Pc&lnina piačana v gotovlnl. Izhaja v pondeljek in pecek. Stane me^rčno Din 71—, ' za inozemstvo Din ?0'—. Ratun pri poštno -čckovnem >.čivodu št. 10,666. Jlova S)oba Cena 1 Din. Kedakcaja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se nc vračaio Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Štev. 86. Predpisi glede prostora in dneva objave ojilasov se uvažujejo le po možno>ti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so piačljivt Celje, pondeljek 27. oktobra 1930. Leto XII. Šolski položaj koroškik Slovencev C o 1 j e , 27. oktobra. XajboJj ža losten je položaj koroŠ- kih Slovencev na šolskem polju. V Sloveniji ima pri zadnjern ljuclskem štetju naštetih 39.631 Nemcev 40 šol, v katerih se vrši pouk v nemščini, slovenščina pa se poučuje kot ob- vez.cn predmct. Učiteljev neniške na- rodnosti je v teh šolah v Sloveniji 21. Na Hrvatskem je 22 šol z nemškim učnim jezikom, v Vojvodini pa, kjer Nemci pcd madžarsko vladavino ni- so jmeli niti ene svoje šole in je to- rej šele Jugoslavia ustvarila tu ncmško Solstvo, imajo Nemci pol eg 38 otroških vrtcev 13(5 svojih šol. Skupno število nemških šol v celi državi znaša 198, učiteljev nemške narcdnosti pa 577. Kak pa je položaj na Koroškem? Po Slovencih je konipaktno nase- Ijena ena četrtina celokupne današ- nje Koroške. Po uradnem štetju iz leia 1910. je bilo na Koroškem 87.580 Slovencev, 1. 1923. pa so jih našteli le 37.000, ostalc Slovence so pogolt- nili števni komisarji, izključno hudi nasprotniki Slovencev. Tern komi- sarjem je že znanje nemščine zado- stovalo, da je Slovenec bil zapisan za Nemca in s tem je bila seveda do- locena tudi že narodnost njegove de- ce. Koroških Slovencev je dejansko gotovo dvakrat toliko kot Nemcev pri nas v Sloveniji, torej preko 80 tisoč. Mimogrede bodi omenjeno, da so Nemci na Koroškem »iznašli« ne- ko tretjo narodnost. So- to »Windi- schew, ki so slovenskega pokolenja, a so nemško misleči. To je zloben, pa sil'no nevaren trik Neincev. Na prej omenjenem slovenskem ozemlju KoroSke je dvoje vrst Ijud- skih šol: takozvane utrakvistične ali dvojezične in ncmške Sole, med ka- terinii ni mnogo razlike. Vseh teh šol je 104, od teh je 80 utrakvistič- nih, 24 pa nemSkih. To sole je po- hajalo lansko leto 12.320 otrok, od katerih je gotovo 11.500 slovenskih. Koliko pa je narodno-zavednih slo- venskih učiteljev na KoroŠkem? Sa- nio eden in še ta zaposlen na povsem nemškem, ozemlju. Značilno za poli- tiko koroških Nemcev je, da ima Schuiliverein Südmark 3 sole za slo- venske otroke ob jugoslovenski meji in da se morajo na 15 šolah sloven- ski otroci učiti tudi verouk v nem- Skem jeziku. II karakterizaciji utrakvističnih šol bodi povedano, da na teh ni go- vora o kaki dvojezičnosti. Učitelji se poslužujejo pri početnem pouku ne- kako 4 mesece slovenskega narečja, ne književne slovenščinc, da se s tem olajša prehod k popolnoma nemške- inu pouku. Slovenščina, kolikor se go- ji, služi torej le pouku nemščine, poz- neje je pouk čisto nemški. Dovolj pove tudi dejstvo, da so na utrakvi- stičnih šolah uvedene iste učne knji- ge kakor na nemških. V lansko leto izišli »Začetniei za koroške sole« je prvi del slovenski, drugi pa nemški. Slovenščina je silno slaba in je za- devno kritiko objavil lani »Učitelj- sik tovariš«. Berila v šolskih knjigah so prikro- jena za poveliecvanje nemštva, ves pouk se vrši v zaničevanju in mrž- nji do slovenske manjšine. Na utra- ks-.ističnih šolah vzgajajo Nemci otroke po pred vojno preizkušeni nemški praksi sistemaftično v tem pravcu, da se prično slovenski otro- ci sramovati materinega jezika in ga zacno polagoma mrziti. Glavni namen teh šol je, da bi slovenskega ctroka vzgojile tako, da hi tudi iz- ven sole opustil rabo svojega jezika. Takšen je dejanski položaj sloven- skega šolstva na Koroškein! Na Ko- roškem nošerja šclstva ni več. Slo- venska nianjšina v Avstriji nima ni- ti ene sole, ki bi odgovarjala po svo- jem ustroju doloCbam mirovne po- godbe. Pri nas pa. vidinio, da je naša dr- žava takoj po prevratu otvorila vse polno nemških šol in otroških vrt- cev, celo nemške meščanske in sred- nje sole. Ce pogledamo samo za ne- kaj tednov nazaj, vidimo, da je skle- nila nasa vlada uvesti zopet nekaj novih ukrepov v prid nemški mnnj- šini v Jugoslav]ji. Določene so ko- misije, ohstoječe iz dveli zastopni- kev šolskih oblasti .in dveh zastop- nikcv manj.sinskih staršev, ki bodo reScvale vprašanje priznavanja neni- J škc narodnosti šolskih otrok. Usta- novijo se analfabetski tečaji z nem- škiiii uCnim jezikom. V šolah nem- žke narodne inanjsine se vrši v pr- vem in drugem razredu pouk samo v nemščini, šele od tretjega razreda naprej se uvaja poleg nemšCine kot obvezen tudi jugoslovenski narodni jezik. Naša vlada nadalje dovoljuje, da sine nemška nianjšinska kultur- na organizacija »Schwäbischer Kul- turbund«, ki je bila prepovedana z nem G. janüarja, 1929, nadaljevati sveje tlelo. Nemcem je dovoljena ustanovitev privatnih učitcljišč noinškc narodne manjšine s pravico javnosti. Prezreti tudi ne smemo, da so lahko nemški Kočevarji nedavno v vsej svečanosti nemoteno obhaja- li GOO-letiiico svoje naselitve na Ko- čevskern in da se je ta slavnost vrši- la pod pokroviteljstyom jugosloven- skega prestolonaslednika. K tem najnovejšim ukrepom pri- pominja »KoroŠki Slovenec«, glasilo koroških Slovencev, v eni zadnjih številk naslednje: »Ti odloki jugo- slovenske vlade bodo brez dvoma naleteli na prisrčen sprejem ne sa- mo v vrstah nemške narodne manj- šine, nego tudi v Nemčiji. Pa naj si Jugosloveni nikar ne doinišljujejo, da se bo vsled tcga naš položaj ka- korkoli izboljšal. Nemce je treba poznati.v Res je! Prav imajo naši Korošci! Po vsem tem se mi upravičeno vprašujemo: Ali je potrebno kulti- viranje nemškega šolstva pri nas v taki meri kakor se to godi?! Zborovanje slovenskih planmcev Ceil je, 27. oktobra. Včeraj dopoldne od 10. do 13. se je vršila v mali dvorani Celjskega do- raa redna skupšfina delegatov vseh podružnic Slovenskega planinskcga društva. Od 8. do 10. so .imeli delega- ti }>redposvetovanje. Ob tej priliki je bil izvoljen za nadzornika ponovno g. dr. Senjor iz Maribora, za njego- va namestnika gg. dr. Šnuderl iz Maribora in Pučnik iz Ljubljana, za poverjenike pa gg. Tiller (Celje), Ule (Mežica), Šetinc (Jesenice), Beg (Tr- bovlje), Lajovic (Tržič), za namestni- ke gg. Majer (Kranj), Podboj (Liti- ja) in dr. Müller (Konjice). Glavno zborovanje, ki se ga je ude- lcžilo 120 delegatov, je otvoril s po- zdravnimi besedami in vodil načel- nik Osrednjega odbora SPD g. dr. Fran Toininšek iz Ljubljane. G. dr. Senjor je poročal o nadzorstvu po- (iružnic. Grajal je, da so koča na Kamniškem sedlu, Cojzova koča na Kokarskem sedlu in Vodnikova koča Jia Velem polju nezadostno oskrbo- vane, premalo snažne in potrebne, da se preuredijo. Omenil je tudi kri- zo, ki se je pojavila lani in letos v Osrednjem odboru. Naglasil je potre- bo reorganizaeije Zveze planinskih društcv v Jugoslaviji in poročal o le- tošnjem zborovanju Asoci'jacije slo- vanskih jjlaninskih društev. Savinj- ska in črnomeljska podružnica sta letos otvorili dvoje novih koč, na Gorju pri Bledu je bila otvorjena no- va galerija, tržiška podi-užnica pa je speljal«, planinsko ]>ot od Sv. Ane napi-ej po posestvu barona Borna. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da je poslala tržiška podružnica baronu Boriiu dopis g-lede nove poti, bai'on Bon pa je vrnil to pismo z dopisom v nemškem jeziku, v katerem sporo- Ca, da ne razume slovenščine in da naj mu podružnica piše v nemäkem, francoskem ali angleškem jeziku. To postopanje barona Borna je izzvalo veliko ogorčenje med delegati. G. dr. Tunia je predlagal, da se izda tiska- no poročilo o delovanju vseh po- družnic. Načelnik g. dr. Tominšek je pojasnil, da bo Osrednji odbor ure- dil grajene koče. Za delcgata Asoci- jaeije slovanskih planinskih društev sta bila izvoljena gg. dr. Senjor iz Maribora in Hrovatin iz Ljubljane. Delegat g. Hrovatin je porocal o intervencijali glede polovične vožnje za člane planinskih društev. Na me- lodajnih mestih doslej ni bilo raz- umevanja za to zadevo. Novembra .ho izdelan novi pi-avilnik in referen- ti v prometnem ministrstvu so že pristali na to, da dobe turistična driKŠtva polovične karte za osebne in brze vlnke, če se bodo vozile naj- nianj 3 osebe. Načclnik g. dr. Tomin- šek je predlagal naj vse podružnice stavijo Osrednjemu odboru predloge za spremembo voznih redov, na kar bo Osrednji odbor interveniral pri tarifnem odboru. O določitvi idejnih smernic se je določila živahna in dolonia burna ilclKita, v katero so posegli gg. dr. Oblak, dr. Tuma, prof. Janko Mla- kar in g. dr. Senjor. Osrednji odbor je zahteval, da se preseli redakeija »Planinskega Vestnika«, ki ga že mnogo let izvrstno urejuje g. dr. Jo- sip Tominšek v Mariboru, iz Mari- bora v Ljubljano. Končno je bil z ve- liko večino s]>rejet predlog gg. dr. Oblaka in prof. Mlakarja, naj se tol- mačijo pravila tako, da določa glede uiedništva »Planinskega Vestnika« le skupščina delegatov in ne Osred- nji odbor. Načelnik g. dr. Fran Tominšek je poročal, da je banska uprava potrdi- la novi vodniški red in tarifo za vod- j. nike. Po novih pravilih bodo tvorili \ reSilno ekspedieijo jeseniška, kranj- ; skogorska in triglavska podružnica. Skobd: Prvič v Kodbekovem kraljestvu (Dalje.) »Kdor vse razume, vse odpusti«, sein mu patetično odgovoril. »Sicer je pa bila ta najina rokoborba docela izpravna. Tudi ve ste odnesli svoj delež in spomin, kakor vidim.« Opoklne sva že sedela pri vitki buteljki kakor dobra stara znanca. Prigovarjal sem mu, naj vrže svojo »čarobno jialico« v prepad in me spremi do Luč, kjer bo tudi našel zdravo in prijazno zavetje. »Ne morem so odtrgati od teh belih pečin, na katere me je prikovala mo- ja veda!« je fanatično vzkliknil. Kakor blazniku so se mu zaiskrüc oči . . . llladen, osvežujoč veter je pihal od daljnih severnih gor, ko sem jo s preveKanim obličjom mahal po sa- motni, kameniti gorski planoti. V kristalno Cistern ozračju je trepeta- la bleščeča solnčna luč, odbijala se od belega, izpranega kamen ja in sle- pila vid zaspanim očem. »Po tej poti se je včeraj vračala Monika1«, sem pomislil. »Ubožica, ka- ko je kaj hodila v tistih težkih, ne- in-ikladnih čevljih!« Ustrašil sem se mehkobe, ki mi je danes ležala na duši. Cutlno! Zad- njič sem pa bil tak »trd mož, jeklen«. Še na smeh mi je šlo, ko sem jo gle- dal, kako je v tistih tujih čolnih krcvljala pred inano. In ta moreča vznemirjenost! To blazno hrepenenje, da bi prodrl v veliko skrivnost njene razdrmane duše! Moj Bog! Pa ne, da bi mi sree hotelo napraviti kako neumnost? Da I)i kar takol'e na vsem lepem, nepri- čakovano terjalo svoj deputat? Za kazen — ker sem se vßeraj norčeval iz najlepšega, najsvetejšega čustva? No, že te sitnosti je manjkalo! Presneta reC, kaj bo, kaj bo, Ce se si- romak ne bom mogel ustavljati straš- ni sili ljubezni? Doslej je sicer še ni- sem poznal iz lastnih izkušenj, toda bral sem veliko o nji, da je res st'ras- na in nevarna mlademu človeku. V duhu sem že zagledal tisto pri- jazno okence z nagelji in roženkrav- tom, ki se svetlika v bledi mesecini. Spodaj pa. stoji — ne več kvartet, kakor nekdanje Case, pač pa kvin- tet: štiriperesni zalljubljeni detelji- ci je zraslo še eno perescc. Bog se me usinili! Pet pai'ov oči se bo odslej upiralo v višavo. Tz peterih grl bo udarjalo v toplo poletno noč: »Tiha noč je, moje zlato spava . . .« Ves obupan sem sedel na kamen in si z rokami zakril razinrcvarjeni obraz. S Cim si pa naj zadelam sree, siromak, da ne bo uganjalo zaljub- ljenih norosti? Iz neprijaznih misli me vzdramijo trdi koraki in vesel, šegav glas: »Ti, zakaj si pa ta pikasti Poloni špampet zažgal?« Pred mano stoji prilleten dedec škrlatasto rdečega obraza. Suhi vrat ima prevezan z rutico ravno tako ži- vc ba.rve. »Nikar niu ne zainerite!« je pri- stopil k meni njegov spremljevalec, širokopleč možak. »Saj g;a poznate našega Martina? Kadar si privežc to ruto, pa takoj venio, koliko je bila ura. Revček je. Vcste, kaj nam je za- godcl v nedeljo? Pod prižnico je stal, ko so gospod pridigovali, pa se je naenkrat. zarežal in jim zaklical: »No, deda, sedaj si nam pa že za- dosti povedal. Le stopi doli!« Na Ko- rošico greva, zamenjat pastirja. Mo- goče se mu bodo tarn gori kako pre- ložile težave!1«----------------------------- »Bog te nima rad! S tabo pa ni sreče«, me" je pozdravil Kocbek v tr- gu. »Stavil sem, da danes so ne bo- mo videHi tvojega original nega obliC- ja.« »Si kaj videl Naceta? Govoriti mo- ram ž njim radi čitalniške prircdit- ve.« Ko sem stopil v vc/.o iiiše, kjer sta- nuje, je zadišalo kakor v hotelu. O, blaženi dull oevrte čebule! Prijatelj Nace je bil danes kuhar. »Žena je odpotovala domov«, je re- kel, »pa hoCcm to priliko porabiti, da bom po dolgem času zopet jedel po- šten golaš. Hočeš biti moj gost?« »Z največjim veseljem«, sem od- govoril. Z zanimanjem sem ga opa- zoval, kako je s kovinsko žlico bro- daril po »kastrolli«. Tista rjava, mehurčasta in brbo- tajoča niasa bajne diSave je resnič- iio veliko obetala. »Torej boš drevi nastopil?-« me je vprašal. »Bom.« »Ce se primerno naäminkaä kot zamorski virtuoz, te nihCc ne bo spoznal. Si bil vabila pravočasno razposlal?« »Vabila? Prijatelj, to je vendar tvojajskrb! Jaz sem se nate zancsel!« Žlica je zaplesala tarantello po ši- roki posodi. (Konec prih.) Slran 2. »Nova Doba« 27. X. 1930. Štev. 81). Baza te ekspedicije bo Dovje-Moj- strana. Z ozirom na medklice je iz- javil g. dr. Tuma, da ne smatra pla- ni »skill občnih zborov za resnc in da odslej ne bo več sodeloval na njih. G. dr. Mrak je zahteval, naj se rcsu- je vprašanje odsekov pri Osrednjem odboru na izrednem občnem zboru Osrednjega cliuštva. Prispevek, ki ga j)!ačujejo podružnicc Osrednjcrnu odboru za vsakega člana, je bil zni- žan od 5 na 2.50 Din. Delegat g. dr. Šnudeil je poročal o volitvi nadzor- nika, poverjenikov in namostnikov v širši Osrednji odbor. G. dr. Snuderl je predlagal, naj sc naroei Osrcdnjemu odboru, da izdela nova pravila in jih predloži prihod- nji skupščini dclegatov. V Ljubljani naj se ustanovi posebna podružnica. Če bi Osrednji odbor tega ne storil, bodo člani ])redlagali spremembo pravil. Premoženjo Osrednjega odbo- ra naj bi prešlo v skupno last po- družniee. Soglasno je bil sprcjet predlog, naj širši Osrednji odbor pri- pravi nova pravi'la in jili predlozi skupščini delegatov. Delegati so povdarjali potrebo, da se zviša z agitacijo Število naročni- kov »Planinskega Vestnika«. Z ozi- l-oin na vozne olajšave naj se po- družnice rajonirajo tako, da bo moJ gel postati vsakdo clan le ene po- družnicc. Ker se je avstrijski »Tu- ristenklub-« združil z avstrijskim »Alpenvereinom«, ki je svojčas od- klonil reciprocitcto ugodnosti v pla- ninskih kočah, je bilo sklenjeno, da se avstr.ijskim turistom odvzamejo ugodnosti v naših kočah. Tudi čJani našili sportnih društev ne bodo ime- li več teh ugodnosti. Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v Celju C e 1 j e , 27. oktobra. Včeraj je ludi Celje proslavilo čo- škoslovaški narodrii praznik osvobo- jenja. Od Mil. do K12. dopoldne se je vršila v veliki dvorani Narodne- ga donia zelo prisrčna proslava, ka- tere so se udeležili predstavniki vo- jaškili in civilnih oblasti, niestne in okoližke občine ter zastopniki ura- dov, korporacij in narodnih društev ter precejšnjc število občinstva. Predsednik celjske JČ Lige g. dr. Juro Hrašovec je v zbranih besedah izrekel bratskemu češkoslovaškemu narodu in njcgovi žurnalistiki za- hvalo za solidarnost z našim uaro- dom. Svoj govor je zaključil z bese- danii: »Bodi češkoslovaška zemlja zdrava in sreCna, rasti in se razvijaj, bodi mogočna sovrstnica drugim ve- likjm narodom, nam pa ostani, ka- kor doslej, naša dobra, zvesta, zlata sestra. Danes ji darujenio vse nase misli in vsa naša srca. Slava Tebi!« ŽelezniCarska godba pod vodstvom g. Petermana je zaigrala češkoslo- vaško državno himno in venček če- škoslovaških narodnih pesmi, zdru- ženi moški zbori pod vodstvom gosp. Šegule pa so zapeli mogočni staro- češki koral »Byvali Čechove«. Gosp. prof. Janko Orožen je v zanimivcm govoru orisal duševnost in zgodovi- no češkoslovaškega naroda. Godba je zaigrala venCek slovenskih na- rodnih pesmi, zbori pa so zapeli pe- sem ».Taz sem Slovan«. Med svira- njem jugoslovenske himne je sledi- la ob navdu.šenili ovacijah alegorija, delo znanega ccljskega strokovnja- ka g. M. Benčana, ki je na zelo po- sreCen način simbolizirala češkoslo- vaško-jugoslovensko bratstvo. Lepe proslave se je udeležil tudi eeskoslo- vaSki vicekonzul g. Ciliclka iz Ljub- ljane. Javna kuhinja v Celju otvorjena Celje, 27. oktobra. Včeraj dopoldne ob 10. je bila sve- čaiio otvorjena Javna kuhinja v po- slopju Dclavske zbornicc v Celju. Otvoritve so se udeležili polcg na- mešCencev in delavstva celjski žu- pan g. dr. GoriCan, zastopn.ik sres- kega naCelnika g. Forčesin, zastop- nika Delavske zbornice g;g. Sedej in Cclešnik in g. Tavčar kot zastopnik odbora za ustanavljanje in vzdrže- vanje delavskih ustanov. Župan g. dr. GoriCan je pozdravil vse navzo- če in povdai'jal važnost Javne kuhi- nje v Celju, ki bo mogla nuditi za cencn denar zdravo in zadostno lira- no. Upravitelj Javne kuhinje gosp. Svotek je govoril o delu za ustano- viiev Javne kuhinje in oinenil pogo- je za sprejemanje abonentov. Kuhi- ! nja bo oddajala troje vrst hrane in sicer za skupiuo A po 8.50 Din, za skupino B po 12.50 Din in za skupi- no C po 14.50 Din. Pol eg kuhinje sta lično opremljeni jedilnici. Kuhinja je zelo nioderno opremljena in ima na razpolago plinsk; štedilnik. Za- stopnik Delavske zbornice, zastop- nik odbora za ustanavljanje in vzdr- ževanje delavskih ustanov in zastop- nik sreskega načelnika so pozdravi- li ustanovitev Javne kuhinje v Ce- lju in obljubili svojo pomoč. Nato je župan g. dr. Goričan pro- giusil kuhinjo za otvorjeno. Udele- ženci, ki so si nato oglcdaii kuhinj- ske prostore, so se zelo pohvalno iz- razili o moderni uredbi kuhinje. Pri- čakovati je, da bo, sliCno kakoi1 v Maribcru in Ljubljani, število abo- nentcv v Javni kuhinji stalno nara- Sčalo tudi v Celju, ki šteje mnogo nameščencev in še več delavstva. «r d Nove ceste v dravski banovini. V ministrstvu za gradnje so bili odo- breni tehnični elaborati za izgrad- njo banovinskih cest II. reda Ljub- ljana—Litija--Radeče v redni prora- cunski vsoti 13,71ü.81ü.ll Din, Cerk- nica—Begunje—St. Vid v revidirani proraCunski vsoti 3,608.833.94 Din, Trbovljc—Sv. Martin v redni prora- Cunski vsoti 3,402.873.83 Din. Zaradi velike važnosti in nujnosti teh cest bo izvršila banska uprava dravske banovine omenjena dela v mešanem režimu s tern, da bo prejela banska uprava v imenu državne podpore za ta dela skupno 2 milijona dinarjev. d Povralek jugoslovenskih kralje- vičev v Beoyrad. V petek 24. t. m. so se odpeljali prestolonaslcdnik Peter ter kraljeviča Tomislav in Andrej z Bieda v Beograd. d Zdravsiveni dom v Rogatcu. Vrče- raj je bil otvorjen v Rogatcu novi Zdravstveni dom z javnim letnim hi- gijenskim kopališčem. Otvoritvi so prisostvovali zastopn'iki banske uprave, državnili uradov ter higijen- skih in socijalno-nicdicinskih insti- tucij. d Gene kruha znižane iudi v No- vem Sadu. S 24. t. m. so znižali peki v Novem Sadu ceno belega kruha od 3.50 na 3 Din, napol belega od 3 na 2.50 Din, cena črnega kruha 2 Din za kg pa je oslala nesprcmenjena. (! Umrla je v soboto 25. t. m. v Pe- trovčah pri Celju v starosti 70 let posestnica Josipina Srabotnikova. N. p. v in.! iz vseh rudnikov kakor Hudajama, (Laško), Zabukovca, Liboje, Trbovlje, Velenjo itd. najhoEjše vrsie vsako množino dobavlja in dostavlja franko na dom po najnižjih cen»h ter se priporoča FJ3ANJO JOŠT, Celje, Aleksandrova ul. 3. 14 d Prlhranite si kasnejše očitkc, čc navaditc svoje otroke pravočasno na dnevno nego zob in ust z Odolom! Razkužujoči učinek te od zdravni- kov-strokovnjakov priporočene ustne vode obvaruje otroke gnitja zob in njegovih posledic in jim napravi dih zdrav in Cist. Odol pomeni vir zdrav- ja in veselje v otrokovem življenju. V vsaki kapljici je moč! 712 d Pri lenivosti črevesja, bolezni je- ter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesa, obolenjih danke odpravi naravna »Franc Jo- žefova« greučica zastajanja v tre- bušnih oi'ganih hitro in brez boločin. Pfemoo Scmo 19 dm poniklani brivni aparat! Samo 35 Din jekleni losottrižnlk! Samo 12 Din jeklene lasustrižne Sknrje I Samo 14 Din britcv iz „Sühngen" jckla Prodaja Tvgovski dom Stermecki, Celje Kar nc ugaja, se zamenja all vrno dcnar! Izbira ogromna» cene čudovito nizke 1 Oglcjte «i ogromno zalogo I Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franc Jožefcva« vo- da izborno delovanje črevesa. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. (1 Dunajska vremenska napoved ?a torek 28. oktobra: Zinanjšanje oblač- nosti, izpremenljivo, mrzlo, vetrov- Ho, v severnin Alpah ponekod še de- ževje. izCeljainokoIice c Savezna streljačka družina v Ce- ljUr V node1!jo 2. novembra bo od 10. do 15. izredno nagradno streljanje no, vojaSkem strelišču v Pečovniku. Ob 15. bo razdelitev nagrad. Dostop irnajo samo člani celjske družine, ki so plačalj predpisano članarino za leto 1930. in oni, ki bodo na dan tek- nie pristopili kot član.i. Tekinovalo se bo v treu skupinah: vojaška puš- ka na 150 in daljave, tarča 20 krogov ])o 5 strelov; lovska puška s kroglo na 30 m, zajec in lisica, 5 strelov; malokalliberska puška G mm na 25 metrov, tarča s krogi, 10 strelov za- poredoma. Vojaškc in malokalibei'- ske puško se dobe na strelišču, lovci prinesejo svoje pužke in municijo s seboj. Za vojaško puško stane strel 2 Din, za malokalibersko puško 10 strelov 4 Din. Vsak lovec plača vpis- nino 10 Din. Ce bo vozil na dan tek- nie mesini avtobus, bo to pravočasno objavljeno. Mladini do 18 let je do- voljeno tekmovanje 'i malokaliber- sko puško. Poskusnih strelov ni, i vsak strel velja kot tekmovalen. Na- ! grade so izložene v izložbi drogerije j »Sanitas« v Aleksandrovi ulici 5. V i sredo 29. t. m. popoldne bo v slučaju j le]>ega vremena ob 13. poskusno stre- ljanje na vojaSkem strelišču. Upati je, da bo vsaj to nedeljo lepo vrome in da ne bo deževalo. V slučaju sla- bega vremena se bo tekma preložila na nedoločeil čas. c Osebna vest. V soboto 25. t. m. je prispel general ni in.spektor notra- njega ministrstva g. Aleksander Kuz- manovic na svojem inspekcijskem potovanju iz Maribora v Celje in po- sotil predstojnišlvo mestne policije. Ob tej priliki sc je tudi informiral o nekaterih važnejših zadevah, ki se tičojo mestne policije v Celju. c Uradni clan za Celje in celjsko okclico. Gremij trgovcev v Celju na- znanja vseni gospodarskim krogoni v mestu Celju in njegovi bližnji in širsi okolici, da bo uradoval refe- rent Zbornice za TOI v torek 4. no- vembra od 8. do 12. dopoldne v po- svetovalnici Gremija trgovcev v Ce- lju, Hazlagova ulica 8, pritliCje levo. Stranke, ki želijo kako pojasnilo ali svet v zadevah, ki jih zastopa zbor- nica, se vabijo, da se v določenem Casu zglase pri referentu. Najboljše angleško sukno za ob'eke pri J. Kudiš, Celje, Kralja Petra 13 c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob osmih bo predaval v risalnici mo- SCanske sole tajnik ljubljanskega Aerokluba g. dr. Stane Rape o vzro- kih ncsreč v letalstvu. Opozarjamo ponovno na to zanimivo predavanje. c Iz učiteljske r;.užbe. Z odlokom ministrstva prosvete z due 17. t. m. so premeščeni naslednji učitelji in učiteljicc: Emilija Ažmanova iz Bel- tincev v Celje, Bogomil Gerlanc iz Celja v Laško, lieni ik Kodela iz Ce- Ija v Dramlje, Ana Pianova iz Pe- trovč v Celje ter šolski upravitelj Bogomir Zdolšek in Marija Zdolšek- Jezovškova iz Letuša v Celje. c Iz finančne službe. Na lastno prošnjo je premeščen poverjenik si- nančne konirole g. Mihael FcrenCak z glavnega crddelka finančne kontro- le v Ljubljani k glavnemu oddelku v Colju, nadzornik finančne kontro- le g. Ivan Torkar pa iz Celja v Kranj. c Mcsino gledaiišče. VČeraj popol- dne se je vrSila v celjskem gledali- šču rcpriza Tolstega draine »Živi mrtvec«. Ulogo ciganke Maše je igra- la ga. Polonica Juvanova in jo je podada igralski in pevski odlično. Obisk je bil dober. Prodane so bile tri četrtine sedežev. Double za povrsnike dobite samo pri i. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. 13 c Poroka. Včeraj sta se poročila v Petrovčah celjski trgovec g. Slavko Šafar in gdč. Marija Florjanova, uradnica tvrdke Goričar & Leskov- sek v Celju. Mlademu paru iskreno cestitamo! c Vpisovanje v kmetijsko nadalje- va)no šoio v Celju in gospodinjsko solo za kinetska dekleta v Celju bo v torek i. novembra ob 2. popo'ldne v okoliški osnovni soli na Dolgem polju. c Igra narave. Itavnatelj Kmetske posojilnice v Celju g. Ivan Krajnc nam je poslal vejico z rumenimi in rdečimi mal in ami, ki so te dni do- zoreile na vrtu pri njegovi hiši v Zrinjskega ulici. Na vrtu je tudi mlada jablan, ua kateri so se sedaj zopet ])ojavili zeleni sadeži. c Smrlna kosa. V celjski bolnici je umrla v nedeljo 2(1. t. in. 3-letna hčerka posestnice Milka Kudrova iz Gotovelj pri Žalcu. c Ogenj v trafiki. Danes okrog 13.30 se je vnel vsled razgrete pcči papii- v trafiki ge. Kovaceve v Ale- Jcsandrovi ulici. Ogenj so kmalu opa- zili in odprli trafiko, iz katere se je valil dim. Plamene so kmalu udu- šili in preprečili veCjo nesrečo. c Francoski krožek. Tečaj za od- rasle začetnike so prične v torek 28. t. m. ob pol osmih (ob 19.30) v rae- sčanski Soli. Oglejte si manufakturno blago pri J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. 13 c Nove kompozicije g. K. Bervar- ja. Knjigarna Goricar & Leskovšok v Celju je založila in izdala žallostin- kc »Slovo«, »Solza«, »Smrtni sen« in »Gomila«, ki jih je uglasbil ravna- telj orglarske sole v Celju g. Karol Bervar. -Žalostinke so zelo posrečene in jih toplo priporoCamo naSim pev- skim zborom. c Sneg je vCoraj zjutraj pobclil vrhovc hrifoov v okolici Celja. Mno- go snega je zapadlo v Savinjskih planinah. c Stekel pes je ugriznil 24. t. m. opoldne na PcvienSaku pri Ptuju 50- let.no dninarjevo ženo Nežo Mlinari- Cevo. V soboto se je pripeljala žena v Celje in se zdravi scdaj v Pasteur- jevem zavodu. c Še ena žrtev psa. Včeraj je prišel v celjsko bolnico 29-letni zidar Ivan ViCar s Polenšaka pri Ptuju. Ugriz- nil ga je neznan pes, ni pa znano, ali je bil pes stekel. c Nalezljive bolezwi v Celju in celj- skem srezu. Po uradni statistiki je bilo stanjc nalczljivih bolezni v Ce- lju in celjskem srezu od 1. do 7. t. m. naslednje: griža: v celjskem srezu ostala od prejšnjega tedna 2 bolnika, ozdravel 1, ostal še 1 v oskrbi; škr- latinka: v celjskem srezu ostala ~ bolnika še dalje v oskrbi, v mestu Celju ostala od prej2, na novo obo- lela 2, ostall 4 v oskrbi; davica: v celjskem srezu ostala od prej 2, na novo obolel 1, ostali 3 v oskrbi, v me- stu Celju ostal od prej 1, na novo obolela 2, ozdravel 1, osta'Ha 2 v oskr- bi- šen: v celjskem srezu ostali 3 bol- niki Se dalje v oskrbi. Stev. 86. »Nova Doba« 27. X. 1930. Stran 3. ^Qxi&ts X&VTba, pXlAtcl c Odgon. Celjska ]>olicija je areti- rala 18-letna brezposelna delavea Vinka. J. in Milana M. iz Jablanca pri Senju zaradi potepuštva in ju odpremila v domovinsko občino. c Celjski deBovni irg. Od 19. do 25. oktobra je iskalo prl ekspozituri Javne borze dela v Celju dela 30 oseb (21 moških in 9 žensk), iz prcjšnjega tedna pa jc preostalo 477 oseb (340 moških in 131 žensk). Delo je bilo ponujeno za 34 oseb (17 moških in 17 žensk), posredovanj je bilo izvrše- nib za 20 oseb (18 moškili in 8 žensk), odpadlo je 10 oseb (0 moških in 4 ženske), koncem tedna je ostalo v evidenci 471 oseb (343 moških in 128 žensk). c Izkaz prispevkcv za Malejevo mater. Celjska pohojilnica 500 Din, Mestna hranilnica 500 Din, Smortnik Jože, ravnatolj 400 Din, Podružniea Ljub. kredit. banke 200 Din, 1. hrvat. šted. Celje 200 Din, Ivo Tončič, le- karnar 200 Din, .1. ttkaza, ravnatelj 100 Din, Ivo Cater, industr. 100 Din, Mestno načelstvo Celje 100 Din, Ljjudska. posojilnica Celjc 100 Din, Hranilno in posojiino društvo 100 dinarjev, dr. Milko Hrašovec, odvet. 100 Din, R. Stermecki, veletrgovcc 100 Din, Sokolska župa Celje 100 di- nairJGV, Sokolsko društivo Celje 100 dinarjev. — Po 50 Din: Dr. Juro Hra- šovec, odv., dr. Kalan Ernest, odv., GoriCar & Lcskoväek, trgov., dr. Ser- nec Gvidon, odv., Mastnak, trgov., Andro Posavec, lekarnar, »Sanitas«, drogcrija, Aurea d. d., dr. Božič, odv., A. Hofbauer, trgov., Viljem Brauns, tovarna, Peter Majdič, industrijalec, Hotel ska družba, dr. Milan Orožen, odv., Vinko Kukovec, dr. Stone Vr- hovec, zdravnik, dr. K. Laznik, odv., Mohorjeva tiskarna, F. S. Lukas. — Po 40 Din: Gabercr Simon, trgov., dr. Rajšp Ivan, zdravnik, dr. Hocevar Drago, zdravnik. — Po 39 Din: Dol- žan Franjo, instalater, Sirec Drago, trgovec, MeStirov Kok, trgovec, Pše- nicnik M., trgovec, Vriovcc Filip, tr- govec, Gams Drago, mchanik, Mis- lej, trgovec, Dcčko 1., trgov., Zampa- rutti D., delikatesna trg., Fazarinc A., trg., Knez & Paccbiaffo, juvelirji, Plesivčnik Ana, hotclirka, dr. Pin- tar, advokat, Brata Rode & Marti n- č.ič, SaSel Gregor, notiar, dr. F. Ste- gu, živinozdravnik, dr. A. Schwab, zdravnik. — Po 29 Din: Ing. A. Oz- vald, Sef prog, sekcije, dr. Karlovšek, odv., Brata GraČner, trg., Cuk Fra- njo, trg., Loibner, Irg., AdamiC, trg., Kunst M., zobotehnica, Subic Ivo, mag. ravn., Kač Franc, trg., Brata Sumer, Irg., A. Drofenik, trg., Zang- ger D., trg., Florjančič, trg., Zabuko- šek Maks, krojač, Košir Maks, špe- diter, Kudiä J., trg., Lebič Fani, Kmetska posojilnica, Marn Malči, kroj. atelje, Brumec A., trg., Pelikan J., sotograf, dr. Rajh, odv., Borlak Stefan, les. trg., Mravljak Fr., prof., Detiček Mirko, sodnik, Detiček Maks, bane*, uradnik, Oražein A., krojač, Voglar Fran, šolsk iuprav., Berg- mann in drug, tovarna, Prekorsek Ivan, uprav. bolnice, Natek, gostil- na, Smid Franjo, geometer, dr. Urn, odvet. kand., dr. Zangger, odvclnik, LebiČ Ignac. kavarnar, dr. Steinfel- ser, zdravnik, Ccljsk idom, Zampa- rutti Roza, delikatesna trgov., Roj- nik Ivan, polkovnik. UräiC Alojz, podporuCnik, Bizjak Joško, Sol. upr., dr. Hubacl, sreski načclnik, Lazare- vič P. — Z manjšimi prispevki izka- zujo nabiralna pola še mnoga imc- iiii, ki jib zaradi pomanjkanja pro- sdora ne moremo navesti. Skupno je bilo nabranih 5749 Din. ResN razve- seljivo dejstvo! Vsem darovalcem sc iskreno zahvaljujeino za prispevke. Naj jim bo v zavest, da so s tern od trdega dela, trpljenja in žalosti skrii- Seni materi nepozabnega nam To- neta Maleja olajšali nadaljne dneve njenega življenja. Sokolska bvala! ~ Odbor Sokolskoga druStva Celje. Za malo tienarja dobro blago pri l Kudiš, Celje, Kralja Petra c. 13 Celjski občinski svet V petek 24. t. m. od 18.15 do 19.30 .so jc višila v sejni dvorani mestne- ga magistrata redna seja celjskega obt-inskega sveta. Pred sejo je župan dr. Goričan zaprisegel' še ostale tri nove občinske odbornike gg. Fr. Leskovška, prof. Martina Mastnaka in Martina Skaleta, ki se zadnjič vsled povodnji niso mogli udeležiti seje. FraiH'oski poslanik v Beogradu g. Emile Dard je poslal županu na- slednji dopis: »V svoji blagobotni naklonjenosti sie mi poslali vsoto 18.590 Din, ki predstavljajo Aispeh zbirke, uprizor- jene v Celju v prid žrtvam poplav v južni Franciji. Odkritosrčno g.injen nad to velikodušno inicijativo in nad tebtnim usj)ebom Vašega truda, ki ga dokazuje visoki znesek Vašega milodara našim bednim rojakom, polagam važnost, da izrazim Vam kakor tudi občinstvu coljskemu svo- jo najiski-enejšo in najprisrčnejšo zabvalo za to bratsko gesto. I/.volite sprejeti, gospod župan, zagotovilo mojega najodliCnejšega spoštova- nja.« KonCno je še župan pozval občin- ske odbornike k udeležbi na prosla- vi češkoslovaskega narodnega praz- nikav ki se je vršila-v nedeljo 2G. t. m. dopoldne v Narodnem domu v Ce- lju, in izrazil željo, da bi se kateri izmed občinskih odbornikov udeležil tudi otvoritve javne kubinje v po- slopju Delavske zbornice, ki se je vršila ob isti uri. Fmančni odsek (referent obč. odb. dr. Vrečko). Od posojila za grad- njo novega trakta na magisti'atnem dvorišCu v znesku. 1,000.000 Din, je ostaTo šc okroglo 34.000 Din, ki se bodo porabili za preureditev stare- ga dvoriščnega trakta (odstranitev obokov v I. nadstropju se nc bo iz- vršila) in ev. za nabavo pisarniškc opreme. — Za novo pisarno pobiral- ca cestne naklade in tujsko-promet- no pisarno bo ob&ina kupila potrcb- n'i mobilijar. — Prošnja komande mestn, za oprostitev klavniškib pri- stojbin za klavno živino, ki je name- njena vojaštvu, je bila odklonjena. — Pol eg drobika za gramoz bo ob- čina izposojevala tudi interesentom v širšcm celjskem okolišu novi cest- ni valjar. Intercsenti bodo morali plaCcvati za vsako uro 25 Din, pre- skrbeti materijal za pogon, placati strojnika in prevzeti odgovornost za ev. poškodbc valjarja. — Ženski po- družnici CMD v Celju je bila zniža- na občinska taksa za »Valčkov ve- čer« od 20 na 10%. — Ker je ledišče pri Sp. Lanovžu, ki je bilo določeno za odlaganje smeti, neprikladno, je občina izbrala za to pros tor pod Dor- novim kamnolomom pri drugem že- lczniškem mostu pod Starim gi-a- dom; ni pa še znano, uli soglaša s tern železniška uprava. — Grospodarski odsek (referent obč. odb. prof. M r a v 1 j a k). Mestna ob- čina bo dobavila letos tudi mestnim delavcom premog proti pilaCilu v pe- tili mesečnih obrokib in po možnosti tudi drva. V tajni seji je bilo obravuava- m"b več zadev, m. dr. je bil ,na lastno prošnjo upokojen vodja mestnega knjigovodstva računski svetnik go- spod Franc Kalan. Pravni odsek (referent obt\ odbor- nik prof. Mravlja k). V domovin- sko zvezo so )>ili sprejeti naslednji gg. in ge.: posojilniški ravnatelj Dra- go Kralj, bančni prokurist Franc Tnrnšek, trgovec Alojz Drofenik, kro- jašlci mojster Jakob Kovač, kapetan v pokoju Andrej Kopinšek, pisarniš- ki vodja Albert Medvešček, posojil- niški uradnik Vilibald Detiček, ho- telski portir Edvard Germ, krojač Albin Petennan, hranilniški tajnik v p. Anton Patz, skladiščnik Egon Kainer, trgovski nameščenec Rudolf Rcjnik, kubarica Alojzija GoriSkova, bolniška uslužbenka Marija Rošer- jeva, mizar Franc Lipar, vdova po gledališkem mojstru Rozalija Rup- prichova, Crkostavee Karl Šinkovic, vdova po zdravniku Marija Kunsto- xi\, trafikantka Antonija Štrovsova-, sluga Luka Štrucl, zasebnica Anto- nija Agi-ešova, m'izai ski mojster Ivan Urisk, babica Elizabeta Kertova, po- strežnica Marija RojCeva, zasebnica Ma.rija GloboČnikova in njena hči Marija GloboPnikova. — ProSnje za sprejem v domovinsko zvezo so bile odklonjenc dr. Gvidonu Srebretu, Ivanu Šaleju, Francu Franku, Pav- lu Gerlu, Rozaliji Gajškovi in Mariji Baycrjevi. — Štirim osebam, ki niso plačale cestne naklade, je bila znižana denarna globa na en- krahii iznos dolžne vsote. šolski, hulturni, tujsko - prometni in zclravstveni odsek (referent obč. odb. Voglar). Naslednje ceste in ulice so bile imenovane na novo ozi- ronia so bili popravljeni slovnično napačni nazivi: Ipavčeva uJlica na- mesto Benjamin Ipavceva ulica, Zrinjskega ulica namesto Zrinjsko- Frankopanka, Klavniška ulica na- mesto Klavna ulica, Kralja Petra ce- sta namesto Kralj Petrova cesta, Gubčeva ulica namesto Matija Gub- ca ulica, Cankarjeva cesta namesto Cankarjeva ulica, Strossmayer jeva ulica namesto Strosinajerjeva ulica, Za kresijo namesto Za Kresijo. Ulica na Dolgem polju od Levstikove ulice ob Koprivnici do biše g. Socherja se imenuje odslej Frankopanova ulica, Gozdni del pa Obrežna cesta. — Ob- Cinski svet se je izjavll za krajevno potrobo za podaljSanje proge mestne- ga avtobusnega podjetja od Rogaške Slatine do Rogatca in od Rogatca do Sv. Petra pod Sv. gorami, zanikal pa je krajevno potrebo za avtobusno koncesijo g. Oskarja Žužka iz Ljub- ljane za progo Ljubljana—Vransko- Celje — Konjice — Slovenjgradec — Maribor. — Javno straniSCe v Samo- stanski ulici bodo odstranili šele, ko bo zgrajeno novo javno stranišče na Vrazovem trgu. Kritje stroškov za edstranitev starega in gradnjo nove- ga javnega stranišCa bo izvedeno v obcinskem proiačunu za leto 1932. Prepričajte se, kakšno angleško blago Vam nudi J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. 13 Dopisi Galicija pri Celju. V nedeljo 19. t. m. smo tudi pri nas sklenili ustano- viti društvo Sokola kraljevine Jugo- slavije. Zborovanja se je udeleXi'Io lepo število preko 30 oseb. Br. Maks Pivec, ucitelj v Žalcu, je z lepimi be- sedami in poljudno tolmačil navzočim načela Sokolstva, pojasnil sokolska pravila in razložil dolžnosti in pra- vice članov. Za svoj govor, ki je tra- jal skoro dve uri, je žei živahno pri- znanje. Nato je bil izvoljen naslednji pripravljalni odbor: predsednik br. Martin Teržan, podpredsednik br. Jakob Grobelnik, tajnik br. Josip Špeglič, blagajnik br. Martin Cokan, odborniki bratje Davorin Krajnc, Martin PodpeCan, Fran Grobelnik, Ivan Rednak, Rudolf Šklamba in Konrad Oplotnik. Po volitvi je sledil živahen razgovor in se je nabralo 420 Din. Začetek je storjen in naša dolžnost je, da se sokolska četa pri nas še pomnoži. Po pesmi »Lepa na- ga domovina« se je br. Krajnc z je- dernatimi besedami zahvalil navzo- Cim in zakljuCil zborovanje z beseda- mi: »Kdor Jugosloven, ta Sokol! — Zdravo!v< Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 27., torck 28. in sreda 29. oktobra: »V vi- harju življenja«. Krasna drama iz življcnja ljudi, ki jih prcganja uso- da. V glavnib ulogab Hans Stüwe, Maly Delscliaft, Mary Johnson in Fritz Kortner. Predstave vsak dan ob 8.15 zvečer. i Anekdote I i i Slavni nemški iilozof Schopen- '. hauer je bil, kakor znano, velik so- ! vi-ažnik žensk. »Vsi veliki filozofi«, | je izjavül nekoč, »so ostali samci. Tako Heraklit, Demokrit, Platon, Zenon, Descartes, Spinoza, Locke, Hume, Leibnitz in Kant. Le Sokrat se je porofiil, a je ta svoj korak tudi drago plačal.« Ko ga je nato neka da ma vprašala, da naj odloCi, kdo je oMCajno bolj pameten, moški ali ženske, je Schopenhauer odgovoril: »Ž.->nske. kajti one poroče moške, moški pa — ženske.« Vinski most. ; priatno vino in sadjevec i prvovrstne kakovosti nudi po zmernih I ccnah P^va južnoitajeraka ; vinarika zadcuga v Celju. !__________________________________._____________________.----------------------------------------¦ Oglašujte! Stran A. »Nova Doha« 27. X. 1930. Štev. 8C. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne iiištahcije, strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cena zmerne. 50-16 Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. 112 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Gospa tetica, clragi gospod, takrat scm šele spoznala, kaj je strah. Spomnila sem se na Barbaro Umbri- kovo, na belo ženo — in groza me je obšla, če pridoni sploh zdrava ocl tarn proč. Bil je že zadnji Cas, da so me poklicali. Cez pol Lire je bilo de- tece na svetu — mrtvo. Ko sem to povedala stari gospc, ki je ves ta čas klečala v kotu na klečalniku in še- pelaje molila, je vstala, sklenila ro- ke, in zaklicala, kakor bi se ji bil od- valil kamen od srca: Gott sei Dank! — Mein Gott, mein Gott! — Potem je pristopila k postelji, sklonila se je nad ličerjo in je rekla: Zahvali Bo- ga, Klara, mrtev je! — In hitela je ven k gospodu, da mu to naznani. ~ Ko sem vse opravila, sem gospo vprašala, ali naj ostanem pri porod- nici čez noC, toda ta je pokazala na sivo sestro in je rekla: Ni treba, sa- mo jutri pridite zopet. Hodila sem tja tri dni, zjutraj in zvečer, a na sv. Štefana dan mi je rekla gospa: Hvala vam, gospa, ni vam treba vee hoditi sem — a oai gospod je odprl miznico, vzel ven nekak papir, dal mi ga je, ostro nie je pogletlal in rekel: Cim prej poza- bite na vse, tem bolje bo. — Kaj še! Kaj takega naj človek pozabi? Do smrti ne — Prišla sem domov, bil je stotak! Zaslužila sem ga — bila sem tako prestrašena, da sem po praz- nikih legla in bila sem bolna do sve- tih Treh kraljev. Dolgo se nisem upala iti v Jezniš- ko ulico, šele nckoč spomladi sem šla tja ~ kakor tat sem se splazila k hišnici in sem jo vprašala, kdo go- ri stanuje. Toda ni jih bilo več tam, po Svečnici so odšli iz Präge na Du- naj. In zvedela sem vse. To je bil neki zelo visok gospod od nrada — in tja je hodil neki častnik in s tem se je dvobojeval zopet drug častnik, bratranec one gospodične — to se je zgodilo že prej nego sem prišla jaz tja — in ravno iz tega vzroka, in oni Castnik je padel. Mislila sem si, dq, niso prav napravili. Nobenega dvo- boja, častnik bi bil lahko gospodično vzel, bila bi srečna in imela bi sinka živega. Zakaj na ono gospodično je gotovo učinkoval obup, strah, no, sploh.« Teta Katinka je poslušala kakor odrevenela. To je bil za njo eel ro- man. In čeprav sta tudi mojster Kondelik in Vejvara napeto poslu- Sala, je vendar le edina Katinka raz- umela to žalostno zgodbo nesrečne ljubezni neznane gospodične. Niti dihala ni in na obrazu ji je ležal glo- bok utis pripovesti, kakor bi se bila ona tajna prigodba zgodila ravno- kar in kje blizu. Mojster Kondelik je zasopel, odki- mal, z glavo, segel po kozarcu, izpil in vprašal 'gospo: »Ali niste nikdar slišali o teh lju- deh?« »Nikdar, niti besedice«, je odgovo- rila gospa Muknšnablova. »Samo pozneje, čez nekaj let — seveda, to mi ni šlo iz glave — sem izvedcla, da se je ona gospodična na Dunaju omožila z nekim veleposestnikom s Koroškega in da ima šest zdravih otrok. Razinne se, da ta kavalir o onem praškem otroku ni vedel niče- •sar — in jaz bi mu tudi besedice ne zinila. Saj sem prisegla, za božjo vo- ljo.« Blago za smoking®, površnike in trpežne oblek« samo angleški in čeSki izdelek, ku- pite najceneje v trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Teta Katinka se je globoko oddah- ni'la, kakor bi ji postalo lažje od te- ga srečnega konca in je menila: »Samo da se je omožila, revica. Ta je šla najbrže rada od hiše.« »Gotovo«, je potrdila gospa Ivlukii- šnablova. »Jaz sem videla njene star- še, toda bili so kakor iz stare kro- nike. Kaj pa naj bi počela uboga punca! Ako se umakne očem, se umaknc tudi mislim. In če človck pade v dvoboju, potem je konec vse- ga.v »Dvomim, da se je to za vedno po- zabilo«, je pripomnil Vejvara za- molklo. »Zakaj pa nc, gospod Vejvara?« je rekla gospa Muknšnablova. »Danes je več nego včeraj — in vsak hočc dcčakati drugega dne. In me žene sn\o brez mož zelo si aba bitja.« Mojster Kondelik je pogledal go- spo Muknšnabiovo, kakor bi meril njeno slabost, hitro je skril mal na- smeh na ustnicah, ki mu je hotel za- igrati pod brkami in je rokel malo- marno: »To so preklicane storije in človek je vesel, da je v svoji koži.« Gospa Muknšnablova je dvignila kazalec desne roke: »Še hujše so, dragi gospod.« »Kaj naj bi bilo še hujše?« je moj- ster Kondelik izbuljil oči. »Še hujši slučaji so«, je ponovila gospa kakor Sibila. »Videla sem/« In sedaj je ona segla po kozarcu, ker se ji je grlo posušilo. ZAHTEVAJTE oranžado %^yf BlM%* * limonado POVSOD! Jabolka namizna na drobno in na veüko, tudi cel vagon, po§i!ja po nizki ceni Josip Kirb'sch, Cdje. Ücenec se sprejme. Julio Meinl, Celje. 2-1 USYANOVUENA HTA 1681. Celjsha posojilnica i b Celju v lastni hiši Narodni dorn Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varnost in iz- placuje toeno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter ceke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnihvlog jamei poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 še lastna glavnica in rezerve, ki znasajo skupaj nad Din 14,500.000'—. PODRUiNICI: MARIBOR loif ANJ Aleksandrova cesta št. 11. (u lasini tiiši) Brivnica Sfotnikov trg 6 | pri mostu, ooleg Župne cerkve, prej M. Pirc, sedaj M. Bukovčan, se pripo- roča. Striženje za dijake in učence 1 sarna 3 Din. 2 Kompletna spalnica iz trdega lesa in kuhinjska oprava se ceno proda. Franjo Kunc, mizarstvo, Celje, Oabprie št. 69. Sfanovanje za nulo družino, 1 soba, kuhinja l vsemi pritikünami se takoj zV s 1. X!. 07. 1. XII. 1930 odda v novi ItSci na lepem kraju. Naslov v upravi tista. Različne tnobilije malo rabljeno, 7a spalnico in kuhinjo kakor tudi lepe žimnate rnadrace in vložke zp posteljo prodam. Piača ?,t lahko tudi na obroke. Interesenti se naj zftlasiio takoj pri BrejSktf, Ceije, Grt jB^orčičevsj \\\ 3, i. nadstr. Pisalüi sfroji znamke „UstderWOOd" se dobe pri Antonu Lečniku, Celje^ Glavni trg. Prodaja tudi na obrok'.e. MALINOVEC pripravljen iz aromatiü:nih gorskih rnahn in vkuhan z čistim sladkorjern I kg Din tQ'~ Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IV0 TOHČiČ CELJE, Glavni trg — Aieksandrova ulica. Najboljše angleško sukno za obleke in DOUBL za povrsnike dobite samo pri Najvarneje in najugodneje sa nalaga denar pri pupjlarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celiska mesfna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kolodvomi) Prihrankcm roiskou u Ameriki, denariu nedo- letnih, ki ga vlagajo sodisüa ter naložbam cerScvenega in občln- skega denarja posvela posebno palnjo. Hranilnica daje poso- jiia na zeinljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplažno. Za hranilne vloge jamčl poleg «ct muHC^A TfillA z vsem Premoženjem premoženja hranilnice 36 IlltSä&U WCSjC in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pežnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. -- Oba v Celju.