V Trsta, v nedeljo 18. mala 1919 Letnik XllV Izhaja vsak dan, uJi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv Fia ičiška Asiškega £tev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poŠ.Ijajo ureduje*. u. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — JzJ. itelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Iist^ Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol ieta L 13 — in celo leto L 35*—. — Telefon uiedniŽtva in uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oghsl se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 sto?.; osmrtnice, zahvale, poslanice ln vabila po 40 stot, oglasi denarni :i zavodov m rt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, n.ijrmnj pa L I*—. Oglase sprejema inseratni oddelek EJinostL Naroč lina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni odd. Ji se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 2J. Kircuna Konferenco. Brockdorfi hoče podpisati? VERSAILLES, 16. Eden tajnikov, ki je v tesirih zvezah z grofom Brockdorfiom-Rantzauom. )e podal In ponovil neki osebi naslednja pojasnila: Na vprašanje, ali bo mir podpisan, je odgovoril Brockdorfi: Vi ste nam pritisnili kokno v želodec. palec na oči in ste nas vrgli ob tla. Kako hočete, da na) bi mi ne podpisali ob takih razmerah? Ta'nlk je pridooal, da dejstvo, da je Brockdorfi čakal 24 ur na prevod mirovnih pogojev, ker ni zaupal francoskemu besedilu, ter da ie proučil vse podrobnosti, kaže na to, da je sklenil podpisati. MinU dnevi t VersaUIesu. VERSAILLES, 16. Dan je potekel mirno. Pred-pokine 'je nemška delegacija malo delala. Delegat Lersner je pczval k sebi nemške žurnaliste ter Jim je prijavil navodila, došla iz Berolina. ki priporočajo neko umerjenost v informacijah da se preprečijo komplikacije z entento. Avstro-nemški pooblaščenci v Salnt-GermaJnu. PAR1Z, 16. V S«int Germaimi je popoldne minilo mirno. Danes so avstri-Jsko-nemški delegatre cs'ali na okazan h jim stanovanjih, izvzemši nekoliko tajnikov in žurnalistov, ki so se izprehajali no rezerviranih jim oddelkih parka. Po obedu je Remer zbral okoii sebe svoje giavne sodelovalce. FteaaOna vprašanja za prehrar>o Nemške Avstrije. SA1NT GERMA IN, 16. Danes predpoldne se je vrs'l prvi scsta-nek tehn!čn:h svetovalcev, da pro-nčire finančna vprašan a, tičoča se prehrane Nemške Avstrije. Jutri in naslednje dni se bodo ta pri-pravT alna pog2jan:a. vzporedno z onim, ki se vrše v VersaiHesu. nadaljevala skupno i zastopniki Anglije in ltalije. Neai^kl kurir? v VersaiHesu. VERSAILLES, 17. Vdcraj je prispelo iz Nemčije pet kurirjev, ki so imeli dolg razgovor z .grofom Brockcorfi-Rcjitzauom. Trije kurirji so se snoči vrnili v Nemčijo z zaupnimi nalogi. * Protest nemških delavskih organizacij proti mirovni pogodbu CUP1H, 17. Iz Berolina se poroča: Kakor poroda »Vorwarts« so zastopniki -simiakatov sklenili nasloviti na organizirano delavstvo vseh držav pr7;\', v katerem protestirajo proti mirovnim pogojem. Ba!tske stvari. P4PIZ. 16. (Uradno.) Komisija za baltske stvari ie imela včeraj svojo prvo sejo v ministrstvu za zun i: ;e stvari pod predsedstvom Howarda. zastopnica Ancleš1- e. Zednene države so bile zastopane po -n pred zasedbo so pomorske operacijske oblasti ctbvest le turško vlado, da se izvrši zasedba v smishi člena 7. premirne pogodbe, ki dotoča zavezanom pravico do zasedbe, če bi nastal položaj, ki bi ogrožal njihovo varnost Podajanja med Belgijo in Luksemburgom. BRUSELJ. 16. Belgijski in luksemburški odposlanci so se ses!i v ministrstvu za zunanje stvari. Podajanja se bodo nadaljevala v Luksemburgu. Pričakuje 92, da pride do sporazuma med njimi. IZ FRANCIJE- PODLISTEK motaj im'm. Ruski spisal M. Arcibašev. — Poslovenil M. Ulica se je končala pri širokem, modrem izlivu, katerega je dim parnikov skoro popolnoma pokrival. Njihova tanka, pretrgana znamenja s piščalkami so v daljavi odmevala. Na drugem bregu so se prikazovali, kakor iz sive megle hiše, vrtovi in dimniki; črni sajnati dim so ležali na njih in branili pogled v visoko, čisto nebo. Sevirjov je za trenutek pomišljal, potem se je obrnil proti mostu in se zelo naglo ozrl nazaj. Dvoje očes ga je preplašeno pogledalo. Mlad mož z rdečkastimi lasmi in brki, visokim ovratnikom in trdim klobukom mu je stopil skoraj na pete. Trenotno sta se motrila in njihove oči so vsled medsebojnega grozničavega spoznanja postale trde in inrzie. To je trajaio samo trenutek, na kar se je Sevirjov obrnil in nadaljeval svojo pot, kc-kor bi se ne Lilo nič prepelilo. Mož s trdim klobukom mu je na^-lo sledil, ga kmalu prehitel in korakal na-prej. Vse to se je zgodilo tako hitro in brez vsake zveze, da se je zdelo Sevirjovu, da se je zrno- Foch pregleduje čete ob Rent PARIZ, 16. »Petit Parisien« pravi, da je maršal Foch, dospel iz Moguncije v Koblenc, kjer ga je sprejel general Ligget, poveljnik američanskega armadnega zbora. Maršal odpotuje danes zjutraj v Koln, kjer ga sprejme general sir Willian Robert-son, poveljnik angleške vojske ob Reni. Za vzpostavo sindikalne Internacijonale. PARIZ. 16. Prihodnja mednarodna konferenca centralnih sindikalnih organizacij vsake dežele se bo vršila v Aimsterdamu prihodnjega 28. julija in naslednje dni. Ustanovi se zopet zveza centralnih sindikalnih organizacij, ki so poprej pripadale k sindikalnemu mednarodnemu tajništvu. Na splošno konferenco se pozovejo sindikalne organizacije vseh dežel, katerih obstanek Je bil pripoznan z dnem 1. januarja 1919. Dnevni red konference obsega: 1. vzpostavo sindikalne internacijonale; 2. pravila in sedež izvrševalnega odbora in splošne sekcije; 3. mednarodni položaj in delavske zahteve. Lloyd Geors st ogleda osvobojena ozemlja. PARIZ, 16. Četvorica načelnikov vlad se ni sestala danes, ker je Lloyd Oeorg odpotoval, da si ogloda osvobojena ozemlja. Nova nemška nota se še ni izročita ker besedilo ni še urejeno. Nota se bo bavila baje z AIzacijo-Lorcno. Ostre kritike v delovanju Joffreja. PARIZ. 15. »Oeuvre« piše: Maršal Jofire bi moral odgovarjati pred parlamentarno komisijo radi tako težkih činov, da moramo vprašati, ali ne gre za začetek prave obtožbe. »Oenvre« očita maršalu Jofcfrem nre«d drugim, da je podpisal brzojavko, ki Je prisilila Romunsko, da Je vstopila v vojno v neprimernem času. Amerikanske čete na Reni. LONDON, 15. »Times« so prejele iz Koblenca vest, da en amerikanski oddelek, sestavljen od do-brovoijcev, ostane na Reni, da bo zastopal Zedi-njene države v času okupacije. IZ ANGLIJE. Angleško poročilo o operacijah na Ruskem. LONDON 15. Neko uradno poročilo o vojaških operacijah v Rusiji pravi: Murmansko: Zadnje operacije, izvršene od generala May-narda, so popolnoma uspele. Prebivalstvo se-vernoruske republike se je takoj odzvalo vpoklicu pod orožje. — Krim: Položaj neizpreme-njen. — Južna Rusija: čete generala Denikina so zavzele Lugansk in izpraznile vse ozemlje ob srednjem Donecu; dobrovoljske čete so se reorganizirale po protisunkih na izgubljenem ozemlju zapadno od Rostova, blizu Ekaterino-darja. »Manchester Guardian« dvomi o tem, da je bila finska republika pripoznana pod pogojem, da Finci organizirajo pohod proti Petro-^radu, operirajoč skupno s Kolčjakovimi četami, ki je s svoje strani pred kratkim prioo-zRal finsko republiko. List meni, da se načrt zaveznikov sestoji v tem, da pomagajo Kol-čjaku na njegovem prodiranju proti Moskvi in enočasno finskem napredovanju proti Petro-gradu. Zavezniki da upajo, da zasedba teh dveh prestolnic dovede do končnega razpada boljševišlva. Kerenski, bivši ruski diktator, in CaIkovsky, ki je v Arhangelskem navduševal rdečo vojsko na odpor, se nahajata v Pa- rizu. »Chicago Tribune« piše, da sta se včeraj podala k polkovniku Housen, ter mu razložila svoje zahteve, namreč, naj konferenca usvoji politiko popolnega dezinteresiranja glede Rusije. Po mnenju Kerenskega, pride Rusija k zavesti takoj, ko bo strmoglavljena seaanja koljševiška samovlada. Zato predlaga samo, na| zavezniki ne pripoznajo sovjetske vlade. Poročila o bojih na indijsko-afganistanski meji. LONDON 15. Indijski oddelki poročajo: Dne 11. m. m. je v Landi Lotal napadla prva divizija Afganistance, čije glavne čete so se nahajale v vasi Khagali, katero smo zasedli, kakor tudi bližnje hribove. Letalci javljajo, da se sovražni oddelki umikajo proti Dakki. Zaplenili smo več topov. Naše izgube do 10. majnika iznašajo: 3 mrtvi in 16 ranjenih. IZ EGIPTA. Splošna stavka t Pori Saldo. PO RT S AID 15. Dne 13. je izbruhnil štrajk vseh korporacij, ki je postal naslednjega dne splošen. Ni se dogodil nikak nered. Prevoz po kanalu je zagotovljen. Ukrenjene so odredbe, da dobe ljudje potrebnega premoga, da dosežejo čim prej skladišča, m Položaj ob Sueškem prekopu. PARIZ, 16. Iz Port Saida Javljajo: Položaj ob sueškem prekopu je ostal tak, kakor je bi! včeraj. til. Toda srce mu je bilo silno, kakor bi ga hotelo svariti, na nekaj opozoriti. Tedaj je opazil črno postavo redarja, ki si je popolnoma mirno drgnil nos s svojo snežnobelo rokavico. Mož s trdim klobukom je stopal mirno in naravnost naprej in mimo redarja, ne da bi na kak način predrugačil svojo hojo. Kakor bi imel važne, neodložljive opravke. Nasprotno pa se je stresel redar, povesil je roko, gledal preplašeno za njim in se potem v strahu zasukal, na kar se je Sevirjov takoj obrnil, kakor bi bil nato že pripravljen, ter se pomešal v gručo zidarjev, ki mu je prišla nasproti in stopala proti obrežju. Nekoliko dalje sta ležala poletni vrt in proti pustem Martovem polju vodeča pot. Bliskovito hitro je precenil oddaljenost in takoj izprevidel, da vrta več ne doseže; nasprotno je ležalo obrežje pred njim odprto in gladko, kakor puščava. »Kaj naj storim? Sicer pa je že vseeno, naj bo tako ali tako...« si je dejal in apatično obstal pred nakladališčem finiandske plovne družbe, ko je naenkrat zaslišal oster žvižg parnika, ki naj bi se vsak čas odpeljal. S precizno hojo kakor stroj, ne obotavljajoč se niti trenutek, je stopal Sevirjov čez mosiič in stal z enim skokom na ladji, sredi različnih ljudi, iskajočih prostora na rumenih klopeh. Šele oti tod je po£iedai cazai. V nasprotstvu z nekaterimi informacijami sc ?a-trja, ete prevoz ladij ni prekinjen. Štrajk obsega vse delavske organizacije ožine. Politika angleške vlade ▼ Egipta. LONDON. 16. (Zgornja, lordska zbornica.) Crew je stavil vprašanja o položahJ v Egiptu in o vladni politiki v tej deželi. Lord Curzon ie odgovoril, da je došla vest o zboljšanju, dasl se ne more še reči. da Je položaj zadovoljiv. Vlada bi bila pripravljena za razgovor z Zaytdulorn, 6e ne bi bil začel zahtevati, na) se Anglija popolnomfa umak« ne iz Egipta. Vlada odpošlje misijo ki ji bo prsd-sedoval lord Millner. C«rzon Je zaključil, rekši. da namen vlade ni bil nikdar, da bi dušila aspiracije Egipta, marveč sodi, i-Amer:ka« vrača prijateljska čustva, ki ste jih izrazili, ter obnovlja zagotovitev lastne najživejše želje, da bi čim najbolj prijateUsko sodelovanje narodov Italije in A-merike dovedlo do vzdržavanja pravičnega nriru. ki bi pospeševal prospeh obeh narodov. Podpisan: Charles Evans Hughes, predsednik družbe »ltalija-Amerika«. Poljska In Cehoslovaška. PARIZ, 16. »Temps« piše: Tešinsko vprašanje se ne more rešiti potom pogajanj med Poljsko in Cehoslovaško in zato morajo posredovati velevlasti in tudi .glede prisoditve premogovne kotline. Mogoče ie. da se ta okoliš z mestom Tešinom prisodi čehoslovaški državi, ki bo potem morala priznati nekatere koncesije Poljski. vse otoke na severu in zapadu dalmatinskega obrežja. Nevtralizira se pa ozemlje od točke 10 kil. od Dubrovnika do reke Vajuše. V nevtralni pas se pritegne Kotorski zaliv s pristanišči Bar, Ulčinj, Sv. Ivan Medovanski in Drač, s pridržkom pa, da pravice Crnegore ne bodo dotaknjene, kolikor temelje na tem dogovoru, ki pa so pripoznane za sedanje posesti Crnegore in se ne bodo mogle raztegniti na ozemlja in pristanišča, ki bi se utegnila v bodočnosti prisoditi CrnigorL Vrhu tega ostanejo v veljavi vse omejitve ali odreki glede Barskega pristanišča, v katere je Črnagora sama privolila v letu 1909. Nova meja med Italijo in Avstro-Ogrsko bi se torej v naših straneh potegnila od Trbiža, bi sledila razvodju Julijskih alp, preko vrhov Predila, Mangarta, Triglava, prelazov Pod-brda, Podlanskega in Idrije. Od tu bi se meja obrnila proti južni obali v smeri Snežnika na način, da ne bi vključila v italijansko ozemlje kotline Save in nje pritokov. Od Snežnika bi se meja nagnila proti morski obali in bi zajela Kastav, Matulje in Volosko kot italijanske kraje. To bi bila v glavnih potezah določba londonskega pakta, kolikor se tiče slovanskih pokrajin, Istre in Dalmacije. Ta pakt je bil sklenjen 26. aprila 1915. Vojni dogodki pa so v tem času donesli velikih izprememb. Zato je danes na mučni poti mirovnih pogajanj londonski pakt ena najhujših strmin. Vlasti, ki so podpisale, je ne morejo ubiti, ker so vezane; druge ne morejo kar tako preko, ker pakta niso podpisale. Pa še dva druga velika momenta, n akatera se sedaj ni moglo računati, sta prišla vmes: Rusije, ki je podpisala londonski pakt, ni več; in Avstro-Ogrske. proti kateri je bil naperjen ta pakt, tudi ni večl In potem je prišlo vmes še reško vprašanje, o katerem pakt ne govoril Na mesto Avstro-Ogrske je glede teh spornih ozemelj stopila Srbija, ki je — zaveznica držav, ki so sklenile londonski paktlf Komplikacija je torej velika. Londonski pakt Dne 26. aprila 1915. so sklenili in podpisali zastopniki Francije, Velike Britanije in Rusije takozvani londonski pakt. V točki 1. spomenice, s katero je italijanski veleposlanik v Londonu, marchese Imperiali, prijavil angleškemu tajniku sklep te pogodbe, je določen minimum vojne sile, ki se jo obvezuje Rusija vreči proti Avstro-Ogrski v slučaju, da bi ta obrnila vse svoje sile proti Italip. V drugi točki se obvezuje Italija, da se bo bojevala z vsemi razpoložljivimi sredstvi na strani Francije, Anglije in Rusije proti tistim državam, ki bodo ▼ vojni žnjimi. S prihodnjo mirovno pogodbo naj dobi Italija ves južni Tirol do svojih naravnih in ge-ografičnih mej, do Brennerja, dalje mesto tržaško in njega okolico, grofijo Goriško-Gra-diščansko, vso Istro do Kvarnerja, vključivši Volosko, istrska otoka Crea in Lošinj, kakor tudi vrsto manjših otokov in otočičev. Dalje dobi Italija pokrajino Dalmacijo in V precejšnji oddaljenosti, pri vhodu na most je zagledal tri postave, ki so se mu zdele ločene od vsega ostalega sveta. Te tri postave so bile, detektiv, redar in vojak na konju. Proti parniltn obrnjeni so se posvetovali in izvajali pri tem najburnejše geste. Sevirjov je lahko uganil vzrok njihove razdvojenosti, vedeti namreč niso, če imajo še dovolj časa prispeti na parnik, ter so se brez odločitve in vzroka premikali sem in tja. Ko se je končno vendar odločil redar ter se hotel s potegnjeno sabljo približati Sevirjovu, se je s parnika zaslišal glušeč žvižg in parnik se je veličastno premaknil mimo mostiča. Vojak je hitro obrnil konja ter se zapodil čez most, detektiv in redar pa sta tekla v nasprotne smeri. »K telefonu hitijo... da javijo okrajnemu poveljniku,« si je dejal Sevirjov, kakor bi mu kdo to zašepetaL ln zopet se je naglo in precizno kakor stroj spustil čez krov, z enim pogledom premeril oddaljenost med mostičem in parnikovim bokom ter skočil tja. Nekaj ljudi je prestrašeno zakričalo; toda Sevirjov je dosegel mostič, kjer se mu je sicer spodrsnilo, da je samo za las manjkalo, da ni padel v vodo, toda pravočasno se je še oprijel. Bežal je ob ograji navzgor ter hitel Droti letnem vrtu. Bal pa se je teči, da- D:'o o senci...! Pod tem naslovom prinaša milanski »Se-colo« v svojem izdanju od 15. majnika kaj zanimiv dopis iz Pariza. Navaja po nekem pariškem listu: »Čehi in Jugoslovani imajo resnih razlogov za pritožbe proti ljudem z Dunaja. In vendar jih vidimo zbrane, kajti Dunaj, Prago in Zagreb veže vkljub vsemu nekaj, pa bilo to tudi samo železnice. Treba je razpravljati. In razpravlja se mnogo. Oovori sc, da se gospod Lmnasch, ki je zelo inteligenten Dunajčan, razgovarja s Trumbićem, ki je jako delaven Jugoslovan. Drugim razgovorom, ki riso nič manje zanimivi, so prisostvovale angleške osebnosti. Za razporočen.je stare monarhije bi mojjel biti sestanek v Saint Gcrmainu sličen poizkusu za spravo.« »Sedelo« pravi, da je s temi malo vrsticami označeno d^oloinatično delo ob prihodu avstrijskih delegatov. Na tisoče načinov da hočejo pesia. iti temelje famozni podonavski konfederaciji, ki jo italijanska javnost že davno odbija. P.of. Lamasch je le tehnični delegat za :ueJr_arodno pravo, rvii to pravo ni. o ka;^re:i. rangovarja s Trumbićem, in tudi ne o žeieznlskih vprašanjih, ki so izven njego-ie in komoetence. ve ni; Hočejo — na 'aljuje »Secolo« — stisniti gospodarske vezi med raznimi deli bivše avstrijske drža e. Nemški Avstriji se predočajo vse koristi, k; bi jih mogla imeti, če svojo politiko usiu;ri proti jugu namesto proti severu. Zlo je v tem, da se hoče ustvariti popolna mreia interesov, ki bi Avstrijo in Ogrsko skoro usužnila novim slovanskim državam. In ker bodo verige zlate verige, je verjetno, da sc Avstrijci puste vkovati. Treba je naglasiti — poudarja »Fecolo« — da se načrt podonavske konfederacije (v prvih začetkih le gospodarsko-ca rir.sLc, v nasledkih pa naravnost politične) tu podpira odkrito šele nekoliko dni. Do včeraj so hoteli, ali, točneje rečeno: sp govorili, da hočejo le avtonomijo Avstrije. Pred nekoliko mcseci, ko so se še bali odpora od strani Italije, so naglašali seveda, da ima konfederacija biti le začasna ter da bo po kakih desetih ali petnajstih letih prebivalstvo pozvano, naj se samo izreče o svoji bodoči usodi. Ali, jasno je, da to ni moglo zadoščati zaščitnikom umetnih ustvaritev, ki se hočejo za vselej zavarovati pred svobodnim izrazom volje avstrijskega ljudstva. siravno je pospešil korake kolikor le mogoče. Toda tudi tako je vzbujal pozornost in marsikdo je gledal čude se za njim. Rad bi se bil ozrl, toda nisi upal, med tem pa je čutil, kakor bi se stegovalo mnogo, mnogo rok za njim, hoteč ga zagrabiti. Lepa, visoka ograja, drevesa, rumeno listje in gredice, dame, častniki in otroci so šli mimo njega kakor v sanjah; v vrt ni zavil, temveč je začel teči v smeri proti visokem, slabo ohranjenem mostu, vodečem preko Fontanke. Samo nerazločno je videl ploščnate strehe čolnov, upognjene kmete, ki so se z dolgimi drogovi pregibali, kakor bi nekaj mešali, in hiše ter široke ceste v daljavi Ni bil zmožen, da bi se otresel težkega pritiska, ki ga je tlačil, in bežal je čez most. Na svoiem mestu stoječi redar, koščen mož z rdečim ob-azom in belimi biki, je klical za njim; toda Sevirjov je izginil za kočijo, v kateri je zagledal začudeno žensko s posebno oblikovanim svetlorfiodrim klobukom, potem se je izognil drugima dvema vozovoma ter planil na prazno ulico. Iz daljave mu ,e donelo na uho raznovrstno kričanje; toda ni se ozrl temveč skoro nehotno drvil skozi prva odprta vrata, ki jih je zagledal. Prišel je na dvorišče, kjer je srečal dojiljo z dvema otrokoma v modrih pokrivelih. Sem ie-prispel Sevirjov potem, ko ie premo- Od tod — nadaljuje »Sccolo« — razgovori med Lamaschem in Trumbićem, kar potrjajo tudi veliki angleški listi. Zato ne dvomi nihče, da je podonavska konfederacija v programu francosko-angleško-američanske koalicije. »Secolo« noče apelirati na plemenita načela, ki so podžgala k žrtvovanju milijonov mož. Pravi dobesedno: »Sebičnost vodilnih slojev in megalomanija vlad dežel-zmagovalk ostajate sedaj gluhi za apele take naravi — pa naj prihajajo od strani sovražnikov ali zaveznikov. Govorimo torej o realnih interesih. z gledišča stare diplomacije, ki ostaja, žal, razsodnik sveta. Z ozarorn na r.cius*^ nc.aino-t se je ustvarila francosko-italijanska solidarnost za skupno obrambo. Ni se čuditi temu, Anglosaksonci so hoteli razbiti ta latinski blok. ker bi mogel nekega dne postati silen. Da pa tako delo opravljajo v isti Franciji sami, se bo zdelo neverjetno tistemu, ki bo pisal nepristransko zgodovino o razburjenih današnjih dneh, iz katerih noče priti mir!« Na zaključku naglasa dopisnik, da francoski načrt za podonavsko konfederacijo podpirajo politične struje in listi, ki so se kazali povsem prijateljski Italiji. Obžalulje pa, da v Italiji ni takega odpora, kakor bi bil potreVen. V teru ravno da je nevarnost. Ce se bo Francija naslanjala na podonavsko konfederacijo, se bo Italija prisiljena nasloniti na Nemčijo. To bi bilo kal nove vojne. To so tragične šale — pravi še »Secolo« — tiste politike ravnovesja, ki naj bi jo bile ruševine vojne pokopale z« vedno. Namesto tega pa se konferenca v Parizu vrača k starim obsojenim metodam stare diplomacije! RešRo »prašanls rešeno ? Kakor smo sporočili že včeraj, je parišl*? »Temps« objavil načrt, po katerem se b-,-končnoveljavno reši reS^o vprašanje. Po tem načrtu bi se torej reško in ozemlje razdelilo v tri dele. Vzhodni brej Pečine s Šušakom in pristaniščem za ja^^rno'" bi prišel pod Jugoslavijo, zapadni brc^ Rcčinc 7 mestom Reko bi pri?e! pod Italijo, toda pristanišče za velike parnilce bi se razdelilo v d v*, dela. Del pristanišča zapadno kolodvora bi bil pridržan za Italijo, dočim bi se pa oni del mej izlivom Rečine in kolodvorrm odclal v na;em Jugoslovanom na podlagi pogodbe z de c; n-devetdesetletnim zapadlostnim rokom. To ' najem oddano ozemlje bi upravljale mešane, italijanske in jugoslovanske oblasti. Italijanski listi pripominjajo, da je pač umljivo, če ta načrt naleta na resne ugovore. Nam se zdi vsekakor, da ta načrt, četudi ga je morda res treba smatrati za popolnoma resnega, ni popolnoma jasen. Zlasti Rcću a kot meja se nam zdi označena vse prem 1.0 točno. Rečina se namreč pod sušaSkim maslom deli. Prvotni tok gre ob ulici Fiuma i (Rečini) in je rabil kot pristanišče za in?-!fc jadrnice, zlasti dalmatinske, dovažajoče v^.o itd., dočim pa se regulirana Rečina cc'Ioil^ skoraj naravnost pravokotno od stare Rečlr. _ in teče ob šušaškem nabrežju v premi črti v morje. Ozemlje med obema Rečinama, take-imenovana »Delta«, ali s starim hrvatskim i-menom »Brajdica«, je bilo in je ?e hrvaljk ozemlje, in je rab:Io predvsem za lesna ir. i'r 1 skladišča ter tvor io tako nekako de! tove n 1 ga kolodvora. Nastaja torej tu vprašank: -tera Rečina naj se smatra za mejo, ka!^or io označa »Temps«, in potem tudi, kateri kolodvor naj prihaja v po§tev za razdelitev p-is'"-nišča za velike parnike v dva dela, v italijanskega in onega, ki naj bi se dal za 99 let v najem Jugoslaviji? Natančna rešitev tega vprašanja tudi ni razvidna iz pripomb, ki jih čitamo v italijanskih listih o stvari, ker se te pripombe tudi drže nejasnega prvotnega francoskega vira. Tako poročajo n. pr. včerajšnji tržaški »Eri Nuovi« z Reke, z datumom 16. t. m.: »Prispela je semkaj vest, da je vpraSanie Reke rešeno. Reka se priklopi Italiji, Susak ostane Jugoslaviji, pristanišče pa se odda v najem za devetindevedeset let. Najemninski pogoji niso znani in ne imenuje se tudi najemnik.« Po tej brzojavki bi torej pripadlo Italiji samo mesto Reka s svojim okrožjem in meja bi morala biti stara Rečina, kajti če ostane Sušak Jugoslaviji, ji ostane vse sušaško ozemlje, torej tudi ozemlje med obema Rečinama, ki je vedno spadalo pod Sušak, oziroma pod Hrvatsko. Stvar pa postaja še tem zapletenega, Čc se til svoje zasledovalce, bežal skozi drvarnico m splezal čez lesen plot. Sicer ni zaupal v svoje skrivališče, dobro vedoč, da bodo neob-ljudeno poslopje preiskali najprej; toda ni imel več moči, da bi bežal naprej, zato je ostal tukaj. Dolgo časa je sopel z največjo težavo in oklepal krčevito svoj samokres, zagotovo namenje, da ustreli vsakega, ki bi se prikazal v razdejani odprtini vrat. še je slišal vpitje svojih zasledovalcev, razločeval je ropot mnogo nog, ki so stopale po ostankih mramomatega stopnjišča. Hropel je, da se je slišalo piskanje dvigajočih se prsi, oči so mu žarele, kakor do smrti utrujenemu volku. Toda minule so minute in ure in nikdo se ni prikazal, tudi hrup z ulice je le redko dohajal na njegova ušesa. Sevirjov ni več mogel misliti; niti tega ni razumel, kaj se je z njim godilo? Samo instinktivno je pričakoval, da se stemni in vsak trenutek je zapiral oči, ker ni mogel več zmagovati slabosti, ki se je polotila vsega njegovega tresočega telesa. Kadar je zaprl oči, so se pojavile pred njim ulice, obrazi in roke, stegujoče se po njem. Dvakrat so streljali za njim; toda na to se je spominjal nerazločno, mogoče si je samo domišljeval. Nasprotno pa je dobil še mnono strašnejši vtisk, ki ga ni hotel zapustiti niti za trenutek. ' Vsi, ki so ga preganjali sedaj na smrt in Rfr. 131 V Jruk, i t. upoštevajo vesti, ki prihajajo o njej iz !Lilije. Tako brzojavljajo že omenjenemu IisIj iz Rimr.: »Sporočilo agencije Havas, po katerem naj li se fcil v Parizu sestavil nov načrt za rešitev u^oile Reke, je dalo povod za živahne ugovore v rimskih poliLiških krogib. Smatra se za nemogoče, da bi se udejstvil predlog, po katerem naj bi sc Reka razdeljevala med Jugoslovane iu Italijane- Zatrjuje se, da Italija ne bi trpela vladavine, kakor bi bila komaj dopustna v azijski Turčiji. V resnici ni mogoče, da bi velevlast, kakor je Italija, mogla pristati na neke vrsto »komisije« in to celo v svoji lastni hiši.« Skoraj v popolnem protislovju s tem rimskim poročilom pa je drugo poročilo, ki smo ga čitali v včerajšnji jutranji »Nazione«, kateri brzojavljajo iz Rima 16. t. m.: »Še oseminštirideset ur pričakovanja, in jadransko vprašanje bo rešeno. Končno bomo izvedeli za usodo Reke, ki ne more biti drugačna kot italijanska vkljub pridržkom trgovinskega značaja in nanašajočim se na pristanišče. V tukajšnjih krogih se je vkljub nervoz-nosti zadnjih ur zopet pridobila gotovost, da Ital«ja dobi zakonito zadoščenje, ki ji gre. Da Italija prizna reškemu pristanišču olajšave glede notranjega prometa, je znano. Kolikor ta rešitev ne zadeva ali ne krši naših nacijo-nalnih pravic in življenjskih koristi, more biti sprejemljiva. Sporoča se vpostavitev načela, po k-iJerem se mora reško vprašanje rešiti na podlagi političnega načela italijanske večine, ne j>a po gospodarskem načelu, kakor ga zastopa N&ilscn. Neuradne razprave, ki so se prire!e med Italijani in Jugoslovani v Parizu, kažejo namen, da bi se zagotovil sporazum rat d mejaši. Ce se doseže sporazum, bo mo-goč-3 izločili Wilsona iz stvari. Vsekakor je sedaj pričakovati rešitev v najkrajšem čase.« Ta!:šna so torej italijanska mnenja v stvari. V koliko so upravičena, pokaže pač že naj-tližja bodočnost. C3U3 sankcij le za minil Znan je sicer vbitemu razumniku — ker se tolikokrat navaja —, vendar bodi zapisan tu zopet tisti rek odličnega državnika v zgodovini bivše monarhije: Svet bo strmel na ne-hva!ežnos!i Avstrije! Najizraziteje se je ta karakterna poteza v bistvu tistih, ki so vladali Avstrijo skozi stoletja, očitovala v njih postopanju z nenemškimi narodi, osobito pa slovanskimi. Pravi sramotni spomenik te črn« nehvalež-rosti je postavljen v zgodovini hrvatskega naroda. Tepli in bičali so ga popred, dokler je branil svojo državno svobodo in neodvisnost; Zrinjskega in Frankopana — največja zaščitnika te neodvisnosti — so vrgli v ječo v Dunajskem Novemmestu in niiju glavi položili pod rabljevo sekiro. Ali, s škorpijoni so podarjali ta narod tudi potem, ko se je podredil njihovemu gospodstvu s slovesnim državnim činom: na tisti strašni in črni dan 30. aprila leta 1671. v Dunajskem Novemmestu so zastopniki hrvatskega naroda odgovorili z enajstim marcem 1712. — s pragmatično sankcijo! Kaj je razumeti pod označenjem »pragmatična sankcija«? Rimsko-bizantinsko državno pravo je razumevalo pod »pragmatično sankcijo« kak re-skript ccsarja, poslan v posebno slovesni obliki o j ■ vri h, dalekosežnih stvareh, ki so se tikale korporacij, mest in dežel. Pczze^e vzhodno-rimsko, kakor tudi zapad-no-rimsko cesarstvo in tudi druge države so sprejele ta izraz, s katerim so, med drugim, označaie zlasti uredbe prestolnega nasledstva. Tako razumeva tudi avstrijsko državno p^avo pod »pragmatično sankcijo« uredbe prestolnega nasledstva vladajoč^ hiše in pa pozneje tozadevne sklepe »stanov«, zastopstev kake dežele. Pragmatična sankcija je bila državen zakon, ki naj bi bil neizpremenljiv za večno. Najvažneji med takimi listinami je bil »hišni« zakon, s katerim je cesar Karel VI.. ker ni imel moških naslednikov, uvedel tudi žensko prestolno nasledstvo. Ta »hišni« zakon so potem sprejeli »stanovi« Niže-Avstrij-ske in Češke, ogrski deželni zbor in drugi deželni zbori drug za drugim, nakar je bil ta »hišni« zakon dne 6. decembra 1. 1724. proglašen kot temeljni zakon. S pragmatično sankcijo 11. marca 1712. so Hrvatje priznali Habsburžane za svoje vladarje. Ali tudi ta čin ni mogel »pomiriti« mogotcev na Dunaju. Namesto da bi bili s hvaležnostjo kvitirali ta čin pozabljanja izmučenega naroda na vse, kar je bilo, na vsa trpljenja in preganjanja, je Avstrija ostala zvesta svoji črni nehvaležnosti. Pa tudi še vse nadaljnje neizmerne žrtve na krvi, ki jih je pokladal ta narod do najnovejih dob za nehvaležneže, mu življenje, vsi so bili njegovi sovražniki. Niti eden ni poskušal, da bi ga rešil, da bi ga skril, da bi preganjalcem zastavil pot ali da bi mu vsaj pustil prosto pot. če je bil kdo, čigar obraz se ni kremžil v neizmerni jezi in mu ni zastavljal poti, in ni grabil za njim. je bil to gotovo indiferenten pohajač ali radovednež, ki si je hotel ogledati od blizu lov na človeka. Spomin na to okolnost ga je globoko rezal v srce in ga pekel kakor ogenj v duši; nasprotno pa se ni spominjal niti na obraze svojih preganjalcev. To so bile samo neosebne slepe prikazni, nič več in nič manj kakor zbor dresiranih lovskih psov. Sevirjov ni mislil na to. kako blizu smrti je bil in kako malo mu kaže, da bi ušel; vpraševal se je le, ali mu bo uspelo, da izvrši svoj vel'kanski načrt, ki ga je izdelal s tolikim sovraštvom in ljubeznijo. Spominjal se je na lepega častnika, ki je mahal z golo sabljo proti njemu, starejšega, solidnega gospoda, ki mu je nastavil palico, da bi padel, in še marsikaj drugega, in besnost in zaničevanje sta mu stresali celo teio. Uiti ne more več. Vedel je, da je dospei na tisto točko, kjer vsakdo razbrzdano pričakuje trenutka, ko bodo prinesli listi vesti o njegovem počasnem umiranju. (Dalje.) niso koristile in ga niso mogle obvarovati pred krivičnostjo »hiše« na Dunaju. Niti ne zgodovinsko dejstvo, da so Hrvatje v letu 1843. rešili Dunaj pred ogrsko revolucijo in s tem državo, ki so ji že pokali temelji na vseh koncih in krajih. Vziic pragmatični sankciji z dne 11. marca 1712. je Dunaj preganjal hrvatski narod nadalje; ga izročal nasilju najhujših — ogrskih — sovražnikov; mu trgal od telesa stare njegove države ozemlja (Reka); uvajal na hrvatske teritorije tujinska sovražna gospodstva, ki so ubijala narod (Slavonija kriči) politično, gospodarsko, kulturno in moralično. .Pošiljal je na Hrvatsko kraljeve komisarje; pa, če se mu je zdelo umestno, da ohranja ustavni videz, bane, ki so vladali z ječami in vislicami. Kako velik oresnico je izustil oni avstrijski državnik z besedo o nehvaležnosti Avstrije, na kateri da bo svet strmel!! Nu, prišlo je polagoma do tja, da svet ni več strmel, ker se je že priučil računati s to nehvaležnostjo kot z neodpravljivim dejstvom. Tisti, ki so trpeli vsled te nehvaležnosti, niso več strmeli, ampak proklinjali so s pelinom v srcu, in pričakovali, da na zločinske nehvaležneže pade roka Pravice z vso svojo težo.... In padla je...! časi »pragmatičnih sankcij« so za nami. Ne povrnejo se več. Časi, ko so bili le privilegirani stanovi politični zastopniki narodov in so pritrjali sklepom »hiše«, zasledujoče le svoje sebične koristi. Prišla je osveta v tem, da bo odslej volja narodov določala njihovo usodo. Oblik nj?hovega življenja ne bodo urejale več pragmatične sankcije in vladal bo le tisti, ki bo hotel spoštovali voljo naroda. Minuli so časi, ko je bilo ljudstvo na svoji lastni zemlji — suženj, ki se je moral le pokoriti, le dajati in nič zahtevati! Prišli so časi, ko bo — da govorimo s pesnikom — narod na svoji zemlji svoj gospod! Ni sc še izčistilo obzorje popolnoma. Še se vlačijo po njem oblaki, ki zakrivajo božjo luč zlatega solnca. Še je morda usojena marsikatera grenka preizkušnja. Ali, čas, ki ga ozua-čamo tu gori, pride prav gotovo. Kajti v dobi smo vzdrainljenja veeti narodov, ko se ljudje in njihove skupnosti zavedajo svojega dostojanstva in svoje pravice. Temni časi pragmatičnih sankcij so za nami...! GInsouI Iz Iialfe za ranično „Zvszo nofojoo". Tajništvo »Italijanske ljudske (konservativne-) stranke« je razposlalo svovim -sekcijam okrožnico, ki pravi, da je vedenje mirovne kmvference globoko vznemirilo vest vseh tistih, ki so z vso nado verovali v obnovljenje dražbe po krutih izkušnjah velike vojne. Ideja »Zveze narodov« da je bila prvikrat izprožena od avtoritativne besede glavarja krščanstva in konkretizirana v politični formuli od predsednika Zedinjenih držav. Ud-ej-stvila na? bi se kot svečan pakt med narodi, ki naj bi, pravični v med s dvojnih odtvošajih, sankcionirali realno in jurkHčno vez splošnega bratstva »Italijanska ljudska stranka« — pravi okrožnica dalje — je sprejela program in postulat »Zveze narodov«, uver-ena, da odgovarja s tem skupni zavesti, vzvišer.a nad sebične tci>;"ence in razredne interese, nad gospodstvo plutokracije (denarne aristokracije) in nad smeri vkd. Zal, da ta ustanova, namerovana v Parizu, pokriva v resnici le nadaljevanje pelitičr/h hegemonij; ustvarja In utrja stare in nove imperijalizme; učvršča gospodarska nadvlctdja; slabi male erža-ve; krši pravico samoodločbe narodov, dozoreva kali prihodnjih bojev v du.;ah zatiranih narodov. Stremljenje gre za tem in to je — naglaša okrožnica — tudi naš pn>gram: priti mera do splošne razorožitve, do javnosti mednarodnih po-godeb, do obveznega razsodn.štva med narodi. Ali v pariških predlogih ni videti možnosti za vse to. Kolonijalna osvajanja, naglašanje možnost, Mon-roejeve doktrine, absolutno nadvladje velikih držav -entente v »Zvezi narodov«: govore o novem angleško - francosko - američanskem imperia-lizmu. Cenrav ne bi bito pravično, £ko ne bi premaganih držav obremenili s škodami, povzročenimi od vojne, ki s" jo izzvale, vendar treba to>di njim omosočiti edinsEvo in bratstvo s civiliziranimi in krščanskimi narodi, ki naj bodo tvorili novo Zvezo: bratstvo, ki ga pričakuje mednared-na vest, a ne od boljševizma, ampak od progresivnega razvoja dela proti nadvladju kapitalističnih sil, ki se preko politike okoriščajo na veliki krizi. Okrožnica želi slednjič, naj bi italijanski delegati v ParLzu ne branili samo pravic in interesov svojega naroda, marveč naj bi trdi ostajali zvesti pristnemu in poštenemu tolmačenjm tistega programa mednarodne pravičnosti, ki ser je obljublja in ki jo zahteva vest narodovi • • • Je li list »L* Avvenire d* ifabia« cTcTjeTno glasHo »Italijanske ljudske stranke« — tega ne vemo. Toliko pa je gotovo, da zastopa njene ideje in men program. To nam potrja tudi dejstvo, da z zadoščenjem pritrja izvajanjem gori omenjene okrožnice ter smatra to manifestacijo kot povsem umestno in nujno. Z grenkobo v srou — pravi — gledamo dan na dan, kako se žali italijanski narodni čut. kako se v mirovni pogo.bi, predloženi v Ver-saillesu, mesarijo tista načela, od katerih so narodi pričakovali, da bo na njih slonel bodoči mir. Tako govori — naglasa »Avvenire« — naša in vsa italijanska ljudska vest In ker so italijanske aspiracije, kakor jih izjavljajo prosvetljene in naj-umerjene'e struje javnega mnema, v po'ne-m soglasju z načeli mednarodne pravičnosti, izhajata priznavanje teh nače* m hkratu njihovo kršene, iz istega pogreška in zmote ter vsebujeta iste mora-lične odgovornosti. V Parizu naj se varujejo interesi italijanskega naroda; ali, zahteva naj se ob enem tudi spoštovanje do tistega programa mednarodne pravičnosti. ki so ga toliko razvešali in obljubljali. Sekcije stranke naj nastopijo pred vsem in n;;d vsem proti značaju, ki se hoče dati bodočemu miru; proti nesramnemu zopetnemu dviganju im.perijaliTina; proti gospodarski požrešnosti; proti brutalnemu gospodovalnemu nagonu — na bornih ruševinah kulis iz papirja, ki so jib postavili v prevaro pred očmi narodov. Narodi niso pričakovali anglo-saksonsko-ameri-škega miru, ki bi večal moč velikih narodov ter bi male aH manje vezal k triumfalnemu vozu. Ni to nikak mir, ki pripravlja neizogibno nove vome; ni to mir, ki bi zaključil najstrašneji krralkt v zgodovini. Proti takemu miru. ki bi mu kumovali najhujši nagoni sebičnosti, vstaja vest narodov. In v povod in v čast italijanskemu bodi, da nastopi med prvimi! »Avvenire« zaključuje: Naj sklenejo r Parizu, kar hočejo: končno nadvlada vendar glas narodov. Toda ne preko nerodov, ne preko utopfstič-nih sanj o novih formah, ki so v resnici le stara anarhija. Ampak s trdno obrambo protf vsakemu atentatu na tista nesmrtna načela, ki so si jih hoteli drug! svojiti in Izrabljati jih v resnici, da bi zakrival staro kontrabandsko blago. — na tista načela, ki jih je potrdil resnično čisti in iskren glas, vzvišen nad strašno zmešnjavo: glas papeža. Ta glas pravi, da vsaka nova grožma. vsako novo nasilje imperijalizma mora le o>ačiii srca narodovi »• m Katoliki v ItaliJ! — ne, ni prav rečeno, ker katoliška je skoraj izključno vsa Italiia — ampak struje, ki slede katoliškim smerem, nimajo vpliva na oficijelno pciitiko v Italiji; tt>fi niso bile doslej zdaten faktor narodne in parlamentarne politik«—Italije. Odkar je Italija zasedla Rim in ga določila za prestolnico kraljestva, je nastala med oficijelno Italijo in Vatikanom napetost, ki obstoji še danes, da-si oblike niso več tako ojstre. Vatikan je bil izdal katolikom ukaz, naj se ne udeležujejo javnega političnega življenja, izlasti pa naj se vzdržujejo političnih volitev. — Pcsl^.ica temu je bila. da katoliške struje niso bile zastopane v parlamentu, da se niso uveljavljale, ter da niso vplivale na smeri državne politike. Toda, zgrešeno bi bilo, ako bi hoteli podcenjevati njihovo moč. ali s tega stališča presojati njihovo pozicijo v duševnem žvljenju narda. Glavar katoliške cerkve s svojim sedežem v Rimu je svetovna duševna potenca, ki ne more s preziranjem mimo nje noben vladar in nobena vlada. To ie izkusil celo železni Bismarck s svojim »kulturkamfom«. Moral je slednjič v Cancsso. Kako bi si mogli torej domnevati, da se tej etični sili odteza ves katoliški narod v Italiji?! Z ozirom torej na tako notranje življenje v italiji, kakor na svetovno pozicijo glavarja katoliške cerkve, ni brez pomena, kako sodijo ti krogi o sedenith dogodkih, o reševanju problemov, ki jih je vojna položila na zeleno mizo diplomacije, in za kako rešitev se izrekajo! In glavarstvo katoliške cerkve je dosledno v zasledovanju smeri, ki si jih je določilo. Ce se ono izreka proti vsakemu imperijalizmu, Če priporoča italijanski delegaciji v Parizu, na; pač brani interese italijanskega naroda, ali pri tem naj dela tudi za bratstvo med narodi, za mir sporazuma, če obči clžuje sedaj snujočo se »Zvezo narodov«, da nasprotuje načelom, na katerih poflagi more edino priti pomirjenje sveta ter da je le nova krinka, pod katero se uveljavljajo stare metode: potem -memo pričakovati, da bo katolištvo v Itdiji, oprto na ogromno dnševno potenco svojega vrhovnega vodstva, stremilo za tem, da pride mesto Z\ eze, kakor se snuje sedaj, prava resnična »Zveza narodov«! 10 IlSJft. Pod tem nsslovom je prinesla včerajšn'a »Štampa« Giccotijev članek o italijanskih listih. Pisali smo prod kratkim tudi mi o tem, seveda z drugega stališča, toda cenzura nam je tozadeven članek zaplenila. Poizkusili bomo posneti neka] markantnih odlomkov Ciccotijevega članka: »Se li spominjate, kako slika Dante srešnika v očigled resnici? Grešnik se prigiba ia se zvija, da bi grizel svoja jetra, ter pravi: »Od tukaj se je vzdignil greh na moja lažnjiva usta!« V tem Aiiltonovem prigibu, najdejo — a4i bi mogli naj-ti — danes mesta* vsi italijanski žurna-list-i: zvijajo se brez csrenehanja v samega sebe. •:'a bi požrli vse tisto, iz česar 5e je dvignila inspiracija na njihov prokleti lažnim jezik, v teh zadnjih 4 letih. Koliko potrtih povrnitev, z vseh strani, na spomladanske poti L 1915.! Neki rimski demokratičen list, ki je videl v zvezi Italije z entento predvsem it*iijanskofrancosko zvezo, pa se je kaj bahal s svoj« daljnovidnostjo, — prinaša vest o prihodu nem?koavstrijske delegacije v Francijo ter. nscikavaje na delo g. Allizća za ustanovitev pofenavske konfederacije, tarna: »Francija se pripravlja da obnovi na našo škodo, kar ■smo mi uničili v Benečiji!« Evo silogizma, mišljenega in pisanega v Italijanskem jeziku. » Nemcožrci pripravijajo v ItalijS zelo naglo Nemčiji — popularnost. Neki lombardski list začen a zopet pisati o stvareh, ki jih >e pisal avgusta in septembra 19-14., za katere bi želel, da bi bile pozabljene. P^sal je namreč, da se je angleški im-p-ri-jalizem igral na tragični vojni karti s svojimi neizmernimi trgovskimi poMegnosImi in da je Nemčija doživela nesrečo, da đ>ade v *iatale piege«. V demokratičnem rims-kem listu poziva negov znani pariški korespci*>ent Italijo, naj bo solidarna z Nemčijo do časa, ko bi se morali mi. na n e-gov klic, odreči »kolcnijalnJh mandatov« v Afriki, če se ne dovolijo tudi Nemčiji. Nacionalističen list je posvet-M tej tezi članek, da ni bila v Italiji vojn-a proti Nemčiji popularna, in da smo jo mi (Italijani) napovedali samo radi neke obveze proti tistim, ki danos ne izpolnujejo svojih obvez *>roti nam, a ne svojevoljno. Neki drugi rimski list — tudi ta zelo demokratičen — je začel boj proti ententi na obrambo Nemčije, ra katero pripoznava, da je poražena, a mu ne prirrcnkujejo za njo zelo 6impatičn h in spodbudljivlh besed, v nasprotju s pisanjem o zaveznikih____ od včeraj. Lšst. ki je na glasu, da Interpretira Sonninove misH (?). je prioei priebče-vati izbrane ljubeznivosti o «princrpu Bulovva ter nam razkriva, da sega »italctfftstvo« tega celo tako daleč, da je izumi!____42 načinov kuhanja makaronov. Nato je priobčil članek, dob^o opremlen s statističnimi dati in tozadevnimi podrobnostmi, v katerem dokazuje, da se najdejo na trgovskem polju možnosti sporazuma, a nikakor spora, med Italijo m Nemčijo, in med komplimentom uemšM muziki ter farmacevtično robatostjo proti že stari francoski Kterarni modi se je list odločil, da nam pove. kar je vedno skrival, »da je Sonnino I. 1514 obsoril našo nevtralnost, ter menil, da bi Italija morali vstopiti v vojno ob strani osrednjih drŽav.« Potem pa se še ncjde'o ljudje, ki ~5o dvomili o Sonninovi dalekovidnosti! Isti Kst, ki vzdržuje presrčne rveze z našTm (italijanskim) nrimstrom zunanjih zadev, je zelo n?tanko proučeval hipotezo italijanske izolacije v Evropi vsled postnih zvez «i sporazumov »trojice«, ki so se skovale v Parizu na naš (itaFjanski) račun, ter je prišel do sklepa, da je ta hipoteza zares vtemdjena. Toda priznal je to samo, da lahko izjavi, da bi Italija, v tem sluča-u. bila vezana na Nemčijo___Z vsem se lahko tolaži! In ... »on revient toujcur* aux premiers amours!« mm* Nemška teza o nepravičnosti Brcst-Veromer-ske>ga miru re našla v Italiji »honne presse«. Vsi listi, ki so do včeraj slavili entento in se zgražek nad »nemškim barbarstvom«-, soglasno naglašajo strašne krivice miru, naloženega Nemčir- Tolmačijo ogorčujočl slučaj kot delirij nacionalistične Francoske ošabnost*. kot trgovs'ro pohlepnost a-meriškega imperijalizma in kot ciničen in brezsrčen angleški »ginzoizem«. Vse prav! Te »grozne krivice« brest-ver:a! žurnali-stom? Kdo ve! Gotovo je. da so to žurnalisti pripovedovali ljudstvu, kateremu se^aj pri-povcdujejo. da ni fes. Kaj ie spich bila resnica na tem, kaj- so listi v štirih letih pripovedovali ljudstvu?^... .Zapiram oči, zaključuje Ciccotti, in vidim cgrcnr:n hrib tiskanega papirja, zloženega v štirih letih. Ta. hrib zavzema vse čudovite sanjske oblike: je li to dežela čudežev, je li to začara« grad? Naenkrat nekaj za-Škriplje v ogromni papirnati zgradbi, nekaj se zgane, se odtrga. In nenadoma se velikanska papirnata zgradba zruši in razpade, se raztrese in razleti na vse kraje____« Zg-radba sc zruši, toda zločini, ki ilh so ti listi naredili, stru*>, ki so ga daK ljudstvu, nesreča, ki so jo povzročili, in slepota, ki so jo zakrivili,..... ostarrc! ŽensKi ueslnlft. Kje so vzredi neuspehov? *L ve!:k:m zadoščenjem sem prečita!« članek iPose'sko vprašanje« v nedel;ski »Edinosti«. Tudi moje večletno delovanle. c rezane in prigovarjanje fk hotelo u^r-e^i- Z veseljem pozdravljam, da se je pričelo z raznravo. Treba je resne besede, da se pc:mi razbristrije in ne ho edveč. ako pogledamo. krer šn kakšni «n bili vr.rrVi nevsne'-^v. Pred vsem pa br>d«* povedano, dn ni proti nikomur na perona ost, kajti pri vsakem večjem Iji>i-Sncui, j/o'jtt/nD ui u ji vcrfiriii iit-fcii.u se je vec ».ii manj, s takimi in enakimi težkočami boriti. Ako premislimo in spoznamo te ovire, nam bo morda mog«Če nekaterm se izogniti, druge om liti. P-rva ovira je biJa ta, da je bilo ženstvo samo dovolj brezbrižno. VečiT.a se je nadejala, da se poroči, m čemu potem društvo? Vendar se je zanimanje v zadnjih desetletjih množilo, kar je zahteval že tok časa. Toda od zgoraj doli, med izobra-ženstvom se nihče ni hotel zgeriti, meneč, da bi stem sami sebi škodovali. Nekateri se celo trudijo vsako žonsko gibanje že v kali zadušiti in niti klic ljudskih voditeljev ne najde pri njih odmeva. Dr. Faulhaber, škof iz Speyerja, je na Dunaju cb priliki evharrstičnega kongresa v avgu-štjnski cerkvi pri govoru za ženske opozarjal na žensko dolžnost in na veličino njenega dela. Cd sobratov cuhovnikov je naravnost zahteval naj ne zadržujejo ženstva v njegovem gibanju, temveč naj mu stoje cb strani s &vojim4 nasveti, če nočejo da bo čas zamujen. Tuxii naš slovenski prvobori-telj dr. Krek je bil zato zelo zavzet, ter je skušal vedno, ženstvo dvigniti do zavesti, do njegovih pravic. Zdelo se je, kakor da bi tuci to vse zamrlo. Ali.ni morda sedaj čas, da vzkali seme, takrat vrženo v zemljo? Dosedaj se je že mnogo pisalo o ženskem in po-seiskem vprašanju. Ostalo je veČina brez zanimanja ter se je nekako poizgubilo po raznih lisfch. po katerih ženstvo le malo posega, ker mu je nedostajalo denarja za narcZnino ali pa tudi časa za čitanje. Da bi imele ženske svoj. Kst, bi bilo gotovo drugače. Tudi sedaj, ako hočemo res kaj stalnega in dobrega napraviti, bi mo.ali imeti za prepros'o ženstvo lastno glas-ilo, četudi le skromen mesečnik. V zadnjem času je bilo do petintrideset slovenskih listov in lističev, za vsako starost od Ijud-skošolskih otrok naprej, za vsak stan in vssko stroko, a med n*j»imi nobenega za ženke. Od vsake tudi prepretste žene se silno veliko zahteva, a odkod naj črpa svoe znane?. Kako močno časopisje ima socijalna demokracija. In to je njena moč. Iz tega moremo razvideti, da vse naše delo ne more pri-ti do veljave, dokler nimamo lastnega glasila ki bi nekako bclj enotno delovalo. Kaj nam pomaga ustanoviti društvo, katero bi imelo morca sto članic in bi imela o društvu vsaka svojo misel in svojo željo. Zato prosimo slavno u-rednrštvo »Edinosti«, naj nam bi blagovolilo v tem pomagati, dokler nimamo n-iČ lastnega, ter nrun bi »Edinost« prinašala toz«ti. da ne pride kdo s pikrimi opazkami, s katerimi bi mogel vse uničiti. Ker nam Je pisateljica Kremenova obljubila podati prihodnjič nekai m sli. kako bi se dalo izvesti zboljšane v prid hišnim uslužbenkam, bi jo opozorila na članek »Poselsko vprašanje« v »Edinosti« od 19. marca t L, da bi nam izrazila svoje mnenje. Skala. Pripomba nretlnfftva: »E-':™?;« <>z)C ^^ rarote, ker le ona zamor« tiad^U naše življenje. Pogum, tovarišice, poprimite se dela! Čemu, Kremenova. kličete iro.^c na pomoč? Ženske ra-me naj sc zbude Iz span:a. ki mori duSo. Pokažimo, da tudi me znamo misliti, da nismo mcAkim le za naslaco, ampak da smo jim tudi verne tovarišice in — več Čistejše ljubezni bo med nami. F. G. Žju.Ia aprouJzacUsKž l.cinlslls za teji se bodo živila predajak ra dodatno (accessoria) izkaznico. Ne izroči se teden ki odmenek tistim, ki v pondelejek. tc:ek aH sredo ne predlože prodajalni, kjer žele v bodoče nakupovati, naznarrilnega lista, (ki mora biti točno iz-poln:en in podpisan od hiSnejta lastnika ali upravitelja), ter starih živilskih izkazn-ic. Kruh: normalni odmerek 30 dKg, za delavce pri težkih delih 15 dkg več, po 48 lir. stotink kg. Odmerek 30 dkg po 15 lirinih stotink, hlebci 600 gramov po 32 lir. stotink, hlebci 300 gramov po 20 lir. stotink. Koruzna mefta: 1 kg po 70 lirinih stotink kg. Testenine: 50 dkg po 1*30 ital. lir k& Riž: 30 dkg po 1*15 itaL lir kg. Grah: 30 dkg po 1'04 itak lir kg. Leča: 30 dkg po 2'— ital. Mri kg. Jajca: 2 jajci po 3S stotink kos. Krompir: 2 kjr po 64 sictink kg. Sladkor: »5 dkg po 4'70 lir kg. Kava: 10 dkg po 10 lir kg. Cikorija: 30 dkg po 2 liri kg. Ekstrakt holandske kave marka Italla: 1 zavol (60 gramov) na osebo po 50 stotink zavoi. Sol: 10 dkg po 20 stotink kg. Cisto o'.lčno o'je 20 cl po 5'f 0 lir liter. Mast: 15 dkg po lire 8M0 kg. Saimoa: v pesudab po oLoii pol kg po 4 lire posoda. Jezik: V škatljah po 45 dkg po 4 lire škatlja. Caj: Največ 10 dkg po 12'M) lir kg. Živila ki se razdele posestni! om kuhinjskih in u bo ž trški h izkaznic: kava, sladkor, cikorija, ekstrakt frolandske kave marka Italia in srJ. Kondenzirano mleko, sladko: 1 posodica zu v?a-ki odmerek živilske izkaznice in sicer: prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercurio in marka Nutrlce) po 2'90 lir posodica, a sladko kondenzirano mleko (marka Italia.) po 2*50 lir posoda. Milo: 1 kos (3-00 gramov) zajamčeno čisteza mila (na odmerek) po 1'60 lir. Marka, vtisnjena na milo: Urrione Stearinerie Lanza — Sapcne pitro. V ribji tržnici: Namočena polenovka po 3*60 Hr kg. NascI-ene prvovrstne velike sardele po 16 lir. stotink ena. Nasoljene majlme sardele 'po * lir. stotink ena. Razdeiievanje petroleja. Ta teden se razdele izkaznice št. 43 za iiaHrp pol litra petroleja samo med posestnike petrolejskih izkaznic z rdečo črto (stanovanja brez plinske in električne razsvetljave). Pri oddaji izkaznic preščipnejo proda:alci št. 18, na Izkaznicah st. 43, a pri nakupu petroleja preščipnejo št. 18 na petrolejskih izkaznreah. Petrolej ee bo prodajal od ponedeljka, 19. maj-nika, do vštevii torek. 2. jun:>a 1919. — Cena: 48 lir. stotink liter za mesto ia predmestje, 52 Hr. stotrink Hter za okolico. Izkaznice se bodo kontrob'rale v ul. Cassa di risparmio. 13 II. n„ do vštevši torek. 3. runija 1919. Opora* ajo se trgovci s petrolejem, da ne vpo^-tevajo i^k^zitic št. 43, ki nosijo žig zadruge državnih uradnikov, ker leti dobe petrolej v zadružnem skladišču. — NB. Prodajalci petro!era pa morajo vpoštevati vso, izkaznice št. 43, ki nesijo žig kakšne druge za-' druge. Prodajalci petroleja iz predmestja in crko-lice naj se preskrbijo s petrolejem, (kakor po navadi) z lastnimi sredstvi, v uk Ckioioa, it. 30. Prodala kuriva. Sladko ojclje (10 fcg na rdeče izkfcrniee) se be prodajalo dne 19. t. m. po 52 lir. stotink kg v naslednjih okrajih: Sv. Vid: 2001—^100 (46) D. Bra-mante 12. 2\0\—2200 (46) Riscrta 17. — Koks <20 kg na rdeče izkaznice) se bo prodaiaf nv 16 flr stotink kg v naslednjih okrajih: Sv. Vid: 2201— 2400 (46) Risorta 17. -- Stara mitnica: 4S51--5100 (36) Olmo 9. — Skedenj: 281-2*3 (21) Skedenj 500, 1—150 (22) Skedenj 500. ______ Oontafe vesti. Veliko vprašanje. Razpravlja:oč o nevarnosti, ki grozi naše trgovinski mornarici z nje porazdelitvijo med zaveznike; In ornemvšl. svoječasnih tozadevnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo, ki da bi bila zagotovila Italiji tri četrtinke tona bro-dovja, namesto da "pride do porazK'eli-tve, kl bi bila pogubna za gospodarsko žvljen e Trsta in teh pokrajin. je formuliral milanski »Secolo« s par besedami vprašanje, ki je zares veliko. Vprašal je: »AH ie bilo dobro tako?« In dodal je nekako resi-gnirano: Pustimo to! Vpraerr.b. Južna železnica, ki je v avstro odrski monarhiji b la takorekoč avtonomna pod državnim na-dzorstvom, bo zasedaj poslovala dalje in je mogoče, da pri italijanski vladi zmaga nazor, da se ohrani značaj avtonomije, kakor jo je imela ju na železnica pod staro vladavino. Z-eleznfčarji, ki so pripada!: upravi državnih že3czn:c, bodo nadalje opravljali službo pod posameznimi vojaškimi upravami v pokrajini. Za njihovo sistemizacijo se poskrbi obenem s splošno preosnovo železniške službe, ko se stalno določijo meje. Zelo rajna seja vpokojenskih poverjenikov vseh karegorij je 18. t. m., ob II predp. v združenih sedežih. Naj nihče ne manka! Glasben o-dramatični večer, ki ga je priredila tržaška mla-dina. je uspd v obče dobro. Z deklamacijo pesmi mladine nam je podal Svobodin kot prvo točko geslo m'adin-e: uMi gremo naprej in pred nanri .gre plamen skoz noč, kot Bog pred Izraelci.« Veseli smo tega koraka mla-dine, ki hoče pekazati svetu, da ie tu Ln da nekaj zmore. In plamen samozavesti ter čut dolžnosti naj ji razsvetljuje pot skozi temno noč. Svoboden 'je podal pe sem dobro, toda motilo je nekoliko, da je izpustil par besed, in mimika je bila nekako preenakomer-na. Improviziran zbor je zapel »SMjaj solnčice«. Vpošteva;« razmere, )e šlo precej gladko, le $ko-ca. da smo pogrešali f;::es, ki podajo skladbi pra vo umetniško vrednost in besedilu in tonu pravi kc!orit. Tretja točka je obsegala Barisonovo »Mr-zurko«, Brahmsov »Ogrski ples« in Henry Haro!-devo »Kavarinoc. Pri prvih dveh skladbah je bi! tempo odločno prepočasen, spremljavalec ni zna' ubrati prave peti, in zdelo se je, da mu skladb nista -popolnoma znani. Pripomniti -pa ie treba. u ni posrečilo. Cetverospev »Pogled v ne dolžno oko« ie rvežn.a skladba, ki jo je treba po dajati z \so dušo. ne pa samo -po notah peti. Tod; teica užitka nam pevci niso mogli -podati in to na' zadostuje. Silvester nam je podal »Oresta« pra\ dobro; izraziti pa smemo želje, da bi se povzpe! do samostojnosti, da mu ne bo treba kopirati ka kega igralca, ki sicer najboljše igra na našem od m. vsemi de! lamacfjami nam je najboljše poda' Fer'uga AJbrechtovo »Na križišču uVic«. Beseda je bi'a čista, krepka in omfjiva in mimika .-prav primerna. Zbor »Pod oknom« ni bil tako dober kot »Sijaj solnčice«. Takt je delal nekaterim -pevcen. preglavico. Prizor »Ob zahajajočem soineti« je prav lep, če ga človek čita; mišk so kepe in resne toda na odru ne naredi e^'ektx Solospev »Vzdih' zahteva podavan'a s čustvom. Mirko ima sicer dober glas, v višjih legah po»e preveč z grlom in Šc!c- man k a. — »Poreko« nam -je podal boljše tnJa ta pesem zahteva krepkega glasu in veličastnega oodajana. Gospodična Jelka pa je pri g*aso-virju kar najbolje izvršila svojo nalogo. Kvartet je ugajal; saj so igrali člani našega iz-bornega orkestra. Zato se nam je tembolj- čudno zdelo, da «c bile nekaterim strpne nepokorne. Prizor »Mati« je usaja!, ker se je dobro igralo in se da lepo uprizoriti, čeprav deloe nima bogve kakšne literarne vrednosti. Naši miacini častitamo na tej prvi javn prireditvi, ki je v splošnem uspela nad pričakovanjem. in s;i:o uverjerv, da bo še nadalje deiovair v dosedanji fcmen. — f. S. Slovensko sr!e<*aJišče unrizori za II. bem?f:Čno predstavo igralsl-.trga osobja I. Cankarjeve »Hlapci«. 'Hlapci« so eno izmed najboljših Cankarjevih dramat enih d-el in uprizore menda prvič na Slovenskem. Kot revna izgnanka je moralo to dele iskati zavetišča v tu.Mni; Cehi šele so odprli te" pastorki hrame svodih gledališč. — Tudi sedaj sc slišijo glasovi iz očiteljstva baje. naj se toe. 3288 PRILETEN mladenič, trgovec z večjim kapitalom, išče znanja v svrho Ženitve z starejšim tiekle-tom ali vdovo do 35 let. ki ima dobroidočo obrt aH posestvo. Pomidbe pod »bodočnost« na ins. odd. Edinosti. . 3644 PRODA se hiša nova, le-p razgled, v Kjadinu. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 36S1 GOSPODIČNA, Ljubljančanka, poučuje italijanščino. Irancoščlno in nemščino. Ul. Guardia 10, IIL naclstr. . 3682 a GOSPODIČNA poučuje gosli in glasovir. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 3683 b GOSPOD v dobri -službi, želi znanja v svrho ženitve z gospodično od 29—35 let staro, neema-deževane preteklosti. Resne pcnudibe pod »Zanesljiv« na ins. odd. Edinosti. 3682 GOSPOD, -značajen. se želi seznaniti v svrho ženitve z ljubeznivo gospodično neomadeževane preteklosti iz mesta aH dežele od 22—32 let staro. JResne ponudbe do 15. junija pod »Korektor« na ins. odd. Edinosti. 3684 PRODAM takoj travn-ik, obdelano zemljišče z vinogradom, tri njive obsega v Zavijah pri Trsta. Antoa Jerkič, fotograf, Trst. ul. Roma 24. P 111 KLOBUKI za birmo in damski no zadnjih vzorcih so prispeli. Ugodne cene. Sprejemajo se naročila in popravila. Conso Garibakii 15, I1L (Barriera). 3676 ISĆEM v svrho žeirifve izobraženo gospodično ali vdovo. Sen srednje starosti in imam nekaj premoženja. Ponudbe pod »Sreča« na ins. oddelek E-đinosti. 3675 GOSPODIČNA, 35 let stara, išče prijateljico. Po-mKl*>; pod »Violctta« na ,ši družini in če mogoče tudi hrano. Ponudbe na inser. odd. Edinosti pod »Ceh«. 3669 IZEER klobukov, beli slamnati, za birmo in vedno novomodni za dame, cene nizke. Sprejemajo se tudi naročila in popravljanje v novem modnem salonu tri. Barriera 28, III. 3665 PRODAM hišo z dvema sobama, kuhinjo in obdelanim vrtom, na Opčinab. Pojasnila Pahor, Bazovica. 3664 PRODAM gostilno v sredini mesta z vsem inventarjem. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 3672 VREČE vsake vrste kupuje Babič, Molin grande 20. 3671 SENO prve vrste po 26 L q se dobi v ul. Raffine-ria 7 (ne zamenjat z bivšim skladiščem »Šte-tano« št. 2 ) 3656 PRODAM voz z vzmeti v popolnema dobrem stanu po nizki ceni. Vipava 65. Petrič 3658 URADNIKA sprejme v službo denarni zavod. Informacije: Torre bianca 19. I. 3657 GOSPODIČNA poučuje srpsko-hrvatski. Naslov pove ins. odki. Edinosti. 3660 MLADENIČ, premožen, želi znanja v svrho Ženitve z gospodično, ki iiKa kakšno industrijo ali premoženje. Naslov pove ins. odd. Edinosti 3661 FOTOGRAF A. JERKIC. Trst. ol. delle Poste št. 10. Gorica. Corso št. 36 na dvorišču. P 1233 VESELICO S PLESOM priredi dne 25. majn ka ob 3.30 pop. komenski Sokol. K obilni udeležbi vabi odbor. 3640 SLUŽKINJE, kuharice ali postrežnice, katere želijo dobiti službo, naj se zglase pri inierat-nem oddelku našega lista. Ulica S. Fraucesco d*Assisi 20, pritličje, ali naj pošljejo svoj naslov. P 109 PO STREŽNICO išče majhna družina za popoldanske ure. Zglasiti se je v uL Comuiercfclc ŠL 9 (čez dvorišče) IIL nad., vr. B 102 Pogrebno podporno društvo pri Sv. Mariji Magdaleni vabi na redni občni zbor ki se bo vršil danes, 18. majnika 1919. ob 2 popoldan ▼ dvorani konsununega društva na Kolonkov-cu pri Sv. Mar. Magdaleni Spodnji po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika. Z Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. w 4. Razni predlogi ia Želje. K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR. Javna dražba. V nedeljo, 25. majnika, ob 10 dop. se bo vršila Posrebno društvo no Vrdeil vabi na izogni e&jj zbor ki se bo vršil v nedeljo, 25. t. m. ob 10 predp. v lastnih prosiorin ni VrdeicJ. DNEVNI RED: 1. PozcVw predsednika. 2. Pogrebne p dpore. V slučaju da ob določeni uri ni navzočih (re- jina članov, ?e o^ čni zbor vr?i eno uru poz .eje cb vsaki udeležbi. odbor. [otosrU nfcijž Mwm Trn t, Ccri) štev. 33. Rargledn ce v r'at n r. f=p»ci »l-r«t»: Sllte v b-*rv*ft. 'otoschlz-:!. Oibmt'. vr» rn.-jvaskh reilmetov. Venci iz nofjljinetn biserov. z me le^o Iict>, Iz umetn'li ivetic s tra n njjtsi. SI. K nj poredani t ti pio^ai la ^Rrobr e spomen ke itJ. .Nainižje kon ursti^n« cms. Javen ples se priredi 9. jun;ja na Grovevem Brdu pri Sežani K obilni udeležbi vabimo. Kovaška dalavmea flntfrejPtn^Trst. ul.Međ a S Prevzema »sako de o knva$' absolutni k>nkjrenc?. -Postrežba tudi na dom. ===== se dobi pri Antona M Klavcu. ] it. 95, ll te PFAFF , Slrsj u l fujj i j v.ziait pravi ncsSk! anrti Seidei & Neumain in ^"v-i ,Singer4 Gnst & Uasser Boga'a 7fl O?i v»eh pntrehSčin. .....i« < e^avnJc i r~ ------ popr ivljan e Trt'ki o-rano*lifna 1. l'TS Mch^uićna -e'avrtfci za viako FRflHCESCO BEDHAR > rst. i C m antle 19 Na debelo po 21 L kg. SIRA. J. Kosvnerl] triovl ia Isstvln in t'ellkn'es u'. Roma 13 (es tate) V03E1 I.I:cIj Hcclilcve 11. TeL 9Z3. Kava Ml najbollie cikcrja ki se dobiva v trgovinah J ^stvlf. t e avsklh zadrugah In ko.isumn h &Ktcd čil. Z. hrvajte povsod to znamko, će hoćete itne.i dobro kauo. Za naroČila na debelo se fc obrniti k edinemu zastoj n ku t d ti A??d. Schle^mer T.«:, ul, Ce:a;d Ba^ls I 12. ssa prve vrste belo in cmo pncta'a na da: « j To». Bosciiettl v KifircM tip--- u PELLEGRIMO CIMCELLI ■ Trst - ulica Mal anton 5tv. 9 - Trst (HiSa ustanovljena let« 1828) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bo* in Chevreauji, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za Čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežoa točna. 18 lepih plemenskih molznih krav, brejih in s teleti, dalje 2 krasna bika za pleme in S težkih konj. Prodaja se bode vršila na licu mesta. Sv. Marija Magdalena Spodnja Piano Sv. Ana stev. 64 posestvo ANŽIČ. OMiK dr. Peter Medvešček o Gorici naznanja do le (»selil svolo odvetniška pisirno n3CorsoG!u:e?psM3Un. (u bližini ljudski n vrta) ¥s8iks zaloga OUGLlELMOWElSStTrst.ul.Valdirivo23.Tei. 29-78. Izirslna bela In Crns uLio dalmatinska In Ilali:a:sXo. ItzlUar.sKo po L 2.40 m ue:. - DilnatlnsKo po L 2.40 in ceL Samo na debelo. faro na debelo. S im* !▼. V ir§vtt, civm ior>evamem stanju so ga prepeljali v vojaško bolnišnico. Dvojen roparski umor. Te dni sta dva neznanca ponoči udrla v stanovanje družine Venica v Kr-minu ter <4a z bajoneti usmrtila moča in ženo. Nato sta pobrala, kar se jima je zdelo vredno, in pobegnila. Sinček obeh umorjencev, mali Viktor, je vide! roparja, ko sta odhajala, a ker je mislil, da starši spe. ie zaspal tudi on sam. Oblasti so uvedle preiskavo in zasledovanje roparjev, za katerima ni nobenega sledu, izvzemši ono malo, kar more povedati umorjenčev otrok. VeiHtacska eksplozija. V mestecu Graevendalur v Belgiji se je nahajalo velikansko skladišče municije. ki so jo zapustili Nemci na svojem umiku. V sredo je nastal na doslej Še neznan način v skladišču ogenj, ki je povzročil velikansko eksplozijo. 36 stražnikov se je rešilo. Okoli 600 nemških uietJiikqv, ki so bili v skladišču zaposleni s skladan'em municije, je pobegnilo, ko so razdrti železno m-ežnato ograjo. Koliko )e bilo mrtvih, se ie ni moglo dognoti. Med topovskimi krogljami jUi je bilo ttfiđi nekoliko napolnjenih z zadušljlvim plinom. Plinova megla se je raztegnila v smeri proti Water!oo. Eksplozija se ie čula vse v Bruselj! Vojaški kapelan napaden. V četrtek zvečer je prišel v Milan ita-lijanski vojaški kapelan Kajetan Motta. Dobil je namreč kratek dopust, katerega je hotel porabiti za to, da bi cbiskaJ svo:e starše, ki stanujejo v bližini Milana. Vozil se je s kolesom. Ko je že dospel skoraj do hiše svojih staršev. ga je ustavil neki možak, češ da se mu je kolo pokvarilo. Kapela« je stopil s kolesa, a tisti hip je oni drugi potegnil iz žepa nož in mu ga žaba el v hrbet. Kapelan se ga je skušal ubraniti, toda napadalcu je priskočil na pomoč tovariš, ki je bil dotlej skrit, in je sunil Vdelana z nožem v trebuh. Prvi napadalec je v tem skočil na kolo in se odpeljal, in takoj za njim je izginii tudi nj»egov tovariš. Težko ranjenega kapelana so našli kmalu nato stražniki, ki so ga dali prepeljati v boi-n:šnx:o. Rožni raj. Se pred nekaj leti so smatrali Havai. ki je največji izmed Sandviških otokov, za rožni raj na zemlji. Napredujoča kultura je pa bogato floro še precej obogatila. Sedaj ima Havai ravrte redke cvetlice, ki se odlikujejo s svojo zanimivostjo. Tako n. pr. cvete drevo imenovano hanj samo cn dan na leto. Njegovi cveti se zjutraj od-pro, zvečer pa zapro svoje čašice. Čez noč odpadejo in pokrijejo vso pokrajino z belo, rdečkasto nadahnjreno plastjo, ki spominja človeka na sneg. Kaj čudna rastlina je tudi hanhila. Cvete samo podnevu in njeno cvetje izpremiivja barvo. Kvali avaha spada tudi k onim rezkim rastlinam, ki svojo barvo- izpreminjajo. Zjutraj je cvetje temno-škrlatasto, opolćne zeleno ter pri solnčnem zapadu modro kakor safir. Havai ima veliko vrst najkrasnejših orhidej. Nekatere so znane kakor muholovke. Toliko da se mrčes dotakne cveta, se že zapre. Neka druga vrsta ima tako opojen vonj. da metulji, kateri se cvetom preveč približajo, pop-adejo na tla kakor omamljeni. Med botaniki je pa v posebni veljavi ona vrsta orhidej, ki cvete samo enkrat na leto in s!cer samo eno uro. N ajttiodernelše sredstvo v političnem boju. Na 5Cc;.;lno-demokratskem volilnem shodu v Alser-:.crundu na Dunaju a trgovce. - Se priporoča slovenskemu občinstvu. se priredi danes, dne 18. ma|n'ka na Kontovelju ob 3 pop. — Nadejamo sc obilne udeležbe. Ur. m^zmii ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gjji-chiuo Kossini 17. vogal ul delle Poste. :: i/tl r«jnje z-?bov br z ho'eCin :: PLOMBIRANJA. :: UMETNI ZOBJE. 'jSTffiššifcSA-: v . P.* P1R. Velllca zaloca papirji za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar. Trst. Via dei Gelsi 16. 256 DAMSKA KROJAČNICA A. Rleger. Trst. ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in irancoskem krc;u. plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 Oh'■ku t- d-'b o t reskrbljtiro trgovino MAHUFAKTIMESA BLAGU tvrdke O. N. Favalico v Trstu, t1. VincenzoBelilni 13 (aiig cerl;v8 s». A. trna i m;:) Vsak dan nnl prSJicd!. ZLATARHIC:! G. PIHO, TRST se naha a na Korm št. 13 (bivla za žarnica G. ZSh^OVITZ & Fljilj) VrltVa izbfra srebrnih in zlatih ui, uharov, verižic Itd. Mi« i Inia v »m nalaja n sledeča Cosulich (Austroamericana) 710— 740 Dalrnatia (Parcbr. dr.) 390— 410 Gerolinrch 1700— 1775 Lloyd 1100— 11=0 Lussino 1700— 1775 Martinolkh 520— 540 Nav gazione Libera Triestina 1770— 1&25 Oceania 570— 60C Fremuda 625— 660 Trlocovich 610— 640 > ^'curazirnl Generali 16?00—1 7200 K anione Adriatica 3300— 3-H 0 Arnpelea — 4-0 Ccnieat Dalmatia 320 Cement Spateto 390— 410 Krka 370— c -'jcdtlnica v Tržiču (Caufiere Mcnfalcone) 410— 42 0 Tržaški rram\vay 225— 240 Velik laven PLES se priredi v Koprivi ra E'raru čra 15. ma nilca. ^vira iz bv. Krua Nauejamo se obilne udsieibe. asmpISi 1 petnastropna hisa, mva (vsa stanovanja 50 oddrna), tik nje enonadstropna hiša s pritličjem in majhna hisa; ckoli obzirno zemljišče za stavbo. — Cer.a ugedna. Natančna pojasnila daje <3, WEI55MRNM, ul. Ri\?o!tel!a št. 63, I. nadjt. - Cd 8 zjutrsj do 2 popoldn?.-- C :£In3 ofetiialiKi ru 0p:ir.2 lin 333, l. n. v ti jI l2San3 CđDrio o3 9 će 1 :a oa 2 "5 t™- T T^.iraKKTSTEHl" a J r 1— kU Ji Delu. fiUv. K 3>. >00.) O. Rcserva K 8.0Jj.JJJ Cer.ftrzlJS TF.ST Ha lm di 5 - Vi3 S. Bl:a!l 1 Podru2n;;e: Dubrovnik, Dtjraj.^ TTotor, l jub Ij.inj, M-tkovič. up .tiji £;> it. 5ib:ai.c, Zadsr Ekspozitura: Kranj. Obav'.'a vse v b nčni stroko sp>..bje!e P">s1e UjzSim-j VSOJO V Li/Jll ni hrani'ne knjižice p'»ti : 1/20o letnim obre* s ir.i v b;-.ncog rn-prometu proti ii' /o letnim o* Lrestl u Na oilpoveJ navezane zneske sprejema [o lujug )diTejš h pogo]ih, Ki se imajo pogu-i»ti oti blućaja do slučaja. C3i3 v r[n varnailuj prji^h (Sa!:j limte). B.Jg.tjiia posluje od 9 do 13. IIRIDKA PRIMKA I Vino Mi rsaia 17 stop. L 4. - 1. Vino Ve mouth 16 stop. L 4 L Vino Chlanti (21itrska steklenica) L 3.60. F na žganja in rum L 8 1. Konjak L 10 I. Nm dtbelo ia drobno prodaja mrnlt KIL oKCn (a tonallimi] 3i Aviorizovana k»mno>*šk i d. lavuica % Liatiiiu. kamnolomom Ig. Guštin & Comp. na Opčinah sprejema rsa dela spadajoča v to str' ko, Icakor cerkvena delo, nagrobne spomeni c 1UL 1 o ZTrernfh c< nah. H-!-1 Javen ples se priredi v Šmarjah pri Sežani dne 25. ma|nika. Svira godba s Prosi ka. — K obilni udeležbi vabi mladina. Risoua hiselM v velik h In na adnih steklenicah se prod ja v skladišču RUGGERO GAMEZL - Trs« ul. Pier Luigi da Pa!es«7ina 2 TO"r<»l uL Corones. — Ttlefon 21-03. Zaloga MiMm W® na debelo in drobno ZR1UI1.IL Ir-1, iL Snova 30, vo .al al S. Lazzo Vsaki dan novi dohodi. lesi, vogaS Via N'jova-S. Catarlira. Vel ka izbira vsakovrstnega b a^a za mosia in isens'še. — B aga za suunje, žamet, ba h:-nt, P ile. e".am!n lar raznih piedmetov za okr;«s obl k. Vse po znižan h kankurenčn'h ceuah^ Plesni venček priredi „Pevsko in bralno društvo' v Ricmanjih danes, 18. ma]nika. nadejamo se obilne udeležbe. Vino po L 2 liter. — Kis po £ L 1.20 1 ter. — Žganje, konjak, rum, janeževec 50 stop. po L 8 liter. Špirit po L 15 liter prodala DA MIHU IM, ILBIBIB.II. n BHETHI ZOBJE z in brez čeljust?, zlate krone in tudi obrobkl viiLJJM TUSCHER asasa TRSI", ul 30. oktobra (tx Casenna»13. 11. LlubllansRa Kreditnu Ma ■ Podružnica v Trstu. Cemr