Ameriška Domovina s ^tl60« L^i ^Okly °°C1 ne ty.Y t«ii>'n*h'•**di 'X /,, «SRICAM IM SHSff J227 in im umu*/*# 5° Južna Dakota z 12.3% in nssouri z 12%. st ^Prečno je največ 65 let iJudi od štirih glavnih v , °nij naše dežele na Severo-nodu — io.6%! V aprilu in maju bodo zopet demonstracije? WASHINGTON, D.C. — Našim levičarjem in njihovim somišljenikom ter prijateljem kar ne gre iz spomina, kakšne demonstracije smo imeli vsako pomlad še pred par leti. Že lani je veselje po demonstracijah začelo usihati. Udeležencev je bilo zmeraj manj, veliko manj pa tudi gledalcev in radovednežev. Ne dajo se oplašiti tudi letos. Zopet so napravili načrt, kako bodo prirejali demonstracije v aprilu in maju. Največje prireditve so naravno predvidene za Washington. Policija zaenkrat se ni dobila vtisa, da bodo letošnji podvigi obsežnejši od lanskih, kolikor se bodo sploh vršili. Severni Vietnamci na Kongresu KP v Moskvi Kongresa Komunistične partije ZSSR v Moskvi se u-dcležuje glavni partijski vodnik Severnega Vietnama Le Duan, vodniki Viet Konga in Path'et Lao. MOSKVA, ZSSR. — Le Duan je prišel osebno na 24. kongres Komunistične partije ZSSR. Istočasno z njim so prišli tudi zastopniki Osvobodilne fronte Južnega Vietnama in zastopniki Pathet Lao. Ni bilo zastopnikov rdečih iz Kambodže, ker Moskva še vedno priznava za zakonito vlado Lon Nola. Le Duan, glavni tajnik Komunistične partije Severnega Vietnama, se je z delegacijama Južnega Vietnama in Laosa ustavil na poti v Moskvo v Peipingu, kjer se je razgovarjal s predsednikom vlade Ču En-lajem, ki je bil sicer nekaj tednov preje na obisku v Hanoiu in tam obljubil Severnemu Vietnamu pomoč, če bi ga napadli ‘‘ameriški imperialisti”. V Peipingu so skušali Le Duana zadržati pred potjo v Moskvo, pa je ta kljub temu šel. Kitajska Komunistična partija je bila povabljena na moskovski kongres, pa je udeležbo odklonila, prav tako jo je odklonila tudi KP Albanije, ki zvesto drži s Kitajsko KP. Hanoi skuša ohraniti dobre zveze tako s Peipingom kot z Moskvo, od katere bi rad dobil čim več pomoči za vojskovanje proti Južnemu Vietnamu, v Kambodži in Laosu. Med tem ko Peiping to vojskovanje podpira, kot trdijo, na celi črti, naj bi v Moskvi bili v dvomu, če Severni Indija odklonila očitek o vmešavanju v Pakistan NEW DELHI, Ind. — Zastopnik zunanjega ministrstva je odr ločno zavrnil očitke Pakistana, da se je Indija vmešala v razmere v Vzhodnem Pakistanu. Prav tako je zavrnil trditve, da bi bil tajni radio “Bengalija” (Bangla Desh) na tleh Indije, o-ziroma na ladji, ki naj bi bila zasidrana na reki v bližini Kalkute. Pakistanski visoki komisar Sajjad Hyder se je pritožil pri indijski vladi zaradi “izzivalnih, zlobnih in neosnovanih” poročil o položaju v Vzhodnem Pakistanu in označil razpravo o položaju v Vzhodnem Pakistanu v indijskem parlamentu za vmešavanje v pakistanske zadeve. Postavitev tajnega radia v Indiji je označil za “sovražno dejanje”. Indija odločno zanika, da bi bil tajni bengalski radio na njenih tleh, o poročilih v časopisju in na radiu pa pravi, da sta ta svobodna in se lahko poslužita vseh razpoložljivih virov. V kolikor so vesti o položajuv Vzhodnem Pakistanu netočne, je to krivda Pakistana, ki je u-vedel cenzuro, ki onemogoča redno poročanje. Kaj bo z Berlinom? BERLIN, Nem. — Tako se sprašuje urad za ljudsko štetje v Berlinu. Ugotovil je namreč, da se več ljudi seli i^ Berlina v Zahodno Nemčijo, kot pa doge-Ijuje. Da bo slika tem temnejša: odseljujejo se mladi ljudje, stari rod pa ostaja. Tako ima Zahodni Berlin danes 2,125,000 prebivalcev, nad 21% jih je pa starih nad 65 let. BREZNJEV JE PREDLOŽIL KONFERENCO JEDRSKIH SIL Vodnik Komunistične partije ZSSR Leonid Brežnjev je včeraj v svojem obsežnem poročilu na 24. kongresu KP ZSSR predložil konferenco 5 jedrskih sil o omejitvi jodrskega oboroževanja. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj | ganejo z mesta. Ne gre torej za se je tu začel 24. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze, ki se ga poleg blizu 5,000 partijskih delegatov iz vse Sovjetske zveze udeležujejo tudi zastopstva Komunistične partije iz 80 dežel vsega sveta. Med zastopniki ni predstavnikov Komunistične partije Kitajske, naj večje na svetu, in Albanije. Zastopana je seveda Komunistična partija ZDA, v Moskvi je njen glavni tajnik Gus Hall. V svojem obsežnem poročilu o preteklem delu in o načrtih za bodočnost je Leonid Brežnjev predložil tudi konferenco petih jedrskih sil o omejitvi jedrskega oboroževanja. Ker Francija in Kitajska ne kažeta nobene volje za udeležbo na kaki taki konferenci, je precej očitno, da je predlog bolj propagandnega značaja kot pa stvaren. Vietnam le ne prenapenja svo- s^- Mladina beži iz ' Berlina v Kongresa Komunistične parti- glavnem radi skrbi, kaj bo z me- je ZSSR, ki se je začel včeraj, se udeležuje okoli 80 partijskih zastopstev z vsega sveta. Seveda stom in kako se bo tam razvijala zaposlenost. V Berlin prihajajo tuji delavci, posebno iz Turčije, držav z romunskim Nicolo Ce-ausescujem vred. Navzoč je tudi vodnik KP ZDA Gus Hall. so tam vsi vodniki satelitskih Balkana in južne Evrope. Res je, da jih nekaj misli ostati v Berlinu za stalno, toda kdo ve, ali si ne bodo premislili. Zato v Berlinu čakajo Ježko, kdaj bo zopet mogoč dotok Nemcev z Vzhoda, kot je to bilo pred letom 1960, ko še ni bilo znanega “zidu” sredi mesta. Več kot en časopis Naklada časopisja v ZDA je tolikšna, da pride na vsak ameriški dom 1.2 časopisa. Francija in rdeča Kitajska sta se lotili proizvajanja jedrskega orožja precej kasno in sta zato v njegovem razvoju zaostali. Tako je do neke mere razumljivo, da ne marata veliko slišati o kaki konferenci, ki bi naj omejevala jedrsko oboroževanje. Peiping je med tem ponovno nastopil za prepoved in uničenje vsega jedrskega orožja, o čemer pa se zdi niso voljni razpravljati ne v Moskvi ne v Washingtonu. Pri takem položaju je komaj mogoče računati na sprejem predloga za konferenco petih jedrskih držav z dnevnim redom, ki ga je objavil Brežnjev. Glavni tajnik Komunistične partije ZSSR je predložil tudi svetovno razorožitveno konferenco, četudi zaseda že več let v švicarski Ženevi razorožitvena konferenca Združenih narodov z zastopstvi 25 držav in išče možnosti za omejitev oboroževanja. Posebej se vrše razgovori o omejitvi jedrskega in raketnega oboroževanja med ZDA in ZSSR na Dunaju. Tudi ti se ne nove konference, ampak za dobro voljo pri teh, ki so že v teku, če naj postane svet varnejši in nevarnost vojne manjša! V svojem poročilu je Brežnjev objavil sovjetsko pripravljenost sodelovanja z drugimi državami pri naporih za ohranitev čistoče okolja. Precej ostro je napadel Komunistično partijo Kitajske, pa izrazil upanje, da se bodo odnosi z njo le popravili. ZDA je prijemal zaradi vojne v Indokini in zaradi napetega položaja na Srednjem vzhodu, pa izrazil upanje na izboljšanje odnosov z njimi. Ponovil je Brežnjev tudi skrb in odgovornost Sovjetske Komunistične partije za ohranitev in varnost socialističnih držav po svetu. V domači politiki je napovedal. da bo težka industrija še vedno ohranila prednost, da pa se bodo trudili tudi za povišanje življenjske ravni v Sovjetski zvezi. Nixon še zmeraj želi ukinitev “enakega časa” na televiziji WASHINGTON, D.C Predsednik Nixon je v napol zasebnem pogovoru z upravo CBS televizije zopet poudaril stališče, da bi bilo najbolje, da se načelo “enakega časa” briše iz zakona. Kako si to predstavlja, si je tež- Iz Clevelanda in okolice Sestanek— V petek, 2. aprila, ob 7. zvečer bo v prostorih Baragovega doma kratek sestanek odbora Slovenske kapele. Navzoč bo zastopnik iz Washingtona. Odborniki so prošeni, da se sestanka prav gotovo udeleže. Zdravnik se vrnil— Dr. Leopold Ukmar, ki uraduje na 6802 St. Clair Avenue se je vrnil z oddiha v Kaliforniji in bo od jutri, 1. aprila, dalje zopet redno v uradu od 10. dopoldne do 12. in od 5.30 popoldne do 7.30 zvečer vsak dan z izjemo nedelje. Turnir v namiznem tenisu— Slov. športni klub pripravlja za soboto, 3. aprila, ob 7. zvečer letni turnir v namiznem tenisu v dvorani stare cerkve pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Avenue. Za pojasnila. kličite tel. 692-0811. Vabljeni igralci in gledalci! Prodaja starine— Ameriško-srbski ženski klub prireja 2. in 3. aprila od 9.30 dop. do 5. pop. v Baragovem domu na 6304 St. Clair Avenue prodajo starih in rabljenih, pa še dobrih predmetov in priprav. Filme bo predvajal— Jutri, v četrtek, ob 7. zvečer bo v EUROPA TRAVEL SERVICE na 911 E. 185 St. predvajal Eddie Kenik filme iz Slovenije. Vsi vabljeni! Župan privija mestni svet— iviestrii župan C. Stokes je dal mestnemu svetu na izbiro, ali sprejme njegov predlog mestnega proračuna ali pa bo vetiral predlog, ki ga je dopolnil mestni svet in v tem slučaju onemogočil plačilo mestnega sveta in njegovega osobja. Zupan zah- ko zamisliti. Pretekli teden so na primer i da mu ne more večje dobrote 2kazati, nego če mu preskrbi ^sako jutro skledico kave, ka-er° je bolj čislala, nego vse ruge še tako drage pijače in Jedila. Ona je skoraj ob sami avi živela in po svojih izkuš-nJah jo je tU(jj VSakemu pripo-j?cala v notranjih boleznih. akor se je večkrat bahala, po-tllagala je ona že marsikatere-^ m marsikateri, ki bi bili vrez nje že davno v krtovi de-e P Ona je imela za vse bolezni e dve zdravili, namreč: gadjo ^ast za rane in zunanje bole-Ig06' ^ ^avo za vse nc,tranje l30' Znk Komur te dve reči ne po-^agata, temu svetuje Polona °slati po gospoda. Da bi tudi vguštin spoznal čudodelno kave, priporočila ga je stari prijateljici, ki “pred mo-orn” kuha neko osladno sivo-jjavkasto juho, katero — sam °g ve po kateri pravici—ime-^ie “kofe”. Za jeden krajcar Se dobi skledica te moče. Če zjutraj zgodaj mimo, videl °s’ kaj ima gostov, ki se tukaj Poleti in pozimi pod milim j6 °m — krepčajo za delo in /ud, ki jih čaka. Tej kofetarici .Avguštin zjutraj, predno je j6;.v šolo, donašal potrebnih itrT’ k’kaka za nos, drv, vode . in dilo se mu je hitro in površno učenje; torej se ni nikoli prehitel in kar so se drugi v jed-nem letu naučili — seveda vse le bolj po vrhu — za to si je on odločil po dve, časih pa tudi po tri leta, kakor je videl, da bo izhajal. Te Avguštinove misli morebiti niso napačne; ali njegova nesreča je bila, da je imel ravno take učenike, ki v tej reči niso bili njegovih mislij. Kaj je mogel Avguštin za to, da so njegovi učeniki mislili, da je le njegova lenoba in budalost kriva, da tako zaostaja! To je Avguština peklo globoko v srce; tudi pravega veselja ni imel zdaj več, ker je videl, da se v najpoglavitnejših rečeh s svojimi učeniki ne ujema. Vender jo je z neizrečeno potrpežljivostjo privozil do tretje latinske šole. Ta se mu je pa tako imenitna zdela, da je takoj uvidel, da bo zanjo treba najmenj tri leta; posebno grški jezik mu je bil zastavica, da je celo obupal, bode li moči jo kdaj rešiti. o • -* zato je dobil vselej sko-, ico sive čorbice, ki se mu je °U prilegla, kakor ne vem kaj. soli je sprva nekam čudno (j« gosposki otroci so ga azili zavoljo hribovske obleke. žalkai časa jih je mirno poslu-. ’ aU ko mu je bilo preveč ^Zal jim je hribovske svoje Pes^ 30 mu v jjq a*u Pridobile toliko veljav-h s. ’ da so si součenci njegovo ^ušaii ^e§ovo So Vy. set’ namreč prostovoljno de-kala° od kruha, sadja in slad ^.rij' Vse bi bilo dobro, Avgu-v j1 k* bil prav brezskrbno ži De ’ k° ki le ABC ne bilo — ^.Srečni ABC mu je belil glavo. 2(jettlu se je kar nemogoče čfv °’ v glavi obdržati toliko Zej’ ki so si še vrhu tega tako lik° ^0^°kne; to ga je še neko-> ° vP°tolažilo, kar je modri lvček časih rekel: “Nihče nebes ne pade.” Z božjo let '”CJ° je konec prvega pol a Ze prav dobro ločil b od d v čast šteli in ohraniti dobrovoljnost na vsak način, oddajali Jože Grdina: Po stopinjaii Gospodovih (Nadaljevanje) Teodor, ki je sprva študiral v Strassburgu, zatem pa v Frankfurtu, je bil jako nadarjen in resnicoljuben mladenič. Predvsem je iskal resnico. Pripovedujejo, da je kot jako pobožen bral Sv. pismo. Pri tem branju najde, da sta dva lista Sv. pisma zlepljena. Kaj naj to pomeni? Resnicoljuben, zraven pa radoveden, hoče zvedeti, zakaj sta ta dva lista skupaj zlepljena? Teodor je šel na delo, pa dosegel to, da je oba lista sprostil. Tam našel poglavje, ki govori o Mesiji. Ko Teodor prebere, vzklikne: I, saj Mesija je že bil! Judje ga pa le še čakamo. Resnico iskajoči Teodor se obrne do visokih katoliških predstavnikov, ki so ukaželjnega mladeniča poučili o katoliški veri. Ko je vse pronašel, se je dal krstiti: skrivaj seveda, ker Teodor je le kčetl ?°moč Jeta j ^ ko I'Sero ABc, 80 minila tri leta, prišel je skrivnostim, ki tiče v Vfg,' korena in učenik ga je Višj.^Sa spoznal, da stopi v iOal! red’ Avguštinu se je skoraj b0 0 storilo, ko je zvedel, da ga Tioral zapustiti učenika, ki ih k6 5ri leta vodil P° strugah le^^icah zvitega ABC. Zadnje stih S° učenik posebno poča-jirg • *2V°lili 30 ga namreč, da Vilo 6 k°dil po tobak. To opra-ir^o 11111 K dajalo neko posebno U£ ltn°st v šoli, in kadar so hili P° §roa in 80 Csen^Vguštinu, zavidalo mu je . uidespt Avguštin je tedaj izgubil ma-ione vse veselje do šole in do aukev; nič ne mara, da bi bil obesil uk na kljuko in bi jo po pihal zopet na Kozji Vrh, ko bi ga ne bilo nekaj zadrževalo. Avguštin namreč je rasel vsaj starosti, četudi ne v modrosti, in je prišel v tista leta, ko se začne višja gosposka bolj za človeka pečati in ga celo povabi, da bi se prišel pokazat, je li vreden bele suknje, ali ne. Av guštin je imel res velik strah pred grškim jezikom, ali kadar je mislil na belo suknjo, ali bolje rečeno na beli frak, obhajale so ga kar slabosti. To je pač uvidel, da ga malo očetovo posestvo ne reši vojaščine, posebno ker so oče še trdni in dobro pri moči. Torej je potrpel z grščino, dasitudi bi mu bila kmalu želodec obrnila in zmešala možgane, ko bi jih bil kaj prida imel. Iz te prevelike stiske ga reši učitelj krščanskega nauka. Dobri mož je že davno uvidel da je Ocepek toliko za šolo, kakor zajec za boben. Neki dan po šoli pokliče Avgušina na stran in mu naznani, da je pri davčnem uradu izpraznjeno mesto pisarjevo, da je on z višjim davkarjem, z gospodom Srakarjem, dobro znan in da je pri njem že za Avguština govoril. Revni pastirci na betlehemski paši se gotovo niso tako razveselili, ko jim je angelj oznani" rojstvo Gospodovo, kakor je Avguština razveselila ta novica. Solze so mu zalile oči, besede ni mogel govoriti v zahvalo, le roko je poljubil dobremu gospodu. Sam sebi ni mogel verjeti, da bi bilo to mogoče, šele tretji dan, ko je že v davčni pisarni blizu vrat sedel pri svoji mizi in je prepisaval mnogovrstne reči, bil se je prepričal da je resnica. Ko je tri dni pisal, pokliče ga višji davkar v svojo pisarno, ki je bila od obče velike sobane le z remeljni pregrajena. Kadar Avguštin zasliši Srakarjev glas, prestraši se, da mu pade pero iz roke, ves bled stopi pred gospoda, ker si je mislil, Bog ve, kaj je zagrešil. (Dalje prihodnjič) jih načrtih, bo prejel večno življenje, kjer vlada neskončna sreča in mu te sreče nihče vzeti ne more. , Alfonz, sicer rojen Jud, ni imel nobene vere, bil je brezverec in framazon. Katoličane je sovražil, zlasti še duhovnike; na svojega brata Teodorja je bil jezen, ker se je izneveril judovstvu ter postal katoličan. Kot izobražen in premožen intelektualec se je namenil, da gre na daljše potovanje. Načrt njegovega potovanja je bil, da gre čez vzhodno Francijo v Neapelj, toda se pri tem ogne njemu nelju-aega Rima, za katerega kratko-malo ni maral. Povrhu tega so mu še domači strogo zabičevali naj ne hodi v Rim, ker tam da razsaja mrzlica. To je bilo precej podobno nakani stare Avstrije, ki je 1. 1885 zabranila Slovencem romanje v Velehrad na grob sv. Metoda, pod pretvezo, da v Velehradu razsaja kuga. To lopovščino stare Avstrije je potem Simon Gregorčič v poezi Judih stopiti v katoliško Cerkev. Za sinov korak je zvedel oče, pa vpraša sina, če je res katoličan? Teodor ni nič tajil, ampak moško priznal, da je katoličan. S tem priznanjem je nastal med očetom in sinom popoln pre-’om: Bilje izobčen iz družine in judovskega občestva sploh, on je bil za rodbino Ratisbonne in judovstvo toliko kot mrtev. To je bil hud udarec za dobrega Teodorja, ki ga je pa moško prenesel; naredil je korak naprej, stopil je v semenišče in postal duhovnik. Da je bilo to dejanje Teodorja v veliko jezo Judov, zlasti še ugledni, pa premožni obitelji Ratisbonne ni tre-3a posebej poudarjati, ampak Teodoor ni klonil: šel je naprej po začrtani poti. Molil je za spreobrnjenje svojega naroda, še prav posebej pa za svojega mlajšega brata Alfonza, ki se je zelo jezil nad bratovo “neumnostjo”, da gre in postane kristjan. Alfonz Ratisbonne je bil rojen 1. maja 1841. Njegovo prvotno ime je bilo: Tobija Charles Alfonz Ratisbonne, rabil pa je le ime Alfonz. Ko je bil star štiri leta, mu je umrla mati; 14 let zatem pa še oče. Oskrbo nad o-troci je prevzel očetov brat, stric Ratisbonne, bogat, ugleden ban ur v Strassburgu. Ker ni bilo v družini otrok, je stric vzel k sebi pa zavpije: Kaj pa to vaše udarite, da je Slovenska kapela tbrez povezanosti s to ali ono Spomni se... naj bo že enkrat, eno naj večjih podvzetij ameri-! stranko. Med ostalimi ministri konec teh neumnosti. Končno je Alfonz je obljubil, da bo zmolil predobro vedel, kaj se pravi pri ji “Vdegrajska kuga” dobro o- krcal. Tako Slovenci v Velehrad niso šli, dočim se Alfonz Ratis-nonne za svarila svojih domačih ni brigal in je v Rim kljub temu šel, četudi zanj ni maral. Slovenci so se ustrašili “kuge”, Ratisbonne pa “mrzlice” prav nič. Pozneje je povedal: “Sam ne vem, kako sem prišel v Rim. Mislim, da sem pot zgrešil; namesto v Neapelj, sem se kar nekako lahkomiselno odpeljal tja (v Rim). Ker je že bil v Rimu, je sklenil, da obišče svojega sošolca Gustava de Bussiere, ki je bil sicer protestant, toda sta si bilo kljub temu velika prijatelja. Po snidenju s prijateljem pelje Gustav Alfonza k svojemu starejšemu bratu, baronu Teodorju de Bussiere, ki je iz protestantizma prestopil v Katoliško cerkev ter bil zelo navdušen katoličan. Teodor de Bussiere je z veseljem sprejel Alfonza ter hodil z njim po Rimu in mu razkazoval z n a m e n itostf Rima, vmes med razgovorom pa vpletel kako versko resnico ali kaj drugega pobožnega ter tako zelo vplival na brezvernega Juda. Alfonza je to sicer jezilo, toda kot inteligent tega ni hotel javno pokazati, končno pa le pravi: Jud sem in Jud bom umrl. Zabavljal je in se norčeval iz papeža in katoličanov sploh. Teodor se ni dal oplašiti, ampak je skušal kar mogoče na lep molitvico, katero mu je dal na listku napisano češ: Če nič ne pomaga, tudi nič ne škoduje. Alfonz tedaj ni vedel, da bo to, kar je sprejel s smehom in norčijo, že drugi dan povod obilnim solzam in — spreobrnjenju, o katerem še sanjal ni. Alfonz je bil na tem, da zapusti Rim, nadaljuje potovanje na Malto, od tam pa v Carigrad, Rima pa da ima že zadosti, ko ga ustavi Teodor: No, tako hitro pa vendar ne hiti dalje! Vsaj Rim si malo oglej, potem pa pojdi. Drugi dan, 20. januarja 1842, gre Alfonz po trgu Di Spagna, ko sreča Teodorja, ki se je peljal po opravkih; prijazno povabi Alfonza, naj prisede k njemu na voz. Alfonz se je temu povabilu odzval ter prisedel. Ko se pripeljeta do cerkve sv. Andreja delle Fratte, pravi Teodor Alfonzu, naj tu malo počaka, ker ima tukaj opravek radi pogreba svojega prijatelja; toda se bo brž vrnil. Alfonz, ki ni maral sam tam čakati, stopi za kratek čas v cerkev, da si jo malo o-gleda. ških Slovencev, podvzetje, ki bo trajna priča naše vere, družinske zvestobe in zvestobe narodu. Brez dvoma bo posvetitev Slovenske kapele eden najpomembnejših vseslovenskih dogodkov v Ameriki, vsaj v zadnjih desetletjih. Da pa bo čim več pomenil našemu rodu, se moramo zbrati za slovenske dni v Washingtonu v velikem številu, vsi: mladi, ki izhajajo iz a-meriškega in slovensko-ameri-škega okolja, prav tako kot oni, ki so se pred časom priselili iz Slovenije. Pridite! Tudi pošljite svoje predloge k programu — v kolikor še ni izdelan, bodo vaši predlogi dobrodošli. Pripravljalni odbor za posvetitev Slovenske kapele je pet pristašev Stranke pravice in trije republikanci, trije ministri pripadajo manjšim strankam in nevtralcem. Nihat Frim bo šel še ta teden pred parlament s svojo vladno deklaracijo in se bo potegoval za zaupnico. Politični opazovalci mislijo, da boj za zaupnico ne bo lahek, da bo pa končno vendar-izglasovan. Javnost se sedaj za novb vlado meni le malo, ker ve, da bodo pri njenem delu imeli sedaj generali veliko več besede kot pri prejšnji Demire-lovi vladi Stranke pravice. Napetost na meji Nine 'm Sovjetije spet raste LONDON, Vel. Brit. — Zavod za strateške študije je v svoji zadnji študiji objavil podatke o odnosih med Ljudsko republiko Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Pravi, da so bili ti v začetku Malomarno je Alfonz ogledo- lanskega leta nekaj boljši, proti val cerkev, ki je bila čisto prazna; le črn pes je stal pred njim in se nanj vzpenjal. Naenkrat pa izgine pes in vse pred njim v cerkvi; le v eni kapeli je bila čudovito lepa svetloba, kjer Alfonz sredi blestečih žarkov zagleda Brezmadežno Devico Marijo. Neka nevidna moč ga potegne tja. Marija mu da z roko znamenje, naj poklekne: Alfonz Ratisbonne pade na kolena. — In v tem stanju ga najde Teodor de Busiere. Na več vprašanj Teodora Alfonz nekaj časa ne more odgovoriti, potem pa ves v solzah seže po svetinjici, katero je prej s smehom sprejel od Teodora, jo poljubi, nato pa pove, da je videl Marijo. (Dalje sledi) iarsj kol ml ieta do poswelitve Šišenske kapele WASHINGTON, D.C. — Posvetitev Slovenske kapele je manj kot pol leta pred nami; zato spet opozarjamo vse Slovence, da se prijavijo za romanje koncu leta in letos pa so se začeli zopet zaostrevati. Tako je Sovjetska zveza povečala število svojega vojaštva na kitajski meji na 32 divizij in poslala v Zunanjo Mongolijo kakih tisoč vojaških letal. Tudi LR Kitajska naj bi bila okrepila svoje vojaške sile na meji s Sovjetsko zvezo. Poročila iz same Kitajske govore o premiku kitajskih oboroženih sil področja nasproti Formoze na sever v zaledje sovjetske meje Po celi Kitajski tudi vneto nadaljujejo s kopanjem zaklonišč pred letalskimi napadi in morebitnimi — atomskimi. Nasprotovanje med Moskvo in Peipingom je bilo nekaj časa ideološko, omejeno na spor med obema Komunističnima partijama. Pred par leti se je razširilo tudi na odnose med obema državama. Kitajska namreč noče priznati sedanjih meja s Sovjetsko zvezo, zahteva vsaj nekaj popravkov v okviru novih pogajanj. Sovjetska zveza vse te zahteve odločno odklanja. mladega Alfonza z željo, da bi način priti do uspeha, pa mu je!v Washington od 13. do 15. avgu-bil Alfonz dedič njegovega boga-1 ponudil čudodelno svetinjico'sta letos. Prijave pošljite na natega imetja. Alfonz je študiral v Strassburgu, zatem pa v Parizu, kjer je promoviral za doktorja prava. Bil je zaročen s svojo so- no vzel češ, da bo nekaj smešnega za njegov dnevnik, sveti- rodnico, katero je po dopolnitvi njico bo pa itak dal svoji nove- let hotel vzeti v zakon. Pred Alfonzom je bila lepa in bogata bodočnost. Bog pa. je imel za Alfonza še lepšo in neprimerno bogatejšo bodočnost: nebesa. Moral pa bo' za dosego tega večno blaženega cilja še dosti trpeti in ko bo zvesto dovršil, kar je v bož- Marije Brezmadežne. Alfonz se slov: Dedication Committee for je temu smejal; toda jo je konč- the Slovenian Chapel, P.O. Box 6295, Washington, D.C. 20015. Radi bi izrazili tudi veliko priznanje g. Matt Tekavcu, ki je svojo podrobno in sila zanimivo razpravo o podobi Brezjanske Marije posvetil Slovenskemu dnevu 15. avgusta letos, dan, ko bo kapela posvečena. Naj tudi posredujemo misel iz sti za spomin, češ naj se še ona nasmeje. Ko mu Teodor obesi svetinjico na vrat, se Alfonz temu smeje ter pravi: No, zdaj sem pa apostolski rimsko-kato-liški kristjan. Teodor ga potem nagovarja, da naj bi molil mo-,enega zasebnih pisem. Naš rojak litvico sv. Bernarda: Spomni iz zapada piše: Povabite v Wa- se... Alfonzu je to že presedaloj shington vse Slovence in po- ’ ZA SMEH “Naš poslanec je strasno do-mišljav. Pomisli, da pošlje za svoj rojstni dan vsako leto svoji materi brzojavko, v kateri ji p0(, .'■esGt mladih šolskih src to Ičestita, da je rodila takega sina.1' čast. I kater^U^ln je imel zlato vodilo,: Tri vrste pevcev imamo: prvi kara e,-a Se je vedno držal,! imajo glas, a nimajo posluha, °e: nngiica nikjer do-1 drugi imajo posluh, a nimajo tudi pri učenji ne. [glasu, tretji pa nimajo niti glasu kra nagkca *e; ;edai Amerika fahko pričakuje obiskovale iz Evrope "NEW YORK, N.Y. — To kmalu ne bo več sanj aren j e, tako trdijo potovalne agencije po Evropi. Dočim je 1. 1965 šlo v Evropo le 1,500,000 ameriških turistov, lani pa že 2,900,000, je dotok evropskih turistov šele v povojih, pa vendarle napreduje. Povod za ta izreden pojav so dale nizke prevozne cene. So bili slučaji, da je nekdo iz Anglije šel za pet dni v Boston in nazaj in pri tem potrošil vsega skupaj za vožnjo in druge stroške le $190! Evropskih turistov je prihajalo semkaj tudi preje kar precej. L. 1965 jih je bilo 565,000, lani pa že skoraj milijon. Evropske potovalne agencije upajo, da se bo dotok evropskih turistov v Ameriko vsako leto za 10-20% povečal. Glavni razlog za take napovedi tiči v ugotovitvi, da v Evropi rastejo plače in mezde z isto hitrostjo kot pri nas, dočim se tam življenje še dolgo ne draži tako kot pri nas. Treba je le znati varčevati, si hitro prihranijo dolarje vsaj za polet preko morja. Ko je ta denar nabran, je glavna ovira za potovanje p r e magana. Seveda od dotoka evorpskih turistov ne bo imela koristi vsa Amerika. Glavno korist bo imela atlantska obala, manj pa notranjost dežele. LAŽNIVEC (Armenska pravljica) Nekoč je živel cesar. Ta cesar je dal po vsej deželi razglasiti tole novico: “Pol cesarstva dobi tisti, ki si oo izmislil tako laž, da mu bo cesar rekel: To je pa laž!” Pa se zglasi pri cesarju pastir in pravi: “Moj oče ima tako gorjačo, da z njo seže do neba in zvezde meša.” “To pa res ni nič posebnega,” odvrne cesar. “Moj ded ima pipo. En konec si vtakne v usta, drugim pa gre k soncu po o- genj.” Pastir se je popraskal za ušesom in odšel. Prišel je k cesarju krojač. “Ne zameri, cesar,” se je oglasil, “malo sem zakasnil. Včeraj je huda ura divjala in bliski so razparali nebo. Moral sem ga pošiti.” “Lepa reč! Ampak pošil si ga bolj slabo: davi je spet deževalo.” Tudi krojač je odšel praznih rok. Pa je vstopil reven kmet z merico podpazduho. “Kaj bi rad?” ga je vprašal cesar osorno. “Pri tebi imam v dobrem mero zlata, ponj sem prišel,” je odvrnil kmet. “Ti da imaš pri meni v dobrem mero zlata! To je grda laž!” “Če je laž, pa mi daj pol cesarstva!” “Ne, ne, res je!” se je cesar izvijal. “No, če je res, tedaj mi pa na-suj mero zlata, cesarstva itak ne maram!” In cesar mu je moral nasuti mero zlata. Moški dobijo deio Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v utadu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6U7 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103 (x) MALI OGLASI V najem Oddamo 4 sobe spodaj na 1205 E. 74 St. Vprašajte na 1207 E. 74 St. Najemnina $65 mesečno. -(65) kil visoki učenosti rad [niti posluha, le strašno veselje^ do zadnje korenine, stu-Jdo petja. I I i' ... ... NOVA OPREMA — Astronavt Alfred M. Worden Jr., ki bo vodil vesoljsko ladjo pri odpravi Apollo 15, preskuša novo vrsto vesoljske obleke, ki jo bo predvidoma rabil že na svojem poletu 26. julija letos. Obleka je baje prožnejša in čvrstejša. Turčija ima novo vlado ANKARA, Tur. — Ministrski predsednik Nihat Frim je končno sestavil novo vlado, ki šteje 25 ministrov; 14 ministrov je vzetih iz gospodarske in socialne prakse, so torej strokovnjaki Naprodaj 2-4 čev. visoki bori (white pine) se dobijo po nizki ceni za okras ali nasad. Kličite odbornike Zelene doline po 5. uri zv. 943-0614 ali 391-4108. V najem 5-sobno stanovanje spodaj se odda po ugodni najemnini na 1235 Addison Rd. Samo odraslim. Oglasite se osebno od 4. pop. do 7. zvečer. — (31, 2apr) Naprodaj Lot pol akra za bodočo gradnjo, nobene poprave, v Euclid. $5500.00 Lot en aker v Richmond Hts, nobene poprave. $5500.00. STREKAL REALTY 481-1100 ameriška domovina ALEXANDRE DUMAS* Grof Monte Cristo Boga, čujte, Franc je bil priso-Iten, in lahko ga vprašate, če se lažem le za pičico. Pisal sem Francu, če ne pride do šestih zjutraj s štirimi tisoči tolarjev, | da bom imel deset minut po I šesti uri čast, prištevati se svetim in slavnim mučenikom. In Rl “Pazite na teh pet milostnih minut, manjkata samo še dve minuti.” “Prav, ta čas vam povem nekaj malega o mojem gostu.” “Oprostite,” pravi Beauchamp, “ali je v tem, kar nam poveste, najti snov za feljton?” “Da, gotovo,” pravi Morcerf, I gospod Luigi Vampa, to je ime “in še silno zanimiva.” glavarja mojih roparjev, mi je “Torej govorite, kajti zdaj vi- zatrdil — in prosim vas, da mi dim, da me bode v zbornici to verjamete —, da bo ravnal manjkalo. Moram se razvedriti.” natančno po svoji besedi.” “Zadnji karneval sem preživel “Toda ali je prišel Franc s v Rimu.” štirimi tisoči tolarjev?” pravi “To vemo,” pravi Beauchamp. Chateau-Renaud. “Kaj vraga! “Da, toda ne veste, da so me|Ce se imenuje človek Franc d’ pri tem ugrabili roparji.” “Roparjev sploh ni,” pravi Dobray. “O, so, so, in še celo strašni, to je občudovanja vredni, meni so se zdeli zelo primerni, da vzbudijo v človeku strah.” “Cujte, moj ljubi Albert,” pravi Debray, “priznajte, da se Epinay ali Albert Morcerf, pač ne pride v zadrego za štiri tisoč tolarjev.” “Ne, ampak prišel je čisto navadno brez denarja v spremstvu gosta, ki sem ga vam omenil in mislim, da vam ga lahko pokažem.” “O, ta gospod mora biti vse- noma na jasnem, ker niso vstopile, dokler ni zavžil hašiša, tako da je smatral za nje morda kipe, nastavljene okoli njega.” Mladi možje se ozro v Mor-cerfa z očmi, ki hočejo reči: “Ej, moj ljubi, ali ste zblazneli ali brijete norce z nami?” “Resnično,” pravi Morrel zamišljeno, “slične stvari, kakor jih je povedal gospod Morcerf,” sem čul pripovedovati starega pomorščaka, ki se je imenoval Penelon.” “O, pravi Albert, “to je sreča, da me podpira gospod Morrel. Na ta način je vrgel v moj labirint nit, zvito v klopčič.” “Oprostite, ljubi prijatelj,” pravi Debray, “pripovedujete nam tako neverjetne stvari...” “Da, toda karkoli rečete, vse ne ovrže dejstva, da grof Monte-Cristo živi. “Vraga, saj stoji tudi ves svet, ta lepi čudež!” “Ves svet stoji, gotovo, toda ne v jednakih razmerah. Ves svet nima črnih sužnjev, galerij kakor princi, konj po šest tisoč je zakasnil vaš kuhar, da še niso kakor kak Herkul ali Perzej!” došle ostrige iz Marennesa ali J “Ne, to je človek skoro moje Ostende in da hočete po vzgle- rasti.” du gospe de Maintenon nado- “Oborožen do zob?” mestiti skledo s povestjo. Po- “Pri sebi ni imel niti igle.” vejte to, moj ljubi, mi smo do- “Toda pogajal se je za vašo 1 volj dobra družba, da vam to odkupnino?” oprostimo in bomo poslušali po- “Rekel je glavarju dve besedi vest, naj bode še tako bajevna.” j na uho, in bil sem prost. “In jaz vam pravim, da je “In še opravičevali so se, da kljub vsi svoji bajevnosti res- so vas ugrabili, ali ni res?” pravi nična od začetka do konca. Ro-1 Beachamp. par ji so me ugrabili ter me odvedli na zelo žalosten kraj, ki se imenuje katakombe svetega Sebastijana.’ “Res je,” pravi Morcref. “O tako! Torej je bil ta človek | vsekakor Ariost?” “Ne, to je bil čisto priprosto ‘Ta kraj poznam,” pravi Cha- grof Monte Cristo.” teau-Renand. “Mene ni bilo, da “Toda kje je sploh kak grof | bi si poiskal groznico.” Monte-Cristo,” pravi Debray. “In jaz,” pravi Morcerf, “sem ‘‘Jaz Sa ne P°znam> pristavi jo imel resnično. Naznanili so Chateau-Renaud s hladnokrv-mi, da se lahko odkupim jetni- nosti°> človeka, ki ima imena štvu s štirimi tisoči rimskih to- vseh evropskih plemičev v ma-larjev. K nesreči sem jih imel j zincu na roki. Kje je kdo, ki samo petnajst sto. Bil sem na koncu svojega potovanja, in moje kreditno pismo je bilo izčrpano. Pisal sem Francu. In za CHICAGO. ILL HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Must live in. Between 35 and 45 yrs. old. 1 child OK. 928-7843 or 928-4114 (64) HOUSEKEEPER — CHILD CARE Under 30 yrs. preferred. To live in. Gd. S.W. sub. home. Care of 2 sm. boys. Rm. -f board in exchange. Call 687-5274 anytime. (63) HOUSEKEEPER — COOK Vic. Belmont & Laramie. Mature exper. woman. Live in. Own room and board -f salary. Care of 1 adult. Days CE 6-7049 Eves, and weekends PE 6-1535. (63) FEMALE HELP Housewives Go to work after children are in school, return home before they do, Holidays & weekends off. APPLY NOW Can Start After The Holidays New McDonalds Restaurant 2111 Midwest Rd., Oakbrook, 111. Phone — 627-9675 (64) REAL ESTATE FOR SALE NO. EDGEBROOK St. Mary of the Woods -1% Blks. Corner 8/% rm. brk. Cape Cod 5 bdrms, 2/% baths, pan fam. rm., fin. bsmt 2 car gar. w/w carpeting, refrig, range, drapes, etc. $43,900 763-6482 pozna kakega grofa ali kak kraj tega imena?” “Morda prihaja iz svete dežele,” pravi Beauchamp; “mogoče je, da je bil jeden izmed njegovih prednikov lastnik Kalvarije, kakor so bili Mortemarti lastniki Mrtvega morja.” “Oprostite, gospodje,” pravi Maksimilijan, “toda zdi se mi, da vam lahko pomagam iz zadrege; Monte-Cristo je majhen otok, katerega ime sem slišal od pomorščakov svojega očeta; leži v Sredozemskem morju kakor atom v brezkončnosti.” “Tako je, gospod,” pravi Albert. “Grof je gospodar tega malega otoka, tega atorfta v brezkončnosti, in vlada tam kakor kralj; grofovski naslov si je kupil pač od Toskane.” “Torej je ta vaš grof bogat?” “Pri moji duši, to bi mislil!” “A meni se zdi, da se takega samo kaže.” “Tu se motite, Dobray.” “Jaz vas več ne razumem.’ “Ali ste čitali ‘Tisoč in eno noč’?” “Vraga, to je nekaj lepega!” “Torej, ali o ljudeh, ki nastopajo tam, veste kdaj, če so bogati ali revni. Videti so kakor revni ribiči, ali ni res? In smatrate jih za take, a naenkrat vam odpro kako čarobno jamo, kjer najdete zaklad, s katerim bi lahko kupili Indijo.” “No, in?” “In grof Monte-Cristo je tak ribič. Navadno se imenuje pomorščak Simbad in ima jamo, polno zlata.” “In ali ste videli to jamo, Morcerf?” vpraša Beauchamp. “Jaz ne, ampak Franc. Toda pst! V njegovi prisotnosti ne smete ziniti o tem niti besedice. Franc je šel v njo z zavezanimi očmi, in tam so mu stregli mutci in ženske, proti katerim po njegovi trditvi Kleopatra ni nič. Toda glede žensk si ni bil popol- HUD ODPOR IN NEVO-LJA — Ko je delavski tajnik James Hodgson (zgoraj) objavil, da je predsednik Nixon ukinil določilo, naj velja pri zveznih gradnjah, tudi pri tistih, ki jih zvezna vlada le delno financira, ‘‘prevladujoča plačilna lestvica”, kar pomeni priznana unijska, je to povzročilo hud odpor in veliko nejevoljo med gradbenim delavstvom. frankov in grških ljubic!” “Ali ste to grško ljubico videli?” “Da, videl in slišal. Videl v gledališču Valle, slišal nekega dne, ko sem zajutrkoval pri grofu.” “Torej ta vaš izvanredni človek potrebuje vsaj hrane?” “Potrebuje, toda tako malo, da skoraj ni vredno govora.” “Vi se bojite, da je vampir.” “Smejte se, če hočete. To je bilo mnenje grofice G . .., ki je, kakor veste, poznala lorda Rut-wena.” “Ali vas ni nikdar spremil za nekaj časa v kolozejske razvaline, da bi vam izpil kri, Morcerf?” vpraša Beauchamp. “Zabavljajte, gospodje, zabavljajte, kolikor vam je drago!'' pravi Morcerf, nekoliko užaljen. “Če pogledam vas druge lepe Parižane, navajene na boulevard de Gand in na izprehode v Boulogneskem lesu, in če se spomnim tega človeka, se mi zdi, da nismo ljudje iste vrste.” “To mi je v čast!” pravi Beauchamp. “Vsekakor,” pravi Chateau-Renaud, “je vaš grof Monte-Cristo čisto galanten človek, ra-zun da ima prav gotovo majhne zveze z italijanskimi banditi.” “Ej, saj italijanskih banditov sploh ni,” meni Debray. “In ne vampirjev,” pristavi Beauchamp. “Niti grofa Monte-Cristo,” pristavi Debray. “Čujte, ljubi Albert, ura bije poljednajstih.” “Priznajte, da je vse to bajka, in pojdimo zajutrkovat,” pravi Beauchamp. Toda zvenenje ure še ne poneha, ko se odpro vrata in naznani Germain: STARŠI! $ Naročite svojim poročenim otrokom Ameriško Domovino, vključite jih v našo skupnost! Slovenski dnevnik, stalni obiskovalec, bo glasnik njihove narodnosti. Četudi bo morda ležal neprebran v kakem kotu njihovega doma, jih bo vseeno tiho in nevsiljivo spominjal na slovenstvo. “Njegova Ekscelenca grof Monte-Cristo.” Vsi poslušalci se zganejo, izdajajo s tem predsodek, ki ga je vzbudila v njihovih dušah Mor-cerfova povest. Albert sam se ne more ubraniti nakratnega razburjenja. Slišali niso niti voza na cesti, niti korakov v prednji sobi, celo vrata so se odprla čisto tiho. Grof se prikaže na pragu, oblečen v najbolj priprosto obleko, toda najpopolnejši modni gospodek bi ne bil našel na tej obleki ničesar, kar bi mogel grajati. Vse je pričalo o izvrstnem ukusu; vsemu, obleki, klobuku in perilu se je poznalo, da prihaja iz najelegantnejših f\o-dajalen teh predmetov. Grof pride v sredo sobe in stopi hitro k Albertu, ki mu je prišel naproti, ter mu prijazno ponudi roko. “Točnost,” pravi Monte-Cri- sto, “je uljudnost kraljev, kakor je rekel, če se ne motim, jeden vaših vladarjev; toda pri najboljši volji ona ne more biti vedno uljudnost popotnikov. Vendar upam, moj ljubi grof, da mi oprostite z ozirom na mojo do- bro voljo dva ali tri trenotke zamude, ki sem jo zagrešil glede najinega svidenja. Pot, ki znaša petsto milj, ne mine brez ovib zlasti na Francoskem, kjer, kakor se mi zdi, ni dovoljeno, da bi tepel postiljone.” TICKETS NOW ON SALE! <[ METROPOLITAN OPERA < APRIL 26 THRU MAY 1 IN CLEVELAND PUBLIC AUDITORIUM O Apr. 30, EVEi AIDA j! May 1, Mat: MADAMA BUTTERFLY <• Mav 1. Eve: DON GIOVANNI !iApr. 26, Eve: CARMEN Apr. 27, Eve: WERTHER ŠApr. 28, Eve: LA PERICH0LE ‘ p Apr. 29, Eve: RIGOLETTO PRICES: $2.50, $4, $5, $6, $7, $8, $10, $11, $12, $16 (No fax) <• <> i • '! tickets Available for All Operas-Not All Prices for Some Operas. ;,B0X OFFICE: Broadview Savings & Loan lobby, 299 Euclid Ave. - Plidne 621-8897 ,. • 'Open 9:30 A.M..5-.30 P.M. Librettos on Sale Knabe Piano used Exclusively <[ .VW^WWWW^WW^VWWWVWWVVW^'VWWWVWYWW^WW ^- ------ ^ ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISFIA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avemie HEnderson 1-0628 V blag spomin TRETJE OBLETNICE ODKAR JE V GOSPODU ZASPALA MOJA NADVSE LJUBLJENA SOPROGA Ana Strekal rojena YAPPEL umrla dne 31. marca 1968. V miru božjem sladko snivaj draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do snidenja na vekomaj! Tvoj globoko žalujoči soprog JOSEPH Cleveland, O., 31. marca 1971. LUNSKI AVTOMOBIL — Prihodnja odprava Apollo 15 bo vzela s seboj na Luno poseben avtomobil, s katerim bo imela boljšo možnost pregledati večji del Lune kot peš. Gornja slika kaže sliko voza, spodnja pa ima razlago rabe posameznih delov voza. HIGH CAR AmTENNA. TV CAMERA 16 MM CAMERA HANDHOLD HAND CONTROLLER BUDDY UMBILICAL SYSTEM BAG. LUNAR DRILL STEREO CAMERA 70MM CAMERA POSITION TONGS 15 BAG DISPENSER LUNAR BRUSH BAG UNDER SEAT BAG STOWAGE ■MAGNETOMETER STOWAGE BAGS TOOL CARRIER 4- LRV STOWED PAYLOAD INSTALLATION Dragi naročniki! Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj en teden pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje ! Uprava OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO J' VOLJENI KRALJ — Malezija je volivno kraljestvo. Kralj je izvoljen izmed dednih vladarjev posameznih članic zvezne države na dobo 5 let. Na sliki vidimo sultana Halima Muzama šaha in njegovo ženo med slovesnostjo kronanja v glavnem mestu Kuala Lumpur.