Zemljepisje v Ijndski šoli. $.3. Ravnina, višava in ni&ava, hrib, breg, dol, dolina, holm, grič, gorica, berdo, klanec, reber. Na Ravnopolji so imeli Janezkov oče hišo, in okoli hiše vert, polje, travnike in loge. Vendar so mu oče pravili, da hodijo v goro po derva in da poleti živino gonijo na planine. Rad bi bil tudi on poznal gorate kraje, in prosi očeta, da bi smel ž njimi v goro, kedar pojdpjo derva sekat. Oče mu dovolijo, in Janezek veselo teče z očetom, ko sekiro v roko vzamejo in se v gojzd napravljajo. Ko prideta s travnikov, začneta v goro stopati. Vroče jima prihaja, in Janezek si briše pot s čela; vendar veselo naprej skače, ker višje in višje stopata, in pogled se jima je odpiral na ravnino, na kteri je rastlo rumeno žito, in na lepe zelene travnike. Postojita malo, in Janezek pravi: Oče, tukaj pa svet ni tako raven, kakor okoli naše hiše. Oče. I kaj pa da ne. Vendar se imenuje svet, če nima posebnih in zdatnih višav ali nižav, ravno polje ali ravnina, dasiravno ni tako ravno, kakor po dvorišču. (3e je pa svet precej višpj kakor ravnina, se pa imenujp hrib. Manjši hrib je g r i 6 (ali holm), večji hrib pa gora; tedaj je g o r i c a majhna gora. Poglej uni hrib tam , kjer zjutraj solnce zagledamo, kako se vzdiguje iz ravnine, kakor da bi bil iz tal skipel. Pravimo mu holm ali holmec. Na njegovem verhu stoji lepa cerkvica, in vas pod hribom se pa imenuje ,,Pod holmcem". Po navadi pa imenujpmo holm naanjši hrib ali grič, in v domačem kraji je vsaka gorica gora, n. pr. Smarjetna, limbarska gora. J. Ali je breg tudi gora? 0. Kedar v goro gremo, pravimo da gremo v breg; breg je tedaj vse, kar se vzdigujp nad navadno ravnino, in če se tak brpg na dolgo raztpgujp , se imenuje brpžina. Za to tudi pravimo kraj voda brpg, ker je kraj ob vodi po navadno višji, kakor vodeno sprkalo. Tedaj je Ijubljaučini ali savski breg, pa so tudi niorski bregovi. V hrib pa gremo poklancu; če jp pa stprmen, se mu pa pravi reber. Preden začnemo v goro stopati, pridpmo v podnožjp gore ali v podgdro. J. Poglejte, oče, kje, kamor se solnce zvečer skriva, tam pa je holniec za liolniceni in nied njiini pa so nižavp. 0. Med griči in holnici so doli ali doline; tak kraj pa je liolinčast ali sddolinast, ker holmi so taiu kaj nizki, in vse je v majhinih dolinah. Hrib, ki ima podolgast verli in se pri enem kraji naslanja na druge hribe, se imenuje slemp, ker je nekako podoben slemenu pri slrehi. Tedaj Slom, Slemšek (hrib pri Vačjih) podolžen hrib. Poznaš sedaj manjši hribe ali gricp, holmp in grico; ves tudi, kaj jp podgora, verh in slemp. Ce pa hočeš več gore viditi in poznati, boš moral pa še veliko višeji stopati in bolj truditi se. J. Prav rad. $. *. Gore, gorovje, berda, visoka ravan, sedla, herbet ali greben, slemena, verhunci ali veršaci. Ko oče gredo v planine, vzampjo tudi Janezka saboj. Že od dalječ inu kažejo gore, po klerih bota hodila. J. To pa so večji hribi od taislih, na kterih sva bila uni dan, in kar nic ne moreni viditi, kje da se te gore začenjajo, in kje da nehajo. 0. To ni ena sama gora, timveč to je celo gorovje. V tem gorovji je pa veliko večjih ali uianjših gora, ktere svoje glave mole vkviško in se vzdigujejo nad drugimi gorami. Med teuai hribi se pa vijejo tudi bolj široke in ozke doline, dokler se popolnoma ne zgube v hribe. J. Vidim pa veliko manjših gora in gričev, preden se začenjajo veliki hribi. 0. Da! Marsikteri brpg bova še zadej puatila, in po marsikterem klancu in rebri bova slopala, preden prideva do planin. Vendar pot ne bo tako huda, kakor si misliš. Včasih pojdeva navzdol in tudi po ravnpm in iz podnožja gdr prideva najprej do berdov. J. Kakšna so pa ta berda? 0. Večji hrib se, kakor tukaj vidiš, polagama spušča v ravnino, versti se tukaj grič za gričpm in to pa imenujemo podberdje ali podgričje. Vas na takih berdih se impnuje na Berdu, pod Berdom ali za Berdom, in taki berdoviti kraji so dostikrat prav Ippo obdelani. \a leh berdili, kamor spdaj pridpva, sicer np rastp žlahno sadjp kakor na Berdib na Goriškem, iniajo pa berdarji lukaj lepe senokoše. Med temi pogovori prpidela do bprda, jo malnieta po liudpm klancu in prideta do ravni. J. Tukaj je pa kaj prijrtno lioditi; je tako ravno, kakor pri nas doma, in vendar sva že toliko časa na kviško stopala, poglejfo nazaj, kako visoko sva že prišla. 0. To je visoka ravan. Midva sva že sedaj vpliko višeji, kakor je pri nas doma Šmarna gora. Ta ravan je pno uro dolga; po svetu pa jo več lakih ravni, ki se po več ur raztpgujpjo na široko in dolgo, tako da človpk komaj zapazi, da je na višavi. Kpr je Kranjsko bolj gorata dežela in se gore na daleč in široko razprostirajo, ima pa dežela vpc takih ravni, kakor n. pr. logaška vis-ravan, ktpro obrobuje teržaška železnica; v tem gorovji je vas Slemje (2485') višeje kakor Smarna gora (2080') pri Ljubljani. Ribniška dolina je tudi taka visoka ravan ; ravno tako tudi Kočevje. — Na tej ravni jp naša planina, in tam le pod unim bregom jp pa koča, kamor planinar živino zaganja. J. Tukaj kaj lahko diham, in čista sapa veje okrog naji. Veliko sva stopala, pa bi vendar še rad vidil, da bi šla naprej. 0. Naj bode! Ali vidiš una dva visoka verha? med njima se hodi na Koroško. J. Kako se pa pravi la ozka pot mpd tema visokima verhoma. 0. To je s e d I o. Taka sedla so dostikrat med visokimi gorami; so včasih bolj ali manj široka; po njih se hribi skupaj derže, in ljudje si napravijo po njih pota. Ko bi sedla ne bilo, bi bila pot veliko daljša in težavniša. — Pa stopajva kviško, da prideva na herbet ali greben. J. Kakšen herbet je tam? v O. Ze iz podnožja gora sva vidila dolgo, nepretergana versto gora. Kjer je to gorovje naj višeje, je pa herbet. Prilika se tii jpmlje od živalskpga telesa. Če so pa verhi skalnati, se tudi imenujejo g r e b e n i. Iz herbta gor se vzdigujejo slpmena, in še višpj nad njimi verhi ali veršaci. Če pa veliko goro primerjamo deblu pri drevesu, so pa nianjši gore, ki se spuščajo po dolgih bprdih v ravnino, vzrastki ali veje mogočnpga debla (gorovja). Deblo ima včasih po dva verha; tudi velika gora se razdeluje v dva velika verha, ki imata vsak svoje podgričje, in tim praviino panoga. (Dalje prih.)