(jfižžjom 7>/AND NO. 42 Ameriška Domovina 'Ssm n C>, ^'23- '-nurch J0003 AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LAN&UAGG ONIV SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€W$PAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, FlCft^da, Phoeni*, Ely, Pueblo, RockSpring* CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 17, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Voditelj borbe za človekove pravice v Pragi nenadno umrl Po dolgih zasliševanjih na policiji je Jan Potočka, vodnik skupine ‘Charter 77’ nenadno umrl. DUNAJ. Avstr. — V nedeljo zjutraj je umrl v bolnišnici v Pragi 69 let stari upokojeni Jan Potočka, eden od treh vodnikov skupine “Carter 77”. Od preteklega petka naj bi imel krvavenje v možganih. Dr. Jan Potočka je bil upokojeni profesor filozofije, ki ni bil nikdar član Komunistične partije. V bolniš nico so ga pripeljali najprej 4. marca zaradi izčrpanosti potem, ko so ga v notranjem ministrstvu, zasliševali tekom dveh dni skupno 11 ur. Na zaslišanje so ga pozvali po njegovem razgovoru z nizozemskim zunanjim ministrom Ma-xom van der Stoel, ko je bil ta na uradnem obisku v Pragi. Ta razgovor je praško vlado tako razjezil, da je odpovedala Nizozemcu sprejem pri predsedniku republike Husaku, ki je bil že napovedan. Ko se je nizozemski minister vrnil domov, so ga javna občila v ČSR napadla zaradi njegovega razgovora z dr. J. Potocko in to označile za “mešanje v notranje zadeve C S R”: Dr. Jana Potocko so zasliševali. že pet dni v januarju, ko je bil “Charter 77” z zahtevo pp spoštovanju človekovih pravic objavljen. Tega je podpisalo nad 500 uglednih intelektualcev in umetnikov Češkoslovaške. Poleg dr. Potočke sta v imenu skupine podpisnikov govorila še bivši zunanji minister ČSR v času vlade A. Dubčka Jiri Ha-jek in pisatelj Vaclav Havel. ---------------o---- Uganda svari pred novim pritiskom na Britance in Američane Ugandski radio je objavil, da je vlada Ugande odredila “opazovanje” Bri tancev in Američanov, če ne širijo- “lažnjivih” vesti. NAIROBI, Ken. — Radio U ganda je objavil, da so vsi A-meričani in Britanci, živeči v TT gandi pod “pritiskom” od strani vlade predsednika Idija Amina, če jih bodo našli pri “širjenju laži” o Ugandi. ‘’Radio je objavil, da je bilo vsem pokrajinskim upravnikom in vaškim poglavarjem naročeno, “naj pazijo na vse Britance in Američane, ki živijo v njihovih krajih”, da vidijo, če ne ši rij o lažnjivih vesti. Poročilo nič ne pove, kako o-bliko naj bi tb opazovanje ameriških in britanskih državljanov imelo, toda je očitno, da ne ni in ne bo prijetno. Nalogo bo po vsem sodeč opravljala Aminova tajna policija, ki je znana po svojih nasiljih in umorih. PREVEČ ZGOVOREN? --Predsednik Jimmy Carter je na svoji zadnji tiskovni konferenci razkril, kako si zamišlja rešitev spora na Srednjem vzhodu in s tem verjetno otežil njegovo izvedbo. ameriško domovino v vsako slovensko družino v ZDA in Kanadi! Vremenski prerok Hladno z najvišjo temperaturo okoli 50 F (10 C), postopna pooblačitev z verjetnostjo dežja nocoj in jutri, j Avstrijski kancler Bruno Krelsky v IDA Avstrijski kancler se je v začetku tega tedna raz-govarjal v Washingtoma s podpredsednikom W. F. Mondalejem in z državnim tajnikom C. Van-cejem. WASHINGTON, D.C. — Avstrijski kancler dr. Bruno Krei-sky je priletel koncem tedna v ZDA in se pretekli ponedeljek ter torek mudil v glavnem mestu. Govoril je s podpredsednikom W. F. Mondalem in z državnim tajnikom Cyrusom R. Vancejem. Obisk je na pol uradnega značaja, zato tudi kancler ni bil u- Ozemlje Panamskega prekopa m is o ostala last m preko lata 1377? PANAMA CITY, Pan. — Član panamske delegacije, ki se pogaja z zastopstvom ZDA o bodočnosti panamskega prekopa, je dejal, da pas zemlje ob prekopu, ki je v okviru posebne pogodbe iz leta 1903 last ZDA, morda to ne bo ostal več niti do konca tekočega leta. Ta pas zemlje je trn v peti Panami, ki hoče imeti nad njim suvereno pravico kot nad vso o-stalo republiko. Obsega 535 kv-milj površine. Amerikanci so živeli na tem ozemlju po zakonih ZDA, kot bi bili doma, sedaj se to bliža koncu, vsaj v Panami mislijo tako. j . , . , Carlos A. Lopez, član panam- radno sprejet m Pozdravljen, dclegacijei je dejal? £ v vi pogodbi pas ob prekopu ne Salija prepovedala avna iborovanja kot je to običaj za tuje državnike. < Dr. Bruno Kreisky je osebno izročil včeraj University of Minnesota v Minneapolisu 1 milijon dolarjev kot ustanovo za plačevanje enega profesorja, ki bo predaval o Avstriji. Drugo podobno stolico bo dobila kalifornijska univerza z 1.4 milijona dolarjev. Ta denar je bil zbran v Avstriji od dohodkov proslav, prireditev in programov v zvezi z lansko 200-letni-co ZDA. Kancler iz Minnesote poleti naravnost domov, ker je nevarnost splošnega štrajka, če se unije in podjetja ne bodo skoraj pobotali. 41 Ameriški Slovenci bi avstrij- Nezadovoljstvo v Italiji je na visokih šolah doseglo nevaren obseg, oblasti so univerzi v Rimu in Bologni zaprle. RIM, It. — Italijanske oblasti v začetku tedna prepovedale javna zborovanja in zaprle uni- skega kanclerja, ko je prišel de-verzi v Rimu in Bologni, kjer lat v našo deželo “dobro voljo” so se vršile obsežne demon - za Avstrijo, radi povprašali, kastracije. Univerzo v Bologni so ko ustvarja “dobro voljo” v od-varnostni organi zasedli ob zori nosih med Nemci in Slovenci v pondeljek s podporo oblopnih na Koroškem, ko pod pritiskom voz in ostrostrelčev ter pregna- ^ nemških narodnih skrajnežev in li iz nje tisoče študentov, ki so. jz političnega oportunizma ne bili tam zabarikadirani od pet- V Rimu je okoli 60,000 študentov razgrajalo, kričalo in razbijalo pe mestnih ulicah ter nadlegovalo in strahovalo turiste in domačine zlasti pešce. V spopadih med študenti in policijo je bil en mrtev, preko 20 oseb ranjenih, prijetih v Rimu 127, v Bologni pa okoli 50. -----o----- “Enake pravice” za letos pokopane WASHINGTON, D.C. — Četudi zagovorniki ustavnega dopolnila o “Enakih pravicah” za da Slovencem na Koroškem pravic, ki jim po členu 7. avstrijske državne pogodbe pripadajo, ki jih je Dunaj tako trdno obljubljal izpolniti, dokler se niso iz Avstrije umaknile zasedbene čete, zlasti — sovjetske. Več varnosti za Carterja WASHINGTON, D.C. — Zasedba treh poslopij sredi glavnega mesta in okoli 125 talcev sta povzročila Secret Service, ki je odgovoren za varnost predsednika ZDA, nove skrbi. Pokazalo se je namreč, kaj se lahko vse v Washingtonu agodi ženske tega ne marajo še pri- j kljub vsem varnostnim silam, znati, je splošno mnenje, da za | Secret Service hoče mešanje letos ni nobenih izgledov, da bi predsednika Carterja v množite dopolnilo bilo odobreno v do- co in njegovo odhajanje v jav-datnih treh državah in postalo nost na sploh omejiti, kolikor del zvezne ustave. se le da. bo več pod suverenostjo ZDA in ne pod njihovo upravo. Ta pas utegne prenehati obstojati še pred koncem leta 1977. Povedal je, da so doslej rešili okoli 60% vprašanj ter se sporazumeli tudi o tem, da bo pas ozemlja ob prekopu v sedanji pravni obliki prenehal. Lopez sodi, da bodb pogajanja končana najkasneje v letošnjem poletju. ------b. — Včeraj je bil iz zasede, ko se je vozil z aVtom v svoj domači kraj, ubit vodmk Druzov znani levičarski politik Kamal Jumblatt, stai- 59 let. Bojijo se, da bi ta politični umor mogel oživiti lansko jesen s silo končano libanonsko državljansko vojno. CLINTON, Mass. — Predsednik Jimmy Carter je bil tu sinoči pred skupščino občanov in odgovarjal na njihova vprašanja. Med drugim je povedal, da bo do 1. maja predložil Kongresu “stalni splošni načrt planiranja družin, ki bi naj omejil splave”. To je bil odgovor na poziv, naj stori vse, da ne bodo zvezna sredstva uporabljana za plačeva-^611 svinje prekinitev nosečnosti. HANOI, Viet. — Ameriško zastopstvo, ki je priletelo včeraj sem, je bilo ljubeznivo sprejeto in se je že včeraj razgo-varjalo z zunanjim ministrom, razgovori se bodo nadaljevali danes in jutri s predsednikom vlade Phan Van Dongom. Vodnik delegacije ZDA L. Woodcock je dejal: “Jaz upam, da Iz Clevelanda in okolice j Uprava išče raznašalca— Uprava lista išče raznašalca za Ameriško Domovino za E. 60 St. E. 58 St. in Bonna Avenue. Kličite tel. 431-0628 ali se oglasite v uradu. Sestanek— Misijonska znamkarska akcija — CM A vabi svoje člane in prijatelje na sestanek v nedeljo, 20. marca ob treh popoldne pod staro cerkvijo pri Mariji Vne-bovzeti v Collimvoodu. Pridite! Zadušnica— V soboto, 19. marca, ob šestih zvečer bo v cerkvi Marije Vne-bovzete sv. maša za pok. Jamesa Debevca, nekdanjega urednika AD, ob 25. obletnici njegove smrti. V nedeljo ob 7. zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Yartza ob 19. obletnici njegove smrti. Sestanek Koalicije St. Clair-Superior— Nocoj ob 7.30 je v dvorani pri Sv. Frančišku na 7119 Superior Avenue sestanek. St. Clair-Superior Coalition, ki se prizadeva za ohranitev in poživitev te okolice. Vsi lastniki domov in vsi prebivalci tega okolja so vabljeni. Zadeva je važna za vse, zato je potrebno splošno sodelovanje! Lep dar— Ga. Ana Frangesh z Norwood Road je darovala ($25 za ljubljansko teološko fakulteto. Skoda precejšnja— Lopovi, ki so v nedeljo popbl-dne ali ponoči na ponedeljek prišli v prostore Ameriške Domovine, so iskali v prvi vrsti denar. Vlomili so v težko, v steno vzidano jekleno blagajno, kjer so našli par sto dolarjev v gotovini. Čeke in vse drugo so pustili, iztrgali pa so v uradu en telefonski aparat (od treh), vzeli električni aparat za kuhanje kave ter še nekaj drugih malenkosti. Poleg gotovine je glavna izguba jeklena blagajna, ki bi stala verjetno nad tisoč dolarjev. Policija poziva vse, ki so kaj videli ali slišali o tem vlomu, da ji to sporoče. Parada v mestu— Danes praznujejo Irci god svojega patrona sv. Patrika z veliko parado v sredini mesta. Ta bo krenila ob enih z zbirališča na St. Clair Avenue in E. 9 St. po E. 9 St. do Euclid Avenue, nato po tej do Public Square in Superior, kjer bo častna tribuna, na E. 6 St. do St. Clair Avenue, kjer se bo razšla. Višja carina na uvoz televizorjev predložena WASHINGTON, D.C. -Zvezna Komisija za mednarodno trgovino je sklenila povišanje carine na uvoz barvnih, pa tudi črno-belih televizorjev, ki je začel ogrožati njihovo domačo produkcijo. Japonske, pa tudi druge televizorje prodajajo v ZDA cenejše kot doma, kar je proti poštenemu trgovskemu tekmovanju. Predlog za povišanje carine mora potrditi predsednik, da bo bodo ob koncu naših razgovorov položeni temelji za ožje odnose.” ADIS ABEBA, Abes. — Kubanski vodnik Fidel Castro je včeraj po razgovorih z novim vojaškim vodstvom Abesinije odšel od tod prav tako skrivnostno, kot je dva dni preje prišel. r-*;t ■ ** .............. ,.. ., .. ^||j POMOVBIWI B117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto ~~ SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months I'riday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 42 Thursday, March 17, 1977 Osimski sporazum je postal dejstvo V četrtek, 24. februarja 1977, je rimski senat z veliko večino glasov sprejel in potrdil mirovno pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Z odobritvijo senata je sporazum dCHoncno veljaven in s tem so dokončno rešena številna vprašanja, ki sta se obe državi o njih s sporazumom domenili. Tudi Jugoslavija je sledila vzgledu Italije in odobrila pogodbo 1. marca. Toda sporazum ne obsega samo določitve državnih mej, temveč so v njem sprejete rešitve še številnih drugih vprašanj, ki zadevajo obe državi in ki sta se obe podpisnici obvezali, da jih bosta sporazumno reševali. Ob dokončni odobritvi Osimskega sporazuma gre za velike in važne stvari, reči smemo, da gre za izreden dogod k med Italijo in Jugoslavijo, ki je največjega pomena za prebivalstvo na obeh straneh meje. Njegov zgodovinski pomen bi mogli strniti v tri točke. Predvsem je z njim zagotovljen mir med obema državama., odstranjeno je ognjišče nadaljnjih sporov, ki so v preteklih tridesetih letih že ponovno ogrožali mir na vzhodni meji Italije. Dovolj da pomislimo na junij 1945, ko je spopad med Angloamerikanci in jugoslovanskimi četami bil prepiecen z dogovorom Alexander-Tifco v Beogradu. Nato je nastopila slična kriza leta 1954, ko so zavezniki sklenili, da se umaknejo iz Trsta. V zadnjem trenutku je prišlo do Dondonskega memoranduma, potem ko so jugoslovnske čete že bile na Krasu v pripravnem stanju. Nerešeni problem državnih mej je vedno visel kot meč nad vsako trajnejšo pobudo med Jugoslavijo in Italijo. Ta nevarnost je sedaj odstranjena. Seveda ni šlo brez žrtev za obe narodni skupnosti, ki sta ostali v mejah druge države: italijanska v Jugoslaviji, ‘loven ska v Italiji. Toda ker gre za višji in splošni blagor miru v Evropi, je prav, da ena in druga stran to žrtev sprejmeta kot doprinos k svetovnemu miru. Značilnost Osimskega sporazuma je v tem, da ne gre za običajno mirovno pogodbo, kjer zmagovalec diktira svoje pogoje premagancu, temveč gre za svoboden dogovor, s katerim sta obe državi prijateljsko rešili medsebojna vprašanja ne samo državnih mej, temveč tudi druga. ReKli bi, da gre za dva soseda, ki želita ostati v prijateljstvu. Zato sta sedla k mizi in se prijateljsko pomenila ne samo o mejah svojega posestva, ajmpak tudi o drugih medsebojnih interesih. Prav zaradi prijateljskega dogovora obsega Osimski sporazum tudi različna določila o medsebojnem sodelovanju med obema državama. V tem oziru je posebno pokornost in tudi upravičeno zaskrbljenost zbudi) dogovor o industrijskem področju na Krasu, ki naj bi ga upravljali obe podpisnici sporazuma. Predvidene so pa tudi še druge oblike medsebojnega sodelovanja na daljši in krajši rok (uporaba vode na Soči, direktna povezava Brd z Novo Gorico, za dalj šo bodočnost plovna pot od Jadrana do Črnega morja po Suči. Savi in Donavi itd.). Osimski sporazum tore ni samo pogodba o državnih mejah, ampak je velike več. Kot Lak odpira res nove perspektive v odnosih Ita-hja-Jugoslavija in s tem Zapad-Vzhod. Zaradi tega mora sporazum vsak pameten človek pozdraviti. Tržaški dnevnik ‘T Piccolo” je dan po odobritvi sporazuma v senatu prinesel uvodni članek z naslovom “žalosten dan” (Giornata triste). S tem je hotel povedati, da je marsikdo v Trstu in tudi zunaj Trsta, ki ne soglaša z novim sporazumom. To je tudi razumljivo. Istrski in tržaški Italijani sc zmeraj v zgodovini imeli Slovence in Hrvate za nižje ljudstvo, ki ne srne biti enakopravno z Italijani. Poleg tega mnogi istrski in tržaški Italijani še zmeraj živi j c v sanjan zanesenjakov iz preteklega stoletja, ki so proglasili. da so naravne meje Italije na Julijskih Alpah in na Snežniku. Tem mejam da se Italija nikoli ne sme odpovedati, zlasti p c v prid Slovencev in Hrvatov. Toda rimski parlament in tudi večina tržaškega prebivalstva so prepričani, do se zgodovina ne povrg-ča. Z .to so pogumno stopili na pot mirne rešitve, ki je pač zahtevala določene žrtve. Ta žrtev pa ni prizadela samo Italijanov, prizadela je tudi Slovence, ki so ostali v mejah italijanske republike. Tako so narodne skupnosti v teh obmejnih krajih tiste, ki so pravzaprav najbolj prizadete. Vprašanje narodnih manjšin je tpdi tisto, ki je o-stalo najmanj rešeno Niso ga hoteli rešiti s sporazumom, femvet so njegovo rešitev prepustli obema podpisnicama. To morda m tali o slabo, če bo ostalo pri tistem prijateljskem duhu, ki je narekoval Osimski sporazum. To se pravi, če b"do narodne skupnosti-y večinski di /uvi postale subjekt pravic in ne samo objekt. To pomeni, če bo v soglasju s prizadetima narodnostnima ki vlogi znašel in ki ga bomo manjšinama zaščiten z državnimi zakoni njihov narod- gotovo še dostikrat videli v zah-ni obsto,, razvoj in rast. tevnejših vlogah. Mi se kot slovenska narodna skupnost v Italiji pa | Režiserka je bila kot omenje-prav tega bojimo, da italijanska republika ne bo zašči- no gdč. Mojca Slak, šepetalka Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. tila našega obstoja in razvoja, saj na vse načine jemlje slovensko zemljo. Brez lastnega teritorija pa ni narodne skupnosti. Narod se v diaspori ne more ohraniti. Osimski sporazum je kot novo vino. Novo vino mora v nove mehove. Zato pričakujemo, da bo italijanska republiKa gledala na nas v novem duhu tako, da bo zaščitila slovensko narodno ozemlje. To je prvo, kar smemo in moremo zahtevati po odobritvi Osimskega sporazuma. Po čudnem naključju je tisti dan, ko so odobrili OsimsKi sporazum v Rimu, bila v Attemsovi palači v Gorici slovensko-itaiijanska Prešernova proslava. Zaključila se je z Zdravljico. Naj bi se zato uresničila Prešernova želja: “Ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.” (“Katoliški glas”, Gorica-Trst, 3. marca 1977) kot že tolikokrat! v 25 letih ga. Julka Zalar. Oder sta lepo pripravila gg. France Jenko in Slavko Štepec. Maskiral je naš neutrudni kulturni delavec g. dr. Milan Pavlovčič in dal svoj-stvenost v vsako masko, vsak obraz, torej: v vsako vlogo. LILIJI ^ in njenim mladim igralcem morem samo čestitati, željo, da nam spet kmalu kaj lepega pripravijo. Oder, pesem in slovenska šola — je poleg doma najboljši učitelj slovenskega jezika. In to je glavni namen vsake naše odrske stvaritve. M. Jakopič ------o------ Dr. Frank J. Kern -deveidesefletnik “DVE NEVESTI” na odru Slovenskega doma na Holmes Avenue CLEVELAND, O. — Ob popolnoma polni dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. je član odbora dramatskega dru-štv Lilije, g. France Hren pričel prireditev. Pozdravil je vse navzoče gospode duhovnike, po sebno še č. g. Bratino iz Slovenije, ki je te dni na obisku med nami. Potem nam je na kratko gar. Vloga posebno v skupinah kjer moraš biti del družbe in “skupnosti”, ni lahka, vendar je bila kot nevesta prav prikupna in v svojem “elanu”. Tudi druga nevesta — mlajša sestra Minica, gdč. Mici Sej novski, se je lepo znašla v svoji vlogi, posebno v prizorih intimnosti in ljubosumnosti, kar je še za izku- razložil zgodovino dramatskega šenega igralca dostikrat trd o- reh. Upam, da jo bomo spet kmalu videli na odru. Močerad-Jnikov Miha, nesrečni ženin l Tomaž Slak, ima mnogo talentov kot sestra Mojca, in poseb-v prizoru drugega dejanja, no društva LILIJE ter omenil, da je med nami tudi ustanovitelj društva g. Alojzij Jerkič. Enako nam je predstavil prve člane društva, ki so z novo silo “poprijeli” po vojski in ki so še danes zvesti člani, to so: sedanji ko so zaigrali skupno z Ivanom predsednik Avgust Dragar, Loj-, Jakominom ter Likozarjem ze Mohar, ga. Vida in Ivan Ja- Martinom — ob zofi — je bil komin ter ga. Julka Zalar. Vsi pomično jgralsjko morda naj so dobili v skromno priznanje boljši prizor v igri. Vloga ne-za delo nageljček in priznanje koliko posebnega “hribovskega občinstva. j ženina” res ni lahka in komaj ' O igri sami. ki jo je napisal si morem misliti, kdo bi jo med pisatelj, pesnik in dramatik mlajšimi mogel bolje rešiti. Cvetko Golar, govoriti oz. piša-I Stric Andrej — Likozar Marti bi vzelo preveč časa in pro- stora. Zgodba sama je vzeta iz časov pred prvo svetovno vojno, ko so dekleta odhajala dostikrat za “ta mlade” na posestva, ki jih niso poznala, in ko so se take srčne vezi pletle ne toliko — dostikrat komaj kaj po željah' srca, temveč po željah staršev ali celo mešetarjev in ko je veljalo le, kaj in koliko bo ona ali on prinesel “k hiši”. Snov je gotovo izrazito slovenska in kot veseloigra mora biti napisana tako, da zadovolji igralce na o-dru in pa seveda tudi poslušalce. Dejanje se zapleta, komični in veseli prizori se vrstijo, zdaj pri tej zdaj pri drugi hiši in končno se splete nekaj, kar mo--a biti vsem prav. Tudi to Golarjevo delo je tak orikaz življenja v kmečki vasi, kjer vaške potovke opravljajo svoj posel po naročilu enega ali drugega, kjer pa seveda iščejo dobiček zase. Tokrat nam je zagrabi potovko gdč. Mojca Slak v vlogi, ki bi si jo komaj mbgel tin stppa po poti svojega očeta. Mislim, da sem ga videl prvič večji in odgovorneijš vlogi — da ne rečem — v težki vlogi. Vesel sem ga bil in praznino, ki je morda sem in tja za trenutek nastU?, je s svojo naravnostjo in “podedovano” igralsko sposobnostjo gotovo izpolnil. Zelo lepa izgovarjava in slovenščina sta mu lahko v veselje ip tudi v ponos! Ivan Jakomin je gotovo naš najboljši igralec. Kmečka vloga je kot ustvarjena zanj, in nehote mi uhajajo misli na vse tisto, kar je v Cankarjevih dra mah tako doživljal na odru. Ta vloga je bila zanj pomoč — var nostna “roka” vsem mladim igralcem ob njem. In to se je gotovo poznalo. Kmet Melhar — Tone Hauptman. Upajmo, da bo šel po tej poti naprej. Od uspeha do uspeha, ob igralskem vzgledu svojega očeta. Ni bila to najtežja vloga, v kateri smo ga videli, vendar ji je bil kos in vse nas je Smem primerjati, da je med Quo vadiš, America? Tužna redkimi edino še on, ki je — v nam majka! prispodobi rasti — s slovenskim izseljenstvom živel jutro, j poldan, pa še zaton . .. sloven- | stva v Ameriki. Doživljal je, kako smo se vzpenjali; kako je čilo naše društveno življenje razgibano, rastle so slovenske ustanove, fare, šole, domovi, pevska, dramatična in druga društva, imeli smo časopisje — pet dnevnikov ... danes vse usi-la. Budno je ves čas spremljal naše slovensko izseljeniško življenje. Korenine svoje narodnosti je s svojo 16-letno izselitvijo niši iti zaigrano boljše. V goto-! navdušil s svojim naravnim na- /ih prizorih je bila naravnost iovršena, prostor, mimika in di-iarnika so njene izrazite pred-losti, ki jih kot igralka in kot ■ežisefka obvlada, ima v lepi neri. Režija takih vlog, kot so / tej veseloigri, zahteva lastne micijative, prožnosti in predvsem razpleta, vse mora teči gladko, brez pgvz in zadržkov. K temu bi imel komaj kaj pri pomniti. Edino, kar dodam: nekoliko enotne dobre šole v izgo vorjavi nekaterih težjih besedi ne bi škodovalo. K režiji samo pjrjznanje in mnogo poguma tudi za težje stvari. Izredpo me je presenetila Melharica — Silvia Krulc, ki je zaigrala vlogo matere tako spretno, z veliko mero talenta, S čisto in razločno izgovarjavo, igralka, ki ima gotovo vse možnosti za uveljavljanje. Težko yiogo prve neveste je zadovoljivo reševala Rezka Dra- stopnm ter veliko dodal k celotni zgradbi. MMnarjev hlapec je bil Janez Tominc. Vse, kar je zaigral, je bilo njegovo svojsko, in kot vsi vemo: je med stebri mladih Li-lijinih igralcev. Odlikujejo ga gotovost nastopa, lepa izgovarjava in temperament. Mladi, simpatični Peter Dragar se nam je tokrat predstavil v vlogi zaljubljenega ženina, “konkurenta” svojemu ponosnemu in bogatemu očetu. Po značaju sta si bila pravo nasprotje. In skupaj s svojo nevesto sta zaigrala prav prijeten par. Peter kaže zaradi svoje odrske “širine” in sproščenosti ter dovolj lepega jezika vse možnosti razvoja na slovenskih odrih, kgr si vsi gotovo želimo. Rožnikov Tope, prijatelj im EUCLID, O. — Koledar 1977 Družbe sv. Mohorja v Celovcu ima kratko obvestilo, da bo letos 18. marca dopolnil 90 let dr. Frank J. Kern v Euclidu, Ohio. Rojen je bil 18. marca 1887 kot deveti otrok v Brezonici nad Škofjo Loko na Gorenjskem. Mislim, da je 1. 1903 prišel v A. meriko, da bo zadnji iz verige, ki ji je bil škof Baraga prvi člen. Znano je, da je bil prišel iz Amerike iskat pomočnikov, tako je on potegnil že 50-letne-ga duhovnika Franca Pirca, ki ima veliko zgodovino misijonar-jenja med Indijanci. Father Pirc je šel iskat in je pripeljal v A-meriko znanega generalnega vikarja v Duluthu, Minn., msgr. Franca Jožefa Buha, ki je 89 let star umrl 2. feb. 1922. Z Buhom je odšlo še 15 dijakov. Pozneje je šel z istim namenom rev. J. Solnce iskat slovenske dijake, ki so se odločili za St. Pavelsko semenišče v Minnesoti. Med temi je bil tudi 16-letni Frank J. Jauh — kasnejši dr. F. J. Kern Saj omenja, da takrat je bilo v tem semenišču — še 26 drugih slovenskih dijakov. Pač edinstven primer. Pozneje se to ni več ponovilo. Upravičeno bo iz tega obdobja zadnji med njimi, ki je poleg msgr. Johna L. Zaplotnika še pri življenju. Torej očak sloven-skis izseljencev! Več ali manj je delo dr. P’ranka J. Kerna znano vsem slovenskim izseljencem pred drugo svetovno vojno. Oso-bito še s knjigo Slovensko-angleški besednjak, ki je premnogim bila učitelj angleščine. Če bi v življenju drugega ne paredil, se je s tem dejanjem dovolj uveljavil, “da pozabljen ne bo”. V svoji zanmivi knjigi “Moji spomini” pa je zapustil delo, ki bo bodočim rodovom, ko pas v Ameriki več ne bo, ogledalo, kakšne težave so srečali izseljenci v tujem svetu. Sicer je vsakega po svoje življenje tesalo v tujem okolju, da ima slednji izmed nas svojo povest, vendar v teli spominih njegove življenjske poti je toliko odkritja trnjeve poti, ko človek vidi, kaj vse trdna volja doseže. Bo že 50 let, odkar so ti spomini bili objavljeni, velik del dr. Kernovega delovanja, ki ga opisuje v Calumetu, Mich., v tiskarni pri Novi Domvoini, študije za zdravnika itd., je pokril prah pozabljenja. Kako zanimivo bi bilo, če bi Pismo iz Kalifornije GLENDALE, Calif. — Dragi clevelandski prijatelji! Marec je prišel, ko bo sveža pomlad pregnala hudo zimo. Ko sem bral poročila o clevelandski ostri zimi, sem Vas res pomiloval. Sonce se Vas je malokdaj usmililo^ drugače megla, sneg, burja 1° mraz . .., pesem hude zime. Tu, v Kaliforniji je drugače. na tuja tla dal, da so zrastle v j Vso zimo nisem rabil suknjiča-drevo, skozi vso dobo, nikoli ni Ko grem zvečer s psom na spre-zatajil svojega porekla. Slove- hod, si oblečem le pulover. Ra- čuni plina so nizki. Sonce je že kar toplo, malo snega leži še p° niča, dlan je imel v svoji darež-1 ijivosti vedno odprto, da je pomagal slovenskim ustanovam. Slovenska književnost ne oziraje se na ideološko opredelje-nje, mu je vedno bila draga, da je pomagal, kjerkoli je mogel. V pogovoru ni nikoli kazal, da je študiran, da bi zviška gledal na preprostega, rad se je družil z navalnimi, saj je sam zrastel v uboštvu. Vesel je, če more med njimi za pogovor najti koga, da se zanima za probleme, ki nas družijo ali delijo. Lansko leto v soboto, 15. maja 1976, ko je ‘.Slovenian American Heritage Foundation” priredila Slovenski večer (Bicentennial Event) na Cleveland State University — University Center — je v programski knjižici, str 4, dr. F. Kernov “To Slovenian-Americans A Bicen- t^nial Message natisnjen. Na tej jje v polnem cvetjU) vrtnice ^ proslavi mu je bila izročena pla keta, ki mu jo podajajo študentje našega rodu. Ko sem ga zrl ob sprejemu te počastitve, telesno sproščenega, v duhu še vedno svežega, je sprejel to odlikovanje z vidno hvaležnostjo. Zamislil sem se, koliko njegovih sodelavcev, mlajših po starosti, je že tam, ki jih naši čuti več ne dosežejo. On pa kot vidna priča izseljeniškega slovenstva je še med nami. Sledovi večnosti. Bog Vas živi! M. T. To je pa že od sile! PATERSON, N.J. kakih štir’krat na leto. Ni bD1*1 na cestah, se pa le nabere nelV-i prahu na njem. Ko človek spozna to dežel0. činej kot z odraslimi, pa so ga trije mladostniki ustrelili in o-■opaJ v njegovem taksiju v New Yorku. Pplicjja je vse tri izsledila in orijeia. Med njimi je 18-]etni George Adorno, ki je bil od leta 1970 šem — zgodaj je začel, takrat mu je bilo komaj 11 let! — Kar 23-krat aretiran, trikrat zaradi umora. Ker je o njegovih zločinih razpravljalo sodišče za mladostnike, kamor občinstvo |n. časopisni poročevalci nimajo dostopa, to ni prišlo v javnost. Za tretji uinor je bil obsojen na 18 mesecev in iz ječe spuščen 18 cini, predno je ubil new-jorškega izvoščka.” Guverner Wallace je pred 1e-ti rekel: “Naša sodišča so taka, da je zločinec, ki te je napadel, mnogo prej iz leče, kot ti iz bol- Če človek hoč.e videti sneg, 5 morda smučati, se zapelje z to v gore. Če je kdaj podi#) prevroče, se ponoči shladi, ds J potrebna odej.a. Vročina ni h0 prijetna, ker ni soparice. Ob sos.ed Melharjevih, je bil Marko še iz druge polovice njegovega nice,” K.aj pa, ko napadeni v Jakomin. Postaven, prijeten življenja imeli natisnjeno, kaj bolnico sploh ne pride, ampak jinnl,*ki se je v svoji sicer krat- je od takrat pa do sedaj doživel. naravnost v mrtvašnico? morju so ogromne sipine, rn°rj je pa hladno celo leto, od 56 68 F. Ni mnogo razlike med P*), ietjem in zima Ljudi, nc revmatizem. Vropih vrelcev T v Kaliforniji mnogo, so pa n# upoštevani kot v Evropi. Tako sem napisal nekaj ^ lega o mojem življenju v forniji. Čeprav je tu prijetno 11 živati pokoj, rad mislim na venski Cleveland in na dob stare znance. Z najlepšimi pozdravi! Dr. Leopold UkHuV ------o------ Priporočite rn AMERIŠKO DOMOV!V' svojemu slovenskem11 sosedu In prijatelju* nec sem, do groba hočem to o-stati... Ni imel samo srce, čeprav levica ne ve, kaj daje des-1 gorovju. Zrak suh, naj nižja via- ga 13%, navadno pa od 16 do 26%. Ko je visoka megla, kar je bolj poredkoma, je vlaga seveda višja. Radi bi zamenjali pa! sončnih dni z dežjem, zlasti oni iz severnejših krajev Kalifornije, kjer se bojijo, da bo pri' hodnje leto zopet zapadlo premalo snega po višavju, kar pomeni premalo vode za zalivanje njih in nasadov v Centralni dolini, dolgi 450 milj, široki 7® milj, ki daje 30-40% pridelkov zelenjave in sočivja v celi Severni Ameriki. Pravijo, da je v tej dolini najbolj rodovitna zemlja na svetu, brez vode Pa puščava. Vi preveč snega, naše gor6 pa premalo. Slane letos nism0 imeli, nobene škode na vrtu i cvetočimi kamelijami, azeleja' mi in drugim bujnim c vet j en1' Imava marelico pred hišo, seda) odpirajo, nageljni pred hiš° imajo že popke. Hiacinte jn narcise so pa že odcvetele. Pobočja okoliških hribov in gora vsa zelena, v kratkem bo višek pomladi. Včeraj sva se z ženo odpdj3' la v Sonora puščavo, južno Palm Springa. Po nekateri^ predelih je pesek, kjer je bil° nekaj moče, pogrnjen s puščavskimi cvetlicami. Kaktusi bod° kmalu v cvetju. Res lepa je # njegovega dela naj ostanejo kot deže]a. pravij0) da ima najbo1j ° tis zgodovini nam tu in ma- ugodno klimo na svetu. ičm domovini. 1 Slovencev v Los Angelesu le on i ?, °r ’ ° 0,') malo in ne vemo drug za drug0' 90-letmci lahko v duhu pregle Več .ih je v San Francise«* dujete svojo prehojeno pot naj k da ima narodni dom, še Vam bo v zavest, da je bilo Va- ,-e v v. ,. , , • , . ,vec jih živi v Fontani. Midva8* se življenje delavni dan. česti- . , t u,nili , . , . TT .veliko vozariva po teh lep1* tamo in se zahvaljujemo Vam1, „ :,c , . . , krajih. Moj Riviera avto ima za dejanja, ki ste jih za korist;,,^' .'. v , ip£e , , , ... A , . TT 1146,000 milj, pa se vedno tei- slovenstva storili. Nebo naj Vas • , ^c- , . , , . . . imenitno, seveda je treba zan'1- nam ohrani do skrajnih mej m veš , .v . , „ . . njati kak del. Rje ne pozna, lajša ure preizkušnje starosti.1 • Da c, j. , , , , , v., ni soh na cestah, moker je F1* Sledi pa za dobra dela plačilo v , , , , , , ' t , ^ le takrat, kadar ga dam opra1*’ V našem ;se rad odloči preživeti ostab^ krajevnem dnevniku berem to- svojega življenja tu, seveda le: mu pogoji to dopuščajo. “Steve Robinson, sin newjer- predsednik Ford je bil tu le ]ie seyskega zobozdravnika, ki je kajkrati, pa se je odločil preS° dudiral univerzo, ob prostem ^ liti se sepi, v Pahrj Springs, času pa vozil taksi v New Yor- J si bo sezidal novo hišo. Tu ku, da se je preživljal, bi da- življenje tu je cenejše. Gla^ nes oil še živ, če bi sodišča ena- sveže solate stane JO Centov, ^ o postopala z mladostnimi zlo- čim kurjave nizek, ker ni zi«1® "Amnesty International" o primeru sodnika Miklavčiča Vestnik mednarodne organizacij e “Amnesty International” za januar v nemški izdaji, to je v prvi številki letošnjega leta, je prinesel poleg drugih primerov političnega preganjanja intelektualcev v raznih državah po svetu, npr. v Čilu, Grčiji, kjer so se spravili nad jehovce, tudi prinjer lani obsojenega sodnika Franca Miklavčiča v Jugoslaviji. V članku je rečeno: 56-letni Franc Miklavčič je sodnik o-krožnega sodišča v Ljubljani. Dne 17. maja 1976 je bil na sodišču aretiran. Sodna obravnava proti njemu se je vršila od 12. do 15. oktobra 1976 v Kranju, v severni Sloveniji. Franc Miklavčič je znan zaradi svojega poštenega sojenja in zaradi svojega zavzemanja za človeške pravice. Na sodni obravnavi proti njemu je bil spoznan za krivega, da je prekršil več členov (člen 101, odstavek 2, člen 320, odstavek 2) jugoslovanskega kazenskega prava- Med drugim so ga dolžili, da je opravljal sovražno propagando proti državi in izdal uradne tajnosti. Obsojen je bil na pet let in o-sem mesecev zapora. Njegov primer je tesno povezan s primerom znanega katoliškega pisatelja Edvarda Kocbeka. Kocbek je leta 1975 poročal v Trstu izhajajoči slovenski reviji Zaliv o usmrtitvi več tisoč protikomunističnih Slovencev s strani komunističnih partizanov. Nato so 70-letnega Edvarda Kocbeka z gonjo v tisku obdolžili, da potvarja slovensko zgodovino. Nemški Nobelov nagrajenec Henrich Boell se je postavil na čelo mednarodnega poziva v prid Edvarda Kocbeka. V eni poznejših številk revije Zaliv — je dalje rečeno v Vestniku — je napisal Franc Miklavčič, ki je bil med vojno nekomunistični član jugoslovanske Osvobodilne fronte, da je poročilo njegovega prijatelja Edvarda Kocbeka o dogodkih ob koncu vojne resnično. Pri izreku obsodbe se je skli cevalo sodišče delno na dnevnik, ki si ga je pisal Franc Miklavčič od 1939 do 1976 in iz katerega je bilo baje razbrati, da se zavzema za združitev vseh Slovencev v demokratični državi pa zahodnem vzorcu. Dokaza za to trditev pa sodišče ni navedlo, zaključuje članek v Vestniku organizacije “Amnesty International”. Pod tem člankom sledi poziv, naj bi ljudje v tujini v vljudno formuliranih pismih v nemškem jeziku pisali na naslov: “Njegova ekscelenca, predsednik Josip Broz Tito, Beograd SFR Jugoslavija, s prošnjo, naj bi nanovo proučili Miklavčičev primer”. Lemontske drobtinice Evharistijo, je dejal apostolom: “Eden od vas je hudič.” Nikdo ni slutil, kdo bi bil to. Juda se je pridružil apostolom pri zadnji večerji. Obnašal se je tako naravno, da ni mogel nikdo dvomiti o njegovi zvestobi. Kdo bi pač mogel si predstavljati njegovo srce, polno črnih misli in skrbi, kako naj zdaj izvede načrt izdaje. Si lahko mislimo, kako presenečeni so bili apostoli, ko je Jezus med večerjo dejal: “Glejte, tisti, ki me bo izdal, je z menoj pri mizi. Sin človekov mora iti, kot je pisano, a gorje človeku, ki ga bo izdal. Boljše bi bilo zanj, da bi ne bil nikoli rojen.” Do zdaj ni Jezus nikoli omenil, da ga bo eden od apostolov izdal. Zato so bili zdaj vsi prestrašeni in spraševali: “Gospod, ali sem jaz?” Celo Juda je imel pogum reči: “Ali sem jaz, Učenik?” Jezus je dejal: “Ti si rekel,”. .. kar so Judje imeli za potrdilo. Evangelist pove: “Z grižljajem je šel satan vanj.” Juda zdaj ni mogel več prestati med apostoli. Vstal je, odšel brez slovesa in izginil v noč ... Noč je bila tudi v izdajalčevi duši, polni črnih naklepov. Njegovo srce je postalo še bolj trdo. Juda se je otresel vsake dobre misli. Njegova volja se je zakrknila. Prav nič ga ni pekla vest. Vedel je, da ga je Jezus spoznal hinavca. Zdaj mu je hotel dokazati, da mu ni nič mar, kaj On misli o njem. Naj le kar obdrži svoje blagoslove, je pletel svoje uporne misli. In je pospešil korak, da bi prej dospel do cilja. (Dalje) Izdajalec Juda Premišljevanje o Jezusu, Mariji in svetnikih je priporočljivo. Vedno ostane od tega nekaj lepega v duši, nekaj takega, kar nas dvigne v božje ozračje in nam posreduje novih zanosov in stremljenj in podvigov k čednostim, ki so krasile svetniške duše. Ob njih se tudi mi navdušimo, jim želimo slediti. Pa boste rekli: Naj gremo k Judu v šolo? Naj se gremo k Gospodovemu izdajalcu učit, kako naj živimo? O, pa je tudi Juda izvrsten učitelj! Poznati je treba tudi negativno stran življenja in^o tem nam izdajalčevo življenje marsikaj pove. Ogibajmo se pregreh, ki so povzročile njegov padec. Nič ne de, če zaenkrat postavimo voz pred konja. Juda je bil edini apostol, ki ni bil Galilejec. Ime je dobil po svojem, rojstnem kraju. Slišal je govoriti ljudi o spokorniku Janezu Krstniku. Sel je k Jordanu in poslušal Janezove pridige, v katerih je bičal grehe Judov. Zdi se, da mu niso segale globoko v srce. Bil je častiželjen in pohlep po denarju je bila njegova glavna strast, ki je potem povzročila njegov samotni padec. Od Janeza se je preselil k Jezusovim učencem. Ko je Gospod izbiral apostole, je tudi njega , poklical. Ne moremo razumeti, zakaj ga je sprejel med svoje, ki so tvorili elito med učenci. Saj je vendar od vekomaj vedel, kako bo z Judom. Najbrž je Juda takrat bil dober človek in res imel voljo mu slediti. Ljudje so prinašali Jezusu in apostolom darove. Najbrže se je Juda ponudil za blagajnika in njegova mošnja ni bila nikoli prazna. Nihče ga ni nadzoroval, ko je kupoval in plačeval. Mar-sjkak novec je smuknil v/njegov žep in tako je Juda postal tat. Jezus je to vedel, saj je Bog, a je pustil, da je med njegovo pšenico rastel tudi plevel kot je sam učil. Denar je postal Judov vladar, Jezusove pridige o uboštvu in bogastvu mu niso segle v srce. Bil je tudi hinavec. Znal se je pretvarjati, da apostoli niso slutili,, kakega človeka imajo med seboj. Judova strast do denarja se je najbplj pokazala, ko je Magdalena mazilila Jezusove noge z dišečim, dragim mazilom. Ogorčen nad Odprava, v kateri bo 25 naj- so daleč na prvem mestu vozni-bolj izkušenih alpinistov, želi s ki, ki so jih za volanom zaloteni potrditi ugled, ki si ga je tili pod vplivom alkohola pridobila, ko je osvojila vrh Zdomci, ki sp prihajali v kolo-Kangbačen ter preplezala 3,000 ,nah v domače kraje, lani tako potrato je protestiral, češ, da bi se to lahko prodalo za drag denar, ki bi ga potem razdelili med uboge. Mar so mu bili reveži! Ker ni Magdalena prinesla srebrnikov za njegovo mošnjo, se je čutil osebno oškodovanega. 2e dolgo časa mu je postajala družba apostolov neznosna. Šla mu je na živce. Tudi ob Jezusu ni našel sreče. Premišljeval je nemara, da bo neke noči izginil. Prej se pa hoče okoristiti. Znano mu je bilo, da judovska duhovščina in farizeji 'sovražijo Jezusa. Bili so nevoščljivi, ker ga je preprosto ljudstvo ljubilo in ga oboževalo. To pa ni šlo v njihove račune. Kaj niso bili oni voditelji naroda? In edina avtoriteta, ki ni trpela oporekanja. Pa se je drznil jih imenovati hinavce, pobeljene grobove, gadjo zalego! Ugibali so, kako bi ga mogli na tihem ujeti, da bi ne razburili naroda. Pa se prikaže nekega dne Juda. “Koliko mi daste, ako vam spravim v roke Galilejca? Jaz vem, kdaj in kje ga lahko ujamete.” Obrazi judovskih voditeljev so zažareli. Staknili so skupaj glave jn po kratkem posvetovanju določili: 30 srebrnikov dobiš! Juda je pričakoval več, saj je bil Jezus vendar več vreden kot kak suženj. Zarotniki so si od veselja meli roke češ, sedaj nam ta Zapeljivec ljudstva ne more uiti iz pasti. Juda jim je še .naročil, naj takoj pošljejo z njim vojake, kadar jim bo prišel povedat, da je zdaj pravi čas. Zadovoljen je odšel. Mislil je: “Jezus dela čudeže, obuja mrtve, in ko bo ujet, si bo znal pomagati, da ga ne bodo mogli umoriti.” In od tedaj je iskal priložnosti, da bi izdal Učenika. 2e na Veliki četrtek zjutraj se je ponudila, ko je Jezus poslal apostole v mesto, naj pripravijo v hiši prijatelja za praznično večerjo velikonočnega Jagnjeta, kot je bilo predpisano. Zdaj je čas, je pomislil Juda in hitel s tem naznanilom v tempelj k Jezusovim sovražnikom. Pozno zvečer bo prišel po nje, da jih odvede h Kristusu. Vsak večer gre z apostoli molit v vrt Getzemani- Cisto gotovo se bo tudi nocoj tam 'ustavil, kjer ga bodo lahko ujeli brez hrupa. Kako dobro jeUezus poznal Juda! 2e pred enim letom, ko NAROČNIKOM, ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte! Duhovniki na orožnih vajah Zborovalce na teološki fakulteti v Ljubljani (profesorje, zastopnike študeptov t e o 1 o gov, voditeljev semenišč ter predstavnikov redovnih skupnosti) je obiskal novi predsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi Kolman. Dr. Rode je začel razkladati svoje dogodivščine z zadnjih manevrov na orožnih vajah. V vrstah udeležencev orožnih vaj je bilo razmerje do duhovnika naravnost odlično, oficirjev do nas nezamenljivo. Zanimala so jih teološka vprašanja, vprašanja o Bogu, Cerkvi, kristjanih. Nenačrtovana srepanja po uro in več. Brevirja ni bilo mogoče o- še po pravljati... Na koncu smo J ugotovili, da je v vsaki četi kak duhovnik, še škof bi nas tako ne razporedil. (“Družina”) Zakon o varnosti in o redu na smučiščih Slovenski izvršni svet je 3. februarja razpravljal o osnutku zakona, ki naj bi urejal varnost na zimskih športnih terenih. Zakon bo zadeval upravo športnih središč kakor tudi obi-skovalce-š port nike. Nekatere evropske dežele že imajo dolgo tovrstne predpise. Cerkev k napredku Nadškof Pogačnik je na novoletnem srečanju pri verski komisiji med drugim dejal: “Cerkev na Slovenskem s svojim prizadevanjem za versko poučenost in moralno poštenost ljudstva, upamo, izdatno prispeva k materialnemu in moralnemu napredku naše domovine in se tako, upamo, kot pozitiven in konstruktiven dejav nik vključuje v današnjo stvarnost. Pač upravičeno pričakujemo, da bodo to pozitivno vlogo Cerkve na Slovenskem znale ceniti in upoštevati tudi vse družbene sile.” J-fUMERNO MESTO — Učitelj umetnosti razlaga to v gotski kopeli iz 16. stoletja, zgrajeni v Franciji pa preneseni in postavljeni v Southfieldu, Mich. Naskok na Mount Everest Sedma jugoslovanska alpinistična himalajska odprava bo spomladi leta 1979 skušala osvojiti naj višji vrh na svetu Mount Everest. Jugoslovanski alpinisti bodo skušali doseči cilj, vzpenjajoč se po zahodnem grebenu, ki ga doslej ni poskušala preplezati nobena izmed enajstih odprav, ki so že stopile na Mount Everest. metrov visoko, strmo in zaledenelo južno steno Makaluja. Alkoholikov je veliko Na zadnji seji odbora zvezne ga zbora skupščine Jugoslavije za delo, zdravje in socialno politiko so navedli naj novejši podatek, da je v državi okoli 400,-000 alkoholikov. S tem so razveljavili podatek, s katerim je bila poprej seznanjena javnost, da je namreč v državi 800,000 alkoholikov. Naj obvelja prva ali druga številka, alkoholikov je veliko! Povprečni dohodek 3,741 din Po zadnjih podatkih, ki jih je objavil zvezni zakon za statisti-vo, so povprečni osebni prejemki v lanskem oktobru znašali 3,741 din, kar pomeni, da so bili za 22 odstotkov večji kot v istem mesecu prejšnjega, t. j. 1. 1975. Cesto Dolgi piost-Vrhnika gradijo Ta kos slovenske avtomobilske ceste teče preko barja in je njegova gradnja čisto nekaj posebnega. Asfalt cesta bo plava-pa preprogi drobljenca, uga-skov in drugega gradiva, opor na sistem navpičnih plastičnih filtrskih trakov. Zdomski deleži Kaže, da so se j ugosiovanski dohodki od zdomcev lani bolj povečali, kot so se bili predlani, lieta 1975 so se namreč povečali za 4.6%, v prvih enajstih mesecih lani so od predlanskih bili za 10.1% višji ter so znašali 29.7 milijarde dinarjev. Na prvem mestu je še zmeraj izvoz, že na drugem mestu so devizni dohodki, ki so jih poslali zdomci, saj je znašal njihov delež 21.6%. Na tretjem mestu so devizni dohodki od prometa in šele na četrtem mestu je turizem. Zdomci so šli na pot V Odrancih se je župnijsko občestvo poslovilo od tistih, ki so prihiteli iz evropskih mest za božične praznike. Slovesni posl ovitveni maši je sledila prireditev, ki jo je zdomcem v slovo pripravila pošolska veroučna mladina. Iz malokatere slovenske vasi tujina sprejme toliko delavcev kot prav iz Odrgne. Vseh zdomcev je 210 (39 fantov, 13 deklet, 117 poročenih moških in 40 poročenih žena). Zanimiva zamisel, slovo od zdomcev, je bila tudi po drugih prekmurskih župnijah. ljubljanskem področju niso povzročili hujših nesreč. HIŠA NAPRODAJ štirimi spalnicami, z alumini-em obita, bungalow tipa, dvpj-priključena garaža, polna klet, z rekreacijsko sobo. Dosti posebnosti. EUCLID prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov. 499 E. 260 St. Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje, na novo predelano, spodaj, po želji z garažo oddajo. Kličite 431-7934. -(43) Dvostanovanjska hiša v okolici Sv. Vida naprodaj Dvostanovanjska hiša 6-5, nove peči za ogrev. Kličite Florence Rome Realty 531-0606 Slovenski zastopnik. Odprto za ponudbo! (46) Januar je bil na slovenskih cestah dokaj varen V prvem mesecu letošnjega leta je ng slovenskih -cestah u-mrlo 31 ljudi. Ali je to mnogo ali malo, nam bolje pove primerjalni podatek o številu mrt vih v istih mesecih minulih let. Če vzamemo v primerjavo (zadnjih pet let, lahko ugotovi mo, da je bilo januarja manj pmrtnih žrtev samo leta 1972 (22), leta 1973 jih je bilo 39, leto kasneje 34, v letih 1975 in 1976 je število žrtev naraslo na 42. Letošnjih smrtnih žrtev je bilo največ na ljubljanskem področju, na m u r s k o-soboskem področju ni bilo nobene nesreče s smrtnim izidom. MALI OGLASI UPSON REALTY UMLA 731*1070 Odprto od 9. do 9. (43) HIŠA NAPRODAJ 5-5 za dve družine, lastnik prodaja, zimska aluminijasta okna, dobrem stanju, dve garaž;, v okolici Sv. Vidg. Kličite 481-6073 ali 531-2414. (43) V najem oddajo Pet sob v 1. nadstropju na St. Clair Avenue in E. 63 St., odraslim. Kličite 432-1324. (x) Help wanted Male or Female CHEF - COOK Bus boys — dishwasher for small exclusive restaurant. Experienced Dependable. 231-8464 or 283-6625. (42) OFFICE CLEANING Monday thru Friday Call 398-5310 ČIŠČENJE URADOV Od ponedeljka do petka Kličite 398-5310 (43) Help wanted Female Pomoč v restavraciji 2enska dobi delno zaposlitev zvečer po 5 uri v restavraciji. Mora govoriti slovensko in angleško. Vprašajte na 6415 St. Clair Avenue ali kličite 431-4173 zvečer med 6. in 8. uro. (43) WOMAN for light dishwashing in restaurant. 7 AM till 2:30 PM. Two meals furnished. Steady worker. 241-0848 or 381-5564. ' _____________ (45) Help Wanted Male je v Kafarnaumu obljubil sv. JI!«| i1. Kiyu JUpBpSflfMK« DVE MJJCI — Živa' muca se je približala, ke ramični in jo voha cer liže. Posnetek je bil izbran za razstavo fotografij v Washing tonu, IJ,C„ v letošnjem /mletju. DELO DOBI Moški v avto delavnici. Kličite 641-4998 podnevi, zvečer po 7. uri 486-3749. CITY AUTO FRAME SERVICE 10721 Broadway (44) TOOLM AKER'WANTED PAKO INC. 946-8030 days ■ 531-1588 evenings (43) CLEANUP MAN for neighborhood restaurant. Retired person seeking to supplement incpine, 6 PM to 10 PM-Meal furnished. Ste.ady and sor ber worker. 241-0848 or 381-5564. (45) BRIDGEPORT OPERATOR At least 5 years experience. vozniško dovoljenje v povpreč- 58 hours per week. All fringe ju odvzeli vpajcejmu 22- lastniku, (benefits. Air conditioning shop-jeto prej pa vsakemu 23. Cull 382-6031. Ask for Jinn Tako so lani Odvzeli 4344 voz- ATLANTIC MEG. INC. pikom (leto pred 4028) Med ti- 4170 Ruple Kri. Sunili Euclid, O. etimi, ki so bili ob dovoljenje, (47) “Vzorna” disciplina na cesti Kar se discipliniranosti tiče, je očitno, da so ljubljanski voz niki v lanskem lotu manj spoštovali cestno-prometne predpise kot leto pred tem. Lani so v Mara! Mara! Sinko! Kje sta, kje sta? nič! Joj! O, Bog! Težka je tvoja roka! Za mater nisem vprašal — sosedje so jo sprejeli v hišo; vprašal sem za Turke, za Turke. Kdaj so prišli? Kod so šli? Na sosedovem dvorišču je st^l privezan konj. V hipu sem ga zajezdil. Preskočil sem plotove in kot neumen planil v hosto. Bila je že noč. Nad gozdom mesep. Jezdil sem. že uro, dve. Vedel sem, da Turki ne bodo jezdili vso noč. Že: tri, štiri ure sem brez oddiha, brez počitka podil konja. Kri mi je plala po licih, veje so me tolkle v obraz in v glavi me je tiščalo. Nagnil sem se nad konja. Bil je vroč, penil se je in griva mu je vihrala, ko je letel iskozi tiho noč. Pridrvel sem do gorskega prelaza. Nekaj se mi je zablis-nilo pred očmi. Ogen;j! Ustavil sem se, da vidim! Ne’g.oliko niže so v dolini okrog Ofgnja sedeli Turki. Pili in kričalji. Med njimi se je sukalo majhno človeče. Gotovo bo tisti maj;ač. Ob drevje so bili privezani konji. In nekoliko dalje? — Da, da ujetniki! ‘Mara, Manj, sinko!’ sem zakričal na vse grlo. ‘Tu sem, tu! — Miloš moj J’ se je odzvala Mara. Turki so planili kvišku. Namerim. Pok! Jusuf se je mrtev stegnil. Zajezdili so konje! Pok! je spet počila moja puška in drugi Turek se je zvalil s konja. Napel sem uzdo. V jarek! ‘Na, Miloš!’ s'e.- je zasmejal oni krmežljavec :in sprožil puško. Žena se je zirušila mrtva. Pohitel sem. Moj .'j puška je bila prazna. Toda, ju j! Zlobnež je zgrabil mojega sina za lase. Ubil ga bo. Ne. IDviga ga na konja. Zbežal je in Turki prestrašeni za njim. Planil sem. k ženi. Mrtva! Toda sin je živ, samo Turki ga nosijo s seboj! Pohiti! Za njimi! Pokrivalo mi je zletelo z glave. Konju je zmanjkovalo sape. Izdrl sem nož, da bi ga dregnil v rebra. Brzel je čez drn in strn. V diru sem napolnil puško. Glej jih, zdaj gredo iz gozda. Ha, to je mazač in tam je moj sin! Da, da! Hiti, konjiček! Blizu sva že! Blizu! Za streljaj! Čakaj! Toda joj! Konj se je vzpel, padel in izdihnil. Tudi sam sem padel. Turki so zginili brez sledu. Joj, križ božji! Ubili so mi ženo in odvedli sina. Skozi noč je odmeval samo zlobni smeh onega prekletega vraga.” Haramija je umolknil. Dve veliki solzi sta mu spolzeli iz oči in obstali na brkih. “Dovolj je,” je spet spregovoril, “vse si slišal. Bog ve, kje je moj sin. Sledu nisem našel. In zdaj se bijem z življenjem kakor voda z bregovi. Toda če bi dobil tistega hudiča,” je zaškr-tal haramija, “bi ga z zobmi raztrgal!” ‘Mazača, misliš?” je vprašal Jerko v začudenju. “Mogoče ga je že odnesla voda?” Vtem je stopil Pavel pred grajska vrata. “Jerko, brat!” je dejal tiho in poljubil fanta, “vrni se v Zagreb in varuj Doro kakor svoje oko. Zbogom!” “Bom, brat!” je odvrnil tiho tudi Jerko. “Pojdiva, Miloš, v božjem imenu!” Častnik in haramija sta zajahala konja in odpeketala. Jerko pa je še dolgo sedel na kamnu in gledal za odhajajočim Pavlom. XV Za svete Tri kralje 1. 1578. je bilo zelo mrzlo. Bila je taka zima, da se niti najstarejši ljudje niso spominjali take. Snega je zapadlo do kolen, snežinke pa so se še vedno usipale z neba kakor iz vreče. Bila je osma ura zvečer. Po ulicah ni bilo žive duše. Kdo izmed krščanskih ljudi pa bi tudi šel iz hiše ob takem vremenu! Nekaj meščanov in meščank plemenitega mesta je že objemal prvi sen. V Krupičevi hiši pa še niso legli. Mojster je sedel pri peči, svetlil zlato gosposko čelado in opazoval drago kamenje; poleg njega pa je sedeli Dora in mu brala iz velike okovane knjige življenjepise svetnikov. Dekle je bilo nekoliko bledo, a vseeno ljubko in lepo. Na obrazu Dori nisi mogel razbrati žalosti, čeprav si o tem lahko sklepal. Končala je ravno z branjem življenja svetega Avguština. “Dovolj je, hčerka, pusti svetega Felicijana za jutri. Tudi pozno je že. Magda se je že zakopala v svoje blazine. Zima je in burja. Pojdi, pojdi!” Starec jo je zelo zaskrbljeno opazoval izpod oči. Zdrava je, res. Toda kje je njena veselost? Odkar je pretrpela one hude muke, je ni več. Mladenka je zaprla knjigo, vstala in jo položila na mizo. “Da, oče, prav imate,” je dejala. “Spanec me prijemlje. Nekam slabo se počutim. Menda zavoljo slabega vremena. Lahko noč, dragi oče!” se je poslovila in poljubila starčku roko, medtem ko jo je on poljubil na čelo. - “Lahko noč, drago dete!” Dora je odšla v svojo izbo. Kmalu nato je nekdo trikrat zarožljal po zlatarjevih vratih. Mojster se je začudil. Le kdo bi mogel biti v tej pozni nočni uri? Skozi okno je pomolil glavo ter vprašal, kdo je zunaj. (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Upokojenski klubi ICLCB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk 1. Podpreds. John Kausek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glenbaook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal, Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Mae Fabec , Seje so vsako prvo sredo v me-tiecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Reeher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHK Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 602-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Antonette Ruth. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Ann Perko, Andy Berta, Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. uri popoldne, v naslednjih mesecih: januarja, marca, maja, julija, septembra in novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakraj-Š6Jc Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. Tel.: 881-7931 Blagajnik, Andrew Kavcnik Zapisnikarica Cecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gospodarski Odbor: Michael Vidmar Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvo--ani SND, na St. Clair Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz Tajnik-blagajnik: Boris Kozel, 15316 Lucknow Ave., Cleve., j O. I 44110, tel. 531-6467. Zapisnikarica Ursula Branisei j Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, Chrmn,., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645. Zapisnikarica Mary Lavrich, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Louis Legan, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Mary Habat, Mary Marinko, Louis Legan in John Churney. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem, domu na Holmes Avenue. FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: Josephine Zakrajšek 1st V.P. — Anton Perusek 2nd .P. — Louis Legan Sec’y. — Walter C. Lampe Treas. —> Joseph Ferra Rec’d. Sec’y- — Louis Jartz Auditors: Mary Marinko, Anton Mrak, John Churney AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, ppdpreds. Vincent Lautar podpredsed.; tajnica, blagajničarka Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Platnar, France^ Zagar, Mary Sustarsic. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! rica Mary Dolšak, pomočnice Mary Umek, Mary, Emma Grk, Mary Petrač, Anna Karim. Natakarici Rose Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči, izven v nedeljah v zimskeim času. članarina $3 na leto. Sprejema se novo članstvo. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Lojze Ferlinc, podpredsednik Tone Zgoznik, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Kristina Srok, gospodar Ivan Novak, pomočnik Božidar Ratajc. Odborniki: Karl Gumzej, Julka Ferkulj, Kazimir Kozinski, Milica Glavan, Mirko Glavan. Nadzorniki: Matija Kavaš, Štefan Maje, Rozika Jaklič. Razsodišče: Jože Felicijan, Avgust šepe-tavec, Nežka Vidervol. Kuharice Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Pepca Feguš. ZVEVA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve-lland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Oti,«»r Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.; 481-3768. Samostojna društva SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. zorni odbor: Janez De jak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar E’rank Rupnik, kuharica Marija Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A. Wol-bang C.M predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Ing. Joseph Zelle, tajnik Matt Tekavec, zapis-inikariea Mari Celestina, 4935 Gl četen. Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 19501 Chardon Rd., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzorniki: Frank Kuhel, Lojze Petelin I in, Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, ] Mary Strancar, Ivanka Tominec, ! Marica Miklavčič; namestnika: Ivanka Pograjce, Vinko Rozman. PLESNA SKUPINA KRES: voditeljica Bernada Ovsenik, predsednica Ani Potočnik, 1075 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-8184; podpredsednica Veronika Pek-lar, tajnica Metka Kmetič, blagajnik, Frank Zalar, Jr., odborniki Eddie Zalar, Peter Dragar, Barbie Peklar, Rozi Zorman, Bernada Ovsenik, 19203 Mohican, Cleveland, Ohio 44119, tel 692-0512. BAL1NCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednica: Nada Kozjek Popredsednik: Jože Sojer Tajnik: Ivan Kosmač, tel. 851-10411 Blagajnik: Francka Grajželj Odborniki: Jože Bojc, Tone Svi-gel, Ferdo Sečnik, Zdenka Kavčič, Janez Varšek, Maks Jerič, Lojze Mohar Nadzornik Odbor: Slavko Graj-zelj, Valentin Kavčič, Filip Oreh SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Frank Leben Podpredsednik: Louis Sef Tajnica: Mary Petelin, 943-5294 Blagajnik: Frank Cerar ml. Odborniki: Louis Petelin, John J. Vidmar, Martin Tominc, Thomas Lobe, Matt Novak BALIN CARS KI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik Frank Grk; podpredsednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Ferra, 444 E. 152 St. 531-713 zapisnikar Janez Kosmač, nadzorniki Stanley Grk, Karl družin ), Tuni Champa, kuha- TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius ; Slapsak, predsednica Mrs. Frances ,, Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-6386, blagajnik Matija Hii-tar, Milam, Dovič, zapisnikar; nad- IŠCE NOVO MESTO — Bella Abzug je bila v Kongresu, pa je izgubila primerne volitve za v zvezni Senat in se znašla izven glavnega političnega toka. Sedaj je omenjana med kandidati za župana mesta New York. Carst Memorial« Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NTICA NAGROBNIH SPOMENIKOV •U?« Watrrlno R4 181 **» • Potovanja skupinska In poedinci • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov za obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. A. Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 *,, jh PRIJAZNO NEBO — Prijazno lepo nebo bo še lepše, trdijo prijatelji letalskega poročnika Mary L. Jorgensen, ki je postala nedavno prva pilotka taktičnega jet letala in bo skoraj začela letati z njim z vojaškega oporišča Miramar NA LEDU — Poklicna umetna drsalka Terr y Kubicka kaže svoje sposobnosti na ledu. Jzgleda, kot da plava v zraku. SLOVENSKA PISARNA, 6403 St. Clair Ave. Cievelaisd, 0.44103 Na tem naslovu lahko dobite knjige: ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1973-75, — knjiga, ki dela čast kulturnemu delu slovenskih političnih emigrantov. Prav bi bilo, da bi jo imela vsaka slovenska družina: ($12.50); UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, (ge. Gobec-Lon-čar. $7.50 broš); FRANCE BALANTIČ. — Zbrano delo našega pesnika, ki je zgorel v Grahovem, ob napadu partizanov na domobransko postojanko. ($5.50 vez., 4.50 broš.); OCE UBOGIH, Sv. Vincencij Pavelski. Življepis v obliki rbmana. ($4.50 vez. 3.50 broš.) GLEJTE ŽE SONCE ZAHAJA. — Primemo branje za starejše ljudi, pa koristno tudi za mlade. ($3.50 vez. 2.50 broš.) LETO SVETNIKOV. — Štiri knjige z opisom življenja svetnikov v duhu novejšega presojanja njihovega življenja. (Vsak del vezan $11.50.) EKUMENSKO SV. PISMO. — V eni vezani knjigi zbranih vseh 72 knjig Sv. pisma ($11.50.) CHIPPEWA INDIANS za naše, ki slovensko že slabše čitajo o delu našega svetniškega kandidata škofa Friderika Barage. ($4.50 broš.) FRANK J. LAUSCHE. — Razprava o našem slovenskem človeku, ki se je v ameriški družbi povzpel do skoro najvišjega mesta Amerike. ($5.50) MOJEGA ŽIVLJENJA TEK. — življenjepis mnsgr. Jožeta Jagodica, ki je bil osebni tajnik škofa Jegliča in v begunstvu posedal škofovska pooblastila, znan vsem našim . begunskim taboriščem v Avstriji. ($12.00 broš.) NAŠE ŽIVLJENJE. — Knjiga, ki nas vodi v versko raz-mišljenje našega življenja. ($6.00 broš.) Vse cene so mišljene, da knjige pošljemo po pošti. V pisarni sami so ceneje za ^ 50. Premislite, če bi katera teh knjig ne bila lepo birmansko darilo ali darilo za Veliko noč in za rojstni dan. Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča T1SKARKA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 14)62« TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. !>. Najlepia izdelava - Prvovr*ten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE