED avtomatik in dve GU-Mlza 126 P. g 621-211_7548
NSU 1200, registriran do 1. avgusta 1989, prodam za simbolično vsoto, skupaj z nadomestnimi deli. Bezlaj, Kočna 10/b, BI. Dobrava_7551
'51-283 7554
Prodam brejo KRAVO po izbiri. Anton Krajnik, Godešič 2, Škofja Loka 7472 Prodam KOKOŠI v 8. mesecu nesno-
sti. g 64-226_7493
Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. Franc Roblek, Bašelj 20, Preddvor _7497
Prodam KRAVO simentalko po 1 tele-
tu. Vrbnje 1, Radovljica_ 7504
Prodam 7 tednov staro TELIČKO simentalko. Jerala, Podbrezje 218 7523 Prodam TELICO v 9. mesecu brejosti.
Hlebce 20, Lesce_7544
Prodam 3 BIKCE, stare en teden. Zab-nica 6 7546
KUPIM
Prodam Z 750, letnik 1978.
Ugodno prodam nove zunanje BLATNIKE za Lado 1300, letnik 1978/81. Cena 60 SM. »51-001 7555
Kupim CISTERNO za kurilno olje, 3.000-litrsko. g 620-512_7464
Kupim rabljen MOTOR od motornega kolesa, do 200 ccm, tip ni važen. «79-615 7501
Kupim KOZO, •»48-041
dobro mlekarico.
7563
LOKALI
Oddam kletne PROSTORE za mirno obrt. Selitev 1/7. 1989. g 39-001, po 15. uri 7532
OBVESTILA
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, na-ročite nag 75-610. KVALITETA! 5765 POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na g 39-886, od 9. do 16.
ure_7120
VODOVODNO INSTALACIJO NA HIŠI (novo in tudi popravila) vam naredim solidno in kvalitetno! g 28-427 7453 VODIM dokumentacijo in poslovno korespondenco ter lektoriram in tipkam diplomske naloge, publikacije, vloge, zapisnike. Servis tipka! g 25-334_7477
TIPKANJE diplomskih in seminarskih nalog. Informacije na g 22-460, od 18.
do 20. ure_7487
Opravljam vsa ZIDARSKA DELA. Daut Elšani, Zasavska 6, Kranj, g 27-295 __7560
Solidno in po ugodni ceni opravljam vsa ZIDARSKA DELA. g 26-054, po' 20. uri 7561
Klavirsko HARMONIKO, 120 basov, malo rabljena, ugodno prodam. Va-Ijavčeva 6, Kranj, stan. 12, od 14. ure
dalje_ 7474
Prodam podtaknjence BRŠUINK. Po-
ženik 46, Cerklje_7488
Prodam otroški VOZIČEK in otroško POSTELJICO, g 80-566_7489
Prodam dekliško obhajilno OBLEKO. g 74-598_ 7506
Prodam JADRALNO DESKO partner Švedska z JADROM mistral, 5,7 kvad. m. g 23-928, Ogris 7511
Prodam mešana g 68-255
in bukova
DRVA. 7512
OSTALO
Prodam bas KITARO ibanez. Drago Stojkovič, Frankovo nas. 71, Škofja Loka_7517
Potrebujem VARSTVO na svojem domu, za d^ve deklici, stari 2 in 1 leto. Groharjevo nas. 11, Škofja Loka, g 622-838_7519
Prodam belo dolgo poročno OBLEKO, štev. 40. Mateja Košir, Log 37, Škofja
Loka _ 7521
Iščem INŠTRUKTORJA za nemški jezik I. in za matematiko II. letnik srednje šole. Šifra: POMOČ 7529
Prodam SURF hizh fun 3,5 komplet.
g 631-377 _ 7535
Prodam BRŠLJIN KE. Praprotna polica 23, Cerklje 7543
Prodam BLAGAJNO NCR. g 80-887
__7545
Prodam krmilni KROMPIR, g 49-203
7552
Prodam športni g 27-555
VOZIČEK
chicco. 7468
Prodam SENO. g 66-901, ves dan
7553
Zelo poceni prodam 96-basno klavirsko HARMONIKO, g 50-113 7470
V Kranju iščemo VARSTVO za 1-letnega fantka v dopoldanskem času na našem ali vašem domu. g 27-341 7557
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
PAVLE BERČIČ
se iskreno zahvaljujemo znancem, sosedom za podarjeno cvetje in denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Olga z družino
Zg. Bitnje, 6. maja 1989
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage mame
ALBINE PFAJFAR
p. d. Boškove mame
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje tako številno poslovili na njenem domu, za darovano cvetje in prispevke za popravilo kapelice na željo naše mame, za vse izraze sožalja ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Možganu, sosedom, sorodnikom, sodelavcem in GD Alples ter znancem. G. župniku za lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru, cerkvenim pevcem s solistko za pesmi slovesa. Vsem še enkrat hvala. Vsi, ki smo jo imeli radi in jo spoštovali, jo bomo ohranili v lepem spominu.
VSI NJENI
Cešnjica, 26. aprila 1989
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila naša nadvse dobra mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
MARIJA PUŠAVEC
p. d. Kovačeva mama iz Vogelj
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem tovarne IBI in tovarne Sava za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tudi dr. Stenšakovi. Zahvaljujemo se g. dekanu in g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Janez, Tone, Jože, Stane, Franc ter hčerka Angela z družinami ter ostalo sorodstvo
Kranj, 23. aprila 1989
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete
KATARINE GLADEK
roj. Uršič
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, izrekli sozalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Perdanovi in UKC — bolnici Golnik za dolgoletno zdravljenje, kakor tudi sodelavcem iz DO Jelovica, Termika in Alpina. Zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in predstavnici KS za poslovilne besede
VSI NJENI
Fužine, 2. maja 1989
NOVICE IN DOGODKI
Odbor za varstvo človekovih pravic sprašuje
Katera država vlači bolnike v zapor
Ljubljana, 15. maja - Odbor za varstvo človekovih pravic sporoča, da je uslužbenec KPD Dob s soglasjem in podpisom funkcionarja republiškega sekretariata za pravosodje in upravo v soboto, 13. maja, ob 11.40 odpeljal Janeza Janšo iz interne klinike Trnovo, čeprav je Janševa zdravnica dr. Irena Keber pisno obvestila republiški sekretariat, da "odločitev o načinu zdravljenja motenj srčnega ritma še ni možna in da je današnji odpust iz bolnišnice preuranjen in da se z njim ne strinja". Janševa soproga je tudi obvestila Odbor, da zapor-
niški zdravnik iz KPD Dob ni bil pripravljen prevzeti Janše na bolniški oddelek, vendar je kljub temu to moral storiti.
Po mnenju Odbora ti postopki slovenskih oblasti presegajo vse meje, saj njeni uslužbenci hladnokrvno ignorirajo mnenja zdravnikov in s tem ogrožajo najosnovnejšo človekovo pravico - pravico do življenja in zdravja. Če se Stanovnik sprašuje, "kje na svetu pa ste še videli sodnijo, ki je nekoga obsodila zato, ker bi lahko nekaj naredil, pa tega ni?", potem se odbor sprašuje, kje na svetu pa ste še videli državo, ki bol-
nike kljub protestu zdravnikov vlači v zapor.
Iz 93. Odborovega sporočila za javnost je tudi razvidno, da je Odbor z zadnjimi dogodki seznanil mednarodno javnost in mednarodne organizacije za človekove pravice. Avstrijska, francoska in angleška organizacija so že obljubile, da bodo sredi prihodnjega tedna poslale k nam skupino pravnih strokovnjakov in sodnikov, ki bodo od slovenskih oblasti zahtevale pojasnilo za njeno ravnanje.
C. Z.
Razstava mineralov, fosilov in nakita v Tržiču
Rekordna udeležba in veliko zanimanja
Tržič, 13. maja - Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič je minuli konec tedna pripravilo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču tradicionalno, že 17. mednarodno razstavo mineralov, fosilov in nakita, na kateri je tokrat sodelovalo 20 domačih in 42 tujih razstavljalcev iz dvanajstih evropskih držav, letos prvič tudi predstavniki Sovjetske zveze, ki so bili nad tržiško razstavo še posebej navdušeni.
Obiskovalci so imeli kaj videti: poleg osrednje razstave, na kateri so predstavili poldrage, okrasne in arhitektonsko-grad-bene kamne Slovenije, je bilo še dvanajst manjših, vendar prav tako zanimivih razstav (ohridski biseri, zbirke okamenin in rudnin z jeseniškega prostora, slikarska razstava mineralov, kamnoseška delavnica, filateli-stična razstava, minerali v nakitu, slovenska geološka pot...). Za razstavo je bilo tudi tokrat veliko zanimanja - ne le med Tržiča-ni, temveč širše. Številne šole so izkoristile priložnost in v soboto organizirale naravoslovni dan -z izletom v Tržič in z ogledom
razstave in znamenite Dolžano-ve soteske. S srednje zdravstvene šole v Ljubljani je prišlo 360 dijakov, iz kranjske gimnazije okrog sto, precej iz Velikih Lašč - in še bi lahko naštevali. Kot je dejal Janez Piškur, predsednik komiteja za mednarodne razstave mineralov in fosilov, si je samo v soboto organizirano ogledalo Dolžanovo sotesko okrog šeststo obiskovalcev. O geoloških poteh je bilo tudi sicer precej govora: v Sloveniji, kjer naj bi bila urejena leta 1992, bo dolga 1600 kilometrov in bo "obiskala" tudi 24 opuščenih kamnolomov, na razstavi pa smo videli tudi osnutke geoloških poti po
Znova akcija Rdečega križa
Zbiramo stara oblačila
Kranj, maja - Letošnja akcija zbiranja starih oblačil bo sicer šele 1. junija, vendar že zdaj obveščamo, da bodo ljudje pravi čas zbrali in oddvojili uporabna oblačila od neuporabnih.
Le v Kranju so ob lanski akciji zbrali prek osem ton oblačil in nerabnega tekstila, kar je sicer dodobra napolnilo skladišči Rdečega križa. Toda tudi povpraševanje po rabljenih oblačilih je neznansko veliko. Lani so z zbranimi oblačili rešili več kot 500 prošenj socialno najbolj ogroženih, z njimi so oblekli večino družin s številnimi otroki, ki so se obrnile na Rdeči križ po tovrstno pomoč. Resda že tudi v bolje situiranih družinah otroška oblačila navadno prehajajo s starejšega na mlajšega otroka, vendar so pri tej humanitarni organizaciji prepričani, da se v omarah kopiči tudi veliko otroških oblačil. Zlasti s temi bi radi bolj napolnili skladišči (eno- imajo v Pre-dosljah, drugo priročnejše pa v stavbi H8 nasproti kranjske avtobusne postaje, kjer vsako sredo med 15. in 17. uro sprejemajo prosilce), prosijo pa tudi za posteljnino, ki je ljudje ne potrebujejo več, dobrodošlo pa je tudi vse drugo.
Letošnja akcija bo torej 1. junija. Do 17. ure naj ljudje oddajo svežnje oblačil na zbirna mesta (ta bodo pred akcijo še posebej objavljena na oglasnih deskah hišnih svetov in krajevnih skupnosti), kjer jih bodo od 17. do 19. ure prihajali pobirat aktivisti Rdečega križa. Za prevoze so tudi letos naprosili nekatere delovne organizacije.
Ponekod pa so akcijo že prehiteli: na Trsteniku, kjer krajevna organizacija Rdečega križa res zgledno dela, so zbrali že lepo količino oblačil.
D. Ž.
Kulturno srečanje gradbenih delavcev
Kranj, 15. maja - Pod pokroviteljstvom Medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za Gorenjsko in v organizaciji delovne organizacije Gradbinec Kranj se je danes v Kranju začelo 11. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije. Slovenski gradbeniki-lju-bitelji kulturne ustvarjalnosti se bodo ta teden predstavili s svojimi deli na različnih prireditvah v poeziji, prozi, petju in glasbi, z likovnimi deli in še nekaterimi oblikami kulturne dejavnosti. Srečanje se je z zborom, recitalom in nastopom gledališke skupine začelo dopoldne v Delavskem domu v Kranju, popoldne pa so v avli skupščine občine odprli razstavo likovnih, fotografskih in ročnih del, popoldne je bilo tudi literarno srečanje. 11. kulturno srečanje v Kranju, ki je tokrat gostitelj vseh udeležencev, bodo zaključili v petek v petek, ko bo ob 18. uri v dvorani Iskre Telematike revijski nastop pevskih zborov in folklorne skupine. A. Ž.
Srbiji, Hrvatski in Bosni in Hercegovini. Kot je dejal Mirko Ma-jer, predsednik organizacijskega odbora, je skupnost slovenskih občin načelno pristala na to, da bo slovensko geološko pot in tržiško razstavo vključila v svoj program in za to tudi prispevala nekaj denarja. Dogovor se uresničuje, saj so nekatere občine že poravnale obveznost za letos. Ker je za zbiranje mineralov čedalje več zanimanja, sta društvo in komite tudi sprejela kodeks o varovanju naravne dediščine, ki ima kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost.
Čeprav je Geozavod iz Beograda dva tedna prd začetkom razstave zaradi političnih in ekonomskih razlogov odpovedal pokroviteljstvo nad tržiško razstavo, jo to v vsebinskem pogledu ni okrnilo; spodobilo pa bi se, da bi se njegovi predstavniki, ki so nekaj vendarle storili za tržiško razstavo, na otvoritvi vsaj opravičili. Pa se niso! V komiteju predlagajo, da naj bi bila pokroviteljica naslednje razstave Tehniška fakulteta iz Maribora.
C. Zaplotnik
Z
GLASOVA ANKETA
Negotovost na pragu nove šole
Kranj, 15. maja - Redni rok za oddajo prijavnice za vpis v prvi letnik srednjih in višjih oziroma visokih šol je mimo. Poslej jih sprejemajo le še šole, ki imajo premalo kandidatov. Tiste, ki jih imajo preveč, pa bodo objavile omejitev vpisa in izvedle sprejemne izpite. Kakšni občutki mlade spremljajo na pragu pomembne življenjske odločitve, kakšne možnosti izpolnitve vidijo
Andreja Bedina, doma s Kokrice, četrti letnik družboslovja v Škofji Loki: »Odločila sem se za študij ruščine in geografije na filozofski fakulteti. Ne bojim se, da bi bila zavrnjena. Na informativnem dnevu sva se za študij ruščine zanimali samo dve, medtem ko za geografijo vpis ni omejen. Dobivam štipendijo za nadarjene, za naprej pa sem prosila za kadrovsko štipendijo v Telematiki, kjer veliko sodelujejo s Sovjetsko zvezo. Geografija je druga možnost za zaposlitev, če mi bo prva spodletela.«
Marija Štular s Kokrice, četrti letnik družboslovja: »Zanima me pravo, najbrž bom izbirala med kazenskim in osebnostnim. Na pravni fakulteti, kamor sem se prijavila, verjetno ne bo omejitve vpisa, torej  tudi ne spre-
ne obupujem, upam, da se bo dobro izteklo.«
Anita Pipan, doma iz Zbilj, četrti letnik družboslovja: »Veseli me psihologija, zanimajo me tudi sociologija in jeziki. Prijavila sem se na FSPN, smer sociologija, kjer pričakujem, da ne bo sprejemnih izpitov, s sprejemnimi izpeti pa bom poskusila na psihologiji. Ravnam se po pregovoru bolje vrabec v roki kot golob na strehi.«
Luka Šifrer iz Pod-lubnika, učenec 8. razreda osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki: »Prijavil sem se za peto stopnjo elektronike v Kranju. Sprejemnih izpitov ne bo, saj učencev celo manjka. Upam tudi, da bom dobil kadrovsko štipendijo. Za to smer sem se v glavnem odločil sam, vem pa, da se bo treba v srednji šoli bolj učiti kot zdaj.«
Klemen Oštir-Sedej iz Stražišča, učenec 8. razreda osnovne šole Lucijana Seljaka: »Odločil sem se : za naravoslovno-ma-tematični program, kjer je 70 kandidatov preveč. Sprejemni izpiti bodo iz fizike, kemije, matematike. Nanje se posebej ne pripravljam. V osnovni šoli sem odličen. Upam, da bom uspel in niti ne razmišljam, kam, če mi spodleti.«
H. Jelovčan Foto: F. Perdan
Ustanovni zbor
Škofja Loka, 15. maja - V četrtek, 18. maja, bo ob 18. uri v sejni sobi skupščine občine ustanovni občni zbor društva za naravni način življenja in zdravljenja. Po ustanovnem zboru bo Stane Oblak predaval o radie-steziji in bioterapiji danes.
Zaprli študentski klub
Jesenice, 15. maja - Po številnih pritožbah so na Jesenicah morali zapreti klub študentov. Prostore na Titovi na Jesenicah so namenili DOLIKu.
V jeseniški občini se študentje, združeni v klub študentov, niso imeli kje zbirati; končno so našli kletne prostore na Titovi cesti na Jesenicah. Občinska konferenca ZSMS Jesenice jih je najela od samoupravne stanovanjske skupnosti.
Študentje so bili prostorov v hiši, kjer ima svojo galerijo tudi jeseniški DOLIK, kajpada veseli. Sčasoma pa so se ob koncu tedna v klubu in pred njim dogajale tudi stvari, ki so motile okolico, predvsem pa stanovalce hiše. Lastnik hiše se je začel pritoževati, da se domala redno dogaja, da se mu uničuje imovina, saj so se nekateri neodgovorni posamezniki spravili celo nad električno napeljavo v veži. Po več pritožbah, po več sestankih s krajevno skupnostjo Sava, lastnikom in predstavnikom samoupravne stanovanjske skupnosti so se odločili, da klub zaprejo.
Občinski konferenci ZSMS Jesenice seveda ni bilo vseeno, da so ostali jeseniški študentje spet brez svojih prostorov. Nedvoumno pa se je izkazalo - ko je svoje povedala tudi druga stran, se pravi samoupravna stanovanjska skupnost in prizadeti lastnik hiše - da so večkrat s samimi predstavniki kluba poskušali rešiti posamezne probleme. Po vsakokratnih izgredih so predstavniki študentov zagotovili, da se neredi ne bodo več ponavljali, a ni pomagalo. Ne lastnik hiše in ne samoupravna stanovanjska skupnost nimata ničesar proti študentom ali študentskemu klubu. Nasprotno. Pripra-vljenijso jim še naprej pomagati in poiskati primerne prostore, vendar morajo sami zagotoviti red in mir ter preprečiti nočno razgrajanje.
Za zdaj so se odločili, da kletne prostore, v katerih so se ob koncu tedna zbirali študentje, namenijo jeseniškemu DOLIKu.
D. Sedej
Bled pred novo turistično sezono in svetovnim veslaškim prvenstvom
Brez novih ležišč, vendar s številnimi pridobitvami
Bled, 12. maja - Na Bledu hitijo s pripravami na poletno sezono in na svetovno veslaško prvenstvo, ki bo septembra letos. Čeprav so pred leti načrtovali, da bo kraj s prvenstvom pridobil še več, kot dejansko bo, so zdaj tudi s tem, kar je že narejeno in kar se še dela, dokaj zadovoljni. Ker vsa dela ne potekajo po načrtu, kažejo pa se tudi nove možnosti, bo Bled tudi med poletno sezono bolj podoben gradbišču kot mirnemu turističnemu kraju. Za krajane in vse, ki občasno ali redno obiskujejo Bled, je morda še najbolj razveseljiva novica, da je zagotovljen denar za novo cesto od mostu čez Savo prek Beti-na do LIP-ove poslovne stavbe in da bo odsek, ki predstavlja enega največjih "zamaškov" na cesti proti Bledu, zgrajen še letos.
Kraj ne bo dobil novih ležišč, zato pa več drugih pridobitev, med katere sodijo tudi obnova Župančičeve, Ljubljanske, Ko-ritenske in Ribenske ceste, obnova kanalizacije, nekaterih stanovanjskih družbenih stavb, parkov in javne razsvetljave, gradnja parkirišč v bližini športne dvorane, preureditev Festivalne dvorane, ureditev Male Zake, ki bo pridobila novo restavracijo, apartmaje s skupno 35 ležišči in manjšo telovadnico za priprave veslačev in drugih blejskih športnikov. Izgradnja trgovskega poslovnega centra sicer kasni, vendar za zdaj le kaže, da se bodo prvi kupci lokalov vselili vanj sredi prihodnjega meseca, zadnji pa tik pred svetovnim veslaškim prvenstvom. Almira nadaljuje z urejanjem dvorskih garaž in bo letos v njih odprla še 18 novih lokalov in večnamensko dvorano. Živila so zabrisala eno največjih blej-
skih sramot in na Mlinem, na mestu, kjer je nekdaj stal "paj-zelj", odprla sodobno samopostrežno trgovino, v Špeceriji pa obljubljajo, da bodo tri obnovili. Kot smo že pred kratkim poročali, bo Bled bržčas še pred zimo oživil rekreacijsko središče Straža in ga opremil z vsemi napravami za umetno zasneževanje smučišča, pripravlja pa se tudi na izdelavo celostne podobe kraja in enotnega informacijskega sistema.
Pa še tole: blejska Pristava je za zdaj osrednja trgovska hiša na Bledu, ki bo, kot smo že omenili, letos odprla še nove lokale, vendar ima za stik s svetom na razpolago vsega tri telefonske linije. Telefonija bo, kot kaže, tudi letos eden največjih blejskih problemov, sa] se podobne težave kot Pristavi obetajo tudi novemu centru v središču kraja.
C. Zaplotnik
GLAS
Kranj, 12. maja - S slovesnostjo v avli kranjske skupščine so delavci organov za notranje zadeve Gorenjske proslavili 13. maj, dan varnosti. Ob tej priložnosti so podelili tudi državna odlikovanja in priznanja ONZ. Predsednik kranjske skupščine Ivan Torkar in načelnik UNZ Gorenjske Ludvik Slamnik sta podelila troje državnih odlikovanj, dve plaketi varnosti, pet zlatih, tri srebrne in tri bronaste znake zaslug za varnost zunanjim sodelavcem. En delavec ONZ je dobil srebrni znak, 11 bronasti znak zaslug za varnost, 17 delavcev pa pismeno priznanje. Miličniku Igorju Potočniku so izročili priznanje za hrabro dejanje. Na sliki: komandir PM Jesenice Jože Mencin prejema medaljo zaslug za narod. - Foto: F. Perdan
NOVINARSKI VEČER
v Lomu
sobota, 20. maja, ob 19. uri
Dvorana Doma družbenih organizacij
Pokrovitelj
LB TBG Kranj