PODMSTEK. Gospod poročnik. (Slika iz vojtšfeega žiTljenja.) (Kon»c.) ^Lojzek, drngače ni kazalo. Ampak sedaj sem tuhtal, kako bi te iz teh klešč sprayil. Pripovedaj, kaj sc je zgodilo!" ,Pojdiva", odvrne tovarig. In gredoč po polju, pripovednje, kaj 89 mu je pripetilo. BVragau, rede yažao stotnijski krojač. ,0rdoaano ae sne s pismom v vas, drugače bo alabo. Glej — tam ga vidim. Ti greš tod k vinogradom, jaz ga pa dohitim." In odšel je. rHej", kliče Z?orec že od daleč ordonancu. BTi aese§ pismo v vas?" 3Da, za poročaika Pečka". nDaj meai pisaio! Jaz grem itak k njema, da mu dam ta plašč. Prihraaiš si pot in pozao je Se tndi." Ordoaanc, ki 88 je BtraSaasko jezil, da je moral zvečer §e v drugo vas, je Ml tega vesei. ,Tako", do Zvorec zadovoljea. rIdi sedaj nazaj ia reči korporalu, da ga pusti moja babiea lepo pozdraviti Oa bo že redel". ,Dobro!" odvrae mož ndaao in se vrae. Poveljaik straže je bil siino jozea, ko je sprejel ta pozdrav. B8to in pol zlodeje?, tako razžaljeaje. Kaj meoe njegova babica briga", je grnH. ,,Cakaj dočko, dobicn že te! — Vi pa:', se obrne k ordonaaca. ,,vi sto pa kobilica, osel, živia^e, kakoršae sp!oh videl nisem'. Takoj je moral aek drag, prebfissnejši oditi v so- sedao vas in javiti, da se nek vojak potiče tam okrog v poročniko?i uaiformi. Prri poročnik, ki se prikaže, se mora zspreti. Tudi patrulje se aaj odpoSljejo v okolico. Med tem sta Režibabo ia Zvorec prišla v viaagradu skapaj. Podirala sta dobre pol ure, ker je bilo grozdje slnčajao prav oknsno. Nato sta se plazila previdoo Bkozi vinograde k vaei. Prišls sta že do vaškega ploto, kar se začnje lajaaje psa in nek človeški glas pravi: ,,Aj, lopovi, že prihajajo, da aam pokradsjo groidje". Na te beaede plaae nek mož aaprej ia za njim kakih p«t ali šest drugih, vsi oborožeai b palicami. Začudijo se pa, ko zagledajo vojaka in častaika. ,,Kaj pa deltte tukaj ?" vpraša koaečao rodja. Nasproti kmetooi dobi Lnjzek zopet pogum ,,Nd", reče zlovoljao. wAko vas ai aajti v vasi, vas moram iskati zuaaj. V takih položajih slišito v hiše, rammete ?... Brizgalaa se mora takoj pripeljati pred stražo in se dati slafcbujočemu častaiku aa razpolago. Ste slišali? Takoj!" Ostri akaz Režib?be ai zgnbil ačiaka ,,Kakšne homatije so vendar s to brizgalao. Nii, pojdite ia zavlečimo jo hitro tja". Nž^a junaka si oddabaeta. Ravao sta se menila splaziti v vas, kar sa začojo osorea ,,stoj!" ia v hipn sta b:U obkoljeaa od vojakov. Smakaiti skoiti aoge vojakn je bila prva misel Zvoreca Ampak neka železna roka ga j'.1! pograbila za vrat. ,,Kolega, skozi ljadi ae ao gre", pripomai s strašaa sko iroaijo lastaik te roke. Sedaj je bilo koaeo vsega. Za nekaj miaut sta že stala v stražaici. Veadar, knko preseaečeaje! Slažbojoči častaik iz sosedae Tasi je bil tu kot — jetnik. Kako se je to zgodilo? CastaiM je hotei aamreč še osebao govoriti z gospodom Lnjzekom ia se je aapotil k ajemu. Med tem je prišlo poročilo radi našemljeaega poročaika. Z^to so obdržali tega,, ko se je prikazai aa st'ažaici. Nič ai pomagalo spričevaaje. nAli jaz sem veadar častaik, pravi častaik", klikao railjučeao jetaik. ,,Seve, to pove khko vsak. Mi že vemo, kaka je ta stvar", ma je bil odgovor. Kaj aaj počae? ^ora se udati. ,,Torej zahtevam, da pokličete takoj gospoda poročaika Pečka... Ga pozaate?'1 Zapove poveljaiku straže. ,,Seveda!" BDobro! Storite, kakor želim!" Podčastaik pošlje po poroČDika Pečka. Med tem pripeljejo Lnjzeka ia Tiaeka. aNesrečaež!" reče vjeti častaik. BA1i že ne bo konca vašim barkam? Zdi se mi, da sem mesto vas tukaj rjet Recite torej podčastaikn, da ste vi tisti, katerega uaj yjaia8, ne jaz". To ni bilo več potrebao. Režibabo je bil pozaaa tako dobro pri polku, da eo ga takoj spozaali. Poddastaik je stopil pred častn;ka, salntiral in rekel: ,,Gospod poročaik, vidim, da spm se zmotil. Prosim pokorno odpnščanja!"  BNi6 no d_jaeu, odvrne dobrovoljao častaik. ,,Prav za prav ste se obaašali povaem pravilao in previdao". Zuaaj se začaje ropot ia aato so prikaže glava kmeta. ,,Tako, lakaj itnate brizgalao, da bo eakrat miru. ^Kako brizgalno? vpraša podčastaik. BNu, brizgaiao, katero smo morali lapeljati sem!" ,Kdo je ukaisl?" sKdo?a poaovi kmet in stopi bližje. »Tukaj, ta le gospod poročaik!" Ia pokaže na Refibabo. ,A tako!" se aaameje podčastaik. .,Dragi moji, mi ne rabimo brizgalae, peljite jo zopet nazaj!" wKaj, zopet nazaj?" reče jezao kmet. BKaj je to?... Smo zaabiti vaši aorci?" nPomirite se", reče častaik. ,,Bila je pomota. Peljite jo aazaj, saj je to kmaln gotoTO!" Jbe od aas kateri aaredi tako aeumaost... nii...u momlja kmet z glavo majaje ia odide. rRežibabo, Režibabo, to bo pa mastea račna", reče resno podčastnik. Poročaik Pečka, ki je prišel kmaln za tem, se ni malo čndil. BMoj dragi Lnjzek, sedaj boš pač dobil malo ričeta". Obadra zločiaca ostaaeta čez bo3 v stražaici. Drugi daa je prišlo v polkovaem porelju, da sta kazaoTana: slnga Lujzek Režibabo in stotaijski krojač Tiaek Z?oro, vsak devet dai strogega zapora. To kazea morata odsedeti po manevru. To je bila »zBameaita odhodnioa" obeb, zapuSčaje vojaSko službo.