JUBILEJ ŠOLSTVA IN KULTURE V KOSTANJEVICI NA KRKI Iz naših krajev, str.4 \ GOSTINSTVO JEPANOGA 1 VRAZVOJU ! I Gospodarstvo, str. 8 ; PRIŠLEKI: RIHARD SIKORA, brodar na Mostecu Zadnja stran, str. 24 LOKALNE VOLITVE Predstavitve kandidatov za iupane in občinske svetnike v posavskih občinah gtr. 11 -15 01 POSAVSKI •T^ bzorniK Poštnina plačana pn pošti 1102 Ljubljana Časopis za pokrajino Posavje, leto X, St. 21, četrtek, 19.10.06,24.000 izvodov IZ VSEBINE 2,3 Predvolilno dogajanje 6 Nov dom za nove case 7 Vsem otrokom enake možnosti 8 Drugi steber postaja realnost 16-18 Občina Brežice praznuje 19 Iz občine Sevnica 20 Izobčine Krško 21 Šport 24 Preobrazba malo drugače Danes znana dolenjsko- posavska gazela NOVO MESTO - Danes bodo v Novem mestu razglasili še za- dnjega finalista za dobitnika Zlate gazele 2006, dolenjsko- posavsko gazelo, zmagovalci ostalih petih regionalnih izbo- rov pa so že znani. Izmed petih kandidatov je uredništvo pro- jekta, ki jeHetos v rokah časo- pisne hiše Dnevnik, izbralo tri nominirance za zmagovalca. Ob dveh novomeških podjetjih, Infotehni in Roletarstvu Medle, je nominirano tudi krško pod- jetje Ekten, ki se ukvarja s ko- vinsko industrijo s poudarkom na filtrskem programu. P.P. mm&LsSkupnipodng Ixgradnta HE no tpodnfi Sow HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D-O.O. (za Skupnl podvig) KopnKa iilica«, 1000 L)ublj»n* i Mqc energije BSeCOM' pp. 265, «270. Art*» nMMfl QKgß (((^"080^4 44) Secom Krško d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73. secom.krsko@siol.net. www.oknainvrata.com OBČINA BREŽICE PRAZNUJE "Po šestih desetletjih rasti nov razcvet" BREŽICE - Knjižnica Brežice in Občina Brežice sta v okvir praznovanj obdn- skega praznika postavila za občino in regijo pomemben dosežek - otvoritev prizidka Knjižnice Brežice, e-knjižnice in središča za samostojno učenje. Brežiška knjižnica, ki letos slavi 60-letnico uspešnega delovanja in postop- nega razvoja, je ob jubileju z izgradnjo prizidka - kar je druga faza zagoto- vitve dodatnih prostorov - pridobila 2.029 kvadratnih metrov, od česar je iz- ključno za knjižnično dejavnost namenjenih 1.398 kvadratnih metrov, od tega je 270 kvadratnih metrov velika dvorana Savice Zorko. Idejne zasnove širitve Knjiž- nice Brežice so bile izdela- ne leta 2001 in sicer v dveh fazah. Občinski svet je maja 2002 sprejel sklep o izboru va- riante 1 za zagotovitev dodat- nih prostorov - ta je pomenila odkup ter adaptacijo dela pri- tličja bivšega dijaškega doma in dograditev manjkajočih po- vršin. 2003. se je pričela inve- sticija, ki jo je vodila Občina Brežice in je zajemala obnovo in opremljanje odkupljenih in obstoječih prostorov. Dokon- čanje prve faze pa so obele- žili 2. aprila 2005 z otvoritvijo oddelka za mladino. Celotna investicija je vredna dobrih 408 mio SIT, od tega je občina Brežice prispevala okoli 240 mio SIT, Ministrstvo za kultu- ro iz dopolnilnih sredstev ob- čin in kulturnega tolarja 128 mio SIT, 40 mio SIT je iz raz- vojnih regionalnih programov. Za 8 mio SIT vredno računalni- ško opremo je knjižnica veči- no sredstev pridobila s prijavo na razpis Ministrstva za kultu- ro. Tako so pridobili sredstva za vzpostavitev informacijske infrastrukture za e-poslovanje knjižnic, vzpostavitev e-knjiž- nice in nakup IKT opreme za vzpostavitev delovnih postaj za uporabnike v kolekciji pre- mične zbirke v vojašnici Cer- klje ob Krki. S končanjem investicije in z večjim oddelkom za odrasle je poudarjena vloga knjižni- ce kot knjižnično-informacij- skega središča ter podpora k razvoju šolstva in kulture na širšem območju,pridobitev sa- mostojnega oddelka za mla- dino pa je nov temelj k širitvi •bralne kulture mladih. K temu je strokovni oddelek bogatejši za zbirko del slovenskega jezi- koslovca, akademika dr. Jože- ta Toporišiča. Slavnostni dogodek je pote- kal v dvorani Savice Zorko, ki jo je scensko s časovnimi za- pisi in fotografijami obliko- val mag. Matej Filipčič, šte- vilnim obiskovalcem, ki radi j prihajajo v brežiško knjižni- co, so spregovorili direktorica \ Tea Bemkoč, župan Ivan Mo- ¦ Ian in Jože Horvat, sekretar v kabinetu Ministrstva za kultu- ro RS, dogodke je povezova- la prof. Marija Lelič, kultur- ni program pa sta oblikovala dramski igralec Slavko Cer- jak in z igranjem na harmo- niko prof. Daniel Ivša. Ob tej priložnosti je izšel tudi spo- minski zbornik, kjer si je moč prebrati zanimivosti in števil- ne zapise o Knjižnici Brežice. Nat ja Jenko Sunčič V Posavju odprtih 190 volišč POSAVJE - V nedeljo, 22. oktobra, se bomo volivke in volivci če- trtič v samostojni Sloveniji podali na lokalne volitve, na kate- rih bomo izbirali župane 210 slovenskih občin, člane občinskih in mestnih svetov, pa tudi člane svetov krajevnih, vaških in če- trtnih skupnosti. V štirih posavskih občinah se za prav toliko žu- panskih mest poteguje 21, za 95 mest v občinskih svetih pa kar 737 kandidatov in kandidatk. Veliko je tudi kandidatov za sve- te krajevnih skupnosti. Posavci se bomo med njimi odločali na 190 voliščih (75 v občini Krško, 56 v občini Sevnica, 50 v obči- ni Brežice in devetih v občini Kostanjevica na Krki), od tega je po eno volišče v vsaki občini namenjeno invalidom. Ravno danes (19.10.) se zaključuje tridnevno predčasno glasovanje na sede- žih občin. Jutri (20.10.) ob polnoči se začenja predvolilni molk oziroma prepoved volilne propagande, volišča pa bodo v nede- ljo - kot ponavadi - odprta od 7. do 19. ure. Prvi podatki o volil- ni udeležbi (pred štirimi leti je bila 67-odstotna) bodo znani po 11. uri, prvi delni izidi glasovanja pa po 19. uri. P.P. Praznik demokracije ali (nove) lokalne aristokracije? V teh dneh je bilo o predvolilnih dogajanjih v Po- savju slišati zelo različne zgodbe, med katerimi so bile nekatere naravnost grozljive in skoraj never- jetne. A če je samo del tega res, meče dovolj ža- lostno luč na stanje naše demokracije, katere ne- pogrešljivi del je tudi lokalna samouprava. 5e pred iasom smo namreč lah- ko trdili, da takšne zgodbe sodi- jo na nivo driave, morda le še v prestolnico, Maribor in kakš- no večjo mestno občino. Da vsaj v lokalnih razmerah ni potrebno zaostrovati ideoloških in izrazi- to strankarskih razmerij, saj so vsi zainteresirani za enake cilje, kot so npr. čim boljši pogoji bi- vanja nas in naših otrok, zato je bolje, da visoko politiko in z njo vse umazane podrobnosti pusti- mo Ljubljani. Kot kaže, se zade- ve vse bolj spreminjajo tudi na periferiji. Zakaj se je to z$odilo, je tei- ko povsem natančno odsovoriti, nekaj razlo$ov pa je na dlani. V nasprotju z razmerami v zalet- ku devetdesetih let, ko so bile v ospredju predvolilnesa boja ideološke razlike in nekatere stare zamere, se danes ideolo- Sija, svetovni nazor in politic- no prepričanje umikajo povsem konkretnim, največkrat čisto kapitalskim interesom. Politiki, za katere večina misli, da »via- dajo« našim krajem, niso tako vsemogoä, marsikateh od njih je medtem note ali nehote po- sted talec interesov drusih. Kaj- ti s tern, ko se proračuni šte- jejo v milijardah in v Posavje prihajajo veliki drzavni projek- ti, je tudi več tistih, ki si želi- jo čim večji izplen zase, pri tern pa ravno ne izbirajo načinov za dosego cilja. Seveda ne %re vseh metati v en koš, a pravih opozicij v Posavju ni. Ne zato, ker bi ljudje ne raz- mišljali s svojo glavo in ne vide- li napak, pat pa zato, ker druga- če misleči ne morejo preživeti, nekateri izmed njih pa so zara- di svoje nekdanje lakomnosti in pretirane samozavesti pozabili poskrbeti celo zase. Ali pasose navadili na tako visok standard, da morajo sedaj tekati za drob- tinicami z mize sedanjih oblast- nikov. (Pre)moč, ki jo ima danes pešči- ca ljudi v Posavju, je ze takina, da je po njihovem greh pomis- liti na kakršno koli spremem- bo, kaj šele jo udejaniti. Tudi uspešni direktorji in glavni ljud- je zasebnih in javnih podjetij, katerih podoba je pogosto pri- sotna v javnosti, seveda niso brez »zgodb«. Pri tern ne mis- Urn na njihove zelo osebne za- deve, četudi bi v Posavju lahko marsikdaj zapisali na to temo in je samo vprašanje časa, kdaj se jih bodo lotili tabloidi. 1 vse večjo uspešnostjo regije kot ce- lote tudi zanje to ne bo vei ne- pomemben tr$. Mislim na očitne ali pa prikrite lastniške povezave, preko kate- rih so nekateri prisotni na obeh straneh - tako pri naročanju po- stov kot pri izvedbi, cetudi pre- ko verige nekaj vmesnih členov. Pogostoje posel zato tudi nekaj- krat draiji, kot bi lahko bil, a to je prej pravilo kot izjema. Ob tern se seveda zapleta in vple- ta vse več ljudi, ki postanejo ne- kako odvisni od uspeha, od tega, da zadeve teiejo dalje, cetu- di gre na koncu samo za to, da obdržijo sedanje delovno me- sto. Kar pa dandanes seveda ni majhna stvar, še posebej, če gre zajavno oz. drzavno sluzbo. nadaljevanje na 2. strani HAKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 nadaljevanje s 1. strani Tudi podrobna analiza kandida- tur za nedetjske volitve, ki bi vsebovala vse možne sorodstve- ne in poslovne povezave kan- didatov, bi obelodanila prese- netljive reči, ki bi v lokalnem okolju delovale še botj šokant- no, kot so jih tiste v osrednjih medijih. Zanimivo bi bilo izve- deti, kdo vse je nameraval kan- didircti, a si je »premislil«, pa tudi kdo ni mo$el na tisto me- sto, ki sa je po svojem u$ledu, položaju in zaslusah pričakoval. Intervene] je bib menda precej na vseh nivojih in v vseh moinih smereh. Zdi se, da je vlo$a ob- činskega svetnika danes še naj- manj ideološko politično po- membna, poles razumljive$a zanimanja za solidno sejnino, ki ob morebitnih drugih dohodkih pomeni marsikomu lepo žepnino oz. štipendijo za neskončne ure pouka (lokalne) samouprave, dobiva vse večjo vlo$o »koope- rativnost« izvoljenih predstav- nikov ljudstva pri sprejemanju najrazličnejših prostorskih do- kumentov in koncesij ter proda- ji nepremičnin. Veliko zgodb je slišati te dni in morda bi jih po volitvah tudi zapisali. Zakaj pravim ¦ mor- da? Zato, ker se tudi uredniku tega časopisa vzadnjih dneh do- Sajajo bolj ali manj očitna opo- zorila, češ: »pazi, saj bomo tudi mi na (lokalni) oblasti«. Čeprav v časopisu v glavnem samo po- sredujemo javne predstavitve, poročamo o do$odkih in le tu in tarn zapišemo kakšno vrsti- co tistega, kar vidimo drugače kot samozavestni »faktorji« na- šega okolja. Sprašujem se, kaj bi bilo, če bi se lotili na dese- tine zgodb o čudnih poslih z ne- premičninami, o projektih brez dovoljenj, o javnih naročilih, ki sploh nisojavna... V nekako tako jne$lenem in si- vem vzdušju čaka Posavje na novo zasedbo štirih županskih stolov in 95 svetniških klopi. Po vsem tern ne vem, ie lahko temu, kar $ledamo zdaj in kar bo sledilo v nedeljo, še rečemo praznik demokracije, zdi se mi, da postajajo volitve prej praz- nik nove (lokalne) aristokraci- je. Njeni vidnejši predstavni- ki bodo komaj kaj vznemirjeni ob morebitnih večjih spremem- bah v občinskih klopeh, saj bodo že v ponedeljek znova premeša- li karte in poiskali partnerje za novo isro. Silvester Mavsar Nataša Štarkl, kandidatka za županjo občine Brežice Izkoristiti vse možnosti občine Brežice BREŽICE - Edina ženska, ki se je v brežiški občini odločila, da se poda v voliino kampanjo ter poskuša zasesti mesto županje, je Nataša Štarkl, ki je sicer poskrbela, da so plakati z njeno podobo dodobra preplavili zunanje površine, se pa ni odločila za po- tezo „klasičnega" predstavljanja, pač pa si je sre- čanje z občani zamislila na edinstven način in jih povabila na.grajsko dvorišče brežiškega gradu, do- godek pa začinila s pestrim kulturnim programom. Sobotno megleno dopoldne se je pričelo prebujati ob zvokih ansambla Andreja Ko- larja in gostiteljica na graj- skem dvorišču Nataša Štarkl je z nasmehom pozdravlja- la prihajajoče. Ob postavlje- nih stojnicah, ki so ponujale najrazličnejše zelenjavne in sadne dobrote, okusne nama- ze, zdravilna zelišča, žlahtno kapljico, namesto predvolil- nega golaža pa zelje z ocvir- ki in pečenico, so se na prire- ditvenem prostoru zvrstili še drugi nastopajoči, med nji- mi Peter Dirnbek ter Trebe- ški drotarji, ki so „prišli navi- jat za svojo županjo", kot je med nastopom poudaril nji- hov vodja. Med prireditvijo so se pred- stavili tudi člani Neodvis- ne liste, pozitivno razpolože- na Štarklova pa je v nagovoru prisotnim poudarila, da si želi izboljšati svet, prizadevala si bo, da bi se spremenili poli- tični, gospodarski in medijski vzorci, želela bi, da se omeji logika kapitala in dobička ter se zagotovi uravnotežen svet. „Ker smo gibanje, hočemo de- tovati," je zaključila misel. Skupaj z Gibanjem za pravič- nost in razvoj si bodo prizade- vali za boljši status za revne, starejše in bolne, spodbuja- li pridelovanje zdrave hrane ter zagovarjali ohranjanje na- ravnega okolja in dediščine. Spodbujali bodo medsebojno sodelovanje in pomoč. Štar- klova je še navedla, da bodo odprti za vse ideje Ijudi, ki jim bodo z veseljem prisluh- nili ter bodo izkoristili vse ne- izkoriščene možnosti v obči- ni Brežice in se zavzemali za vsestranski pozitiven razvoj. M. K. M. Anica Žugič, kandidatka za županjo občine Kostanjevica na Krki Sodelovanje je edina pot do uspeha KOSTANJEVICA NA KRKI - »Verjamem, da samo s skupnimi močmi lahko spravimo novo občino v živ- Ijenje,« pravi Anica Žugič, neodvisna kandidatka za županjo občine Kostanjevica na Krki, ki se je prejš- nji četrtek, 12. oktobra, predstavila novinarjem v vinoteki gostilne Kmečki hram. V boj za župansko mesto v najmanjšem stovenskem mestu se podaja s sloganom »Imamo cilj - uresničimo ga skupaj.« Predlagatelj kandidature 54- letne učiteljice Anice Žugič z Dob pri Kostanjevici, ki je že 30 let zaposlena v OS Pod- boqe, od tega je bila 16 let tudi ravnateljica, je dolgolet- ni predsednik sveta KS Kosta- njevica na Krki Milan Herako- vič. Žugičeva je že desetletje vključena v delo KS, posebej pa izpostavlja vodenje odbo- ra za prireditve ob prazno- vanju 750-letnice kraja. »Od leta 1992 sem med tistimi, ki so verjeli, da ima Kostanjevi- ca perspektivo. Aktivno sem sodelovala pri vseh štirih po- skusih ustanovitve samostoj- ne občine, ki so se končali z najvišjim referendumskim iz- idom (87 % za) med vsemi ja- nuarja letos izglasovanimi ob- činami vSloveniji.« Prednostne investicije, za ka- tere se bo zavzemala kot žu- panja, so obvoznica (ki ne sme biti mimobežnica, pou- darja), izgradnja pločnikov in ostale infrastrukture na Pre- kopi, ureditev Gorjanske ce- ste, izgradnja šolskega igriš- ča, vzpostavitev pogojev za razvoj obrtne cone, izkoriš- čanje termalne vode, pou- darek bo dala turizmu in kul- turi. Za izvedbo projektov bo potrebno iskati dodatna sred- stva, zato namerava v občin- ski upravi določiti človeka, ki bo sledil razpisom v Sloveniji in v Evropi. Prepričana je, da turisti v Kostanjevici ostane- jo premalo časa in zato tudi premalo zapravijo. »Kandida- ti se ločimo le po tern, kako bomo pristopili k izvajanju ci- Ijev, ki so nam zelo podobni,« dodaja. Tudi po ureditvi delitvene bi- lance ne želi pretrgati stikov z občino Krško, odločitev, ali bo občina Kostanjevica ostala v Posavju ali se bo priaVužfla dolenjski regiji, pa je odvisna od driave in od ponudb z ene in druge strani. V primeru izvolitve za žu- panjo bo funkcijo opravljala profesionalno, za svetovalca pa si želi tudi novopečene- ga krajana Kostanjevice Mi- loša Kovačiča. Želi si ustvari- ti »gibčno« tri do štiričlansko občinsko upravo, ki bo kos vzpostavljanju nove obči- ne. Slednja namreč ne po- meni le samostojnosti, am- pak tudi številne obveznosti, poudarja. Bolj kot na podporo politič- nih strank se zanaša na pod- poro osebnosti, o strankarski pripadnosti - je članica Nove Slovenije, za katero je pred leti kandidirala za poslan- ko - pa pravi, da ji »nobena stranka ne pomeni toliko kot Kostanjevica«. In kaj bo odlo- čilo županske volitve? »Izkuš- nje in delo, ki si ga opravil do sedaj,« je prepričana Žu- gičeva. Peter Pavlovič Anica Žugič Mojmir Pustoslemšek, kandidat za župana občine Kostanjevica na Krki Kultura in turizem prvenstveni panogi KOSTANJEVICA NA KRKI - »Prva naloga nove občine je zagotoviti sredstva iz državnih in evropskih razpi- sov, zato pa je potrebno imeti pripravljene projek- te,« pravi Mojmir Pustoslemšek, ki se kot neodvisni kandidat poteguje za župansko mesto v Kostanjevi- ci na Krki. »Kostanjevica v naših rokah,« je njegovo predvolilno geslo, kot najpomembnejši panogi nove občine pa izpostavlja kulturo in turizem. 63-letni upokojeni univerzi- tetni diplomirani inženir goz- darstva Mojmir Pustoslemšek je delal na Gozdnem gospo- darstvu Brežice, na Zavodu za gozdove in na Ministrstvu za kmetijstvo kot gozdarski in lovski inšpektor. Kandidira na predlog številnih občanov, predlagatelj njegove kandi- dature pa je Vinko Žibert. Podpore političnih strank, kot pravi, ni iskal. Kot prioriteto izpostavlja raz- voj kulture in turizma, saj lo- kacija Kostanjevice ne prene- se težke industrije. Zavzema se za ekološko čisto industrijo in obrt, ki potrebuje primer- no cono, zagotoviti je treba tudi prostor za stanovanjsko gradnjo, ki ga zdaj primanj- kuje. Kot župan bo podpiral ekološko kmetovanje, pred- vsem v višinskih predelih ob- čine, v nižinskih pa zelenja- varstvo, ki lahko izkoristi tudi toplo vodo iz Krakove- ga. Slednjo bi veljalo izkori- stiti tudi kot pitno vodo, saj je zdajšnja oporečna. Kot pomembni dejavnosti ome- nja še vinogradništvo in rejo drobnice na polkraškem tere- nu v hribih. Na področju infrastruktu- re bi najprej uredil pločni- ke na Prekopi, na Gorjanski in Ljubljanski cesti, pa tudi na Grajski cesti vse do Ga- lerije Božidar Jakac, zgradi- ti je potrebno obvoznico in športno igrišče pri osnovni šoli. Želi izboljšati tudi trgov- sko dejavnost v kraju (sedaj, denimo, ni možno kupiti sve- žega mesa), v energetsko po- žrešnem zdravstvenem domu z znižanjem čakalnic prido- biti prostore za nove specia- listične ambulante ter urediti pokopališki prostor v Kosta- njevici. Zavzema se tudi za odkup kulturnega doma in njegovo sanacijo. Kako si predstavlja regij- sko opredeljenost nove obči- ne? »Nikoli se nisem smatral za Posavca,« pravi Pustos- lemšek, zato bo ta oprede- litev odvisna od tega, »kdo da več«. Meni, da bo razdru- ževanje z občino Krško pote- kalo miroljubno in da se v za- četku za občane ne bo veliko spremenilo, sicer pa bo gle- de opravljanja komunalne dejavnosti v občini potrebno dobiti tudi ponudbe iz dru- cih občin. Ce bo izvoljen, bo neprofe- sionalen župan: »Kot upoko- jenec si to lahko privoščim, sicer pa bi moral biti župan profesionalen.« Občinska uprava mora biti po njego- vem dm manjša (3-5 Ijudi), določene službe pa bi velja- lo združiti s sosednjimi ob- činami, v začetku predvsem s krško. Peter Pavlovič Mojmir Pustoslemšek Andrej Kerin, kandidat za župana občine Kostanjevica na Krki »Bom župan, ki denarja ne zapravlja...« KOSTANJEVICA NA KRKI - Andrej Kerin, bolje znan kot Kičo, je nekoliko drugačen županski kandidat, je preprost ljudski človek, ki ne izgublja veliko besed in kot sam pravi, je predvsem mož dejanj. Svo- jo župansko kandidaturo pa je pravzaprav najavil prvi decembra 2005, ko še sploh ni bilo uradno zna- no, da bo Kostanjevica samostojna občina, in sicer v stilu Robina Hooda. Čeprav zdaj pravi, da geslo »jemati bogatim in dajati revnim« v Kostanjevici ne drži. V tej občini ni bogatih Ijudi, zato je potreb- no sredstva pridobiti od drugje. Rodil se je v znamenju vodnar- ja v Novem mestu revolucio- narnega leta 1968, ko so se po Evropi dogajale številne spre- membe. Prve šolske korake je naredil v kostanjeviški osnovni šoli, srednjo gradbeno solo pa je obiskoval v Ljubljani. Njegova življenjska pot se odvija v Kosta- njevici na Krki, ukvarja se pred- vsem s keramičarstvom, v pro- stem času pa se posveča športu in je tudi zelo strasten nogomet- ni navijač. Dobro prijateljstvo ga je veza- lo s sedaj že pokojnim Ivanom Krambergerjem, kandidatom za predsednika RS, pravi da ga je prav delo in poznanstvo z Iva- nom spodbudilo h njegovi kan- didaturi. Na njegovo odločitev pa je vplivalo tudi mnenje mla- dih v Kostanjevici, ki so prepri- čani, da bi tako lažje na dogaja- nje v občini vplivale tudi mlajše generacije. V svojem programu se poleg ure- janja cestne infrastrukture zav- zema predvsem za intenziven razvoj turizma in športnih dejav- nosti. Kostanjevica s svojo okoli- co ponuja številne znamenitosti, bogato zgodovino in prav to je tisto, kar je potrebno predstavi- ti tako turistom kot tudi slučaj- nim obiskovalcem. Mima okolica in urejena narava ponujata tudi možnosti za umestitev v prostor športnega parka na površini oko- li 5 hektarjev, kamor bi ob boga- ti ponudbi in različnimh športnih in nastanitvenih zmogljivostih na priprave prihajali Sportniki iz Slovenije in od drugod. Potreb- na finančna sredstva bo skušal novi župan pridobivati iz driav- nih razpisov predvsem pa iz ev- ropskih skladov. Kot družaben človek pa ne po- zablja tudi na pomen izboljša- nja medosebnih odnosov, na po- men druženja in dobrodelnosti, pomoči sočloveku, izpostavlja pa tudi pomembnost spoštova- nja kot ene od temeljnih vred- not. V novoustanovljeni občini so potrebne korenite spremem- be, zato, pravi Andrej Kerin, bo v primeru izvolitve v sodelova- nju z obdnskim svetom deloval aktivno in temeljito, saj bodo le na tak način dosegli napredek in uveljavitev obdne Kostanjevica v slovenskem in tudi evropskem merilu. P. B. Andrej Kerin Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 AKTUALNO jj SOOČENJE TUDINA TV KRŠKO KRŠKO - V krškem kulturnem domuje v torek potekalojav- no soočenje kandidatov, ki se potegujejo za mesto zupana obäne Krsko, na njem pa so sodelovali Joie Ribič, Stane Pajk, Franc Bogovič, Branko Jane in Janez Polar. Gledalke in gledalci programa Televizije Krško si bodo po- snetek tega dogodka lahko ogledali še danes, t.j. v cetr- tek, 19.10., dopoldne ob 10. uri in zweier po oddaji Od torka do torka ob 20. uri, tervpetek, 20. 10., ob 18. uri. KRŠKO - V petek, 13. oktobra je potekala predstavitev kandidatov in programa Liste za prihodnost mladih (LPM). Na predstavitev so povabili tudi kandidata za župana Branka Janca in ugotovili, da zastopa vrednote, ki so blizu kandidatom na listi LPM. Srecanje kandidatov so nadaljevali s simpatizerji liste še isti večer na lokaeiji trinke na Vidmu in tudi v soboto, kjer so v razgovorih z mimoidoämi pojasnjevali svoje poglede na aktualne lokalne teme ter tako pridobivali nove simpatizerje in verjetno tudi volilce. V.B. PRALNI STROJ ZA DRUŽINO SKUBIC - Kandidatka za sev- niško županjo Meri Kelemina je preteklo nedeljo v Svinjskem pri Šentjanžu obiskala družino Skubic, ki živi v stari stanovanjski hiši, do katere pelja strma, neas- faltirana kolovozna pot in je brez vodovodne napelja- ve. Marija Skubic, ki živi skupaj z materjo, možem in petimi otroki, starimi od pet do osemnajst let, se s pit- no vodo oskrbuje iz bližnjega studenca, za ostale potre- be pa jim služi potoček, ki teče mimo stanovanjskega objekta. Družini, katere glavni vir preživetja predstav- Ija šest glav živine, je Meri Kelemina podarila nov pral- ni stroj, vendar pa je še prej potrebno poskrbeti za vo- dovodno napeljavo. Pri tem računajo na pomoč Rdečega križa, k čimprejšnji uresničitvi tega cilja pa bo pripomo- gel tudi denar, ki ga je zbral Mario Galunič v svoji odda- ji Spet doma. Meri Kelemina je družino Skubic obiskala skupaj z Matejem Renkom, predsednikom SDS mladine Občine Sevnica. T.G. KRŠKO - Teden pred volitvami se je v Krlkem mudil tudi prvak Slovenske nacionalne stranke Imago Jelinčič. S članom občinskega sveta občine Krško in nosilcem liste SNS za bliznje lokalne volitve v Krškem Dušanom Šiškom sta se pogovarjala o najaktualnejših problemih občine Krsko in se med drugim dogoyorila, da se bo driavni poslanec v bodoče bolj ansaiiral in pomagal pri njihovem resevanju na driavni ravni. Mag. Hrvoje Oršanič, kandidat za župana občine Brežice Nedeljivost okoljskih in družbenih problemov BREŽICE - Kot kandidat Stranke ekoloških gibanj (SEG) za župana v Brežicah kandidira mag. Hrvoje Oršanič, 45-letni Brežičan, ki je zaposlen na Ob- močni enoti Zavoda za gozdove v Brežicah. Orša- nič poudarja, da tudi kot županski kandidat ostaja zvest svojemu prepričanju o nedeljivosti okoljskih in družbenih problemov ter prizadevanju za celo- vit dvig kakovosti bivanja v občini Brežice. Čeprav je že dotgo znan kot aktiven borec za varstvo oko- Ija, ljubitelj ter vesten (fo- tografski) in večkrat nagra- jeni zapisovalec dogajanja v posavskem živalskem in ras- tlinskem svetu, mu še zdaleč ne manjka konkretnih izku- šenj pri reševanju različnih nalog in problemov. Med dru- gim je bil'clan Izvršnega sve- ta občine Brežice, član nad- zornega odbora Sklada za financiranje razgradnje NE Krško, predsednik Regijske komisije za oceno naravnih nesreč, predsednik Kluba Di- ana, predsednik Društva za ohranjanje naravne dedišči- ne Slovenije in do pred krat- kim član UO Lovske zveze Slovenije. Dobro pozna težave mesta in podeželja, saj občasno sode- luje pri različnih projektih, kot so Interreg, LIFE III, Čista Krka, Naturä 2000 itd. Pou- darja tudi, da je bil med po- budniki zavarovanja Jovsov, največjega naravnega spo- menika v Posavju. Sodeloval je tudi pri projektu Narav- na in kultuma dediščina Bi- zeljskega. V Stranki ekoloških gibanj, ki je Oršaniča predlagala, pou- darjajo, da bodo v primeru uspeha na volitvah zagotav- Ijali enakopravno zadovolji- tev vseh osnovnih pogojev za zdravo, kulturno in var- no življenje. Podporo bodo nudili okolju prijaznigj mož- nostim za gospodarski in kul- turni razvoj ter vzorno go- spodarjenje z občinskim premoženjem. Opozarjajo na obstoječe in predvsem načrtovane velike posege v okolje, ki bodo trajno raz- vrednotili ali celo uničili prostor občine Brežice, ni pa zanesljivo, da bodo dvignili kakovost življenja v občini. SEG napoveduje sodelova- nje z vsemi strankami, saj s svojim delovanjem vzpodbu- ja razvijanje pozitivnih vred- not, njihovo izhodišče pa je ustvarjalnost posameznika, ki je osnova za ustvarjalnost celotne družbe. S. M. Hrvoje Oršanič Pestra predvolilna dogajanja v krški Novi Sloveniji PODBOČJE - V sredo, 11.10., so se na delovnem sestanku na kmečkem turizmu Hribar v Podbočju srečali kandidat za župana občine Krško Janez Požar, kandidatke in kandidati Nove Slove- nije za občinski svet, občinski odbor in volilni stab. V uvodnem delu srečanja je predsednik 00 N.Si Martin Kodrič navzoče sez- nanil z vsemi aktivnostmi, ki potekajo v predvolilnem času, po- drobno je opisal strategijo dela po volitvah, spregovoril je tudi o programu stranke. V nadaljevanju srečanja se je predstavil kandidat za župana Janez Požar, nato so se predstavile še kan- didatke in kandidati za občinski svet. V drugem delu srečanja je sledil še družabni večer, na katerem sta za dobro vzdušje po- skrbela kar kandidata za občinski svet Anita Pavlovič in Franc Kukovičič, vsak s svojo diatonično harmoniko. V zadnjem tednu pred volitvami pa v Novi Sloveniji organizirajo predstavitve kandidata za župana Janeza Požarja in kandidatk ter kandidatov za občinski svet po vseh volilnih enotah. M.K. V soboto, 14.10, je obäno Krško obiskal avtobus Nove Slovenije. Navzoči so obiskali Brestanico, Idole in Krško, nato je avtobus odpeljal v Breiice.___________ Danilo Marin, kandidat za župana občine Sevnica Sevnica potrebuje splošno gimnazijo SEVNICA - Kandidat Nove Slovenije za župana obdne Sevnica je 42-letni magister strojništva Danilo Ma- rin. Je poročen in oče treh otrok, stanuje na Logu pri Sevnici, je clan upravnega odbora SOD, predsed- nik nadzornega sveta podjetja Paloma in član nad- zornega sveta podjetja GEN energija, pa tudi pred- sednik strokovnega odbora NSi za gospodarstvo. Zaposlen je v zasebnem pod jet ju Derics d.o.o. Marin pravi, da bo kot župan poskrbel za ugodno in prijazno poslovno okolje ter za dvig go- spodarske učinkovitosti in več- jo ekonomsko svobodo. „Ob- ana mora postati serviser gospodarstva, omogočiti raz- voj malih podjetij in biti in- kubator za novo nastala pod- jetja. Vzpodbujati mora nove inovativne ideje in omogočiti, da bo podjetje s tovrstno ide- jo, ki bi jo finančni eksperti na osnovi študij gospodarske učin- kovitosti podprli, lahko kupi- lo komunalno urejeno zemlji- ško parcelo z vso pripadajočo infrastrukturo za simbolično kupnino in pridobilo bančno garancijo za bistveno ugod- nejše kredite, ki bi omogočali uresničitev poslovnih načrtov," poudarja. Zavzema se tudi za preneha- nje izumiranja podeželja. Lo- kalna skupnost mora po njego- vem mnenju aktivneje poseči na področje demografske po- litike, hkrati mora lokalno go- spodarstvo ponuditi delovna mesta, občina pa možnost cilj- nega izobraževanja in uspo- sabljanja za ta delovna mesta. „Potrebno je zajeziti migracijo prebivalstva iz Sevnice v druga večja okoliška mesta. Sevniška občina nujno potrebuje sploš- no gimnazijo, da nam ne bodo najboljši učenci že z obiskom v srednjo solo naredili prvi korak od doma. Prav tako je potreb- no ustrezno prilagoditi delovni čas vrtcev. Predlagamo, da za prvorojenega otroka dodeli ob- činska pomoč v višini 200.000 SIT, za drugega 500.000 SIT, za tretjega in vsakega nastednje- ga pa 1.000.000 SIT". Marin želi, da bo »Made in Sev- nica« pomenilo poreklo vrhun- skih izdelkov in storitev, ven- dar podoba porekla blaga in tudi storitev podjetij iz sevni- ške občine postaja vedno bolj nerazpoznavna. „Na trgu je dobro poreklo jamstvo za do- sego višjih dodanih vrednosti in večje prodaje. Vzporedno s procesom promocije gospo- darske ponudbe se mora izgra- jevati tudi podoba Sevnice kot posavske občine z bogato tra- dicijo in kulturno ter gospodar- sko dediščino," povzetek svo- jega predvolilnega programa zaključuje Marin. P. Pavlovič Danilo Marin TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 62?0 KrSko. CKŽ 7. p.p 335, M.' 07 49 21 674. fax. 07 49 01 085 QSM: 041 630 135, 041 684 320 e-mail: BooM@5iol.nflt, www.boorn.si Vobimo Vqs no ogled koncerta najslavnejše romske skupine no svetu! ROMUNIJA PONEDELJEK. 6. NOVEMBER DVORANA U.S1NSK1 ZAGREB SEVNICA - Sevniški Socialni demokrati so v petek, 13. oktobra, v Sevnici pripravili prireditev pod naslovom Za vse ljudi dobre volje »jesen pod sotorom«. Predstavili so kandidate za člane občinskega sveta iz vseh volilnih enot in kandidatko za iupanjo občine Sevnica Bredo Drenek Sotošek. »Odprta sem do vseh, ki imajo ideje, in ielim vključiti vse, ki imajo voljo do dela. Zastopati ielim interese vseh občanov s ciljem hitrejsega razvoja obäne in okolja, v katerem iivimo. Pomembno je, kako razmisljamo in ne, v kateri stranki smo. Naš skupni cilj naj bo vsestranski napredek in ustvarjanje pogojev za blagostanje vseh občanov in občank,- je dejala Drenek Sotoškova, ki vidi v turizmu eno glavnih razvojnih moinosti. Številne obiskovalce, bilojihje več kot 400, ki so se zabavali ob gtasbi in ammatorjih, je presenetila s 101 meter dolgim jabolčnim zavitkom. F.S.__________________________ HIZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 Kolumna Čas. Je Monsieur /Gospod/, ki si ne dovo- Ijuje okvirjev, ki se ne da ujeti, si ne pusti gospodariti, ne pozna velelni- kov ne vprašanj, nobenih phredij in podredij, nikakršnih razporeditev. Go- spod sam je brezlasen, traja. V svoje trajanje je spretno ujel čtoveka, llo- veštvo in to, kar se okoli njiju dogaja. Mi, ki smo tu, od tu do tu, v nekem svojem roku trajanja, smo njegovi ujetniki. Ujetniki Njega, ki se mu botj ali manj uspeš- no upogibamo. Morda Mu občasno kljubujemo, da nam pač ne bo gospodahl, ne sodil. 0, ja. Spet ta Čas, ki je, ko se leto obrne, drugalen, svojstven. In spet sem po letu dni s šopom krizantem v naročju srečala brezčasno prijateljico. Na pokopališču, ali počivališču, kje bi drugje. Koli- kokrat od časa do časa da pride domov, sem jo vprašala. Da pri- de, mi pove. Pride, da pomaši luknje na materinem grobu. Luk- nje, ki jih na grobu ustvarijo zmikavti in jih je treba zamašiti, odvisno od letne$a časa. Se dela, še ni v pokoju, da je vedno huje in v povezavi z zmikavstvom in delom poskušava dognati, kaj je s človeštvom. In si obljubiva čas. 0, ja. V miselni proces mi zaide kolega, ki ni nikolil?! imel časa. Jeseni je bila kriva koruza, pa zelje, krompir, repa, vinograd, pa bog si ga vedi, kaj vse še. V zimi koline tu in tam, pomlad in poletje sta kolaborirala svoje časovne posladke. In je skoraj- da neprenehoma pogledoval na uro in meril čas. Tistega, ko sva skupaj uspela celo razdreti kakšno zares modro ati hudo prismo- jeno. A gospod v svojem času živi svoj las, še danes. In je, pri- znam, leteči neusahljiv vir jako vsestranskega razmišljanja. Torej, ta gospod živi svoj čas. Ne le v krompirju in kolinah, do tam, kjer mu ustreza, se muzam. Dru$emu gospodu sem nek dan skoraj ukazala, da hočem, da muje dobro. Da naj vsaj za delček živi ta svoj čas, naj zadiha in diha. Naj si ob deroči reki, ne na- koplje še hudournikov. A kar vem, da bo upornik - z razlogom - do zadnjeso gnetel in zvijal svoj čas. In da ga bo opomin, da čas ni zanesljivzaveznik, ko nikdar ni mogole vedeti, za koga dejan- sko dela, samo oplazil. Bo le pokimalin se za hip časa zamistil. Nezmotljivo me, od kar ga poznam, spremlja njegov težak ko- rak - in lirična duša poeta. S katero se pravzaprav ponašata oba, prvi in drugi, vsak na eni strani podoben in na drugi strani, svoj način. 1 obema sem kreirala nek svoj čas, ki kljub relativnosti, pada v okvir živetega časa, z znanim začetkom in neznanim, hva- la bogu, koncem. K sreli še rijem in le nil drugega, lahko jima dajem vsaj priznanje za vrednost, s katero sta skupno bitje in žitje naredila polno in življenje smiselno in vredno. Ko se čas življenja stele, ko se ta igra konla in ko se zavese za- pro, padeš v las spominov. Tistih, ki so te poznali, imeli radi in imeli še bolj radi. Spomin je lulka, ki jo ob vsakem novem lah- ko prižgeš. Ki vzplamti v srcu, le je še tako težko verjeti, tudi v oleh in dotiku. Še lutim gladenje po laseh mojega sonlka, ki je za moj še preostali las, samo zašel; in spet lutim, po dolgem lasu prošenj in vere, da bo narava znova ozelenela in da bodo gozdovi in trave ob jutrih z roso osrebreni. 0, ja, ima pa ta las vonj po vse sortah dosežkih, uspehih, vizi- jah 0 blešlelem prihodnjem lasu, zaudarja po mnogolem teiko uresnilenem prihodnjem lasu obljub, ko bo, dan potem, ponik- nil v mišjo luknjo. Do drugega trla baba Ian. Vseeno, iz katere opcije. Pa ne dabi ta las ostal cisto nezaznamovan z dobrobit- nostjo. Zagotovo bodo za narodov blagor ostale živ spomin vsaj nekaj lasa zakrpe na cestah, kjer robovi ponekod ie nevarno po- pušlajo, kar spominja na stare ponošene cunje. Treba si je vzeti las za Bliiino, da posrebaš z njo skodelko laja, kozarec vina in zdrobiš z njo kakšno mehko ati trdo. Da z njo nabereš kostanj in zalutiš šelestenje listja. Da ustaviš las, do- klerješelas. Piše: Natja Jenko Sunčič Teden odprtih vrat v Domu starejših občanov Krško KRŠKO - Med 2. in 6. oktobrom je preko sto zapo- slenih in še enkrat toliko stanovalcev v Domu sta- re jših občanov (DSO) v Krškem na široko odprlo vrata za vse, ki so želeli pogledati v notranjost in začutiti vsakdanji utrip v jeseni življenja. Ob Tednu odprtih vrat so stanovalci razstavili na ogled tudi svoje ročne izdelke, od vezenin, pletenin, poslikav in slik do pletenih izdelkov, sicer pa so teden preživeli ob pestrem športnem, zabavnem in kultumem programu, saj so pri pri njih gostovali kostanjeviška plesna skupina Harlekin, mla- di harmonikarji in dekliški pevski zbor Mavrica iz Podboč- ja. Pred kratkim se je okoli 50 stanovalcev popeljalo tudi na izlet na slovensko obalo, kar je bilo še posebno doživet- je, saj nekateri od njih do sedaj še niso imeli priložnosti od blizu videti ne razgibane kraško primorske pokrajine in ob- morskih krajev ne morja. Sicer pa je, kakor povedo stano- valci z zadovoljstvom, vsak dan zanje lepo poskrbljeno in jesen življenja prijetna in topla v družbi sostanovalcev ter prijateljev. V prihodnjem letu bodo v krškem Domu ob red- nih prireditvah in aktivnostih obeležili tudi dva okrogla ju- bileja, in sicer 30 let organiziranega delovanja socialnega varstva v občini Krško, ki sovpada z letom 1977, ko je bil na Vidmu zgrajen Dom za starejše občane, in deset let, od- kar je bila dejavnost preseljena v novogradnjo na zeleno lokacijo spodnjega Griča, kjer je institucionalno varstvo z vzporednimi aktivnostmi doživelo tolikšen kakovostni raz- mah, da so za delovanje med prvimi tovrstnimi institucija- mi v Sloveniji pridobili tudi certifikat kakovosti. B.M. Jubilej šolstva in kulture KOSTANJEVICA NA KRKI - S slavnostno akademfjo, naslovljeno Ničesar tu ne bodo vzela leta, so v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki obeležili kar trojni jubilej: 220 let šolstva v kraju, 100 let stare šolske stavbe in 50 let galerijske dejavnosti. Ob tern so v Lamutovem likovnem salonu, kjer je imela prostore prva kostanjeviška šola, pripravili razstavo o zgodovini šolstva v kraju. Zgodovina šolstva v Kostanje- vici na Krki sega v konec 18. stoletja (nekaj 0 tern smo ob- javili že v prejšnji številki Po- savskega obzornika), 11. ok- tobra 1906 pa so slovesno odprli novo šolsko poslopje, v katerem pouk poteka še danes. Neizbrisen pečat tako šoli kot kraju je vtisnil dol- goletni ravnatelj Lado Smre- kar, ki je leta 1956 v šolskem hodniku odprl galerijo, tako kot sola poimenovano po do- mačinu, akademskemu kipar- ju, slikarju, grafiku, pesniku in gledališkemu igralcu Jože- tu Gorjupu. Šolska galerija je prerasla v Galerijo Božidar Ja- kac, poleg stalnih in občasnih razstav znana predvsem po mednarodnem kiparskem sim- poziju Forma viva. Leta 1982 so odprli nov prizidek k šolski stavbi in ponos sole, največ- ji mozaik v Sloveniji, Bitka na Krškem polju, delo Ivana Se- Ijaka - Čopiča. Dve leti kasne- je je Smrekarja na ravnatelj- skem mestu zamenjal Matjaž Zajelšnik, ki je šoli poleg kul- - turnega vcepil še športni duh. Danes soli, ki jo obiskuje 208 učencev, ravnateljuje Meli- ta Skušek. Osrednja prireditev ob troj- nem jubileju se je pričela pred Lamutovim likovnim sa- lonom, kjer so postavili na ogled razstavo 0 zgodovini ko- stanjeviškega šolstva. Ob tern velja omeniti tudi šolo v Čr- neči vasi, ki je bila po skoraj osmih desetletjih delovanja ukinjena leta 1971. Slavnost- - na akademija v šolski telovad- nici, ki so jo povsem napolni- li sedanji in nekdanji učenci in učitelji ter ostali krajani, je ponudila podroben filmski prikaz razvoja sole in kraja v zadnjih 100 letih, prepleten s pevskimi, glasbenimi, plesni- mi in igralskimi nastopi šolar- jev in šolark ter domačih kul- turnih društev. Predstavili so tudi zbornik 0 šolstvu in gale- rijski dejavnosti v Kostanjevi- ci na Krki, ki ga je uredil Jani Zakšek. Sledilo je še družab- no srečanje udeležencev in ogled sole. Peter Pavlovič Slavnostno akademijo so iz prve vrste spremljali urednik zbornika 0 šolstvu in galerijski dejavnosti v kraju Jani Zakšek, dolgoletni ravnatelj sole Lado Smrekar, direktor Zavoda za šolstvo RS Gregor Mohorčič, Boris Zupančič z Ministrstva za šolstvo, sedanja ravnateljica OŠ Kostanjevica Melita Skušek in krški župan Franc Bogovič. Poseben ton je slavnostni akademiji dajal kostanjevilki lolski pevski zbor pod vodstvom Mojce Jevšnik, ki se je za to priložnost naučil številnih, tudi ie nekoliko pozabljenih pesmi. Vredno je poudarjati mir in svobodo GLOBOKO - Ustanovitev Brežiške čete je bila pomemben mejnik v začetkih organiziranega upora na območju Posavja, ko je okupatorska vojska pustošila po teh krajih z namenom, da iztrebi slovenski ži- velj. V spomin na tiste case je brežiški odbor ZZB v soboto organiziral proslavo pred globoškim večna- menskim domom. Slavnostni govornik je bil član predsedstva Zveze zdru- ženj borcev Slovenije in čast- ni občan občine Brežice Mi- los Poljanšek, ki je poudaril pomen generacije, ki je vsa štiri leta gradila odpor pro- .ti okupatorju, na prireditvi pa je pogrešal večjo priso- tnost mladih. V nadaljevanju je poudaril, da je slovenski človek stoletja krepil duha in željo po svojih pravicah. „Bli- žali smo se časom leta 1941 in veliki prelomnici sloven- skega naroda, ko se je začel okupatorski napad. Takrat je zaživel duh upora in odpora. Iz teh krajev so izselili pre- bivalce. Takoj, ko je okupa- tor zasedel naše ozemlje, se je pričel osvobodilni boj. Ti- sta generacija je vsa štiri leta nosila odpor proti okupator- ju in izbojevala zmago. Kas- nejše generacije so to prido- bitev uresničevale in rezultat je bila tudi osamosvojitev in samostojna Slovenija," je dejal Poljanšek. Brežiški župan Ivan Molan pa je prisotnim čestital ob praz- niku občine Brežice in se v nagovoru spomnil žalostne usode padlih, pa tudi tistih, ki so dali življenje za samo- stojno Slovenijo ter dodal, da je vredno poudarjati, da živi- mo mirno in svobodno. Pred- sednik Območnega odbora Martin Kolar pa je podal po- budo, da se globoškemu spo- meniku v bodoče pridruži še spomenik padlih borcev Bre- žiške čete. Kulturni program so prispeva- li kapelski godbeniki in učen- ci globoške osnovne sole. Po- deljena so bila priznanja najzaslužnejšim članom, k spomeniku NOB pa so položi- li venec. Slovenska vojska iz vojašnice Cerklje ob Krki je poskrbela za okrepčilo, saj je udeležence čakalo nadalje- vanje srečanja tudi na Gor- janah, kjer je padla ali bila ujeta po mesecu dni odpora večina brežiških borcev. M. K. M. Delegacija borcev med polaganjem venca Jesensko srečanje v Tržišču TRŽIŠČE - V soboto, 14. 10., je v Tržišču potekalo tradicio- nalno Jesensko srečanje. Gostje iz vse Slovenije in doma- čini so is ogledali razstavo OS Tržišče z naslovom »Drob- ci naše kulturne dediščine«, prikaz starih kmečkih opravil in razstavo starodobnih vozil. Učenci in delavci sole so pri- pravili kulturni program, katerega je suvereno vodil Sinjo Jezernik. Za zabavo so poskrbeli Konovski štrajharji, ki ig- rajo na kmečka orodja. Gostje so se okrepčali s kmečkim kosilom in kapljico malkovškega cvička. Vse navzoče je po- zdravil kralj cvička Marjan Pirc. Po kulturnem programu je sledila zabava v zidanicah, ki je ob zvokih harmonike tra- jala dolgo v noč. Prireditev, v katero so bila vključena vsa društva v KS Tržiš- če in mnogo prostovoljcev, je odlično uspela, kar potrjuje- jo številne pohvale gostov, ki so zatrdili, da se v naše kra- je še vrnejo. Konovski štrajharji Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV R Njihovo domoljubje je bilo preprosto... OŠTRC - Ob 65..obletnici ustanovitve OF in upora proti okupatorju ter ob 15. obletnici osamosvojitvene vojne za Slovenijo je Krajevna organizacija Zveze borcev Kostanjevica na Krki 7. oktobra na Oštrcu, pri obnovljenem spomeniku padtim med drugo svetovno vojno, organizirala spominsko stovesnost. S spominsko svečanostjo so se začeli tudi praznični dne- vi Krajevne skupnosti Kosta- njevica na Krki, ki že več kot pol stoletja obeležuje kra- jevni praznik ravno v spomin na tragične dogodke 21. ok- tobra 1943, ko je po kapitu- laciji Italije nemška vojska v Kostanjevici pripravljala ve- liko ofenzivo, a jih je pre- senetila Gubčeva brigada, ki je v Kostanjevici napadla nemško postojanko. R'azjar- jenim Nemcem je uspelo s pomočjo domadh izdajalcev in belogardistov odkriti de- lovanje Osvoboditne fronte, nakar so 21. oktobra aretira- li 70 moških ter jih 23 ustre- lili na Matencah, tri talce na Orehovcu, na Dolšcah enega in trinajst talcev na Preko- pi. Tako njim kot tudi ostalim žrtvam druge svetovne vojne v spomin je bil leta 1950 na Oštrcu postavljen spomenik, na katerem je vklesano skup- no 46 imen žrtev druge sve- tovne vojne. Slednjega so le- tos po 56 letih od postavitve obnovili, k čemer sta s svojim delom največ prispevala Ivan Kočevar iz Oštrca in Jože Mohor iz Dolšc, ki se jima je za njun doprinos s podelitvi- jo zahvalne listine ob tej pri- ložnosti zahvalit Vili Punčuh, predsednik kostanjeviške borčevske organizacije. Slavnostni govornik Silvo Go- renc, član Glavnega odbo- ra ZZB NOB Slovenije, je de- jal, da danes krasi slovensko zemljo okoli 5400 spominskih znamenj padlim ali ubitim partizanom, talcem, tabo- riščnikom in drugim žrtvam fašističnega terorja: "Naj- več, s čimer se lahko tern žrtvam oddolžimo, je tra- jen in spoštljiv spomin ter več- na hvaležnost za tisto najdraž- je, kar so imeli in dali za svojo domovino - svo- ja življenja. Nji- hovo domoljubje je bilo prepros- to in enostavno: za domovino se je potrebno bo- riti proti vsako- mur, ki jo ogro- ža, braniti svoj narod, to najvis- jo vrednoto, ki je dragocenej- ša od katereko- li ideološke ali religiozne opre- deljenosti," je dejal Gorenc in opozoril na po- skuse rušenja vrednost NOB in padlih žrtev. Spominske slovesnosti na Oštrcu, ki je potekala pod pokroviteljstvom Obdne Kr- ško in se jo je udeležilo več sto ljudi, je spremljal tudi kulturni program, ki so ga iz- vajali Pihalni orkester Kosta- njevica na Krki, pevski zbor Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci, učenci kostanjevi- ške sole, harmonikarji iz Pod- bočja in recitatorji Prosvet- nega društva Lojze Košak. Bojana Mavsar Slavnostni govornik Silvo Gorenc_________________ Obnovljen spomenik zrtvam 2. svetovne vojne, pri katerem je po 56 letih potekala spominska slovesnost. Če ne odpremo oči, ne vidimo svetlobe MRTOVEC - Vsako starostno obdobje prinaša radosti in tegobe, ä če se znamo odpreti sebi in drugim, če znamo vzpostaviti stik s seboj in z ljudmi, ki nas ob- krožajo, potem je tudi jesen življenja ena izmed najlepših poglavij našega ' vsakdana. To so pokazali stanovalci in zaposleni Doma upokojencev in oskrbo- vancev Impoljca v bivalni enoti Mrtovec na jesenskem druženju v soboto, 8. oktobra. Stanovalci in zaposleni Bi- valne enote Mrtovec se zna- jo razveseliti vsakega jutra, dne in večera. Številne de- javnosti, v katere je vključe- nih osem stanovalcev z mot- njami v razvoju, prinašajo v njihovo življenje radosti, ki so jih v sobotnem dopoldne- vu delili s svojci, s prijate- Iji, z zaposlenimi in z obis- kovalci. Veliko dobre volje, srečnih obrazov in občudo- vanja vredni izdelki so nav- dušili in prebudili željo po uspešnem nadaljevanju za- četega, zato že razmišljajo o ureditvi podobne bivalne enote s 14 stanovalci v nisi na Kompolju. Bivalna enota Mrtovec je prva dislocirana enota Zavoda Impoljca. De- lovati je začela pred letom dni in v njej so oskrbovanci našli svoj dom, varnost, to- plino, srečo in priložnost za osebnostno rast. K dobremu počutju prispevajo ureje- ni notranji in zunanji bival- ni prostori, za katere skrbi- jo oskrbovanci sami. Cvetje na oknih in balkonih ter na majh- nih gredi- cah, urejen zelenjavni vrt, poko- šena trava na travniku za hišo, ki stoji v ob- jemu gozda ob majhnem žuborečem p o t o k u , daje obis- kovalcu občutek pravljično- sti. Za nemoten potek dela v Bivalni enoti Mrtovec skr- bi majhna »četica« zaposle- nih, ki jih vodi Alojz Knez, zdravstveni tehnik. Za uskla- jenost med matično ustano- vo, Domom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, ter bivalno enoto skrbi multi- disciplinaren mobilni tim, sestavljen iz koordinatorja zunanjih dejavnosti, medi- cinske sestre, specialne pe- dagoginje in socialne delav- ke. Ob prvi obletnici bivanja na Mrtovcu svojega navdu- šenja in ponosa niso mogli skriti stanovalci, ki so se z nekaj besedami predstavi- li v kratkem kulturnem pro- gramu, niti zaposleni. An- dreja Flajs, strokovni vodja, je poudarila globoke vezi, ki so se stkale med oskrbovan- ci. Milka Cizelj, direktorica Doma upokojencev in oskr- bovancev Impoljca, je strni- la misli in se zaftvalila vsem, ki so omogočili takšno kvali- teto sobivanja, saj so stano- valci v letu dni osebnostno zrasli, postali samostojnejši in samozavestnejši. Dobro- došlico in navdušenje je iz- razil tudi Marjan Kogovšek, predsednik KS Boštanj. Kjer je sonce, tarn so rože; kjer sonca ni, rože ne cveto - na Mrtovcu bodo rože še dolgo cvetele. Smilja Radi Delček urejenosti notranjih prostorov.______________ Pred stanovanjskim objektom bivalne enote na Mrtovcu so v kratkem kulturnem programu nastopili stanovalci. VWTNl CEHTEW > CVBTtKSAWtA Kartn JanKo s.p. CKŽ 65A, S270 KRŠKO, T*l.:07/4B 02 580, Fax:07/49 02 S71 Po»tova/n/c* SENOVO, 1M.:0T/«7»121_____ Ponujamo vam veliko izbiro: - nagrobnih aranžmajcv - . lončne khzanteme - nagrobni pesek . nagrobne sveče Vabljeni v VC Kerln In Poslovalnico Senovol Obiščite nas in presenečeni boste nad ponudbo. Tretja izvedba PosIPa BREŽICE - PosIP (Posavje iz- ziv in priložnost) je projekt Mladinskega centra Brežice, katerega temeljni namen je vzpodbujanje podjetniške- ga razmišljanja med mladi- mi. Letos ga bodo izvedli že tretjič zapovrstjo. V šolo Po- sIP se je vpisalo 31 dijakov brežiške ekonomske sole in gimnazije, ki so jim prejšnji četrtek v Mladinskem centru podelili PoslPove indekse, v soboto pa so jih popeljali na izlet v Benetke. Viva tokrat le po slovensko BREŽICE - Mešani pevski zbor Viva, ki domuje v Brežicah, združuje pa mlade pevce iz celega Posavja, v soboto, 21. oktobra, ob 19.30 uri vabi na že 13. letni koncert, ki se od- vija vsako jesen v Viteški dvo- rani Posavskega muzeja v Brežicah. Pod vodstvom zbo- rovodkinje Simone Rožman Strnad tako zaključujejo se- zono 2005/2006 in začenjajo naslednjo sezono, ki jo bodo zaznamovali različni projek- ti: božični koncerti z Voja- škim orekstrom Slovenske vojske pod dirigentsko tak- tirko Tomaža Habeta, aprila 2007 tekmovanje Naša pesem v Mariboru in maja 2007 tek- movanje v Corku na Irskem, pa tudi praznovanje 15-letni- ce zbora. Tokratni letni kon- cert bo popolnoma posvečen slovenskim skladbam, prired- bam ljudskih in izvirni litera- turi slovenskih skladateljev iz različnih obdobij. studio EQO 760-letnica prve omembe Pohance BREŽICE - 17. septembra so krajani vasi Spodnja Pohanca, Zgornja Pohanca in Dolenja vas pri Artičah v brežiškem gra- du počastili 760-letnico prve pisne omembe kraja Pohanca. V programu, ki ga je povezovala etnologinja Alenka Čemelič Krošelj, so nastopili vaški glasbeniki (Barbara Ogorevc, Jer- nej Kolar, Damjan Žerjav), akademska glasbenika Janko Vol- čanšek in Mateja Arnež Volčanšek, slavnostni govorniki pa so bill pobudnik projekta dr. Milan Jazbec, predsednik SAZU dr. Boštjan Žeks ter veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Valentin Inzko. Posebna gostja svečane akademije je bila Pavla Kunej, domadnka, ki že 42 let živi v Kanadi, a se z ve- seljem vrača v rojstne kraje. Posebno pesem pa je Pohanci po- svetila tudi Erna Rožman, sicer vaščanka Arnovega sela. Sle- dila je pogostitev, ki jo je pripravil aktiv kmečkih žena. S tern pa projekt še ni zaključen, kajti nameravamo izdati še drugi komplet spominskih razglednic in monografijo, ki bo zelo ob- sežno in zgodovinsko delo. Alenka Cizel, OŠArtiče Starčev svet v barvah KRŠKO - V Dvorani v parku Krško je v četrtek, 12. oktobra, po- tekala otvoritev razstave Edvarda Starca z naslovom Svet v bar- vah. Stare, ki se je pred 73 leti rodil v Leskovcu pri Krškem, sedaj pa živi v Ljubljani, je začel ustvarjati pred 30 leti. Izobraževal se je pri Veljku tomanu in Savu Sovretu, obiskoval tečaje stikanja v Novem mestu in na Aka'demiji za likovno umet- nost v Ljubljani ter se udeležil več kot 30 sli- karskih kolonij. Je član številnih likovnih sekcij, tudi Društva li- kovnikov Krško,- OKO. Predstavil se je že na oko- li 70 samostojnih in 100 skupinskih razstavah, lani pa je izdal mo- nografijo z na- slovom Moj svet v barvah. Na otvoritvi raz- stave je likovne- ga samorastnika Starca predstavi- la umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj in o njem povedala, da je slikar „klasične" tehnike, da so mu najljubše olj- ne barve, uporablja pa tudi kredo in eksperimentira v drugih teh- nikah. Ob krajini, vedutah, šopkih in občasnih poskusih abstra- hiranja raziskuje tudi druge motive ter portrete. Stene Dvorane v parku „s svojo belino hvaležno sprejemajo njegov svet v bar- vah", ki je na ogled do 11. novembra. Številne obiskovalce otvo- ritve sta navdušila Mešani pevski zbor Župnije Leskovec pri Kr- škem in gledališki igralec Andrej Kurent. P.P. Edvard Stare ob sliki rodnega Leskovca Svetlobna inštalacija Berlotove KOSTANJEVICA NA KRKI - V nekdanji samostanski cerkvi Gale- rije Božidar Jakac so 6. oktobra odprli razstavo Uršule Ber- lot z naslovom Prehodnost/Transitoriness. Pravzaprav gre za svetlobno inštalacijo v komaj zaznavnem gibanju v apsidi za- hodnega kora cerkve. Umetnica je izkoristila bazilikalno sve- tlobo nekdanje samostanske cerkve ter s prehodi svetlobe, ki se spreminjajo dnevno in skozi letne case, značaj stavbe prelevila v svojstven živ organizem. "Tokratna razstava Ur- šule Berlot ne nudi le vizualnega ugodja, kot smo bili vaje- ni doslej, temveč nas s tern projektom napelje h globljemu razmišljanju," pravi kustosinja Barbara Rupel. Razstavo si je mogoče ogledati do aprila 2007. P.P. Uspeh projekta Tim Brežice BREŽICE - Mladinski center Brežice je ob podpori Občine Brežice v septembru na javni razpis za postavitev e-točke z brezžičnim dostopom, ki ga je objavilo Ministrstvo za gospo- darstvo, oddal sedem projektov pod skupnim imenom Turi- stično informacijska mreža Brežice (Tim Brežice). Osnovni namen skupnega projekta je zagotoviti brezplačen dostop do spleta, povezuje pa sedem partnerskih organizacij, ki so že aktivno vključene v oblikovanje turistične ponudbe kra- ja. Skozi projekt bodo poleg računalniške opreme in široke- ga dostopa do svetovnega spleta v svojem okolju zagotovile tudi vključevanje novih mladih kadrov, usposobljenih za lo- kalne informatorje, turistične vodnike ter koordinatorje lo- kalnega družabnega dogajanja. V prvi fazi projekta, podpr- tega s strani Ministrstva za gospodarstvo, bodo že do konca letošnjega leta v občini delovale tri brezplačne e-točke. Po- leg teh bo vzpostavljena sodobna multimedijska učilnica v Mladinskem centru Brežice, ki bo v sklopu projekta name- njena usposabljanju predvsem brezposelnih za vlogo turi- stičnih informatorjev in vodnikov. HIZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 Srednjeveški večer na gradu Mokrice MOKRICE - Ob letošnjih že šestnajstih dnevih evropske kultur- ne dediščine so se s pripravo srednjeveškega večera na ob- novljenem gradu Mokrice vključili tudi v Termah Čatež. V ti- šini večera, v soju bakel je v vsej svoji lepoti zasijal mokriški grad, kjer so v grajski restavraciji za svoje goste in obiskoval- ce pripraviti pester večer, z grajskimi gospodičnami, vitezi, ki so meče vihteli tako spretno, da so se kresale iskre. Sam pre- svetli vitez Gašper Lamberger iz jeseniške igralske skupine viteza Gašperja Lambergerja pa je poskrbel za dobro razpol- oženje med obiskovalci. Po gradu so poleg zvoka mečev od- mevali tudi nežni zvoki srednjeveške glasbe v izvedbi učen- cev brežiške glasbene sole (na fotografiji). Grajski kuharji so svojo kuharsko umetnost razkazovali kar pred gosti, ki so uži- vali v vonjih pripravljenih jedi iz divjačine in prelestnih raz- nolikih buck. P.B. "Jesen" prinesla županski golaž KOSTANJEVICA NA KRKI - Že tradicionalna priredi- tev Jesen na tamalem plac, ki je potekala 15. okto- bra v organizaciji Turističnega društva Kostanjevi- ca na Krki, je bila letos nekoliko drugače obarvana. Svoje kuharske spretnosti so na ogled postavili štir- je županski kandidati, ki so kuhaii županski golaž. V živahne in tople jesenske barve odeta Kostanjevica na Krki je minulo nedeljo priva- bila številne domačine in tudi obiskovalce od drugod, ki so prišli na tamali plac. Stojni- ce, ob katerih so se bohotile tudi živopisane bučke, so se šibile pod težo dobrot, ki so jih pripravile pridne ženske roke iz Orehovca, Malenc, Kostanjevice na Krki - Otok in iz Turističnega društva Ko- stanjevica na Krki. Jesen pa ne bi bila prava brez kosta- nja, kf ga je v veliki ponvi pe- kel mojster Milan Kuplenik. Obiskovalci so lahko poskusi- li tucH vino županskega kan- didata Andreja Kerina, ki je ves izkupiček od prodaje na- menil za potrebe kostanjevi- škega vrtca. V jesensko vzdušje priredit- venega dogajanja je bila to- krat vključena tudi županska kandidatka in trije županski kandidati: Anica Žugič, An- drej Kerin, Mojmir Pustos- lemšek in Franc Curhalek, ki so vse popoldne pridno vrte- li svoje kuhalnice nad kotlič- ki, v katerih so kuhaii golaž. Vsem štirim pa je z nasve- ti pomagal kuharski mojster Jan. Medtem ko je golaž pri- jetno dražil brbončice obisko- valcev, je strokovna komisija v sestavi dolgoletnih kosta- njeviških gostinskih delavcev Milana Herakoviča in Marije Mlakar poskušala, kaj so sku- hali kandidati. Golaž Andreja Kerina se je ponašal s pikant- nostjo, Anice Žugič z žensko nežnostjo, pozitivne oce- ne pa sta dobila tudi golaža Mojir.;.ja :---Loslemenška in Franca Curhaleka. Za bolj glasno vzdušje pa so poskrbele moške in ženske ekipe, ki so se pomerile v vle- čenju vrvi. Sodelovale so eki- pe Otoka, Prekope 1, Prekope 2 in Malenc. Obiskovalci so jih navdušeno spodbujali in navi- jali vsak za svojega favorita. Polona Brenčič Nov dom za nove case ZABUKOVJE NAD SEVNICO - V Krajevni skupnosti Zabukovje, ki obsega naselja Zabukovje, Trnovec, Mrzla Planina, Podgorje, Podvrh, Vranje in Stržišče so 8. oktobra, slovesno proslavili zaključek prve faze izgradnje večnamenskega doma. Krajevna skupnost Zabukovje je bila do sedaj edina krajevna skupnost v sevniški občini brez večnamenskega doma, kjer bi krajani lahko pripravljali kul- turne, športne in različne dru- žabne dogodke, primanjkovalo pa je tudi prostora za vadbo. V Krajevni skupnosti je aktiv- nih več društev, tako delu- je KD Franc Požun Zabukov- je, več Prostovoljnih gasilskih društev, Lovsko društvo, aktiv kmečkih žena. Zaključek prve faze izgradnje so krajani slovesno obeležili v sicer še nedokončanih pros- torih, vendar kot je poudaril predsednik Krajevne skupno- sti Janez Podlesnik, s tern do- godkom želijo pritegniti kraja- ne, da zaživijo z domom in da postane njihova skupna skrb. Prizadevanja Krajevne skup- nosti Zabukovje pri pridobi- vanju novih skupnih prostorov za vse krajane pa je pozdra- vil tudi sevniški župan Kristi- jan Jane. Priprave na gradnjo so se za- čele že v letu 2003 in 2004, ko so zbrali vso potrebno do- kumentacijo. V ianskem letu so opravili zemeljska dela in začeli z gradnjo doma, ki sto- ji na mestu nekdanje zabukov- ške osnovne sole. Investicija v vrednosti 123 milijonov to- larjev, za katero bo večji de- lež prispevala občina Sevnica iz proračunskih sredstev, ne- kaj pa tudi Krajevna skupnost Zabukovje bo predvideno za- ključena v letu 2007 oziroma v letu 2008. V večnamenskem domu bo prostor za večnamensko prire- ditveno dvorano, kuhinjo, pi- sarne za posamezna društva, sem se bo preselila tudi Kra- jevna skupnost Zabukovje. S zaključkom izgradnje se bodo končala tudi večna gostovanja krajanov z različnimi priredit- vami po okoliških gasilskih do- movih, lovskem domu Lovske družine Zabukovje in šoli v Podgorju. Društveno življenje v Krajev- ni skupnosti Zabukovje pa bo za vseh 860 krajanov posta- lo bolj dejavno, prijetno in ustvarjalno. Pod streho novega doma so na- stopili člani Kulturnega dru- štva Franc Požun in Jurjevci iz Trnovca, krajani pa so lahko prisluhnili tudi ansamblu Bra- neta Žiberta. Tekst: Polona Brenčič Foto: Gregor Borošak Janez Podlesnik Nov dom v Zabukovju nad Sevnico Srečanje brežiških delavcev v vzgoji in izobraževanju ČATEŽ OB SAVI - V organizaciji aktiva ravnateljev vrtca in šol v občini Brežice je 6. oktobra, v športni dvorani Hotela Toplice, potekalo šesto srečanje delavcev v vzgoji in izobraževanju. Za- posleni v vzgoji in izobraževanju pri svojem vsakodnevnem delu vlagajo svoje znanje, izkušnje in svojo ustvarjalno energijo v izobraževanje in oblikovanje celovitih osebnosti, ki bodo lahko samostojno stopale po poteh življenja. Ob tem pa se tudi sami učijo, naletijo na številne težave in spoznavajo različne gene- raeije otrok. Na tokratnem že šestem srečanju, ki so se ga ude- ležili tako učitelji in vzgojitelji kot tudi ostalo osebje, so čas iz- koristili predvsem za prijetno druženje in izmenjavo izkušenj. O težavnosti učiteljskega poklica je spregovoril predsednik ak- tiva ravnateljev in ravnatelj OŠ Velika Dolina Florijan Bergant. Zbrane je pozdravil tudi župan brežiške občine Ivan Molan, ki je izpostavil pomen in dobro organiziranost vzgojno izobraže- valnega dela v brežiški občini. Ravnatelj brežiške glasbene sole Dragutin Križanič pa je poüdaril, da so učitelji pomembni kre- atorji otroških svetov. Zaslužnim delavkam, Ani Četič in Tereziji Gašparinčič iz OŠ Dobova, Vidi Djukič iz OŠ Pišece in OŠ Bizeljsko, Jožici Levar iz OŠ Artiče, Bredi Pohar in Slavici Šumlaj iz OŠ Velika Dolina, Anici Žokalj iz OŠ Globoko, Jožici Tomič iz Gimnazije Brežice, Cvetki Avsec in Danici Ivanuš iz Ekonomske in trgovske šole Brežice, ki so vseh 35 delovnih let skrbele za številne genera- cije otrok, so podelili zlate broške. V nadaljevanju večera smo lahko prisluhnili koncertu v izvedbi pihalnega orkestra Glasbe- ne šole Brežice pod vodstvom Mirana Petelinca. P. B. Obisk Kanadčanke na OŠ Artiče ARTIČE ¦ V zadnjih dneh septembra nas je ponovno obiskala gospa Pavla Kunej, domačinka, ki že vrsto let živi v Kanadi, in 6. razre- du pripovedovala o svojem življenju v novem okolju ter z veseljem odgovarjala na vsa vprašanja. Ponovno pa je obiskala tudi nas, učence 9. razreda, in nam prinesla spominske slike s prvega sre- čanja ter sladke bonbone (sladki javor), ki so posebnost Kanade; a da si ne bi preveč uničili zob, je vsak dobil tudi svojo zobno pasto. Obljubila je, da se zopet vrne v Artiče na našo vateto. Nina in Katja, OŠArtiče Gälerija oživila staro mestno jedro t V prihajajočih (»dnih že pogledujemo proti koncu koledarskega leta in iščemo zamislf, s čim bi obdarili svoje najdražje, prijateljelfi znance aii poslovne partnerje ob izteku leta. V franšiznl prodajalnt Steklirne Rogaika v Krškem, prodajni galeriji Ambienta, že mislijo namesto nas. Tako so na police že postavili najnovejie in večno elegantne kristalne in kristalinske izdelke, ki so pri- merni bodisi za tijsebna bodjsiza poslovna darila. Posebnopozornost vmesecuoktobru namenjajopri- ložnostnim daritiim setomfelihov in kozarcev, vrčev in sbeklenic, kl bi nas utegnili rešiti iz^adrege tudi ob nepričakovanth, posebnti all preprostih priložnostih. 4 Kristalni fzdelki fsebf nostjo velikö simbolike^so čisti, lesketajoct in gracfozni. Podajo se vsakemu pros- torn, saj so s svojo enostavn© eleganco lahko povsem neopaijii, kadar si to želimo. Ce pa jih postavlmo na vidno mesto, se pokažejfi|n zasijejo v vsem svojem razkosju lepote in lomljene svetlobe tef y prostor vnesejo bogastvo občutja iif fazkoš§a. Hkrati so to izdelki, ki v vsak dom prinesejo nekaj tradldjl, ročrtfh spretnosti in pon<|> slovenskega izdelka, ki je prepoznaven tudi širom po svetu. Podajo se Jim tiidi Idrtj- ske čipke, kovaški izdelki all unikatne sveče... vse to tudi v pledji Ambienta, CKŽ 44 v Krškem. (za frtfor- macije smo dosegljivi na tet. itevtikah 07/49-25-570 ali 031-572.511). Pričakujemo vas... Asfaltirali cesto do Gazic VELIKO MRAŠEVO - vceraj, 18.10., so slovesno odprli novoas- faltirano cesto iz Velikega Mraševega do vinske gorice Gazi- ce. Za dobrih 1800 metrov asfalta in za ureditev treh mostič- kov, kar je skupaj stalo 18,5 milijona tolarjev, je 61 lastnikov zemljišč (vinogradov, travnikov in gozdov) prispevalo od 30 do "195 tisočakov, tako da so sami zbrali kar 7,2 milijona tolarjev. 10 milijonov sta prispevali Krajevna skupnost Podbočje in Ob- ana Krško, 1,3 milijona pa Krajevna skupnost Cerklje ob Krki in Občina Brežice, saj Gazice ležijo na njenem ozemlju. Poleg tega so bodisi denar bodisi delo prispevali še nekateri sponzor- ji (eden pobudnikov obnove ceste Aleš Jeke posebej izpostav- Ija domačega podjetnika Staneta Kuharja in njegovo gradbeno mehanizacijo), urejanja bankin pa so se lastniki zemljišč v Ga- zicah lotili kar sami (na fotografiji). Na včerajšnjo otvoritev so povabili tako krškega župana Bogoviča kot brežiškega Molana, nov asfalt „preizkusili" s konjskimi vpregami ter ga proslavili ob dobri hrani in pijači v velikomraševskem vaškem domu. P.P. KRŠKO - V petek, 13. oktobra, so iupan občine Krško Franc Bogovič in Joie Klavžar, vodja in najemnik servisa, ter predstavnik OMV Rafko Benčič odprli prenovljeni bencinski servis. Obnovitvena dela na bencinskem servisu, ki v Krškem deluje ie od leta 1994, so potekala od spomladi 2006 in se zaključila konec avgusta. Največja pridobitev je nova avtopralnica, ki je narejena po sodobnih standardih. Poles točenja $oriva pa se lahko pohvalijo tudi z vsakodnevno peko kruha in pripravo raznih sendvičev, široko paleto časopisja in kavo, ki jo lahko vzamels seboj. Števitni obiskovalci otvoritve pa so se zabavali ob petju Nuše Derende in domislicah krškega rojaka Saša Hribarja. P.B.___________ Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 MLADip Vsem otrokom enake možnosti KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško je v Tednu otroka pripravila okroglo mizo z naslovom Vsem otrokom enake možnosti ter razstavo Pravična delitev dobrin in s tern dogodkom kot prva v Posavju obeležila kampanjo Sveta Evrope, ki so jo poimenovati Vsi drugačni - vsi enakopravni. Uvodne besede je po pozdra- vu izrekel predsednik ZPM Kr- ško Branko Jane in dejal, da je v našem okolju vse bolj pri- sotna revščina, vedno več pa je tudi problemov, ki se po- javljajo ter spremljajo otro- ške invalide. Direktorica IDC Sveta Evrope Liana Kalčina, ki je okroglo mizo tudi vodi- la, se je za začetek dotakni- la nekaj dokumentov, ki zelo lepo, kot se je izrazila, papij- nato urejajo to tematiko. Že leta 1959 je OZN sprejela De- klaracijo o otrokovih pravi- cah, 1990 je pričela velja- ti še Konvencija o otrokovih pravicah, za mednarodni dan otroka pa je določen 20. no- vember, pri nas pa smo obdr- žali teden otroka, ki ga obe- ležujemo prve dni oktobra. V pravnem smislu otrokom nudi enake možnosti tudi sloven- ska ustava in „enake možno- sti za vse otroke je pravza- prav zelo izzivalna tema", je zaključila Kalčinova. Nato je nadaljevala, da otro- ci ne odraščajo enako, otro- kom daje zavetje družina, ki bi morala biti zanje pra- vo gnezdo, pa dostikrat ni tako. Tudi bivanjsko okolje ni enako, saj otroci nimajo svoje sobe, računalnika, ne hodijo na poätnice ali leto- vanja, nimajo enakih izobra- ževalnih možnosti in zaskrb- Ijujoče je dejstvo, da otroci v današnjem času zaključijo samo osnovnošolsko izobra- ževanje, 15 % otrok pa preki- ne srednješolski učni proces in ponikne npr. na Zavodu za zaposlovanje, ki ima sicer določene izobraževalne pro- grame, vendar vseeno to še ni dovolj. V nadaljevanju so se ude- leženci dotaknili poslanice ob tednu otroka, pod kate- ro je podpisan predsednik ZPMS mag. Franc Hočevar in sporočilu o temi za letoš- nje okrogle mize, ki prihaja iz Share Slovenija. Olga Ko- šir je zbranim posredovala informaeije oz. poročilo o letovanju otrok v organiza- ciji ZPM Krško v letošnjem poletju, na Centru za social- no delo Krško so se povabilu na okroglo mizo odzvali tudi z nekaj statističnimi podatki, kako država skrbi za social- no šibke. Direktorica krške- ga centra Marjana Sečen je tudi članica komisije za soci- alna in humanitarna vpraša- nja pri ZPMS ter jo skrbi tudi problem invalidnih otrok, ki morajo uporabljati ortoped- ske pripomočke in varstvo ter zdravljenje otrok s psi- hično boleznijo, ki ostajajo v večini primerov skrb sole in družine. K razpravi pa so se vključeva- li tudi ostali udeleženci. Rav- natelj Osnovne sole Leskovec Anton Bizjak, ki vključuje romske učence, se je dotaknil romske problematike v smis- lu boljših razdelitev denarnih pomoči, ki jih prejemajo. Tudi mag. Stanka Preskar iz Zavo- da za šolstvo Novo mesto je menila, da bi morala driava poskrbeti, da otroški dodatek romski starši zares namenijo za otroke, eilj družbene skup- nosti pa bi moral biti tudi pri- dobivanje znanja in ne le nji- hova socializacija. Prisotni so tudi ugotovili, da v Sloveniji ni ustrezne institueije za bivanje otrok s problematiko duševne- ga zdravja, v Posavju ni niti pedopsihologa, ki bi jim po- magal pri reševanju težav. Po- dali so pobudo za podaljšanje pravice osnovnošolskega izob- raževanja nad polnoletnostjo v prilagojenem programu za- radi drugačnosti otroka. Sekretarka ZPM Krško Vida Ban je izpostavila pomen prostovoljstva in prostovolj- nega dela pri doseganju po- stavljenih ciljev ter skupaj z ostalimi ugotavljala, da bi morala dobiti civilna družba ter njene organizaeije več- ji pomen pri ustvarjanju ena- kih možnosti vsem otrokom, ki sicer živijo v različnih oko- Ijih. Zelo globok je tudi pro- blem pri pravični delitvi do- brin, z birokratskimi ovirami pri vključevanju civilne inici- ative, pa je reševanje še bolj oteženo. M.KalčičM. Sekretarka ZPM Krško Vida Ban, direktorica IDC Sveta Evrope Liana Kalčina in predsednik ZPM Krško Branko Jane JESENSKA RAZSTAVA - V vrtcu pri OŠ Koprivnica so otroci in vzgojiteljice pridno prinašali v vrtec poljske pridelke. Malo jeseni so si pričarali kar pred vhodom in si urediii razstavo v cvetličnih koritih. Pri fotosrafiranju jim je ponagajal tudi sonček. Manca Kostevc________________ Posebna pozornost pozdravljanju LESKOVEC PRI KRŠKEM - Teden otroka smo na šoli zaključili s petkovimi naravoslovnimi delavnicami na temo Enake možno- sti za vse. Že v ponedeljek smo se na razrednih urah dogovo- rili, da bomo zlasti pozomi na pozdravljanje, saj je to naj- manj, kar lahko nekomu podarimo. Zlasti dejavni so bili prvi razredi, saj so ves teden izdelovali plakate na temo pozdra- vov in pozdravljanja, se učili uradnih pozdravov in bili pozor- ni na to, kako sploh nekoga pozdraviti. Obiskali so tudi otroke v vrtcu in jih z igro in pesmijo pozdravili. V četrtek so se vsi učenci udeležili delavnic na OŠ Jurija Dalmatina, kjer so so- delovati pri peki piškotov, izdelovanju živali... Na delavnicah v petek je bil poudarek predvsem na spora- zumevanju z ljudmi, ki imajo kakršne koli težave, o pore- klu ter izobčenosti, četrti razredi pa so se pogovarjali o sebi in o tem, kako bi se znašli v tujini; o tujcih pri nas in otro- cih drugod po svetu. Preko socialnih iger so prikazali, kate- ra komunikaeija je pri srečanju z ljudmi, ki imajo določene govorne težave, ustrezna, katera ne; učenci so sami ugoto- vili, kako pomembno je, da smo pozorni in vtjudni, a vendar ne pretiravamo. Osmi razredi so se seznanili s Kriznim centrom, predstavi- la ga je Alenka Kosak, ki na centru tudi dela. Poučne in za- nimive so bile tudi delavnice na temo izobčenosti in ugotav- Ijali smo, da ni lahko biti izobčen. Na naravoslovnem dnevu je bila prisotna tudi filmska ekipa, ki je vso zadevo tudi prid- no posnela. Kristina Udovičič, 8. b OŠ Leskovec pri Krskem Pripravljali smo se na igre vlog in vključevanje različnih.________________ Teden otroka v Šentjanžu ŠENTJANŽ - V OŠ Šentjanž nismo pozabili na teden otroka, prav potrudili smo se zanj, čeprav v javnih medijih ni bilo ob- javljeno, kaj vse se bo dogajalo tistih pet dni. Učenci pa so dobili zgibanko, ki jo je pripravila Helena Hribar in so bili o vsem natančno obveščeni. Pouk se je sicer odvijal po urni- ku, vsi pa smo vedeli, da ga bomo popestrili vsak na svoj naj- boljši način. V ponedeljek zjutraj smo imena in priimke vseh učencev od 5. razreda osemletke do 9. razreda devetletke napisali na listke različnih barv in učenci so izbrali naključnega skritega prijatelja, katerega bodo v tednu otroka presenetili z drobno pozornostjo, mu polepšali dan z lepo mislijo, majhnim slad- kim darilcem ali na čisto svoj način. V torek zjutraj smo se zbrali v telovadnici, kjer smo imeli tekmo v odbojki, in to učenke 9. razreda proti uäteljicam; še vedno si upamo odigrati tekmo z učenkami, ki imajo tri ure športne vzgoje tedensko in jih tudi premagati. Nato smo se z dvema avtobusoma odpeljali v Radeče na Stadion. Tarn smo za vse učence naše sole izvedli športni dan - atletski mnogoboj. Dopoldne smo preživeli športno aktivno in učenci so bili kljub utrujenosti navdušeni. V tem tednu smo pričako- vali tudi predavanje o prvi pomoči, a je odpadlo. V četrtek smo v manj kot eni minuti vsi zaposleni v šoli za nekaj časa zapustili poslopje šolske stavbe, saj smo imeli evakuacijo. Bili smo pohvaljeni, da se nam je v tako krat- kem času uspelo brez prerivanja rešiti pred namišljenim po- žarom. Nihče si ne želi, da bi morali kdaj to zares doživeti, ampak vaja dela mojstra... Vreme nam je bilo naklonjeno in v petek smo se po štirih urah pouka zbrali vsak razred na svojem prostoru in najprej narezali kostanj, ga spekli ter se vmes sladkali z različnimi dobrotami. Zadnji dan tedna otroka je kar prehitro minil v prijetnem pogovoru o vsem mogočem, tudi o skritih prijate- Ijih, ki so se razkrili drug drugemu. »In kaj je bilo najboljše od vsega?« sem vprašala učence 8. razreda. »To, da učiteljice niste spraševale!« Še marsikaj se je dogajalo v tednu otroka, a sem bolj podrobno opisala samo tisto, kar sem doživljala z učenci predmetne stopnje. Majda Podlesnik Repovi Prva nagrada za OŠ Pišece PIŠECE - Pred poletnimi počitnicami smo na OŠ Maksa Pleterš- nika v Pišecah prejeli razpis za likovni in literarni natečaj »Ev- ropska sredstva in mladi«. Z veseljem smo se lotili dela. V obli- ki dnevnika smo zapisali, kaj vse bi naredili v Pišecah, če bi nam Evropska unija namenila finančna sredstva. Nastal je spis, v ka- terem smo izrazili svoje želje: izgradnja bazena, obnova mlina, ureditev manjše šivalnice in krojačnice na obnovljenem gradu, preureditev stare hiše v dorn za starejše krajane, oživitev pro- gramov v Pleteršnikovi hiši in zidanici in še veliko tega. Mlajši učenci so se udeležili likovnega natečaja in so risbe in slike po- svetili obnovi pišeškega gradu. Že prvi dan pouka v novem šolskem letu nas je razveselila no- vica: v občini Brežice smo za spis dobili prvo nagrado - 350.000 tolarjev! Takoj smo se odločili, da bomo šli na izlet. V ponede- ljek, 2. oktobra, smo se udeležili mednarodne konference z na- slovom »Evropski dan otrok«, ki je potekala v Termah Čatež. Glavni namen konference je bil opozoriti na težave otrok, ki ii- vijo v manj razvitih regijah. Na konferenci smo nastopili z igro, v kateri smo predstavili, kakšno bi bilo življenje v Pišecah, če bi se naši predlogi uresničili. Predstavitve vseh nagrajenih šol so bile zelo zanimive. Naslednje leto bo konferenca v Belgiji. Maja Sušin, Brigita Zupančič, Maja Kostevc in Sandra Vole, 9. r. OS Maksa Pletersnika Pisece Teden otroka v Kostanjevici KOSTANJEVICA NA KRKI - Osnovna sola Jožeta Gorjupa Kosta- njevica na Krki, Društvo prijateljev mladine Kostanjevica na Krki ter Zveza prijateljev mladine Krško smo v tednu otroka 2006 organizirali prireditev Vsem otrokom enake možnosti. Prireditev je kljub slabemu vremenu potekala v sredo, 4.10., v stavbi naše sole in v telovadnici, namenjena pa je bila otro- kom iz KS Raka, Podbočje in Kostanjevica na Krki. Program je zajemal športno - nogometni obračun treh šol, glasbene karao- ke, plesno delavnico, ustvarjalne delavnice (origami, poslikava obraza, tiskanje in izdelovanje lutk iz naravnega materiala). Otroke smo pogostili s palačinkami, lepinjami in kokicami. Katja Petretic Mavrično dopoldne v vrtcu Mavrica BREŽICE - V četrtek, 5.10., je naš vrtec obiskala Tetka jesen, ki je otrokom pričarala lepote tega letnega časa, opozorila na dogajanje v naravi in pokazala, kako se ljudje veselijo bogate letine pridelkov in plodov. Zelo smo se je razveselili, saj nas je obdarila z raznovrstnim sadjem, manjkalo pa ni niti slad- kega pečenega kostanj a. Otroci so iz jesenskih plodov likov- no ustvarjali, lepili, slikali in barvali in tudi poslušali pravlji- ce o jeseni. Za vetiko teh jesenskih plodov so poskrbeli starši otrok. Na enem traktu našega vrtca so otroci vseh treh skupin skupaj pričakali Tetko jesen s pesmijo, ji zaigrali igrico in se tudi podrobneje seznanjali z vremenskimi in naravnimi poja- vi, ki označujejo ta letni čas. Žal nam letos muhasto jesensko vreme ni dovoljevalo, da bi vse navedene dejavnosti potekale na prostem, na naših igral- .nih površinah v okolici vrtca, od tarn pa je vse dopoldne pri- jetno dišalo po sveže pečenem kostanju, ki ga je naš hišnik Vinko pripravljal za vse vrtčevske otroke in ga je Tetka je- sen radodarno razdeljevala skupaj z ostalimi jesenskimi sade- ži otrokom za dopoldansko sladkanje. Bilo je prijetno ¦ malo drugačno dopoldne, kot ga preživljamo običajno. Ta dan nam bo ostal v globokem spominu in nas bo grel v hladnih dneh, ki prihajajo. Sasa Pohar H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 Drugi steber postaja realnost KRŠKO - Podjetje GEN energija je skupaj s podjetjem Istrabenz Gorenje energetski sistemi 6. okto- bra ustanovilo družbo GEN-I, ki bo imela sedež v Krškem. GEN energija bo nanj postopoma prenesla tr- govanje s polovico električne energije, proizvedene v Nuklearni etektrarni Krško, s katero razpolaga. Tako se dokončno oblikuje drugi energetski steber oziroma drugi ponudnik električne energije na slo- venskem trgu, v katerega naj bi se vključila še nekatera energetska podjetja iz prvega stebra. GEN energijo, naslednika leta 2001 ustanovljenega Eles GEN- a, od lani vodi Martin Novšak, nekdanji direktor inženiringa v krški nuklearki. Februarja letos se je takrat še Eles GEN lastniško iztočil iz Elesa in pre- set v neposredno driavno last, julija letos pa je vlada družbo dokončno formirala kot samo- stojno podjetje in ga preime- novala v GEN energijo. Tako se je družba iz čiste finanč- ne firme preoblikovala v pra- vo energetsko družbo. Z ob- likovanjem podjetja GEN-I se uresničuje usmeritev vlade, ki želi uporabnikom zagoto- viti možnost izbire dobavite- Ija elektrike in nove investi- cijske možnosti za dodatne vire električne energije, ki so nujno potrebni za zmanjšanje uvozne energetske odvisnosti Slovenije. Podpis pogodbe o nakupu 50- odstotnega deleža v druž- bi Istrabenz Gorenje, trgo- vanje in prodaja električne energije, ki je bila do sedaj v 100-odstotni lasti podjetja Istrabenz Gorenje Energetski sistemi, pomeni nastanek no- vega podjetja z imenom GEN- I in s sedežem v Krškem, vo- dil pa ga bo dr. Robert Golob, nekdanji državni sekretar za energetiko. „Dejavnosti pod- jetja GEN-I bodo prodaja ozi- roma dobava električne enr- gije končnim odjemalcem, trgovanje z električno ener- gijo na debelo ter upravljanje s proizvodnimi viri oziroma di- spečiranje. S povezovanjem z Istrabenz Gorenjem želimo razviti prodäjo in trgovanje z električno energijo in tako ustvariti več sredstev za bo- doče investicije," je povedal Novšak. Nakup sta sicer potr- dila oba nadzorna sveta: GEN energije, ki mu predsedu- je dr. Igor Šalamun, in Istra- benz Gorenja Energetski siste- mi, na čelu katerega je Igor Bavčar. GEN energija bo na novo podjetje postopno pre- nesla trgovanje z „jedrsko" elektriko, GEN-I pa naj bi do leta 2010 na slovenskem ener- getskem trgu pridobil 30 do 40-odstotni delež. „Za porab- nike električne energije to po- meni, da so dobili drugega po- nudnika električne errergije, ki lahko oskrbuje kogar koli izmed njih, od največjih, in- dustrijskih odjemalcev do go- spodinjstev. To je dobro zna- menje, kajti do sedaj je bil marsikateri segment podvržen dobesedno na milost ali nemi- lost samo enemu ponudniku," je povedal dr. Golob. Tako se v Sloveniji končno oblikuje t.i. drugi energet- ski steber oziroma ob Holdin- gu Slovenske elektrarne drugi ponudnik električne energi- je na slovenskem trgu. Vanj naj bi se vključila tudi nekate- ra podjetja iz prvega stebra, predvsem Termoelektrarna Brestanica in hidroelektrarne na spodnji Savi. Kot pravi Nov- šak, se bo GEN energija vklju- čila v gradnjo slednjih, ker pa je ohranitev jedrske opcije v Sloveniji eden njihovih strate- ških ciljev, razmišljajo tudi o podaljšanju obratovalne dobe oziroma gradnji drugega bloka nuklearke. V prvih dneh okto- bra je sicer minilo natančno četrt stoletja od prvega po- skusnega zagona NEK. Peter Pavlovič Temeljni kamen v Krmelju SEVNICA - Občina Sevnica je bila lastnik zemljišča med Gasil- skim domom in objektom Lisce v Krmelju in ga v prostorskih dokumentih predvidela za izgradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta. Za gradnjo se je odločilo podjetje SL inženiring, ki je pridobilo vso potrebno dokumentacijo ter dovoljenja. Prejš- nji ponedeljek sta direktor Silvester Lopatič in župan Kristijan Jane polo- žjla te- meljni ka- men za objekt. To bo po več kot dvaj- setih letih prva to- vrstna no- vogradnja v kraju. V pritličju bodo štirje poslovni prostori, v nadstropju in mansardi pa bo 12 novih stanovanj, ki bodo velika pridobitev za to območje. Zgrajenih bo tudi 34 parkirnih mest in primerno urejena okoli- - ca, ki bo nudila prijetno okolje za druženje krajanov. O.S. Gostinstvo je panoga v razvoju ČATEŽ - Terme Čatež, dobitniki priznanja s pečatom gostoljubnosti za leto 2005, so tudi tokrat dokazali, da je gostoljubnost ena od temeljnih usmeritev pri njihovem delu. Tako so med 9. in 11. oktobrom gosti- li 53. gostinsko turistični zbor Slovenije, ki že petnajsto leto poteka v organizaciji Združenja za gostin- stvo in turizem pri Gospodarski zbornid Slovenije in z leti postaja tudi vse bolj razpoznaven. Prvi gostinsko turistični zbor je potekal davnega leta 1953 na Bledu, od tedaj je minilo natanko 53 let in zato bi lah- ko letošnji zbor označili kot jubilejnega. Kljub zahtev- ni organizaciji in pripravi, ki poteka skozi celo leto, so tu- ristični in gostinski delav- ci vsako leto, z izjemo ene- ga, pripravili zbor, zato pa so v drugem letu spravili pod streho kar dva. V celoletno organizacijsko delo priteg- nejo strokovnjake z različnih področij, ki v priprave vloži- jo veliko svojega navdušenja in ur dela. Letošnji gostinsko turistič- ni zbor, katerega poudarek je bil predvsem na kakovosti in ga je obiskalo okoli 10.000 obiskovalcev iz vse Sloveni- je, se je odvijal na različnih prizoriščih v Termah Čatež. Na čelu organizacijskega od- bora, ki si je zastavil zahtev- no nalogo gostitelja, je bil generalni direktor Mladen Kučiš, s svojim delom pa so pri izvedbi izdatno sodelovali zaposleni v Termah Čatež. Namen tovrstnih srečanj je predvsem druženje, saj so gostinci in tudi turistični de- lavci znani kot zelo družab- ni ljudje. Zelo radi pa tudi tekmujejo in pokažejo svo- je znanje in veščine ter skr- bijo za dvig kvalitete svojega dela. Tudi na letošnjem zbo- ru se je v tekmovalnem delu pomerilo okoli 400 tekmo- valcev iz preko 70 gostinskih podjetij v kar dvaindvajse- tih sila zanimivih disciplinah. Lahko smo spremljali tekmo- vanje barmanov v točenju pijač, v pripravi in postrež- bi h lad no toplega bifeja, to- čenju piva, pripravi jedi v kotličku, tekmovanju soba- ric. Na zborih pa sodelujejo tudi dijaki gostinskih in tu- rističnih srednjih šol iz vse Slovenije. Prav vključevanje mladih v razvoj in izboljša- nje kvalitete gostinske in tu- ristične dejavnosti pa je bi- stvenega pomena, saj je gostinstvo panoga, ki se je v zadnjih desetih letih bistve- no razvila in tudi kakovost- no izboljšala. Mladim ponuja različne možnosti zaposlitve, zato so bili med obiskovalci tudi učenci zadnjih razredov posavskih osnovnih šol, ki na- meravajo nadaljevati šolanje v turistični ali gostinski de- javnosti. Zaradi velikih po- treb teh dejavnosti in pred- vsem napornega dela, pa je zaposlitev po zaključku sole praktično zagotovljeno. V času zbora si je bilo moč ogledati tudi razstavo gostin- ske opreme, inventarja, pre- hrambnih artiklov, pijač in čistil, na kateri se je pred- stavilo preko 60 podjetij, ki so obiskovalcem z veseljem predstavili svoje izdelke. Vso umetelnost kuharskih moj- strov pa smo lahko ogledova- li na razstavah različnih kuli- naričnih izdelkov. Gostinsko turistični zbori pa v celoti vplivajo tudi na kul- turo bivanja, ustvarjalnost pri prehranjevanju, na kul- turo pitja in oblikovanja do- ločenega življenjskega stila. Zato se že veselimo zbora, ki bo potekal prihodnje leto v Termah Olimje. Tekst in foto: Polona Brenčič Pogrešajo organizirano trženje izdelkov KRŠKO - Center za razvoj podeželja Posavje zaključuje projekt Evidentiranje in strateško načrtovanje razvoja izdelkov in pri- delkov posavskega podeželja. Trenutno je v pripravi strategi- ja trženja omenjenih izdelkov, kot vsebinska podlaga pa bodo služili z anketami zbrani podatki o obstoječih način trženja in promocije med posameznimi proizvajalci. Skupna ugotovitev rezultatov ankete je, da proizvajalci pogrešajo skupne promo- cijske akcije in organiziran način trženja proizvodov. Individu- alno trienje in promocija posamezniku predstavljata prevelik strošek in izgubo časa, ki bi ga sicer lahko posvetili razvoju in dvigu kvalitete svojih proizvodov. V skupnem trženju in promo- cijskih aktivnostih pa vidijo veliko razvojno priložnost in način, kako bomo kot regija navzven bolj prepoznavni. Rezultati pro- jekta bodo predstavljeni 8. novembra na sedežu centra. Center za razvoj podeželja Posavje jd^nü dyencija RepubBtoe Slovenije za podjetništvo in tüje investicije Center za razvoj podeželja Posavje v okviru programa SOLA PODJETNIŠTVA NA PODEŽELJU organizira za: - obstoječe in potencialne nosilce dopolnilnih dejav- nosti na kmetijah v Posavju - rokodelce in - druge zainteresirane posameznike na podeželju 15 - urno usposabljanje z vsebinami: 1. strokovna ekskurzija: STROKOVNA EKSKURZIJA Z OGLEDOM DOBRIH PRAKS NA KOROŠKEM o Datum ekskurzije: torek, 24.10.2006, o Odhod: izpred avtobusne postaje na Vidmu v Krškem ob 7. uri (izpred trgovskega centra TUŠ v Sevnici ob 7.15) o Prihod v Krško: ob 19. uri o Program: - Predstavitev Centra za razvoj podeželja CELK na Prevaljah, direktor Marko Ivartnik - Strokovno predavanje: Trženje kmetijskih pridelkov in rokodelskih izdelkov pod skupno blagovno znam- ko »Dobrote izpod Pece« - Vodeni ogledi dobrih praks: skupna polnilnica soka, dopolnilna dejavnost - predelava sadja in kmečki muzej; dopolnilna dejavnost - predelava mesa in peka kruha - Zaključno kosilo 2. delavnica: RAZPOZNAVNOST IN IDENTITETA POSAV- SKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV S PODEŽELJA Predavateljica: ga. Maruška Markovčič, univ. dipl. etnologinja in prof. um. zgodovine Datum: sreda, 25.10.2006, v prostorih Centra za razvoj podeželja Po- savje v Krškem Tema delavnice: Učiti se moramo na izkušnjah naših prednikov, pri tern pa uporabiti svoje znanje, le tako nastanejo kvalitetni kmetijski pridelki in rokodelski iz- delki. Predavateljica nas bo podučila, kako ohraniti našo prepoznavnost in identiteto v evropskem in svetovnem merilu in jo narediti trino zanimivo. 3. delavnica: EMBALAŽA - OGLEDALO IZDELKA Predavateljica: ga. Petra Bandelj, dobitnica priznanja za turistični spominek leta 2002 Datum: o datumu in kraju delavnice boste obveščeni na- knadno. Tema delavnice: Embalaža je prvi stik kupca z izdel- kom, ki se skriva v njej. Biti mora skrbno izbrana in predstavljati mora značilnosti izdelka, biti mora inova- tivna in prepoznavna. Delavnica bo obsegala uvodno predavanje in praktični del: iskanje ustrezne embalaže in načinov prodaje za iz- delke, ki jih boste prinesli s seboj. Izjemna cena 15-urnega usposabljanja: 4.000,00 SIT/ 16,69 EUR. Prijavite se čimprej, število mest je omejeno! Naslov za vse informacije in zbiranje prijav: Center za razvoj podeželja Posavje, CKŽ 46, Krško; tel: 07 488 10 52; e-naslov: center@rra-posavie.si: kontaktni osebi: Darja Planinc in Mojca Pompe Strokovna ekskurzija centra 2005 v Škofjo Loko Predstavili razpis za male in srednje BREŽICE - Objavljen je javni razpis za dodelitev sredstev iz ob- činskega proračuna za pospeševanje razvoja majhnih in sred- nje velikih podjetij v občini Brežice v letu 2006. V ta namen je Zavod za podjetništvo in turizem Brežice 3. oktobra v prosto- rih Območne obrtne zbornice Brežice organiziral informativno delavnico, kjer je predstavil javni razpis in postopek prijave. V letošnjem letu je za namene razpisa na voljo 32.100.000 SIT. Namen delavnice je bil približati prijavo upravičencem, to je malim in srednje velikim podjetjem v občini Brežice, in omo- gočiti lažjo prijavo in črpanje namenskih sredstev. Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 OKOLJE IN PROSTOR Q Lokalno partnerstvo v občini Krško razpravljalo o uveljavljanju Aarhuške konvencije v projektu odlagališča NSRAO Na tretji delavnici Odbora za uresničevanje načel Aarhuške konvencije je bilo v uvodni predstavitvi prof. dr. Senka Pličaniča s Pravne fakultete v Ljubljani in v razpravi, ki je sledila, govora predvsem o možnostih uveljavljanja načel Aar- huške konvencije v različnih fazah projekta iskanja lokacije za izgradnjo odla- gališča NSRAO in o statusu posameznih partnerjev v lokalnem partnerstvu. Kot je uvodoma poudaril prof. dr. Senko Pličanič s Katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Aarhuška konvencija celovito ureja vpra- šanja sodelovanja javnosti pri sprejemanju odloči- tev organov javne oblasti, povezanih z okoljem. V nekaterih primerih so določila konvencije že v pol- ni meri vključena v slovenske zakone (predvsem v novi Zakon o varstvu okolja, ZVO-1), drugod pa je delo šele v teku (na primer področje urejanja pros- tora, znotraj tega še posebej priprava novega Za- kona o prostorskem načrtovanju, ki bo predvidoma prinesel kakovostne rešitve prav na področju sode- lovanja javnosti). Ne glede na to, če so določbe konvencije vključe- ne v slovenske področne zakone ali ne, pa je po be- sedah dr. Pličaniča ključno razumevanje, da je Slo- venija . ratifikacijo Aarhuške konvencije leta 2004 to konvencijo sprejela kot (enakopravni) del sloven- skega prava. Povedano drugače: zainteresirana jav- nost se lahko sklicuje na določbe konvencije in za- hteva njihovo uveljavitev v praksi neposredno, tudi če teh določb v slovenskih zakonih, ki urejajo posa- mezna področja varstva okolja, urejanja prostora itd., (še) ni najti. Vsebino Aarhuške konvencije lahko v grobem razde- limo v tri vsebinske sklope oziroma stebre: - dostop do informacij o okolju, ¦ sodelovanje pri odločanju o okoljskih zadevah, ¦ dostop javnosti do pravnega varstva. Prof. Pličanič se je v uvodni predstavitvi posvetil predvsem prvima dvema sklopoma, ki ju v nadalje- vanju na kratko predstavljamo. Prvi steber konvencije: dostop do okoljskih in- formacij Kar zadeva prost dostop do informacij v zvezi z okoljem, lahko po določilih Aarhuške konvencije prebivalke in prebivalci driave, regije ali lokalne skupnosti zaprosijo za različne informacije v zve- zi s stanjem okolja. V primeru projekta iskanja lo- kacije za odlagališče NSRAO so to lahko na primer tudi informacije o: - onesnaženosti zraka, vode, tal, - hrupu, - sevanju, ¦ rabi energije, ¦ prisotnosti in vsebnosti različnih snovi (na pri- mer kemikalij) v okolju, - stanju zdravja prebivalstva itd. O tovrstnih informacijah se lahKo zainteresira- ni pozanimajo, poizvejo, poučijo in jih zahteva- jo, pri tern pa jim svoje zahteve po podatkih ni treba posebej utemeljevati. Organi javne upra- ve jim morajo pri iskanju informacij pomagati, za posredovane podatke pa ne smejo zaračuna- ti stroškov (razen morebiti za pokritje material- nih stroškov). Drugi steber konvencije: sodelovanje pri odlo- čanju in sovplivanje Uresničevanje prvega stebra konvencije, torej zagotavljanje prostega dostopa do okoljskih in- formacij, je vsekakor predpogoj za uresničeva- nje drugega stebra, to je zagotavljanja sodelo- vanja javnosti pri odločanju. Le obveščeni ter s celovitimi in točnimi informacijami opremlje- ni predstavniki javnosti namreč lahko kakovost- no sodelujejo in tako dejansko sovplivajo na po- stopek odločanja. Aarhuška konvencija obravnava tri področja sode- lovanja javnosti pri okoljskem odločanju, ki jih je prof. Pličanič podrobneje predstavil: - sodelovanje pri sprejemanju odločitev o kon- kretnih posegih v prostor (t.i. »decision-ma- king« postopki), pri katerih gre za sodelovanje v postopkih za izdajo dovoljenja za konkret- ni poseg, na primer za gradnjo odlagališča. V projektu iskanja lokacije za odlagališče NSRAO je sodelovanje v tovrstnih postopkih pomemb- no predvsem v fazi priprave driavnega lokacij- skega načrta za odlagališče NSRAO in (v primeru potrditve lokacije na Vrbini), še posebej kasne- je v fazi presoje vplivov na okolje in pridobiva- nja gradbenega dovoljenja. - sodelovanje pri sprejemanju načrtov, progra- mov in politike v zvezi z okoljem (t.i. »poli- cy-making« postopki), pri čemer gre za akte, ki nimajo nujno narave pravnih aktov in zato ni nujno, da pravno zavezujejo (ti akti pogosto za- vezujejo le politično, na primer programi var- stva okolja, strategije regionalnega razvoja, prostorski plani itd.), - sodelovanje pri pripravi pravnih dokumentov (t.i. »law-making« postopki«), to je sodelova- nje v postopkih priprave izvršilnih predpisov oziroma splošnih pravno obvezujočih normativ- nih dokumentov, ki lahko bistveno vplivajo na okolje. V slovenskem pravu gre za sodelovanje pri pripravi podzakonskih predpisov, ki jih izda- ja vlada (uredbe) in tistih, ki jih izdajajo mini- stri (pravilniki, navodila, odredbe) na različnih področjih. Ključna so vsebinsko močna in z odličnimi argu- menti podprta stalisca V razpravi po uvodni predstavitvi so člani Odbora za uresničevanje načel Aarhuške konvencije raz- pravljali predvsem o pravno-formalnem statusu lokalnega partnerstva v Krškem in o reprezenta- tivnosti posameznih partnerjev. Kot je v zaključku poudaril prof. Pličanič, ima javnost bistveno bolj- ši (močnejši) položaj v postopkih celovite presoje vplivov na okolje (pri pripravi lokacijskega dovo- ljenja) in v postopku presoje vplivov na okolje v fazi priprave gradbenega dovoljenja, kot pa v sa- mem postopku priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO, ki je še vedno do- kaj tog in zaprt. Ne glede na ne/odprtost formalnih postopkov pa je ključnega pomena razumevanje, da je z vse- binsko kakovostnimi in prepričljivo oblikovani- mi argumenti mogoče doseči celovito uveljavlja- nje načel Aarhuške konvencije ne glede na potek upravnih postopkov (tudi na primer v postopku priprave državnega lokacijskega načrta). Zato je ključnega pomena, da člani lokalnega partnerstva čimprej oblikujejo jasna, konstruktivna in s pre- pričljivimi argumenti podprta stališča do izgrad- nje odlagališča NSRAO v svojem lokalnem okolju. Odbor za uresničevanje načel Aarhuške kon- vencije - kako naprej? Po zaključeni razpravi so se člani Odbora za ures- ničevanje načel Aarhuške konvencije dogovorili, da bi na svoji naslednji delavnici razpravljali o finančnih vidikih delovanja lokalnega partner- stva, na podlagi katerih bi lahko nato pripravi- li predlog svojega programa delovanja do konca letošnjega leta in za leto 2007. Prav tako bi mo- rali predloge svojih programov delovanja za leti 2006 in 2007 pripraviti tudi drugi odbori. Na seji koordinacijskega odbora bi nato pregledali pri- pravljene predloge in glede na finančne omejitve potrdili ključne vsebine programov posameznih odborov, ki bodo realizirane v letih 2006 in 2007. Poleg tega so člani Odbora za uresničevanje na- čel Aarhuške konvencije sklenili, da bodo na na- slednji delavnici predstavili predloge za promo- djo AarhuSke konvencije v lokalnem okolju občine Krško. Trije stebri Aarhuške konvencije - prvi steber: prost dostop do informacij o okolju - drugi steber: sodelovanje pri odločanju o okolj- skih zadevah - tretji steber: dostop javnosti do pravnega var- stva Več informacij o Aarhuški konvenciji, njenem po- menu, načelih in uveljavljanju v slovenskem pros- toru najdete v publikaciji: »Aarhuška konvencija v Sloveniji: Strokovna priporočila za implementacijo Konvencije o dostopu do informacij, udeleibi jav- nosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah«, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, 2002, Ljubljana. Uradna spletna stran UNECE (United Nations Eco- nomic Commisssion for Europe) o Aarhuški kon- venciji (vsebina, postopek sprejemanja, status ratiflkacije itd.): httD://wvAv.unece.org/env/pp/welcome.htrnl. Ob koncu delavnice so člani Odbora za uresni- čevanje načel Aarhuške konvencije kot svojega predstavnfka v Koordinacijski odbor lokalnega partnerstva izvolili gospoda Bojana Petana. KOMUNALNO STAVBNO TOD JET JE d.d. Lcskovüu «st« 2a, Kriko . T»t: (07)48 17 200 kostak Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč Približujemo se prvemu novembru, prazniku spomina na mrtve. V teh dneh običajno bolj urejamo grobove, hkrati pa je to čas, ko se se bolj spominjamo pokojnih. Čeprav nam je ob misli na smrt in izgubo ljubljene osebe neprijetno, je to sestavni del življenja. V nadaljevanju vam pred- stavljamo organiziranost in izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč kot lokalne gospodarske javne službe. Pokopališka in pogrebna de- javnost ter urejanje pokopa- lišč sta dve med seboj ločeni obvezni lokalni gospodarski javni službi. Urejeni sta na podlagi: zakona o gospodar- skih javnih službah, zakona o pokopališki in pogrebni de- javnosti ter o urejanju poko- pališč, pravilnika o pogojih in načinu opravljanja mrli- ško pregledne službe, pravil- nika o prevozu, pokopu, iz- kopu in prekopu posmrtnih ostankov in pravilnika o upe- peljevanju. Za izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter ure- janja pokopališč na podro- čju občine Krško so v velja- vi naslednji odloki - Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah lokalne skupnosti, Odlok o pokopatiškem redu občine Krško in Odlok o do- ločitvi predmeta in pogojev za opravljanje gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za dejavnosti ure- janja in vzdrievanja poko- pališč in pogrebne storitve. Odloki med drugim predvi- devajo upoštevanje enotnih cen storitev in izvajanje sto- ritev pod enakimi pogoji (do- ločajo standarde). Pogrebna in pokopališka dejavnost Pogrebno in pokopališko de- javnost kot gospodarsko jav- no službo v občini Krško na osnovi omenjenih od- lokov izvajamo v podjet- ju Kostak. Za potrebe celo- tne občine Krško (občanov, zdravstva, policije, pravo- sodja, centra za socialno delo, krajevnih skupnosti in ostalih) imamo organizirano štiriindvajsetumo doseglji- vost. Naše dejavnosti obse- gajo - organizacijo pogre- bov in izvajanje pogrebnih svečanosti, delo s pokojni- ki, prevozi pokojnikov zno- traj in izven območja obči- ne in države, organizacijo storitve upepeljevanja, iz- kop, pripravo in zasutje gro- bov s prvo ureditvijo groba, obveščanje lokalnih skupno- sti o pogrebih krajanov, ure- ditev žalnega ambienta za krsto ali žaro skupaj s po- godbenima izvajalcema cve: tličarskih storitev, urejanje predpisane dokumentacije za prevoz, pokop, upepeli- tev in prevzem žar pokojni- kov ter refundacije dela po- grebnih stroškov, prekope in ekshumacije ter opravlja- nje drugih nalog. Poleg tega izvajamo tudi dru- ge storitve, ki so povezane s pokopališko in pogrebno de- javnostjo - prodaja pogreb- nega materiala, izvajanje pogrebnih svečanosti ipd. Te storitve so na voljo vsem ob- čanom, v vseh krajevnih skup- nosti h, saj želimo vsem po- nuditi celovito storitev, na pokopališčih v Krškem, Bre- stanici in na Senovem pa jih izvajamo na osnovi pogodbe. Poleg tega zagotavljamo upo- rabo mrliških vežic s spremlja- joämi objekti na pokopališču Krško, Leskovec pri Krškem, v Brestanici, na Senovem in na pokopališču Stranje. Urejanje pokopališč Urejenost pokopališča je odraz mesta in ljudi, ki živimo v njem. Dejavnost je organizi- rana kot lokalna gospodarska javna služba in obsega ureja- nje pokopališč, celotno uprav- Ijanje pokopališč kot objektov javne infrastrukture, vzdrže- vanje urejenosti zelenih po- vršin in poti, vzdrievanje mrliških vežic in ostale poko- pališke infrastrukture, odda- janje grobnih prostorov v naj- em, postavljanju nagrobnih betonskih temeljev, izdaja- nje soglasij za postavitev na- grobnih spomenikov, čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, vzpostavitev in vode- nje pokopališkega katastra ter katastra komunalnih naprav na pokopališčih, vzdrževanje reda in miru na pokopališču, sodelo- vanje pri organizaciji in izved- bi aktivnosti ob dnevu spomina na mrtve. Za red in čistočo ter izvajanje tekočih vzdrževalnih del Kostak skrbi na mestnem pokopališču Krško ter pokopa- lišču v Leskovcu. Na pokopališču Krško je 1450 aktivnih grobnih prostorov, na razpolago je 50 grobnih pros- torov za klasične pokope. Tre- nutno so v izgradnji tatni žar- ni grobni prostori, saj število žarnih pokopov močno naraš- ča in tudi stroški z najemom grobnega prostora in posta- vitve nagrobnega spomenika bodo manjši. V skladu z Od- lokom o ureditvenem načr- tu pokopališča Krško je pred- videna še nadaljnja širitev grobnih polj, izgradnja pro- tihrupnega in žarnega zidu, prostora za raztros upepe- Ijenih posmrtnih ostankov ter nova sodobna mrliška vežica na lokaciji med starim in no- vim delom pokopališča. V občini Krško je v pripra- vi nov Odtok o koncesiji za opravljanje določenih lokal- nih gospodarskih javnih služb v občini Krško in Odlok o ure- janju in vzdrievanju pokopa- lišč ter o izvajanju pogreb- nih storitev v občini Krško. Po sprejetju omenjenih odlo- kov naj bi se izvajanje javne službe pogrebne storitve na vseh pokopališčih izvajalo s podelitvijo koncesije enemu izvajalcu. Poleg tega se na tern podro- čju spreminja in dopolnju- je tudi zakonodaja. V okvi- ru komisije za pogrebno in pokopališko dejavnost Zdru- ženja za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slove- nije in Odbora za pogrebno dejavnost pri Obrtni zbornici Slovenije potekajo aktivno- sti in prizadevanja za nove- liranje Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč in ume- stitev predmetne dejavnosti pod pristojnost ustreznega ministrstva. Varovanje okolja in ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč Skrb za varovanje okolja se dotika tudi področja urejanja pokopališč. V sprejemanju je državna Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi sveča- mi, ki bo urejala način odla- ganja, zbiranja in oddajanja odpadnih nagrobnih sveč. Na- tančno bo določala ločevanje na izvoru, torej odlaganje odpadnih sveč v namenske posode, ločeno od bioloških odpadkov. Na območju obči- ne Krško to sicer že sedaj iz- vajamo na vseh pokopališčih, kmalu pa bo postalo obvez- no. Morda je v teh prihaja- jočih prazničnih dneh, ko se bomo spominjali vseh pokoj- nih in ko bomo še bolj ureja- li grobove, čas, da se ob tern za hip zavemo tudi našega okolja. Če bomo sveče vrgli v namenske posode za loče- no zbiranje, se bodo preda- le v nadaljnjo obdelavo, če ne, se bodo odložile na od- lagališču. Biološki odpadki, ki se zbirajo v namenskih poso- dah, se bodo odložili na kom- postarni in predelati v ko- risten kompost. Vsi si torej prizadevajmo za čisto okolje, za vzdrievanje reda in čisto- če na pokopališču, obenem pa tudi za tišino in mir, ki si ga pokojniki zaslužijo. Za vse informacije in naroči- la smo na voljo na telefonu 07 48 17-227 ali 041 615 341 oziroma osebno v pritličju naše poslovne stavbe na Le- skovški cesti 2a v Krškem. med starim in novim delom pokopališča Krsko je predvi- P___________________ dena nova mrtiška vežica. IR LOKALNE VOLITVE 2006 ¦ KRŠKO Posavski obzornik - teto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 SLS. www.sfs-krsko.si FRANC BOGOVIC ^zkušnje za skupno clobro ^rogramske usmeritve in priložnosti % rtazvoj gospodarstva v občini Krško • Krško razviti v eno najrazvitejših občin v Sloveniji • nadaljevati s pozitivnim trendom v gospodarstvu (zmanjševati število brezposelnih, več delovno aktivnih, zagotovljati kvalitetna delovna mesta, ki posledično pomenijo višje place) • nadaljevati s preobrazbo krškega gospodarstva • izgradnja poslovnih con Vrbina, Drnovo - Velika vas, obrtna cona Senovo Brestanica • izgradnja inkubatorja za nova tehnološko napredna podjetja • povezovanje razvojnih in izobraževalnih institucij z gospodarstvom , • vključevanje našega gospodarstva v velike državne investicije v regiji na področju energetike ter prometne in okoljske infrastrukture • investicije v energetiko vključiti v kontekst trajnostnega razvoja občine Krško • vključevanje podeželja v regionalni razvojni program, podpora glav- nim panogam v kmetijstvu Razvoj na področju družbenih dejavnosti Vzgoja in izobraževanje • telovadnica pri OŠ Jurij Dalmatin Krško • dozidava vrtca pri OŠ Raka in ureditev OŠ na Raki • dozidava OŠ Leskovec • začetek delovanja Fakultete za energetiko • nadaljevanje aktivnosti za vzpostavitev glasbenega šolstva navišjistopnji Kultura • dokončanje obnove Valvasorjevega kompleksa • izgradnja nove knjižnice • obnovamestnegajedravKrškem • obnova kulturnih spomenikov (grad Brestanica, Leskovec, Raka) Šport • olimpijski bazen v okviru mestnega kopališča v Krškem • posodobitev bazena v Brestanici • nadaljnja podpora izgradnji vaških igrišč (Rožno, Gora, Veliki Trn, Brege) Mladi • nadaljnja podpora za delo Mladinskega centra (nadaljevati z • vzpostavljanjem mladinskih točk) • Posavskaštipendijskashema Komunalna infrastruktura Ceste • Izgradnja obvoznice Krško z dvema novima mostovoma • medmestna povezava Krško-Brežice, začetek izdelave DLN zat.im. Vrbinsko cesto • urejanje in vzdrževanje občinskih cest Vodovod • skrb za čisto pitno vodo • postopna zamenjava salonitnih cevi in obnova vodovodnih sistemov Kanalizacija in ostaia infrastruktura • izgradnja kanalizacijskega sistema v osrednjem delu občine v okviru evropskega projekta • infrastruktuma ureditev ob Savi v okviru izgradnje HE Krško Urejanje naselij • ureditev naselij ob izgradnji kanalizacije (Drnovo, Brege, Mrtvice, Vihre, Spodnji Stari Grad) • ureditev Podboqa • trg v Leskovcu • ureditev Pod Lipa - sola v Brestanici • komunalne ureditve v Krškem in na Senovem • trg na Raki • ureditev Zdol, Velike vasi, Smednika ?* Slvanjsko okolje • stanovanjskagradnja • zagotavljanje možnosti za aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa • ustvarjanje pogojev za aktivnosti društev in ostalih organizacij f E Z vašim zaupanjem želimo graditi gospodarsko in infrastrukturno raz- vito občino, ki bo vsem občankam in občanom nudila prijazno okolje, v katerem radi bivajo in ustvarjajo. Kandidat za zupana občine Krško Janez Požar, univ. dipt. ins, elektrotehnike 1 N.Si Nova SlovenIJa www.nsi-krsko.ors Spoštovane volivke in cenjeni volivci! V toku volilne kampanje ste me spoznali osebno ali preko javnih medijev. Verjetno ste prebrali ali vsaj bežno prele- teli tudi volilni program Obänskega odbora N.Si, ki so za- stopam. Delovanje občineje potrebno izboljšati predvsem na podrocju razvoja gospodarstva, pridobivanja evropskih sredstev, transparentnosti trošenja obcnskih sredstev, ko- munalne infrastrukture in prostorske politike. Obäna ne more biti last politikov in političnih strank, ampak prostor za urejeno življenje in dobro počutje ljudi. Za navedeno I se bom zavzemal kot obcan, svetnik ali iupan. Odločitev je v vaših rokah. Za vaše zaupanje se vam vna- prej zahvaljujem. 1. volilna enota: (Senovo, Koprivnica) 1. Matej Omerzel, samostojni podjetnik 2. Franc Kukovičič, papirniški tehnik 3. Janika Umek, upravna administratorka 4. Mihael Senica, elektrotehnik 5. Joie Brili, voznik avtomehanik 2. volilna enota: (Brestanica, Zdole, Dolenja vas, Rožno-Presladol) 1. Anita Pavlovič, univ.dipl.ing. ayonomije 2. Ales Sever, dipl.orgonizator v turizmu 3. Alenka Laznik, univ.dipl.ing. yadbeniitva 4. Milan Grašovec, dr. veterinarske medicine 5. Andre'} Molan, papirničar 3. volilna enota: (Krško, Gora) 1 Janez Polar, univ. dipt. ing. elektrotehnike 2. Damjan Obradovič, doktor medicine 3. Irena Bostič, ekonomistka 4. Iztok Stare, univ. dipt, pravnik 5. Edvard Krieger, univ. dipt. ins. elektrotehnike 6. Milena Kerin, kmetijski tehnik 7. MHOS KukOViČiČ, sradbeni tehnik 8. Marija Planinc, medkinski tehnik 9. Aljoša Preskar, doktor medicine 10; 4. volilna enota: (Leskovec, Senuše, Krško Polie, Veliki Trn) 1. Joie Žabkar, samostojni podjetnik 2. Davida Lovlin Jagrič, , doktorka medicine j 3. Tomai Tomaiin, ! sostinski tehnik 4. Simona Lopatič, | dipt, ekonomistka 5. Ivan Gabrič, Išofer 5. volilna enota: (Podbočje, Veliki Podlog, Raka) 1. spec.str. Martin Kodric, dipl.iny. strojniitva 2. Tatjana Lajkovič, ekonomistka 3. Marjan Cemič, avtomehanik 4. Natalija Pirc, dipl. ekonomistka 5. Joie Tršetič, dr. veterinarske medicine Spoštovane občanke in cenjeni občani! Predstavljamo vam povzetek volilnega programa N.Si po po- sameznih podroqih. Na področju gospodarstva se zavzemamo za spodbujanje podjetništva in nova delovna mesta, razvoj malih podjetij in inovativnosti, razvoj indu- strijskih con Vrbina, Drnovo in Brestanica-Senovo, povečanje črpanja evropskih sredstev, po- delitve garancij podjetnikom pri izvajanju projektov, ustrez- no štipendijsko politiko, sode- lovanje med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom. Zavzemamo se za celostno pro- metno ureditev mesta Krško (obvoznica, dva mostova, ure- ditev pločnikov, javne razsvet- Ijave, kanalizacije,...), izgrad- njo potrebnih čistilnih naprav za odpadne vode, izboljšanje cestne infrastrukture lokalnih cest, izgradnjo neprofitnih sta- novanj (1000 m2 na leto), za- gotovitev stavbnih zemljišč za individualno gradnjo, posodo- bitev infrastrukture, zagotavljanje zdrave pitne vode in oživitev starega mestnega jedra. Smotrna poraba proračunskega denarja je osnovni pogoj za razvoj občine. Poraba sredstev, pridoblje- na iz naslova omejene rabe prostora zaradi nuklearnega objekta, mora biti strogo namenska. Večna- menski dom v Dolenji vasi bomo zgradili brez samoprispevka. Zagotovili bomo skladen razvoj podeželja, z razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, sofinan- ciranje izgradnje infrastrukture, ekološko pridelavo hrane, razvoj turističnih kmetij in izgradnjo na- makalnih sistemov. Regionalna politika je ključna za pospešen razvoj, zato se zavzemamo za oblikovanje in pripravo skupnih projektov posavskih občin na področju gospodarstva, okolja, prostora, komunale in razvoja človeških virov. Na osnovi strokovnih argumentov odločno zagovarjamo ustanovitev regionalnega sre- dišča v Krškem. Pospešili bomo obnovo Valvasorjevega kompleksa, gradu Rajhenburg in zgradili novo knjižnico. Še naprej bomo podpirali razvoj športa. Zgradili bomo telovadnico pri osnovni šoli Jurija Dalma- tina in nov bazen v Krškem ter obnovili bazen v Brestanici. Vse krajevne skupnosti bomo razvijali skladno in pospešili njihov razvoj z večjimi finančnimi sredstvi. Spoštovane volivke in cenjeni votivci, odločite se za Novo Slovenijo, ker smo vsi tu doma. www.nsi-krsko.ors Znana imena kandidatov N.Si za obcinski svet obcine Kriko Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 LOKALNE VOLITVE 2006 - KRŠKO fll 2; 'jožef Ribič za župana Krškega SD Zmaga je šele začetek. www.socialnidemokrati.si Kandidat za župana Jožef Ribič in kandidati za Občinski svet obane Krško 1. volilna enota: 1. Jožef Ribič 2. Ana Breznikar 3. Boštjan Golob 4. Branko Mirt 5. Jože Kranjc 2. volilna enota: 1. Martin Kolan 2. Aljoša Šoba 3. Helena Omrzel 4. Stanislav Debeljak 3. volilna enota: 1. Rajmund Veber 2. Ida Merhar 3. Bojan Lavrenčič 4. Robert Jordan 5. Irena Lekše 6. Andrej Bizjak 7. Maksimiljan Babič 8. Marjan Urbanč 9. Matic Lavrenčič 4. volilna enota: 1. Manuela Bojnec 2. Edvard Šribar 3. Doroteja Lidija Žnideršič 5. volilna enota: 1. Jože Turk 2. Marjeta Črnič 3. Vinko Volčanjk Mesto Krsko mora dobiti kot pokrajinsko in občinsko središče pravo vsebino in ureditev, kot fakultetnemu mestu pa mu moramo dodati poleg ustrezne name- stitve študentov tudi druse vsebine, ki so s tem povezane. SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! ALI SE TUDI VISPRAŠUJETE, kaj je z gospodarskim razvojem občine, kako rešiti socialno varnost delavcev po zaprtju podjetij, kje so stanovanja za mlade, zakaj propadajo mestna jedra, kaj je z individualno rento prebivalcem občine Krško, kje so rezultati vseh raziskovalnih, razvojnih in pospeševalnih centrov, ki jih financira občina, zakaj prekomerno zadolževanje občine? 22. oktober bo dan pričakovanj, da bomo izbrali ljudi, ki bodo znali in hoteli poiskati odgovore na ključna razvojna vprašanja, pomembna za vsakega posameznika. Vabimo vas na volitve. Vabimo vas, da se nam pridružite in izberete sposobne! LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE LISTAZA ^V PRIHODNOST MLADIH 13 Vaš glas za nas je glas za vas! Predlagateljica: Vida Ban delo zdravje solidarnost druzina strpnost varnost prostovoljstvo partnerstvo ckoloiko (»»vi-Wanjc iiporaba /nanja in t-ncreijc mladihV cnsike rno/n<«ti in enakopravno«! . ^uslvarjanje možnotti ^ /apoilovanja J ^^ v domačem okolji^^^ r tlrjenje pnntovoljnfjja ^ del« ^V o/avt-Wan]« o pofrebah ^^ mladih ^^ lodi-tovanjr pri »dločanji^ aktivno prt-žlvljanje pro»tcea i«»a^ i/boljlanjc pogoji'v /.a mludedru/incy povfzovanjf z v*em( oblfkami civilnt družbe ^S MizHJf jjencracij VOLILNA ENOTA 1 © Matej Brezovšek © Halid Tubeishat © Mihaela Božičnik © Janja Budna VOLILNA ENOTA 2 © Vida Ban © Branko Turnšek © Dejan Žnideršič © Martina Kovačič © Alenka Hriberšek VOLILNA ENOTA 3 © Vilma Jan Špiler © Tanja Božičnik © Bojan Cizel © Peter Katič © Tanja Ernst © Tomaž Škafar © Peter Srpčič © Irena Zupančič © Brigita Cerovšek VOLILNA ENOTA 4 © Darinka Kenn © Stanko Ančimer © Doroteja Jazbec © Irena Zarn VOLILNA ENOTA 5 © Rok Jevšehak © Marjan Božič © Jerneja Škrbina © Franc Rozman © Ana Šterk Mi qnmo napn\ ikupaj t vamil Ker ielimo naprej. tier ielimo doseči vti, Her ü tasluiimo botie. Ker spreminjamo Svet. m LOKALNE VOLITVE 2006 - KRŠKO Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 SDS sps 4 Stane F^V za župana TJanes, za jutri. Za občino Krško. .,,, „-.i., ,i,-.....> ,..i-.i... '.n.tnk.i KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE KRŠKO Tako jaz kot moja družina živimo v teh krajih že več rodov. Sem poro- čen in oče štirih otrok. Sem navdušen ribič in rad hodim v hribe. Pred in med osamosvojitvijo Slovenije sem aktivno sodeloval v polici- ji kot rezervist. Sem veteran vojne za Slovenijo. Po osnovni šoli, ki sem jo končal na Senovem, sem obiskoval srednjo tehnično in strojno šolo v Krškem. Leta 1981 sem se zaposlil v GG Bre- žicah, TOK Sevnica in ob delu končal višjo šolo za organizacijo dela, proizvodno usmeritev. Letar1986 sem se zaposlil v Hidrometeorološkem zavodu RS, kjer sem delal kot vodja meteoroloških meritev na Lisci do leta 2004, ko sem bil izvoljen za poslanca v državni zbor. Z diplomo na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje v Novem mestu leta 2001 sem pridobil izobrazbo diplomiranega ekonomista. Moja najtoolj iskrena želja je, da bi vsi, ki tukaj živite, bili zadovoljni, srečni in zdravi. Zato vas vabim, da mi na moj elektronski naslov stane.paik@dz-rs.si sporočite, kaj mislite, da bi bilo potrebno izbolj- šati ali čimprej storiti in kaj najbolj pogrešate. Obljubim vam, da bom skrbno preučil in izluščil probleme, ki se jim bom v primeru izvolitve tudi z vso resnostjo posvetil. Sedaj sem poslanec v Državnem zboru Republike Slovenje. Za kandi- daturo za župana v občini Krško sem se odločil, ker sem prepričan, da znam združiti znanje in izkušnje iz dosedanjega dela, predvsem pa iz delovanja v državnem zboru, ter jih kot sinergijski učinek preliti v uspešno delovanje občine na vseh področjih. Imam še ogromno idej in načrtov, ki bi jih v času svojega mandata predlagal in tudi uresničil. Ključni poudarki iz mojega programa 1. Poskrbeti, da gospodarstvu zagotovimo ugodne pogoje za delovanje in razvoj. 2. Potrebno je urediti problem z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki in vzporedno reševati probleme, ki nastajajo z NEK ¦ dogovoriti se je potreb- no o renti. 3. Potrebno je zagotoviti neoporečno pitno vodo, normalne ceste, kanaliza- cijo, dobro infrastrukturo nasploh. Menim, da lahko vse to zagotovimo za primerno ceno. 4. Skrbeti za čisto okolje. 5. Skrbeti je potrebno za reševanje prometnih probtemov in promet načrto- vati na dolgi rok. 6. Krajevnim skupnostim je potrebno dati več poudarka in denarja, saj je znano, da so KS dobri gospodarji. Občinska uprava pa mora nuditi dobro strokovno pomoč. 7. Skrbeti za uravnotežen razvoj mesta in vasi. 8. Skrbel bom za dobro povezavo med občino in državo. Prizadeval si bom, za sedež regije Posavje v Krškem in za dobro umeščanje naše občine v bo- dočo regijo. 9. Za vse tiste, ki so najbolj potrebni pomoči, si bom prizadeval, da živijo človeka dostojno življenje. lO.Vzpodbujati je potrebno kulturne in športne dejavnosti. S poenotenjem kuitumih dejavnosti in izgradnjo športnega centra bi pridobili ne samo do- bre pogoje za naše občane temveč tudi boljšo pozicijo v širšem sloven- skem in meddržavnem prostoru. 11. Zavzemal se bom za učinkovito in občanom prijazno občinsko upravo. Z občin- skim denarjem bom z vso odgovomostjo ravnal kot skrben in dober gospodar. 12.Vzpodbujal bom razvoj visokega šolstva in tudi šolstva na nižjih ravneh. 13. Poskrbeti želim za boljšo urejenost starega mestnega in trškega jedra. To je le nekaj težišc iz programa, ki so zagotovilo za skladen razvoj občine na vseh področjih. Občani morajo imeti možnost, da po lastni presoji izbere- jo najboljšega župana! Zmjboljšimiželjami! stanePajk Biti pasivni kritizer, ki mu je kaj malo mar za vse, razen takrat, ko je pripravljen ure in ure zapravljati čas in kritizirati vse okrog sebe, ali pa aktivni ustvarjalec, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v njegovem kraju, občini pa tudi širše. In ravno to je bilo vodilo, da smo se zbrali, odloäti in stopili skupaj. Različni v marsičem, pa vendor enotni, da je potrebno zase in za svoje občane storiti nekaj vec. Smo ljudje, s katerimi se srečujete vsak dan, ljudje, ki smo se ze dokazali na svoj način. Skratka, smo razumni ljudje vseh generacij, ki s »kmečko logiko« in z zdravim razumom opazujemo, ocenjujemo, velikokrat kritično, a vendor pripravljeni spoprijeti se z vsem, kar prinaša lepsi danes in jutri v občini. lupanski kandidati nas v času kampanje kot neodvisno listo ne zanimajo, zelimo, da zmaga tisti, ki ima najboljši program kakor tudi vizijo ter tisto pozitivno energijo, ki je potrebna da delas za dobro vseh ljudi. S svojimi izvoljenimi svetniki bomo močan steber občinskega sveta, ki bo podpi- ral vse pozitivne razvojne programe, ter bili kritični do vsega kar za občane in obäno pomeni slabo. Ne zani-_ ma nas visoka politika, ne zanimajo nas strankarske razprtije in konkurenca niti zamere, hočemo lepo, prijaz- no občino za vse generacije, od Gorjancev do Bohorja. Naš moto je kvatiteta življenja. Te ne vidimo samo v razvoju za vsako ceno, pač pa sočasno zagotavljanje tistih prvin, ki pomenijo nekaj več, pomenijo tisto kar dela človeka vredno življenje. želimo, da je naše mesto Krško ureieno, da dobi vse tisto kar nai bi krasilo lepo, priiazno mesto urejene vame ulice (večino ulic v Krškem nima urejenih ploč- nikov) zagotoviti pogoje za oživljanje starega mestnega jedra (ukini- ti pristojbine, subvencioniranje najemnin za lokale itd.) otroci so naše največje bogastvo, smo se učili nekoč, danes pa so na žalost veliko breme, kar tudi posledično pomeni zmanjše- vanje rojstev - vrtci v občini Krško morajo biti brezplačni sistemsko urediti - skupaj s podjetji financiranje in program športa v občini občani Krškega morajo biti oproščeni najmanj 40% komunal- nega prispevka iz naslova degradacije območja na račun NEK oz. bodočega skladiščenja radioaktivnih odpadkov, ki bodo nedvomno v Krškem in nikjer drugje vsak dan smo priča poplavi novih zakonov, ljudje smo zbega- ni in se več ne znajdemo, država pa krepi samo še inšpek- torje, dosegli bomo - kar je nujno da občina Krško zagotovi brezplačno pravno pomoč za občane - neke vrste varuha ob- čanovih pravic Urediti moramo vsa središča v KS večja vloga KS je nuja, kakor tudi to, da bodo predsedniki svetov KS podobno obravnavani kot občinski svetniki v naših vaseh moramo takoj pristopiti k izgradnji kanalizaci- je, javne razsvetljave, pločnikov, zgraditi igrišča ob uradnih dneh zagotoviti brezplačne prevoze iz vseh krajev občine v Krško in povratno kmetom in tistim, ki želijo prevzeti hribovske kmetije na- meniti dodatna sredstva, sicer bomo kmalu priča zaraščenim Gorjancem in Bohorju - *pomoč kmetom pri pripravi razpisne dokumentacije za sred- stva iz EU skladov Dajmo mladim priložnost - zagotoviti ustrezne prostore za mlade, za klube, društva skratka za vse, ki povezujejo in usmerjajo mlade, še posebno skrb pa moramo nameniti in tudi stimulirati mentorje mladih - nadaljevati oziroma še bolj razvijati štipendijsko politiko, si- cer bo študij postal samo privilegij bogatih - zagotoviti več stanovanj, ki bodo finančno dostopna mladim družinam - stimulirati delodajalce da zaposliio mlad. neizkušen kader Problem ostarelih ljudi - boti moramo poskrbeti za starostnike - povečati sredstva za delovanje društev upokojencev ¦ zagotoviti bolj dostopne in potrpežljive občinske uradnike pri urejanju njihovih problemov - pravočasno skrbeti za prostorski razvoj in pogoje za domove ostarelih 1. volilna enota: Senovo, Koprivnka Matej Božtčnlk Alenka Remih Mitja Kovačič Mlha Petan Irena Kozole 2. volilna enota: Brestanica, Idole, Dolenja vas, Rozno-Presladol Dejan Bane Mateja Koren Boštjan Robek Maja Sustenč Monika Seher 3. volilna enota: Krlko, Gor a RudIPovhe Peter Sabrlč Anita V. Tkalec Primoi Mozer Alojz Podlesnik Ksenija Omerzo Stanislav Račič JožeMihorič JožefBučar 4. volilna enota: Leskovec, Senule, Krlko Polje, Veliki Trn Darfco OMak Jože Kodrič Ivanka Zorko Ivan Pustliek Zvone MežK 5. volilna enota: Podbočje, Veliki Podlos, Raka Ivan Urbanč Manca Kerln Martin Kerin Ana Staut David Olovec _____ ________ * VAš glas I ODLIČNO+1» g=ROK Vr KVALTTETQ j NEODVISNA LISTA NOVIH IDEJ ZA RAZVOJ OBČINE KRŠK0 DAJMO RAZVOJU PRILOŽNOST OBKROZIMO^y Romska problematika - zatiskati si oči ter pometati to problematiko pod preprogo, jo prepuščati stihiji v upanju da jo bo že nekdo rešil, je velika na- paka in neodgovornost - občina mora takoi pristopiti skupai z državo k reševanju tega problema, kajti že danes je pozno, jutri bo prepozno Gospodarstvo - prostorsko smo zagotovili obrtne cone, zemljišča pa so pokupili špekulanti, kar pomeni, da obrtniki - podjetniki težko pridejo do potrebnih zemljišč zaradi previsokih cen - turizem je gospodarska panoga, ki je v občini premalo izkoriščena ¦ poiskati in povezati vse tovrstne možnosti in projektno pristopiti k izkoriščanju te gospodarske veje ¦ vinske ceste z zidanicami in hrami omogočajo velike možnosti za razvoj tovrstnega turizma. Takoj pristopiti k izdelavi programa za koriščenje vinskih cest v turistične namene - izdelati programe za težje zaposljivo delovno silo, v katere spa- dajo tudi predčasno odpuščeni delavci podjetij Vipap, Trans- port, Labod itd. Nujno zagotoviti večjo transparentnost oziroma povečati obveš- čanje občanov o delovanju občine oziroma njenih organov. Ne- dvomno je poleg navedene problematike še veliko tern in vpra- šanj na katere je potrebno odgovoriti in najti ustrezne rešitve. V našem programu, katerega vam predstavljamo smo jih nekaj na- kazali, s tern pa se tudi obvezali, da jih bomo v kolikor bomo do- bili priložnost v občinskem svetu, tudi reševali. Neodvisna lista novih idej za razvoj občine Krško - ROK bo de- lovala tudi po volitvah ter kritično in konstruktivno sodelovala pri delu naših svetnikov. Naši svetniki se bodo vključevali v delo# v vseh KS, kandidati za občinski svet, ki ne bodo izvoljeni bodo' vključeni v delo odborov, komisij ter sveta zavodov kolikor bomo pač imeli možnosti na osnovi volilnega rezultata. Svetniki, izvo- ljeni na listi pod številko 6 se bomo odrekli 50% sejnine, ki po- meni cca 68.000,00 SIT na sejo, v korist skupine oziroma do- brodelne namene. Neodvisna lista novih idej za razvoj občine Krško - ROK kot od- prta, široka nadstrankarska lista vabi vse podobno misleče, da se nam pridružite in skupaj z nami sooblikujete naš program za kva- liteto življenja v občini Krško. Vse vaše misli, ideje, pripombe nam lahko posredujete tudi po elektronski pošti: ekiparok@email.si Mi smo se odločili, odločite se tudi vi in če smo vredni zaupanja nas obkrožite pod stevilkolQ/ w ali zaupajte preference glas svojemi kandidatu na naši listi. Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 LOKALNE VOLITVE 2006 - KRŠKO E jo j Lista za razvoj mojega kraja ni strankarska lista - je lista krajanov, ki želijo z lastnimi izkušnjami, znanjem in • idejami kakor tudi s predlogi VAS krajanov prispevati h konstruktivnemu razvoju našega kraja. Večja vlaganja v razvoj človeških virov in znanje pomenijo zmanj Sevan je brezposelnosti, kakovostnejša delovna mesta in večjo gospodarsko uspešnost. Znanje omogoča uspešnejši in hitrejši razvoj infrastrukture, omogoča po- sege in izkoriščanje naravnih danosti brez škode za naše okolje ter nam vsem skupaj dvigne kvaliteto življenja. Joie Habinc: 1 dosedanjim delom v KS me- sta Krsko smo dokazali, da smo i sposobni pripraviti in realizirati \ kvalitetne razvojne programe. | Metka Uršič: j Želim si, da z znanjem, vnemo I in odgovornostjo razvoj moje- ga kraja zaiari v vseh barvah. Matjaž Šribar: Obnovljeno mestno jedro je po- goj za predstavitev preteklosti in načrtovanje bodočnosti. j Aleš Suša: I Na nas je odgovornost, da j ohranimo pestrost in visok nivo ¦ ljubiteljske kulture. I Joiica Mikulanc: S svojim znanjem in izkušnjami na po- dročju socialnega varstva si bom pri- zadevala za postavitev gerontološke- ga centra, ki bo na enem mestu nudil I vsestoritve starejšim krajanom. i j Andrej Škafar: I Pokrit bazen za športne in re- I kreacijske namene bo vrnil ug- I led krškemu plavanju. Dušan Vučajnk: Prizadevati si moramo, da bomo ohranili naravo ob Savi in v Savi pred in po hidroelektrarni Krško. Janko Hrovat: Brez razvitega mesta ni razvo- Jciobčine.________________ Slavko Lončar: Zavzemal se bom za dokonč- no sanacijo škode lanskolet- nih poplav.___________________ Miran Fric: HE Krško ne sme poslabšati kva- litete življenja in ne bomo odsto- pali od naših zahtev v DLN. Živko Šebek: Bogota zgodovina našega kraja ne sme ostati v arhivih. Naredi- /; bomo vse, da jo predstavimo sedanjim rodovom. S prepoznavnim pro$ramom za tretjo volilno enoto Krško - Gora želimo spremeniti odnos razvoja mesta Krško, ki je obänsko središče, še posebej v času tega mandata, ko se bodo izvajali projekti, ki bodo trajno vplivali na naše mesto in življenja kra- janov, kotje izgradnja HE Krško, raziskave za odla$ališče NSRAO in izgradnjo le-tega, v kolikor se bomo krajani odločili za grad- njo. Na osnovi dosedanjih razprav moramo v državi prenehati s farso raznih partnerstev, prepričevanjem prepnčanih in po- dobno. Zavedamo se, da je boljše trajno odlagališče kot zaias- no skladišče NSRAO. Sporočamo krajanom, da iz naslova omeje- ne rabe prostora in skladišča NSRAO dobivamo letno 6 mio EUR dodatnih proračunskih sredstev. Odgovoriti bomo morali pred- vsem vam, kako radonalno konstimo ta sredstva. Bodoči svetni- ki in župan bomo morali dati odgovore predvsem: - ali smo dovolj usposobljeni za racionalno gospodarjenje s temi sredstvi; ¦ ali smo sposobni na racun razvojnih programov pridobiti do- datna namenska sredstva države in EU; - ali imamo kadrovsko sposobne razvojne agencije za izdelavo projektov in sposobne kadre za nadzor njihovega dela; ¦ prenehati bomo morali financirati s sredstvi občinskega prora- čuna krajevno potrebne infrastrukturne objekte na medna- rodni železniški progi in na državnih cestah. Na področju gospodarstva je potrebno bodocim prostorskim usmeritvam podjetniških con dati odgovor na sanacijo komplek- sa bivše tovarne celuloze. Zavzemali se bomo, da bi domacim podjetnikom omogocili niter prenos tehnologije v naše okolje. Predlagana usmeritev zahteva malo prostora, veliko znanja ter dobro plalano zaposlitev. Omogočiti je treba, da bodo mladi kadri ostali v domačem kraju ter jim omogočiti kvalitetne sta- novanjske možnosti in drugo infrastrukturo za kvalitetno ziv- Ijenje. Ne želimo postati zaradi slabe realizacije razvojnih programov pasnik za propagando in promocijo različnih političnih Struktur na lokalnih in driavnih volitvah. Zavedamo se, da nismo atrak- tivno območje za razvoj podjetništva, zato predlagamo vladi in poslancem driavnega zbora, da za 50 % znižajo davke na dobi- ček podjetjem, ki bi ta sredstva investirala v nadaljnji razvoj, in oprostitev davka na premoženje krajanov v našem prostoru. Ne bomo odstopili od programov investicij kot so: telovadnica OS Juri ja Dalmatina Krško, izgradnje Valvasorjeve knjiinice ter izgradnjo pokritega bazena. Na področju komunalne infrastrukture se bomo zavzeli za: izgradnjo kanalizaäje na celotnem področju KS mesta Kr- sko in KS Dolenja vas; dokončati regulaäjo potočnke (potok v Stari vasi); izgradnjo pločnikov na Cesti 4. julija, na relaciji Bogovič- Križišče-Strma pot, na Sremiški cesti, Šolski ulici; dokončati asfaltiranja cest na področju Sremiča, Ponikve, Trške Gore, Bučerce in Kremena; vso pozornost posvetiti kvaliteti pitne vode ter zamenjavi salonitnih cevovodov; posvetili bomo vso pozornost ohranjanju zgleda mestne in podeželske infrastrukture pri novogradnjah in sanaciji sta- rih stavb. Na področju kultureje potrebno dokončati Valvasorjev kompleks. Podprli bomo ustanovitev javnega kulturnega zavoda, ki bo stro- kovno pokril dejavnost Kulturnega doma, galerij, muzejev ter revitalizacijo gradov, s timer moramo omogočiti delo strokov- njakov v lastnem okolju. Ohraniti dosedanje dosežke amaterske kulturne dejavnosti in omogočiti primerne pogoje za delo. Program Liste za razvoj mojega kraja je izdelan na osnovi pro- gramov krajevnih skupnosti. Zavzemali se bomo, da bodo kra- jevne skupnosti dobile več pooblastil za vzdrževanje in ure- janje prostora v njihovem okolju. Predlagali bomo novo proračunsko dopolnitev za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. 2. volilna enota (Rožno - Presladol, Brestanica, Zdo- le, Dolenja vas) Smo Lista za razvoj našega kraja, ki bo v občinskem sve- tu zagovarjala cilje, ki vam jih predstavljamo, podpirala vse projekte, ki so v dobro krajanov in se zavzemata za povezanost med kraji in društvi. V Brestanici se bomo zavzemali za: - ureditev križišča »Kunej« in v povezavi s tem ureditev cone za pešce in športno rekreacijskega centra pri OŠ Adama Bohoriča Brestanica; - dokončanje ureditve pokopališča; - ureditev zgradbe sedan je krajevne skupnosti, krajevne- ga urada, knjižnice in potrebe društev in mladih; - obnovo gradu Rajhenburg in popestritev dejavnosti v gradu; - aktivno sodelovanje in soodločanje pri projektu iz- gradnje HE Krško, ki bo dodobra spremenila spodnji del Brestanice in v tem sklopu dati vsebino spodnje- mu gradu. V Dolenji vasi se bomo zavzemali predvsem za ureditev kanalizacije in ceste skozi Stari Grad in podprli izgrad- njo Kulturnega doma. Skupaj s KS Krško se bomo zavze- mali za razbremenitev prometa v Dolenji vasi, Starem Gradu in Stari vasi z nujno izgradnjo zasavske obvoznice. Uspešnim in kulturnim društvom je potrebno nuditi vso strokovno pomoč, saj njihova aktivnost veliko prispeva k razvoju kulture našega kraja in širše. Miran Pavlič: Poznam potrebe mojega kraja in poznam pot, kako uresniäti te potrebe.__________________ Drago Gradišek: Verjemite v ljudi, ki so karkoli do- brega naredili za naso mladino, ki bo delala za naše pokojnine. Vesna Butkovič: Živim v kraju, s krajem in za kraj.________________________ 5. volilna enota (Raka, Podboqe in Veliki Podlog) Justina Molan: Razvoj kraja in potrebe krajanov dobro poznam, saj sem kot do- maänka, uäteljica in ravnatelji- ca na domaä soli ter društvena in družbena delavka v krajevni in lo- kalni skupnosti iivela in delala z rastjo, uspehi in potrebami doma- änov. Prioritetne potrebe v obdo- bju 2006-2010 so: - novogradnja vrtca; - adaptacija sole za potrebe devetletke; - dograditev kulturne dvorane; - na lokaciji občinske hiše omogočiti izgradnjo prostorov za UE Raka, KS in društvene dejavnosti; - dokončna ureditev infrastrukturnih objektov v vasi Smednik; - ureditev mrliške vežice. Zavzemala se born za ureditev trga, vrnitev življenja v raški grad, v njem vidim priložnosti prodaje ali najema za potrebe kulturne dediščine, turistične ponudbe, v kateri zelo uspešno deluje vinogradniško društvo Raka in kultur- niki vseh starosti in društev. Povezovala in podpirala born potrebe KS Veliki Podlog in KS Podbočje. [Razvo j mojega kraja IBLOKALNEVOUTVE2006 Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 6. INI dlQ SSI OT3lKI,univ. dipt. prav. Neodvisna kandidatka za županjo Brežic Vidim. razvoj Strokoven in pravičen. ¦ Pozdravljeni! Sem Nataša Štarkl in želim sodelovati z vsemi, ki bi radi izboljšali življenje v Brežicah! Prizadevala si bom, da v Brežicah skupaj z vami zagotovimo prihodnost miadim, nudimo pomoč brezposelnim in starejšim prebivalcem zagotovimo boljše tretje življenjsko obdobje. Želim' prjvabiti investitorje, ki bi oživili Brežice in preprečili beg možganov. Podpreti hočem razvoj ekološkega kmečkega turizma, drobnega gospodarstva, storitvenih dejavnosti, obrti ter gradnjo industrijskih objektov, ki nimajo negativnih vplivov na okolje. Prizadevala si bom za pravično dostopnost do zdravstvenih storitev v zdravstvenih zavodih na območju naše občine za vse in vsakogar. Pridruiite se mi, da skupaj uresničimo bogate možnosti Brežic za vsestranski pozitivni razvoj! StauU.- Nataša ŠtarkUmv .»pi.pr.v. 1 O Neodvisna lista I l/asvetnikov Brežice VOLILNA ENOTA 1 1. Blaž de Costa, Cesta prvih borcev 28/a, Brežice 2. Alja Kobali, Prežihova 15, Brežice 3. Peter Dirnbek, Brezina 28/d, Brežice 4. Matilda Binkovski, Slomškova ul. 5, Brežice 5. Rut Zlobec, Cesta prvih borcev 33, Brežice 6. Slavko Merslavič, Bohoričeva ul. 19, Brežice 7. Karl Emil Golobič, Gornji Lenart 3/a, Brežice 8. Stane Kocjan, Ulica Kozjanskih borcev 40, Brežice 9. Biserka Basic, Cankarjeva ul. 22, Brežice VOLILNA ENOTA 2 1. Franc Golobič, Slovenska vas 9, Jesenice na Dolenjskem 2. Zdenka Žrlič Bahčič, Obrežje 46, Jesenice na Dolenjskem 3. Aleksander Bratanič, Cerina 8, Brežice 4. Bruno Ivan Potokar, Dolenje Skopice 7, Krška vas 5. Albert Lopatič, Boršt 10, Cerklje ob Krki 6. Barbara Oštir Kežman, Velike Malence 1, Krška vas 7. Mihael Prah, Koritno 16, Jesenice na Dolenjskem 8. Benjamin Gajski, Velika Dolina 36, Jesenice na Dolenjskem VOLILNA ENOTA 3 1. Ciril Flis, Globoko 38, Globoko 2. Mateja Petan, Globoko 58, Globoko 3. Marjan Kostevc, Župelevec 4, Kapele 4 Dušan Jurkas, Rigonce 8, Dobova 5. Albin Penič, Podvinje 32/a, Kapele 6. Lidija Štarkl, Globoko 24, Globoko VOLILNA ENOTA 4 1. Nataša Štarkl, Trebež 43, Artiče 2. Ida Ostrelič, Artiče 38/a, Artiče ' 3. Aleksander Jelčič, Brezovica na Bizeljskem 34, Bizeljsko 4. Stanislav Hribšek, Pišece 68/b, Pišece 5. Vinko Žerjav, Arnovo selo 30/d, Artiče 6. Martina Kopše, Curnovec 10, Sromlje 7. Irena Srpčič, Dečno selo 20/a, Artiče I www.natasastarkl.si j i J m POSAVJE {MLADIH} PRILOŽNOSTI sin O "D i I c 3 IS • • • • X N U) * * 03 > > 3 J 2 N; D ffl š Isšs s 5b s §3 s n> | I I i i 2 z Z, o öd š i S S = ¦ s h n | I & 5 R | i » I 3 i i i a 1 > o S g .^ C c. O > -o o nj m — > ffi 8 * w 111 i ! * ; 1 i 5 E ! i i j ; Mi' Hi > z z c > 5 <> Z O] 5 TJ - 2 8 I ! ^ i > | m_________ O P | SLS. Msjv.'H',k;i l|tisj:,k;i ';tr.'irik;j j Roman BAŠKOVČ jSLS na lokalnih volitvah 2006 nastopa z županskim kandidatom Romanom Baškovčem, ter listami kandidatov za občinske svetnike v vseh volilnih enotah.j V obdobju 2006 -2010 se bomo predvsem zavzemali za LJREDITEV PROSTO.RSKIH PLANOV OBČINE, zazidalnih in abrtnih con, za ohranjanje in iistvarjanje novih delovnih mest, za OHRANJANJE ZDRAVEGA OKOLJA, zagotavljanje čiste pitne vode in predelavo zdrave hrane, za razvijanje komunalne infrastrukture na podeželju, ter vzpostavitve SISTEMA SUBVENCIONIRANE [ZGRADNJE BIOLOŠKIH ClSTILNIH NAPRAV za manjše Stevilo uporabnikov, za asfaltiranje in preplastitev CEST v občini ter sanacijo PLAZOV, za omogočanje in sofinanciranje delovanja različnih DRUŠTEV v celotni sbčini, za znižanje cen vrtcev, dimnikarskih in komunalnih storitev, za ustanavljanje enot mladinskega centra po vseh KS, za železniško in cestno povezavo Dobova - Obrežje, za dokončanje projekta sejmišča, za zagotavljanjel TOPLEGA OBROKA za dijake in delavce v srednjih šolah, za izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave okoli vseh osnovnih šol in za VARNOST naših otrok. ivi/M ^^^Slovenska naclonamSffinKa Krško X I. volilna enota: 1. Silvester Seničar 2. Damjan Kovačič 3. Marija Drstvenšek 4. Stanislav Župevc 5. Bojan Macur II. volilna enota: 1. Vladimir Pongračič UL^volilna enota: 1. Dušan Šiško 2. Zdravko Plut 3. Bojana Krhin 4. Alojz Bahčič 5. Milena Znoj IV. volilna enota: 1. David Imperl 2. Andreja Bogolin 3. Marjan Strgar 4. David Voglar 5. Dušan Bogolin V. volilna enota; 1. Tomaž Kosovan 1 Brežice [. volilna enota 1. Vanja Veselič 2. Gregor Polajžer 3. Drago Ogorevc 4. Dušan Kopinč 5. Stanko Radanovič II. volilna enota 1. Janko Žalac 2. Marija Lopatič 3.JožeVoIk 4. Jože Prah 5. Lea Mlekuž 6. Stanko Oštir 7. Slavka Černoš 8. Marjan Drugovič III. volilna enota l.MihaelŠkvarč 2. Aleksander Dovjak 3. Ivan Krošelj 4. Franc Erban IV. volilna enota 1. Peter Skrivalnik 2. Simona Mlakar 3. Miran Veršec 4. Robert Zorko 5. Primož Hribšek m SDS Danes, zajutri, za Občino Brežice. u Glasujte za občinske svetnike SDS pod zaporedno številko 3 Za župana Občine Brežice Ivana Molana, pod zaporedno številko Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 LOKALNE VOLITVE 2006 - SEVNICA ffl Spoštovane ohčanke in občani, Kristijan Jane, župan Občine Sevnica v obdobju od 1998 - 2006, in občinski svetniki Slovenske ljudske -/ stranke (SLS) vedno znova dokazujemo, da znamo/ prisluhniti raznovrstnim potrebam ljudi v mestu/ in na podeželju. I I Predlagali in zavzemali smo se za odločitve, V ki prinašajo uravnotežen razvoj na vseh podro-^*" čjih delovanja občine (od razvoja gospodarstva, ko- munalne in cestne infrastrukture, varovanja okolja, načrtovanja rabe prostora, kmetijstva, krajevnih skupnosti, šolstva, otroškega varstva, športa, kultu- re, turizma in mladinskih dejavnosti). Ponosni smo, da smo izpolnili vse predvolilne oblju- be in jih z izvolitvijo župana za poslanca celo prese- gli z nadgradnjo lokalnih prizadevanj in projektov z državnim sofinanciranjem. Na prihajajočih votitvah predlagamo za župana in občinske svetnike osebnosti, ki znamo preseči ozke lokalne interese. Verjamemo, da smo s svojim dose- danjim poklicnim in družbenim delom dokazali, da smo vredni vašega zaupanja in podpore tudi v obdo- bju, ki prihaja. V obdobju 2006 - 2010 bodo naše prioritete, katere bomo skupaj udejanili: - zagotavljanje pomoči podjetnikom pri odpiranju novih delovnih mest ¦ dokončanje lokalnih in krajevnih cest ter vodovodov v občini ¦ izgradnjo poslovnih con v Boštanju, Krmelju in na Blanci ¦ izgradnjo 50. novih stanovanj v Sevnici in Krmelju - izgradnjo lokalne cestne in komunalne infrastrukture ob izgradnji HE Bianca - izgradnjo mostu na Logu, Blanci in brvi na Šmarčni - ureditev državne ceste od novega nadvoza v Šmarju do Glavnega trga v Sevnici - ureditev driavne ceste skozi Orehovo - ureditev driavne ceste Krmelj - Šentjanž - Glino - ureditev izven nivojskega križanja čez železniško progo v Dolenjem Boštanju - umestitev hitre ceste (3. razvojna os Celje - Sevnica - Novo mesto - Ljubljana) dm bližje Sevnici - zagotovitev dodatnih finančnih sredstev gasilcem, športnikom, kultumikom in mladini - izgradnjo Vrtca Ciciban v Sevnici in oddelka v Loki in na Studencu - izgradnjo atletskega stadiona v športnem kompleksu pri bazenu - izgradnjo prostorov OŠ Tržišče, dograditev telovadnice v Krmelju, Šentjanžu in na Studencu - zagotavljanje pogojev za prostorski, gospodarski in druibeni razvoj obcine - zagotavljanje kvalitete življenja v mestu in na podeželju - turistično oživitev Lisce in pristana na Orehovem - nadaljnjo obnovo gradu in kulturnih spomenikov - izgradnjo čistilnih naprav - komunalno opremljenost parcel za stanovanjsko gradnjo na Dro- ianjski cesti - dokončanje izgradnje Doma krajanov v Zabukovju S spoštovanjem, kandidati za člane občinskega sveta in Kristijan JANC 1 /jA/ipmja vredna ekipa.« SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si Samo ob spoštovanju, spodbujanju in sodelovanju z mladimi, z občankami in občani bomo zmogli izkoristiti ponujene priložnosti in doseči visoko postavljene cilje, ki smo si jih skupaj zastavili. Naša velika občina za učinkovito in uspešno opravljanje številnih pomebnih projektov potrebuje celega, sposobnega in kreativnega človeka. V želji za j VEČŽIVLJENJAV j OBČINI SEVNICA Vas prisrčno pozdravljam. i Vaš glas zame je pod št. 6. ! Hvala! 1 Meri Kelemina, kandidatka za županjo občine Sevnica. _ i Kandidat za zupana občine Sevnica Bojan Lipovšek, univ. dipl. ing. PODPIRAMO ISPOSOBNE ^LDS LIBERALNA DEMOKRACUA SLOVENUE Spostovana volivka, Spostovani volivec, Prepričanje o dobrih možnostih, ljudeh, njihovi volji in po- gumu za izzive bližnje in daljnje prihodnosti Sevnice, ki bodo gospodarstvu ponudili nove možnosti za uspeh, občanom zagotovili dostojno življenje, mladim ponudili priložnost, okrepiti vero in za- upanje v domače okolje in Občino Sevnico naredili prepoznavno, me navdaja z gotovostjo in optimizmom. Ustvarili bomo napredno in prijazno družbeno okolje. Moj program je program številnih občank in občanov, prijateljev, znancev, LDS, ki me podpirajo pri moji kandidaturi. Gradim ga na spoštovanju človeka in zau- panju v vrednote. V njem jasno predstavljam cilje, naloge in poti na najpomembnejših področjih. Vabim Vas, da se aktivno vključite v njegovo kreira- nje in uresničevanje. Zaupanje v prihodnost boste izkazali z vašo podpo- ro moji kandidaturi na volitvah za župana Občine Sevnica. Obisk pri Meri Kelemina, kandidatki za županjo občine Sevnica Ljudem je treba prisluhniti in njihova znanja povezati „V kakšnih barvah ste doživeli današnji dan?" sem vprašala svojo sogovornico, ko me je v poznem popoldnevu sprejela polna neke privlačne energije na svojem domu. \ „Pravzaprav sem ga doživela v barvah te lepe jeseni; jutro je bilo hladno, oblečeno v { zeleno barvo, nato se je pričela dvigovati megla in barve so se stopnjevale, začutila ' sem ga kot odtenke preko rumene do oranžne, a oblekta sem si kombinacijo črno-pink z \ belo barvo, kot kontrast k tern lepim naravnim tonom," je z nasmehom pričela razpre- \ dati misli, ki so se prelivale tudi z barvami na cvetočem skalnjaku. Iz nje je odsevata : ženska z veliko začetnico, z močnim temperamentom neustavljive levinje, ognjenega : znaka, ki od zodiakovih znamenj verjetno še najbolj ve, kako in kaj hoče. Nato sva sedli \ na zastekleno teraso in razprostrl se je kot vzdih prekrasen razgled - na Blanco. \ Kako imenujete ta svoj kraj? Prej sem jo imenovala moja Bianca. Sedaj pa, odkar sem predsednica krajevne skup- nosti, naša Bianca. Tu sem se rodila, tu sem pustila koreni- ne. Vidim jo kot zares čudo- vit kraj, s pogledom na Savo in na kranjsko stran, kjer nas povezuje malo boljša cesta kot na štajerski strani, s Kr- škim in pelje proti Brežicam. Skozi Blanco je speljana med- narodna železnica, ena naj- pomembnejših v Sloveniji. To je perspektiven kraj. Mi, ki smo jo ustvarjali, že pred- hodniki pred mano, predsed- niki krajevne skupnosti, vsak ; je pustil svoj pečat v kra- ju, tudi jaz in na to sem po- nosna. Sedaj smo v obdobju, ko so že začeli graditi hidroe- lektrarno Bianca in bi kraji ob Savi morali marsikaj pridobi- ti, saj smo bili zadnjih 20 let zapostavljeni. Veriga savskih elektrarn bi morala tako Bo- štanju, Sevnici in Blanci dati novo podobo. Na Blanci ste si zgradili tudi hišo, si ustvarili družino? Tu sva si z možem Brankom zgradila hišo in si ustvarila dom. Imam čudovito družino, krasnega moža, ki me podpira v dobrem in slabem, mi stoji ob strani, če se karkoli zgodi, doma ali v službi. Imava čudo- vita otroka, sina Primoža, ki je star skoraj 22 let in 21 -let- no hčerko Lejo, oba študirata v Ljubljani. Pravzaprav smo z otroki botj kot prijatelji, moja Leja pravi, da sem ji najboljša prijateljica. Na delo pa hodite v Sevnico? Delam v Sevnici, to je sedem kilometrov iz Blance, saj tu ni takšnih delovnih mest. Ta- koj po končanem študiju pred 24 leti sem se zaposlila v Lis- ci, ki me je tudi štipendirala. Šla sem skozi najrazličnejše funkcije od nabave do proda- je in raznih oblik marketinga ter razvoja. Dve leti sem di- rektorica razvoja vseh progra- mov vseh blagovnih znamk. Pa imajo ženske enake mož- nosti pri zaposlitvi ali ka- rieri? Rekla bi, da nekaj srednje- ga, saj mislim, da se mora- mo bolj dokazovati kot mo- ski, da se moramo za plačo, ki jo dobimo, krepkeje potrudi- ti. Mislim pa, da gre na bolje, da nam moški niso več nevoš- čljivi in da nas že jemljejo kot sebi enake partnerice. Drug drugega pa pravzaprav rabi- mo. Nek kontrast mora biti, pa tudi ženske brez moških ne moremo in obratno. Sicer pa, ženske podpiramo tri vogale pri nisi, a včasih bi bilo po- trebno še katerega več. Kje ste se solali? Sem ekonomistka. Po končani osnovni soli na Blanci, ki je stala poleg moje domačije, sem šla v solo v Celje, nato pa šolanje na- daljevala na Visoki ekonomski šoli v Mariboru. Potem sem se še ved- no dodatno izobraževala, prido- bila kvalifikacijo za zunanjo tr- govinsko registracijo, aktivno govorim nemško in angleško. Da- nes si ne predstavljam delovanja v tej mali Sloveniji brez znanja jezikov, glede na to, da smo v Ev- ropi. Bruselj je tako blizu, kot bi pogledal čez Savo. Se ozrete kdaj tudi v otroštvo, imate lepe spomine na mlado- stniška leta? Na tista leta imam zelo tepe spo- mine. Izhajam iz zdrave, kmečke družine šestih otrok, vsi smo za- posleni v tern okolju. Doma smo se imeli resnicno radi. Od ma- lih nog nas je spremljala pesem, pies, in taka sem tudi ostala, kljub temu, da mi včasih pravi- jo, da sem deloholik. Ko pride prilika, kadar zaslišim glasbo, za- pojem, zaplešem in v tern vidim sprošcujočo energijo in to mi da dodatno moč za vse napore, ki me čakajo. Ste že uresničili svoje želje in cilje? Vesela sem, da sem toliko stara. vcasih me kdo vpraša, če bi šla deset ali dvajset let nazaj in od- govorim, da ne. V vseh obdobjih mi je bilo lepo, vedno sem vse gledala v neki pozitivni luči. Smo pred lokalnimi volitvami, zakaj ste se odločili, da kandi- dirate za županjo? Odločitev ni bila lahka. Ko sem bita predsednica KS kakšni dve leti, so me začeli nagovarjati, češ, da sem presegla svoje ok- vire. Tako je sei ta glas naprej in prišel do Sevnice, do določe- nih ljudi in kljub temu, da v prvi fazi na to nisem bila pripravljena, so mi rekli, da me bodo podpira- li, da bodo zbrali dovolj podpisov, ker me vidijo in želijo kot župa- njo. Spodbudilo me je tudi to, da me je podpiralo ogromno mladih, predvsem pa gospodarstveniki večjih firm kot tudi podjetniki, ki opažajo, da Sevnica gospodar- sko stagnira. Občina kot institu- cija res ni neposredno odgovorna za delovna mesta, je pa občinska uprava z županom na čelu tista, ki pripravi pogoje, da se začne gospodarstvo razvijati. Se vidite v vlogi županje? j V tern se vidim, ker sem go- \ spodarstvenica, ker sem sve- ; tovljanka, lobistka in se vidim \ v tej vlogi. | Tojetorejizziv...? '¦ To mi pomeni izziv, ker vem, da so ljudje pripravljeni dela- , ti, samo povezati jih je treba ¦ in popeljati občino Sevnica iz ] tistih predzadnjih mest razvito- i sti. Okoli sebe želim zbrati naj- j različnejše starostne in izobra- ; zbene strukture ljudi, ki znajo i razmišljati ter v njih poiskati ti- sto energijo, ki jo imajo. Ali je že prisel čas, ko naj bi \ ženske stopile skupaj in nare- dile to, kar nam moški pona- vadi očitajo, da smo same kri- ve, ker na volitvah ne volimo zase - žensk? Mislim, da so ženske že spo- znale, da smo sposobne vodi- ti, opravljati dela, ki so bila kot tabu in rezervirana le za | moške. Ženske smo te moške podpirale. Prepričana pa sem, da je že prišel ta čas, saj me je tudi ogromno sevniških žensk spodbudilo, naj kandidiram. Kako gledate na Sevnico in mene prebivalce? Če gledaš ljudi s pozitivnega vi- dika, so pravzaprav vsi dobri, iz njih je potrebno potegniti tisto, kar imajo najboljše. Težko bi rekla, da so vsi odlični, ampak pustimo tisto, kar ni najboljše, ob strani. Vsi so pripravljeni sode- lovati, to se je dokaza- lo npr. že v naši krajev- ni skupnosti. Tudi tistim, ki so malo nergali, smo dali določene funkcije, jih zaposlili in združili ter postali kot ena malo večja družina - vsa dru- štva, sola in tudi krajev- na skupnost. Tako vidim tudi občino, ki je razšir- jena krajevna skupnost, tako vidim tudi delo- vanje občinske uprave. Občina ni kar neka politična institucija, občina je kot go- spodarska firma, ki dela z Ijud- mi. Na njej so ljudje zaposle- ni zato, da ljudem pomagajo na vseh nivojih in v vseh oblikah - od gospodarstva do kmetijstva, kulture, športa itd. Kaj vam pravi sedmi cut oz. v kakšne barve boste oblekli čas, ki prihaja? Po naravi sem pozitivna ose- ; ba, pravijo, da iz mene izžare- j va ogromno energije, da sem z : njo kar napolnjena. Verjetno je nekaj res na tern, zato sem si , tudi v teh jesenskih dneh, ko je | že malo sivine, ko se plazi me- j gla, ko se sonce skriva, za svojo \ zašcitno barvo izbrala oranžno. ' Taka pravzaprav sem, upam, da me tako vidijo tudi drugi. M.K.M. EOBČINABREŽICE PRAZNUJE Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 HOPTIKULTUPfl, PLfinTflZf in bßfllCf d.o.a. Breiice: Gomji Lenart 28/a Tel.: 07/ 49 62 074 Tal.: 07/48 61 281 Drsvesnica Rlmš: Tel.: 07/ 49 75 023 Direktor: Tel.:07/49 93 015 Faks: 07/ 49 62 074 E-mail: hpg2@slol.net - izdelava in izvedba hortikulturnih načrtov - ozelenitve in vzdrževanje zelenih površin - proizvodnja in prodaja okrasnih, gozdnih in topolovih sadik - izvedba vseh vrst gradbenih del pri urejanju okolja - druga gradbena dela - odkup lesnih gozdnih sortimentov Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Brežice TA Pridružujemo se čestitkam ob praznovanju občine Brežice. Gospodarsko podjetje lahko najbolj deluje za občino in z občino s tern, da odpira nova delovna mesta. Tako tudi mi. V kratkem bomo zaposlili več delavcev različnih profilov. Več informacij na: www.ta-regulator.com TA-Regulator, Orliška 13, Brežice ^^V"l POSAVSKI ITT ObzorniK 'iNŽENiRiNC , Levak Dejan s.p. Artiče 10a 8253 Artiče GSM: 051 399 277 - novogradnje , | - 3radbeni servis ||jp - izvedbe na kljtic | Tel.: 07/49 92 950 | OBČAHKAM IN OBČANOM TER V5EM SVOJIM STRANKAM ZELIMO OBILO POSLOVHIH USPEHOV IN ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBCINE BREZICE. n Program AYALON ¦ novost POHIŠTVA BREŽICE d.d., uspešnica na pohištvenem sejmu AMBIENTAvZagrebu. I i O B Č i N A Brežice Spoštovane občanke in občani Občine Breiice! Ob praznovanju našego skupnega praznika - občin- skega praznika Občine Brežice vam iskreno čestitam. Praznovanje je čas, ko se ozremo po prehojeni po- ti, ocenimo dosežke in z novimi cilji zremo naprej. Le razvoj občine in dobri medsebojni odnosi nam bo- do tudi v prihodnje omoqocali kvalitetno in prijazno iivljenje v nasi občini - Občini Brežice. V prihodnje vam ielim še naprej veliko uspehov na vseh področjih vašega delovanje, saj lahko le zado- voljni občani skupaj doseiemo zastavljene cilje in razvoj naše občine Breiice. Ivan Molan, zupan Občine Breiice s sodelavci Oskarjeve fotografije za občinski praznik BREŽICE - 0b prazniku Občine Brežice in 15-letnici razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, je Območno združe- nje veteranov vojne za Slovenijo-Brežice predstavilo fotografi- je svojega člana Oskarja Gerjeviča. Avtor se v Restavraciji Ste- fanie predstavlja z dvanajstimi fotografijami osamosvojitvenih dogodkov iz leta 1991. Predsednik Območnega združenja vete- ranov VS - Brežice Silvester Jeršič, je uvodoma pred otvoritvijo osvežil spomine na ključne osamosvojitvene dogodke na našem področju in se domačemu ljubiteljskemu fotografu zahvalil za prizadevno zbiranje fotografskega materiala o delovanju vseh Struktur, ki so sodelovate v spopadu oziroma v pripravah na spo- pad. Sicer pa je dogodek, kot vedno, privabil številne Oskarjeve simpatizerje, ki so v njegovi družbi in ob spominih prijetno zao- krožili otvoritveni trenutek. N.J.S. Oskar Gerjevič, ujet pred otvoritvijo razstave Rešitev najdete v naših prodajalnah, kjer vam bodo pri izbiri pomagale Ä. prijazne prodajalke! WKk www.tekstil.si Prodajalne: NOVOTEKS Trg izgnancev 3, Brežice tel: 07 496 35 74 NOVOTEKS C. krških žrtev 49, Krško tel: 07 492 17 61 NOVOTEKS Glavni trg 24, Sevnica tel: 07 814 24 63 BALA C. krških žrtev 49, Krško tel: 07 490 19 30 BREŽIŠKI OKTOBER 2006 O B Č I N A Brežice PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE BREŽICE od 20. oktobra 2006 Petek, 20.10.2006 . OTVORITEV NOVIH PROSTOROV UPRAVNE ENOTE BREŽICE IN GE- ODETSKE UPRAVE RS, OBMOČNE GU SEVNICA - IZPOSTAVA BREZI- CE, prostori UE Brežice in Območne GU Sevnica - izpostava Bre- žice ob 12. uri, organizator UE Brežice in Občina Brežice . Z ŽOGO TUDI PONOCI, OTVORITEV OSVETLITVE IGRIŠČA V ARTIČAH, Artiče ob 18. uri, organizator športna društva iz KS Artiče Sobota, 21.10.2006 . SVETOVNI DAN OSTEOPOROZE, STROKOVNO SREČANJE ZVEZE DRU- ŠTEV BOLNIKOV Z OSTEOPOROZO SLOVENIJE, Terme Čatež, Hotel Toplice ob 12. uri, organizator ZDBOS in Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje . PREDSTAVITEV NAJNOVEJŠIH GASILSKIH VOZIL IN OPREME, pri ga- silskem domu v Župelevcu ob 15. uri, organizator GZ Brežice • LETNI KONCERT MePZ VIVA BREŽICE, Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice ob 19.30, organizator KD MePZ VIVA Brežice . PREDSTAVITEV MEDNARODNE MLADINSKE IZMENJAVE CASA LABORA- TORIO »IL CERGUOZINO« ORVIETE V ITALIJI, klub Mladinski center Brežice ob 21. uri, organizator Mladinski center Brežice Ponedeljek, 23.10.2006 . OTVORITEV MEDNARODNEGA UNESCO TABORA, OŠ Pišece ob 17. uri, organizator OŠ Pišece Četrtek, 26.10.2006 • ZAKUUČEK MEDNARODNEGA UNESCO TABORA Z ZAKUUČNO PRIRE- DITVIJO, OŠ Pišece ob 17. uri, organizator OŠ Pišece Petek, 27.10.2006 . OTVORITEV PRENOVLJENIH PROSTOROV LEKARNE BREŽICE, Lekar- na Brežice ob 13. uri, organizator Javni zavod Lekarna Brežice . ZAKUUČEK INVESTICIJE V OGREVALNI SISTEM PO PROGRAMU 0 ZA- GOTAVUANJU PRIHRANKA ENERGIJE, prostori Splošne bolnišnice Brežice ob 15. uri, organizator Splošna bolnišnica Brežice • TRADICIONALNO SREČANJE ŠPORTNIKOV OBČINE BREŽICE IN OBCI- NE SAMOBOR, Športna dvorana pri OŠ Brežice ob 16. uri, organiza- tor ŠZ Brežice • SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE BREŽICE, Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice ob 17. uri, organizator Ob- čina Brežice • »FAZANC 2006«, KONCERTNA PRIREDITEV ZA DIJAKE OBEH SRED- NJIH ŠOL, Mladinski center Brežice ob 20. uri, organizator Dvjaška skupnost Posavja, Društvo študentov Brežice in Mladinski center Brežice Sobota, 28.10.2006 • 30. POHOD »PO POTEH BREŽIŠKE ČETE«, TRADICIONALNO SRE- CANJE BORCEV, IZGNANCEV, PLANINCEV IN MLADINE, Pisece ob 9. uri, organizator Občina Brežice in Športna zveza Brežice v sodelovanju s Planinskim društvom Brežice, Občinsko organiza- cijo Zveze združenj borcev NOB in KS Pišece • HITROPOTEZNII MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR, Restavracija Šte- fanič ob 9.30, organizator Šahovski klub Brežice • 5. TRADICIONALNA »SROMEUSKA PEŠPOT«, Sromlje - Silovec ob 10. uri, Turistično društvo Sromlje • BREŽICE - SPOZNAVAJMO JIH SKUPAJ, ORGANIZIRANA VOŽNJA S TU- RISTIČNIM VLAKCEM ČATEŽ EXPRESS IN DEGUSTACIJA NA VINOGRAD- NIŠKO IZLETNIŠKI KMETIJI »VITOVC« NA PODGORJANSKIVINSKOTU- RISTIČNI CESTI, odhod izpred gradu Brežice ob 14. uri, organizator Zavod za podjetništvo in turizem • 3. SRECANJE UUDSKIH PEVCEV »ZAPOJMO ČISTO PO DOMAČE-s Ga- silski dom Cerklje ob Krki ob 19. uri, organizator KD Koledniki iz Bušeče vasi Nedelja, 29.10.2006 . TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM ZA POKAL OBČINE BREŽICE na reki Krki ob 10. uri, organizator Ribiška družina Brežice Ponedeljek, 30.10.2006 . ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE CO-SCENE, Galerija v avli Gimnaziji . Brežice ob 13. uri, organizator Gimnazija Brežice • »DOBOVA SE PREDSTAVI«, dvorana Kulturnega doma Dobova ob 19. uri, organizator Turistično društvo Dobova PRIREDITVE ZA NAŠE NAJMLAJŠE Sobota, 21.10.2006 . »ŽIV ŽAV«, BREZPLAČNA KREATIVNA DELAVNICA ZA MALČKE, igralnica Mladinskega centra Brežice ob 10. uri, organizator Mladinski center Brežice Sobota, 28.10.2006 . »ŽIV ŽAV«, BREZPLAČNA KREATIVNA DELAVNICA ZA MALČKE, igralnica Mladinskega centra Brežice ob 10. uri, organizator Mladinski center Brežice OBČANKE, OBČANI, DOBRODOŠLI NA PRIREDITVAH V POČASTITEV NAŠEGA SKUPNEGA PRAZNIKA! Ivan Molan, župan Posavski obzornik - leto X, številka 21, četrtek, 19.10. 2006 OBČINA BREŽICE PRAZNUJE jfl Otvoritev čistilne naprave Obrežje Za občino Brežice je zelo pomemben njen razvoj, ki v veliki meri temelji tudi na turizmu. Turizem je uspešen ie tam, kjer je mogoče ponuditi čisto okolje. Prav zaradi tega se je Občina Brežice odločila za vlaganje v čistilne naprave in kanalizacije ter v kakovostno ravnanje z odpadki. Ker Občina sama ne zmore zagotoviti tako velikega finančnega zalogaja, smo se odločili za črpanje evropskih sredstev za izgradnjo dstilnih naprav, ki bodo omogočala še nadaljnje čisto okolje in posledično hitrejši razvoj ob- čine. Današnja investicija je plod takega črpanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Investicija, pred odprtjem katere smo danes, se je za- čela že v letu 2003, s prijavo projekta Ministrstva za oko- lje in prostor ter Občine Bre- žice, na razpis za sofinancira- nje iz programa Phare. Phare program pokriva izgradnjo či- stilne naprave Obrežje in ka- nalizacijsko omrežje v Kra- jevni skupnosti Jesenice na Dolenjskem in Krajevni skup- nosti Velika Dolina. Skupna vrednost del za čistilno Ob- režje in 2. fazo kanalizacij- skega sistema znaša nekaj več kot 720 milijonov tolar- jev, od tega smo iz Pharovih sredstev pridobili 480 milijo- nov tolarjev in iz Ministrstva za okolje in prostor, nekaj več kot 40 milijonov tolar- jev. Preostanek sredstev je bil pridobljen iz občinskega proračuna ter taks iz obre- menjevanja okolja. Celotna investicije se je na- črtovala fazno in se bo kot taka rezultirala z izboljšanim učinkom čiščenja, zmanjša- njem emisij v vode iz virov onesnaževanja, varovanjem in zaščito vodnih virov ter sa- nacijo virov onesnaževanja v naseljih. Skupaj z investici- jo izgradnje čistilne naprave se je posredno izvajala tudi strateška usmeritev države na področju komunalne in- frastrukture in implementa- ciji veljavnih predpisov s po- dročja okolja. Investicija ima tudi pomem- ben meddržavni in medna- rodni vpliv oz. posreden vpliv na celotno povodje reke Do- nave. Čistilna naprava Ob- režje bo zmanjšala izpust odpadnih voda v potok Bre- ganico, ki se izliva v reko Savo, ta pa nato v Donavo. Sava infitrira tudi obrežne vodonosnike, ki so pomem- ben vir pitne vode na podro- čju sosednje Hrvaške. Izvedbo del na kanalizaciji, v vrednosti nekaj več kot 2 mi- lijona evrov, je izvajalo pod- jetje Primorje Ajdovščina. Dela na čistilni napravi Ob- režje, ki je stala nekaj manj kot milijonov evrov pa je iz- vajalo podjetje Hidroinženi- ring iz Ljubljane. Čistilna naprava Obrežje ima 2310 enot. Nanjo bodo pri- ključena naselja iz Krajev- ne skupnosti Velika Dolina in Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem, preko kana- lizacije, ki obsega 9.517 me- trov in 7 črpališč. Čistilna naprava in kanaliza- cija sta izgrajena za kraja- ne, zato moramo poskrbeti, da se na ta sistem priključijo uporabniki na območjih, kjer je priključitev možna. V skla- du z veljavno zakonodajo, se krajani morajo v šestih mese- cih prikljuäti na čistilno na- pravo. Ker se zavedamo, da je to velik strošek, sem kot župan predlagal Občinskemu svetu Občine Brežice, v spre- jetje predlog sklepa, po ka- terem bodo interesenti, ki bodo pristopili k priključitvi h kanalizacijskem sistemu in ästilni napravi, v najkrajšem času, oproščeni stroškov pri- ključevanja na primarni ka- nal, kar zajema izvedbo pri- ključka v jašku in priključni del cevi v javnem dobru. Danes smo ponosni, da je in- vesticija čistilne naprave Ob- režje zgrajena. A ob zaključ- ku del te, se že veselimo in zremo naprej, k novi investi- ciji - ästilni napravi Brežice, kjer gre za še večjo investi- cijo v okolje, s katero bomo imeli pokritega že več kot 60% celotnega območja ob- dne. Občina Brežice je v letu 2003 podpisala pogodbe za črpanje mednarodnih sred- stev iz ISPA programov. Tako ISPA program v občini Breži- ce pokriva izgradnjo central- ne čistilne naprave Brežice in izgradnjo kanalizacijske- ga omrežja, ki zajema mesto Brežice in naselje Mostec. Pogodbena vrednost izgrad- nje Čistilne naprave in ka- nalizacije Brežice znaša mili- jardo 700 milijonov tolarjev. Investicija bo tako financira- na iz evropskih sredstev ISPA, ministrstva za okolje in pros- tor, iz republiških taks in ob- činskega proračuna. V mesecu maju je bil končan postopek izbora izvajalca del, ki je potekal od decem- bra preteklega leta. Izbra- ni izvajalec del - Primorje iz Ajdovščine, je po podpisu po- godbe v mesecu juniju, pri- stopil k izvedbi del na 8.521 m kanalizacije, 2.000 m3 za- drževalnih bazenov in gradnji čistilne naprave v velikosti 13.500 populacijskih enot. Izvajalec del bo v skladu s sprejetim terminskim pla- nom napredovanja del do fe- bruarja 2007 pripravil pro- jektno dokumentacijo in pridobil gradbeno dovoljenje za predmetno investicijo. V tem času bo uredil gradbišče in izvedel pripravljalna dela. Gradnjo čistilne naprave bo izvršil v 540-ih dneh. Priče- tek del bo v mesecu februar- ju 2007, dokončanje del pa v mesecu avgustu 2008. Grad- nja kanalizacije bo poteka- la 630 dni, s pričetkom del v mesecu marcu 2007, dela pa bodo zaključena v mese- cu novembru 2008. Skupaj z gradnjo kanaliza- cije se bodo izvajale grad- nje zadrievalnih bazenov in razbremenilnih kanalov. Po uspešno končanem tehnič- nem pregledu se predvideva poskusno obratovanje, ki bo predvidoma pričelo v decem- bru 2008 in bo trajalo 365 dni oz. 12 mesecev. Čistilna naprava Brežice bo s svojo velikostjo pokrivala po- trebe po čiščenju odpadnih voda v naseljih: Brežice, Ča- tež, Gornji Lenart, Bukošek, Glogov Brod, Cundrovec ter območje celotne krajevne skupnosti Dobova. Čistilna naprava Obrežje kot tudi čistilna naprava Breži- ce, ki je v fazi izgradnje ter čistilne naprave, ki se pred- videvajo v prihodnje v Krški vasi, Globokem in v Artičah, bodo prispevale k čistejšem in bolj prijaznem okolju naše občine Brežice. Likovna kolonija Mostec 2006 MOSTEC - Po Mostecu 2005 - Mostec 2006, kar pomeni, da je likovna kolonija prijetne vasi nadaljevala svojo lansko pot, ki jo je kot novo vsebi- no za kraj v neposredni bli- žini Save, termalnega kopa- lišča in lepih vedut začrtal gostitelj Stara gostilna Krulc, nastalih 24 del pa postavil na ogled v svojih prostorih. Sli- karski dogodek je popestril vrsto različnih prireditev ob prazniku Občine Brežice, saj je župan Ivan Molan ob otvo- ritvi dejal, da je to čas,«... ko pobiramo sadove celoletne- ga dela in hkrati pregledamo y čem smo uspeli, kaj bi bilo še potrebno, vsekakor pa ve: liko naredili na področju tako ljubiteljske kot profesionalne kulture...«, likovniki pa so ob tem prejeli priznanja, ki jih je podpisal župan. N. Jenko S. Ekonomska in frgoi/sh sola Brezice Višja stsokovna sola http://www.vs-kombre.kk.edus.si/ Poklicna in strokovna sola http://www.etrs.si/- Studentom Visje strokovne sole Homercialist in dijakom ikonomske in trgovske sole Brežice t/oščimo ob občinskem prazniku in želimo uspesno studijsko ter šolsko leto. Ekonomska in irgovska sola Brežice Spoštovuni občanke in občanU iskrene čestitke z ttajfroljšittti željami ob prazniku občine Bretice! 'S agencyal 5araol Agendfa za rudio'dhlivne odpadke zpf brezice I"—»'—5g"-"—-— Kljub času, v katerem živimo, ko gredo premnoge lepe besede in premnogi veličastni dogodki mimo nas, ne smemo nikoli pozabiti pomembnih datumov in ljudi, ki so pomagali krojiti zgodovino kraja in öasa. Ustavite se za trenutek, priskrtinite: top.|j besedj[ in dovolite, da vam stisnejo dlan.C#f 02IC© Ob prazniku želimo vsem občankam in obcanom obBne Brežice veliko mero veselja in opömizma. Zavod za podjetništvo in turizem Brežice www.zpt-brezlce.tl E-poita: lnfo@zpt-brezlc».tl Komunalno stanovanjsko podjetje BreUce d.d. CPB 9, Breitee Ob oböinskem prazniku čestitamo vsem občankam in občanom ter poslovnim partnerjem. ___#1 OPTIKfl Očesna optika Rimc Zinka s.p. CPB 34, Brežice Tel.: 07 49 90 780, Fax: 07 49 90 781 e-mail: optika.rimc@siol.net NOYO!W*zpJaLno merjenje očes^^^^^^^^^^| f^KkmŠkm.,^ Wm^, Čestitkeobobčinsk