Politični ogled. Avstrijske dežele. V prvi seji drž. zbora bili ste dve reči za večiao poalaacev veseli: gg. aova miaiatra ia pa — drž. proračun. Od leta 1873 takega ai bilo, kakor je proračun za pribodaje leto t. j. brez primaajkljaja. Ako pojde stvar po volji ministra za drž. fiaance, vit. Dunajevakega, oatane še aekaj čez 169.000 gl. v dež. kasah. Veliko to sicer ai, vendar pa je že to veliko, da ae bode primaajkljaja. Kar je pa pri tem čudao, je to, da poslaacem nemškoliberalaih straak ai po volji tak proračun ter mu preiskujejo vse žile ia obiati, aaj bi spravili va-aj — primaakljaj. G. miaister pa se razume na štetje in se toraj ae ušteje lehko. Sicer pa se že izvemo kmalu iz razprav, kaj je s tem proračuaom. — Nekdaaji predsedaik drž. zbora, dr. Rechbauer, je že delj čaaa bolan v Gradci in sedaj ni več upanja, da še ozdravi. Mož je svoje dai audo ropotal z liberalaim zvoncem. — Staj. dež. hraailnica zviša obresti za vloge do 5000 gold. od 372 na 4. Ni dobro, če dela taka hraailaica, kakor je štajarska, spremembe, ako jib. ai v resnici treba. — Koroški dež. poslanec, dr. Ubl, je v dež. zboru cudno vzropotal na slov. duhovnike, čes, da je neresBica v tem, ko pravijo, da se slov. otroci ne nauče v ljudski šoli sloveaski, pač pa zaaemarjajo sami podučevaaje v verouauku. To je se ve", da liberalua — neresaica iajedobro, Se se vzdignejo čč. gospodi zoper tako obrekovanje. — Na Kraajskem se hvalijo po aekakaterih krajih s pray dobro letiao. Posebao sadja imajo veliko, ali ceae aima. Jabelčaik pa se plačuje bojda polovajak po 20 gld. — nSlov. učiteljsko društvo" v Ljubljaai je ime]o veliko slavaost v proslavo 401etuice presvitlega cesarja in je bila, če sodimo iz gospode, ki je bila vpričo in iz vzporeda, v resaici na čast temu aruštvu. — Gorica, glavao mesto Primorja, ima dva župaaa, to ae pravi, edeu, dr. Maurovich še je, drugi, dr. Pajer pa dela vse priprave, da postaue župau. Čudao, po imeuu ai aobedeu italijaaake krvi, po življeaji pa ata oba prava pravcata Italijaaa Zadaji, dr. Pajer, ima pa sedaj dobro ime pri c. kr. uameatuiku v Tratu ia to pomeai za bj veliko. — Iz okolice pri Tratu se je zadflji teden popeljalo 330 ljudi v dalujo Brazilijo in pojde jih še bojda v malih daeh ravno tje večje število. Težko, 6e najdejo, česar iščejo, svojo areeo v dalaji, nezdravi deželi. — V Istri imajo letos dobro, izvrstao viasko leto. Viaa je po mestib toliko, da jim zmaBJkuje poaode ia tudi dobro je, kakor ga že zdavaa Bi bilo. Prav, aaj dobodo naši rojaki le tudi kupcev dobrih! — Ogerski miaister za drž. fiaaBce ui tako srečea, da bi ne imel več primaajkljaja za drugo leto, ima ga še čez 7 milj. Hvali pa se veadar-le, češ, da je tak primanjkljaj — pravo čudo. — V Bosfli je sedaj nabor novib vojakov pri koBci. K naboru jih je prišlo 590 a v vojake vzeli so jib samo 43, največ je v Bjih pravoalavaib ali ataroverskih (26), najmanj je katoliških mladeaičev (3), turakih pa je 14. Katoliškib prebivalcev je v onib krajih le pičlo število. Turska sila jih ni bila zlebka trpela. Vunanje države. Sv. Oče ao izdali poaebno pismo do svojih poslaaikov, ki so pri večjih državah v Evropi; v njem se pravi odločuo, da gre njim večao mesto slej, kakor prej ia ae torej v tem ai bič izpreaieailo, odkar je bil aemški cesar v Rimu pri kralji Umbertu. To tudi Be more biti drugače. — ttalija ima, kakor druge večje države, veliko štroškov in vselej premalo prihodkov. Miaister za drž. fiaaace pa veadar-le upa, da mu Be bode treba iskati posojila. Minx pa je bojda tudi Italiji treba, če aoče priti globlje v dolgove. No to je eakrat resBica. — V Špaaiji ostaBe ataro miuiaterstvo ali ono hoče seči v vrste višjib caatnikov ,,a kolom", kajti zdi ae mu, da ti saujejo novo vojaško uatajo, nov tak vojaški puut pa bi paČ ue bil, saj so v tej deželi doalej akorej vse ustaje prišle iz vrste vojaštva. — Tudi na Francoskem stoji sedaj drž. proračun v raz- pravi ali minister za drž. fiaauce bojda ae zaa — šteti. Vsaj očita se mu to od večih poslaucev. Tako sicer že ai, toda nekaj je brž le v tem resaice — to, da hoče miaister prikriti poalancem, kako aaglo da raste število štroškov. Kriva je tega bojda vojaka od leta 1870. —V Loadoau pride te dai več irakih poslaacev pred aodnijo, očita se jim, da so krivi oaih umorov, ki so se godili zadaja leta aa Irskem. Pravi se, da ima aodaija za to več dokazov, mi pa mislimo, da jih je kriva le krivica, ki se dela čez 300 let ubogim Ircem. — Nemški ceaar je šel v Hamburg, da je vpričo poaebBih aloveaaosti, ki se vrše oadi. — KBJiŽBica aaglijakega zdravaika, dr. MackeBzieja, v kateri dolži aemške zdravaike, da so aevedai, sme se veBdar-le prodajati poslej tudi po Nemčiji, s prva so jo bili zajeli, češ, da ae kaže za aemake bralce. — Ruski miaister za vuaaaje zadeve, grof Giers, je obhajal 50 letnico avoje službe v državaih poslih. Čestitk je dobil veliko, tudi iz Duuaja, Rima ia BeroliBa ia to se sodi na dobro ter da so si te države z rusko prijazae. Nam bi bilo to po volji ia državam bi, sodimo, Be bilo aa škodo. — Bolgarsko sobraaje ali drž. zbor je začel svoje delo ia je priac Ferdiaand sam odprl zborovaaje. Priac zatrjuje, da bode k malu bolje za ubogo Bolgarijo ter da jej od zuaaj Be preti nevaraost. Bobro, če to ai le prazaa tolažba. — Kar se tiče Turčije, radi prizaamo, da je dovolj zvita ter ae mara iti aa limaaice ae Rusiji ae Abgliji, ki jo vabite Ba svojo stra#. — Srbski kralj je sedaj kar aa aaglem velel pravoalavaemu nadškofu v Belem gradu, aaj razveže ob, brez cerkveaega zbora ali siBode, zakoa med ajim in kraljico. Leta je ustregel želji kralja ter je razvezal zakoB, toda kraljica ue prizua te razaodbe ia tudi Ijudatvo ae, izlasti žeae ao dokaj hude ua to razsodbo. — V Atenah, glavaem mestu Grčije, vrai se veliko slavBosti na čaat kralju; 25-let že nosi sedaj kraljevo krouo in uživa, kakor ae vidi, splošujo ljubezeu pri grškem ljudstvu. — V aeverai Ameriki niso dovoljai z auglijskim poslaaikom vNovem Yorku. Predsedaik zediajeaih držav, Olevelaad, tirja zato, aaj ga odpokliče aaglijaka vlada. Skoraj ai dvoma, da mu ustreže v tem aaglijsko miaisterstvo. JBolji je mir, kakor pa prepir.