rcm.n,	. gotortni.	Leto LXT_V Ljubljani, v petek 29. septembra 1933.	Štev. 222 a	Cena 1
Naročnina mesečno	________.
M^^^k Tf 1 M » f M » df^
i-r^pr,	m W v M ^ W	H
»	^m	—	^ ,,
Kopitarjevi ul.b/III ^^^^ ^^^^^^	^^^	^	Uprava: Ko
jeva o, telefo
Telefoni nrednlitvm dnevu služb. 2«« - nočna 2994, 2994 i. 205*	--Uhnj« n.k dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Razdolžitev kmeta
Hočemo ohraniti mir — čuvati sveta prava naših narodov — ne pustimo kršiti drago kupljenih pogodb in naših mej — sodelujemo z vsemi, hi so dobre volje - svojega ne damo, tujega nočemo
To je povedala Sinaja Evropi in svetu
Naš vladar je v slovesno potrdil smernice naše zunanje politike
Izboljšanje položaja našega kmctskega stanu je velevazen problem, ki zahteva čimprejšnje rešitve po 6motreni gospodarski politiki. V okviru tega problema tvorijo gotovo najvažnejše poglavje kmetski dolgovi. Ti so postali najbolj aktualni zaradi tega, ker je prezadol-ženost naših kmetskih domov dosegla zaradi krize tako višino, da je kmetskemu stanu radi nizkih cen njegovih pridelkov onemogočeno plačevati obresti, dočim o odplačilu glavnice sploh lii govora. Že drugo leto teče moratorij, toda ničesar še ne slišimo o kakšni definitivni rešitvi, ki bi bila z narodnogospodarskega stališča sprejemljiva. Moratorij sam nu sebi ima pomen le tednj. če se po njegovem poteku razmere izboljšajo, toda če se enostavno podaljšuje, ne da bi se bil preje pokazal kak efekt, pa je to nevarno z ozirom na naš kapitalni in denarni trg. Kljub temu, da traja moratorij kmetskih dolgov že od 20. aprila lanskega leta, se razmere niso izboljšale. Medtem je padla tudi vrednost dinarja, na kar so mnogi dolžniki stavljali svoje nade in to dejstvo celo pozdravljali. Toda pokazalo se je, da je imel ta padce vpliv le na cene industrijskih izdelkov, dočim so cene kmetijskih pridelkov ostale neizpremenjeno ali pa so celo padle. To nam potrjuje indeks cen Narodne banke. Od avgusta lani pa do avgusta letos so veletrgovinske cene za rastlinske proizvode padle od M n« 49.\ za živino in proizvode so nekoliko narastle: od 5V6 na 55.6. dočim so cene industrijskih izdelkov narastle od 6\4 na 68.5. Se bolj razvidno je to nesorazmerje cen pri izvoznih in uvoznih proizvodih. Cene izvoznih so padle od 57 na 55.8, dočim so cene uvoznih narastle od 66.5 na 71.4. To je dokaz, da razvrednotenje dinarja ni prineslo nobenih koristi dolžnikom kmetijskega stanu, ki so morali še nadalje poceni prodajati in drago kupovati.
Iz tega sledi, da se splošni položaj našega kmetijstva v zadnjih dveh letih ni izboljšal, ampak je ostal stacionaren, da nc rečemo slabši. Zato moramo tem bolj stremeti za pametno ureditvijo vseli vprašanj našega kmetijstva.
Na drugi strani jc zakon o varstvu kmet« zelo zapletel kreditne odnošaje v našem gospodarstvu. Zgodilo sc je tisto, na kar so opozarjali poznavalci razmer in strokovnjaki že pred nvedbo tega zakona. Poostrila 8e je kriza na denarnem trgu. ki je dobil itak žc udarec v septembru I9M, kar čutijo naprej obstoječi denarni zavodi, na drugi strani pa je bodočnost kmetijskega kredita popolnoma negotova. Lahko rečemo, da kmetijskega kredita od aprila lani prav za prav nič več. To je ono, na kar so zakonodajalci najmanj računali, pa je bilo vendar bistveno vprašanje. Danes ni nikjer v državi denarnih zavodov, ki bi prihajali v po-štev za kmetijski kredit. Denarni zavodi tudi ne dobivajo nobenih novih sredstev, ki bi jih lahko placirali za te posle, in morajo svoje poslovanje nasprotno zmanjševati. Današnje stanje pomeni likvidacijo kreditnih odnošajev in kdo ve, kdaj bo konec tega. Kajti že smo prišli v tretje leto, odkar naši denarni zavodi ne poslujejo normalno.
Da ima od tega veliko škodo naše kmetijstvo, se razume. Na mesto dosedanjih posojilodajalcev stopajo zopet oderuhi in verižniki. ljudje, ki izkoriščajo vse luknjice zakonodaje, da bi prišli do čim večjega dobička, ker je njihov riziko res vebk. Po tem prekinjenju dosedanjih kreditnih odnošajev je torej zahteva logike, na država na drug način poskrbi za to, da bo oživel kmetski kredit. Na mesto prejšnjega 6tanja dozdaj nismo dobili še ničesar novega in to ni dobro. Ponudba kapitala je skoraj popolnoma izostala. To pomeni na eni strani ustalitev obrestne mere. Obrestno mero pa bi bilo treba v interesu vsega našega gospodarstva izdatno znižati. Kolikor je še dotoka kapitala, se obrača v nekatere privilegirane denarne zavode, ki pa potem ta sredstva uporabljajo za državne finance. Tako absorbira veliki del ponudbe na kapitalnem trgu ravno država in pri tem stanju stvari ne preostaja dosti za druge povpraševalce na kapitalnem trgu.
Mnogo predlogov smo čuli o razdolžitvi kmeta. Za katerega se bodo odločili merodajni faktorji? Javnosti to sicer ni znano, vendar lahko sklepamo, kaj se namerava ukreniti ali ne ukreniti, iz raznih izjav. Ker se drugo leto podaljšanega zakona o varstvu kmeta bliža koncu, je jasno, da nam ie pričakovati v kratkem času tozadevnih odločitev. Največ zagovornikov dobiva ideja bonov, o kateri smo že večkrat poročali. Država naj bi namreč za prevzem kmetskih dolgov izdala ali v celoti ali deloma bone. Po prvotnih predlogih naj bi ti boni služili kot plačilno sredstvo, ker je pa to neizvedljivo, naj bi država prevzela samo del kmetskih dolgov in bi zanje dala upnikom bone. Ti boni bi se za gotov odstotek dali eskonti-rati pri kakšni državni denarni ustanovi. V tej obliki razdolžitev sicer ne bi bila tako riskant-na za naše denarstvo. kot je bil prvotni predlog uvedbe bonov kot plačilnih sredstev, toda kljub temu posega v kreditne odnošaje tako, da oškoduje upnike. Upniki so sicer lahko veseli, da dobe» vsaj del svojih knjižnih terjatev v likvidnih sredstvih, toda vse to ne pomenja rešitve problema kmetskega kredita, ker pomeni taka rešitev samo likvidacijo dejanskega •tanj«, ne ustvarja pa nobenih novih podlag za ravnotežje na kapitalnem trgu. Zaradi tega je potrebno, da se vendar enkrat začne taka gospodarska politika, ki bo v bistvenih vprašanjih jasna in dosledna. Negotovost je gotovo eden najmočnejših faktorjev, ki ovirajo zgradbo zau|>anja v zgradbo našega kreditnega sistema. Le če lio zavladala stalnost v smernicah gospodarske politike, je pričakovati obnove našega gospodarstva. Zato bi z veseljem podpisali, kar smo čitali pred nedavnim: Ne manjka denarja in kapitala, toda veselja do novih investicij in akumulacije kapitala nam manjka. To pa nam zagotovi Inhko le taka gospodarska politika, ki bo pod jetnikom, od katerih je odvisen razvoj konjunkture, omogočala sigurno in stalno kalkulacijo.
Naš kralj v Carigradu
Buk&reit, 28. sept. m. Jugoslovanski kralj in kraljica bosta po tridnevnem bivanju v Sinaji odpotovala ▼ Konstauco, kjer se bosta vkrcala na naio križarko »Dubrovnik« in se z njo odpeljala v Varno, kjer se bosta sestala z bolgarsko kraljevo dvojico. Od tam bosta nadaljevala potovanje na otok Kri. Iz dobro poučenih krogov se čuje, da želi kraljevski par izkoristiti pred povratkom v domovino to potovanje za obisk Krfa, kjer se bo poklonil grobovom naiih bojevnikov na srbskem pokopališču na Krlu. Iz tukajšnjih diplomatičnih krogov se tudi čuje, da se bo ob priliki tega potovanja sestal kralj Aleksander v Carigradu s predsednikom turike republike Kemal-paio. I
Prvič nam pove, da je naša jugoslovanska politika politika miru. Naša država želi mirnega sožitja s vsemi državami. To je dokazala že neštetokrat in dokazuje prav posrhno sedaj, ko se vršijo sopet razorožitvami pogajanja in je naša vlada zavzela miroljubno stališče, vda je treba podpirati vsa stremljenja za splošno pomiritev in sporazum med narodi.« Mala zveza, torej tudi naša država, je stopila pogumno ob stran francoskih in angleških prizadevanj, da sc podpiše splošna razorožitvena pogodba,
toda seveda ne i zavezanimi očmi. ampak pod pogojem, da se vrši nadzorstvo nad oboroževanjem onih, ki se za mir niso tako iskreno izjavili, kakor smo se mi, kajti mi hočemo mir v neomejenem lastništvu tega, kar je naše, mir v neoviranem uživanju naše posesti. Mir pa. ki bi sahteval od nas življenjskih irtev, ni mir,
Iz vseh navedenih razlogov je potrebno, da dobimo čimprejšnjo definitivno rešitev vprašanja kmetskih dolgov. Od definitivno rešitve tega vprašanja jc odvisna usoda našega denarnega in kapitalnega trga, ki se nahajata danes brez kompasa v valovju krize. Od razvoja na denarnem in kapitalnem trgu je odvisen razvoj našega gospodarstva »ploh. šele ko bodo osnovna vprašanja v narodno gospodarskem smislu ugodno rešena, lahko mislimo na izboljšanje sedanjega ne lahkega položaja v našem gospodarstvu.	O.
Ljubljana, 28. septembra.
V včerajšnj u »Slovencu«, smo objavili vsebino uradnega komunikeja, ki so ga izdali ministri ob zaključku zasedanj Male zveze v Sinaji, kakor tudi kratko a jedrnato izjavo, s katero je naš zunanji minister Bogoljub Jevtič označil pomen sinajskih razgovorov.
Iz uradnega komunikeja odsevajo splošne temeljne črte, ne samo skupne politike vseh treh držav Mule zveze, ampak tudi posameznih držav — članir. Ako torej natančno beremo to uradno poročilo, bomo takoj na jasnem glede temeljnih načel,
po katerih se giblje zunanja politika naše države pod vodstvom brez dvoma najmočnejšega zunanjega ministra, ki jih je Jugoslavija imela od časov rajnega Pašiča. Posebno veliko pozornost pa je treh« polagati na sinajsko urad no izpoved, ker je bila tako rekoč sestavljena pred očmi našega kralja Aleksandra, ki je hotel brez dvoma na ta način slovesno pred vsem svetom povdariti, da je lunanja politika kraljevine Jugoslavije popolnoma v skladu z njegovimi nasori in da nosijo vse zamisli naše lunanje politike pečat najvišje vladarjeve odobritve. V tem duhu moramo presojati sinajski komunike. In kaj Dim pravi ta komunike?
ampak suženjstvo, ki ga moramo zopet v imenu miru odkloniti.
Iz tega osnovno miroljubnega razpoloženja »o ministri Male zveze tudi »s posebnim zadovoljstvom vzeli na inanje ugodne sadove, ki so nastali pn sklenitvi pogodbe o nenapadanju s sovjetsko Rusijo.« ker se je na la način slovesno pomirilo velikansko ozemlje evropskega vzhoda in so si države podale roko, da ne bodo na noben način motile draga druge v njihovi posesti. Daleč od tega, da bi hotele ogrožati kogarkoli, so one odložile vsako orožje, da dajo s tem vzvišen zgled tudi drugim državam, na kakšen način je edino mogoče ohraniti harmonično sožitje med državami Evrope: da spoštujejo druga druge lastnino. — Vladarji so v Sinaji tudi slovesno ratificirali pogodbe s Rusijo.
Sinajska konferenca je torej v prvem pogledu slovesno manifestirala, da je strnjena v vseh vprašanjih zunanje politike, da brez debate odklanja vsake revizijnnistične poskuse, da je navdušena ta ideale miru in mirnega napredka, da hoče biti prijateljica z vsemi, ki jo pustijo na miru in da ima pripravljene kon kretne načrte za samostojno rešitev gospodarskih problemov, če jo bodo druge, države v Evropi pustile, da jih v miru izpelje. To ie velik program, idealen program, vreden politične enote, ki Šteje 60 milijonov orebivalcev
prav čisto nič niso potrebni vse dotlej, da Kim ne bo pokazal pravilnega razumevanja ia stališče Male sveie v pogledu reviiije mirov nih pogodb.«
Mala zveza bi radevolje sodelovala z Italijo, ona bi sodelovanje Italije pri gospodarski obnovi podonavskih dežel iskreno pozdravila, toda kaj pomaga, ko pu italijanska vlada še ni dokazala, da ji je kaj ležeče nu gospodarski obnovi, marveč, da zasleduje politične cilje, v katere se mi ne moremo spuščati.
Kakor hitro pa bo italijanska zunanja politika zavrgla vse avanturistične načrte o kakšnih revizijah meja v prilog tej ali drugi državi, bodo zunanji ministri Male iveie ali skupno ali vsak zase takoj pripravljeni, da se spustijo z Mussolinijem v odkritosrčne razgovore za gospodarsko obnovo podonuvskih dežel. Dotlej |ia ne! To je bilo treba jasno povedati in prisotnost jugoslovanskega kralja je dala izjavi vso potrebno jasnost glede tega. Mi mislimo, da se ne motimo, če v tem delu sinajskega komunikeja zasledimo odločni in prerizni duh našega zunanjega ministra .levtičn, ki je ie enkrat imel priliko, da povdari. da onega, ki ima pravico za seboj, ni strah.
Jasno, nekolehljivo stališče v pogledu revizijoni-stičnih načrtov v Podonavju in kjerkoli drugod, je edino zdravilno sredstvo, ki bo na|iravilo konec tavanjem in zakulisnim računom. Sinaja je lo dejstvo pribila. Naj ostane pribito.
Zunanji minister B. Jevtič
in ki je pripravljena, da postavi svojo moč v službo miru in napredka. Mi bi želeli, da sc lega zavedajo vsi, mi sami. ker nam bo la zavest dala zaupanje
v bodočnost, drugi pa, ker jih ho naša moč okrepila v sličnih stremljenjih ali pa jih odvrnila od jalovih razruševalnih načrtov. II koncu smemo le častitati našemu zunanjemu ministru za pozitivne delo v Sinaji, našemu kralju pa se zahvalimo, da jo temu delu s svojo prisotnostjo v Sinaji dal najvišjo odobritev. Sedaj pa pojdimo zopet mirno na delo!
I. Politika miru: ^Moramo podpirati vsa stremljenja za splošno pomiritev in sporazum"
II. Podonavie:
„Nedotakljivost mirovnih pogodb - sodelovanje na gospodarskem polju
Drugič so ministri Male sveie pod očmi vladarjev Jugoslavije in Romunije temeljito proučili vprašanje Podonavja in sodelovanja podonavskih držav. Prav je, da je Mala zveza zopet izjavila, »da ji ni treba v tem pogledu izpreminjati svoje dosedanje politike in načrtov,« ker Mala zveza je emi-nentno podonavska ustanova, ki obsega tri petine podonavskega ozemlja, in se zato smatra za poklicano, da uveljavi glede Podonavja svoje lastno stališče. Stališče pa, ki ga tako v Podonavju kakor kjerkoli drugod neomahljivo zagovarja naša zunanja politika je,
da je treba najprej spoštovati vse mirovne pogodbe, ki so v imenu naravnih pravic razmejile Podonavje tako, kakor je dandanes. Kdorkoli bi poskušal eksperimentirati po podonavskem ozemlju i odkritimi ali zahrbtnimi nameni, da razdira zgradbo mirovnih pogodb, U je mednarodnopolitični šarlatan, ki se igra s ognjem. Podonavskega vprašanja v smislu revizijskih avantur ni, to je Mala zvesa, skupina 50 milijonov ljudi, ponovno isjavila v Sinaji v prisotnosti dveh vladarjev zavezniških držav, ko je rekla, >da podčrtava svojo politiko glede nedotakljivosti pogodb«, istočasno pa tudi ii-poredala, »da je pripravljena sodelovati s svojimi sosedi na gospodarskem področja.« To je jasna, zelo jasna linija. Dokler bodo nekateri šarili okrog s političnimi načrti o obnovi Podonavja, bodo naleteli na miren, a jeklen odpor Male zveze, kakor hitro pa bodo naši sosedi in tudi druge evropske velesile priznale, da političnega problema v Podonavju ni, bodo pa pri Jugoslovanih, Romunih in Čehoslovakih naleteli na najbolj prijateljsko razpoloženje, na stegnjene roke, priprav-
H
Ijene, da i vsemi silami pomagajo z gospodarskimi reformami in sporazumi ustvariti gospodarsko blagostanje po vseh državah, ki jih napaja Donava.
Z Italiio razgovori niso potrebni dokler ne kaže razumevanja za naše stališče o nedotakljivosti mej
Značilen je v tem pogledu uradni komunike, v katerem so ministri Male zveze nedvoumno zavrnili vse govorice o potovanju dr. Beneša kot zastopnika Male zveze v Rim,
češ da zastopnikom Male zveze razgovori s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem
S Poljsko nas veže načelo: Svojega ne damo, tujega nočemo!
Da bi ne ostalo ničesar prikritega glede zunanjo političnih smernic držav Mule zveze, so se ministri tudi z veliko iskrenostjo bavili z vprašanjem Poljske in njenimi interesi v Podonavju. Poljska država se bo, kukor mi, kakor Romunija in Češkoslovaška s svojimi prsmi borila za sleherno ped svoje zemlje. Tudi ona si je osvojila načelo, ki ga je v našem parlamentu slovesno postavil zunanji minister Jevtič: »Svojega ne damo. tujega nočemo!« in zato je čisto naravno, da tudi Mala zveza išče tesnega prijateljstva z vsemi, ki delijo našo usodo. Zato ni čudno, če so ministri Male zvezo sklenili, da bodo v kratkem poslali v Varšavo svojega zastopnika Titulesca, ki naj pred vso Evropo tolmači, (la se jc od Baltika do Jadrana in do Egejskega morja ustvarila fronta, ki bo kljubovala vsakemu rovarenju reviiijonističnih agen tov, malih in velikih.
III. Korak naprej v gospodarsko skupnost
Naposled je sinajska konferenca napravila zopet en korak naprej v organizaciji še tesnejše medsebojne povezanosti, ko je sicer samo jjovršno, ker to vprašanje pride na dnevni red po zasedanju Zveze narodov, sprožila problem ureditve gospodarskih odnosov v notranjosti Male zveze. Naš zunanji minister je imel pri sebi detajliran. široko-potezen načrt, ki objema domala vse panoge gospodarstva, pri katerih bi se dalo doseči tesnejše so-
IV. Sinajska dehlaracija:
delovanje: železnice, podonavska plovidba, letalstvo, pošta in brzojavi, sodelovanje gospodarskih ustanov (normalizacija), zedinjevanje trgovinskega meničnega in čekovnega prava, sodelovanje emisijskih bank, statistična služba, sodelovanje kmetijskih ustanov, turizem, izpopolnitev gospodarskih sporazumov, sodelovanje industrijskih in obrtnih zbornic, sodelovanje industrije kot take, sodolova nje v trgovinski politiki, tarifni politiki itd. itd.
„Idealen program vreden
u
velesile, v službi miru in napredka
G. Jevtič se je vrnil zadovoljen
Belgrad, iS. si>j>t. m. /. večernim subotiškim bitovlakoiu se je ob 7 vrnil i/. Sinaje naš zunanji minister Bogoljub Jevtič s svojim spremstvom. /. zunanjim ministrom Jevtičem jo prisi>el v Belgrad ludi romunski poslanik na našem dvoru Gura-nescu. Zunanjega ministra so pričakovali in sprejeli na železniški postaji namestnik zunanjega ministra dr. Kramer, češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Pavel Wellner, odpravnik poslov romunskega poslaništva Papiniu, pomočnika zunanjega ministra dr. Purič in dr. Jurišič, načelniki zunanjega ministrstva dr. Bodi, Gerasimovif, Mar-llnae, nadalje namestnik šefa tiskovnega urada dr.
Teofil Gjurovič in načelnik v Presbiroju Ivanj-kovič.
V razgovoru, ki ga je imel zunanji minister Jevtič z belgrajskimi časnikarji, je znova potrdil, da je zelo zadovoljen z uspehi medsebojnih razgovorov zunanjih ministrov Male zveze v Sinaji, ker se je delo sedanjega zasedanja Male zveze tudi to pot gibalo v popolnem soglasju. Tako so se vsa vprašanja, tako gospodarska, kakor ludi politična, reševala na zadovoljstvo vseh treh članov Male zveze. Z eno besedo: tudi sedanji sestanek Male zvezo je rodil pozitivne rezultate ter se je na lijem znova manifestiral enoten nastop vseh treh držav.
Pogajanja med Italijo in Malo zvezo
V ZeneVt delegat Suvich ima bate vsa polnomočia
Ženeva, 23. sept. b. Na današnjem zasedanju Zveze narodov Jugoslavija ni imela nobenih posebnih vprašanj, ki bi jo zanimali. Odkar je prošnja radi »Nemškega doma« v Celju vzeta z dnevnega reda zaradi izjave, da bo jugoslovanska vlada neposredno uredila zadevo i onimi, ki so vložili prošnjo, se je interes Jugoslavije omejil le na velika mednarodna vprašanja, ki pa se rešujejo bolj i/ven kroga Zveze narodov v lajnih diplomatskih pogajanjih. Ta velika vprašanja so: problem Avstrije, organizacija Podonavja in razorožitveno vprašanje. V vseh leh vprašanjih ie Italija zelo aktivna. Konferenca Male zveze v Sinaji ni glede trga vprašanja sklenila ničesar in bi se pričela pogajanja med Rimoin in Malo zvezo le v slučaju, če bi prišlo do zbližanja italijanskega stališča o organizaciji Podonavja s stališčem Male zvrzr. To zbli-ianje bi imelo prili v Ženevi, kjer ima Mussolinijev posebni zastopnik, dr/avni podiajnik Suvich vsa
Ozadje obiska v Parizu
Varšava, 28. sepl. m. Ko je zamenjal v zunanjem ministrstvu polkovnik Beck iskrenega Iranko-fila Zaleskega, je bila tu sprememba v Parizu sprejeta s precejšnjo skepso, ker so tamkaj domnevali, da polkovnik Beck ni tako iskreno naklonjen Franciji, kakor je bil Zaleski. Znano je, da je bila Poljska skupaj z Mulo zvezo v vseh povojnih letih zelo naslonjena iui Francijo. Dokler se je kontinentalna |Hilitika Francije naslanjala na srednjo Evropo in na vzhodu na Poljsko, v odnosih med Francijo in Poljsko ni prišlo do nikakih misproUtev. Poljska in Češkoslovaška sta imeli nalogo, da držita v šahu Nemčijo, Češkoslovaška |u razen tega še Avstrijo in Madjarsko. Vloge so bile razdeljene, kot je izgledalo, definitivno.
Toda med leni so se pojavili na obzorju novi izgledi za Francijo. V Ameriki je bil izvoljen Itoosevelt, naslednik politike velikega VVilsona. — Francija je upala, da ji prihaja preko Oceana nov zaveznik proti Nemčiji. V Koosevellu je videla Francija poosebljeno svojo tezo: najprej kontrola, nato šele razorožitev. To je bil prvi vzrok, du je Francija nekoliko zrahljala svoje zveze do Poljske. Drugi vzrok, da so se ohladili odnosi med Poljsko ln Francijo, je bilo italijansko zhližanje s Francijo ter de Jouvenelova misija v Itiniu. Nato je sledil še francoski pristanek na pakt štirih zapadnih velesi.
Ta juikt je imel posledico, ki jih francoski |>o-litični krogi niso pričakovali: odnosi med Poljsko in Francijo so se nekoliko ohladili. Poljska je tedaj sklenila, da vodi svojo lastno zunanjo politiko ter se je nalahno obrnila od Francije proti vzhodu do svoje velike sosede sovjetske Kusije. Nato je nastala v splošni evropski politični konstelaciji nova bistvena politična izprememba. Kranro-ki radikali. ki so sprevideli iluzije, katerim so se bili udajali, so po rimskem paklu dosegli pravo potezo: po zgledu Poljske je tudi Franrija pričela »prejemati rusofilsko orijontarijo, katero sedaj
Problem razorožitve:
potrebna navodila za pogajanja z ministri Male /veze, ki pridejo jutri in v nedeljo v Ženevo. Kar tiče razorožitvenega vprašanja, je Mala zveza v Sinaji določno ivrazila svoje stališče, ki je popolnoma identično s francoskim. Zunanji minister Jevtič bo v Ženevi ostal najbrž leden dni.
Bolgarija pristopi h Mali zvezi?
Sofija, 28. sejit. (a.) »Utro« napoveduje, da bosta najbrže romunski in jugoslovanski zunanji minister Tituloscii in Jevtič predložila Bolgariji, naj pristopi k Mali zvozi, iu so informirala pri bol gar-ki zvozi, pod kakšnimi pogoji bi bila pripravljena sprejeti to ponudilo. No da hi hololi prejudicirati odgovor liolearske vlade, pravi list, moramo poudariti, da vidimo v toni možnost za znatno zboljšanje razmerja mod Jugoslavijo in Bolgarijo.
ministra Becka
Francija priznala veliko mirovno vlogo Poljske
smatra ia pravilno, odkar je Hillor prekinil odnose s sovjeli. Kusofilsko usiiiorjoujo po-taja sedaj v Franciji vedno bolj pojiularuo. Ilorriotuvemu obisku je sledil obisk aktivnega ministra Cota in za njim so bodo pričela v Parizu franro-kn-sovjolska trgovinska pogajanja, kar naj privodr do nadaljnjega političnega ihliiunja. Nuto se je približal kouer letnih počitnic in zopet so je pričelo baran-tati i razorožitveniini formulami. Francija, ki je spoznala, da ne more več računati na podporo Anglije in še manj Italije, ge je zbala, da ne bi ostala sama s svojim stališčem v Ženevi.
Zato je zopet pričela iskati podpore pri Uržn-vab srednje in vzhodno Evrope. Daladier jo poslal io 9. junija svojo izjavo v Varšavo kot odgovor na poljsko adreso, v kateri jo nagla-al, da Poljska preveč polnita na vprašanje svojeca prestiža. Na drugi -trani jo zopot pn-ku-al s svojo pod|Hiro navezati Poljsko na sobe. Tako so jo rodilo pariško polo vanje zunanjega ministra Borka.
Poljski zunanji minister jo bil |>o«obno po vabljen od struni francoske vlade in je kil tudi program razgovorov ž«' vnaprej določen. Tisk je primerno pripravil javnost na potovanje poljskega zunanjega ministra v Pariz, tako da je vse izpadlo zelo lej>o in da je obisk dobil primerno vrednost.
Kaj naj pomeni to nenadno in nenavadno zanimanje Francijo zn 1'oljskoV Franrija isčo novega zaveznika na vzhodu. Ta zarotnik, ki bi Franciji tudi v sili no odpovedal, je It u sija. Kusoiilski kuri Iranrosko politiko isro pot preko Poljsko, ki jo politično in gospodarsko dobro iirrjona in vsebuje polog vseh drugih polilionih kombinacij na-lonilov na Francijo v slučaju nevarnosti. Sodelovanje Poljske in Francije v mednarodni politiki je potemtakem skoraj neizbežno. To je ludi premagalo vsako drugo umiranje, kajti po poljskih izjavah je pri>lo do Borkovoga obiska v Parizu v wlo resnih trenutkih lunanjo-političnoga položaja. — W. K.
v • ••
Volitve v Delavsko zbornico
Fronta proti Nemčiji
Pariz, 28. sept. b. Pcrtinax podaja v »Echo dc farm« svoje vtise o staniu razoroiitvemh pogajanj v Ženevi. Glavni problem pogajanj je v tem, če bo vclesUam sploh uspelo, da se »porazume-jo o raz-orožitvenem vprašanju in tako rešijo konfcrcnco. Splošno razpoloženje in upanje na uspeh je zelo minimalno. Optimizma ni skoraj nikjer, pesimizem pa še ni izbruhnil na dan. V glavnih vprašanjih sc e siccr dosegel sporazum med Francijo, Veliko Britanijo in Združenimi državami o avtomatični oborožitveni kontroli ter o poskusni dobi. O sankcijah, ki bi te sporazume lahko zavarovale, pa noče Anglija ničesar slišati. Pertinax veruje, da bi Paul-Boncour v tem oziru lahko nekoliko popustil, loda za njim je še Daladier, ki noče odstopiti niti ta las in ki bo popolnoma gotovo v odločilnem trenutku stopil v ospredje. Pcrtinax očita Italiji, da ne vodi iskrene politike in podpira Nemčijo pri njenem tajnem oboroževanju že sedaj in jo bo podpirala še preden bo potekla poskusna doba. ki jo Italija že itak skuša zmanjšati na minimum. Sedanji Nemčiji, ki se brezobzirno oborožuje in ki je ic sedaj oborožena do zob, ki je bolj imperialistična in bolj bojevita kot kdajkoii pod carskim režimom, se ne sme dati nobenih koncesij.
Gobbels pere Nemčijo: „Nemčiia je za mir?"
Ženeva, 28. sept. (a) Nemški propagandni minister Gobbels je nocoj sprejel zastopnike mednarodnega tiska. Gobbels je rekel: Mi ne viadamo niti brez ljudstva, uiti proti ljudstvu. Izvajamo lc njegovo voljo. Zatem je Gobbels poudaril, kolikšno uslugo je Nemčija storila celokupni Evropi. Nacionalni socializem je zgradil nasip proti anarhiji in kaosu. Ce bi bila Nemčija padla, jx>tem viharja ne bi bili nikjer mogli ustaviti in vsa zapadna civilizacija bi bila propadla.
Hitler sam je sodeloval v vojni in zato mu je treba verovati, kadar govori o miroljubni volji sedanje Nemčije. Toda Nemčija je likratu v pravu, ko zahteva zase obrambna sredstva za svojo varnost. Prav tako pa želi Nemčija odkritosrčno sodelovati i vsemi drugimi narodi pri reševanju velikih vprašanj. Nemčija, je končal Gobbels, je iskreno za evropski mir.
Dunajska vremenska napoved: Možne so lahne motitve lcj>ega vremena in večja oblačnost, brez znatnih padavin.
Avstrijo skrbi gospodarstvo
in nikakor ne politika
Dunaj, 28. sept. (a) Kancler Dollfuss je dal dopisniku ^Neue 1 rcie Presse* izjavo, ki dopolnjuje njegov včerajšnji govor v Ženevi. Dolliuss naglaša. da so glavne skrbi avstrijske vlade posvečene v prvi vrsb gospodarskim vprašanjem, ne pa političnim. Zlasti gre za čim širšo izvedbo sistema preferenčnih dogovorov v Srednji Evropi, ki jih je prijToročila že konferenca v Stresi. Mi želimo, nadaljuje Dollfuss, da postanejo streški sj*>-razumi dejstvo in da velesile opuste svoje pomisleke proti temu sistemu, ki predstavlja najhitrejšo in najzanesljivejšo |>ot za obnovo gospodarskega reda v fvodtmavskih državah. Vlada vidi v previdni gospodarski politiki in konsolidaciji najboljše jamstvo za neodvisnost Avstrije.
Naposled izjavlja Dolliuss, da bo energično zatrl sleherni jvoskus sabotiranja dela njegove vlade.
Starhemberg se uklonil Dollfussu
Dunaj, 23. sept. b. Vodja Heimvvehra, knez Starhemberg je izdal oglas, v katerem izjavlja, da ves Heimvvehr brez razlike struj z vsemi svojimi formacijami preide v patriotično Ironto, ki jo vodi dr. Dolliuss, in sicer zaradi tega, ker so sc pri rekonstrukciji vlade izpolnile vse zahteve Heimvvehra. Istočasno se razpušča lleimatblok. Razlika med llei-matblokom in lleimvvehroin je v tem. da je Heimvvehr miličniška organizacija, medtem ko je lleimatblok organizacija narodnih poslancev.
Vsi zoper nas
Za volitve v Delavsko zbornico se jc razvila silno ostra borba, ki pa že prestopa meje dostojnosti. Pri tej borbi pa je najbolj značilno to, da so skoraj vsi napadi naperjeni samo zoper naše »Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščcnccv Slovenije« v Ljubljani.
To dejstvo dokazuje, da je bilo naše društvo silno potrebno in da se našega nastopa vse nam nasprotne organizacije — zelo boje.
Slovenski nameščenec in nameščenka sta iz-pregledala. Ne bosta se dala še dalje voditi za nos od raznih »nevtralnih« organizacij, ki so v veliki milosti pri »Jutru,< in »Slov. narodu«. Posebno začudenje in zgražanje vzbuja postopanje Društva bančnih uradnikom, ki bi resnično moralo ohraniti svojo nevtralnost, pa sc je združilo z narodno socialistično in napredno »Zvezo društev privatnih nameščencev«. Ali je to nevtralnost? Ali ne bi bilo bolje, da ali bančno društvo samo postavi svojo kandidatno listo ali pa pusti članom proste roke pri glasovanju za Delavsko zbornico. Seveda je za člane bančnega društva, ki izpovedujejo krščan-
ski svetovni nazor, položaj popolnoma jasen. Dru. štrvo, ki je včlanjeno v 11. internacionali (socialistični), doma pa paktira z nacionalisti, ki So največji nasprotniki socialistov, pač ne more vzbujati posebnega rešpekta v javnosti in pri svojem članstvu.
Do 2. oktobra 1933
morajo zahtevati glasovnice vsi tisti, ki stanujejo v onih zdravstvenih okrožjih OUZD, za katere je izrečno odrejeno, da tam ne bo volišč. To so sledeča zdravstvena okrožja: I. (iz Štajerske); Vransko, Podčetrtek, Poljčane, Loče, Vitanje, Ljubno, Gornji grad, Sv. Peter pod Sv, Gorami, Kozje, Bi-zeljsko, Pragersko, Sv, Jurij ob Pesnici, Gornja Lendava, Bcltinci, Križcvci, Cankova, Središče ob Dravi; II. (iz Kranjske); Lukovica, Motnlk, Dobrova, Ig, Fara pri Kočevju, Sodražica, Kranjska gora, Planina pri Rakeku in Kostanjevica. — Volivci, ki spadajo v navedena zdravstvena okrožja, morajo brezpogojno voliti pismeno pri glavnem volivnem odboru v Ljubljani.
Iz društva Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani.
K občinskim volitvam
(Vprašanja in odgovori)
Združene občine.
Prihajajo vprašanja, kako naj združena občina vloži kandidatno listo. Ali eno listo za celo občino, ali za vsako bivšo občino posebna lista.
Združena občina mora vložili samo eno listo za vse prejšnje občine. Volivne imenike in kar jc jvotrebno za občinske volitve, ima tako zvana orga-nizujoča občina, t. j. tista občina, ki je po številu prebivalstva od vseh združenih občin najmočnejša.
Zakon določa, da mora v združeni občini od prejšnjih občin ali od delov prejšnjih občin, biti na kandidatni listi v prvi tretjini odborniških mest najmanj po en kandidat in en namestnik. Pravično in pametno pa je, da se določi število kandidatov sorazmerno |>o številu prebivalstva ali po številu volivcev. Nosilec liste naj bo po možnosti na sedežu občine, kakor je sedaj določen, drugi odborniki pa se razdelijo med prizadete prejšnje občine, ki so sedaj združene v eno.
Naj navedemo v boljše razumevanje ta-le primer:
Prejšnja samostojna občina B je sedaj priključena občini S in se sedaj obe občini imenujeta občina S. Prejšnja občina S ima približno 350 volivcev, prejšnja občina B |>a približno 280 volivcev. Sedež skupne občine S je v S. Kandidatna lista naj bi se sestavila tako, da dobi prejšnja občina S župana oziroma nosilca liste, prejšnja občina B pa njegovega namestnika iu potem tako dalje, en kandidat iz občine S in naslednji zojxt iz občine B.
Nekatere bivše občine mislijo, da bodo dobile v novem občinskem odboru močno zastopstvo, če postavijo vsaka svojo listo in potem po številu oddanih glasov oziroma izvoljenih odbornikov sestavijo občinski odbor. To je i»jK>lnoma napačno. To je bilo mogoče pri prejšnjili volitvah po prejšnjih zakonih, da so se liste med seboj vezale. Po sedanjem zakonu pa je to jx>polnoma nemogoče. Ce bi n. pr v gornjem primeru postavila bivša občina S svojo listo in bivša občina B tudi svojo listo, potem bo dobila občinski odbor v roke tista lista oziroma tisti del občine, ki bo pri volitvah zmagal. Nemogoče bo v novi občini gospodarstvo, če bi hila v občini velika večina samo iz ene od prejšnjih občin in bi druga ostala skoraj brez zastopstva. Važno pa je, da imata obe bivši občini primerno zastopstvo v novem občinskem odboru tudi zaradi tega, ker po sedaj veljavnem občinskem zakonu ob-
Potresi v Italiji
Itiin. 28. sepl. (a.) Listi poročajo iz Chietija, da se je davi ob 2 začutil na vsem področju, kjer je bil potres 27. t. m., nov |x>tres, vendar ni v Chietiju samem napravil nobene škode in tudi človeških žrtev ni zdhteval. Pač pa je prizadeta občina Civitella-Messer-Kaiinondo in nekatere druge, kjer je mnogo hiš pojiokalo.
Bilanca potresa dne 27. t. m. je tale: V Chietiju je poškodovanih mnogo hiš, med njimi juslična jialača in mestna hiša ter več cerkva. V Lami Pe-ligni je potres uničil okoli 200 hiš, 200 jih je jx>-škodoval; v Zeligni je uničenih 70 hiš, 200 pa poškodovanih- V Civitelli-Messer-Raimoi.lu 50 odnosno 100; v Fara San Martinu 10 odnosno 200. V ostalih občinah jo potres uničil kakih 50 hiš.
Pol;sha— Rusi'a
Krakov, 23. sept. b. Krakovski listi poročajo, da bo zunanji minister Beck najbrž takoj, ko se vrne iz Ženeve, odpotoval v Moskvo, kjer se bo pogajal o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo Poljsko.
Francija—Rusija
Pariz, 28. sept. (a) Na podlagi sklepa iz prejšnjega tedna bi sc morali danes sestati sovjetski delegati pod vodstvom Gureviča in delegati francoske vlade, da nadaljujejo pogajanja o trgovinski pogodbi med obema državama. Pogajanja pa so bila včeraj odložena na prve dni prihodnjega tedna. Nova trgovinska pogodba je v glavnih obrisih že gotova. Gre za to, da bi obe državi priznali minimalne carinske tarife, da Francija dovoli posebne olajšave za neke ruske proizvode, da se vzpostavi večje ravnovesje trgovinske bilance v prilog Francije, ki je zdaj napram Sovjetski Rusiji močno pasivna.
Basil Zacharou umrl
Dunaj, 28. sept. cs »Neue Freie Presse« poroča iz Londona, da je tam umrl večkratni milijarder Basil Zacharov v 84. letu starosti. Ni jc bilo revolucije v vzhodnem Sredozemlju in v Aziji, ki je ne bi financiral la jioangleženi židovski Rus.
Dr. Srkulj v Sloveniji
Belgrad, 28. sept. (a) Danes je odpotoval v dravsko banovino minister za gradnje dr. Štelan Srkulj, ki si bo na potovanju po dravski banovini ogledal ceste in objekte na cestah, ki jih je prizadela povodeni- Z ministrom sta odpotovala tudi načelnik hidrolehničnega oddelka gradbenega ministrstva in šef kabineta.
Belgrajske vesti
Belgrad, 28. sept. m. Na iilozofski fakulteti v Ljubljani je postavljen za docenta geologije in paleontologije v 6. pol. skupini dr. Ivan Rakovec, dosedanji asistent iste filozofske fakultete. _ Premeščena jc učiteljica Zlata Žgur iz Kale v Preko, — Upokojen je dr. Franc Kotnik, prolesor klasične gimnazije v Ljubljani.
Belgrad, 28. sept. m. Snoči je prispela v Belgrad večja skupina inozemskih arheologov, ki se bo mudila v naši državi nekaj dni in si "ob tej priliki ogledala znamenite arheološke izkopnine V posameznih srbskih mestih. Inozemski znanstveniki so se odpeljali danes popoldne z ladjo' do Vinče, kjer so si ogledali izkopnine, ki jih vodi arheolog dr. Vasič.
Belgrad, 28. sept. m. Davi je odpotovala v Ate ne na balkanijado naša labkoatletska ekipa. Lahkoatletski skupini so priredili na belgrajski železniški postaji prisrčno slovo. Prometno ministrstvo je dovolilo lahkoatletski skupini 75 odstotni popust do Gjevgjeliie in nazaj. Minister za telesno vzgojo pa jim je naklonil tudi 50.000 Din podpoTc. V lahkoatletski skupini je 11 Slovenccv.
činski odbor z večino odloča, kako se v bodoče občine spajajo ali razdružUjejo. Kandidati na skupni listi obeh bivših občin se med seboj že pred volitvami lahko dogovorijo, da bodo v tem pogledu složno delali.
*
Predstavnik in volivni odbor. (G. P. š.) Vprašate, če sme biti predstavnik iiv njegov namestnik istočasno član volivnega odbora?
Član volivnega odbora ne more biti predstavnik in tudi ne namestnik. Naloga |>redstavnika liste je, da zastopa interese liste iu da za svojo li$to doseže vse, kar je po zakouu dovoljeno. Naloga člana volivnega odbora pa je, da dela strogo po zakona z» vse liste enako. Član volivnega odbora je uradna oseba v tein pogledu iu ne sme bili pristranski ter ne sme zastopati interesov eue ali druge liste.
Domovinska pravica in kandidatura. (K. j. II.) Ce kdo stanuje stalno najmanj 10 let v občini, pridobi ix> zakonu članstvo te občine. Tako privi zakon. Merodajno je le to, kar določa zakon, ne pa, kar govori vaš sedanji župan. Zato lahko kandidirale na kandidatni listi za občinskega odbornika in Vam ni treba še le prositi |iri občini za domovinsko pravico, ker bivate žc nad 12 let v tej občini, in uživate vse častne pravice in niste v sodni preiskavi ali jiod obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic.
Zakupnik ribolova in kandidatura. (A. M. M.) Zakupnik občinskega ribolova lahko kandidira.
Samo ena kandidatna lista. (J. P.) Ce je vložent samo ena kandidatna lista, se morajo volitve prav tako vršiti. Lista ne sme biti vezana na kako strart-ko, ker zakon določa, da se lisla imenuje po nosilcu. Pri občinskih volitvah ni nikakih državnih list, ampiak so le osebne liste. Cc hočete, pa lahko imenujete vse liste državne, ker uli vseh kandidirajo samo državljani. Vsa oblastva pa so dolžna enako podpirati vse državljane, ki kandidirajo in he smejo delati nikakih izjem, ker zakon velja za vse.
Ali more notar kandidirati na prvih šestih mestih kandidatne liste? Na to vprašanje daie kr. banska uprava dravske banovine to-lc pojasnilo:
Notar je javni funkcionar in oseba javnega zaupanja, ni pa javni uslužbenec. Zato ni nikakega zadržka proti temu, da postane predsednik občine ali član občinske uprave.
Zborovanje gostilničarjev
Belgrad, 28. sept. m. Tu so danes zasedali zastopniki gostilničarjev iz vse države, ki so ustanovili Zvezo gostilniških združenj kraljevine Jugoslavije. Skupščini jc prisostvovalo nad 80 gostilničarjev iz vse države. Pretresala so sc razna stanovska vprašanja. Sprejela se je tudi resolucija, v kateri gostilničarji zahtevajo, da se morajo vsi gostilničarji včlaniti v skupno gostilničarsko združenje. Zato mora Zveza gostilničarskih združenj sodelovati tudi pri današnjih spremembah in dopolnilih obrtnega zakona, kjer bo zavzela stališče, da naj se spremene določbe člena 365 in ostalih v pogledu včlanjenja v gostilničarsko združenje. Zveza do prav tako zahtevala, da se v obrtnem zakonu posebej določi, da se morajo gostilničarji včlaniti v posebno skupno stanovsko združenje. V smislu zahtev, ki so bile izražene na današnjem občnem zboru, bo odbor zveze napravil potrebne korake v finančnem ministrstvu, da sc nc bodo zviševale razne dajatve na gostilniške obrlL Ker so pa nekateri davki na zgradarino v mnogih krajih previsoko odmerjeni, bo novi odbor skušal doseči tozadevno revizijo, V resoluciji zahtevajo nadalje, da se storijo potrebni koraki na pristojnih mestih, da se že končno s posebnimi predpisi določi, kako in v kakšni višini sc mora plačevali avtorski honorar za glasbene prireditve, ker dosedanji načrt pobiranja tega honorarja ni praktičen in povzroča samo velike težave in izgubo. Občni zbor Zveze goslilničarskega združenja je sklenil nadalje, da intervenira na merodajnih mestih, da se prepove oddajanje privatnih sob v najem in hrana v privatnih stanovanjih, ker tako postopanje prizadeva gostilničarjem veliko škodo, zlasti v turističnih krajih. Resolucija nadalje zahteva, da se naj prodaja vina vrši v mejah zakona. V smislu sprejetih resolucij bo novi odbor zveze v sporazumu z ostalimi gospodarskimi organizacijami pokrenil vprašanje revizije zakona o nabavljalnih zadrugah državnih uradnikov, ki naj se na njihovo zahtevo revidira v toliko in v tem smislu, da se ukinejo vsi privilegiji glede davkov in prevozniških tarif. Na koncu je bil izvoljen nov odbor, kateremu predsedu c Mihajlo Nikolič iz Belgrada in v katerega je bil med drugimi izvoljen tu čl i Ciril Majcen iz Ljubljane.
Kmetje ob italiianshi meii, pozori
Belgrad, 28. sept. (a) Kmetijski minister je na prošnjo kr. banske uprave dravske banovine odredil, da sc mimo pravilnika o uvozu in tranzitu krompirja od 21. oktobra 1931 dovoli prenos krompirja iz Italije jugoslovanskim dvolastnikom na meji, ki iinajo svoja posestva na italijanskih tleh. Ta krompir ni treba da bi bil odpravljen s certifikatom o izvoru in zdravstvenem stanju, ki ga izdajajo italijanski uradni organi za fitopatološko službo. Prav tako ni treba, da bi ga pregledali organi jugoslovanskih kmetijskih Vzornih in kontrolnih postaj.
Zagrebška vremenska napoved: Po večini jasno z lokalno naraščajočo oblačnostjo. V severnih krajih toplejše. Stalno.