SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. v« mM preJeBaH valjt: Ih oeU leto predDlsčan 1& rld., pol leta » rld., u oetn leu i rld., x& en mesec 1 ri^' M kr. V UMlMlitnielJl prejeaan TelJi: Za celo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., za četrt let« « (liM M 'B veMe 1 flA. V Ljabljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Marainin* prejema epravmitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške nlice št. 2, II., 28. Naznanil« (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enErat: 12 kr ^ se tisKa dvaKrat; 16 kr., o« se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno unanjia Kokopiii se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iihaja viak dan, iaviemši nedelje in praznike, ob »,6. uri popoludne. ^tev. 133. 7 Ljubljani, v petek VS. juuija 1890. I^tnilc XVIII. l'L delegacij. Dne 9. t. m. je bil v budgetnem odseku razgovor tudi o tržaškem Lloydu. Dr. Russ je naglašal važnost llojdovo za trgovino, izvoz in politično veljavo avstro-ogerske države. Lloyd bi bil za časa vojske tudi nekaka rezerva vojne mornarice. Eer pa ogerska državna polovica noče dovoliti višje državne podpore, ker ima ie svojo parobrodno družbo .Adrijo", moral bode Lloyd postati le eislitavsko podjetje. Govornik še omeni, naj bi minister vnanjih stvarij strogo izvrševal svojo nadzorovalno pravico.. Minister grof K4lnoky je v svojem odgovora pritrdil, da so lloydove razmere v resnici žalostne. Leta 1867. so sicer Lloyd postavili pod nadzorstvo vnanjega ministra, vendar ta vravnava ni srečna, ker ta minister nima kompetence in ne strokovnja-ikega znanja za tako nadzorovanje. Odločujeta v prvi vrsti le trgovinska ministra. Baron Ghlumeeky je tudi ponavljal, naj bi se Lloyd ločil od Ogerske ter od Gislitavije dobival večjo podporo. Kar je vnanji minister grof Kdlnoky v ponedeljek zgradil, to je v torek vojni minister fcm. baron Bauer razrušil. V vojnem odseku ogerske delegacije je namreč vojni minister hotel dati splošen pregled o politiki, katere se drži pri vojni upravi. On pravi, da obžaluje, ker ne more znižati vojaških troškov. Sostavil je bil itak višji proračun, pa ga je moral črtati iz finančnih vzrokov. Potrebe za armado so vsestranske, sredstva pa le omejena. V proračunu letošnjem je vojni minister hotel podati le podlago, na kateri hoče zidati prihodnje leto. Večjim troškom se ne bode mogoče izogniti in že zdaj je gotovo, da se bode morala pomnožiti armada ob mirovnem času. Ves svet tekmuje v oboroževanji armad, Avstrija ne more zaostati, akoravno ne more v toliki meri raz-I vijati moči, kakor n. pr. nemška država. Predloženi I proračun je najnižja zahteva. I Te besede vojnega ministra so čuden komentar j govora o miru, katerega je govoril vnanji minister grof Kalnoky. Ogerski deiegatje so bili iznenadeni ter so ugovarjali z vseh strani Poročevalec Rakovsky je rekel mej drugim: Vojni troški znašajo že 95 odstotkov vseh izdatkov, minolo leto so znašali še 93 odstotkov. Vzrok je ta, ker se vse vojaške naprave hitro razvijajo, kar zahteva mnogo denarja. Glede na brezdimni smodnik bode treba še-le dokazati, ali bode za rabo in ah ne bode treba zopet prenarejati puške. Za gališke trdnjave smo minolo leto dovolili več milijonov, in letos zahteva vojna uprava zopet milijon brez daljšega pojasnila. Ako bode šlo tako naprej, bode minister prihodnje leto zopet več zahteval. Kam pridemo? Ker nam je toliko treba za druge stvari, naj bi vojni minister znižal svoje zahteve. Ce pa to ne bode mogoče, potem si evropski narodi ne bodo mogli drugače pomagati, kakor z ognjem evropske vojske. Ako so zahteve že pretiraue, potem se več ne vzdržuje mir, temveč uničuje materijalna moč narodova. Narod ne more zmagati, četudi ima veliko armado, ako je oslabela njegova materijalna moč. Za poročevalcem je še več delegatov izražalo željo, naj bi se vendar enkrat znižali vojaški troški ali vsaj ustavilo vedno naraščanje tega največjega bremena. Vojni minister je najprvo odgovarjal, da se trdnjave morajo vedno popravljati. Dalje je zagovarjal brezdimni smodnik, češ, da je močnejši, trajnejši, manj škodljiv itd. Vsled tega mora minister priporočati brezdimni smodnik kot največjo iznajdbo. Mogoče je sicer, da bodo iznašli še boljšega. Vsi poskusi govore za ta smodnik. Nove puške bode treba le nekoliko predelati in sicer bodo znesli troški od puške 1 gld. Smodnik bodo pripravljali v treh tovarnah. Ta brezdimni smodnik je šestkrat dražji, kakor dosedanji črni smodnik. Ker pa je močnejši in se ga manj potrebuje, bode strel petkrat dražji kakor doslej. V sredo je v odseku ogerske delegacije za vnanje stvari poročevalec Falk izražal zadovoljstvo s pojasnilom grofa K4lnoky-ja o vnanji politiki. Gled^ na Bolgarijo je rekel, naj bi Turčija storila prvi korak za priznanje bolgarskega kneza. O Srbiji je omenil, da bi morala bolj hvaležna biti za naklonjenost, katero ji izkazuje Avstrija. V enakem smislu 80 govorih ostali govorniki. Minister grof Kalnoky je odgovoril: Vprašanje o priznanju bolgarskega kneza je važno, še važnejši pa je notranji razvoj Bolgarije. Na Balkanu želi Avstrija le trdno samostojnost tamošnjih držav, s katerimi hoče Avstrija živeti v prijaznosti. Da bi pa Avstrija nasproti Srbiji odločneje postopala, dozdeva se ministru neumestno, dokler ni važnih povodov. Za drzne poskuse sedanji čas ni primeren. Z ozirom na Anglijo je minister omenil, da se avstrijska politika strinja z angleško glede na vzhod. 8ociJalizem in rodbina. v sedanjem delavskem svetovnem gibanju opažamo odločen poraz liberalizma, in zato moramo biti hvaležni božji previdnosti. Vendar se pa človeka dozdeva, kakor bi bilo izhodišče iz sedanjih socijalnih zmešnjav zagrajeno, dasi ne dvojimo nikakor, da se bode konečno vendar posrečilo, najti pravo pot na krščanski podlagi. Nastal je strahovit boj duhov, ki ne mečejo po vzgledu bajnih gigantov jeden na drazega gora. LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Konec.) In knjigarna na cesti des Ecoles; to je morala moja žena opustiti, siljena po reči sami, vkljub upom, v katerih se je nekaj časa zibala. V začetku leta 1885. je bil položaj te hiše protiklerikalnega izdajateljstva ta-le: Imetje (robe, kupčijsko blago, gotovi denar in slovstvene listine) je naneslo 600.000 fr. Dolg (računi podajačev in tekoči dolgovi) je nanesel 75.000 fr. Število opravil je naraščalo od 25.000 do 30.000 fr. na mesec. Te številke sem hotel podati, da odgovorim na neko republikansko obrekovanje. Neki prostomiselski časnikarji namreč, ker niso mogli razumeti mojega spreobrnenja in so morali priznati, da nisem nikakor blazen, so pisali v ddbi mojega očitnega preklica, da »sem se vrnil v cerkev, ker mi protikleri-kalstvo ni več neslo*. Knjigarna de la rue des Ecoles je bila prisiljena zapreti v decembru 1885, in njene stereotip-nice so se poslale v livarno in kupčijsko blago prodalo za star papir za stopo. Bilo je imenitno pokazati, da moje spreobrnenje ni za, temveč osem mesecev pred to likvidacijo prišlo. Moj odstop (27. aprila) kakor ud prostomiselstva in kot glavni vrednik antiklerikalne „Republique'', in ker sem se branil odslej najmanjši zvezek spisati zoper vero, je prinesel smrten udarec izdajateljski hiši, za katero tii gre; moj očitni preklic (23. julija) je dodal, kar je še manjkalo. Tedaj so lagali, ko so rekli, da me je propad protiklerikalne knjigarne zopet naredil kristijana. Dn^ 23. aprila 1885 je imela ta hiša prav lepo kupčijsko prihodnjost. In ti, ki so nasproti trdili, da „sem se s spre-obrnenjem odtegnil potem, ko sem obogatel", so enako lagali. Resnica je, da sem zapustil cesto des Ecoles brez druge posesti, kakor z nekoliko knjigami za delo in s svojo obleko, in da moja žena, žrtva položaja, katerega ni sama ustvarila, in zaradi katerega se je jezila, je tudi morala zapustiti vse do zadnjega krajcarja likvidatorjem svoje knjigarne. Nekateri so se čudili, da je ta izdajateljska hiša padla, ne da bi dobila kupca. Tukaj je vzrok: Kupcev ni manjkalo. Pa ti, ki so prišli, so od mene tirjali pooblastilo, da bi zopet izdali moja protiverska dela, ki so stvarila največi del kupčijske zaloge. Poglejmo, ali sem mogel po vesti dati to pooblastilo? Ali nisem bil nasproti dolžan, kakor sem tudi storil, upreti se ponatisku svojih prokletih in prekhcanih del, naj bodo nasledki kakoršni-koli vsled tega odreka? Dosti bodi teh pojasnil. Naj si mislijo republi- kanci in prostomiselniki, da tako ali tako me je vodil le nizki dobiček; malo mi je mar. Kako bi mogli oni, neverni, oni, ki povsod vidijo le tvarino, kako bi mogli tolmačiti spreobrnenje drugače, kakor da se postavijo na mesto tvarinskega razgleda? Obžalujmo te slepce! Njim ni mogoče razumeti sladkega veselja vesti, ki je poslednjič našla mir. In katoličani, katerih vera zna ceniti lepoto nebeškega usmiljenja, naj združijo svoje molitve z mojimi, da prosijo Boga Zi'i-me milosti stanovitnosti. Naj molijo za tiste, ki so mi dragi! Naj molijo za vse nesrečneže, katere so moji slabi spisi zmotili in odvrnili od vere! Pariz, dne 26. decembra 1886. Sklep. Bil je človek, ki je bil toliko nesrečen, da je preklinjal veliko število let sveto vero, katero je Bog sam prišel prinest ljudem. Tisti Bog ga po čudežu svoje milosti gane v trenotku; Bog razsvetli njegovega duha in govori na njegovo srce, pregrinjalo pade, postane kristijan, spokoren kristijan, spozna, da njegovo življenje je bila vrsta najsramotnejših in najzadolženejših zašlosti, celo pred ljudmi. Oči povzdigne k nebu in primerja dolgo trdovratnost božji dobroti, ki ga je rešila in ki mu še obeta milost, če bo njegovo spreobrnenje resnično in stanovitno. Ta razlika pretresa njegov um; ne more razumeti, kako more doseči odpuščenje, katerega se čuti nevrednega. Ko misli na božjo pravico, bi skoraj temveč sa poslnžujejo jeden zoper drazegs novošeg-nib iznajdb t uničevanje življenja in imetja, človeštvo mora biti pripravljeno vsak hip na veliko kri-prolitje. Noben velik prevrat se doslej ni še izvršil brez kriprolitja, vsaka novotarija človečanstva izvo-jena je bila krvavo. Mirno vršenje 1. maja je pri nas in tudi drugje marsikateremu površnemu opazovalcu zamazalo oči, odvalilo mn teždk kamen s prsi, ter ga navdalo z zaupanjem, da vendar ni še tako hudo; toda sku-šenega opazovalca iznenadila je skoro brezpogojna in takorekoč slepa pokorščina delavstva tajnim voditeljem. Nikjer ni bilo videti voditeljev, in vendar se je povsod pojavljalo posezavanje nevidnega general« nega štaba v akcijo; in če se uvaža, da so se minole tedne mobilizovali delavski bataljoni samo za poskušnjo, mora se z vojaškega stališča tajnim voditeljem priznati laskavo priznanje. „Y tem je uvidevati povsem vojaško izvežbanje, na las po Moltkejevem vzoru," — pisal je nedavno vojaški strokovnjak. In tako smo zopet za jeden blagoslov, — .narodov v orožji", — bogatejši. Socijalistični voditelji, in sicer po vzoru nemških in francoskih, so odločni neprijatelji rodbinskega ognjišča, zakona in rodbinskega življenja, v čemur se pa popolnoma strinjajo z načeli framasonov, o kojih se trdi, da so voditelji novodobnega socijalnega gibanja. Bebel, voditelj nemških socijalistov, v svojem spisu: .Die Frau" — podi ženo od domačega, rodbinskega ognjišča. Poudarja se kot poseben faktum, da doslej še ni izšel niti jeden spis od socijalistov, v kojem bi se zagovarjal obstanek rodovine na krščanskih podlagah. Socijalisti izključljivo stojč na stališči Rousseau-a (.Contract social"). Preživenje in vzgoja otr6k po nauku socijalistov ne spada k nalogam rodbinskim, to je povsem dolžnost države. Stariši naj po rojstvu otroka izroči na hrano in vzgojo državnim zavetiščem, zabaviščem, varovalnicam in šolam. Država ima pravo, slabotne otročiče ali nadležne — odstraniti. Kakor čreda jelenov bolnega člena izmed svoje srede peha, istotako ima država pravo, ugonobiti slabotnega otročiča. Zakon je povsem državna institucija na podstavi Darvinovega nauka. Kako pa dandanes more kdo skrbeti za izrejo in vzgojo otrok, ko to malo-kateri oče ali mati umeje! To je stvar strokovnjakov. Polnokrvni socijalisti se posmehujejo meščanski in kmetski nežnosti, s katero stariši skrb^ za svojo deco, zlasti pa za betežne otročiče! V takih načelih nemških in francoskih socijalistov pojavlja se svrha, največji steber človeške družbe: uničiti rodbino! Čarobnost rodbinskega življenja nima zdnje nobene slasti. Ves napredek in blaginja človeške družbe naslanja se več ali manj na napor in načelo starišev: da bi se za nami bolje godilo otro- dvomil nad usmiljenjem; pa evangelij mu odgovarja po ustih enega izmed apostolov: .Bog je tako ljubil ljudi, da jim je poslal svojega sina in ga dal zii-nje v smrt". Takrat spozna spokorni grešnik to neizrečno skrivnost: njegov ošabni in slepi um jo je zavrgel, njegova potrta in ponižna ljubezen jo globoko čuti. Veruje, ker ljubi; veruje, ker je hvaležen; veruje, ker vidi vso stvarnikovo dobroto v razmerji z revščino stvari. O moj Bog! vse tvoje skrivnosti so skrivnosti ljubezni; in zato so božje. Človek bi tako ne iznašel; to je previsoko nad njim: Bog sam nam je mogel to reči, ker Bog sam je mogel to storiti. Ce človek noče verovati, zato noče, ker je nehvaležen; in nehvaležen je, ker je slep. O Bog, ki si toliko ljubil ljudi, daj luč slepim in gani nehvaležnike! . . . O moj Bog! jaz dobro vem, da te resnice, ki jih pišem, so obsodba vsega mojega življenja. Ti si me jih naučil, in jaz sem jih pozabil za toliko časa in sem se mislil razsvetljenega! Tolika je torej slepota strasti, da še celo tega nisem razumel, kar se mi sedaj vidi tako priprosto in jasno. Blagovolil si mi odpreti oči v trenotku. Dokončaj, moj Bog! ko si mi dal spoznati moje prestopke, nauči me, da jih popravim, kolikor morem: daj mi čas in pripomočke, če je to red tvojega usmiljenja, in bodi iz-povedanje, ki ga tukaj delam, koristno mojim bratom, katerih nobeden ni bil tolik grešnik, kakor jaz. In naj govore z menoj: .Spoznal sem, Gospod, da 80 pravične tvoje sodbe". (La Harpe.) kom, nego nam! Smoter v pdtu svojega obraza delujočega očeta bil je od nekdaj: Kolikor mdči zagotoviti otrokom boljšo bodočnost, nego jo je imel sam. Narodno-konservativna stranka smatra delavstvo ta povsem zmožno, da si samo pribori postavnim potom svoje pravice, ne vrivajoč se mednje; zato pa tudi po svoji moči hoče in podpira v istini na pristojnih mestih njegove zahteve, v kolikor so opravičene. To je jedino pošten način. Ako se naši delavci sklicujejo na vzor delavstva na Nemškem, katero je v državnem zboru zastopano po znatnem številu svojih poslancev, pomislijo naj, kdo podpira postavne zahteve socijalno-demokratičnih poslancev: to je konservativna stranka, stranka katoliškega središča, in ne stranka narodnih li beralce v, ki je strasten nasprotnik delavskega stanu. Sodi naj torej delavstvo iz minolosti in sedanjosti in uvaža tndi samo, kdo je njemu odkritosrčen prijatelj: pošteni konservativec, komur je briga vzdržavanje in ohranitev dobrega reda, ali pa liberalec, čegar ime pomeni prevrat brez določenega cilja, ne oziraje se na zgodovino minolosti, sedanjosti in skrb za bodočnost. Volitev ni težavna! šolstvo Iia SloTeiiskeni. VII. Govor poslanca dr. viteza Ton ki i ja v državnem zboru dne 30. aprila 1890. (Konec.) Kar se tiče Pazina, omenjal sem že večkrat naredbo naučnega ministra Conrada. Ta minister je izdal naredbo, da se osnujejo v Pazinu paralelke s hrvaškim učnim jezikom. Ta ministerska naredba se še ni preklicala, in ima še veljavo. Da se ta naredba izvrši, zahteval sem že v javnem govoru. Zakaj se niso uvedle onda paralelke? Edino radi tega, ker je deželni šolski svet poročal, da ni za paralelke potrebnega prostora. (Čujte! Cujte! na desnici.) Od tedaj je preteklo že več let, in jaz mčnim, da bi se bili potrebni prostori za paralelke že dobili, ko bi bil gospod naučni minister resno mislil na osnovo paralelk. Nj. vzvišenost opozarjam še na nekaj. Iz Pazina se prestavi gimnazija v Pulj. Včeraj sem bral že imenovanje novega ravnatelja. če se prestavi gimnazija iz Pazna v Pulj, prazni bodo vsi ti prostori. Odpal bo s tem še zadnji razlog, ki se je stavil proti nvedenju paralelk s hrvaškim poučnim jezikom na gimnaziji v Pazinu. Seveda bo rekel Nj. vzvišenost gospod naučni minister: Ce odpade celi gimnazij, nemogoče so tudi paralelke. Potem tirjam od Nj. vzvišenosti, da osnuje za hrvatsko in slovensko prebivalstvo samostojni niži gimnazij. To je najskromnejša prošnja in zahteva naša povsem opravičena. S tem se ugodi tudi občinski prošnji, ki jo je poslala na naučno ministerstvo. Priznavam, kar je že prej rekel govornik te (desne) strani, da ne ugovarjamo, če skrbi vlada, da se v Pulji vzgajajo otroci uradnikov in vojaških dostojanstvenikov. Tisti razlogi in tiste pravice govore tudi za ogromno večino hrvaško-slovenskega prebivalstva isterskega. (Prav res! na desnici.) To ljudstvo nima do sedaj niti jedne srednje šole in kadar se bode premestila gimnazija v Pulj, prepričan sem, da pojde zelo malo dijakov iz Pazina v Pulj, ker je v tem mestu stanovanje, hrana in oskrbovanje zelo drago. In ne ostane druzega, kakor da obdrži hrvaško prebivalstvo svoje otroke doma, kar gotovo ne bo pospeševalo izobraženja narodovega, temveč ravno nasprotno. In vendar si je stavila naučna uprava nalog, da ne bode nikjer zadržavala izobraženja. Tu je najlepša priložnost, da se to stori, pa ne le z besedami, temveč v resnici, z dejanjem in Nj. vzvišenost opozarjam, da resno preudari to stvar in osnuje kmalu v Pazinu samostojno nižjo gimnazijo s hrvatskim poučevanjem in poudarjam, da se morajo učenci tudi nemščine učiti in sicer na temelji maternega jezika in da bo nemščina obvezni predmet. Potem bode mogoče, da bodo dijaki tudi s te gimnazije stopili lahko na zgorenjo gimnazijo v Pulji ali Trstu. Pa še druga nevarnost tiči tukaj, če se ne napravi tukaj nižja gimnazija s hrvatskim poučnim jezikom. Tisti stariši, ki bodo zmogli, pošiljali bodo svoje otroke oe v Polj, temveč v Koper, kjer je ie italijanska gimnazija. Kake posl^ice bi pa to imelo, nočem nadalje razpravljati. Zopet drogi pošiljali bodo otroke svoje v Beko, in kake posledice bo imelo to, naj si misli vsak sam. (Poslanec dr. Vitezič : Prav dobre poslediee!) Tedaj v državnem in politiškem interesu je, da se osnuje ta nižja gimnazija s hrvatskim poučnim jezikom in da se stori kaj tudi za hrvatsko prebivalstvo. Zdaj hočem govoriti še o Trsto. Tudi tu je dosti slovenskih dijakov na nemški gimnaziji. Tudi tukaj priporočam, da se stvar resno premisli in stori potreben korak, da bi se tudi v Trstu poučevali učenci v svojem maternem jeziku. Konečno omenjam še Gorice. Tn delajo največe težave zapreko. Nj. vzvišenost pravi: Ko bi hoteli tu ugoditi željam ene in druge narodnosti, Italijanom in Slovencem, ko bi uslišali prošnje in jednoglasne sklepe deželnega zbora, osnovati bi morali trojne paralelke in sicer za Italijane, Nemce in Slovence, kar bi pripeljalo do trihotomije. Kar se tega tiče, opozarjam le na govor gosp. poslanca za tržaško okolico, ki je omenil in konstatoval, da ste v Gorici le dve narodnosti, namreč Slovenci in Italijani, ki pa živ^ mirno med seboj ; tu je dve tretjini Slovencev in jedna tretjina Italijanov, ki so ločeni med seboj tudi krajevno, kar gotovo še bolj pospešuje prijazne medsebojne razmere. Tretje narodnosti ni v deželi, nemškega prebivalstva nima dežela, kajti mi nimamo ni jedne nemške občine. Tu so torej Nemci samo uradniki ali pa oni, ki so po tovarnah v službi, o kaki nemški narodnosti pa nikakor ne moremo govoriti. Kako je torej to, da se radi nekaj nemških otrok poučujejo Slovenci in Italijanje vse vprek na srednjih šolah v nemškem jeziku. Kaj bi rekel Nj. vzvišenost, ko bi se godilo to po jezikovno mešanih krajih na Češkem, ko bi Cehi n. pr. zahtevali, da naj se uvede tam češka gimnazija, kjer je le nekaj čeških uradnikov, ki pošiljajo svoje otroke v šolo, da bi se poučevali v češčini, in vsi nemški otroci naj bi obiskali češko gimnazijo? To bi navstal krik, pa saj bi Nj. vzvišenost tega ne privolil. Kako pa naj si to, kar je tam nemogoče, smatra pri nas za popolno pravilno in naravno? Tega jaz ne umejem, in noben pameten človek ne bo umel. To so povsem nenaravne razmere. Zraven hočem še omeniti, da ne govorim tako samo jaz, marveč, da je govoril tako tudi deželni zbor; na dalje opozarjam na peticije — več od sto — ki baš zdaj leže pri naučnem ministerstvu, prošnje občin, župnij, ki zahtevajo slovensko gimnazijo v Gorici. Ce tedaj le pri tem ostanem, da se osnujejo paralelke s slovenskim poučnim jezikom za slovenske in z italijanskim poučnim jezikom za italijanske dijake, ne morete mi očitati prenapetosti, temveč po vsej pravici mojo tirjatev le odobravati. Če noče imeti Nj. vzvišenost trihotomije, potem naj osnuje le dve paralelki in sicer jedno za italijanske, drngo za slovenske dijake. To gotovo ne provzroči prevelikih ovir in lahko rečem in opozarjam, da se uč^ slovenski dijaki krščanski nauk v slovenskem, italijanski v italijanskem jeziku. In kaj se dogaja z nemškimi dijaki, katerih sta po dva ali trije v jednem razredu? Ti se uvrste ali med italijanske učence in se uče prav dobro, brez vsake težave v italijanskem jeziku, ali pa se pomešajo med slovenske dijake in se uč^ s temi v slovenskem jeziku. To gre prav lahko, ker znajo pri nas vsi otroci nemških starišev ali italijansko ali slovensko; torei bi bilo le v njih prid, ko bi se še italijanščini ali slovenščini popolnoma priučili, ker to jim utegne biti v veliko korist gled^ na njih prihodnjost. Ko Nj. vzvišenost gospod naučni minister tudi tega ne bi hotel, temveč na vsak način ohraniti gimnazijo z nemškim poučnim jezikom, prepričan sem, da ne bi bilo povprečno po pet dijakov v posamičnih razredih, temveč le po dva ali trije, morebiti v kakem razreda tudi po osem, toda povprečno ne več kot pet. Ali je pa vredno truda in troškov, vzdržavati nižjo gimnazijo za dvajset učencev? Mčnim, da ne. Ko bi jo pa vendar-le vzdržal — privoščim jim — potem naj se ustanovi posebna nižja gimnazija s slovenskimi in italijanskimi paralelkami za prebivalstvo cele kronovine goriške, v kateri prebivajo samo Italijani in Slovenci. Potem gotovo ne nastane tribotomija in od-stranjene bi bile vse obstoječe zapreke. Da bi se s tem povečali troSki, omeje se samo ob sebi. Toda goriška kronovina ni pasivna dežela, temveč aktivna in zatorej lahko zahteva, da se njeni edini nčni zavod tudi tako vredi, da se bodo njeni sinovi dobro vzgajali v maternem jezika ter se priučili zajedno tudi nemškemu jezika. Kakor sem že preje omenjal, priučili bi se po tej metodi učenci oboje n&rodnosti nemškemu je ziku mnogo bolje in potem bi se lahko na gorenjem gimnaziji poučevali vkupno v nemškem jeziku. Z vso odločnostjo moram torej prositi Nj. vzvišenost, da mi ne odgovarja tako dvoumno, kakor mi je odgovarjal v saboto. Pri tacih odgovorih T resnici ne v^m, kaj pomenijo, temveč da vendar enkrat prizn4, da se morajo osnovati paralelke, ker terja to pravica, terja narod, in ker ni nikakih ovir več, ki bi bile proti naši opravičeni terjatvi. (Dobro! Dobro! na desnici.) Predno končam, omenjal bi rad še gimnazijo v Kranji. Zares je čudno, s kako občudovanja vredno vstrajnostjo se drži Nj. vzvišenost svoje naredbe, dasiravno jo imajo vsi merodajni faktorji, ne bom rekel za napačno, vendar pa za škodljivo celi deželi ; to je tista naredba, s katero je odpravil kranjsko gimnazijo. Le nekaj profesorjev ua nji oglasilo se je za razpust gimnazije. Zakaj? Zato, ker se jim zdi pripravneje bivati v Ljubljani, kakor pa v mestu na kmetih. Vsi drugi faktorji so bili proti razpustu, kajti v Kranji so vsi pogoji za gimnazijo. Kraj je zdrav, šolski prostori so, stanovanje za učence in profesorje je lahko dobiti, hrana je cena in baš to je važna reč. Da bi se ohranila gimnazija, prosil je ves občinski svet in ves deželni zbor kranjski potegnil se je za-njo. (Poslanec Klun: Dvakrat!) Ce se poteza torej ves deželni zbor kranjski in poudarja, kako potrebna j«; gimnazija v Kranji, potem sodi vsekako najvaŽDt jM faktor. Toda Nj. vzvišenost s ■ trdo drži svoje naredbe, rajši več izda, pa trdo drži. Zdaj si hočejo pomagati. Y Ljubljani so ustanovili nižjo gimnazijo in mislijo, da se bDde s tem zmanjšalo število učencev, katerih je blizu 900, in da bo ta nedostatek odstranjen. Nj. vzvišenost bi pa to vsekako ceneje dosegla, ko bi se še obdržal gimnazij v Kranji. Tu ne bi bilo treba skrbeti za prostor, za kar skrbi vže občina, in vse bi bilo lepo šlo. Še nekaj druzega pride tu na tehtnico. Ko bi prišli vsi učenci, ki so bili prej v Kranji, v Ljubljano, potem bi se število dijakov zdatno pomnožilo. Pomisliti je treba, da je tam viša gimnazija, ki ima čez 900 učencev, nadalje višja realka, ki ima tndi mnogo učencev, potem moška in ženska pripravnica in konečno ljudske šole. Število učencev je toliko, da jim je težko dobiti stanovanja, potem se podraži živila in konečno prete še nevarnosti v zdravstvenem oziru. Omenjam lahko n. pr. osepnic, ki so razgrajale pred dvema letoma, če se število učencev tako pomnoži, nastanejo silno velike težave T zdravstvenem in vzgojevalnem oziru. Za vzgojo in Tzrejo učencev so merodajna pred vsem stanovanja; ie je pa tako natlačeno z otroci, zadovoljiti se morajo stariši z onim stanovanjem, ki ga še dobe. Oe 80 pa učenci tako na drenju, jih je težko povoljno nadzorovati. Gotovo ne more koristiti, če se na enem kraji in v primeroma majhnem mestu, kakor je Ljubljana, osnujejo vsakovrstni učni zavodi in če se s tem pomnoži število učencev. Ravno narobe je bilo treba skrbeti, da bi se razširila kranjska gimnazija v višjo gimnazijo, in v Ljubljani naj bi se uvedel nekak numerus ciausus in učenci na kranjski gimnaziji bi se bolje izobražali, vzgajali, imeli bi boljše stanovanje, kar je z zdravstvenega stališča Tažno. Ce Nj. vzvišenost m^ni, da bi vzbudilo kako grajo, če prekliče svojo naredbo, potem ga moram zagotoviti, da se ne bi slišala graja, temveč največa hvala bi se razlegala po celem Kranjskem in v zastopu Kranja, in tej hvali pridružili bi se i mi. Ce bi bil ta pomislek kaka zapreka, naj se je Nj. vzvišenost le znebi, in ustanovi naj se gimnazija v Kranji. Nikakor me ne zadovoljijo tolažbe, da naj počakamo Tspehov sedanje poskušnje za nižjo gimnazijo v Kranji; kakor pravim, me to ne zadovoljuje, ker smo vže prej slišali enake tolažbe, ko je šlo namreč za vspeh slovenskih paralelk v Ljubljani, in glej, pri vsem tem, če tudi so bili dobri vspehi, izpolnili nam niso dane obljube. Nad to izjavo Nj. viviSenosti zelo dvomim. Prosim torej Nj. vzvišenost še jedenkrat, naj izpolni vse moje želje, vtemeljene pravnim in postavnim potom, in opomniti hočem še, da bi se tudi za italijansko prebivalstvo v vsakem in tudi politiškem oziru bolje skrbelo, če se ugodi njih želji gledč na osnovo paralelk na nižji gimnaziji v Gorici, ker s tem bi jih bolj zadovoljili, kakor pa če se jih ima vedno nezadovoljne ter se jim daje povod, da primerjajo svoje odnošaje z razmerami svojih sodržavljanov onstran Idrijce. (Dobro, dobro! na desnici.) Politični pregled. v Ljubljani, 13. junija. IVotranl« deiele. ČeSko-nemika sprava. Med češkimi in nemško-liberalnimi listi je nastal prepir o besedah vladarjevih dr. Riegru, da je namreč ta sprava državna potreba. Tako trdi ,N. Pr. Presse", da so tudi Staročehi začeli upirati se spravi in da so torej njim veljale cesarjeve besede. »Politik" odgovarja, da »N. Pr. Presse" ni še privilegovana razlagalka cesarjevih besed in da Cehi ne marajo nobenih daril od vlade, temveč le svoje pravice, ki so jim zagotovljene po zgodovini in ustavi. Delegacije. V odseku ogerske delegacije za vnanje stvari se je delegat Asboth pritoževal, daje premalo Ogrov zastopanih v diplomatski službi in pri skupnem finančnem ministerstvu. Finančni minister pl. Kdllay mu je odgovoril, da je pri računskem oddelku sedem do osem uradnikov, od katerih so trije ali štirje Ogri. Minister sam je Oger in pred kratkim je bil tudi sekcijski načelnik. Minister sploh ne gleda na razmero 30:70, temveč na sposobnost in zasluge. — Iz tega se razvidi, kako Madjari porabijo vsako priliko, da svoje ljudi spravijo na višja in boljša mesta. Tnanje driare. Srbija. Iz Belgrada se poroča dne 11. t. m.: Ogerska oblastva so zaplenila pred nekimi dnevi srbskim kmetom govejo živino, katera se je pasla na Mlinski-Adi. Ta otok je v reki Drinji in si ga prisvajajo Ogri in Srbi. Proti temu postopku vložila je srbska vlada ugovor. Italija. »Capitan Fracassa" omenja Kalnokj-jevega govora o Srbiji, ter dostavlja, da ni omenjeni govor nič kaj dobrega vtisa naredil na italijanske politične kroge. Pomisliti je pa treba, da ne zahteva Kaluokj od Srbije, da bi postala nasprotnica Rusiji, temveč baš nasprotno želi jej najboljšega sporazumenja s Petrogradom. Ako pa želi Kalnokj, da bi bila Srbija tudi do Avstrije prijazna in ž njo v najboljšem sporazumenji, opravičena mora biti njegova želja. Belgija. Niso sicer še vse podrobnosti volitev znane, vendar pokazalo se je sploh, da so konservativci zmagali nad liberalci. Mesto Gent je imelo osem zastopnikov: sedem konservativcev in jednega liberalca. Kako so si prizadevali liberalci, da bi dobili tu kaj več sedežev! Ta nada pa se jim ni izpolnila, marveč propali so še bolj, kakor pri prejšnjih volitvah. »N. Pr. Presse" piše o teh volitvah mej drugim: »Nade, katere so gojili belgijski liberalci o včerajšnjih volitvah, niso se jim izpolnile. Posrečilo se jim je sicer, da so dobili v "VVaremmu dva sedeža, a v Gentu pa, kjer so si bili svesti zmage, goljufale so jih sladke nade. Menili so, da dobe osamljenemu svojemu zastopnika kaj več svojih somišljenikov, toda še ta je izgubil sedež. Klerikalna večina v Gentu se je pa pomnožila od 150 na 500 glasov, kar posebno boli liberalce. Predvčerajšnji bruseljski liberalni listi so navduševali z zanpanjem svoje volilce, kateri naj porazijo klerikalno stranko, danes pa je v njih taboru vse po-poparjeno; kajti lahko uvidevajo, kako strašno so se goljufali v svoji zmagozavesti. Propali so, propali za dlje časa, in konservativci bodo na krmilu belgijske države." Anglija. Iz Londona se poroča 11. t. m. listoin: V včerajšnji seji gorenje zbornice se je oglasil lord Ramsaj povodom razprave o delavskem vprašanji, in opomnil mej drugim, da so sklepi berolinske konference povoljni tudi za Anglijo. Z veseljem opaža imenovani lord, da se Anglija zanima za zboljšanje delavskega stanu. Eo bi pa skušala angleška vlada še bolj omejiti delavno ddbo za moške, ženske in otroke, škodilo bi to njeni trgovini. Zboljšanje delavskega stanja se dA doseči z boljšo vzgojo, in s tem, da se zabranjajo prerane ženitve. S heroičnimi sredstvi pa se nikakor ne d& zboljšati usoda delavskih krogov. — »Dailj Telegraph" omenja pogovora kneza Bismarcka z zastopnikom tega lista. Pogovor se je sukal o nihilizmu, delavskem vprašanji in konečno o vnanji politiki. Knez Bismarck je rekel: »Razmere med Nemčijo in Francijo so najboljše in francoska vlada je vzorna. Francosko ljudstvo je odkritosrčno, mirovno v svojih nazorih, kakor tndi t svojih nadah. Nemčija ne ieli druzega, nego slogo Nemčije. Tudi kar se tiče Rusije, ni, da bi kaj rekel. Trodržavna zveza je dovolj trdna, da bode zabranila kaljenje evropskega miru radi Bolgarije. Zveza ie ni bila toliko trdna, kakor je baš zdaj, kajti osnovana je na široko podlago medsebojnega sporazumenja in vkupnih interesov. Močna Avstrija ni potrebna samo za evropski mir in ravnotežje evropskih držav, temveč je kot taka posebno potrebna Nemčiji. Da je zajamčen evropski mir tndi še t prihodnje, zahvaliti je pred vsem trodržavno zvezo. Vojna med Nemčijo in Anglijo ni mogoča, da, cel6 resen razpor med njima se utegne težko pripetili. Rumunsku. Zbornica je glasovala z 59 proti 17 glasovom za kredit, da si omisli potrebno ob-oroženje. Takisto je potrdila tudi kredit, da se osnujejo in dovrši železnične proge v Moldovi. Izvirni dopisi. Iz Šturij, 11. junija. Zadnjo nedeljo praznovali so šolski otroci prav slovesno obletnico blagoslor-Ijenja naše nove šole. Po litanijah bila je v ukusno ozaljšani prostorni šolski sobi veselica s petjem, de-klamovanjem in igro: »Sv. Notburga". Naj takoj povem, da so se vse točke zvršile prav gladko, brez najmanjšega izpodtikljeja. Resno in veselo petje v samo-, dva- in trispe-vih menjavalo se je dokaj urno z raznovrstnimi deklamacijami. Poslušalcev bila je natlačena soba; ca vsakem obrazu si pa videl, s kakim zanimanjem slede vsaki točki. Koga bi tudi ne ganilo, videti sedemletnega nedolžnega otroka, ki ti priprosto naivno pravi raz oder svojo vlogo?! Da, že pri malih je treba začeti z deklamo-vanjem, saj se to v višjih šolah le preveč opušča. V gimnaziji si mladenič pridobi precej znanja; na univerzi si vednost spopolni; a le poglej, kako je tudi visoko omikan v govoru v zadregi glede po-naše, izraza, ali poudarka! Kje je vzrok? Deklamo-vanje se je v šolah opuščalo. Saj znamo iz svoje skušnje. Da smo naglo odgovorili na vprašanje, pa je bil nrofesor zadovoljen. Na obliko, ponašo, kre-tanje itd. se ni gledalo. Ali česar se človek ne uči in ne vadi, to pogreša pozneje v svojem stanu. Težko se pridobi pozneje, kar se je v mladosti zanemarilo. Igra »Sv. Notburga" ne vzbuja sicer toliko smeha, kakor ga nekateri zahtevajo od otroških iger, a je polna jedra in lepih vodil za mladino. Gotovo je jedna najboljših otroških iger, kar jih imamo. Zadovoljila je pri nas zbrane, in brez dvoma tudi pri otrocih ni ostala brez vspeha. Nekateri šolsKi prijatelji in poslušalci zložili so toliko denarja, da se je nad sto otrokom po veselici razdelilo precej češenj, in kakor slišim, je še toliko ostalo, da se bode še prav ubogim kaj omislilo, ali obleke, ali učnih pripomočkov. Naj se le drugo leto zopet jednaka obletnica praznuje, radi se bodemo k jednakemu namena zopet zbrali! Dnevne novice. (Pastirski list.) Te dni so vsi avstrijski nadškofje in škofje razposlali pastirski list, v katerem govore o ljudski šoli in odgoji mladine. List se bude prihodnjo nedeljo Čital z lec; mi ga priobčimo prihodnji teden. (Baron 6i)del-Lannoy), ki je dvanajst let zastopal mariborski okraj v deželnem zboru štajerskem, več ne vsprejme mandata. Posebna deputacija »Slov. društva" ga je zahvalila v imenu njegovih volilcev na njegovem delovauju v deželnem zboru za koristi slovenskega ljudstva. (Vozni red gorenjske železnice.) Čuli smo že mnogo pritožb, da nekateri vlaki državne železnice iz Ljubljane do Trbiža jako neprimerno dohajajo, oziroma odhajajo. Dna 12. maja je imel svet državnih železnic sejo, v kateri je član gosp. Karol Luckmann opozarjal na to nepriličnost in izrazil željo, naj bi se vpeljal vozni red, ki je bil 1. 1884. na tej progi. Namestnik prometnega ravnatelja vitez Pichler je odgovoril, da se tej želji letos več ne more vstreči. (Drnibi sr. Cirila in Metoda) t Ljubljani je volil g. dr Lovro C uče k, c. in kr. polkovni zdravnik, ki je nedavno umrl v Šentilju na Štajerskem, vso svojo zapuščino. (Stare goldinarje) z dne 1. januarija 1882 sprejemajo blagajnice in uradi le še do 80. jun. t. L (Izpred porotnega sodišča.) Včerajšnja porotna obravnava je trajala od 9. ure dopoldne do polu 5. ure popoldne. Zatoženi so bili: France Šparovec, Marijana Šparovec, Anton Sink in Anton Pogačnik iz Podbrezja — zaradi ponarejanja denarja, oziroma sovdeležbe. France Šparovec je izdaval iz kositra korane nepristne dvajsetice z letnico 1869, istoUko Marijana Šparovec. Anton Šiok je izdal nepristea goldinar, istotako Anton Pogačnik. France Šparovec je bil obsojen na osemnajst mesecev težke ječe s postom, ostali trije so bili oproščeni. (Okrajna učiteljska konferenca) za Ljubljano bode pod predsedstvom g. prof. Leve a dne Sega julija ob 8. uri zjutraj v mestni dvorani. (k Kamne Gorice) se nam poroča, da sta brata Zupana izdelala nove orgije, ki imajo osem pev. izpremenov in pet pomožnih. Visoke so le 2-8 m£tra iu vendar ima meh svoje mesto v orgijah. S tem je rešeno vprašanje, kako se morejo orgije postaviti tudi na primerno tesnem prostoru. Novost pri teh orgijah je, da so vse piščali od največje prineipalu do najmanjše v miksturi cinaste in imajo izboknene labije; glas tacih piščal je mnogo pre-ciznejši. Te orgije so od I. 1880. že 28. delo bratov Zupanov. (Ravnateljstvo južne železnice) se nekda pogaja, da bi dobilo vožnjo na novi železnici, ki se gradi od Radgone v Ljutomer. (Uarl) je minolo nedeljo g. R. Ho ni g, nad-učitel) na 1. deški šoli v Mariboru. N. v m. p.! (Občinske volitve) mestne občine Pazin se bodo vršile za tretji razred dne 23., 25., 26., 27. in 28. t. m.: za drugi razred dne 30. junija, 1. in 2. julija, za prvi razred dn6 8. julija. (Slana.) Kakor poroča „Slov. Gospodar", bilo je v ponedeljek jutro na Dravskem polju, ob Pesnici in okolu Maribora nekaj slane. Škode sicer ni naredila posebne, a je za 9. dan junija že redka prikazen. (Ii c. kr. poštne hranilnice.) Najnovejša okrožnica imenovanega zavoda objavlja v uradnem delu odredbo, ki določuje način poslovanja z nakaznicami v prometu čekovnem. Vsled iste zanaprej moreš potem nakaznice skozi poštno hranilnični urad pošiljati denar na vse pošte, a ne več samo na Duuaj. Druga odredba določuje, da se nedoletne osebe in kurandi, ki dobivajo rente iz delavskih zavarovalnic, morajo izkazati s farno- ali pa občinsko-uradnim potrdilom, ako hočejo denar vsprejemati skozi poštno hranilnico. V okrožnici sledi izkaz glede prometa v mesecu maju. V čekovnem in v varčevalnem oddelku skupaj se je 590.768krat vložilo za 75,983.107 gld., od tega na Štajerskem 28.940krat za 2,982 211 gld., na Koroškem 8485krat za 819.209 gld., na Kranjskem 6559krat za 712.448 gld., na Primorskem 0410krat za 1,425.983 gld.; vrnili so pa 172.984krat za 74,386.412 gld.; od tega pride na Štajersko 4994krat za 1,563.404 gld.. Koroško 1186krat za 255.583 gld.. Kranjsko 1073krst za 231.379 gld., Primorje (Istra-Gorica-Gradiška-Trst) 2999krat za 1.179.254 gld. Od 12. januvarija do zdaj se je 29,152 379krat vložilo za 3 259,127.032 gld. 92 kr., a izvzelo 8 566.411krat za 3.205,014.832 gld. 22 kr.; v hranilnici je torej preostalo 54,112.200 gld. 70 kr. Med povračili je 13,442.995 gld., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil iu odposlal vrednostnih papirjev. Reutnih knjižic je v prometu 9329 la 9,632.340 gld., čekovnih 16.842, vložnih pa 749.496; izmed teb so v izgubo prišle tri v Trstu in jedna v Gorici, veljajo: 5 gld., 13 gld. 50 kr., 30 gld., oziroma 7 gld. 24 kr. Novo pošto z nabi-ralnico dobil je kraj Podplat pri Poljčdnah. V neuradnem delu okrožnica izkazuje podatke o poštnej hranilnici na Ogerskem. Taljanskem, Francoskem, Nizozemskem, Švedskem. V prilogi nahaja se ponatis prvih 35 stranij iz .Izvestja" za leto 1889, o katerem je „Slovenec" nedavno že nekaj povedal. Raznoterosti. — Tri sarkofage (rakve) so našli blizu Saint Jean d' Acre v podzemskem hramu, čegar tfene so bile polne slikarij al fresco. Poleg imeno-vanm sarkofagov je bila notri tudi svinčena rakev, okrašena z izbuknenimi podobami. Zraven sarkofagov so ležale različne dragocene posode, io dve dobro ohranjeni podobi, predstavljajoči moško in žensko osebo. Meni se, da so pokopani v teh rakvah feničanska, filistejska ali judovska kraljeva obitelj. Turška oblastva so spravila te znamenitosti v Beirut. — Lakota v Sudanu Iz Suakima se poroča žalostna vest angleškim listom. .Times" objavljajo zasebno pismo, katero govori o strašni lakoti: Izstradani jedo pse, mačke, podgane, osle. kače, kuščarice, stare kosti, usnie in večkrat še to drog drugemu iz ust iztrgajo. Videl sem — piše nadalje dotičnik v imenovanem pismu — kako je napal veči deček slabšega ter ga skušal zadaviti, da bi mu iztrgal jed iz ust. Takih in podobnih žalostnih prizorov je še več. V Snakimu se je osnoval odbor pod vodstvom guvernerja iu angleškega konzula za lajšanje pogubne lakote. Vsak dan dobiva tri tisoč stradajočih revežev potrebne hrane. V Tokarii in Kasali, v Berberji jn Mptemnehu, kjer ni blago-tvoriteljnih človeških rok, pomrje vsak dan sto in sto siromakov strašne lakote. — Poslušen deček —pa kažnjen. Tonček je prosil mater, predno so šli na polje, kruha. Ker tega ni bilo pri hiši, dajo dobra mati Tončku iz peči od kosila ostale žgance. .Kam pa naj de-nem lonec, ko pojem?", vprašal je Tonček odhaja-jožo mater. Materi se je zdelo to vprašanje prav nepotrebno in zato mu nekako jezno odgovori: .Ob tla ga vrzi!" In Tonček je res z lončkom to storil. kakor hitro ni bilo ničesar v njem. Seveda imela sta pozneje radi tega z materjo račun. Telegrami. Belgrad, 12. junija. Od vseh srbskih listov omenil jo Kalnokyjevega govora v de-legacijskem odseku le »Narodni Dnevnik", ki ostro napada Avstrijo. Pomenljvo je tudi, da so bili danes v Belgradu zaplenjeni vsi dunajski in peštanski listi, ki so prinesli govor grofa Kalnokjja. — Ogerska vlada je prepovedala izvoz srbskih prašičev v Avstrijo. Madrid, 12. junija. Kraljica je danes potrdila postavo o splošni volilni pravici. Cmrll so: 9. junija. Franca Škofie, šivilja, 46 let. Stari trg 4, jetika. 11. junija. Karol Pristov, nadlovčev sin, 5 mes.. Kolodvorske ulice 11, katar v črevih. TrcmenHko »poročilo. a & Cas Sta oje Veter lil »g opazovanja inkom.rm T mm toplontn po C.liija Vreme 12 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveS. 730-3 7305 730-5 13-2 160 142 «1. sever jzapad si. jzad de^ oblačno oblačno 10-00 dež Srednja temperatura 16-9" za 1-4'' pod normalom ]>itna|Hka borza. (TelegratiJno poročilo.) 13. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 89 gld. 90 kr. - 65 „ 85 , 20 . Srebrna „ 5' , '„ 100 „16* 5* avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . . Kreditne akcije....... London • • • ....... Srebro.......... Francoski napoleond...... Cesarski cekini........ Nemške marke ....... 89 109 101 966 30.5 117 9 5 57 50 „, 25 . 33'/," 55 , 65 „ Zadruga brivcevinviasuljarjev ljubljanskih naznanja slavnemu občinstvu, da bodo pričenši B 1. junijem brivnice in vlasuljarnice ob nedeljah iii praznikih od 3. nre »knii popolune zaprte. (12-9) Tujci. 10. junija. Pri Slona: Waller, Stern, Gottlieb, Danier, Alines, Hahn, trgovci, z Dunaja. — Adolf Leeb in Panavitz z Dunaja. — Gruden z Jeličenvrha. — Valduga, korni nadupravitelj in G. M. Spinetti iz Gradca. — Angelo vitez pl. Pischioni. e. k. major, z Moravskega. — Mulitsch pl. Pklmenberg iz Amerike. Pri Maliču : Pogačar, e. kr. podkonzul, iz Carjigrada. — Merklen iz Pariza. Št. 9578. (3-3) Bazpis. Pri mestnem ma|^gtrata ljubljanskem izpraznjeni ste dve službi uradnega sluge z letno plačo 350 gld., naturalno obleko ter s pravico do dveh v pokojnino vštetih petletnic po 30 gld. Prošnje za ti službi vložiti je do 30- junija t. 1. pri mestnem magistratu in jim priložiti dokazila o starosti, stanu, usposobljenosti, znanji jezikov, zdravji in o dosedanjem službovanji. Mrestili 31.^ dan maja 1890. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. 00. Benediktincev opatijo Soiilac (Grii-ondo). Dam MAGUELONNE, prijor. Največje odlikorattje: flve zlati svetinji: liru-nel} JSSO, London 1884. Iznajdeno leta 1373 P" P"jorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob. Jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljii in edini lek proti zobobolu. Tvrdka Rue €roix de Seguejr 106 & 108. Ustanovljena leta 1807. Dobiva $e v meh lehamah in proila/alnicah tlišav. (41J OLJNATE BAR V kofliltamklli pn^leah po pol In Jeden kilo priporoma najceneje .m B^ ■■ .m m.: .m m' tovarna oljnatih barv, laka in firncža (23) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.