27ANTIKA IN KRŠČANSTVO
Pričujoči prispevek hoče nakazati, prvič, kako se v marsikaterih vrsticah Ovidijevih 
pesmi sredi poganstva zrcali ostanek prvotne-
ga Božjega razodetja; drugič, pomen latinskih 
klasikov tudi v 21. stoletju.
V sredo, 28. aprila 2010, sem si iz knjige 
Mnenja obiskovalcev v Mariborski univerzite-
tni knjižnici izpisal tole:
Ubi logica, ibi lingua latina,
Ubi alogica, ibi hodie Slovenia.1
Ne da bi se kakor koli spuščali v dnevno 
politiko, moramo priznati, da je že Prešeren 
zapisal: 
Prišli bi že bilí Slovencem zlati časi,
Ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.
UVOD
Ob zadnjem uradnem obisku slovenskih škofov, imenovanem Ad limina, od 21. 
do 26. januarja 2008, sem papežu Benediktu 
XVI. ob navzočnosti nadškofa Krambergerja 
in škofa Štumpfa izrazil svoje veselje, da je v 
okrožnici Deus caritas est navedel Vergilijev 
verz: Omnia vincit Amor (Ecl, 9,69). Besedo 
Amor zapiše Vergilij z veliko začetnico, zato 
ustrezno temu prevajam: "Vse premaga 
Bog - Ljubezen." Nato so prišli k papežu še 
drugi škofje. Ko smo se poslavljali, mi je papež 
stisnil roko, rekoč: "Latine, latine!"2
Prof. dr. Kajetan Gantar izjavlja:"Antika 
je klicala po Odrešeniku, antični teksti so 
polni napetega pričakovanja; eno najlepših 
Vergilovih pesmi označujejo npr. kot 
JOŽEF SMEJ
Ovidijevi verzi, gledani skozi 
prizmo Božjega razodetja
"Pri Bogu, ki ga nisi smel spoznati, 
Vergil, ti pesnik moj najdražji …
in še Homer, vseh pevcev vrh visoki,
Horac, satirik drugi je, a zraven
Ovidij in Lukan, sta mu ob boki"
(Dante Alighieri, Božanska komedija,
Inf. I, 130-131; IV, 88-90; prev. Andrej 
Capuder.)
Le začniva pri Homeri,
prosil reva dni je stare;
mraz Ovidja v Pontu tare;
dragih pevcev zgodbe beri;
Nam pričuje Alighieri (…)
(F. Prešeren.)
28    TRETJI DAN    2014    1/2 
'mesijansko eklogo'. V antičnih tekstih, ki 
so pripravljali tla in duhovno atmosfero 
za prihod Kristusa, je veliko krščanskih 
vrednot (…). Trdim, da so mnoga antična 
besedila bliže evangelijem kot marsikak 
odlomek iz Stare zaveze."3 Papež Franči-
šek je bil v svojih mladih letih profesor 
književnosti. Ko je bil vprašan, kaj dela v 
januarju v času počitnic, je odgovoril, da 
bere klasike.4 In Alojz Rebula pravi: "Bilo mi 
je, ko da sem pri vzponu na neki hrib šele na 
vrhu spoznal, kam sem pravzaprav prišel: 
v grško-rimski antiki vidim previdnostno 
pripravo na edinstveni Prihod".5
Glede Publija Vergilija Marona sem v 
Tretjem dnevu objavil tri razprave.6
To pot pride na vrsto Publij Ovidij Nazon, 
in, če Bog dá, bi rad razpravljal še glede 
izbranih verzov Kvinta Horacija Flaka v smislu 
Tertulijanovega navdušeno zavzetega vzklika: 
"O testimonium animae naturaliter christianae! 
(O pričevanje duše po naravi krščanske!).7 
Kakor v Vergilijevih in Ovidijvih, tako je 
tudi v Horacijevih verzih marsikaj zelo blizu 
krščanskega etosa. 
Publij Ovidij Nazon se je rodil leta 43 pr. 
Kr. v mestu Sulmona. Leta 8 po Kr. ga je cesar 
Avgust Oktavijan pregnal na obale Črnega 
morja v mesto Tome. Vzrok pregnanstva 
nam v celoti ni znan. Ovidij sam na kratko 
omenja, da naj bi pregnanstvu botrovala 
"carmen" (pesnitev) in "error" (zabloda). V 
prvem primeru naj bi šlo za njegovo delo "Ars 
amatoria" (Umetnost nežnoljubezenska), v 
drugem primeru pa naj bi bil, kot sodijo neka-
teri avtorji, vmešan v razvratnost Avgustove 
vnukinje Julije. V izgnanstvu je Ovidij leta 17 
po Kr. tudi umrl. 
Sledi moj izbor Ovidijevih verzov in moj 
prevod. 
IZ OVIDIJEVE KNJIGE AMORES  
(= LJUBEZNI)
Ingenium quondam fuerat pretiosius auro,
At nunc barbaries grandis, habere nihil. 
(Am. III. 8,3-4.)
"Cenili nekoč duha so bolj kot zlató, 
In zdaj? Nekulturnež si s tem že, ker nisi 
premožen."
Primerjajmo ta verz s prvim blagrom (Mtv 
5, 3; Lk 6, 20.)
***
Quid tibi cum pelago? Terra contenta fuisses!
Cur non et caelum, tertia regna, petis?
(Am. III, 8, 49-50.)
"Čemu ti še morje? O da bi z zemljo bil 
zadovoljen!
Zakaj ne poželiš še nebà, tretjih kraljestev?"
Apostol Pavel pravi: "Nič nismo prinesli na 
svet, tudi odnesti ne moremo nič. Ako imamo 
živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni," 
(1 Tim 6,7-8.) In še glede "tretjih kraljestev": 
"Vem za človeka v Kristusu, ki je bil (…) 
zamaknjen v tretje nebo" (2 Kor 12,2.)
***
Si tamen e nobis aliquid, nisi nomen et umbra 
Restat, in Elysia valle Tibullus erit.
(Am. III, 9,59-60)
"Če po smrti od nas ostalo ime bi le, senca,
V dolu nebeškem Tibulus bo."
Gre za vero v nesmrtnost duše (in tudi 
telesa, saj je človek enoten, iz duše in telesa).
***
Pinguis amor, nimiumque potens, in taedia 
nobís 
Vertitur, et stomacho, dulcis ut esca, nocet.
(Am. II, 19. 25-26.)
"Spolnost, če prepogosta v zakonu je, 
mrzka postaja,
škodi kot jed, preobilna želodcu."
Podobno ugotavlja sodobna pastorala 
zakoncev!
Quum moriar, medium solvar et inter opus: 
Atque aliquis, nostro lacrimans in funere, 
dicat,
29
Conveniens vitae mors fuit ista suae.
(Am. II, 10,36-38.)
"Ko smrt se približala bo, sredi naj dela 
izdihnem.
Ko na pogrebu objokoval me bo kdo, 
naj reče: ustrezno življenju smrt je bila."
Od Ovidijeve smrti pa vse do današnjih 
dni velja pregovor: "Kakšno življenje, takšna 
smrt."
***
Ut placeas, debes immemor esse tui.
(Am. I, 14,38.)
"Da drugim boš všeč, moraš pozabljati 
nase."
Sveto pismo pa svetuje: " Pred častjo hodi 
ponižnost"
(Prg 15,33b).
***
Nitimur in vetitum semper, cupimusque 
negata.
(Am. III, 4,17.)
"Vedno težimo za tem, kar prepovedano je, 
in želimo si to, kar odrekajo nam."
Prim.: "Ko dobro delati hočem, mi je lažje 
to, kar je zlo" (Rim 7,21).
Tukaj odmeva posledica izvirnega greha. 
Iz Ovidijeve knjige "Ars amatoria" (Umet-
nost nežnoljubezenska)
Quid magis est saxo durum? quid mollius 
unda?
Dura tamen molli saxa cavantur aqua.
(Ars am. I, 475-476.)
"Od skale kaj trše je? Mehkejše od potočka 
valov?
In vendar skale najtrše vodica mehka 
izdolbe."
Podobno poje Ovid v: Epistolae ex Ponto 
(=Pisma iz Ponta):
Gutta cavat lapidem; consumitur annulus 
usu.
(Ex Ponto IV, 10,5.)
"Kaplja še kamen izdolbe; 
prstan izrabi se s časom".8
In Sveto pismo: "Tvoja moč, tvoja potrpež-
ljivost" (Job 4,6; po Vulg.)
***
Odimus accipitrem, quia vivit semper in 
armis.
Et pavidum solitos in pecus ire lupos.
At caret insidiis hominum, quia mitis, hirundo.
(Ars am. II, 147-149.)
"Mrzek nam jastreb je, ker venomer 
borben, od plena živi.
Nam mrzki volkovi so, na ovce boječe 
spravijo se.
Medtem ko človek pošten lastovko krotko 
pri miru pusti."
Štirikrat se "hirundo" (lastovka) omenja v 
Svetem pismu; navajam primer: "Celo lastovka 
se drži časa svojega prihoda, moje ljudstvo pa 
ne pozna Gospodove pravice" (Jer 8,7). O krot-
kosti je rečeno: "Bil pa je Mojzes zelo krotek, 
bolj kot vsi ljudje na zemlji" (4 Mz 12,3).
"Gospod uči krotke svojih poti" (Ps 25,9b).
***
Este procul lites, et amarae proelia linguae!
Dulcibus est verbis mollis alendus amor.
(Ars am. II, 151-152.)
"Daleč proč spori, ostre puščice jezika!
Z milo besedo goji se nežna, čista ljubezen."
Sveto pismo pravi: "Ženski prepiri so stalno 
kapljanje dežja" (Prg 19,13b). "Mil jezik še kost 
zdrobi" (Prg 25,15b).
***
Venturae memores iam nunc estote senectae: 
Sic nullum vobis tempus abibit iners.
(Ars am. III, 59-60.)
"Že zdaj se spominjajte starosti prihajajoče:
ANTIKA IN KRŠČANSTVO
30    TRETJI DAN    2014    1/2 
In tako trenutek noben neploden minil 
vam ne bo."
"Mladenič (…), spominjaj se svojega 
Stvarnika v dnevih mladosti, preden pridejo 
hudi dnevi starosti (…), o katerih porečeš: 
Niso mi všeč." (Prd 12,1.)
***
Forma bonum fragile est: quantumque 
accedit ad annos,
Fit minor; et spatio carpitur ipsa suo.
Nec violae semper nec hiantia lilia florent,
Et riget amissa spina relicta rosa.
(Ars am. II, 113-116.)
"Prikupna zunanjost dobrina prav krhka je,
z leti se manjša in s časom mineva.
Ne ljubke vijolice ne lilije bele – ne cvetejo 
vedno,
uvela gartroža kakor otrpla le s trni 
ostaja…"
Sveto pismo: "Varljiva je ljubkost in 
minljiva je lepota; žena, ki se boji Gospoda, ta 
je hvale vredna" (Prg 31,30).
IZ OVIDIJEVE PESNITVE DE REMEDIO 
AMORIS 
(Prevajam: O zdravilnem sredstvu proti 
zgolj uživaškemu ljubljenju)
"Remedium" je zdravilno sredstvo zoper 
nečemu; ni "medicamentum", "zdravilo", 
ampak "protisredstvo" proti nečemu kvarne-
mu; iz glagola "re-medeor" = "spet zdravim" 
ali "nazaj zdravim".
Dum spectant oculi laesos, laeduntur et ipsi.
(De rem. Am. 615.)
"Ko zdrave oči zró spotakljive rečí,
še same s tem v duhu kvarijo se."
Sveto pismo: "Smrt je prilezla skozi okno" 
(Jer 9,21). "Okna" so sinonim za "oči" (prim. 
"ko otemnijo, ki gledajo skozi okna" (Prd 
12,3c)). "Če te tvoje desno oko pohujšuje, ga 
izderi" (Mt 5,29). 
Omenjenega izreka Jezusa Kristusa ne 
smemo vzeti dobesedno, ampak v smislu: Če 
ti je kaka stvar tako draga kot tvoje oko, se ji 
moraš odpovedati, če te zavaja h grehu. Za oh-
ranitev čistosti je treba mnogo premagovanja. 
IZ OVIDIJEVE KNJIGE: TRISTIA 
(Tristia prevajam: "Grenkobnost", ne 
"Žalostinke", kajti "žalostinka" velja bolj za 
pogreb)
At mihi iam puero caelestia sacra placebant, 
Inque suum furtim Musa trahebat opus.
Saepe pater dixit: Studium quid inutile 
tentas?
Maeonides nullas ipse reliquit opes.
(Trist. IV, 10, 19-22.)
"Meni kot dečku že – poeti nebeški ugajali 
so,
skrivaj me je Muza vlekla v svoj svet.
Oče pa: Čemu se ubadaš z delom brez vsake 
koristi?
Homér, ta Meonijec, imetja si s tem nič 
spravil ni."
Sveto pismo: "Hvaliti hočem vrle može (…).
Izumili so pesmi, napisali modre izreke."
(Sir 44,1.5.)
Multa quidem seripsi, sed quae vitiosa putavi,
Emendaturis ignibus ipse dedi. 
(Trist. IV,10,61-62.)
"Spisal sem mnogo, in grešnega kar je bilo,
zubljem ognjenim sem v očiščenje dal."
Kesanje. Sveto pismo: "Izkaži mi milost, o 
Bog (…), mojega greha me očisti" (Ps 51,3a.4b).
***
Cumque ego praeponam multos mihi, non 
minor illis:
Dicor: et in toto plurimus orbe legor.
31
Si quid habent igitur vatum praesagia veri,
Protinus ut moriar, non ero, terra, tuus.
(Trist. IV, 10, 125-128.)
"Ko mnogim dam prednost, manjši nisem 
od njih.
Bran in omenjen po svetu vsem bom,
če malo vsaj resnični so reki prerokov.
Potem ko umrem, zemlja, plen tvoj na veke 
ne bom."
Mar se ne skriva v teh vrsticah – vsaj 
zasenčeno – že resnica o vstajenju teles? 
"Jaz vem, da moj Rešitelj živi, in da se bo on, 
poslednji, dvignil nad prahom! Tedaj bo moja 
koža zopet okoli mene in v svojem telesu bom 
videl Boga. Da jaz ga bom videl, moje oči ga 
bodo videle, ne kdo drug." (Job 19, 25-27a.)
METAMORFOZE (PREOBRAZBE)
(Ovidijeva mitološka pesnitev v petnajstih 
knjigah)
Izvlečki iz nje:
Začetek
Iamque mare et tellus mullum discrimen 
habebant,
Omnia pontus erant: deerant quoque litora 
ponto.
(Metam. I, 291-292.)
"V začetku med morjem in kopnom bilò ni 
razlike,
brezmejno valovje le – brez obal in bregov."
Človek
Pronaque cum spectent animalia caetera 
terram,
Os homini sublime dedit: coelumque tueri 
Iussit, et erectos ad sidera tollere vultus. 
(Metam. I, 84-87.)
"Živali so sklonjene k zemlji, gledajo tla;
človeku pokončnost je dana in hkrati ukaz
zreti v nebo, dvigati k zvezdam obraz."
***
Raj
Aurea prima sata est aetas, quae vindice nullo
Sponte sua sine lege fidem rectumque colebat.
(Metam. I,89-90.)
"Doba, vsa zlata, sprva bilà je, ko človek
brez paznika od sebe sam delal je zvesto in 
dobro."
***
Ver erat aeternum, placidique tepentibus auris
Mulcebant Zephyri natos sine semine flores.
(Metam. I,107-108.)
"Večno cvetela pomlad je in blagi zefiri 
božali so
cvetice, ki zrasle so, ne da bi bil jih človek 
poséjal."
Glej, kakor da bi Ovidij imel pred seboj prve 
strani Svetega pisma Stare zaveze! 
***
Ipse docet, quid agam; fas est et ab hoste 
docerí.
(Metam. IV, 428.)
"Ona (Junona) učí me, kaj naj storim, še od 
sovraga učiti se, prav je."
Sovražnik, hudobec, vse stori, da bi zapeljal 
človeka (prim. Lk 11,24-26).
In kaj storim jaz, da svet bi boljši postal? 
***
Maior sum, quam cui possit Fortuna nocere:
Multaque ut eripiat; multo mihi plura 
relinquet.
(Metam. VI, 195-196.)
"Sem večji kot tisti, ki Usoda mu škoditi 
more:
če mnogo ugrabi, veliko še več mi pusti."
"Gospod, naš Gospod (…), kaj je človek, 
da se ga spominjaš (…). Naredil si ga malo 
nižjega od angelov" (Ps 8,2a.5-6).
ANTIKA IN KRŠČANSTVO
32    TRETJI DAN    2014    1/2 
SKLEP
Iz vrstic, navedenih iz šestih Ovidijevih pesnitev, iz Amores (Ljubezni), Ars amatoria 
(Umetnost nežnoljubezenska), Epistolae ex 
Ponto (Pisma iz Ponta), De remedio amoris (O 
zdravilnem sredstvu proti zgolj uživaškemu 
ljubljenju), Tristia (Grenkobnost) in Meta-
morphoseōn libri (Knjige metamorfoz), odsevajo 
svetle točke, ki jih lahko primerjamo s Svetim 
pismom. Res je sicer, da Ovidijeve pesnitve, 
vzete v celoti, niso na tako visoki stopnji 
moralnosti kot Vergilijeve, vendar pa se prav v 
Ovidijevih Metamorfozah dobro kaže biblična 
prazgodovina: začetek, človek, raj itn.
Ob Ovidijevi smrti je bil Jezus iz Nazareta 
star ok. 24 ali 25 let. Mladenič se je usmilil 
svojega sodobnika, "ki ni smel spoznati edi-
nega in pravega Boga" (Dante). Ovidij namreč 
sam prizna, da je uničil, kar je bilo v njegovih 
pesnitvah pregrešnega. Midu (Midas) polaga 
v usta kesanje: "Peccavimus, sed miserere"9 
(Grešili smo, vendar usmili se; Midov greh: 
lakomnost; "česar dotaknem se le, naj v suho 
zlató spremeni se"). 
V tujini je Ovidij vse do smrti delal pokoro. 
Ni mu bilo dano, da bi njegov prah prenesli v 
Rim in da bi mu na grob stavili napis:
Hic ego qui iaceo, tenerorum lusor amorum,
Ingenio perii Naso poëta meo;
At tibi, qui transis, ne sit grave, quisquis 
amasti,
Dicere: Nasonis molliter ossa cubent.10
1. Kjer je logičnost, tam je latinski jezik, kjer nelogičnost, tam 
je danes Slovenija.
2. Latinsko, latinsko.
3. Tako Gantar v: Družina 59 (2010), 51-52, 3.
4. Prim. Jorge Mario Bergoglio, Odprt um, Verujoče srce, 
Ljubljana: Družina, 2013, 6.
5. Prim. Jadranka Cergol, Med mero in misterijem. Antični svet v 
delih Alojza Rebule, Trst: Mladika, 2012, 121. 
6. Jožef Smej, Vergil in njegova četrta ekloga, v:Tretji dan 32 
(2003), 6/7, 84-87. Isti, Devica, devištvo in deviškost v pesnitvah 
Publija Vergilija Marona, v: Tretji dan 33 (2004), 9/10, 24-28. 
Isti, Beseda "Deus" v Vergilijevih pesnitvah, v: Tretji dan 36 
(2007), 5/6, 12-16.
7. Tertullianus, Apologeticum, 17.
8. Ta znani Ovidijev izrek so v 16. stoletju dopolnili takole: 
Gutta cavat lapidem non bis, sed saepe cadendo: 
Sic homo fit sapiens bis non, sed saepe legendo. 
Kaplja še kamen izdolbe, a nikakor na màh, 
marveč s padanjem trajnim: 
tako tudi človek ne izmodrí se na màh, 
marveč s pogostim le branjem.
9. Prim. Metam XI, 132-133.102-103.
10. Tukaj počivam, pesmih ljubezenskih avtor,  
jaz, Nazon, poet, umrl sem s spretnostjo svojo; 
Kdorkoli si ti, ki mimo tu greš, 
reci vsaj to: naj lahka ti, Nazon, zemljica bo.