^Movina_' Poštnina
iacana
P^ti 64290 Tržič
*"3^"ica
gradu 1
6^390-RAVNE NA KOROŠKEM -
SLCEm; nst<!, .
''S'"""	nc
Danes spet z ^Revijo"
Današnja številka Slovenskega vestnika je spet boij obširna (16 strani), saj ji je spet pri-iožena mesečna „Revi-ja". Poteg aktuatnih informacij iz vseh področjih narodnostnega življenja ter iz Koroške in prostora Alpe-Jadran, smo Vam pripraviti še dodatne zanimive reportaže, intervjuje, žensko stran, rubriko za mtadino ter druge zanimivosti.
CELOVEC SREDA 31. OKT. 1990
Letnik XLV. Štev. 62 (2577)
Izhaja v Celovcu Erscheinurtgsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil. din. 10
P. b. b.
ZG za Slovence: oster protest proti Haiderju!
Personatno zastopstvo, učiteljski zbor, odbor šolske skupnosti, Združenje staršev ter Zveza absolventov na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu so v skupni tiskovni izjavi z ogor-
Pot/k na s/o venski g/mnaz;)7 se je včeraj zače/ z enournim protestnim zborovanjem dijakov, učite/jev in predstavnikov staršev pred šo/skim pos/opjem.
čenostjo zavrnili nekvalificiran in nezaslišan napad koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja na to šolsko ustanovo. Haider je v televizijski oddaji „Pressestunde" v nedeljo, 28. oktobra letos med drugim dejal, da slovenska gimnazija naposled ni uspela (gescheitert) zaradi tega, ker je getovska šola".
Učiteljski zbor Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v izjavi javno sprašuje, s čim koroški deželni glavar in hkrati predsednik Deželnega šolskega sveta za Koroško utemeljuje svojo trditev, saj „z dejstvi in resnico tega ne more!"
(daijc na -7. .rfrauij
Jasen „Ne" Slovencev mneko etnično zbornico!
Uvedbo zastopstva manjšine v obliki neke slovenske etnične zbornice - kot jo predlagata NSKS in deželni glavar Haider - koroški Slovenci odločno odklanjajo! 95 odstotkov povprašanih Slovencev se je jasno izreklo proti ustanovitvi take zbornice, samo 5 odstotkov - in pri teh gre izključno za osebe, ki so se že do velike mere asimilirale v nemško govorečo večinsko kulturo - pozdravljajo ta predlog. Toda tudi teh 5 odstotkov se ne bi hoteli
registrirati za tako zbornico.
To je bilo ugotovljeno s telefonsko anketo, ki jo je po naročilu Slovenskega inštituta za proučevanje prostora Alpe-Jadran letos poleti izvedel mednarodno priznani Inštitut za empirične socialne raziskave (1FES) med slovensko govorečim prebivalstvom na Južnem Koroškem in katere rezultate so pretekli četrtek na tiskovni konferenci v dvojezični gostilni Pri Joklnu v Celovcu predstavili poslovodja 1FES dipl. inž.
Ernst Cchmacher. vudja
inštituta S1AA Franc Wede-nig ter tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm.
Gehmacher je ob predstavitvi poudaril, daje kakovost ankete zelo visoka - povprašanih je bila blizu 240 Slovencev - ter da je bilo pri anketirancih značilna izredno visoka raven zavesti o problematiki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Kot so koroški Slovenci skeptični do predloga o regi-
straciji v nekakašnt slovenski zbornici oz. ga odločno odklanjajo, deloma tudi iz strahu, pa bi se po drugi strani zelo želeli ustreznejšega zastopstva manjšine in sicer z zagotovljenim številom mandatov za Slovence v koroškem deželnem zboru in v avstrijskem zveznem parlamentu. Temu Slovenci, ki se povsem identificirajo z narodnostno skupnostjo in spadajo k njenemu jedru, pravzaprav ne ugovarjajo (da//'e na 2.sfran<)
ZAL: Zasedai delovni krožek „Manjšine"
V Bilčovsu seje prvič po volitvah v državni zbor sestal delovni krožek ..Manjšine" Zelene alternative. Udeležila se ga jr tudi nova zastopnica manjšin v avstrijskem parlamentu mag. Terezija Stoi-sič. Glavne teme dobro obiskanega sestanka so bila vprašanja v zvezi z ljudskim štetjem leta 1991, etnična zbornica za Slovence ter dvojezični otroški vrtci. Sodelavci krožka bodo v tej zvezi izdelali svoj zakonski osnutek, ki bo upošteval potrebe medkulturne predšolske vzgoje-
Spominska
svečanost
Zveza koroških partizanov prireja vsako leto za dan mrtvih centralno spominsko svečanost v spomin borcev proti fašizmu in vsem ostalim žrtvam fašizma, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo.
Letos bo osrednja spominsko svečanost v
sredo, 31. oktobra ob 15.00 uri na pukupatišču v Smarjeti- Ptiberk.
Poklonimo se vsem žrtvam fašizma tudi mi, ki smo doživeli svobodo. Zato Vas pozivamo, da sc v čim večjem številu udeležite te spominske svečanosti.
Svetovni dan varčevanja
Slovenske Posojilnice-Bank po vsej južni Koroški se iz dneva v dan prizadevajo, da zadovoljijo želje svojih strank. Te dni pa je pri njih še posebej živahno, saj poteka teden varčevanja, ki temelji na svetovnem dnevu varčevanja. Tako kot na sliki uslužbenci Posojilnice-Bank Celovec, vas vabijo na obisk tudi uslužbenci vseh drugih posojilnic, hkrati pa vam zagotavljajo, da jim lahko zaupate. Poslovodji celovške posojilnice Šimenc in Olip pa vam tudi v imenu ostalih kličeta: „Tudi v bodoče vam bomo na voljo in vam ustregli s koristnimi informacijami, nasveti in bančnimi uslugami!"
Strokovno združenje pedagoških delavcev vabi na
Srečanje pedagogov v šotah, domovih in vrtcih
5.11.1990 ob 16.00 uri v Mladinskem domu v Cetovcu, Mikschattee 4.
Srečanje je namenjeno vsem učiteljicam in učiteljem, vzgojiteljicam in vzgojiteljem, ki sc zanimajo za šolske probleme koroških Slovencev.
Študijska knjižnica ho odprta do pol petih.
Če povabiš/ pripelješ na srečanje nemško govorečega kolega/ico, moraš poskrbeti za prevajanje.
Predstaviti bomo nastednje informacije:
#	Novejše učne knjige in učila za ljudsko in glavno šolo - predstavitev po avtorjih
#	Delovanje dunajske komisije za zadeve dvojezičnega šolstva in delovanje SZPD
#	Delo na TAK (dvojezična trgovska akademija, mag. Maja Amrusch)
#	Posledice šolske zakonodaje iz leta 1988
#	Potrebe, načrti za bodočnost
Po srečanju vabimo na domačo malico.
Pridi! Veselilo nas bo!
2 31. oktober 1990
PoHtika
SLOVENSMVESIMK
Barker: Nemški nacionaiizem nima mesta v novi Evropi!
Ameriški zgodovinar Thomas M. Barker (slika), ki je sredi oktobra sodeloval v oddaji „Club 2" na temo o bodočnosti Koroške in Slovenije v novi Evropi, je v razgovoru za naš list poudaril, da nemški nacionalizem v bodoči novi Evropi nima mesta! Posebno ne v prikriti obliki domovinske zvestobe, kakršno poznamo na Koroškem.
Barker je v razgovoru, ki ga v nemškem jeziku objavljamo na 3. in 4. strani Vestnikove Revije", tudi posredno izjavil, da koroški deželni glavar Haider zaradi svoje ozke ncmškonacionalne in desne politične baze ni človek, ki bi lahko Koroški utiral pot v bodočo novo Evropo. Temu je še dodal, da osebno meni, da bi Haider v primeru, če bi mu uspelo zasesti še višje politične položaje v Avstriji, še manj prispeval k izboljšanju načetega ugleda Avstrije v mednarodni javnosti kot sedanji avstrijski predsednik Wa!dhcim.
Ameriški zgodovinar v razgovoru s Slovenskim vestnikom posebno močno poudarja pomen bilingual-nosti (dvojezičnosti) in multikulturnosti na narodnostno mešanih ozemljih. S tem v zvezi je predstavil model dvojezičnega izobraževanja v ameriški zvezni državi Ncw York. Ravnateljstvo vsake posamezne osnovne šole je v tej državi namreč zadolženo, da po objektivnih kriterijih ugotovi materin jezik šolarjev in na osnovi tega poskrbi za enakovredno izobraževanje v angleščini in materinem jeziku posameznega šolarja. „Ker Koroško dobro poznam, bi (Du//c v ..Rev;)'/")
„Ne" za etnično zbornico
(nadaljevanje s E stran;)
(delež negativnih ocen znaša le 4 odstotke!).
Po rezultatu izvedene ankete je sedanje politično zastopstvo koroških Slovencev - Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev - po besedah dipl. inž. Gehmacherja „široko priznano" (nad 60 odstotkov anketiranih) , pri okrog 40 odstotkih anketiranih pa obstaja določen dvom o moči uveljavljanja tega zastopstva. To potrjuje tudi podatek, da se znatnemu delu koroških Slovencev zdi, da niso povsem pravično reprezentira-ni. Anketa je po besedah poslovodje inštituta IFES tudi pokazala, da si koroški Slovenci - posebej še zaveden del - želijo „raznolikost v svojem zastopstvu", ne pa uniformnega zastopstva. S tem je
Poslovodja /FES d/p/, /nž. Ernst Gehmacher
- čeprav to vprašanje ni bilo izrecno postavljeno - tudi odgovorjeno glede koordinacijskega odbora, ki ga koroškim Slovencem hočeta vsiliti skupina slovenskih funkcionarjev ter vlada v Sloveniji.
In še v zvezi s Slovenijo: Gehmacher je na tiskovni konferenci predstavil nadaljnji zanimiv rezultat opravljene ankete: le 8 odstotkov koroških Slovencev si od političnih sprememb v Sloveniji obeta izboljšave za slovensko narodnostno skupnost, medtem ko jih več (11 odstotkov) meni, da bo od teh sprememb profitirala v prvi vrsti Koroška. Glede predlogov o novem zastopstvu koroških Slovencev iz Ljubljane pa je Gehmacher dejal, da jih velika večina koroških Slovencev ocenjuje kot neobvezne za narodnostno skupnost. „Koroški Slovenci se ne
Pos/ovod/a S/A4 Franc 14/eden/g
počutijo kot neki emigranti, temveč kot narodnostna skupnost, ki že stoletja avtohtono živi na svojem naselitvenem področju in zato tudi nočejo, da bi kdorkoli prevzel varuštvo nad njimi".
Rezultat ankete je porazen tudi za zagovornike novega manjšinskošolskega ločevalnega zakona med koroškimi šolarji. Tudi dve leti po uvedbi komaj kdo vidi kakšno izboljšanje. Vprašanci predvsem kritično gledajo na ločevanje razredov, saj jih kar 85 odstodka to ocenjuje kot škodljivo.
Nasploh so zelo masivne zahteve po izboljšanju izobraževalnih možnosti za koroške Slovence pa tudi za večinski narod. 70 odstodkov povpra-šanih zahteva podpiranje slo-venčine v otroških vrtcih, 66 odstodkov ali dve tretjini podpira unstanovitev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu.
Pomembno	poglavje
ankete je bilo tudi vprašanje ohranitve materinega jezika: ogromna večina to nasplošno ocenjuje kot bistveno za preživetje in kot socialno vrednoto narodne skupnosti. V tem oziru je pri vseh deklariranih Slovencih izoblikovana enotna zavest: vsi starši, ki se identificirajo s slovenstvom, vse svoje otroke prijavljajo k slovenskemu pouku, tudi če je pogovorni jezik v družini pretežno nemški. Priznavanje k slovenstvu je v nena-
vadno visoki meri povezano z veliko pripravljenostjo za izobraževanje.
Kot izredno pomemben je Gehmacher poudaril podatek iz ankete, po katerem Slovenski vestnik in Naš tednik naj-večj vplivata na rabo slovenskega jezika, sledi članstvo v slovenskih društvih ter televizija. Enak vrstni red se je izoblikoval tudi pri vplivu na identifikacijo s slovenskim jezikom oz. slovenstvom. Višja izobrazba pri obeh (raba jezika kot identifikacija) stopa v ozadje.
Ob koncu je Gehmacher položaj oz. bodoči razvoj slovenske narodnostne skupnosti ocenil takole: „Koroški Slovenci so v fazi prehoda od regionalno močno kmečko zakoreninjene manjšine k manjšini, kije postala izrazito zavedna in ki se preoblikuje v manjšino z izobraževalnim poudarkom.
In kako je z duševno platjo pri koroških Slovencih? Duševno izravnano oz. harmonično živi samo zavedno jedro slovenske narodnostne skupnosti, ki znaša le še 20 odstotkov in tisti, ki so se že popolnoma asimilirali v nemško kulturo. V razponu med jedrom in robom asimilacije pa je velik del, ki trpi zaradi notranjega duševnega zloma", je zaključil vodja raziskovalnega inštituta IFES dipl. inž. Ernst Gehmacher.
Ivan Lukan
Škandalozno
Diskusijski večer na temu „Vas ob meji - od ieta 1920 v leto 2(MM1", ki sta ga skupaj priredila SPD „.!epa-Baško jezero in vaška skupnost Loče na predvečer avstrijskega nacionalnega praznika, se je na žalost končal s škandalom. Deželni glavar Haider je prisotnost več kot 30(1 občanov in močne skupine njegovih pristašev zlorabil za odkrit napad tam živeče Slovence, na del slovenskega vodstva, ki se ne duži z njim, temveč odločno odklanja njegovo politiko nemškega nacionalizma, in zahteval odstranitev teh ..provokatorjev", nadalje na celovško univerzo, ki da ruši stebre mostu med narodoma na Koroškem in stalno provocira, in tudi na cerkev, ki se naj v bodočnosti ne vtika v nurodnostno politiko. Haider je za svoj obračun z vsemi drugače mislečimi ..požel" viharen aplavz velike večine navzočih in s tem podžgal in obudil še vedno močno prisotno nestrpnost do Slovencev v „vasi ob meji", v Ločah.
Sturm: Konec klasične narodnostne politike!
Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm je že na tiskovni konferenci ob predstavitvi ankete zavzc! sta-iišče do njenih rezuitatov in dejal, da so velikega pomena za bodočo narodnostno politiko slovenskih organizacij na Koroškem.
„Prva ugotovitev raziskave je v tem, da bi nadaljevanje s staro, tradicionalno narodnostno politiko kaj hitro pokazalo, daje neper-spektvino in da nima prihodnosti. Druga ugotovitev pa potrjuje, da bo v novi Evropi regij ustrezna in smiselna samo koncepcija multikulturnosti, kot jo je že formuliral Evropski svet. Konkretno: sodobni Evropejec bo moral poleg materinega in enega svetovnega jezika znati tudi jezik soseda. To pa je priložnost ne le za narodnostne skupnosti, temveč tudi za regije, da se povežejo v nova gospodarska središča ter da izoblikujejo novo regijsko samozavest. Vse to pa je pogoj za premagovanje nacionalizmov". jc dejal dr. Sturm.
Tajnik ZSO je v zvezi s prihodnjim političnim delom ZSO dejal, daje anketa
pokazala, da se Slovenci jasno zavedajo svoje pripadnosti narodnostni skupnosti na Koroškem in da bo treba močnejše pritegniti tudi tisti del slovensko govorečega prebivalstva, ki ne šteje k jedru slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Pri tem bo potrebno odločno nastopiti proti prisilnemu priznavanju k eni ali drugi narodnostni skupnosti in „da se končno odpravi kategorizacija Slovencev v eno skupino, ki se priznava k slovenstvu, in drugo, ki naj bi izdala svoj narod."
V zvezi zjasnim odklonilnim stališčem koroških Slovencev do nekakšne slovenske etnične zbornice je Sturm izrazil upanje, da bo ta odločen „Ne" pri zagovornikih take zbornice znotraj Slovencev privedel do trezne ocene, ne pa še nadalje poglobil razhajanje med koroškimi Slovenci.
Sturm je tudi podprl izraženo željo večine anketirancev po zastopstvu Slovencev v deželnem zboru in v zveznem parlamentu z zagotovljenim številom mandatov kot tudi prisotnost Slovencev v večinskih strankah in dodal, da ena varianta druge

!
Ta)n/k ZSO dr. Magan Sturm
ne izključuje. „Jasno pa je," je dejal, „da narodnostna skupnost ni in ne more biti stranka, saj bi v takem primeru zelo hitro doživela brodolom."
Glede pozitivne ocene sedanjega političnega zastopstva koroških Slovencev (ZSO in NSKS) pa jc Sturm menil, da bo kljub večinski podpori treba izvesti organizacijske spremembe, in da jih bo ZSO tudi izvedla. K programski usmeritvi pa jc še dodal, da so rezultati ankete tudi zelo pomembni za programsko diskusijo znotraj Zveze slovenskih organizacij, ki jc v polnem teku. Prvi osnutek bo dan v javno razpravo še letos.
Pr/reJi/ve „Do/tgr večer, ^o^er//Gafen A bend, NacA/?ar" na predvečer avs/rt/v/cega rtac/oaa/aega prazn//ta .so po.s/a/e zg //a/ta /rar//cp'a, poveč/n/ On/; /era/ srečanja raz-n:7t r/rač/ev o: PaPara/A a.s/var/a/cev na /nzngn; Koro^-/egnr - aeg/er/e na n/tTtovo naror/no pr/par/no^f, neg/et/e na /o, a// ig posamezno r/rač/vo, po.samezn/ z/tor po/ma/e za .s/oven.sG a// ng. Tar// /e/o.s ^e /g na /nzngnt /čoro.s/tem zvr.s/;7o pe/ /aP/A večerov, p/ so po večin/ r/o.seg//' .svo/ namen, pa čeprav .sg /g .so.ser/ morr/a na /o a/; ono pr/rer/Z-/ev or/zva/ /to//' v ma/em š/ev/7u.
^Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar"
Poročajo: Franci Rulitz, Franci Walter, Sonja Wakounig in Andrej Mohar
t:)awmn'. 15
513
MePZ „Zapa" <z Že/ezne Kap/e /e zape/ st pozdrav domačinom /n gostom. Stike. PaZ/fz, Mohar
...v Železni Kapii
SPD „Zarja iz Železne Kaple je bilo med prvimi, ki je začelo prirejati tovrstne proslave. Letošnjo prireditev je s svojim obiskom počastila zvezna ministrica za pouk dr. Hilde Hawliček. Prisrčno jo je pozdravil Franci Sadolšek, ki je ob tem tudi izrazil željo, da bi na Koroškem slovensko in nemško govoreči živeli skupno, ne pa drug poleg drugega.
Kapelski župan Dietfried Haller je izkoristil priložnost in je za občino, ki po njegovem mnenju tako zgledno izvaja sožitje na vseh področjih, prosil ministrico, da želje in prošnje Železne Kaple na Dunaju ne bi naletele na gluha ušesa. Ministrica je v svojem govoru opisala vizijo novih razmer v Evropi in nato prešla na razmere v Avstriji in na manjšinsko vprašanje. Poudarila je svojo naklonjenost do Slovencev in hvalila dosežke v pristojnosti svojega resorja. Izrazila je tudi prepričanje, da bo v prihodnjem letu začela delovati tudi javna dvojezična šola v Celovcu.
Kulturni spored prireditve so oblikovali MePŽ „Zarja" (vodi Božo Hartman), MoPZ „Trta" (Joži Starc), dvojezični zbor kapelske ljudske šole (Tatjana Čebul), fantovski kvartet iz Šmarjcte, „Gu-ten Abcnd, Nachbar" pa so zaklicali Singgcmcinschaft Rechbcrg (Blasius Mitschc).
Prisotnost ministrice je spodbudita pevke in pevce,
da so na koncu vsi skupaj - z ministrico in županom vred -zapeli avstrijsko himno in tako dostojno zaključili večer, čeprav je ostal grenak priokus, da je precej stolov v dvorani ostalo praznih -menda tistih, ki so bili namenjeni za nemško govoreče sosede.
...v Borovljah
Soseda so povabili tudi v Borovljah. Tokrat pa ne več v občinsko hišo, temveč v prenovljeni kulturni dom pri Cingelcu na Trati, fn sosedje res prišel, kar je društvenike v Borovljah še posebej razveselilo.
Melhijor Verdel, predsednik SPD Borovlje, je po kratkem nagovoru pozdravil prisotne, med njimi tudi podžupana Gerharda Paukerja, ki je pravtako pozdravil navzoče in društvu za njegov novi dom čestital v obeh deželnih jezikih. Med gosti pa so bili tudi minister za zamejske Slovence iz Ljubljane Janez Dular, tajnik ZSO Marjan Sturm in član predsedstva NSKS Franc Kelih.
Prva glasbena točka je silno „vžga!a", z modernimi angleškimi pesmimi so namreč nastopili dijaki gimnazije iz Šentpavla v Labotski dolini. Nadaljevala sta dekliški zbor iz Borovelj in Oktet Suha, večer pa je zaključil boroveljski Stadt-chor. Vendar povsem ga ni zaključil, kajti pevci so sedeli skupaj še do jutranjih ur...
...na Radišah
Na začetku proslave na Radišah je Tomaž Ogris pozdravil navzoče, med njimi tudi župana Helmuta Wo-schitza ter nekatere druge občinske	odbornike.
Posebno se je zahvalil sodelujočima nemško govorečima skupinama Sangerrunde Ebental (vodi Heinz Fischer) in Gemischter Chor Griffen pod vodstvom Hansa Mos-serja, ki je v govoru razvil svoje misli k prazniku. Občuteno je spregovoril o subjektivnih strahovih pevk in pevcev preden so prvič prišli v stik z radiškimi društve-niki. Grebinjčani pa so izstopali tudi s kakovostnim petjem, v svoj spored pa so vključili tudi slovensko ..Lipo", ki je zelenela...
Kvalitetno pa napreduje tudi radiški oddelek Slovenske glasbene šole, kar so dokazali mladi solisti Andrea Ogris, Robi Pichler in Niko Wieser ter pianisti Nataša Thaler, Kristina Tolmaier in Sandra	Lampichler.
Nastopile so seveda tudi skupine domačega društva, literarni pečat sta prireditvi dala Maja Haderlap in Franz Stimpfl, posebno duhovita pa je bila povezava, za katero sta poskrbela Barbara Hartl in Nužej Wieser.
...v Svečah
..Govoril bom o vlogi koroških Slovencev v času nacizma... Na izselitev preko tisoč koroških Slovencev v taborišča tretjega rajha in
deportacijo posameznikov in celih družin v koncentracijska taborišča, so koroški Slovenci odgovorili z uporom, z osvobodilnim gibanjem, ki ga je podpirala in nosila narodna skupnost v celoti. To osvobodilno gibanje je zahtevalo svoje žrtve, žrtve za osvoboditev izpod nacističnega jarma, žrtve za človeka dostojno življenje v svobodi in demokraciji." S temi besedami je dr. Valentin Inzko orisal ozadje nastajanja avstrijske državne pogodbe, saj so prav koroški Slovenci s svojim uporom bistveno prispevali k temu. da je bil Avstriji sploh priznan status napadene dežele. Iz tega je dr. Inzko zaključil, da bi uradna Avstrija morala ta delež koroških Slovencev upoštevati in priznati, ter jim
tako omogočiti dejansko enakopraven razvoj.
Višek kulturne prireditve pri Adamu je bil nastop kvarteta Smrtnikovih bratov, prireditev pa so sooblikovali tudi Walter Begusch-kvartet, cerkveni pevski zbor iz Sveč in MoPZ „Kočna".
.. .in v Dobrli vasi
Že v sredo so dobrolski društveniki v kulturnem domu izvedli prireditev, ki so jo umetniško oblikovali MePZ „Srce", cerkveni zbor iz Žitare vasi ter Perikles-kvartet iz Celovca. Žal pa je bil odziv ..nemško govorečih" v Dobrli vasi najslabši, tako da je ostal bridek občutek, da vabljeni „sosed" zaenkrat še ni pripravljen sodelovati.
Navdaš//; so o/roc; <ž Že/ezne Kap/e.
Kvar/e/Smrtn</rov;hPra/ov, v/šeA v Svečah.	dr. W</deb/aw//ček	Povsod se sosed n; odzva/. V S večah /e pnše/ /od; župan.
ZG za Slovence: oster protest proti Haide:ju!
(nada//evan;'c^7. stran/)
V tiskovni izjavi šolsko personalno zastopstvo poudarja, da slovenska gimnazija uspešno deluje že 34. leto, kar potrjujejo tudi poklicni uspehi njenih absolventov. Nadalje je gimnazija v teh letih navezala stike s številnimi gimnazijami in drugimi izobraževalnimi ustanovami v Avstriji in v inozemstvu kot na primer z beljaško višjo tehnično šolo/ HTL Beljak, s katero se je tesno povezala prav v letošnjem spominskem letu. V tiskovni izjavi je dalje rečeno, da je ZG in ZRG za Slovence odprta vsem avstrijskim državljanom, neglede na njihovo materinščino.
„Deželnega glavarja kot predsednika DŠS sprašujemo, od kod ima informacije, ki so ga privedle do te neutemeljene izjave, da slovenska gimnazija ni uspela, ker je getovska šola. Očitno je motena komunikacijska vez med DŠS in deželnim glavarjem. ZG in ZRG za Slovence v Celovcu doživlja že petega koroškega deželnega glavarja. Prepričani smo, da bo preživela tudi tega", je poudarjeno ob koncu skupne tiskovne izjave.
Poleg pismenega protesta so učitelji, dijaki in predstavniki staršev v ponedeljek in torek izvedli tudi protesna zborovanja.
Poslovili smo se od Ferdija Turka
Ni še pol leta odkar je Ferdinand Turk praznoval v krogu svoje družine in prijateljev svoj 85. rojstni dan. Toliko bolj pa nas je prizadela vest, da prejšnji teden za vedno odšel od nas. S Ferdinandom Turkom smo koroški Slovenci zgubili enega najbolj zaslužnih zadružnikov, saj je bil dolga leta poslovodja in predsednik Posojilne-Bank Borovlje, še pred drugo svetovno vojno pa pobudnik zadružništva in posojilnice na Glinjah. Prav teh njegovih zaslug se je v poslovilnem govoru spomnil tudi predsednik Zveze slovenskih zadrug Miha Antonitsch. Vsem svojcem rajnega izrekamo iskreno sožalje.
Drugačni radio za Koroško
UkW 100.5 MHz
Spored za nedetjo,
4.11.1990,
11.00-13.00
*	Ljudska iniciativa doline Bele: koriščenje sončne energije
*	Radio Frei-svobodni radio iz Erfurta gostuje pri Drugačnem radiu
*	Janko Messner predstavlja knjigo „Koroški triptih"
Dnevnik KTZ bo izhajal še naprej!
Koroški dnevnik „Karn-tner Tageszcitung" bo še nadalje izhajal in tudi obdržal svojo socialistično usmerjenost oz. uredniško avtonomnost! Izdajatelj lista bo ostal isti, odslej pa bo udeleženo še podjetje ..Mcdiaprint".
Prizivno sodišče oprostilo Sama Pahorja
Tržaško prizivno sodišče je pretekli teden oprostilo profesorja Sama Pahorja, ker je ..legitimno reagiral na samovoljno zadržanje javnih funkcionarjev". Z razsodbo, kije velikega političnega pomena za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, so prizivni sodniki ovrgli obsodbo, ki jo je v zvezi z dogodki na tržaški glavni pošti K), februarja 1988 izreklo prvostopenjsko sodišče. Kot je znano, je prvostopenjsko sodišče prof. Pahorja obsodilo na dovolj nizko pogojno kazen, da so ga lahko takoj izpustili na prostost. Vzrok sodne obravnave pa je bil dogodek na osrednji pošti v Trstu, ker so Pahorju s silo preprečili, da bi davek za avto plačal s položnico, izpolnjeno v slovenskem jeziku...
Koncert
MUSIČA ETHNIKA glasba sosedov Mladinski dom, t8. nov. ob 14.3(1_______________
Pesmi zatiranih narodov doneie v „Neue Burg"
Preteklo soboto je mešani pevski zbor „Rož" (vodi ga zavzeti Lajko Milisavljcvič) na povabilo Socialistične mladine koncertiral v „Neue Burg" v Velikovcu. V uvodu sta spregovorila Andreas Schcrwitzl, predsednik Soc. mladine na Koroškem in Tomaž Ogris, govornik referata ..Narodne skupnosti v SPO". Publika (obisk je bil nad pričakovanji), je bila nad koncertom tako navdušena, da aplavz ni in ni hotel prenehati - drugačen oktober očitno rodi sadove tudi v Velikovcu in v prej tako sporni veliki dvorani „Neue Burg". Velja pa tudi omeniti, da je Socialistična mladina tokrat na to prireditev vabila dosledno dvojezično, kar se je odražalo tudi na vabilih in plakatih. Tako solidarnost te skupine s Slovenci postaja šc bolj konkretna in verodostojna.
F.W.
HEUTE
!M
SLOVENSKE
VESTNIK
Dic Scite fur unsere deutsehspraehigen Lcser/innen
!FES-Umfrage unter Kantner S<owenen: Em k!ares Nem zur Votksgruppenkammer und zum Trennungsmode!! an den Schu!en
D/c .SVcuvemm /n Karnten /c/tncn d/c E/n/a/mange/ne/ \/mve-u/.s'c/;en Vo/Arsgrappen&ammer a/s M/ndcr/rc/tcnvcrtrctnng -nne s/c der Kat der Kam mer S/orcenen and aur/; LA/ A/ah/e;* /orc/eren (Anm. d. Led.) — enf.se/;/bden ab. /Var 3 Prozen; der Vo/Lsgr;;ppe - and ztvar nar .sr/;on rce/fge/iend /n d/e deafsc/:-s/;rae/;/ge MeAr/m/fsAu/fur /t.s.s;'n;;7;erfe - s/nd Preande d/e^e.s Čor.se/dage.s. Da.s tvarde Ae/ e/ner 7e/e/bnanr/rage de.s An^fdaf /dr en;p/r/.sc/;e ,S'oz/a//br.sc/;ang f/ALS) /m A;;/;rag de.s .S/osve-n/.seden /n.sf/fnf.s zar A/pca-A^r/a-A'oryc/;aag /e^fge.sfe//;, de/ der e/ne .Sf/cdprode .s/orren/.scder Per.sonen /n Dnferdarnfen /n-ferv/ervf tvnrde. D/e Pesadafe der /PP.S-Lrn/rage rvarden ver-gangenen Doaaersfag von; von /PP.S'-Gesedd/f.s/ddrer D/p/. Ang. Gedmacder, dem Le/fer de.s .5/AA -/n.sf/fa;e.s Prane tVede-n/g and Zen;ra/eerdand-.Sedrefdr Dr. Mar/a;; ,S;a rm /n K/agen-/arf/Ce/ovec vorgesfe//;.
So skeptisch die Karntner Slowenen dem Vorschlag einer Registrierung der Min-derheit in einer Volksgrup-penkammer gegenuberste-hen, eine Verbesserung der derzeitigen Minderhcitcnver-tretung durch feste Mandate in Landtag und Bundesparla-ment ftir die Slowenen wiir-den sie begruBen - hier gibt es beim Kern der mit der Volks-gruppe voli identifizierten Slowcnen praktisch keinen Einwand (nur 4 Prozent negative Urteile). Die beste-henden Vertrctungcn, Zcn-tralverband und Rat, erfreu-cn sich auch breitester Aner-kennung (20 Prozent negative Einstellungen insgesamt, nur 10 Prozent beim Kern der bewuBten Minderheit) - al-lerdings besteht hier eine ge-wisse Skepsis bezuglich ihrer Durchsetzungskraft. Die Karntner Slowenen ftihlcn sich nicht ganz gerecht repra-sentiert.
In der Fernsehscndung ..Pressestunde" am Sonntag, dem 28. 10. 1990, crklarte der Karntner Landcshauptniann u. a. folgendes: „Das Slowe-nische Gymnasium ist letzt-lich daran gcschcitcrt, daB es eine Gcttoschulc ist.
Der Lchrkorpcr des Bun-dcsgymnasiums und Bundes-rcalgymnasium fur Slowc-nen/Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence protestiert scharf-stens gegen dicsc unqualifi-zicrtc AuBcrung. Womit be-grundet der Karntner Lan-deshauptmann, zugleich Prii-sident des Landcsschulratcs fur Karnten, scinc Behaup-tung? Mit Tatsachen und Wahrhcit vermag er das nicht!
Das BO und BRC ftir Slo-wencn wirkt bercits das 34. Jahr erfolgreich. das bewci-sen auch die Bcrufscrfolgc seiner Ahsolvcntcn. In die-sen Jahrcn knupfte es Kontakte zu zahlrcichen Gymna-sien und anderen Bildungsin-stitutionen in Ostcrrcich und im Ausland. Wir wollcn nur
Auch die Neuordnung des Karntner Minderheiten-Schulgesetzes vor zwei Jah-ren wird im Saldo kaum als Verbesserung gesehen. Wennn manche darin gewisse Lernvorteile sehen, so finden fastebensoviele, daB sich da-mit einiges verschlechtert hat. Insbesondere die Klas-sentrennung wird sehr kri-tisch gesehen - 85 Prozent sehen da Nachteile.
Ganz allgcmein werden Vcrbesscrungcn des schuli-schen Angebots fur die Minderheit (wie die Forderung des Slowcnischcn in Kindcr-garten oder eine zweisprachi-ge Volksschule in Klagen-furt) masssiv gefordert. Dic Pflege der eigenen Muttcr-sprache gilt allgemcin als we-sentlich fur das Uberleben und die sozialc Wcrtigkeit der Volksgruppc, hier besteht ein einhclliges BewuBt-sein hei allcn dcklaricrtcn Slowenen : von den Eltcrn
dic HTL Villach crwahncn, mit der das Gymnasium im hcurigcn Gcdenkjahr enge Kontakte gcknupft hat. Das Gymnasium ist allcn oster-rcichischcn Staatsburgcrn ungeachtet der Muttcrspra-chc offen.
Wir fragen den Landes-hauptmann als Prasidentcn des LSR, woher er die Infor-mationen hat, dic zu dieser unbegrundeten Erklarung vom Scheitcrn und von der Ghcttosituation des Slowcni-schen Gymnasiums gefuhrt haben. Offcnsiehtlich ist der KommunikationsfluB zwi-schen dem LSR und dem Landcshauptniann gestort.
Das BG und BRG fur Slo-wenen erlebt bereits den (iinftcn Landcshauptniann. Wir sind iibcrzcugt, es wird auch diesen uberleben.
Dem Protest schlieBcn sich auch dic Eltcrnvcrcinigung/ Združenje staršev, der Schul-gcmcinschaftsausschuB/Od-bor šolske skupnosti und die Absolvcntcnvcreinigung des Slowcnisehen Gynmasiums/ Zveza absolventov Slovenske gimnazije an.
mit slowenischer Idcntifika-tion werden alte (in der Stich-probe wirk!ich ausnahmslos alle)	Kinder	zum
Slowenischunterricht ange-meldet - auch wenn in der Fa-milie vorwiegend deutsch ge-sprochen wird. Und das Be-kenntnis zum Slowenentum ist in auffallend hohem MaB mit einem starken Bildungs-willen verbunden.
Die vorliegende Umfrage steht in einer Reihe von neue-ren Studien zur Minderhei-tenproblematik und zur Mul-tikulturalitat in Osterreich.
Haider4V!iBtone m Latschach
Mit schrillcn Haider-MiB-tonen und intolerantem Bei-fallskundgebungen gegen-tiber den Angehorigen der slowenischen Volksgruppe endete am Vorabend des Na-tionalfeiertages in Latschach am Faaker See/Loče ob Baškem jezeru ein Diskussions-abend zum Thcma „Dorf an der Grenze - Von 1920 bis ins Jahr2000".
Der Landeshautpmann niitzte die Gelegenheit des SchluBwortes zu unqualifi-zierten Angriffen gegen die gesamtc slowcnische Volksgruppc („Andcrc Volksgrup-pen in Europa wurden sich alle zehn Finger abschlccken, wenn es ihnen so gehen wiir-dc wie die Karntner Slowe-ncn..."), gegen ihm offen-sichtlich nicht genchme Vcr-treter der Volksgruppe (..Provokatcure, die aus dem Verkchr zu ziehcn wa-ren..."), gegen die Universi-tiit Klagenfurt/Celovec, dic nach Haider „dic Piloten aus dem Wcg riiumt und provo-ziert...") und auch gegen dic Kirchc, die sich gcfalligst aus der Volksgruppcnpolitik her-auszuhaltcn habc.
Einigc wcnigc Diskutanten aus dem Publikum, die An-siitze zu einer hesseren Vcr-standigung und einem besse-rcn Klima unter den beiden Volksgruppcn in dic Diskus-sion einzuhringe vcrsuchtcn, hatten angesichts derart uberlauter dcutschnationalcr und „windischcr" Tone keinc Chancc gchort zu werdcn.
Dic cinzigcn positiven Aspekte brachtcn auf dem Podium „Dorf an der Grcn-zc"-Autor Pluch, Dr. Jože Messner, Dr. Thcodor Do-mej, Franc Černut und - mit Ahstrichcn - Dr. Simonitsch cin.
Der Abcnd hiitte nach Wunsch der Veranstalter, des ortlichen slowcnischcn tmd des dcutschcn Kulturverci-nes, cine Annahcrung der beiden im ..Grcnzdorf" Lat-schach/Ločc lebenden Votks-gruppen bringen sollcn.
BG und BRC fur S!owenen: Scharfster Protest gegen Landeshauptmann Ha<der
VESTNtKOVA
Kot na/ačč /)/ prav Koderta Mu.st7a „Mož A rez /a.stno.st/" /aAAo s7už;7 za prispodobo do/očene praznote v AorosAem javnem z; v/jenja. Prav toAo pa /a/? A o tadt' njegova v/zt/a „KaAamje" ve//a za voddo po.sA;t.sa op/ajanja Att/tar, A/ naslajajo Jraga o/? <7rag/ v prostorsAo .sorazmerno maj-/mem prostora, Aia^erega Janes rad; označujejo Aot a/pe-jadransAega, v bistva pa Zn /abAo tadt reA/i, da je AorošAi. V tem smi.s/a drži tadi izposojenAa o „ma/Z ATvAamj/", Aa/tar-nem pro.s/ora pač, AaAršen se je pre<7.s7av;7 v ce/ovsAem Arbiva Koberta Mas/Za.
MataKakamja kot vizija...
JanAo Messner/n Hans P<ccoff/n/ sta predstavi/a novo Anj/go
Da je ..Cetovški oktobrski pogovor o titcraturi in pohti-ki" počastita tudi prosvetna ministrica dr. Hitdc Hawti-ček, je bito v bistvu botj stu-čajno. Ktjub temu pa je bito tepo slišati, da je ministrstvo menda trdno odtočeno podpirati tokatno kutturo. Prvi očiten izraz tega je bita podpora ministrstva za izdajo troje-zične knjižice na temo 10.
oktober: Janko Messner je prispevat titerarni det, ki je hkrati tudi potitični obračun z uradnim prostavtjanjem 10. oktobra na Koroškem, temu ..Koroškemu triptihu" pa je grafično razpravo o deseto-oktobrskem vzdušju dodat betjaški stikar Hans Piccotti-ni, ki je v ceh seriji upodobit pogrom nemškonacionatne Koroške na dvojezične kra-
jevne napise teta 1972.
Prireditev, zgrajena po viziji o „mati Kakaniji", torej proti otoku „btaženih", ki se tahko razvije prav zaradi nepriznavanja in odrivanja vseh nepravitnosti, pa je pokazala, da bi bita na Koroškem - in to v širšem smistu -potrebna kar četa vrsta literarnih in potitično očiščujočih in osvežujočih prireditev.
Veter, ki je vet iz tirike Kajetana Koviča in proze Florjana Lipuša ter Futvia Tomizze, je bit vsekakor mrzet, ktjub temu pa prav zaradi konstruktivnosti spet prijeten in osvežujoč.
Ta večer pa je dokazat, da „mata Kakanija" tahko zaživi, da imajo ustvarjalci v tem prostoru kaj povedati, kaj ponuditi. Zavedajo se, da
tjudi v tem predelu žuti marsikateri čevetj. Teh žutjev pa se lotevajo. Več bo takih prireditev, tažje se bo utrdita vera v tako vizijo, tažje bo pritegniti prebivatce te „mate Kakanije". Prav napoved, da bo vsaj Musitov arhiv še nada-tjevat s takimi prireditvami, je korak v potrebno smer...
Andrej Mohar
Avtor /n založnica.* Tomizza /desno) /n Mračn/Aageva	Kajetan Kovič	F/otjan Lipuš, prepnč//7v /n dos/eden
stran 2:		stran 3:		stran 4:
Siovenija -mirovna oaza v Evropi.		tntervju z zgodovina!jem Thomasom Barke<jem		Hrvaški rok „Brujev" na novi LP-piošči.
stran 5: Pomoč
positjenim zenstam in dekietom
stran 6/7:
Sp!it '90: vrhunska atletika v žarišču
Ze/en; 37oveH;)e na če/u s č/anom prc;7scrE;va EepaAAAe .S7o-ven;)e dr. DaJanom E/atom /s7;Aa Je^no) sr; v pre;eA/;A dne/; v .S7ovc;;;/7 sproi;/; dEAa^;)o o dcr;;;7;7ar;'z;'ra/;; .S7ovcw/;. Pred/o-ž;7; .so ;eme//;7o pr;prav//e;; do/r;nnen; „ZAogom orožje" o .S7o-ven;)7 Aro; mirov;;; oaz; Evrope, Aaterega g/avn; avfor je dr. /V;a. Pred/oge Ar doAnn;en;n, A; je že po prvi/; dne/; vzAadi/ ve/iAo pozorno^/; ;n ja en o razpravo, pa so prEpeea/; /nd; predse d;; i A Ze/e;;i/; ,S7oeen;je mag. P o ja n Rrnrne/;, Janez JannnA, Jože Jard ;n Požo E/ajsn;an. Eporn/djeno pa je A do n;d; gradivo ..UiAa;;/a za An/nvro ndra ;n nena.sdja" AJarAa /drena. Z)oA;nnen; oAyavi/a;;;o e ce/od, ^aj A; A;7 /aAAo ze/o aAfna/en fnd; za Eoro.šAo, A; e riasprot/H z naprednim; si/ami e ,S7ove;;ip' že redno dči e „oAoroženi prefeA/osd" A rez prae;7; per.speAdv za sAnpno mirovno Aodoenoj; e nažern ma/Anem pro^forn A/pe-Jadran.
I.L.
Z Zbogom orožje! Slovenija mirovna oaza v Evropi ?
1.	Tako imenovani sodobni svet označuje nasiije do narave in sočioveka. Uničevanje okoija. torej narave in bioioške podiagc živijcnja ter številne vojne sta medsebojno povezana procesa udejanjanja militantnega, nasilnega miselnega vzorca. Kopičenje uničujočega orožja ter že planetarni ekološki problemi grozijo s fizičnem uničenjem človeštva. ..Rcševa-nje" meddržavnih problemov z vojnami je v jedrskem veku cilvilizacijski absurd in ogroža prihodnost človeštva. Utopija ni svet brez, temveč svet s smrtonosnim orožjem. Zato je zadnji čas, da se soočimo s tisočletja prisotnim miselnim vzorcem o potrebnosti vojske. Če res želimo mir, potem odvzimo orožje.
2.	Za oborožitev se letno v svetu posredno in neposredno namenja okoli tisoč milijard dolarjev, izpopolnjevanje sredstev za pobijanje in izdelavo sodobnih orožij zaposluje ogromen znanstveno raziskovalni potcntial. Istočasno pa zaradi lakote umira letno nad sto miljonov ljudi, tretjina človeštva je podhranjena. Vojaški proračuni imajo prednost pred razvojnimi, ekološkimi, izobraževalnimi in socialnimi programi.
3.	Procesi popuščanja še posebej v Evropi zmanjšujejo možnost neposrednega vojaškega spopada. Ne glede na zaostritev v Zalivu, ki bi lahko prepričevala o nasprotnem, je realno pričakovati zlasti v povezujoči Evropi pospešene procese razorože-vanja. Popolna razorožitev in
odprava nacionalnih armad (le mirovni odredi OZN) so končni cilj miroljubno razmišljajočih prebivalcev sveta. Proces radikalne demilitarizacije najlažje začnejo države, ki niso zgodovinsko obremenjene z osvajalnimi vojnami in jih označuje spoštovanje nenasilnega reševanja meddržavnih in notranjih problemov.
Kot osnovno izhodišče poudarjamo dejstvo, da je Slo -venija majhna država na geografskem, nacionalnem in komunikacijskem vozlišču. To ji daje izjemno priložnost, da se v času ustvarjanja popoldne samostojnosti v praksi odloči za civilizacijsko edino sprejemljivo paradigmo preživetja in nenasilja.
Državljani Slovenije so se večinsko že odločili (programi vseh izvoljenih strank) za suvereno Slovenijo, kar pomeni tudi samostojno odločanje o vojaških vprašanjih. Slovenija se bo že ob sprejetju nove ustave morala odločiti med dvema možnostma: vzpostavitev samostojne vojske Republike Slovenije ali pa za demilitarizirano Slovenijo brez vojske, vojaških objektov in vojaške industrije.
Predlagamo, da ne vzpostavimo slovenske vojske po odhodu enot JLA, ter se šele nato cventuelno pričnemo ukvarjati z postopno demilitarizacijo. Smo za demilitarizacijo Slovenije brez nastanka republiške vojske. Postopke in časovne roke prehoda k demilitarizirani Sloveniji naj določi ustavni zakon. Takšen predlog ute-
meljujemo z naslednjim:
1.	Ob odhodu JLA ter po osamosvojitvi ter proglasitvi nevtralne Slovenije je zgodovinska priložnost, da udeja-nimo demilitarizacijo Slovenije in preprečimo nadaljevanje nasilni vojaški logiki podrejene družbe in v njej živečega posameznika.
2.	Nakopičene gospodarske, razvojno-ekološke, socialne probleme ter probleme družbenih dejavnostih bi lahko prodorneje reševali ob preusmeritvi sredstev, ki jih sedaj namenjamo za vojaške izdatke (vsaj 3 do 5 % narodnega dohodka). V letu 199U bo Republika Slovenija ob upadu industrijske proizvodnje in standarda ter naraščujoči brezposelnosti, stečajih obubožanih družbenih dejavnosti zgolj za potrebe JLA namenila okoli sedemsto milijonov dolarjev.
3.	Vojaška oborožitev predstavlja najbolj nevarno obliko degradacije okolja, zlasti v že tako onesnaženi pretežno kraški in gosto naseljeni Sloveniji. Demilitarizirana in nejedrska Slovenija bi pomenila tudi dejansko in potencialno zmanjševanje obremenitve ekosistemov Slovenije, sosednih regij in celotnega planeta.
4.	Demilitariziranost Slovenije bi pomenila najbolj nedvoumen in miroljuben prispevek k nujnosti nenasilnega reševanja razpleta jugoslovanskega političnega gordijskega vozla, zgled za pričetek demilitarizacije ostalih jugoslovanskih republik, Balkana in celotne Evrope. Z državljansko vojno in nasi-
ljem ni mogoče uspešno reševati zapletenih medrepubliških in mednacionalnih problemov Jugoslavije. Nekaj tisočglava nova slovenska armada pa tudi objektivno ne bi mogla preprečiti eventuel-nega vojaškega napada številno nekajkrat močnejših armad sosednjih držav. Utopično je računati, da bi se država kot je Slovenija, v primeru, da bi prišlo do oborožene agresije nanjo, lahko ubranila s svojo vojsko, pa če bi bila še tako mogočna. Varnostna rešitev za Slovenijo je intenzivna in globalna politika miru. Vojska v Srednji Evropi ne zagotavlja varnosti, temveč nasprotno -vzpodbuja potencialne konflikte.
5.	Človekove pravice in svoboščine kot temeljno načelo nove slovenske ustave ne morejo biti dejansko celostno uresničene, če posameznika usposabljajo in obvezujejo , da z orožjem brani ozemlje. Smrt drugega, tudi napadalca, ne sme in ne more biti sredstvo za dosego katerega koli ozemljskea cilja. S silo in smrtjo pridobljena neodvisnost ne prinaša trajne svobode. V bistvu pa vsaka vojska temelji na sili in ustvarjanju pogojev za afirmacijo sile. Temu se lahko postavi po robu le odločna in brezkompromisna politika nenasilja, vzgoje in izobraževanja za mir, v primeru kršitve pravic pa nenasilen odpor in bojkot.
6.	Zgodovina in kultura slovenskega naroda temeljita na nenasilju in odsotnosti poveličevanja moči. V viziji demilitarizirane prihodnosti sveta predstavlja naša nenasilna zgodovina do sosedov dragoceno dediščino, ki nam je v ponos in je v teh prelomnih časih ne smemo zapraviti s težnjo po moči in militariza-ciji duha državljanov Slovenije. Ker smo miroljubni in ne ogrožamo nikogar, lahko z vsemi sklenemo mir in se razorožimo. Včeraj zasnovana nevojaškost je danes in zlasti jutri progresivni srž humane kulture nenasilja in univerzalne varnosti.
7.	Zavajanje pomenijo strahovi, da demilitarizirana Slovenija pomeni pot v policijsko državo in okrepljeni terorizem. Vprašanje notranjega miru in reda je tudi po sedanji ustavi zunaj pristojnosti armade in se mora reševati z elementi pravne države in zagotavljanje človekovih pravic.
Bistveno je izhodišče, da postane ideja o Sloveniji brez armade temeljna ustavna kategorija. Predlagamo, da se četrti „mirovni" člen nove slovenske ustave gasi: Republika Slovenija je demilitarizirana država brez lastne vojske in brez vojaške industrije. Varnostna politika temelji na garanciji OZN, Sveta Evrope, na negovanju miroljubnih mednarodnih odnosov, na spoštovanju človekovih pravic in na vzpostavljanju nenasilnih, ekoloških, socialnih ter duhovnih vrednost. Njene meje in ozemljsko nedotakljivost bi varovale enote policije in v prehodnem obdobju tudi enote teritorialne obrambe Republike Slovenije. Idejo o demilitarizirani Sloveniji je potrebno udejaniti z naslednjimi postopki:
1.	Pospešena izdelava raziskovalnega projekta demilitarizirana Slovenija" (z ustanovitvijo mirovnega inštituta) z vsemi posledicami, kijih prinaša udejanjanje ideje o Sloveniji brez vojske.
2.	Kljub sklepu helsinške konference o spoštovanju mej v Evropi pridobitev ponovne potrditve sosednjih držav (Italija, Avstrija, Madžarska) o spoštovanju mej Republike Slovenije, kar velja tudi za Republiko Hrvaško in druge repubike SFRJ. Prav tako bi bilo potrebno dobiti vsa mednarodna zagotovila s pogodbami o nenapadanju ter opredeliti status Republike Slovenije kot eksperimentalne demilitarizirane države pod pokroviteljstvom OZN in Evropskega sveta.
3.	Široko organizirano zbiranje podpisov za uvrstitev mirovnega člena v novo slovensko ustavo.
4.	V kolikor v javni razpravi člen o demilitarizirani Sloveniji ne bo mogoče uvrstiti v predlog nove slovenske ustave, predlagamo razpis mirovnega referenduma.
Z ukinjanjem vojske bomo „izgubi!i" potratno in ekološko razdiralno vojaško industrijo, nehuman način ukazovanja in programiranje težave za ubijanje ter ideologijo ustvarjanja sovražnikov. Pridobili pa prepotreben denar, zaupanje naših sosedov, srca mater in spokoj sinov. Ne zavrzimo zgodovinske priložnosti, da se sosedom, Evropi, svetu končno predstavimo kot miroljubni in daljnovidni - z Zbogom orožje!
Napočil je nujni - in morda skrajni - čas, da pogledamo svoji polpreteklosti v oči, predvsem pa da zapišemo in shranimo vse spomine in pričevanja ljudi o našem travmatičnem polpreteklem času. (as strahu je minil, nastopil je čas za besedo.
Skupščina Republike Slovenije je na sejah zborov 18. in 19. julija 1990 sprejela Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi ter številu članov komisije skupščine Republike Slovenije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov
Slovencem doma in po svetu
in drugih nepravilnosti.
Komisija se je zavzeta, da bo opravljala naloge, za katere je bila ustanovljena, s polno mero etičnega posluha, strpnosti in nepristranosti ter ideološke neobremenjenosti. Njena naloga je raziskava povojnih dogodkov, vendar bo Komisija verjetno morala seči tudi v dogajanja med vojno, kolikor sc bo izkazalo*, da so neposredno pogojevala povojno dogajanje.
Raziskava povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti je njuna pot k resnični spravi na Slovenskem ter pogoj za pisanje dopolnjene zgodovine polpretekle dobe, ki bo temeljila na dejstvih in ne bo prilagojena ideološkim gledanjem na tedanji čas.
Da bi komisija lahko dobro opravila svoje delo, prosi pomoč Slovence v domovini in po svetu. Prosimo vas,
posredujte republiški komisiji, ali pa tudi ustreznim komisijam po občinah, ki so jih ali pa jih še bodo ustanovile, vse znane podatke (kraji grobišč, število žrtev, okoliščine, v katerih so bili poboji in podobno, podatki - pričevanja o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah za posameznike ali skupine ter druge nepravilnosti).
Komisija bo ugotovljena
relavantna dejstva posredovala pristojnim organom, da bodo storjene krivice tudi moralno, politično, pravno in materialno popravljene.
Komisija bo delovala tako, da bo vsem pričevalcem zagotovljena osebna integriteta in varnost, vsakomur pa sc zahvaljuje za pomoč.
Skupščina Republike Slovenije, Komisija za raziskavo povojnih množičnih pohojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti.
Das aktueMe Interview mit Thomas M. Barker
Der u/ner/c//cun/.seJe Dn/ ver.s/fJ/.spro/e.s-sor Dr. DAoTTMs M. DurAer fDo/oj Ar Jarc/i .se/7?e //?rerv/eurs' zu Jen Ere/gnAsez? zu Kr/egsen Je 79JJ /n AJZrn/en un J,S7oue-n/en /n; „.S7or'en.sA/ ves/n:A" unJ /zu „De-/o", .sohve zzr/ezz/ JurcA se/ue DeJuuAzue uzzz „C/uA 2" Jes DREzuzu EAezzzu „Euru-maztAeu - ErucAe oJer Mnner? EJrzz/ez: uuJ .S7o mezden /zn ueuezz Europa" e/uer Aredezz D//eu J/cAAeJ /n D.szerre/eA uzr J J;
uusereu; A/ucAAars/uu/ JeAuzzu/getvorJezt. Dr. Darker /s/ e/n Exper/e uzz/Jezzt GeAze/ von MzrzJer/zeJezz/rcgezz zzzzJ Auf z/AerJ/e.s Jze /zvzzgere Ge.scA/eAfe Eurufezis zzzzJ .S7o-M-ezzzezz.s' zzz zzze/zrerezz EuAAAufzozteu Ar/-JscA AeurAezfef Azm. nz?n/y.s7erf. Du.s /o/-gezzJe Ge.s/zrzz77z zzt/f Jezu uzzterzAuuAcAeu /Asfor/Aer /uArfe .S*V-ČAe/rednAfear /rvzu P. AzzAuzz zzucA Jer „CAzA 2"-Dz'jA:zzMz'ozz zzz Af Jzgezz/zzrZ/Ce/o vec.
^Im Europa von morgen kein Piatz fur den Deutschnationalismus! ^ ^
Herr Professor, nas srzgea S/e zaza AA/anf Jes „C/aA 2". Ha/ e.s szcA far S/e aasgezaA/f. nrz/J/sAu//er/zu AaAea?
Der Club 2 hatte einen durch das Thema vorgegebe-nen, begrenzten Rahmen. Die Betonung lag sicherlich in der Begegnung des Karnt-ner Landeshauptmannes mit dem slowenischen Minister-prasidenten Peterle, wobei die Diskussionsleitung ganz offensichtlich den Auftrag hatte, diese „Big story" auch als solche zu verkaufen. Fiir mich als Historiker wurden daher leider einige sehr wich-tige Themen nur sehr ober-flachlich behandelt.
Lag J/es vze//ezeA/ aaeA Jaran. Ja// d/e A/zzzosp/zare a des eAer a/s ezz/Arazzzp/Ž nar, AesozzJers nas Ha/der aaAe-/ang/e. Ha/ aueA d/e H/sAas-s/on a zzz d/e VernezzJzzzzg der SpracAe das /Are daza Ae/ge-/ragea?
leh habe von allem Anfang an Partci tur den Hcrrn Mini-sterprasidenten ergriffen, der auf die Verwendung der slowenischen Sprache in der Diskussion bestand. Dies ob-wohler sehr gut Deutsch spricht. !ch setzte mich ftir die Verwendung des Slowe-nischen aus drči Grundcn ein: erstens wcgcn der staats-mannische Perspektive, die gcmachtcn AuBerungen eine hohc Vcrbindlichkeit gibt, zwcitens wiirc Peterle trotz scincr guten Deutsch-Kcnnt-nisse in einem direkten Zwei-gesprach gegeniiher Haider zweifellos im Nachteil gewe-scn. und drittens, und das er-seheint mir am wichtigsten. ist es der Sytnbolismus ftir die Gleichwertigkcit des Slowe-nisehen gegeniiher dem Dcutschen. Das Slowcnischc wurdc doch von offizieHer Seitc in der Vcrgangenheit und wird auch heute noch ab-solut zwcitrangig behandelt.
/Lz7/ezz /Arer Mc/nazzg zzac/z azcA/ aac/z Jze Herrezz S/zzzzzzze/// vozz der MzzvezzsAa zzza/zca /a /JzzA/pzaa, der /sazzs//er V zz/ezz/zzz Hzzzazz azzz/ aaeA ///se/zo/ Hr. Atzzpe/Azr/ zazzz/ades/ e/zz/ge Hor/e za SAznezz/seA spret Aezz so//ezz 7
Bei Ministerpriisidcnt Pe-
terle ist bei der Beantwor-tung dieser Frage sicherlich ein anderer MaBstab ange-bracht als bei den anderen Genannten. Es war ftir das deutschsprachige osterreichi-sche Publikum sicherlich bes-ser, daB sie Deutsch gespro-chen haben, Doch wenn ich schon vorhin die Symbolwir-kung des Gebrauches der slo-wenischen Sprache im Me-dium Fernsehen erwahnt habe, so hatte bei diesen Perso-nen der Gebrauch des Slowe-nischen sicherlich auch seine Berechtigung gehabt.
Wenn ich mich richtig erin-nere. war in der Diskussion um den Sprachgebrauch von Landeshauptmann Haider vorgebracht worden, doch die deutsche Sprache zu ver-wenden, um die Zuseher bzw. Zuhorer durch lange Ubersetzungen nicht zu lang-weilen. Fiir mich war dieser Einwand kein Argument, was tibrigens im Verlauf der Diskussion durch die ge-schickte Dolmetscherin Cor-nelia Vospernik eindrucks-voll bestatigt wurde.
Zzzr H/sAass/oa, za Azza-Are/ea /Aezzzezz. Ha/z/er n/rA/c aaz //eg/zzzz Jer H/s-Aasszozz aAerazzs aggresszv, Aeszzzz Jers /a R/cA/azzg Pe/er-
/e, Jeza er aa/zoaa/zs/zscAe Po/z/zA vomarf. Ha/Jer ar-g/er/e aaeA M/aJerAez/ea-Azn. Vo/AsgrappeareeA/e /ar e/ae Jea/scAe Vo/Asgrappe za Jer La/ers/ezerzaarA, no-Ae/ Ha/Jer voa arspraag-/zeA 5W/. /J/A Hea/scAea spraeA aaJ g/e/eA aaeA e/ae /Žczzprzzz//a/ zaz/ Jer GenaA-raag voa RecA/ca aa Jze Kara/acr A/zzneaczz Aers/e/-/ea no///e. Ha/Jer Aa/A/erof-/easzeA//zeA a/eA/ azz/ Jeaz H/-s/or/Aer BarAer gereeAae/.
Ich muB zuerst betonen, daB Herr Haider sehr aggres-siv aussah und eine fiirchter-liche Spannung in der Luft lag. Die Situation war so an-gespannt, daB ich mir dachte, es solite doch endlich jemand einen Witz erzahlen, um die Situation zu entkrampfen.
Was nun die deutschsprachige Bevolkerung in der Untersteiermark, die Stadte Maribor/Marburg, Celje/ Cilli usw. anbelangt, habe ich Haider die notwendige Ant-wort geben konnen. Namlich, daB es eine totale Legende ist, daB es dort 500.000 Deutsche gab. Solche Behauptungen haben tiberhaupt nichts mit der Wirk!ichkeit zu tun, sie sind aber tur gewisse Kreise, die
auch bewuBt Geschichtsver-drehungen produzieren, cha-rakteristisch. Ich meine, daB absichtlichen Geschichtsver-drehungen entschlossen ent-gegengetreten werden muB.
Den Tatsachen entspricht lediglich, daB etwa die Hiilfte der Bevolkerung von Maribor/Marburg und Celje/Cilli die deutsche Muttersprache hatte und die S!owenen auch die deutsche Sprache lern-ten. Die einzige groBere Sprachgruppe vor dem Zwei-ten Weltkrieg in Slowenien waren die Gottscheer und gerade diese Gruppe wurde von Hitler bzw. den Nazis schlecht behandelt und von diesen sogar umgesiedelt.
/zn Ver/atz/ J/escr C/uA-HzsAzzsszon zvar aucA vozn An/zseznz/zsznzzs Jze ZfeJe, AonAre/ /že/ JaAez Jer \azzze Jes /varzz/zzers OJz/o G/oAzze-n/A.
Auch hier gab es einen Schlagabtausch zwischcn Herrn Haider und mir. Ich erwahnte Odilo Globočnik deswegen, weil die Angst, die Karntner Slowenen noch heute ftihlen, fiir das Fern-sehpublikum verstandlich ge-macht werden muBte. Das osterreichische und das euro-piiische Publikum solite
einen Eindruck bekommen, wie sich die Karntner Slowe-nen in der Nazizeit gefiihlt haben miissen. Ein Odilo Globočnik ist dafiir ein Sym-bol, denn er gehorte zu den argsten Fallen die man zitie-ren kann.
Die Diskussion iiber den Antisemitismus hatte Herr Haider mit dem Verweis auf eine antisemitistische Pas-sage aus einer serbischen Publikation ausgelost. Ich sagte ihm, daB es Antisemitismus iiberall gegeben hat; in Amerika, Ungarn, Serbien, und Karnten kein Monopol auf den Antisemitismus hatte. Was den Un-terschied ausmachte ist die Tatsache, daB sveder die Ser-ben, noch die Ungarn, Ame-rikaner usw. Vernichtungsla-ger organisierten. Dies tat je-doch ein Globočnik, den Himmler wohl auch deshalb engagierte, weil er der kor-rupteste Mann war, den man sich vorstellen konnte. Er be-stahl sogar die Verwaltung der Vernichtungslager, so-daB er nach Istrien versetzt wurde, was jederzeit belegt werden kann.
/zz Jer „C/zzA 2"-D/sAzzs-s/ozz zvzzrJe vozz /Azzezz Ae/ Jer BeAazrJAzzzg Jer ScAzz/przz-A/ezrza/zA zzz Karzz/ezz J/e Vor-/ez/e Jes Bz//zzpzza/zsznzzs azz-gesproc/zezz. S/e AaAen JaAez azz/ pos//zve MrzJe//e za Jea /7.SA vem/esea zzaJgezaeza/, Ja// e/na Jze aeacs/e Rege /nag zn //zzzzz/ess/aa/ New yorA e/n Mo Je// /ar e/zz Aon-///A//re/eres Zasanzzzzen/eAen von Vo/Asgrappen aaeA zn anserezzz Razzza Jars/e//ea Aonn/e.
Ich bekam die Einladung zu dieser Diskussion erst sechs Tage vor der Sendung, dennoch konnte ich vom zu-stiindigen Ministerium in New York rechtzeitig jene Unterlagen erhalten, die ich dann auch im Fernsehen pra-sentierte. Es gcht hier um den ErlaB des New Yorker
Unterrichtsministeriums,
wonach jede Schulleitung be-auftragt ist, die Muttersprache der Studenten nach objektiven Kriterien festzustel-len und dafur zu sorgen, daB sie eine gleichwertige Ausbil-
/Fortsefzaag amse/Jg)
D/e „C/ub 2"-Runde zum Fhema „Karnten und S/on/en/en /m neuen Europa"
"Kem Ptatz tur den Deutschnadonatismus!''
(ForfsefzMMg)
dung in Englisch, das sie im AHtag unbeding benotigen, und in ihrer Muttersprache erhaiten.
Es gibt hier einen prinzi-pieUen Hintergrund. Man meint bei uns, daB die Multi-kulturalitat fiir das Zusam-menieben von mehreren Vol-kern in einem Staat beson-ders wichtig ist. Diese Multi-kulturalitat bietet schiieBiich nicht nur dem Einzeinen gro-8e Vorteile, sondern der Wirtschaft, in den internatio-naien Beziehungen usw.
Ich kenne Karnten zu gut, um nicht den Vorschiag zu machen, dieses Modeli den Karntner Schulleitern anzu-vertrauen. Wenn es in Karnten irgendwann zur Verwirk-lichung dieses Modelles kom-men solite, dann kame dafiir nur das Bundesministerium fiir Unterricht in Wien in Fra-ge. Nur dieses konnte in die-sem sensiblen Bereich die notwendige Objektivitat ga-rantieren. Ich bin jedenfalls gerne bereit, den Karntner Slowenen die entsprechen-den Unterlagen bereitzustel-len.
3ic reden der Biliu^ua/iiai und MuAikuAura/iiai das IFnrt. Sodte diese Sfrafegle nicAf aucA run den Karntner S7owenen urtd aucA der deufsehspraeA/gen MeAr-Ae/tsAerd/kernng urngesetzt trerden 7 Ansafze dazn giAi es Aei einem Vel/ der S/ouenen ya Aerelts.
Ich selbst bin gemischter Abstammung. Auf der einen Seite bin ich Altamerikaner, auf der anderen Seite norwe-gischer Abstammung. Ich wuchs in einem kulturell sehr bunten Minnesota auf und profitierte ungemein viel da-von.
Ilerr 1'rofessor, nlr und aucA Sle AaAen ror und ant Id. (MfoAer IWd elne andere Form run „ Kultur", namlleA den In Karnten noeA Immer Ao!!aA!#en I7eutscAnatIona-/Ismus In a/1 selnen Faeetten. vun verAaicu AusArueAen AIs Aln zu den A utmarscAen, er/eAt.
Ich bin prinzipicll gegen Aufmarsche und Umzlige oder wie man solehe Veran-staltungen sonst zu nennen pflegt. Es sei denn, es tritt eine gute Kapelle auf.
Was sich hier in Karnten abgespielt hat, kann man al-lerdings nur als unangenehm bezeichnen. Ich habe auch einen braunen Kartner Hut zuhause, doch ich habe ihn nicht mitgenommen, weil diese traditionelle Farbe jetzt miBbraucht wird. AuBerdem war die Vorstellung furcht-bar langweilig.
Vom St-andpunkt der Karntner Slowenen ist es dar-uberhinaus klar, daB solehe Veranstaltungen Salz ihre Wunden bedeuten.
Ich bin kurz am Umzug vorbeigegangen, mein Inter-
esse galt jedoch der Gegen-veranstaltung im OGB-Haus, wobei mich die Auf-tritte von Prof. Ringel und Werner Schneyder am stark-sten beeindruckten. Zu dem Zwischenfall nach der Ver-anstaltung mochte ich nur sa-gen, daB ich es fur dieses Land typisch finde, daB nicht der Angreifer von den Be-horden zur Anzeige gebracht wurde, sondern der Verteidi-ger eines im Rollstuhl sitzen-den, wehrlosen Mannes. Ich bezeichne so etwas als unver-schlimt und ich war person-lich sehr schokiert.
ZurucA zum ,,C/uA2". Der Moderator Prof. Paul l end-vai Aat es am ScA/utl der DIs-kusslon ulfcnsicAf/icA lur unfucnr/ig Aefunden, sleA Ael Haider anzuAIedern und Ael Haider Para/Ie/en zum polltl-scAen Aufstleg des eAema/1-gen amerlkanlscAen Prasl-denten KleAard \Ivon Aerzu-sici/en.
Ich versuche mich hier kurz zu fassen, denn meiner-seits ist hier nur ein grober Vergleich moglich. Nixon ist intellektuell sehr begabt, charkterlich aber sehr schwach. Was Nixon zugute gehalten werden kann, ist die Ankniipfung der Kontakte zu China. die ein linksstehen-der amerikanischer Prasident nie hatte vollziehen konnen.
Haider kenne ich nicht so genau, doch hat er als auf-warts strebender Politiker in ganz Europa eine schlechtc Presse, besonders in Spanien und in den Niederlanden. Dies gilt librigens auch fur Amerika, fur New York. Er erscheint also international in einem eher schlechten Licht, moglicherweise zum Teil unfair, doch so ist es.
Haider wurdc meiner An-sicht nach fiir Osterreichs gu-ten Ruf im Ausland noch we-niger beitragen als der Herr Bundesprasident Wa!dheim.
Ich personlich bin aus die-ser Beurteilung heraus sehr skeptisch, daB Herr Haider imstande wiire, eine andere Bahn einzuschlagen, denn Organisationen wie der Hei-matdienst. der Abwchrk;im-pferbund und andere deutschnationale und rechte Organisationen sind seine politische Basis. Und auf diese kann er, trotz deren Enge. nicht verzichten. EincNixon-Wcnde. um beim groben Vergleich zu bleiben, ist bei ihm daher undenkbar und fiir Haider aus den genannten Griinden auch nicht vollzich-bar.
Von der VergungenAelt zur Gegentvart und ZuAuuff.
Offensichtlich bestimmt die Vergangenheit die Ge gcnwart. Das Publikum ahn) wahrscheinlich gar nicht, wic weit die Wurzeln der Vergan genheit reichen. Als Fachhi-storiker bin ich hier geneigt. sogar ins Mittelalter und noch weiter zuriickzugehen.
Aber zur Sache: die Fehler der Vergangenheit sollen fair behandelt werden, wobei ich betonen will, daB man sie im breiteren Interesse des ge-sellschaftlichen Lebens nicht begraben darf. Eine bessere Zukunft gestalten heiBt, die Fehler ebenfalls beriicksich-tigen.
Dies meine ich besonders fiir den Alpen-Adria-Raum, wo Deutsche, Slowenen, Friulaner, Kroaten, Italie-ner, Ungarn und andere Vol-ker auf engem Raum zusam-menleben. Es gibt hier Mog-lichkeiten, die geniitzt wer-den sollen, wobei die Basis dafiir die Anerkennung der verschiedenen Sprachen, Kulturen usw. sein muB. Ich bin davon iiberzeugt, daB ge-rade dieser Raum eine sehr wichtige Rolle im Europa der Zukunft spielen wird.
A n^esIcAts dieser Ein-seAafzung, die uAri^ens aucA von vie/en angeseAenen Poli-tikern, Evperten usu. ge-teilt uird, erAeAt sieA die Prage, oA in diesem entseAeiden-den Zeitpunkt die rieAtigen Politiker, denken nir etua an Haider in Karnten. am Ku-der sind, um dlesen B eg ins Europa der Zukunft aucA ge-Aen zu konnen.
Im zukiinftigcn Europa hat Deutschnationalismus, besonders in seiner verdeekten Form der Heimattreue. iiber-liaupt keinen Platz!
Barker: Nemški nacionaiizem nima mesta v novi Evropi!
z 2. struni)
predlagal, da na Koroškem materinega jezika ne ugotavljajo ravnateljstva, temveč da bi to morala biti pristojnost zveznega ministrstva za pouk na Dunaju", je dejal Barker.
V	zvezi z ncmškonacio-nalnim praznovanjem 70. obletnice koroškega plebiscita je Thomas M. Barker dejal, da je že v principu proti vsakršni obliki pohodov in povork.
„To, kar pa se je dogajalo na Koroškem, lahko označim le kot neprijetno", je dejal priznani ameriški strokovnjak.
Odločno je tudi obsodil napad na profesorja Erwina Ringla po prireditvi v Domu sindikatov v Celovcu in dejal, da je ta dogodek tipičen za Koroško, kakor tudi dejstvo, da pri policiji ni bil prijavljen napadalec, temveč človek, ki je prof. Ringla pred napadalcem branil.
V	razgovoru za naš list sc je Barker dotaknil tudi različnih tem, ki so bile v ospredju diskusije v „Clubu2".
Gtasbene novosti
„Bru/7" jamč//o za kva/tfefo /n uspeh
Doma je pač doma
Pred desetimi leti so se v avstrijski srenji prvič pojavili kot ustvarjalci popularne glasbe, pretekli teden pa so na Dunaju predstavili svojo tretjo veliko (LP) ploščo. Glasbena skupina Bruji ni postala samo sinonim za spletanje gradiščansko-hrvaških folklornoglasbcnih izhodišč s trendi in razvojnimi stopnjami avstrijske pop-glasbe. Svoji glasbi je prilepila etiketo ..hrvatski rok/Krowodn-rock," skupina sama pa se je uspešno uveljavila v domači avstrijski sceni popularne glasbe.
Lansko leto je bila pesem „Tabure" celo 10 tednov uvrščena v avstrohitparadi. Bruji so s svojim ustvarjanjem prestopili ozke meje, ki ovirajo marsikatero ..manjšinsko" glasbeno skupino. S svojim uspehom in orientacijo k širši avstrijski publiki so postali
tako rekoč medij, ki je bil v stanju bolj uspešno informirati o obstoju in problemih gradiščanskih Hrvatov kot bi to zmogle politične in kulturne organizacije Hrvatov ali njihove folklorne in tabu-raške skupine.
Pri tem pa nikdar niso ostali zgolj pri prikazovanju narodnostnih problemov, temveč so jih znali izvrstno združiti z obstoječimi socialnimi, družbenimi in splošno človeškimi problemi.
Nova plošča „Daham/ Doma, ki vsebuje nove pesmi in uspešnice skupine iz preteklih let v to vsekakor potrjuje. Plošča je izšla pri Extra-plattc (Pf 2, 1094 Dunaj) in bo v kratkem na voljo tudi na digitalni plošči (CD), naročiti pa jo je mogoče tudi pri Ferencu Buzanichu, Park ulica 3, 7304 Veliki Borištof/ GroBwarasdorf.
Nova p!ošča Gronemeye!ja
Mislim, da vsi poznate nemškega pevca Herberta Gronemeyerja ki je še posebno zaslovel s svojo ploščo .,M;inner" (Moški). Nedavno tega pa je izdal novo ploščo, ki se imenuje „Lu-xus". V zadnjih letih je Gro-ncmeycr podpiral različne dobrodelne akcije, tako npr. je sodeloval pri „Band fur Afrika", v zadnjem času pa pri iniciativi ., FCKW Stop". Bi radi vedeli, zakaj je novo ploščo imenoval „Luxus"?
Sam pravi, da sta za to dva razloga. Prvi je ta, da sc imajo Nemci za nekaj boljšega (ta
čas zahodni proti vzhodnim), drugi pa je njegovo privilegirano življenje pevca, ki mu omogoča luksuzno življenje. Za svoje pesmi in popevke pa znani pevec pravi, da nastajajo iz njegovega življenja. Herbert Grdncmcycr je prepričan, da je njegova publika odzivna tudi na tekste in teme, ki jih v svojih popevkah obravnava. O konkurenci pa pravi, da zanj ne obstaja, konkurent je le sam sebi, v tem smislu, da sicer ne more peti boljše kot kak drug pevec, temveč samo boljše, kot poje sam.
Herbert Grdnemeyer (/evo) /n njihova k/apa.
K!ic v si!i: 0463 5157 66
Pomoč pos&jenim ženskam in dekletom
/VcAd/dr/ zzio^/r/ /Jicnt/o, c/a poj//^Zpa s/?/oA /v/, c/a so z^Ms/ce ga/ac /rk/r^d, če ye pcac/ar pr/s/o <r/o a a s ///a, /cdi* so o? os Aega propoc/ka/e (s Zrkd//a7a Akz7o/a /a go/o Aožo) /p c/. O/? /era pa se zeasAre /aA/ro vprašamo, a// o? os/c/ racajo /cof z/pa/, A/ a/7aa /coafro/e a a J ^po/tTa /a,sZ/a/:Zora? z)// a/so pogos/o pkap ozos/c/ /creaforp' zeas/ce azoe/e / s feaz pa Oz z/z /craf/c/A /czz/.. J, a// a/so prav azoš/rz oz/govora/ za re/r/aozo, /c/ žeas/co zrez/ac/ra aa o/ezzo spo//zosf?
De/sfvo y'e, z/a y'e sfevz/o posz/sfev v ž) vsZrz/V v/so/co. Zaraz/z' Za/ta/a o/c rog Ze Zezrze Aozz/creZ-zzega sfevz/a s/cer zz/ zrzogoče zvez/eZz, sZaZ/sZz/c/ pa /rze/zzjo, z/aye w4vsZrzp /eZzzose/cszza/zzo z/ora/z//e-zzz/z o/c rog /0.000 oZro/c. 7o v/so/co sZevz/o pa zze z/opzzsča z/voozov, z/ay'e vsa/ Zo/z/co Zzzz/zposz7/ezzz/z zezzs/c. V Ze/ zvez/ /e p^Aa/zok Zre/za pozz/rav/Z/ zzovoasZazzov//ezz/ „X//c v sz/z", /c/ rzzzz/z pozrzoč vseza zezzs/cazrz /zz z/e/r/eZozzz, /c/so z/ož/ve/e zzasz7/e zza se/cszza/zzezzz poc/koc/a.
NOTRMF
FURVERGEWALT!GTE FRAUEN UND MADCHEN

Nekako od srede oktobra dalje deluje v Celovcu „Klic v sili za positjene ženske in dekteta / Notruf fur verge-waitigte Frauen und Mad-chen", ki ga je ustanovilo društvo	„Žensko
zavetišče/Frauenhaus", v katerem sodelujejo različne koroške ženske organizacije. Po telefonu prizadetim pomagajo psihologinja, socialna delavka in juristka, dosegljive pa so (vsaj v začetku delovanja) ob ponedeljkih od 15. do 17. ure in ob četrtkih od 18. do 20. ure. Izven tega časa pa je na voljo avtomatični telefonski trak, na katerem lahko vsaka ženska pusti sporočilo ali pa svojo telefonsko številko.
Klic v sili je namenjen za anonimno pomoč (razgovor po telefonu), če pa si prizadete ženske želijo konkretnejšo pomoč, pa jih sodelavke Klica v sili rade spremljajo tudi na policijo, k
zdravniku ali pa jim pomagajo pri sodni obravnavi.
Sodelavke te nove inštitucije bodo poleg tega skušale delovati tudi v javnosti s tem, da bodo opozarjale na probleme, ki jih imajo posiljene ženske in dekleta; vsem ženskam pa bodo svetovale, kako ravnati v primeru, da na lastni koži doživijo seksualno nasilje.
Na tiskovni konferenci je dr. Helga Hieden-Sommer, predstavnica socialističnih žena na Koroškem, poudarila, da so prizadete ženske še vedno preslabo informirane o možnostih, ki jih imajo v primeru posilstva.
Organizatorke te ustanove polagajo posebno važnost ustvarjanju vzdušja, v katerem bodo ženske lažje spregovorile o posilstvu (in s tem bo lažje reševati probleme, ki so ob tem nastali!), ne da bi bile navsezadnje same potisnjene v vlogo storilke, češ
da so posilstvo sprovocirale s svojim vedenjem, obleko ipd.
Na tem področju bo treba, o tem so ženske prepričane, delati intenzivno in vztrajno, kajti posilstvo je, kot tudi vsako drugo nasilje, v naši družbi še vedno tabuizirana tema.
Psihologinja dr. Petra Rai-ner-Geistler je na tiskovni konferenci spregovorila še o okoliščinah, v katerih največkrat pride do posilstva. Pri tem je razlikovala dve skupini:
1.	Največji del žensk/deklet doživi posilstvo v krogu znancev ali pa celo v lastni družini. Okrog 70% prizadetih krivca osebno pozna.
2.	Znatno manjša je skupina neznanih storilcev, čeprav se v javnosti kaj rado ustvarja mnenje, da storilci čakajo na svoje žrtve le v temnih parkih, gozdovih ipd.
Dejstvo , da so storilci veli-
kokrat znanci, pa je brez dvoma tudi vzrok za to, da ženske/dekleta o posilstvu raje molčijo.
Molčijo pa tudi zato, ker v javnosti in pri sodnih obravnavah prizadete ženske kaj radi potisnejo v vlogo storilke - končno je pač kriva njena obleka, da se moški ni mogel več obvladati! - na tem pogosto gradijo zagovorniki.
Tako ali drugače pa žrtvam ostane psihična travma včasih kar vse življenje, posebno še, če nikdar niso imele priložnosti za razgovor o travmatičnem doživetju in razbremenitev.
Proti trditvi, da so ženske celo same povzročiteljice posilstva, ker so storilca provocirale, pa govori, tako trdi dr. Helga Hieden-Sommer, predvsem dejstvo, da posiljene ženske najdemo v vseh starostnih dobah in v vseh slojih.
Med nami povedano
piše dr. Štefka Vavti
MZZMt/ ČAS/
Vohtvc	mimo,
napihovanje in hmtatatn
ohrog jub;7ej'nega 70. oktobra jmo prebo/e/;7e, prihajajo jpct mirnejši čaji?
5!o/atj/ jo je jpet navadi/; na šo/o, ma/čkl Je privadi/; vjabdan/iba otrojbega vrtca. .Sc bomo zdaj' /ahko neko/lko odpočl/e? .Se pog/obl/e vaje, ko naj jejenjka meg/a a/i deževje j;71, da omajamo v biji/j/anova-nju. Pujtltl za seboj' vjak-dan/i stres, nemir, ki je naj po/ašča, ko jo otroci vje preg/ajni, nemirni, ko dan zahteva od naj vje več moči, potrp//en)a, umlrjenojtl.
Ne, ne pujltjo naj počivati, mirovati, je odpočiti od vročega po/etja, hektičnih dni pred vo/itvami, 70. oktobra, šo/jkega začetka...
Koma) drevje zgnbZ/a jejenjko ,/l.stje, ki naj je prejeneča/o j jvojo barvi-tojt/o, že je bo treba oboroževafi za naj/ednj; boj.
A'a po/icah v trgovinah je pojav/jajo prvi Mik/av-ži, za ž/ehtnobe med nami part//;', z vrečkami, v katerih naj bodo odne-j/i... V ženjkem ča.sopijjn nam dajejo prve najvete, kakšna dari/a naj /etoj podarimo najin; naj-dražjim, jeveda je//-made, v prihodnjih tednih jih bo treba izde/ati, kajti najbo/j dragoceno je pač dardo, ki jmo ga naredi/e jame, ob mij/ih na naj-dražje, nam .sugerirajo. Pri tem mi pride na mije/ doživet/e J' sinčkom, ko Jem mu nedavno tega jp/et/a pu/over. „Ne maram ga", je zakriča/, kot kakšen jtrupen škrat, čeprav jem v pu/over vp/et/a vjo jvojo /jube-zen....
Zadiša/o je po receptih za božično pecivo, cimet, koriander, orehi... na de/o bo treba, da bo vje pravočajno gotovo/
PoJtaviti je v kuhinjo, izrabiti zadnje ure pro-jtega čaja, kajti /e tako bomo /ahko prejeneti/e naše majhne in večje tira-ne/čke. Da ne pozabim nakupov, Ja) božič že zdavnaj ni več čaj miru, čaj nepotrebne hektike je, čaj izdatkov, čaj, ki prav od naj ženjk terja vje preveč, ko nam naprti/o odgovornojt za to, da bodo prazniki tudi ujpe/i. .S7edimo torej napotkom, p/etimo, kuhajmo in tekajmo po trgovinah, v gneči, v mrazu, še in še, tako da bomo pravočasno za božič gotove, z živci namreč...
Napotki za žrtve:
*	Če se odločite za ovadbo (Anzeige), si napravite beležke o vseh detajlih, katerih se spomnite.
*	Če vam je mogoče, ne spremenite ničesar na mestu, kjer ste bile posiljene.
*	Shranite obleko z madeži, krvjo ipd. ( v vrečki, da se sledi ne izgubijo).
*	Pojdite kar se da hitro k zdravniku, ne da bi se prej oprhale (do 25 ur po posilstvu), greste lahko tudi v ambulanto bolnice ipd.
*	Tam naj vam potrdijo izsledke preiskave.
*	Če se odločite za ovadbo, naj vas na policijo spremlja oseba, kateri zaupate - to je vaša pravica! ta naj bo vaša priča in v pomoč.
*	Imate pravico, da vas zasliši policistka.
*	Zapisnik podpišite le tedaj, če povsem odgovarja temu, kar ste doživeli.
*	Ovadbo lahko vložite tudi še pozneje (nekaj tednov, mesecev... po doživetju).
*	Pokličite Klic v sili za posiljene ženske in dekleta, ta posreduje tudi naslove, kam se lahko obrnejo otroci, ki so bili seksualno zlorabljeni.
Nasvete in informacije za posiljene ženske in dekleta lahko
prejmete oh ponedeljkih od 15. do 17. ure in ob četrtkih od 18.
do 20. ure po telefonu na štev.: 0463 -51 57 66.
/Vekaterl moški so prepričani. da ženske same 'zzlvajo - npr. z goloto -posilstvo. 411 moškim res ne uspe obvladati svoj spolni nagon?
S/)//f.	r/aAna//nsAo
rnes/o s 7 7//A /e/ s/aro /rad/e//o. /e A// zar/nj/ ter/en argus/a pr/red/-/e//	/5. erropsAega
prvenska v a//f//A7. 4/es/o r/msAega resama D/oA/ee/ana /n n/ego va znač//na š//r/Ao/na pa/a Ja /z J. sfo/e//a, gozdna// Marjan /n med//e-ransAa A/nna, vse /o ;e A//a /zredna Au/Ea ene na/veep/! špor/n/A pr/re-d//ev v Jngos/av///. ;\'a arA//eA/onsAo modernem s/ad/onn nogometnega A/uAa A/a/dnA so se pon/er/A na/Ao//š/ at/et/ /z J! držav Es rope. E7/nA fned/teransA/ sro-e/n/ so doseg// /z/emne rezn//a/e. nae/ona/ne reAorde,	evropsA/
reAord na -/ s -MA m /2.-38,22, Ve//Aa Br//a-n//a/ /n sve/osn/ reAord v šta/e/nem /eAu 4 s ///d m //rantosAa ee/ver/ea. ./7.79. pre/ 37.83/.
^por/n/A/ Evrope so A/// v SpAfn /z/emno raz-po/ožen/. E//nA sfrog/m A on/ro/afn so se poen//// /a A o prost/ /n sproščen/ Aot še n/Ao// popre/. Za to so posArAe// Med/teran /n preA/va/e/ Spt/ta. A/ so na s dušeno s/a v/// evropsAo prsenstvo. svetovn/ reAord /n svp/e //nA//enee.
A t/et/ so se za tope/ spre/enr zaAva//// po svo/e. Eo/eg pro/oAo-/arne s/ovesnost/ na zaA//neAn so p/esa//. sAaAa// v jareA z sodo, teA// pos/os /Ase A roge us se pr/srčno oA/ema//. Easne/e so pr/sos/vova// tud/ enAratn/ ..EvropsA/ noč/" sred/ SpAta. A/er so dož/ve// Ž/uAezn/vo gosto//u/most SpAčanov /n v s/oso še ssgn/efuet. A/ sta ga SpAt /n Z/rvašAa podarda Evrop/.
f/ste dn/ /e A// Sp At povsem športen. Aae/o-na/n/ proA/em/ so A/// na s/dežno pr/Ar/t/. pa vendar pr/so/n/. Edo A/ s/ m/s///, da je s/rošAe evropsA ega prvenstsa v g/avnem Ar//a repuAAAa //rvašAa sama. A// zarad/ nae/ona/nega ponosa a// trmastega zadržan/a zvezne v/ade v Beogradu/ /dre/ n/ ravno naA//ue/e. da so SpAč/rn/ na otvor/tven/ s/o vesnost/ /zžs /žga// jngos/o vansAo /no/no. svo/o „E//epo našo domov/no' pa s/Aarno sprenr//a// s pet/e#n' /'rtAu/en/ ArvašA/ narodn/ ponos se je zrea/// tud/ v //sočer/A zastava A Arez petero-AratAe zvezde. A/jo /e -seveda po spre/e//n nove ArvašA e ustave -zamen/a/ šaAosn/e/ podoAen grA. Zastava morda spom/nja ee/o na ueAdan/o ns/ašAo. Aso-e/ae//e so možne, prav/ zagreAšA/ tv snema/er. san! ueAoAAo s šAr/pt/A, sa/ /e drrnra /z perečega En/na.
Ognjemet Evmpe
Retrospektiva našega posebnega poročevaica Daniia Prusnika z EP v Spiitu
Vvonne Ma/ ('NDR) g/e/e med na/bo/jše na svetu v /eAu na /500 m. S/ Sp//7u 7., dva
Združeno Evropo v praAs/ za enAra/ /zvajajo samo špodn/A/. Mar/a More/ra f/evo) /n Lucrec/a tedna Aasne/e na at/etsAem Jard/m (Por/uga/sAa).	prand pr/xu v Atenah druga.
Avstrijci - prevladati so uspeM
A	f/e /?//#
AvstrgsAe ut/etsAe zveze (OTE) .Srm.s.ser/evu; „A*a/ Aoče/no več, doseg// smo AronaAto medo//o (EeAr/nger v sAoAn s paA-eo), v sAoAu v v/š/no smo A/A pr/ žeusAuA med /;o/Ao//š/m/ (4. me.sVo A7reA/uo/o;ove). po tud/ osmA reznAoA so v/do/." D dimo/sA/ ČeAm/7 V/er/ EoporeA, A/ /e A/7a /dv//ena za E A, /e o/en/7a. da AvaAy/Aae//sAega rezaAafa v Ao/7 na /A Am n/ po/-rdda m /7 zarad/ tega n/ dovoA/a nastop v .SpAtn. /taA/anAa /Sn/ta .S/dot/, A/ prav taAo Aot EoporeAova n/ /me/a potgenega Ava////Aac'AsAega rezt/Aata, /e v te/ d/se/p/on posta/a evrop.sAa prvaA/n/a.
Korošec Herwig Rottl iz Feidkirchna. ki se v teku na !10 m z ovirami (14,23) ni uvrsti! v finalni tek, je bil nekoliko razočaran nad samim seboj: „Ni mi uspelo, čeprav sem sc za Split najbolje pripravil. To sem dokazal teden dni pred evropskim prvenstvom s časom 13,87 v slabših pogojih. Telesno sem bil dobro pripravljen, tepeni pa se s psihičnimi problemi." Simpatični žandar, ki dela 20 ur tedensko na žandarmerij-ski postaji v Feldkirchnu, se ne smatra za profesionalca. Pri žandarmeriji kot vrhunski športnik uživa ugodnosti, ki jih drugje ne hi imel. Oproščen je nočnih služb, od aprila do junija pa je obiskoval žan-darmerijsko nadaljevalno šolo. „Pok!ic mi je prav tako pomemben kot šport. Imam družino z malo hčerkico in živimo od mojega zaslužka. Kot športnik pa sem verjetno mali egoist." Rottlov spremljevalec v Splitu je bil trener Herbert Gratzcr, glavni sekretar koroške ASKO.
Beljačan Dictmar Millonig po teku na K).()()() m: „Niscm nezadovoljen z doseženim časom (28:16,95), pa tudi ne posebno srečen zli. mestom. 10 krogov pred koncem sem bil pripravljen napasti, a mi ni uspelo. Vsi smo vedeli za premoč Salvatorcja Antiboja (evropski prvak, 27:41,27), ali nihče ni pričakoval, da nas
bo tako deklasiral. (Antibo je zmaga! tudi v teku na 5000 m). Včasih pridem na Koroško k staršem. Kot Korošec pozdravljam vse bralce Slovenskega vestnika."
Po nepričakovanem 3. mestu v skoku s palico se je Hermann Fehringcr predstavil takole: „Rojcn sem 8. 12. 62 v Amstettnu na Nižjem Avstrijskem, sem izučen maser in plino- in vodovodni inštalater, začasno pa vojak v avstrijski vojski. Sem poročen s trenerko, imava 5-lctno hčerko Nino. Bronasta kolajna v Splitu pa je moj največji uspeh. 5 let sem na razvoju mojih zmožnosti dosledno delal z dr. Ingom Pcykcrjcm v Gradcu in s svojo ženo. Kot kaže, se je ves trud splačal." O evropskem prvenstvu in organizaciji pa meni, da je človek, kadar ima uspeh, zadovoljen.
Bronast/ Hermann Eehr/nger (sAoA s pa//co) /e nedavno nas/op/7 /ud/ v Ce/ovec.
Pozabil je tudi na 6-urno čakanje na letališču v Beogradu. Presrečen je!
Med najboljše atlete v Evropi šteje tudi Beljačan Johann Lindner, ki se je v metu kladiva zanesljivo uvrstil v finale in dosegel 10. mesto (73,68). S tem nastopom je zadovoljen, še posebej, ker je bil pred evropskim prvenstvom skoraj pol leta poškodovan. 31-lctni pripadnik avstrijske vojske goji svojo športno panogo 12 let. Gledalci so bili po Lindncrje-vem mnenju na evropskem prvenstvu v Stuttgartu boljši, ker so glasneje navijali. Sicer pa je v Splitu z vsem zadovoljen. Da bi sc imel za profesionalca, sploh ni govora, saj služi kot vojak in je za športno dejavnost oproščen dela. Profesionalci so tisti, ki živijo od športa, ki imajo sponzorje in so tako finančno zagotovljeni. Da je pri vojski, mu prinese le prednosti. Enake prednosti, kot so jih imeli športniki v Vzhodni Nemčiji. Imeli so najbrž boljšo zdravniško oskrbo, glavnopoklicnc trenerje in drugo. Lindner ne dobiva finančne podpore iz t. i. „Sporthilfc".
Presrečna tudi Sicgricd Kirehmann, ki intenzivno
/zčrpan/ D/e/mar M/7/on/g po /eAu na /0.000 m.
šest let goji vrhunski šport. Z njo trenira vodja športnega centra St. Polten Christl Gun-ther. Lani je končala študij telovadbe in geografije, sedaj pa bo kot profesorica pričela s poskusnim letom. Poleg službe namerava opraviti še doktorat. V kvalifikaciji za skok v višino je opazila, da je sposobna tudi za presenečenje, čeprav za moč sotekmic ni vedela. Njena taktika je bila preskočiti vsako višino v prvem poskusu. To ji je zagotovilo tudi odlično četrto mesto, saj se je za njo uvrstilo kar pet atletinj z isto doseženo višino 189 cm. Koroška je zanjo med najlepšimi deželami Avstrije, na treningu je bila ob Baškem jezeru. Obisk Koroške zelo priporoča. O dvojezičnosti na Koroškem je seznanjena, predvsem zato, ker je spremljala vse okrog dvojezičnega šolstva. Kot Zgornjcavstrijka pa težko sledi tej temi na Koroškem.
Avstrijski evropski prvak v dvorani v metu krogle Klaus Bodcnmullcr je z 19,62m dosegel 11. mcsto:„Na EP v dvorani sem premagal najboljše iz Nemške demokratične republike, v Splitu pa so nic ugnali oni. Težko je biti najboljši." Bodcnmullcr hi rad nastopil še na olimpijskih igrah 1. 1992 v Barceloni.
Za Helmuta Schmucka, žandarja iz Stcyra, je bila maratonska proga pretežka. Atlet, ki poleg vsakdanjega treninga dela 40 ur na teden, sc je v Splitu uvrstil na 21. mesto. Štrcvilka 1 mu v Splitu ni prinesla sreče: ..Vodim strog režim življenja. Teren mi ni bil ravno naklonjen, hude težave pa mi je delala popoldanska vročina." Od 36 nastopajočih je moralo 13 maratoncev odstopiti.
John Reg/s (Ve//ka Br/'tan//'a).' z/ato s/ teko na 200 m (20,7 7), z/ato /n evropski rekord v (eku 4x400 m (2.58,22), drug/ s štafeto 4x(00 m (37,98) /n tret/7 na 700 m (70,0/).
B/7/'ana Petrovič (Jugos/avz/a); po osvojitvi srebrne ko/a/ne s/ skoku s/ višino v so/zab vesei/a.
/4^s7n)'ka S/gr/ed K/rcbmann, če (da Uskoku v višino.
Do besede še novinarji
Za novinarje, ki so vsak dan poročati iz Splita, evropsko prvenstvo ni bil dopust. Tako je vsekakor trdil novinar avstrijske televizije Michael Berger , ki je pripravljal prispevke za televizijo (Šport am Montag): „V primerjavi z atletiko je svetovno prvenstvo v hokeju na ledu pravi oddih. 8 ur dela na dan pri evropskem prvenstvu v Splitu, hektika in vročina zahtevajo vse od nas. Prijetno pa je dejstvo, da smo novinarji zlahka prišli v stik in pogovor z atleti, kar na prejšnjih EP v Rimu in Stuttagrtu ni bilo lahko."
Atleti so v Splitu stanovali v novozgrajenih hotelih visoke kategorije. Avstrijski novinarji, avstrijska atletskega reprezentanca in z njimi še 21 reprezentanc iz Evrope so bivali v hotelu Split. Atleti obeh Nemčij so že združeno stanovali v Hotelu „Zagreb". Za varnost športnikov je bilo poskrbljeno v zadovoljivi meri. „Pravje, da reditelji in milica pazijo, da se nič ne pripeti in da so športniki na varnem. Kar je pisal Kurier, da je Split sod smodnika, sploh ne drži," pravi dunajski reporter.
Zadovoljen z delovnimi pogoji na EP je bil Oto Giacomelli, športni novinar iz Ljubljane, sam nekdaj vrhunski skakaiec in zatjub-ljen v Zahomčane. Pravi, da le podrobnosti morda niso bile v redu. Sodniki da so bili preobremenjeni. To je izkusila evropska prvakinja v metu kopja Alafrantti Paivi iz južne Finske, ki se zaradi treh „prestopov" ni kvalificirala v finale. Po pro-
testu finskega vodstva je le lahko nastopila v zaključnem tekmovanju in zmagala.
Fotograf nemške tiskovne agenture DPA Frank Klee-feld pa je bil v zvezi z limitiranim številom fotografov, ki so lahko opravljali svoj posel na samih prizoriščih, bolj skromen s pohvalami. Le 16 fotografov je imelo dovoljenje za fotografiranje v neposredni bližini športnikov. Nekaterih disciplin pa od daleč ne moreš fotografirati. Pravi, da so bile težave s kolegi od televizie, ki mislijo, da so pokupili celo evropsko prvenstvo. „To je bilo prenetrantno in neprijetno. Tako pa ni bilo samo tu v Splitu, ampak vsepovsod na podobnih tekmovanjih. Seveda morajo televizijske ekipe delati najbolj eksatno. Morajo imeti pregled nad vsem, kam morajo priključiti kable, ki jih je na stotine. Navsezadnje pa naj nastane še dobra oddaja. Fotoreporterji smo morali večkrat preteči cel stadion, da smo lahko fotografirali vse discipline. Po več kg težko aparature smo vlekli sem ter tja, včasih celo kakšn zaboj."
Med 625 akreditiranimi novinarji je bil tudi dr. psihologije iz Izraela, kije vsak dan pošiljal te!efaxe v domovino. Izraelci se niso uspeli uvrstiti v noben finale . Znano mu je mesto Celovec (!)/Klagenfurt in tudi dejstvo, da na Koroškem govorimo slovensko.
O velikem športnem dogodku v Jugoslaviji so prvič poročali tudi v esperantu.
V Splitu zadnjikrat NDR
Atletska reprezentanca NDR, ki je od leta 1958 dalje sodelovala na vseh večjih športnih prireditvah, je kot samostojna v Splitu tekmovala zadnjič in se poslovila z 12 zlatimi, ^srebrnimi in 10 bronastimi kolajnami.
To je bila bira najboljše atletske reprezentance 15. EP v atletiki. V slovo so atleti z zastavo tekli zadnji krog in sc simbolično poslovili od petdesettisoče navzoče in milijonske publike pred televizorji. Kot reprezentanca je od 1. 1958 v Stockholmu dalje sodelovala na desetih evropskih prvenstvih in se izkazala kot vesclcsila, ki ji niso bili kos niti atleti Sovjetske zveze. Pri desetih nastopih so bili njeni atleti 6 krat najboljši, dvakrat pa so se uvrstili na 2. mesto. Bilanca je vsekakor enkratna: od 254 osvojenih kolajn je 90 zlatih.
Priključitve k ZR Nemčiji 3. oktobra so sc veselili funkcionarji (zapadne) Nemške atletske zveze, saj bodo v
skupno atletsko vrsto prevzeli vse atletske zvezde vzhoda.
Atleti obeh držav so v Splitu že stanovali skupaj, predstavili so tudi - kar je edinstveno - almanh, v katerem so predstavljeni vsi nastopajoči atleti - Vzhodne in Zapadne Nemčije. Nemčija je postala atletska velesila.
Atleti reprezentance NDR gledajo v bodočnost skeptično. S priključitvijo se za enkrat še ne morejo sprijazniti. Trener srebrne Glo-rie Siebert (100 m z ovirami) Siegfried Elle je dejal: „Ne vemo, kaj bo prišlo. Mnogo vrhunskih športnikov hoče prenehati. Za trenerje ne bo več dela."
Skromna Sigrun Wodars
Na/fi/fre;ga v Evropi in najboljša med vsemi sodelujočimi Katrin Krabbe /z Nemške demokratične republike.' „ O združitvi ne dajem komentarja.'" Zmagata je v teku na 7 00 m, na 200 m in s štafeto 4x 7 00 m.
iz Neubrandenburga (svetovna prvakinja'87, olimpijska zmagovalka '88 v Seulu in evropska prvakinja iz Splita v teku na 800 m) se boji združitve. Kot študentka ne ve, ali bo lahko študirala dalje, ker njena študijska usmeritev ne bo več aktualna.
Po EP pravi, da je finančno (Neckermann-Sporthil-fe) poskrbljeno za vsakega atleta, neglcdc ali prihaja iz NDR ali ZRN, ki se je v Splitu uvrstil med prvo šesterico. Športniki druge garniture bodo prenehali trenirati, ker nimajo eksistenčnih perspektiv. Kdor ima družino, si skuša poiskati delo. Denarja za športnike iz nekdanje NDR ne bo več.
Simptomatično je odgovorila zvezda vzhodnonemške atletike Katrin Krabbe, ki je v Splitu osvojila zlata odličja v teku na 100 m, na 200 m in v štafeti 4 x 100 m:„Združitve ne komentiram."
Kratkotrajno
veselje
Slovenije
V Sloveniji so osvojitev bronaste kolajne Boruta Bilača (slika zgoraj) iz Postojne v skoku v daljino (8,09 m) ocenili kot fenomenalno. Toda veselje je bilo kratkotrajno! Komisija za doping je namreč ugotovila, daje Bilač jemal poživila in mu odvezla odličje. Slovenska atletika tako od leta 1974 na večjih atletskih prireditvah ni osvojila nobene medalje. Tedaj je Nataša Vrbančič v metu kopja dosegla tretje mesto. Bilač se ob svojem uspehu rad spominja prvega trenerja Borisa Mikuža iz Postojne. Sedaj trenira skupaj s prijateljema Sašo Pustolovskim (skok v višino) in Gregom Novakom (tek na 200 m).
Tekmuje za Postojno, letos pa mu je prvič uspelo preskočiti 8 m in to daljavo je dosegel na vseh tekmovanjih. Prczadovoljen je bil z letošnjo sezono. O kolajni na evropskem prvenstvu sploh ni razmišljal, cilj je bil le vstop v veliki finale. Meni tudi, da je profesionalec, saj atletika zahteva precej znoja in odrekanja. Ce bi delal več stvari hkrati kaj vrhunskega ne bi mogel doseči. V Jugoslaviji pa je to še težje, ker v ta šport vlagajo premalo denarja.
Jugoslovanska atletska zveza za razvoj Boruta Bilača ni vložila skoraj ničesar, vse stroške so nosili Atletska zveza Slovenije, ZTKO Slovenije in njegov klub. Poleg treniranja študira še na fakulteti za telesno kulturo, kolikor mu pač to čas dovoljuje. Upal je, da bodo poleg Postojnske jame imele razumevanje za uspehe še druge firme.
Učitelj zgodovine na postojnski gimnaziji je bil zelo zaveden Slovenec in je Boruta in sošolce večkrat popeljal na Koroško med koroške Slovence. Ker so bili zamejski Slovenci vedno tema pogovorov z njim, je dobro seznanjen s situacijo na Koroškem. Res škoda, da je posegel po poživilih in si s tem pokvaril atletsko bodočnost.
Založba Drava na Dunaju predstavila tri nove knjige
Založba Drava je preteklo sredo v Clubu Concordia na Dunaju predstavila tri nove knjige iz letošnjega knjiž-njega programa. Tema predstavitvene konference je bila „Karnten - ein Alarmzei-chen. Neue wissenschaftliche Analysen zum Rechtstrend in Osterreich". Kot slovensko-avstrijska založba na meji med dvema kulturnima prostoroma si je Založba Drava zastavila cilj, imeti v vidu skupnosti in različnosti v tem prostoru, urednica založbe dr. Helga Mračnikar pa želi z znanstvenimi analizami in publikacijami posegati tudi tja, kjer na jezikovnem in kulturnem področju poteka razdvajanje in diskriminacija oziroma asimilacija dela prebivalstva na dvojezičnem ozemlju na Koroškem.
Prav v tem smislu je izbrala tudi te na Dunaju predstavljene knjige. Der Karntner Heimatdienst, tdeoiogie,
Zieie und Strategien einer nationatistischen Organisa-tion, knjigo, ki jo je napisal Martin Fritzl, sta na tiskovni konferenci predstavila avtor sam in dr. Wolfgang Neuge-bauer (o njej smo našim bralcem že poročali). Dr. Gero Fischer in univ. prof. Wolf-gang Dressler (oba z dunajske univerze) sta nayzočim novinarjem - bilo jih je okoli štirideset - približala knjigo Am Karntner Wesen konnte diese Repubtik genesen, An den rechten Rand Europas: Jorg Haiders „Erneuerungs-potitik" ki sta jo izdala dr. G. Fischer in dr. P. Gstettner (tudi to publikacijo smo našim bralcem že predstavi-li).
Reinhold W. Oblak in Peter Gstettner pa sta govorila o knjigi Machtpobtik macht Schuie. Ausgrenzung und Ghettoisierung der s!o-wensichen Volksgruppe am
Beispiel der zweisprachigen Volksschule in Karnten (1984 -1988). Študijo je pripravil Šentvidčan R.W. Oblak, kije na Dunaju študiral politologijo, zgodovino, publicistiko in sociologijo, kot Korošec pa je tudi v svojem vsakdanjiku imel priložnost spoznavati predsodke večinskega naroda nasproti manjšini. Oblak sodeluje pri raznih znanstvenih projektih, v prvi vrsti pa se ukvarja z vprašanji nacionalizma in integracije.
Tiskovno konferenco je vodila Maria Halmer, ki je dejala, da so na Koroškem že velikoposkusili, in nadaljevala: „Iz mojega vidika je Koroška za demokracijo izgubljena dežela". Pesimističnemu rezimeju moderatorice navkljub je bilo vzdušje dobro, novinarji so se zanimali tako za situacijo manjšine na Koroškem kot tudi za nove knjige Založbe Drave.
Reinhold W. Obiak
MACHI-
PuHiiK
ma<ht
MHULE

DR^A
Urednica dr. He/ga Mračnikar je na tiskovni konferenci precfsfav/Va tri nove knjige Za/ožbe Drava, ena /zmed feb obravnava prob/emafiko dvojezičnega šo/sfva na Koroškem (zgoraj).
Zadkinov ApoHinaire
Letošnja osrednja slovenska svečanost ob 45-letnici Združenih narodov je bila v Slovenjem Gradcu 23. okt., torej na predvečer mednarodnega dneva tega najpomembnejšega svetovnega združenja. Umetnostna galerija je za to priložnost odprla za javnost izjemno lepo prenovljen atrij, ki ga še posebej krasi darilo svetovno znanega umetnika Osipa Zadkina -njegova kiparska upodobitev prijatelja, modernističnega pesnika G. Apollinaira.
Osip Zadkin je postal častni občan Slovenj Gradca že v davnem letu 1966. ko je s tremi svojimi kipi sodeloval na 1 mednarodni razstavi v
počastitev OZN oziroma prizadevanj za mir in mednarodno sodelovanje. Vse do letos pa je trajalo, da je bil njegov dar lahko postavljen v omenjenem notranjem odprtem prostoru slovenjgraške umetnostne galerije.
Na tej svečanosti so govorniki, in med njimi zlasti član predsedstva Slovenije pesnik Ciril Zlobec, slavili tudi mirovna prizadevanja Slovenj Gradca, ki je od lani imetnik najvišjega priznanja OZN - Glasnika miru. V sklop letošnjih tovrstnih prireditev sodi še posvetitev obnovljene cerkve na 1697 m visokem Plešivcu v septem-
bru. Takratni mirovni poslanici papeža Janeza Pavla H. Slovenj Gradcu se je tokrat pridružila še takšna poslanica generalnega sekretarja OZN Pereza de Cucllarja. Obe sta bili prebrani kot vzor globoke skrbi najvišjih svetovnih voditeljev za mir.
Hkrati so v Slovenjem Gradcu v stari galeriji odprli M koroško razstavo otroških likovnih del, v galerijski dvorani pa zelo privlačen izbor iz stalne galerijske zbirke vrste jugoslovanskih in svetovnih umetnikov, ki so Slovenj Gradcu podarili svoja dela ob svetovni razstavi Mir, humanost in prijateljstvo med narodi v letu 1966. F. L.
/z za/ožn/škega programa za/ožbe IV/eser
Založniška nagrada Lojzetu Wiese<ju
Ministrica za pouk, umetnost in šport Hilde Haw!ič-kova je Lojzetu Wieserju pretekli teden izročila prvič podeljeno Avstrijsko državno nagrado za založnike. Na majhni slovesnosti v prostorih prosvetnega ministrastva na Dunaju, ki se je je udeležilo izbrano število kulturnopolitičnih delavcev, med njimi predsednik avstrijskega Pen-kluba Alexander Gieh-se, znani kulturni publicist Wolfgang Kraus ter mnogi zastopniki slovenske kolonije na Dunaju, je predsednik komisije, kije založbo Wieser soglasno predlagala za prvega prejemnika te finančno skromno dotirane nagrade (100.000 šil.). Wcrncr Thus-waldner predlog utemeljil s sledečimi argumenti:	še
preden je bilo predvideti revolucionarni politični razvoj v vzhodni Evropi, kije na široko odprl meje do drugih kulturnih področij, je založba Wieser začela svojo kulturno misijo posredovanja literarnih del doslej avstrijskemu bralcu večinoma neznanih avtorjev in literarnih področij; izhajajoč iz slovenskega kulturnega prostora se Wie-ser ni ustavil pri posredovanju slovenske literature nemško govorečim bralcem - kar bi že samo bilo hvale in nagrade vredno - temveč je segel dalje v prostor vzhodne in južnovzhodne Evrope, od Češkoslovaške preko Madžarske tja do Romunije in cel/' Albanije. Založba Wiescr - je smiselno dejal Thuswaldncr - je materializirala znano tezo italijanskega literarnega zgodovinarja Claudia Maghrisa o skupnem izvoru evropske literature v različnih jezikih, hkrati pa ji je uspelo - je nadaljeval - v sorazmerno kratkem času ne le izdati zavidljivo število novih knjig, marveč se tudi uveljaviti na avstrijskem knjižnem trgu, kar za majhne založbe nikakor ni lahko.
Ministrica Hawličkova je v kratkem nagovoru nagrajencu čestitala in hkrati opozorila na dejstvo, da založba Wiescr skrbi za pomembno kulturno izmenjavo, posebno med nemško govorečimi Avstrijci in Slovenci in da pri
tem ne gre za cesto enosmer-nico, saj Wieser izdaja tudi dela avstrijskih pisateljev v slovenskih prevodih ter tako avstrijsko literarno bero posreduje tudi slovenskim bralcem.
V	zahvali se je Lojze Wie-ser spomnil predvsem svojih sodelavcev, zlasti Karla M. GauBa ter Ludwiga Hartin-gerja, in poudaril, da prevzema nagrado v imenu odličnega teama, ki sledi istim ciljem.
xxx
Koroški Slovenci si nagrade, ki jih prejmejo naši rojaki kaj radi pripisujemo sami sebi, češ nagrada za Slovenca je nagrada za vso narodno skupnost. Včasih po pravici.
V	tem primeru pa zagotovo ne. Lojze Wieser, kije
Nagrajen/ Lojze IV/eser
s svojo energijo in delom prebudil Založbo Drava iz desetletnega sna, se od nje ni poslovil rad, vendar jo je moral zapustiti in so njegovo žetev želi ali poskušali žeti drugi.
Z neverjetno energijo in povsem osebnim finančnim tveganjem, ki ga ne more prelagati na nobeno anonimno inštitucijo, si je v teku treh let vzpostavil svojo založbo -prvo dobitnico Avstrijske državne nagrade za založnike. Za to mu velja vse priznanje in vse najboljše želje - v interesu ne samo slovenske litcrarturc, temveč vse kulture - zlasti še na Koroškem -nasploh.
Franci Zwitter
"Mor trna m/aJtrto, trna bodočnost", pratn' .s/o^en.s/ct pregovor, Art ga je za Mto/t-.fko prosvetno Jrttštvo "Drava" v ŽvabcAra z zaJovo/j-.sfvorn tn ttpravtčeno.stjo prev-ze/ pred^eJntAt Lenart Ka/z. Trav v tej rn/ar/t'nt, Att se nAtvarja z /aznovrs/a/a;/ oMt-Atamt Ara/tttrnega Je/ovanja, je namreč tAejan.sLo tnJt AroJoč-no.st rAmstva, Att je to soboto obAtaja/o SO. ob/etntco svojega ob.sfoja. Sporer/ so se.stas^-/ja/t t/o.s/ej.s'njt t/o.sezA't pa tar/t e/ernentt nve/jav/janja v itr-sern .smt.s/n tn preseganja ozAto zart.sarttVt rt aro etn tV; meja.
Kdor /ma m/adttio, trna bodočnost - to ve//'a za KPD „ Drava" tn njen otroškt zbor.
Bodala bem požrtvovatnega dda
Proslava ob 80-letnici obstoja KPD "Drava" je bila dejansko prva širša skupna prireditev vseh kulturnih društev v občini Suha. Poleg skupin jubilejnega društva so nastopili pihalni kvintet iz Suhe, mešani zbor "Heimat-klang" iz Potoč ter suški trio flavt. In povsem normalno se je zdelo, da sodelujejo, nekako iskreno je bilo zadovoljstvo, ki ga je bilo razbrati z njihovih obrazov. Ko pa je potem suški župan Siegfried Skubl simbolično KPD "Drava" predal občinski grb, ki ga društvo sme zdaj vključiti tudi v svoj znak, je bil skoraj že dosežen višek večera, če...
...ne bi nastal grenak priokus, da suški župan očitno ni
mogel (ali hotel) doumeti smisla skupnega praznovanja, saj se niti z besedico ni spomnil tega, da je župan dvojezične občine, in da bi kot tak moral skrbeti tudi zato, da sta oba jezika v javnosti enakopravna;
.. ne bi - in s tem preidimo k bolj razveseljivemu delu -sledila še revija posameznih skupin žvabeškega društva.
Na odru so se zvrstili člani otroške skupine, ki so na prikupen način prikazali glavne postaje KPD "Drava", od prvih začetkov dalje preko najhujše dobe, ko je hitlerija prepovedala vsakršno slovensko kulturno dejavnost, tja do 80. obletnice, katero so ta večer proslavili. nato pa otro-
ški zbor, društveni instrumentalni trio, pevsko-instru-mentalna skupina in končno tudi oktet "Suha", vse skupine, ki so v deloma kratkem času svojega delovanja dokazale, da je s trudom in marljivostjo, predvsem pa seveda tudi s požrtvovalnostjo mogoče veliko doseči. Prav s tem pa so sedanji nosilci kulturnega ustvarjanja v Žva-beku potrdili, da so vredni nasledniki svojih prednikov.
Ob tem pa je treba še dodati, da ta večer seveda ni bilo mogoče pokazati vsega, s čim se člani KPD "Drava" ukvarjajo, s čim skušajo ohraniti slovensko kulturo na tem koncu južne Koroške in jo
tudi ponesti v druge kraje. Kljub temu pa naj ob 80. obletnici spomnimo tudi na to, da "Drava" vsako leto prireja srečanje vižarjev, na katerem sodelujejo igralci samouki iz Koroške in Slovenije, razne koncerte, plesne prireditve, ne nazadnje pa skrbi tudi za glasbeno šolo. Za vse dosedanje delo naj predvsem ob jubileju velja priznanje in zahvala prejšnjim in sedanjim odbornikom in aktivistom. Vsaj takšna, kakršno jim je izrekel pliber-ški ravnatelj Herman Germ, sam dolgoletni aktivist in še sedaj eden pobudnikov kulturne dejavnosti v Žvabcku.
Andrej Mohar
KULTURNE NOVICE
KOŽEK. - Veliko zanimanja je s svojo novo razstavo v Galeriji Rožek zbudil slovenski pesnik in slikar Gustav Januš. Njegova najnovejša dela obravnavajo predvsem vprašanja o vsebini raznih pojavov. Kot sredstvo optičnega prikaza Janušu sicer še vedno služijo gore, pri katerih pa v ospredju ni več zunanja oblika, temveč notranjost.
CELOVEC. - Sodobna slovenska literatura na Koroškem je naslov serije predavanj na inštitutu za občo in primerjalno književnost. Moderacijo teh predavanj, ki bodo vsak torek od 17. do 18.30 ure v predavalnici i-233, je prevzel Janez Strutz, predavajo pa literarni zgodovinarji in pisatelji iz Koroške in Slovenije. Predavanja temeljijo večinoma na osnovi zbornika "Profili novejše slovenske literature na Koroškem" (v Mohorjevi založbi ga je izdal Johann Strutz). Čeprav je serija del semestrskega študijskega programa celovške univerze, pa so posamezna
predavanja namenjena tudi širši javnosti. Prvo možnost za to boste imeli 6. novembra, ko bo Lev Detela predaval o delu Janka Messnerja.
CELOVEC. - "Ko morna glasba za 4 motorje & njihove uporabnike" bo osrednji del programa ponovne otvoritve celovškega UNIKUM-a v avli univerze, ki bo potekal danes od 20.30 ure dalje.
CELOVEC. - Dobitniki letošnjih deželnih kulturnih nagrad so znani. Posebna žirija deželne vlade je soglasno sklenila, da deželno kulturno nagrado 1990 (in s tem 100.000 šilingov) prejme komponist in dirigent dr. Nikolaus Fhcodoroff, pri-znavalno nagrado (60.000 šilingov) pa beljaški grafik Cornclius Kolig. Letošnje pospeševalne nagrade pa prejmejo Gcrhild Tscha-chlcr (keramike), Liliane Faschingcr (literatura). Wolfgang Licbhard (glasba) in dr. Werner Wosch-nak (znanost).
Ravnale// Herman Germ
Predsec/n/k Lenari Kalz
Č/an/ so tud/ česl/la// p/da/nega kvinteta iz Sude.
KOROŠKE VEST!
Pomoč brezposelnim?
ŽELEZNA KAPLA. -
Dovolj žalostno je, da je v Železni Kapli moralo priti do tragične smrti nekdanjega delavca v tovarni celuloze Obir, da so se nekateri koroški politiki spet spomnili na potrebo po splošni pomoči brezposelnim. Tako je npr. Peter Ambrozy v imenu svoje stranke zahteval pomoč vsem tistim, ki so ogroženi zaradi stečaja podjetja, v katerem so delali. Pri tem pa je tudi še dejal, da "razni dogodki potrjujejo potrebo po socialnem skladu za brezposelne, še posebej v strukturno šibkih področjih (kot je npr. dolina Bele). To pa ne le iz ekonomskih, temveč tudi humanitarnih razlogov."
Zadržanje deželnega zbora so v tej zvezi obsodili tudi zeleni Koroške: „Deželna vlada je sprejela sklep o socialnem paketu za nekdanje delavce „Obirja", toda deželni zbor ga ni potrdil. Po drugi strani pa so isti politiki odobrili 21 milijonov šilingov za dodatne subvencije strankam, 10 milijonov za 10. oktober,..." Zato zeleni zahtevajo takojšnje ukrepe, ki naj pomagajo iz stiske tistim delavcem, ki nimajo izgleda na nadomestno delovno mesto.
Polje, kdo ho tebe ljubil?
KOTMARA VAS. -
Prejšnjo nedeljo nas je za vedno zapustil Janez Hcde-nik, pd. Rožanov oče s Pre-belj. Rajnega smo poznali kot zavzetega slovenskega zadružnika, dolga leta je bil predsednik kotmirške posojilnice, sicer pa je bil poleg kmetovanja zavzet prosvetaš. Pevci domačega prosvetnega društva „Gorjanci" so Janezu Hedeniku v slovo zapeli med drugim tudi pesem, ki jo je najbolj ljubil: „Polje, kdo bo tebe ljubil?". Ob izgubi Rožanovega očeta izrekamo ženi Luciji, otrokom z družinami in sestrama naše iskreno sožalje.
Štiri ntiiijone škode
SVINCA VAS. - Rdeči petelin je spet povzročil veliko škodo: v petek zvečer je ogenj namreč upepelil celotno gospodarsko poslopje znanega slovenskega kmeta Tončija Sturma in njegove družine. Ogenj je opazil Sturmov sin Saša (18), ki je takoj poklical požarno brambo ter pohitel k sosedom po pomoč. Tako so lahko rešili iz hleva vsaj živino. Škoda pa kljub temu znaša štiri milijone šilingov. Vzrok požara še ni povsem znan.
Posvet mtadine
Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju in v Gradcu, KDZ, Mlada KEL, Slovenski koroški skavti in skavtke ter Katoliška mladina vabijo na posvet, ki bo v soboto, 3. novembra 1990 s pričetkom ob 13.30 uri v Slomškovem domu v Celovcu.
Datum		Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Sreda, 31.10. 15.00		na pokopališču v šmarjeti-Pliberk	SPOMINSKA SVEČANOST ZA BORCE PROTI FAŠIZMU - spomnili se bomo domačih partizanov in vseh žrtev fašizma	Zveza koroških partizanov
Sobota. 3.11. 19.00		pri Cingelcu na Trati	HOČETE IGRATI Z MANO? - po Marcelu Achardu. Nastopa: mladinska gledališka skupina KPD „Planina"v Selah	
Sobota, 3.11. 19.30		pri Florijanu vVogrčah	KONCERT PRIJATELJSTVA - Sodelujejo: MePZ ..Haliaetum" skupnosti Italjanov iz Izole, mešani komorni zbor Celje, MoPZ Foltej Hartman"	SPD ..Edinost".
Nedelja. 4.11. 19.00		v fami dvorani v Šmihelu	UMOR V KATEDRALI - nastopa: Igralska skupina iz Železne Kaple	KPD Šmihel
Ponedeljek, v Domu pro-5.11.	svete 9.00	v Tinjah			PO KANADSKIH IN AMERIŠKIH NA-CIONALNtH PARKIH - diapredavanje Mirka Srlenca	Sodalitas
Ponedeljek, v Domu pro-5.11.	svete 19.30	v Tinjah			SLOVENC! MED OBEMA VOJNAMA - predava: Sodalitas univ. doc. dr. Andrej Moritsch	
Sreda, 7.11. 19.30		v Domu prosvete v Tinjah	KONCERT ZA HARFO - nastopa: Pavla Uršič (Ljubljana)	Sodalitas
Četrtek, 8.11. 19.00		v farni dvorani v Šentjakobu	ZDRAVILNA ZELIŠČA ZA TVOJE ZDRAVJE -predava: župnik-zeliščar Hermann Josef VVeidinger	Katoliška prosveta
Petek. 9.11. 19.30		v Domu prosvete v Tinjah	KAJ IMAJO NAŠI KMETJE OPRAVIT) S KOROŠKIM PLEBISCITOM 1920?-predavata: dr. Teodor Domej in mag. dr. Hans Madrltsch	KIS
Sobota, 10.11. 20.00		v gostilni Podobnik v Beli	MARTINOVANJE - nastopajo: Trlo Pavlič. Frauenterzett Tumersee. Schuhplattlergruppe Millstatt. Orig. Alpentrlo Zeltvveg	Alpski klub ..Obir"
Soboto, 17.11 14.00		na Bleščeči pod Jepo	S PRIJATELJI NA BLEŠČEČI -Srečanje s pisateljem Matjažem Kmeclom	SPD...P. Markovič". Mohorjeva založba
				
	RAZSTAVE			!
				
CELOVEC
-	Pri Jokinu - Andrea Konrad - barvne plasti - tehnika z lopatico/ mešana tehnika; ChristofŠubik-svinčnik, barvice
-	Hiša umetnikov - Grenzraum - Raum ohne Grenzen -
sodobna umetnost iz Slovenije, Furlanije, Venecije in Koroške, odprta do 31. 10.
-	Kieine Gaierie - Michael Szyszkowitz - Karla Kowalski, - odprta od 17.10. do 3.11.
-	Gaierija Carinthia - Helen Spoerri, nova dela (do 20.11.)
VELIKOVEC
-	Posojiinica Vetikovec - Karl Vouk, nova dela ROŽEK
-	Gaierija Rožek - Gustav Januš, oljnate slike (do 18. novembra)
Beijak
-	Gaierija ob mestnem zidu - Dora Plestenjak, Domen Slana (do 17. nov.)
TINJE
-	Gaierija Tinje - Uroš Žitnik olje, gvaš in akvareli (do 21.11.)
	4	A	B	C	D	E
s cs	1	/3	/	A:	0	0
t**	2	/	?	t/	<7	
t)	3	-S		H		4
?	4	7^			V	
a? a.	5	F	F*	č	H	r
aj	G	<o			č	0
aj	7		/r	L	č?	A/
P4	8	V	H	3	A/	^4
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 29.10.1990
	dobite (šil.)		plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	10,40	11,00
za 1 angleški funt	2	20,40	21,40
za 100 franc, frankov	f	205,50	215,50
za 100 itai. iir	Lit	0,915	0,965
za 100 dinarjev	D!N	78,00	94,00
za 100 švic. frankov	sfr	819,00	843,00
za 100 hoiand. guidnov	Hfi	615,00	633,00
za 100 nemških mark	DM	693,80	711,80
Posredujeta: Posojiinica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
SLOVENSKJ
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Siovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Kla-gcnturt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost )ista/B!att!inie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefrcdakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar, dr. Štefka Vavti.
izdajatelj in zaiožnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16.9020 Cclo-vcc/Klagcnfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjcva 8, 61000 Ljubljana. Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: /a Avstrijo 370 šil. (zapenzioniste 280 šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzionistc 310 din ).
Mladina in multikulturnost
Predstavniki vseh narodnosti v Avstriji so se ob koncu tedna srečah v Globasnici. Srečanje pod gesiom „LaB mi teben! - Živeti hočem!" je organizirata Delovna skupnost koroških mladinskih organizacij.
Višek prireditve je bil diskusijski večer na temo „Bo-dočnost v človečnosti - perspektive in vprašanja v kulturno multikulturni družbi", sodelovali pa so klubski predsednik južnotirolske SVP dr. Frasnelli, univ. prof. dr. Peter Gstettner s celovške univerze, gradiščanski Madžar inž. W. G. Farkaš, gradiščanski Hrvat Franjo Schruiff, koroški Slovenec F.J. Smrtnik in predsednica DS Angelika Pichler.
Univ. prof. Gstettner je v diskusiji poudaril, da je bodočnost Evrope v večkulturnosti ter da bo v demokratični Evropi moral biti poudarek na pravicah občana in človeka in manj na manjšinskih.
Nova Evropa tudi ne sme postati „Evropa narodnih getov".
V diskusiji je Gstettner odločno zavrnil prispevek bivšega poslanca v državnem zboru Karla Smodeja, za katerega je vsaka diskusija o interetničnosti odveč toliko časa, dokler koroški Slovenci ne bodo postali „sposobni partnerji" in tudi dejal, da je slovenska narodnostna skupnost v zadnjih desetletjih številčno sicer nazadovala, da pa je pridobila na tem, da so Slovenci postali akademsko izobraženi ljudje.
Gstettner: „Tako mišljenje se bo usodno končalo". Dodal je še, „da se tudi akademiki dajo zapeljati ter da paktirajo z oblastmi, kar smo na Koroškem doživeli v preteklosti in pri enem delu Slovencev doživljamo tudi danes".
Univerzitetni profesor je ob koncu diskusije izrazi! zadovoljstvo, da se Slovenci niso udeležili desetooktobr-skega pohoda po celovških ulicah ter da se je po anketi inštituta IFES ogromna večina članov slovenske narodnostne skupnosti jasno izrekla proti formiranju nekakšne slovenske etnične zbornice.
Dr. Hubert Frasnelli sc je v svojem diskusijskem prispevku sicer izrekel za multikulturnost kot pozitivno perspektivo bodoče Evrope, hkrati pa se je zavzel tudi za idejo regionalo-nacionalnega centralizma. Nasploh pa je poudaril, da morajo manjšine imeti poseben satutus in da formalna enakopravnost ne zadostuje za njihovo preživetje. Jasno se je izrekel proti ustvarjanju novih meja tako zunaj kot tudi znotraj narod-
nostnih skupnosti.
Predstavnika gradiščanskih Hrvatov ter gradiščanskih Madžarov, Schruiff in Farkaš, sta orisala položaj svojih narodnostnih skupnosti v Avstriji, na Madžarskem ter na Slovaškem.
Farkaš je opozoril na dramatično nazadovanje madžarske narodnostne skupnosti v Avstriji in zahteval takojšnjo ustanovitev inter-kulturne gimanzije v Obcr-wartu, Schriuff pa je kritiziral prisotnost avstrijske vojske na meji med Avstrijo in Madžarsko, ki na ta način tudi ločuje hrvaške vasi na obeh straneh meje.
Koroški Slovenec Franc Jožef Smrtnik pa je poudaril, da je mladina zaradi svoje relativne neobremenjenosti poklicana, da pozitivno vpliva na sožitje med narodi.
KRATKE
VEST)
BSA podpira
siovenske
socialiste
Delegati občnega zbora Zveze socialističnih akademikov (BSA) so v soboto podprli iniciativno skupino slovenskih socialistov in zahtevali, da ta dobi svoje mesto znotraj stranke. Kot je znano, se bodo slovenski socialisti formalno-pravno organizirali znotraj stranke kot „Delovna skupnost avstrijskih narodnostnih skupnosti" prihodnje leto na deželnem kongresu koroške SPO. Za predsednika BSA je bil potrjen dipl. inž. GiinterStrutz, kije-skupaj s sogovornico mag. Mclitto Trunk - od svoje stranke jasno zahteva! bolj naklonjeno politiko nasproti manjšinam. Častni gost na kongresu je bil slovenski pisatelj Žarko Petan.
Prvič ženska v koroški dežeini viadi!
Predsedstvo koroške SPO je v ponedeljek sklenilo, da bo dosedanjega člana SPO v koroški deželni vladi dr. Josefa Koschata nadomestila sedanja predsednica koroškega deželnega zbora Karin Achatz, ki bo po vojni prva ženska v kolegiju koroške deželne vlade. Mesto predsednice deželnega zbora pa bo spet zasedla ženska, Susanne Kovari iz Šentvida. Prodor žensk v stranki pa bo dopolnila mag. Melitta Trunk, ki bo postala poslanka v koroškem deželnem zboru. Trunkova se že leta kot članica predsedstva socialističnih akademikov zavzema za strpnejšo politiko koroške SPO do koroških Slovencev.
4	6	26	35	42	45	(2!)
Joker: 484979	'<-j.
JX2 2H XXt 22X
Stava:l:0,2:2, 1:6, 1:4 h.j.
OGLASA
Hišo v Podjuni, 1000 vrta, dajem v najem. Ponudbe na uredništvo SV, šifra „3295".
Mitarbeiter(inncn) - auch Hausfrauen - aus Karntcn fur leichte Wcrbctatigkcit im Pri-vatkundenbercich gcsucht. Wcnn sic w6chcntlich ca. K) Stundcn Zeit haben, fleiBig und chrlich sind, konnen sic ubcrdurchschnittliche Vcr-dienste erzielen. Sofortprovi-sion, freie Zeiteintcilung, PKW crforderlich. Prinzess-Waschchaus, 6973 Hochst, HauptstraBc 41, Telefon: (0557H) 57 77.
17.-23.10. [TV AVSTR! JA 1 [TV AVSTR! JA 2 ] TVSLOVENUA ] V TEM TEDNU NA TELEV!Z! Ji
SR
31.10.
CE
1.11.
PE
2.11.
SO
3.11.
NE
4.11.
TO
6.11.
10.30	Jack Grant hodi svoja pota; 12.05 Zunanjepolitični report; 14.10 Aif; 15.30 Otroški spored; 18.00 Me, ženske;
18.30	Gozdarski nadzornik Buchholz; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 čas v sliki; 20.15 Moselbruck; 21.15 Nevaren povratek; 22.45 Sedem zlatih mest.
16.45 Dežela in ljudje; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Glas, ki ga ljubim; 21.15 Družinski magazin; 22.30 Aktualno; 22.35 Drevo, ki kljub temu stoji; 23.20 Jour fixe; 0.20 Poročila; 0.25 Ekslibris: Erich Kastner.
9.00	Živ Žav; 15.05 Žarišče;
17.00	Dnevnik; 17.45 Po sledeh napredka; 18.20 Spored za otroke; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Znamenja na Slovenskem; 21.05 Postaja Termini; 23.15 Sova: Alf, Max Heardroom, Zgodba o Holly-vvoodu.
14.00 Franziskus, božji potepuh; 15.20 Leto in dan; 15.30 Prometna vzgoja za otroke; 17.40 X-Large; 18.30 Gozdarski nadzornik Buchholz; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 čas v sliki; 20.15 Gostišče pri 6. blaženosti; 22.45 Za ljubitelje filmov; 23.15 Aktualno; 23.20 Afera Dominici; 1.00 Poročila.
11.00 Koncert iz dunajske Državne opere; 12.50 Carlo Scarpa; 13.10!skanjepopolno-sti; 13.40 Frida Kahlo; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Rheingold - opera iz Gradca; 22.25 Vsakdanje zgodbe; 23.05 V razgovoru: Placido Domingo.
8.00 Besedne igrarije; 10.00 Zakon v Los Angelesu; 11.00 Dan vseh svetih; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 17.55 Spored za otroke; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 21.00 Tednik; 22.05 Dnevnik; 22.25 Sova: Vse razen ljubezni, Max Hea-droom.
10.30 Afera Dominici; 12.15 Otroški vojaki; 13.55 Dobro spi, oče; 15.30 Otroški spored;
16.00	Oddaja za najmlajše; 17.05 Otroci iz doline mlinov;
18.00	Mi; 18.30 Gozdarski nadzornik Buchholz; 19.30 čas v sliki; 20.15 Nerešeni zločini; 21.15 SOS - pogrešan; 22.10 Čas v sliki 2.
14.00	Delo in smrt sv. Maiximi-liana Kolbeja; 15.00 Memento mori; 17.00 Noči se; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 VVurlitzer;
19.00	Koroška danes; 19.30 Valkira - opera iz Gradca; 23.30 Aktualno; 23.35 Pepel žari -monodrama; 0.10 Televizijski Dante; 1.45 Elegija o smrti; 2.30 Poročila.
9.00 Delfin Flipper; 14.40 Žarišče; 15.10 Slovenija; 17.00 Dnevnik; 17.05 Tednik; 18.10 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.20 Nebu naproti; 21.25 Zakon v Los Angelesu; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: Družinske vezi, Stvor; 0.45 Viodeo strani.
11.00 Jericho Mile; 14.15 Večni Rembrandt; 15.55 Flisa v Jeruzalemu; 16.00 Otroški VVurlitzer; 18.00 Panoptikum; 18.30 Nogomet; 19.00 Milijonsko kolo; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Stavim, da; 22.05 Vojak Van Oranje; 23.55 Aktualno; 0.00 Vročica Jukeboxa; 1.25 Poročila.
14.00	Športno popoldne; 15.05 Ljudje in glasba; 16.15 Zgodilo se je na gradu Vaduz; 17.00 Ljuba družina; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Cesaričin kurir;
19.00	Avstrija danes; 19.30 Siegfried - opera iz Gradca; 0.30 Evropski natečaj Country glasbe; 1.35 Ekslibris.
9.15 Spored za otroke, Radovedni Taček; 13.20 Karavana zapravljivčkov; 14.00 Ciklus filmov W. Disneya; 15.55 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 18.40 Londonski doki; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19..59 Utrip; 20.35 Križkraž; 22.10 Dnevnik; 22.30 Sova.
10.35 Tednik; 11.00 Tiskovna ura; 12.30 Orientacija; 13.55 Črni konj se vrne; 15.35 Prometna vzgoja; 17.00 X-Large;
18.30	Gozdarski nadzornik Buchholz; 19.15 Lotto - žreb;
19.30	Čas v sliki; 20.15 James Bond - Živimo le dvakrat; 22.10 Aktualno; 22.15 Vizije; 22.20 Strasti v Penthousu.
10.30 Iskanje popolnosti; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Mi ljubimo Kate; 18.00 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Mračenje bogov - opera iz Gradca; 0.15 Aktualno.
8.25 Otroška matineja: Živ žav; 10.15 Zgodba o Ho!!ywoodu; 12.30 Ansambel bratov Avsenik; 13.05 Ona+On; 17.00 Dnevnik; 17.05 Gospodična Mary; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zgodba o duhu; 21.20 Zdravo; 22.30 Dnevnik; 22.35 Sova.
PO
5.11.
12.05 Fleroji Budimpešte;
14.10	Alf; 15.30 Otroški spored; 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Gozdarski nadzornik Buchholz; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Mike Ham-mer; 22.00 Pogledi s strani;
22.10	Barf!y; 23.45 Kobra, prevzemite; 0.30 Aktualno.
16.45 Lena; 17.30 Lindenstra-8e; 18.00 Mi ljubimo Kate; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Dobro, da imamo Marijo; 21.08 Mojstri kuhajo; 22.00 čas v sliki 2; 22.25 Šport; 23.10 Domovina je vrv za teleta; 0.10 Aktualno.
9.00	Miti in legende; 10.30 Utrip, Zrcalo; 15.35 Sova;
17.00	Dnevnik; 127.05 Mozaik; i 8.30 Spored za otroke: Radovedni Taček; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Grešne ovčice; 20.55 Osmi dan; 23.10 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja: Max Headroom.
10.30	James Bond - Živimo le dvakrat; 14.10 Alf; 15.30 Otroški spored: 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Gozdarski nadzornik Buchholz;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Magija kapljice; 21.07 Dallas; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Kako ukradeš Renoira; 23.30 Kobra, prevzemite.
17.00	Radioaktivnost - korist z rizikom; 17.15 Z vajo do kariere; 17.30 Orientacija; 18.00 Mi ljubimo Kate; 18.30 VVurlitzer;
19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Žival krat štiri; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Klub 2.
9.00 Zgodbe iz školjke; 11.15 Osmi dan; 14.35 Mozaik; 15.05 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke: Lonček kuhaj; 19.10 Risanka; 20.05 Nekoč v Lisaboni; 21.00 Elvis Presley; 22.00 Dnevnik; 22.20 Sova: Decameron, Max Headroom.
RADIO KOROŠKA
gggggggEBB
Sreda, 31.10. Glasbena sreda
Večerna 21.00 - 22.00: Karel Smolle - portret
Četrtek, 1.11.
6.30 - 7.00 ..Praznujemo praznik upanja!" (P. Zun-der)
18.10 -18.30 „Tihi večer nas kliče" (P. Zunder)
Petek, 2.11. Literarno-glasbena oddaja Sobota, 3.11. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedetja, 4.11.
6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (žpk. Mirko Rakovnik)
18.10 -18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 5.11. Napredovanje v glasbeni šoli
Torek, 6.11. Partnerski magazin
DoAer dan, ^omšMra
Spored za 4.11.1990, ob 13.00 uri
predvidoma z naslednjimi prispevki:
W Svetovni teden varčevanja
*	Zavod šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu in Strokovna kmetijsko-gospodinjska šola v Šentrupertu v Velikovcu
*	„Hišna" - premiera Mladinske igralske skupine PD „Li-pa" v Velikovcu
*	„Vsak govori svoj jezik - ali se sporazumemo?" - diskusija deželnega glavarja dr. Haiderja in predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta v Tinjah
*	Gustav Januš razstavlja nove slike v rožeški galeriji
*	80 let KPD „Drava" v Zvabeku
*	Kmalu začenja, kdor hoče postati mojster - mladi lutkarji Mohorjeve ljudske šole so se prvič predstavili
Po štirih letih dela v avstrijskem parlamentu se Karlu Smolleju 5. novembra letos uradno izteka doba državnozborskega poslanca. O svojih izkušnjah in doživljajih je Karel Smolle govoril v Domu prosvete v Tinjah. Njemu ob strani je bil, kot tudi v zadnjih štirih letih parlamentarnega dela, tudi v Tinjah njegov najožji sodelavec Marjan Pipp.
Odlomke iz te prireditve boste slišali v slovenski večerni radijski oddaji v sredo, 31. oktobra.
Beda sodobnega živijenja
Sreda, 31.10.1990, TV Sl, 21.05 - Režiser fitma Attan King sodi med preizkušeno starejšo gardo kanadskih fiimskih ustvarjalcev angleškega govornega področja. Postaja Termini se vključuje v iskanja sodobnega kanadskega filma, ki išče junake, preko katerih se lomijo mnogotere silnice dinamično razvijajoče se dežele. Tako se v današnjem filmu zrcalijo družinske drame, usodna prepletenost matere in otrok, ki v majhnem, zakotnem mestu iščejo kanček svetlobe in toplote za svoje življenje: oče napravi samomor, mati je zapita, hčerka priložnostna prostitutka,... A vsi vztrajajo v svojski zavezanosti.
Zvok, g!as, beseda, stavek
Četrtek, 1. 11. 1990, TV Sl, 8.40 - Kranjska lutkovna skupina Lutke čez cesto je pripravila zanimivo lutkovno predstavo po knjigi Berte Golob: Besedne igrarije. Z univerzalno lutkovno govorico skušajo ponazarjati zvok in njegovo preoblikovanje v glasove, zloge in besede, skratka v tisto, kar je razumljivo in tako blizu otroškemu doživljajskemu svetu.
izdajaici so vedno nevarni
Sobota, 3. 11. 1990, TV Al, 22.05 - Po zasedbi Nizozemske uspe študentu Eriku in njegovemu prijatelju Guusu beg v Anglijo, kjer obvestita kraljico Wilhe)mino o situaciji v njuni domovini. Ta ju pošlje nazaj na Nizozemsko, od koder naj bi pomagala spraviti vojake in člane vlade v Anglijo. Toda akcija, za katero so se domenili, je ogrožena: izdajalec je v lastnih vrstah.
Tudi prebrisance srbi giava
Torek, 6. 11. 1990, TV Al, 22.00 - Če
začetnikom uspe spektakularen rop - v primeru današnjega filma rop originalne slike znanega slikarja Renoira-, povrhu pa če je to še komedija, ste lahko prepričani, da pride do zapletov. Tako se zgodi tudi Gusu in Philu, ki nikakor ne uspeta najti „kupca" za ukradeno sliko. Šele ko slučajno srečata lepo Dominiquo, se začenjajo ..odpirati vrata". Toda verjemite, zapletov tudi potem ne manjka...
Razgovor s trenerjem SAK dr. Ramšakom:
„Že!imo dobro delati!"
SAK ima še vedno možnost, da postane koroški prvak. Vendar je opaziti, da na tekme prihaja vse manj giedaicev. Je SAK v krizi, kakšne probleme ima? O situaciji na športnem področju smo zato trenerju dr. Ivanu Ramšaku zastavili nekaj vprašanj.
Vlada v vrstah SAK nemir: Želeti bi bilo, da bi lahko delali bolj v miru. Srečujemo se predvsem s podtikanji v nekaterih koroških časopisih, da hočemo tega ali drugega igralca spraviti iz kluba. To ne drži, vpliva pa na razpoloženje znotraj ekipe.
Manjkajoče igrišče in nazadovanje števila gledalcev:	V Trnji vasi ne
moremo več vaditi, tekme na tamkajšnjem igrišču so za nas neugodne: v mestih je nogomet mrtev, nam pa manjka tudi neposredna povezanost z našimi prijatelji in navijači. Morali
bomo razmišljati v tej smeri.
SAK nima več ekipe pod 23. Imajo mladi zato manj možnosti za uveljavitev:
Prvenstvenih tekem sicer res ne igrajo, zato pa so doslej odigrali 15 prijateljskih tekem proti močnim nasprotnikom. Na teh nastopih se lahko izkažejo. In tudi se: tako so npr. spodnjeligaša iz Rude premagali kar s 5 : 2,...
Vsak stremi za tem, da bi lahko igral v prvi ekipi: To
je normalno in tako mora tudi biti. Letos seveda še niso imeli veliko priložnosti za to, saj je naše moštvo številno, večjih poškodb pa k sreči nismo imeli. Tako letos res še niso mogli zbrati veliko izkušenj v ligi. Kljub temu pa so napredovali, se precej naučili. To z zadovoljstvom ugotavljam, in prepričan sem, da bodo -četudi je subjektivno kdaj težko imeti dovolj potrpljenja - sposobni zasesti
stalno mesto v prvi ekipi.
Morebitni odhod Milana Oražeta in Lojza Sadjaka:
Njun odhod bi zagotovo pomenil oslabitev SAK. To ne le iz športnega, temveč tudi iz človeškega vidika. Po drugi strani pa se ne bi strinjal, če bi jima kdo branil, da izkoristita morebitno dobro ponudbo.
Kdo bi ju nadomestil, kakšne igralce SAK potrebuje: O tem, kdo bi taka dva igralca nadomestil, ni mogoče razpravljati. Oba sta še pri klubu in igrata z vso vnemo za SAK. Sicer pa SAK potrebuje stranske vezne igralce, ki so sposobni veliko teči in garati.
Največja izguba za SAK:
Najbolj mi manjka Marjan Velik, mislim da bi bil izvrsten libero in dirigent ekipe. Z njim bi zagotovo imeli kako točko več.
Bo SAK prvak: Nemo goče ni, važno pa je, da bomo dokazali, da dobro delamo.
Trener /n /gra/ec dr. /van Ramšak.
SLOVENSKI
VESTNIK
r ŠPORT -
Tekmo Bilčovsa proti Treibachu je preprečil dež. Toda v 1. razredu D so kljub temu igrali. Globasnica je premagala Galicijo s 3 :
2, Šmihel je v Rei-chenfelsu dosegel remi (2 : 2), Kapla je podlegla v Labotu (0 : 1), Dobrla vas pa je Metlovi odvzela točko (1:1).
S smolo pa so v 2. razredu E Selani v Borovljah podlegli DSG(0: lj.Zdajbo težko še osvojiti naslov prvaka.
Ženska telovadba je
napovedana za vsak ponedeljek v telovadnici Zvezne gimnazije za Slovence. Katera želi, lahko sodeluje od 18.30 do 19.30.
Dvakratni koroški prvak Peter IVro/ic/i
WroIich čez vse
Ta vikend je Peter Wrolich na koroškem kolesarskem prvenstvu trikrat nastopil in dvakrat zmagal. V gorski vožnji na domači progi v Ločah je suvereno zmagal v kategoriji mladincev (najboljši bi bil celo v razredu starejših mladincev) pa tudi v vožnji na kronometer v Dobrli vasi je gladko prehitel vse svoje tekmece. Na 18 km dolgi progi, za katero je potreboval le pičlih 25 minut, je drugouvrščenega premagal kar za celo „večnost", 1:15 minute. Le na cestni dirki Wro!ichu ni uspelo. Sam pravi, da je vozil „precej ležerno, kar je bila velika napaka. Tako v sprintu nisem imel več možnosti, da bi osvojil tretji naslov." Tako je dosegel le 12. mesto. Tolaži pa se lahko s tem, da je moral voziti s starim kolesom, ker so mu novo ukradli neznanci. Kljub temu čestitke in mnogo uspehov v prihodnji sezoni, ko bo vozil v kategoriji starejših mladincev!
Prizadeven SAK
„V začetku nismo blesteli. To nam je uspelo šele v zadnjih tridesetih minutah tekme. Tedaj smo zaigrali zelo zrelo in zbrano!" Tako je nastop SAK v Klopinju ocenil trener in igralec dr. Ivan Ramšak. Sploh je bilo mogoče opaziti, da se je SAK v Klopinju zelo potrudil in tako zasluženo zmagal s 3 : 0. Še posebej pa je treba omeniti, da sta dobro igrala predvsem „domačina" Marjan Sadjak in Adi Blažej. Za prvega velja, da je očitno izkoristil kratko pavzo, ko ni igral v prvem moštvu, drugi pa si je gotovo spet pridobil nekaj samozavesti, saj je z dvema zadetkoma zagotovil gladko zmago.
Trener Ramšak pa je v oceni tekme tudi poudaril, daje „neverjetno dobro tekmo" odigral tudi mladi Marjan Šmid, ki je nadomestil poškodovanega Galota. Šmid se je namreč predvsem v drugem polčasu, ko je SAK imel zmago že skoraj zagotovljeno, dobro vživel v ekipo in njegova podaja, ki je pripomogla k tretjemu zadetku, je bila izredna. Pa tudi mladi Marko Wieser, ki je moral zamenjati Kreutza, se je prizade-
val, čeprav ni igral brez napak.
Po tem uspešnem nastopu ima SAK še vse možnosti, da vendar osvoji naslov prvaka. Pomembni bi bili seveda zmagi v prihodnjih dveh tekmah proti Molltalu in Trgu. Seveda pa bodo za dosego tega cilja potrebni tudi navijači. Zato SAK \alu. da se popeljete z njim v Mel-sko dolino: v nedeljo lahko ob 12. uri vstopite v skupni avtobus, ki bo odpeljal izpred kavarne Kosta v Celovcu, tekma pa bo ob 14.30. Priložnost torej, da nagradite prizadevanja ekipe in jo podprete v eni izmed odločilnih tekem!
Magan Sadjak (SAK)
Koroška iiga H Spodnja tiga-vzhod H Spodnja !iga-zahod
l.Tfc
2	Pliberk
3	SAK
4.	Wietersdorf
5.	Breie
7.	ASK Celovec
8.	Rapid Lierrz
9.	VSV Beljak tO. Wolfsberg
11.	Klopinj
12.	Molita!
13.	PC Šentvid
14.	ATUS/Borovlje
13 8 4 I 17:4 20 13 8 2 3 20:8 18 13 7 4 2 16:7 18 13 6 4 3 20:16 16 13 7 1 5 21:15 15 13 3 4 4 16:11 14 13 5 3 3 18:19 13 13 2 8 3 7:9 12 13 4 3 6 16:16 11 13 3 5 3 20:24 11 13 4 3 6 13:19 11 13 4 2 7 14:19 10 12 2 2 8 5:17 6 12 0 3 7 8:27 5
1 Vetrinj 3. treihach
6. Roick
8.	Liebenfels
9.	Bilčovs
10.	ASV/Celovec
11.	Ruda
14. Mostič
13 7 6 0 23:4 20 13 7 3 1 33:14 19
12	7 3 I) 31:12 19
13	7 4 2 31:13 18 13 S 6 2 17:11 16 13 6 3 4 24:22 15 13 6 2 3 27:32 14 13 4 4 5 24:23 12 12 3 3 6 14:19 9
12	2 3 5 18:23 9
13	1 6 6 16:34 8 13 3 1 9 15:40 7 13 1 4 8 11:21 6 12 2 2 8 18:32 6
1. Grebinj
5.	Pokrčc
6.	Gaicija
& SL Miehjei/L.
11.	Šmihei '
12.	Labot
13.	Sinča vas
14.	Rcichenfels
12	S	3	1	23:7	19
13	6	7	0	24:11	19
13 8	2	3	23:18	18
13 7	3	3	20:10	17
13 7	3	3	20:12	17
13 6	3	4	28:19	15
13 6	3	4	28:20	15
13 5	2	6	25:20	12
13 5	2	6	26:29	12
12	3	3	6	18:26	9
13	1	6	6	14:23	8
13 4	0	9	18:37	8
13 1	4	8	15:36	6
13 2	1	10	12:28	5
1.razred D
1.	Šmarjcta	12	10	2	0	40:6	22
2.	DSG Borovlje	II	8	1	2	32:9	17
3.	Pojita	H	7	3	1	28:13	17
4.	Sele	12	6	3	3	36:11	15
5.	Welzcncgg	11	7	1	3	21:14	15
6.	Bistrica	II	5	3	3	25:13	13
7.	Donau	12	3	I	6	21:30	II
8.	Heeressportv.	11	3	3	5	14:20	9
9.	Žihpolje	12	2	3	5	14:22	9
10.	Golovtca	12	3	3	6	19:43	9
II Kriva Vrha	H	15	5	16:19	7
12.	Poreče	II 0 3 8 9:44 3
13.	Horzcndorf	11 0 1 10 6:37 1
13,5:7,5 za SŠZ
Cei kup točk je osvojilo drugo moštvo šahistov SŠZ. Proti Golovici je ekipa SŠZ/Drava zmagala s 7 : 1 (točke:	Lojz Gallob,
Rcichmann, LauS-egger, Gasser, Hedenik, Boris Gallob, Marko Gallob). Tretja ekipa SŠZ/ Posojilnica Celovec pa je zmagala v Ško-fičah s 3 : 2 (točke: Ivan Lukan, Dunja Lukan, Borut Živ-kovič).
Že drugič zapored pa je SŠZ/ Carimpex I zgubila s tesno razliko proti tekmecu za naslov prvaka. Velikovec je bil po postavi sicer nekoliko slabši od Gospe svete v prejšnjem kolu, vendar je SŠZ na zadnjih deskah doživela pravo polomijo. Izvrsten pa je bil izkupiček na sprednjih deskah, saj je Kovač dosegel remi proti močnemu Jugoslovanu Uletu, Hattenberger je prvič zmagal, nasprotnik Rulitza, ki je bil poprej v več kot 20 tekmah neporažen, je tokrat podlegel. Ostalb točko za SŠZ I sta dosegla še Lojz Gallob in Amrusch (po 0,5), izgubili pa so Fcrm, Rcichmann in Boris Gallob.
Spet pa so bili uspešni igralci SŠk Obir, ki so gostili ekipo ESV Šentvid ter jo premagali kar s 6,5 : 1,5. Na tem srečanju Obirčani niso zgubili niti ene
tekme, saj so zmagali Jokovič, Han-schou, Moser, Harald in Hans-Kri-stijan Wolte, remizirali pa Hanzi Wolte, Jamar in Pasterk. Tako zdaj lahko z napetostjo pričakujemo slovenski derbi, ki bo 10. novembra v Bilčovsu, tedaj bo namreč imela druga ekipa SŠZ v gosteh Obirčane.
Pretekli konec tedna pa so začeli igrati tudi mladi šahisti v tekmovanju za pokal šolarjev, v katerem so bili lani zelo uspešni. Letos pa je na začetku nekaterim spodletelo. V prvem kolu tekmovanja okrajev Celovec mesto in dežela je zmagala le Dunja Lukan, Borut Živkovič je dosegel remi, medtem ko so morali tokrat nasprotnikom kloniti Aleksander Lukan ter brata Marko in Boris Gallob. Toda vsi imajo že 4. novembra možnost, da se po nepričakovanem porazu popravijo.
Pravtako prihodnji vikend - in sicer v soboto ob 15. uri -pa bodo tudi igralci SŠZ/Carimpex 1 in SŠk Obir nastopili v tekmovanju za koroški šahovski pokal. SŠZ bo pri Korenu gostila ekipo Avstrijskih dravskih elektrarn, SŠK Obir pa pri Cuceju SC Scmmcl-rock.