^Tnrft»ci/i i ifT>vzabljene, ker važno je le to, da v bodoče ne bo več razočaranj in ne več napak. V ta namen pa moramo zagrabiti za delo vsi in brez izjeme. Nobenega polovičarskega dela pri tem ne sme biti, temveč v resnici moramo delati, da l>o vsak dan prinesel nove uspehe. Začeti se mora koristno praktično delo, brez birokratizma in brez šablone, delo, ki bo izviralo iz ljudske sile in to silo še bolj dvigalo. Danes je takšno delo tudi mogoče, ker se ureja država na novi podlagi, ki naj dvigne vse pokrajine k novemu in intenzivnejšemu udejstvovanju. Če kdaj, potem velja v sedanjih časih pregovor, da si vsak narod sam gradi usodo, če bomo mnogo dali za svojo skupnost, če bomo z bratsko strpnostjo drug drugega podpirali, če bomo vsi absolutni delavci za napredek naše skupne države, pri tem pa spoštovali vse svoje posebnosti, tedaj bo tudi naša skupnost močna, da nam bo mogla tudi mnogo dati. Samo s požrtvovalnostjo se ustvarjajo velike stvari in le idealisti pišejo nove strani v zgodovini. Še nikdar ni bila na naš narodni praznik tako jasno postavljena naša naloga, ki se glasi: Mnogo, silno mnogo nam. je dala Jugoslavija, dajmo tudi mi Jugoslaviji, svoje sile, svojo vero in ljubezen. Zvišanje plač pomočnikov Potrebna pa ie tudi zaščita iegaine trgovine Zveza društev zasebnih nameščencev je priredila v soboto v Ljubljani zborovanje, na katerem se je razpravljalo o naraščajoči draginji ter o plačali zasebnih na meščencev. Na koncu zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da so bile plače velikega dela zasebnih nameščencev že pred izbruhom sedanje vojne pod višino minimalnih mezd, da so od takrat cene vsem življenjskim potrebščinam narasle za več ko 10% in da je zato potrebno, da določi ban minimalne mezde tudi za zasebne nameščence in da se plače redno prilagode podražitvi življenjskih potrebščin. Na konferenci Delavske zbornice v ponedeljek v Ljubljani se je razpravljalo o istih vprašanjih. Posebej se je na tej konferenci še razpravljalo o položaju trgovskih pomočnikov. Na konferenci se je trdilo, da ima od 2.580 anketiranih trgovskih pomočnikov 1411 ali 54'7% inanj plače ko 720 din na mesec, kar znaša pri lOurnem delu le 2‘88 din na uro. Konferenca je zato sklenila, da nujno zaprosi bana, da določi za zasebne nameščence minimalne plače. Nadalje se je na konferenci ugotovilo, da se je indeks cen v zadnjih mesecih zvišal za H'20%. Zato naj se tudi plače zasebnih nameščencev primerno zvišajo ter zato prosi konferenca ministra za soc. politiko, da izda okvirno uredbo, po kateri bi se draginji primerno zvišali dohodki zasebnih nameščencev. Da se je draginja v zadnjih mesecih znatno zvišala, je nesporno in zato so tudi nekatera podjetja že zvišala plače svojim nameščencem. Jasno je, da uvidevajo potrebo zvišanja plač tudi trgovci. Tako so trgovci vedno na vseh svojih zadnjih zborovanjih zahtevali zvišanje plač državnih nameščencev. To dokazuje, da je njih socialni čut živ in da imajo zato tudi smisel za težavni položaj trgovskih pomočnikov. O tem *tudi priča poziv uprave Združenja trgovcev v Ljubljani na svoje člane, da zvišajo plače svojih nameščencev. To socialno pojmovanje, trgovcev se je pokazalo tudi na občnem zboru Trg. dobrodelnega društva »Pomoč«, ko se je občni zbor sam od sebe izrekel za zboljšanje plače svoje uradnice. Pri tej priliki se je tudi konstatiralo, da trpe vse trgovske strokovne in dobrodelne organizacije tudi zato, ker so mnogi trgovski pomočniki tako nizko plačani, da ne morejo plačevati niti najnižjih članarin. Še drug konkreten primer socialnega čustvovanja slovenskih trgovcev moremo navesti. Seja ožjega glavnega odbora Zveze trgov- skih združenj se je soglasno izjavila za razširjenje pokojninskega zavarovanja tudi na trgovske pomočnike. Je pa tudi čisto naravno, če čuti slovensko trgovstvo s svojim po-močništvom. Večina slovenskih trgovcev je izšla iz vrst trgovskih pomočnikov in zato tudi dobro pozna njih socialni položaj in njih potrebe. Zato je jasno, da zaveden slovenski trgovec ne more odrekati upravičenim zahtevam trgovskih pomočnikov za zvišanje njih prejemkov, zlasti sedaj, ko draginja stalno narašča. Težava pa je v tem, ker je položaj mnogih trgovcev izredno slab, ker mnogi te z največjo težavo morejo še vzdržati svoje obrale pred poginom. Neprestano se nalagajo legalni trgovini nova bremena, prav nič pa se ne stori, da bi se legalna trgovina tudi zaščitila. Krošnjarji, konsumi in karteli manjšajo vedno bolj zaslužek trgovcev, ker jim neprestano odvzemajo odjemalce. Promet v trgovinah pada, pri tem pa so se skozi vsa zadnja leta redno vsako leto povečali davki z uvedbo novih davkov in zvišanjem starih. Vedno večji izdatki, vedno manjši prejemki — to je danes situacija legalne trgovine! Zato pa se tudi ni čuditi, če je polno trgovskih podjetij, ki so že prišla do skrajne meje zmogljivosti svojih izdatkov in ki morajo svoje obrate zapreti, če se le v ne znatni meri še zvišajo njih iz datki. Stvar je danes v tem, da se morejo zahtevati od trgovca višji izdatki le, če se trgovec zaščiti pred nelojalno in umazano konkurenco. Ne gre, da bi smele še nadalje na-bavljalne in konsunino zadruge ubijati s svojimi privilegiji legalno trgovino, ne gre, da smejo krošnjarji odvzemati trgovcem odjemalca za odjemalcem in da jim pri vseh teh sijajnih kupčijah ni treba plačevati nobenih davkov, ne gre, da nemoteno konkurirajo trgovcem razne industrijske prodajalne, ki plačujejo manj davka ko enake trgovine samostojnih trgovcev, ne gre, da sme trgovcu škodovati kratkomalo vsak! Tudi trgovcu se mora dati potrebna zaščita in šele potem se more tudi od njega nekaj zahtevati. Ne more trgovec samo dajati in dajati, temveč mora tudi nekaj prejemati, da more dajati. Zvišanje plač trg.- pomočnikov je odvisno tudi od tega, kako je zaščitena legalna trgovina. Zato naj trgovski pomočniki tudi to poudarijo in tudi oni zahtevajo to zaščito. Pa se bodo zelo približali uresničenju svojih zahtev. Ko to kardinalno zahtevo trgovstva poudarjamo, pa tudi apeliramo na vse -trgovce, da upoštevajo težavni položaj trgovskih pomočnikov in da zboljšajo njih prejemke. To tudi zaradi stare resnice, da najbolje napredujejo ona podjetja, katerih osebje je zadovoljno, ker ima to, kar potrebuje za življenje. Na to resnico naj noben trgovec ne pozabi! Uvedba nad nemškim Trgovcem in lastnikom ladii Francoski konzulat naui sporoča: Sklep zavezniških vlad, da preprečijo sovražniku izvoz, bo imel za posledico, da se bodo ladje, ki prihajajo iz Nemčije ali njej sosednih ozemelj, morale podvreči istim kontrolnim odredbam kakor ladje, ki so namenjene v te kraje. Svetujemo lastnikom ladij, da naroče kapitanom svojih ladij, da se ustavijo v eni izmed francoskih ali pa britanskih kontrolnih luk (Dunkerque, Le Ilavre, Marseille in Oran ozir. Kirwal, Weymoulh, Les Dunes, Malta, Caiffa, Port Said in Gibraltar). Ladje, ki tega ne bi storile prostovoljno, tvegajo, da bodo nasilno odvedene v eno teh luk zaradi pregleda. Ukrenjeno bo vse potrebno, da se ladje ne bodo po nepotrebnem zadrževale. Blago sovražne last- nole, ako se bodo nanašale na blago nevtralcev. Poleg tega je potrebno še naslednje: a) da je bilo blago natovorjeno na ladjo, koteri je bilo izdano odhodno dovoljenje iz zadnje nevtralne luke pred 11. decembrom 1939. b) da je bilo blago natovorjeno na ladjo, kateri je bilo izdano odhodno dovoljenje iz zadnje nevtralne luke pred 1. jan. 1940., predmet pogodbe podpisane pred 28. nov. 1939. in s katero sta bila kupcu predpisana prevzem in plačilo blaga najkasneje v času nakladanja. Končno morajo vse prošnje biti opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Da se preprečijo vse škodljive zamude, priporočamo interesentom, da si nabavijo izpričevala o poreklu pri pristojnem francoskem ali britanskem konzulatu. Ta natovorjeno blago spremljajoča izpričevala bodo zelo olajšala kontrolo. Zato priporočamo lastnikom ladij, da ne sprejmejo nobenega lovora brez teh izpričeval. nine ali izvora, ki bo kot tako izkrcano v francoskih lukah, bo ostalo v varstvu zaplembnega urada, če ne bo odbor za nadzorstvo kontrabando in sovražnega izvoza odobril zaplembo ali prodajo tega blaga. V tem primeru bo protivrednost naložena pri državni depozitni blagajni. Zaseženo blago ali njegova protivrednost ostane pod varstvom francoskih oblasti do sklenitve miru, nakar bo posebno zaplenitveno razsodišče sklepalo o njega usodi. Vsekako bo minister za blokado smel vedno odrediti izročitev bla ga ali njegov izkupiček na pobude omenjenega odbora za kontrabando posebno v primerih, če je blago postalo nevtralna lastnina pred 28. novembrom 1939. Tozadevne prošnje blokadnemu ministrstvu bodo upoštevane edi Oskrbite si poslovne knjižice za svoje osebje. Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju opozarja svoje člane, da je nujno potrebno, da priskrbijo predpisane poslovne knjižice svojemu trgovskemu osebju — tudi vajencem in vajenkam, — če teh knjižic še nimajo. Knjižice izdaja pisarna združenja ob uradnih dnevih. Uredba predpisuje, da je od začetka prihodnjega leta dalje prepovedano delodajalcem najemati pomožne inoči, če te ne predložijo pri nastopu službe predpisane poslovne knjižice. Združenje vabi svoje člane, da upoštevajo ta opomin ter dajo priliko svojim nameščencem, da si priskrbijo omenjene knjižice najpozneje do 31. decembra t. 1. Obnova ukinjenih vlakov Prometni minister je odredil, da se z 2. decembrom obnove v Sloveniji naslednji vlaki: Vlak št. 9432 Sevnica—Zidani most. Vlak št. G14/039 Zidani most— Ljubljana. Vlak št. G36/G33 Ljubljana—Postojna. Vlak št. 2131/2132 in 2133/2134 Celje—Grobelno. Vlak št. 920/919 Kranj—Boh. Bistrica-jez.—Jesenice. Vlak št. 8423/8424 Ljubljana— Kamnik. Vlak št. 8G20/8G19 Jesenice— Rateče-Planica. Vlak št. 8712/8729 Ormož—Murska Sobota. > Vlak št. 8812/8829 Ljutomer— Gor. Radgona. i Vlak št. 9018/9019 Maribor-Prevalje. Vlak št. 9124/9137 Slovenj Gra-dec— D ravograd—Meža. Vlak št. 8234/8237 Slov. Konjice—Zreče. Vlak št. 9532/9533 in 9540/9541 Novo mesto—Straža—Toplice. Povečanje uvoza surovin Zaradi naglega dviga cen suro vin je zvišala devizna direkcij« pri Narodni banki uvozne kontin gente za naslednje surovine: 1. za volno od 80 na 90°/« vred nosti uvoza v 1. 1938., za semeni od 00 do 80%, za maščobe (loj kopra, kokosovo olje, ribje olje] od 90 na 100%, in za bombažni vlakna za 10 oz. 5%. i Reforma v poštni službi Po petdnevnem zasedanju je ■končal svoje delo posvetovalni od-fbor ministrstva, ki se ni sestal že 10 let, dasi bi se moral sestati vsaj enkrat na leto. Delo odbora Ije bilo zelo intenzivno ter je postim minister dr. Torbar skoraj ves Ičas vodil zasedanje. I Svet je zlasti razpravljal o decentralizaciji proračuna ministrstva ter o načrtu zidave novih jpoštnih poslopi j. Dolgo je razpravljal tudi o načrtu nove uredbe o organizaciji poštnega ministrstva. Po tej uredbi se bo kompetenca jpoštnih direkcij znatno povečala lin ne bo moral celo v vsaki namestitvi dnevničarja odločati minister. Uredba predvideva tudi več zboljšanj za osebje. Sluge bodo mogli postati zvaničniki, uvede «e honoriranje nadurnega dela, nadalje se predvideva uvedba sistema tantiem. Zbol jšala se bo dostava pošte v vaseh. Poročila o klelu poštnega sveta so vseskozi (optimistična in pravijo, da se kaže [v poštnem ministrstvu nov duh. Upamo, da je ta optimizem upravičen in da se bodo tudi v Sloveniji, ki daje tako mnogo do-liodkov poštni upravi, poštne raz-■mere v resnici zboljšale. Nad 10.000 debelih svinj se vsak teden zredi v Jugoslaviji Ker je izvoz živine in zlasti svinj v zadnjem Času narastel, so se nekateri že pričeli bati, da bo pričelo pri nas mesa primanjkovati. Slišali smo tudi že celo nespameten predlog o uvedbi brezmesnih dni. Ves ta strah, da bi zmanjkalo živine, pa je brez podlage. Ni menda kmečke hiše v Jugoslaviji, kjer se ne bi redila najmanj ena svinja. More se računati, da se na teden zredi pri nas okoli 10.000 prašičev, sedaj pred božičem pa tudi več. Če računamo povprečno težo ene svinje na 140 kg, potem pomeni to, da zredimo na mesec okoli šest milijonov svinj, kar je znatno več, kakor pa izvozimo. Pomisliti pa je treba, da pomeni izvoz debelih svinj za 100°/o višji zaslužek, kakor pa bi ga imeli od izvoza koruze. Turistična propaganda za zimsko sezono Pri sedanjem mednarodnem položaju so naše zimskošportne in turistične postojanke v skrbeh za potek letošnje zimske turistične sezone. Na inozemske obiskovalce 'letos ni računati, zato pa si morajo prizadete ustanove in posamezniki tem bolj prizadevali, da v naše zimske turistične predele ■privabijo čini več domačih gostov !iz vseh krajev naše države. Zimski šport in zimski turizem sta se pri nas že lepo udomačila, saj so ■ravno v Sloveniji podani vsi pogoji za zdravo športno in turistično udejstvovanje v zimski sezoni. iTo važno pozicijo v našem tujskem prometu moramo tudi v sedanjih razmerah ohraniti in po možnosti utrditi. To pa se seveda ne da doseči brez smotrene propagande. Eno najbolj uspešnih in najbolj učinkovitih sredstev turi etične propagande je brezdvomno kolektivna časopisna reklama. Zato je Tujskoprometna Zveza jPut-nik« v Mariboru v sodelovanju s *vojo ljubljansko posestrimo orga nizirala kolektivno časopisno reklamo za letošnjo zimsko turistično sezono v Sloveniji. Bistvo te kolektivne reklame je v tem, da se propagandni oglasi posameznih turističnih ustanov iz vse Slovenije objavijo pod markantno skup no glavo, ki na prvi pogled privabi pozornost Čitatelja časopisa. Na ta način pridejo do pravilne veljave tudi najmanjši in najcenejši oglasi. Oglaševalci ne plačujejo skupne glave, ampak le oglase same in še te po izredno ugodni eeni. Tujskoprometna Zveza v Mariboru je te dni na svojem območju razposlala predvsem svojemu članstvu podrobne razpise za kolektivno časopisno eklamo za zimsko turistično se- zono. To turistično propagandno akcijo toplo priporočamo vsem na zimskem športu zainteresiranim ustanovam, postojankam in obratom, ki naj zahtevajo podrobne razpise od Tujskoprometne Zveze >Putnika< ▼ Mariboru, Trg svobode — Grad, tel. 21-22. Skrajni rok za naročila v okviru zimske kolektivne časopisne reklame je 5. december. Poznejša naročila se ne bodo mogla več upoštevati. Surovine in na industrija Pomembna iziava gen. tainika Ivana Mohoriča »Jugoslovanski Lloyoslovodja Kvgen Huber, tehnik v Ljubljani. Stavbna družba d. d. v Ljubljani. Vpiše se član upravnega sveta inž. Rudolf Škot', prof. v Ljubljani. Razinger & Comp. tovarna pločevinastih izdelkov, družba z o. z., Maribor. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator dosedanji poslovodja inž. Rreinc Milko, ravnatelj Železarne na Muth Izbrisali sta se naslednji firmi: Bratje Oberwalder, izdelovanje slamnikov v Domžalah — zaradi končane likvidacije. Zagrebška tovarna čevljev d. d., pradavnina Maribor — ker se je podružnica opustila. »Obrtniški dom na Govejku pri Medvodah« Zadruga Dom jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani je izdala lične stenske propagandne prospekte s preglednim zemljevidom okolice svojega doma na Govejku-Gontah. Stenski propagandni prospekt je opremljen tudi s fotografijami in potrebnimi navodili. Zemljevid obrobljajo razni inse-rati. Posebej pa je zadruga izdala sam zemljevid za uspešno orientacijsko sredstvo turistom za izlete v bližnjo okolico Ljubljane do Škofje Loke. Te karte se dobijo v vseh ljubljanskih knjigarnah po ceni din 5‘— in v pisarni Doma, Ljubljana, Wolfova ulica 12., telefon 118-4!), kjer se dobe tudi vse potrebne informacije. Načelstvo Doma obrtnikov na Govejku zasluži za izdajo zemljevida vso pohvalo, kajti izdaja štiri-barvnega zemljevida, ki ga je izdelal priznani risar g. Selan, je velika materialna žrtev trgovcev in obrtnikov, ki so z inserati in gmotno pomočjo omogočili izdajo zemljevida. Dom jugoslovanskih obrtnikov na Govejku je socialna ustanova naših obrtnikov, ustanovljena v letu 1935. Zapuščeno kmetsko posestvo je načelstvo preuredilo v skromen počitniški dom, ki ga tudi vzdržuje. Dom je trajno oskrbovan, ker vzdržuje zadruga kmetsko jx>sestvo ter krčmo, ki je namenjena članstvu in turistom, kjer je vsak postrežen z jedačo in pijačo ter urejenimi sobami za prenočišče. Izlet na Govejek je posebno primeren v jesenski in spomladanski dobi zaradi bližine Ljubljane in lepih izletov na vse strani. Socialna ustanova naših obrtnikov zasluži, da se širša javnost, posebno pa izletniki, v veliki meri poslužujejo doma na Govejku, kar je sedaj z izdajo zemljevida zelo olajšano. Pripominjamo še, da so izvedene potrebne markacije v polhovgrajskem in škofjeloškem okolišu. Lepo parcelo pod Rožnikom proda Kmetska posojilnica v Ljub* Ijani. V dopolnilo našega poročila o zagrebški konferenci trgovcev s kožami nam je poslal udeleženec konference zelo zanimivo poročilo, ki podaja tudi celoten pregled o stanju trgovine s kožami v Jugoslaviji in je zato tudi še danes visoko aktualno. Iz obširnega poročila posnemamo naknadne najbolj važne misli. V trgovini s kožami razlikuje dvoje vrst kož: male in velike kože ali srbskohrvatsko: sitne in krupne kože, ker slovanski jeziki nimajo dva izraza kakor Nemci (ki pravijo Felle in HSute) ali Francozi, ki imajo tudi dva izraza (les peaux in les cuirs). V prvo skupino spadajo v glavnem ovčje, kozje, telečje in svinjske kože, v drugo pa volovske, kravje in konjske. Malih kož imamo v naši državi več, kakor jih moremo porabiti in predelati, drugih pa nam primanjkuje in zato je bil vedno uvoz govejih kož znaten. To razliko moram uvodoma omeniti, ker izvira iz te nomenklature za našo stroko marsikatero zlo. Da navedem le en primer. Narodna banka je prepovedala izvoz »krupne kože«. Noben trgovec s kožami si ni mogel misliti, da bi bil s to prepovedjo prepovedan tudi izvoz telečjih in svinjskih kož, ker se ti koži po vsem svetu štejeta med male kože. Ali iz strokovnega neznanja ali iz bogzna katerega drugega razloga pa je Narodna banka vztrajala na tem, da so telečje in svinjske kože »krupna koža«. Posledica tega je bila, da so zaradi nemožnosti izvoza padle cene telečje in svinjske kože daleč pod-svetovno pariteto. Tudi na konferenci v Zagrebu se je ugotovilo, da so se vse male kože — vštevši tudi telečje in svinjske — vsa povojna leta pri nas izvažale, nikdar pa ne uvažale, nasprotno pa so se goveje kože uvažale, in sicer na leto od 300 do 000 vagonov. Cisto po nepotrebnem je nastal v zadnjem času boj med trgovino s kožami in usnjarsko industrijo. Neka skupina tovarnarjev usnja si je namreč postavila cilj, da mora izločiti in uničiti trgovino s kožami, ker da je čisto nejKrtreben člen v gospodarski verigi. Praksa je sicer na vsem svetu pokazala, da je to mnenje grda zmota in da bi nastala za narodno gospodarstvo velika škoda, če bi se trgovina s kožami uničila. Te izkušnje pa za to skupino tovarnarjev niso veljale in so nadaljevali boj proti trgovini s kožami ter se pri tem posluževali demagoškili gesel, kakor da bi šlo za kake strankarske boje. Kakor že dostikrat pri nas, tako tudi v tem boju niso odločali stvarni razlogi, temveč obveljalo je mnenje tistega, ki je govoril največ in nuzadnje. V tem pa je tudi vzrok, da nihamo ves čas med prostim in prepovedanim izvozom, kakor je pač prodrla sedaj ta ali druga skupina. Zaradi vojne se je koža kot prvobitna vojna surovina podražila, zlasti še, ko so nekatere države izdale izvozne prepovedi in so bile tudi vedno večje težave s prevozom in plačilom. Posledica tega je bila, da zadnje tri mesece kož nismo uvažali. Domača proizvodnja govejih kož pa krije komaj Ut) do 70% domače potrebe. Nastalo je zato pomanjkanje. Trgovci s kožami so naravno postregli predvsem svojim stalnim odjemalcem in v tem je tudi vzrok, da so začeli neki tovarnarji boj proti trgovcem s kožami. Začeli so kupovati kože tudi pri mesarjih in manjših zbiralcih in jim plačevali tudi višje cene. S tem pa je tudi že dokazano, da niso povzročili dviga cen trgovci, temveč ti tovarnarji. O vsem tem je razpravljala zagrebška konferenca ter nato spre- jela resolucijo, ki smo jo tudi objavili. K resoluciji in časopisnim poročilom pa naj navedem nekaj pripomb. Slovenci razlikujemo »kožo« in »usnje«. Pod kožo razumemo surovo kožo, pod usnjem pa predelano kožo. Zato je trgovec s kožo nekaj drugega ko trgovec z usnjem. Ti naslovi se zato ne smejo zamenjavati. Tudi v srbohrvaščini se razlikuje »sirova« in »činjena« koža, enako razlikujejo surovo in predelano kožo tudi Nemci (Haut in Leder), Angleži (bide in leether). Cehi (kuže in tisen) itd. Trgovina s kožami bi se morala koncesionirati Kož ne bo več, če bo njih cena 10 ali pa 30 din, ker je koža odpadek in se nikjer živina ne kolje zaradi kože. Koža je pokvarljivo blago in še tako skrbno kon-serviranje kože ima svoje meje. Zlasti hitro se pokvari telečja koža, tudi nasoljena. Velika škoda nastaja zato, če se s kožo ne postopa pravilno. Mesarji napravijo z nepazljivostjo pri dretju milijonsko škodo, prav tako strokovno neizvežbani zbiralci kož. Da se ta škoda prepreči je ljubljanska Zbornica za TOI predlagala trgovinskemu ministrstvu, da se trgovina s kožami kourcsionira. Ta predlog je podprla tudi ljubljanska sekcija tovarnarjev usnja pri Zvezi industrijeev, pač jasen dokaz, kako je ta predlog utemeljen, hkrati pa tudi dokaz, da je koristno sodelovanje trgovcev in industrialcev lahko mogoče. Nista pa se za ta predlog izjavile zagrebška in sarajevska zbornica ter se zato tudi ni izvedel. Na konferenci v Zagrebu so se nekateri trgovci tudi pritoževali, da nekateri tovarnarji v času padanja cene popolnoma nepravično In šikarrozno sortirajo kože, do-rifn jih sedaj kupujejo večinoma te) tfuel. Vzrok je v tem, ker nimamo enotnih in podrobnih kondicij za prevzem blaga, ki bi veljale za vso državo. Potrebno bi bilo, da bi trgovci s kožami in tovarnarji usnja skupno izdelali za vse obvezna pravila za prevzem blagu. Cene kožam na svetovnem trgu vedno zelo nihajo in ni redko, da se spremene v razdobju nekaj let Na podlagi čl. 1. uredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv in motornega prometa z dne 10. novembra 1030. sta predpisala trgovinski in finančni minister naslednjo naredbo: § 1. — Do nadaljnjega je prepovedana uporaba vseh zasebnih potniških avtomobilov od sobote ob 14. do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Od te prepovedi se izvzemajo: 1. avtobusi, ki opravljajo reden promet; 2. taksi-avtomobili, ki pa morajo biti vidno označeni po na-redbi notranjega ministra; 3. avtomobili zdravnikov, veterinarjev in osebja sanitetne službe samo pri izvrševanju njih službe; 4. motorna vozila prostovoljnih gasilskih društev in 5. avtomobili tujih diplomatskih zastopnikov. § 2. — Uporaba osebnih državnih in samoupravnih avtomobilov se omejuje izključno na službene potrebe. Starešine uradov, ki razpolagajo z avtomobili, morajo izdati naredbe za omejitev uporabe teh vozil na najmanjšo mero ter odrediti maksimum tedenske potrošnje tekočega goriva. za 100% in tudi več. Zaradi tega je tudi naša stroka še posebno težavna in tvegana. Ker imamo v malih kožah presežek in jih zato izvažamo, v velikih kožah pa pomanjkanje in jih zato uvažamo, je nemogoče, da se ne bi cene ravnale po svetovnih cenah. Odveč je tu govoriti o špekulaciji, ker določa cene samo povpraševanje in ponudba. Potrebna je kožarska centrala Še nekaj bi omenil oz. predla gal. Kupna moč našega prebivalstva je veliko nižja kakor prebivalstva v visoko industrializiranih državah. Zato so stabilne cene v splošnem interesu. V časih, ka-koi so sedanji, je mogoče, da bomo za krajši ali daljši čas navezani samo na domačo proizvodnjo. Koristno bi zato bilo, če bi se našla možnost, da bi se razpoložljivo blage pravične razdelilo na posamezne interesente. Zato smo predlagali, da bi se ustanovila nekaka kožarska centrala. Ta predlog sicer ni prodrl, ker je bila večina udeležencev mnenja, da je bolje, če se pusti popolna svoboda. Vendar pa bi bilo želeti, dn bi se o tem predlogu še razpravljalo, ker nekaj discipline je le treba uvesti. Na Madžarskem, ki ima glede kož podobno strukturo ko naša država, se je s sodelovanjem trgovine s kožami in usnja;ske industrije ustanovila kožarska centrala, ki tudi dobro posluje. Zato naj bi se ustanovila tudi < ri nas, in to s sodelovanjem trgovcev s kožami, mesarjev in tovarnarjev usnja. Namen te centrale naj bi bil, da vpliva na zboljšanje izdelave kož, da stabilizira cene in pravično razdeli blago med interesente. Pri pravilnem komercialnem vodstvu bi bila la centrala gotovo v korist vsem in tudi vojaški upravi. Vsekakor pa je bolje, če sami ustanovimo to centralo in sami upravljamo svojo stroko kakor pa da dobimo uradniški diktat. Smatram zalo za potrebno, da bi se sklicala ožja konferenca trgovine s kožami, usnjarske industrije ter mesarskih združenj. Ti strokovno kvalificirani zastopniki naj bi izdelali konkretne predloge za reforme, ki so potrebne v naši stroki. Vozniki teh avtomobilov morajo imeti legitimacije, ki jih morajo podpisati starešine dotičnih uradov. § 3. — Do nadaljnjega je prepovedana uporaba tovornih avtomobilov na progah, ki so pura-lolne z železniško progo. Od te prepovedi se izvzema tovorni promet v radiu 30 km od posameznega kraja. § 4. — Da bi mogli izkoriščati ugodnosti nadaljnjih odredb, s katerimi se bo urejevala prodaja tekočega goriva, morajo: a) lastniki vseh motornih vozil (motociklov, osebnih avtomobilov, taksi-avtouiobilov, avtobusov, plovnih objektov itd.) predložiti najkasneje v roku 15 dni od dneva uveljavljenja te naredbe pravilno izpolnjene prijave po 1. obrazcu te naredbe. Te prijave se vlagajo pri pristojni oblasti splošne uprave, pri kateri je vozilo zaregistri-rano, v dveh enako se glasečih izvodih. Osebe, ki imajo več vozil, morajo za vsako vozilo vložili posebno prijavo. b) Lastniki motorjev na tekoče gorivo, ki se uporabljajo za pogon industrijskih, obrtniških ali drugih naprav, morajo vložiti — najkasneje v 30 dneh po uveljavljenju te naredbe — pravilno izpolnjene prijave za vsak motor |>o 2. obrazcu te naredbe. Prijave se vlagajo pri pristojni oblasti občne uprave v dveh izvodih. Lastniki motornih vozil in motorjev na tekoče gorivo, ki ne vlo-že pravilno izpolnjenih prijav v predpisanem roku ali navedejo v prijavi neresnične podatke, ne morejo dobiti tekoče gorivo za njih pogon po prehodu na sistem oskrbovanja s kartami oz. z dovolili. Te prijave se oproščajo plačila takse v smislu toč. 1. in čl. 6. taksnega zakona. Občne upravne oblasti morajo, ko prejmejo prijave izpolnjene v smislu prejšnjih odstavkov, pregledati vsako prijavo ter vsako, ki je pravilno natančno izpolnjena potrditi ter en izvod potrjen poslati (s priporočenim pismom) upravi državnih monopolov —- oddelku za tekoče gorivo. Drugi izvod zadrže za lastno uporabo. Ce se istočasno vloži več prijav, mora vlagatelj sestaviti [>o-imenski seznam vseh lastnikov motornih vozil oz. motorjev, katerih prijave pošilja. § b. — Prepoved po predhodnih členili se nanaša samo na motorna vozila, ki imajo pogon na tekoča goriva — nafto in njene derivate. Vozila, ki imajo pogon na domače gorivo (metan-plin, oglje in drugo) se morejo še nadalje svobodno uporabljati brez vsake omejitve. § d. — Za prekrške predpisov čl. 1. in 3. te naredbe se prekr-šiteli kaznuje z denarno kaznijo do 5001) din in zaporom do 30 dni. Ta naredba je stopila 28. novembra v veljavo. Zunanja trgovina Finančni minister je odredil, da se mora tudi pri izvozu blaga v vrednosti nad 250 din (dosedaj šele od 1000 din naprej) zavarovati valuta in blago se sme izvoziti le proti potrdilu o zavarovanju valute. Dosežen je bil še naknadni kontingent v višini 300.000 RM za izvoz našega vina v Nemčijo. Izvozniki drobnice v Grčijo se pritožujejo zaradi slabih cen v Grčiji. Predlagajo zato, da se izvoz drobnice v Grčijo ustavi. V Jugoslaviji pa naj bi se uvedlo, da bi se dva dneva v tednu klala le drobnica. Bolgarska je dovolila za izvoz celuloznega lesa znižano železniško tarifo. Izvoziti pa se mora najmanj 10 ton. Vlada je nadalje dovolila izvoz 1000 ton povrtninskih kon-serv ter tudi škatel iz bele pločevine za konserve. Dosedaj je bil izvoz teh predmetov na Bolgarskem prepovedan. Bolgarska vlada je tudi dovolila izvoz 5500 ton neoluščenega riža v Romunijo v kompenzacijo za dobavo nafte. Zaradi pomanjkanja železa je grška vlada odredila, da se ustavi zidava hiš z več ko enim nadstropjem, poleg tega pa je omejila uporabo armiranega betona. Da prepreči neupravičeno dviganje cen za bombaž, je grški minister za narodno gospodarstvo dovolil uvoz 500 ton tujega bombaža. Na Grškem je prepovedano izdelovanje sladkih limonad, da se s tem varčuje v potrošnji sladkorja. Grške železnice so zvišale s 1. decembrom potniško tarifo za 5%, tovorno pa za 15%. Ker je ta bila že 1. oktobra povečana za 10%, se je prevoz tovornega blaga podražil za 25%. Uvoz surovin za usnje se bo na Madžarskem centraliziral ter se je v ta namen ustanovila posebna delniška družba z delniško glavnico 150.000 pengov. Cene za elektrotehnični material so bile na Madžarskem zvišane, in sicer za predmete iz čistega bakra za 10%, za ostale predmete pa za 5%. Kronski svet v Romuniji je sklenil, da bo izdal energične ukrepe proti navijanju cen in špekulaciji. S posebnim zakonom je dobilo romunsko vojno ministrstvo pravico, da rekvirira vse odeje, težke nad 2-8 kg ko tudi krzna za izdelavo krznenih plaščev. Brez posebnega dovoljenja vojnega ministrstva se s temi predmeti ne sme več kupčevati. Pripravljajo se trgovinska pogajanja med Turčijo in Nemčijo. Angleške zavarovalnice so zaradi nevarnosti plavajočih min za ladje zvišale zavarovalne pristojbine. Naredba o potrošnje tekočih goriv Denarstvo Zastava za obrestno in amorti-I zacijsko službo teh bonov je ves posebni prispevek po § 19. iin. zakona, ki ga pobirajo davčne uprave ter oddajajo Državni hi- Kmetski dolgovi se morajo I Pekarni banki na zadevni po-I v sebni račun. _ I Gotovina za te bone se izroči Finančno ministrstvo je izdalo ministrstvu vojske in mornarice, opozorilo na vse kmetske dolžni- ki jo sme up0rabiti samo v na- ke, da morajo na vsak način pla- rodnoobrambne namene iz čl. 1. čati dne 31. decembra zapadle let- uredbe o narodnoobrambnem skla-ne obroke za svoje dolgove Priv. | tju jer samo na način, določen v agrarni banki. To morejo sedaj 7. členu iste uredbe. Bone bo prevzemala Drž. hip. banka. Narodna banka pa jih bo kljub čl. 13. zakona o njej smela po potrebi eskontirati in lombardirati po isti obrestni meri, kakor se boni obrestujejo. Uredba je že stopila v veljavo. * Sporazum o predvojnih dolgovih Nemčiji oz. Avstriji je bil v Beogradu dosežen. Gre za nekatera srbska posojila in za bosensko-her-cegovska. Ker se od 1. 1914. niso plačevale vse obresti niti anuitete, so se te za 15 let črtale, ostanek pa se bo naknadno obračunal. Odplačevali se bodo dolgovi v dinarjih na poseben račun pri Narodni banki. Kako se bodo ta vplačila trans-ferirala, se bo določilo kasneje. Drž. vrednostni papirji so noti-rali v Beogradu 29. novembra: 7% investicijsko 97—98, 4% agrarne 53, 2-5% vojna škoda 435—43550, 6% begluške 79-50, 6% dalmatinske 73-50 do 74-50, 6% gozdne 72-50 do 73-50, 7% Blair 89-75, 8% Blair 95 do 97, 7% Seligman 99 in 7% stabilizacijsko posojilo po 95 do 97-50. tudi storiti, ker so cene kmetskih proizvodov zelo narasle. Dosedaj so kmetje plačevali svoje dolgove zelo slabo in spravili zaradi tega državo v zelo težaven položaj. Danes, ko vse države na svetu zahtevajo od svojih državljanov naj-večje žrtve, se pač sme pričakovati od kmetovalcev vsaj to, da poravnajo svoje dolgove, ki so jim bili itak zelo znižani. Želeli, bi, da bi imelo opozorilo finančnega ministrstva popolen uspeh. Ali pa niso kmetski dolž-1 niki nekod že preveč razvajeni? Pravilnik Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije Trgovinski minister dr. Andres je dne 23. novembra izdal pravilnik za Zvezo hranilnic, ki jo do- loča § 34. uredbe o občinskih lira-. nilnicah. V Zvezi bodo morale <*aj v nasi državi nove zelezmske biti včlanjene vse te hranilnice, ki I'r0Sc’ 111 “cer P1'0«1 BihaMCmii bodo objavljale v njenem »Vest- 1,1 Kuršumhja-Pristina. Pri teh niku« tudi'vse svoje objave in novih progah je veliko sdevilo mo-vabila. Nove hranilnice postanejo stov 111 za mnoge od njih so pred-članice Zveze z dnem vpisa v za- Vldene zeleznev ^nstrukcije ka-družni register. Sedanja Zveza ju- tenh skupna teza znaša okoli 1500 goslovanskih hranilnic velja kot ton, njih vrednost pa je od oddel-nova zveza po tem pravilniku s Pa za gradnjo novih zeleznic oce-tem, da se prilagodi njegovim nJena na vež ko 15 milijonov din. predpisom. Ker sta naši domači železarni Pravilnik predpisuje ustroj Zve-1 Kranjska industrijska družba na ze in njenih organov: skupščine, I .lesenicah in Jugoslovanski Čelik upravnega odbora, izvršilnega od-1v Zenici sposobni, da izdelata ves bora, nadzornega odbora in pi-1 za te mostove potrebni material same. Na skupščini imajo hranil-1 m ker imamo v državi tudi spo- nice na vsakih deset milijonov di-1 sobne tovarne za izdelavo most narjev vlog po en glas in po en I niii železnih konstrukcij, ki so glas za vsakih nadaljnjih začetih tudi že izdelale veliko število ve-deset milijonov. Za predstavnike likih in malili mostnih konstruk na lnlikrk nnSliein hranilnice 113 I ci.j (ll. pl'. 110\'i Železniški IllOSt Mostovi "Batignolles Kako se zapravlia denar «i Kadar je naša javnost slišala ime »Batignolles«, ga navadno ni slišala v zvezi s kakšno dobro stvarjo za državo. »Batignolles« je neka francoska družba, ki je prevzela za našo državo velika gradbena dela, katera pa bi morala tudi sama finansirati, da bi se la dela s tem čim prej izvedla. Že v veliki skupščinski debati o gradili požarevske proge pa se je obširno govorilo, kako to »finansiranje« v resnici izgloda. Sedaj objavlja »Metalurgija« nov prispevek k poglavju o finansiranju gradbenih del po družbi »Batignollee«. Gre- za njene mostove. O tein piše »Metalurgija« naslednje: Družba »Batignolles« zida še še- pa lahko pošljejo hranilnice na I cij (n. pr skupščino samo člane upravnega čez Savo pri Zagrebu), bi pac ne odbora ali ravnatelja ali proku-1 hilo nič bolj naravno, kakor da rista. Kdor neha biti predstavnik hi naše mostne delavnice delale hranilnice, izpade tudi iz odborov tudi mostove, ki so potrebni za Zveze I proge, ki jih dela družba »Bati- Zveza bo v smislu pravilnika I gnolles«. Toda dela, ki jih oprav-izvrševala razne skupne posle inlija družba »Batignolles« nimajo revizijo zadrug, o čemer bo redno I namena, da pozive naše gospodar-poročala ministrstvu za trgovino I stvo in da dajo tisočem naših lju-in industrijo, glede svojih pri-1 di zaposlitev in zaslužek, temveč pomb k poročilom hranilnic in I dajejo samo lujcem piiliko, da njih delovanju pa bo obveščala I nas izkoriščajo v velikem obsegu, tudi predsednike občin - ustanovi- Ko je družba »Batignolles« skle-teljic. Vpisnino in članarino do- nila pogodbo za graditev proge loča skupščina Zveze in se 1110- Bihač-Knin, je bilo dogovorjeno, rata redno plačevati. Ne more pa da jilača država družbi »Batignol-nobena hranilnica izstopiti ali biti I les < mostne konstrukcije, montira-izključena iz Zveze. Zajiadle zn e- ne na samem kraju po ceni 9*46 ske izterjuje Zveza z izvršbo. din zii kg. Po pogodbenih pogojih Pravilnik določa, da se ustano- je dobila družba »Batignolles« vijo tudi podzveze hranilnic za pravico, da uvozi potrebne mostne posamezne banovine, ki prevze- konstrukcije iz tujine, in sicer majo del poslov centrale in dobi- brez plačevanja carine, če je cena vajo zato del članarine. Tem pod- mostnih konstrukcij, ki bi jih do-zvezam odobruje ustanovitev in bavljale domače tvornice, večja od pravila ban. Vse statistične po- cene tujih tvoruic vključno s ca-datke o hranilnicah in njih pošlo-1 rino. Bilo bi popolnoma naravno, vanju bo odslej zbirala Zveza in I da bi lirma Batignolles naročila jih jiošiljala ministrstvu ter ob-1 konstrukcije v tujini, če bi bile javljala v svojem Vestniku. Nad-1 naše domače tvornice dražje, ne-zorstvo nad Zvezo izvršuje mini-1 zaslišano pa je, da se dajejo fir-strstvo za trgovino in industrijo, mi »Batignolles« še ugodnosti ea-Ustanovi se osrednja pisarna I prostega uvoza železa tet s Zveze pod vodstvom glavnega taj-1 tem prilika za razne mahinacije, nika. Pravilnik obsega v ostalem I Med drugim je bilo treba doba-poglavitna določila za poslovanje I v’it* /il progo Bihač-Knin mostno organov Zveze in njene pisarne konstrukcijo z razponom <0 me-in je stopil v veljavo z dnem ob-1 trov v teži 2(50 ton. Za to kon-jave, to je 28. novembra 1939. strukcijo je imela družba »Bali- I gnolles«, ki se je gotovo zelo po-n • , 1,brigala za ceneno ponudbo iz tu- Boni narodne obrambe jin<* ponudbo nek* ma(1- firine Dne 18. novembra je izdal mi- po ceni 4*B0 din za kg neocarinje-nistrski svet uredbo o izdaji bo- no franko postaja Koprivnik. Ce nov narodne obrambe, s katero se k tej ceni dodajo še stroški za se mobilizirajo sredstva narodno- carino, poslovni davek in prevoz obrambnega sklada, ustanovljene- iz Koprivnice do Zrmanje, se doga s § 19. finančnega zakona za bi cena tuje konkurence Iranko leto 1939./40. Boni se bodo izdajali Zrmanja v višini din 8’82 za kg. postopoma po potrebi v smislu 8., Na vprašanje oddelka za gradnjo 9. in 10. člena uredbe o tem skla-1 novih železnic je neka domača fir-du ter v obliki in z obrestno me-1 ma ponudila ceno franko Zrmanja ro, ki jo določi finančni minister. | za mostno konstrukcijo po 8-55 din za kg. Tudi družba »Batignolles« se je obrnila na to firmo, ki je tudi njej sporočila islo ceno. Namesto da bi sedaj družba »Batignolles« stopila z domačo firmo v zvezo in z njo sklenila posel, se je umikala vsakim pogajanjem ter se šele čez nekaj mesecev zopet pojavila pri oddelku za gradnjo novih železnic z novo ponudbo iste tuje tvornice, toda s ceno 4'30 din za kg. Novo višjo ceno je opravičevala družba s tem, da bi tuja tvornica kreditirala konstrukcijo, dočim se sedanja cena razume za enake plačilne pogoje, kakor jih zahteva domača tvornica. V resnici pa je bil to samo izgovor, ker plača država promptno in zato tudi ni bilo treba nikakega kreditiranja. Vendar pa je oddelek za gradnjo novih železnic sprejel predstavko firme »Batignolles« in se obrnil na domačo tvornico z vprašanjem, če more od svoje cene kaj popustiti. Čeprav je bila prvotna cena domače tvornice le malo večja od nove paritetne cene, je vendar znižala svojo ceno za 0-35 din za kg ter navedla v svoji ponudbi na oddelek dobesedno naslednje: »Pripominjamo, da smo zaradi nove cene tuje firme, ki jo je predložila firma Batignolles, bili prisiljeni znižati tudi svojo ceno, ki »mo jo vam ponudili za isto konstrukcijo, samo zato, da hi ta posel ostal v državi, ker nam je postal zaradi pomanjkanja dela neobliodno potreben. Naša sedanja cena je skrajna cena, ki nam daje čisto neznaten zaslužek, upamo pa, da v bodoče ne boste sprejemali od firme Batignolles ev. nove predstavke z zopet novimi cenami v postopek.« Domača firma je bila sedaj prepričana, da je sebi zagotovila posel. Prišlo pa je do nepričakova nega preobrata. Firma »Batignolles« opogumljena, da se ji je po srečila druga predstavka, je mislila, zakaj ne bi predložila še tretjo z zopet »novo« ceno. To je tudi storila in predložila ceno 3‘87 din za kg, da bi s tem vzela vsaki domači tvornici pogum za konkuriranje. Koliko se more smatrati nova cena tuje tvornice za realno morejo bralci sami presoditi. Prepričani smo, da bi se moglo to li citiranje nadaljevati tudi brezkončno, če bi mogla domača tvornica še kaj popustiti na ceni. Toda tej konkurenci je bil napravljen konec in oddelek za gradnjo novih železnic sploh ni več vprašal domačo tvornico, če more še kaj popustiti na ceni. Oddelek je kar čisto enostavno dal firmi »Batignolles« potrdilo za carine prost uvoz mostne konstrukcije iz tujine. S tem odlokom ni bila samo izgubljena dobava konstrukcije tega mostu v teži 2(50 ton za domače tvornice, temveč je postala negotova tudi dobava ostalih konstrukcij, katerih je še za okoli 1200 ton. Kdo naj ima še pogum in moč, da bi se še nadalje boril, ko pa pristojni činitelji dopuščajo to, kar smo prej navedli. Vse to j)a se dogaja v času, ko naše mostne delavnice stoje zaradi pomanjkanja naročil skoraj brez vsakega posla. Ni važno to, da domači industrialci ne bodo nič zaslužili, žalostno pa je to, da delavci in uradniki naših tvornic nimajo dela, in da ravno pred zimo čakajo s strahom na redukcije in odpuste. Na koncu naj še izračunamo, kaj bo firma »Batignolles« pri tein poslu zaslužila. Če verujemo, da je ona famozna cena tuje firme pravilna, potem velja tvrdko »Batignolles« na gotovo montirana mostna konstrukcija za en kg: franko Koprivnica 3‘87 stroški pri prestopu meje 0-07 pievoz Koprivnica-Zrmanja 0*30 transport, montaža, barvanje D50 skupno din 5-74 proti 9'4(i din za kg, kolikor plača država družbi Batignolles. To pomeni, da zasluži družba Batignolles pri kilogramu din 3-72, pri vseh prej navedenih konstrukcijah torej lepo vsoto din 5,(500.000. Pri tem pa družbi Batignolles niti ni treba kreditirati državi, temveč nasprotno zahteva, da se ji računi izplačajo takoj po dospelosti. Naši ogorčeni delavci, uradniki in tvorničarji pa naj gledajo skozi prste in trpi1, da jim tujci pred nosom odnašajo ne sa mo delo, temveč tudi njih lastne, pare... Bilo bi odveč tem izvajanjem se kaj dodati! nemških vlakov odločeno tudi boljšahje potniškega prometa med Mariborom in državno mejo pri Št. Uju. Nemški osebni vlaki imajo namreč nekaj vagonov za lokalni promet med Mariborom in Št. Ujem. Ako bi Nemčija uvedla še en par potniških vlakov, potem bi bil promet, ki se je skrčil pred enim mesecem na tej tako močno frekventirani progi, zopet normalen. Intervencije naših gospodarskih krogov so toliko zalegle, da že 14 dni vozita še dva vlaka med Mariborom in Št. Ujem in da so Mestna podjetja mariborska vzpostavila avtobusni promet med mestom in državno mejo. Naši gospodarski krogi bodo delali še nadalje na tem, da se še zadnji par ukinjenih vlakov obnovi. Če ne bodo nemški vlaki jiotegnili tistih par vagonov do Št. lija, naj bi jih jugoslovanski stroji, saj gre le za 17 kilometrov. Vzpostavitev prometa pa je v interesu prebivalstva in gospodarskega življenja mesta in okolice nujno potrebna. A. B. Nove knjige Novih v iz Nemiiie ne bo V eni zadnjih številk našega lista smo zapisali na podlagi prejetih informacij, da namerava uprava nemških državnih železnic po novem letu uvesti med Mariborom in Dunajem še en par potniških vlakov, ki jih je ukinila ob začetku vojne, ker je potrebovala vse razpoložljive stroje in vozove za prevoz čet in materiala na Poljsko in potem na zapadno fronto. Sedaj pa sporoča prometno-ko-niercialno zastopništvo nemških drž. železnic na obmejnem kolodvoru v Mariboru, da po službenem sporočilu ravnateljstva na Dunaju zaenkrat Nemčija še ne misli vzpostaviti ukinjenih osebnih vlakov med Mariborom in Dunajem. Z 21. januarjem dobe osebni vlaki le nove številke. Nekaj mesecev potem, ko se Nemci priključili Avstrijo, so namreč spremenili številke in jih sj>ravili v sklad nemškim sistemom. Ker pa se je ta ukrep prtčel prenagljeno izva jati, so deloma zopet uvedli stare avstrijske številke, kar je povečalo kolobocijo, ki je nastala na prej avstrijskih železnicah. Bilo je več vlakov z istimi številkami, nasta 1 mi na podlagi nemškega in se av strijskega sistema, in to vlakov, ki so vozili v nasprotnih smereh. Da se ta zmešnjava odpravi, se sedaj uvedejo številke docela v skladu z novim sistemom na nemških železnicah, ker se je tudi dosedanji avstrijski vojni vozni red prilago dil nemškemu. Vsekakor pa Nemčiji proučujejo vprašanje uved be novih vlakov ozir. upostavitev ukinjenih v prometu z inozemstvom. To ugotovitev prinašamo zato. ker je v zvezi z vzpostavitvijo )r. Joža Bohinjec1 Zavarovanje delavcev in nameščencev Zakon o zavarovanju delavcev je bil uveljavljen 1. 1922. Od takrat pa- do danes je izšlo že toliko sprememb in dopolnil, da je postal pregled o sedaj veljavnih določbah že zelo nejasen. Zlasti še, ker so bili vsi ti predpisi raztreseni po raznih številkah »Službenega lista«. Zato zasluži vse priznanje delo, ki ga je napisal in izdal naš priznani socialni publicist in strokovnjak dr. Joža Bohinjec. V tem delu so zbrani vsi predpisi, ki se tičejo zavarovancev, zavarovanih pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, a tudi oseb, ki so bile izločene iz okvira splošnega delavskega zavarovanja. Dr. Bohinjčevo delo pomeni zato kompleten zbornik seli predpisov za zavarovanje delavstva, ki so bili izdani do avgusta 1939. S tem je tudi že dovolj poudarjena praktični vrednost Bohinjčeve knjige. Interesent ima tu vse zbrano, kar mora vedeti o predpisih socialnega zavarovanja in dobro sestavljeno stvarno kazalo na koncu knjige 11111 oinogo-a, da z lahkoto najde potrebne podatke. Knjiga je seveda zaradi popolne navedbe vseh predpisov močno narasla, da vsebuje 413 strani. Posebno vrednost daje knjigi tudi to, da so v dodatku priložena še razna praktična navodila, ki so važna za izvajanje socialnega zavarovanja. Tako ključ za izračunavanje odpravnine ponesrečencem, pregled o uvrščevanju delavcev v mezdne razrede, pregled denarnih podpor v primeru obolelosti, poroda ali smrti itd. Tudi vzorci tiskovin so objavljeni. Omeniti treba tudi to, da so v v Bohinjčevi knjigi tudi razne konvencije, ki jih je sklenila naša država glede socialnega zavarovanja. Bohinjčeva knjiga »Zavarovanje delavcev in nameščencev« bo zato dobrodošla tako delodajalcem ko tudi delojemalcem, ker natančno pove, kakšne dolžnosti ter pravice imajo eni in drugi. Večja podjetja dr. Bohinjčevega dela zato ne bodo mogla pogrešati, a tudi manjšim podjetjem ter vsem zavarovancem bo delo v veliko korist. Dr. Bohinjčevo delo, ki je^izšlo v samozaložbi, toplo priporočamo. VELIKA BLASNIKOVA ie izšla 1940 Davčni svetovalec Vpogled v uradne spise -Gosp. F. L. v K. — Vprašanje: Davčna uprava zahteva od mene, da moram vložiti prošnjo in to prošnjo kolkovati, če hočem pregledati uradne odnierne spise. Zdi se mi, da to stališče ni pravilno. Odgovor: Po čl. 133. zakona o neposrednih davkih je davčnemu zavezancu dovoljen pregled in prepis odmernih spisov, dokler teče pritožbeni rok. Po izvršilnem predpisu k temu členu sme davčni zavezanec spise pregledati in prepisati, ko je plačal takso po zakonu o taksah. Po razpisu ministrstva za finance z dne 18. avgusta 1939., št. 51559/111 je to določilo tako razumeti, da takse po 10 din za prošnjo, da se dovoli pregled davčnih spisov, ni plačati, ako gre za pregled aktualnega materiala, to je dokler je pritožbeno postopanje še v teku oziroma dokler pritožbeni rok še ni potekel. Takso je pa plačati za vse prepise, tudi če pritožbeni rok še ni potekel. Davek na poslovni promet na provizije trgovskih potnikov Gosp. I. G. v M. — Vprašanje: Niste si na jasnem, da zahteva davčna uprava od vas prometni davek, dasi na lasten račun ne vršite prometa in ste samo trgovski potnik. Odgovor: Ako plačate kot trgovski potnik za svoje poslovanje pri-dobnino ali tudi le pavšal po 1000 din na leto, potem ste kot potnik samostojni podjetnik in morate plačati od svoje bruto-provizije 2%% ni prometni davek. Tega davka vam ni treba plačati le, ako plačujete za provizijo, ki jo zaslužite v lastnosti trgovskega potnika, uslužbenski davek. Pri-dobnino kot potnik plačujete, če zastopate več tvrdk hkrati. Ce zastopate le eno tvrdko, pa plačate uslužbenski davek, četudi bi prejemali samo provizijo. Razni načini, kako se ugotovi dohodek za odmero pridobnine. Gosp. Fr. N. v P. — Vprašanje: Za leto 1939. mi je davčna uprava odmerila pridobnino in sicer, kakor sem naknadno zvedel, na ta način, da je primerjala moje podjetje z drugimi podjetji, za katera je bil dohodek že določen. Prosim, ali je bila davčna uprava za tako primerjavo upravičena? Odgovor: Pridobnina se odmerja na štiri načine. Prva dva načina prihajata v praksi le redko v jroštev, ker predposla’ ” ta ali popolno redno vezano k... go vodstvo ali pa knjigovodstvo, ki sicer ni vezano, vendar pa tako obsežno in zanesljivo, da se more porabiti pri določitvi dohodkov. V tem pri- meru se manjkajoči podatki nado-meste s podatki, ki so ugotovljeni s pregledom knjig za druga podobna podjetja. V praksi je naj-pogostnejši tretji način obdačenja, ki je zakonito utemeljen s čl. 57. zakona o neposrednih davkih. V tem primeru oceni davčni odbor po svobodni oceni, upoštevajoč višino vložene glavnice in opravljeni promet kakor tudi možni dohodek po vseh konkretnih činje-nicah in krajevnih in splošnih pogojili. Četrti način pa je primerjanje, katero imate najbrže Vi v mislih. Zakon pravi v čl. 120. sledeče: »Ce davčnemu odboru ni mogoče ugotoviti materialne resnice, ugotovi v takih primerih dohodek v razmerju proti drugim davčnim zavezancem.« Pravilnik določa, da je ta način porabiti takrat, kadar gre za obrat, o katerem niso zbrani najpotrebnejši podatki za odmere po tretjem načinu, zlasti pa takrat, kadar davčni odbor ne more ugotoviti ne vložene glavnice ne količine prometa. V takih primerih se poišče ustrezna sorodna vrsta obrata, za katero se je ugotovil dohodek na tretji način. Primerjaje z njo obseg, razmere in način poslovanja konkretnega obrata, se presodi, kolik je njega relativni čisli dohodek. — 0 tem, kako se je ugotovil dohodek, morete samo ugibati, če ne pogledate spisa, katerega smete vpogledati pri davčni upravi le, dokler teče pritožbeni rok ali pritožbeno postopanje. Če je rok za pritožbo že potekel, ne morete več vpogledati spisa in torej tudi ne več ugotovili, na kak način se vam je ugotovil dohodek, od katerega se vam je odmerila pridobnina. Kakor vidite, je pri določenih pogojih primerjava v svrho ugotovitve dohodka dopustna. Trgovskemu naraščaju! Tudi v sedanji ie reklama Nekateri trgovci mislijo, da v današnjih časih ni reklama več potrebna. Nekateri so tudi že sklenili, da zaenkrat ne bodo nič iu-serirali, ker so prepričani, da so danes ljudje tako lačni po blagu, da kupujejo sami od sebe in da jih ni treba še posebej opozarjati z inserati na blago. To mnenje pa je zmotno. Predvsem si velja zapomniti to, da mora vsak trgovec in vsak industrialec vsaj tu pa tam opozoriti ljudi na sebe, ker bodo sicer začeli nekateri misliti, da je umrl ali da njegove trgovine ni več. Posebno pa je napačno, če se opušča reklama za blago določene znamke. Ta reklama je vedno potrebna, ker je treba ljudem vedno vzbujati spomin na znamko. Kdor tako reklamo opusti, ta dela za konkurenta, ker samo malo časa bo treba, pa bodo ljudje pozabili na blago prve znamke in imeli v glavi le še znamko konkurenta. V Ameriki, kjer imajo statistike za vse zadeve, so to resnico dokazali že davno. Pa tudi z lakoto po blagu ni čisto tako kakor nekateri mislijo. Je že res, da bodo ljudje, kadar na vsak način hočejo nekaj kupiti, že sami našli trgovca, ki to blago prodaja. Toda lakota po enem blagu je hitro utešena, trgovec pa ne prodaja le to blago, temveč še celo vrsto drugih. Za to pa mora delati reklamo ali pa mu bo kljub ljudski lakoti po blagu stara zaloga obležala. Pa še na nekaj drugega je treba pomisliti pri lakoti po blagu. Marsikatero blago se more nadomestiti z drugim. Saj je kupcu blago posebno mnogo vredno šele zaradi tega, ker mu je znal trgovec vzbuditi veselje do tega blaga. Lakota po blagu je samo pri živilih tako močna, da ne potrebuje posebne reklame. Pri vseh drugih predmetih pa je včasih, kakor so današnji, dobra reklama še zlasti potrebna. Kajti ljudje v takšnih časih omejujejo nakupe, trgovec pa mora zato njih nakupno voljo vzbudili. Navsezadnje pa je treba pomisliti tudi na to, da bo tudi sedanjih nenormalnih razmer enkrat konec. Trgovec, ki je vedno skuša! privabiti odjemalce v svojo trgovino, bo takrat na vsak način na boljšem, ko trgovec, ki je svoje zveze s kupci zanemarjal. Dosti krat ta zamujenih zvez sploh ne bo mogel več popraviti. Trgovec, ki kaže živahnost tudi v težkih Časih, dokazuje s tem tudi svojo sposobnost in zato si pridobiva zaupanje ter spoštovanje. Trgovec pa, ki je mrtev, za n' izgublja tudi občinstvo zanimanje, la bo kmalu spoznal, da postaja mrtva tudi njegova trgovina. Pravilno je zato, če se ravno v časih, ko posli zastajajo, poveča reklamna služba in s tem čimbolj zmanjšajo zle posledice težkih časov. Reklama je zato danes za večino trgovcev še bolj potrebna ko v normalnih časih in tega se naj trgovci tudi zavedajo! Pripravite trgovine za Božič! Danes kupujejo ljudje za božič predvsem praktična darila in trgovci so se z njimi tudi založili. Vendar pa je treba tudi za praktična darila vzbuditi med ljudmi zanimanje. Marsikdo dolgo ugiba, kaj bo kupil in takrat s posebno pazljivostjo ogleduje izložbe. Dobro postavljen predmet v izložbi ga dostikrat hipoma reši iz zadrege. In že je vstopil v trgovino in tudi kupil. Če trgovec ne bi tako opozoril mimoidočega na ta predmet, bi ga morda nikdar ne prodal. Božični prazniki so pri našem ljudstvu v visoki časti. To mora trgovec upoštevati in zato naj tudi že zunanje lice njegove trgovine kaže, da je za božič pripravljena. Malo zelenja, nekaj več luči, lepo prirejena izložba s kakšno posebno privlačnostjo, vse to se more doseči tudi z malimi izdatki. Samo pomislite, kako mrtva izgleda trgovina, ki se ni za božične praznike nič spremenila. Ljudje bodo šli mimo nje, ustavljali pa se pred trgovinami, ki opominjajo na božične praznike. Samo v teh pa bodo tudi kupovali. Kako naj vendar misli priprost človek, da bo dobil to, kar potrebuje za božično darilo, če trgovec že na zunaj kaže, da se za božične praznike ne zanima? Zlasti važno je tudi to, da se trgovec priporoča ljudem tudi s tem, da lepo zavije kupljene predmete. Za lepo opremo izložb za božične praznike je še dovolj časa in ponos vsakega trgovskega pomočnika naj bo, da je znal z dobro mislijo presenetiti kupce in svojega šefa. čeprav ni danes kupčija posebno živahna, vendar je pričakovati vsaj tik pred prazniki, da bo obisk kupcev večji. Vsem ljudem pa se danes mudi in zato tudi žele, da so hitro postreženi. Zato je treba nekatere predmete prirediti v večjih količinah že čisto pripravljene za prodajo. Tudi ne bi bilo napačno, če bi šef sklical vse osebje na kratko posvetovanje, kako bi trgovino za božične praznike najbolje uredili. Vsako delo se splača. Kdor se potrudi za božične praznike, ta bo od njih tudi nekaj imel. Kdor pa se ne meni za nje, naj se ne čudi, če tudi sam ne bo imel od njih nič. Praktični Pisana beseda je več ko izgovorjena Vsak odjemalec si želi, da mu prodajalec čisto individualno svetuje, katero blago naj kupi. Dostikrat pa ni časa, da bi se kupcu vse na široko raztolmačilo. Dogodi se pa tudi, da prodajalec pozabi omeniti katero posebno bistveno prednost blaga. Neki trgovec si je zato pomagal na naslednji način. Na vsako blago je pritrdil listek, na katerem so bile napisane prednosti blaga v kratkih besedah. Prodajalcu je potem predlpžil blago tako, da je mogel listek prebrati. Napisano pa je bilo tako, kakor da bi bil listek namenjen le za prodajalca. To je posebno močno vplivalo na kupca in bolj ko vse pripovedovanje je kupca prepričal ta listek. Takšne pripombe ob strani, kajti v tem slogu so bile napisane, imajo še prav posebno sugestivno silo. Tako se pridobe otroška srca Vsak trgovec ve, kako važno je, če si pridobi simpatije otrok svojih odjemalcev. Kajti otroci silijo svojo mater vedno v trgovino, ki se jim je priljubila. Špeceristi zato darujejo otrokom sladkarije ali čokolado, v manufakturnih trgovinah pa so darila nemogoča. Toda kljub temu je mogoče pridobiti otroke. Neki trgovec je postavil v svoji trgovini dvoje zrcal. Na prvem se je vsak obraz raztegnil silno v dolžino, na drugem pa v širino. Otroci so se z veseljem postavljali pred obe zrcali in se zabavali od srca. In pripovedovali so naprej o teh zrcalih in marsikatera mama je morala z otrokom v trgovino samo zaradi obeh zrcal. Seveda pa je tudi nekaj kupila. Vedno je mogoče, vzbuditi zanimanje za trgovino. S tem pa so že tudi pridobljeni kupci. Mali, pa dobri nasveti Nekateri kar nič nočejo slišati o dobrih svetih. Ti se tudi ne bodo dosti naučili, zato pa tudi ne bodo dobri trgovci. Vsak nasvet je vreden upoštevanja, kei vsi ti nasveti izvirajo iz življenjske izkušnje, ki je mladi ljudje še ne morejo imeti. V naslednjem naj navedemo nekaj nasvetov, ki morda niso posebno prikupljivi, ki pa so dobri in vedno koristni. Ne biti nejevoljen, če je treba opraviti novo delo. Pravilno je samo eno: vprašati osebe, kako treba urediti staro delo, da bo mogoče zmagati še novo. Ce je slabo vreme, nejevolja inč ne pomaga. Pač pa pomaga to, če se človek vpraša, katero delo bi se moglo opraviti ob tem slabem vremenu. Jeziti se nad pridigo šefa tudi nima smisla. Te pridige pa ne bo več, če se človek vpraša, zakaj je bila potrebna in kaj je treba storiti da je prihodnjič ne bo več. Nobenega obiskovalca ne smatrajte kot nezaželenega gosta, ker je v vsakem človeku nekaj dobrega. Po tem se ravnajte in pridobivali si boste prijatelje. Nikar ne zavidajte onim, katerim gre bolje. Raje premislite, zakaj jim gre bolje in potem skušajte delati enako dobro! Pa bo šlo tudi vam bolje. Prof. inž. Friderik Degen: Denar (Nadaljevanje.) Neka osnovna vrednost kovanca je že določena po novčni meri, — ali država, ki ima danes takozvani novčni regal, to je pravico kovanja kovancev, mu odredi določeno vrednost, ki se ne sklada vedno z vrednostjo kovine same, temveč je navadno nižja. Naš novi pet-desetdinarski kovanec ima kovinsko vrednost din 8, ker vsebuje 11‘25 grama čistega srebra. Njegova kovinska vrednost znaša tedaj 16% nominalne vrednosti. Kovinska vrednost novega dvajsetaka je 4-90 dinarja, ker je cd teže 9 gramov 6-75 gramov čistega srebra. Vsak kovanec ima lahko različno vrednost: kovinsko, imensko (nominalno), tečajno in valvacijsko. Kovinsko vrednost odloča množina kovine ki jo ima kovanec, a imensko vrednost določa država, ki odredi novcu menjalno vrednost v prometu. Denar se tudi kupuje ter prodaja, zlasti valute, na tržišču in njegova vrednost je tečajna vrednost. Vrednost kovanca (tudi bankovca), izraženo v primeri z neko prejšnjo zakonsko vrednostjo, imenujemo valvacijsko vrednost: 1 din = 4 K, 1 Belga -= 5 belgijskih frankov itd. Ko proglasi država določen denar (bankovec) za zakonito plačilno sredstvo — imenujemo istega veljavo ali valuto. Taki novci se imenujejo tudi glavni ali kurantni novci. Novci iz manjvredne kovine in v manjših enotah pa se imenujejo drobiž. Ti so nepopolno plačilno sredstvo, ker se jih sprejema v omejenem Številu, zlasti pri državnih uradih (blagajnah). Poleg tega pa še poznamo novce (to predvsem kovance), ki imajo veliko prometno vrednost zaradi vsebine kovine, čeprav niso zakonsko plačilno sredstvo. To so predvsem trgovski novci — pri nas Napoleon d‘or, zlate turške lire, avstrijski cekini. V Etiopiji opravljajo isto funkcijo tolarji Marije Terezije. Veljava je lahko monomctalistič-na, zlata ali srebrna, bimetalistič-na, vzporedna in hroma. O mono-metalizmu govorimo, če krožijo v državi kot zakonito plačilno sredstvo le kovanci iz ene kovine. Ce je ta kovina le zlato, je to zlata veljava; če pa je srebro, je srebrna veljava. Bimctalizem obstoji tedaj, če imata zlato in srebro enako plačilno sposobnost, oziroma če predstavljajo kovanci obeh kovin veljavo. Ce je med zlatom in srebrom natančno določeno razmerje, potem govorimo o dvojni veljavi, v ožjem pomenu besede. V Franciji je bilo določeno že v prvem desetletju 19. stol. natančne razmerje med zlatom in srebrom, in sicer kakor 1 :15'50. To je bila prva dvojna veljava, ho je bil vreden en zlatnik 15 in pol srebrnikov enake teže. Danes je seveda to razmerje mnogo mnogo večje, ker je od takrat znatno padla cena srebru. Vzporedna veljava je tedaj, če razmerje med zlatimi in srebrnimi kovanci ni določeno. Hroma valuta je, kadar dejansko sicer velja zlata veljava, vendar pa še imajo zlati kovanci starejše izdaje zakonito plačilno sposobnost. Danes imamo sicer v glavnem papirnato veljavo, v kolikor pa Se prevladuje kovani denar, potem je to prava dvojna veljava. Zlato veljavo so uvedli predvsem v Angliji okoli 1820, srebrno veljavo pa so imeli le kratko dobo v Britanski Indiji ter Kini. I Danes prevladuje zlata veljava, ker je zlato kovina stalne in določene vrednosti. Uvedba kovanega denarja kot splošno menjalno sredstvo pomeni izreden napredek v primeri z dobo, ko je vladal sistem naravnega gospodarstva. Ali tudi uvedba kovancev še ne pomeni zaključne faze v razvoju denarstva. Praksa je pokazala, da so kovanci prav za prav nepraktično plačilno sredstvo. Kovanec je težak, za večja plačila težko uporaben. Kovanci so denar nizkih enot, kar povzroča zamudo pri štetju itd. Kratko-malo, stalno razvijajoči se trgovini kovanec ni več ustrezal. (Dalje prihodnjič) Trgovci! Darujte za obmejne šole! Darove pošTiite po svojih Sorodnikom borcev za našo severno mejo Pravilnik k ukazu kraljevih namestnikov, s katerim je bila ustanovljena spominska kolajna na boje ob severni meji pred 20. leti, določa, da se te kolajne priznajo tudi tedaj padlim in drugim medtem že umrlim borcem, izroča pa se na pismeno prijavo njihovim sorodnikom. Zato prosimo, naj sorodniki pošljejo nekolkovano prijavo — po možnosti — z navedbo znanih jim podatkov (kakor n. pr. rojstnega datuma ali vsaj rojstne letnice, rojstnega kraja in domovinske občine, tedanje njegove vojaške edinice, vojaškega čina, dneva in kraja smrti, kje je pokopan, imena predpostavljenih starešin, nekaterih tovarišev itd.) vsaj do konca leta 1939. glavnemu odboru Legije koroških borcev v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7/1. Iz prijave mora biti razviden natančen naslov in sorodstveni odnos (n. pr. oče, mati, brat, sestra, stric, sestrična itd.) dotičnika, ki vlaga prijavo. Te podatke potrebujemo tudi za seznam padlih borcev, ki bo objavljen na čelu nameravane »Spominske knjige o bojih na severni meji«, posvečene njihovemu spominu. Če je pokojnik zapustil iz tedanje dobe vojaške fotografije ali vojaške beležke ali celo dnevnik, izvolile to poslati semkaj v pregled proti vrnitvi. Eventualne originalne tedanje vojaške dokumente pokojnika prepišite doslov-110 in prepis priložite prijavi, ori ginalno listino pa dobro shranite. (1 luvui odbor L. K. B. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad iz vršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Dobave - licitacije Položai na Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 15. decembra ponudbe za dobavo spojnic za jamske vozičke; do 21. decembra električnih vžigalnikov za rudnike. Pomorsko zrakoplovna šola v Di-vuljah sprejema do 10. decembra ponudbe za dobavo raznega železa, zakovic in pločevine; 18. decembra šolske opreme (mize, omare, table) iz mehkega lesa ter 5 železnih omar. Dne 27. decembra bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo blanket za cigarete. Zadnje dni so poročali beograjski listi, da se je sladkor pri nas podražil. Ta vest pa ni resnična, temveč se je samo uvedla ista cena za sladkor na debelo v vsej državi. Do sedaj je bil sladkor v krajih v bližini sladkornih tovarn cenejši ko v drugih krajih. Tako je bil n. pr. v Beogradu sladkor cenejši za 50 do 00 par. Sedaj bo veljala za vso državo enotna cena v prodaji na debelo. Pri nas v Sloveniji se zaradi tega cene sladkorja ne bodo spremenile. Kave je vedno manj Narodna banka ne daje zadostnih deviz za nakup kave. Kakor trde nekateri, je danes v državi kave samo še za 0 do 7 tednov. Veletrgovci pa upajo, da bo med tem vendarle dala Narodna banka potrebne devize za nakup kave. To je potrebno tudi zato, ker cena kave raste, kar je posledica večjih prevoznih stroškov. Kava, ki je veljala prej 43*50 din, velja danes že 59 do 60 din. Znano je, da je v drugih državah položaj glede kave še neprimerno slabši ko pri nas. Kakava manjka ivornice čokolade so v težki zadregi, ker že dva meseca ni prišla v naša pristanišča nobena pošiljka kakava, ki je najvažnejša surovina za izdelovanje čokolade. Dobavitelji kakava zahtevajo ne samo vplačilo v naprej, temveč bi poslali blago šele takrat, ko bi dobili denar v roke. Zaloge na Sušaku so či o neznatne. Sedaj se proučuje možnost, da bi dala Narodna banka potrebne devize za naročitev kakava v Nizozemski Indiji. Da se to vprašanje čim prej uredi, je potrebno tudi zaradi zaposlitve delavstva. Tako se ravnokar poroča, da je tvornica Kaiser in Stark v Osijeku odpovedala zaradi pomanjkanja surovin že vsem delavcem. Tvornica ie zaposlovala’ 150 delavcev. Bati se je, da bodo tudi druge tvornice odpovedale delavcem. Glede riža se ie položaj zboljšal Riža je v nekaterih krajih zajelo primanjkovati že pred štirimi tedni. Pravočasno pa je bil sklenjen z Italijo dogovor o uvozu 500 vagonov riža. Večji del tega riža se je že uvozil. Takoj pa je bila vsa količina razprodana. Pa tudi one količine, ki še pridejo iz Ita lije, so po zatrjevanju veletrgov cev že razprodane. Sedaj se vodijo pogajanja za nadaljnje nabave riža v Italiji. Kakovost uvoženega riža je dobra. Uvaža se riž vrste »Splendor«, ki velja v trgovini na debelo po 8'10 do 8*50 din. Pomanjkanje bencina in tekočih goriv Bencin je dobivala dosedaj naša država iz Romunije. Postopek je bil zelo enostaven. Tz Ploestija je prihajala nafta po ceveh v tanke v Ramadanu, odkoder se je pošiljala v jugoslovanske rafinerije. Prevoz s carino je veljal 70 par za kg in je trajal poleti dva, pozimi pa štiri tedne. Pričakovalo se je, da se bodo pogajanja z Romunijo ugodno zaključila in da bomo zopet redno dobivali romunski petrolej. Pogajanja pa so bila pretrgana. Zato so nekateri mislili na to, da bi nabavljali nafto iz Amerike. Izkazalo pa se je, da bi bilo to nemogoče, ker bi prevozni stroški iz Amerike veljali več, kakor pa velja petrolej iz Romunije. Parafina manjka, ker se je uvoz iz Poljske nehal. Romunski parafin pa je mnogo predrag. Cene surovin rastejo Cena kositra raste, čeprav se Anglija trudi, da bi napredovanje cen ustavila. Podražil se je tudi kavčuk, in sicer na londonskem trgu samo v preteklem tednu za 4*5°/o. Cena surove svile je ostala na mednarodnem trgu nespremenjena, zato pa sta se zelo podražila egiptski in indijski bombaž, deloma za celih 9*7#/o. Tudi cena železa raste. žitni trg Na domačem pšeničnem trgu je položaj nespremenjen. Potiška pšenica se plačuje po 190—195. Pšenica drugih vrst je za 4—5^ din cenejša. Izvozna pariteta proti decembrskemu terminu v Chicagi je 116'— din, baza Novi Sad. Na tujih trgih je položaj brez sj)reinembe. Cene so stabilne. Za Evropo se letos naklada znatno manj pšenice ko lani. Na domačem koruznem trgu je položaj nekoliko bolj miren. Stara koruza je po 140 din pariteta Indjija, nova pa po 130—134 din. barva, plesira in 7Q II 94 lirah kemično snaži Lu V L4 Uldil ob|ekc< klnbuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telelon št. 22-72. Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2II Vsi drugi pa se mučilo In delalo brez ozira na zdravici Zato vsa] doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega * rdečimi »ret, našo naibolišo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek I uoUm Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine za plašče, paletoe in našivke Sv. Vetca c. 19 Telefon štev. 22-62 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zadr. z o. zav. | LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, lournale, šolske zvezke, mape, o d I e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd. Izvozna pariteta za decembrski termin Chicago Znaša din 69*40. Na tujih trgih je položaj nespremenjen. Krompir se je na ljubljanskem trgu nekoliko pocenil. DoČim se je prodajal pred dnevi tudi še po 2 din, se je prodajal včeraj po 1-60 do 1'75 din. Doma in po svetu Dr. Maček je ostro nastopil proti frankovski organizaciji »Hrvatski skavt«, ker je ta organizacija proti-narodna ter v službi tujih ideologij. To je dokazala zlasti s tem, ker je spremenila svoje ime v »Do-mobran«, kakor se imenujejo zadnji frankovski ostanki v Ameriki. Noben član HSS ne more biti član frankovske organizacije. SDS se je izjavila za razširjenje sedanje vladne koalicije in vlade. Kako naj se to razširjenje izvede, ni stranka konkretno predlagala. Ban dr. Natlačen je sklical na iniciativo Delavske zbornice anketo, da se prilagode prejemki delavstva in zasebnih nameščencev sedanji draginji. Anketa bo 5. decembra ob 9. dopoldne v knjižnični dvorani banske palače. Ban dr. šubašič se je vrnil s svojega prvega uradnega potovanja po Dalmaciji. Povsod je bil sprejet z velikimi manifestacijami za sporazum in sedanjo vladno politiko. Novi jugoslovanski poslanik v Španiji Aleksander Avakumovič je izročil gen. Francu svoje poverilne listine v svečani avdienci. Razpust »Slovenskega društva« v Ljubljani je državni svet razveljavil kot protizakonit. Ministrski svet je izdal uredbo o priglaševanju zalog žita. Po novi uredbi morajo vsi trgovci in mlini voditi posebne žitne knjige. Trgovci katerih skupni mesečni zaključki ne presegajo 2000 kg žita ali moke, so te dolžnosti oproščeni. Trgovinska zbornica v Zagrebu se je obrnila na španskega poslanika v Beogradu s prošnjo, da se zopet obnovi častni konzulat Španije v Zagrebu. Na Viču je bilo v nedeljo slovesno otvorjeno novo poslopje meščanske šole, ki ga je zgradila ljubljanska občina za 4-5 milijona din. še vedno pa primanjkuje v Ljubljani šolskih stavb, zlasti za srednje šole ter morajo zato Imeti nekatere šole samo popoldanski pouk. Novo poslopje jugoslovanskega poslaništva v Berlinu se zida na stroške Nemčije, ker je bilo staro poslopje porušeno zaradi regulacije mesta. Slovesno je bila otvorjena v Beogradu nova palača Prizada, ki je veljala okoli 15 6 milijona din. Objavljena je bila uredba o merilih za gostilne. Vsaka gostilna, ki toči vino, pivo ali žganje, mora imeti kovinska merila od 1 centilitra do 2 litrov. Naši mornarji pridejo v sedanjih časih mesečno tudi na 10.000 din plače, poveljniki ladij pa na 20 tisoč dinarjev, piše sušaški list »Primorje«. Zato pa se tem teže prenaša nediscipliniranost, ki se kaže med mornarji. Mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico sporoča, da je moralo zaradi podražitve krme zvišati ceno mleku na 2-50 din za liter. Zvišana cena stopi v veljavo 1. decembra. Petrolejski vrelec pri Trstu je baje slučajno odkril na svojem posestvu neki godbenik. Oblasti sedaj preiskujejo to odkritje. Tako poroča »N. Ziircher Zeitung«. Italijanski prosvetni minister Bottai je otvoril razstavo italijanske knjige v Sofiji. Posebna deputacija pod vodstvom italijanskega prosvetnega ministra Bottaia je izročila bolgarskemu kralju Borisu diplomo o imenovanju za častnega doktorja naravoslovnih ved univerze v Rimu. Umrl je Filip Scheidemann, prvi predsednik nemške vlade po vojni. Bivši turški poslanik v Varšavi je dobil od svoje vlade nalog, da nastopi svoje novo mesto pri poljski vladi v Angersu. V Budimpešti sc je razširila senzacionalno vest, da zahtevajo Rusi železniško zvezo skozi Slovaško v Bratislavo, ker hočejo imeti skozi Bratislavo zvezo z Renom in Donavo! Nemčija je izdala kot odgovor na britansko modro knjigo belo knjigo, v kateri dokazuje, da je Anglija kriva izbruha vojne. Francoska poročila pravijo, da je bilo v Pragi odvedenih 1200 čeških dijakov na neko letališče, kjer so morali stati več ur z dvignjenimi rokami, nato pa je bil vsak deseti dijak ustreljen. Vse ostale so nato odvedli v koncentracijsko taborišče. V Pragi se ljuHje vedno bolj zbirajo v cerkvah. Vse prebivalstvo je silno potrto. Duhovniki morajo vse pridige predložiti policiji v cenzuro. Britansko pomožno križarko »Rawlpindi« je potopila nemška križarka »Deutschland«. Boj je trajal okoli 40 minut. Britanska križarka se je borila do zadnjega, a je v neenakem boju morala podleči (15 cm topovi proti 28 cm nemške križarke). Od 300 članov posadke se jih je rešilo le 40. Prva nemška šola je bila otvorjena v Varšavi. Združene države Sev. Amerike bodo povečale svoje azijsko vojno brodovje, ker se je napetost z Japonsko povečala. Nemci so v zadnjem času znatno okrepili svoje čete na Slovaškem in ob podkarpatski meji. Ameriški listi poročajo, da so Angleži potopili dosedaj 33, Francozi pa 10 nemških podmornic. Francoske oblasti so prijele 250 Nemcev na italijanski ladji »Ma-tunia« ter jih odvedle v koncentracijsko taborišče. Na progi proti Frankfurtu sta trčila potniški in tovorni vlak. 11 oseb je bilo ubitih, več pa ranjenih. Šivalii striji n—tr3y- s tovarniško Ml3E9 garancijo Trgovci popust! SPLOŠNA TRGOVSKA d. z o. z. LJUBLJANA Tvrieva cesta 33 Damske in otroške predpasnike iz klota kretona, ripsa in bafista kakor fudi razno drugo damsko konfekcij*o Izdeluje na veliko tvrdka F.l. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Vsled sklepa okrajnega sodišča v Kočevju z dne 12. X. 1939, opr. št. J 630-38-56 se vrši dne 6. decembra 1939 ob pol 11» uri dopoldne dražba tekstilne tovarne»Kočevju z vsemi tovarniškimi objekti in pritiklinami (tekstilni, pogonski stroji in naprave) ter pripadajočimi stanovanjskimi hišami štev. 218 in 298 v Kočevju in zemljiškimi parcelami. Tovarna je v obratu. Cenilna vrednost znaša din 5,831.315*50, od česar odpade na stroje in pritikline din 3,156,297* . Najmanjši ponudek znaša din 3,023.000*—, a vadij din 583.132*—. Informacije daje okrajno sodišče v Kočevju, notar Anton Lovšin v Kočevju in odvetnik dr. Oton Fettich v Ljubljani, Dalmatinova ul. 7. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Liubliam.