Mini slovenski dnevnik v Zjcsdinjenih državah, šzbaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. glas naroda Ust slovenskih delaycev y Ameriki. The onljr Slovenic daž^ in the United States Issued every*" day* exceio* Sundays and Holidays, Dnevnik o bedi. i Sedemkratno obešanje Slika iz brezposlenosti.! v državi Louisiani. S ITEW YOEKU SO PEUEU NE-3 KEGA BREZPOSELNEGA MLADENIČA, KI JE VODIL O SVO-JEJ BEDI DN5V-. NIK. rv -o- JTeepečnik ni imel riikj er prenočišča in tudi hrane ni mogel dobiti ■\š KRASTI ALI STRADATI? TEKOM VČERAJŠNJEGA DNEVA SO V LOUISIANI OBE-SILI SEDEM V SMRT OBSOJENIH ZLOČINCEV. Tri so obesili v Port Allenu. V Lake Charles v Franklinu in Talini ah. PRELOŽITEV SMRTI. Baton Rouge, La., 5. marca. Danes je imela nasilna smrt v Louisiani o-bilo opraviti, kajti v raznih mestih, je moralo sedem v smrt obsojenih zločincev končati na vešalih svoje življenje. V Port Allenu so obesili tri obsojence. JeJen med temi je moral u-mreii, ker je umoril paznika v zaporu, v kterem se je moral on pokoriti; pred svojo smrtjo je izjavil, da je bil v prvič povsem nedolžno aretovan in obsojen, kajti sodišče ga je baje zamenjalo z nekim drugim zločincem, ki še vedno ni p riši i v roke pravice. — V Lake Charles so obe>ili nekega mladeniča, ker je kriminelno napadel neko belo deklico, ki je potem v-led tega umria. V Franklinu so obesili Jack Rei-tcrja, ker je umoril neko mlado za-r.orko in v Talluli so obesiii nekega lopova, ki je svojo ženo zabodel. To je storil tako, da je prišel za njo v cerkev, kjer jo je od zadaj, ko je sedela v klopi, umoril. Danes bi morali v Louisiani obesiti še nekega morilca, toda governer mu je dovolil še nekaj časa živeti, da se tako krvnik preveč ne izmuči. GROZNA OSVETA. Kraj nekega pokopališča na Long Islandu so našli truplo umorjenega Italijana. Čuvaj pokopališča v Ozone Parku, L. L. X. Y., Thomas Warneek, je našel kraj ograje pokopališča truplo nekega dobro oblečenega Italijana, ki je ležal v svojej krvi. Polovica Italijanove glare je bila odsekana in njegovo ruplo je krvavelo iz nešte-vilnih ran. O tem je takoj sporočil policiji, ki je pričela s preiskavo. Kraj trupla so našli krvavo sekiro in velik mesarski nož, s kterim je bil nesrečnik umorjen. V umorjenčevi obleki ni bilo najti ničesar, iz čegar bi bilo mogoče sklepati o njegovej identiteti Na stotitne Italijanov, ki bivajo v soseščini, si je ogledalo truplo, toda pokojnika nihče ne pozna. Pri po-! kojniku so našli v žepih nekaj nad denarja, iz čegar je sklepati, da ; ni'bil žrtev roparskega umora, tem-' vež osvete, ktei-a je pri južnih Italijanih v običaju. Najbrže so morilci nesrečnika izvabili na samotni kraj pri pokopališča, kjer So ga potem umorili. Na onem kraju skoraj nikoli ni videti l,iudi, kajti tje prihajajo le tedaj, kadar je kak pogreb. Seda j ie tamka j prišlo vse polno ljudi, dri >»ma iz radovednosti, deloma v nadi, da bodo umorjenca spoznali Med množico je bilo tudi mnogo detektivov, kteri go upali, da bodo za-mogli iz govorice ljudi kaj izvedeti, kedo je pokojnik, toda to se jim ni posrečilo. Sedaj so umorjenca spoznali za 23 let starega Francesco Abate, ki je stanoval pri 3vojem stricu na Sack-man St. v Brooklyn Borough. Iinarje v staro domovino pošiljamo aa % 10.36............. SO kron aa 20.60............. 100 kror m 41.00............. 200 kror ■a 102.60 ............. 600 kron «a 204.60............. 1000 kror m $1018.60 ............. 6000 kror Poštarlna Je vfceta pri tek vsotah Doma se niVisans vsot« popolnoma (splačajo bres vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve Izplačaj« s. kr. poštni hranilni urad v 11. 4« lt. dneh. Denarja nam poslati Jo najprilič aoja do 26.00 v gotovini v pripor* team ali ratfitrlraoMi plan, večj. Mar attpa JMr Yoifc Baak Draft FRANK 00. e» eactarit flfc. * T ti i? t >£®ija®» Ajra.. V' M. ' ' [S! ' Obravnava Droti "Worldu". Washington, 5. marca. Posebni asistent zvezinega generalnega pravnika, Edward McNamarra, ki zastopa vlado proti newyorškemu, listu "World", naznanja, da bodo morda ie prihodnji teden aretovani uredniki ia lastnik imenovanega lista, kakor tudi lastnik lista "Indianapolis Newa" ▼ Indianapolis, InčL. Nekaj časa sa je te dni zatrjevalo, da je vlada odstopila od tožbe, toda da-nas se v Washingtonu aatrjuje. da b vaaka taka trdi tar onošaa. Snežni vihar.. Velikanska škoda. V ČETRTEK JA NA VSEM IZTOKU DEŽEVALO, SNEŽILO, GROMELO IN PADALA JE TUDI TOČA Promet je bil skoraj povsodi zelo o-viran. Potopljene ladije. V NEW YORKU IN DRUGOD. V četrtek smo imeli v New Yorku, kakor tudi povsodi na iztoku največji in najhujši zimski vihar letošnje zime. Veter iz severozapada je nosil sneg v velikih oblakih z nepopisno hitrostjo, tako, da so povsodi nastali veliki zameti vsled kterih je bil promet povsodi zelo oviran in sicer tako na kopnem, kakor tudi na vodi Med viharjem je nekaj časa tudi gromelo, deževalo in končno je padala tudi toča. Snežiti je pričelo že po noči in zjutraj so bili na nekterih krajih zameti že tako visoki, kakor človek. Ulični promet v New Yorku je bil nekaj časa nemogoč in skoraj vsi ljudje, ki stanujejo v gorenjem New Yo'fku in v Brooklynu so prišli prepozno na delo v dolenje mesto. Promet v luki je bil okrajno težaven in prevozni parniki, ki vozijo na kolodvore, so prihajali v Jersey City in Iloboken redno z zamudami. Tudi na morju je divjal nepopisen vihar in vse polno jadrank med Georgijo in New Yorkom je pribežalo v razne vame luke. Pri Coney Islandu je zavozila neka svetilna ladija na pe-ščenine. Sedem ladij, s kterimi so prevažali premog za B. & O. železnico med St. George in New Brighte-nom, se je v viharju potopilo in pri tem so utonile tri osobe. Nesreča se je pripetila v neposrednej bližini Staten Llanda pri New Yorku. Po dnevi je pričelo raz newyorskih ulic odvažati sneg 2500 delavcev in pri te.m to najeli tudi 100 vseučiliščnih dijakov, ki so merili sneg pri odvozu, da se na ta način preprečijo goljufije, kakoršnje so se pripetile nedavno, ko je v New Yorku zapadel prvi večji sneg. Mestna prenočišča so bila zopet polna siromakov, ki so dobili tu svoje po-tel je. Med temi je bilo tudi nekoliko žensk z otroci, ki so pribežale na varno pred snežnim viharjem. Baltimore, Md., 5. marca. Snežni vfhar je tudi po vsej Maryland divjal s skrajno silo in napravil povsodi obilo škode. Na tisoče ljudi, ki so potovali v Washington k inaugura-eiji novega predsednika, je moralo tu ostati, ker niso vsled viharja za-mogli naprej. Ulični promet v mestu, kakor tudi v predmestjih je bil nekaj časa popolnoma ustavljen. Tudi železniški promet je bil skrajno nereden. Jednaka poročila so prihajala tudi iz Pennsylvanie, lijer je bil promet skoraj nemogoč. Philadelphia, Pa., 5. imaiea. Ne-kteri vlaki, ki bi morali že včeraj zjutraj priti semkaj, so prišli vsled snežnega viharja šele zvečer. Brzojavne in telefonske naprave eo na raznih krajih razdejane. V AFRIKO. Priprave ta Rooseveltovo potovanje. Washington, 5. marca. V Smithsonian Institute se vrše v vsej naglici priprave ra znanstveno ekspe-dicijo v srednjo Afriko, ktero bode vodil prejšnji predsednik Roosevelt v dosedaj le 5e malo znane kraje. V imenovanem zavodu sedaj pripravljajo potrebne Inštrumente in aparate, ktere bodo potrebovali na potovanju. Ekspedicija se izkrca že 21. aprila t Mombassi ▼ Afriki Inauguracija governerja v West Virginiji Charleston, W. Va., 5. marca. Včeraj aa je tukaj vršilo slavnostno na-mešeenje novega governerja države West Virginije, William E. Glass-cocka. Dosedanji governer'TVm. O. Dawson odpotuje t septembru ha Kitajsko, kamor ga pošlje avacina vlada v poseku ej misiji. Pokvarjeno meso iz Amerike v Anglijo. LONDONSKA ZDRAVSTVENA PRISTANIŠKA OBLAST D O L ŽI AMERIŠKE MESARJE VELIKIH ZLOČINOV. Oblast zahteva i d vlade, da prepreči v nadalje tako pošiljanje mesa v Anglijo. STROGI PROTESTI. -o- London, 5. marca. Dr. Williams, ki je predseduik zdravstvenega pristaniškega sveta v Londonu, naznanja mestnemu svetu, da je v pošiljat vi mesa Iz Amerike, ki je dospela semkaj mi noli torek, po natančnem preiskovanju pronašel med 2400 ovčjimi jetri 582 takih, ktere so bile polne bacilov različnih bolezni. Pošiljatev je obstala iz jeter, vampov, src in slienega droba. Nadalje je prišlo iz Amerike tudi 300 zmrznjenih prešičev, med kterimi je bilo 15 takih z ikrami in jeden je1 imel tuberkulozo. Dr. Williams je prepričan, da bi se vse to ne poslalo v London, ako bi se ameriške oblasti zmenile za to, da bi meso, prsdno se odpošlje v inozemstvo, natančno pregledalo, kajti uprav nemogoče je, da bi bilo mogoče kaj tacega pregledati. Vse po-šiljatve so bile, kakor običajno, v manjših zabojih, na kterih vsakem je bil prilepljen uradni ameriški listek, da je vsebina zdrava in sposobna za eksport. Ameriški zdravniki zabojev najbrže niso niti odprli, ko so pregledavali "meso", temveč so one listke jednostavno prilepili na zabite zaboje. Mestno zastopstvo je sklenilo, da bode dr. Williamsovo poročilo predložilo vladi, ktera bode potem potom poslaništva v Washingtonu odredila potrebne korake, da se v nadalje preprečijo take pošiljatve mesa v Anglijo. Tukajšnje oblasti so skrbele za to, da je prišlo vse to v časopise, da se zamore ljudstvo čuvati. To bode brezdvomno škodovalo ameriškej tr-erovini z mesom. Jožne repoblike. Potres v Mehiki. V RAZNIH MEHTKANSKIH MESTIH IN DRŽAVAH SE JE PRIPETIL JAK POTRES. Otvoritev Rio Yaqui železnice v državi Sonori, Mexico. ŠTRAJK V HAVANI, CUBA. Položaj na Salkanu. Sibija še ne odneha. SRBSKA VLADA NADALJUJE Z VOJNIMI PRIPRAVAMI ZA VOJNO PROTI A V-S T R I J I . Za nove vojne potrebščine potroši vsaki dan pol milijona dinarjev. TUDI AVSTRIJA NE ODNEHA. Bazne novosti iz inozemstva V PETROGRAD JE DOSPEL TURŠKI MINISTER INO-STRANIH DEL DA SE DOGOVORI Z RUSIJO , GLEDE BOLGARIJE. Nemški poslanci so v državnem zbo» I ru napadli drž. kanclerja Buelowa. FILIPINSKI VSTASI. Na Luzonu so popolnoma uničili oddelek ameriške konjiče. Manila, 5. marca. Semkaj se javlja, da se je v notranjih pokrajinah severnega Luzon? pričela zopet vstaja in da so tamkaj vstaši popolnoma uničili oddelek ameriške konjiče, ki je bil pod poveljem poročnika H. L. Kinga. Oddelek konjiče je pomagal zemljemercem, ki izdelujejo zemljevide imenovane divje pokrajine. ZAMOREC. KI ŽELI BITI BEL. Prišel je v bolnico, da hi ga obelili. Zamorec Alonzo Ennis, ki je bil preje za strežaja na oklopnici Rhode Island, je sklenil, da mora na vsak način spremeniti svojo barvo in postati bel. VsJed tega je te dni obiskal razne jjewyorške zdravnike, kteri naj bi ga spremenili iz Etijo-pejca v Kavkaza, oziroma obelili njegovo 7 -no kožo in mu podelili mesto zairjriske volna lase, kakoršnje imajo bi ljudje. Vse to se mn pa ni posr'1 o doseči in vrha tega bo ga seda.Vi poslali v oddelek za umo-, bolne vHjlnici Bellevue. EnnisBj pri vojni mornarici na časten ;Hin odslužil svoj čas in tako so gHiedavno v Hampton Roads, Va., orBistili. Potem je prišel v New Yw, da obišče svoje sorodnike. Tilje pričel nakupovati razna patentni zdravila za obeljenje kože ir za slemeui cev Laa. Ker pa vse to ni ll "stilo, ja obiskal po vrsti harlemsko, Flower is draga bolnica, kjer pa tudi ni dobil pomoči Končno je odšel v bolnica Bellevue, kjer so ga pa Jedaoatavao vtakaili v ad-delek aa amobolaa. Mexico Ciudad, Mexico, 5. marca. Semkaj prihaja vest, da se je minolo soboto na mehikanskem Istmu pripetil jak potres, ki je napravil v mestih Mozozintla, Chiapas in drugod dokaj škode, kajti mnogo hiš je tako poškodovanih, da v njih ni več varno stanovati. Tudi so se na zemlji pojavile velike in globoke razpokline. Med ljudstvom je skoraj prišlo do panike. Tudi v Tonali in San Cristobal de las Casas v državi Chiapas, in v Tustli ter v San Juanu Baptista v državi Tobasco, je bilo Čutiti več j a ki h potresnih sunkov. Mazatlan, Mexico, 5. marca. Včeraj so v tuk. mestu na slavnosten način izročili Cananea. Rio Yaqui & Pacific železnico prometu. Železnica vodi iz notranjih krajev države So-nore do morja. Slavnosti je prisostvoval governer države Sonore, senor Francisco Canedo, pri kterem se je vršil sijajen •spiejem. Havana, Cuba, 5. marea. Tukaj se zatrjuje, da nameravajo pobrežni ! delavci v kratkem, oziroma tedaj, ko se prične trgatev ananasov, štrajka-ti. Dosedaj so ob takem Času še vsako leto štrajkali Ljudje, ki so dobro organizovani, zahtevajo, da se jim plača poboljša, kajti sedaj dobivajo izredno nizko plačo. SalLna Cruz, Mexico, 5. marca. Topničarka Presidente, ktera tvori "vojno mornarico" republike San Salvador, je odplula iz Acajatle z zapfč-atenimi povelji. Tako poročajo potniki, ki so dospeli semkaj iz Sal-vadorja. Tukaj se domneva, da je dobila topničarka povelje, bombardirati kako luko v Nicaragui. Med obema republikama je vojna skoraj neizogibna in se zamore vsaki čas pričeti. Havana, Cuba. G. marca. Tukajš- ! nje prebivalstvo se je pričelo pritoževati. ker se zamorci iz Havtija in Jamaike v vedno večjem številu naseljujejo na Cubi. Zamorci dobe pri lastnikih nasadov izdatno preje delo, rego domačini in tako zelo občutno škodujejo Cubancem. PREMOGARJI IN LASTNIKI ROVOV. Lastniki rovov nečejo zborovati s delegati delavcev iz okrajev mehkega premoga. Wilkesbarre, Pa., 5. marca. Uradniki premogarske organizacije iz o-krajev trdega premoga so dobili od svojega predsednika Lewisa poziv, naj pridejo tekom današnjega dneva semkaj, W se z njim posvetujejo o zahtevah premogarjev. To vest so premogarji vzeli z zadovoljstvom na znanje, kajti sedaj je treba pred vsem rešiti vprašanje, naj se li v aprilu prične št-rajk ali ne, kajti negotovost z o žirom na to vprašanje zamore napraviti obilo škode. Lastniki premogovih rovov, oziroma železnic, ki so lastnica teh rovov, bodo najbrže konferirali z zastopniki unije. Premogarji bodo danes izde-dali svoje predloge in navedli tudi razloge, s kterimi bodo svoje zahteve utemeljili. Lastniki rovov so delavcem naznanili, da ne marajo z zastopniki premogarjev mehkega premoga obravnati, radi česar slednjim ni treba hoditi k posvetovanja. Orkan v North Oarolini Wilmangton, N. C., 6. marca. Tukaj je divjal Ltreden orkan, v ktere-ga je tudi zašel nek vlak Atlantic Coast Lina. Vihar jaj>ri Goldsboro vrgel pet vagonov raz tir. V Clintonu ja vetar .podrl 6 hiš in odnesel vsa polno »treh. Štiri milje daleč od Clintona ja vihar izruval neko veliko drevo ia pri tam ja kil nek za-marae abit. Petrograd, 6. marea. Iz Dunaja se brzojavlja, da Avstrija še vedno vztraja pri svojem prvotnem stališču, koje je včeraj naznanila po svojem uradnem nemškem , časopisju in izjavlja, da ne more privoliti v to, da bi se srbsko vprašanje uravnalo potom evropske konference, kajti stfvar se zamore po avstrijskem mnenju poravnati jedino Ie direktnim potom med Avstrijo in Srbijo. To je sedaj trdni sklep avstrijskega ministra inostranih del, Aehrenthala in to izjavo je smatrati za avstrijski ultimatum. Iz Belgrada, Pariza fe Londona pa prihajajo poročila, ktera izjavljajo, da je položaj povoljen. Temu se pa nikakor ne more verjeti, dokler ne pride tudi iz Duraja taka izjava, ktero je potem treba tudi potrditi po ruski vladi. Dosedaj Avstrija še ni dobila odgovora iz Belgrada na svoje predlose. Vse srbsko časopisje še vedno piše skrajno bojevito in za hteva jednoglasno vojno. Tukaj priznavajo, da bode za Srbijo zelo težavno sporazumeti se z Avstrijo, dokler ne odstopi avstrijski minister inostranih del, Aehren-thal. Položaj postaja vedno bolj kompliciran, dasiravno se uradoma izjavlja, da je sedaj skoraj že vse v redu. Sedaj se je tudi zvedelo, da v slučaju, ako Srbija opusti svoje zahteve v-led kterih naj jej Avstrija odstopi komad Herceg - Bosne, bode zahtevala, da jej Turčija odstopi nekoliko ozemlja sandžaka Novi Pazar. V to pa naravno Turčija ne bode nikdar privolila in ako >e tozadevne srbske zahteve naznanijo na uraden način, bode Turčija takoj protesto-vala. V slučaju pa da bi srbska vojska prekoračila meje in prišla v san-džak. potem je vojna s Turčijo ne-izojjibna- Belgrad, 6. marca. Tukaj se zatrjuje, da bode ^'kupština vstrajala pri svojem prvotnem stališču, ktero ne spremeni, pa naj že ministri u-krenejo karkoli hočejo. Medtem, ko Srbija vedno povdarja, da je miroljubna in da prepušča svojo osodo rešitvi evropskih velesil, je ravno da«es zopet naprosila velikega vezirja. naj jej dopusti uvoziti nadaljnih 20.000.000 funtov vojnega materija-la preko Macedonije v Srbijo. Dan za dnevom se sedaj v Srbijo uvažajo vojne potrebščine in konji za srbsko konjico, ki prihajajo redno iz Rusije. Najbolj značilno pa je dejstvo, da je vlada odredila, da se v nadalje ne sme iz Srbije izvažati žita in dru-zih živil. Za nabavo novih vojnh potrebščin izda srbska vlada sedaj vsaki dan milj on a dinarjev v gotovini. RAZNOTEROSTI. Dečki in deklice štrajkajo. Auburn, N. Y., 5. marca. Šestdeset dečkov in petdeset deklic, kteri vsi so člani medsebojne tajne organizacije, ktera obstoji med tukajšnjimi otroci, ki hodijo v ljudsko šolo, je sklenilo, da prične jutri s štrajkom, da tako protestirajo proti odredbi šolskega sveta, ki je sklenil, da tajne organizacije ne smejo več obstati Šolska oblast je otrokom naznanila, da morajo svojo organizacijo do sobote razpustiti, ali pa šolo osta-viti. Otroci so potem priredili skupno zborovanje in sklenili, da se ne udajo šolskim oblastim. Poslediea temu je, kakor rečeno, štrajk. Štirr vojne ladije v naši luki V newyorško luko so dospele štiri oklopnice naše vojne mornarice, namreč Missouri, Ohio, Rhode Island ir. New Jersey, ktere vse so se ravnokar vrnile iz potovanja okrog sveta. Na ladije prihaja vedno mnogo obiskovalcev. Mornarji so dobili dopust. Potovanje okrog sveta jim je dobro ngajalo, toda pri nas sa pritožujejo, da jih aaba. Petrograd, 5. marca. Turšk■ rtiini-Mer inostranih del Kitat paša ji- dospel v Petrograd. da !ača Bo/arija Turči^ kot odškodnino za svo.jo m odvisnost. Tem povodom se bo«fe uravnal tudi dolg kterega ima plačati Turčija Rusiji Berolin. 5. marca. V nemškem državnem: zboru je prišlo do strogih napadov na nemškega državnega kanclerja Buelowa, kteri je preveč branil nemškega cesarja, kterega so razni poslanci napadali radi indis-kretnosti. Poslanci so dolžili Buelowa, da je on vedno vodi i ee-carja na napačna pota, vsled kterib se je potem vsemu svetu zameri L in osmešil Nemčijo pred vsem svetom. Tokio, 5. marca. Princezinja Ta-keda, najstarejša hči mikada, je včeraj povila sina, kteremu je mikado Mutsuhito stari oče. Cadix, Španska, 5. marca. Španski admiral Cervera, ki je poveljeval španskej vojnej mornarici v vojni z Zjed. država-mi, je smrtno nevarno zbolel in je pričakovati, da vsaki čas umrje. Petrograd, 5. marca. Tukaj se zatrjuje, da je prišlo iz Mandžnra poročilo, vsled kterega je blizo Harbi-: r.a prišlo do boja med ruskim in ki-! tajskim vojaštvom. Vest dot-edaj še | ni potrjena. -o- Prva Taftova imenovanja. Washington, 5. marca. Predsednik Taft je pnšel danes dopoladne | točno ob 9:30 v predsedniško sobo, j kjer ga je sprejel državni tajnik i Philander Cf. Knox in kmalo potem je predsednik poslal senatu v potrditev svoja prva imenovanja novih uradnikov. Frederit-ka W. Carpen-terja je imenoval svojim zasebnim tajnikom, dočim je imenoval dosedanjega zasebnega tajnika bivšega predsednika Roosevelta, Loeba, ko-lektorjem luke New York. V Washingtonu so vsi kolodvori polni ljudi, ki potujejo domov od icauguracijskih slavnosti Vsak tre-potek odhajajo vlaki iz mesta v različnih smerih. 151etna mati v drugič omožena. Newj-orSko otročje sodišče se je včeraj bavilo z izredno redkim slučajem. Petnajst let stara Rose Simpson, ki je omožena in mati sedem mesecev starega otroka, je morala vsled predloga njene matere priti k imenovanemu sodišču. Njena mati namreč trdi, da njene hčere, ki je zadnji čas pri njej stanovala, po cele noči ni domov. Vsled tega je mati prosila sodišče, naj pošlje njeno hčer v kak zavod za poboljšanja deklie. V ostalem je pa Roza tudi sama uvidela, da ima njena mati prav, kajti svojej materi je pisala pismo, ktero so pri sodišču prebrali in t kterem je priznala, da je skrajno slaba, tako, da je boljše, ako ostavi svoje stariše. Najzanimivejše pri vsem tem je pa to, da je 151etna Roza že v drugič omožena. V prvič se je omožila. ko je bila stara 13 let, toda njena mati je izposlovala razveljavi jen je tega zakona. Sodnik Mayo je včeraj dvomil, zamore li zadevo razsoditi pri otročjem sodišeu, kajti oženjem otroci spadajo v varstvo njihovih mož. Vsled tega je dfl naj-preje iskati Rozinega moža, ki dela na nekem pomolu. Obravnava ae ba vršila v ponedeljek in do tedaj mora otročja žena ostati v varstva draiW za varstvo otrok. KELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered aa Second-Clasa Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 54. — ŠTEV. 54. __———-——-————— NEW YORK, SATURDAY, MARCH 6, 1909. — SOBOTA, 6. SUŠCA, 1909. VOLUME XVH — LETN1X rVIL Ko je šel včeraj ncwyorSk dete- j ktiv Stribben po Bowery, je ugledal oekega moža, ki se mu je skušal izogniti, vsled česar ga je prijel in kot snmljivo osobnost povedel seboj' na glavne policijsko postajo. Tam je a-retovanec povedal, da se imenuje Henry Olsen in je povedal, da je stanoval preje pri svojemu očetu na Linden St., Brooklyn Borough v New Yorku, toda oče ga je končno pognal iz hiše, ker mu ni bilo mogoče najli dela. Pri njem so našli revolver, vsled česar je bil obtožen, ker je nosil skrito orožje. Detektiv je tudi omenil, da je nesrečnež nameraval najbrže izvršiti samomor. Poleg druzih bornih predmetov so našli v njegovih žepih tudi malo knjižico v ktero je vpisal vse dogodke svojega življenja. Iz tega dnevnika potname-mo sledeče vrstice, kajti iz njih je razvidno, koliko mora brezposelni ; delavec v velikem me-tu, kjer je pre- j puščen samemu sebi, prestati: Nedelja. — V minclej noči sem zopet imel postelj. 5 centov, kteri so mi ostali še od dolarja, sem porabil za zajuterk. Sedaj sem brez denarja in brez posteije in ne vem, kaj naj počnem. Sel «m v mestno prenočišče, toda tam so ma odslovili. Najbrže ee jim ne dopadem. Slučajno se*s se sestal z "Jimom", ki mi je dal 15 eentov, za kteri denar sem si kupil kosilo. Zopet sem brez postelje in brez na de, da jo dobim. Ponedeljek. — Imel sem 5 eentov. , Tt ktere sem kupil hlebec kruha. Zo- i pet nimam denarja, postelje in niče-jesti V mestnem p? n oči š T a me zopet odslovili. Moj obraz jim ne mraia, ker se ni poboljšal. In potem se ljudje še čudijo, ako kedo krade. Torek. — Sedaj nimam ničesar! Niti premoženja, niti dolgov. Ukradel sem kosilo, ki je obstalo iz "■tew", štiri komadov kruha in steklenice mleka. Zopet sem brer po-te-lje in tudi ne pričakujem, da dobim danes in jutri postelj. Skoraj vas dan sem bil v čitalnici Cooper Unian Brez kobila, brez večerja, brez postelje in brez nade. Sreda. — Vso noč sem hodil po narwyorških nlicah. Slučajno sem do- ; kil steklenico mleka. Nepopisno sem laien in izmnčen in dolgo časa ne , kadem mogel več prestajati. Polašča 1 *e me ža obup." Ko so pri sodiš&n fce vrstiee prebrali, so ga vprašali, ©d kje je dobil revolver. Dejal je, da ga je dobil od nekega moža, toda povedati ai hotel je li nameraval iavršiti samomor. Sodnik ga je stavil pod $500 jamČe-vme in ga poelal v jeiio. Tako je nesrečnež dobil saj strefco ia hrano. "GLAS NARODA" (Slovenk: Daily.) „ mul and pabliahed by the 0LOVENIC PUBLISHING COMPANY (* corporation. ) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Placa of Bosinen of the corporation and •ddrenee of above officers: 82 Cortland t Hmt, Borough of Manhattan, New York mu * t. la leto velja fat xa Ameriko in .Canado.........$3.00 Mk pol Leu.........1-50 H l«to xa meeto New York . . . 4.00 N pol leta &a meeto New York . 2.00 m Evropo >a ree leto.....4.50 „ „ pol leto.....2.50 j. „ ,, četrt leto .... 1.76 V Evropo jK«i!j»mo bknpno tri številke. {•GLAS NARODA" izhaja vsak dan ix-▼ceoadi nedelj in praznikov. Onih štirinajst tisoč bogatih ljudi se bode sedaj zbiralo vedno blizo predsednika; oni bodo govorili z njim in njegovimi brati. On jih bode videl pri igri golf in pri velikih pojedinah, ktere bodo prirejali njemu v počast, dočhn bodo ljudje, ki kade iz lule in ki se zadovoljijo s pivo in še čistejšo votlo, vedno daleč od njega. In vsled te.*a izražamo nado, da Mr. Taft ne bode pozabil tudi ljudstva, ktero bode prihodnja štiri leta daleč od njega. Današnje čestitke spajamo, kakor rečeno, z onimi naših čitateljev in vsega našega prebivalstva, ktero pričakuje od no«*ega predsednika vse najboljše 1 «QLA8 naroda" ("Veiee of the People") iBaad every day, except Snndaya and Holidays. ^uoBCription yearly $3.00. advertisement on'agTeemcnt. Dopisi bres podpisa in osobno« ti ae ne aafclsnejo. Denar na] m blagovoli pošiljati po Mosey Order. Pri apre»embi kraja naročnikov I rotim«, da se nam todi prejAn)© »IvaliA^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dooiaom in poeiliatvam naredite naslov: "GLAS NARODA" 12.Cortlandt Street, NewYoikCity. Telefon: 4687 Cortlandt Čestitamo! Samo za možke. pet odvisna Mater tega rjSinrina. Uprav nemogoče je popisati ono, kar je na tisoče milijonov '^Hh- že storilo dobrega za splošno i^Hitvo. kajti vsaka mati brez izjem^^Htrdno upa in je prepričana, da ^^V-iaj-večja sreča ni dovolj velikj^^^Bije-no dete. Ako opazujemo rr^^^wte, ktero zamore jedva svojo gl^^^B.re-tati, čegar brezzobe čeljus^^^^Kajo grizli vse, kar pride med i^^^^Bče-gar čudeče se oči gleda^^^^Hko brez duše, zavesti in zan^^^^Hna vse, kar je blizo, potem ^^^^^Bna prepričamo, da je dete v ^^^^Hrvi mladosti slično atomu, polnoma odvisen od morja človeštva, ▼ kterem ^^^^Kore niti toliko pomagati, kakoi^^^^B navadna žival. Toda mati sodi svoje po- vsem drugega stališča. C^^^Ki takoj v prvem kretanju n^^Knca, v njegovem prvem nasmc^^^B prvem kričanju njegovo duš^^^Kttere si obeta najboljšo bodočH^^e Ona vidi v detetu, Ja bode s;^^Hdo za vse ono, za kar so tudiflRaščeni ljudje sposobni, kajti njeriT^®te jej jc vredno več, nego vse, ^fJje na svetu. In ker je o tem VBlnoma prepričana, se tudi z vso j*®nostjo posveti detetovej bodočno^K ktero mu zajamči s po možnosi^rpopolno vzgojo, kajti vsak otrol^®ričenja svoje življenje med sveton^nia podlagi onega, kar ga je mati Aaučila. Brutalnost se med človeštvom vedno bolj umika dobrosrčnosti, kajti vsak otrok v svojej mladosti vidi le dobrosrčnost, koja prihaja od strani njegove matere in materina dobrosrčnost pa zopet ustvarja moralne značaje, srčnost in zdravj^ In radi tega- je treba vs&kega človeka soditi pred vsem po tem, kako on čuti proti svojej materi in proti materam vseh drugih ljudi. Vse vere na svetu uee ljudi spoštovanja do starišev in še posebej do matere. A temu je treba še pridejati, da je potrebno, da vsakdo spoštuje matere druzih. Iz vsega tega pa je izvajati, da mora biti dolžnost vsakogar skrbeti za to, da se materam olajša njihov poklic v vzgoji otrok s tem, da se ustanovi kolikor mogoče mnogo dobrih ljudskih sol za vzgojo njihovih otrok in da se d& ženskam ravno iste pravice, kakoršnje so si ustanovili možki. DOPISI. Dne 1. novembra v minolem letu, oziroma tedaj, ko se je zaključila republikanska kampanja za predsedniške volitve, bilo je vsakomur, ki je pazljivo razmot rival poročila o uspehih te ali one stranke, znano, da bode pri volitvah dne 6. novembra izvoljen predsednikom Zjedinjenih držav kandidat republikanske stranke, William Howard Taft. Istega dne je urednik našega lista, Zmagoslav Valjave«, v imenu uredništva Glasa Karoda tedaj v Cincinnatiju, Ohio, •e mudečemu predsedniškemu kandidatu Taftu čestital kot bodočemu predsedniku Zjedinjenih držav. Naš urednik je bil skoraj prvi med svojimi newyorskimi tovariši, ki je dobil potem od novoizvoljenega predsednika Tafta zahvalno pismo, v kterem se predsednik William Howard Taft zahvaljuje uredništvu našega li- j ■ta za čestitke in tudi za naklonje-, nost, izkazano mu povodom volilne kampanje. ••• Medtem, ko smo tedaj čestitali novemu predsedniku v imenu našega uredništva, štejemo si pa danes, ko so inauguracijske slavnosti v Wash-ingtonu minole in ko je novi predsednik prevzel eksekutivo naše re-1 publike, v našo dolžnost, da mu tem potom čestitamo ne le v našem, temveč tudi v imenu vseh naših pristašev in vseh naših naročnikov in da spajamo naše čestitke z onimi vsega ameriškega ljudstva. Uverjeni smo, da bode v vsem času svojega predsedovanja vedno kos svojej težavnej nalogi in upamo, da bode njegova predsedniška doba šti- j rih ali pa tudi osmih let pomenjala za paše ljudstvo mir in napredek. Mr. Taft pričenja svoje službovanje kot predsednik največje republike na svetu v miru in med prijateljsko naklonjenostjo vseh svojih sodržavljanov. Na ljudskem obrazu, i ki je sedaj okrenen proti njemu, je čitati le zaupanje in najboljše nade. i Niti malo ne dvomimo, da bode Mr. Taft združil vse svoje moči, da si ohrani to zaupanje za vso svojo predsedniško dobo. • m m 1'oleg tega pa izražamo danes tudi nado, da bode vedno uvaževal dejstvo, da živi v našej republiki nad osemdeset milijonov prebivalcev, ki so bolj siromašni, kakor premožni, in da živi pole:* teh ljudi le štirinajst j tisoč ljudi, koje zamoremo nazivljati bogate, oziroma večkratne milijonarje. Upamo in averjeni smo, da bode novi predsednik vedno uvaževal, da je naša vlada zajedno s predsedni-stvom ustanovljena na teoriji, da je treba osemdeset milijonov ljudi, pa naj že bodo v kteremkoli pogledu, v kterejkoli krizi in v vsakem javnem vprašanju, bolj upoštevati in uvaževati, nego štirinajst tisoč ljudi, dasiravno slednji premorejo mnogo več, nego vsi prvoimenovani milijoni našega prebivalstva. i Predsednikova plača je bila povišana od $50,000 na $75,000 na leto in naše ljudstvo je z veseljem privo- j lilo v to povišanje. Toda Mr. Taft naj vedno pomni, da prihaja ta pla- ; ča od takozvanih malih ljudi. Ta denar plačajo "'.ni ljudje, ki se zadovoljijo s kadenjem navadnega tobaka v svojih lulah in s pijačo v obliki pive — ua ktere reči pobira vlada davke. Ta denar prihaja od, krojačev in dragih delavcev, ki kupijo kako malo import irano stvar, za ktero pobira naša vlada davke. j Današnji čauek ne pišemo za ženske, temveč izključno le za možke in dečke, oziroma za tisoče in tisoče onih, kteri nikdar ne uvažujejo velikanskega dela. kterega izvršujejo matere, ter za milijone onih, ki prezirajo ono požrtvovalnost, na kterej sloni vsa človeška družba. V vročih nočeh poletnih dni vidimo v velikih prašnih mestih, kakoršnje je naše. na stotine žensk, ki stde v vežah in na stopnicah pred hišami s svojimi malimi otroci, za ktere skrbe, da zamorejo v malenkostnem hladu zaspati. Na samotnih farmah, daleč na jednoliČnih ravninah, vidimo ob večerih po težkem dnevnem delu, kako ženske skrbe za svojo deco. In sredi noči ter rano zjutraj, ko možki na onej polovici zemlje, na kterej vlada noč, še mirno spe, — pa naj že bode to na ledenem sever-ru, v šotorih južnih dežel, v hišah ' bogatinov, ali r-a v priprostih tene-mentnih hišah — povsodi je najti žtnske, ktere bde in ki skrbno ter , nežno negujejo svojo deco. Naša lastnost je, da spoštujemo in h valimo vsakega moŽkega, ki sebično dela sam za sebe. Ako ustanovi ka-I ko veliko obrt in pridobi veliko ' osobno bogastvo, ga brezdvomno hvalimo. Ako on tvega svoje življenje za o-sobno slavo in hvalo, ga hvalimo, in | to počenjamo tudi, ako nam pokaže ' osobno srčnost v slučaju nesreče. Vendar pa na svetu dosedaj še ni bilo moža, čegar srčnost in požrtvovalnost bi zamogli primerjati z ono žensk, ktere vzgojujejo svoje otroke. Materina ljuba v ni sebična, pač pa ne pozna mej tostran groba. Med tisoči možkimi se lahko najde jed-nega, kteri bi za kako stvar drage volje žrtvoval svoje življenje, toda med tisoč ženskami je najti vedno zopet tisoč žensk, ktere so vsaki čas pripravljene žrtvovati svoje življenje za svoje otroke. Vse ono, kar ima kak možki in za vse ono, kar je dosegel, se ima zahvaliti pred vsem svojej materi. Od nje zadobi zdravje, od nje se nauči misliti, po njej zadobi srčnost in značaj, kakor tudi vse ostalo, kar je potrebno za uspehe v njegovem življenju. In vendar so nagrade, ktere dajejo materam posamezni individui, kakor tudi cela ljudstva, oziroma vse človeštvo, le malenkostne. Možki kot individij misli, da je storil mnogo, ako da nekoliko denarja in ako spregovori tu pa tam nekoliko besedi i v prid svojej materi, ktera ga je vodila iz nič v življenje in ktera mu je žrtvovala toliko noči in dnevov brez počitka, koja mu je žrtvovala svojo mladost in svoje moči — vse le njemu v korist. Ravno tako, kakor individij, postopa pa tudi vsa človeška družba napram materam, kajti družba misli, da je izvršila svojo dolžnost, ako je ustanovila par bolnic za onemogle matere in ako žrtvuje nekoliko zdravil, ktere dobe matere brezplačno za svoje bolne otroke in še to na trdo-srčen način. Vendar pa moramo pripoznati, da so vsi velikani in vsi slavni možje vedno pripoznavali, da se imajo za vse ono, kar so dosegli, zahvaliti v prve j vrsti le svojim materam. Napoleon je bil trdosrčen, hladen in ljubosumen na vsakogar, ki je želel priti do najvišje stopinje; bil je tudi skrajno sebičen, kadar je primerjal sebe s sinovi drugih mater. Kljub temu je pa vedno povdarjal, da se ima za vse ono, kar je dosegel, zahvaliti onej ženski, ktera ga je rodila, ki je zanj živela in ga čuvala vse do svojega konca. Napoleon je večkrat dejal: "Le materi in njenim dobrim principom se imam zahvaliti za vse svoje uspehe in za vse drugo, kar imam, in radi tega zamorem z vsem prepričanjem izjaviti, da je bodočnost vsakega otroka odvisna od njegove matere." ••• Bodočnost iudividuelnegaP otroka je odvisna od individnelne matere, in bodočnost vsakega plemena je zo- Conemaugh, Pa. Cenj. uredništvo Glasa Naroda:— Ker že dolgo časa ni čitati kakega dopisa iz tukajšnje naselbine, naj mi bode dovoljeno par vrstic v cenj. listu, da bodo rojaki vedeli po drugih krajih, da tudi mi nismo še izumrli. Kar se tiče dela in zaslužka, se ne morem pohvalno izrazitistari delavci sicer delajo še vedno precej redno v tukajšnjih premogokopih, vendar dela ni tukaj iskati, ker se ga težko dobi; nekoliko ljudi je pa tudi brez dela, zatorej ne svetujem za sedaj sem hoditi dela iskati; kadar se delo bolj odpre, bodem poročal. Kar se pa tiče socijalnega napredka, moram pa priznati, da se tukajšnji rojaki v tem zelo probujajo. Pred dobrim mesecem zagledalo je novo društvo Deli dan, o kojem smelo trdim, da bode imelo krasno bodočnost, ker že sedaj šteje okolo 50 članov; priklopili smo ga k društvu sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa. Dal Bog mnogo uspeha I Dne 13. febr. mo zagledali prvič v tukajšnji naselbini na veselici društva "Zaveznik" v dvorani društva sv. Alozija krasen nov gledališki oder in na njem prvi nastop, kojega so priredili tukajšnji napredka željni naši mladeniči. Igrali so igro "Kmet Herod", o koji se moram pohvalno izraziti, kajti igralci so tako častno rešili svoje naloge, da je bilo občinstvo popolnoma presenečeno. Občinstva se je kljub slabemu vremenu udeležilo, da je bila prostorna dvorana popolnoma zasedena. Igralei so želi burno pohvalo. Naj ne zabim tudi pohvaliti mojsterskega dela na odru, kojega je izvršil naš rojak slikar Josip Likar. Slika, koja predstavlja na zagriajalu naš kranjski biser Bled, je delo, koje diči gori omenjenega rojaka. Kakor se čuj ?, ustanovi se v kratkem "Dramatični klub". Tudi se čuje, da se pevsko društvo "Bled" zopet pomladi, kajti pevovodja že vesla iz starega kraja proti newyor-ški obalL Le tako naprej, da vas kmalo zopet zagledamo na prihodnji prireditvi po Veliki noči I K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, kakor tudi v starem kraju. Poročevalec. Crabtree, Pa. Spoštovani gospod urednik:— Rojakom naznanjam, da gre z delom prav počasi; ae komaj za hrano in za kakšen glažek jeeme-novca. Kar se tiče društev, pa prav dobro napredujemo, dasiravno so slabi časi. Rojake prosim, da naznanijo v "Glasu Naroda", če se kje boljše dela, kakor tukaj. Rojakom ne svetujem sem v ta kraj dela iskat. Pozdrav rojakom in rojakinjam. Tebi Glas Naroda pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. J. K., naročnik. Greensburg, Pa. Spoštovano uredništvo:— Hvala Boga, zopet Jcorak naprej! Ne sicer za širšo javnost, pač pa za naše skromne razmere. Ustanovili smo namreč, po daljšem obotavljanju in mnozem trudu, podporno društvo, ki je prvo slovensko v tukajšnjem mestu. To je bilo prepotrebno, ker večina nas je zaposlenih pri nevarnem delu. v premogovih jamah, kjer na vseh straneh preži nesreča na ubozega trpina. Vsako jutro, ko vstane, se obleče v črno, žalno mrtvaško obleko in se poda na delo, iz kterega ne ve, se li povrne, ali ne. Vedno se sliši o nesrečah: temu je zdrobilo kamenje ali premog eno ali celo obe nogi, roko, križ itd. — Cimdalje bolj se množe grozovite razstrelbe plinov, ki zahtevajo na stotine človeških žrtev in provzročijo strašno bedo med preostalimi siro-tamL Vse to nam dokaj jasno kaže naš žalosten položaj, in vendar: koliko jih je še med nami, ki tega nečejo izprevideti in smatrajo vsako podporno društvo za — prazen šport?! Naše društvo je vsprejeto kot postaja št. 54 društva sv. Barbare v Forest City. V odbor so izvoljeni: Predsednik: Martin Kovač; podpredsednik: Ivan Klemenčič; L tajnik: Venceslav Palčič; II. tajnik: Alojzij Gorenje; blagajnik: Fran Kebe; vodja: Tomaž Šifler; straža: Ivan Betica; pregledovalni odbor: Alojzij Palčič, Fran Pire it Alojzij Jakš; bolniška obiskovalca: Ivan Vode in Albiu Pavlin. — Delokrog društva je Greensburg in okolica. Kar se tiče dela, se pa ne moremo j posebno pohvaliti; delamo o 3—i ! dneve v tednu po jamah in .di v to-j varni ni nič boljše. Večina nas je prišlo direktno iz stare domovine semkaj; tukaj smo se popolnoma udomačili in tako smo ostali zvesti tudi v nesreči našemu ljubemu Greensburgu. Druzega nimam kaj poročati; še ženiti se nikdo neče v tej motni atmosferi. Posdrav Slovencem in Slovenkam! Veneeslav Palčič. Calumet, Mich. Dragi gospod urednik:— Večkrat sem že bral v Vašem cenj. listu o nekem "newjerseyskem vragu", kako da straši ponekod ljudi. Mi Calumetčani smo si vedno mislili, češ, saj k nam se boji priti, ker je premrzlo za njega. Pa smo se zelo motili, kajti pred par dnevi je bil naš gest tu v calumetskih rudnikih, in sicer v podobi miši. Neki tukajšnji rojak je šel kot po navadi na delo in ko pride v takoimenovani "Dry House", si preobuje škornje, pa ni niti opazil, da jc bila miš notri. Med delom je večkrat tožil, da ga nekaj tišči v škarnju. Končno se vendar odloči, da gre jame in ko pride na površje, sezuje škornje po pe turnem trpljenju — in ona žival skoči iz škornja ter pihne s tako silo, da ime-rovanemu rojaku odnese pipo iz ust visoko v zrak; potem se spusti v divjem tiru in zapiska s tako sijo, da so ljudje mislili, da je bila parna piščal, ki pomeni, da je čas za iz dela iti, in glej, naenkrat je bilo vse delo ustavljeno in delavci so hiteli domov iz dela. Oni rojak je pa prisegel trikrat pri "Mohamedovi bradi", da je bil pravi "newjerseyski vrag". Da je to res, imam pričo v osobi J. D. P., ki je tudi prisegel pri svoji kapi, da se je res tako zgodilo. Ivan Bartol. Sheboygan, Wis. Spoštovani gospod urednik:— Redko kedaj se sliši kaj od nas. kot da ne bi bili več pri življenju, dasi nas je tukaj precejšnje število Slovencev. Delamo vsi po tovarnah, ker kakih premogovih rovov nimamo tukaj. Kriza nas je obiskala lansko leto v zelo veliki meri, pomanjšala pa se je bila malo pred volitvamL Sedaj se pa zopet povračuje, tako, da nam ni pričakovati kaj dobrega v tem letu. Zatorej ne svetujem rojakom sem hoditi. Iz stare domovine došli rojaki si kaj pridno iščejo dela, kterega je le težavno dobiti, ker povsod delavce le odslavljajo. Dovolite mi še nekoliko poročati o društvenem stanju. Tukaj imamo tri podporna društva, ktera lepo napredujejo in jih je rojakom toplo priporočati. Posebuo priporočam društvo S. K. P. D. Ilirija, pod varstvom J sv. Josipa, ktero je sklenilo znižati vstopnino za polovico, in sicer na $1 in $1.50 do 21. sužca. Zatorej vabim vse rojake, ki še niso pri nobenem podpornem društvu, da porabijo to priliko in pristopijo sedaj k temu društvu. V minolem letu je imelo društvo dva pogreba. Pripetilo pa se je že tukaj, da so umrli rojaki, ki niso bili pri nobenem podpornem društvu, za ktere je bilo treba prosjačiti, da se jim j* preredil dostojen pogreb. Žalibog, da sc dobe rojaki, ki pravijo: ''Kaj mi če društvo, boljše je, da denem tiste cente na stran, ali jih pa zapi-jem, ker mi društvo v času bolezni ne bo hotelo izplačati niti bolniške podpore." Ni pa tako. Naša pravila so vsakemu na razpolago, ki želi pristopiti k društvu. Omenim naj še, da smo imeli, v kolikor mi je znano, tri poroke v tem letu; v minolem pa celo kopico, ki šteje 13 parčkov. In vse to kljub slabim časom. Sicer pa dovolj za danes. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi Glas Naroda pa želim obilo uspeha. Hieronim Svetlin, ud Ilirije. Leadville, Colo. Dragi gospod urednik:— Prosim Vas, da natisnete mojih par vrstic v našem preljubljenem listu Glas Naroda. Od vseh krajev čitam novice, toda iz našega kraja pa ni bilo dosedaj še nič slišati. Mnogo ljudi pričakuje tukaj dela, pa še vedno slabo obeta. Rojakom priporočam, da ni treba prihajati sem, ker mnogo delavcev že po celo leto počiva; v topilnici jih I dela polovica manj, kakor jih je preje, po rudnikih je pa tudi slabo. Pozdrav Slo .""encem in Slovenkam po širni Ameriki, Tebi Glas Naroda pa želim obilo uspeha! Jernej Jamnik. Slovensko podpo društvo i^jedlnjene države Sevsms Aan«o^> Sedež; Forest City, Pa* M« uiui to mnxz^nmw. Jinuwj« - Pckcto^Si^ G— j* d ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Bes S74, Prw» Ottf, Podpredsednik: MARTO? OBERŽAK, Box d. Wart Mineral, I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 687. Fore* City. Pil EL tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60tk It, Olmluil, Okle. Blagajnik: MAMIN MDHIČ, P. O. Box §57, Far«* Otty, Pm. ~ i NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega edbora, Weir, Wwrm KAROL ZA T. AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest Otty, 9m. FRAN KNAFELJO, IL nxdxornik, 909 Braddock Avssma, Bh*. feck. Pa. FRAN ŠUNK, HL madzomik, 50 Mill Sfc, Lams, Pa. __POROTNI IN FR1Z1VN1 ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik poretneta odbora, WsCr, Kmq, JOSIP PETERNEI*, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Fore* City, Pa. Dopisi na] as peiiljajo L tajnika: IVAN TELBAN. P. Ml Otty.Pa. OBJAVA. Podpisani naznanjam cenj. rojakom, da sem te preselil iz Brooklyn, N. Y., v svoj lastni dom v Hinsdale, Mass., kjer bodem vsacega lahko bolje kot dosedaj postregel. Imam veliko boljšo in suho delavnico za izdelovanje harmonik kakor preje. Priporočam se vam najtopleje. Izdeloval bodem bolje in ceneje. John Weber, P. O. Box 94, Hinsdale, Mass. (4-6-3) SLUŽBO IŠČEMO. Tri Slovenke iščemo službo, in sicer dve za v kuhinji in ena v saloonu. Pišite na: M. D., P. O. Box 22, Diamondville, Wyo. (4-6—3) POZIV. Tvrdka Ogulin & Sitar v Joliet, 111., išče moža za razvažati groce-rijo, kteri mora biti nekoliko izkušen v tem poslu ter vešč vsaj nekoliko angleščine. Za vsa pojasnila obrnite se na: Ogulin & Sitar, 803—805 N. Chicago St., Joliet, 111. (5-8—3) Društveno glasilo je "GLAS NARODA.' pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem t staro domovino in to se-__ Te d a naj raj še v gQ_ tovem denarju,karpa najhitreje, najvestnejein najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 Cortland St, New York, N. Y. -P odružnica :- 6104 St. Clair Av.f N. E., Cleveland, O. Čemu bi drugam segali, ako Tam Taš rojak n^jbolj&e postreže ? Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za S20*50 s poštnino vred. Zdravju najprimernejša piiača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega imporiiranega češkega hmcla. Rudi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno kori-t. kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L.©lsy pivo je najbolj priljubljeno ter sc dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair* ve. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) Najpripravoejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence In Hrvate, sv Novi parnik na dva vijaka "Martha "Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM ;N RKMs* V Bt«po*»j m&vedent novi parobroti j na 4ra vijaka imajo bresirdni * brsojftv: AlilOB, XjATFBA, MARTHA WASHINGTON, ▲BGBrarnsrA. V mectoih In Juntj* s« ho4et» , sgoraj A&VMl&aemu brodoTjn pri-1 iraifla 3« 4f*drega nov» pcfcaUk*.5! paroi&a. j Oboi rožnih listkov IzINEW Y0RKA za III. rairodsi 11. marea.............. Gneiseaau 23 marca ..........Kronpr. Ceeilie 30 marcs .. ..Kais. Wilh. der Grosse 1 aprila......Prinz Fned. Wilbelm 6 aprila........Kaiser Wilhelm 13. 13 aprila......Kfaronprinz Wilhelm 20 aprila----Kronprinaesin Ceeilie 27......Kaiser Wilhelm der Grosse V HAMBURG. (Hamburg Am. Line.) 11 marca ............ Deutschland '20 marca Kaiserin Auguste Victoria 27 marca ..........Graf Waldersee 10 aprila ................. Amerika 17 aprila ............... Cleveland 21 aprila .........President Grant 24 aprila Kaiserin Augusta Victoria 29 aprila ............ Deutsehland V SOUTHAMPTON. (American Line.) 13 marca............. Philadelphia 20 marca................. St. Padi 27 marca..............New Yoifc 3 aprila ................St. Lena 10 aprila ............ Philadelphia 17 aprila ................ St. Padi 24 aprila .............. New Yoifc 1 maja .................St. Loviš 8 maja .............. Phili V ANTVERPEN. (Red Star proga) 13 marca ................ 20 marca ............... Sami and 27 marca .............. Gothland 3 aprila .............. Vaderland 10 aprila ................ Zealand 17 aprila .............. Kroonland 24 aprila ................ Laplaad WHITE STAR LINE. (V Southampton.) 10 marea ................ Majeotaa 17 marca ................ Oceania 24 marea .............. Teutonic 31 marea ................ Adriatic 7 aprila ................ Majestif 14 aprila ................ Oceaaie 21 aprila ................ Teutonic 28 aprila ................ Adriati« 5 maja .................. Majestic 12 maja ................. Oceania 19 maja ................. Teutonia 26 maja ................. Adriati« V ROTTERDAM Holland Amer. Line) 9 marca ................. Nordam 23 marea ................Ryndam 30 marca ........ New Amsterdam 6 aprila ................ Postdam 13 aprila ............... Noordam 20 aprila .............. Rotterdam 27 aprila ................ Ryndam F*ozot-! Slovensko ZdravišCe proslavlja v tem letu desetletni svoj obstanek in ob tej priliki bode slavni zdravnik Dr. J. E THOMPSON med Slovence poraidelil 10.000 krasnih srebrnih uiig 1 nikov v spomin Vsaki rojak kteri posije nekoliko za poštnino potrebnih znamk (štempsov) dobi takoj ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v materinem jeziku, ter našla vj a j te: Slovensko Zdravišče, Dr. J, E. Thompson, 343 West 27th Street, New York. HRVATSKE NOVICE Jelačicev spomenik v Zagrebu. Mestno zastopstvo je sklenilo železno ograjo okrog ban Jelačičevega spomenika namestiti z marmornatim stebriščem. Potrebni marmor je do-šel v Zagreb in delo mora biti^ do ma" ja t. L gotovo, ker takrat slave Hrvatje petdesetletnico njegove smrtL Medvedko ustrelil in mladiče ujeL Okrajni gozdar Peter Bambulovič v Bugonjcih na Hrvaškem je šel te dni z nekim kmetom in pastirskim dečkom na piano "Semišnica". V nekem jarku se njegov pes ustavi pred veliko votlino ter začne lajati in se zaganjati proti votlini. Kmalu nato >e privali iz votline velika medvedka. Gozdar, odločen mož, napne mirno puško, nameri ter ustreli mrcino ravno v čelo, nakar se je medvedka mrtva zgrudila. Njer.a koža je bila 2 m 50 cm dolga in 1 m 60 cm široka* V votlini so dobili še tri približno 14 dni staro mladiče. ZAHVALA. S tem se zahvaljujem vsem onim rojakom, kteri so mi darovali in mi tako pomagali. Zahvaljujem te posebno mojim bratom Franju, Antonu in Petru, ki so se potrudili in šli okrog rojakov ler nabirali za-me. Darovali so sledeči: Fran Grum $3.00. Jakob Jerina $2.50. Ivan Menart $2.00. * Ivan Bingolc $1.50. Po $1.00: Ivan Miheve, Alojzij Vodlan in Josip Jaklič. Po 50^: Fran Ropi, Josip Celes-nik, Marko Fekone, Martin Alfocjos, Jakob Stegel, Vincenc Huta, Peter Bonež, Marjana Cesar, Ivan Cesar, KRITIČNI TRENUTEK. Ko zboli član drnžine, je potrebno hitro določiti, kaj naj se zgodi. Le v alučajin nerednih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo oslabelo, ni kritičnega trenutka, ker vsi vemo, da JOSEPH TRTNEE'3 aCGlSTERED- Trinerjevo ameriško elixir grenko vino je najbolj zanesljivo sredstvo, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno npMva na živce trebuha in drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da se uporabi vsak koristen del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odstranja iz telesa nepotrebno delce hrana Kadarkoli je slast do jedij slaba se čutite trudne je vase spanje nemirno je vaša obrazna barva bleda je prišel čas, da rabite HARMONIKE bodisi kakortnekoii vrste izdelujem Is popravljam po nasiljih cenah, a deli trpetno in zanesljivo. V popravo sa nesljivo vsakdo pošlje, ker sem fte nac 16 let tukaj v tem posla in sedaj v svo jem lastnem doma. V popravek vsa-mem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po dela kakorino kdo zahteva bres nadalinih .uoraianj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O. THHEBJEYOI1BISK0 ELM« G?EI0 Tip, ker uredi ves prebavijalni sistem. Trinerjevo vino uravna prebavljanje, dela kri čisto, obrano barvo zdravo, močno telo in energično mišljenje. Babite ga pri vseh težavah prebavljanja. Po lekarnah. U. S. Varstvena številka 346 garantira za čistost. Joseph Triner, 616-622 South Ashland Avenue, CHICAGO, 111. Neprecenljiva je Trineijeva slivovica in borovička. Vprašajte pri vaših Jugoslovanska Katol. Jednota. Priporoča rojakom svoja Izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilja- j jejo vsa draga ameriška vina. Rndeče vxno (Concord) prodajan po 50 centov galono. Stlo vino (Ca j tawba) po 70 eentov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 50 GALON. I BRIN JE VE C, za kteroga -cm im-portiral brinje iz Kranjske, velja 11 j s'e-klenic sedaj $13.00. TROPINO- ^ VEX: $2.50 galona. DROŽNIK f2.7S i galona. — Najmanje posode za ž^a- j nje so 4y2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča | JOHN KRAKER, j Euclid, Ohio. r^ Velika zaloga vina In žganja. j Marija Cirili j Prodaja belo vino po.............. .70c. gallon j " črno vino po .............50c. " * Droinik 4 galone za....................$11.00 « Brinjevec 12 steklenic sa...............$12.00 i ali 4 gaL (sodček) za..................$16.00 i Za obilno naročbo se priporoča j w MARIJA GRILL, j 5308 St. Clair Ave., IS. B., Cleveland, O. Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazlio >• plešaste in eolobradce, od katerega v < tednih lepi \asiet brki in brada popcl noma zrastejo ! Kevmatizem ali trganje v nogah, rokah in krilu Vam po polnoma odstranim. Potne noge kur je očesa, bradovlce in ozeblino V an v 3 dneh popolnoma odstranim, da; j< to resnica se jamči $600. Upratajte *r pri- | Jakob Wahcie, M. O. Box 69 j clfvbland, o d i o Oe zori. Napisal Itu Cankar. (Nadaljevanje.) tfaporiod sem se bil torej odločil, ■apifrrrm svojo prošnjo. Nekoliko luMi mi je bilo, kajti privadil sem M bal Irkam kakor Gogoljev Akakij Akakjevie. Privadil sem se bil tudi tam. (ienam in sovražnim obrazom o-knf šahe. Dalo se je lepo sloneti ob m misliti, medtem ko je v pr-nk trkaJa smrt. Ciati dan je bilo veliko veselje v piaarai. Za trenotek so mi zamrzeii ti lopovi, ko sem jih videl, kako globoko so se oddehnili. Za mrzel a mi je tudi pts&rnpj kajti od tedaj pa do idojrps dne se mi je zdela posebno gmau&aa in svetla, kakor da so padali od teh zadovoljnih obrazov sve-tk Asrki na stene____ Čutil sem obenem, da sem v tistem hipu, ko sem oddal prošnjo, izrekel obsodbo nad —niia seboj. Sel sem domov s pove-ieoo glavo in s trudnimi, dr>ajo<-imi koraki. Le oken pisarne se je obračalo na mut> troje neobritih glav in na eesti. no postajali ter ti pritajeni, vprašujoči smehljaj: "Ali si ti še na svetu? Doklej se misliš vznemirjati žive ljudi t" In za trenotek se mi je zazdelo, da bi jih prosil oproščen ja. Helena je sedela na gorenjem kon- j cu mize. Dala mi je roko. a med tem je giedala d rtirra m ; pozabila je, da, stojim pred njo, še predno sem izpu- 1 stil njeno desnico. Sedel sem poleg i zaspanega dacarja, ki me je pogledal ! od strani ter potem ves čas ni več j brigal zame. Ravno sebi nasproti i $em opazil široki obraz adjunktov; j ko me je ogledal, je poki-mal z glavo ter iztegnil roko čez mizo; nato pa j se je najbrž nečesa domislil — prijel j jp za kozarec akor v zadregi ter se obraii It svojemu sosedu, učitelju Br««kri. Pil sem mnogo; praznil sem čašo za čašo, in okrog mene je pričela plavati motna, meglena svetloba; \ zdelo se mi je, da gledam vse obraze j skozi zakajeno steklo. Ali bilo mi je ' prijetno; najrajši bi bil zatisnil oči, j zibal se na svojem stolu ter sanjal lepe sanje. Govorili so vse navskriž, toda jaz jih ni?em poslušal in ne razumel. Videl sem, da so vstajali govorniki in zamahovali z rokami; kadar so dvignili kozarce v visoko iztegnjenih rokah, je nastal hrup po dvorani, in čase so zvenele in vino se 3« razlivalo. Tudi jaz sem včasih vstal — in tudi moj kozarec je trčil }Xxnotoma ta ali oni. Drugače pa me to vse skupaj ni čisto nič brigalo. Spominjam se nekega čudnega hropenjenja iz tedanjih časov; tisti večer me je ovladalo popolnoma,---- Samo da bi ji enkrat, samo enkrat v življenja poljubil to drobno, belo roko, da bi se dotaknil z ustnicami teh tenkih prstkov I Časih sem se vzbudil ponoči, in ko sem se spomnil te drobne roke, teh tenkih prstkov, ma gricel v rjuho od bolečine.... Postalo mi je težko. Megla se je :qgK»<)fla okrog mene in legla mi js m M>. Nastanil sem ss s komoled aa miai; dftaaje mi je bilo naporno anfae , vročino, in ustnice so mi Hle vse cigane. Večjidel so bili že vsi pijani, in zato ni zapazil nihče ničesar čudnega na meni.... Smejejo se okoli mene, kakor da bi trajal ta smeh na večne čate, kakor da bi nikdar ne bilo konca te vesele noči. Tudi jaz bi se rad tako »mejni____Ali morda je vse to neumnost, morda so vse to samo sanje t Moj hrbet je sklonjen, ker mislim, da stoji smrt za menoj. Ali ni to neopravičen strah, ki izvira samo iz bolne domišljije? Za menoj ni morda ničesar. Tresem se od bedaste bojazni kakor otrok v temi, — a vse je tiho, in strahu ni od nikoder. Zaradi povsem neosnovanega domnevanja .... če upa v življenje surovi obraz adjunktov, zakaj bi ne upal jaz?---- Tako je torej vse skupaj neumnost in domišljija, in pričel bom življenje od začetka____ Ah. samo da bi ne bilo domišljije; jasno je, da me je uničila samo domišljija. Tudi moj o-braz bi ne bil več bled---- Vstal sem izza mize, ali prijeti sem se moral trdno za stolico, kajti zavrtelo se je vse okoli mene in noge >0 :-e mi tresle. Ko sem se obraii, sem se obrnil. >em ugledal zrcalo m v no pred seboj; moj obraz je bil strahovito spačen; v tenkih ustnicah iii bilo niti kapljice krvi, in oči so bile globoko odrte. O na ustnicah in v očeh je ležal tako čuden izraz, da sem se zagnusil sam sebi; izraz pohotnega starca, ki se kljub svoji onemoglosti še ni nasitil življenja. Sedel sem zopet za mizo. Iz dna prsi se mi je začelo dvigati in segalo je višje. sti>nilo mi grlo in zalilo oči s solzami. To je bila taka grenka oto/.nost, kakor je dotlej nisem poznal : vse \ meni je ti>ti trenotek trepetalo od smrtnega straha.... Nekdo blizu mene je govoril prav tedaj z visokim, nekoliko vinjenim glasom. "i^ele to uro. ko se poslavljamo od vas, gospodična.... šele to uro ču-timo vsi žalostni in potrti, kaj izgubljamo ob tem slovesu.... Šele to uro, ko gledamo posljednjikrat vaše lepe, vedno vor-ele oči, čutimo vso praznoto, ki bo ostala v naših srcih |k> vašem odhodu.... Zunaj .ie jesen in list za listom pada z drevja.... vse, kar je lepega in cvetočega, nas ostavlja, a nam ostane zima in — smrt.... " Ob tej be?edi se je zdrznil govornik sam; prišla mu je menda na jezik povsem nepričakovano. Nekteri so se ozrli začudeni nanj, a nekdo je vzkliknil na koncu mize s pol osor- nim, pol prestrašenim glasom: * Molči, sova!.... Odkod ti pride smrt?* Kako je končal, ne vem natanko. Pil sem med tem mnogo in vsega, kar se je zgodilo pozneje, se spominjam samo še nejasno. In zoperno mi j^, če se spominjam tistega večera. Helena ni odgovorila ha zadnjo napitnico; toda ko je utihnilo žven-ketanje kozarcev, sem vstal jaz — čemu, to sam Bog vedi. Ali bilo mi je neizrečeno težko pri srcu. Tisti čas sem s« zavedal z vso bridkostjo nečesa, kar mi ni prišlo na misel ne prej ne pozneje____ Nikdar v j svojem življenju nisem imel človeka, ki bi me ljubil tako, kakor si predstavljam ljubezen jaz. Nikogar ni bilo, ki bi mogel priti k njemu v težkih urah, da bi mu pokazal svoje ranjeno srce in svoje objokane oči. Kakor zver sem se skrival, kadar mi je ka-pala kri iz bolečih ran.. .. In tisti čas sem vstal, poln sentimentalne zaupnosti. "Oospoda, tudi jaz.— tudi jaz .... jaz sem list, ki pade jutri z drevesa...." Ali ko sem stal in še predno sem dokončal stavek, se je hipoma razdelila megla pred menoj, in ugledal sem omizje.... dolgo omizje samih surovih, pol pijan i h obrazkov. Sami surovi, polpijani obrazi vsenaokoli, po vsej dvorani; in začudene, razžaljene in prezirljive oči so gledale name od vseh strani. Zdelo se mi je. da padajo ti pogledi na obraz kakor zaušnice, da se mi plazijo po koščenih rokah navzgor, po obleki, na vrat in na lica. same gnusne gosenice... Stal sem kakor na sramotnem kamnu — v zasmeh in zgražanje poštenim ljudem---- Ostal naj bi bil { doma za zaklenjenimi vrati — gobavec. ki se ga ogibljejo od daleč. V trenotku, predno sem sedel, mi je prišlo do grla. da bi zakričal, da bi jih vprašal, kaj sem jim storil. Molčali so vsi okoli mene, ali jaz sem slišal besede, polne zaničevanja in sovražtva; vpilo je po dvorani s hri-pavimi glasovi, da bi jih ne mogel prekričati. ... To je bil divji, blazni strah pred smrtjo; da bi se ne ženi-rali drug drugega, bi me bili pobili s pestmi na tla.... Telo mi je docela obnemoglo in dje so mi bili kakor iz mehkega voska: sedel sem in gledal s široko odprtimi očmi. a videl nisem ničesar. Na odru so se oglasili glasovi klavirja ; padli so v tišino, kakor da bi zažvenketalo srebro na tleh. "Denite mize v stran. ..." Nastal je hrup in. šum; družba je vstajala in dvignil sem se tudi jaz. Helena je stala na odru poleg klavirja in šel sem tja. Pred očmi se mi je lesketalo; stiskal sem pesti ter se grizel v ustnice, da sem stopal z ravnimi koraki. Ko sem stal pred njo, sem se hotel nasmehljati, toda moja lica so bila čisto trda kakor iz usnja. Z dlanjo sem se oprl ob klavir ter se poklonil. Opazil sem v tistem hipu njeno pritajeno kretnjo; hotela se je umakniti, a bil sem že priblizu. Nagnil sem se tako globoko k njej,da sem čutil vročino njenih lic; moj obraz je moral biti strašen, zakaj njene oči so se širile od bojazni. "Jaz sem: tisti gospodična Helena, ki vas je ljubil nego svoje življenje .... to sem vam povedal zato, da bi me ta beseda ne tiščala v grlu, kadar umrjem. ..." (Nadaljevanje prib.) POZOR, ROJAKI, V MILWAUKEE IN OKOLICI l Podpisani naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da 3em se s svojim saloonom preselil iz Lake St. št. 236 na Reed St. št. 164. Tu imam sedaj krasno urejen saloon in Boarding House, kjer točim vedno sveže "Schlitz" pivo, dober whiskey in izvrstna vina. Na razpolago imam izvrstne smodke in skrbim vedno za dober prigrizek. Priporočam se za obilen obisk. Josip Komar, 164 Reed Streer, Milwaukee, Wis. (4-9—3) Kje je JOSIP FRANK? Doma je iz Brezovega brda na Primorskem. Prosim cenj. rojake, - če kdo ve. kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. Joseph Debfijak. Superior No. 2, Pa. (5-a—3) Kje je najin brat FRAN MOLK? Pred enim letom je bil v Poland, Ariz. Prosi7i cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga nama naznani, ali pa naj se zzzz. javi. — Marijana in Ivana Molk, 39 Danube St., Little Falls, N. Y. (5-9—3) Avstrijski tobak, bosniški, hercegovski in dalmatinski. — Pišite po cenik, kteri ob sega cene raznovrstne ?a tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York. NAfil ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drugs ▼ našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Za Denver, Colo., in okolico t R. B. Dergance, Stockyards, Denver. Pueblo, Colo.: Peter Čulij. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-man. Waukegan, 111.: Fran Petkoviek. Chicago, HL: Mohor Mladič. Depue, 111.: Dan. Badovioac. South Chicago, HL: Josip Kom-pare. La Sale, HL: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. Pavel Schalltz. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Šutej. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Bx 313. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotss. Kansas City, Mo.: Jvan Kovačič I ir. Ivan Rahija. . St. Louis, Mo. in okolica: Frank Skok. 2838 Lyon St. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka West Seneca, N. Y.: Jovan Milič Cleveland, 0.: Frank Sakser Co. : William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. 1 Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Schultz Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ian Germ in Ivan j Varoga. Forest City, Pa.: Karl Zalar. Johnstown, Pa.: Fran Gabreenja. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Šeme. West Jordan, Utah: Anton Palčič Black Diamond, Wash.: Gr. Po renta. Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ir Rock Springs, Wyo.: Louis Pire it A. Justin. Vsi naši zastopniki so z nami ž* dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom najtoploje priporočamo. Compagoie Generale Tiaosananiknit. i (Francoska parobrodna družba.} mam črta do havbe, pariza, Švice, inomosta in uublmr Postni parniki ao:] «La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 80,000 konjskih nob. LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 * "La Lorraine" * „ „ ..................12,000 „ 25,000 * LaTouraine ' , „ M ..................10,000 „ 12,000 „ * LaBretagne"................................ 8,000 „ 9,000 'La Gasgognc"................................ 8,000 „ 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. arniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ar/ itDoladne iz prištanifcča št, 42 North River, ob Morton St., H. 1 ROJAKI, NAROČAJTE SE NA | ' GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! La Bretagne •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORAINE 11. marca 1909 18. marca 1909 25. marca 1909 1. aprila 1901 B. aprila lMt •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA PROVENCE IS. spr. im 22. aprila 19M. 29. apr. 190»: 6. maja 190» 13. maja 190?-. POSEBNA PLOVITBA. Parnik "La Gascogne" odpluje dne 13. marea. Samo II. in JU. raareč- Kozminskl, generalni agent sa sapsdL Deaoorn St., Chi^a^o, tiii, Važno« Važno. Važno Važno. ra za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena dt ^ z 15 kameni.....................lOtUU z 17 kameni...... ..............<$15.00 Ravno take vrste ure za i»ospe bolj male (size C) z 15 kameni kolesovjem Elginali Waltham . -. ^lO.VJVJ Za blago jamčim Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cen-p so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. < & < ft N* 3 C Važno. Važno. Važno. Vaino Štev. 1005. — Jamčeno po W. F. Severa Co., v smislu vladiner" sklepa glede čistoče jedilnih in zdravilnih priprav z dne 30. rož. 1906. KAKO ODSTRANITI KAŠELJ. Je več potov po kterih se doseže od^tranjenje kašlja. Najvarnejša, najboljša in najhitrejša pot k o dst ran jen ju kaplja je, ako rabite dobro in zanesljivo zdravilo, ki res deluje. To pa je Severov Balzam za pljuča. Dobite ga pri vseh lekarnarjih; rabite ga po navodilih. Okrepča ranjena pljuča, čisti grlo, prinese zdravje, odstrani kašelj in prožene vse nevarnosti. Ker je nežno in prijetno zdravilo, za to ga lako rabi vsakdo, brez kake težave. Cena 25 in 50 centov. Prejemamo na stotine pisem, ki so slednjemu podobna : "Gospodje^! Prejel sem Vaš almanak z Severom im balzamom za pljuča. To zdravilo je^vstavilo moj kašelj, odstranile prehlad in faripavost ter se sedaj prav dobro počutim. Sem popolnoma zdrav." Jos. Siemonski, Wickbam, Ta. FRANK SAICSER CO., 82 Cortlandt Street, - New York, N. Y. Podružnica G104 ST. CUAIR AVE. IX. E., CLEVELAND, Os HvsfrijSKi denar kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplačaj nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sern dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. 0Ro si namenjen ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč- le prezreti! I] Vaša kri rabi čistečja. Med ^pomladnim časom nadlegujejo človeka razni bolezni kože in krvi, ktere provzrrči edino le nečista kri. Vsi torej rabimo dobro zdravilo, ki nam bode očistilo in okrepčalo kri in utrdilo telo. Ni boljšega zdravila kakor je SEVEROV KRIČ1ST1LEC Odstrani spomladne bolezni ter je izvretno zdravi [o zoper mozolje in lažne odrgnine ter rane, ktere potrebujejo hitro pomoč. To zdravilo ie vredno, da se ga priporoča in rabi, ker ima lastnosti, ki so vsakomur gotova pomoč, ako ga rabi po navodilih. Cena $1.00. Po bolezni. Ko bolečina ostane nespremenljiva in bolnik ne počnti nobenega napredka v telesu glede moči, v slučajih neprebavnosti in slabosti ali ob priliki potrebe ali pomoči prebavnim organom, da delujejo pravilno, je najbolje rabiti SEVEROV ZlVLENSKI BALZAM ki hitro prinese pomoč, ponovi ves sestav ter okrepča organe, da delnjejo ob pravem tiru. Nasledki delovanja tega zdravila so dobri in ostanejo nespremenjeni. To ie jako uspešno zdravilo zoper vse zastarele in kronične bolezni. Cena 75 centov. Pus za rojake, Vprašajte svojega lekarnarja, ki jih ima vedno pri zold. N« jemljite ponaredkov. Nacvet o rabi damo na zahtevo sastonj. \ Imateli v staro domovino komu ka« ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsvcrsammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, d§. ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. ki nameravajo potovati v^ staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si. izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod našlo, v')m "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje,$5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega ptihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu p »šljemo našega čtoveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m^sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu nsslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vsth postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pra-dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno. Denarje pošiljamo W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 _____ __do 12 dueh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl .ve hranilnice ali posojilnice po 4 in 4^2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva nloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.