NO. 162
S konvencije SSKJ
Nekateri odbori so že poročali glavni skupščini. Nocoj bo konvenčni banket v hotelu Sheraton-Cleve-land.
CLEVELAND, O. — Konvencija Ameriške slovenske katoliške jednote je včeraj zjutraj na splošni seji poslušala poročila nekaterih odborov, ki so svoje delo uspešno in naglo končali. Odbor za pravila je predložil nekaj manjših sprememb besedila v zvezi z zavarovanji. Odbor za pozdrave je predložil, komu naj konvencija pošlje svoje pozdrave.
Popoldne so se delegati z avtobusi odpeljali na ogled mesta in njegovih zanimivosti, med drugim Kulturnih vrtov. Ob petih popoldne je bila v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša, po njej, ob šestih zvečer pa večerja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Delegacije posameznih držav so imele kasneje zvečer svoje posebne posvete.
Danes bo konvencija dopoldne nadaljevala svoje redno ' delo, zvečer ob sedmih pa bo v glavni plesni dvorani hotela Sheraton-Cleveland konvenčni banket.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 24, 1966
SLOVCNIAH
MORNING NCWSPAPd
Indfj'shi vlada obfavila novi noffefni načrl
NEW DELHI, Ind. — Indijska vlada je objavila nov načrt za prihodnjo petletko, ki se bo končala 1. 1971. To je peta indijska petletka, ki se razlikuje od prejšnjih po tem, da bolj vpošteva napredek v kmetijstvu na račun ostalih gospodarskih panog. Petletka predvideva investicije v znesku $31.5 bilijonov. Seveda Indija ne bo mogla sama spraviti skupaj vsega denarja. Pričakuje, da ji bo svobodni svet dal v obliki posojil in daril okoli $8 bilijonov, komunistične države pa $1 bilijon. Glavno težo podpor in daril bo seveda nosila Amerika, na rdeči strani pa Rusija.
Politični opazovalci mislijo, da Parlament ne bo dosti menjal na Posameznih petletkinih postavkah. Niso pa izključeni nepričakovani predlogi. V pet mesecih kodo namreč v Indiji parlamentarne volitve in marsikateri poslanec bo prišel v skušnjavo, da predlaga spremembe, ki bi od njih imel korist le njegov volivci kraj. Kar bo pa resne debate, se'bo vrtela okoli vprašanja, ali ni plan prenapet. Tako misli Namreč cela vrsta indijskih gospodarskih strokovnjakov.
Kolera sili v Malo Azijo
DAMASK, Sir. — Kot vsako^ leto, se je tudi letos kolera začela širiti spomladi iz Indije Proti zahodu. Prenašajo jo največ tovorne ladje. Tako je zašla tudi v Irak. Tam je postala tako Velika nadlega, da je morala Si-rija zapreti mejo proti Iraku, da Se obvaruje epidemije. Ker se Pa vroča doba že odmika, misli-I°» da ne bo težko zavreti kolere ^ v Laku.	a; M||!!!

\Vremenski prerok pravi:
Novi grobovi
John Kekič
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 16401 Hunt-mere Avenue 80 let stari John Kekič St., rojen na Hrvaškem, od koder je prušel pred 65 leti, mož Ane, roj. Sajotovic, s katero se je poročil pred 56 leti, oče Ann Galovic, Mary Janes, Johna, Helen Blatnik, Nichola-sa R. in Thomasa (Kenosha, Wis.), 8-krat stari oče, enkrat praoče. Pokojnik je bil član HBZ br. 21. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 1.30 popoldne na Crown Hill pokopališče v Twins-burgu, O.
Louis J. Kolih
Po poldrugem letu bolezni je umrl v Valley Manor Nursing Home v New Philadelphia, O., 74 let stari Louis J. Rolih s 1190 E. 261 St., rojen v Podstenju pri Ilirski Bistrici, od koder je prišel v Ameriko pred 53 leti, vdovec po 1. 1950 umrli ženi Angeli, roj. Kovach, oče Louisa in Lillian Carabotta (Mentor, O.), stari oče. Zadnjih 6 let je bil v pokoju, preje je delal 39 let pri N.Y.C. železnici. Pogreb bo v petek ob 8.15 iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Kristine, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Pomanjkanje skupne taktike med črnskimi voditelji
WASHINGTON, D.C. — Šest glavnih voditeljev črnskega gibanja, dr.'King, Meredith, Carmichael, Wilkins, Young in Mc-Kissik so skupaj nastopili na NBC televiziji in razlagali kako naj bi črnci prišli čim preje do ravnopravnosti na vseh področjih. Zahtevali so vsi v glavnem isto, toda razlikovali so se v sodbi, kako bi črnci čim hitrejše dosegli ravnopravnost.
Pomanjkanje sloge v podrobnostih je razumljivo in ga ni treba kritizirati. Ima pa tudi svoje slahe posledice: demagogi se zmeraj bolj uspešno vsiljujejo črncem za voditelje in jih gonijo v skrajnosti. Kakšne so te skrajnosti, smo videli tudi v našem mestu. Zato ni razveseljiva nedavna izjava federalnega tajnika Katzenbacha, da se boji, da bodo podobni nemiri izbruhnili še letos v 20-40 ameriških mestih.
Cene raslo povprečno od januarja 1.5% lelno
V juliju so se cene življenjskih stroškov skupno dvignile za 4 tisočinke, od lanskega julija so skupno porastih za 2.8%. WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo nove podatke o porastu življenjskih stroškov. V juliju so se ti dvignili za 4 desetinke odstotka, oziroma za štiri tisočinke. To, kar je v letih 1957-59 stalo $100, je stalo v letošnjem juliju $113.3.
Od lanskega julija so se življenjski stroški dvignili za 2.8%, toda dvig je bil posebno močan v letošnjem letu. Od januarja je povprečno rastel v razmerju 3.5% na leto.
Čeprav je bilo veliko govora in razburjanja zaradi rastočih cen hrane, so se te sorazmerno malo dvignile in so krive le za četrtino porasta življenjskih stroškov. Razne služnosti in postrežba vseh vrst se je v tem času podražila v taki meri, da obsega dejansko polovico celotne podražitve. Gre za povišanje cen prevoznih stroškov, za zdravstveno oskrbo, za povečanje o-brestne mere.
Naraščanje življenjskih stroškov je posebno občutno in boleče za ljudi s stalnimi dohodki, predvsem za upokojence, ki ne morejo izsiliti povišanja svojih pokojnin v skladu z naraščanjem draginje. Pred Kongresom je sicer predlog za izboljšanje pokojnin v okviru Socialnega zavarovanja, ki obsega tudi člen o vezanju teh pokojnin na življenjske stroške, vendar ni izgledov, da bi bil letos predlog v Kongresu tudi dejansko sprejet. Predvideva namreč, da naj bi v sklad za te pokojnine prispevala neposredno tudi zvezna vlada, med tem ko se sedaj ta krije z lastnimi dohodki.
Azijska banka za razvoj
postala dejstvo
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Ko je kanadski zastopnik v ponedeljek izročil potrdilo o potrditvi ustanovne listine Azijske banke za razvoj, je postala ta dejstvo. Kanada je bila 15. država, ki je listino uradno sprejela. V bankin sklad bo prispevalo 32 držav, med njimi 13 iz Azije.
Celoten kapital banke bo znašal bilijon dolarjev. Ena njenih prvih nalog bo dovršitev- trans-azijske avtomobilske ceste.
Iz slov. naselbin KONGRES JE ODOBRIL ZA
POSOJILA PRI NAKUPIH DOMOV 4.76 BILIJONOV
BERWYN, 111. — K svojemu sinu g. Tomu Šušteršiču na 1531 S. Euclid Avenue je prišel na obisk iz Horjula pri Ljubljani g. Tomaž Šušteršič. Dobrodošel in mnogo prijetnega med nami!
Avtaebilsks drisžfee s©
odkfaitl!© zahtevo
DETROIT, Mich — Tri velike avtomobilske družbe, General Motors, Ford in Chrysler so odklonile zahtevo Unije avtomobilskega delavstva po zvišanju plač strokovnim članom unije, šlo je za okoli 100,000 posebnih strokovnih delavcev v orodjarnah in v oddelkih za izdelavo kalupov.
Avtomobilske družbe so se pri zavrnitvi zahteve sklicevale na kolektivno delovno pogodbo, ki poteče šele 6. septembra 1967. Nemara bi zahtevo preje sprejele, če se ne bi bale, da bi v slučaju tega zahtevali poseben povišek tudi vsi ostali člani unije, ki predstavljajo dejansko jedro avtomobilskega delavstva. Avtomobilske družbe poudarjajo, da je delavstvo v njihovih tovarnah dobilo že v smislu sedanje pogodbe komaj pred 2 tedni poviške, ki bodo avtomobilsko industrijo stali letno okoli 186 milijonov. Na temelju določila pogodbe o avtomatičnem dodatku ob zvišanje življenjskih stroškov bodo dobili delavci v avtomobilski industriji še posebej 2 centa urnega poviška.
-----oV
šisfa ffs!a IM v Egipt
KAIRO, ZAR. — Vlada Združene arabske republike (Egipta) je dovolila dvema rušilcema a-meriške 6. flote, da priploveta v pristanišče Port Said 2. septembra in ostaneta tam do 5. septembra. To je prvi obisk ameriškega vojnega brodovja v Egiptu, odkar je na oblasti tam Naser.
Še letošnjega junija je egiptovski časopis zapisal, da smatra Egipt ameriško 6. floto za “sovražno’, ker da je “varuh” Izraela, in da zato ne bo imela nikdar prostega vstopa v egiptska pristanišča. Dejansko je Naser-
Konferenca Predstavniškega doma in Senata se je včeraj sporazumela o besedilu predloga, ki daje na razpolago za posojila pri nakupih hiš 4.76 bilijonov dolarjev. Pričakujejo, da bo predsednik v Kongresu odobreni zakonski predlog podpisal še pred koncem tedna.
WASHINGTON, D. C. — V gradnji hiš in stanovanj je prišlo do zastoja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za prodajo zgrajenih domov. Samo v juliju je število zgrajenih domov padlo za 16.4%, za avgust pa je predviden še večji padec. Oni, ki bi v običajnih razmerah kupili svoj dom, imajo na eni strani težave pri iskanju posojila, omahujejo pa tudi zaradi obresti na taka posojila, ki so v zadnjem času zelo porasle. Kongres je na predlog zvezne vlade odobril 4.76 bilijonov dolarjev Federal National Mortgage Association, s katerimi bo to lahko odkupila posojila na domove od privatnih denarnih zavodov, v kolikor so bila ta zavarovana od Federal Housing Authority in od Veteran Administration. Tako sproščena sredstva bodo na razpolago novim kupcem domov.
Zagovorniki predloga so prepričali člane konference, da je odobritev čim večje vsote za posojila nujna, ker da je gradnja domov zašla v resno krizo in da je moralo zaradi nje že več podjetij ustaviti delo. Tako so se zastopniki obeh domov zedinili naglo na naj večjo možno vsoto.
Vanjo so vključili tudi letno podporo v višini 150 milijonov za gradnjo množičnih prevoznih sredstev v velemestih.
Pričakujejo, da bo Senat še danes glasoval o končnem besedilu predloga, Predstavniški dom pa tudi še pred koncem tedna, tako da bo mogoče odobreni predlog poslati še pred koncem tedna v Belo hišo v podpis.
Uničevanje moskitov
v Dallasu uspešno
DALLAS, Tex. — Zdravstvene oblasti izjavljajo, da je posipanje kemikalij za uničevanje moskitov, ki prenašajo spalno bolezen, bilo prav uspešno in ga bodo nadaljevali v večjem obsegu, dokler ne bo celoten okraj varen pred njimi.
Moskiti so prenašalci spalne jeva vlada doslej vse take ame- bolezni, ki je v nekaterih prede-
riške predloge zavrnila.
Samo cestna zveza CHICAGO, UL — V ZDA je okoli 54,000 mestec, trgov in vasi, ki imajo zvezo s svetom samo po cestah.
lih dallaškega okraja dobivala že obseg epidemije. Najboljše bi bilo posuti v enem dnevu ves o-kraj. To žal ni mogoče, vendar hočejo posel opraviti čim preje. Dež je posipanje, ki ga opravljajo iz letal, prekinil za dva dni.
Delno oblačno in hladno. Naj-'Višia temperatura, .72.
Pomen politične neodvisnosti Severne Koreje
Tistim, ki od blizu zasledujejo komunistično politiko v vzhodni Aziji, ne bo 12. avgust kmalu u-šel iz spomina. Ta dan je namreč komunistična stranka Severne Koreje proglasila, da ne mara ne dogmatizma, to je kitajske vrste komunizma, ne revizijo-nizma, to je ruske vrste komunizma. S tem je hotela povedati, da se v ideološkem sporu med Moskvo in Peipingom noče nagniti nikamor. Noče pa do skrajne meje ostati nevtralna. Postavila se je namreč na stališče, da so časi za komunizem postali tako težki, da ni čas za notranje prepire med raznimi komunizmi. Taki prepiri so samo voda na mlin mednarodnega kapitalizma in imperijalizma.
Za severnokorejsko stranko ni bil ta korak lahek. Za sosede ima namreč obe komunistični velesili in od vsake je imela korist in vsake se lahko boji, kakršne so pač razmere. To ve najbolj strankin voditelj maršal
Kim H Sung. V mladih letih je moral bežati pred japonsko cesarsko vojsko v Sibirijo in je tam vstopil v rusko armado. Koncem vojske je bil že sovjetski major. Stalin se pa ni dosti oziral na to čast in na Korejo. Smatral’jo je samo za figuro na deski za šah. Tako komunisti v Severni Koreji niso nikoli vedeli, pri čem so. Začeli so spopad z Južno Korejo, naleteli so pa kmalu na ameriške čete. V takratni vojni bi bili gotovo podlegli, da jih ni rešil milijon kitajskih “dobrovoljcev” in pa a-meriška želja po miru. Tega komunisti v Severni Koreji nikoli ne pozabijo.
Po končani vojni je Severna Koreja imela veliko koristi le od Rusije, od Kitajske pa zelo malo. Iz Rusije je severnokorejska armada dobivala vse orožje, vso municijo, vse vojno letalstvo. Iz Rusije je tudi prišla vsa prema za skromno korejsko industrijo. Iz Moskve je prišel tudi
kapital, potreben za obratovanje novih tovarn. Hvaležnost je torej vezala Severno Korejo na o-be strani.
Med tem sta pa oba korejska dobrotnika začela hoditi po svoji poti. Kitajska se je zapirala vedno bolj v lastno hišo, zahtevala od svojih sopotnikov in zaveznikov vedno več “discipline”, to se pravi vedno več slepe pokorščine kitajski zunanji politiki. V Kremlju jih je usoda prisilila na popuščanje. Evropski komunistični sateliti so postajali zmeraj bolj neodvisni. Moskva se pa radi tega ni hotela prepirati z njimi.
Severna Koreja je torej stala na razpotju: ali naj se odloči za Kitajsko ali za Rusijo? Ako se odloči za Kitajsko, mora vedeti, da -bo padala zmeraj bolj v odvisnost od Peipinga. Kakšna je ta odvisnost, vidi lahko na albanskem primeru. Ako se odloči za Rusijo, bo tam lahko tako ne-
odvisna kot so Romunija, Polj- prijatelja? % v ^
ska, Madžarska itd.
Severna Koreja se je ozirala okoli sebe, kaj delajo druge komunistične stranke, ki so v podobnem položaju. Videla je na primer, da se je Mongolska nagnila na rusko stran, akoravno bi bila po prirodi še bolj navezana na Kitajsko kot Koreja. Zadnje mesece je pa videla, da je šla na rusko stran tudi japonska komunistična stranka. Ni sicer tako odvisna od kitajske kot mongolska, toda prišla je do prepričanja, da bo treba čakati še dolgo, da se bo kitajska komunistična politika preusmerila.
Severna Koreja je torej po vzgledu Mongolske in Japonske udarila na srednjo pot. Noče ne kitajske ceste v komunizem ne ruske, hoče iti po svoji stezici. Kitajska komunistična stranka
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Ameriška mornariška letala so potopila severovzhodno od Hajfonga seve rnovitnamski torpedni čoln, dva pa močno poškodovala. Na kopnem ni bilo nobenih večjih spopadov.
NEW YORK, N.Y. — Predlog unije električnega delavstva General Electric Co. za večje j povišanje plač. je ta včeraj | zavrnila kot “nestvaren”.
TORONTO, Ont. — Delavski minister Nicholson je včeraj nakazal, da je železniški štrajk skoraj neizbežen. Unije so ga napovedale za v petek opoldne, če ne pride dotlej do kake spremembe. Minister je dejal, da je dobil od obeh strani “sijajen odgovor”, pa priznal, da trenutno ni predviden noben nov razgovor med sprtima stranema. Štrajk bi mogel preprečiti edino parlament, ki pa je sklican na izredno zasedanje šele v ponedeljek.
CHICAGO, 111. — Okoli 3,000 belcev je kričalo in obmetavalo s kamenjem in steklenicami včeraj kakih 150 ljudi v sprevodu za propagiranje stanovanjske integracije v South Deeringu, jugovzhodnem predmestju Chicaga. Ti pohodi se vrše že več tednov v raznih belih predmestjih Chicaga. Policija jih je omejila na največ enega na dan z ne več kot 500 udeleženci. Vodniki črncev se zavedajo, da s temi pohodi vnemajo novo sovraštvo proti sebi med belci, toda ne odnehaje od svojega početja, ker so prepričani, da je to uspešno sredstvo za dosego njihovih ciljev.
BONN, Nem. — Vrhovni poveljnik oboroženih sil gen. Trett-ner je včeraj zaprosil za upokojitev iz protesta, ker je vlada dovolila, da se pripadniki oboroženih sil vključijo v unijo javnih uslužbencev in prevoznega delavstva.
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Iz Clevelanda in okolice
Prošnja za pecivo—
Odbor Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete prosi vse članice, pa tudi druge dobre žene za domače pecivo za goste na farnem pikniku v nedeljo, 28. avgusta, v parku sv. Jožefa na White Rd. Pecivo prinesite s seboj na piknik in ga oddajte pri stojnici, ali pa pokličite šte-vilko 681-0813, da ga pridejo iskat.
Prodaja krame in peciva—
Podružnica št. 25 SŽZ bo v petek in soboto prodajala v sprednji dvorani Baragovega doma na 6304 St. Clair Avenue razno rabljeno opravo in drugo robo ter domače pecivo.
Vpisovanje v Slovensko šolo—
V Slovensko šolo pri Sv. Vidu bodo vpisovali v ponedeljek, 29. avgusta od 9. dopoldne do opoldne in od 6. do 8. zvečer. Vpisati se morajo samo tisti, ki doslej še niso hodili v Slovensko šolo.
Z busom v Columbus—
The Cleveland Transit System bo dal v nedeljo, 28. avgusta, posebne avtobuse za vožnjo v Columbus na državni velesejem. Busi bodo zapustili Public Square v Clevelandu med 8. in 8.30 zjutraj, zadnji pa bo odpeljal iz Columbusa nazaj v Cleveland ob šestih zv. Vožnja z vstopnino na velesejem znaša v obe smeri za odrasle $6, za otroke od 6. do 12 let $3.75, za one izpod 6 let pa $3.50. Listki so na razpolago v uti na Public Square.
Iz bolnice—
Po treh tednih se je vrnila iz bolnice Mrs Frances Piškur s 1165 E. 69 St. Zahvaljuje se za obiske in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli!
Angleščina bo prevladala v Evropi?
BRUXELLES, Belg. — Tako vsaj misli precej voditeljev flamske narodnosti v Belgiji. Svetovali so zato svojim rojakom, naj se ne bojujejo preveč vneto proti francoščini, ker bo
je tako postala čisto osamljena njeno mesto kmalu prevzela an-.
v vzhodni Aziji. Kaj ji pomaga, ako ima pod nadzorom 700 mili-
jonov ljudi, med sosedi
pri tem pa nima tudi najmanjšega

gleščina, če ne drugje, pa vsaj v severni Evropi. Ako bi Flamci vpoštevali to stališče, bi seveda1 narodni boji v Belgiji zgubili na1 svoji zagrizenosti. -
Castro zadržuje odhod ameriških državljanov
HAVANA, Kuba. — Na Kubi živi še zmeraj okol 900 državljanov Združenih držav, ki bi se radi skupaj s svojimi sorodniki, ki so pa povečini Kubanci, čim preje vrnli v našo deželo. Castro ne nasprotuje načelno vrnitvi, veže jo pa sedaj na izreden pogoj: poprej mora Amerika sprejeti vse tiste Kubance, ki bi se radi preselili k nam in ki so u-pravičeni do tega, ker so sorodniki kubanskih beguncev, naseljenih v naši deželi. Cenijo, da je takih Kubancev kakih 200 - 300 tisoč. Po pogodbi med Ameriko in Kubo se jih letno lahko vseli 50,000. Po tem računu bi morali ameriški državljani na Kubi čakati še 2-4 leta, da se združijo s svojimi družinskimi člani v A-meriki.
Tako t o 1 m ačenje kubanske vlade je seveda izvito iz trte. Ker pa naši diplomatje vedo, kako težka so pogajanja s Kubo, so sedaj našli drugo pot: naši državljani na Kubi naj se preselijo k nam preko Mehike. Je to nerodna in draga pot, pa je vendarle hitra v primeri z vsako drugo, Mehikanska vlada je že izjavila, da bi hitro dajala tranzitne vize. švicarsko poslaništvo v Havani, ki vodi vse te posle, se zelo trudi, da bi bila ta pot čim preje odprta.
Jugoslovana in Rus v Peipingu v rokah fanatikov
HONG KONG. — Dva jugoslovanska časnikarja in neki sovjetski diplomat so v Peipingu padli v roke množice revolucionarno vnetih študentov. Ti so s tremi pripadniki “revizionizma” kaj trdo ravnali.
Ameriška Bommm
»ASJI * *' !» » 'v— • •<» \» i .
mm* *** ' -mn
6117 St. Clalr Ave. ■— flJSndenwn	— Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
6a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
K $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Um ted States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1S.C0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 162 Wed., Aug. 24, 1966
“O nezaupanju in resignaciji”
!>» ------------------------------
Tako se glasi naslov članka, ki je v Komunistu št. 26 napisan o pojavih in borbi proti nezaupanju in resignaciji med delom intelektualcev, zlasti med mladimi ljudmi na ljubljanski univerzi (komunisti in nekomunisti), kmetskega, delavskega in uslužbenskega porekla. Pojavi so pa za komuniste kritični, kajti pomenijo; zmeraj manj visokošol-cev se vpisuje v stranko, zmeraj bolj bežijo iz nje; pomenijo beg v ozko strokovnost in beg od javnega življenja; pomenijo oboževanje dinarja in dobrega življenja; pomenijo pa tudi beg v vero (zmeraj bolj se polnijo cerkve z mladimi intelektualci).
Komuniste skrbijo ti pojavi, saj pomenijo protest proti obstoječim razmeram, ki se lahko sprevrže v “stihijno re-voltniško politično akcijo”, ki se ji, kar kaže praksa, kot po pravilu postavijo na čelo “negativne sile v družbi”. Tovariši so zato o vsem tem dosti premišljevali na svojih sestankih na univerzi in prišli do sledečih vzrokov:
Študentje so le prepogosto videli, kako hlapčevsko vlogo morajo velikokrat igrati njihovi profesorji. Vsa znanost in učenost ne zaleže ničesar proti partijskim interesom. Grenke skušnje so doživeli tudi tisti profesorji, ki so dobili naročila za znanstvene raziskave s prikritim dodatkom, da morajo dognati to, kar je režimu všeč. Še manj imajo študentje, ki so v partiji, pravice do soodločanja v politiki. V organizacijah in njihovih organih so samo za dekoracijo, ki opravlja to, kar je naročeno od drugod. Samoupravljanje na univerzi je karikatura načela o samoupravi.
Študentje so dalje velikokrat samo trobenta, ki naj poveličuje zasluge starejšega rodu. Pri tem pa sploh ne verjamejo v zasluge, ker so mnogokrat oboževali dejanja, ki jih sploh ni bilo, kot so pozneje ugotovili. “Mit preteklosti” je zajel vse “zasluge” starejšega rodu in napravil iz njih predmet za norčevanje. Študente odbija od sebe tudi sistematična laž: vsak trenutek vidi prepad med teorijo in prakso. Obupani so, ker nobena kritika nič ne zaleže, tudi Tista, ki jo režim sam želi in izziva.
So pa tudi študentje, ki mislijo, da bo socijalizem veliko lažje realizirati, kot se jim zdi. Ko spoznajo, da to ni mogoče, se razočarajo nad vsem. Svoj prispevek k žalostnemu stanju na univerzi daje tudi premajhna kvota delavskih in kmetskih visokošolcev. Študira v večini le mestna mladina, ki ji manjka stikov s prirodnim življenjem. Skoraj noben študent ne smatra študiranja komunizma za nekaj potrebnega. Se mu izogiblje in ga omeji na neobhodni minimum, ako je pritisnjen ob steno.
Vseh teh pojavov ni mogoče tajiti, naj izvirajo od koderkoli: od ostankov preteklosti, ki še niso mrtvi, od posledic komunističnih napak in kriz, od tujih vplivov in delovanja “razrednega sovražnika”, na kar debate zmeraj bolj opozarjajo.
Beg študentov pred odgovornostjo je tako velik, da krni celo izvajanje načela o samoupravi. Ni malo študen-tov-komunistov na univerzi, ki ne verjamejo v svoje sposobnosti in zato odklanjajo delo za partijo. Pogosto je sklicevanje na nesposobnost samo maska, ki se za njo skrivajo vsi znaki pustolovščine, stremuštva in zaplečevanja. To se posebno jasno vidi iz izstopnih izjav. Skoraj vse se
strokovnosti, želja po izmikanju delu v javnosti, pomanjkanje zanimanja za probleme slovenskega naroda, zaprtost vase in ozek krog zanesljivih osebnih prijateljev, izživljanje v športu. Ne zdi se jim niti vredno, da bi sledili razvoju domačega komunizma in njegovih kriz na tekočem traku, zato pa uporno pričakujejo, da bo kdo drugi namesto njih mislil in delal. Tako zgubljajo stik s stvarnostjo in za vsako stvar iščejo opore od zunaj. Komunističnega ideala nočejo, svojega ne najdejo. To so opazili celo redki tujci, ki priha jajo v Slovenijo z odprtimi očmi. Se čudijo, kako more biti tako majhen narod tako zaprt sam vase. Še za dogodke po Jugoslaviji se ne briga tako, kot je treba. Zato se moramo vračati k sklepu: če sedanja kriza v jugoslovanskem komunizmu nalaga slovenskim inteligentom, starim in mladim, kakšno nalogo, je naloga tale: prebuditi se je treba in gle dati slovensko politično stvarnost od vseh strani in ne samo s stališča svojih želja. To je naš odgovor na “nezaupanje in reginacijo” med slovensko inteligenco doma in na tujem, posebno med mladim rodom. Komunistom je samo do svo je partije, za narod se ne brigajo, kolikor tega ne zahtevajo partijski interesi. Kdo naj se pa potem briga zanj?
BESEDA IZ NARODA
Slovenik - duhovniški dom v Rimu
CLEVELAND, O. — V zadnjih dveh mesecih je poročevalec za Kanadsko Ameriško Domovino parkrat poročal o Slo-veniku in obljublja še nadaljna poročila. Razveseljivo je, da je, kakor sam piše, toliko zanimanja za to slovensko narodno u-stanovo, nikakor pa ni razveseljivo, da do sedaj še ni vedel povedati veliko dobrega o zavodu,
privatno stanovanje, če hočejo v Rimu študirati. Predstavljajte si slovenskega škofa, ki bi hote poslati svojega nadarjenega duhovnika v Rim. Najprej bi bilo treba iskati primerno stanovanje, nato preskrbo s hrano, pranje in podobne stvari, ki so zvezi z gospodinjstvom. Ali ni veliko bolj primerno, da ima škof na razpolago dom za svoje
ampak samo, kaj ljudje pravijo, duhovnike, kjer je že vse to prC' zakaj zavod ni potreben in niti skrbljeno? Kot bivši del Avstri-
koristen. Čeprav priznava, da je mnogo ljudi navdušenih za postavitev Slovenika, se mi pač ne zdi ravno lepo, da poročevalec s svojim pisanjem ustvarja med bralci zmotno prepričanje.
Slovenski zavod v Rimu je že utanovljen in poti nazaj ni več. Ustanovili so ga po dolgem in resnem posvetovanju z mnogimi višjimi uradniki v Vatikanu slovenski škofje.- Namen zavoda je jasno izražen v pravilih, ki so bila že objavljena v slovenskem časopisju. Po teh pravilih je namen zavoda: “da bi se v njem duhovniki posvetili višjemu študiju bogoslovnih ved in sicer na cerkvenih univerzah in inštitutih, ki jih je apostolski sedež u-stanovil v Rimu.”
Iz tega je razvidno, da Slovenik ni neke vrste semenišče, kjer bi se vzgajali novi duhovniki, ampak bolje dom, kjer že posvečeni duhovniki živijo med tem, ko študirajo v Rimu. Razlog, ki ga omenja poročevalec, da je “neprecenljive vrednosti, da bi ti študenti živeli v tujih zavodih in tako prišli v stik z velikimi kulturami in svetovnimi literaturami”, nima nobene resne podlage. Kadar bogoslovec živi v semenišču, je v stalnem stiku svojimi sostanovalci; kadar se pa že posvečen duhovnik pripravlja za višje študije, večino svojega dneva preživi pri predavanjih na raznih univerzah ali raznih knjižnicah ali pri svoji študijski mizi. Najpomembnejše stike z duhovniki drugih narodnosti lahko naveže ravno pri o-biskovanju takih predavanj, ko
sklicujejo na nesposobnost, ki brani mladim komunističnim se seznani z duhovniki, ki se intelektualcem prevzemanje odgovornih mest in bremena samostojnega odločanja.
Končno so morali komunisti ugrizniti tudi v kislo jabolko in priznati “vse številnejše primere zatekanja v verski iluzijonizem”. Takih slučajev je zmeraj več, v njih se zmeraj bolj izraža želja po “trdnih vrednotah”, ki jih dajeta Cerkev in vera. Nekateri odpadniki nimajo poguma, da bi to svoje duhovno stanje jasno priznali, zatekajo se k izgovoru, da jim manjka svetlih ciljev, jasne in nedvoumne direktive. Mnogo komunistov beži iz komunizma kar naravnost v neko mistično umetnost, ki naj jih varuje pred komunistično stvarnostjo.
Tako je torej duhovno stanje med ljubljanskimi študenti-komunisti, pa tudi med “nevtralci”. Vodilni komunisti ga priznajo, ne najdejo pa pravega leka proti tem pojavom, v obupu so se zatekli k stališču, da bi samo temeljito znanstveno poznavanje socijalizma in komunizma moglo vrniti mlade intelektualce v komunizem. Torej več pouka o so-cijalizmu in komunizmu na univerze in visoke šole! Ta zaključek slovenskih komunistov je pa tako reven, da znana KPJ komisija za obnovo stranke ne bo z njim zadovoljna.
Ta, problem ima še drugo stran medalje, ki se tiče nas vseh!
Če izvzamemo tisti odstotek visokošolcev, ki so se zatekli v vero, vlada podobno obupno duhovno stanje tudi med tistimi študenti, ki se niso odločili za komunizem. Tudi tam prevladuje apatija do javnega življenja, oboževanje
nimajo za isto polje bogoslovnih ved. Poleg tega pa izkušnja kaže, da ima na študenta veliko več vpliva profesor kakor pa sošolci. Po napornem delu predavanj in študija pa malo “domačnosti ’ s svojimi najboljšimi prijatelji zelo pomaga k prijetnemu življenju v tujem mestu.
Kdorkoli pravi, naj bi škofje raje pošiljali svoje duhovnike v zavode velikih narodov, predpostavlja, da je v teh zavodih vedno prostor na razpolago. Ali je pa to res? Zlasti še sedaj v pokoncilski dobi? Pred par leti se je iskalo, če se prav spominjam, stanovanje za dva slovenska duhovnika na takih velikih zavodih. Končno se je našel prostor zanju pri nekih italijanskih redovnikih v majhnem stamosta-nu. Kljub temu, da imajo Združene države v Rimu svoj zavod — semenišče in svojo duhovniško hišo, je skoraj vedno nekaj
je je ljubljanska škofija ohrani' la pravico, da lahko vsako leto pošlje dva bogoslovca na nemški zavod Germanicum. Ko je tak bogoslovec posvečen za duhovnika, lahko na zavodu ostane še nekaj časa po posvečenju, da dokonča svoje študije. Ne vem pa, če je že posvečenim duhovnikom dana možnost, da pridejo v ta zavod. To je, kolikor vem, edina možnost, ki je zagotovljena Slovencem. In še to samo za ljubljansko škofijo. Kaj pa mariborska in koprska?
Ker so mi precej dobro poznani viri govoric, si lahko predstavljam, da bo kdaj omenjen kot razlog proti Sloveniku tudi to, da bo ta zavod vedno ostal majhen v primeri z zavodi drU' gih narodov in zato ne bo mogel nuditi primerne knjižnice, ki je nujno potrebna za vsako znan stveno delovanje. Gotovo je, da v Sloveniku ne bo večje knjižnice, ker tako knjižnica sploh ni potrebna. Študentom so na razpolago vse teološke knjižnice v Rimu, ki so gotovo najboljše na svetu.
Prepričan sem, da je velika večina naših ljudi skupaj z menoj in z drugimi slovenskimi duhovniki v Ameriki in Kanadi oi-verjena, da je Slovenik za domovino v resnici potreben in morda sedaj bolj kot kdajkoli preje v zgodovini. Cerkev v Sloveniji je sedaj v dobi dvojnega preporoda. Dvajset let komunistične oblasti je zadalo verskemu življenju v Sloveniji svoje rane. Na marsikatarem polju bo skoraj treba začeti znova. Poleg tega pa smo v pokoncilski dobi, ko je “aggiornamento” potreben tudi v Sloveniji. Čim več duhovnikov bo torej vsaj par let preživelo v Rimu na največjih cerkvenih univerzah in inštitutih, tem hitreje se bo preporod razvijal in tem bolj se bo krepila vera med Slovenci. Čim trdnejša pa bo vera, tem šibkejše bo brez-boštvo.
Nekdo mi je pred kratkim rekel. da ho režim samo svojim zanesljivim duhovnikom dal dovoljenja za študij v Rimu. Ko sem ga prosil, naj mi pove ime vsaj enega “režimskega” mladega duhovnika, mi ni mogel dati odgovora. Ga pač ni! Kdor se je namreč v razmerah, ki so bile pred leti v Sloveniji, odločil za duhovniški stan, je gotovo dobro premislil, predno se je odločil sprejeti nase tudi vsa morebitna zatiranja veri in Cerkvi nena-donjenega režima.
Ko so slovenski škofje ustano-
obrnili na slovenske izseljence prve, druge in tudi tretje generacije. Slovenski župniki v A-meriki in Kanadi in slovenski izseljeniški duhovniki povsod po svetu smo jim obljubili vso pomoč. Ali moremo preslišati njih prošnjo? Slovenik je nastal iz potrebe, na zaradi prestiža. Rodil se je tudi v zaupanju na nas, Slovence v Ameriki, Kanadi, Avstraliji, Nemčiji, Franciji in drugod po svetu. Prišel bo čas, ko bodo slovenske škofije same lahko prevzele gospodarsko breme zavoda v Rimu. Tega sedaj v danih razmerah ne morejo.
Slovenski škofje nas prosijo To je prošnja za ustanovo, ki bo v korist celotnemu slovenskemu narodu v domovini in zamej stvu. Od nas — od naše ljubezni do Cerkve v Sloveniji je odvisno ali bomo uslišali ali preslišali to prošnjo.
Monsignor Baznik
P.S.: Darove v Kanadi pošiljajte na Rev. Louis Ambrožič St. Augustine’s Seminary, Kingston Rd., Scarborough, Ont.
Darove v Ameriki pa sprejema: Rt. Rev. Louis B. Baznik, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103.
Romanje Marijine iegije
CLEVELAND, O. — Vsakoletno romanje Marijine legije bo v nedeljo, 28. avgusta, na grško-katoliški r o m arski kraj Naše Gospe iz Mariapoch. Ob lih dopoldne bo sv. maša s pridigo in ljudskim petjem, ob 2h popoldne pa bodo pete litanije z blagoslovom. Za romarje bo pripravljeno tudi kosilo (odrasli $2, otroci do 12. leta $1. Avtobus bo odšel izpred šole sv. Vida ob 9h dopoldne. Vožnja tja in nazaj stane $1. Priglasitve za kosilo in za avtobus sprejema do četrtka zvečer g. Štefan Marolt, tel. 431-5699.
Mnogi se vsako leto udeležijo tega romanja s svojimi lastnimi prevoznimi sredstvi. Prav prisrčno vabljeni! Do romarskega kraja se pride po U.S. Rte. 422 (Chagrin Blvd.) - Mumford Rd., ob katerem leži svetišče, se odcepi od Rt. 422 približno 2 milji vzhodno od kraja Welshfield.
Father Martelanc -----o------
Društvo SPB Cleveland vabi na piknik
Slovenci smo se delovanja organizacij tako navadili, da njih delo vdihavamo kot zrak, — ker ga je dosti, ga ne pogrešamo. Skoraj vsak dan prihaja v hišo slovenski časopis, ob času prihaja glasilo organizacije, poučne slovenske kulturne revije, ob sobotah in nedeljah slovenske pri reditve, v cerkvi slovensko petje, naši otroci hodijo v slovensko šolo, javni delavci se zanimajo za politični in gospodarski razvoj po svetu in v rojstni domovini ter o tem pišejo in še in še . .. Kaj, če bi se ljudje, ki vse to s trudom in požrtvovalnostjo ustvarjajo in vzdržujejo, naveličali in nenadoma prenehali? Kot da bi zmanjkalo zraka, bi se tudi slovenstvo kmalu zadušilo.
Organizacije prirejajo družab ne prireditve predvsem iz nujnosti, da se morejo vzdrževati. Udeležba je torej opora in istočasno priznanje za trud. Zato pridite v nedeljo, 4. septembra, na Slovensko pristavo. Ker bo v soboto, 3. septembra, občni zbor Zveze DSPB, bodo na našem pikniku tudi gostje iz Kanade in drugih krajev. Torej bo lepa prilika za prijateljska srečanja in čas za prijetno kramljanje.
Mladim pa seveda ni za posedanje in jim poredni muzikantje “Soneta” tudi ne bodo dali prilike za počivanje.
Stari in mladi, v nedeljo, 4. septembra, vsi na piknik Društva SPB na Slovenski pristavi.
Odbor Društva SPB Cleveland
Stopimo v naš Kulturni vrt
CLEVELAND, O. — Hladna jesen že prihaja, po dolinci slan-ca pada ... Po baržunastem nebu plavajo velike ladje belih o-blakov, ptiči se že iščejo in zbirajo na razpetih žicah, stave na polju napovedujejo čas zorenja in pospravljanja. Dnevi se krčijo in tudi lep sončni dan komaj prežene nabrekle kaplje jutranje rose — čistost in svežina drhtita v zraku lepega jesenskega dneva.
Mi navadni ljudje nismo tako srečni, da bi vsako zimo šli na “vacation” v južne kraje, kot si to privoščijo bolj nobel ptiči, zato si pač moramo tukaj, kjer smo, sami ustvarjati veselje in kratek čas.
Društvo SPB Cleveland si je domislilo, da so v septembru še prav lepi dnevi in zato izbralo nedeljo, 4. septembra, za prijetno domačo zabavo na Slovenski pristavi. Piknik je podoben pikniku in skoraj ni razlike med enim in drugim, zato tudi ne bomo razlagali o rednih pripravah za piknik, saj vsakdo ve, kje tam . ahko dobi kaj za jesti in za piti. Želimo pa opomniti slovensko javnost tudi na dobre namene skupnih zabav. Pozimi vas vabimo na resna in poučna predavanja, med letom prirejamo spo- nik. minske proslave, romanja in zbi- J
Cleveland, O. — Sedaj v visokem poletju, v času konvencij, počitnic in obiskov, ko prihaja v Cleveland kot slovensko pre-stolico v Ameriki veliko rojakov med nas, bo menda prav, da o-pozorimo in poprosimo someščane v Clevelandu in okolici, naj gotovo ne pozabijo poleg drugih znamenitosti našega mesta pokazati vsakemu obiskovalcu tudi naše kulturne vrtove, zlasti jugoslovanski in slovenski kulturni vrt.
Saj menda tega ni nikjer izven Slovenije, da bi Slovenci imeli svoj del mestnega parka, svoj kulturni vrt in v njem spomenike znamenitih slovenskih kulturnih delavcev. To imamo samo v Clevelandu. Treba je in spodobi se, da primerno cenimo in spoštujemo to našo narodno posebnost. Če je za vsakogar zanimiv razgled po Clevelandu z razglednega stolpa v sredini mesta,'če se mnogi trudijo, da si o-gledajo zgodovinske in umetniške posebnosti v naših bogatih muzejih, naj bodo in so prav gotovo zanimivi za vsakega človeka slovenskega rodu kipi škofa Friderika Barage, pisatelja Ivana Cankarja, pesnika Simona Gregorčiča ter pesnika in skladatelja Ivana Zormana v slovenskem delu Kulturnih vrtov in prav je tudi, da vsak pogleda spomenik črnogorskega velikega pesnika in vladike Petra Njegoša.
Le vodimo vedno svoje goste mimo teh podob velikih mož naše kulturne zgodovine, odlične ustvarjalce slovenske knjige in slovenske pesmi. Ob pogledu na dve lipi, ki stojita ob vhodu v naš del vrta, ki je takoj pri St. Clair Ave., tam kjer to avenijo dosegata East Boulevard in Rockefeller Park, se spomnimo, da je lipa od davnine slovensko narodno drevo in nič ne bo škodilo, če omenimo tudi zdravilen čaj iz lipovega cvetja ali pa bin-koštno navado naših na vasi doma, ko so z lipovimi vejicami krasili okna na binkoštni praz-Ne pozabimo omeniti, da nad 2,000 dreves in krasotilnih
Lauschetom in Antonom Grdino na čelu.
Le spomnimo se, da je spomenik škofa Friderika Barage prišel odkrivat tedanji ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, da je vladika Njegoš bil v svojem času cerkveni in svetni vladar Črne gore in je spisal najlepšo in naj večjo pesnitev domolj uhlju med južnimi Slovani “Gorski venec”, da je Ivan Cankar še vedno največji mojster slovenske pisane, tiskane besede, najostrejši zagovornik socijalne pravice in najmočnejši klicar-umetnik po slovenski narodni nedvisnosti in svobodi in da je Simon Gregorčič, “Goriški slavček” naj milejši pesnik lepot in dobrote slovenskega življenja. Seveda nikakor ne bi smeli pozabiti na Ivana Zormana, ki je v našem vrtu priča lepega uspeha Slovencev v Ameriki, naš izvrsten glasbenik, pevovodja, skladatelj, pesnik in pisatelj. Dodajmo morda še, da naš kulturni vrt upravljamo v sporazumu z mestom Slovenci sami. Predsednik prvega odbora je bil tedanji Councilman John Mihe-lich, za njim je prevzel predsedstvo neumorni Anton Grdina, ki ima prav gotovo največ zaslug za izpopolnitev in ureditev vrta ter postavitev spomenikov v njem. Grdina je bil predsednik do svoje smrti. Sedaj je na čelu odbora Mrs. Johanna Mervar. Naj slovenski rojaki, ki pridejo iz širne Amerike v Cleveland, O., ne odidejo, ne da bi nesli s seboj spomin na naš Kulturni vrt in odlične može, ki jih v njem častimo.
Ne pozabimo na naš kulturni vrt. Posebno letos ne, ko praznujemo 50-letnico clevelandskih Kulturnih vrtov. Dne 11. septembra bo slovesno praznovanje te obletnice. Clevelandski Slovenci ne smemo dopustiti, da bi šla ta slovesnosti mimo brez nas in našega sodelovanja.
M. J. M.
Zahvala darovabesu za ponesrešense pr' gradnji cerkve v Odrancih
ODRANCI, Slov. — Z globoko hvaležnostjo potrjujemo prejem denarne pomoči za ponesrečence pri gradnji nove cerkve v O-drancih in se vsem dragim do' brotnikom in darovalcem prisrč no zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gospe Margaret Hodnik in g. Jožetu Mertik iz Clevelanda, ki sta imela skrb in trud z nabiranjem darov.
Vsi odranski verniki so bili ginjeni nad toliko dobroto ameriških rojakov, katerim se prisrčno zahvaljujejo in zagotavljajo, da se jih v svoji cerkvi pri sv. maši vsak dan spominjajo in prosijo Boga, naj vsem povrne dobroto s svojim svetim blagoslovom.
Še posebej pa se zahvaljujemo v imenu vseh tistih, ki so Vašo pomoč prejeli in Vas vse prav lepo pozdravljajo.
Vsem dobrotnikom in dragim svojim rojakom pošiljamo prisrčne pozdrave iz stare domovine
Lojze Kozar, župnik v Odrancih
Dve posebnosti
WASHINGTON, D.C. — Otoka Gilbert in Ellice sta edino kopno, ki leži na ekvatorju tam, kjer je meja datuma.
duhovnikov, ki morajo, iskati vili Slovenik, so se z zaupanjem skupno dobro.
ramo pomoč za invalide in bol- grmov sestavlja naravno lepoto nike ter s tem povezujemo ljudi.našega vrta, ki smo ga začeli 15. v skupno javno slovensko delo-'maja 1938 ob prisotnosti Ijub-vanje. Nobena organizacija ne Ijanskega župana dr. Jurija Ad-more zajeti vsega slovenskega lešiča, odličnih zastopnikov življa, posamezne pa po svojih mestne in državne uprave ter močeh doprinašajo svoj delež v najbolj vidnih Slovencev v A-
meriki s senatorjem Frankom
Dne 1. septembra 1939 je Hitler svetu sporočil, da so nemške čete prekoračile poljsko mejo. Kakor znano, je bila vojna strateško končana v 18 dneh, torej 3 dni preje kakor sem predvideval ... Vladimir Vauhnik v knjigi “Nevidna fronta” v prodaji pri: Slovenska Pisarna, Baragov Dom, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103, Slovenska Pisarna, 618 Manning Ave., Toronto, Ont. Canada, League of C.S.A., P.O. Box 32., Brooklyn, N.Y. 11227.
^ ž žXkžXX^XXXl!i!±xxxxxxx	»TgTTTTTTl
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
Poveljnik letalstva
v Nemčiji odstopil
POVEST
^^^žXXJLO.Xxlsxx»xxlxZXŽTTgTTTTT
^^XXXk^xxxXxxxxxlg'gTYYYl
se kar ni mogla nagledati.
rute,
;--—» » » J11TXXXXXXXXXX]
■^ncka je hotela vedno in ved- Ija,..................,.^.1
j10 govoriti o Marku. Rozalka pa Najbolj pa se je čudila njivam, 1 kar kratko odgovarjala. La-Sati ji ni marala, z resnico bi jo blla pa užalostila.
Kadar sta se zvečer vrnili do-je bila od dne do1 dne hiša °lj prazna: “Bog ve, ali se Mar-0 res nič ne spomni, kako je ^ttia po oču dolgčas.
Noči se je vsak večer bolj ala. Strah jo je bik>, pa ni niko-potožila. Bratu bi: “Pa—”
Nekaj dni potem, ko je Rozal-"a videla pod oknom beloi senco,
K Manica med enajsto in pol b°čjo poskočila s posteljice in Vsa trda od strahu kazala proti ° nu: “B-b-b-bela žena.”
Rozalka je vzela Manico v s^0jo posteljoi in od takrat sta s uPaj spali. Utrujena je večer Za večerom uspavala otroka, aama pa je s strahom pričako-ala ure duhov in se včasih oddahnila šele, ko je zazvonilo
Res,
. prav zares je vsako noč ,fšllo pod oknom, p ^ Marija, ti meni pomagaj!” s a nikomur ni potožila: “Eno attio noč naj bi prišel Marko ■0^OV, da bi videl, kako je me-
tli.
Ur?
je odbila enajst.
Manica Ali bo
, N zbudila: “Rozalka!
^alu dan?”
Zaspi, Manica.” Vsa zaskr-jo je božala.
a okno je nekaj potrkalo, polspanju se je Manica azveselila: “Marko je prišel s ■ attine. Mu grem odpret.”
, Nikamor, Manica,” je hitela raniti Rozalka.
Utrok pa se je že toliko dvig-> da je videl v okno. Zatrepe-
3!fie:	j*!
R-b-b-bela — Oooo!” anico je stresla božjast. t. Rozalka je zajokala: “O Ma-Meni ni več živeti.” jjj jatraj, ko je šla Rozalka v Sa6V ^ kozam, si ni upala Manica .^ttta ostati v postelji, čeprav se je 26 danilo. Tudi k Podlipniku k^vse zgodaj tekla za Rozal-R Je šla pravit, da jo danes
V vst0 V Rttit10) ker mora k bratu Hanino,
Rodlipmkova mama! Pri nas
straši
je brž povedala Manica.
Ses^ki se sanja,” jo je zavrnila
žoy1:LCa pa le iz prepadlih obra-je bV!dela. da ni nekaj prav, in nejevoljna na ovčarja: Prid Je.!es Marko čuden, da ne n P0Siedat domu. Ko bi v6 Mia poslala soli, bi vama itebej.1 a’ nai Prizene jarce na
sol. Le povejta mu.” a pa se je priliznjeno
Mi
Pris
Vv
/r ne /°rebiti ahja.”
je2iu^'nca ni vedela, ali bi se a ovčarja, ali bi tolažila • aiko ali bi
^stnukniia k Podlipnici: “Ni-MorfU.tj-k0^6 knRi na Marka.
pa res meni samo
Pici.
se smejala Ma-
R
§°tov0 Potu
°2aika sama
bi bila dobila še Marka dil ' pri kočah. Tako a 2 njo
skoro ; tropa je ho-planino tudi Mani-
ca, 1 . v pianino xuai iviani-Sg o Sl ni uPala ostati doma, in Pt g ^kamor ni mudilo. Jezera ('^in cest, ki so križale po-

'*nei! ikdinke!
žagajte
nam v boju proti
-O*. Pridružite se Mla-jj Cmu maršu v nedeljo, ' ^Ptembra 1966.
Pnjave pišite na: ALSAC, eraton Cleveland Hotel, Public Square '“Rveland, Ohio ali
Za
Sh
_ 44101 kličite 861-0217.
Vala Vam!
C>istrictPprriCia Nousak
Chairman za 23. vardo
ki so bile, kakor Židane všite v zeleno polje meja.
Skozi preseko na vrh poti je Manica začula brenčati bečele, ki so letele Zavrh, na medeči Jelovec. Poskušala jih je šteti. Kako, ko jih je včasih več kakor ducat naenkrat švignilo nad njeno glavo. Rozalka, ki se je bala, da se otrok, razgret od hoje na prepihu ne prehladi — na vrh Krniške poti noč in dan vleče—, se je morala razhuditi, preden jo je spravila naprej. In vsak zaostali cvet sleča je Manica hotela odlomiti, in vsako rožo je videla in nobene jagode ni zgrešila. Z vpraševanjem je sestro kar obsipala in za vse vrhove je hotela vedeti, kako se imenu-jejo.
Ko je Manica od spodnjega jezerca zagledala pred Podlipni-kovo kočo Brkovčevo Franco, je prijela coklice v roko in stekla po gladko razhojeni poti k plan-šarici.
“Kje sta Marko in Volkun?” “Z jarci na paši.”
“Je to daleč?”
“Zate predaleč.”
“Jih pa počakam, da se vrneta.”
“Pa boš morala potem čez noč ostati pri meni.”
‘Bom. Saj rada.” Manica se je spomnila strahu doma pod oknom.
Rozalka je pri kočah samo počila in odšla sama brez Manice za Markom na pašo.
Volkun jo je veselo oblajal, Hrust ji je obliznil roko, Marka je zapekla vest, Jok pa je razmišljal, kaj neki je prignalo lep delaven dan dekliča za bratom.
Da straši in da je Manico prijela božjast in da si ne upa nič več spati doma z otrokom, sama pa še manj, je povedala Rozalka.
Straši — Marko ni vedel, kaj bi. On in Rozalka sta nestrpno čakala, kaj poreče Jok.
“Hm — hm —,” je premišljal Jok, oprt na robevnico — “bo že res, da straši. Samo — kaj straši?”	j
Ali Jernej išče pomoči. — ali pa hudoben človek nagaja. Dognati po treba.”
“Saj ga poznaš,” ga je prekinil Jok.
Rozalka je hvaležno pogledala starega prijatelja Primo-žove hiše: “Morebiti boste vi tako dobri?”
“Ne jaz — Marko.”
“Jaz?” se je prestrašil Marko. “Saj si gospodar. Boš mar pustil hišo zavoljo strahu razpasti?”
“In če strah raztrga mene, kaj potem ne bo razpadla?” je ugovarjal Marko.
Nič hudega ti ne bo naredil, če ga boš prav ogovoril.”
‘Ko bi ga znal.” Marku se ni zdelo nič več nemogoče, kar je zahteval od njega Jok.
Jok je obrazložil, prav za prav ukazal:
Otroka, Manico, bosta pustila pri meni in pri Franci v planini; bi ji utegnil strah vse življenje ostati v udih. Rozalka, ti poj-deš še za dne domov, da te bodo v vasi videli, in zvečer dolgo ne ugasni luči. Bogu se priporoči in angelu varuhu, pa te še strah nič ne bo.”
Rozalka si ni upala ugovarjati.
“In ti,- Marko,” Jok je govoril pridušeno, čeprav nihče ni mogel prisluškovati, “ko bo pri kočah. vse pospalo, se izmuzni z Volkunom in se tiho, kakor maček, priplazi v vas ter se skrij zunaj hiše, pa tako, da boš videl kamrno okno. Volkuna stisni k sebi; pes ti bo povedal, kaj straši. Ce je res strah, se bo tudi pes tresel. Ti pa izpregovori: “Vsaka stvar Boga časti, zakaj ga pa ne ti?” In strah bo izginil in nikoli več ga ne bo.
brali ime, ki jih varuje pred pametjo: “Rdeča garda”. Kdo bi jim upal nasprotovati? Vnema Rdeče garde je tako velika, da niti tujci niso varni pred njo, Poveljnik zahodnonemškega kar je že čutilo na svoji koži par
l, j ^ 1	Trv	1	t.
letalstva gen. Panitzki je javno kritiziral vladno o-brambno politiko in klican na odgovor odstopil.
BONN, Zah. Nem. — Erhar-dova vlada je imela v zadnjem času že tako dosti težav zaradi kritikov, ta teden se je tem pri družil še gen. W. Panitzki, poveljnik zahodnonemškega letalstva. V izjavi Neue Rheinzei-tung v Essenu je dejal, da so se odločili za nakup ameriških F-104 jet letal na temelju političnih razlogov. Prav tako je valil na politike odgovornost ,tudi za nezadovoljivo varnost teh letal, ki so bila v Nemčiji prikrojena “nemškim potrebam”. Ta prikrojitev ni bila v redu, varnost letal pa zato pomanjkljiva.
Zahodna Nemčija je kupila oč Združenih držav 700 teh letal, ki imajo dvakratno brzino zvoka in so namenjeni za prenos atom skih bomb. Odkar je Nemčija leto 1960 ta letala uvedla v svoje letalstvo, je že 61 teh leta padlo na zemljo, pri čemer se je ubilo 35 pilotov. Zaradi teh pogostih nesreč je bilo slišati javnosti vedno znova glasno kritiko. Letos je ta še narastla in zdi se, da je gen. Panitzki smatral, da je čas, da javno spregovori, čeprav velja načelo, naj se generali v javnosti le pokažejo, ne pa govore.
Ko je bil generalov razgovor objavljen, ga je vojni minister odstavil začasno s položaja poveljnika. General je nato zaprosil za pokoj.
Kulturna revolucija ¥
Kini že zašla na u\m
PEIPING, Kit. — Zdi se, da je kitajska kulturna revolucija že prestopila razumne meje. Polastili so se je namreč 'mladi ki-j tajski komunisti in jo prenesli na ulico. Hodijo od trgovine do trgovine, od gostilne do gostilne, od zabavišča do zabavišča in od-stranjajo vse, kar bi kaj cikalo na kulturo in tujino. Niti napisi niso več varni pred njimi. “Diplomatsko cesto” so na primer kar hitro prekrstili v “Cesto boja proti imperij alizmu”.
Jugoslovanov, ki so v kitajski prestolici. Iz javnosti so tako izginili vsi stari napisi, ki so se držali desetletja in stoletja. Revčki so tudi brivci. Ne smejo več rabiti pri svoji obrti vzorcev iz tujine. Modnim trgovinam se ne godi nič bolje.
Izginiti morajo tudi vsa tuja imena, ki predstavljajo tipizirano ali standardizirano blago in so tujega porekla. Tako bo rdeča Kitajska kmalu očiščena vseh spominov in znakov, da zunaj nje obstoja še drug svet.
Veterani in veteranke zborujejo - vsak na
svoje
NEW YORK, N.Y. - Ta teden zborujejo v New Yorku naši veterani. Nabralo se je 25,000 dele-gatčv. Je to že 67. veteranska narodna konvencija, ki igra v našem političnem življenju vsako leto svojo pomembno vlogo. Zato se tam radi oglašajo k besedi najodličnejši naši javni delavci. Med prvimi je bil kardinal Spellman, ki je med drugim odločno zagovarjal Johnsonovo politiko v Vietnamu. Jo je lahko, kajti že precejkrat je šel na obisk k našim vojakom v Vietnamu, posebno o Božiču, Pozna torej položaj iz lastnega opazovanja.
Na konvenciji sta prišla do besede tudi federalna tajnika Rusk in McNamara. Med povabljenimi govorniki je tudi bivši podpredsednik Nixon, manjkalo ne bo naravno tudi sedanjega podpredsednika Humphreyja.
Da bo “vplivno ravnotežje” obvarovano, ima ta teden svojo konvencijo tudi Pomožna ženska veteranska zveza. Njena zborovanja so seveda ločena od veteranskih, se bodo pa gotovo tudi skušala uveljaviti.
vso takozvano Ho-Či-Minhovo pot do prelaza La Mugia proti jugu in ugotovila, da so partizanski gradbeni oddelki sproti popravljali vse, kar so razdrla ameriška bomb ardiranja. Pri tem so pa še preložili cesto na tistih mestih, kjer je bila najlažje tarča za ameriške bombnike.
Značilno je, da jih pri tem delu ni motila niti sedanja dežev na doba. Na nekaterih krajih so cesto preložili kar na dve ali tri trase. Ako je ena ali druga poškodovana, kamijoni vozijo lahko po tretji.
Promet na tej cesti je bil zadnje čase zelo živahen. Očitno so se partizani pripravljali na sedanje “volivne boje”. Kdor vpošte-va kraje, kjer se sedaj vršijo večje bitke, lahko ugotovi, da se oba sovražnika spopadata ravno tam, kjer je prebivalstvo gostejše naseljeno in kjer so upravna središča saigonske vlade.
Ker naše poveljstvo pričakuje, da bodo boji še hujši v prihodnjih par tednih, Je! začelo bombardirati vse tiste sovražnikove postojanke, kjer misli, da sedijo partizanski glavni štabi.
Ho-Či-Minhova pot je modernizirana in preložena
SAIGON, J. Viet. — Naša obveščevalna služba misli, da je dobila nov dokaz, da vietnamski komunisti res ne mislijo na konec vojskovanja. Po svojih za-Ti mladi junaki so si tudi iz-'upnikih je znova kontrolirala
Peiping, Moskva, želez nice in ladje
CLEVELAND, O. — Te štiri različne stvari moramo povezati da dobimo sledečo sliko o dvoličnosti komunističnega komentiranja:
Rusi bi radi pošiljali orožje Vietnamu, najkrajša pot je preko Kitajske. Rusija jo hoče rabiti, Kitajska se temu upira. Rusija trdi, da je ta pot najbolj praktična, Kitajska pa pravi, da njena železniška mreža večjih transportov ne prenese. Naj gre torej rusko orožje po morju v Vietnam. Rusi pa pravijo, da nimajo dosti ladij.
Rusi in Kitajci imajo lahko čisto druge zahrbtne misli. Rusi želijo kitajski transport po železnici, da bi tako postavili Kitajce pred nevarnost, da bodo njihove železnice bombardirane po, recimo, neznanem sovražniku. Kitajci silijo na transport po morju, da bi tako imeli ameriški bombniki priliko, da potapljajo tudi ruske trgovske ladje. Vse to si pa niso izmislili ameriški im-perijalisti, ampak vietnamski komunisti, kajti od tam je prišla ta nenavadna razlaga pravega
nagiba za rusko in kitajsko stališče.
Delavski tajnik Wirtz obsodil zvišanje cen jekla in višje obresti
WASHINGTON, D,C. — Delavski tajnik W. Wirtz je dejal, da je zvišanje cen jekla in zvišanje obrestne mere škodovalo narodnemu gospodarstvu veliko več kot nova delovna pogodba letalskih mehanikov. Ta je prekoračila vladno vodilo za urejanje plač in cen, pa celotnemu gospodarstvu ne bo povzročila letno preko 5 milijonov izdatkov (preko vladnega vodila), med tem ko bo dvig cen jekla presegel to vodilo za preko 90 milijonov. ,
Wirtz je dejal, da znaša povišanje plač in drugih ugodnosti letalskih mehanikov v celoti 0-koli 4.9%, med tem ko vlada pri-
poroča, naj bi se plače ne višale letno preko 3.2%, oziroma toliko, kolikor se poveča produktivnost dela, da tako povišanje plač ne zahteva zvišanje cen.
Ženske dobijo delo
Wanted
Dishwasher and Cleaning Woman
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(x)
Iščemo snažilko
Iščemo snažilko za kegljišče in gostilno, 6 dni na teden. Oglasite se osebno na 13311 St. Clair Ave.	(162)
Delo za ženske
Iščemo ženske za delo na šivalnem stroju. Izkušene ali pripravljene se učiti in zaslužiti. Stalno delo. Prijazen prostor; visoka plača od ure in od kosa. Več koristi; plačani prazniki, počitnice, bolniško in življensko zavarovanje, uniforme.
WORK WEAR CORP. 1768 E. 25 St.
(164)
Moški dobijo delo
Delo za moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
MALI OGLASI
Soba v najem
Krasna spalna soba, spodaj, vsa kuhinjska oprema na razpolago, se odda zaposlenemu moškemu na 1027 E. 61 St. tel. HE 1-6671.	(x)
V najem
Trisobno stanovanje, zgoraj, kopalnica, gorkota in vroča voda, privatni vhod, na Prince Ave., odraslim. Kličite 271-4582.
(163)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena 14.800. Kličite 752-2414.
(x)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
POTUJOČA IGRALSKA DRUŽINA — V New Yorku imajo posebno potujočo igralsko družino, ki nastopa s predstavami v mestnih parkih. Slika kaže tak nastop v gledališču, ki ga je mogoče postaviti v treh urah. V njem je prostora za 1,600 oseb.
ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, plinski fur-nez. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 6. uri zvečer. ____________________(164)
Novi domovi v Euclidu
E. 194 St., severno od Lake Shore Blvd. nova dvostropna hiša. IY2 kopalnica, velika kuhi-nja, dosti omar in vzidane udobnosti, polna klet. $23,900.
E. 206 St., pri Lake Shore, bungalow hiša. čista, priključena garaža, blizu vseh udobnosti. Kličite za sestanek.
Euclid, kup tega leta, 3 spalnice, polna klet, garaža, v izvrstnem stanju. $15,900.
Nova zidana ranch hiša. 3 spalnice, lepo razdeljeno, velik lot. $24,900.
Lake Shore Blvd., zidano poslopje, 2 trgovini, 2 stanovanja, vse oddano. $26,900.
Collimvood okolica, zidano poslopje, 4 stanovanja, posamezne udobnosti, garaže. $26,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070
(165)
V najem
5-sobno stanovanje z garažo se odda na 14004 Castaba Ave. Zakonca srednjih let imata prednost. Za pojasnila kličite PO 1-2331.	(163)
Prodajam
svojo novejšo hišo v Wiekhffu, 5 sob, klet. Cena $16.900. Kličite odvetnika Wm. J. Kennicka tel. 943-3670, ob 9h zjutraj ali od 7-8. zvečer.	(164)
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
od 8.15 dop. do 5. pop.
ali kličite
341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(162)
Poizvedba
Danica Laginja, 35189 Elm Lane, Yucaipa, Calif. 92399 bi rada zvedela za naslov Pavla in Pepce Hren. Danica in Pepca sta živeli skupaj v Stuttgartu v Nemčiji. Hrenovi so prišli v Cleveland, ko so Laginjevi odhajali v Kalifornijo in so se tako zgrešili. Kdor bi vedel za naslov Hrenovih, je naprošen, da ga sporoči Danici Laginja.
V najem
Velik prostor, 20x40, poleg Norwood in Superior Drugstore. Pripraven za vsako trgovino ali obrt. Na 6407 Superior Ave. Kličite EX 1-6523.
-(164)
Oddamo
Ugodno oddamo lepe prostore za dva urada v Jo-Ann Medical poslopju na E. 185 St. Pojasnila dobite v trgovini na 842 E. 185 St.	(24,26,29,31 2 sep)
V najem
Lepo 4-sobno stanovanje s kopalnico se odda odraslim na Bonna Ave. (spodaj). Za vsa pojasnila kličite 361-3657.
—(22,24,26 avg)

ilii#**
lixxxxyTTTYTTT
xxxxxxxxxxxxxxlxixxYTYTTYYn
TRYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA GOZDA
Odkar je bila stopila gospodična Kruse jeva v sobo, so pretekle že ure. V stolu je kakor prej — sedela Adelajda.
Kljub svoji žalosti je bila tolažeče dvignila gospodično Kruse j evo, jo kakor otroka odvedla v njeno sobo in jo položila v posteljo. Toda predno sta prispeli do tja, se ji je bila gospodična Krusejeva izpovedala.
Zdaj je Adelajda že ure razmišljala o gospodični Krusejevi in o sami sebi. V sebi je gojila žalost, ker se ji je Dag odtegoval in ker je bila izgubila zaupanje očeta Daga. In kljub vsemu temu je vendarle uživala vse bogastvo sveta, imela je svoja dva mala fantka in morala bi imeti potrpljenje ... Zdaj je izvedela usodo drugega človeka; izvedela je o muki hrepenenja po življenju, ki za gospodično Krusejevo pač ne bo nikoli nič drugega kot ■— muka. In kar je drugim v srečo, je prineslo gospodični Krusejevi grozo in strah in grižnjo vesti.
In Adelajda je bila strogo obsodila svojega moža in očeta Daga in gospodično Krusejevo in — zdaj je morala izvedeti, da je padla sramota na njo samo in na njenega očeta.
Doslej je bila sprejela vsako nesrečo ponosno in ponosna zunanjost ji je dajala notranjo silo.
Zdaj pa je to minilo. Zakopala je obraz globoko v dlani. Nikoli je ne bo prenehalo življenje tiščati k tlom. Tako bo vedno. Udarci so bili priprava na smrt.
Nekdo je težko in trdno prišel po stopnicah navzgor. Adelajda
Tedaj Adelajda ni več vzdržala. Krčevito je zajokala. Torej je oče Dag vedel in jo je prišel zdaj tolažit — zdaj, ko se ji je zdelo, da je postalo vse življenje okoli nje črno.
“Da, ponos — to boli,” je rekel težko, “življenje zlomi naš ponos, Adelajda. In življenje razumemo prav takrat najbolje, kadar je zlomljeno.” Dvignil se je, stopil nekaj korakov proti
. ,	, .vratom, toda še enkrat se je
je prisluhnila, skočila pokonci I rhrr.n ,	■ ■
in stekla k ogledalu. Z - 1°	1 K
robcem
si je obrisala obraz in oči, si pogladila lase in se iz stare navade — vzravnala.
Obšle so jo divje misli. Zakaj je prišel oče Dag? Odkar sta se ji bila pred tri in pol leta rodila dvojčka, je ni bil obiskal v njeni izbi. Ali je kaj slutil o’ gospodični Krusejevi in njenem očetu? Pred očmi se ji je stemnilo — kaj bo rekel k temu? Jo bo vprašal? In kaj naj odgovori?;
Oče Dag je vstopil. Obstal je
Oče Dag je odšel in stopnice so glasno škripale pod njegovim korakom.
Oče Dag je torej vedel vse in temu, kar se je bilo zgodilo, je vzel grozo. S takim človekom, kot je on, in ki je vedel vse to, sc je dalo laže prenašati; in pri šel je k njej, da bi jo tolažil in nekaj ji je obljubljal o stari zaupljivosti. To jo je prešinilo kot tolažeča toplota, ona pa je bila — kot vedno — mislila le nase.
“Mnogo si imava povedati, ti in jaz — toda danes zvečer moraš iti k svojemu očetu — ni gotovo, če bo še dolgo živel.”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PAINT FACTORY WORKERS Experienced help wanted for our modern lakeside plant in 'Wauke-in se ozrl, kakor bi še nikoli ne gan, 111. Top industry wages and
bil tu. Njegovi obrvi sta bili dve ostri črti in bil je zelo resen.
Adelajda se je umaknila za nekaj korakov nazaj, obstala je za velikim stolom in se vznemirjena na njem poigravala. “Kaj bi ne hotel sesti?” je končno spravila iz sebe.
“Rad.” Šel je k stolu in sedel. “Zadnja dva dni sploh
fringe benefits.
[Chemical Operators [Resin Kettles 1 Shaders [Tintersl Sand Mill Operators Thinners
iPhone RO 1-1800 or Waukegan, -MA 3-4200, for interview. Midland Industries Finishers Co.
(164)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
bila pri očetu,” je rekel mirno.' “Vpraševal je po tebi.”
Adelajda se je počasi obrnila k steklenim vratom in se zagledala skozi nje.
Oče Dag je sedel in jo opazoval. “Ne smemo obsojati,” je rekel tiho. “Tudi mi se nismo najbrže vedno dovolj ozirali na svoje soljudi.”
Adelajda se je zdrznila. Kaj je mislil? Ali je kaj vedel ali pa je menil, da obsoja svojega očeta zaradi njegovega pijanstva?
Oče Dag je videl, da ne ve ne kod ne kam, in da je bil izginil ves njen ponos. “Vse, kar veš ti, vem tudi jaz — zadevo z gospodično Krusejevo — in vse drugo,” je rekel trdno.
PLUMBING AND HEATING Shipping Room and Countermen, nisi I Must be exp. Good opp’ty. Benefits.
RAFFEL SUPPLY CO. 235-7300
(164)
REAL ESTATE FOR SALE
ELMHURST BY OWNER rm. Cape Cod. 2 floors, S&S, Stove, washer. 1 bath. Full Bšmt. $18,000 firm. Call 2 p.m. - 5 p.m. Weekdays. By appt. only.
CL 5-5551
(164)
CHICAGO, ILL
SKOKIE — BY OWNER 15 rm. 2 bdrm. Brk. Cape Cod, Full [attic & bsmt. 00x120 Indscpd. lot [2-c gar. Many extras. Retiring & | leaving town. Nr. schls. & churches. By appt.	OR 3-2470
(162)
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANING-TAILORING LAUNDRY-DRESSMAKING Established 25 years. Excellent paying business.
LI 9-7626
(164)
MALE HELP
FEMALE HELP
ANALYZERS
WARWICK — A major supplier of Sears Roebuck has immediate openings for Electronics Tech. Applicants should be high school | graduates with advanced technical training. Experienced preferred but not necessary.
Good opportunity for experienced in electrical repair of AM-FM radios and Amplifiers.
drapery operators
Steady employment. Good working conditions. WILK AND ROZEN 947 W. Van Buren St. 738-2010
(162)
COUPLE WANTED
Warehousing Shipping I Beseiving
We have immediate openings on a shifts for young men to 30 years of age. 5 day -week. We offer excellent company paid benefits, including insurance and pension, plan. EXCELLENT STARTING WAGE Uniforms and equipment furnished
For personal interview ' Call MR. GRIFFITH 681-3500
The Oarpenler Steel Co,
MELROSE PARK
(162)
ASSE5SSLEHS HEAVY
We have immediate openings for men in assembly line operations with radio products.
We can offer excellent starting salary with a full range of employee benefits in our modern plant. Automatic increases.
Full time days.
Apply in' Person
WARWICK Elsclronies lar.
7100 N. Lehigh	Niles
An Equal Opportunity Employer
(164)
HELP WANTED — COUPLES
i' .K "•	■ •••
In tedaj se je domislila njegovih zadnjih besed: morda gre z njenim očetom h kraju... V teh zadnjih besedah je utonilo vse, kar je bila danes mislila in čutila — ves bes na očeta, sramota, skrb in nazadnje tudi tolažba.
Spričo tega je pa vstajal pred njo oče kakor vizija. Natanko je videla pred seboj svojega očeta, kako ji je bil na poročno noč rekel “lahko noč” in jo vlažnih oči prosil odpuščanja, ker je bil takšen, kakršen je bil. Toda, ali mu je kdaj resnično oprostila?
Odkar ji je bilo deset, enajst let, ga je sovražila, in do tega trenutka ga ni prenehala sovražiti in se ga sramovati. Oče Dag mu je bil s svojo trdo naravo oprostil, ali ona ne. Niti enkrat samkrat ni ničesar storila, da bi ga razveselila—nikoli ni mislila nanj s toploto.
Zdaj, ko jo je bil opomin očeta Daga zadel kot udarec mrtvaškega zvonca, zdaj šele je videla svojega očeta, kakršen ji je stal nasproti — s prošnjo odpuščanja — in morda tudi za malo, čisto malo prijaznosti.
Če bi mu bila takrat na svoj poročni večer pritisnila lahek poljub na lice, ali ga vsaj prijazno pogledala — toda bila je zaposlena le s samo seboj in je zbežala —
Morda bi mu v vseh teh gren-
, CARETAKERS
For Dog Kennels, and Grounds. 741-1182
(166)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER Brk. . duplex, 2-5’s, 3 bdrms., gd. income prop. 2-2c. gar. Nr. schls. & transp. Lovely residential area. $14,000 and $14,500. Will separate 585-2981
(164)
MIDDLE AGED COUPLE I to live in. Apt. furnished. Hush, can be employed elsewhere. Woman
We can offer a good starting salary with a full range of emnlovee r" manage furnished apts. in lovely -------	F J j bldg., collect rents, etc. 784-8020.
(163)
benefits, which include automatic increases, paid holidays free insurance and hospital.
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANING-TAILORING LAUNDRY-DRESSMAKING LI 9-7626
(164)
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE 'IN STARI OČE
Joseph Kern
Izdihnil je svojo plemenito dušo 24. avgusta 1965
Če bi ljubezen odločila in solza -mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila.
Ti se ga, Gospod usmili, ljubi Jezus, Ti mu daj rajski mir na vekomaj,
žalujoči:
soproga FRANCES, hči JOAN, por. COTTON, zet ROBERT COTTON vnukinji HET^THER in LAURIE in OSTALO SORODSTVO
Euclid, O., 24. avgusta 1966.
kih letih pomagala prijazna beseda. Da, če bi ga bila le enkrat, kadar se je vračal v svoje ubogo mestno življenje, pozvala, naj čim prej spet pride — češ da ji je dobrodošel! Namesto tega pa mu je trdo in nemo dala čutiti, kako vesela je, da se ga iznebi.
Medtem ko je šla proti novi slavbi, so jo obhajali vsi ljubi spomini na očeta. Kako srečna je vedno bila kot mlada deklica, kadar je prišel domov bleščeče volje in poln veselih domislekov. Učil jo je jahanja in vožnje, bil ji je vse. In nad vsemi temnimi slikami iz poslednjih let se ji je prvič zableščalo spoznanje, da je prišla le s pomočjo svojega očeta in njegovega prijatelja poveljnika Klingeja na Bjorndal, kjer šele je našlo njeno življenje v veselju in žalosti svoje dopolnilo.
Zdaj je na smrt bolan in nesrečen že dneve ležal le nekaj korakov oddaljen od nje, strmel k vratom, prisluškoval in zaman čakal na edino, ki je še preostala od njegove krvi in mesa.
Adelajda je previdno potrkala na vrata modre izbe in jih odprla. Zavese so bile zagrnjene, v peči je prijazno gorel ogenj in na obeh straneh vzglavja sta
goreli sveči. Oče je le s težavo okrenil glavo proti vratom. Pod vtisom velike spremembe, ki se je bila izvršila z njim, ji je izginila senca običajne nejevolje-Širok in miren je ležal v dvojni postelji. Z belo obvezo okoli čela in resnimi, drznimi potezami je bil videti kot pravi vojak.
Njegove oči so se zableščale, ko je videl, da je ona; toda takoj je pritajil žar svojih oči-Sedla je na posteljo, se izogibala njegovega pogleda, njene oči so begale po odeji. Sprva ni vedela, kaj naj bi rekla, toda trudila se je, da bi bila njena drža prijazna in sočutna.
Vprašala je, kako mu gre, h1 odgovoril ji je z lahnim nadihom svojega veselega glasu: “Tako-— tako.”
Borila se je sama s sabo, skušala je spet najti prisrčnost, ki jo je čutila na poti sem, toda ni spravila preko sebe, da bi jo tudi vsaj nekaj pokazala — njemu. Pet in dvajset let se ji je studil in zdaj je prišlo k vsemu temu še najhujše. Kako naj premaga samo sebe?
(Dalje prihodnjič)
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bond«-

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1853 East 82nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo" Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
OB MALICI — Delavec se je usedel v 36 palcev široko gumijasto cev, izdelek Goodyear tovarn, da v miru použijv svojo malico.
APPLY IN PERSON
WARWICK ELECTRONICS INC.
7400 N. Lehigh	Niles
An Equal Opportunity Employer
(164)
FEMALE HELP
ASSEMBLERS WIRERS SOLDERERS
Immediate openings for women needed to do chassis wiring, soldering and assembling on our conveyor line. We can offer a full range of employee benefits in a modern plant. Automatic increases, free hospitalization, paid holidays, excellent starting salary. Full time days.
L ApPty in person Monday thru Friday 7:30 - 4 p.m.
WARWICK
ELECTRONICS INC.
740» N. Lehigh
An Equal Opportunity Employer
Niles
/*“■
-n
Ne, gospa! Ne vzemite tega s seboj ... Vam ni treba!
(165) K.
Zaposlen dan! — dan selitve, pa obvestite nas zgodaj in uredili bomo, da boste imeli čisto nove telefone umeščene in takoj uporabne. Ne biti brez telefona niti eno uro!
Ali ni zdaj čas misliti na telefone? Ne le, kateri so najlepši, temveč kam jih postaviti, da bodo prihranili več časa in stopinj. Dajte umestiti vse svoje telefone obenem, da plačate le $4.75 za napeljavo. Naj Vam Vaš Ohio Bell service zastopnik pojasni vse o najnovejši postrežbi in opremi, odgovarjajoči potrebam Vaše družine in načrtu Vašega doma.
Hočete priročno knjižico, kako se seliti?
Kličile Ohio Bell... ali pošljile ta kupon
r

%.
Please send my free copy of 'Moving Made Easy.'
/
Name.
Ohio Bell	Address.
Part of the Nationwide Bell System
■ City_____
-Zip No-
Mail to: Ohio Bell, Room 1137, 100 Erieview Plaza, Cleveland, Ohio 44114.'