Leto V
PHIHOHSKI DHEVMIK
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
V nedeljski številki bomo objavili članek o odnosu kominformistov do ljudske oblasti v coni B.
StPV Iftn n 07n\ PoStnina Platana
»uiti V. J.OU (lZ/Uj Spedizione in abbon. post. I. gr.
gotovini
Spomenica vlade FLRJ štiri m namestnikom
Spomenica zahteva, da se vključi v mirovno pogodbo z Avstrijo poseben člen, ki bo jamčil pravice slovenske in hrvatske narodne manjšine na vsem ozemlju Avstrije
TRST sobota 30. julija 1949
Cena 15 lir - 2.50 din
zunanjih mi-mirovno
za Avstrijo, je med dru-
teenici ki io’ ( anjug) ~ v SP°' »istra	lzrožil pomočnik mi-
Mate« 2unanje zadeve FLRJ Leo
nistrov,naSeStnik°m
Pogodbo za PrlPraVliajQ Sim rečeno:
P°Pravpi-V^a *e nada*je zahteva "kje v ^u§osi°vansko-avstrijske ip Planje Slovenske Koro-ziinaniih p°stavljeno pre' tjihovp mimstrqv oziroma
mednarodn
pred so'se raz-
Oruo;"'ucunarocmi odnosi po ttrešenr,5 - V03ni kot glavno in Av'?^an^e med »TuSoslavi-v°he nv i ^°’ se 32 udeležila strani p?« adruženim narodom na Vanska , peva Nemčije. Jugoslo-tnornn j ‘ada 32 poudarila edino l&rat; _em°kratično rešitev, ki je slečr.a ^avitna, nevtralna in do-snični’t,0■enem pa predstavlja re-na trainnSPeVek 2a utrditev miru ■Bed 1 podlagi dobrih odnosov
5rilWčitevSlc,Vij° in Avstri3°. *• 3. fioslavip eblovenske Koroške k Ju-brvatske’ raU Pa da se zaščitijo fl^nswro£ne manjšine na Gra-tcva j0em (Burgenland). Ta zah-obvp,Dlnoma upošteva zavezni-lrmskoVsi.1' glede Avstrije, zlasti pa . K0 504° iziavo iz leta 1943. iUgosloVar zaPadne sile zavrnile VaBska vl‘Ske zallteve> je jugoslo-?raVljen dokazal:
H)0 •
da b;P-iS—^ tudi na ^rtve
da je pri-sa-
le5itve in1	kompromisne
hj se ZV'"'*' —:1 ---^
Sria 1o°^lova"3e.
i -r3a icidn . Dru; 25- fe_
ašala sj . . 3e vlada FLRJ pred-
Olistoječp resitev: 1' popravek
"b tenielio tJe Y prid Jugoslavije
ba' Sospodars°kTP-OIILSa: 2' P0litiž'
!l0,nija ,a ti , a	kulturna avto-
S W bi o ta. S1°VenSke KOr°' bistvene ienar1..pod Avstrijo; 3. Vrija ST W i* mora >lstvo 2a nravf,U,§°!!aViji-.in 4'
vatske
mani?:« .	in
1	V”*"*►
Soiep, 3d’ Seveda vedno ped po-sp0fj ’ ce hi zapadne sile želele ie sj/.. Bt in če bi izpremenile svo-?*Š&o	’	ki je P0P°in0ma nepra-
va. j^’. Slede neizpremenljivosti me-lij^j , “ temu pomirjevalnemu sta-
; Vlad,
e FLRJ je svet zunanjih
Bji jy°v v Parizu brez sedelova-
5”*>
Bega g°slavije prišel do nepravič sklepa o nespremenljivosti . -odo l^ansko-avstrijske meje na ugosVye2niške in demokratične Vlada FLRJ je zahte-f1 fcd?«? Pariških sklepov. Ob j^i ju 1 Je tudi izjavila, da na-,'s° Ji^lavije 'n njihova vlada in ne more3° sprejeti &yb* diktat^6^3’ ^ predstavlja
fcreBeaa 5^^ smatra, da bo kon-!U?anje arnestnikov ministrov za iIbcB n»-adeve Postopala na pra-lVb*lJ Zunln’ -^e i30 s sv03e strani 3 naj n An jih ministrov predloži-? glede °;'ov"° Prouči svoje skle-? de i,,_ .80slavije, predvsem pa
ovansko-avstrijske me-
le' Vla^^-^o-avsinjs
4 <,olžhOst ^ smatra' da 3e nje-eka „ ' čeprav se pri tem ne
sv°3ih ° Vpr -riP°nnbi
>BsSU-iamstev Pravic iugo-
°3e r,v:_03ltl žalitev, predložiti slo^r^anju be ° bodoei diskusiji
i	n oh”1« rPanjšinam, ki bodo o-
5tr‘i° tudi Po poprav-
N^o
Sp°lrienica poudarja, da je
ve,'Zernin,t?0,kazala> da so določbe be i„3ei'ske	_______
Jezik,
Pogodbe glede upora-
L^olriomanarodndl manjšin bile
'Bo
raVnanPeZadostne' če upošteva-.storii„ JR Avstrijskih oblasti, ki n« Vse, kar jim je bilo mo-
da
2ele te Pravice manjšinam
°dvz
.j V'*C. h	r*vi > rvv. iiituij.iinuiil
v°V<".ske„ '^Povedale so uporabo °dl'osih’a in hrvatskega jezika sodiše-Z iavn>mi oblastmi in . attčnih l.C1..kakor tudi v državnih Lyst’'ijsltpVPp|?ab slovenskih župnij
si a 192o asti so po plebiscitu 3’enskl =Z^frle dve edini zasebni nV0 kn,- - na Koroškem, tako da Vi "e s!r,°Sk^ Slovenci niti danes X je^ke šole.
doka le turtV" sole' Avstrijska tli ahi,> r, prePovedala nedavno
S^ssr"-*ironti- d,v
z vsemi sredstvi
tisr
3*ko a;;z^ in germanizira slo-
ka
On,,, stvo na Koroškem, v l0!nQ?, 8i teh
NSh^h
' ,nanjšin v ' sledeče:
izkustev glede vprašanj o zaščiti Avstriji lahko
^b'
glede
m •	~ zaščite pravre
. »Ideva j5jn v Avstriji, ki jih ftPkaztuZ?r?enska pogodba,
2 b’p	kot	popolnoma	ne-
4 Žna5a neučinkovite.
d). sttiost,-	*uč‘inko\itosti in ne-
is	doloab izvira p°
dole- 6 Priv'L Ve nepopolne ma-
<> £ A se pravi' da ^
v<* djših Vr,vf ° uvndile najbi-
*«oi«™a8wl5 i« so bile
ltL?.rahi i.n nedoločn
pre-Po dru-
b‘la 4 N n u‘ra Pjihova neučin--- mihove uporabe, ki je'
Avli a vse
0C*10<5ro
' Je' ki 1° zl°bna s strani
č .4inS°tela dose*i
<^W‘ov 3 ^dland)
^Čtle.. ‘ad,
na Koroškem, položaj, ki je bil zastrupljen £ filonemškim šovinizmom, kar je ustvarilo posebno ugoden teren za razvoj na.cizma in ki predstavlja po drugi strani stalno zapreko za dobre odnose mca Avstrijo in Jugoslavijo.
4. Sedanja Avstrija je v zadnjih 4 letih pokazala, da se ni odrekla svoji politiki germaniziranja in nacionalnega zatiranja na škodo narodnih manjšin, da se r.i odrekla ! #k »	* C* «!
metod izvajanja te politike, ki do- j u cem se ie snu eter
vea"°bo,i “““ “ “rob' menil v Evropi
1. upravne pobude, ki odgovarjajo narodnosti prebivalstva;
2. uporabo slovenščine in hrvaščine v odnosih z vsemi oblastmi;
3. ustanovitev čisto slovenskih in hrvatskih šol;
4. pravico Slovencev in Hrvatov, da se organizirajo v političnih, gospodarskih, kulturnih in športnih organizacijah.
oblike
5, Pustiti Avstriji sami rešitev vprašanja zaščite jugoslovanskih manjšin bi pomenilo odsoditi manjšine na propast in nacionalno uničenje.
Zaradi tega smatra vlada FLRJ, da je r.eobhodno potrebno, vključiti v mirovno pogodbo a Avstrijo poseben člen glede zaščite narodnih manjšin.
Spomenici je priloženo besedilo načrta tega člena pod naslovom »zaščita slovenskih in hrvatskih manjšin«. V tem načrtu je rečeno, da se Avstrija obvezuje, da bo ukrenila vse potrebno za zajamče-nje avstrijskim državljanom slovenske in hrvatske narodnosti na vsem avstrijskem ozemlju vse pravice človeka in osnovnih svoboščin v cilju ohranitve nacionalnega značaja koroških Slovencev in Hrvatov na Gradiščanskem ter jim zagotovila njihov kulturni in gospodarski razvoj.
Avstrija mora prepovedati vsako pregajanje Slovencev in Hrvatov zaradi njihove udeležbe v. protina-cistični borbi; prepovedati mora organizacije, ki hočejo germanizirati Slovence in Hrvate. Avstrija mora jamčiti z ustavnimi zakoni:
LONDON, 2!). — Ameriški zakladni minister Snyder, ki se je vrnil v ZDA je imel te dni tiskovno konferenco o svojem evropskem potovanju. Najprej je dejal, da morajo ZDA več uvažati-in morda tudi znižati carine, da bi omogočili na ta nažin večje kroženje dolarja in lažjo prodajo ameriškega blaga, ki pa ne gre če tudi sami ne kupujejo od drugih. Nadalje je izjavil, da pri razgovorih v Evropi niso razpravljali q povišanju cene zlata, prav tako v Londonu sploh niso prišli na kako oddajo ameriškega zlata iz trdnjave Knox (ameriška državna zakladnica) Veliki Britaniji zaradi okrepitve, in še manj o ka.ki možnosti novih ameriških posojil Veliki Britaniji. Sodeč po teh izjavah se Angležem ne obetajo lepi dnevi, dajejo pa tudi misliti, da je položaj y Ameriki težji kakor se splošno misli.
Glede razvrednotenja valut je. dejal Snyder, da je to stvar mednarodnega monetarnega fonda, ki mora priti s predlogom. Smisel septembrskih razgovorov, ki So jih sklicali Američani je skušal prikriti s tem, da je dejal, da bodo razpravljali o tem, kako bi okrepili
evropski izvoz v ZDA. Povedal je, da se bodo sestali na vsak način pred letno skupščino ustanov Bretton-Woods (mednarodni monetarni fond in svetovna banka). Sestanek sklicuje ameriško zunanje ministrstvo, ki ga br, zastopal William M. Martin, Cripps pa bo prišel za Veliko Britanijo Iz Berlina poročajo o skupni an-glo-ameriški izjavi, q kateri bedo zračni most postopoma krčili cd avgusta naprej.
»Slovenski vestnik" zopet izhaja
List bo ods ej izhajal na Dunaju
CELOVEC, 29. (Tanjug) — Po enomesečni prekinitvi, je začel danes ponovno izhajati tednik »Slovenski vestniku, glasilo koroških Slovencev. Kot je znano je tiskarna, v kateri se je imenovani tednik tiskal, nenadoma poteptala pogodbo in sicer po nalogu Komunistične partije Avstrije takoj po krivičnih sklepih štirih zunanjih ministrov glede Slovenske Koroške.
Krivični sklepi zunanjih ministrov so ponovno ohrabrili šovinizem proti Slovencem tako, da so tudi druge tiskarne na Koroškem odklonile tiskanje ((Slovenskega vestnika«. Kljub vsem tem zaprekam, ki jih delata avstrijska reakcija in avstrijska komunistična partija, je uredništvu lista uspelo doseči, da bo list izhajal na Dunaju. Današnja številka »Slovenskega vestnika« ob-
javlja na prvi strani poročilo ustanovne skupščine Demokratične fronte delovnega ljudstva.
* * *
Uredništvo uPrimorskega dnevnika» pozdravlja ponovni izid bratskega «Slovenskega vestnikov in mu želi, da vztraja v svoji sveti in pravični borbi za dosego vseh pravic zasužnjenega slovenskega ljudstva na Koroškem — do zmage!
BRUXELLES, 27. — Se vedno niso dosegli sporazuma glede sestave nove vlade in vprašanja povratka kralja Leopolda. Na današnjem sestanku krščanske, socialistične jn liberalne stranke so socialisti in liberalci zastopali isto stališče in zahtevali glede tega referendum. Ce ne bo dosežen zadosten odstotek, bo moral kralj abdicirati.
II. kongres sindikata zdravstvenih delavcev FLRJ
velik napredek zdravstvene službe v FLRJ
I/ Jugoslaviji je pet medicinskih fakultet z osem tisoč študentov medicine - Sindikat šteje okrog 40.000 članov
BEOGRAD, 29. — Danes se je začel v Beogradu II. kongres sindikata zdravstvenih delavcev Jugoslavije. V jmenu CK KPJ in zvezne vlade FLRJ je pozdravil kongres dr. Pavle Gregorič, predsednik odbora za javno higieno pri vladi FLRJ.
Dr. Gregorič je poudaril razvoj zdravstvene službe v novi Jugoslaviji, ki se izraža, v sledečih številkah:
V letu 1948 je bilo v ambulantah in poliklinikah, izršenih 7 in pol milijonov zdravniških pregledov, medtem ko jih je bilo 1939 samo 1,20.000. V protituberkuloznih dispanzerjih je bilo . pregledano
Tudi Orlando glasoval proti
Rimski senat je Izglasoval ratifikacijo napadalnega pakta
RIM, 29. Rimska vlada je danes izročila sovjetski ambasadi odgovor na znano sovjetsko protestno noto, ki obtožuje Italijo, da s pristajanjem na atlantski pakt krši mirovno pogodbo, ki jo je podpisala. V italijanskem odgovoru na to noto najprej zatrjuje, da atlantski pakt ni napadalnega značaja, temveč da služi le za obrambo. V drugem delu pa rimska De Gasperije-va klerofašistična vlada celo trdi, da ni ona tista, ki krši mirovno pogodbo, temveč ravno nasprotno, da jo namreč krši sama Sovjetska zveza, ker da «ni podprla predloga za sprejem Italije y Organizacijo zrduženih narodov«.
Danes se je v rimskem, senatu nadaljevala razprava o ratifikaciji atlantskega pakta, jutri pa bodo razpravljali dalje o dogodkih v zvezi s stavko kmečkih delavcev, ko je Scelbova policija divjaško postopala z delavci, tako da je senator Terraccinj zahteval, naj se krivci postavijo pred sodišče.
Bivši predsednik italijanske vlade Orlando je govoril v senatu od-
ločno proti ratifikaciji atlantskega pakta. Dejal je:
«Ce bo Italija pristopila k temu paktu, ne bo s tem storila prav nič drugega kot ponovila vrsto napak, ki jih je zagrešila v svoji zunanji politiki, napak, ki sq se začele z ratifikacijo mirovne pogodbe. Z atlantskim paktom pa se je Italija zvezala s svojimi sovražniki, med katerimi stoji na prvem mestu Bevin. Nikoli nismo imeli hujšega sovražnika, kot je Bevin. V zamenjavo za naš pristanek na pakt, pa so nas udarili v obraz, s tem da moramo prepustiti Asma-ro Abesinijiu.	-
Senator Jacini je nato govoril v imenu večine, v imenu manjšine pa senator Pastore, ki je poudarjal, da Italija ni smela izpremeniti v besedilu pakta niti vejice. Dejal je, da je bil prvi predlog Sovjetske zveze, naj se bivše italijanske kolonije dajo v upravo velesil, najugodnejši za Italijo. Toda vlada ga ni sprejela, ker ie poslušala anglo-ameriški imperializem in ker sovraži Sovjetsko zvezo. Dejal je, da je politika vlade tudi glede cone
B Tržaškega ozemlja bila napačna. Vlada je tudi kriva, da Italija še ni sprejeta v QZN. Mirovna pogodba ne bo revidirana. Zaradi ratifikacije napadalnega pakta bodo vznemirjeni milijoni Itlšjanov, ki so podpisali resolucijo proti paktu in za mir, kar bo imelo za posledico-vznemirjenje javnega reda in miru v državi. Odobritev pakta s strani večine v senatu pa je nelegitimna.
Nato je govoril De Gasperi, ki je odgovarjal na govor senatorja Reale-a. Med drugim je dejal, da je bilo sodelovanje s komunisti mogoče, dokler ni odšel Togliatti za svoj račun v Beograd. Pred njimi je govoril zunanji minister Sforza, nato pa se je vršilo glasovanje in volivni stroj večine senatorjev je kakor v parlamentu izglasoval ratifikacijo napadalnega atlantskega pakta.
BEOGRAD, 27. — Novi minister Izraela v FLRJ Moša Isaj je danes položil venec na grob Neznanega vojaka r,a Avali, kjer ga je sprejel poveljnik komande mesta Beograda.
več kot 1 milijon oseb proti 212.000 leta 1939. Zobozdravniške ambulante so izvršile okrog 1 milijon pregledov proti 75.000 v letu 1939. Število postelj v jugoslovanskih bolnišnicah je bilo za 9.000 večje kot pa v letu 1939. Tudi število protituberkuloznih dispanzerjev se je znatno povečalo kakor tudi materinske klinike in drugi zdravstveni zavodi.
Dr. Gregorič je nato ožigosal početje predstavnikov Sovjetske zveze in Češkoslovaške do Jugoslavije na seji Mednarodnega fonda za pomoč otrokom, ki se je vršil v Parizu, ko se je predstavnik SZ že drugič vzdržal glasovanja v diskusiji glede pomoči jugoslovanskim otrokom v mlečnih proizvodih in dr. Predstavnik CSR pa je tedaj odšel iz konferenčne dvorane samo zato, da ne bi oddal svojega glasu za Jugoslavijo. ' Ko je mdral Mednarodni fond za pomoč otrokom naročiti neko število avtomobilov za jugoslovansko zdravstveno službo, ki bi bili morali biti kupljeni v CSR, je predstavnik CSR dejal, da CSR ne želi pošiljati avtomobilov v Jugoslavijo.
Nato je Mitar Savičevič podal poročilo o vprašanju organizacije in o doseženih rezultatih na polju zdravstvene zaščite ljudstva.
Poudaril je, da šteje sindikat zdravstvenih delavcev okrog 40.000 članov, od katerih so 60% žene. Na 2928 odbornikov sindikalnih sekcij pa je 1345 žena.
Poleg medicinskih fakultet v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, so medicinske fakultete še v Sarajevu in Skopju, ki so bile ustanovljene po vojni. Teh pet fakultet šteje okrog 8000 študentov, tj. štiri krat toliko kot pred vojno.
Po vojni so odprli tudi številne zdravniške osnovne in srednje šole, ki jih je doslej 56 in ki jih obiskuje letno okrog 5000 učencev. Pred vojno je bilo v Jugoslaviji samo 5 srednjih medicinskih šol s 1000 učenci. Po vojni so odprli tudi šolo za bolničarje-pripravnike, apotekarje pripravnike, zobotehni-ke, šole za fizioterapijo in roent-genologijo, srednjo šolo za babice
in številne druge zdravstvene šole, ki y stari Jugoslaviji niso obstajale. Priliv novih strokovnih kadrov se čuti v vseh zdravstvenih ustanovah. Poleg tega pa je absolvira-lo veliko število kvalificiranih in polikvalificiranih delavcev na zdravstvenem polju, številne tečaje.
Za ideološko in politično izobrazbo imajo zdravstveni sindikati 1050 bralnih in .779 marksistišno-leninističnih krožkov. V Jugoslaviji izhaja danes 13 zdravniških revij v vseh jezikih narodov FLRJ, medtem ko so bile pred vojno samo iri.
Zdravstveni delavci Jugoslavije so se aktivno udeležili vseh akcij za mir in proti imperialistom. Sindikalne oi-ganizacije zdravstvenih delavcev so poslale francoskim stavkajočim rudarjem in grškemu delavstvu svojo denarno pomoč. Ko so bile v Albaniji velike poplave in je nastala nevarnost epidemij, so jugoslovanski zdravstveni delavci poslali albanskemu ljudstvu pomoč v zdravilih in poslali v Albanijo tudi svoje najboljše strokovnjake.
Zveza sindikatov jugoslovanskih zdravstvenih delavcev se je tudi trudila, da bi z medsebojnimi obiski in izmenjavami svojih izkušenj okrepila odnose na zdravniškem polju s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije. Ce pa ti odnosi niso postali tesnejši in bolj prijateljski se zaradi tega ne sme pripisovati krivda jugoslovanskim zdravstvenim delavcem.
Kongres se nadaljuje.
LOS ANGELES, 29. — Pet visokih funkcionarjev policije v Los Angelesu z ravnateljem Horrallom vred je dalo ostavko ker so obtoženi krivega pričevanja. Od gospe Brende Allen, mlade lepotice, ki je sedaj za zapahi, ker so odkrili, da je imela sredi Hollywooda elegantno javno hišo, so namreč prejemali tedensko nagrado 150 dolarjev za vsako novo «moč» v tej javni hiši.
Osem mrtvih v VVashingtonu
»uradi hude vročine
Se o evropskem potovanju „vojaškega možganskega trusta"
N*,
Bilc*
X B« j-'*® .Romanizacijo Slo-
s'<em in Štajerskem Gradiščanskem
°St* tehSlfiaf.in Pomanjkanje
«3tvr<l0l0®b
a . je doprinesla, 1 ■ nevzdržen položaj
VVASHINGTON, 29. — Ameriški vojni minister Louis Johnson je govoril danes pred parlamentarno komisijo za zunanje zadeve in utemeljeval hitro razdelitev ameriške vojaške pomoči z taktičnimi izpre-membami »hladne vojne« in seveda govoril p potrebi, da ZDA z dobavo orožja ščitijo zapadno Evropo. Da se izogne domačim očitkom še večjih militaristov, je dejal, da se ameriške vojaške zaloge ne bodo občutno zmanjšale če kaj odstopijo Evropcem. Da bi potolažil razbur-jar.e ameriške matere, pa je rekel da Trumanov načrt za oboroževanje «ng predvideva«, da bodo poslane v inozemstvo ameriške čete, ki naj bi uporabile ta material. Tp pomeni, da se bodo pač sinovi evropskih mater morali borili za zmago ameriškega imperializma. Izjavil je tudi, da ne more povedati koliko časa bo trajal oboroževalni načrt, toda za enkrat mislijo uradni krogi na 4 do 5 let. Potovanje ameriških poveljnikov »vojaškega možganskega trusta« — po Evropi naj dovede do enotnega poveljstva na področju severnega (Atlantika. Glede Kitajske pa je rekel, da Kuomintangova vlada ne pride v poštev kot koristnik pomoči.
Sporočajo, da je zunanji minister Acheson povabil ameriškega delegata pri OZN prof. Philipa Jessu-pa, da bi se pričel baviti z kitajskim vprašanjem. Pri tem mu bo pomagalo vse zunanje ministrstvo. Izdelali naj bi načrt za ameriško politiko na tem področju.
V Washingtonu je včeraj vsled velike vročine umrlo 8 ijudi. Število uradništva, ki so ga poslali na dopust, se je povišalo za 8.000 Zabavno je, da je med njimi 320 takih, ki so zaposleni pri meteorološki službi. Druga zabavna vest je ženitev podpredsednika ZDA Bar-kley-a, ki ima 21 let, z r.eko mlado vdovo.
Notranji gospodarski položaj pa nadaljuje svojo pot. ki ne obeta dobrega. Znani ameriški ekonomist Harold Moulton je te dni izjavil, da bodo ZDA mogle čez 100 let prehaniti dvojno število današnjega prebivalstva, ki bi lahko uživalo tudi osemkrat višje življenjske pogoje. Toda takšne rezultate bi bilo mogoče doseči samo, če se močno poveča proizvodna zmogljivost, če znatno naraste kupna moč ljudskih množic in pod pogojem, da vlada v ZDA monetarna in fiskalna stabilnost. Vse to pa se razblini ako pride do vojne, pa tudi, ako bi se nanjo pripravljali. Torej: od vsega-nič.
Danes je komisija za zunanje zadeve predstavniškega doma na veliko razpravljala poenotenje oboroženih sil pod enotno komando vse v duhu načel, ki navdihujejo program za vojaško pomoč državam zapadne Evrope. Poudarjajo, da ni nihče med republikanci — člani omenjene komisije — nasproten programu za vojaško pomoč, le nekateri zahtevajo, da ne bi bil0 s tem programom tistih razočaranj, do katerih je prišlo na gospodarskem polju.
Francoski si/«t republike izglasoi/al napadalni pakt
Schumanov argument je strašilo
o »vzhodni nevarnosti** za vojno
Komunistični poslanci zahtevali odobritev počitniške nagrade
PARIŠ, 29. — Svet republike je včeraj in potem še vso noč razpravljal o ratifikaciji atlantskega pakta. Glavni govornik je bil minister za zunanje zadeve Schuinan, ki je v svojem govoru mahal z dvema strašiloma, namreč z ((vzhodno« in nemško nevarnostjo. Izjavil je, da ne bo francoska vlada pristala na to, da bi vključili v pakt tudi Nemčijo, češ da se bo poslu-žila pravice veta. Nato je govoril Pierre De Gaulle, kj je najprej vložil izpreminjevalni predlog, ki zahteva, da ZDA še pred podpisom bolj konkretno povedo, kaj mislijo dati. Po kratki prekinitvi seje pa je predlog umaknil, naj-brže, ker so ga pregovorili. Z 284 glasovi proti 2Q je nato običajni volivni stroj odobril zakonski načrt,
Slovansko mesto
so izkopali oa Moravskem
PRAGA, 29. — Na Srednjem Moravskem so izkopali ostanke nekega mesta in pokopališča iz časov velikega moravskega cesarstva pred 1000 leti. Našli (?o grobove z dragocenimi zlatimi in srebrnimi predmeti. Kaže, da gre za slovansko mesto, v katerem je vladalo tedaj veliko blagostanje.
Vsekakor je to najvažnejše odkritje v zadnjih 50 letih.
ki pooblašča predsednika republike, da ratificira pakt. Svetniki so nato izglasovali še resolucijo, s ka-1 tero pozivajo vlado, naj čim prej doseže garancije glede skupnega vojaškega odbora članic atlantskega pakta v smislu člena 9, prav tako pa tudi. da ZDA čim prej dobavijo moderno orožje.
V gradu La Muette so se prav tako danes sestali ;efj delegacij za-padnih evropskih držav, ki sodelujejo pri evropskem odboru za Marshallov načrt OECE.
Na današnji seji francoske narodne skupščine je vlada zahtevala, da se zavrne predlog komunističnih poslancev Musmeauxa in Duprata, po katerem naj se dovoli počitniška nagrada v znesku 5.000 frankov vsem delavcem. Le na ta način bi namreč delavstvo moglo zares izkoristiti počitnice, ki mu pritičejo. Ministrski predsednik je postavil vprašanje zaupnice, vodja komunistične parlamentarne skupi, ne Duclos pa je poudarjal, da so izjave vladnega predsednika le varianta protidelavsike in reakcionarne miselnosti. Dejal je, da ljudstvo nt izbiralo med kugo in kolero ter da bj vprašanje, o katerem razpravljajo, morala rešiti narodna skupščina. Ni ga mogoče postaviti z dnevnega reda, kajti dežela ga vidi in množice se bodo postavile zanj. Glasovanje 0 vlad-, nenr predlogu, naj se predlog za-
vrne, je nato dalo pičel rezultat: 289 glasov za vlado in 286 proti.
Stavka «minuinettes», t. j. slavnih modnih pariških šivilj, se še vedno nadaljuje, in sicer že šesti dan. Pozno popoldne so delodajalci, lastniki velikih krojačnic izdali poročilo, v katerem trdijo, da stavka ne bo škodovala reviji modelov, ki jo pripravljajo za 1. avgusta.
531 milijard dolarjev
je znašal nar. dnhodeh vsega sveta L. 1948
LAKE SUCCESS, 29. — Statistični urad OZN je objavil provizorične podatke o svetovnem narodnem dohodku za leto 1948. Ta naj bi znašal 531 milijard dolarjev. Severna Amerika (ZDA in Kanada) tvorijo 45 odst. celokupnega dohodka, okrog 240 milijard dolarjev. Na drugem mestu je Evropa (brez ZgSR) z 140 milijardami dolarjev ali 26 odst. Sovjetska zveza dosega 52 milijard dolarjev( Azija 58 milijard, Srednja in Južna A-merika 17,5 milijard, Afrika 15 milijard in Oceanija 8,5 milijard dolarjev.
Urad poroča ??radi informacije, da so podatki sestavljeni na podlagi uradnih ali poluradnih statistik posameznih dežel,
KAJ JE
„£ vropski svetT‘
MOSKVA, 29. (TASS) — Sovjetska publicistka BELSKA-JA je v časopisu «KRASNI FLOT» objavila članek, v katerem odgovarja svojim čitate-Ijem, ki so vprašali pojasnila o »Evropskem svetu» in o «svetovni vladin. V članku piše med drugim-
Organizator tako imenovanega gibanja za ((zedinjeno Evropo«, ki naj bi služilo za podlago ((Evropskemu svetu«, ni nihče drugi kot sam Winston Churchill. E idejo o «svetovni vladi« in o ((svetovnem parlamentu« je ta stari vojni hujskač izkopal iz groba staro strašilo o ((Združenih državah Evrope«, ki služi zgolj kot krinka za prikrivanje ekspanzionističnih načrtov imperialistov. Izza zavese «Zveze» evropskih držav bi hoteli reakcionarji iz ZDA in Velike Britanije akupaj z njihovimi valpti iz Evrope uničiti suverenost malih držav in jim odvzeti neodvisnost, da bi jim nato služili kot glavni stebri za ustvarjanje fevda anglo-ame-riških monopolistov v zapadnem delu evropskega kontinenta. Cilji tako imenovanega ((Evropskega sveta« so torej propagiranje ko-zmopolitičnih meščanskih idej, za pobijanje ideje o domovini, za demoralizacijo in obrekovanje ljudskih množic.
Pomembno dejstvo pri vsem tem Pa je dejstvo, da se je ta, tako popolno reakcionarna ideja o ((unifikaciji Evrope« organsko izkristalizirala le malo časa za tem, ko je zunanje ministrstvo ZDA napravilo načrt severnoatlantskega pakta. Zaradi tega so ((Evropski svet« kakor tudi «Eapadna unija« ter Atlantski pakt orodja za borbo proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije.
Uradna angleška propaganda bi hotela prikriti resnični pomen te nove organizacije in zaradi tega zatrjuje na ves glas, da »Evropski svet« nima nobenega opravka z določenimi vojaškimi cilji. Toda ni težko ugotoviti, da bo ((Evropski svet« po zamisli njegovih organizatorjev neke vrste prirepka napadalnega Atlantskega pakta, kajti ta «svet» je vez, ki združuje države - podpisnice Atlantskega pakta z državami, ki stojijo na robu tega pakta.
Marshallov plan, Zapadna unija, Atlantski pakt in končno Evropski svet so členi iste verige. V različnih oblikah se na ta način utrjuje edinstvena težnja: izkoristiti gospodarske in vojaške možnosti kakor tudi ljudi držav Zapadne Evrope za pripravo novega napada. Toda narodi teh držav ne nameravajo pristati na to, da bi žrtvovali svojo suverenost in s tem podprli absurdne načrte za svetovno premoč ameriškega imperializma.
Kakor poročajo danes iz Pariza je sklicano za 5 .avgust v Parizu pripravljalno zasedanje odbora ministrov ((Evropskega sveta«. Ministre pa bodo zastopali • najbrže namestniki. Prvo zasedanje ((Evropskega sveta« bo v Strassburgu in sicer 8. avgusta zborovanje odbora ministrov na strasburškem magistratu. 10. avgusta se bo pričelo zasedanje posvetovalne zbornice v prostorih tamošnje univerze. Otvoritveni seji bo predsedoval bivši francoski ministrski predsednik Herriot. Nekateri krogi napovedujejo, da bo prišel te dni v Pariš grški zunanji minister Cal-daris s spremstvom, češ da bo sodeloval pri zasedanju ((Evropskega sveta«. V ta namen so se menda Francija, Velika Britanija in Nizozemska izrekle za to, da bi tudi Grčijo sprejeli v «Svet». Temu pa močno nasprotuje Belgija, češ da bo dosegel novi organizem več uspeha, če bo imel manj članov.
Na zasedanju v strasburški uni. verzi bodo izvolili stalnega predsednika, . 4 podpredsednike, generalnega tajnika in podtajnika. Nato pa bodo imeli splošno politično razpravo. Kakor znano so pripravljalna dela pripravili decembra v Parizu in januarja v Londonu izdelali ustanovno listino najprej. 5 držav (Francija, Velika Britanija, Belgija, Nizozemska in Luxem-burg), pozneje pa so sprejeli že Italijo, Švico, Švedsko, Norveško in Dansko tudi kot ustanovne člane.
vesM tekme na Bledu
BEOGRAD, 29. — Jutri se bo na Bledu vriila četrta prvenstvena veslaška tekma po osvoboditvi, ki bo najbolje organizirana. Udeležili se je bodo moški in ženske, mlajši in starejši. Sodelovalo bo 7 skupin s 500 veslači.
Pred tem so se vršile veslaške tekme V. posameznih republikah.
Najštevulneje bosta zastopani Hr-vatska in Srbija; prvikrat pa bodo nalstopili, veslači iz Makedonije in Slovenije. Sodelovali bodo tudi veslači jugoslovanske armade.
Mitič in Palada
na turnirju v Rapallu
BEOGRAD, 29. (Tanjug) — Najboljši jugoslovanski tenisti se pripravljajo na sodelovanje na mednarodnih teniških turnirjih y inozemstvu. Na turnirju y Rapallu, ki se bo vršil od 1. do 7. avgusta* bodo sodelovali; Mitič, Rallada, Rra-novrč, Petrovič, Laslo in Marija Canadak. Na mednarodnem turnirju v Salzburgu pa bodo sodelovali; Strck, Sarič, Milojkovič in Pav* lovič.
Sk&zi JŽČ bu 'HAjC&r
Tržaški Forrestali
Race vseh barv in dimenzij o Jugoslaviji in coni B so na dnevnem redu.
Včerajšnji uGiornale di Trieste« prinaša na prvi strani (zunanja politika?) «vest» o spopadu med «dezerterji in Ljudsko zaščito». O tem govori v naslovu. V članku pa zvemo, da spopad ni bil med dezerterji in Ljudsko zaščito, ampak med dezerterji in redno vojsko. Proti koncu članka pa se zopet premisli, in spopad se to pot vrši zopet med ((uporniki »in par četami ljudske zaščite, ki jih je proti «upornikom» baje poslala VUJA, kljub temu_ da ona nima nobene zveze z Ljudsko zaščito, ki je organ ljudske oblasti.
Laganje očitno ni lahka stvar. Ce lažeš, laži inteligentno. Lagati inteligentno pa zopet ni lahka stvar, če tisti, kdor mora lagati, nima za to potrebne inteligence. «Giornale di Trieste» mora sicer lagati, a glede inteligence je precej na psu.
Vročina je res pasja, in zalo bi ((Giornale di Trieste» svetovali, naj kroti bujno domišljijo svojih urednikov, če se noče izpostavljati nevarnosti, da jih — tržaške Forre-stale — nekega jutra ne najdejo na pločniku pod redakcijo.
Razkrinkane laži o italijanskih delavcih v Bosni
Tržaški list (dl Lavoratore» je v zadnjem svojem času tudi lažnivo in obrekovalno pisal o življenju in razmerah italijanskih delavcev, ki so šli na delo v Bosno in Hercegovino. Po načinu injormbi-rojevskega obrekovanja je pisal, da imajo italijanski delavci v BoSni slabe plače in slabo hrano ter da jim oblast ne da potnih dovoljenj, ko se vsega naveličajo ter hočejo nazaj v Trst ali v Italijo.
Da so vsi taki popisi lažnivi, priča mnogo italijanskih delavcev, ki prihajajo iz Bosne domov na obisk in se potem spet vračajo na delo. Italijanski delavci so dobili v Bosni in Hercegovini plače po odredbi o plačah delavcev in nameščencev v Jugoslaviji. Kvalificiranj delavci so lahko mesečno zaslužili po 8000 din. Pred domačimi delavci pa so imeli še to prednost, da so jim podjetja preskrbela brezplačno stanovanje. Na hrani so bi-
li v menzah, v Zenici pa so imeli svojo menzo. Italijanski delavci dobivajo v Bosni in Hercegovini tudi pomoč za svoje kulturno in prosvetno udejstvovanje. Tako jim je dal mestni sindikalni svet v Sarajevu, takoj ko so prišli, na razpolago prostore za njihov klub in tudi denarno pomoč za njegovo ureditev in za knjižnico.
Prav kakor vse to, je splošno znano tudi to, da organi oblasti ne zadržujejo pri vrnitvi v Italijo nobenega italijanskega delavca, ki je delo pri svojem podjetju v redu odpovedal ter izpolnil svoje obveznosti do podjetja. Ce so želeli, so dobili taki delavci vsa potna dovoljenja že v 48 urah.
(Iz «Slov. poročevalca«),
0 ukazu VU štev. 156
Urad za obveščanje javnosti pri VU za cono A poroča:
Z ukazom št. 156 Zavezniške vojaške uprave se znova spreminjajo predpisi, ki urejajo vpise v seznam stalnega prebivalstva občin britan-sko-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja.
Členu II ukaza št. «4 z dne 19. decembra 1947, spremenjenemu s členom I ukaza št. 222 z dne 9. aprila 1948, so doda sledeči paragraf:
«g) stalnemu osebju javnih uprav, premeščenemu na službovanje k uradom v coni, ki so še vpisani kot stalno bivajoči v italijanski republiki)).
Ukaz št. 156 bo stopil v veljavo z objavo v prihodnji številki Uradnega lista, ki izide verjetno 1. avgusta.
Med tem ko številni Slovenci, ki so v Trstu rojeni nikakor ne morejo dobiti vpisa v seznam stalnega prebivalstva tržaške občine vidimo, da je VU z gornjim ukrepom omogočila, da državljani iz katerega koli kraja republike Italije, ki so premeščeni k uradom cone A lahko takoj dobijo «stalno rezidenco)) in s tem vse pravice tržaških občanov.
Takšno postopanje ni samo nova kršitev določb mirovne pogodbe, marveč je hkrati nova groba krivica in zapostavljanje Slovencev, ne samo tistih, ki so v coni A rojeni, temveč tudi tistih, ki so eventualno premeščeni iz Jugoslavije v cono A.
Zato proti ukazu VU št. 156 najodločneje protestiramol
M el
o
u naSUh oUjcinimciicih
Sestanek OF v Vižovljab
28. t. m je bil sestanek članov OF za Vižovlje-Sesljan, na katerem je tov. Gombač podal Politični pregled tukajšnjega ozemlja. Prikazal je, kako je potekala volivna kampanja in kako is je v klevetanju OF najbolj izkazala Vidalijeva stranka, ki je polna sovraštva do Jugoslavije in do vsega, kar je resnično demokratičnega.
Nato je tov. Husu podal obširen politični pregled od objave
resolucije Informbiroja pa do danes ter omenil, kako so vidali-
jeva v svoji slepi gonji razcepili vse naše organizacije in kako hočejo danes pozabiti na slavno preteklost NOB. Potem so izvolili no v krajevni odbor za Vižov-Ije-Sesljan. Vsi prisotni pa so sklenili, da bodo napravili vse, da bo postala OF zopet tista organizacija, ki bo dala življenje našemu ljudstvu in mu pomagala, da bo spregledalo, kam vodi pot Vidnlijevega izdajstva.
'F R Z A S K I DNEVNIK
Eno leto nabrežinske občinske uprave
STATISTIČNO POROČILO TRŽAŠKE OBČINE
ts Plavij
Siay<i borH za svobodo tov. Hrovatinovi Jovili
Za vojašnico GP v Devinu 55 milijonov iir
samo v štirih vaseh pa je še 199 porušenih zgradb
Prebiviisitio mesta še veano raste
Skoraj polovica otrok nagnjena k pljučnim boleznim - Poročilo v glavnem obravnava državno področje - Kaj so napravili koristnega in kaj nepotrebnega
Ko je že prisijala zlata svoboda, je JO. julija 1945 preminula noša dobra tovarišica in borka Jcflta Hrovatin.
Bilo ji je komaj 15 let, ko je ie vestno vršila, svojo dolžnost kot mladinska aktivistka. Ni se Ustrašila sovražne pesti, ki je tedni gospodarila naši zemlji, temveč je z drrignjeno glavo korakala proti svobodi.
Nekega dne pa, ko je prvi svit
jutranje zore posljal na vas, so jo obkolili SS-oVci ter jo z njeno materjo in očetom odpeljali 9. S, 1944 v Jezuite, nato pa S. 9. istega leta v Auschurttz, kjer je bila do 29. 10. 1944. Iz AuschwU tza so jo prepeljali v Ravens brueck, nato pa v Wuertemberg, kjer je bila do 9. 5. 1945. Iz taborišča v Wuertembergu je odšla nato v bolnico, kjer je 30. 7. 1945 preminula svoje življenje, daleč od svojega rojstnega kraja.
Tudi ona je bila ena izmed mnogih, ki so darovali svoje življenje za svobodo naše zemlje, katerih želje pa se na žalost niso popolnoma uresničile.
Mladina, kdo naj bo danes za zgled? Alj oni, ki. so se borili in darovali najdražje, svoje življenje, za svobodo, ali p a oni, ki so se sprehajali po Mehiki, danes pa bi nam radi vladali in nas učili, kako se je treba boriti.
Ce smo se znali boriti proti oboroženemu fašizmu brez tako imenovanih Meksikancev, bomo vedeli tudi danes, katera pot je prava in po kateri poti moramo iti, da bomo dosegli one cilje, za katere so naši najboljši sinovi In hčerke žrtvovali svoje življenje.
Zato naj nam bodo za zgled naše žrtve, ne pa pobalini in kričači.
Slava tovarišici Joviti Hrovatinovi.
Vaščani
Na zadnji sen občinskega sveta v Nabrežini so bivši občinski upravitelji, kakor smo »e objavili, predložili novoizvoljenim svetnikom poročilo o zadnjem letu uprave, iz katerega posnemamo najznačilnejše točke.
V občinskih uradih in ustanovah je zaposlenih 46 uslužbencev, jned temi 8 stalnih, Radi verjamemo poročilu, ko zatrjuje, da bi z manjšim številom nameščencev ne zmagovali upravnih poslov, saj je tud j vsakemu nabrežinskemu občanu dobro znano, da se tiskani in pisani papirji množijo iz dneva v dan, o poenostavljenju uradovanja pa sploh ni v današnjih okoliščinah ,-ovora.
tam — 70 milijonov. Ce bi odgo-dili vsaj nekatera od omenjenih del, bi lahko prihranili vsa sredstva, kj bj bila potrebna za nujno
obnovo porušenih vasi in Za elektrifikacijo. V Mavhinjah, Cerovljah, Vižovljah in Medji vasi je ie, ka-
Vprašanju šol posveča poročilo precejšnji del. Izvemo, da so konč. no odobrili načrt za popravilo in ureditev šolskega poslopja v Mavhinjah (8 milijonov lir). V načrtu je gradnja 4 šol, in sicer v Stiva-nu (15 milijonov lir), v Slivnenr (15), v Sesljanu (25) ter v Nabrežini (30 milijonov lir za italijansko šolo). Sicer so doslej potrosili za obnovo dveh otroških vrtcev le nekaj nad 2 milijona iir.
Higiensko in zdravstveno stanje v občini ni po zatrjevanju poročevalca na splošno slabo, Takoj pa dodoja, da je okrog polovica otrok nagnjena k pljučnim boleznim. Jasno je, da bi. morala nova občinska uprava posvečati temu vprašanju največjo pažnjo.
Najobsežnejši del poročila je namenjen javnim delom, pripomniti moramo takoj, da gre v tein pri meru skoro izključno za dela na državnem področju, torej izven občinskega upravnega okvira. Številkam daje poročilo največji poudarek, češ da se je občinska uprava vendar potrudila za pospeševanje te važne javne panoge v nabrežin-skj občini. Res je, da pozneje poročevalec skromno dodaja, da si ne mara lastiti vseh zaslug za uresničenje posameznih del. Od poletja 1948 do danes so potrosili za že izvršena dela 312 milijonov Ur; objekti, ki so sedaj v gradnji, bodo stalj 278 milijonov; na dražbo bodo kmalu šla dela za 65 milijonov. Investicije za še neodobrene načrte pa znašajo 427 milijonov lir. Za drugo polovico tega leta je že odobren načrt za obnovo porušenih vasi v znesku 50 milijonov lir od 170 milijonov, kolikor jih je bilo zahtevanih.
Gre torej za več kot pomembne vsote. Ne glede na dejstvo, kako so se vsa ta sredstva uporabila, bo občine predvsem zanimalo, kaj je bilo od tega resnično koristnega. Med koristna in deloma nujna dela lahko naštejemo; obnovo otroških vrtcey (2 milijona lir), kanalizacijo v Devinu (18 milijonov), zgraditev kraškega vodovoda (90 milijonov lir od Repentabora do Medje vasi), elektrifikacijo (komaj 1 milijon lir) ter shrambo 2a ribiške naprave v Devinu (2,5 milijona lir). Vsa ostala doslej izvršena dela so v celot; ali deloma — glede na sedanje potrebe — če ne brezkoristna vsaj nenujna. Vedet; moramo, da je bilo n. pr. samo za ceste porabljenih nič manj Icakor 81 milijonov (od tega 15 milijonov za razširjenje ceste med Sesljanom in Sesl jamkim zalivom). Za slabo usipelo pogozdovanje so namenili kar 23 milijonov lir, vojašnica civilne policije v Devinu pa' je stala lepo vsoto 55 milijonov lir. Približno isti položaj je pri delih, ki so v teku (najvažnejša), je ureditev izliva Timave — 90 milijonov lir — ter naprave za ribolov isto
Otroci, ki ttjeio v Sloveniji
§8 vrnem v Trst 1. avgusta i, |,
Otroci, ki so na letovanju v počitniških kolonijah v Sloveniji, in sicer v Kranju, v Zg. Šiški, na Viču, na Lescah in v Logatcu, se vrnejo 1. avgusta z vlakom, ki pride v Trst ob 29.30. Starši naj čakajo otroke na postaji.
kor zatrjuje poročilo, q katerem govorimo, 199 porušenih zgradb (od tega 18 hiš, 32 hlevov, 40 skednjev). Vsi prizadeti so v tem pogledu zelo radovedni, kako se bo izvršila nameravana obnova porušenih objektov, zlasti pa, če bodo še ponovili napake; ki so bile napravljene pri obnovi med letom
1946 na škodo vaščanov in v korist podjetnikov. B; ne bilo morda umestno, da bi si sami zainteresirani gradili in obnavljali porušene at; poškodovane zgradbe na zadružni podlagi, kakor se to dogaja na primer v Trstu celo pri gradnji novih stanovanj?
O k raškem vodovodu je v poročilu poudarjeno, da bo vsaj v prvih letih gotovo pasiven, ker je le malo zasebnikov, ki bi zmogli stroške za priključitev na glavno vodovodno omrežje. Mislimo, da bi moralj najti način, ki bj omogočal ustrezno podporo vsem prosilcem, ki želijo vodno napeljavo v lastno hišo. Stroške za vodo. ki jo bodo porabil; pri javnih vodnih napeljavah, bodo morali itak nalagati, kakor je izrecno rečeno v poročilu, vaščanom. Upa,mo vsekakor, da ne bodo dosegle tarife za vodovodno priključitev, ki jih na primer zaračunava tržaška ACEGAT (30.000 in več Ur za 1 meter cevi). Novoustanovljeni konzorcij za vodovod bo moral rešiti vsa ta vprašanja, prj tem pa bi bilo zaželeno, da bi prišlo vodstvo v reke poštenih in zmožnih upraviteljev.
na račun prise I j e n c e v
Pred nam; je statistično poročilo
tržaške občine za mesec junij. Prvo in najzanimivejše poglavje tega poročila je ono, ki nam s suhoparnimi številkami zgovorno kaže, da raste številčno stanje mesta le na račun priseljencev. Teh je bilo junija nič manj kot 832. Rojstev pa smo v tern času zabeležili komaj 231, od teh 126 dečkov in 105 deklic, a umrlo je 209 oseb, od teh 98 žensk in 111 moških. Cc smo upoštevali rojstva, umrle, priseljence in one, ki so se izselili, smo opazili, da je znašal čisti prirastek stalnega prebivalstva 714 oseb, tako da nas je bilo konec meseca 274.463.
Pri porokah zabeležimo le to. da se je prejšnji mesec poročilo 212 parov, od teh kajpada največ katoličanov. Prav tako je absolutna večina primerov porok takih, ko sta se oba novoporočenea prvič v življenju odločila za tg korak. Le 20 primerov je takih, ko je eden ali drugi od zakonskega para že drugič poskusil to zadevo, bodisi da je ostal vdovec al; pa da je bil ločen. Dodajmo še to, da je bil običajno ženin starejši od neveste.
K rojstvom dodajmo, da sta skrajnostni starostni mej j' mater 18. in 44. leto. Kot ilustracija zgornjih trditev, da mesto nima naravnega prirastka, nam kaž.e razpredelnica o rojstvih in umrljivosti po raznih mestnih okrajih. Mestni okraji; Sta-
Poleni bo |o policijo ulila Pieriio in Fo
so tudi Fajdigi štete ure?
Potem ko so ulovil; drugega zločinca Falba v četrtek kasno ponoči, so včeraj zjutraj n a glavni policiji zaslišal; Pierija. Pri tem so prisostvovali inšpektor Stefani, su-perintendent Salvat; in inšpektor Azzota. Pier; je, kakor je znano, priznal vse. Na vsak način pa vztraja pri tem, da je sicer res kriminalec, vendar pa ne morilec. Izjavil je, da je p.r?v za prav hotel že oditi iz Voukove sobe, čim je videl revščino, zadovolji] bi se z zlatarjevo listnico, v kateri je bilo okrog deset tisoč- lir. Falbo pa naj bi udaril s pestjo zlatarja, prav ko je on, Pieri, je hotel zapustiti sobo. Ker se je s tem zadeva začela, jo je bilo treba tudi nadaljevati. Glavni krivec pa da je Fajdiga, ki je označil starega Vouka kot bogatega zlatarja. Končno je Pieri govoril o pokojnem zlatarju. Pravil je, da mu nekaj dni ni dala vest miru. Tako približno se je izrazil tudi v Milanu v parku Soiari, kjer so ga v sredo prijeli policijski agenti tukajšnje policije. Tedaj se je namreč vdal policijskim agentom brez vsakršnega upiranja. Izjavil je, da je sit tega življenja, ker da že od prejšnjega četrtka ni zatisnil oči. Ves čas, da je imel pred očmi pokojnega zlatarja.
Ves drugačen pa je Falbo. Njegovo vedenje je vse drugačno, popolnoma negativno. Prav naivno je takoj začel zanikat; vsakršno krivdo. Vse to njegovo igranje je prazno, kajti izjave drugih sokrivcev so več kot zgovorne in prepričljive. Na podlagi njegovega priznanja, da je bil več večerov na Mon-tebellu z n-jfcim -p levarišem, je p !''ija Iskoj zaccj." loviti Fajdigo po Rocolu, vendar zaman. Včeraj dopoldne se je začel sistematični lov po vseh predmestjih, posebno še, odkar so ga opazili na več krajih. Po dosedanjem stanju in po podatkih, ki jih ima policija o Fajdigi Ninu v rokah, se iskanje roparja ne bo dolgo več vršilo. Ure njegove svobode so štete, kajti obroč, ki ga je stisnila policija okrog
njega, se vedno bolj oži. Včeraj dopoldne so poleg ostalih zaslišali še Lidijo Jamnikovo, žensko, ki je vso tolpo napeljala na to, da z-i je izbrala za svojo žrtev pokojnega Vouka in ki je nato po večurnem policijskem zaslišanju priznala stvari, g pomočjo katerih je nato policija prišla na sled roparjem.
Na delu sta se ranila
Na kirurški oddelek glavne bolnišnice so včeraj ob 14.45 sprejeli mornarja Predionzanija Bruna iz Sičol 782 pri Piranu. Omenjeni ima ranjen prvi jn četrti prst na lev; roki. K sreči Pa niso poškodovane mišice. Ranjenec je povedal, da je vkrcan na motorni ladji »Venezia Gjulia«. Včeraj zjutraj, ko so pluli, mu je po nesreči zdrknila leva roka med verigo vitla. V 12 dneh bo roka zdrava, kajti rana nima nobenega znaka vnetju.
Nekaj kasneje so prav tako na prvem kirurškem oddelku sprejeli v oskrbo 19-letnega delavca Deri-na Alda iz ul. Parini 25. Tudi ta ima ranjen drugj in četrti prst na desni roki, poleg tega na še odrgnjeno kožo na desni dlani. Tud; ta se je ranil na delu. Zdraviti pa se bo moral 12 dni.
Obisk generala Eddlemana na predsedstvu cone
Včeraj popoldne je brig. general Eddlefnan, glavni ravnatelj za civilne zadeve VU, v spremstvu brig. gen. Robertsona, ravnatelja notranjih zadev, svojega pribočnika in g. Listerja od ravnateljstva za notranje zadeve, vrnil obisk predsedniku cone.
Včeraj zjutraj pa je predsednik cone prof. Palutan obiskal počitniško kolonijo, ki jo ie organizirala občina Devin-Nabrežina. Gosta so sprejeli župan Kralj, občinski tajnik dr. Gerbini ter ravnateljica kolonije.
Natečaj za dobro vzdrževanje
vinskih klali in dobro pripravo vin
Tržaška mestna hranilnica in Združenje hranilnic razpisuje s sodelovanjem področnega kmetijskega nadzorništva natečaj med kmetovalci tržaške cone za dobro vzdrževanje vinskih kleti in dobro pripravo vin. Natečaja se lahko udeleže ^Si kmetovalci-vinogradnik; tako, da predlože tozadevno prošnjo na področno kmetijsko nadzorništva, tehnični oddelek, ul. Ghega št. 6, I do 12. ure dne 16. avgusta.
Vsota 200.000 lir, ki jo je dala na razpolago Tržaška mestna hranilnica in Združenje hranilnic bo razdeljena tako; prva nagrada znaša
25.000 lir, pet drugih nagrad je po
15.000 lir in deset tretjih po 10.000 lir.
ro mesto, središče mesta, Stara in
Nova mitnica so se najslabše odrezali. Po vseh teh okrajih je število mrtvih precej višje od rojstev. Razen Rojana so vsa ostala pre-d-piestja izkazala naravni prirastek.
Da bo slika demografskega stanja popolnejša, si oglejmo še, kakšne bolezni so žele življenja Tržačanov. Na prvem mestu, je na žalost tako imenovana modema bolezen, rak, ki je s 46 žrtvami daleč pred vsemi drugimi boleznimi. Razen raznih oblik srčnih bolezni ni nobena bolezen zahtevala pomembno število življenj. Pri rakastih obolenjih smo imeli zanimiv primer, ko je tej bolezni podlegla še mlada oseba v starostni dobi od 15 do 24 let. Od nalezljivih bolezni pa si lasti prvo mesto v tej rubriki pljučna jetika. Qd 196 primerov nalezljivih bolezni so zabeležili kar 76 jetičnih. Promet v bolnišnicah je bil sledeč. Konec' meseca je bilo po vseh bolnišnicah, sanatorijih in raznih zdravstvenih ustanovah 3692 bolnikov. Kot običajno, je na prvem mestu glavna bolnišnica, sledijo ji po vrsti psihiatrična, zavod za kronične boleznj in bolnišnica pri Sv. Mariji Magdaleni in druge.
Zadnji oddelek tega poročila je posvečen živilom in cenam. Iz tega je razvidno, da s0 tržaški želodci junija meseca spravili vase 561.358 kg mesa. Čudno pa je, da v tem času nismo pojedli niti 1 kg zajčjega mesa, čeprav smo kljub veliki vročini pokusili tud; svinjsko meso. Najraje smo pri ribah segli po sardelah, sardonih, sipah in škombrih. Zakaj, to ni nobena uganka. Bile so najcenejše. Od sadja smo pojedli največ češenj. Tako počakajmo s temi drobnimi podatki prihodnje poročilo za mesec julij.
msmm
Sobota 38. julija
Abdon, Vitodrag Sonce vzhaja ob 4.45, zahaja | ob 19.37. Dolžina dneva 14*-Luna vzhaja ob 10.17, zahaja ob 22.04.
Jutri nedelja 31. julij®
Ignacij, Jeleniča
SPOMINSKI DNEVI
1943 so padli narodni heroji: Milovan Saranovič, Dragan Jeftič in Ivan Kavčič.
OF
Daues 38. t. m. bo v Plavjah množični sestanek Osvobodilne fronte. Dnevni red:
1) pol. poročilo;
2) izvolitev novega odbora OF.
ENOTNI SINDIKATI
Seja glavnega odbora ES. Danes 30. t. m. ob 16 bo na sedežu v ul. Montfort 3 seja glavnega odbora Zveze ES. Na dnevnem redu so važna sindikalna vprašanja.
PROSVETNA DRUŠTVA
Pevski zbor prosvetnega društva v Barkovljah ima v ponedeljek 1. avgusta ob 20.30 sestanek in pevsko vajo zaradi skorajšnega nastopa. Ob 20 bo odborova seja.
V kopalnici jo je zadela kap
Včeraj ob 18.50 so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnice truplo pokojne Pavan Evgenije, ki bo ostalo na razpolago sodnim oblastem. Pokojnica je stara 29 let in je stanovala na Elizejskih poljanah št. 15-V. Našli P.a so jo mrtvo v kopalnici svojega stanovanja. Smrt je nastopila zaradi srčne kapi.
Kljub prometnim kampanjam
vedno več prometnih nesreč
Prometne nesreče so na dnevnem redu. Prometne kampanje se vrše redno, toda zaman. Treba b] bilo uvesti strožjo kontrolo nad vozači prometnih vozil in obenem uvesti ostro prometno disciplino proti pešcem, ki na žalost povedano — tudi s svoje strani precej pripomorejo do tega, da se število nesreč veča in ne manjša.
Včeraj ob 8.35 zjutraj je 52-letna Fanny Caravichiro s stopnišča Bel-vedere 2 hotela prekoračiti Mira-marsko cesito. Pri tem pa je hodila, ne da b; preje dobro pogledala, ali se ji bliža kakšno vozilo. Prav na sredi ceste jo je zato podrl na tla občinski avto «Fiat 608» TS 0608, katerega je šofiral 52-letni Boita-no Adolf iz ul. Stuparich 12. Cara-vichirova je pr; tem dobila lažje podplutbe po trebuhu, na levem laktu in desnem kolenu. Peljali so jo na postajo RK na Miramarski cesti, kjer so j; nudili prvo pomoč, nato pa so jo spremili domov, kjer bo morala ležati nekaj tednov.
Prometna nesreča z malo hujšimi posledicami se je pripetila
popoldne ob 14.45 na vogalu ulice Ghega z ul. Roma. Tovorni avte TS 7522, katerega je vozil 41-letni Bernes Danilo iz ul. Ponzianino 1, je vozil s trga Dalmacija. Šofer je vozilo ustavil samo trenutek, da bi na ta način pustil prosto pot drugemu vozilu, ki je zavilo v ul. Roma. Pri tem pa je šofer Berner pomotoma dvignil puščico, s katero je označil drugo smer vožnje. Za tovornim avtom pa se je ustavil motociklist. 43-letn; Cojnelli Karel iz ul. Carducci 10, Ko je slednji opazil trenutno neodločnost šoferja tovornega avta, ga je hotel prehitet; z leve strani, da bi tako zavil iz ul. Ghega proti ul. Cellini.
V tem pa se je tudi šofer Ber-nes zganil jn obrn-' vozilo na levo proti ul. Romu. Tako je avto uda ril v motorno kolo. Pri tem močnem udarcu je Comell; odletel na tla. Ranjenca so odpeljali na postajo RK na trgu Veneta, kjer so ga obvezali. Comell; ima odrgnjeno kožo na hrbtu, levi roki, levem kolenu in na levem in desnem stegnu. Motorno kolo pa je bilo precej razbito.
II ritorno dei bambini dalie colonie esiive della Slovenia
I bambini che si trovano nel-le colonie estive in Slovenia, e cioe a Kranj, Zg. Siska, Vič, Lesce e Logatec, saranno di ritorno i! 1. agosto, con il ireno che arriva a Trieste alle 20.39. I genitori sono p regati di atten-derli alla stazione.
ADEX - IZLETI
14. in 15. avgusta v TRBIŽ, SV. VISAHJE in BELOPESKA JEZERA.
Vpisovanje do 9. avgusta pri potovalnem uradu «ADRIA-EXPRESS», ul. F. Severo 5 b - tel. 29.243.
* ?}t *
21. avgusta v POSTOJNO.
Vpisovanje do 31. julija pri vseh potovalnih uradih in pri »ADRIA-EXPRESS», kjer dobite tudi informacije.
* <s *
Ponovilev opere „L0HEF
Nocoj ob 20.30 bo na gradu m Justa ponovitev Wagnerjeve «Lohengrin» v premierski za£e“ I
Radio jugoslovanske c0^ Trsta bo danes ob 21 odda]®11
VESELI URI zanimivo, zaW' no in našo pristno domačo V medijo. Dogodki govorijo o » ših doživetjih v zadnjih tedni* Poslušajte!
Nočna služba lebarJ
Cassa Frovinciale di Malati viale XX Settembre 4; Godina,! Sv. Jakoba 1; Mizzan, trg Vcnfi 2; Zanelti, ul. Comrnerciale 2i>: jl rabaglia v Barkovljah in Nic°®| Skednju imata stalno nočno sli®j Zaradi počitnic so zaprte <•* avgusta sledeče lekarne: Aia^j Biasoletto, Davanzo, Gmeineti i gnori, Manzoni, Sponza, Zaneti' Vivante.
TRŽAŠKA BORZA
Napoleondor 6550, zlali 8000, papirnati šlerling 1700, grafski dolar 622, dolar 615, švk^J
skl frank 155, 100 francoskih
kov 180, avstrijski šiling to 1020.
sluh vn 25.50, n
ROJSTVA, SMRTI IN PC
Dne 29. julija 1949 se je v rodilo 15 otrok, umrlo je 5 porok pa je bilo 7.
Cerkvene poroke:	mehanik	J
gnoretto Bruno in gospodinja » marin Corinna, tesar Gambino S rio in šivilja Cialdella Livia, nir Gregori Stanislav in goSPi nja Gregori Marija, strojnik telli Carlo in snažilka Perat W lija, agent CP Zancola Attili°j gospodinja Stokovac Aurelija, £ tel j Lenzoni Milil Vinicio in % ljica Vanni Iris, uradnik D'Ar? Corrado in gospodinja TatičeK vijana.	J
Umrli so: 70-Ietna Pavlica lija, vd. Jernejčič; 69-letna DC tis Ida, vd. Pettarin; 34-letn> V belli Carlo: 20-letni Faini Kristina, vri. Marzotti; 61-lctni “j la Irma, vd. Debelli.
28. avgusta v LJUBLJANO In v BOVEC.
Vpisovanje do 8. avgusta pri vseh potovalnih uradih. Informacije dobite pri «ADRIA-EXPRESS», ul. F. Severo 5 b - tel. 29.243.
Planinci, partizani, naNanos!
(Danes zadnji dan vpisovanja)
Planinsko društvo v Trstu in Zveza primorskih partizanov, priredita 6. in 7. avgusta izlet na Nanos.
Vpisovanje v čevljarni Gec v Rojanu in na Zvezi primorskih partizanov vključno do 30. t. m.
lllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllillllllllllllllllllH
FRAl(lI^£K S. IMA ti C J AR
M
ILUSTRIRA M. ‘BAMBIČ
18
«Ne verjamem. Upravda ima Hilbudije! To so besi! Kdor ima takšne vojake, lahko sedi na zlatem stolu!))
(iHilbudij je bil samo eden! Sedaj je zemlja prosta. Pred Bizanc greš lahko, če utegneš in se ti ljubi!»
«Ej, šel bi, pa Antje, Antje ...»
Tunjušu so zažarele oči.
»Saj dovoliš, da prenočijo moji v taboru. Jutri krenemo dalje!«
«Naši gostje ste. Kar imamo mi, tega ne pogrešajte vl».
Huni so se pridružili Siovenom. Tunjuš jih je pozdravljal in počasi prišel do Antov, kjer je legel med starešine.
V Iztoku je medtem dozorel drzen sklep.
Počakal je Radovana.
Sedel je proč od vojske za samotnim grmom in vezal potrgane strune na plunki. Obraz mu je bil čemeren, zavit v Jezne oblake. Ko se mu je približal Iztok, se je ozrl nanj izpod čela in se ukvarjal dalje z delom.
»Radovane, tako sam? Godec — pa za grmom čepiš«.
Ni mu odgovoril besedice. Ošinil ga Je z ostrim pogledom izpod trša-tih obrvi.
»Drenove volje, Radovan! Živinski si se napil bizantinske pijače«.
Godec ga je pogledal sršenasto razkačen.
Iztok je sedel kljub temu mirno poleg njega in dolgo molčal.
»Striček, ne bodi hud, vprašal bi te važnih reči!«
»Vprašaj!«
«Ti greš v Bizanc?«
»V Bizanc! Pri teh divjakih mi ni biti. Raztrgali so mi strune, volkodlak Jih srečaj!«
»Ali me vzameš s seboj?«
»Sin Svarunov, bodi moder in ne nori! Zate je dom, za sina staroste, zame — godca — potepanje križem sveta«.
*In vendar pojdem, ker nočem, ker moram«.
»Bizantinec tl je z udarcem skalil možgane! Ne govori neumnosti!
Ostani doma in ne ubijaj sivega očeta. Pomisli, da si sedaj edini sin«.
»Prav zato hočem v Bizanc«.
»Setek te je otvezel na vrv in zadavil tvojo pamet. Zatožim te očetu, da si nareže šib in te spokori«.
»Striček, bodi usmiljen, vzemi me s seboj. Znam peti, lepo peti!«
»Norec je kakor voda. Samo naprej, nikoli nazaj. Razodeni, kaka sla te vleče na pot«.
»Naučil bi se rad po bizantinsko vojevati!«
Radovan je na široko razkleščil usta. Buljil Je dolgo vanj, držeč v vsaki roki konec utrgane strune.
»Po bizantinsko vojevati! Saj znaš po slovensko, dokazal si prav te dni, kakor pravijo mladci, ki so bili s teboj«.
«Ali Bizantinci znajo bolje. Tudi jaz hočem takisto«.
Radovan je tehtno pomislil, ko je vezal utrgano struno.
»Ne rečem, lepa Je tvoja misel. Sara cesar bi bil vesel takega vojaka. Ali vedi, da pošiljajo barbare prve v boj in da se težko še kdaj vrneš živ«.
»Perun me bo čuval«.
«Dobro! Moški dečko si, morda te išče sreča. Vzamem te s seboj — in ko prvikrat ganeš za mano z nogo, tedaj si moj sin. Razumel?«
#Tvoj sin, očka dragi!«
»Ali te Je videl Tunjuš?«
»Ni me!«
«Ne srne te. Tunjuš Je zvitorep-nlk. V Bizanc gre, tam naju proda Upravdi za stare konjske brzde. Zato sem se mu skril tudi jaz. O tej
vojski ne smeš vedeti besedice«.
Ne besedice, očka!«
«Ne kaži se Hunom. Ponoči izgineva. Toda premisli dobro, da tvoj oče umre od žalosti!«
»Ne umre. Deset sinov je padlo, pa ni umrl«.
«Dobro. Pripravi se. Obleci prte-no haljo in vzemi kožušček s seboj, v Hemskih gorah naju bo zeblo. Orožja ne jemlji. Samo nož skrij za pas. Včasih se potrebuje«.
»Tudi dva konja vzamem«.
»Ne smeš. Pevci in godci hodijo peš. Tudi ne mudi se nama nikamor«.
»Toda molči, očka!«
»Molči ti ter se prikrij Tunjušu. Zvečer, ko vojska poleže, pri tem grmu!«
Iztok se je veselo poslovil. Po njem je vrelo. Bujne slike so mu plesale pred dušo. Sanjal Je o voje-vanju, sanjal o lepem Bizancu, sanjal, kako se vrne nekoč domov učen in spreten vojak, doma ga izvolijo za starosto. Toda če umre kdo ve kje, če ne vidi nikoli več Slovenov, ne očeta ne sestre LJubi-nice? Srce se je vojskovalo in oklevalo.
Radovan je vezal strune, mislil in si izmislil:
»Naj gre, drzni mladec! Živelo se bo prijetneje, če bova dva. Pogleda cirkus v Bizancu, pa se mu bo zazehalo po ovcah in na pomlad ga privedem nazaj. V bizantinske vojake ga ne pustim, ne, nikoli ne. Do smrti bi me grizlo v srcu«.
Ko je Tunjuš oblastno ležal med antskimi starešinami, Je iztegnil
kmalu vohunske tipalke in pozve-del mnenje Antov glede pohoda proti jugu. Dobro je vedel, da so posadke ob cesti, ki drži preko He-ma v Bizanc, tako majhne, da bi jih združeni Sloveni po Hilbudije-vem porazu igraje ugnali in si nabrali neizmernega plena.
Ali Tunjuš je skrbel zase.
«Torej ne greste s Svarunom na jug?«
«Ne!» so odgovorili starešine.
«Pameten odgovor! Veste, da je Tunjuš, potomec Atile, vaš veren prijatelj, zaveznik vseh Slovenov. Atilova kri bi se usmradila v mojih žilah, če bi vam ne govoril resnice. Povem vam, da je do Bizanca še deset poveljnikov s četami, ki so gorji od Hilbudija. Ne nosite svojih teles volkovom za večerjo. Vrnite se in veselite se zmage!«
«Cujte! A Svarun? Oholi starec tišči na jug!«
»Svarun je velik vojak. Tudi njegova volja Je železo. Zato se ne pričkajte v vojnem svetu, mirno in tiho se vrnite. Svarun osamljen ne more na jug, obrne se za vami«.
Vsi starešine so hvalili veliko ljubezen Tunjuševo, se razšli med svojce in povedali, kar so jim razodeli Huni. Antje so se skrivoma pogovarjali in se ogibali Slovenov Do noči Je bila vojska razdeljena na dva tabora.
Tunjuš pa je večerjal pri Svarunu, hvalil njegovo hrabrost in zabavljal na Ante. Napil se je medu in vina. Drobne oči so mu tedaj obtičale na Ljubinlci. Deklica se Je stresla in stiskala amulet na prsih.
Prišla Je temna, oblačna noč. Tabor je zgodaj polegel.
Jutro se je počasi in zaspano svitalo. Svarun je stal pred šotorom in razmišljal, jeli pregovori Ante, da udarijo proti jugu.
Tedaj pribežijo nenadoma od vseh strani starešine Slovenov in začudeni sporočajo:
»Antje so izginili! Tabor prazen! Tunjuša je vzela noč«.
Svarun je pritisnil roke k prsim, stisnil ustnice in se vrnil v šotor.
Sele proti poldnevu se je zopet prikazal. Na njegov obraz je leglo nekaj kamnitnega. Globoke brazde so bile še globlje in trde kakor razpoke v skali, kjer jih izdolbe kaplja v stoletjih. Sklenil je, da se napoti sam v deželo Bizantincev, da prižene vsaj nekaj plena domov po tako srečni zmagi. V gradišče je mislil poslati Iztoka, naj ga varuje in brani v sili.
Ukazal je, naj ga pokličejo.
Vsepovsod se je razlegel klic: Iztok, Iztok! Križema so tekali mladci in iskali. V tabor so šli, po okolici, v grmovje, na ravnino — izginil je dan, Svarun je zaman čakal, Iztoka ni bilo od nikoder.
Starec je pozval veljake in Jim naznanil, da je nehalo njegovo sta-rostovanje.
Takoj je zasedel konja, molčeč in mračen, pozval Ljubinico in svojce ter odjezdil še tisto noč čez Donavo. Doma se je zaprl v hišo in kakor ranjen lev preležal dolge dneve in še daljše zimske noči na ovnovi koži.
(Nadaljevanje sledi.)
FD Skedenj zaključi športno lelo 1948-49 z veliko javno prireditvijo v nedeljo 7. avgusta
Kakor so lani, tako bodo tudi letos zaključili Skedenjci svojo športno leto z veliko javno prireditvijo. Kljub temu da so izgubili nekaj svojih najboljših igralcev, so v nogometnem tekmovanju za prvenstvo Tržaškega ozemlja zasedli častno drugo mesto s točko razlike pred zmagovalcem.
V nedeljo 7. avgusta bodo torej škedenjski športniki imeli velik praznik. Na sporedu je:
1) ob 15.30 tekma «Vesp» in «Lambrett» na progi Skedenj - Ka-tinara - Ključ - Ricntanje - Boršt -Boljunec - Zavije - prelaz Milje -Škofije - Skedenj (kjer bo cilj);
2) tradicionalna kolesarska tekma veteranov na progi Skedenj -Kolonkovec - Zavije - Boljunec -Dolina - Skedenj (kjer bo cilj);
3) športni ples na letnem zabavišču na prostem do 23. ure, kjer bo poskrbljeno za jedačo in pijačo.
V prvi tekmi nastopijo člani vseh športnih društev včlanjenih v ZDTV, v drugi pa člani FD Skedenj od 45. leta naprej.
Vabimo vse športnike na našo prireditev! Vpisovanje v trgovini jestvin Pepi Skrinjer (Faliska).
ODBOR.
RADIO 'M
JUG. CONA TRS**
(Oddaja na srednjih valovih
ali 1250 kc) Sobota 30. Julija 1943.
12.09:	Glasba raznth nsteL
12.30: Violinisti virtuozi. 12.45' l ročila (v ital. in slov.). 13lS:j» stra glasba, 13.50: Gospodarski gled (v ital.). 14.00:	Prenos	.
Ljubljane. 14.30: Pregled poročila (v ital. in slov.), ‘j« Plesna in lahka glasba. 18.30-', nirska ura (v "
mediera. IMS:
siasua. ^ ital.). 19.09: GD5,* 5: Poročila c v »Lji
Zabavna elasba.
slov.). 19.45: Zabavna glasba, »rt
....	j«
Slovanski plesi. 20.15: Iz romaj
'm
ne glasbe zahladnice. 29.50: P “S ni pregled (v slov.). 21.00:
sobotni večer (v slov.). 22.00-Verdijevih oper. 22.30: Plesna f) ba. 23.00: Zadnje vesti <v it*1 slov.). 23.15: Večerne melodij*1
TRST II.
Sobota 30. julija 1949. a
7.15: Poročila. 7.30: Koledar-Ui Jutranja glasba. 8.15:
11.30: Za vsakega nekaj. *j|i Ljudje in nazori. 12.15: Ork% Melakrino. 12.45: Poročila. Pestra glasba. 13.40: Slovenske.
lodije. 14.00: Poročila. 14.15: PJjj ni pregled svetovnega tiska^.jJJ
Popoldanski koncert. 14.43
večernega sporeda. 17.30:
k
glasba. 18.00: Iz opernega s>« 18.30:	Oddaja za najmlajše: S
genda o planinah». 19.00: glasba. 19.15: Glasbene slike. L«! Poročila. 20.00:	Športna
20.10: Orkestralni koncert sl°\p skih skladateljev. 20.30: Progr®S periskop. 20.45: Koncertne 21.00: Sobotni večer. 21.45: ^ M ske skladbe. 22.15: Večerne f j di je. 22.45:	Južnoameriška	P1)
glasba. 23.15: Poročila. 23.30:J vam nudi jutrišnji spored? Polnočna glasba.
KINO
ROSSETTI. 16: «Grešniki brez i
W. Pigeor), D. Kerr, A. Lans
,Bur:
JAVNA DELA
TRST 29. julija (PIO) — Odsek za javne naprave ZVU je pred kratkim sklenil šest pogodb v približnem skupnem znesku 48 milijonov lir za obnovo po vojni poškodovanih kmečkih hiš in hlevov, za popravilo deželne ceste Trst - Pa-driče - Sesljan in ceste «Sist.iana Marea v občini Devin - Nabrežina ter za gradnjo cestarske hiše na deželni cesti S.S. 14.
Pri izvedbi teh šestih načrtov bo zaposlenih približno 100 delavcev skozi nekaj mesecev.
SPREMEMBA NAJMANJŠE MEZDE OSEBJA ZASEBNIH ZDRAVILIŠČ
TRST 29. julija (PIO) - Razsodišče za najmanjše mezde, ustanovljeno v smislu ukaza št. 63, je spremenilo svoj prejšnji razsori glede osebja zasebnih zdravilišč, ki Je bil objavljen z opozorilom št. 28 dne 5. novembra 1948.
Svetujemo prizadetim, da pregledajo nov razsod, ki bo objavljen v prihodnji številki uradnega lista, ki izide verjetno 1. avgusta.
EXCELSIOr’ 16: ((Pustolovski v®jj Douglas Fairbanks, Helena FENICE. 16.30: «Duša in telo»i Garfleld, Lili Palmer.	,
FILODRAMMATICO. 16: »Lah««? poročiti, toda . . .», Van JohHs<! Baxter, G. Stuart.	u
ITAL1A. 16: «Clovek s sivimi I® cami», Annetta Bach, R. LUP1; j ALABARDA. 16: »Grad nad v -nom», Ana Seridan, John C»f‘f, IMPERO. 16: »Sedmi križ«, Tracy.	.
VIALE. 16: «Razbojniki», J. U8 Mc Laglen.	J
GARIBALDI. 16. na prostem ot> j, ((Blazno zaljubljen«, Mirna
VVilliam Povvcll.
!<1;
MASS1MO. 16: ((Samostan sv. •-Ed-da Albertini, Massimo S(r ARMONIA. 15.30: «Izven megle”> mas Mitche-ll, J. Garfleld. SAVONA. 16: »Zverina v člOvfS dobi«, VValter Pigeon, O. 'DeV IDEALE. 16.30: »Bajna in skrit* Atlantida«, M. Montez. MARCONI. 16, na prostem »Plameni na Zapadu«.
KINO OB MORJU. 17: «Zlvlje' trdnjavi«. Estonski film. RADIO. 16: «Vla-k se ustavi v nu», Merle Oberon. V1TTORIA. 16. ria prostem »Duše na morju«, G. CooPer Raft.
VENEZIA. «Trt gospe«, G. CaoF KINO V LJUDSKEM VRTU-
((Danijel med rdečekožci»’ Storm, Eddle- Albert.	„
SKOLJET - na m-ostern 0 »Zgubljeni v haremu«
AUSONIA - leresa pri inoD1 ((Junaki Tihega morja«,
ne. a. Quinn, F. Franciue
lil.
KINO V NABREŽINI. Danes «Zelezna pest«.
Kopališče Sv* Nikolaj
Lunjem: kopalce opozarjamo na novi red voženj ol) nlluh s parniki in avtohuei v kopališče Sv. Nikolaj, kal*1? n ,/?,’nl/(.Brn .veH. mBsec avgusl - Posebno pa opozarjamo na *<!ii ob ll.l.i iz I rsta s parnikom «ltala» ali «l/ettor Pisanic #
odhod parnika iz Sv. Nikolaja ob 19.45 in z avtobusom ob $
ISTRSKI I) N E V N I K
^OPRUŽNžCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTSSTI 301/a PS5TL. - TEL. 70
Poljtično m organizacijsko poročajo z okrožnega sveta ZAM
Z delom odgovarjamo obrekovalcem jn u 1 r j it j e 111 o ljudsko oblast
Ort januarja rto ilaiieN je mladina med dragim napravila 145.2^0 delovnih «r prostovoljnega dela v vrednosti 2 milijona 554 tisoč 5§0 dinarjev
2 rti 2asec*anju okrožnega sveta 'i v Portorožu je tov. Jazbec sv°ie"i političnem poročilu »»Vilno poudaril, da je pokazala cii* Ku“t*ina’ da ie vredna tradi-
s‘Vom KP [n°j faŽi™U pod y°d'
deloua ln da je bilo vse njeno snli^atl)e po na2elih mednarodne solidarnosti, bratstva in spoštovu-
bla!,"“f°doy ler ‘e ‘melo za cilj
m napredek delovnega
mojo ljudstva.
trav!Pr°^nt> pa kaP“alis‘ični svet ret- *,V 2a^11iem času, samo da se ram ,ePremagllvlh kriz, ustvarja Er sa°i°Zen^ za v°JnO' ker misli da svoi. "° Z novo v°ino lahko ubrani Preti "v koncu' k‘ mu neizbežno cional *.etn P°skusu jzkorišča naje no n.rf *n versl'a čustva, ustvar-EVf>. 15	1° skuša razbiti enotnost
*lovr>e fronte miru.
dražit? a°C6 P° drugi slrani pre' sl(0 , demokratične sile z atom-
g? n,0^100 id s koalicijo atlantske-
’ ki predstavlja samo o-
l^rbr, preakc'onarn>h krogov za
‘rajno
Vah"16? u ilMlnia v zspadnih drža-*te’-Qrfiie, sPaniie> Kitaj-ciaii2n? °Vn' P°‘e‘ Pri graditvi so-kraciAv državah ljudske demo-
os . aPro‘l socialistični fronti. To-HSrtie -10 ..stQPnievanje revolucio-
ache
1 "ažr‘i zrušili.
Zve2e” r ogromna moč Sovjetske ti nasti''rn iamčijo, da se bodo vsi
njih n io v nadaljnjih izvaja-ki dWi°jdarii stališče Jugoslavije,
n9todi
-iOV O ,
Uezasiiža nl v	Je	omenil
terenu" P Alep imperialistov, ka-fudj g !c je na žalost pridružila w Z***., zveza ter dvignil Proti	priliki	ogorčen	protest
ške u , 'KljučUvi Slovenske Koro-®aio Bri(V5!tldji y dvorani je zavr-v°rnJliovnlvanie navzočih na go-0, ‘ ve besede.
je tov. Jazbec po-klla(jjj,„.a, Pomeni sedanja borba Po]jih ,; .^nlnretno delo na vseh iftiela dej5tvovanja. Se nikoli ni bosti _na? mladina toliko mož-^hes nnnSV°A.fazv°i' krof jih ima ^da kcr ° “Ijom ljudske oblasti, ke, se An- n ^ mlad™ veli-to vseh šolalf 3vetiti tudi učenju
C: <2 dit/od 6Čajih- Z bese-
^VSlcem i • govarJamo obre-
coni* UJem°liudsk° ohlast’ »vetnvn f ■ Z deI-pm- grabimo Stoti f? fronto miru v borbi 8v0je imperialistom))! je končal. tadu|.,p°bočilo. Val priznanja je njegove zadnje stavke.
^ Organizacijsko poročilo
Poli?0V.ebini enak0 globoko in počilo, kIe bilo organizacijsko poro-tio. ^ 1 ga Je podal tov. Vuk Ma-
brani pravice malih
ce,
Al,
kaj
■*Pi
uvodoma je pozval mladin-
Se zavedajo, da se bodo ha tistj Ta zborovanja naslanjali *revolucionarni duh, ki je latijA^oval našo mladino, da o, ?Srlala rešila Program, ki si ga 151 in j18 Prosvetnem, gospodarno • trtnem polju.
?eni bač6« p°dčrtal, da je v delov-1 ČelavJu dodeljen viden del na-in Aličih mladini v tovarnah, ! 0 ffi ostalih-podjetjih. Ste-_f*Meru 2miadincev, ki so bili raz-I* Čelav j*, udarnike, priča, da se i, teo a,, 9 mladina posvetila u-jjik°^njo E?U n;’^e industrijske pro-f* PanoaA31<0 Pozi‘ivna je v dru-)„,?8lJi0 ; U, kot športni. Tako se Ui 0 30 p‘ranskih gradilišč ude-nir>v3dne rn‘adincev 1. majskega ) novil;gi nast°Pa. Poleg tega so tSeh p°rfni krožek. lAu strni-0 bili doseženi na pod-s ,‘hjejo J °vrie izobrazbe. To do-/ ; kjer ,azs‘aVa risb strokovnih A'*1 tnlaa-i13**3 Vidna izvežbanost > dina a učencev. Delavska /rva ?ra biti pač trajna re-a'trov nc'aliziranih delavcev in
tAtvo. ZAiubnih Za naše g°sP°’ t Vda bo n mora pri tem skrbe-h° Ca dni ‘avska mladina nosi-)e 'n ■ ,°ymga poleta za zviša-
5°VeQanjpboij5arije proizvodnje, za 0<iokr,. ^ delovne discipline
2 Bli
;°bho.
'hotni
Ta
?“orj 'mi
mladina bo sodelovala
zrasti
' sindikati. Iz vsega tega
‘ečv "umen ‘:mIadinska tehnika«.
k*	treba	ustanoviti
X Za n,B, 2račni modelarski, tele l°s‘aiem ?ik0' ™anje itd. v ‘tvedbi ‘ ” mladina pripomogla U za »mpodarškega načrta, ki
«» Sa»a 0AiZddala 1Judska ob-
flei ne;>la n i ^anuaria do danes je HrA' hiš „ majevnim gradbenim A 145 ,„B00 mladincev je na-> 2 mm280 delovnih ur v vred-
’r»v “*■
S~141
>	—« jj<» usoc in ai
Aarie j- Erac,njo ceste Nova
?5f«. b"“.....................
vas
mobiliziranih 300
Sh-^v. > dijona 534 tisoč in 500 di-t»ari. a r
«" ip,
iuj i2boljševalnih delih k je sort ne» ki
Hm °r VsAQVal° - 1 zv mladincev. hii.?Va!a „1° leto fe tudi letos od-
mora zanimati, da se izvrši plan setve, mora pomsgati ljudskim odborom prj izvrševanju predpisov, ki se tičejo poljedelstva. Oni naj prevzamejo tudi borbo proti kulakom in špekulantom. ZAM naj tudi kontrolira učne načrte šol in kako se izvaja pouk, če se naša mladina vzg? j a po načelih demokratičnosti, če se pripravlja na praktično življenje novega družabnega reda ali pa če se mladina še vedno vzgaja po stari miselnosti, ko so ji vcepljali plemensko sovraštvo.
Tov. Vuk je pri tem pripomnil, da je imelo delo ZAM znatne u-spehe v šolah, zlasti v slovenskih in hrvalskih ter v italijanskem Dijaškem domu v Kopru. Na raznih šolah so se dijaki združili v krožke za skunno učenje, sodelovali so pri prostovoljnem delu ter pomogali pri organizaciji in izvršitvi športno - telovadnega m prosvetnega programa. Posebno so se izkazali dijaki Enoletne gospodarske šele v Kopru, italijanski učiteljski tečaj in Pomorski tehnikum v Piranu.
Organizacijsko poročilo nadalje navaja, da je tudi pionirsko vprašanje ena slavnih točk ZAM. To dokazujejo uspehi zlasti v koprskem okraju, ki so bili vidni na I. majski paradi in pri športno-telo-vadnem nasjopu ob zaključku šolskega leta. Pionirji so izvršili številne kulturne prireditve ter doprinesli mnogo prostovoljnih delovnih ur. V Grožnjami je bil otvor-jen pionirski dom in sedaj bosta dobila ta dom v kratkem tudi Koper in Piran. Ti domovi naj bodo zbirališče, kier se naj naši najmlajši pravilno vzgajajo in usmerjajo na pravo pot.
Po naved.bi tečnih podatkov o raznih mladinskih športnih in telovadnih manifestacijah, ki so pokazale moralno in udarno silo mladine, je tov. Vuk zaključil svoje poročilo s pozivom, da morajo mladinske organizacije na bazah vdr-ževrti stike s STAU in z ostalimi množičnimi organizacijami. Mladina mora biti prva nri delu in ličenju. Tudi to noroČilo je izzvalo veliko odobravanje.
Avtobusna proqa Koper-Portorož in nazaj v veljavi od 24. julija 1.1.
ODHODI IZ:
KOPRA: 8.30, 13.00, 15.00, 17.30. IZOLE: 8.45, 13.15, 13.15, 17.45. STRUNJANA: 9.00, 13.30, 15.30, 18 00
PRIHOD V PORTOROŽ: 9.15, 13.43, 15.45, 18.15. * *
ODHODI IZ:
PORTOROŽA: 6.15, 9.30, 14.00, 16.30. STRUNJANA: 6.30, 9.43, 14.15, 16.45. IZOLE: 6.45, 10.00, 14.30, 17.00.
PRIHOD V KOPER: 7.00, 10.15, 14.45, 17.13.
Kmečka obdelovalna zadruga v Segelu
V Segetu je biia še pred dobrim letom ustanovljena kmečka obdelovalna zadruga, v katero je vstopilo 30 družin, ki ijnajo skupno 107 članov. Ta delovna skupnost je dosegla zelo dober uspeh že prj prvi skupni mlačvi. Člani te zadruge so pridelali toliko pšenice, da bo zadostovala za vse njihove potrebe in so presežek 71 stotov oddali v skladišče. Za prihodnje leto bodo posejali HO stotov pšenice in računajo, da bodo letošnji pridelek še podvojili.
To so številčni podatki, ki govorijo tisti zgovorni jezik, katerega rad; slišimo. To je napredek in velik korak naprej k izboljšanju. Ce so zadrugarji v Segetu že prvo leto uspeli pridelatj dovolj kruha za vso skupnost in še oddati presežek 11 stotov za tiste, ki žita ne pridelajo, je zgovoren dokaz, da se da danes bolje živeti v skupnosti.
Prav je, če povemo, da je ta delovna skupnost zrasla na posestvu bratov de Franceschi. To so bili trije bratje, ki so imeli v lasti trinadstropno vilo in stotine hektarjev najboljše zemlje. Vila, kjer so stanovali s svojimi služabniki, je danes last zadrugarjev. V njej je dobilo stanovanje 6 družin tega kolektiva.
Vseh trideset družin, ki sestavljajo obdelovalno zadrugo, je bilo z gospodarjem v kolonskem razmer*
k.'6 sQd';;',c' KI so se začela letos, Vsu,	0 že 120 mladincev,
>aia	leto je tudi letos od-
■j‘n S|Phrifiada uBranko Ba. A To hr- ®rat|nJi Novega Beo-,slv in lSl°,SCS!J,vl*a 200 "lla
«ii
bj/ 'h diia?*adlnk, delavcev, k me-. v 10	od	‘eh	samo	iz	Ba-
h5fa ‘en, adlncev. ‘z Umaga pa 24.
hi°!Q ‘ajnikaA Vuuk “P'*''1 važne &
je "a dos‘e(fnim poletom, ‘a ;'Mih 7Trta b10™ mladina v Ml bo,^»nL deah daia‘i Pobudo V n MetikiM . obdeIovanja M ? ai stot- zadrug. Ta mla-
S h.Pfostovm-Prvih vrstah’ k0
TtOs,? ‘ gradn °	°	delo	v	briga-
h«Ve 6tnlh in I', zadružnih domov, yasj itd ‘TJdaklh d0mov, ob ia’ Podeželski ZAM se
ju, ki je predstavljalo višek izkoriščanja delovne sile. Bili so kol uklenjen; sužnji zejnlje, kot vol, kj vleče in vleče, kadar ga vprežes Gospodje de Franceschi pa so pohajal; in niso vedeli, kam s časom.
Zadrugarji Imajo danes nad 3CU ha obdelovalne zemlje, od katerih je 200 ha vinogradov m njiv, 100 pa pašnikov in gozda. Imajo skupno 05 glav goveje živine, 30 ovac in 17 prašičev. Nabavili so s; tudi novo motorno mlatilnico in velik traktor, Qba stroja sta zadrugar-jem zelo olajšala najtežja dela. Za nabavo teh strojev je dala ljudska oblast zadrugarjem en milijon sto tisoč lir kredita.
Kot vedno je tudi tem ljudem, ki so že prvo leto dosegli dobre uspehe, prišla na pomoč naša vojska. Večja skupina tovarišev iz vojske je zgradila zadrugarjem hlev za prašiče in napravila streho za živinski hlev.
Vojaki, ki so izšli iz ljudstva,' poznajo njegove težave in pomagajo kjer koli je potreba. Ne enkrat, ampak pogestoma slišiš priznanje tem vojakom celo od strani takih, od katerih ga ne bi pričakoval. Res, to je vojska, ki je osvobodila ljudstvo suženjstva in ga kar naprej pomaga osvobajati še gospodarsko.
Zadrugarji v Segetu imajo pred seboj veliko prihodnost. Njihovi vinogradi imajo 100.000 trt. Te bodo lahko še pomnožili, da bodo pridelal; vina, ki bj lahko predstavljalo majhno reko. Letos so pride lal; tudi 300 stotov krompirja.
To so sadov; naporov ljudstva, ki gradi in izboljšuje s pomočjo in podporo svoje oblasti.
-------5
Nogometne tekme za pokal "Tršeste Šport" jutri v kopališču Sv. Nikolaja
Po šestih dobro uspelih nogometnih te-kmah za pokal lista «Trieste Šport«, ki so jih razna moštva odigrala zadnjo nedeljo, se moštva, k( so tedaj zmagala, pripravljajo za odločilno borbo jutri v nedeljo na igrišču kopališča Sv. Nikolaja.
Pr; teh tekmah bodo sodelovale sledeče enajdtorice: najprvo bodo nastopile Milje proti Montebellu. nato Sv. Ana proti Krasu in končno Sv. Jaikob proti klubu Barkov-lje-Greta.
2e po prvem nastopu zadnje nedelje lahko sklepamo,- da bo verjetno najzanimivejša tekma med igralci Sv. Jakoba in Barkovelj-Grete. Qbe društvi sta ta teden pridno trenirali, kajti vsako od njiju b; si rado priborilo prvenstvo in s tejn lep pokal, ki ga bo zmagovalcu poklonil tržaški športni tednik «Trieste Šport«.
S tem pa ne smemo misliti, da ne pride lahko do presenečenj in da znajo iziti iz semifinala kot zmagovalci drugi klubi, ki bodo vodili končno tekmo za pokal.
Spored tekem je sledeč: Ob 15.00 Miije-Montebeilo, 16.30 Sv. Ana-Kras in ob 18.00: Sv. Jakcb-Bar-kovlje-Greta.
Monijaii
Čudna «pridiga...» Na dan desetega julija so imeli otroci naše vasi prvo obhajilo. Naš župnik don Jerič je to priložnost porabil, da je imel na otroke in odrasle ljudi, ki so bili navzoči v večjem številu kot navadno, zelo čudno pridigo. Ljudi, ki niso bili na kaj takega navajeni, je ta pridiga zelo osupnila. Župnik je otrokom, ki so komaj
začeli živeti, govoril  naj prosijo
za tiste, ki so brez Boga in proti Bogu. Pozival jih je, naj ne bodo takšni kot nekateri, ki jih je on krstil jn obhajal, pa mu danes :ie izkazujejo nobenega spoštovanja.
Zakaj se gospod župnik čudi, če mu vaščani ne izkazujejo spoštovanja? Preveč je občutilo zatiranja v tistih časih, ko so tod gospodarili bogataši in drugi vaški veljaki. Prav tisti, ki jih on imenuje brez Boga, so pomagali ,da je od tod izginil za vedno fašizem in suženjstvo! Take «pridige» preveč dišijo po... politiki in izrabljanju verskega čustvovanja y neke posebne namene.
Nedolgo tega nam je neki starejši tovariš, ki je bil tudi partizan ir. je tako dejansko sodeloval za osvo-
bojenje Istre, dejal: «Se iz otroških let se spominjam, da so nam pravili v šoli. kako je Kristus pred dvatisoč leti pograbil za korobač in pognal iz templja trgovce in barantače. Ce bi danes prišel r.azaj, bi namesto za korobač, pograbil za kakšno uspešnejše če sredstvo«.
Tovariš zna sam dobro ločiti med dobrim in slabim!
Izgubljena osebna izkaznica
27. julija po deveti uri je izgubila Benčič Pavla iz Kopra, ul. Madonizza št. 1164, od trga Mude do ulice sv. Antona denarnico, v katerj je bila tudi njena isebna izkaznica.
Poštenega najditelja prosi, naj izroči proti nagradi oboje na stanovanju lastnice oziroma pri podružnici ((Primorskega dnevnika« v Kopru.
j Protesti glede sklepov
4 ministrov o Slovenski Koroški
V Portorožu je bilo veliko uino-I žično zborovanje SIAU, na katerem i so protestirali protj sklepu 4 zu-j nanj ih ministrov, ki so s svojim ! sklepom izročili sto tisoč Slovencev ! brezobzirnemu in brutalnemu zati-| ranju od strani avstrijskega klero-
fašizma, ki se glede potujčevanja prav nič ne razlikuje od nacizma. Ta krivica je tem težja,tako navaja resolucija, ker so bili koroški Slovenci edini antifašisti, ki so se v mejah Hitlerjeve države uprli z orožjem v roki proti zverskemu nacizmu in izpričali s krvjo in žrtvami, da hočejo biti priključeni k Jugoslaviji.
V Piranu je. ljudstvo zahtevalo naj svet 4 zunanjih ministrov ponovno sklepa o vprašanju koroških Slovencev in izreče, da morajo kraji, kjer bivajo na Koroškem Slovenci, pripadat; k Jugoslaviji. Le tako bu prišla do veljave pravica do samoodločbe narodov.
Ljudstvo v Cezarjih v svojem protestu smatra, da so bili Slovenci na Koroškem pahnjeni zopet v nemško sužnost, čeprav so se toliko borili, da bi dosegli osvoboditev. Ta sklep i zunanjih ministrov predstavlja grozeč primer za male narode, ki se berijo za svojo svobodo in neodvisnost.
Vaščani vasi Padne so izjavili, da vidijo v odločitvi glede Koroške očitno krivico proti narodu, ki se je boril- stoletja proti potujčevanju in prot; navalu nemštva in ki je
dal končno svoj delež za stvar vseh zaveznikov g narodno-osvobodilni borbi ter je za vse svoje žrtve prejel takšno plačilo.
Krkavče ugotavljajo, da se Slovencem na Koroškem teptajo najosnovnejše narodne in človečanske pravice že stoletja in kljub temu morajo ostati v nemškem jarmu.
Prebivalci Dekanov poleg protesta proti sklepu, izjavljajo, da jih ta krivica tem bolj boli ir, napolnjuje s trpkostjo, ker vidijo, da se je Sovjetska zveza solidarizirala z imperialisti ter se izneverila načelom marksizma in leninizma. Pozdravljajo stališče Jugoslavije, ki se bori dosledno za svobodo naših bratov na Koroškem in ki je edina, ki se istočasno bori za pravice zatiranih narodov.
Podobne so resolucije, ki jih je izglasovalo istrsko ljudstvo na množičnih zborovanjih v Glemu, Kam-pel-Salari, Kortah, Borštvu, Vanganelu, Sv. Tomažu in drugod.
Dvignile so se tudi Malije ir, izjavile, da je sklep 4 zunanjih ministrov dokaz, da, med velikimi državami danes ni več nobene, ki bi nesebično branila interese malih narodov in da je na žalost ta sporazum podpisala tudj SZ, ki je še do nedavna veljala za zaščitnico malih narodov. Velesile hočejo imeti male narode samo za drobiž za poravnavanje sporov med velikimi...
Ti protesti pričajo, kako se naše I-judstvo zanima za usodo Slovencev na Koroškem in kako čuti z njimi. Na mnogih zborovanjih je marsikoga presenetil notranji odpor proti sklepom zunanjih ministrov, posebno, ker si ljudje ne morejo predstavljati, da’ dajejo velesile še danes potuho Avstrijcem, ki niso bili nič manjši in niq manj zagrizeni hitlerjevci ter germani-zatorji.
Sovražnik ljudstva v Kampelu
razkrinkan
Na dan 21. julija smo imeli v naši vasi lepo množično zborovanje, na katerem smo proslavili I. obletnico. V. kongresa KPJ- Zlasti so odobrovili ljudje izvajanja govornika. Qb isti priliki so obravnavali vaščani važna gospodarska in politična vprašanja, ki se nanašajo na prebivalstvo nršega sektorja. Vsi prisotni so prišli do zaključka, da je treba doprinesti kolikor več mogoče za obnovo.
Pri tem se je oglasil k besedi Furlanič Virgil iz Kampela št. 85. Takoj je pričel, tarnati, da se pri nas ne more živeti, ker so mu vzeli živilsko nakaznico, da ne dobiva sladkorja in podobno. Toda možakar je s svojimi izpadi naletel slabo: Ljudstvo iz vasi, kj ga dobro pozna, ga je izžvižgalo in končno je Furlaniqa razkrinkalo kot ljudskega sovražnika. V tem položaju je Furlanič smatral za najpravil,-neje, da zapusti zborovanje, kar je tudi storil.
Dobro bo, če povemo, da je Furlanič zaslužen špekulant, nekdanji mešetar z živino ter ima zadostno posestvo, da lahko pridela potrebna živila zase in svojo družino. Fn predpisih zakonov je seveda moral vrniti živilske nakaznice. la mož, kateremu je družiha toliko pri srcu, je pred letom dn; zapustil ženo jn otroke V popolni revščini in od tedaj dalje noče nič slišati o njih. Sladkor pa je dajal Furlanič svoji materi, ki je ravno tako znana špekulantka, saj je sladkor tihotapila celo v Trst, samo da je prejela zanj gotovino v metrolirah. Vrhu tega je Furlanič dnevno pi-
jan in so znani prizori, ki jih v tem stanju povzroča po gostilnah.
Toliko o njegov.h moralnih »vrlinah«. V političnem pogledu je znano, da je povezan z ljudmi iz ko-minformistične reakcije a Škofij I, ki je že v coni A in iz Milj, kateri živijo na račun delovnega ljudstva. Isti Furlanič je pred nekaj meseci na tajnem sestanku v hiši znanega fašista Jermana Viktorja ;z Kampela kcmplotiral proti ljudski oblasti in proti našim demokratičnim organizacijam. Pri tem sestanku je bil nazvoč tudi Pero Franc, prav tako iz Kempela, enako znan tihotapec in še nekateri drugi elementi istega kova.
Torej ta provokator, ki so ga organizirali kominformisti. skuša sedaj razcepiti enotnost naših ljudskih množic in ko vidi, da se mu to ne posreči, je pripravljen, da odstrani s silo krajevne demokratične voditelje. Toda povemo mu, naj se zaveda, da nadzoruje naše delovno ljudstvo vsako njegovo akcijo in tudj delovanje tistih, ki stojijo za njim in okoli njega. Naše ljudstvo ne bo nikoli dopustilo, da bi se uresničili cilji tistih hujskačev iz vrst kominformističnih reakcionarjev. ki se izdajajo kot zaščitniki delavskega rezreda. ki pa so enostavni reakcionarji. Naši delavci poznajo dobro te vrste ljudi in vedo katerih sredstev se poslužujejo vsi špekulanti, fašisti in podobno. Njim pride pač vse prav, če je tretja nastopiti proti ljudski oblasti. Vendar jih bo dohitela ljudska pravica, četudi bodo kdo
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA 8N UPRAVE PRIMORSKEGA ONEVNiKA V OORICt - SVETOGORSKA ULICA 42 ■ TEL. 749
Stanovanjska kriza in nove gradnje CiadevHa slavita v garišiie« zapor«
  --     1-rr^rnanrnri-iTiiT-^TTiTi i ti i n i ■ iwiiiiwwiimwiIib>wiiwwl.uiijmm>jijiLmi j r/	.•	i	.	.1
/ rmrm	mn	n	,	■	n	-	-	n	.	-	-	.. . I —	__—. . - __  I__ *
Načrt za 12 občinskih stanovanj in za popravila nekaterih poslopij - Plače občinskih uradnikov - Občinski proračun in povišanje nekaterih dajatev
Zveza purtizanov jn pozvala pripornike, naj prenehajo s slavho, ker so bo ona zavzela zanje
Na redni tedenski seji, ki jo je imel občinski upravni odbor pod predsedstvom župana pretekli četrtek, so kot najvažnejši problem najprej proučevali vprašanje stanovanj za tiste družine, ki morajo izprazniti poslopja, v katerih je postalo prebivanje če življenjsko nevarno. Ker to vprašanje zahteva nujno rešitev, je upravni odbor sklenil poveriti tehničnemu uradu nalogo, da takoj napravi proračun za stroške del pri preureditvi nekaterih poslopij za stanovanja in da je treba le načrte takoj uvesti.
Nato sq pregledali prošnjo zidarskega mojstra Butkoviča Antona, ki prosi občino za podelitev zemljišča, na katerem si namerava postaviti hišico. Da bi dala zgled m vzpodbudo drugim podobnim načrtom, je občinska uprava ugodila prošnji zidarskega mojstra.
Nato so prešli k vprašanju občinskih hiš, ki jih nameravajo graditi okviru stanovanjskega zakona Tuppini. Odborniki so si ogledali načrte raznih vrst hii s po šest, štiri ali dvema stanovanjema ir, so se končno odločiti, da bodo za prva dela sprejeli načrt za gradnjo 12 občinskih stanovanj, za katera so izdali nalog, naj se takoj izdela proračun- za stroške, da bi lahko brez večje zamude zahtevali od višjih forumov potrebna finančna sredstva.
Ko so končali z gradbenimi problemi, so odborniki pregledal; pravilnik za plače občinskim delavcem in novo plačilno lestvico za uradnike. Glede delavcev so odločili, da bodo lahko kaj odločili šele na prihodnji odborovi seji, dočim so plačilne lestvice za uradnike odobrili in jo bodo poslali v pregled višjim nadzornim organom. Potem ko so razpravljali še o nekaterih vprašanjih osebnega in navadnega upravnega značaja, je odbor nadaljeval s pregledovanjem bilančnega računa za leto 1949. Predvsem so razpravljali o nekaterih postavkah dohodkov, kot je n. pr. družinski davek, kateremu se zaradi velikega primanjkljaja ne moremo odreči. Prav tako so sklenili povišati prispevke za pobiranje smeti in nekatere druge občinske dajatve. V tolažilo davkoplačevalcem so sklenili, da bodo te poviške uvedli s tistimi olajšavami gospodarskega in socialnega značaja, ki jih predvideva zakon. S proučevanjem občinskega proračuna bodo nadaljeval ipri prihodnjih zasedanjih upravnega odbora in končno bodo o. njem razpravljali še na sej; občinskega sveta, ki jo bodo v kratkem sklicali.
Prihodnja odborova seja bo v torek 2. avgusta.
Podaljšanje obmejnih izkaznic
Zveza kmetovalcev v Gorici sporoča:
Izkaznice za prehod meje med Italijo in Jugoslavijo, ki so bile izdane po starih predpisih, bodo izgubile svojo veljavo dne 31. t. m. Vsi tisti, ki so že vložili prošnjo za novo obmejno izkaznico, pa je še niso prejeli, lahko zaprosijo za podaljšanje starega dovoljenja. V to svrho naj se obrnejo na za to določeni urad na kvesturi v Gorici, ki bo takoj na zadnji strani omenjenega dovoljenja zabeležila tozadevno izjavo.
POGLED NA DELA VELIKEGA SKLADISCA ZA VELEBLAGOVr NICO OMNI A ,V, KOPRU,
službe 12 dni, od 3 do 6 let službe 16 dni, od 7 do 10 let 20 dni, od 11 do 20 let 25 dni, preko 21 let pa 30 dni.
Za nameščence, ki niso uradniki, veljajo naslednja pravila: za službo od 1 do 10 let po 12 dni počitnic, od 11 do 20 let 15 dni, od 21 let dalje pa po 18 dni.
Nameščenci, ki bi jim delodajalci ne dovolili letnih počitnic v zgoraj navedenem obsegu, se lnhko pritožijo na državno zvezo dela v Gorici ali pri pokrajinski zvezi trgovcev. Med počitnicam; prejema nameščenec običajno plačo, kakor da bi delal.
Delavci za Francijo
Pokrajinski urad za delo sporoča, da bo prišla 3. in 4. avgusta v Gorico na urad za emigracijo posebna francoska komisija, ki bo zbirala delavce specialiste za delo v Franciji Pri tem bodo upoštevali predvsem kovinarje za pomorsko industrijo, kakor obdelovalce pločevine, cevarje, monterje na ladjah, kleparje in poleg tega še rudarje za železne rudnike. Vsi oni, ki b; želel; biti sprejeti za ta dela, nat se zglasijo prj krajevnem oddelku za emigracijo v ul. Crispi 9 dne 3. in 4. avgusta t. 1. od 9 dalje.
imela nobenega stalnega zaslužka niti ne sredstev za življenje ter je morala poleg tega skrbet; še za svojo staro in bolno mater.
Mladinski ples v Bukovju nad Giojno
Jutri 31. t. m. priredi mladina iz Steverjana v Bukovju nad Grojbo — pri gostilni Maraš — plesni večer.
Vabljeni so ysi ljubitelji te zabave iz slovenskih krajev.
Za udeležence je preskrbljena poleg raznovrtnih okrepčil tudi shramba koles.
Partizani, ki že več časa zaman pričakujejo proces v gor iških Zaporih in so prejšnji teden zaradi tega začeli s protestno gladovno stavko, so včeraj stavkali že enajsti dan. Pristojni organi še vedno niso ustregli njihovi zahtevi, da bi določili, kdaj se bo vršila njihova razprava. Pokrajinski odbor Zveze mrtizanov (ANP1) se je tudi sam ponovno zanimal pri oblasteh \n posredoval, da bi predolgo stradanje ne škodilo zaprtim političnim pripornikom. Predsinočnim jim je poslal v zapor posebno brzojavko, v kateri j-m je svetoval, naj prekinejo- s stavko.
Zveza partizanov je obljubila, da bo še naprej posredovala pri oblasteh, dokler ne bodo določili sodne razprave ali izpustili zapr-
SMem pokrajinskega odposlanstva
Pred nekaj dnevi je imelo pokrajinsko odposlanstvo ” Gorici svojo redno sejo pod predsedstvom odv. Culota Angela. Med drugim so na tem zasedanju odobrili znesek 2.800.000 lir za prepleskanje mosta v Zagraju ter prepustitev žveplenih kopelji v Lužnici v začasno upravo tamkajšnji pbčini Prav tako so odobrili 1.500.000 lir za vzdrževanje stroškov zavoda Duca d’Aosta v Gradiški. Poleg tega so obravnavali še nekatere osebne zadeve ljudi iz mesta in podeželja.
is roka iz1
Počitnice za trgovske nameščence
Na podlagi novega vsedržavnega dogovora za delovne odnose trgovskih nameščencev imajo slednji pravico do letnih počitnic po naslednjem razporedu:
Uradniki: Po končanem prvem letu do zaključenega drugega leta
Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo v najkrajšem času izdana odredba, po kateri bo podaljšan rok za izvoz krompirja do 30. septembra t. 1.
V bolnici je iz drugega
nadstropja skočila v smrt
Ze včeraj smo poročali, kako se je hotela 35-letna Tabaj Gizela, ki stanuje na Tržaški cesti 21, v sredo popoldne zastrupiti s plinom v kuhinj; na svojemu domu. Domači so jo še v zadnjem hipu rešili in pripeljali v bolnico k Rdeči hiši, kjer so ji zdravniki r.udili prvo pomoč in pozno zvečer izjavili, da se jim je posrečilo rešiti ji življenje.
Kaže pa, da nesrečno dekle nika kor ni hotelo več živeti in tako je v četrtek popoldne ob 17.30, ko so jo pustili za kratek čas brrL nadzorstva, uporabila priliko, zapustili potteljo in se vrgla skozi okno drugega nadstropja na spodaj leži'1 vrt. Pl i inču je dobila težke notranje poškodbe in si zlomila tudi medenico. Nezavestno so jo takoj odpeljali v mestno bolnico v u'. Pavia, da bi ji z operacijo rešili življenje. Toda vsak poskus je bil zaman, ker se je Tabajevi pri padcu zmešalo drobovje in je ob 13.30 podlegla poškodbam, ne da bi prišla več k zavesti.
Točni vzroki, ki so nesrečno žensko gnali v smrt, še niso znani, vendar domnevajo, da jo je to tega privedel težak gospodarski položaj in pomanjkanje, ki ga je trpela v zadnjem ča_sm Tabajeva namreč ni
Župnik je zamudil poqreb
V Standrežu smo v sredo spremljali k večnemu počitku posestnika Andreja Nanuta. Pokojnik je dosegel visoko starost 83 let. Pred prvo svetovno vojno je bil občinski redar in je prav dobro skrbel za policijski red v Standrežu. Kjer koli se je pokojni Andrej pokazal v uniformi in zarožljal s svojo dol-go sabljo, so razgrajači takoj u-tihnili.
Tudi po njivah ni bilo kraje, ker je bil ranjki tatovom vedno za petami. Po prvi svetovni vojni pa je prepustil vse svoje delo za čuvanje javnega miru številnim ka-rabinerjem in drugim policijskim organom, sam pa se je posvetil delu na svojem posestvu in družini. Bil je tudi vešč v zdravljenju živine in je povsod pomagal, kjer je bilo treba rešit; kakšno žival. Celo živinozdravnik je pohvalil njegovo spretnost.
Pogreb je bil najavljen v sredo popoldne in pred pokojnikovo hišo se je zbralo mnogo sorodnikov, znancev in prijateljev, da sprejmejo ranjkega Drejčka na njegovi zadnji poti. Določena, ura pogreba pa je že davno minula, a župnika še ni bilo od nikoder na spregled. Vsi so godrnjali, češ da ni nobene točnosti in delali več ali manj pikre opombe.
Končno, ko so se naveličali čakanja v hudi vročini, so morali pokojnikovi sorodniki po župnika v Sovodnje, ki je takoj prišel in o-pravil pogrebno svečanost. Po končanem pogrebu se je od nekod pripeljal s taksijem domači župnik, ki sc je precej pozno spomnil, da bi moral opraviti pogrebne obrede.
Iz Slovunskc BenRČijp.
Vlom v frgovino v Podboneseu
Pretekli teden so neznani tatovi vdrli ponoči v gostilno in trgovino z mešanim blagom v Podboneseu, katere lastnik je Anton Štrukelj. Iz gostilne so odnesli precej steklenic žganja in druge pijače, v trgovini pa so se založili z dobrim blagom. Polastili so se tudi večje količine sladkorja, kave, sira in salame. Ker ima Štrukelj tudi tobak. so sj seveda žepe napolnili tudi s cigaretami. V nekem predalu v trgovini so iztaknili tudi zlato nalivno pero in večjo vsoto denarja. Štrukelj je utrpel okrog 150 tisoč lir škode. Tatvino je takoj prijavil orožnikom, ki so že istega dne začeli s preiskavo in zasledovanjem teh nočnih dolgorokcev.
St. Lenart
Usoden padec s kolesa
Vile Domeniš ob robu ceste moža, ki je ležel v nezavesti. Poleg njega je ležalo tudi kolo. poklical je na kraj nesreče nekatere domrri-ne, ki sp v ponesrečencu spoznali Tomasetiča Mihaela, doma iz St. Lenarta. Kakor so ugotovili, je To-masetič tako nesrečno padel s kolesa, da je obležal v nezavesti. Odpeljali so ga takoj v čedadsko bolnico, kjer je zdravnik izjavil, da si je prebil lobanjo, pretresel možgane in si poškodoval tudi druge notranje organe. Njegovo stanje se je v bolnici vedno slabšolo. Ves dan ni prišel k zavesti in so ga njegovi domačini pripeljal; domov še vedno nezavestnega ter je malo upanja, da bo ostal pri življenju.
Pleš iv a v Brdili
Krnel se je obesil na jablano
V bližini Plešive ne daleč od začasne državne meje je šel v četrtek okrog 8.30 r.eki domačin po svojih opravkih na polje. Ne daleč izven vasi je opazil med vejevjem, da je nekaj obešeno na jablani v bližnjem sadovnjaku. Ko se je približal, je opazil, da je tam viselo truplo neznanega človeka, ki je bii obešen na vrvi, pritrjeni k debel; veji.
Domačin je takoj potegnil iz žepa svoj krivec in odrezal vrv v upanju, da bo neznancu lahko še rešil življenje. Kmalu pa je moral ugotoviti, da je bil ves trud zaman in da je obešenee že mrtev. Takoj je odhitel po obmejne stražnike ra bližnjem bloku, ki so pregledali mrtvečeve žepe. Iz dokumentov so ugotovili, da je nesrečnež 50-letm Kristančič Evgen, po p* klicu kmet iz Medane. Finančni stražniki so takoj obvestili sodno oblast v Krmi-nu, ki je poslala posebno komisijo za sodni pregled. Ko so jrchl; potrebne formalnosti so izdal; dovoljenje za pokop tr iph. Ni',, te znam vzroki, zakaj si je pokojni Kristančič vzel življenje. Krajevni orožniki so uvedli preiskavo,
KAZEN BO MORAL ODSEDETI
Na podlagi tiralice, ki j0 je izdalo tržaško sodišče, je goriška po-licija včeraj aretirala 28-letnega Alda Franca iz Tržiča. Franco, ki je pred časom, da bi se izognil zaporu, zbežal v Jugoslavijo, so jugoslovanski organi izročili te dni italijanskim. Obsojen je bil namreč na 200 dni zapora zaradi tihotapstva.
NA JUG SO GA POSLALI
Izgonski list je kvestura izdala včeraj 54-letnemu Milanu Francu iz Catanije, ki se je moral vrniti v svoj^ rojstni kraj. Milano je bil
tih partizanov na svobodo. Vsekakor je tipičen primer današnjega položaja, da oproščajo in spuščajo na svobodo najbolj nevredne voj* ne zločince, medtem ko morajo partizani poseči po gladovni stavki, če hočejo doseči to, do česar i majo po zakonu pravico.
 1
Sovodnje
Nadležen vrtiljak
Z mlačvo smo pri nas pri kraju ir. vaščani že delajo bilanco o letošnjem žitnem pridelku, ki je bil letos še kar povoljen. Pač pa se nekateri pritožujejo, da jim bo letos primanjkovalo sena. Bolj kakor slaba letina v travi pa je temu krivo pomanjkanje pašnikov in travnikov, kar je tud; posledica bližnje meje. Ker ne bo dovolj krme za živino, predvidevajo, da se bo seno precej podražilo.
Oni vrtiljak, ki se je že ha praznik mladine prejšnjo nedeljo vsi-dral na travniku konec igrišča, še vedno nadleguje vaščane a svojim truščem in bega šolsko mladino. Prvotno se je govorilo, da bo, ostal pri nas samo okrog tri dni. Sedaj pa je skoraj že štirinajst dni in se še ne gane. Vaščani so ga siti tudi zaradi tega, ker pravijo, da imajo ti tujci malo predolge prste. Na vsak način bi se morala občinska uprava pozanimati, koliko časa ima vrtiljak dovoljenje za bivanje v našem kraju.
. V nedeIi° ?.iutfaj. i« neki organ nekaj časa pridržen na kvesturi iz javne varnosti ugledal y bližini | Varnostnih razlogov.
Iz Kanalske doline
Trbiž je krasno letoviško središče, a še lepši bi lahko bii, ako bi oblasti skrbele nekoliko več na snago cest, k; so včasih podobne smetišču. A še bolj neprijetno in kar tujec takoj opazi, je mala rečica, ki teče preko mesta, pa je vedno nesnažna in okrog nje se razširja neprijeten duh po straniščih in drugi nesnagi. Vsi kanali, ki odvajajo umazano vodo, se namreč zlivajo v to rečico. Ali se ne bi moglo to urediti kako drugače, da bi te izpeljali ti odvodni kanali kam izven mesta, saj menda la ureditev ne bi bila tako draga, Nad smradom se ne pritožujejo samo ljudje, ki stanujejo tam blizu, ampak že marsikateri tujec je to opazil in se čudil, kako vendar, da tega ne vidijo oblasti, kar nikakor ne odgovarja higieni. Ako bi se ta reč odpravila, bi bili vsi letoviščarji in izletniki gotovo zadovoljni, saj 30 prišli v Trbiž, da se naužijejo čistega gorskega zraka ne pa smradu. Občinska uprava naj gleda in skrbi, da bo mesto vedno čisto, kajti samo na ta način bo moglo mesto privabljati tujce.
POSLOVANJE TURISTIČNEGA URADA
Kakor so nekateri časopisi že ponovno pisali, so organizirali v Gorici v turistične svrhe nekakšno go-riško poletje s primernimi športnimi in drugimi manifestacijami, ki naj bi privabile r.ekaj turisiov Za vse potrebne informacije bo posloval id ponedeljka 1 avgusta v mestu poseben urad za turistične infortlujije, !•-- ima svoj sedež v ul. M,'•reli: 37. V poletnih mesecih bo imel urad svoje delavne ure ob delavnikih od 8 do 12.30, od 15.30 do 19 in od 21 do 22. Ob nedeljah bo urad odprt od 11 do 12 od 17 do 19 in od 21 do 22.
KINO
VERDI. 17: «Usoda», M. Dietrich. VITTORIA. 17: ((Roparji na kopnem«, A. Ladd.
CENTRALE, 17: «A da veni« (Bo že prišlo), M. Douglas, L. Young. MODERNO. 17: «2enska z morja«, C. Morris.
EDEN. 17: «V Tarzanovi džungla«;
PRUVIOKSIU DNEVNIK
informbiro v luči gospodarske prakse
Pbzor! Pozor i 1 tikaj radio Budimpešta
Jugoslavija je v vrsti tistih dežel, ki so jim Nemčija in njeni sateliti povzročili največjo škodo. To ni prav nič čudno: razen narodov Sovjetske zveze so bili narodi Jugoslavije v Evropi edini, ki so se od leta 1941. do popolnega zloma nacističnega vojnega stroja z orožjem v rokah borili za osvoboditev svoje domovine. Naša narodnoosvobodilna vojna je pomenila velik prispevek k borbi svobodoljubnega človeštva proti fašističnim osvajalcem, bila je zgled in kdžipot zasužnjenim evropskim narodom, in zato je vzbujala srd in hude represalije hitlerjevske Nemčije. Zato so po naši deželi ropale in požigale kazenske ekspedicije, bilo je nešteto ofenziv proti osvobodilnemu gibanju, podirali in pustošili so naše vasi in mesta, neusmiljeno so ropali naše imetje in ga odvažali v Nemčijo in druge satelitske dežele.
Nihče in nikoli ne bi mogel povrniti vse škode, ki jo je utr-pela Jugoslavija med vojno, da o milijonskih človeških žrtvah niti ne govorimo Ko pa zdaj dokumentirano in upravičeno zahtevamo, naj nam naše pokradeno imetje, ki je v Nemčiji in v bivših satelitskih deželah, vrnejo, zadevamo na odpor in najrazličnejše ovire To velja predvsem za naše imetje v zahodnih conah Nemčije in Avstrije, kjer ameriške in angleške okupacijske oblasti ovirajo delo naših restitu-cijskih organov in otcžkočajo vrnitev našega imetja Takšnemu odnosu teh dežel do naše države se ne moremo posebno čuditi: razvoj in krepitev naše socialistične domovine jim ne gre v račun,
Čudno in nerazumljivo pa je našim ljudem da stoje tudi sovjetske oblasti, oblasti socialistične dežele, malodane na istem stališču do naših upravičenih terjatev. Sovjetske okupacijske oblasti v vzhodni coni Nemčije in Avstrije delajo našim restitucij-skim organom nepremagljive težave. otežkočajo njihovo delo in konec koncev povzročajo, da je našim narodom ukradeno imetje še vedno v rokah tistih, ki so ga ukradli, to se pravi v rokah tistih. ki so med vojno mrcvarili živo telo narodov sovjetske in naše dežele.
Stališče sovjetskih okupacijskih oblasti v Nemčiji in Avstriji do naših restitucijskih zahtev naše ljudi ozlovolja in globoko žali. Pristojni sovjetski organi zdaj odkrito in brez ovinkov sabotirajo naše terjave pod krinko resolucije Informbiroja, kar je sestavni del borbe proti zgraditvi socializma v naši deželi. Toda sovjetske okupacijske oblasti v Nemčiji in Avstriji so tudi pred resolucijo Informbiroja onemogočale delo naših restitucijskih organov, samo s to razliko, da tega niso delale odkrito kakor zdaj, marveč zamaskirano in v rokavicah. To tudi na tem področju dokazuje, da so korenine nesocialističnih odnosov Sovjetske zveze do naše dežele mnogo globlje in da jih je resolucija Informbiroja samo spravila na dan ter jim dala uradni pečat.
Navedli bomo nekaj primerov: Naši restitucijski organi so v Začetku leta 1948. ugotovili, da je v tovarni eMetalblau« v Hal-berstadu 35 strojev iz kragujev-ske tovarne. SVAN (sovjetska vojaška administracija) je izdala odlok, naj nam stroje takoj izroče. Ko je naš predstavnik prišel prevzemat stroje, mu jih neki drug organ SVAN ni hotel izročiti, češ da je nemška tvrdka predložila račune, iz katerih je razvidno, da so bili stroji kupljeni v Nemčiji. Toda kmalu je bilo ugotovljeno, dn so ti računi navadni falzlfikati, vendar pa vam strojev kljub temu še niso izročili.
Ze leta 1946. so naši restitucijski organi našli v skladiščih Nemca Hoffmanna v Auerbachu 80.000 parov žensldh svilenih nogavic, o katerih je bilo ugotovljeno, da so bile ukradene v Jugoslaviji. Kljub vsemu prizadevanju naših organov še nismo dobili od te količine nogavic nobenega para. Na zadnjem sestanku je sovjetski predstavnik polkovnik Ov cenikov našemu predstavniku sporočil, da je tg ((Stvar« prešla v roke ondotnega nemškega Landa (teritorialno-upravna enota), sovjetski strokovnjak O--lendar pa je pripomnil: «Vse kaže, da jih boste m,orali deliti z vlado o ndotnega Landa«. Ni dvoma. da je «delitev» našega imetja z vlado ondotnega Landa neka posebna vrsta sankcioniranja hitlerjevskega ropanja To je tembolj žalostno, ker je delo sovjetskega predstavnika!
Sku pna jugoslnvansko-sovjetska komisija je v začetku leta 1947, v skladišču tvrdke Moritz Mill-ler v Leipzigu odkrila velikanske količine gradbenega lesa, Komisija je ugotovila, da je bil velik del tega lesa med vojno ukraden v Jugoslaviji tvrdki ((Brača Rado» v Kotoribi. V zapisniku, ki je bil pri tem sestavljen, je ugotovljeno, da je naš les tam — mahoditsja«. Sovjetske oblasti nam takrat niso hotele izročiti tega lesa, ker je tvrdka trdila, da ga je leta 1943. kupila v naši deželi, in je pokazala račune. Sele po vztrajnem stališču in pojasnjevanju naših organov so se dale sovjetske oblasti prepričati, da nakup ni mogel biti pravno-veljaven, ker je račune podpisoval okupatorski komisar, ne pa lastnik tvrdke. Naše predstavnike
so tedaj obvestili, da je bilo v zapisniku «pomotoma» ugotovljeno, da les ((nahoditsjas, ker bi moralo biti zapisano ene naho-diisja« (ga ni). Potem pa je les na čudežen način izginil iz skladišča.
SVAN smo predložili tudi 1500 zahtev glede vrnitve raznih u-metniških predmetov, ki so bili med okupacijo odpeljani v Nemčijo. Sovietske oblasti so odgovorile. da naše zahteve niso dovolj - dokumentirane. To utegne biti točno. Točno pa je tudi io. da zahteve niso mogle bili bolje dokumentirane, če upoštevamo okoliščine, v katerih so ti predmeti prišli iz naše države v Nemčijo. Nesmiselna zahteva sovjetskih organov glede boljše dokumentacije naših terjatev je b'la samo oblika odloka, ki je bil izdan po vseh linijah: naj se naše restitucije sabotirajo in o-nemogočajo. To drži tem bolj, ker SVAN nikoli ni dovolil nobenemu našemu strokovnjaku za to vrsto restitucije, da bi prišel v sovjetsko cono in na mestu ugotovil verodostojnost naših ter jate v.
V nekem skladišču avstrijskega rečnega brodovja so našli 32 ton jeklenih vrvi, ukradenih iz naših rudnikov v Srbiji. Sovjetske oblasti teh vrvi niso hotele vrniti in naše restitucijske organe so napotile na admirala Som-borskega v Moskvi, ker so te jeklene vrvi v inventarju avstrijskega rečnega brodovja.
Ta/.šnih in podobnih primerov je mnogo. Ti primeri nazorno kažejo stališče sovjetskih okupacijskih oblasti do pravičnih terjatev naše dežele — stališče, ki neposredno škoduje interesom naših narodov, interesom graditve socializma v naši deželi. Ti ukrepi sovjetskih oblasti, ki nimajo nič skupnega niti sorodnega z marksističnimi deželami, niti z najosnovejšimi oziri do dežele. ki je bila žrtev hitlerjevske napadalnosti in ki se je požrtvovalno borila proti njej, dokazujejo, da se naša Partija, ko se bori zn načela enakopravnosti in odkritosrčnosti med deželami so-ciali.st/čne fronte, bori za pravično stvar. Ce presojamo sabotiranje naših restitucijskih zahtev po sovjetskih oblastih v zvezi z najnovejšim stališčem Sovjetske zveze do naših reparacij od Avstrije, jasno vidimo, da so različne bajke o dozdevnih «napakah» našega političnega vodstva prav za prav samo odkrita borba proti življenjskim interesom delovnih ljudi Jugoslavije.
Narodi Jugoslavije ne bodo nikoli in v nobenem primeru odstopili od svojih pravičnih zahtev. Narodi Jugoslavije se ne morejo sprijazniti s tem, da jim od katere koli strani onemogočajo vrnitev imetja, ki so ga Pokradli največji sovražniki človeštva — fašistični osvajalci. Nobene ovire, nobene težave ne bodo omajale tega pravičnega stališča ljudstva, ki ne zahteva nič drugega, razen da mu njegovo lastno premoženje vrnejo.
V poslopju ministrstva za oboroževanje v Berlinu so imeli Nemci med vojno v jeklenih o-marah v kleti zbrane podatke o strojih, ki so jih ukradli v raznih deželah. Inženir Simonis, ki je med vojno sestavljal te dokumente, je naši vojni misiji sporočil, da so med njimi tudi podatki o mnogih strojih iz Jugoslavije. Ker je bilo poslopje med bombardiranjem porušeno, je dal Simonis naši misiji skice prostorov in omar, v katerih so ti podatki. Na podlagi tega izkaza je naša misija zahtemla od sovjetskih oblasti, naj začno odstranjevati ruševine poslopja. Ruševine so odstranili, prostore in omare našli, toda sovjetske oblasti takšnih dokumentov ((niso našle«. To postane razumljivo, če med drugim upoštevamo, da so mnogo strojev iz naših predvojnih voj-notehničnih zavodov iz Nemčije odpeljali v Sovjetsko zvezo kot vojni plen in da na naše terjatve nismo nikoli dobili odgovora.
Popolnoma enak sistem varanja naših restitucijskih organov uveljavljajo z enako doslednostjo in v istem slogu sovjetske oblasti v Avstriji, kjer je fašistični okupator na umiku iz Jugoslavije nakopičil velikanske množine nakradenega premoženja. Na raznih letališčih v Avstriji so štirje hangarji, o katerih je ugotovljeno, da so bili odpeljani iz Kraljeva. Lani je bilo s sovjetskim polkovnikom Nikolajevom uradno dogovorjeno, da bodo hangarji vrnjeni naši državi. Zdaj pa sovjetske oblasti trdijo, da je bil arhiv, v katerem je ta sporazum, «odnesen» v Moskvo in tako naj bi znova dokazovali, da so hankarji res naši. Ce bi prevedli to v jezik odkritosrčnosti in dejstev, bi videli, da sedanji gospodarji hangarjev niso prav nič pripravljeni prepustiti jih pravim lastnikom. To, kot rečeno, ni osamljen primer. V neki tovarni v Kremsu sta dva valjarska stola, o katerih je ugotovljeno, da so ju odpeljali iz Kragujevca. Kljub temu pa ju USI A (uprava sovjetskega imetja v Avstriji) nam ni hotela vrniti. Ko smo lani zahtevali, naj nam ju vsaj kompenzirajo, so privolili, toda te dragocene opreme še zdaj nismo dobili, niti nam niso pojasnili, kakšna je nadaljnja usoda našega predloga o kompenzaciji. Enak primer sc je ponovil z velikim transformatorjem iz Guštanja, ki je zdaj v Enzen-sfeldu.
GOSPODAKST?0
TRGOVINA • INDUSTRIJA ® PROMET
fflnsii orinili
za drugo polletje
FINANCE
*
Z RADIJSKE POSTAJE BUDIMPEŠTA ZLETI VSAK DAN KAKA RACA.
Kakor je znano, so se vršila pred dnevi v Rimu zasedanja s sodelovanjem zastopnikov VU, ki jih je vodil finančni ravnatelj mr. White, ter zastopnikov italijanske vlade pod vodstvom Lama D’A-jeta, generalnega ravnatelja za ekonomske zadeve v ministrstvu za zadeve zunanje. Doslej ni bilo izdano o rezultatih razgovorov v Trstu nikakšno uradno sporočilo. Pač pa posnemamo iz milanskega ((24 ORE» s dne 20. t. m., da so bila pogajanja zaključena 19. t. m. Preučili so proračun našega področja za drugo polovico 1949 ter načrt za investicije v isti dobi. Po tej vesti dosega primanjkljaj rednega in izrednega proračuna skupno 4.750 milijonov lir. Ta sredstva bo dobavila italijanska vlada v smislu obveznosti, ki jih je prejela s podpisom mirovne pogodbe.
V primeri z rezultati razgovorov za pregled finančnih potreb tekočega polletja, ki so jih obrav-
navali v dneh 22., 23., 29., in 30. decembra 1948, se je sedaj postavka skupnega primanjkljaja zopet nekaj znižala: od 6,741.375.000 lir za prvih letošnjih šest mesecev na okrog 4.750.000.000 lir. Očitno je tržaški davčni vijak, kakor že v drugi polovici lanskega leta, tudi letos nekaj več iztisnil.
Poročilo milanskega gospodarskega dnevnika govori, da so na .konferenci v Rimu obravnavali celoto tržaških trgovinskih in pristaniških vprašanj, «da bi se tržaški interesi čim bolj upoštevali pri trgovinskih pogodbah Italije z drugimi državami«...
Goriška „prosfa cona"'
ne zadošča
Z c 15. t. m. je napisal France-sco Majeva v «24 ORE)> dolg članek o gospodarskem položaju Gorice pod naslovom «Mcsto, ki
1
Skozi vsa tisočletja, odkar obstajajo Slovani, smo en del teh,' vela mogočnega debla tu ob morju še vedno obdržali vse, kar je slovanskega, vse, kar je našega, vse, kar šmo pred trinajststo leti prinesli sem, ko nam je bilo na rodni zemlji pretesno.
Kako smo bili tu izpostavljeni vsem mogočim valovom tujih vplivov, ki so v nas hoteli zadušiti izvor. Pa smo ostali in ohranili vse, kar je bilo naše.
Domovina, zemlja, dobri ljudje, bratstvo in družina. To smo bilf, to smo in to bomo tudi ostali.
In še nekai:, ostali bomo tudi še nadalje — tu pri morju. Za to imamo vse pravice in vso moč.
Znova se ob nas zaganjajo vseh vrst valovi, vseh jezikov, rodov in vseh ver ljudje. Zaganjajo se ob nas valovi imperialističnega pohlepa za bogastvom naše zemlje, za pridnostjo naših ljudi in za lepoto naših krajev.
Pohlepno, grabežljivo, poželjivo, trgovsko, nesramno, lokavo.
. Naš .odgovor: Ha, ha. ha! De poskušajte!
Dozoreli smo v velikem trpljenju, ko je tudi naša zemlja občutila vaše zasužnjevalne name-
ne, vašo nemoč, da bi tu zabrisali vsako sled za nami.
Sc spominjate dni, ko so vaše bombe padale na to zemljo? Ko so se veliki žerjavi, gozd železja, ki so ga postavile delavske roke tržaškega ljudstva, krivili pod silo razpokov uničujočih bomb?! Kaj vse se je takrat skrivalo za tako «pomočjo?» V naši zemlji so se odpirale velike rane, iz katerih se. je kadilo zaradi velike množine smodnika, s katerim so bile napolnjene bombe. Se spominjate dni, ko so vaše bombe rušile tiste revne koče po naših vaseh, katere je Slovenec bajtar zgradil? Rad je bival v tistih zidovih, ki so bili del njegovega življenja, del njega samega.
Tako gre naša misel s časom, sledi razvoju velike vstaje, ki še nadalje zori.
Da. Zori. Drugače biti ne more.
To je rast, to je razvoj, to je napredek, to je borba.
To je novi svet!
TRST.
Kaj je danes? Nič. Kapitalisti bi radi, da bi tako ostalo. Pa ne bo tako ostalo! Ne more, ker je v njem polno življenja. To
življenje pa vre i-n kipi, sili na dan skozi vse tiste opaže, poizkuša postaviti imperializem in mu pri tem pomagajo klečeplazne mevže, brezznačajneži in kupče-valci z zaigrano revolucionarnostjo.
Lahko jim povemo: zašli ste v slepo ulico. Kam od tam?! Ne bomo dajali nasvetov. Skoda časa in papirja.
Tovariš in bi-atje, ki revolucijo vodite in zato ponovno trpite v Coroneu in drugih zaporih Trsta: Za vse vaše delo, za vsako vašo dobro misel, za vsako uro svobode, ki vam jo kratijo/tole:
Tu bomo ostali!
Nič manj topla misel vam, koroški bratje.
Dro, koroškim ljudem in zemlji, dro lepotam Koroške, dro koroški svobodi, ki mora priti.
Od tu, od vrat, skozi katera gledamo danes v svet, ki je, kot je Kajuh povedal svoji materi: «... svet tudi zate». partizanski pozdrav.
Kako. tudi ne, danes, ko tako neobčuteno barantajo z vami in vašo zemljo, z vašo svobodo.
Kaj bi danes dejal,. če bi pri-
šel pogledat nazaj nekdanji kralj Samo? Ne vam Korošcem, ne nam tu pri morju in tudi ne voditeljem nove Jugoslavije?
Tistim na Vzhodu, od kjer smo vsi tu ob morju, od izliva pa do izvira Soče, tako verno, iskreno in zaupljivo čakali, kdaj bodo spregovorili. Takrat, ko so komaj namignili, smo že planili od plugov, iz uradov, od nakoval, iz črnih premogovih jam, iz krajev sonca, vina in rož, od ogljenic iz gozdov, od čred s tak« svobodnih planin in pašnikov.
. Na ta namig smo pustili vse ter vzeli svojo usodo v lastne roke, da si jo po zgledu naukov •Mark s a - Engelsa - Lenina in Stalina v kovačnici trde borbe razžarimo in skujemo.
Kovali smo jo in skovali.
In danes?!!!
Poglejte na nas, veliki učitelji bratstva in enakosti! Ali io še nadalje kujemo, utrjujemo in varimo? Naša misel je za vas, naše delo je za vas, naše gradnje so za vas. Vse, kar gradimo ih ustvarjamo. je sad tega, ker iz vaših naukov črpamo veliko moč.
Kaj bi' rekli vojvode s prestola na Gosposvetskem polju, če bi
Me
'tMk-D *
	
Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM
Slovenci se prebujajo iz svojega
narodnega mrtvila
61
Tu ne gre — kakor smo že dovolj jasno videli — za neko nenadno pomnožitev slovan.kega življa. Vzrok tega pojava je v tem, da so se Slovenci prebudili iz svojega narodnega mrtvila in se jeli krepkeje upirati asimilaciji, kar tudi naravno vpliva na statistike obeh narodnosti. Slovenski podrejenec se upre nadrejenemu Italijanu, ki ga hoče poriniti med tiste, ki «rabijo italijanski jeziku (in potem kratko in malo jned Italijane) samo zato, ker ta podrejenec v službenem občevanju govori ali lomi italijanščino. Tako pritisk z ene strani izziva odpor z druge. Tako se je tudi v teku zadnjega ljudskega štetja v Trstu (v decembru 1910) dogodilo, da medtem ko so na eni strani občinski organi skušali s svojimi običajnimi metodami šiloma izvajati «spontano» asimilacijo, so na drugi strani Slovenci na to hrupno reagirali in poskušali tu pa tam vrniti milo za drago s tem, da so pripisali slovenski občevalni jezik kakemu pristnemu Italijanu, ki ni imel pojma o slovenščini. Ko bi bili mogli Italijani in Slovenci uporabljati ta trik v vzporedno enaki smeri, bj se bila oba trika medsebojno eliminirala in tako nam bi ljudsko štetje lahko prineslo skoraj točno narodnostno sliko današnjega Trsta. Toda po ložaj daleč ni bil enak. Nepravi Italijani, ki imajo zase vso uradno pomoč, so neprimerno številčnejši od posameznih nepravih Slovanov. Zato bi tudi statistike o obeh tržaških narodnostih bile za nas kljub številčnemu porastu Slovanov slej ko prej sila problematične, da ni prišlo z vladne strani do ukrepa, ki je prinesel precejšnjo oporo našemu raziskovanju.
Razne večkrat prenaivne netočnosti občinskih funkcionarjev so imele za posledico, da je posegla neposredno vmes vladna oblast, ki je v Trstu in Gorici s svojimi lastnimi organi izvedla revizijo ljudskega štetja. Vse kaže, da je bilo tokrat načelo o ((občevalnem jeziku« tolmačeno pametneje, pa čeprav drugače nego drugod. To je, pri določevanju občevalnega jezika naj bi se vlada bila bolj ozirala na individualni moment svobodne izbire nego na zunanji pritisk. Tako so slovenski delavci in slovenske gospodinjske pomočnice, ki so bili v prvem štetju v velikem številu označeni za Italijane, ker so rabili iezik svojih gospodarjev, postali zopet Slovenci,
Na osnovi tega tolmačenja, (ki pa ni revizija, kakršna je bila odrejena za Italijane v Bocnu), pa čeprav je usluga, izkazana od vlade Slovanom, smemo verjeti nekaterim statističnim podatkom, vsaj tistim, ki zadevajo Trst in Gorico. Po teh podatkih naj bi bilo torej v zaokroženih številkah v Trstu 60.000 Slovencev proti 140.000 Ita-liianojn — domačinom. V Gorici pa naj bi bilo 9.800 (namesto 6.600) Slovencev proti 14.000 Italijanom in 2.500 Nemcem. Kar zadeva Trst, je bilo omenjeno število Slovencev y glavnem potrjeno po številu glasov, ki so jih dali Slovenci na zadnjih volitvah na podlag; splošne votivne pravice. Za ugotavljanje zavesti neke skupnosti je indeks oddanih glasov gotovo zanesljivejši od načela o občevalnem jeziku. Volivci predstavljajo v Trstu približno petino celokupnega domačega prebivalstva (nad 40.000 vpisanih volivcev, od več nego 200.000 Tržačanov — domačinov). Gotovo je, da je bilo od volivcev nad 12.000 Slovanov (omenil sejn že, da so samo slovenski nacionalisti odnesli 11.000 glasov).	(Nadaljevanje	sledi)
drugače delali kot delamo? Kaj bi rekli veliki možje, ki so rasli ob knjigah in knjige pisali, da bi ljudstvo poučili, kako naj dela in napreduje, da mu bo bolje in lepše? Kaj bi rekli vsi padli partizani, ki so na poziv Moskve zamenjali vse ugodnosti lepega in mirnega življenja in padaii po zemlji Balkana s svobodo pred očmi in je bila njihova zadnja misel posvečena veliki ideji bratstva med narodi, ideji svobode in čnakosti, ideji delavstva?
Kaj bi rekli vsi narodni heroji, ki so vse velike zmožnosti velikih proletarcev dali za svobodo?
Ne mi, ampak nekdo drugi je zašel s tira revolucije!
Na mizi imam velik kup resolucij. Istrsko ljudstvo, tisto iz cone B Tržaškega ozemlia. govori. Poslušajte vsi ljudje Koroške:
Protestirajo zato, ker so vas porabili za drobiž v grdih kupčijah.
Cezarji, Korte. Krkavče, Padna, Dekani, Kampel, Salara, Portorož, Glem, Piran, Izola, Koper, kjer jo sedež VUJA. jn še veliko drugih.
Cujte. kako protestirajo Istrani.
Ljudstvo Kort pravi: «Zelo nas čudi, koko da je mogla Sovjet-ska_ zveza sprejeti tak sklep«. Cežarjani zahtevajo, naj se prekličejo sklepi.
V Dekanih pravijo: ((Vzgojeni od naše KP v duhu brezmejne ljubezni do Sovjetske zveze smo pričakovali, da bo ta ob vsaki priliki podpirala upravičene zahteve jugoslovanskih narodov. Zato nas ta krivica tembolj boli in nas napolnjuje z zgražanjem in trpkostjo, ker vidimo, da smo se motili«. Italijanski prebivalci v Kampelu pravijo:
«Questi sloveni si sono sollevati. con le armi in pugno contro ]e be-stie naziste. Hanno espresso con il sangue e molte vittime umane la loro volonta di essere uniti alla RPFJ.
To je misel Istranov, Slovencev, Italijanov in Hrvatov, tovariši na Koroškem!
Smrt fašizmu, za naše tovariše Slovence, Italijane, Hrvate. Dro, za naše koroške tovariše in brate.
P. A. — OGAREV.
umira«. 1 številki z dne 23. t*| istega lista pa znova obširno 9I*’I ja postopek vlade, ki je sicer w!l'. novila ((prosto cono«, toda tt®11, noma ni popolnoma opreid^ funkcije nove ustanove, ki deloma značaj eodprte proste (»j ne« v notranjedržavnem sfflj deloma pa ((zaprte«. Vsaj v ^ kor velja za goriško področje • vi zak. odlok št. 1435 z ■ 1.12.1948. Pisec pravi, da je razočaranje Goričanov vtm ker so mnogi mislili, da tem odlokom pričela deže t podjetja, kapitali, stroji itd. z1 strani republike v Gorico. besedila odlolc.a samega, ki 9 ustreza dovolj, pa se je pokupi tudi, da osrednji upravni orOT v Rimu nočejo biti dovolj pri tolmačenju zakonskih Pre® sov. Gorici so ustregli nekako % tihem in pod mizo«, da rit ustvarili precedenčnega prirod Dovolili so sicer uvoz mnoJj blaga in surovin na podlagi tingentnih spiskov A in B, 101 ker vse te robe goriško podrt*
samo ne more porabiti in jej
treben izvoz po industrijski M delavi. seveda, bi bila potrd^ garancija zapisana jt zakondf besedilu tako da je ta col prost izvoz v ostale predele ; publike vedno možen. Ze offlj ni zak. dekret pa je sestavijo* vidika ((zaprte proste cone» tOj «odprte», in povrhu nima časovne določbe, ki bi vlila upanja v trajnost ustanove. .]
Podrobno^1
italijansbo-britaosheia trfiovin*1 sporazuma
Italijanski gospodarski listljjj šejo, da so rimski uradni potrdili, da nedavno v Lort podpisana italijansko-angleškt r govinska pogodba ne bo obje^jj na. Ta praksa ((skrivanja« je ? stala v odnosih Velike BriM’". že precej običajna glede slco-finančnih stvari in jo J Ijajo v zvezo z britansko ji" no krizo. Iz uradnega poročil4,
je bilo izdano v Londonu. se ,
eW,
sklepati, ad so italijanski d^j.
ti kljub lastnim težavam it* K, ■ -
tožbam morali pristati na po'’* nje seznamov za uvoz angles
ga blaga. Tako bo odslej d'0, UVOZ naslednjega blaga, ki 0a slej iz Vel. Britanija sploh lo dovoljeno uvažati: zngnstft instrumenti
(neelektrični), j elektro - medicinski instrurMn,
•rtnl gPrl piri o 4 il nlvnh' o-rt
poljedelski stroji, stroji zg, t&jl stvo, za izdelavo tobačnih
utbu, itbuviuvo louacnuo k kov, industrijski hladilniki, stilni stroji, volneno blago, G macevtski izdelki, razkuži * sredstva, nadomestni deli z« 1 tomobile in motorna kolesa.
Angleški izvoz v Italijo o nove pogodbe, ki velja od 5 lija letos do 30. junija 1950, se j povečal za 9 milijonov šterlingov. Uvoz angleškega P j moga bo zrasel od dosedanje!®. milijona ton na 1,8 milijona letno. Dobavljali bodo ^ 150.000 ton mesečno.
Devet desetin uvoza tvortr premog, petrolejski proizvodi, . rova volna in bombaž, kav^ kože, oljna semena, nekotdj rudnine, kaolin ter razni poli* ^ ki. Italijanski izvoz v Anglije 3 sc bo povečal za okrog 1,5 na funtov, od tega bodo izttj za 900.000 funtov več ju-11 sadja.
• vv
Najlepše in najbolj upoštevano obmorsko kopališče Gornji Jadrana. — Kopanje, obala za sončenje, igre, restavracija, h11!1 bife,' koncerti, ples. — Novost tveekend hišice z dvema tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča. — Prodaft voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem vjeekend h‘^c in informacije pri potovalnem uradu «ADRIA - ENPRESS'1 TRST, ULICA F. SEVERO 5-b, TELEF. 29.243. - Ves mc^ julij m avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan in zvečri'
Odhod parnikov in motorne jadrnice izpred pomola ribarnice
NEDELJSKI	VOZNI RED:	VOZNI RED
Iz Trsta:	Iz Sv. Nikolaja:	OB DELAVNIKIH:
7.30*	9.15	Iz Trsta: Iz Sv. Nikoli'
8.15	10.15	815* 12.30*
9.15	11.45	10.00* 15.00*
10.15*	12.30*	11 -00* 17.45*
10.45	17.30	12.05* 19.45*
11.30*	18.30*	14.00*
13.15	19.15	15.00*
13.45	20.00	
14.30*	21.15	
	21.30*	
(■ena zn Ija in nnzaj in	iralop e	kupalisčei
OB	NEDELJAH in PRAZNIKIH: odrasli	200 L	otroci	13°	E
OB	DELAVNIKIH s parniki • •	odrasli	200 L,’	otroci	13°
Z motorno jadrnico «Levante»	odrasli	170 L,'	otroci	120	^
doc'
Gornji vozni red velja v celoti ob lepem vremenu, velja urnik označen z zvezdico ob vsakem vremenu.
Redna avtobusna proga TRST Sv, NIKOLAJ TRST
ODHODI V TRSTU Z AVTOBUSNE POSTAJE;
OB NEDELJAH: iz Trsta: 8.00, 10.00, 13.30, 13.45;
iz Sv. Nikolaja: 12.25, 12.30, 19^00, 22.46-OB DELAVNIKIH: iz Trsta: 8.30, 10.00, 13.45;
iz Sv. Nikolaja: 12.25, 13.00, 22.40.
(lonn t ju in iiaznj (vstopnina v kopališče ni vračunana) odrasli l„ 1811, otroci t. 12(1
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 štev. 6, 111. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. OGLASI: od 8.30-12 m od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-upravnl 60, osmrtnice 70 lir. Odg, urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 • Koper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70.
NAROČNINA:	Cona	A:	mesečna	260,	četrtletna	750,	polletna	1400,	celoletna	2600	lir:	Cona	B	in	ptri-
Dnfln i toLr<-tAi rnšitn	Crf/A	r7\TT1-	rr.	_	a	.	e.,r»a	...	*	I\	J	.
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. -'zi" Jugoslavijo:’ Age'nc"tja ^emokra«čneea55^noz6emsic3«i tis** k Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZAL02NISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D Z O z — 1 I/
650 -J