PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir • Leto XLVI. št. 297 (13.830) Trst, nedelja, 30. decembra 1990 Z zaupanjem v novo leto DUŠAN UDOVIČ Usojeno nam je pričakovati novo leto pod mračnim oblakom grožnje vojaškega spopada v Zalivu. Ob iztekanju možnosti za diplomatsko-poli-tično rešitev krize na območju, ki je za svetovni mir desetletja najbolj občutljivo, se krepijo zlovešča predvidevanja, da se leto '91 utegne začeti na najbolj dramatičen način. Upanje, da bo razplet dogodkov drugačen, je samo po sebi umevno za vsakogar, ki se zaveda možnih posledic vojne na Pragu Evrope. Leta '90 se bomo spominjali po prelomnih dogodkih, ki so morda še najbolj izpostavili današnjo usodno povezanost kateregakoli dejanja v mednarodnih odnosih. Težišče dogajanja fe tudi letos ostalo v Evropi z nenaključno logiko, po kateri so se nasprotja od nekdaj odražala na stari celini. Združitev obeh Nemčij je bila sklepno dejanje, s katerim je odpadla konhon-lacija med nekdanjima svetovnima blokoma, sočasna vzpostavitev demokratičnih ureditev v vzhodnih državah pa je obenem dodatno potrdila Preseganje še do nedavnega trajajočih pravil, po katerih so mednarodna ravnovesja slonela na strogih delitvah in medsebojnem nezaupanju. Ko je bil v okviru držav EGS pred leti postavljen cilj, da se z letom '92 °dpravijo carinske pregrade, kot prvi konkreten korak k odpravljanju meja, vsega tega še ni bilo dano predvidevati. Sedaj se Evropa nahaja v popolnoma drugačnem položaju, v katerem Se postavljajo nova vprašanja in povsem na mestu je zaskrbljenost, da se zeljeni »novi evropski red« ne prevesi v »novi evropski nered«, kot pravi da- Danes 44 strani PD Primorski dnevnik izide danes aa 44 straneh. Zaradi tega smo oiorali številko tiskati v dveh snopičih in iz tehničnih razlogov zaključiti urejanje časopisa tri ure Prej kot običajno. Zaradi morebit-nih pomanjkljivosti in nepopolnosti v informacijah se zato bralcem opravičujemo. Sicer pa smo v nadomestilo poskrbeli za dokaj bogato številko, ki ima poleg dnevnih informacij kopico zanimivega branja od letnega horoskopa do spominskih datumov, zapisa o Mariji Tereziji In Trstu, vtisov s Češkoslovaške, du tradicionalnih izletov Primor-skega dnevnika in seveda televi-zijske priloge. Vsem zvestim naročnikom in bralcem želimo v novem letu obi-1° zdravja in osebne sreče. nes v mednarodnih krogih najpopularnejša politična krilatica. Najmanj kar je mogoče ugotoviti, je dejstvo, da so se ob razsulu blokovske delitve podrla mnoga ravnovesja, ki so bila po paradoksalnem načelu v gospodarstvu in politiki vir določene stabilnosti. Preprosto povedano, človek je vsaj vedel pri čem je, v sedanjem položaju pa so ugibanja o bodočem razvoju Evrope veliko bolj tvegana. Nedvomno je stara celina po klasični delitvi v razvitosti Sever-Jug dobila še nov razkorak Zahod-Vzhod, ki bo odločilno vplival na gospodarska in politična razmerja v prihodnjem desetletju. Črnoglede napovedi Evropske organizacije za kooperacijo in razvoj glede gospodarstva v letu '91 so ob že ugotovljenih znakih recesije najbolj nedvoumna potrditev tega stanja. Ni se čuditi, če svet brezpogojno podpira velikega reformatorja Gorbačova, v upanju, da mu položaj ne uide iz rok, potem ko je izpustil začaranega duha iz trdno zapečatene steklenice. Prav tako je utemeljena bojazen, da ne bi razhajanja v Jugoslaviji pripeljala do skrajnih posledic. Evropa, ki bo v prihodnjih letih nastajala iz tega vrveža, ne bo mogla obstati kot kaotična gmota nerazrešenih protislovij, ampak bo nujno potrebovala zavestno in naglo reševanje vprašanj, ki so zaostajala mnoga desetletja. Nacionalno vprašanje z neodtujljivo pravico narodov do samoodločbe je eno najpomembnejših, vsekakor pa tisto, ob katerem se lahko na starih žerjavicah zanetijo konflikti nepredvidljivih razsežnosti. Veliko temeljnih premikov je bilo v tem letu šele zastavljenih in bodo v prihodnjem doživljali različne oblike konkretizacije. Vprašanje je kakšne. Naj rečemo, tako kot pred dnevi ob plebiscitu, iz katerega je izšla trdna volja po samostojni slovenski državi: svet ne bo varen pred avtoritarnimi zasuki, če se ne bodo med narodi stvorih povsem novi dogovori, z jasnimi pravili igre. Kaj naj si človek ob izteku takšnega leta želi, če ne to, da bi se sprožene napetosti v svetu uravnovesile po merilih zrele preudarnosti. Ne spodobi se pričakovati novega leta brez poštene doze zdravilnega optimizma, ki je navsezadnje tudi generator življenjskih vzgibov. Naj bo naš optimizem ohranjen v razumne meje človeških zmogljivosti ob spoznanju, da je človeštvo v toku zgodovinskega razvoja venomer prehajalo iz starih v nove zadrege, ki so bile obemem tudi priložnosti za iskanje novih poti iz mediokritete v dostojnejšo raven zavesti, o vsem, kar nas obdaja. Bolj kot kdaj prej, je današnji človek te zavesti potreben, da ne bodo odločanja o usodnih stvareh prepuščena nagonskemu vračanju v nikdar potešeno slo po uporabi sile in nadvlado močnejših nad šibkejšimi. Naj bo odhajajoče prelomno leto vsem skupaj v dolgotrajen nauk in spodbudo. SLOmSKA Kiirntto GOSPODARSKA zveza želi vsem svojim članicam in vsem Slovencem USPEŠNO IN PLODNO 1991 Po Pasquarellijevi prepovedi predvajanja Vespovega intervjuja Sadamu Huseinu Val reakcij na cenzuro RAI RIM — Diplomatska vojna v Zalivu se je preselila v Rim v Ul. Teulada ter že tam povzročila prve polemike, ki se ne bodo tako hitro unesle. Sporni dogodek je že znan. V neposrednem prenosu je zanj zvedelo nekaj milijonov televizijskih gledalcev, ko je v petek, med večernim televizijskim dnevnikom, njegov direktor Bruno Vespa dejal, da se je pravkar vrnil iz Bagdada, kjer se je dalj časa pogovarjal z iraškim diktatorjem Sadamom Huseinom, vendar pa da tega intervjuja ne more posredovati gledalcem, ker mu je to »odsvetoval« direktor RAI Gianni Pasguarelli z naravnost groteskno motivacijo, da je to pač neprimerna propaganda za Sadama Huseina prav v obdobju, ko ima Italija predsedstvo ES in bi torej ta intervju ogrožal ta delikatni trenutek iskanja miru pred iztekom ultimata OZN. Vespa je nato še »obnovil« svoj skoraj dveurni pogovor ter dejal, da je bil Sadam Husein »zelo kritičen do ZDA in da se ne namerava pogajati s svojim našprdtnikom«. Tako je Vespa (seveda povsem upravičeno) ob cenzuri, ki spominja na bolj mračna obdobja naše zgodovine, sprožil polemiko s svojim direktorjem ter takoj zagrozil z odstopom z direktorskega mesta poročil TG1, obenem pa zahteval srečanje s Pasguarellijem, do katerega naj bi prišlo po novem letu. Ta neverjetni dogodek je takoj sprožil val polemik po celi Italiji, pa tudi drugod, vendar ne smemo pozabiti, da ima slednji še kar »svež« precedens v intervjuju, ki ga je leta 1986 naredil Enzo Biagi libijskemu diktatorju Gadafiju ob priliki poskusa napada na Lampe-duso. Sadama Huseina je pred kratkim interv-juvala recimo ameriška televizijska postaja CNN, za katero nikakor ne moremo reči, da je njen cilj ovirati napore za mir in niti, da hoče delati propagando iraškemu diktatorju. Sploh pa je pogovor S Huseinom pravi novinarski »seoop«, do katerega lahko pridejo le redki, ki jih natančno izbere iraški minister za informacijo. Po drugi strani je direktor poročil RAI2 Alberto La Volpe presenetljivo dejal, da je bilo v notranjosti RAI, sicer neformalno, domenjeno, da je Huseina boljše ne intervjuvati, ker to ni pač primerno v teh časih, ob tem pa se je spraševal, zakaj se Vespa te domene ni držal. Včeraj sta na ta nezaslišan primer interne cenzure RAI reagirala novinarska zbornica in novinarski sindikat, ki sta, ostro kritizirala vodstvo državne radiotelevizijske ustanove, poleg stanovskih ustanov pa so se o dogodku izrekli tudi predstavniki vseh strank. Vsekakor sejoo polemika nadaljevala še v naslednjih dneh, dokler ne bodo prišli v ospredje važnejši dogodki in važnejši datumi, saj se 15. januar, ko zapade ultimat OZN za umik iz Kuvajta, bliža z neverjetno naglico. SREČNO NOVO LETO IN VSE... TOPLO VOŠČI La Combustibile Družina LOVREČIČ DOMJO ELEKTRIČNI MATERIAL Gaburro VValter Domjo 132 - Tel. 820734 P ' mitro! železnina IM za industrijo, obrtništvo, kmetijstvo in za dom • STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI TRST (INDUSTRIJSKA CONA) DOMJO 132 Tel. (040) 281282 SUPERMARKET DOMIO s.n.c. DESPAR Guido Jez & C. S.n.c. DOMJO 157 - Tel. 826541 VELIK PARKIRNI PROSTOR Tv Tv VV Tv TV 'V T\ TV . ' V^TT' v V^y ~ V^T' VV$yv V^T' V\^TV ~ Tv T\ VV tv t'V ^ TV TV T\ TV Tv TV TT TV vv Tv Tv 'V > VV^TT' VTV.V V^TV VtVt' V^V’ VV^T.'~ VV^V V^V VV^N' \v^v \v^v ~V^V BERIOCCHI S VENIER JESTVINE - PRODAJA NA DEBELO SKLADIŠČE Krmenka - Mattonaia 464 - Tel. 820840 PRODAJA Prebeneg 13 - Tel. 231782 Dolina 41 A f T A y vTv^' vTvt' Vs HOTEL RESTAURANT - TOTOCALCIO - TOTIP SONIA DOMJO 47 - Tel. 820229 Vik 1 Valetič Ivo in Karis Jožita želita vsem klientom srečno novo leto K1 TRST Ul. Buonarroti 6 — Tel. 772996 (prečna Ul. Rossetti) n NUOVA VATOVEC .. Ul. Machiavelli 28 - Trst ************ nudi televizorje, radioaparate, avtoradie, pralne in pomivalne stroje, štedilnike, hladilnike, mikrovalovne pečice, vsakovrstne male gospodinjske aparate ************ IZVOZNI DOKUMENTI IN DOSTAVA NA MEJO BREZPLAČNI ,t\ - GRADBENO PODJETJE Geom. IDLE TUL & C. S.n.c. TRST — Ulica Flavia 22/3 - Tel. (040) 818141 V Av .TV TV. T\ TV TV^ T\ .-V TV. ■' CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI SAVLVA TRST - Ul. delUstria 10 Tel. 763856 MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM Stojan Udovič Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije TRST - Trg Ponterosso'4 EDI PRELEC ASSICURAZIONI LA lOMHARIA Ul. Cicerone 8/A - Tel. 360260 MOBILI DOARDO Ul. G. di Vittorio 12-12/1 TRST - Tel. 813301 POHIŠTVO 3<0"i)blC vošči prijateljem, znancem in odjemalcem tudi z one strani meje srečno novo leto TRST - Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 GRAPHART vam nudi raznovrstne tiskovine A. Pertot — podloge — drobnarije — velika izbira blaga — oblačila — oprema TRST Ul. Ginnastica 22 Tel. 371648 M J. TRST — UL Rossetti 14 — Tel. 772151 AVTOMEHANIČNA DELAVNICA IL77XIE04 POOBLAŠČENA Gsccvt TRST - Ul. sv. Frančiška 58 - Tel. 761227 AVTOELEKTRICNI SERVIS Elex Mauri Sergio Montaža avtoradiov TRST - Ul. Cadorna 3 - Tel. 300285 Vsem oglaševalcem srečno 1991 S.r.l. Oglasna agencija Primorskega dnevnika in drugih izdaj ZTT TRST - Ul. dei Montecchi 6 Telefon (040) 7796688 ZGODOVINSKE ITALIJANSKE GOSTILNE Sitfttn 1 KONJUŠNICA ROSANDRA JAHALlSCE V BOLJUNCU JAHANJE IN JAHALNA SOLA MARIO in PAOLA GIOTTA BOLJUNEC 67 - Tel. 228483 GOSTILNA IN ZALOGA PIVA TER MINERALNIH VOD Andrej Grgič BAZOVICA — Ul. I. Gruden 44 — Tel. 226106 GOSTILNA »Pri Pošti« »Alla Posta« Specialitete: meso, ribe, divjačina ZAPRTO OB TORKIH •I Ul. Gruden 56 — Tel. 226125 BAZOVICA MESNICA Čufar Mario Ul. I. Gruden 35 k- DA DANILO lastnik DANILO ŠTURMAN ZAPRTO OB NEDELJAH BAZOVICA - Ul, I. Gruden 32 GOSTILNA Z VRTOM Gostilna Gašperut F. Ciacchi Jezero 14 Tel. 228212 Pri lipi najemnik ČUK MARTINA Ul. Kosovel 5 - BAZOVICA GOSTILNA Z VRTOM MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA Ul. I. Gruden 29 BAZOVICA zaprto ob torkih Tel. 226429 BAR »ALEKS« BAZOVICA Ul. Gruden 62 Manufaktura in krojačnica za moške in ženske Gherlani Romano Ul. Gruden 52 BAZOVICA Novosti v notranji politiki dežele vzhajajočega sonca Ministrski predsednik Kaifu sestavil novo japonsko vlado TOKIO — Japonski ministrski predsednik Toshiki Kaifu (na sliki AP v ospredju) je včeraj sestavil novo Janih položajih, ki jo zahteva japonska liberaldemokratska stranka, ki je na oblasti že 45 let. Večina ministrstev je dobilo novega vodjo, na važnejših položajih pa so ostali le najtesnejši sodelavci predsednika vlade Kaifuja, in sicer šef vladnega kabineta Sakamoto, zunanji minister Nakajama in finančni minister Hashimoto. Bilo je sicer tudi nekaj važnejših sprememb, saj ima Japonska od včeraj novega obrambnega ministra, novega ministra za znanost in tehnologijo ter za zunanjo trgovino. To je že tretja vlada, ki jo je sestavil Kaifu, odkar je avgusta 1989 postal ministrski predsednik, tokrat pa je celo nekoliko pomlajena, in sicer povprečno za tri leta (od 63 na 60 let). ponsko vlado, da bi tako uresničil pravilo o rotaciji ljudi na vodilnih vlad- Val aretacij za mafijaše CATANIA — Policija in karabinjerji so izvedli v Palermu in Catanii skupno protimafijsko akcijo, med katero so aretirali dvajset oseb, potrdili osem zapornih nalogov in jih izdali tri. Vzporedna akcija je potekala tudi v Rimu, kjer je policija aretirala nekega mesarja, ki je osumljen sodelovanja z mafijo. V zaporu pa se je znašel predvsem zaradi nezakonite posesti orožja, ki ga je skrival na domu. Med aretiranci na Siciliji so vidne osebe mafijske družine Laudani, med katerimi izstopajo brata Paolo in Aldo Di Mauro ter njun zaupnik in obveščevalec Paolo Caravelli. Cara-vellija so letos že enkrat aretirali in mu sodili, vendar so ga kmalu izpustili iz zapora zaradi pomanjkanja dokazov. Na njegovem domu je policija našla veliko količino orožja in nabojev. V stanovanju enega od aretirancev pa so karabinjerji zaplenili petnajst kilogramov mamila, nekaj doz heroina, prenosne radiood-dajnike in celularne telefone. To pot pa so končale v zaporu tudi tri ženske, za katere menijo, da so bile povezovalni člen med mafijaši in dobavitelji mamila. Komandant karabinjerjev iz Catanie Carlo Gualdi je po uspešno izvedeni akciji povedal nekaj podatkov v zvezi s sicilskim organiziranim kriminalom; od začetka leta so karabinjerji aretirali 117 mafijašev, od katerih jih je 41 sodelovalo s klanom Laudani, in opravili nekaj pomembnih preiskav, katerih vsebina pa je strogo tajna. Gualdi je prepričan, da je to pošteno zdesetkalo eno izmed najbolj vplivnih mafijskih družin. Medtem pa je iz krvoločnega osrčja mafije, iz Gele, prišla vest o novem umoru, katerega žrtev je 45-letni Francesco Parisi. Parisi, ki je bil oče devetih otrok, je bil star znanec policije in je bil že večkrat v zaporu. Ubili so ga včeraj od zori, karabinjerji pa so bili o umoru obveščeni šele štiri ure pozneje. Družina umrla od zastrupitve CESENATICO — V noči na soboto je v Cesenaticu umrla štiričlanska družina. Oče, mati in dva odrasla sinova so umrli zaradi zastrupitve, vendar bo šele obdukcija pokazala, ali so se zastrupili s plinom ali pa s pokvarjeno hrano. Družina Cicognani je sicer doma iz Emilie Romagne, vendar vsi njeni člani živijo v Švici in se vračajo domov le za poletne in zimske počitnice. V Cesenaticu so si zato kupili stanovanje v manjšem bloku. Sum, da se je nekaj zgodilo, se je najprej polastil soseda, ki še ob devetih zjutraj ni slišal nobenega glasu iz stanovanja Cicognanijevih. Ko je z rezervnimi ključi odprl vrata, ga je čakalo tragično presenečenje. TEHERAN Iranski dnevnik Islamska republika je včeraj objavil članek, v katerem je rečeno, da bi morali angleškoiranskemu pisatelju Salmanu Rushdieju soditi kar dvakrat zaradi njegove sporne knjige Satanski stihi, zaradi katere ga je februarja leta 1989 takratni,ajatulah Homeini že obsodil na smrt. Prvi razlog je že navedel sam sedaj že pokojni ajatulah, da knjiga pač grobo žali islamsko vero, drugi pa je ta, da je pred kratkim Rushdie v nekem intervjuju izjavil, da se mora knjiga še naprej prodajati. Dnevnik nadalje pozitivno sprejema pisateljevo željo, da bi rad čim prej potoval po islamskih deželah, saj bi v tem primeru lažje izvedli smrtno obsodbo in si tako prihranili težave in mnogo dragocenega časa... Rushdieju je treba soditi kar dvakrat! NUOVA COMUNICAZIONE • TS Spet nemirni Balkan V Albaniji vre. Zavrelo je pred mesecem dni, spet zavoljo banalnih razlogov; študentje na tiranskih fakultetah so pričeli javno negodovati zaradi življenjskih razmer v univerzitetnem naselju. Šli so zatem na ulice, zahteve so se kmalu spremenile v ostre proteste, ki pa so že imeli zaznavno politično obeležje. Zgodilo se je v glavnem tako kot lani v Romuniji, kjer so prav tako študentje zanetili ogenj: pred dvema letoma se je podobno dogajalo na Madžarskem, kjer so se brž združili študentje in delavci. Dogajanja v Tirani prikličejo zdaj v spomin tudi znane študentovske demonstracije v Beogradu leta 1968, prav tako pa še bolj znano vročo pariško pomlad tudi iz leta 1968. Na Balkanu je zdaj spet vroče; polotok še ni smodnišnica v nekdanjem smislu, toda zadnji dogodki kažejo, da se količine smodnika nevarno povečujejo. O zgodovini trdijo, da je splet ali cikličnih, ali naključnih ali pa pripravljenih dogodkov. Bržkone so se zdaj na Balkanu pričeli prepletati vsi ti trije elementi skupaj. Dogajanja v Tirani so torej še kako povezana s stanjem na Balkanu in so izraz zahteve, da je treba vse skupaj temeljito spremeniti. Bilo je že čudno, kako je mogla ta dežela toliko časa vztrajati na stalinizmu, ko pa se je v okolici že vse obrnilo. Širi se glas, da se je predsednik Ramiz Alia v bistvu že dolgo zavedal, da bo treba prej ali slej režim spremeniti in da niti ni izključeno, da je sam podžgal proteste v univerzitetnem naselju. To naj bi storil predvsem z namenom, da se znebi nekaterih »sodelavcev«, ki niso bili naklonjeni novemu toku. In dejstvo je, da je, izkoriščajoč proteste, odstranil notranjega ministra Simona Štefanija in ideologa Fota Čanija. Na vrsti je tudi že vdova Enverja Hoxhe, Nexhuija Hoxha, ki je še zmeraj v bistvu vodja konservativnih sil, je pa že nekaj časa ni na spregled. Mladež v Tirani baje že zahteva, naj bi muzej Enverja Hoxha spremenili v disco klub. Pet tisoč Albancev, ki se je poleti zateklo v nekatera tiranska veleposlaništva in so jih nato pustili oditi, je pomenilo latentni začetek množične vstaje, ki smo ji zdaj priča. Toda poznavalci trdijo, da je vrvico prižgal sloviti pisec in pesnik Ismail Kadare, ko je z Zahoda sporočil, da se ne namerava vrniti v domovino. To je bilo prav v dneh, ko je bila v Tirani druga konferenca zunanjih ministrov balkanskih držav. Prav temu sporočilu so sledili študentovski protesti. Danes se v Albaniji sliši, da je Alia nekak tiranski Gorbačov, Kadare pa Havel; v tej luči tudi pričakujejo, da bo na bližnjih večstrankarskih volitvah, ki jih je omogočil Alia, ta nastopil kot predstavnik dosedanje vodilne stranke, ki naj bi se medtem posodobila, Kadare pa kot glavni zastopnik Demokratične stranke, prve svobodne in opozicijske stranke, ki so jo ustanovili v Albaniji pred mesecem dni. Za zdaj še ni jasnih znamenj, toda vse kaže, da bosta ti dve stranki, bržčas pa tudi druge, ki bi jih ustanovili, v kratkem imele kot eno glavnih gesel položaj na Kosovu. Na jugoslovanskem jugu se stvari utegnejo še bolj zaostriti. Položaj, ki je zdaj v Albaniji, ima zanimive stičnosti s položajem v Romuniji. Očitno je, da demokracije ni moč priznavati tako rekoč po dozah. Balkan je resnično vroč; na njem ni predela, kjer ne bi imeli problemov, kjer bi bil mir; značilno pa je, da to ne velja samo za države, oziroma pokrajine, v katerih so bili še nedavno komunistični režimi, marveč tudi za druge. Že zdavnaj je na primer znano, da je Grčija najbolj šibak člen Zahoda in da so tam razmere vsak dan slabše. Nezadovoljstvo se stopnjuje, pravijo, da je že depravacija demokracije, če so v desetih mesecih morali že trikrat imeti volitve. Nič boljši ni položaj v Turčiji, ki pa jo razmere v Zalivu zdaj še najbolj prizadenejo. Imeli so že nekaj splošnih stavk, vojska je že začela prozorno izražati namen, da bi ta-korekoč »napravila red«. Inflacija se vsak mesec dviga za kakih 10 odstotkov, tako da je danes že dosegla 130 odstotkov. Na vsem balkanskem polotoku je začelo vreti. Pri tem velja razmisliti tudi o izidih nedavnih volitev na primer v Srbiji ali Črni gori (pa tudi v Makedoniji, čeprav imajo razmere v tej jugoslovanski republiki drugačne značilnosti in ton kot na primer v Srbiji); te volitve so se iztekle drugače kot na primer na severu Jugoslavije ali pa, denimg, na Madžarskem, kar seveda spet ni v prid gladkega dogovarjanja o bodočih odnosih. Napeto je v Jugoslaviji, toda v Romuniji in Bolgariji (v slednji nekoliko manj) je že naravnost nevarno. Povsod na Balkanu so gospodarske težave, socialni nemiri, mednacionalni in etnični spori ter politični spopadi; vzrokov za zaskrbljenost je kar dovolj. Tudi na zadnji konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Parizu, ki je sicer žela čudovit uspeh, so nekateri le opozorili na nevarnost balkanskih dogajanj. Problem je v tem, da ne gre za nekakšno »utrjevanje razmer«, ki navadno sledi krizam, marveč za povsem nove in akutne pojave. Libanonizacija ima že svoj vzporeden izraz v »balkanizaciji«. Balkan se je hočeš nočeš začel spet predstavljati, pa tudi opredeljevati, z dvema različima področjema: s Severom in Jugom polotoka. Severni del na primer dosedanje Jugoslavije opravičeno vidi perspektivo te dežele samo v sodobni konfederaciji, daleč od unitarizma, pa tudi zdajšnje federativne ureditve. MIRO KOCJAN V TRSTU DOBIŠ VSE. PREDVSEM TRST. ift ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO - TRST KDOR KUPUJE V TRSTU, IGRA DOMA. Konzorcij kmetijskih zadrug GRMADA 34133 Trst - Ul. Cicerone 2 Tel. (040) 362885 Telex: 460204 GRMADA I Filiala: Bucuie 6 - Števerjan (GO) \ ".x.. ..s\. .1, .»C'- ".V.- ,,S\. ' SADJE - ZELENJAVA Dario Husu TRST - Ul. deiristria 3 1X3 Gradis Ul. Machiavelli 14— Tel. (040)364505 Fax (040)362907 Telex 461135 Izvaja gradbena in vzdrževalna dela, servis in sorodne dejavnosti f* ^ • 7\. .''\ vi'"\ ™ 7 X ~ ^ ' 77 .-'N,. 7* • ' agrar S.R.L. IMPORT - BCPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195 URARNA- ZLATARNA V ŠKERLJ TRST — Ul. Filzi 5 Tel. 68374 ^ 4 IL7714T06 S. R. L. IMPORT - EXPORT TRST —Ul. Ghega 2 Tel. (040) 368998-369248-369636 Telex: 460517 TECHNA I Telefax: (040) 361634 ^ 7^ 7^. S. Pelikan & Co. S.pJL TRGOVINA Z LESOM EVROPSKIH IN EKSOTIČNIH VRST Z LASTNIMI SUŠILNICAMI TRST — Lesno skladišče (Scalo legnami) Tel.: 820030, 820023 Telegr.: Pelikan Trieste Telex: 460603 FILIALA: PADOVA — Via Rienza 1 Telefax: 827542 Tel. (049) 604035 n ^ .''\ TT \\7\v’ \\7\^' •-"S "x /''' •-> /e nul bljai »177X2101 iška banka *» V Trstu: V Milanu: Ul. Valdirivo 26/111 Trg S. Maria Beltrade 2 Tei. (040) 69033 Tel. (02) 864235 7\ ; .7X\ UVOZ-IZVOZ ZASTOPSTVA lmpes:po]*t S.n.c. Košuta D. & B. TRST - Ul. Cicerone 10 Tel. (040) 362414/5/6 - Telefax (040) 362417 - Telex 460372 V VT ' '7$; TL" '7\' '7$.' 77 ^ K INTI]\ s,.,. IMPORT - EXPORT - PREDSTAVNIŠTVA 34132 TRST Ul. Geppa 4 — Tel. (040) 368800, 368908 Telex 461148 INTETS I - Fax: (040) 369024 f .77, >7^ '7$ ,7^ 77 »177X111)? #■> INFORDATA s.r.l. TRST - Ul. Caboto 16 Tel. (040) 381160 Fax (040) 381110 • SVETOVANJE, NAČRTOVANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV • PROGRAMSKI IZDELKI • RAČUNALNIKI IN PERIFERNE ENOTE • POMOŽNA OPREMA IN POTROŠNI MA TERIAL ZA CAOP m JUGOUIMUA RIJEKA J JUGOSLAVIJA Redne konvencionalne in kontejnerske linije za: Bližnji vzhod Srednji vzhod Pakistan Indijo Bangladeš Burmo Indonezijo Daljni vzhod LR. Kitajsko Severno Evropo Severno, Srednjo in Južno Ameriko Agent v Trstu AGEMAR - Trg Duca degli Abruzzi l/a Telefon 363822 - Telex 460059 Sila Jože TRST — Ul. Burlo št. 1 vošči vse najboljše za praznike AVTOMEHANIČNA DELAVNICA S. G1ACOMO Teodoro Kovač TRST — Ul. Industria 8 Tel. 744769 UKilIflircli & Co. c. MEDNARODNI PREVOZI TRST — Ul. Roma 15 — Tel.: 62614 - 362829 Telex: 460078 MALL SPED — Fax: 61082 Vse carinske operacije - vkrcavanje izkrcavanje - kontrola blaga X SA\rITEX uvoz - izvoz po maloobmejnem sporazumu TRST — Ul. Lavatoio 5 - Tel.: (040) 60179 - 65892 Telex: 460520 savtex - Telefax: 60179 FILIALA: Milan - Ul. Principe Amedeo 1 Tel.: (02) 6592885 TEKSTILNI STROJI TOVARN: OFFICINE SAVI O S.p.A. Pordenone - SAVIO COGNETEX Imola - NUOVO PIG-NONE - ŠMIT Schio - M. CROSTA Biella - MEZZERA Milano - DAVIDE GIUDICI & F. Sala al Barro Lecco (CO) ORODJE: cevke - predilniški in drugi jermenčki - valjčki itd. - oprema za statve - rezervni deli - VOLNENI CESALCI - ČESANA IN MIKANA PREJA srečno novo OBLEKO ops leto 1991 TRST Ulica Cicerone 8 Tel.: 362600, 360122 - Fax: 362889 Telegram: TRAD-TRST Telex: 460187 TRADEX *************** »Gladio« v Furlaniji: kakšno vlogo je pri tem imela Cerkev? VIDEM — Številna odprta vprašanja okrog zadeve Gladio še niso bila razčiščena. Problem je še vedno odprt predvsem kar zadeva videmsko pokrajino. Arhiv videmske nadškofije hrani zajetno dokumentacijo, v kateri so številni podatki o odnosih med krajevno duhovščino ter tajnima organizacijama Gladio in »0«. V teh dneh so prišla v javnost imena nekaterih duhovnikov-gla-diatorjev, ki so tudi s ponosom izjavili, da so bili v službi teh tajnih organizacij. Na ta odkritja je odločno reagiral župnik iz Basaglia-pente, don Antonio Bellina, ki je na prezbitorialne in pastoralne svete ter samemu videmskemu nadškofu Alfredu Battistiju naslovil zelo ostro pismo, s katerim v bistvu zahteva, da se celotna zadeva do konca razčisti. Don Bellina v bistvu obtožuje te duhovnike, da so bili vohuni, videmsko Cerkev pa da je »krila« te tajne vojaške organizacije. Na njegovo dolgo pismo ni bilo doslej še nobene uradne reakcije s strani pristojnih krogov. Don Bellina v svojem pismu ugotavlja, kako se je na ta predel vzhodne meje gledalo ne kot na kraje, kjer naj bi gradili tovarne in ustvarjali nova delovna mesta, ampak kot na območje, kjer so se v vaseh zbirali vohuni in kjer so cerkve in pokopališča polnili z orožjem. Ta sveta vojna proti »ateističnemu komunizmu« je torej pravo slepilo, zaradi česar zahteva od videmske škofije, kaj in kako so delovali razni duhovniki-gladi-atorji in da razčisti in pojasni celotno zadevo. V svojem pismu tudi zagrenjeno ugotavlja, kako so nekateri duhovniki, učitelji in intelektualci bili odsotni, ko je bilo treba predlagati kaj konkretnega, bili pa so vedno in hrupno prisotni, ko so predlogi prišli od »friula-nistov«, ali še slabše, od »filoslo-vencev«. Zvezda repatica v Šmarjah SEŽA.NA — V vasi Šmarje pri Sežani je bilo v petek resnično praznično vzdušje. Prelepo kamnito gotsko cerkev je zvečer obžarila zvezda repatica, bakle, ki so gorele na zidu, ki objema cerkev in pri vhodu, pa so mimoidoče opozarjale, da se dogaja nekaj posebnega. In res je bilo za ta kraj včeraj nekaj izjemno lepega, kar se je zgodilo prav v cerkvi, ki sicer služi samo verskim obredom, tokrat pa se je njena notranjost spremenila v koncertni prostor in domačini, pa tudi ljudje iz okoliških krajev, so do zadnjega kotička napolnili cerkev in disciplinirano poslušali in z navdušenjem ploskali kvartetu Big Ben, ki je prepeval božične in duhovne pesmi. Omeniti je treba, da so za ta dogodek vsi obrtniki v Šmarjah prispevali denarna sredstva, cvetličarna Kljun pa je poskrbela za slovesno okrasitev cerkve. Številni poslušalci so si ob tej priliki tudi kupili glasbeno kaseto, ki jo je kvartet prav te dni izdal, Lučka Čehovin pa je v pozdravnem nagovoru poudarila, da je prelepa cerkev pomemben kulturni spomenik. Solidarnost se nadaljuje POMOČ SLOVENIJI v_______________J V uredništvu Primorskega dnevnika v Trstu so darovali: družina Vogrič (Nabrežina Postaja) 30.000 lir, družina Kakes (Nabrežina Postaja) 30.000 lir, Jasna in Rado Gruden 100.000 lir, Majda 30.000 lir, družina Turk 100.000 lir, N.N. 30.000 lir, Mari-ho Vertovec 50.000 lir, družina Milič Na pobudo VZPI-ANPI in Združenja bivših aktivistov in deportirancev iz Križa so darovali: družina Silvano Košuta 50.000 lir, družina Zora in Gabriela Sedmak 50.000 lir, družina Vida Košuta 20.000 lir, družina Slavko in Viola Košuta 20.000 lir, družina Marica in Pepi Ukmar 10.000 lir, družina Lidia in Ferdinande Bo-gatez 10.000 lir, družina Ida in Drago Purič 100.000 lir, družina Marica Bi-zin 10.000 lir, družina Maria in Mario Kobau 10.000 lir, družina Jolanda in Mario Turel 10.000 lir, družina Ivan Cossutta 50.000 lir, družina Barbara in Vojko Devetak 100.000 lir, družina Rosalia in Mario Sedmak 50.000 lir, družina Hilda Košuta 20.000' lir, družina Lina in Lucio Declich 20.000 lir, družina Angel Bandelj 50.000 lir, družina Federico Kosmač 20.000 lir, dru- Pri pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah so darovali: ob obletnici smrti Zorka Rebule daruje žena Danica 50.000 lir. Zbori Vesela pomlrfd z Opčin so zbrali 1.430.000 lir. Na sedežu SKD Tabor Opčine: Rafael Sirca 10.000 lir; v počastitev spomina Nerinine mame Ane Drasič darujeta Dora in Nori 60.000 lir. Pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini: Evgen in Milena Pahor , (Devin) 500.000 lir, družina Knez (Ka-ludrovca) 50.000 lir, Stanislav Cosma 50.000 lir. Pri Kmečko-delavski hranilnici in posojilnici Sovodnje: družina Luciane Černič in Vida Osredkar 100.000 lir,. Olga Caharija 50.000 lir, Oskar Kovic 100.000 lir, Remo Devetak 50.000 lir, družina Franz Grilj 100.000 lir. _____gospodarski dopis iz Slovenije Bistvenih sprememb zaenkrat še ne bo Dokler se je dalo, so ljudje mrzlično zamenjavali dinarje v devize, zdaj kupujejo obveznice, ki se glasijo na marke, ali pa spet kupujejo devize na črnem trgu po precej višji ceni, kot je uradni tečaj. Vsak se skuša dinarjev čim-prej znebiti. Dinarjev pa je v obtoku veliko, ker so podjetja izplačala svojim delavcem vse zaslužke, pa celo tisto, kar še niti ni zasluženo, in ker se je veliko denarja, predvidenega za druge namene, na najrazličnejše načine prelilo na zasebne račune. Tako pretakanje kapitala je pred pokopom države seveda povsem normalen pojav, kajti v naših razmerah se bo najbrž prav zaradi razkroja države povsem razkrojilo tudi gospodarstvo. Nedavna razširjena seja predsedstva države in pa skupščinska zasedanja v Beogradu so že bila povsem v znaku državnega in gospodarskega razkroja. Ni šlo samo za prepir dedičev, ta se bo z vso silovitostjo začel kasneje, ampak za prepir za nasledstvo. Zdaj je glavni spodbujevalec tega prepira srbska stran, ki ima seveda svoje ministrante, med njimi pa je najglasnejši črnogorski Bulatovič. Kot neštetokrat do zdaj skuša pri kreiranju gospodarske politike dobiti srbska stran odločujoč vpliv. Pri tem ji je v največjo napoto sam Markovič, ki so ga še pred kratkim na drugem koncu države obtoževali, da se je prodal Srbom. Zdaj so zaradi srbskega pritiska začeli zvezno vlado na drugem koncu države celo ščititi, saj so ugotovili, da bi Markovičev padec pahnil državo v položaj, iz katerega bi težko našli mirno rešitev. Markovič se tega svojega položaja dobro zaveda in ga skuša unovčiti. Iz vseh koncev prihajajoče zahteve po popravku gospodarskega programa in iz tega izvirajoče zahteva po devalvaciji dinarja bi bil pripravljen sprejeti samo, če bi dobil trdno zagotovilo republik, da bodo tak popravljen gospodarski program tudi podprle. Toda v državi ni nihče več pripravljen še naprej financirati tak gospodarski program, saj nima prav nobenega zagotovila, da se bo program obdržal, če bo država propadla. Vsak bi pa vendarle rad, da bi mu gospodarska politika za prihodnje leto kaj poklonila. Malo verjetnosti je torej, da se bodo lahko na zvezni ravni še kaj dogovorili. Zato so tudi tako glasno napovedovane usodne seje zveznega predsedstva in zvezne skupščine le gledališče, od katerega ni treba veliko pričakovati, predsem pa ne kakšnih strahovito usodnih sklepov ze jugoslovansko in torej tudi slovensko gospodarstvo. Kajti tudi dogovor o morebitni devalvaciji dinarja ne bi bil v teh razmerah prav nikakršen velepomemben dogodek, ampak predvsem znak, da je država ponovno zakorakala v hiperinflacij-ske sfere in da je torej treba iz take države čimprej pobegniti. Nikakor namreč ni mogoče pričakovati, da bi republike pristale na zahtevo po bistveno zmanjšani javni porabi, saj same in vsaka za sebe povečujejo davke. Davke je povečala Slovenija, davke je zvišala tudi Srbija. Brez manjše porabe (manjše plače, manjše javni izdatki, manjši stroški za obrambo...) pa je devalvacija nesmise-len ukrep. Pričakovati pa je nekaj drugega. Kljub zunanji razburkanosti bo vendarle treba pristati na vsaj minimalne pogoje za poslovanje zvezne države, brez katere za zdaj še ne more nihče shajati. To pa pomeni, da bo treba pristati tudi na tisto, kar je zdaj uveljavljeno z gospodarsko politiko. Ali drugače rečen: v gospodarski politiki še ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Do njih bo morda lahko prišlo šele kasneje, ko bodo že opravljena temeljna pogajanja o prihodnosti Jugoslavije. Vse, kar se dogaja zdaj, je šele priprava na ta pogajanja. Federalista, kakor označujejo Markoviča, bo zato treba še nekaj časa ohranjati na krmilu zvezne vlade. Na eni strani zaradi njegovega gospodarskega programa, na drugi pa zato, ker ni nikogar, ki bi lahko sestavil nov izvšrni svet. Seveda pa je res, da se lahko tudi sam Markovič odloči povsem po svoje. JOŽE PETROVČIČ (Zagradec 2) 50.000 lir; namesto cvetja na grob Jožeta Bana daruje Francka Bole Pavlovič 50.000 lir, namesto hovoletnih voščil daruje KD France Prešeren iz Boljunca 150.000 lir, ob 5. obletnici smrti sina Renata in v spojin na moža Rudolfa in vso družino daruje Lidija 50.000 lir, v spomin na Marijo Mislej darujeta Ada in Berto Peric 30.000 lir. V uredništvu Primorskega dnev-hika v Gorici so darovali: Emilija in Oskar Povodnik Pahor 100.000 lir. Pri Tržaški kreditni banki so darovali: podjetje RESCO Srl 1.000.000 Ur, družina Hrvatič 50.000 lir, Ljudmila Gulin 200.000 lir, Josip Lavrica 30.000 lir, Miro in Antonija Čandek 20.000 lir, Stanko Volčič 300.000 lir, Oskar Žerjal 50.000 lir. V okviru akcije za Pomoč Sloveniji so prispevali in nakazali na tekoči račun z enodnevno plačo sle-deči uslužbenci Tržaške kreditne banke: David Bencina, Dario Ber-9inc, Jan Bitežnik, Elena Bizjak, Vesne Bizjak, Dario Blasina, David Blasi-na, Tatjana Blokar, Paolo Ceh, Marino Coffoli, Donatella Crisma, Edi Perluga, Giorgio Guštinčič, VValter j^alc, Maksi Komar, Vladislav Komar, kjubo Košuta, Morena Kralj, Mitja Kravanja, Caterina Marzetti, Elena Maver, Darko Metlika, Igor Milic, Messandro Oberdan, Sonja Ota, Va-silij Pečar, Enzo Pecchiar, Miran Pe-^enik, Stojan Petaros, Marino Sedev-Rado Sedmach, Antek Serazin, Mirjana Sodnik, Aleš Stefančič, Maja toka, Dunja Švab, Renzo Tavčar, lessio Timeus, Marino Ukmar, Da-Vidali, Ivan Visentin, Alojz Vitez, ranča Zoch, Mitja Zonta, Bruna Zor-lni, Anna Zupancich. Pn* Kmečki zvezi so darovali: Robi 100.000. Ota 100.000 lir in Boris Škrk Tudi iz Sežane pomoč prizadetim žina Zofka in Nandi Košuta 10.000 lir, družina Emil Kobau 20.000 lir, družina Cristina Tence 40.000 lir, družina VVilliem Košuta 10.000 lir, družina Giuseppe Zorzut 10.000 lir, družina Giuseppe Daneu 30.000 lir, družina Bruno Sulini 10.000 lir, družina Rudolf Tretjak 100.000 lir, družina Karmelo Sedmak 20.000 lir, odbor Ljudskega doma 50.000 lir, družina Dušan Košuta 500.000 lir, družina Giuseppe Sulli 50.000 lir, družina Bruno Sulčič 20.000 lir, družina Felix Cossutta 30.000 lir, družina Bruna Tretjak 50.000 lir, družina Boris in Norma Bogateč 50.000 lir, družina Giuseppe Guzzi 10.000 lir, družina Edda Indri 20.000 lir, družina Irene Stefani 20.000 lir, sekcija VZPI-ANPI Križ 100.000 lir, družina Mimi in Claudio Sedmak 50.000 lir, sekcija KPI 100.000 lir, ŠD Mladina - Križ 100.000 lir, Viktor Bogateč 20.000 lir, SPI CGIL - Križ 200.000 lir, družina Severine Sedmak 50.000 lir, družina Boris Sirk 20.000 lir, družina Carla in Angelo Cossutta 10.000 lir. Denar so že nakazali na tekoči račun pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini. SEŽANA — Sežanska Občinska organizacija Rdečega križa je ob poplavi, ki je prizadela večji del slovenskega ozemlja, takoj stopila v široko akcijo ubiranja prostovoljnih prispevkov in drugih sredstev za prizadete v boju z naravo. Tako pa so zbrali preko 500 tisoč dinarjev, jih takoj namenili prebivalcem Žalca, ki so jih obiskali, sedaj pa poteka akcija zbiranja gospodinjskih aparatov, pohištva in drugih sredstev. O pomenu in samem poteku akcije smo se pogovarjali z Ireno Husu, sekretarko OO RKS Sežana. »Ob zaključju velike humanitarne akcije za pomoč prizadetim prebivalcem večjega dela Slovenije, ki se na območju sežanske občine še nadaljuje, bi radi rekli vsaj zahvalno besedico »Hvala« vsem dobrim ljudem, ki so na kakršenkoli način pomagali prizadetim. Za prebivalce prizadetega območja smo zbrali preko 500 tisoč dinarjev. Večji del sredstev smo nakazali direktno v Žalec, ostalo pa na RK Slovenije. V Žalec smo odpeljali tudi dva kamiona ozimnice, posteljnine in vzmetnice. S sodelavko Ksenijo sva tudi obiskali te kraje ter se prepričali, da so tam ljudje dejansko potrebni pomoči ter da se preko RK Žalec ta pomoč pošteno razdeljuje. Ljudje ne dobivajo gotovine v roke, ampak naročilnice, ki jih lahko le namensko uporabijo (za živila, ozimnico itd.). Prijetno sva bili presenečeni nad optimizmom in delavnostjo teh ljudi, ki so sami takoj zavihali rokave ter si tako zagotovili vsaj minimalne pogoje za življenje,« je dejala Irena Husu. Sedaj se akcija zbiranja pomoči nadaljuje. Kaj vse lahko ljudje prispevajo? »Bolj kot karkoli drugega potrebujejo sedaj pohištvo, gospodinjske aparate in ostale potrebščine. Zato smo se odločili, da organiziramo še eno zbiralno akcijo. Tokrat ta akcija ne bo potekala po sedežih krajevnih organizacij RKS, ampak se ljudje, ki imajo uporabno pohištvo ter rabljene gospodinjske aparate, pa jih ne potrebujejo več in bi jih radi prispevali za prizadete, lahko obrnejo na sedež občinske organizacije RK Sežana, Partizanska c. št. 15 ali nam to kar po telefonu sporočijo na številko 73-538. Za odvoz bomo poskrbeli mi. Ob tem pa bi rada pohvalila prebivalce Krajevne skupnosti Povir, ki so se sami organizirali in pričeli zbirati ozimnico za prizadete v poplavah. Seveda pa lahko prebivalci nakažejo še vedno denarna sredstva prizadetim.« In komu vse velja zahvala? »Zahvala velja predvsem vsem darovalcem, aktivistom po krajevnih organizacijah RKS, dijakom 3. letnika srednje šole v Sežani, firmi Alfa-MGS iz Sežane, ki je omogočila brezplačen kamionski prevoz, občini Sežana ter vsem organizacijam, ki so se odzvale. Obenem obveščamo vse, da na sedežu OO RKS Sežana lahko dobijo konkretne naslove najbolj prizadetih družin.« -OKS- IZe šele pravnike voščita svojim klientom Suzana in Nevenka TRST — Ul. SS. Martiri 12 (pri Trgu Hortis) - Tel. 301573 Krznarstvo / iccetie Naša dolgoletna tradicija vedno na razpolago klientom TRST — Ul. delle Torri 2 Tel. (040) 64703 cst llex ti Voščimo srečno novo leto Župan Locchi že sklical naslednjo sejo, ki bo 3. januarja Devinsko-nabrežinski svet preložil razpravo o konvenciji glede Sesljana Devinsko-nabrežinski'občinski svet se bo ponovno sestal tretjega januarja in nadaljeval z razpravo o popravkih h konvenciji glede Sesljanskega zaliva. Kljub napovedim in potrjeni pripravljenosti odbora, da razpravo o konvenciji med Občino in družbo Fintour v zvezi s turistično preureditvijo Sesljanskega zaliva sklene na petkovi seji, je župan Locchi okoli pol tretje ure zjutraj predlagal (do takrat so svetovalci KD in PSI zavrnili že približno 40 amandmajev redstavnika zelenih Sgambatija), da bi razpravo prekinili, e včeraj dopoldne je župan odposlal vabila za naslednjo sejo, ki se bo začela v četrtek, 3. januarja, in se nadaljevala, v kolikor ne bi izčrpali dnevnega reda, naslednji dan. Dnevni red je nespremenjen: najprej naj bi svetovalci razpravljali še o dodatnih spremembah, ki jih predlagajo zeleni (vseh je 113), nato pa še o osmih amandmajih, ki so jih pripravili komunisti, občinski svet pa se bo moral izreči še o popravku, ki ga glede sporne točke št. 3 sklepa občinskega sveta z dne 19. septembra v zvezi s konvencijo predlaga odbor; druga točka pa se nanaša na Štivansko papirnico. V napovedani dnevni red pa lahko bistveno posežejo kakšne spremembe, ki bi bile sad dogovorov med strankami. Kljub zelo jasno izpovedanemu razdoru med strankami nekdanje večine (KD-PSI-SSk) in ostri konfrontaciji med večino in opozicijo glede konvencije Občina-Fintour pa možnosti o sporazumu, ki bi presegel dokaj jalovo razpravo o predlogih zelenih in KPI, ni povsem nemogoč. Zaenkrat pa predstavniki posameznih strank ponavljajo stališča, ki so jih že iznesli na občinskih svetih. Kot smo že poročali, je Martin Brecelj kot edini predstavnik SSk, ki se je udeležil začetka petkove seje, iz protesta zapustil sejno dvorano, ko je občinski svet zavrnil njegov predlog (v sobotni številki dnevnika je prišlo do napake pri navedbi glasov, proti je namreč glasovalo 11 svetovalcev) o preložitvi razprave in o takojšnjem odstopu župana Locchija. Predstavniki te stranke se zatorej niso udeležili petkove seje in tako omogočili, da so njihovi nekdanji partnerji vselej preglasovali opozicijo (KPI-zeleni-MSI), ki je zato obsodila zadržanje SSk. Vsekakor pa je na petkovi seji do polemik prišlo že takoj na začetku, ko je župan Locchi utemeljeval odločitev, da je odbor (v sestavi KD-PSI) spremenil besedilo predlagane spremembe h konvenciji. Ta spremenjeni tekst, ki po mnenju odbora ni posegal v bistvo, je odbor umaknil, odločno pa je potrdil zahtevo, da se spremeni formulacija tretje točke sklepa občinskega sveta št. 202 z dne 19. septembra. Na takratnem zasedanju je namreč občinski svet na predlog svetovalske skupine KPI soglasno odobril točko, ki obvezuje župana, da podpiše pogodbo z družbo Fintour šele potem, ko bo ta zasebna družba dejansko razpolagala z vsemi potrebnimi dovoljenji glede gradenj na javni lastnini oziroma uporabe javne imovine. Ker gre za precej komplicirana vprašanja, lahko ta klavzula za več let zavleče začetek del, istočasno pa daje javnim ustanovam, ko privatniku nalaga določene obveznosti, precejšnja jamstva glede izvedbe predvidenih del. (bip) Zaenkrat stranke ostajajo pn ze znanih stahscih »Nadejam si, da prekinitev petkove seje zakriva tudi namen odbora o vsaj omejenem dogovoru, ki bi omogočil, da bi v konvencijo vnesli vsaj nekaj popravkov.« Tako je načelnik komunistične svetovalske skupine v devinsko-na-brežinskem občinskem svetu Depangher komentiral preložitev razprave o amandmajih h konvenciji med Občino in družbo Fintour v zvezi z uresničitvijo velikega turističnega projekta v Sesljanskem zalivu. Ponovno je zavrnil obtožbe na račun opozicije in njegove stranke, češ da skuša brezpredmetno zavlačevati razpravo o konvenciji. Naglasil je, da je do ponovne razprave o eni izmed najbolj spornih točk (obveze zasebne družbe in pristojnosti javnih ustanov) prišlo na zahtevo odbora. Točka 3, ki jo je izglasoval občinski svet 19. septembra, in drugi člen konvencije, ki jo je odobril še prejšnji svet marca letos, sta v kričečem nasprotju: takšno mnenje je župan Locchi ponovil še v kratkem sobotnem telefonskem razgovoru. Zato je po njegovem mnenju treba spremeniti besedilo te točke in tako omogočiti, da bi se načrt glede Sesljanskega zaliva končno začel uresničevati. Svetovalca zelenih Sgambatija in predstavnike KPI je obsodil namernega obstrukcionizma; z nespremenjeno odločnostjo pa je ponovno poudaril, da s svojim zadržanjem SSk krši dogovore o »upravljanju krize«. Brecelj v imenu Slovenske skupnosti izredno negativno ocenjuje odločitev župana Locchija, da vztraja na svojih stališčih: ne samo, da ni odstopil, temveč je celo v ponovnem sklicu seje občinskega sveta spet navedel dnevni red, ki predvideva obravnavo popravkov h konvenciji glede Sesljanskega zaliva. Višek nekorektnosti pa je, da si župan dovoli govoriti v imenu večine, ki je ni več. Gre za zadnji poskus, da se v konvencijo vnese takšne popravke, ki bi zajamčili interese prebivalstva in javnih ustanov: tako je svoje zavzemanje, da bi obrazložil in uveljavil nad sto amandmajev, označil predstavnik zelenih Sgambati. Zato je tudi obsodil zadržanje SSk, ki skuša po njegovi oceni izrabiti njegovo in zavzemanje KPI: pri tem je še naglasil, da si je v prejšnji upravi ta stranka z županom Brezigarjem krepko prizadevala, da bi bila konvencija čimprej sprejeta. Zelo negativno je zadržanje opozicije na petkovi seji ocenil odbornik Caldi (PSI), ki je ponovil kritike na račun SSk glede kršenja sporazuma, istočasno pa je pohvalil odločitev župana Locchija, da v poznih nočnih urah prekine razpravo. Preložitev namreč odpira možnost o dogovorih, ki bi pripomogli k hitrejšemu zaključku razprave, (bip) Ponudba večjih tržaških restavracij Silvestrovo za obloženo mizo ob zvokih glasbe Ena izmed najbolj "trdnih" novoletnih tradicij je prav gotovo večerja na Silvestrovo. Obred navadno predvideva večjo kulinarično izbiro, finejša vina in seveda peneče vino ali pa šampanjec ob polnoči, ko je nujno, da pokajo zamaški. Za letošnjo Silvestrovo ponudbo smo se pozanimali v raznih tržaških in kraških restavracijah in izvedeli marsikaj zanimivega. Pred poročanjem iz posameznih lokalov velja pripomniti, da je letošnji obilni sneg nekoliko zmanjšal povpraševanje v samem mestu. Za silvestrovanje, ki ga navadno spremlja tudi glasba z orkestrom, pa se odločajo predvsem tiste restavracije, ki imajo primerne prostore, torej večje dvorane. Nekateri so se zato odločili samo za večerjo brez glasbe, seveda bodo jedače bolj rafinirane kot običajno, menuji pa bodo bogatejši. Tudi cene, ki jih lahko zapišemo, so okvirne, saj je pri končnem računu pomembno tudi, kaj in koliko nekdo spije. Lokali s kvalitetno ponudbo imajo že zasedena razpoložljiva mesta, kar pomeni, da je bilo povpraševanje solidno kljub dobri zimski sezoni. V znani grljanski ribji restavraciji Principe di Metternich so nam povedali, da bodo imeli silvestrovanje z glasbo. Gostom bodo postregli z ribjimi specialitetami, okvirna cena večerje pa bo 120.000 lir na osebo, prostori so zasedeni. Prav tako bodo postregli z ribami in glasbo v znani restavraciji Marinel-la v Miramarskem drevoredu. Tudi tu bo poskrbljeno za glasbo in tudi tu so mesta zasedena. Skrbi jih le gripa, saj so nekateri zaradi bolezni odpovedali večerjo, seveda pa so se na njihovo mesto prijavili drugi gostje, tudi tu je okvirna cena 125.000 lir. Silvestrovali bodo tudi v nekaterih kraških lokalih, tako bo na primer silvestrovanje z orkestrom v hotelu Pesek na Pesku, več restavracij pa pripravlja boljšo večerjo. Za varianto večerje brez glasbe so se na primer odločili v znani svetoivanski restavraciji Suban. Povedali so nam, da bodo gostom ponudili vrsto rafiniranih jedi in neobičajnih specialitet. Prav kvaliteta kuhinje in seveda pijače bo njihov osnovni adut za Silvestrovo. Za ceno večerje nismo izvedeli, bo pa seveda prilagojena zahtevam gostov. V restavraciji Pri Pošti v Bazovici bodo na primer imeli normalno večerjo , za to "normalno" varianto so se odločile še nekatere druge gostilne. Silvestrovanje pa očitno zanima, kot smo zapisali, predvsem tiste gostilne, ki imajo za to primerne prostore. Nekateri lastniki pa so se odločili, da bodo počakali novo leto kot "gostje". Tako bo na primer za Silvestrovo zaprta znana restavracija Bellavista, zaprto bo pri Furlanu na Colu, pri Grudnu v Sempolaju pa bodo spoštovali svoj tedenski dopust, Silvestrovo jih ne zanima tudi zato, ker nimajo primerne dvorane za glasbo in ples. Večerja v restavraciji seveda ni edina možna "varianta" za lep večer. V Trstu bodo odprta običajna plesišča in druga zabavišča. Sodeč po obvestilih, pa se slovenska društva vedno manj odločajo za prirejanje vaških silvestrovanj. Večina srečanj in praznikov je že bilo v manj obvezujočih dnevih, za Silvestrovo pa obveljajo drugačni "sistemi" srečanja in družabnosti, kot je lahko vaški praznik. Pot v restavracijo seveda ni nujna, saj bodo nekateri pričakali večer kar doma v družinskem krogu in v družbi prijateljev, seveda se bodo za to opremili z jedačami in pijačo. Zdi se, da se bodo tudi letos mnogi (vsi bi bilo pretirano trditi) opremili še s petardami in najrazličnejšimi umetni ognji, da bo za novo leto pokalo in bliskalo kot na fronti. Njim želimo, da ne bi noči zaključili v ambulantah za hitro pomoč. pismo uredništvu______ TPPZ s ponosom vedno stal slovenskemu narodu ob strani Utrinki s tržaških ulic v nasprotju s sedanjim prazničnim vzdušjem Marsikdo pa ne bo praznoval... Spoštovano uredništvo, dovolite nam, da na kratko odgovorimo na pismo g. Furlana. Ne bi rekli, da ljudje trepetajo v strahu ob grožnjah jugoslovanskih generalov, ki s tanki žugajo Sloveniji, ko pa se predsednik izvršnega sveta Republike Slovenije Lojze Peterle zahvaljuje generalom in vsem drugim oficirjem in vojakom JLA za solidarno pomoč, ki so jo pokazali ob naravni ujmi, ki je prizadela Slovenijo. TPPZ ne stoji samo ob strani slovenskemu narodu s solidarnostnimi bodrili, se z njim veseli in z njim trpi, marveč: 1. ko je bil klic Osvobodilne fronte proti okupatorju in domačim izdajalcem, so pevci borci TPPZ znali, na katero stran stopiti in se boriti proti skupnemu sovražniku; 2. nešteto koncertov smo priredili in izkupiček od koncertov namenili prizadetim od potresa, poplav in drugih naravnih ujm; 3. tudi iz lastnega žepa smo odšteli dobrohotno pomoč domovini ob naravnih katastrofah. Dobro vemo, da nismo sami darovalci in to nas veseli. Ni prvič, gospod Furlan, da TPPZ nastopa od dnevu JLA, saj večino zbora sestavljajo (oziroma so sestavljali, kajti mnogo pevcev je že umrlo) borci, ki so se širom po Jugoslaviji borili proti okupatorju in njihovim domačim pomagačem ramo ob rami z borci vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Gospod Furlan, jugoslovanska vojska je zrastla z nami, z njo smo osvobodili tudi slovensko zemljo in za to zemljo so padali Hrvati, Makedonci, Črnogorci, Srbi, skratka vsi narodi in narodnosti Jugoslavije. TPPZ Pinko Tomažič je ponosen nad vsebino recitiranih in petih pesmi naše slavne epopeje: Bičan in opljuvan ves slovenski narod dvigne k puntu trdo pest. Pesem kliče v boj kmete, delavce, vse Primorce katolike, komuniste, Štajerce, Kranjce, Korošce in druge narode v odporniškem gibanju, s katerim so se uprli proti skupnemu sovražniku. Ali ni to duh OF? Vseh šest programov, ki jih je TPPZ naštudiral v 19 letih, sloni na partizanskem melosu. To tematiko je TPPZ prepeval doma, v Rimu, v Milanu, na Dunaju, v Leningradu, v Beogradu, v Ljubljani in Moskvi, kjer je sovjetska televizija posnela in oddajala po vsej prostrani deželi. Neštetokrat smo snemali za jugoslovansko TV, pa tudi italijansko. Partizanski zbor ima pokončno držo, vidi na vse strani. Pel je tudi v cerkvi v Polcenigu, kjer je bila cerkev nabito polna sester, duhovnikov in drugih poslušalcev. TPPZ Pinko Tomažič ni rojen za hlapca, ker se je s puško v roki in danes s pesmijo na ustih boril in bori za svobodo in enakopravnost, za boljši jutri. Tržaški partizanski pevski zbor Prazniki bi morali biti takšni, da bi se jih veselili vsi, veliki in majhni, bogati in ubogi, predvsem pa takšni, ki so potrebni naše pomoči. Resnica pa je marsikdaj drugačna. V našem mestu, ki ima primat v številu ostarelih občanov, so prav ti tisti, za katere bodo prazniki dnevi, ko bodo še najbolj občutili samoto in osamljenost. Starejši se ponavadi radi zbirajo v raznih gostinskih obratih. Nekateri zato, da v družbi pokosijo ali povečerjajo, drugi, da preživijo urico ali dve ob kavici in klepetu o časih, ki so bili in se ne vrnejo več. Na žalost je veliko teh obratov prav za te praznike zaprtih. In tako smo na primer poslušali, malo pa tudi tolažili skupino starejših ženic, ki ne vedo kam in kako za praznike. »Moj sin stanuje prav blizu mene, a kaj, ko je že božične in bo tudi novoletne praznike preživel daleč od doma. Pustil mi je potico in še nekaj sladkarij in mi zaželel vse dobro.« »Podobno vam lahko potožimo tudi me vse. Vse smo v glavnem vdove, v glavnem same. In ta samota je za tako velike praznike še večja. Še tega veselja ne bomo imele, da bi v gostilni, kjer se sicer hranimo, skupaj preživele začetek novega leta.« Na mestnih ulicah, ki so tudi letos razsvetljene, izložbe pa ponujajo različne dobrote, smo, bolj kot sicer, srečali nič koliko beračev. Nekaj je stalnih, s svojimi stalnimi mesti in verjetno tudi stalnimi dobrotniki. V teh dneh smo pa prav v najbolj strogem mestnem središču naleteli na nič koliko žensk, ki so držale v naročju majhne otroke. Deževalo je, nekaj dni je pihala burja - one pa so sedele na pločnikih in prosile miloščine. Ko smo jih nekajkrat srečali, smo videli, da so se ženske premikale iz ene ulice v drugo in da so si pri tem zamenjevale tudi otroke. Rev- ščina že res - toda tudi izkoriščanje otrok za prosjačenje, ki morda ni vedno upravičeno. Pod oboki na začetku Ul. Cesare Battisti smo v teh dneh srečali mladega moškega, ki je igral na tisto' staro lajno, ki je mladi sploh ne poznajo, pri kateri so melodije vtisnjene na poseben pergament, ki se odvija tako, kot se pač tudi pesem razvija. Na lajni je imel napis »Sem oče dveh otrok, brez službe, pomagajte mi.« Marsikdo se je ustavil, včasih bolj iz radovednosti do inštrumenta, kot iz usmiljenja do mladega očeta. Na drugem trgu smo naleteli na mladega fanta, ki je sedel na tleh, ob njem je mirno ležal velik volčjak. »Lačen sem,« je imel napisano na tablici, oči pa je imel ves čas uprte v tla. Ni bil slabo oblečen in tudi sicer ni bil videti zapuščen. In prav v trenutku, ko smo šli drugič mimo njega, je bila za nami skupina mladih. »To pa je Silvano. Glej ga, prosi miloščino.« Videli smo, da je bilo fantu zelo nerodno in da mu ni bilo všeč, da so ga spoznali. »Pa ga res poznate,« smo jih vprašali. »Seveda ga. Mamila uživa in ko mu v družini ne dajo denarja, si ga pridobi na tak način. Dober fant je bil in tudi dober študent. Sedaj pa...« Kot bi bilo zakleto^ smo se tistega dne srečali še z drugim narkomanom. Čakali smo, da bi prečkali Ul. Car-ducci, ko se je v nas zaletel mlad fant. Najprej smo mislili, da se je spodtaknil. Potem smo pa videli, da komaj stoji na nogah. Enkrat ga je zaneslo sem, drugič tja. Z muko smo ga spravili na drugo stran ulice, kjer se je zgrudil na tla. Eden od mimoidočih je stopil v bar in poklical rešilca. Pa mislite, da sta to osamljena primera? Na žalost si marsikdaj zapiramo oči pred stvarnostjo. Skušamo pozabiti na slabo, na vse, kar tudi v našem mestu ne gre. Sedaj smo pač v prazničnem obdobju. A za vse te nesrečneže bodo to tudi prazniki? NEVA LUKEŠ P/MlfP BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV*li\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 1-lltAMILMICA IH POSOJILNICA OPČIMIE -TrtST KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI SLOVENSKI DENARNI ZAVODI NA TRŽAŠKEM vas vljudno vabijo na Aovourrvi koncert SIMFONIČNI ORKESTER MORAVSKE FILHARMONIJE iz Olomouca (ČS) - Dirigent Stanislav Macura skladbe OFFENBACHA, SMETANE, FUČIKA, DVORAKA, STRAUSSA ml. TRST- Kulturni dom - UL Petronio Vstop samo z vabili, v petek, 4. januarja, ob 20.30 ki so na razpolago v tajništvih bank Po Markovičevi napovedi devalvacije Padec dinaija zaskrblja tudi tržaške trgovce Od jutri dalje pred Občino na Trgu Unitd Anagrafska potrdila kar s »certimatom« Napoved devalvacije dinarja je v Trstu takoj naletela na močan odmev. To je seveda povsem naravno za mesto, ki v dobršni meri živi prav od trgovine in od drugih oblik gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Napoved devalvacije je vzbudila veliko zaskrbljenost v skorajda vseh gospodarskih krogih, še zlasti pa v trgovskih, in sicer ne samo zaradi novega tečaja jugoslovanske valute, ampak še prej in še bolj zaradi tega, ker mnogi vidijo v devalvaciji dinarja le enega izmed znamenj globlje iri hujše krize celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Po napovedi predsednika jugoslovanske vlade Markoviča bi se dinar moral devalvirati za približno 22 odstotkov. Točneje bi moralo od 1. januarja veljati novo razmerje med dinarjem in nemško marko 1:9 namesto dosedanjega 1:7. Včeraj tržaška borza ni poslovala, kakor so bile tudi zaprte banke zaradi sobotnega dne, pač pa je bilo mogoče učinke napovedane devalvacije neposredno zaznati tako v raznih menjalnicah kot v samih trgovinah. Včeraj dopoldne smo se obrnili na štiri menjalnice, ki delujejo v središču mesta. V dveh so nam povedali, da dinarjev sploh ne kupujejo, razen v zelo majhnih količinah, pa tudi Prodajajo da jih malo. Tretja nam je povedala, da dinarje kupuje po 65, prodaja pa jih po 85 lir, medtem ko jih je še dva dni prej kupovala po 75 m prodajala po 90. V četrti menjalnici pa so nam rekli, da dinarje kupujejo po 74-75 lir, prodajajo pa po 80. Na dlani je, da med menjalci za zdaj vlada velika zmeda oziroma Previdnost v pričakovanju, kaj se bo dejansko zgodilo po novem letu. V večini trgovin, pri katerih smo se včeraj pozanimali za učinke napovedane devalvacije dinarja, so nam povedali, da dinarje vsekakor sPrejemajo, in sicer v menjavi po Približno 80 lir, kar je znatno več kot v samih menjalnicah. Sicer pa velja poudariti, da je včeraj bilo sorazmerno malo kupcev z onkraj meje. Gospa Marija Podobnik, ki vodi znano trgovino oblačil na Opčinah, nam je povedala, da se je kljub vsemu tudi včeraj pojavilo nekaj jugoslovanskih odjemalcev v njihovi trgovini, sicer pa je poudarila, da v glavnem dela s stalno klien-telo. Gospa Podobnik je bila sploh dokaj optimistično razpoložena, in to tudi za bodočnost. Rekla nam je, da bodo zaradi devalvacije zdaj cene onkraj meje nekoliko nižje, toda to ne bi smelo dolgo trajati, saj jih bodo sami jugoslovanski trgovci morali v kratkem povišati, tako da se bo vse vrnilo po starem. Manj optimistična je bila lastnica trgovine oblačil Black out v Ul. Machiavelli v središču mesta. Povedala nam je, da se bo kriza jugoslovanskega gospodarstva v bodoče prav gotovo poznala tudi v tržaških trgovinah, v kolikšni meri pa da je še preuranjeno napovedovati. Zelo pa se nam je pritožila zaradi negativnih posledic, ki naj bi jih imelo zaprtje mestnega središča za avtomobilski promet. »To nam jemlje ne samo jugoslovanske, ampak tudi tržaške odjemalce,« je dejala in pristavila, da se jugoslovanski kupci vse bolj izogibajo centra tudi zaradi visokih glob, ki jim jih redarji neusmiljeno nalagajo zaradi parkiranja na nedovoljenih mestih. V zvezi z napovedjo devalvacije dinarja se je včeraj oglasil tudi predsednik Tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombesi. V izjavi za tisk je dejal, da bo devalvacija prav gotovo prizadela tržaško trgovino na drobno, pod vprašajem pa so po njegovem tudi izvozno-uvoz-ne izmenjave, in sicer ne toliko zaradi padca dinarja, kolikor zaradi nestabilnosti celotnega jugoslovanskega gospodarskega sistema. Obnovljena služba za prizadete otroke Tržaški pokrajinski odbor je na svojem zadnjem zasedanju pred koncem leta pod predsedstvom predsedika Crozzolija med drugim odobril sklep za obnovitev službe v podporo socialno prizadetim otrokom. Gre za dodelitev 11 asistentov za 9 mesecev približno 100 otrokom iz družin, ki so v preteklosti že uživale podporo vsedržavne ustanove za materinstvo in otroštvo (ONMI) zaradi težkih socialnih razmer, v katerih se nahajajo. V ta namen je tržaška pokrajinska uprava nakazala 276 milijonov lir. Ukrep zadeva tržaška rajona Kjadin-Ročol in Sv. Vid-Staro mesto ter občini Dolina in Milje. Pokrajinski odbornik za socialno varstvo Martini, ki je ukrep predlagal, je ob njegovi odobritvi poudaril, da gre za službo, ki se poslužuje tudi sodelovanja s šolami in z občinskimi rek-reatoriji. Martini je dejal, da so to službo do nedavnega zagotavljale občinske uprave, zdaj pa jo je prevzela pokrajinska v skladu z doložili reforme krajevnih up- Na Silvestrovo, torej prav na zadnji dan leta, bo v okviru občinske anag-rafske službe začel delovati avtomatični računalnik, ki bo v nekaj minutah izdajal vsa pomembnejša anagrafska potrdila. Kot vidimo na posnetku našega fotografa Maria Magajne, gre za »okence«, ki je zelo podobno »ban-comatu«, prek katerega lahko bančni klienti dvignejo denar ob vsaki uri in tudi ob nedeljah. Z »certimatom«, tako se imenuje avtomatično okence tržaške anagrafske službe, pa ne bo tako lahko. Ker je njegovo delovanje povezano z anag-rafskimi terminali in torej delovnimi urniki občinskih uradnikov, bo tudi njegov urnik temu primerno omejen in sicer od ponedeljka do sobote od 8.15 do 13.15, popoldne pa (vendar samo ob torkih, sredah, četrtkih in petkih) od 15.30 do 18.30. Okence je postavljeno na pročelju občinske palače na Trgu Unita, prav zraven dvoranice, v kateri je bil pred leti sedež Letoviščarske ustanove. Občina ga je ob sponsorizaciji Tržaške hranilnice dala postaviti že pred dnevi, vendar nekaj se je zataknilo, tako da bo začel delovati s polno paro šele jutri. Poglejmo še, kako naprava deluje. V posebno špranjo je treba vtakniti izkaznico z osebnim davčnim kodeksom, ki ima na zadnjem delu magnetni »zapis« z osebnimi podatki. Naj spomnimo, da mora biti izkaznica novejšega, plastificiranega tipa. Na ekranu se nato pokaže seznam potrdil, izberemo zaželenega, v napravo vtaknemo denar (stroj vrača ostanek), počakamo nekaj minut... in v roki imamo sveže natipkano potrdilo o rojstvu, državljanstvu itd. Storitev lahko plačamo tudi s kreditno kartico »banco-mat«, vendar izključno Tržaške hranilnice. Bo »certimat« skrajšal vrste pred anagrafskimi okenci? Verjetno ne bistveno, to pa zato, ker bo zaenkrat ostal sam, pa tudi zato, ker ima omejen »delovni čas«. Pa vendar (če ne bo pred njim dolge vrste) bo zabavno dobiti potrdilo kar na ulici, morda kar s skodelico kave ali aperitivom v roki. Statistični podatki deželnega odbornika Carboneja SUka Trsta leta 2000 Kakšen bo Trst leta 2.000? Na to vprašanje je skušal odgovoriti deželni odbornik za načrtovale Carbone na pripravljalnem seminarju za konferenco o teritoriju. Navedel je tako vrsto statis-tičnih podatkov, ki ne kažejo razveseljive slike, fei tem je seveda treba upoštevati, da so demog-rafske in druge statistike zmotljive, saj se naslajajo na trende iz zadnjih let in ne upoštevajo bočnih" premikov, kot so lahko novi migracijski tokovi, spremembe navad in drugi dogodki, ki lahko občuteno preoblikujejo podobo nekega kraja. Osnovna podatka, ki izstopata v analizi, sta demografski padec in staranje prebivalstva. Tr-2aška pokrajina bo do leta 2.000 izgubila približno 24.000 prebivalcev, njihovo število se bo tako Mižalo na 240.000. Znižanje je toliko bolj proble-featično, ker zadeva predvsem "osrednje jedro" Prebivalstva, katerega starost se suče med 15. in letom, gre, skratka, za produktivni del druž-?e- Prav ta del prebivalstva se bo zmanjšal za jfeOOO ljudi, to je za 10 odstotkov, kar pomeni, da n° padel od sedanjih 176.000 na 158.000 ljudi, jfemografski padec pa bo najmočneje prizadel hsti pas ljudi, ki gre od rojstva do 15. leta. Pred-yidevajo, da se bo to število otrok in mladih, ki Ph je sedaj 26.000, leta 2.000 zmanjšalo na 20.000, ,° fe za kar 21 odstotkov. Velikih sprememb ne pri prebivalcih, ki presegajo 65. leto starosti, sPremembe pa bodo znotraj tega segmenta, saj Se bo občutno povečalo število ljudi, ki bodo Presegli 85. leto starosti. Le teh je sedaj 5.700, čez Peset let pa naj bi jih bilo kar 9.000. Demografski padec je torej očiten, saj je v primerjavi z letom 1961 padlo v tržaški pokrajini število prebivalcev za 60.000 enot! Gre torej za kar 20 odstotkov, kar je v bistvu povsem nenavadno, in to tudi v primerjavi s severno Italijo, ki beleži največji demografski padec. Projekcijska slika Trsta leta 2.000 torej ni ohrabrujoča, saj bo to mesto, v katerem bo občutno manj šolske mladine in veliko manj delavcev, več pa bo ostarelih in upokojencev, kar bo seveda povzročilo nove socialne probleme. Za Trst bo vse to imelo vrsto neugodnih posledic. Naše mesto bo v deželnem okviru izgubilo na politični teži, saj bo v naši pokrajini približno 20 odstotkov vsega prebivalstva FJK, leta 1961 pa je tu živelo 25 odstotkov ljudi. To bo med drugim povzročilo tudi očitno zmanjšanje izvoljenih predstavnikov. Še bolj zaskrbljujoče pa bo občutno zmanjšanje delovne sile. Nastala bo namreč praznina, ki bo pomenila znižanje proizvodnje. Če pa bodo praznino napolnili s tujo delovno silo, bo to pomenilo precejšnje "kulturne" ih drugačne spremembe. Predvidevajo, da bo največ novih prišlecev prav iz vzhodnih držav. Carbone je omenil tudi zanimiv podatek o tržaški industriji. Število podjetij se je sicer zvečalo od 208 na 255, padlo pa je število zaposlenih. Nespremenjen je tudi obseg zasedene industrijske površine, uporaba električne energije pa se je zmanjšala za preko 10 odstotkov. To v bistvu pomeni, da so se podjetja "zdrobila" in da je, ob in kljub modernizaciji obratov, proizvodnja padla. V ostalih krajih FJK se je na primer v istem času poraba elektrike zvišala za kar 25 odstotkov... Novoletna poslanica tržaškega župana Richettija Trst naj ne pade v staro skušnjavo po zapiranju Z novim letom se tržaški župan Franco Richetti pripravlja, da preda mesto prvega meščana, pač v skladu z dogovori med strankami koalicije, ki vodi pokrajinsko in tržaško upravo. Zato ima njegova letošnja novoletna poslanica Tržačanom, ki jo je včeraj posredoval sredstvom javnega obveščanja, tudi specifično oseben pečat. Spremembe v vrhovih krajevnih uprav, poudarja v svojem sporočilu Richetti, gre tolmačiti kot spoštovanje sprejetih sporazumov, da bi mestu zajamčili trdno upravo in medsebojno zaupanje koalicijskih sil, še posebno v tem zgodovinskem trenutku, ki zahteva od mesta široke in daljnosežne načrte. Za Trst in Deželo F-JK, ugotavlja župan, se odpira edinstvena doba, enaka morda le oni, ki jo je s svojimi odprtimi perspektivami svojčas začel avstro-ogrski imperij. Zakon o obmejnih področjih odpira Trstu možnosti, da postane primarno trgovsko središče, finančna in trgovinska prestolnica srednjeevropskega območja, atrakcijska točka za države podonavskega in balkanskega področja ter za Vzhod, ki se je odprl novi demokraciji. Trst lahko postane terminal in delno tudi tranzitno območje v evropski osi Barcelona-Bu-dimpešta, ki so jo ugledni politiki in ekonomisti predstavili prav v našem mestu. Od nas Tržačanov in še posebno od ekonomskih operaterjev pa je odvisno, opozarja Richetti, če bomo znali izkoristiti fe možnosti, ne da bi padli v tradicionalno negativno skušnjavo po zapiranju, seveda ob aktivnem nadzorstvu nad dogajanji in zvestem predstavništvu naših ljudi. Richetti v tem okviru prišteje odboru, kateremu načeluje, pa tudi parlamentarnim predstavnikom in mestnim ter deželnim ustanovam, zaslugo, da je znal ustrezno spodbuditi rimsko vlado in ji nuditi tudi zahtevana jamstva. Trstu in Tržačanom vse najboljše, sam pa bom vsekakor nadaljeval z delom v njihovo korist, zaključuje Richetti svojo poslanico. Knjigo izvirnih skladb je izdala ZCPZ, založil pa SSO Nova božična pesmarica Zorka Hareja . ^ prostorih Društva slovenskih izobražencev v Ul. Do-je v petek zvečer potekala svečana predstavitev ^smarice z naslovom "Božične pesmi" dr. Zorka Hareja. ,ecer sta priredili Zveza cerkvenih pevskih zborov in Svet ^Ovenskih organizacij, ki sta izdali in založili knjigo. Sre-vQR/e so z ubranim petjem popestrili trije zbori, ki so iz-cf®li Harejeve izvirne božične skladbe, zbrane v pesmari-f>' Nastopili so: Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Zot0, Ekumenski pevski zbor iz Trsta, ki ga vodi sam Ko Harej in Dekliški zbor Devin z dirigentom Herma-0m Antoničem. Pr ri° uv°dnem pozdravu Sergija Pahorja v imenu DSI je čer ec*nica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič sufafa avtorju za njegov pomemben prispevek k Slovenka^111 glasbenemu opusu. Ob novem ustvarjalnem dosež-tacJe dr. Hareju v imenu izvršnega odbora ZCPZ čestital 2q ‘ Anton Kostnapfel in se obenem zahvalil skladatelju plgoleten trud pri vodenju same zveze. Brni-tan^neie je Harejevo knjigo predstavil prof. Andrej zQ V pesmarici je zbranih dvanajst skladb, od teh pet Rfesh ■nj' tr* za m°ški, štiri pa za ženski zbor. Harejev Hejn stavek je tekoč, je povedal prof. Bratuž, v glav-aarmonski. Njegov slog je novoromantičen in rahlo impresionističen. Melodija in ritem se pri tem skladatelju dopolnjujeta, glasbena fraza pa je vedno v skladu in spoštovanju do pesniškega teksta. Za besedila svojih božičnih skladb je avtor izbral izključno poezije slovenskih zamejskih ustvarjalcev: Ljubke Šorli, Stanka Janežiča, Karla Široka, Saše Martelanca, Silvina Sardenka in Mihaila Opeke. Prof. Bratuž je svoj poseg zaključil z mislijo, da je vsaka umetnost dokaz ustvarjalne moči in je pomembna za ohranjanje naše narodne zavesti. O svojem delu je ob koncu večera spregovoril tudi avtor sam. Povedal je, da ima njegova ljubezen do slovenskih božičnih pesmi izvor v otroštvu. Dr. Harej že dolga leta vodi zbore za ta praznik, od leta 1964 pa je Zveza cerkvenih pevskih zborov, katere predsednik je, začela redno prirejati božične koncerte. Pesmi, ki so zbrane v knjigi, so nastale prav za te koncerte. Nekatere skladbe so napisane po ljudski tradiciji, nekaj je tudi priredb, večinoma pa gre za povsem izvirne pesmi. Skladatelj je prisotnim še povedal, da je najprej napisal glasbo in šele nato poiskal primerno besedilo. Izbiral je med slovenskimi zamejskimi pesniki in se odločil za tiste, ki so mit bili po občutju najbližji, (hj) V baru v Ul. Crispi so se klienti šli hazardne igre Tržaški ljubitelji hazardnih iger nimajo lahkega življenja. Pred kratkim je policija odkrila protizakonito igralnico v klubu' »Amici delldppica«, predvčerajšnjim pa so agenti nepričakovano vdrli v bar Juventus v Ul. Crispi, kjer je skupina klientov v posebni sobi metala kocke in igrala s kartami. Pet igralcev je policija prijavila sodstvu zaradi igranja hazardnih iger, lastnika lokala pa zato, ker jih je dovolil in vsekakor vedel, kaj se dogaja v njegovih prostorih. Peterica prijavljenih ima pravo ljubezen do kock, kart in stav, saj je zaradi istega prekrška že bila prijavljena. V baru Juventus pa so agenti identificirali tudi nekaj svojih starih znancev. S seboj so odnesli zaplenjene karte, kocke in šop bankovcev. Da so bile stave kar »profesionalne«, priča vrednost zaplenjenega denarja: agenti so sešteli tri milijone lir. Novoletni urnik mestnih avtobusov Tudi ob prehodu s starega na novo leto, kot že za božič, bodo avtobusi mestnega prevoznega podjetja ACT vozili po skrčenem urniku. Na Silvestrovo bo avtobusna služba trajala le do 22. ure, prvi dan v novem letu pa bo prva vožnja ob 7. uri zjutraj. Proge 2, 7, 19 in M bodo 1. januarja ukinili, nočne proge (A-B-C-D) pa bodo stopile v veljavo ob 20.30. Pri tem moramo opozoriti bralce tudi na možnost rahlih sprememb urnikov, ki so odvisni od števila uporabnikov. t Zapustil nas je naš dragi Rudolf Filipac Pogreb bo jutri,-BI. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice V ške-denjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Karmela, sinova Lino in Ottavio, hči Marija, zet in snahi ter vnuki Roberto, Franko, Alessandro in Daniela. Škedenj, 30. decembra 1990 Sporočamo, da bo pogreb Franca Križmančiča jutri, 31. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev. SVOJCI Bazovica, 30. decembra 1990 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Izidorja Zobca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Boljunec, Dolina, 30. decembra 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Nade Briščak roj. Guštin se zahvaljujemo prijateljem, znancem, darovalcem cvetja, nabrežinski godbi in vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Globoko smo hvaležni dr. Sardagni, dr. Lupincu in gospe Carmeli za humanost in vsestransko pomoč. SVOJCI Praprot, Vrhpolje, Dol, 30. decembra ZAHVALA Ob izgubi naše drage Valerie Cossutte vd. Slavec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, darovali cvetje in v dobrodelne namene. Posebna zahvala dr. Grudnu. SVOJCI Nabrežina, 30. decembra 1990 ZAHVALA O.b zadnjem pozdravu naši dragi Emmi Corbatti por. Comari se iskreno zahvaljujemo vsem za tako občutene izraze prijateljstva in sočutja. Prisrčna hvala pevskemu zboru Sla-vec-Slovenec, godbi na pihala iz Ric-manj, nosilcem krste, darovalcem cvetja, vaščanom, prijateljem in vsem, ki so našo drago spremili na zadnji poti in na. katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči svojci Ricmanje, 30. decembra 1990 TVRDKA Rag. Luciano Fabian & C. ________s.n. c.________ Import - Export TRST - Ul. del Ronco 7 - Tel. 728267 - Telex: 460557 :;c,ai/iv x a.;'xi/it.xxu: x,;cxx:i:x:4TiTl7: TRST Ul. S. Lazzaro 18 - Tel. 68124 Vse modne novosti in konfekcije usnjene galanterije Hnlelvetius S. r. Trg Liberta 3 - TRST Tel. (040) 366633 Fax (040)368919 Telex 461109 HELTS - I Filiala: Gorica Ul. Trieste 160 Tel. (0481)20982 U j Decorti ciauco... INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE TRST — UL. Capodistria 35 — Tel. 820089 — Fax 824830 n Or'.Ar Ur-JL-- n S.A.C.A.T IMPORT - EXPORT e nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov TRST — Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 772002 Ul. Marconi 6 — Tel. 775483 _______ _ _________ _________ ; . ; ■ " \ ri y v Vsem oglaševalcem srečno 1991 (® publiest S.r.l. Oglasna agencija Primorskega dnevnika in drugih izdaj ZTT TRST - Ul. dei Montecchi 6 . Telefon (040) 7796688 : X-L4-4 Trimac IMPORT-EXPORT TRST - Ul. delle Zudecche 1 Tel. 369100 - Fax 367407 - Telex 460405 OPREMA ZA LESNO INDUSTRIJO Prodaja Elektromehanična delavnica Stella di FURLAN & STELLA TRST - Ulica Cologna 4 - Tel. 571152 .X .IX ^ M K" CVETLIČARNA •Riviera Jtorita< SILVIA in DARIO FLEUROP - INTERFLORA TRST — Ul. deiristria 19 — Tel. 767639 ROSIZH Ra«. Bruno RAČUNALNIKI OLIVETTI, CANON, CASIO, HEVVLETT Telefax in fotokopirni stroji po ugodnih cenah TRST - Ul. Palestrina 5 - Tel.: 768059 m" w mio mine RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA vošči vsem odjemalcem in prijateljem srečno 1991 TRST — Trg Goldoni 8 Tel. 775538 SEBOFLEX TRST — Ul. Mazzini 51/b Tel. (040) 733361, 420154 Bianchi sri arredamenti TRST - Ul. Crispi 42 - Tel. 764225 f - HLADILNIKI, MESOREZNICE IN TEHTNICE ‘'Sl' BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA OPREMO BIZERBA V" AZBAR S.pJV. INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM UPRAVA 34132 TRST - Ul. Rossini 10 - Tel. (040) 61065 - 68779 Telegram: JAZBARLEGNO - TRIESTE - Telex: 460136 JAZBAR p.p. 404 ŽAGE - SKLADIŠČA - SUŠILNICE 33048 S. Giovanni al Natisone Ul. Divisione Julia 17 - Tel. (0432) 756125 - 756554 .5^ M TA M ^ ^ M Fdilccm. PRIPRAVLJEN BETON, PESEK, GRAMOZ, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, ASFALT TRST — Bazoviška 92 Tel. 55443 - 54680 - Fax 350276 SANITARIJE - KERAMIČNE PLOSClCE - KAMINI ŽELEZNINA - GRADBENI MATERIAL Editma TRST — Ul. dell'Uva 2 — Tel. 411309 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA - SANITARIJE IZOLACIJSKI MATERIAL KARLO COK LONJER 236 —Tel. 910124 SADJE - ZELENJAVA Vrabec Marija TRST Lonjerska cesta 177 MARKET ABC Ghez U. & C. s.n.c. Lonjerska cesta 168 Tel.'54388 Gelmo Strada di Fiume 412 (Katinara) Tel. 910749 JESTVINE - BAR LORENZI F.Ui Nascimben s.p.a. NADOMESTNI DELI AVTOSERVIS IN MEHANIČNA DELAVNICA PRODAJA AVTOMOBILOV TRST Ind. cona pri Orehu (Milje) Ul. Martinelli 10 MERCEDES - BENZ Informacije: tel. 232277 Fax: 232469 Na Opčinah božični koncert ob 85-letnici Ubalda Vrabca Kot smo že poročali, je bil na božični dan popoldne v župni cerkvi sv. Jerneja na Opčinah božični koncert ob 85-letnici skladatelja Ubalda Vrab-ca. V nabito polni cerkvi so se pred oltarjem najprej zvrstili zbori Vesela Pomlad pod vodstvom Franca Pohajala, Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Ščeka in zbor, organizator koncerta, Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. Marta Fabris je bila sop-ran solo, pri orglah pa je bil Ivan Milič. Višek koncerta je bila kantata Božični sijaj Ubalda Vrabca na besedilo Vinka Beličiča, ki je pred njeno izved- bo pesem osebno podal. Pri kantati so sodelovali vsi openski zbori, torej poleg že omenjenih še ženski in moški zbor Tabor, ki ju vodi Sveto Grgič. V instrumentalni skupini so igrali Martina Ozbič - flavta, Igor Košuta - klarinet, Zoran Lupine - rog in Francesco Furlanich - fagot. Iz 120 grl je slovesno zadonela božična skladba, ki jo je dirigiral Janko Ban. Božično misel Martine Repinc je prebral Matej Susič, koncert je povezovala Maja Lapornik. Na sliki (foto Zvonko Vidau) vsi openski zbori med nastopom v cerkvi sv. Jerneja. • gledališča koncerti Verdi Operna sezona 1990/91 V petek, 4. januarja 1991, ob 20. uri fred A) baletna predstava GRAN GALA. ponovitev 5. januarja ob 20. uri za red B. Predprodaja vstopnic pri blagajni gleda-bšča. gledališče rossetti Pri blagajni gledališča so na razpolago Posebne gledališke karte za 8 predstav P° ugodni ceni. V petek, 4. januarja 1991, ob 21. uri na sporedu KONCERT kantavtorja “NRica RUGGERIJA z naslovom "II ®lco e il gabbiano". Predprodaja vstopnic od 2. januarja dalje pri osrednji bla-Ssjni v Pasaži Protti. La contrada Gledališče Cristallo Danes ob 16.30 zadnja ponovitev dela Henneguina in P. Vebra LA PRESI-.ENTESSA, ki ga je priredil Umberto irnonetta. Režija Mario Licalsi. Gledališče Ul. Ananian Naslednja predstava bo kriminalka /-HI L'HA VISTA? v izvedbi PARIT Terra. Predstava je izven abonmaja in bo 119 sporedu 4., 5. in 6. januarja 1991. Societž del concerti -Tržaško koncertno društvo Naslednji koncert bo v ponedeljek, 7. januarja 1991. V gledališču Rossetti bo nastopil OUARTETTO ACCADEMIA. Božični koncerti V mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) bo danes ob 11. uri koncert "La voix humaine" s sopranistko LUISO CASTELLANI ob klavirski spremljavi Roberta Repinija. Režija in branje libreta Barbara Bernardi. Vstop prost. Cerkev "Santa Vergine del Rosario" V četrtek, 3. januarja 1991, ob 18.30 KONCERT ZA MIR z izvedbi Komornikov Alpe Jadran. Na sporedu Corelli, Frescobaldi, Scarlatti, Haendel in Mozart. Vstop prost. razna obvestila ZAHVALA Godbeno društvo Nabrežina se lepo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je praznik godbe tako lepo uspel. Posebna hvala naj gre Kmečki in obrtniški hranilnici in posojilnici v Nabrežini za prispevek. Odbor Zveza slovenskih kulturnih društev °bvešča, da bodo jutri, 31. t. m., uradi zaprti. Slovenska kulturno-gospodarska veza obvešča, da bodo jutri, 31. t. m., ^adi zaprti. Sklad "M. Čuk" obvešča, da se bodo ^javnosti šiviljskih popravil nadaljevale P° Praznikih in sicer od 9. januarja dalje sako sredo od 8.30 do 12.30 na sedežu lQda - Proseška ul. 133. VZPI-ANPI Sekcija Devin-Nabrežina želi srečno 1991 članom, njihovim družinam in ostalim občanom. NK BOR vabi na VESELO SILVESTROVANJE Z ANSAMBLOM KRT JUTRI NA STADIONU 1. MAJ NK KRAS vošči vsem športnikom in športnicam slovenskih društev srečno novo leto. razstave V galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo še jutri odprta razstava MAR-CIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installati-on«. Urnik: od 17. do 20. ure. V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled še jutri. Na Gradu sv. Justa (Bastione fiorito) bo do 6. januarja 1991 na ogled razstava MEMORIA DEI LONGOBARDI. Urnik: 10.30-13.00, 15.00-16.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-13.00. Razstava bo zaprta 1. 1. 1991. čestitke Naš ALEKS praznuje danes 3 leta. Da bi bil zdrav In vedno tako vesel fantek mu želijo nona Ivanka in vsi, ki ga imajo radi. Teti LOJZI za 90. rojstni dan iskreno voščijo Karmelo, Cveta, Selma in Patricija. Materi MARIJI BANDI por. PEČAR želijo srečno novo leto hči Marija, sinova Albert in Franc iz Avstralije ter vsi ostali sorodniki. Odbor KD PRIMORSKO - MAČKOL-JE vošči članom in prijateljem obilo sreče in polno uspehov v novem letu. ANPI-ANED, ANPPIA voščijo vsem članom in antifašistom, da bi bilo leto 1991 leto miru in napredka. Odbor VZPI za PROSEK-KONTOVEL želi vsem bivšim partizanom, aktivistom OF in antifašistom srečno 1991. SKD VIGRED želi vsem članom, vaščanom in društvom srečno in uspešno novo leto. Učencem II. razreda osnovne šole pri Sv. Ivanu, njihovim staršem ter vsemu učnemu in neučnemu osebju vošči srečno in uspehov polno leto 1991 ter se zahvaljuje za voščila Alenka. Častnemu članu JOHNU DE WIDT se toplo zahvaljujemo za posnetke in razlago iz Madrasa in Bombeja. Želimo mu srečno potovanje v svoj Amsterdam in vsega polno 1991. Vsi člani Foto Trst 80. FOTOKROŽEK TRST 80 se zahvaljuje vsem skupinam, društvom in posameznikom za sodelovanje pri svoji dejavnosti ob minulem letu in vsem vošči prav srečno 1991. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 30. decembra 1990 RAJKO Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30 dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob 4-52 in zatone ob 6.30. Jutri, PONEDELJEK, 31. decembra 1990 SILVESTER Plimovanje danes: ob 1.53 naj- Uc cm' °L 7-44 najvišja 51 cm, ob eni najnižja -68 cm, ob 21.37 najvišja 33 .PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.42 najnižja tiai °L 8.26 najvišja 51 cm, ob 15.27 Jtuzja -72 cm, ob 22.14 najvišja 38 cm. 6 j^^ME VČERAJ: temperatura zraka ča sJ0Pinje, zračni tlak 1026,5 mb, naraš-obl °rezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo ra JTn°. morje skoraj mirno, temperatu-4 "iMja 9,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI JEDILI SO SE: Daniela Dellavalle, Carn le Blasina, Matteo Giurco, Guis-M„°q Uršo, Rebecca Latcovich, Filippo senga, Carolina Trampuš. l^MRU so. 45_ietna Leda Borelli, 58-Bin d ranc Križmančič, 58-letna Gemma hia F- tna Rosa Maver, 82-letna Euge-75., vischer, 87-letna Giovanna Crevatin, coiiet5a Maria Grazia Sotlar, 57-letni Ni-76-l0, Ilio' 75-letni Silvano Petranich, rna p-n? Gisella Pulsator, 89-letna Cosi-siCh 1S“ierri' 64-letna Celestina Marche-' k - etna Carmela Fino, 82-letna netti Qnita Gelmi, 84-letna Antonia Fer-Giu„' °®'Ietni Giovanni Sergas, 64-letni ‘UsePpe Buonich. . t SLUŽBA LEKARN n Nedelja, 30. decembra 1990 nevna služba - od 8.30 do 13.00 Tr„ „ od 16.00 do 20.30 OsojT Uavana 1, Trg Giotti 1, Largo pP° 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungoma-re Venezia 3 (Milje), Bazovica - Ul. Gruden 27. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Lungo-mare Venezia 3 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA, Ul. Gruden 27 - (tel. 226210) - Od 13. ure (dnevna in nočna služba) dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 31. decembra, do sobote, 5. januarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi J5, Ul. dell Orologio 6, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi _5, Ul. delLOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Torek, 1. januarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprte od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje (dnevna in nočna služba) samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. BARI LOTERIJA 35 76 67 40 78 CAGLIARI 78 65 13 40 14 FIRENCE 13 46 58 6 23 GENOVA 34 84 86 10 35 MILAN 66 64 90 84 41 NEAPELJ 27 31 87 14 16 PALERMO 46 2 47 56 29 RIM 63 25 50 38 82 TURIN 59 17 76 2 71 BENETKE 29 58 36 53 87 X 2 1 X ENALOTTO 2 1 X 2 X 1 X 1 KVOTE: 12 21.181.000,— lir T P P Z Pinko TOMAŽIČ vošči vsem poslušalcem ansambla srečno novo leto 1991 z željo, da bi naša partizanska pesem še naprej živela. S to pesmijo na ustih so padali naši borci slavne NOB jugoslovanskih narodov in narodnosti. kino ARISTON - 15.00, 22.30 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. D. Winger. EKCELSIOR - 15.15, 22.15 Rocky V., i. Sylvester Stallone. EKCELSIOR AZZURRA - 14.30, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Vacanze dl Natale '90, i. C. De Sica, E. Greggio. NAZIONALE II - 15.15, 22.15 Tartarug-he Ninja alla riscossa. NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Fantozzi alla riscossa, i. Paolo Villaggio. NAZIONALE IV - 15.40, 22.15 Stasera a časa dl Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Atto dl forza, i. A. Schwarzenegger. MIGNON - 10.00, 11.30, 15.00, 22.15 La storia infinita 2. Jutri 15.00, 22.15. EDEN - 15.30, 22.00 La porcona dl Las Vegas, porn., □□. Jutri 15.30, 22.00 Esperienze erotiche di giovani don-ne, □□ CAPITOL - 15.30, 22.10 Ghost - Fantas- ma, i. P. Swayze. LUMIERE - 15.30, 22.00 Presuto inno-cente, r. A. J. Pakula, i. Harrison Ford. ALCIONE - 16.15, 22.10 Un angelo alla mia tavola. RADIO - Zaprto. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ mali oglasi OSMICO sta odprla v Borštu Roža in Rafael Kosmač. DRAGULJARNA MALALAN na Opčinah obvešča cenjene stranke, da obratuje v mesecu decembru vsako nedeljo in ponedeljek od 8.30 do 12.30 in 15.30 do 19.30. PRODAM na Kontovelu/Proseku prostore za pisarno ali podobno, nova gradnja. Tel. na št. 763997 po 16. uri. PRODAM stanovanja na Strada del Friu-li/Kontovel, nova gradnja. Tel. na št. 763997 po 16. uri. PRODAM alfo romeo T. spark 75, 2000 cc, letnik '89, 35.000 km, v dobrem stanju. Tel. 327250 ali 327404. PRODAM smučarske pancerje znamke munari št. 41 in san marco št. 42. Tel. 226271. PRODAM multikultivator Ferrari, 12 KM, dizel, s frezo in prikolico. Tel. 0481/32283. VAJENKO išče trgovina jestvin v Bo-Ijuncu. Tel. 228114 ali 228729. PODJETJE - import/export nujno išče uradnika/co z izkušnjami v komercialnih dejavnostih, knjigovodstvu ter z znanjem nemščine in angleščine. Pismene ponudbe poslati na: ITALTEC-NICA, C.P. 141, 34100 Trst. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberta (Milje) Largo Piave Trg Verdi Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (državna cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro Istrska ulica ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (drž. cesta 202) Ul. Giulia 2 Riva O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8 CHEVRON Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA — Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP- Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Kam po bencin V torek, 1 januarja, bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Revoltella Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (nasproti pokopahšča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 D'Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 D' Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 CHEVRON Nabrežje N. Sauro 14 API UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) C.P.S CPSS01/1 POPRAVILA TV SPREJEMNIKOV MONTAŽA • TV ANTEN Gabrovec 87 - Zgonik (Ts) - Tel. 229492 Vedno vam na razpolago PELLICCERIA CERVO TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 370818 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po izredno ugodnih cenah Popravila 11 10 1.095.000,— lir 117.000.— lir nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 UPRAVA: kulturna in športna društva ter ustanove vam želijo uspehov polno novo leto v 11 Slovensko deželno gospodarsko združenje TRST - GORICA - ČEDAD vošči vsem članom srečno in uspešno novo leto 1991 X .x X X Vsem športnikom in športnim delavcem ^ zamejstvu in domovini želi SREČNO 1991 Združenje slovenskih športnih društev v Italiji H7u Sloga ždi vsem svojim atletom, članom in podpornikom veliko sreče in zdravja ter uspehov v letu 1991 Jadran vošči vsem športnikom in ljubiteljem športa srečno novo leto Srečno novo leto želi svojim gojencem, profesorjem in sodelavcem, obiskovalcem koncertov in vsem prijateljem GLASBENA MATICA ■LMniSlO Kulturno društvo želi vsem članom. SLOVAN vaščanom in prijateljem srečno novo leto Zl SD ZARJA Bazovica vošči vsem svojim članom, atletom in vaščanom srečno in uspešno 1991 KD Lonjer -Katinara in v ŠD Adria ODBOR ZLEZE VOJNIH INVALIDOV NOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA na tržaškem ozemlju želita vsem svojim članom, udeležencem NOB in sorodnim organizacijam zadovoljno in uspeha polno novo leto 1991 voščita vsem svojim članom in vsem, ki na katerikoli način pripomorejo pri njihovem delovanju srečno in plodno 1991 Vsem svojim članom ter sorodnim društvom tu in onstran meje vošči srečno novo leto DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TESTU TPK SIRENA vošči vsem članom, tekmovalcem in prijateljem srečno in vetrovno novo leto SD VESNA vošči vsem svojim tekmovalcem, odbornikom, prijateljem, podpornikom in vaščanom srečno novo leto Y A C H T CLUB JADRALNI KLUB ©ypo SESLJANSKl ZALIV - SESUAN TRST vsem članom vošči srečno novo leto KD Rdeča zvezda vošči vsem pevcem, pevkam, članom in prijateljem SREČNO NOVO LETO! SK Kras želi vsem članom in prijateljem KMEČKA ZVEZA rt vošči svojim članom, kmetom in delavcem srečno in uspeha polno leto 1991 Dijaška matica se toplo zahvaljuje vsem za darovane prispevke ter jim želi srečno in uspeha polno leto 1991 M Fk k n m NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA želi svojim obiskovalcem srečno novo leto 1991 KD F. Venturini vošči srečno in uspešno novo leto 1991 vsem članom in prijateljem Srečno in uspešno 1991 želi svojim dijakom, učnemu in neučnemu osebju ter vsem sodelavcem in prijateljem SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sl Kulturno društvo Rovte-Kolonkovec žeti vsem svojim članom, prijateljem in podpornikom ter sorodnim društvom srečno in uspeha polno 1991 KD KRASNO POLJE - (iKOCANA vošči vsem članom in prijateljem srečno novo leto 1991 SENO SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA želi srečno novo leto Delovna organizacija za proizvodnjo in prenos električne energije HE Doblar, 65213 Kanal HE Plave, 65210 Anhovo Elektroproizvodnja Gorica, 65000 Nova Gorica Elektroprenos Divača, 66215 Divača Elektroprenos Gorica, 65000 Nova Gorica veselo 1991 ****** «sr. Srečno 1991 želi svojim članom, njihovim svojcem in vsem ljubiteljem narave Slovensko lovsko društvo »DOBERDOB« Vsem poslovnim partnerjem in uporabnikom prevoznih in ostalih storitev želimo srečno in uspehov polno novo leto 1991 avtobusno podjetje GORICA NOVA GORICA Vsem oglaševalcem srečno 1991 I® publiest S.r.l. Oglasna agencija Primorskega dnevnika in drugih izdaj ZTT TRST - Ul. dei Montecchi 6 Telefon (040) 7796688 BENEDIL S. p. A. GRADBENO PODJETJE ČEDAD - Ulica C. Alberto 17 Telefon (0432) 732469 Telex 450009 BENDIL I Telefax (0432) 732019 vošči vesele praznike t inženiring • uvoz- izvoz • stroji, tehnologija in material za gradbeno industrijo Filiala: PROSEK (TS) - Ul. S. Nazario 21 - Tel. (040) 225908 Novo leto mlado leto vzemi željo za pozdrav: naj se vsak potrudi vneto, da bo vsem na svetu prav! Lili Novy, Novo leto ***** 1991 9 jadran export - import sežana Partizanska 69, Sežana Vugoslavia Tel. (067) 73841 Fax (067) 72889 Predsinoči so odobrili občinski proračun za leto 1991 V sovodenjski občini načrtujejo skoraj poldrugo milijardo investicij Novoletni obračun in voščilo goriškega župana 1991 naj bo leto miru in prijateljstva v svetu Sovodenjski obtinski svet je predsinoči z glasovi svetovalcev liste Občinske enotnosti odobril obračun poslovanja v letu 1989 in proračun za leto 1991. Precej dolga seja je bila skoraj v celoti posvečena razpravi o finančnih dokumentih, ki jih je predstavil odbornik za finance Igor Petejan. Uvodoma se je opravičil za zakasnelo predstavitev, ki je terjala sklic seje zadnje dni pred novim letom. Zamudo je utemeljil z vrsto težav od uglajevanja knjigovodskih napak v prejšnjih poslovanjih do zamenjav v odboru ob zadnjih volitvah, do zamenjave občinskega tajnika. Seji je tokrat namreč prvič prisostvoval, dr. Franco Dian, ki je s 1. decembrom prevzel mesto sovo-denjskega občinskega tajnika. V glavnih obrisih so podatki o lanskem poslovanju občine sledeči: dohodkov je, vključno s krožnimi postavkami bilo 1.635 milijonov lir. Tekoči stroški so dosegli 845 milijonov, investicije 440 milijonov. Upoštevajoč še povračila posojil in krožne postavke, so bili izdatki vsekakor manjši od skupnega zneska dohodkov, tako da ostaja na razpolago še približno 77 milijonov lir. V imenu opozicije je spregovoril načelnik Branko Černič, ki ni ugovarjal toliko vsebini, kolikor postopku za predstavitev obračuna. Menil je, da navedeni razlogi za zamudo niso utemeljeni in da manjšina ni bila korektno in pravočasno seznanjena s proračunom. Sporen je bil tudi sklic preglednikov računov dan pred božičem. Večina je očitala, da se predstavnik SSk ni udeležil seje in je zato tudi sam kriv, da manjšina ni bila podrobneje informirana, Černič pa je z druge strani odsotnost utemeljil kot protest zaradi izbire neprimernega dne. Dva svetovalca SSk sta zato glasovala proti odobritvi obračuna, tretji (ki je prišel na sejo z zamudo) se je vzdržal, svetovalci večine pa so soglasno odobrili finančni dokument. V proračunu za leto 1991 je predvideno izravnanje med dohodki in izdatki v znesku 3.274 milijonov lir. Občina naj bi vnovčila 222 milijonov od davkov, 45 od izvendavčnih dajatev, 1.046 od prispevkov države, dežele in drugih ustanov, 945 od prodaje premoženja in prenosa kapitala in 734 od najema posojil. Med izdatki so predvideli 1.184 milijonov za tekoče stroške in 1.405 milijonov za investicije. Odbornik Petejan je dokaj razčlenjeno predstavil predvidene investicije in vire njihovega finansiranja. Tako so predvideli 150 milijonov za ureditev cest na Vrhu in v Gabrjah, 220 milijonov za odpravo arhitektonskih pregrad v šoli in vrtcu, 45 za prilago- ditev električnih napeljav, 220 za nakup zbiralnikov in sodobnejšega vozila za pobiranje odpadkov. Te investicije naj bi krili z deželnimi prispevki kot tudi načrtovanje kraškega parka (50 milijonov). Ta poseg so predvideli z namenom, da bi občina bila aktiven subjekt pri uresničevanju parka in ne zgolj pasiven izvrševalec drugje sprejetih odločitev. S prispevkom Kraške gorske skupnosti (130 mil.) nameravajo urediti rekreacijski center na Peči, za obnovo župnišča (60 mil.) in ojačenje javne razsvetljave (100 mil.) pa bodo zaprosili za posojila. Največja investicija (300 mil.) je predvidena za ojačenje vodovoda in jo bodo krili z državnim prispevkom. V imenu opozicije je Černič zahteval vrsto pojasnil in navedel številne pripombe k posameznim postavkam. Ponovno je kritiziral odobritev šele zadnje dni pred iztekom predvidenega roka ter obžaloval dejstvo, da za novega tajnika občina ni dobila od prefekture osebe, ki bi obvladala slovenščino. Napovedal je glas proti proračunu, ne kot izraz nasprotovanja za vsako ceno, pač pa kot spodbudo k boljšemu upravljanju. Trije predstavniki manjšine so zato glasovali proti proračunu, ki je bil odobren z glasovi 12 svetovalcev večine. Ob novem letu je goriški župan Scarano objavil poslanico z obračunom leta, ki se izteka, in željami za leto 1991. Za Gorico je bilo leto 1990 po županovi oceni razmeroma pozitivno, saj ni prineslo negativnih presenečenj v gospodarskem in družbenem življenju. Nekatere omejene krizne pojave gre pripisati bolj vsedržavnim kot pa krajevnim dejavnikom, kar dokazuje, da je Gorica v glavnem že izravnala neravnovesja v razvoju glede na druge kraje. Izjemnega pomena so bile spremembe v vzhodnih državah, ki kljub zaskrbljujočim znakom gospodarske krize obetajo našemu mestu možnosti novih gospodarskih, kulturnih in človeških stikov. Treba bo izkoristiti neponovljivi trenutek in izrabiti možnosti, ki jih nudi zakon o obmejnih območjih. Med zaskrbljujočimi bremeni, ki jih zapušča staro leto, je "napovedana vojna" v Zalivu. Scarano meni, da mora Gorica kljub tem vznemirljivim znakom na svetovni politični sceni nadaljevati na poti mirnega in urejenega napredka, opirajoč se na lastno tradicijo omike in kulture. Občinska uprava naj bi kljub vedno manjšim razoložljivim finančnim sredstvom skušala izboljšati "kakovost življenja", občani pa bodo morali tudi sami prispevati z večjo solidarnostjo in čutom Doprinos in vloga Trgovinske zbornice k uspešnosti goriškega gospodarstva Od 2. januarja na razpolago bencinski boni Trgovinska zbornica potrjuje, da bodo v sredo, 2. januarja, pričeli deliti nakaznice za prvi kontingent goriva proste cone, za leto 1991. Ob prvem razdeljevanju bodo upravičencem izročili nakaznice za 240, oziroma 210 litrov goriva po znižani ceni (količina velja za avtomobile do 11 konjskih moči) ter nakaznice za 420, oziroma 390 litrov goriva za težje avtomobile. Avtomobilisti s stalnim bivališčem na območju občin Gorica in Sovodnje bodo prejeli 240, oziroma 420 litrov. Upravičenci, lastniki avtomobilov na Plinsko olje, bodo prejeli 420, oziroma 390 litrov goriva. Istočasno z razdeljevanjem bonov za zasebno porabo, bodo delili tudi bone ta plinsko olje, ki ga prejemajo avtoprevozniki. Upravičenci bodo morali predstaviti potrdilo o plačani zavarovalnini, avtomobilsko knjižico in vozniško dovoljenje. Rok za dvig bonov prvega kontin-9enta zapade 16. februarja. Trgovinska zbornica obvešča obenem upravičence, ki uporabljajo avtomobil ali drugo prevozno sredstvo na Podlagi leasinga, da bodo morali počakati še nekaj dni, do potrditve zadevnega sklepa. Upravičenci, ki so predložili prošnjo Za dodelitev bonov po 31. oktobru, bodo lahko dvignili bone od 21. janu-arja do 16. februarja. Avtomobilisti, ki še niso prevzeli vsega goriva na podlagi prejetih nakaznic za leto 1990, bodo gorivo lahko Prevzeli na črpalki do 20. januarja. Se-yeda, če so v roku (do 30. novembra) Uročili nakaznice. Za nami je uspešno leto, z optimizmom in najboljšimi perspektivami vstopamo v 1991. To je osnovna misel petkovega srečanja z novinarji, ki ga je priredil predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua. Obračun je za Goriško trgovinsko zbornico vsekakor pozitiven, kljub nekaterim sencam, ki so prej odraz zunanjih okoliščin, kakor pa neprimernega ukrepanja ali odločitev zbornice. V pogovoru z novinarji je dr. Bevilacgua v strnjeni obliki prikazal najpomembnejše dosežke na posameznih področjih, kjer je Trgovinska zbornica soudeležena neposredno, bodisi preko raznih organizmov: upravljanje tržiš-kega pristanišča, Goriški sklad, agencija za sejemske prireditve, upravljanje proste cone. Zbornica smatra tržiško pristanišče za temelj gospodarskega razvoja. Prizadevanja bodo tudi v prihodnje šla v smeri posodabljanja naprav, pridobivanja novih tovorov ob istočasni specializaciji. Glede upravljanja proste cone je bil v letu 1990 zabeležen pomemben korak naprej z uvedbo možnosti spreminjanja kontingentov. "Zbornica je naredila svoje, na vrsti so zdaj gospodarski operaterji," je poudaril Predsednik, ki je zatem spregovoril o bolj senčnih straneh dejavnosti, ki pa istočasno skrivajo v sebi izredne možnosti. Govor je 6 sejemskih prireditvah, zlasti o kritju primanjkljaja za leto 1990 in 1991 (predviden je poseg Goriškega sklada) ter o nujnosti dolgoročnih rešitev na deželni ravni. Mimo finančnih težav, je rezultat novih goriški!} sejemskih prireditev (Flashmoda, Euro-vite), presegel vsakršna pričakovanja. Največ pozornosti je bilo na srečanju namenjeno prikazu posegov Goriškega sklada. V približno enem letu je bilo s soudeležbo Goriškega sklada odprtih okrog 650 delovnih mest v oseminpetdesetih podjetjih. V sklad, kakor znano, dotekajo sredstva iz dotacije države — zakon 26/86 — in sredstva iz takoimenovanih prelevmanov na nekatere vrste blaga proste cone. Iz sredstev, ki dotekajo na podlagi zakona št. 26 je upravni odbor Goriškega sklada namenil 9,5 milijarde lir za posege v dvaintridesetih podjetjih (v šestnajstih primerih gre za povsem Kot napovedano bodo takoj po novem letu začasno zaprli goriški upepe-Ijevalnik pri Sovodnjah, da bi omogočili namestitev prečiščevalnih naprav, ki naj bi nekoliko zmanjšale onesnaževanje okolja. Zaprtje upepeljevalni-ka bo predvidoma trajalo tri do štiri mesece. Goriške odpadke bodo v tem času odvažali na odlagališče v Como di Rosazzo. Včeraj so se na županstvu srečali odbornika za osebje Dario Drufuca in za storitve Erminio Tuzzi in sindikalni predstavniki občinskih delavcev. Dogovorili so se, da bodo zaradi pravočasnega prevoza odpadkov v odlagališče anticipirali začetek delovnega urnika od 7. ure na 6.30. Občani naj zato upoštevajo, da bodo delavci pobirali vrečke z odpadki nekoliko prej kot ponavadi. Tako uprava kot osebje bodo skušali vsekakor zagotoviti redno pobiranje odpadkov in preprečiti nevšečnosti občanom. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 23. do 29. decembra 1990: nove pobude). Iz sredstev, ki dotekajo na podlagi zakona 700 (prelevmani) pa je upravni odbor odobril za 6,3 milijarde lir posegov v korist 26 podjetij. V posredovanju podatkov je dr. Bevilacgua posebej podčrtal da je Goriški sklad doslej (letos in prejšnja leta) za realizacijo univerze prispeval že 6,4 milijarde lir. Kljub temu se kažejo zamude in ovire, da bi načrt hitro in v celoti uresničili. Univerza, zlasti s fakulteto za diplomatske vede in nekaterimi postdiplomskimi tečaji, je neob-hodno potrebni člen za razvoj nove stopnje terciarne dejavnosti v Gorici, katere sestavni, osnovni del, je Center za dokumentacijo. RODILI SO SE: Debora Gorian, Angie Merlo, Luca Manservisi, Maria Panozzo, Stefania Soffientini. . UMRLI SO: 56-letni upokojenec Gior-gio Zitter, 67-letni upokojenec Ernesto Pittoli, 74-letni upokojenec Casimiro Scarabelli, 83-letni gostinec Carlo Bian-chi, 67-letrii upokojenec Augusto Fiorel-li, 78-letni upokojenec Onorio Ninin, 87-letna gospodinja Maria Carmela Arcella, vd. De Pascale, 80-letni upokojenec Pri-mo Montanar, 76-letna Teresa Belingar, por. Negodi, 83-letni upokojenec Reden-to Moretti, 88-letni upokojenec Giuseppe Mocenigo, 93-letna redovnica Teresa Boldi, 77-letni upokojenec Franc Faganel, 86-letni upokojenec Michele Pecora-ri, 56-letni uslužbenec Enzo Munich, 78-letni upokojenec Angelo Samotti, 77-let-na upokojenka Edvige Mauri. OKLICI: delavec Antonio Somma in uslužbenka Paola Pinat, uslužbenec Ezio Medeot in uslužbenka Adriana Fermo, podčastnik finančne straže Flavio Dega-no in uslužbenka Paola Visentini. POROČILI SO SE: policijski funkcionar Giuseppe Gramegna in gospodinja Laura Grassi, šofer Giancarlo Miljavec in gospodinja Rosalina Spinello, karabinjer Nicola Angeli in gospodinja Marisa Furlan, izvedenec za telekomunikacije Mariane Degrassi in študentka Maria Ales-sandra Codognotto. SMReKK vabi na SILVESTROVANJE Kulturni dom. Vstop samo z vabili Z novim letom začasno zaprejo upepeljevalnik Nov urnik pobiranja odpadkov za sodelovanje v korist celotne skupnosti. Željo, da bi se ta prizadevanja uresr ničevala v svetu prijateljstva in miru med ljudmi, je goriški župan povezal z namiggm na "preobleko" zvezde na novogoriški železniški postaji. »Zvezda, ki je bila simbol zatiranja in boja,« piše dobesedno goriški župan, »se je spremenila v svetlo in voščilno betlehemsko repatico, ki kaže ljudem do; bre volje smer prijateljstva in nfiru.« _______________kino___________________ Gorica CORSO 15.30-22.00 »Atto di forza«. VERDI 15.30-22.00 »Rocky V«. Igra S. Stallone. VITTORIA 15.15-22.00 »La sirenetta«. Walt Disney. Risani film. Navedeni filmi so v sporedu z enakim urnikom tudi v torek, medtem ko jutri odpadejo zadnje večerne predstave. Tržič EXCELSIOR 15.30-22.00 »Ghost«. COMUNALE 16.00-22,00 »Ore dispera-te«. Igra M. Rourke. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 16.00-20.00 »Hrabri Viking Erik«. SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Bogovi so padli na glavo 2. del«. 20.00 »Seks univerza«. DESKLE 17.00 »Zdavnaj pozabljena dežela«. 19.30 »Zločin in prekrški«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlFOrso Blanco (dr. Tavasani) - Corso Italia 10 - tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - Ul. I Maggio 94 - tel. 790338. KAVARNA SLAŠČIČARNA ČfčeTvmaLo Claudio Cozzutti - Elena Devetak OB NEDELJAH ODPRTO DO 13. URE GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ernesta Pittolija se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so prisostvovali žalnemu obredu. SVOJCI Števerjan, 30. decembra 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega predragega moža, očeta in nonota Franca Faganela se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so mu bili ob strani ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Gorica, 30. decembra 1990 D Kmečka banka ^ Gorica KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB SLOVENSKI DENARNI ZAVODI NA GORIŠKEM vas vljudno vabijo na AOVOMTLVI KONCERT SIMFONIČNI ORKESTER MORAVSKE FILHARMONIJE iz Olomouca (ČS) - Dirigent Stanislav Macura skladbe OFFENBACHA, SMETANE, FUČIKA, DVORAKA, STRAUSSA ml. GORICA- Kulturni dom - v soboto, 5. januarja, ob 20.30 Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v tajništvih bank i mpex Ul. Duca D’Aosta 42 - 34170 GORICA Tel. (0481) 532380 - Fax (0481) 31622 ir 'A' ROBO S. r. I. - GORICA SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO SISTEMI PER UAUTOMAZIONE AUTOMATION SVSTEMS UL. SAN MICHELE 334 - GORICA Tel. (0481) 520015 - 520096 IMPORT-EXPORT Tel. (0481) 520394 PROIZVODNJA/ADMINISTRACIJA Telex 461188 ROBO I - Telefax (0481) 520222 TSt iSIMEKjI i s i m e ko asfaltne I »P GRADBENO PODJETJE calcestruzzi IN BETONSKE MEŠANICE ■--- B IMPORT-EXPORT Sl M E K..n. GRADBENI MATERIAL SIMEK S. p. A. GORICA Ul. Montesanto 107 Tel. (0481) 33642 Telefax (0481) 32949 Telex 461213 SIMEK I Naprave: GRADIŠČE OB SOČI Ul. Aquileia 109 Tel. (0481) 93186 jpriderimpes s.n.c. Ul. Bellini 4 34170 GORICA - Italija Tel. (0481) 32750 - 32126 Telex 461202 SIDER I f Letošnja zima je končno ustregla smučarjem Dovolj snega na Trnovski planoti Na Lokvah pričakujejo dober obisk Ocene in želje združenja VZPI-ANPI Tudi v 1991. prizadevanje za mir in demokracijo Pokrajinski odbor VZPI-ANPI je ob izteku leta ocenil dogajanje v svetu in pomembnejše dogodke v goriškem prostoru. Tako smo v Gorici, po dolgotrajnih prizadevanjih, zlasti s strani združenja ANED postavili spomenik deportirancem v nemških uničevalnih taboriščih. Leto 1990 je bilo tudi leto sprave, leto srečanja med Pelhanom in Scaranom, ki pomeni trdnejšo osnovo za nadaljnjo graditev sožitja in sodelovanja prebivalstva ob meji. Pokrajinsko združenje VZPI-ANPI je tudi v letu, ki se izteka nadaljevalo z zbiranjem in beleženjem dokumentacije o odporništvu in s posredovanjem le-te mladim generacijam. Bilo je nadalje prisotno pri vseh pomembnejših pobudah, katerih cilj je utrjevanje sodelovanja in prijateljstva med Italijani, Slovenci in Furlani. VZPI-ANPI je v letu, ki se izteka opravilo pomembno vlogo v družbi, v prizadevanjih za sožitje, prijateljstvo in demokracijo. Po teh smernicah bo združenje VZPI-ANPI delovalo tudi v prihodnje in to je sporočilo, ki ga združenje naslavlja vsem članom in prijateljem ob vstopu v 1991. Igra za vse življenje Teden pred božičem je bil posebno bogat na kulturnih prireditvah. Tako so v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici predstavili knjigo "Igra za vse življenje", ki jo je založba Fontana iz Kopra izdala ob 70-letnici znanega tržaškega igralca, režiserja in pisca radijskih iger, Joška Lukeša. Večer, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi, je s pozdravnimi besedami začel direktor knjižnice Rajko Slokar, nato pa sta o jubilantu in avtorju knjige spregovorila glavni za založbo Fontana Danilo Japelj in sourednik knjige ter predsednik Združenja pisateljev Primorske Boris Pangerc. Medtem ko je Danilo Japelj pojasnil, zakaj se je založba odločila za izdajo Lukeševih petih radijskih iger, ki so bile nagrajene v Trstu, Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in na Ohridu ter je na kratko orisal tudi nastanek in delovne načrte revije za književnost in kulturo in tudi založbe Fontana, je Boris Pangerc svoj govor posvetil Jošku Lukešu, igralcu, kulturnemu delavcu, pa tudi piscu radijskih iger, ki so namenjene predvsem otrokom, mladim, pa tudi odraslim. Svoje delo je Lukeš vestno in z veliko zavzetostjo opravljal v gledališču, za kar je bil deležen raznih priznanji s prav tolikšno zavzetostjo se je lotil tudi pisanja radijskih iger, v katerih je obravnaval različne teme, takšne, ki so v današnjem svetu aktualne, a vedno z vero v človeka." Avtor sam je nato odgovarjal na razna vprašanja udeležencev. Drobne kamnite plastike Tudi na Goriškem je zaznati mrzlične priprave za praznični prehod iz starega v novo leto. Trgovine v mestnem središču so včeraj delale s polno paro in računati je, da bo tako tudi danes in jutri, ko bo večina trgovin odprtih. Kako pa bodo Goričani preživeli Silvestrovo? Rekli bi povsem običajno. Nekateri so se namreč že pred dnevi odločili za daljše potovanje v razne vabljive turistične kraje, drugi pa so si že zagotovili mesto v bližnji restavraciji, še največ pa je takih, ki bodo prehod iz starega v novo leto preživeli doma ali v krogu prijateljev. Številnim silvestrovanjem, ki jih prirejajo razna društva in organizacije, se pridružuje tudi SMReKK, ki bo za prijatelje in znance pripravil prazno- vanje v Kulturnem domu. Štandreška mladina pa vabi na Lagunas party. Družabnost pripravljajo tudi v Katoliškem domu. Z razliko od zadnjih let pa bodo novoletni prazniki minili v znamenju snega, ki ga je v vseh bližnjih in dal-njih smučarskih središčih dovolj. Iz poročil, ki prihajajo tako iz Slovenije, kakor tudi iz Furlanije-Julijske krajine lahko sklepamo, da je še razpoložljivih mest v hotelih in restavracijah zelo malo. Kronično pomanjkanje snega je namreč v vseh ljubiteljih bele opojnosti sprožilo pravi »raptus smučanja«. Tako je tudi na Lokvah, kjer so na smučiščih namerili kakih 30 cm snega. Med našim petkovim jutranjim obiskom smo se prepričali, da obratujejo vse tri vlečnice, čeravno je z najmanjšo nekaj težav. Podjetje SGG Tolmin - obrat Trnovo, ki upravlja vlečnice, je poskrbelo tudi za ureditev tekaških prog, ki so lepo speljane po Trnovskem gozdu in sicer od mini-golfa na Lokvah vse do Malih Lažen, mimo Paradane (tu je ledena jama) in nato krožno nazaj do Bole in zopet na Lokve. Dolžina proge je blizu 15 km; domače Turistično društvo pa je na začetni postaji na Poncali namestilo dvojezično tablo, ki obvešča o značilnosti proge. Za letošnjo sezono, tako so nam povedali pri Turističnem društvu, so organizirali ob nedeljah in praznikih stalno službo za urejanje parkirnih prostorov, ki so bili v preteklosti velikokrat kamen spotike. Po oceni turističnih delavcev naj bi ob novoletnih praznikih našteli več kot 3.000 obiskovalcev dnevno. Že same številke bi morale odgovorne vzpodbuditi, da na Lokvah, ki so streljaj od Gorice, uredijo vse ali vsaj najbolj nujne infrastrukture, ki so potrebne za uspešnost zim-sko-turističnega središča. Ljubitelji smučanja pa v letošnji s snegom bogati zimi lahko izbirajo med številnimi središči. Poleg slovenskih na Kaninu, v Cerknem, na Kobli, Črnem vrhu, če se omejimo na naj bližja, povejmo, da so pogoji za smuko idealni tudi v središčih na italijanski strani. Na Mokrinah so te dni namerili kar 150-200 cm snega, podobno pa je tudi v Sappadi (80-150), Forni di Sopra (80-140), na Piancavallu (20-60), v Trbižu (65-130), Nevejskem sedlu (80-200) in v Ovčji vesi (60-120). Na slikah (foto Pavšič): snežak ob turistični tabli opozarja, da je snega dovolj - vlečnice na Lokvah bodo te dni obratovale s polno paro. Bogatejši smo za knjigo o goriški preteklosti, ki je istočasno tudi del sedanjosti V knjigarni Antonini na Kor-zu Italia so te dni predstavili fotomo-nografijo 'Gorizia di pietra" Lelle Au Fiore. Knjiga je nastala na pobudo združenja Italia Nostra s finančno podporo Goriške pokrajinske uprave in Goriške hranilnice. Fotomonografi-jo, ki je izšla pri založbi "La Laguna", sestavlja 120 črnobelih posnetkov manjših kamnitih plastik in drugih kamnoseških izdelkov, ki jih sicer v običajnem hitenju po mestnem središču le poredkoma uspemo zapaziti na kakem portalu ali pročelju stanovanjskih in drugih zgradb. Na predstavitvi je najprej spregovorila predsednica združenja Italia Nostra Maria Masau Dan. Knjiga je sporočilo in obenem opozorilo o drobnih kulturnih dragocenostih, ki jih bo treba rešiti prezgodnjega propada. Tudi predsednik Pokrajine Crisci je izrazil svoje zadovoljstvo nad uresničitvijo nove kulturne pobude. Ob koncu je nekaj priložnostnih besed izrekla tudi ustvarjalka fotomonografije. Posnetki so delo skupine fotografov, ki jih je vodil in usmerjal Agostino Colla. "Gorizia di pietra" je na voljo v vseh goriških knjigarnah, stane pa 20 tisoč lir. Združenje ASCOM obvešča, da bodo trgovine danes in jutri lahko (fakultativno) odprte. Jutri ne velja obvezna tedenska zapora. V popoldanskem času bodo tako odprte tudi pekarne in mesnice. V torek, na novo leto, bodo vse trgovine zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo poslovale v dopoldanskem času. Za javne lokale, ki imajo ob torkih obvezno tedensko zaporo, tokrat ta ukrep ne velja. JUTRI IN V TOREK DEŽURNE BENCINSKE ČRPALKE V GORICI IN DRUGOD NA GORIŠKEM GORICA IP - Ul. don Bosco, TOTAL - Ul. Trieste, AGIP - Ul. Aguileia, FINA -Korzo Italia TRŽIČ TOTAL - Ul. Matteotti, IP - Ul. Boito, ESSO - Ul. I. Maggio, FINA -Ul. Cosulich krmin TOTAL - na državni cesti štev. 56 gradišče AGIP - na cesti proti Marjanu šlovrenc CHEVRON - Trg Montesanto RONKE TOTAL - na letališču POLJAN AGIP - Ul. III. Armata Romans API - Trg Candussi POSSALON TOTAL - Fossalon Turjak IP - na državni cesti gRadež IP - Obrežje Zaccaria, IP - Drevo-r®d Moreri Silvia ženski butik G°RICA - Ul. Boccaccio 2 Tel. (0481)33224 Neva trgovina otroških oblačil SILVIA BABY GORICA - Ul. AMano 2 Tel. (0481)32395 loščita vesele praznike Med dobitniki tudi tri slovenska društva Podelitev priznanj in nagrad olimpijskega komiteja (CONI) V sejni dvorani na Pokrajini je odbor olimpijskega komiteja pripravil slovesnost ob izročitvi priznanj zaslužnim športnim delavcem, društvom in posameznikom. Med letos nagrajenimi društvi, ki so se izkazala v sezoni 1989/90, so tudi lokostrelska skupina Naš prapor ter odbojkarski društvi Vala in Soče. Ob tej priložnosti je predsednik pokrajinskega odbora Coni Elvio Fengo podčrtal uspešnost športne stvarnosti na Goriškem, ki se je uveljavila tako na državnem kot tudi na mednarodnem prizorišču. O pomenu, ki ga športna dejavnost ima za mladega človeka pa je spregovoril predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci. Na sliki (foto Pavšič): pogled na predsedstvo Conija med nagovorom Elvia Feriga. Uprava kinodvorane »CINEMA CORSO« vam vošči srečno novo leto in vas vabi na ogled filma »ATTO DI FORZA« -- film leta z Arnoldom SCHWARZENEGGERJEM. Urnik: 15.30, 17.30, 19.45, 22.00. Da bi bilo v novem letu ob delovni vnemi in dobri volji tudi dovolj sredstev, vošči vsem svojim društvom in skupinam ZSKD NORICUM ASSIOJRAZIONI Agencija v GORICI Ul. Morelli 38 - Tel. (0481) 536360 JšnmilSkvt ŠTANDREŽ Vsem vaščanom \/\y \s j voščimo srečno novo leto ^ MEBLO MEBLO ITALIANA ILa. Goriziana s.r.l. ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI — IMPORT EXPORT — INDUSTRIJA ZA PROIZVODNJO POHIŠTVA IN ELEMENTOV 34170 GORICA — Ul. sv. Mihaela — Industrijska cona Telefon (0481) 21281 - 20015 — Telefax (0481) 520206 — Telex 460266 ITAMEB Sedež in uprava Ul. Duca d'Aosta 180 34170 GORICA Tel. (0481) 520660 - 520655 Operativni urad MMP ŠTANDRE2 Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex 460107 LAGORI I Fax (0481) 520117 Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.: (0481) 31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I Telefax: (0481) 531187 G.M.B.H. Viktringer Ring 26 - Tel. (0463) 56216 Celovec - Avstrija - Telex: 422801 - KIMEX A Telefax: (0463) 516257 IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA . . ^ ^ aiisiiui GLOBTRADE itaUana S.p.a. Export - Import SEDEŽ: FILIALA: 34170 Gorica, Largo Culiat 11 Milan, Foro Bonaparte 76 Telefon: (0481) 533500 Telefon: (02) 878726 - 878826 Telex: 460555 GLOBTR I Telex: 321641 GLOB Ml Telefax: (0481) 87160 Telefax: (02) 871512 ? a rote S.R.L. MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA ■ UL. KUGY 22 Tel. (0481) 31835-31672-32416-30231 Telex 461164 ROITZ I Telefax (0481) 530259 TA TA M ^ K ESPEGO s. r. I. Špedicija IN MEDNARODNI PREVOZI Tel. (0481) 534660 £EL0 Giovanni Lulli IMPORT - EXPORT GORICA — Korzo Italia 126 Telex 460155 ESPEGO Telefax (0481) 532410 j|f| Komjanc Luigi US) 34170 GORICA - Ul. Rossini 22 34170 GORICA - Ul. Rossini 22 Tel. (0481)531821 -531935 - Fax (0481)534578 PRODAJA, SERVIS in POPRAVILA AVTOMOBILSKIH GUM lETasS' /e S.R.L. Sedež: 34133 TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2 Tel. (040) 31113 - Fax (040) 311303 — p. p. 901 Filiala: 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. (0481) 31659 - 32173 Telefax (0481) 81965 Telex 460857 F rt" GORICA, Ul. Bellini 4 Tel. (0481)87555, 31184 Telex 460362 Lulli Telefax (0481) 33198 iH »USA« ZAlpek IZVOZ-UVOZ SEDEŽ: 34170 GORICA Ul. S. Michele 338 Telefon (0481) 21621 Telex 461163 TOMOS I Telefax (0481) 521485 IMPORT —EXPORT Tel. (0481) 532545 Telex 460201 - Alpek I Telefax (0481) 533969 F -H I so. be. ma. s. n. c. IMPORT - EXPORT GORICA - Travnik 6 - Tel. (0481) 31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I SKLADIŠČA IN PISARNE — Ul. Čase sparse 77 Sovodnje ob Soči (GO) Tel. (0481) 21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969 Filiala: Štivan 3/c — Tel. (040) 208798 Ponovno odkrita skoraj 450 let stara listina Zapisnik bratovščine blažene Marije iz Podgore za leto 1557 in naslednja Predlog sindikalnih zvez Drugačno financiranje sejemskih prireditev Pri evidentiranju zapuščine zgodovinarja in advokata Miroslava Premroua v Narodnem muzeju v Ljubljani, sem zasledila zanimiv rokopis z naslovom "Rationes Confrater-nitatis Beatus Marie Virginis in Podgora de Anno 1557 A seg," slovensko Zapisnik (računi) bratovščine, blažene Marije device iz Podgore za leto 1557 in naslednja). Rokopisi, kot samostojna dela zgodovinske, pravne, nabožne ali druge vsebine, imajo navadno obliko knjige, zvezka ali sešitka. So velike kulturne in zgodovinske vrednosti. Zgoraj omenjeni dokument je last najstarejše bratovščine iz vasi Podgora (it. Piedimonte), danes že predmestje Gorice. Sicer sta bili v Podgori še dve bratovščini; ena pri cerkvi sv. Trojice na Kalvariji, druga pa je bila bratovščina sv. Gotar-da. Gotard je veljal za pomembnega priprošnika ob nesrečah v kamnolomih. Praznik sv. Gotarda in procesija v prvi majski nedelji na Sveto Goro sta še bled spomin na čas, ko so bili v Podgori kamnolomi. Bratovščine so bile krščanske organizacije vernikov, ki so opravljale nabožne in dobrodelne naloge. Na Slovenskem so bratovščine širili zlasti uboštveni redovi v 14. in 15. stoletju. Ustanavljali so molitvene skupnosti, ki so postale dobrodelne bratovščine. Člani teh molitvenih združenj so si obljubili medsebojno pomoč z molitvijo, mašno daritvijo in dobrimi deli. Prvotno so bili člani molitvenih združenj samo kleriki, kasneje pa so ustanavljali mešane ali celo izključno laikom namenjene bratovšine. Prve so bile usta-novljene v čast zaščitnikov župnij. Od 15. stoletja dalje so se jim pridružile številne bratovščine v čast Matere božje in posameznih zaščitnikov. Najbolj razširjena je bila bratovščina sv. Rešnjega telesa. Glavne naloge bratovščin so bile; molitvene pobožnosti, ureditev kapele in oltarja, skrb za uboge in ostarele, pomoč ob nesrečah, ustanavljanje zavetišč za reveže in otroke, strežba bolnikom, pokopavanje mrličev in podobno. Člane bratovščin so vpisovali v posebne bratovščinske knjige, ki predstavljajo dragocen vir o intenzivnosti in oblikah krščanskega življenja pri nas ter pomenijo tudi bogat zgodovinski in jezikovni vir. Rokopis, ki ga predstavljam je nekak priročen urbar. Nastajal je najbrž kar na terenu. Že na zunaj pritegne zanimiv format v velikosti 29x9 cm iz pergamenta, vsebuje 62 popisanih listov. Tekst je napisan v latinskem jeziku, pomešan z narečnimi izrazi. Pisava je v glavnem kurzivna gotica. Najstarejši datiran zapis iz knjige se glasi: "Leta 1531 so na praznik sv. Lenarta, komisar Petro Brigant ter podložniki in služabniki iz kraja Podgora, pod spodaj podpisanim notarjem, priznali dolgove za posamezna leta, ki jih je potrebno poravnati. (Komisar, komornik, camerarius je bil eden izmed štirih članov, ki so predstavljali predstojništvo bratovščine). Temu zapisu sledijo dolgovi za člane bratoščine, ki so jih poravnavali v glavnem v naturalnih dajatvah, ponekod pa se kaže prehajanje iz naturalnega v denarno gospodarstvo. Za določanje dolgov so uporabljali razne mere, odvisno od vrste kulture, ki so jo dajali (žito so na primer merili s posebno goriško mero "mensura goritia"). S pomočjo imen in priimkov je mogoče zasledovati narodnostno sestavo prebivalstva v kraju Podgora in v njegovi okolici ter sorodstvene vezi. Mnoga imena in priimki so se ohranili do danes kot primer: Mathia Cocianzig (Matija Kocijančič), Ja-cob Russian (Jakob Rusijan), Andreas Bisiack (Andrej Bizjak), Mathia Čos (Matija Kos), Sebastiano Couaziz (Sebastijan Kovačič), Paulus Bergant (Pavel Bergant), Andrej Forlan (Andrej Forlan)... Zanimiva je omemba barona Lantherija za leto 1589 (Nob. Dni. Liberi Barronic Lantheri). Poleg ledinskih imen zemljišč, ki so jih obdelovali (Mlaka, Potoco, Runizi, na Steši, Vpolaznize), se v rokopisu pojavljajo še: travnik (pratum), polje (campus), vrt (ortus), kar nakazuje določeno obdelovalno kulturo v tistem času. Navedla sem le nekaj podatkov, ki jih nudi dragocen rokopis, ki pa kljub svoji častitljivi starosti in zgodovinski vrednosti leži zaprašen v neprimernih lesenih zabojih ter v najtežje dostopnem delu knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani. Ivanka Uršič Literatura: Jadranski koledar 1960, dr. Rado Bednarik, Podgora, str. 149-156 Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1981, Šavli J., Drobci zgodovine iz Podgore, str. '121-122, Enciklopedija Jugoslavije 2, dr. Benedik, Bratovščine, str. 446 -449, Enciklopedija Slovenije 1, MK, Ljubljana 1987, str. 358, Milko Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Urbarji slovenskega Primorja, Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani 1948, Pomoč pri prevajanju iz latinščine: Kolar Bogdan. Odšel je Andrej Savli - šolnik in tigrovec iz Ušnika pri Tolminu V Domu upokojencev na Bokalcah pri Ljubljani je sredi novembra (13. 11. 1990) umrl šolnik in borec za pravice primorskih Slovencev, Andrej Savli iz Ušnika pri Tolminu. Rojen je bil v Tolminu 18. 11. 1905. Od tretjega leta je živel v Ušniku, kjer je oče kupil opekarno. Tri leta je obiskoval osnovno šolo na Selah, a leta 1915, na begu pred vojno, je v Gornji Avstriji obiskoval najprej nemško, nato slovensko begunsko šolo. Leta 1924 je dokončal učiteljišče v Tolminu, kjer je vodil dijaški krožek, urejal list "Naše delo" in yzpodbujal dijake v boju proti poitalijančevanju in nezakonitosti. Leta 1923 je bila na učiteljišču prva in zadnja slovenska matura, naslednji letniki so jo opravili v neprijetnih političnih pkoliščinah v italijanščini v Vidmu, ko je od 52 slovenskih učiteljiščnikov izdelalo vsega šest. Andrej je uspel, toda razen tri mesece supliranja učiteljskega mesta ni dobil. Večina teh okrog 200 dijakov štirih letnikov je bilo brez perspektive, ker je bil v šole uveden italijanski učni jezik in so sza-edli anski učitelji. Nadarjeni Andrej, ki je 1924. na učiteljskem tečaju pri Sv. Luciji opozoril nase, je sredi decembra 1926 dobil mesto na slovenski šoli pri Sv. Jakobu v Trstu (bivša šola CMD). Bil je tajnik Zveze mladinskih društev na Tržaškem, urednik mladinskega glasila "Naš glas", sodeloval pri izdaji in širjenju abecednikov "Prvi koraki", ki so po ukinitvi slovenskih š°l preplavili slovenske vasi po Pri-JUorski. Tajni pouk slovenščine je bil bojevit. Kati Lenar, teta pesnice Ljubke Šorli je zapisala: "Vsaka slovenska biša je postala šola. Kar so potujčeval-ci podnevi zgradili, je bilo zvečer porušeno!" Andrej je dopisoval v razne slovenske liste v Trstu in Gorici ter urejal ilegalni list "Zvezda" prosvetnega društva v Ušniku. Andreja so pri napornem delu ovirali težki dogodki. Ob njegovem prihodu v Trst leta 1926 so fašistične oblasti prepovedale Učiteljsko društvo, Učiteljski list, Za našo deco, Mali Istranin, Vez, v Gorici Čuka na palci, urednika Franceta Bevka pa zaprli. V Gorici sta bili hudo opustošeni .Zveza Prosvetnih društev in Trgovski dom in katoliška tiskarna. Leto 1927 je bilo še huje: prepovedana so bila vsa slovenska mladinska, prosvetna, telovadna društva in druge organizacije. Od tedaj v naslednjih dveh letih so bili pregnani vsi (okrog tisoč) slovenski učitelji. To so bile strašne "fojbe" za primorske Slovence, ker so zgubili pomočnike, svetovalce, pobudnike, za vse pa nepopravljiva gospodarska škoda. Nezakonitosti in nasilja so bili povod, da so Slovenci na Primorskem s podtalno dejavnostjo bra- nili svojo narodno identiteto. Naglo so nastajale tajne celice. Med mnogimi pobudniki so bili zlasti Andrej Šavli, Dorče Sardoč, Jože Dekleva, Roman Pahor, Albert Rejec, Zorko Jelinčič, Avgust Sfiligoj, Tone Majnik. Da bi koordinirali podtalno narodnoobrambno dejavnost so se Jože Vadnjal iz Zagorja in tu imenovanih prvih šest sestali na Nanosu 31. avgusta 1927. Dogovorili so se tudi o nekaterih istočasnih akcijah. Do izvršitve ni prišlo in tudi ne do dokončne organizacije podtalne dejavnosti na Tržaškem. Nepričakovano so bili 4. 8. 1928 aretirani Dorče Sardoč, Jože Dekleva ter Roman Pahor in internirani. Šavli je po naključju ušel ter preko Čadrga pobegnil v Jugoslavijo. Med čakanjem na zaposlitev do februarja 1929 je sodeloval s primorskimi emigranti predvsem z A. Rejcem in Ivanom Regentom v narodnoobrambnem delu. Poučeval je na več šolah v Prekmurju, a leta 1941 so ga Madžari pregnali v Medjimurje. Poleti 1945. je vodil tečaj za učitelje v Grgarskih Ravnah, eno leto je bil upravnik dijaškega doma v Tolminu, nato tu šolski nadzornik in poučeval metodiko na učiteljišču, od leta 1945 do upokojitve 1966 pedagoški svetovalec v Zavodu za šolsko SRS. Mnogo je objavljal od dijaških let dalje v raznih listih in revijah, izdal samostojni knjigi Tiho delo učencev ter Brezen, sodeloval pri sestavi mnogih učbenikov, pri izdelavi reliefnih zemljevidov Prekmurja in Slovenskih goric ter sodeloval pri SPBL in pri ŠBL. Za Slovar slovenskega knjižnega jezika je obdelal 18.000 gesel, 11 ljudskih pravljic je prispeval za Tolmin1 ske narodne pravljice. Tone Rutar Sindikati nasprotujejo uporabi približno 1300 milijonov lir Goriškega sklada, ki jih je razširjeni odbor Trgovinske zbornice na predzadnji seji namenil za pokrivanje primanjkljaja Sejemske ustanove. Tako izhaja iz daljšega tiskovnega poročila sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL. Sindikati so tudi preko lepaka obvestili javnost s svojim stališčem. Ob tem velja poudariti, da sindikati ne nasprotujejo Sejemski ustanovi, niso pa za tak način poravnave precejšnjega primanjkljaja. Že pred kakšnim letom, ko so se vodile zaključne razprave in posvetovanja o obnovitvi zakona za Goriško prosto cono, so postavili nekaj predlogov, ki so jih drugi sogovorniki tudi sprejeli. Eden od predlogov je bil tudi ta, da Trgovinska zbornica lahko, ob upoštevanju tržnih in drugih pogojev, viša ali uvaja prelevmane na razne vrste blaga, namenjenega široki potrošnji. Taka možnost je bila nato tudi predvidena v zakonu. Na seji je predstavnik sindikatov v razširjenem odboru znova postavil tak predlog in ga tudi dopolnil. Žal ga razen predsednika ni nihče podprl. Z uvedbo dodatnih prelevmanov bi se v Goriški sklad stekala dodatna sredstva in možno bi bilo finančno podpreti tudi že načrtovane sejemske pobude v letu 1991. Sicer pa so sindikati, prav glede finansiranja raznih promocijskih pobud izdelali svoj predlog: gospodarski operaterji, ki stalno poudarjajo pomen in odmev raznih promocijskih dejavnosti, naj bi tudi sodelovali pri financiranju. Zlasti pa naj bi v Sklad za sejemske prireditve prispevala tista podjetja, ki so koristila prispevke iz Goriškega sklada. Za leto 1991 je, kot se zdi, prepozno, da bi uvajali ali višali prelevmane. Zaradi sredstev, ki jih je razširjeni odbor Trgovinske zbornice namenil za kritje primanjkljaja Sejemske ustanove, bo za produktivne dejavnosti seveda občutno manj denarja. POKRAJINSKI ODBOR GORICA Ul. Morelli 14 - Tel. 0481/32844 VOŠČI VSEM ČLANOM IN NJIHOVIM DRUŽINAM SREČNO NOVO LETO KWI Kulturni dom vošči vsem obiskovalcem in uporabnikom SREČNO NOVO LETO 1991 A MARKET S. ANDREA VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO in vam obenem nudi številne artikle široke potrošnje po ugodnih cenah ter vsakoletne praznične ponudbe. ŠTANDREŽ - Ul. S. MICHELE H A Pahor Maria in Semoli TRGOVINA VINA - LIKERJEV - KAVE GORICA-Ul. Vittorio Veneto 144/A-Tel. 533497. >\ ** URARNA - ZLATARNA Bratina želi vsem odjemalcem uspešno 1991 TR2IČ Corso del Popolo 28 Tel. 72674 >\ >\ GOSTILNA DVOR briška vina - domač pršut - pristna domača kuhinja DVOR — STEVERJAN — Tel. 884035 TEHNIČNI STUDIO geom. Poletto O. in Buiatti A. RONKE - Ul, Dante 23 Tel. (0481)-777439 VRTNARSTVO MARKO ZNIDERČIČ sajenje grmičevja - zelenih preprog -negovanje parkov INŠTALIRAMO NAJSODOBNEJŠE NAMAKALNE NAPRAVE MONTAŽA TOPLIH GRED Števerjan - Valerišče 19 - Tel. (0481) 884161 vošči srečno novo leto IDEAL MARKET Milivoj Hoban STANDREZ - Ul. sv. Mihaela 128 Tel. (0481) 21373 Nardin Vojko r t ti PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Scorianz Sergio P0DG0RA (Gorica) — Ul. IV Novembre 24 — Tel. (0481) 390611 vsem odjemalcem srečno novo leto : X 'ZV TV TT 7T" T\ TV TT" X 'V/' TT' X '?§' Tl' X' W T\' X ^ X TT' TT' GRADBENO PODJETJE Kraiček SOVODNJE OB SOČI vam vošči srečno novo leto KOVINARSKA DELAVNICA KLEPARSTVO v Franc Cavdek SOVODNJE — Malnišče 10 Tel. (0481)882450 LEKARNA i r PRt JEZERC GORICA - ŠTANDREŽ Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION IN FORST Ul del Carso 67 — Tel. 21065 PROIZVODNJA INSTALACIJA KLEPARSTVO MVCIC MARIO GORICA - ŠTANDREŽ Ul. A. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828 ŽLEBOVI - CEVI - ČELNE OBROBE - STENSKE OBROBE - DIMNIŠKE OBROBE -STREŠNA OKNA - STREŠNI ZRAČNIKI IZ POCINKANE PLOČEVINE -PEČENO BARVANE PLOČEVINE - BAKRENE IN PROKROMA PLOČEVINE r j* I jr SONČNI KOLEKTORJI Bogdan Butkovič SOVODNJE — Prvomajska 72 Tel. 882123 "K * ^ TRGOVINA JESTVIN Romano Butkovič SOVODNJE — Prvomajska 65 Tel. (0481) 882292 vošči srečno novo leto GOSTILNA KL95f02 IVI cjiF Francetu SOVODNJE Prvomajska ul. 86 - Tel. 882038 m zit|giž] UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA 34070 SOVODNJE (GO) Čase Sparse 76 Tel. (0481) 20181 Telex 460639 IMSAGO I Fax (0481) 521388 DOBERDOB - Tel. (0481) 78300 srečno novo leto :4 PEKARNA COTIC Sovodnje ob Soči Prvomajska 109 Tel. 882006 • STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO: float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd. • STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE • LASTNA PROIZVODNJA: izolacijska stekla, silikonska tesnila :« str* A'* GOSTILNA PERIC GOSTILNA »PRI SRNJAKU« »AL CAPRIOLO« DOL —Tel. 78114 GRADBENO PODJETJE Devetak Mario Prešernova 8 Tel. (0481) 78116 POLJANE (Doberdob) TRGOVINA JESTVIN Cotič Danilo SOVODNJE OB SOCl Prvomajska ul. 85 — Tel. 882026 KB TRGOVINA OSKAR KOVIC na PECI želi vsem cenjenim odjemalcem s te in z one strani meje srečno in uspešno novo leto /3ranko Lesene notranje ureditve parket! - mansarde - opaži Dodatna izbira esenc po najrazličnejših cenah 34070 SOVODNJE OB SOCl (GO) Dolina 7-Tel. (0481) 882179 TRGOVINA JESTVIN Dušan Pelicon SOVODNJE — Prvomajska 52 Tel. 882060 ELEKTRONSKI ELEKTRIKAR - HIDRAVLIK Tomšič Drago SOVODNJE OB SOCl Prvomajska ul. 33 Tel. (0481) 882032 RESTAVRACIJA Siliode DOBERDOB - Ul. Gorica 32 Tel. (0481) 78276 Ob ponedeljkih in torkih zaprto DROGERIJA - AGRARIJA - SEMENARNA FERLETIČ MARIJA Ul. mučenikov svobode 3 Tel. (0481)78072 DOBERDOB AVTOKLEPARSTVO - MEHANIKA Bastiani Sergio popravila - revizije - končna dela DOBERDOB - Jezero 4 Tel. (0481) 78305 Pl G Zgodbe o Silviji Deset let pozneje Prebirali smo Tri mušketirje in Dvajset let pozneje. Gospodična Silvija pa ne, ona - deset let pozneje. Žožo, nema, a zgovorna priča blišča in bede svoje dobe, nekakšen kronist svojega časa nadaljuje s svojo zgodbo. Sčasoma se je tedanja generacija NUK-a zavedela, da prst čez usta in PSSST veljajo za vse, razen za gospodično Silvijo. Med moško štu-dentarijo so tedaj šepetali: »Bogi tisti, ki jo bo dobil.« Gospodična pa nič, študirala je, bila resna in vsak dan TOK, TOK, TOK, TRESK. Potem so bolj ali manj srečno doštudirali, jaz sem se medtem prenehal igrati s frnikulami. Žožo je postal mlad škric in pozabil na gospodično Silvijo. Nekega dne se je, kot se to spodobi za mladega sodnega pripravnika sprehajal po centru mesta. Potiho si je žvižgal kot mlad kos. Brez beliča v žepu in poln idealov, je bil srečen. (Sedaj je poln denarja, a brez idealov. Seveda to ne drži popolnoma, vsaj glede prve polovice trditve ne.) Iznenada se je pred njim ustavila nova, novejša, najnovejša škoda, bilo je pred Figovcem. Danes bi te zaprli, če bi tam poskušal parkirati, tedaj pa je to bilo nekaj čisto običajnega. Toda prepustimo besedo Žožoju: »Nova škoda se seveda ni ustavila zaradi mene. V tistih letih si še lahko parkiral, kjer se ti je zljubilo. Gledam torej škodo, odprejo se vrata, prednja, ena druga, enako zadnja. Najprej izstopi gospod s sivim klobukom, z nasprotne strani gospa s sivim klobukom, od zadaj deček s sivim klobučkom in z druge strani še en, mlajši s sivim klobukoklobuč-kom. (V tistih letih so imeli imenitne razprodaje, naj popularnejše so bile takoimenovane družinske razprodaje.}« V tem trenutku je Žožo spoznal, da svet ni tako harmoničen, zavedel se je, da spomladanski dan, ko mlad škric živžga kot kos, pride, a tudi mine, nikoli več se ne vrne. Borivoj Repe Ob takšni priložnosti bi kazalo razpresti teorijo o minljivosti vsega zameljskega, o kvalitetah, ki ti jih lahko nudi le duhovna hrana, toda prav v tem je problem, ker je Žožo užival v duhovnih dobrinah, ki so mu bile tako drastično odvzete^ Toda prisluhnimo raje Žožoju: »V tistem dolgem in težkem trenutku, sem doumel, da je moški s klobukom moj kolega Silvo, gospa (pozor! ni več gospodična) pa Silvija. Mladi klobučkarji so bili otročiči pač, nedolžna bitjeca.« Žožo se od tistih časov ni nikoli več čisto povrnil, sem pa tja se veseli, tudi nasmejati se zna, rad ima šalo, toda tistega pomladanskega dne, zagotovo ne bo več nazaj. Nikoli več ne bo prave preproščine in nedolžnosti, ostaja samo še rafinirana premišljenost. Žožoju je kot v slabih risankah odmevalo v glavi: - Bogi tisti, ki jo bo dobil. Silvija pa je korakala po svoji trnovi poti naprej, o čemer se bomo lahko prepričali prihodnjič. 7t Tedenski pregovor: Boljši stari čevlji kot bosa noga. (slovenski) Spominski datumi: □ Pred 110 leti: 1.1.1881 je začela izhajati revija Ljubljanski zvon. □ Pred 45 leti: 1.1.1946 je slovenska dijaška mladina na Goriškem pričela izdajati glasilo Mlada setev. O Pred 55 leti: 3.1.1936 so v New Yorku ustanovili Udruženje za obranu Jugosla-vena u Italiji. U” Osebnosti: □ 1.1.1876 se je v Železnikih rodil politik in publicist Anton Dermota, ki je umrl 3.5.1914 v Gorici. □ 2.1. 1906 se je v Trstu rodil protifašist, aktivist OF in kulturnoprosvetni delavec Stanko Andolšek, ki je umrl prav tako v Trstu 4. 7.1988. LJUBLJANA Opera SNG V ponedeljek, 31. 12., ob 19. uri: opera Seviljski brivec (Gioac-chino Rossini), dir. Igor Švara. V sredo, 9. 1., ob 19. uri: opera Lucia di Lammermoor (Gaetano Donizetti), dir. Loris Voltolini. Cankarjev dom V ŠTIHOVI DVORANI v ponedeljek, 31. 12., ob 19. uri: Ob letu osorej (Bernard Slade), rež. Boris Kobal, nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban. Drama SNG V ponedeljek, 31. 12., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Fey-deau), rež. Vinko Mdderndorfer. V četrtek, 3. 1., ob 18. uri: Mesec dni na kmetih (Ivan S. Turgenjev), rež. Zvone Šedlbauer. V petek, 4. 1., ob 19.30: Zločin in kazen (Fjodor M. Dostojevski-Andrzej Wajda), rež. Žarko Petan (ponovitev 5. 1.).' Mala drama V soboto, 5. 1., ob 20. urh monodrama Blagi pokojniki, dragi možje (Aldo Nicolai), rež. Boris Kobal, nastopa Polona Vetrih. MGL V četrtek, 3. 1., ob 19.30: Potohodec (Dane Zajc), rež. Mile Korun. V petek, 4. 1., ob 20.30: Ivona, princesa Burgundije (Witold Gom-brovvicz), rež. John Paul Cook (ponovitev 5. 1. ob 19.30). Lutkovno gledališče NA VELIKEM ODRU danes, 30. 12., ob 11. uri: Kronan norec (Milan Jesih), rež. Zvone Šedlbauer, glasba Lado Jakša. NA VELIKEM ODRU v soboto, 5. 1., ob 11. in 16. uri: Mojca Pokrajculja (priredba Janko Moder), gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja. Ljubljana Cankarjev dom V GALLUSOVI DVORANI v torek, 1. 1. 1991, ob 18. uri: novoletni koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Georg Hortnagel (Strauss, Von Suppe, Gounod, Ziehrer). V GALLUSOVI DVORANI v petek, 4. 1., ob 20. uri: koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, solisti Primož Ramovš - orgle, Olga Gracelj - sopran, Ana Jovanovič - mezzosopran, Jurij Reja - tenor, Neven Belamarič - bariton, sodeluje Komorni zbor RTV Slovenija, dir. Marko Munih (Ramovš, Mozart). V GALLUSOVI DVORANI v soboto, 5. 1., ob 19. uri: v Mozartovem letu - koncert Izraelskega komornega orkestra, dirigent in violinist Shlomo Mintz (Mozart). PORTOROŽ Avditorij Danes, 30. 12., ob 21. uri: novoletni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, solist Božo Rogelja - angleški rog, dir. Anton Nanut (Rossini, Donizetti, Kodaly, Berlioz, Strauss). PORDENON Gledališče Verdi V ponedeljek, 31. 12., ob 16.30: koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, dir. Anton Nanut (Rossini, Donizetti, Kodaly, Glinka, Borodin, Berlioz, R. Strauss, J. Strauss). GORICA Kulturni dom V četrtek, 3. 1., ob 20.45: v okviru Gorica Kinema 91 - film Postaja, rež. Sergio Rubini; prir. Kinoatelje. V soboto, 5. 1., ob 20.30: novoletni koncert Simfoničnega orkestra Moravske filharmonije iz Olomuca, dir. Stanislav Macura (Offenbach, Smetana, Fucik, Dvorak, Strauss); prirejajo zamejski denarni zavodi. V ponedeljek, 7. 1., in v torek, 8. 1., ob 20.30: gledališka predstava SSG Mojstrska lekcija (David Pownall), rež. Marij Uršič. V četrtek, 10. 1., ob 18. uri: odprtje razstave slikarja A. Tonuttija. V četrtek, 10. 1., ob 20.45: v okviru Gorica Kinema 1991 - film Škrjančki na nitih, rež. Jifi Menzel; prir. Kinoatelje. V petek, 11. 1., ob 15. uri: posvet na temo Ekonomske reforme v Jugoslaviji; prir. SKGZ. V soboto, 12. 1., ob 20. uri: revija pevskih zborov; prir. goriško društvo Seghizzi. V četrtek, 17. 1., ob 20.45: v okviru Gorica Kinema 91 - film Metropolis, rež. Whit Stillman; prir. Kinoatelje. V petek, 18. 1., ob 20.30: koncert opernih arij z Dušanom Kobalom in Hilarijem Lavrenčičem; prir. KD in GM. V ponedeljek, 21. 1. ob 20.30: gledališka predstava SSG Kaj pravijo rože (Federico Garcia Lorca), rež. Meta Hočevar. V torek, 22. 1., in v sredo, 23. 1„ ob 20.30: posvet o dianoetiki; prir. društvo Dianetica. V četrtek, 24. 1., ob 20.30: diapozitivi z odprave na Everest; prir. SPDG. V četrtek, 24. 1., ob 20.45: v okviru Gorica Kinema 91 - film Leningrajski kavbojci, rež. Aki Kaurismaki; prir. Kinoatelje. V petek, 25. 1., ob 20.30: koncert Slovenskega okteta; prir. ZSKD in KD. V soboto, 26. 1., ob 9.30: srečanje združenja ACAT iz Gorice. V nedeljo, 27. 1., ob 11. uri: v okviru ciklusa Lipizer - koncert flavtistke Giuliane Križman in harfistke Nicolette Šanzin (ponovitev za šole 28. 1. ob 10.30). V četrtek, 31. 1., ob 20.45: v okviru Gorica Kinema 91 - film Taxi Blueš, rež. Pavel Lounguine; prir. Kinoatelje. • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. (0481) 33288. GORICA Gledališče Verdi Danes, 30. 12., ob 20.30: koncert Filharmoničnega orkestra Sudetov iz Walbrzycha (Poljska), dir. Jožef Wilkomirski, solistka Mieko Kanno (Japonska), zmagovalka natečaja Lipizer 1990. V petek, 18. L, ob 20.30: igra pianist Michele Campanella. V nedeljo, 27. 1., ob 11. uri: koncert flavtistke Giuliane Križman in harfistke Nicolette Sanzin. V petek, 1. 2., ob 20.30: koncert ansambla Saxophone Orchestra, dir. Federico Mondelici. V nedeljo, 10. 2., ob 11. uri: komorni orkester Opera giocosa Furlanije-Julijske krajine predstavlja Bachovo skladbo Cantata del caffe, dir. Severine Zannerini. V petek, 22. 2., ob 20.30: nastopa Wiener Klavierguartet. V torek, 12. 3., ob 20.30: klavirski recital Lazarja Bermana. V nedeljo, 17. 3., ob 11. uri: koncert udeležencev tečajev Mednarodne višje glasbene šole v Devinu. V četrtek, 21. 3., ob 20.30: koncert Simfoničnega orkestra in zbora Gledališča Verdi iz Trsta, dir. Tiziano Severini. V ponedeljek, 8. 4., ob 20.30: nastopa pianist Rudolf Buchbinder. V nedeljo, 14. 4., ob 11. uri: nastopa klavirski duo Claudia Matti-otto in Guido Scanno. V četrtek, 25. 4., ob 20.30: koncert Simfoničnega orkestra bolgarske RTV iz Sofije, dir. Kamen Goleminov, solist Massimo Gon -klavir. V sreda, 8. 5., ob 20.30: koncert Simfoničnega orkestra Gledališča Verdi iz Trsta, dir. Michele Tabachnik. • Nekatere predstave, med temi nekatere nedeljske matineje, bodo v goriškem Kulturnem domu. Ponovitev vseh nedeljskih koncertnih matinej za šole bo naslednjega dne ob 10.30. VIDEM Palasport Carnera V ponedeljek, 21. L, ob 21. uri: koncert kantavtorja Francesca Guccinija. TRST Športna palača V ponedeljek, 28. L, ob 21. uri: koncert skupine Litfiba. • Za oba koncerta predprodaja vstopnic v Trstu - agencija UT AT, Pasaža Protti 2 (tel. 040/65700); v Tržiču - La Luna, Ul. Matteotti 6 (tel. 0481/790290); v Gorici - Discoclub, Ul. S. Chiara 2 (tel. 0481/32925); v Vidmu - Angolo della Musiča, Ul. Aguileia 89 (tel. 0432/505745) in Natura! Sound, Ul. Porta nuova 12 (tel. 0432/290486). PORDENON Gledališče Verdi V četrtek, 14. 2., ob 21. uri: koncert kantavtorja Ivana Fossatija. TREVISO Palaverde V ponedeljek, 18. 2., ob 21. uri: koncert kantavtorja Francesca Guccinija. Koristne telefonske številke NUJNI POSEGI GASILCI Karabinjerji .. 112 Tržič ...410222 Policija ...• 113 Gasilci 115 KARABINJERJI PRVA POMOČ Trst Gorica ... 734084 '... 82044 Gorica .. 533991 Tržič .. 410204 in 410276 Tržič Krmin ... 60126 Krmin Čedad .. 60124 ..730000 Čedad ... 731389 RDEČI KRIŽ PROMETNA POLICIJA Trst .. 310310 Trst ... 422222 Gorica ... 22333 ZELENI KRIŽ Tržič ... 410100 Gorica ... 31111 Čedad ... 731142 Horoskop _ OVEN (21.3.-19.4.) fy| — VI IN DELO: Vstopate v izredno zanimiv in pester teden. Nebo vam je naklonjeno. Pozitivni vplivi Merkurja in Jupitra bodo precej spodbudno vplivali na uspešen potek dela in na uresničitev pričakovanj. Čaka vas nekaj prav prijetnih novosti, ki jih boste veseli. Ponedeljek in torek pa vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Partner vas bo nepričakovano spravil v zadrego. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. od nedelje, 30. decembra 1990, do petka, 4. januarja 1991 DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Teden bo nadvse prijeten in zadovoljiv. Prijazna Luna in Jupiter vam bosta priskočila na pomoč pri izpeljavi vaših načrtov. Uspehi vas bodo ohrabrili in spodbudili vaše ustvarjalne sposobnosti. Torek in petek pa vam z neprijazno Luno ne bosta prav naklonjena. Nikar se ne prenaglite v neki odločitvi. VI IN DIUJGI: Pohitite s povabilom, da ne bo prepozno. Ugoden dan bo sreda. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Obeta se vam nadvse prijeten delovni teden. Pozitivni vplivi Jupitra bodo zaznavno pospešili uresničitev vaših želja in načrtov. Vse bo šlo tako, kot si najbolj želite. Ponudila se vam bo enkratna priložnost, obenem vas čaka tudi veselo presenečenje. Obstaja celo možnost nepričakovanega zaslužka. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo povabil in godilo se vam bo nadvse lepo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. TEHTNICA (23.9,-22.10.) VI IN DELO: Pred vami je vesel in razgiban teden. Merkur in Jupiter sta vam prijazna, kar bo prav gotovo zelo pozitivno vplivalo, na potek dogodkov in razpoloženje. Izkoristite ugodnosti, ki se vam bodo ponudile ob koncu tedna. Precejšnja je verjetnost prijetnih presenečenj na denarnem področju. Muhast bo torek. VI IN DRUGI: Ne vztrajajte pretrmasto pri svojih načelih. Ugodna bo nedelja. Pripravlja SREČKO MOŽINA _ STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Vstopate v precej vznemirljiv in predvsem bogat teden. Pričakujete lahko srečen potek dogodkov in izpolnitev vaših želja. Slišali boste dobre novosti, ki jih boste prav veseli. Uspeli si boste oddahniti in posvetiti več časa družabnemu življenju. Nedelja pa vam bo nekoliko manj po godu. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke med starimi znanci. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. a a m VODNAR (20.1.-18.2.) - VI IN A.A.Š DELO: Nebo vam je še. vedno precej prijazno. Pričakujete lahko izredno razgiban in pisan teden. Ponudila se vam bo prav lepa priložnost, ki jo je vredno čim prej izkoristiti. Za vse januarske Vodnarje obstaja precejšnja verjetnost posebnega uspeha. Prijazna Venera bo poskrbela za veselo razpoloženje. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vas bo postavila na preizkušnjo. Ugoden dan bo nedelja. BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Zvezde so vam prijazne, zaradi tega si lahko pričakujete delovno prijeten in ustvarjalen teden. Čim bolje izkoristite hejodne priložnosti in napredovali boste. Precejšnja je verjetnost spodbudnih vesti na Poslovnem področju. Povečalo Se vam bo zaupanje v lastne zmožnosti. Nekoliko bolj mu-. dasta bo sreda. VI IN DRUGI: immoč prijatelja vam bo prav Prišla. Ugodna dneva bosta Ponedeljek in torek. ___ RAK (21.6.-21.7.) — f T *> VI IN DELO: Na-poved za vas tokrat ni najugodnejša. Pred vami je dokaj nenavaden teden, ki vas lahko v zadnjih dneh tudi precej neprijetno preseneti. Glede na nasproten položaj večine zvezd se lahko zgodi, da naletite na neugodne okoliščine. Bodite previdni in nadvse modri v odločitvah. Kritičen bo petek. VI IN DRUGI: Nekdo vam pripravlja prijetno presenečenje. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: Izkoristite pozitiven vpliv Venere in Marsa za vse, kar si najbolj želite. Us-eh ne bo izostal. Pri delu oste napredovali in zadovoljni boste. Dobra sreča vam bo povsod precej naklonjena. Bodite pozorni: ponudila se vam bo lepa priložnost, ki vam lahko spremeni dosedanji način življenja. VI IN DRUGI: Skušajte upoštevati mišljenje ljubljene osebe. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Konec leta boste preživeli v prijetnem vzdušju in veselem razpoloženju. Precej bo novosti, ki vam bodo popestrile teden. Okoliščine vam bodo šle na roko in tako pripomogle k izpeljavi vaših zamisli. Nasmehnila se vam bo sreča na denarnem področju. Sreda vam lahko kaj ponagaja. VI IN DRUGI: Čakajo vas prijetni trenutki v veseli družbi. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN DELO: Obeta se vam precej dinamičen teden. Ugodna Venera, ki se pravkar sprehaja po vašem znamenju, bo pripomogla k uspehu vašega dela in sprožila rešitev nekaterih problemov. Le v začetku tedna vam neprijazna Luna lahko povzroči manjše sitnosti. Pohitite z neko zadevo, da ne bo prepozno. VI IN DRUGI: Do nekoga bi morali biti pozornejši. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Čaka vas prav prijeten ^ in sproščen teden. Zadovoljni boste, ker se vam bodo nekatere stare želje tokrat res izpolnile. Obstaja možnost veselih presenečenj na finančnem področju. Pozor! Le sobota ali nedelja vam lahko kaj pokvarita. Preti vam možnost kakšnih nepričakovanih sitnosti. VI IN DRUGI: Skušajte biti pazljivejši do svojih besed, da ne bo kaj narobe. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FGIGGL OZBOT želita svojim obiskovalcem srečno novo leto 1991 >\ K Slovenski dijaški dom SIMON GREGORČIČ - Gorica vošči vsem bivšim in sedanjim gojencem, njihovim sorodnikom in prijateljem polno uspeha v novem letu 1991 GORICA TDC^CNVIKII »KOSIČ BENEDIKT« i rtvauvim Rašte| 7 . Te|efon 535162 OBOTVE »Kosič K2« Ulica Oberdan 7 - Telefon 535520 VSE ZA ŠPORT K&PORT Ulica Raštel 21 Telefon 531884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV VSE ZA DOM w/ IN GOSPODINJSTVO E Al E casalin^hi NOVI RAZSTAVNI PROSTORI V PRVEM NADSTROPJU Ul. Raštel 17 - Tel. 33465 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL vam voščijo vesele praznike ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE IN KOVAŠKI IZDELKI F.mTABAJ.ac Miloš - Rttfmund GORICA - Ul. A. Gregorčič 15/1 - Tel. 21025 Ul. S. Michele 266 - Tel. 21514 Fax (0481)21987 X -''N ..'W ~ . .''N ~ 7x7^ %vyj^y IU TRGOVINA JESTVIN Briško GORICA Trg Medaglie d’Oro 12 Tel. 531550 >\ ..-'s .w. >\ K H s« >\ ,«« j.\ .x\! >\ ,7 kk ,n\ kk, k/" .st; ./t- OPREMA ZA LIVARNE ■LISKI KOI Železnina SILNA. • ANINE HOBBVsdf K. NANUT in T. ŠULIGOJ v novih prostorih 34170 GORICA 34170 GORICA Ul. A. Gregorčič 20/5 Ul. Carducci 30 Tel. (0481) 21069 Tel. (0481) 34730 .''\ ^ y \ .'v. o\ ANTIKVARIAT Faganel Robert Drevored 24. maja 15/c - Gorica - Tel. (0481) 81186 r k 'K' ^ ^ x ^ ^ ^ : PEKARNA - SLAŠČIČARNA CUmdio Cozzutti GORICA - Ul. Garzarolli 195 - Tel. (0481) 521522 Drev. XX. septembra 47 - Tel. (0481) 33010 Srečno 1991 Ob nedeljah odprto do 14. ure FOTO Medeot Silvio Korzo Verdi 87 — Gorica — Tel. (0481) 533297 fotografije za osebne dokumente, razvijanje č/b in barvnih filmov, fotografski material 71 Elettrotermo sanitaria \NALTtR SOSOL GORICA — Travnik 21 — Tel. (0481) 535516 Inštalacije centralnih kurjav na kurilno olje, metan in plin Vse potrebščine za centralno kurjavo — Prodaja črpalk M" ★ Oglase pripravil Publiest Oglasna agencija Primorskega dnevnika motel nanut Tržaška 118 —Tel. 20595 GORICA |y Se Al**«* KNJIGARNA IN PAPIRNICA GISS Ul. Arcivescovado 15 Tel. 531594 GORICA šr* AVTOMOBILSKI DELI IN OPREMA AVTOGAS SERVIS Sprint nuto Klavčič Jože GORICA — Ul. Arcivescovado 13 Tel. (0481) 530114 ' ' is" ^ .LUURIU ' ^t*5IIK0t MERI KOSIČ TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI Raštel 27 — GORICA Tel. (0481) 33790 A. MLAKAR s.ri Import - Export SERVISNA DELAVNICA OM ZA POPRAVILO DIESEL MOTORJEV GORICA Ul. Terza Armata 105 Tel. (0481) 20425 Telex 460484 'B * 4' * ■** k* mNMARKET TOMŠIČ Gorica - Raštel 24 Tel. 530167 Vošči srečno novo leto UVOZNIK RADENSKE TRI SRCA IN PIVA UNION IMPORT - EXPORT •• "... j. Ul. Trivigiano 13 - Tel. (0481)21945 Fax (0481)22260 - Telex 461178 NANUT I 34170 GORICA ZLATARNA IN URARNA 'v' ŠULIGOJ ŠPORTNI POKALI RAFINIRANO ZLATO ZA ZOBE GORICA Ul. Carducci 49 - Tel. 535657 GOSTILNA ŠTEKAR GORICA — Ul. Duca d’Aosta 71 Tel. 30871 ■LI5K3M3 TRGOVINA JESTVIN > Pavšič Emil 1 GORICA Ul. Trieste 261 If §r Tel. (0481) 21193 W 1 t' ff f! T 'X' "R tl r-k' • 'k ■ ■LlSt« KOLESA IN NADOMESTNI DELI v it E. Čuk ll Lastnika: Cefarin in Saksida K GORICA Trg Cavour 9 7 S Tel. 535019 «f ■LISKtMM manifottivie MARTELLANI GORICA - Korzo Verdi 91 Tel. (0481) 533133 Vošči srečno novo leto_ r r. COTAR GORICA - Raštel 72 - Tel. (0481) 533667 GOSTILNA Primožič domača kuhinja in briška vina GORICA — Drevored XX. septembra 139 - Tel. (0481)82117 Igralka Marianne Sagebrecht o sebi, delu, načrtih in odnosih z ljudmi Sunnamsko-bavarska zvezda Svetovno znane baletne zvezde na gala večeru v teatru Verdi Navdušenim filmarjem, ki se še niso odločili za jedilnik novoletnega kosila, svetujem recept goske na »suri-namsko-bavarski« način. Gre za neobičajno gosjo pečenko, ki jo moramo večkrat preliti s pomarančnim sokom, nato pa jo predstaviti sestradanim gostom s pisanimi prikuhami, kot so jabolka z dišavami, orehi, kostanji in pomarančnimi rezinami. Recepta nisem zasledila v kaki reviji za nadebudne hišne gospodinje ali v debelih kuhinjskih knjigah. Dala mi ga je igralka Marianne Sagebrecht, ko se je mudila v Trstu, kjer se je udeležila otvoritve filmskih dnevov Alpe Adria Cinema. Sagebrechtova ne prikriva dejstva, da se prav rada suka okoli štedilnika in je celo priznala, da kuha z velikim veseljem. Poleg tega pa vam moram razodeti tudi skrivnost goske na »surinamsko-bavarski« na-Cin... »Ko sem bila še čisto majhna, so me spraševali, od kod sem doma. Iz Surinama, sem odgovarjala. In mnogi so tni verjeli. Doma sem iz majhnega mesta na Bavarskem. Oče je umrl v vojni, z mamo pa sva stanovali v bližini neke rečice. Tako sem si izmislila Pravljico o izhlapevanju vode te bavarske rečice in o dežnih kapljicah, ki so padale v daljnem Surinamu. Tako sem bila prepričana, da sem tudi sama del te oddaljene države. Imela sem Pač bujno fantazijo, kar mi je veliko Pomagalo, ko sem dorasla in sem se Pričela ukvarjati z gledališčem. Že kot študentka sem bila član igralske skupine naše šole...« Marianne Sagebrecht ni mogoče in-tervjuvati. Z njo se lahko pogovarjaš, vendar je skoraj nemogoče zaustaviti njenega razmišljanja o sebi, o mednarodni politiki, o ljudeh, o umetnosti. Njena prijaznost omamlja sogovornika, ki je v resnici le poslušalec, poleg tegja pa je izredno zgovorna. Zato je toliko težje izpeljati do konca interv-io, saj ne veš, če bi se zapletel v pogovor z njo ali bi pridno zapisoval vse, kar je povedala. »Sanjalo se mi je o Surinamu, dejansko pa sem se ukvarjala z gledališčem. Z bodočim možem sva vodila "gleda-jišče v kavarni". Naše postavitve so nile izredno žive. Kar je vloga zahte-vala, smo izvajali v živo (v scenski ku- hinji je res dišalo po hrani, največkrat po sesekljani čebuli), sicer pa smo se zabavali, ker smo prilagajali klasike sodobnim zahtevam. V tem gledališču sem bila tudi umetniški vodja, kar mi je omogočalo stike z igralci in z gledalci.« Beseda je nato padla na sodelovanje z režiserjem Percyjem Adlonom, ki je Marianno pregovoril, naj se pomeri tudi v igri pred kamero. Da bi ugodila njegovim prošnjam, je Sagebrechtova postavila nekaj pogojev, za katere se je kasneje izkazalo, da so bili povsem utemeljeni. Na podlagi dolgoletnih izkušenj je namreč odkrila, da je treba ljudem govoriti tudi o povsem »običajnih« ljudeh, pri tem pa upoštevati dejstvo, da je nič koliko variant »normalnega« življenja. »Prostitutk, ki se prostaško obnašajo, je na odrskih deskah in na filmskem platnu vse preveč. Če že moram igrati prostitutko, potem naj bo to profesionalka, ki je obenem zgledna mati, plaho in omikano bitje. « Prav zaradi tega se je Marianne odločila, da bo njen ženski lik v filmu Sugar Baby dekle, ki dela v mrtvašnici. »Vem, da se mnogim zdi, da je to odvratna služba. Ti ljudje pa le obstajajo in niso nič manj "ljudje" zaradi tega, ker se ukvarjajo z mrliči.« Res je! Gospa Sagebrecht ima prav in se z nežnostjo spominja časov, ko je dokončala tudi šolo za bolničarje in nekaj let delala kot bolničarka in asistentka pri psihiatru. Gospa se očitno spozna na ljudi, obenem pa je iz njenih izjav razvidno, da ne živi zatopljena v neke hollywo-odske sanje (Marianno Sagebrecht so vključili v prestižno ameriško združenje igralcev). Z nasmehom na obrazu, ki je videti vsaj deset let mlajši od tistega, kar pravi osebna izkaznica, je priznala, da je sedaj slavna, predvsem pa bogata. To pa je bil povod k daljšemu razmišljanju o slabo urejeni socialni službi za manj slavne nemške igralce, ki so največkrat revni kot cerkvene miši in za katere bi rada uredila dom »igralcev v pokoju«. »Živim s sestro, z mamo in s hčerko. V družini se imamo lepo, svoje zaslužke pa pošteno odmerjam družini in pomoči prizadetim. Danes smo, jutri nas ne bo več, kaj naj torej počenjam z denarjem v banki ali pod žimnico!« Še enkrat moramo priznati gospe Sagebrecht, da je dokaj konkretna, čeprav se prav rada loti razmišljanja o karmi ter o življenju, ki nas lahko čaka po smrti. Zdaleč bolj konkretni so bili vsekakor njeni odgovori na klasična vprašanja o njenih kratkoročnih načrtih. Hudomušno se je nasmehnila in dejala, da trenutno prav rada izkorišča priložnost, ki jo nudi reklamiza-cija filma Marta in jaz. »S tem in z drugimi filmi sem prepotovala pol sveta. Še novembra letos sem bila na Japonskem, nekaj mesecev na leto živim v ZDA, sicer pa bi bila stalno s kovčkom v roki. Rada imam ljudi in zato tudi rada potujem. Če naj resno odgovorim na vprašanje, pa sem si vzela leto dni premora, ker nočem, da bi postala nek cirkuški fenomen. Ma-rianna sem, Marianna tja. Vabijo me na talk showe, ponujajo mi na desetine scenarijev, jaz pa menim, da je treba zelo preudarno odločati o filmih, še bolj pa o tem, kolikokrat naj se pojavim pred televizijsko kamero. Nočem biti vsiljiva. »Na delo se bom vrnila spomladi. Hočem pomagati nekemu mlademu španskemu režiserju-debitantu Juanu Estelricku. Prebrala sem njegov scenarij in mislim, da je vreden pomoči.« Toliko v vednost vsem oholim igralcem in igralkam, ki pozabljajo na leta, ko so tudi sami iskali vilo, ki bi jim pomagala do slave. EVA FORNAZARIČ Novo leto se bo v tržaškem gledališču Verdi začelo v znamenju baleta in, ker je vrhunskega baleta v našem mestu res malo, postane taka priložnost dvakratni dogodek, saj se bo predstavilo kar deset slavnih imen v istem večeru. Novoletni gala večer z desetimi reprizami bo razveseljeval tržaške baletne navdušence od 4. do 13. januarja v okviru rednega abonmaja in bo tako ponudil poleg vrhunskih izvajalcev tudi najpomembnejše koreografske smeri od Mariusa Petipe do Rolanda Petita in od Georgea Ba-lanchina do Williama Forsytha. V predstavi, ki sta jo pripravila Boris Trailine in Jean Luc Leguay, bodo nastopili Noella Pontois iz pariške Opere (nastopala je z največjimi plesalci, kot so Barišnikov, Nurejev, Boc-ca), Jean Charles Gil iz marsejskega Baleta, nova zvezda francoskega baleta Kadler Belarbi, med Italijani pa Anna Razzi iz milanske Scale, cenjena Luciana Savignano, Marco Pierin, in še Marc Renouard, bivši prvi plesalec Ater Balletta, ki se ga marsikdo spomni iz enkratne interpretacije v Romeu in Juliji ob Elisabetti Terra-bust. Posebej moramo omeniti Aido Gomez, izredno partnerico Antonia Gadesa v Krvavi svatbi, in ognjevitega Antonia Margueza. Spored bo seveda karseda raznolik in tudi zaradi tega zanimiv. Anna Razzi in Marc Renouard bosta ob sodelovanju pianista Alessandra Vitiel-la predstavila Pas de deux na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega in Tres pre-ludes. Sergeja Rahmaninova. Aida Gomez in Antonio Marguez bosta zaplesala Zarabando, Zapateado in Ben Amor, Noella Pontois in Jean Charles Gil bosta ponudila Les amours de Franz po Schubertovi glasbi, ob zaključku večera pa še klasični Pas de deux iz Corsara Mariusa Petipe. Z Marcom Pierinom in Luciana Savignano bosta končno zaživeli koreografiji Maurice Bejarta Les vaigueros in Roberta Northa Dekletova smrt ob glasbi čudovitega Schubertovega kvarteta. Vstopnice za ta neobičajni baletni večer v Trstu bodo prodajali pri blagajni gledališča Verdi od 2. januarja dalje. Proizvodni obrat MIPOT S.p.A. v Krminu (Gorica) MIPOT ELEKTRONSKI SESTAVNI DELI ZA PROFESIONALNO UPORABO • UPORI • UPOROVNA VEZJA • HIBRIDNA VEZJA Tankoslojna in debeloslojna tehnologija MIPOT s.p.A. GLAVNI SEDEŽ: Ul. Corona 5 - KRMIN (GO) Tel. (0481) 630200 - Telex 460408 Telefax (0481) 62387 URAD ZA ZUNANJO TRGOVINO: Ul. S. Michele 334 - GORICA Tel. (0481) 20684 - Telex 461089 - Telefax (0481) 22295 34170 GORICA - Italija - Ul. sv. Mihaela 334 - Tel. (0481) 20684,784,883 Telex 461089 MIPEX I - Telefax (0481) 22295 PROFESIONALNI ELEKTRONSKI KOMPONENTI AVTOMATIZACIJA - RAČUNALNIŠTVO EKSKLUZIVNI DISTRIBUTER ZA JUGOSLAVIJO. SOLAR! — avtomatski sistemi za kontrolo proizvodnje civilnih in drugih struktur, oprema letališč, športnih in civilnih objektov ROVER — profesionalni telekomunikacijski - satelitski sprejemniki UL TRA VOX —- videomatika, teleinformatika FARF1SA — elektroakustika, profesionalna glasbila METHODO — HI-FI sistemi Vsakoletni tradicionalni izleti Primorskega dnevnika Letos v ZDA, Maroko in na San Francisco z značilnimi tramvaji Naše letošnje najdaljše potovanje bo v državah Amerike - od Atlantskega oceana do Havajskih otokov v Pacifiku. Začelo se bo v New Yorku, mestu tisočerih protislovij. Tudi tisti, ki so v New Yorku že bili, bodo gotovo videli kaj novega, saj med nami verjetno ni nikogar, ki bi obiskal vseh 36 muzejev ali 119 newyorških galerij, da o obisku gledališč ali potepanju po Kitajski četrti in ulicah »Little Italy« sploh ne govorimo. Naslednji postanek bo že na zahodni obali ob Tihem oceanu, in sicer v kulturni prestolnici Kalifornije - San Franciscu. To' je mesto kulture in umetnosti, za Evropejce gotovo »najrazumljivejše«. Los Angeles pa je - v nasprotju s San Franciscom - »najbolj ameriško mesto v Ameriki«, s svojimi 13 milijoni prebivalcev drugo največje mesto ZDA, kjer si - tako s ponosom pravijo domačini - lahko privoščite, kar hočete. Od Los Angelesa do Havajskih otokov v Tihem oceanu je kakih 2.700 milj. Kako daleč smo, nam najbolje pove časovna razlika: ko je pri nas poldne, je na Havajih ena ura ponoči -se pravi minus 11 ur razlike! Havaji so 50. država ameriške konfederacije, ki jo sestavlja nekaj desetin otokov, vendar je le sedem naseljenih. Upravno središče je na otoku Oahu z mestom Honolulu. Na havajskih otokih je vse leto toplo, saj se temperatura giblje med 24 in 28 stopinjami C. Prekrasne Plaže in ameriško pojmovanje turizma so pripomogli, da so Havajski otoki danes eno najbolj atraktivnih turističnih središč sveta. New York, San Francisco, Havaji in Los Angeles so torej kraji, ki jih bomo obiskali na našem dvotedenskem potovanju. Spoznali bomo tri različne koncepte življenja ameriških mest, vmes pa bomo imeli čas, da se odpočijemo in okopamo v toplih vodah Tihega oceana, na robu Polinezije. Petek, 8. februarja 1991 Ob 19.00 zborno mesto udeležencev na Trgu Oberdan v Trstu in odhod posebnega avtobusa v Zagreb. Po prihodu namestitev v hotelu »Interconti-nental« za prenočitev. Sobota, 9. februarja 1991 Po zajtrku avtobusni transfer na zagrebško letališče in ob 08.50 odhod letala ameriške družbe Pan Am za Frankfurt (tehnični pristanek) in nato za New York s prihodom ob 17.15. Transfer v hotel »Edison«, nato prosto. Prenočevanje v hotelu. Nedelja, 10. februarja 1991 Po zajtrku poldnevni ogled New Yorka: Empire State Bulding, Lincoln Center, Broadway, Central Park, palača Združenih narodov, Chinatovm, Rockfeler Center, Harlem itd. Popoldne prosto in možnost dodatnih izletov. Prenočevanje v hotelu. Ponedeljek, 11. februar 1991 Zajtrk v hotelu, nato prosto do transferja na letališče. Možnost ogleda muzejev ali vožnja po reki Hudson. Ob 17.15 odhod letala za San Francisco. Takoj po prihodu transfer v hotel »Lombard«, prenočevanje. Torek, 12. februarja 1991 Po zajtrku poldnevni ogled mesta: Civic Center, Old Mission Dolores, Golden Gate Bridge, Twin Park, Fis-herman’s Warf itd. Prosto popoldne za individualne oglede. Prenočevanje v hotelu. Sreda, 13. februarja 1991 Zajtrk v hotelu. V dnevu izlet z ladjo na otok Alcatraz, nekdanjo kaznil- nico. Možnost izleta v Monterreyar-mel ali pa vožnja s starinskim »cable car«. Zanimiv je tudi sprehod po Union Sguare ali obisk trgovinic na Ghi-rardelli Sguare. Četrtek, 14. februarja 1991 Kmalu po zajtrku transfer na letališče in ob 11.15 polet letala za Los Angeles (tehnični pristanek) ter ob 13.45 za Honolulu na Havajskih otokih. Po prihodu (ob 17.25) transfer v hotel »Outrigger Village« ob famozni plaži Waikiki. Namestitev in prenočevanje. Petek, 15. februarja 1991 Po zajtrku poldnevni ogled Honolu-luja s posebnim poudarkom na Pearl Harbour, kjer se je praktično začela vojna med Japonsko in Ameriko. Kopanje na plaži Waikiki. Prenočevanje. Sobota, 16. februarja 1991 Zajtrk in prenočevanje v hotelu. Zvečer odhod v Polinezijski center s folklornim programom in večerjo. Nedelja, 17. februarja 1991 Zajtrk in prenočevanje v hotelu. Možnost izleta z letalom nad Havajskimi otoki ali nočna vožnja z ladjo. Sicilijo Ponedeljek, 18. februarja 1991 Zajtrk, nato ves dan na razpolago za kopanje ali individualne izlete. Zvečer transfer na letališče in ob 22.45 polet letala za Los Angeles. Torek, 19. februarja 1991 Okoli 6. ure prihod v Los Angeles. Ogled mesta, ki med drugim vsebuje Beverly Hills, Rodeo Drive, Hollyvo-od, Down Town, Kitajsko gledališče itd. Namestitev v hotelu »Sheraton Townhaus«. Sreda, 20. februarja 1991 Po zajtrku celovečerni izlet v Dis-nayland, mesto fantazije in futurizma. Prenočevanje v Sheratonu. Četrtek, 21. februarja 1991 Zajtrk v hotelu, dopoldne transfer na letališče in ob 12.30 polet za Frankfurt. Petek, 22. februarja 1991 Ob 10.40 prihod v Frakfurt, ob 12.00 polet za Zagreb s prihodom ob 13.30. Takojšnji transfer z avtobusom v Trst, kjer se bo naše potovanje zaključilo okoli 18. ure. CENA POTOVANJA JE 2.795.000 LIR in vsebuje vse, kar je navedeno v programu. Za razliko od podobnih programov vsebuje naš program tudi bogate ameriške zajtrke, najvažnejše izlete oz. ekskurzije, spremstvo ter eno nočitev v hotelu Internacional v Zagrebu. Namestitev je v dvoposteljnih sobah hotelov I. kategorije. Minimalno število udeležencev je 25, maksimalno pa 30 oseb. Doplačilo za enoposteljno sobo je 580.000 lir'. V ceni niso vključene pijače, glavni obroki in vse kar ni posebej navedeno v programu. Za potovanje je treba imeti veljavni potni list. Teden dni ®den od tolikih maroških »biserov« v Maroku: kraljevska mesta in še marsikaj Maroko je med deželami severnoafriške celine gotovo najbolj turistično razvita država. Oaze, puščava, gozdovi, vrtovi, sadovnjaki, morje in pogorja nudijo radovednemu turistu vedno nove vtise in doživetja. Če k temu dodamo še kraljevska mesta -Meknes, Marrakech, Fes in Rabat - ki so živa priča nekdanje arabske veličine, potem je razumljivo, zakaj je postal Maroko eden najbolj priljubljenih ciljev turistov ne samo iz Evrope temveč vsega sveta. Zaradi izrednega zanimanja in vedno večjega priliva turistov je Maroku uspelo, da je razvil svojo turstično ponudbo na zavidljivo raven. Hoteli so dobri, ceste in avtobusi tudi, ljudje so prijazni in če k temu dodamo še kulturne in zgodovinske spomenike, potem lahko razumemo, zakaj Maroko prednjači pred drugimi afriškimi državami. Poleg Egipta je sedaj Maroko druga afriška država, ki jo bomo obiskali, prepričani, da bodo naši bralci s to izbiro zadovoljni in da bodo še bolj, ko se bodo vrnili s potovanja. Pripomnimo naj še, da je program okvirni, zlasti kar zadeva letalski prevoz, ker ni še določena ura odhoda oziroma povratka. Vsekakor pa se vsebina programa ne bo v ničemer spremenila. Nedelja, 21. aprila 1991 V dnevu zborno mesto na Trgu Oberdan v Trstu in odhod posebnega avtobusa na ljubljansko letališče Brnik. Po opravljenih letaliških in mejnih formalnostih polet letala Adria Airways za Malago (Španija - Costa del Sol). Transfer v Torremolinos, večerja in prenočitev. Ponedeljek, 22. aprila 1991 Po zajtrku v hotelu vožnja z avtobusom v Algeci-ras, prevoz s trajektom preko Gibraltarske ožine v Ceuto na afriški obali in od tu v Tanger, kjer bo večerja in prenočitev. Torek, 23. aprila 1991 Polni pension. Iz Tangerja nas bo pot vodila v Meknes, med potjo pa se bomo ustavili v svetem mestu Moulay Id-riss ter ob izkopaninah Volubilisa. Meknes je bil od leta 1673 (sultan Moulay Ismail) prestolnica Maroka in nudi številne zanimivosti: sultanov mavzolej, kraljevska palača, veličastna mestna vrata, itd. Pod večer prihod v hotel in namestitev po sobah. Prenočevanje. Sreda, 24. aprila 1991 Polni pension. Celodnevni izlet v Fes, zibelko maroške monarhije. Tu si bomo poleg drugega ogledali tudi džamiji Karaouine in Andalous, medreso Attarine in mavzolej Idris. Popoldne prosto za nakupe v slikovitih "su-kih". Četrtek, 25. aprila 1991 Polni pension. Po zajtrku bomo potovanje nadaljevali preko pogorja Srednjega Atlasa do Beni Mellala ali kot ga tudi imenujejo "mesto pomaranč" z lepimi vodopadi. Po počitku za kosilo, nadaljevanje poti v Marrakech, nastanitev v hotelu in prenočevanje. Petek, 26. aprila 1991 Polni pension. Marrakech je mesto, Tu je dalo svoje ime Maroku. Dopoldne si bomo ogledali številne spomenike in zanimivosti, med drugim Palačo in vrtove El Bahia, stolp Koutuobia, slavni trg Djema El Fna s krotilci kač in akrobati ter grobnico dinastije Sadi. Sobota, 27. aprila 1991 Polni pension. Iz Marrakecha se bomo v jutranjih urah odpeljali v Casablanco, eno največjih afriških pristanišč na obali Atlantskega oceana. Po ogledu zanimivega mesta bomo pot nadaljevali v Rabat, eno štirih kraljevskih mest, ki je danes tudi politična prestolnica. Po ogledu mesta nastanitev v hotelu in prenočevanje. Nedelja, 28. aprila 1991 Zadnji dan potovanja. Po zajtrku se bomo iz Rabata odpeljali v Ceuto, kjer sebomo vkrcali na trajekt in po prevozu skozi Gibraltarsko ožino nadaljevali pot v Malago, kjer nas bo čakalo letalo. Po treh urah letenja bomo pristali na ljubljanskem letališču in se takoj z avtobusi odpeljali v Trst, kjer se bo naše potovanje končalo. Cena potovanja je 1.040.000 lir, v kar so vštete vse v programu navedene usluge. Polni pension pomeni tri obroke dnevno, in sicer od večerje, prvega do zajtrka osmega dne potovanja, vendar so vključeni tudi obroki v letalu. Namestitev je v hotelih I. kategorije (4 zvezdice). V ceno niso vključene pijače, napitnine in vse, kar ni posebej navedeno. Za potovanje je treba imeti veljaven potni list. Sončna in spomeniško bogata Sicilija Letos bomo ugodili želji tistih številnih bralcev, ki nas že nekaj let sprašujejo, zakaj he organiziramo izlet na jug Italije, da bi spoznali tudi »drugo plat medalje« naše države ln s tem življenje ljudi, ki so bliže Afriki kot Pa srcu Evrope. Tako smo se odločili, da pripadimo potovanje na Sicilijo, in to v najlep-e(n času, ko je narava v cvetju, na jugu pa že Prijetno toplo. Sicilija je največji italijanski otok (25.708 v.m) in tudi najbolj naseljen, saj odpade na j ^ar 190 prebivalcev. Njegova zgodovina Ja kar se da pisana, začenja pa se v 8. stoletju ob i na^m štetjem, ko so Grki kolonizirali a .. 0t°ka in ga v treh stoletjih popolnoma j jf.bjili- Njim so sledili Rimljani, potem Van-JV.Goti, Bizantinci, leta 826 pa so Sicilijo nii-k* Arnbci- Nasledili so jih Normani, za nir1! Španci pa Savoia in Avstrijci in še Nearijski Borboni, dokler se ni leta 1860 na oto-m i) , rc:al Garibaldi in ga priključil kraljevi-dapi^i' Zat0 nič čudne9a' Ce ohranja Sicilija j, aes spomenike preteklosti, ki gredo od gr-v-r« gledališč do rimskih amfiteatrov, od iz-a , b® mešanice latinsko-bizantinske-arabske u bhekture do številnih pričevanj gotske doln °Sti pa vse do baroka, ki je v Palermu »H svoj največji izaz. kj.Pmv je industrija z vsemi svojimi odten-9lav6 Preras^a kmetijstvo, ki je bilo nekoč v b® gospodarska panoga, pa je-le to še p no izredno pomembna dejavnost. 2®dn n? omeniene industrije pa so se v nasei- ^etrh izredno močno razvila turistična ot0k Predvsem na severni in vzhodni obali priv a' Li poleg zgodovinskih mest in naselij fudo^ai0 iz ieta v leto več turistov. Nič e9a, saj ima otok vse pogoje, da se turis- tično vse bolj razvije, zlasti še, ker so ljudje -za razliko od severa - še vedno dobrosrčni in prijazni. Nedelja, 5. maja 1991 V zgodnjih jutranjih urah zborno mesto vseh udeležencev na Trgu Oberdan in odhod avtobusa GT po avto cesti do Arezza (postanek za kosilo »iz nahrbtnika«) in od tu mimo Rima do Neaplja. Vkrcanje na trajekt, ki nas bo ob 20. uri odpeljal na Sicilijo. Spali bomo v dvo ali troposteljnih kabinah II. razreda. Večerja na ladji. Ponedeljek, 6. maja 1991 Zajtrk na ladji, ob sedmih pa bomo pristali v Palermu. Tu nas bo čakal lokalni vodnik in nas popeljal na ogled mesta in v Monreale. Po kosilu se bomo odpeljali v Agrigento, kjer bo večerja in prenočitev. Torek, 7. maja 1991 Po zajtrku odhod na »tempeljsko turo«, na kateri nam bodo med drugim pokazali naj-lepše izmed 20 grških templev iz 7. do 5. stoletja pred našim štetjem, popoldne pa bomo obiskali znamenito »Villa Romana di Casale«. Naše celodnevno potovanje bomo zaključili v Acirealu, kjer bo večerja in prenočitev. Sreda, 8. maja 1991 Polni pension v hotelu. Dopoldne ogled Catanie in Kiklopske riviere, popoldne pa Taormine. Catania, z vulkanom Etna v ozadju, je glavno mesto pokrajine, bogato z baročnimi spomeniki, medtem ko je Taormina priljubljen in znan letoviščar-ski kraj, kjer se v nekdanjem grškem gledališču še danes odvijajo koncerti, festivali in podobno. Četrtek, 9. maja 1991 Po zajtrku se bomo odpeljali v Messino, kjer se bomo spet vkrcali na trajekt za Villo S. Giovarmi, od tu pa nas bo pot že peljala proti severu. Po kosilu v Amantei bomo pot-nadaljevali do Sorrenta oziroma okolice, kjer bo večerja in prenočitev. Petek, 10. maja 1991 Zajtrk, večerja in prenočitev v Sorrentu, kosilo med potjo. Ves dan bomo namenili ekskurziji v Pom-peje in okolico, zvečer pa bomo prisostvovali predstavi sorrentinske tarantelle. Sobota, 11. maja 1991 Po zajtrku v hotelu se bomo odpravili proti domu, še prej pa se bomo poslovili od našega vodnika, ki nas bo spremljal na vsej poti - od Neaplja do Sorrenta. Med potjo se bomo večkrat ustavili, tako da bomo prišli v Trst okoli 22. ure - spet na Trg Oberdan - kjer se bo naše potovanje končalo. CENA TEGA POTOVANJA JE 792.000 LIR, vsebuje pa naslednje: 1. Vožnja z udobnim avtobusom GT od Trsta do Trsta; 2. vožnja s trajektom na Sicilijo in obratno (prenočevanje, večerja in zajtrk vključeni); 3. usluge polnega pensiona od večerje prvega dne do zajtrka sedmega dne s prenočitvijo v dvoposteljnih sobah T/WC (hoteli s 3 zvezdicami); 5. spremstvo na vsem potovanju in lokalni vodniki v Palermu, Agrigentu in Taormini; 6. predstava tarantelle v Sorrentu. V ceno niso vključene pijače, napitnine in vse kar ni posebej navedeno v programu. Vpis in pogoji Vpisovanje za vsa potovanja Primorskega dnevnika se bo začelo v ponedeljek, 7. januarja in se bo končalo v torek, 8. januarja 1991. Vpisovanje bo na upravi PD v Ul. Montecchi 6 v Trstu in na uredništvu v Gorici v Ul. 24. maja od 8.30 do 12.00 in od 15.00 do 17.00. Ob vpisu je treba predložiti osebno izkaznico (za potovanje na Sicilijo) oziroma potni list za potovanji v ZDA in Maroko. Za potovanje na Sicilijo je treba vplačati 250.000 lir, za Maroko 350.000 lir, za transameriško turo pa 1.500.000 lir. Preostali znesek bo treba vplačati v obrokih, kar bo sproti objavljeno. Prijava za potovanje se lahko brez penalov stornira do 30 dni pred odhodom. Po tem datumu pa so penali naslednji: od 30 do 15 dni pred odhodom 30% cene, od 15 do 7 dni pred odhodom pa 50% cene potovanja. Če nekdo odpove potovanje manj kot 7 dni pred odhodom pa izgubi vso vplačano vsoto. Vsekakor pa prijav-Ijenca lahko nadomesti druga oseba, če ima vse potrebne dokumente. Možno je tudi zavarovanje proti plačilu penalov (informacije pri potovalnem uradu Aurora in pri zavarovalnih družbah). Pred začetkom potovanja oziroma ob vplačilu zadnjega obroka bodo vsi udeleženci dobili dodatna obvestila in informacije. Dosedanjim in bodočim izletnikom želimo mnogo sreče in zdravja v novem letu, predvsem pa še mnogo potovanj. agroforešt; IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA TRST GORICA Tel. (040) 368714, 368988, 369228, 369064 Ulica Trieste 160 Ulica Geppa 9 Tel. (0481) 20982 Telex: 460134 AGROF Fax: (040) 362896 O IMPORT - EXPORT - RAPPRESENTANZE mm mm m m s.r.l. TRST Legalni sedež: Filiala: Ul. Rossetti 111 Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel. (040) 393955, 394001, 394002 Tel. (0481) 533000 Telex 460371 ALPS l^-Telefax 394022' M K M R ^ K M .5^ ^ ^ M ^ CcHUoUfitd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ TRST - VIDEM Sedež: 34135 Trst - Seal a Bel večere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telex 460319 FRIEX - Telefax (040) 43073 Filiala: 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 Čedad - Ul. de Rubeis 12 r y ^ ^ ■FARGO FINE CHEMICALS KEMIJA FARMACEVTIKA Filiale: MILAN GORICA FERNETIČI Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport Filiala GORICA: Ul, Trieste 160 - Tel. (0481) 20769 F ; A dentalex s.a.s. Prodajalni center z materialom in opremo za zobozdravnike TRST — Ul. del Lavatoio 2/B Tel.: (040) 364160-362547 Telex 460457 F f m ”CORIUM“ IMPORT EXPORT s. r. L Ul. Genova 13 34121 TRST Tel. (040) 60310 Telex 461102 CORIUM I Fax (040)364533- ELEKTRIČNE INSTALACIJE Ambrožič Milan ROJAN — Ul. Moreri 7 Tel. 414277 POMORSKA AGENCIJA Mediterranea TRST - U. Milano 4/1 - Tel. (040) 7369 Telex 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE 7» ★ 'A Mm CONTEX S. N. C. IMPORT - EXPORT 34133 TRST - Ul. Marconi 6 Tel. (040) 731858 'F/ Telex 460333 Telefax (040) 724011 Bar Claitdio Giotgio, Berto, Diego Ul. deiristria 4 TRST - Tel. 731334 želi vsem klientom srečno 1991 IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST — Ul. Rismondo 9 Telefon: 761884, 761819 EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA mineralni vodi Rogaška in Radenska pršut »S. Daniele« pivo Puntigam, Reininghaus in Union mineralna voda in pijače Lissa briška vina in Kraški teran Švicar Freiholz preseneča Danes začetek skakalne turneje Danes v italijanski nogometni B ligi Triestina v Salernu Danes v italijanskem košarkarskem prvenstvu A-l lige Tržaški Stefanel na zelo težkem gostovanju v Rimu OBERSTDORF — Na 115-metrski skakalnici Schattenberg, kjer se bo danes začela 39. novoletna skakalna turneja Intersport, je bil včeraj uradni trening, na katerem je bil znova presenetljivo najboljši komaj 16-letni Švicar Sylvian Freiholz. Že predvčerajšnjim je Freiholz, ki je pred dnevi v Thunder Bayu na tekmi za svetovni pokal zasedel 5. mesto, skočil 112 in 100,5 m daleč, medtem ko sta Norvežan Bredesen in Finec Nikkola dosegla daljavo 111 m, a naj-solidnejši od Jugoslovanov je bil Franci Petek (106 m). Včeraj je bil Freiholz spet najdaljši (109 m), Nikkola je pristal pri 107,5 m, Petek je opravil dva dobra skoka (104 in 103 m), ostali Jugoslovani pa so takole skakali: Debelak ima razdaljo 101 m, Ulaga 96 m, a Tepeš v treh skokih ni nikoli šel čez 90 m. Začetek današnje tekme bo ob 11.45, prva serija v konkurenci bo ob 13.00, finalna serija pa ob 14.15. Start dirke Pariz-Dakar PARIZ — Francoz Jacgues Houssat za volanom tovornjaka perlini je prvi krenil na pot avtomoto dirke Pariz-Dakar, in sicer izpred gradu Vincen-nes. Za njim se je proti Clermont-Fer-randu, kjer bo danes predetapa, podalo še 405 tekmovalcev. Iz Clermont-Ferranda bo karavana šla v Marseille, od tam pa s trajektom v Tripoli, kjer se bo 1. januarja dirka nadaljevala (ali bolje, kjer se bo pravzaprav šele začela). Dirka se bo končala 17. januarja v Dakarju, potem ko bodo tekmovalci prevozili 9.186 km in prečkali 5 držav. Libijo, Niger, Mali, Mavretanijo in Senegal. V 16. kolu druge italijanske nogometne lige bo Triestina danes zaposlena, pod vodostvom novega trenerja Venerande, na zelo težkem gostovanju v Salernu, kjer se bo spoprijela z de-vetouvršečno Salernitano, ki ima štiri točke več od tržaškega moštva. Tržačani bodo nastopili brez po-škodvanih Urbana in Terracciana, medtem ko so okrevali Drago, Con-sagra in Picci. Kot je bilo opaziti na treningih, bo Triestina danes igrala le z enim pravim napadalcem, to je s Scarafonijem, kar tudi pomeni, da je namen trenerja Venerande odnesti točko s tega težkega gostovanja. Derbi današnjega kola pa bo bržkone v Vidmu, kjer bo gostovala Verona, ki se želi takoj vrniti med prvoligaše. DANAŠNJI SPORED (14.30): Ancona - Avellino; Barletta - Messina; Cre-monese - Brescia; Lucchese - Ascoli; Pescara - Modena; Reggiana - Cosen-za; Reggina - Padova; Salernitana -TRIESTINA; Taranto - Foggia; UDI-NESE - Verona. LESTVICA: Foggia 20; Messina 19; Verona 18; Ancona in Lucchese 17; Reggiana, Ascoli in Taranto 16; Salernitana in Avellino 15; Cremonese, Brescia, Padova in Barletta 14; Pescara in Cosenza 13; Reggina 12; UDINESE in TRIESTINA 11; Modena 10. Danes v A ligi Vse oči uprte v Milan in Genovo Prav ob izteku leta bodo ljubitelji italijanskega nogometa še kako prišli na svoj račun. V današnjem, 14. kolu bosta namreč na sporedu pravi poslastici. V Milanu bo tekma Milan - Ju-ventus, v Genovi pa Sampdoria - In-ter. Tako v Milanu kot v Genovi sta seveda stadiona razprodana, saj bodo zaposlene ekipe, ki so na prvih štirih mestih lestvice. Za taka derbija je vsako predvidevanje tvegano. Kot običajno je muhasti Maradona spet razburkal »neapeljske vode« in sploh se ni pridružil ekipi, ki bo danes gostovala v Ceseni. Vodstvo Napolija ga bo zato primemo kaznovalo. Naj omenimo, da je danes na sporedu še nekaj zanimivih tekem, med katerimi bi omenili že prava derbija proti izpadu Fiorentina - Bologna in Lecce -Bari ter srečanje za visoka mesta na lestvici med Torinom in Parmo. DANAŠNJI SPORED (14.30): Atalan-ta - Roma; Cagliari - Genoa; Cesena -Napoli; Fiorentina - Bologna; Lazio -Piša; Lecce - Bari; Milan - Juventus; Sampdoria - Inter; Torino - Parma. LESTVICA: Inter 19; Juventus 18; Sampdoria 17; Milan in Parma 16; Genoa 15; Torino, Lazio in Napoli 13; Roma, Bari in Atalanta 12; Piša in Lecce 11; Fiorentina 10; Bologna in Cesena 8; Cagliari 6. Sampdoria, Milan, Piša in Roma imajo po tekmo manj. Tenis: Jugoslavija odpravila Italijo PERTH — V 3. kolu mednarodnega teniškega turnirja za »Pokal Hopman« je Jugoslavija odpravila Italijo kar s 3:0. Posamezni izidi: Prpič - Cane 6:4; 6:3; Seleš - Reggi 6:2, 6:7, 6:4; Prpič, Seleš - Cane, Reggi 8:3. Tržaški Stefanel bo danes v prvem povratnem kolu A-l lige gostoval v Rimu, kjer se bo spoprijel z Messagge-rom, ki ga je v uvodnem kolu tega prvenstva tudi premagal. Tržačani bodo igrali v najboljši postavi (tudi Američan Gray je nared), favoriti pa so seveda rimski košarkarji, ki glede na prvo srečanje lahko sedaj računajo tudi na Radjo. Sicer pa bo danes v središču pozornosti srečanje v Caserti med prvouvr-ščenima Phonolo in Benettom iz Tre-visa. Včeraj pa so že igrali dokaj pomembno tekmo z vrha lestvice v Can-tuju med Clearom in Libertasom iz Livorna. Zmagal je Clear z 92:86, potem ko so gostje zanesljivo vodili v prvem polčasu (45:36). V nadaljevanju pa so se gostitelji razigrali in tudi zasluženo zmagali. V drugem včerajšnjem antici-piranem srečanju pa je v Bologni Au-xilium iz Turina presenetljivo premagal domači Knorr s 101:89 (50:52). DANAŠNJI SPORED (17.30): Mes-saggero - Stefanel; Filanto - Panasonic; Philips - Sisid; Ranger - Napoli; Scavolini - Firenze; Phonola - Benet-ton. DANAŠNJI SPORED A-2 LIGE: Re-yer Benetke - Lotus; Livorno - Billy Desio; Fernet Branca - Glaxo; Tele-market - Fabriano; Kleenex - Banco-sardegna; Cremona - Ticino; Emmeze-ta - Birramessina. Lakersi na »openu« v Parizu PARIZ — Na prihodnjem košarkarskem turnirju »Mc Donald open«, ki bo 18. in 19. oktobra v Parizu, bo NBA zastopalo moštvo Los Angeles Lakers. Organizatorji so še sporočili, da bo ena od ostalih treh ekip francoski Limoges. Nova zmaga Jugoslovank DRAMA (Grčija) — Jugoslovanska ženska reprezentanca je na drugi tekmi balkanskega košarkarskega prvenstva s 93:61 (48:35) premagala Bolgarijo. Jugoslovanke so tako na dobri poti, da ubranijo naslov prvaka Balkana. Vrstni red: Bolgarija 4 točke (3 tekme), Jugoslavija 4 (2), Romunija 2 (3), Grčija 2 (2), Albanija 0 (2). Zima je prišla. Narodna ul. 160 O P C I N E SPOTI Tel. 213193 se vam priporoča z veliko izbiro zimske opreme in vošči vesele praznike Pred svetovnim plavalnim prvenstvom v Perthu Giorgio Lamberti Plavalna elita (pri ženskah to, kar od nje ostaja po zatonu plavalk bivše NDR) bi se morala za svetovne naslove boriti že v teku leta 1990, dodelitev organizacije Avstraliji pa je prispevalo k tehničnemu premiku- v leto 1991. Svetovno prvenstvo bo tako v Perthu °d 3. do 13. januarja. . Prejšnje prvenstvo v Madridu (1986) Je že predaleč, da bi neposredno vplivalo na razmerje moči. Svetovni (evropski) dogodki pa so tudi že prehiteli sLko z olimpijskih iger v Seulu. Brez dvoma se bo tablica osvojenih kolajn znova zelo spremenila. Po prejšnjem odstopanju ZDA bi se slednje utegnile Ponovno utrditi kot nesporna plavalna velesila, zelo veliko pa si obetajo tudi Avstralci, ki imajo le redkokdaj prilož-n°st, da svoje moči merijo med svojo Polno sezono. Z izjemo domačinov so otorali vsi ostali formo uravnati za nenavadno obdobje leta. Ugibanja o številu kolajn, ki bi jih lahko osvojile nemške plavalke (sedaj ze v združeni ekipi) so sedaj neaktualna. Privlačnost prvenstva naj bi bila v naskakovanju na svetovne rekorde, vendar se tudi v tem pogledu zadeva zapleta. Tablice rekordov so vse manj sveže, elno zato, ker se kljub zagotovilom, na je plavanje čist šport, vedno bolj uslja o sredstvih, ki ne služijo samo a preganjanje prehlada, delno pa tudi N d ker so cilji vedno zahtevnejši. Skoraj zanesljivo bodo vsaj trije rekordi v ženski konkurenci v letu 1991 nosegli svojo desetletnico. V konku-enci moških je najstarejši rekord Salj-'kova na 1500 m, ki pa bo v Perthu \/610 m°dnem prepihu. . v’ Perthu bodo pred moškimi na-ednji svetovni rekordi: 50(g® prosto Tom Jager (ZDA) 21" ^ fi«1 Prosto Malt Biondi (ZDA) 48" J88) ...nt prosto Giorgio Lamberti 4Q1 46^69(89) 0, ni prosto Uwe Dassler (ND ison 6 95 <88> j^ ^n prosto Vladimir Saljnikov (S m hrbtno Dvid Barkoff (ZI 2on 51 (88) m hrbtno Igor Poljanski) (; 158"14 (85) 100 m prsno Adrian Moorhouse (VB) TOT'49 (90) 200 m prsno Mike Barrowman (ZDA) 2T1"53 (90) 100 m delfin Pablo Morales (ZDA) 52"84 (86) 200 m delfin Michael Gross (ZRN) T56"24 (86) 200 m mešano David Wharton (ZDA) 2’00"11 (89) 400 m mešano Tarnaš Darnyi (Madž.) 4T4"75 (88) 4x100 m prosto ZDA 3T6"53 (88) 4x200 m prosto ZDA 7'12"51 (88) 4x100 m mešano.ZDA 3'36"93 (88) V 16 panogah tedanjega sporeda so v Seulu ZDA osvojile skupno 11 kolajn, SZ jih je dosegla 8, NDR 6, Madžarska 4, ZRN in Velika Britanija po 3 itd. Do zlata je s »plavalskim Gulli-tom« Nastyjem prišel tedaj celo Suri-name! V ženski konkurenci so svetovni rekordi naslednji: 50 m prosto Yang Wen Yi (Kit.) 24"98 (88) 100 m prosto Kristin Otto (NDR) 54"73 (86) 200 m prosto Heike Friedrich (NDR) T57"55 (86) 400 m prosto Janet Evans (ZDA) 4'03"85 (88) 800 m prosto Janet Evans (ZDA) 8T6"22 (89) 100 m hrbtno Ina Kleber (NDR) 1'00"59 (84) 200 m hrbtno Betsy Mitchell (ZDA) 2'08"60 (86) 100 m prsno Silke Homer (NDR) 1'07"91 (87) 200 m prsno Silke Hdrner (NDR) 2'26"71 (88) 100 m delfin Mary Meagher (ZDA) 57"93 (81) 200 m delfin Mary Meagher (ZDA) 2'05"96 (81) 200 m mešano Ute Geweniger (NDR) 2TT73 (81) 400 m mešano Petra Schneider (NDR) 4'36"10 (82) 4x100 m prosto NDR 3'40"57 (86) 4x200 m prosto NDR 7'55"47 (87) 4x100 m mešano NDR 4'03"69 (84) V 15 panogah olimpijskega programa iz Seula so plavalke NDR osvojile kar 22 raznih kolajn in Američankam pustile samo 6 odličij. Do kolajne (srebrne) je tedaj prišla celo Kostarika. Serijsko bodo nove znamke v Perthu dosegali na novih panogah 50 m prsno, hrbtno in delfin in v štafetah 4x50 m mešano. Ti rekordi ne bodo imeli prevelikega tehničnega pomena, ker se s skokom v vodo doseže že približno četrtino celotne razdalje. Tehnični pomen bi imele te panoge s startom iz vode. (Bruno Križman) Nov pokrovitelj MZSTE Meddruštvena zamejska smučarska tekmovalna ekipa - MZSTE je letos zamenjala pokrovitelja. Novi sponzor za letošnjo sezono bo goriško podjetje Metal Trading. Predstavitev ekipe in sponzorja bo po novoletnih praznikih. Prve tekme ekipe bodo že 6. januarja na Nevejskem sedlu. oznam veliko različnih LJ vrst kave, toda X takšnih, kakršnih sta ti dve ne srečamo vsak dan! Od Cremcafle nam prihajata še čisto sveži in komaj praženi novi vrsti vakuumsko pakirane kave, taki, kot sem si jih vedno želela, a si jih nisem nikoli upala vprašati. Prva je ”Gusto Forte“, mešanica z odličnim značajem, seveda vakuumsko zaprta, tako da lahko do zadnjega požirka sprosti polnost svoje silne in predirne arome. Drugi pa je ime Trema di Cafle“: mojstrsko prefinjena mešanica nežnih vonjav vrst Arabica, okrepljena s ščepcem Robuste. Dva resnično simpatična obraza. In kako lepo se predstavljata, zmerno in hkrati elegantno, z njuno idealno težo: 250 gramov. Trema di Cafle“ in Tusto Forte“: novi zamisli pod znakom Cremcafle v veselje vaše posode za kavo. In v vaše! častna beseda! draguljarna malalan Opčine - Narodna ulica 28 - Tel. 211465 - Trst Tinr Društvena gostilna Opčine PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ClSCENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV OPČINE - TRST Ul. del Gardi 3/1 Tel. (040)211336 - 213592 Fax (040)214802 34016 OPČINE (Trst) —Narodna ul. 51 —Telefon (040) 211424-213992 Telex 460250 KOIMPEX I —Telefax (040) 212255 .'V . \ .'V ^ .'V' y \ .'X' iSaiul \ .'N{ >\ ,>\ >\ ®> Audi VOLKSWAGEN 0 AUTO SACCHETTI GORICA ^ - FOTO VIDEO OPTIKA FOTOGRAFSKI LABORATORIJ - IZROČITEV V 30 MINUTAH GORICA - Korzo Italia 41 - Tel. 533124 vse za amatersko fotografiranje fotografski in video servisi za vse priložnosti in poroke center za kontaktne leče GRADIŠČE - Ul. Giotti 8 - Tel. 92324 GORICA - Korzo Italia 90/A - Tel. 535590 Sedež: Lungo Isonzo Argentina 9/11 Tel. (0481) 533771 AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. (0481) 533627 TRŽIČ - Avtosalon: Ul. A. Boito 38/e Tel. (0481) 45949 h r? $ ® # vam želi SREČNO NOVO •k-kifk-kickJfkiiifkle-kJfkliifkJt a: . AT; , aH Ax\ europaper, ♦ proizvodnja ♦ trgovina ♦ oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo 34170 GORICA Ul. deirindustria 6 Tel. (0481)20985 - 21975 Telex 461156 PAPER Telefax (0481)21117 Piedi Felici Daria Zavadlav GORICA - Ul. Trieste 12 TEL. (0481)521053 GORICA - Ul. S. Pellico 16 Tel. 535485 nogavice — razne copate za dom in prosti čas P COPEGD ŠTANDREŽ - Industrijska cona Gorica - Ul. A. Gregorčič 25 Tel. (0481) 20636 - 21845 - Fax (0481) 21615 - Telex 460495 COPEGO GROSISTIČNO PODJETJE NA PODROČJU JESTVIN PROIZVODNJA KEKSOV IN BIŠKOTOV PRAŽILNICA KAVE r/ifArftol&itriite Elegantno in ekskluzivno vzdušje v kavarni Elvio Ferigo - Caffe Garibaldi n 4 r4 ^:g:| f rt ® Al Aij&t -4'^P ELEKTROINŠTALACIJE Antoni Sergio OPČINE - Ul. Biancospino 24 - Tel. 212954 NAČRTOVANJE IN NAMESTITEV ELEKTRIČNIH NAPRAV V CIVILNE IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE H f t ~k : ik y \^nv JESTVINE Silvan Grgič PADRlCE 37 — Tel. 226293 GOSTILNA EKRICO in I AHIO Sprejemamo rezervacije za svečane priložnosti kosila in večerje Padrice 59 Tel. 226301 Zaprto ob četrtkih MIZARSKA DELAVNICA CANZIANI EGIDIO TREBČE .233 —Tel. 212674 MIZARSKA DELAVNICA Kralj Alfred TREBČE 225 lesni izdelki, okna, vrata pohištvo po naročilu IMPORT - EXPORT MESNICA V Albin Bak PADRlCE 116 — Tel. 226184 GOSTILNA msstoi \/ Repen 70 Škabar Najemnica Milena Žagar Tel. 327117 OREL Srečko Prosek Devinščina 6 Tel: (040) 225149 ' f1 mmm BAR - SLADOLED POSLOVALNICA TOTOCALCIO -TOTIP - ENALOTTO PROSEK 140 Tel. 225286 Trgovina posode in darilnih predmetov Fioretta Pertot Liviana Zorn PROSEK 5 Tel. 225142 Sprejemamo poročne liste 1A BOTTEGA del CARSO Paoletich & Cattarini PROSEK 152 trgovina barv in lakov PROSECCO COLOM pROSEK 138 Tel. 225912 MANUFAKTURNA TRGOVINA Rafael Štoka PROSEK 1 Tel. 225121 pekarna in slaščičarna BUKAVEC Prosek 160 TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK PROSEK 151 START šport Vse za šport Prosek 551 — TELEVIZORJI — ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI — RADIOAPARATI — AVTORADIO SEMENARNA Zorn Radovan Semena — Kmečko orodje — Gnojila — Antiparazitarna sredstva — Cvetlične vaze — Gomolji in rastline na splošno ter sadno drevje Dogodki, ki so se vklesali v spomin slehernega Slovenca Prelomno leto 1941 Že pol stoletja je minilo od danes že oddaljenega leta 1941. Vendar je leto 1941 nedvomno prelomno leto v slovenski zgodovini. Spada med tiste nepozabne letnice, ko se dogodki nepozabno zapišejo v človeški spomin. 50 let je že od ustavnovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 50 let od tistega 27. aprila 1941. Prav tako je že petdeset let od ustrelitve petih slovenskih junakov na vojaškem strelišču na Opčinah. 50 let od tistega 15. decembra 1941. Oba dogodka sta vklesana v spomin slovenskega primorskega človeka. Pri strani pogreb Pina Tomažiča in njegovih padlih tovarišev v Trstu takoj po koncu vojne leta 1945; pod naslovom odkritje spominske plošče na openskem strelišču leta 1945; spodaj pa maša na Trgu Unita ob pogrebu petih žrtev fašističnega režima Če izvzamemo procese proti slovenskim partizanom, pomeni drugi tržaški proces decembra 1941 proti 60 obtožencem vseh nazorov vrhunec v zgodovini posebnega sodišča. Na ta način je fašistični režim trdo obračunal s predvojnim protifašističnim gibanjem primorskih Slovencev. Od marca do novembra 1940 je fašistična policija OVRA postopno aretirala 300 Slovencev iz Trsta, Krasa, Divače, Gorice in okolice ter iz takrat obmejnih krajev Bovec, Baška grapa, Pivka, Ilirska Bistrica. Manj so aretacije prizadele osrednji del Primorske, nič pa slovensko Istro. Z mučenjem aretiranih je preiskovalcem uspelo spoznati protifašistično dejavnost komunistov, narodnih revolucionarjev, izobražencev in mladinskih skupin. Izmed 300 aretiranih so jih 240 kaznovali z opominom, policijskim nadzorstvom ali internacijo. 60 najbolj osumljenih pa je policija izročila posebnemu sodišču za zaščito države (Tribunale speciale). Razdeljeni so bili ha tri skupine: 26 komunistov, 12 »teroristov« in 22 izobražencev. Oblasti so proces odlagale iz meseca v mesec, kakor se je spreminjal zunanjepolitični položaj. Medtem je aprila 1941 Italija napadla Jugoslavijo in med drugim zasedla del Slovenije in si priključila t.i. Ljubljansko pokrajino. Na okupiranem ozemlju so italijanske fašistične oblasti zaprle še primorske emigrante in jih del uvrstile med obtožence drugega tržaškega procesa. Čas procesa, od 2. so 14. decembra 1941, so izbrali, ko se je na Primorskem že razširilo narodnoosvobodilno gibanje. Obtoženci so bili obtoženi kot člani, voditelji in organizatorji »zarotniške organizacije«, ki je s sabotažami, političnim in vojaškim vohunstvom, šču-vanje vojakov k nepokorščini in s pripravami na oboroženo vstajo nameravala »rušiti državno integriteto in enotnost«. Državni tožilec je zahteval 12 smrtnih obsodb in nad 900 let zaporne kazni (po štiri iz vsake iz prej omenjenih skupin). Devet obtožencev je posebno sodišče obsodilo na smrt, 23 na 30 let zapora, ostale na zapor od enega do 24 let, le štiri je oprostilo. Štirje obtoženci Lavo Čermelj, Franc Kavs, Anton Ščuka in Dorče Sardoč so bili zadnji trenutek pomiloščeni na dosmrtno ječo. Komunističnega voditelja Pina Tomažiča ter narodne revolucionarje Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala so 15. decembra 1941 ob 8. uri in 5 minut ustrelili na strelišču na Opčinah pri Trstu. Trupla usmrčenih junakov šo odpeljali in zakrili. Njihove grobove so našli svojci šele 22. avgusta 1945 na pokopališču mesta Villorba v pokrajini Treviso. Posmrtne ostanke so prepelja- Pred petdesetimi leti je bila oblikovana Osvobodilna fronta Odločen odgovor slovenskega naroda Ustanovni sestanek Protiimperialistične fronte slovenskega naroda, ki se je 22. junija ob napadu na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF), je bil 27. aprila 1941 na Večni poti štev. 3 v Ljubljani. Navzoči so bili predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnega krila Sokola, naprednih kulturnih delavcev. Z ustanovnim sestankom OF se je začelo povsem novo obdobje v dolgotrajnem bolu Slovencev za narodnostne pravice. Hkrati je sestanek pomenil začetek vsenarodnega osvobodilnega boja proti okupatorjem. Z združenim napadom sil »osi« na kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941 ter z okupacijo Slovenije s strani Nemčije, Italije in Madžarske je bila Jugoslavija zbrisana z zemljevida Evrope, slovenski narod pa zapisan poginu. In prav slovenski narod je znal pravilno in močno odgovoriti. Nadalje je bil na Primorskem povsem naraven prehod iz predvojnega protifašističnega gibanja v narodnoosvobodilno vojno. Ustanovitev OF je torej pravi mejnik v sodobni slovenski zgodovini. Narodnoosvobodilni boj se je na Primorskem začel istočasno kot v ostalih slovenskih pokrajinah. Temeljni cilj je bil isti. Pripomniti je treba, sa se je Osvobodilna fronta pri nas gradila in razvijala nekoliko drugače. Tu ni bilo ustanovnih skupin OF, zato so bili odbori enotni. Sestavljali pa so jih člani KP1, člani narodno-revolucionarne organizacije, bivši člani razpuščenih mladinskih in prosvetnih društev, narodno zavedni in protifašistično razpoloženi Slovenci. Na prven zasedanju vrhovnega plenuma fronte so izdelali prve osnutke programa. Tako so 15. junija 1941 odobrili gesla osvobodilnega boja. Naj navedem prvi dve gesli: 1. Pravica slovenskega naroda do samoodločbe, vštevši pravico do odcepitve in združenja z drugimi narodi. 2. Osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda, vštevši koroške in primorske Slovence. Do konca leta 1941 je bil izoblikovan program Osvobodilne fronte pod imenom temeljne točke: 1. Proti okupatorju je treba začeti neizprosno akcijo. 2. Ta akcija je izhodišče za združitev vseh Slovencev. 3. Stoječ na stališču naravne in usodne Skupnosti jugoslovanskih narodov, OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost narodov Jugoslavije. Hkrati stremi k povezanosti slovenskih narodov na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe. 4. Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva. 5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih. 6. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast OF slovenskega naroda v celoti. 7. Po narodni osvoboditvi uvede OF dosledfio ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudsko demokratičen način po osvoboditvi. 8. V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosvelta in Stalina (atlantska izjava) bo po narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Zedinjene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam. OF bo to osnovno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi. 9. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz narodnoosvobodilnih čet in Narodne zaščite, kamor so vpoklicani vsi Slovenci. 11 v Trst, kjer je bila 28. oktobra 1945 javna komemoracija. Na samem kraju ustrelitve je bila 16. decembra 1945 odkrita spominska plošča. Tam se vsako leto vrstijo spominske svečanosti. Državni tožilec Carlo Fallace je zahteval zoper obtožence — po tridnevnem nabreklem in napadalnem govoru — 12 smrtnih obsodb in skupno nad 900 let zapornih kazni. 14. decembra 1941 ob 12. uri in 35 minut je fašistično sodišče razglasilo sodbo na smrt obsojencenih in na zaporne kazni. Anton Abram, električar, 30 let; Anton Babič, študent, oproščen; Alojz Besednjak, kmetovalec, 6 let; Franc Bi-zalj, kmetovalec, 30 let; Radivoj Bobič, študent, oproščen; Milan Bolčič, uradnik, 15 let; Viktor Bobek, pek, na smrt; Mirko Brovč, trgovec, 30 let; Alojz Bu-zin, študent, 30 let; Oscar Caramare, delavec, 1 leto in 6 mesecev; Srečko Colja, kamnosek, 16 let; Lavo Čermelj, profesor, na smrtj Andrej Čok, učitelj, 12 let; Leopold Čopi, delavec, 30 let; Anton Danev, zdravnik, 10 let; Rudolf Di Lenardo, kamnosek, oproščen; Jakob Dolenc, kmetovalec, 30 let; Albin Dujc, zobotehnik, 30 let;. Vladimir Duj-movovič, trg. pomočnik, 30 let; Ivan Gašperšič, čevljar, 30 let; Ivan Ivančič, tekstilni delavec, na smrt; Franc Kavs, novinar, na smrt; Ivan Klavora, delavec, 30 let; Jože Kos, kmetovalec, oproščen; Simon Kos, kmetovalec, na smrt; Josip Kosovel, profesor, 15 let; Angel Kukanja, pravnik, 16 let; Štefan Lovrenčič, bančnik, 15 let; Vladimir Mankoč, študent, 12 let; Edvard Mlekuž, delavec, 6 let; Roman Pahor, uradnik, 12 let; Giovanni Postogna, delavec, 30 let; Ludvik Požrl, kmetovalec, 30 let; Ludvik Prezelj, kmetovalec, 30 let; Srečko Rejec, kmetovalec, 30 let; Ferdinand Rukin, delavec, 7 let; Dorče Sardoč, zobozdravnik, na smrt; Jakob Semec, kmetovalec, 30 let; Avgust Sfiligoj, advokat, 30 let; Slavoj Slavnik, advokat, 15 let; Franc Sluga, kmetovalec, 30 let; Viktor Sosič, študent, 24 let; Bruno Stanič, uradnik, 12 let; Anton Ščuka, agronom, na smrt; Albin Škrlj, delavec, 30 let; Karlo Štefančič, študent, 10 let; Ludvik Šturm, študent, 12 let; Pino Tomažič, študent, na smrt; Franc Tončič, advokat, 16 let; Venceslav Tuta,, pravnik 30 let; Franc Udovič, 12 let; Jože Ujčič, mehanik, 30 let; Marija Urbančič, uradnica, 8 let; Adolf Uršič, študent, 30 let; Ivan Vadnal, kmetovalec, na smrt; Ivan Vatovec, mizar, 30 let; Vidko Vremec, uradnik, 15 let; Stanislav Vuk, pravnik, 15 let; Boris Zidarič, študent, 6 let; Mirko Zornik, rudar, 30 let. Pripravil MILAN PAHOR Vrsta pomembnih obletnic Leta pač tečejo neusmiljeno. Spomin na določene dogodke se zamegli. Človek rad pozablja, ker se prevečkrat sooča s sedanjostjo ter obenem misli na prihodnost. V človeški zavesti pa le ostanejo spomini. To ga veže na preteklost, vendar skozi očala sedanjosti. Sedaj vsi čutimo lastno zavest ter skupno zavest. Skozi kolektivni in skozi osebni spomin pa se razrašča pripadnost narodu, ozemlju, mestu, vasi in obenem samemu sebi, ki se prepoznava v vsem tem. Vsako leto nam prikliče v spomin dogodke, ljudi, društva, organizacije. Vse to nas sicer popelje v pretekost, vendar nam obenem vrača moč za sedanjost in daje upanje v boljšo bodočnost. V letu 1991 je cela vrsta obletnic, ki bi se jih bilo vredno sopmniti. Navedel bi le nekatere iz bogate bere Spominskih datumov za leto 1991, ki jih je pred kratkim pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Iz treh sklopov (dogodki, denarni zavodi, društva) navajam nekatere obletnice. DOGODKI: — 145 let izida Poezij Franceta Prešerna (15. 12. 1846) — 125 let od priključitve Benečije Italiji (3. 10. 1866) — 120 let od izida prve številke časopisa Soča (31. 3.1871) — 115 let od izida številke časopisa Edinost (8. 1. 1876) — 110 let od izida Ljubljanskega Zvona (1. 1. 1881) — 95 let od ustanovitve Jugoslovanske socialne demokratske stranke — 70 let od veljave Rapalske pogodbe (5. 1. 1921) — 70 let od prvih volitev v Julijski krajini (15. 5. 1921) — 70 let od požiga Narodnega doma pri Sv. Ivanu (3. 9. 1921) — 70 let od požiga Narodnega doma v Rojanu (8. 9. 1921) — 65 let zakona, s katerim je bilo ustanovljeno Posebno sodišče za zaščito države (Tribunale speciale) (25. 11. 1926) — 50 let od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (27. 4.1941) — 50 let od ustrelitve petih junakov na Opčinah (15. 12. 1941) — 45 let od prve ustave FLRJ (31. 1. 1945) — 45 let od dela razmejitvene mednarodne komisije — 45 let od proglasitve Republike Italije (2. — 45 let od mirovne konference v Parizu (29. 7. — 15. 10. 1946) DENARNI ZAVODI, DENARNE ZADRUGE, GOSPODARSKA DRUŠTVA: — 100 let od začetka rednega delovanja Tržaške posojilnice in hranilnice (3. 11. 1891) — 100 let od ustanovitve Gospodarskega društva na Frdeniču (26. 6. 1891) — 100 let od ustanovitve Konsumnega društva v Rojanu (kasneje Posojilno in kon-sumno društvo v Rojanu) (28. 8. 1891) — 100 let Pogrebnega društva v Rojanu (15. 9. 1891) — 100 let Gospodarskega društva v Lonjerju (3. 11. 1891) — 80 let ustanovitve Narodne hranilnice in posojilnice v Trstu (11. 2. 1911) — 80 let od ustanovitve Občekoristne stavbne in stanovanjske zadruge Naš dom v Trstu (15. 10. 1911) — 80 let Gospodarske zadruge v Mačkoljah Obrtno gospodarskega društva v Nabrežini Poarebnega društva v Škednju — 70 let od ustanovitve Zadružne zveze v Trstu (2. 6. 1921). DRUŠTVA: — 130 let od ustanovitve Slavjanske narodne čitalnice v Trstu (29. 1. 1861) — 115 let od ustanovitve slovenskega narodnega političnega društva Sloga v Gorici (20. 1. 1876) — 110 let od ustanovitve Bralnega društva na Opčinah (10. 5. 1881) — 110 let od ustanovitve Katoliškega bralnega društva v Podgori — 100 let od ustanovitve Bralnega in pevskega društva na Opčinah — 100 let Bralnega društva v Nabrežini — 100 let od ustanovitve Pevskega društva Svoboda v Rocolu — 90 let Katoliškega tiskovnega društva v Gorici (31.1. 1901) — 90 let Pevskega in bralnega društva Prešeren v Boljuncu — 90 let Šentjakobske čitalnice v Trstu — 90 let Pevskega društva v Trebčah — 80 let od ustanovitve Tržaške sokolske župe — 80 let od ustanovitve Goriške sokolske župe — 80 let od ustanovitve Pevskega društva Gaj v Banih — 70 let od ustanovitve Ljudskih odrov v Tržiču, Doberdobu in Števerjanu. ADRIATRANS S.r.l. Zadružna organizacija avtoprevoznikov KAMIONSKI TERMINAL FERNETIČI 34016 Repentabor (Trst) Tel. (040) 212328 - 213029 MANUFAKTURNA TRGOVINA Pertot Ivana NABREŽINA 106/4 Tel. (040) 200055 \ .''vv' y\ .'s\ .''N ..Vs^ ” ^ ^ ^ .'v\ ..N\ .''N ..'X .".n .-n\ >'\ ..x\ .'\n ..s\ y\ ,'.n\ '■ v^n'~ "^\v 'x\$\v '\\^\v ■^\v \x$\v ZIDARIČ S.n.c. Zidarič G. in B. NABREŽINA 120 Tei (040)200232 Fax (040)201188 Colgate Palmolive PROFESSIONAL! 3M SCOTT DIVISIONE COMUNIlA PAPIRNATI IZDELKI ZA EMBALAŽO ^r*x IL5UDI Zadružna kraška mlekarna f/i r* * zadruga z o. z. \t 1 COL -REPENTABOR Tel. (040) 327427 TRGOVINA, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Gustinčič KRIZ 204 — Tel. 220349 ^ VK ^ TECNOMARMI SNC OBDELAVA MARMORJA IN GRANITA Nabrežina Cesta za telovadnico 11/B Tel. (040) 200130 r i 5 " • W' W' Železnina Rožica Terčon-Perlot NABREŽINA 124 Tel. 200122 \\Ln*' w-L\x v' L\' ■ TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE Aleksandra NABREŽINA 142 L' AVTOKAROSERIJA Švara S. St Masten S. Nabrežina Kamnolomi 69 Tel. 200654, 299768 -A'' _I133MI 13 CO Service Tel. 220717 vošči srečno novo leto 'kit RIBARNICA ^ CONSOLARI LAURA Tel. 291046 SESLJAN 31 tr Mesnica »CARSICA« NABREŽINA CENTER 144 - Tel. 200020 TRŽIČ - UL. TIMAVO 15 - TEL. (0481) 72574 TRŽIČ: ZORZIN IVANA trgovina z mesom na debelo in na drobno tAc c Terčon A. in Clarici A. SESLJAN 27/A - TEL. (040) 299259 SLAŠČIČARNA - SLADOLEDARNA Costu det Barbari Irst - Sesljan 34/f 1 e|ef.on 299963 srečno 1991 ^SoccmSct ^Rctrio* VRT BAR - SOBE PARKIRIŠČE Zaprto ob torkih Draga - S. Elia - Tel. 228173 Lovske specialitete, žabe srečno 1991 Baia degli Uscocchi Ribiško naselje 162 TRST —Tel. (040) 208516 Publiest S.r.l. Oglasna agencija Primorskega dnevnika in drugih izdaj ZTT TRST - Ul. dei Montecchi 6 - Telefon (040) 7796688 TT •jr r^aj bi bil danes Trst, ko ne bi tj/ bilo Marije Terezije? Mogo-če bi bil le malo večji od JL JL Milj, Pirana ali katerega drugega očarljivega, gospodarsko nepomembnega mesteca ob istrski obali. Ko je 23-Ietna Marija Terezija zasedla habsburški prestol leta 1740, je bil Trst vas, ki je štela nekaj tisoč duš in je ležala na pobočju pod Sv. Justam, zaprta za obzidjem, ki se je spuščalo do morja. Res je, da je že njen oče Karel VI. leta 1719 proglasil Trst, skupno z Reko, za svobodno pristanišče, vendar je mesto gospodarsko zacvetelo šele za časa vladanja Marije Terezije. Ko je umrla leta 1780, je bilo prebivalstvo številnejše in mnogo je bilo priseljencev - nekateri so bili pošteni, drugi lopovi - iz drugih predelov Evrope in Sredozemlja in mesto je bilo na tem, da postane najpomembnejši trgovski izhod na morje avstrijske države. Čeprav mesto ni postavilo nobenega spomenika Mariji Tereziji, ji je dejansko izkazalo čast s tem, da je poimenovalo za Terezijansko četrt novo trgovsko središče, ki se je razvilo za časa njenega vladanja, ne več na pobočju griča, ampak spodaj, kjer so bile nekoč soline. Nekateri se morda vprašujejo, ali je častno mesto Marije Terezije upra-vičeno. Kaže, da Trst ni bil na prvem mestu med problemi, ki so terjali njeno pozornost. Vredno je omeniti, da znani angleški, življenjepis »Marija Terezija«, ki ga je napisal Edvard Crankshaw leta 1969, v 365 straneh sploh ne omenja Trsta. -ml •raloga, ki je čakala Marijo /\ 1 Terezijo, je bila izredno za- I \l htevna. Leta 1740 so bila J. habsburška gospostva pra- va zmešnjava, razpršena med ozemlji Nizozemske, Belgije in Luksemburga na zahodu, Italije na jugu in Transilvanije na vzhodu, razmajana, oslabljena zaradi vojne in fevdalna po ureditvi. Preureditev in reformiranje sta bila neobhodna, če je država hotela postati velesila na evropski ravni. Oče Karel VI. ni poskrbel, da bi si mlada cesarica Marija Terezija nabrala političnih izkušenj, čeprav je s svojo pragmatično odredbo specifično poskrbel, da je dobila pravico pre-stolonasledstva tudi ženska. Ko je bila Marija Terezija na prestolu le dva meseca — in v šestem mesecu nosečnosti — je državo napadel Friderik II. Pruski, ki je hotel osvojiti habsburško državo. Ta bitka za obstoj je zaposlila cesarico skoraj osem let. Pozneje, od leta 1756 do leta 1763, so se njene armade udeležile sedemletne vojne - skupno 15 let vojskovanja, večinoma v prvi polovici njenega 40-letnega vladanja. Kljub vsemu je bilo v teh štirih desetletjih izpeljanih mnogo pomembnih reform, ki so posegle v delovanje mehanizmov vlade in državne uprave. Danes nam odločanja omogočajo hitre zveze kot so letala, telefoni in fax. V tistih časih je bila naj hitrejša zveza konj. Vladar je bil neizogibno bolj oddaljen od dogajanja oziroma bil v dogajanje vpleten bolj posredno od današnjih politikov. V provincah je moral biti na čelu nekdo, ki ni samo izpolnjeval ukazov, ampak je bil tudi sposoben samostojnega odločanja. Neizogibno je bilo tudi, da je zasebno življenje pogojevalo javno. Marija Terezija je v dvajsetih letih vladanja zanosila 16-krat. V tistih časih sicer tako številno potomstvo ni bilo neobičajno, saj so starši vedeli, Pred 250 leti je zasedla habsburški prestol Marija Terezija Ko je bil Trst še vas m pobočju pod Sv. Justom John Earle da bodo nekateri otroci mladi umrli. Tako je njen sin Leopold II. imel 16 otrok, hčerka Marija Karolina, žena Ferdinanda dveh Sicilij pa 18. Vendar se človek posebno v primeru Marije Terezije vprašuje, koliko časa je lahko posvečala državnim problemom. Če se povrnemo v naš čas, ko smo tako ponosni za dosežke na področju ženskih pravic, se lahko vprašamo, če bi Margaret Thatcher vseeno ostala na oblasti enajst let, ko bi še mogla imeti otroke. Res je, da je Benazir Bhutto v Pakistanu rodila, ko je bila na oblasti, zato pa je naslednje volitve izgubila. •tee bila torej Marija Terezija M samo simbol? Jo je Trst zanl- t mal? Taka vprašanja so za V/ zgodovinarje. ■ Dovolj naj nam bo, da jo splošno cenijo ne le kot simbol, ampak zaradi močnega značaja, mnogostranskih dosežkov in politične bistroumnosti. Vsekakor so okoliščine od nje zahtevale, da se je zanašala na sodelavce in podrejene zato, da je mogla uresničiti svojo politiko. Najbliže sta ji seveda bila mož Franc Štefan Lorenski in najstarejši sin Jožef. Bila je dovolj modra, da je oblast delila najprej z ljubljenim, čeprav nič postavnim možem, po njegovi smrti leta 1765 pa s sinom, ki je nato postal Jožef II. Kar zadeva razvoj Trsta, je zanimivo ugibati, če ji je bil za zgled Livorno, ki je bil že za časa Medičejcev mednarodna luka Toskane. Marija Terezija je z možem, potem ko je postal nadvojvoda, prebila nekaj časa v Toskani leta 1739, ko je bil Karel VI. še živ. v jrakorkoli že, Marija Terezija IS ni nikoli prišla v Trst. Vse so v njenem Imenu storili J. jL ljudje, o katerih danes morda malo govorimo, ki pa so bili seveda pristojni in sposobni, da so izvajali dunajska navodila in tudi prevzeli upravljanje. Ključna osebnost je bil grof Nicholas Hamilton, o katerem je pred letom predaval na Angleško-ita-lijanskem združenju v Trstu angleški konzul, major Norman Lister, pri ka-. terem sem črpal veliko informacij, ki jih bom navedel. Hamilton, ki je živel med leti 1715 in 1769, je izhajal iz stare škotske družine. V 17. in 18. stoletju je bilo v službi evropskih vladarjev pogosto mogoče najti tujce. Njihova zvestoba je veljala vladarju, čeprav so zlahka prešli v službo drugega, tako kot danes menjujejo službo direktorji mednarodnih podjetij. Med njimi ni bilo nikakršnega patriotizma, gorečega nacionalizma, slepe rodoljubnosti, ki je še vselej povzročila veliko škode v mednarodnih odnosih. f^Mkoti so bili posebno številni * na celini. V Hamiltonovem primeru je v izgnanstvo zbe-žal njegov ded, ki je bil na strani premaganega kralja v državljanski vojni, ki je za kratko obdobje od leta 1649 do leta 1660 spremenila Anglijo v republiko. V 18. stoletju je bilo mogoče naleteti na Škote na celini praktično povsod od Francije do Rusije, od nemških do italijanskih držav. Mnogi, rimskokatoliki, so sledili v izgnanstvo Stuartom in bežali pred protestantsko dinastijo Hanover, ki je osvojila angleški prestol. Ob naslovu Marija Terezija; spodaj levo Nicholas Hamilton; desno Trst v Valvasorjevem času, ko so bile vidne še soline, na katerih so zgradili Terezijansko četrt Hamilton sam se je rodil pri Salzburgu in je poročil grofico Ano Mario Sinzendori - iz družine, ki je dala Trstu prvega guvernerja - zato še je najbrž počutil toliko Avstrijec kot Škot. Leta 1750 ga je Marija Terezija imenovala za mestnega kapetana in vojaškega poveljnika Trsta, pa še za vrhovnega upravnika trgovine avstrijskega primorja. Te funkcije je opravljal 14 let. raže, da je bil Hamilton v Tr- IjS stu silno vpliven. Neposred- 1^^ no je odgovarjal Dunaju na J. JL področjih javne uprave, sodstva, vzgoje, zdravstva, plovbe in pristaniškega delovanja. Z Listerjevi-mi besedami je bil »nadvse sposoben in dinamičen upravnik in dejstvo, da je poleg angleščine obvladal še nemščino, italijanščino in francoščino, mu je najbrž pomagalo pri vodenju mesta, ki je kmalu postalo kozmopolitsko«. V Hamiltonovem času je Trst izgubil svojo stoletje staro mestno avtonomijo s tem, da so porušili mestno obzidje in zaupali upravo Hamiltonu. Na nekdanjih solinah in sosednih vinogradih in sadovnjakih je zraslo popolnoma novo mesto in trgovsko središče, Terezijanska četrt. Začeli so kopati Canal Grande. Uredili so kanalizacijo, poskrbeli za vodno napeljavo, na morju pa zgradili nabrežja in valobrane. Nastali so predpisi o ladijski plovbi in upravnik trgovine in ladijskega prometa je redno pisal poročila. Na upravnikovo pobudo je cesarica leta 1755 ustanovila trgovinsko borzo, ki je bila poglavitne važnosti za luko in tržišče, ki sta šele nastajala. Iz svojega urada, tam kjer je danes Tergesteo, je Hamilton s sodelavci odločal o podrobnih zadevah kot na primer o izgradnji skladišča za led, o izdajanju potrdil o kvaliteti vina (predhodniki današnjega kontroliranega porekla), o ustanovitvi javne službe, ki bi omogočala meščanom, da najamejo kočijo. Nekateri strokovnjaki menijo, da je ravno Hamilton vpeljal leta 1754 v rabo zasebne in javne kočije in baje je Korzo dobil ime po tem, da so tam dirkale kočije premožnih družin. Poskrbeli so tudi za okrasitev mesta. Na Velikem trgu (danes Trg Unitd) so postavili vodomet, ki upodablja štiri celine, na Far-netu pa so posadili gozd (današnji Bošket) s hrasti, ki jih je darovala cesarica. amilton ni bil le suhoparen birokrat, udeleževal se je tudi družabnega življenju in razpolagal z dokajšnjim osebnim premoženjem. Zaradi tega ni živel brezplačno v prostorih, namenjenih vojaškemu poveljniku na gradu Sv. Justa, temveč je raje najel palačo Marenzi v mestu, kjer je prirejal razkošne sprejeme. Njemu gre zasluga, da so staro mestno posvetovalnico na Velikem trgu spremenili v gledališče Sv. Petra, opremljeno z 800 sedeži. Bil je tudi med ustanovitelji kluba »Casino« po zgledu nekega londonskega kluba, kjer so člani lahko jedli, kvartali, brali časopise. Hamiltonovi dosežki potrjujejo, da je to mesto več kot izraz ene ali cela dveh kultur. Nespametno bi bilo podcenjevati prispevke drugih narodovi saj je ravno sposobnost biti mednarodno in svetu odprto mesto prihodnost Trsta - če Trst sploh želi kako prihodnost. (Prevedla Elizabeta Fischer) Ilustracije nazorno prikazujejo, kako so gradili bankine tržaškega pristanišča (litografija je iz leta 1882) Koncert proti mačku Kljub nekoliko začudenemu pogledu na sliki bo italijanski dirigent Claudio Abbado po samo treh letih spet vodil dunajski novoletni koncert, ki predstavlja za glasbene in neglasbene navdušence prijetno razvedrilo prvega dne v novem letu, za ponočevalce pa tudi dovolj znosen način za preganjanje novoletnega mačka. Spored, ki nam ga bodo ponudili dirigent in stari znanci Dunajski filharmoniki, se bistveno ne bo razlikoval od vseh tistih, ki smo jih poslušali v preteklih letih z raznimi dirigenti, od Karajana do Kleiberja in Mehte: morda predstavlja novost Rossinijeva Tatinska sraka, k Lepi modri Donavi nas bo popeljala Straussova melodija, za zaključek pa seveda ne sme manjkati Radetzky marš. film nedelja 16.30 Rete 4 Tre americani a Parigi (glas.) ponedeljek 20.30 TMC Hello, Dolly (glas.) ponedeljek 21.00 RAI 3 Legend (fant.) torek 20.30 RAI 3 II circo (dram.) torek 21.45 RAI 3 Alta societa (kom.) četrtek 20.40 RAI 1 Ouattro cuccioli da salvare (pust.) četrtek 23.35 Rete 4 La febbre del sabato sera (glas.) petek 20.30 RAI 3 Aliče non abita piu gui (dram.) petek 23.50 RAI 2 II console onorario (dram.) petek 1.00 Rete 4 Cabaret (glas.) glasba_______________________ nedelja 15.45 TMC Police Around the World nedelja 19.00 TMC Tina Turner - Nice and Rough nedelja 23.05 Rete 4 Abbado dirigira Debussyja ponedeljek 23.00 Telefriuli Novoletni koncert iz Prage torek 23.40 RAI 3 Peter Maag vadi Mozarta sreda 22.30 TMC Nepozabni Nat King Cole četrtek 23.10 RAI 1 Dirigent Myung Whun Chung petek 23.10 RAI 1 Novoletni koncert iz Verone šport____________________ nedelja 14.15 TMC torek 14.30 TMC Smučarski skoki četrtek 23.30 RAI 2 Košarka: Scavolini-Limoges ali nedelja 18.35 Rete 4 Dokumentarec: 90 novita '90 ponedeljek 12.10 TV Slovenija 1 Hrestač z Rudolfom Nurejevom torek 17.15 RAI 2 Leto demokratičnih revolucij NEDELJA, 30.12 IT A LIJANSKE TV M R E 2 E • RAI 1________________________| 7.00 Film: Addio Mr. Harris (kom., VB 1951, r. Anthony Asquith, i. Michael Redgrave) 8.30 Risanke 9.15 Kvarkov svet: Veliki antropologi - Branislav/ Malinowski 10.00 Zelena linija Magazine 10.50 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Nedeljski tednik: TG l una 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.10 Športni pregled: 90. minuta 18.35 Domenica in... (zadnji del) 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Mednarodni festival cirkuške umetnosti: Golden Cirkus 22.15 Športna nedelja (urednik Tito Stagno) 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Film: II silenzio del nord (pust., ZDA 1981, r. Allan Winton King, i. Ellen Burstyn) 1 RAI 2____________________________ 7.00 Risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Praznični dan (neposredni prenos iz Vicenze) 11.05 Srečanje z ruskim cirkusom 12.00 Variete: Fuori onda 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete: Ricomincio da due 16.50 Dokumentarec: Free dog 18.00 Risanke 18.30 Športne rubrike: Studio Stadio -nogomet A lige 19.45 Dnevnik in vreme 20.00 Šport: Domenica sprint 21.05 Nadaljevanka: Beautiful 22.10 Variete: Scrupoli 23.15 Dnevnik - nocoj 23.30 Rubrika o protestantizmu 24.00 Dokumentarna oddaja: Noistot-tus - Rudar 0.30 Miti in osebnosti iz zgodovine glasbe: Rock, pop, jazz 1.05 Film: Frankenstein (srh., ZDA 1931, r. James Whale, i. Boris Karloff, Colin Glive) I RAI 3 ___________________________ 11.30 Film: II cameraman (kom., ZDA 1928, r. Edvard Sedgwick, i. Bus-ter Keaton, Marceline Day) 12.50 Mojster Toscanini dirigira Mozarta, Dvoraka in Wagnerja (z uvodno besedo Romana Vlada) 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Funny Girl (glas., ZDA 1966, r. VVilliam Wyller, i. Barbra Streisand, Omar Sharif) 16.35 Dok. oddaja: Evkaliptov gozd 17.35 Film: Fred Astaire presenta i musical della Fox (glas., ZDA 1974, r. Mark Preaux, i. Fred Astaire, Barbra Streisand, Juhe An-drews) 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Drobci 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo) 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Filmske novosti 23.40 Deželni nogomet Ob ironiji in sarkazmu v prihodnjih 365 dni V časovnem zaporedju, ki ga obsega tokratna TV priloga, je nocojšnja »razširjena« izdaja satiričnega dnevnika Striscla la noti-zia (ob 20.30 na Canale 5) pravzaprav prva iz niza novoletno prirejenih oddaj. Ezio Greggio in Railaele Pišu (oba na sliki v očitno prijetni družbi »urednišlan« lepotic) bosta svojim zvestim ekranomanom voščila v svojem običajnem slogu: z dovoljšnjo mero ironije, kančkom dobrohotne (!) hudobije in ščepcem popopranih komentarjev. ■ ZASEBNE TV PO STAJE ■ CANALE 5____________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dok.: Arca di Noe 10.15 Film: Dove vai sono guai (kom., ZDA 1963, r. Frank Tashlin, i. Jer-ry Lewis, Ray Walston) 12.00 Varieteja: Anteprima, 12.30 Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.15 Nedelja v kinu 14.35 Film: II giudizio uni-versale (kom., It. 1961, r. Vittorio De Sica, i. Vittorio Gassman) 17.00 Nanizanka: Attenti a quei due 17.30 Aktualnosti: Nonsolo-moda 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giusto! 19.45 La ruota della fortuna 20.30 Variete: Striscia 90 la notizia canta 22.30 Film: Grand Hotel Ex-celsior (kom., It. 1982, r. Castellano-Pipolo, i. Adriano Celentano, Enrico Montesano) 0.40 Aktualno: Arnold Schvvarzenegger o filmu Atto di forza 1.15 Nanizanki: Starsky & Hutch, 2.15 MacGrou-der & Loud RETE 4 _________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nan.:I Jefferson, 9.00 La časa nella prateria 10.00 Nadaljevanka: La mia piccola solitudine 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.30 Nadaljevanki: Sentie-ri, 14.30 La donna del mistero 16.30 Film: Tre americani a Parigi (glas., ZDA 1954, r. Richard Ouine, i. Tony Curtis, Gene Nelson) 18.25 Portret: Tony Curtis 18.35 Dokumentarec: 90 no-vitž '90 19.35 Aktualno: Linea conti-nua 19.45 Nad.: Marilena 20.30 Nanizanki: Colombo -Un killer dal Vietnam, 22.00 Kojak - La morte non e un passaggio 23.05 Koncert v Scali: Clau-dio Abbado dirigira Nocturnes in Iberja Claudea Debussyja (2. del) 0.05 Film: Aldila del do-mani (kom., ZDA 1940, r. Edward Sutherland, i. Jean Parker) 1.50 Nan.: Arabesgue ITALIA1 ________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.00 Film: Willy Wonka e la fabbrica di cioccolato (kom., VB 1971, r. Mel Stuart, i. Gene Wilder) 12.00 Nanizanka: Poliziotto a guattro zampe 12.30 Vodič za prvenstvo 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: Addio Miccy (kom., VB 1969, r. Jack Couffer, i. Bill Travers) 16.00 Otroški spored: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Cri Cri 18.35 Variete: Natale in časa Gabibbo 20.30 Risanke 21.00 Rubrika: Pressing 22.30 Variete: Mai dire gol 23.00 Šport: Pariz-Dakar 23.35 Film: Alta tensione (kom., ZDA 1977, r-i. Mel Brooks) 1.35 Nanizanka: Lady Blue OPEON_______________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Arthur, 9.30 T.H.E. Cat, 13.00 Captain Power 13.30 Film: Thunder Alley (dram., ZDA 1967, r. Richard Rush, i. An-nette Funicello) 15.00 Film: Non sta bene ru-bare il tesoro (kom., It. 1967, r. Mario Di Nar-do, i. Larry Ward) 16.30 Film: Un'adorabile ca-naglia (kom., ZDA 1982, r. Claude What-ham, i. Sam VVaterson) 18.00 Nanizanka: Doc Elliot 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.30 Film: Valanga (dram., ZDA 1978, r. Corey Al-len, i. Rock Hudson, Mia Farrovv) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: Seconda vittoria (dram., ZDA 1988, r. Gerald Thomas, i. An-thony Andrews) TMC_________________ 8.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Nedelja na TMC 12.30 Film: La baia del tuo-no (dram., ZDA 1953, r. Anthony Mann, i. James Stewart) 14.15 Smučarski skoki iz Oberstdorfa 15.45 Glasbena oddaja: Police Around the World 17.00 Film: II capitano Nemo e la citta som-mersa (pust., VB 1969, r. James Hill, i. Robert Ryan) 19.00 Glasbena oddaja: Tina Turner - Nice and Rough 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Športna oddaja: Gala-goal 22.30 Film: II flauto magico (glas., Šve. 1974, r. In-gmar Bergman, i. Ulrik Cold) 0.45 Film: I fratelli Rico (dram., ZDA 1972, r. Paul VVendkos, i, Ben Gazzara) TELEFRIULI__________ 12.30 Vesti 13.00 Športne napovedi 13.30 Furlanske zgodbe 14.00 Praznično ozračje 19.00 Športne vesti 20.30 Film: La signora e i suoi mariti (kom., ZDA 1964, i. Shirley McLai-ne) 22.30 Športne vesti 24.00 Aktualno: Prva stran TELE 4 ____________ (Se povezuje s sporedi Italla 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE ■ TV Slovenija 1________________| 8.25 Otroška matineja: Živ Žav, 9.25 Muppet Show 9.50 Dok. niz: Zgodovina smeha 10.40 Nanizanka: Mati in sin 11.10 Jaz sem pa že 40 let en Franc Košir 11.40 Obzorja duha 12.05 Kmetijska oddaja 13.05 Prisluhnimo tišini 13.45 Križkraž (pon.) 15.15 Sova: ponovitev nanizank Zlata Dekleta in Neučakana pištola ter kratki film Zadnje pismo 16.55 Poslovne informacije in dnevnik 17.05 Film: Kakor v starih časih (kom., ZDA 1980, r. Jay Sandrich, i. Goldie Hawn) 18.50 Risanka, Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.10 Nad.: Cvetje v jeseni (2. del) 21.00 Podarim - dobim 21.30 Zdravo 23.00 Dnevnik, šport in vreme 23.20 Nočni program Sova, vmes nanizanki Spet ti? in Neučakana pištola ter kratki film Klovn - Oleg Popov 1 TV Koper_________________________ 19.00 TVD Stičišče 19.20 Videoagenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes nan. Giomo per giorno 20.00 Video glasba: Tutti Frutti (pon.) 21.00 TV debata 21.40 Nanizanka: Mod Sguad 22.30 TVD Novice TV Slovenija 2________________ 10.00 Oddaja za JLA in dokumentarna oddaja Ko se korenin zavemo 12.55 Smučarski Skoki: novoletna skakalna turneja (iz Oberstdorfa) 15.15 Športno popoldne 19.10 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarni oddaji: Svet vulkanov (zadnji del), 20.20 Ure -služabnice časa 21.00 Novoletni koncert (iz Portoroža) 22.05 Smučarski skoki: novoletna skakalna turneja (posnetki) 22.50 Športni pregled 23.10 Yutel ŠPORTNI PORTRET RADIO ■ RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Škarjice (Jožko Lukeš); 10.20 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi; 14.55 Country glasba; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati, komentarji in intervjuji; 17.00 V studiu z vami: Igor Tuta; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka; 9.30 Mixage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Franci Petek Franci Petek je novi enfant piodige jugoslovanskega skakalnega športa. Ta mali, vedri najstnik je opozoril nase strokovnjake v smučarskih skokih z zmago v lanski sezoni tekmovanja za svetovni pokal. Dotlej je bil domala neznan, mnogi pa so tudi po tisti presenetljivi zmagi menili, da sta se mu skoka pač posrečila, da gre le za muho enodnevnico... A ni bilo tako! Franci Petek je taka in podobna mnenja demantiral z izjemnim začetkom letošnje skakalne sezone. Na severnoameriški turneji je bil izvrsten, najboljši v jugoslovanskem taboru, ki uvršča skakalce takega formata, kot sta Primož Ulaga in Miran Tepeš. V začetku decembra je bil v Lake Pla-cidu na uvodni tekmi peti, teden kasneje pa se je v kanadskem Thunder Bayu kar dvakrat povzpel na stopničke: na srednji skakalnici je bil tretji, na veliki pa se je prebil še mesto više. Sredi decembra je tem uvrstitvam dodal še šesto mesto na japonski turneji v Sapporu, tako da je bil pred začetkom tradicionalne novoletne In-tersport turneje z 62 točkami na četrtem mestu začasne lestvice svetovnega pokala. Z decembrskimi rezultati torej Franci Petek lahko upravičeno trka na vrata favoritov letošnje novoletne skakalne turneje. V Oberstdorfu bodo danes njegovi naj hujši tekmeci vodilni v svetovnem pokalu: Nemec Kiesewetter, njegov rojak Thoma, pa Avstrijec Felder, zmagovalec lanskega svetovnega pokala, Finec Nikkola in - upajmo - še preostala člana slovenske skakalne trojice Primož Ulaga in Miran Tepeš. IL FLAUTO MAGICO — Teollflojten — Čarobna piščal, Švedska 1974. V nedeljo, 30. decembra, ob 22.30, na TMC. Glasbeni film. Ingmar Bergman, znani švedski režiser severnjaških psihod-ram in ponotranjenih zgodb, se je prvi med t.i. angažiranimi avtorji sodobnega filma lotil priredbe za ekran klasičnega opernega dela. Za njim so se tega uspešno lotili še mnogi drugi improvizirani oblikovalci filmskih oper, ki so močno poudarili avtorski pristop, denimo, Amerikanec Losey z melanholično vizijo Mozartovega Don Juana ali pa Italijan Rosi z epsko postavitvijo Bizetove Carmen. Vendar je Bergman, ki dobro obvlada tako filmski kot gledališki medij, dosegel še posebno uglašeno ravnovesje med podajanjem nesmrtne Mozartove glasbe in njenim filmskim uprizarjanjem. Povsem avtentično in človeško toplo zaživi Mozartova Čarobna piščal ob razposajenem posredovanju švedskih igral-cev-pevcev, ki hkrati nastopajo in pojejo. / N, VIDEO NOTES Oddaja:_________________ Postaja:;.'...._________ ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1__________________________ 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nan.: Gli occhi dei gatti 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 V svetu pravljice: Nova cesarjeva oblačila 11.55 Vreme in vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet: Salamandra 14.30 Film: Pelopelone (fant., ZDA 1987, r. Mick Garris, i. Chris Ebert, John Vernon) 15.30 Otroški variete: L'albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Kratke vesti 18.10 Variete: Fantastico bis 18.45 Nad.: Un anno nella vita 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Poslanica predsednika republike Francesca Cossige ob novem letu 21.00 Film: Časa dolce časa (kom., ZDA 1986, r. Richard Benjamin, i. Tom Hanks, Shelley Long) 22.45 Silvestrov variete: Un tesoro di Capodanno RAI 2__________________________ 7.00 Risanke, pravljice, variete in nanizanka za otroke 9.30 Aktualno: Radio anch io '90 9.50 Rubrika o židovski kulturi 10.20 Dok.: Restavriranje umetnin 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Aktualnosti: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika o gospodarstvu 13.30 Risanke 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.30 Film: 11 pirata Yankee (pust., ZDA 1952, r. Fredrick De Cordoba, i. Jeff Chandler) 17.00 Kratke vesti 17.05 Nan.: Villa Arzilla, 17.45 Alf 18.10 Casablanca, šport, Rock cafe 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Poslanica predsednika republike Francesca Cossige 21.00 Film: Accadde in Paradiso (fant., ZDA 1987, r. Alan Rudolph, i. Ti-mothy Flutton, Kelly McGillis) 22.45 Silvestrov variete: Un tesoro di Capodanno RAI 3_________________________ 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Tečaj angleščine in francoščine, Sedaj sem jaz njihova mama, Razvojna psihologija, Bolgarski samostani - Začetki renesanse 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Afrika - Lastnosti neke celine 15.30 Eno leto balinanja 16.00 Hokej na ledu 16.30 Nogomet: A tutta B • 17.40 Nanizanka: Throb 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Dok.: Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Poslanica predsednika republike Francesca Cossige ob novem letu 21.00 Film: Legend (fant., VB 1985, r. Ridley Scott, i. Tom Cruise, Mia Sara, Jim Curry) 22.45 Silvestrov variete: Un tesoro di Capodanno Zadnji dan starega leta v znamenju enotnosti Po voščilih predsednika republike Cossige, ki jih bodo ob 20.30 neposredno prenašale ne le tri mreže RAI, temveč prvič tudi Berlusconijeve Canale 5, Italia 1 in Rete 4, nam na Silvestrovo mali ekran ponuja predvsem lilmsko-varietejsko razvedrilo. Tako se bo po raznih filmskih ponudbah ob 22.45 na združenem omrežju RAI začel variete Un tesoro di Capodanno, ki ga bodo ob številnih gostih vodili Gigi Sabani, Marisa Laurito (na sliki) in Maurizio Ferririi. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5 8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady 8.30 Film: Pazzi, pupe e pil-lole (kom., ZDA 1964, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis, Glenda Farrell) 10.30 Aktualno: Gente co-mune 12.00 Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Film: Rondine senza nido (kom., ZDA 1938, r. Allan Dwan, i. Shir-leyTemple) 17.00 Nanizanka: Nonno va a Washington 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Poslanica predsednika republike Francesca Cossige ob novem letu 20.45 Varieteja: Evviva l’al-legria, 22.35 Risate di Capodanno 0.55 Variete: Striscia 90 la notizia canta 2.55 Nanizanka: Starsky & Hutch _____RETE4_______________ 8.00 Nanizanki: Hotel, 9.00 La časa nella prateria 10.00 Nadaljevanka: La mia piccola solitudine 12.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.35 Nad.: Sentieri, 14.30 La donna del mistero, 16.30 Romanzo 17.30 Posvečeno Veronici Castro 18.00 Nad.: Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.35 Aktualno: Linea conti-nua 19.45 Nad.: Marilena 20.30 Poslanica predsednika republike Francesca Cossige ob novem letu 20.45 Film: Tarzan il magni-fico (pust., VB 1960, i. Gordon Scott, John Carradine) 22.30 Ciak vošči srečno Novo leto 0.35 Film: E' sempre bel tempo (glas., ZDA 1955, r-i. Gene Kelly) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.00 Film: L incredibile časa in fondo al mare (kom., ZDA 1969, r. Jack Arnold, i. Tony Randall) 12.00 Nan.: Poliziotto a qu-attro zampe, 12.30 Tale padre tale figlio, 13.00 Happy Days, 13.301 ra-gazzi della terza C, 15.00 Ouelli della pal-lottola spuntata 15.30 Dok.: Antartica 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: CriCri 18.35 Variete: Natale in časa Gabibbo 20.00 Nanizanka: Cri Cri 20.30 Poslanica predsednika republike Francesca Cossige ob novem letu 20.45 Film: Arniči miei (kom., It. 1975, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tog-nazzi, Gastone Mo-schin) 23.10 Film: Sogni mostruo-samente proibiti (kom., It. 1982, r. Neri Parenti, i. Paolo Vil-laggio) 1.05 Film: L'ultima follia di Mel Brooks (kom., ZDA 1976, r. Mel Brooks, i. Marty Feldman) ODEON_______________ 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 16.00 Tednik: Fittness 16.30 Film: I tromboni di Fra Diavolo (kom., It. 1962, r. Giorgio Simonelli, i. Raimondo Vianello) 18.00 Nanizanka: Doc Elliot 19.00 Filmi in risanke 20.00 Variete: II meglio di Sportacus 20.30 Film: Le nuove avven-ture di Ercole (pust., It. 1985, r. Luigi Cozzi, i. Lou Ferrinio, Milly Carlucci) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: Gli italiani e le donne (kom., It. 1962, r. Marino Girolami, i. Walter Chiari) TMC_________________ 8.30 Nanizanki: Get Smart 9.00 Risanke: Snack 10.30 Nad.:Terresconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Risanke 13.00 Šport in dnevnik 13.30 Film: II Pifferaio di Hamlin (fant., VB 1972, r. Jacgues Demy, i. Do-nald Pleasence) 15.15 Film: La storia di Ruth (dram., ZDA 1960, r. Henry Koster, i. Stuart VVhitman) 17.45 Film: Donne... dadi... denaro (glas., ZDA 1956, r. Ray Rowland, i. Dan Dailey) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Hello, Dolly (glas., ZDA 1969, r. Gene Kelly, i. Barbra Streisand, Walter Mat-thau) 23.10 Variete: Reveillon Montecarlo 1.00 Film: Risate a crepa-pelle (kom., ZDA 1982, r. Chuck Workman) TELEFRIULI 15.00 Roza salon 16.00 Košarka 17.10 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Nan.: Sembra facile 19.30 Dnevnik 20.00 Nan.: Sembra facile 20.30 Silvestrovo v Furlaniji 21.00 Film 22.00 Nočne vesti 23.00 Novoletni koncert (iz Prage) TELE 4_____________ I SLOVENSKE MREŽE TV Slovenija 1_________________| 9.00 Spored za otroke: Klub klobuk, 11.00 Čebelica Maja 11.25 Mozaik. Utrip, 11.40 Zrcalo tedna, 11.55 Mernik 12.10 Balet: Hrestač (P.I. Čajkovski, nastopa Rudolf Nurejev) 13.45 Zdravo (pon.) 15.05 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije in dnevnik 17.05 Film: Kekec (mlad., Slov. 1952, r. Jože Gale, i. Matija Bari) 18.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni taček - Glasbilo 18.55 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, risanka 20.15 Variete: Top Hat Show 157 21.00 Silvestrov program v živo 22.10 Oto Pestner Show 22.55 Novoletni videomeh 23.25 Novoletni disko klub 24.00 Novoletna čestitka 0.20 Godba moje dežele 0.50 Sova: film Modri grom (krim., ZDA 1982, r. John Badham, i. Roy Scheider), 2.40 variete Največji čarovniki sveta, 3.35 film Emanuela II. (erot., Fr.) TV Koper_____________________ 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Videoagenda 19.25 Otroška oddaja 20.35 Pregled športnih dogodkov: The Best 90 Šport 21.50 Film: La famiglia piti pazza del mondo (Niz. 1988) 23.10 Glasbena oddaja: Istria Show z ansamblom Witz Orchestra 0.10 Video glasba: Tutti Frutti Extra TV Slovenija 2________________ 15.50 Podarim - dobim (pon.) 16.10 Svet v letu 1990 17.10 Slovenska kuhinja z Avseniki 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Opereta: Dežela smehljaja 21.40 Oto Pestner Show 22.10 Hum. oddaja: Kako smo plesali 22.40 Variete: Hopalla 23.25 Novoletni videomeh 0.45 Hum. oddaja: Kako smo plesali 1.15 Klub Helidon in MTV - 80. leta ■ RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Življenje onkraj življenja; 8.40 Valčki in polke; 9.10 Instrumentalni solisti; 9.30 Doživljati umetnost; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Operni repertoar; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (France Bevk); 11.45 Glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Božične pesmi; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Srečno novo leto, narobe svet; 14.30 Naravoslovje; 14.50 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto; 19.20 19.25-1.00 Novemu letu naproti, vmes (19.25) Dogodki in zapisi iz leta 1990 in (20.30) Konec koncev bodi veselo. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.05 Silvestrovo popoldne za otroke in mladino;18.30 Zvočni signali; 19.30-0.05 Silvestrov večer, vmes Lahko noč otroci; 0.05-6.00 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik;" 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna 52; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d’Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Zmenek s psihologom (pon.); 20.30 Loža v operi, nato glasba. FILMI NA MALEM EKRANU RADIJSKI VAL \y Kobalov Čedermac Tržaška slovenska radijska postaja je vključila v svoj spored dnevno rubriko Bralni roman, v kateri bo kot prvo delo posredovala Bevkov roman Kaplan Martin Čedermac. To znano pisateljevo delo je pomemben izsek iz zgodovine Benečanov, presunljivo pričevanje o tragični usodi slovenskih duhovnikov v dobi fašističnega nasilja in preganjanju slovenske besede. Roman Kaplan Martin Čedermac je kot dokumentarno delo tudi danes priljubljen pri bralcih. Zaradi svoje zgodovinske in umetniške vrednosti je Bevkov roman vzpodbudil veliko prirejevalcev, da so ga prestavili na oder kot gledliško delo, prav tako pa je bil po tej literarni predlogi posnet film, kar priča o sporočilnosti in aktualnosti Bevkove stvaritve. Ljubezen do rodne zemlje in slovenskega jezika bo to pot po radiu posredoval priljubljeni slovenski gledališki igralec Silvij Kobal (na sliki). Za ohranitev pristnega vzdušja krajev, v katerih je deloval Čedermac, je poskrbel Nino Špehonja, ki je za ta roman priredil vrsto beneških ljudskih pesmi in motivov ter jih sam izvedel na klavir. K realizaciji dela sta pripomogla glasbeni mojster Janko Sluga in tonski tehnik Mauro Cumin. Roman bo v nadaljevanjih na sporedu vsak dan, od ponedeljka do sobote, ob 11.30. KEKEC, Slovenija 1951. V ponedeljek, 31. decembra, ob 17.05, na TV Slovenija 1. Mladinski film. Slovenska TV ponovno ponuja v slast mladih gledalcev vseh starosti priljubljeno trilogijo režiserja Jožeta Galeta o pustolovščinah prebrisanega Kekca. Najprej se pogumni pastirček, ki ga pooseblja Matija Bari, izkaže v dvoboju na zadnji nož s samotarskim hudobnežem Bedancem. Ta prvi Kekec (na sporedu danes) še je močno priljubil domači publiki, bil pa je deležen tudi velikega mednarodnega uspeha (z beneškim srebrnim levom je dosegel kinodvorane in TV ekrane v mnogih tujih deželah). Drugi del Srečno, Kekec iz leta 1963 (na sporedu bo v ponedeljek, ob 10.20) nam pripoveduje, kako se Kekec (Velimir Djurin) v istem slikovitem okolju slovenskih planin spoprime s čarovniško zeliščarico Pehto in reši iz njenih krempljev Mojco. V sredo, 2. januarja, bodo na vrsti še Kekčeve ukane (1968) z Zlatkom Krasničem v vlogi prešernega Kekca. / "N VIDEO NOTES Oddaja: _______________ Postaja:................ ITALIJAN S K E TV MREŽE • RAI 1________________________ 6.55 Aktualno: Uno mattina 9.00 Jutranji dnevnik 9.55 Papeževa maša ob svetovnem dnevu miru 12.00 Novoletna nabožna oddaja 12.15 Novoletni koncert z Dunajskimi filharmoniki: dirigira Claudio Abbado, sodeluje Balet dunajske Opere (Mozart, Strauss) 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 15.30 Otroški variete: L'albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Ecco il '91 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico Bis 18.45 Nad.: Un anno nella vita 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: La famiglia (dram., It. 1986, r. Ettore Scola, i. Vittorio Gas-sman, Stefania Sandrelli) 23.00 Dnevnik 23.10 Film: Una donna per due (kom., Fr. 1983, r. Georges Lautner, i. Miou-Miou, Roger Hanin), vmes (24.00) dnevnik in vreme 1.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________J 7.00 Risanke, variete in nanizanka za otroke 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Risanke 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, .15.05 Destini 15.30 Film: Operazione San Gennaro (kom., It. 1966, r. Dino Risi, i. Nino Manfredi, Toto) 17.00 Kratke vesti 17.15 Aktualno: 1990 - Leto demokratičnih revolucij 17.50 Nanizanka: Alf 18.20 Večerni šport 18.30 Rubrika: Rock cafe 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete: Buon anno ragazzi 22.30 Nanizanka: Villa Arzilla - II bas-sotuba 23.15 Nočni dnevnik in vreme 23.50 Filmske novosti 24.00 Film: Indiscreto (kom., ZDA 1958, r. Stanley Donen, i. Cary Grant, Ingrid Bergman) | RAI 3_____________________________ 11.30 Film: Europa '51 (dram., It. 1952, r. R.Rossellini, i. I.Bergman) 13.20 Drobci 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: II mio amico delfino (dram., ZDA 1963, r. James Clark, i. Chuck Connors) 15.40 BlobCartoon 16.20 Film: I ruggenti anni Venti (krim., ZDA 1939, r. R.Walsh, i. J. Cagney, H. Bogart) 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Dok.: Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Film: II circo (kom., ZDA 1928, r-i. Charlie Chaplin) 21.45 Film: Alta societa (kom., ZDA 1956, r. C. VValters, i. B. Crosby, G. Kelly), vmes (22.40) dnevnik 23.40 Izza kulis: Peter Maag vadi Mozartovo Simfonijo št. 38 v D-duru K 504 0.10 Nočni dnevnik Lepotice odslej tudi v zimski preobleki Poleg opoldanskega veleglasbenega dogodka (dunajski novoletni koncert bosta ob 12.15 prenašali RAI 1 fn TV Slovenija 1) gre v kopici prvojanuarsko obarvanih oddaj omeniti »krstni nastop« varieteja na Canale 5. Ob 20.40 bo namreč na sporedu prva oddaja zimske inačice poletnega niza Bellezze al bagno, seveda s primerno prikrojenim naslovom Bellezze sulla neve in pa trojico voditeljev, kot so Marco Columbro, Lorella Cuccarini (oba na sliki) in Francesco Salvi. Z A S E B NE TV POSTAJE • CANALE 5_____________ 8.00 Predstavitev spomladanskih TV sporedov 8.30 Film: I sette magnifici Jerry (kom., ZDA 1965, r-i. Jerry Lewis) 10.30 Aktualno: Gente co-mune 13.30 Kviza: Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Film: II piccolo colon-nello (pust., Šp. 1958, r. Antonio Del Arno Al-gara, i. Joselito, Tomas Blanco) 17.00 Variete: Nekoliko posebno Novo leto 20.25 Variete: Striscia la no-tizia (vodita Ezio Greggio in Raffaele Pišu) 20.40 Varieteja: Bellezze sulla neve, 22.40 Le stelle della magia 23.10 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanki: Starsky & Hutch - Capitano Do-bey, sei morto, 2.10 MacGrouder & Loud RETE 4_____________ 8.00 Nanizanki: Hotel, 9.00 La časa nella prateria 10.00 Nadaljevanka: La mia piccola solitudine 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.35 Nad.: Sentieri, 14.30 La donna del mistero, 16.30 Romanzo 17.30 Posvečeno Veronici Castro 18.00 Nadaljevanka: Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.35 Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa) 19.45 Nad.: Marilena 20.30 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.00 Predstavitev spomladanskih TV sporedov 23.40 Film: Grazie a Dio e venerdi (glas., ZDA 1978, r. Robert Klane, i. Donna Summer, Jeff Goldblum) 1.30 Nanizanka: Arabe-sgue ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.00 Film: Le avventure di Tom Sawyer (pust., ZDA 1938, r. Norman Taurog, i. Tommy Kel-ly, Jackie Moran) 12.00 Nanizanke: Poliziotto a guattro zampe, 12.30 Tale padre tale figlio, 13.00 Happy Days, 13.30 I ragazzi della terza C, 15.00 Ouelli della pallottola spun-tata 15.30 Dokumentarec: Antar-tica 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Cri Cri -Ole...oo 18.35 Variete: Natale in časa Gabibbo 20.00 Risanke 20.30 Film: Arniči miei - Atto secondo (kom., It. 1982, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tognazzi, Gasto-ne Moschin, Philippe Noiret) 23.00 Športna rubrika: Torkov priziv 0.35 Šport: Pariz-Dakar 1.05 Nanizanki: II giustiziere della strada, 2.10 Lady Blue ODEON______________ 7.00 Božič na Triveneti 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 16.00 Aktualno: Polvere di stelle 16.30 Film: La moglie e ugu-ale per tutti (kom., It. 1955, r. Giorgio Simo-nelli, i. Nino Taranto) 18.00 Nanizanka: Doc Elliot 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Variete: II meglio di Sportacus 20.30 Film: Gli angeli con la faccia sporca (dram., ZDA 1938, r. Michael Curtiz, i. Humphrey Bogart) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiii 23.00 Film: Scarpe da tennis (dram., Kan. 1981, r. Daryl Duke, i. Carl Morotte) TMC________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.30 Risanke: Tom e Jerry 13.00 Film: Avventure in Oriente (fant., ZDA 1965, i. Elvis Presley) 14.30 Smučarski skoki iz Garmisch-Partenkir-chna 15.45 Film: Storia di tre amori (kom., ZDA 1953, i. Kirk Douglas) 18.00 Film: Monsieur Co-gnac (kom., ZDA 1964, i. Tony Curtis) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Quei temerari sulle macchine volanti (pust., VB 1965, r. Ken Annakin, i. Sarah Mi-les, Alberto Sordi) 22.45 Rubrika o motorjih: Crono 23.20 Glasbena oddaja: As-wad in concerto 0.30 Film: II giglio nero (dram., ZDA 1956, r. Mervyn Le Roy, i. Nancy Kelly) TELEFRIULI__________ 14.30 Nanizanka: Sembra fa-cile 16.00 Film: Yankee Pascia (pust., ZDA 1954) 17.45 Risanke 19.30 Športni pregled 20.30 Film: Providence (dram., Fr. 1976, i. Dirk Bogarde) 23.00 Film: La signora e i suoi mariti (kom.) TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE • TV Slovenija 1________________| 8.10 Spored za otroke: Božični živ žav, 9.15 Zgodbe iz školjke 10.20 Film: Srečno, Kekec (mlad., Slov. 1963, r. Jože Gale) 11.40 Novoletni 3x3 12.15 Novoletni koncert (z Dunaja) 13.30 Video strani 13.45 Film: Zakon in red (krim., ZDA 1976, r. Marvin J. Chomsky) 16.05 Koncert Vlada Kreslina 16.55 Poslovne informacije in dnevnik 17.05 Film: Laura Lansing je živela med nami (dram., ZDA 1987, r. George Shaefer, i. Katherine Hepburn 18.45 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Skutna pita 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Prepričevanje (J. Austen, r. Howard Baker) 21.00 Kavarna 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Nočni program Sova, vmes nanizanki Policijski oddelek in Neučakana pištola 23.40 Šanson Rogaška '90 1 TV Koper___________________________ 13.30 Pregled športnih dogodkov 14.40 Film: II gatto con gli stivali in giro per il mondo (anim.) 15.30 Istria Show z Witz Orchestro 16.30 Nanizanka: Justice 17.30 Studio 2 Koper 18.45 Odprta meja in TVD Stičišče 19.15 Film: Non farsi notare 21.00 Žrebanje lota 21.05 Video glasba: Tutti Frutti Extra TV Slovenija 2________________ 10.00 Glasb, odd.: Zagrebfest '90, 11.30 Disko klub, 12.15 MTV - 80. leta 12.45 Iz novoletnih programov JRT 13.30 Smučarski skoki: novoletna turneja (iz Garmisch-Partenkirchna 15.30 Lojtrca domačih 1990 17.00 Hum. oddaja: Kako smo plesali 17.30 Harfist Andreas Vollenweider 18.30 Iz novoletnih programov JRT 19.10 Slovenska kuhinja z Avseniki 19.30 Dnevnik, nato žrebanje lota 20.05 Filma: Portret Miloša Formana (dok.) in Ragtime (dram.) 23.40 Iz novoletnih programov JRT RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.25 Odprti prostor; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestralna glasba,- 10.00 Mladinski oder: Mala novoletna pravljica (Bruna Pertot); 10.20 Koncert božičnih pesmi; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (F. Bevk); 11.45 Italijanski kan-tavtorji; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Božične pesmi; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Veselo in srečno novo leto; 16.30 Dogodki in zapisi iz leta 1990; 17.30 S popevkami skozi leto 1990; 18.30 Za smeh in dobro voljo; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.30 Igraj kolce; 8.45 Radijska igra za otroke: Piščalka (F. Puntar); 9.05 Glasba; 10.05 Praznična oddaja: poslanice predstavnikov manjšin; 11.05 Danes smo izbrali; 12.14 Neposredni prenos novoletnega koncerta z Dunaja; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Čestitke poslušalcev;15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.05 Praznična oddaja; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.38 Intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Naše sanje; 16.00 Oddaja o turizmu; 17.00 Glasbena oddaja; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta. FILMI NA MALEM EKRANU V ŽARIŠČU Nedonosne mis Kako je na tem svetu vse minljivo! Pomislite, celo najpomembnejše lepotno tekmovanje na svetu, sloviti Miss World Con-test je v krizi, in to iz povsem trivialnih razlogov: nič več ni donosno. Letos bo družba Trans World International, v katero spada Miss World Company, predvidoma zabeležila približno 1,24 milijona funtov izgub, povečini zaradi slabega poslovanja lepotnega tekmovanja. Tako propada še eden izmed mitov 50. let. Tekmovanje je namreč leta 1951 »izumil« Erič Morley, ki je v Veliki Britaniji zelo popularen, saj je ustvaril veliko uspešnih televizijskih oddaj in je razširil angleško inačico tombole - bingo na vsedržavno raven. Njegova zamisel je bila obenem preprosta in genialna: poiskati naj lepša dekleta na svetu in jih razkazovati moškemu občinstvu. Uspeh je prišel takoj, predvsem zahvaljujoč se novemu čarobnemu sredstvu - televiziji. Proti koncu 70. let se je začelo zlato obdobje lepotnega tekmovanja, leta 1984 pa so se pojavili prvi znaki propada. Najprej se je Morleyjevim dejavnostim odrekla BBC, leta 1988 Tha-mes Television in leto zatem še Murdoc-hova Sky Television. Obenem je družba izgubila veliko sponsorjev in tudi sedež za finale je vedno teže najti. Toda Erič Mor-ley se ne namerava vdati in je že napovedal, da bo leta 1991 verjetno izbral Italijo. Popolnoma drugačna pa je usoda italijanskega lepotnega tekmovanja, ki je še vedno privlačno za lepotice in za sponsor-je. Naslov mis Italije si je na začetku kariere priborilo veliko slavnih italijanskih zvezdnic, le šarm Sophie Loren (na sliki) je žirija žal spregledala. Prva zmagovalka Isabella Verney, je pred petdesetimi leti prejela 5.000 lir, sedaj pa je to postal busi-ness, ki presega 7 milijard lir. AMICI MIEI - ATTO II — Moji prijatelji - 2. dejanje, Italija 1982. V torek, 1. januarja, ob 20.30, na Italia 1. Filmska komedija. Za novoletno praznično vzdušje nam Berlusconijeva mreža ponuja simpatični in radoživi »evergreen« italijanske filmske komedije. Od ponedeljka, 31. decembra, do srede, 2. januarja, se bodo zvrstile (vedno ob 20.30) vse tri nadaljevanke burkaške in razsipniške filmske sage o »mojih prijateljih«; Arniči miei Atto I in Atto II (v režiji Maria Monicellija) in Atto III (v režiji Nannija Loya). Ljubitelji prostaških potegavščin in senilnih podvigov dobro znane skupine starih prijateljev bodo prav gotovo veseli te reprize. V izvirni druščini iz 1. dejanja, ki so jo sestavljali časnikar Philippe Noiret, obubožani plemič Ugo Tognazzi, geometer Duilio Del Prete, gostilničar Renzo Montagnani in zdravnik Adolfo Celi, se vrste usodno redčijo, a preživeli še nadalje naskakujejo nebogljene žrtve s svojimi norimi šalami tako v 2. kot v 3. dejanju. / N VIDEO NOTES Oddaja: Postaja: ,M....;...^. SREČNO 1991 ^ tl! | ° ££3 Š-^HS 3 ° < |1 g- sasrig-^gs o«.o«.Ng‘s-.2 KsBaEBO‘0(o3?S) ll ||1ISI?I""'"§ « |l'5-o O E" B o S O § ffB * 2|g SbS^OcS g‘K2<*a-B3S‘B-h“»Bef“^* o £ „ w s ? = . o< pi S) pj sr i“ E =« § 5 a 3 sr ° 2 — o o -■a g 5 o . -o B o ?, B "? E B B >^.El£.S‘g <§ 2.B 3.M>o *. ® is H. J < w< «1 “ » o S £. ® * b 2 e S^re- § § g ffl sr S;g>SEg‘"KB§'6 • < b 5 b3 - I !'ilšii^!l§ ‘||?®®I;|-|e -- ffipT 5 ® < hb^k!. s-* ►1 B - «2*3^3-®' ,ogS:woB.oa)0prB h-* |S-«I sS.5,B e&«^ as s-sS S3»u,_2.E'5r<;(t’oo£K3^S£.»‘'-r°,g* -"p3S»-||J| «H-* P n g0 g; B ^ S B O- ^ re S* ; fD P P Oq iJ; ^ 3 -S-^kIp, Pli^pi^f! -;ii§l3-:Pll CD CD O JJ O O 7Š CD CD O iii» sr o casrsrsrMZ^ ifi^ST §.&£ agJS-Nw3-tD < 5 M (D £S g- N lu a w< p o (D a > ^ S^S-BOgOjisrB^”"' ^ ff^-ES <<$ ^ 3 || s ° 6^-- K°b 3 EaE;3-*2:g^-d*ff|gE I. ®' g5.ttS-^33aI b- < - r/! » °' <1 b’ ^ 1 sr n. 5 ° O &g ittiiiiititKIllifiliifBtiMbiiNiii;:!!«! ^3 1“ s’ 1 I ^1- ^ S’ ^ ^ ^ S S ' W ° ° >a g- b ‘3' sr -h rT CT* O „e**: si I*;*; i|| lili I1s.|!5hP fiisf-°&*&» lii!l Is :s! ilMisp :!! 5aS»'3 S o lo Šl^S = S CD CD O CO* "O O J3 CD CD O RAI 1 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nad.: Un anno nella vita 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 V svetu pravljice: Paličica 11.55 Vreme in vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet: Nova Gvineja 14.30 Odprta šola in obvezna šola v deželah EGS 15.30 Otroški variete: L'albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in Barbere 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico bis 18.45 Nad.: Un anno nella vita 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Mio fratello Chip (fant., ZDA 1987, r. Števen Štern, i. Al-lan Thicke, Joseph Bologna) 22.15 Variete: Silvan Super Magic Show (1. del) 23.00 Dnevnik 23.20 Velike razstave: Iz kakšne snovi so sanje? 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 7.00 Risanke, nanizanka Lassie in otroški variete Ualbero azzurro 9.30 Aktualno: Radio anch’io '91 10.20 Dokumentarec: Crescere 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Quando si ama, 15.05 Destini 15.30 Film: II verdetto (dram., ZDA 1948, r. Lewis Allen, i. Ray Mil-land, Florence Marly) 17.00 Kratke vesti 17.05 Nan.: Villa Arzilla, 17.45 Alf 18.10 Knjižne novosti: Casablanca 18.20 Večerni šport in Rock cafe 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 TV film: L avvoltoio sa attendere (krim., It. 1989, r. Gian P. Calas-so, i. Donald Pleasence, 1. del) 22.15 Nanizanka: Villa Arzilla 22.50 Variete: Videocomic 23.15 Dnevnik, vreme in horoskop 23.50 Film: I lunghi giorni della ven-detta (vestern, It. 1967, r. F. Van-cini, i. Giuliano Gemma) | RAI 3 ___________________ 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Tavo-lozza italiana, Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarni oddaji: Informa-giovani - orientamento al lavoro, 15.00 Multimedialna enciklopedija filozofskih znanosti 15.30 Košarka: mednarodni turnir kadetskih ekip (iz Ravenne) 16.15 Silvestrski tek (iz Bočna) 16.45 Hokej na kotalkah 17.15 Nanizanki: I mostri - Psicologia infantile, 17.40 Throb - Nata per cantare 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Dok.: Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Mi manda Lubrano 22.20 Večerni dnevnik 22.25 Aktualno: Resnične zgodbe 23.35 Nočni dnevnik 0.05 Filmske novosti Sim Sala Bim... in na ekran se vrača Silvan Po lanskem uspehu se na male ekrane vrača čarovnik Silvan (na sliki). Njegov zadnji magični TV izum bo na sporedu v dveh delih, in sicer nocoj (ob 20.40) In jutri fob 22.15) po prvi mreži RAI. Poleg vrste starih, a se vedno učinkovitih, in nekaterih novejših »igric«, bo dvodelni Silvan Super Magic Show prinašal tudi nekoliko bolj varietejski kotiček. Ob koncu obeh magičnih večerov pa še zabavna candid camera, seveda v duhu sodobnega čarovniškega pristopa. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE5____________ 8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady 8.30 Film: L'idolo delle donne (kom., ZDA 1961, r-i. Jerry Lewis) 10.30 Aktualno: Gente co-mune 12.00 Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Film: Piccola stella (kom., ZDA 1934, r. Harry Lachman, i. Shirley Temple) 17.00 Nanizanka: Nonno va aWashington 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie 6 marito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.40 Film: L'orso (pust., Fr. 1988, r. Jacgues Anna-ud, i. Tcheky Karyo, Jack Wallace) 22.40 OfilmuL orso 23.10 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Striscia la notizia 1.10 Nanizanki: Starsky & Hutch, 2.10 MacGrou-der & Loud RETE 4_____________ 8.00 Nanizanki: Hotel, 9.00 La časa nella prateria 10.00 Nadaljevanka: La mia piccola solitudine 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.35 Nad.: Sentieri, 14.30 La donna del mistero, 16.30 Romanzo 17.30 Posvečeno Veronici Castro 18.00 Nadaljevanka: Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.35 Aktualno: Linea conti-nua 19.45 Nad.: Marilena 20.30 Kviz: O.K. II prezzo e giusto Speciale Vip 22.30 Linea continua (2. del) 23.05 Film: New York New York (kom., ZDA 1977, r. Martin Scorsese, i. Liza Minelli, Robert De Niro) 1.50 Nanizanka: Arabe-sgue ITAUA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 10.00 Film: Won Ton Ton, il cane che salvo Holly-wood (kom., ZDA 1976, r. Michael Winner, i. TeriGarr) 12.00 Nanizanke: Poliziotto a guattro zampe, 12.30 Tale padre tale figlio, 13.00 Happy Days, 13.30 I ragazzi della terza C, 15.00 Ouelli della pallottola spun-tata 15.30 Dokumentarna oddaja: Antartica 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Cri Cri 18.35 Variete: Natale in časa Gabibbo 20.00 Nanizanka: Cri Cri 20.30 Film: Arniči miei - Atto terzo (kom., It. 1985, r. Nanni Loy, i. Ugo Tog-nazzi, Renzo Monta-gnani) 22.45 Glasbena oddaja: Top-Venti (vodi Emanuela Folliero) 23.35 Šport: Pariz-Dakar (1. etapa) 0.05 Predstavitev spomladanskih TV sporedov 0.40 Nan.: La banda dei set-te, 1.45 Lady Blue ODEON______________ 7.00 Božič na Tri veneti 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 16.00 Aktualno: Contintasca 16.30 Film: II sole sorge an-cora (dram., It. 1947, r. Aldo Vergano, i. Mas-simo Serato) 18.00 Nanizanka: Doc Elliot 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Variete: II meglio di Sportacus 20.30 Nad.: Passiones 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: American Got-hic (srh., ZDA 1987, r. John Hough, i. Rod Steiger) TMC_________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Risanke: Snack 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nanizanka: Doris Day Show 13.00 Športne vesti 13.15 Dnevnik 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Per amore (dram., ZDA 1985, r. Glenn Jordan, i. Lee Remick) 16.50 Rubrika: Ženska TV 18.20 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.30 Variete: Cera guesto, cera guello 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Australia (dram., Fr. 1989, r. Jean Jacgues Andrien, i. Jeremy Irons, Fanny Ardant) 22.30 Glasbena oddaja: Nepozabni Nat King Cole 23.30 Večerne vesti 23.50 Film: Joanna (dram., VB 1968, r. Michael Same, i. Genevieve Waite) TELEFRIULI_________ 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Nanizanka:: Sembra facile 20.30 Film: L'uomo che ucci-se se stesso (krim., VB 1970) 22.00 Nanizanka 23.00 Nočne vesti 24.00 Nanizanka: Lo zio d’A-merica TELE 4_____________ TV Slovenija 1_________________| 7.50 Video strani 8.00 Poskusni satelitski prenosi 9.00 Spored za otroke: Klub klobuk 11.00 Nad.: Prepričevanje (pon.) 11.50 Z videomehom v novo leto 13.35 Glasbena oddaja: Klub Helidon 14.05 Film: Kekčeve ukane (mlad, Slov. 1968, r. Jože Gale, i. Zlatko Krasnik) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Film: Dirkač (kom., Fr. 1967, r. Alex Joffe, i. Bourvil) 18.45 Spored za otroke in mlade: Brrr... bipbip (vozila-igrače) 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Prostori v srcu (dram., ZDA 1984, r. Robert Benton, i. Sally Field, John Malkovich) 22.00 Dnevnik in vreme 22.30 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Neučakana pištola-ter dokumentarni niz Zgodovina smeha (3. del) 0.35 Video strani | TV Koper__________________________ 15.30 Film: Simbad il marinaio (anim.) 17.00 Festival otroške popevke Unije Italijanov iz Istre in Reke 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.20 Videoagenda 19.25 Otroška oddaja 20.00 Oddaja v narečju: Xe tutti pa- y renti streti 21.30 TV film: Le straordinarie storie J di Edgar Allan Poe 22.15 TVD Novice It TV Slovenija 2 11.00 Film: Trije mušketirji (glasb., ZDA 1948, i. Gene Kelly) 13.05 Rock koncert iz Rotterdama 16.00 Novoletni disko klub 16.30 Oto Pestner 1990 17.35 Godba moje dežele 18.10 Novoletni koncert (iz Maribora) 19.10 Slovenska kuhinja z Avseniki 19.30 Dnevnik 20.00 Pavarotti, Domingo, Carreras 22.05 Šanson Rogaška '90 ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 8.40 Soft mušic; 9.15 Variete: Ulica Castaldi (pon.); 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (F. Bevk, pripoveduje Silvij Kobal); 11.45 Veliki uspehi Beatlesov; 12.00 Govorica telesa; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: Slovenski solisti na laserskih ploščah - mezzosopranistka Marjana Lipovšek; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Svet v letu 1990; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Čestitke poslušalcev; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Športna novoletna oddaja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.05 Praznična oddaja: Umetniki in politiki; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.30 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Operni oder; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Druga poroka seksi idola Ameriški filmski zvezdnik Tom Cruise, ki s Kevinom Kostnerjem deli neuradni naslov najbolj »seksi« moškega Amerike, je baje zopet stopil v zakonski stan in tako razžalostil svoje številne oboževalke. Po poročanju časopisnih agencij naj bi se 28-letni zvezdnik tajno poročil prav na božični večer v nekem zimskem letoviščarskem kraju v Coloradu, morda v Aspenu. Izvoljenka naj bi bila avstralska igralka Nicole Kidman, ki jo je spoznal med snemanjem svojega zadnjega filma Days of Thunder, s katerim naj bi se po angažiranih delih Rain Man in Rojen 4. julija povrnil k lahkotnejšemu žanru a la Top Gun. Film sicer ni imel uspeha, ki so si ga pričakovali producenti, lepemu Tomu pa je prinesel vsaj ljubezen, če že denarja ne. Novica o poroki je tembolj presenetljiva, ker se je zvezdnik šele januarja lani ločil od prve žene, igralke Mimi Rogers, s katero je bil poročen tri leta. »Dobro informirani viri« vsekakor trdijo, da je imel idol ameriških najstnic res edinstveno poročno pričo, nepozabnega modrookega Paula Newmana, s katerim je posnel svoj prvi uspešni film, The Colom of Money, o starem in mladem igralcu na bilijard. Poleg tega pa zvezdnika dveh generacij druži še strastna ljubezen do avtomobilskih dirk. FILMI NA MALEM EKRANU L'ORSO — L'Ours — Medved, Francija 1988. TV premiera v sredo, 2. januarja, ob 20.40, na Canale 5. Pustolovski film. Francoski režiser Jean-Jacques Annaud se je po blesteči uveljavitvi filmske priredbe Ecove uspešnice Ime rože spet vrnil k uspehu s tem res neobičajnim »živalsko-pustolovskim« filmom. Po romanu Grizzly Jamesa Oliverja Curvooda je namreč z očarljivim slikovnim dosežkom posnel edinstveno pustolovščino, ki jo doživljata mali medo Vouk in njegov orjaški prijatelj, pokroviteljski Kaar. V goratih predelih Kanade se živali najprej borita v neenakem spopadu z lovcema Billom in Tomom. Dobrohotni Kaar očetovsko spremlja še neveščega Vouka ob prvih korakih skozi nevarnosti goščave. Annaud je po neuspešnem iskanju primernih lokacij za snemanje v ZDA, Avstraliji in Novi Zelandiji izbral sugestivno »domačo« pokrajino Dolomitov in Južne Tirolske, da je pričaral svojo ekološko basen. Izbrane živali so res prvovrstni igralci! VIDEO NOTES Ode Ros Ura . aia:_ taia: ^ j • ■ . , ::I . /;;# RAI 1__________________________| 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nad.: Un anno nella vita 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 V svetu pravljice: Žabji princ 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet: Nova Gvineja 14.30 Rubrika: Primissima - Kulturne aktualnosti TG 1 15.00 Italijanska kronika 15.30 Otroški variete: L'albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico bis 18.45 Nad.: Un anno nella vita 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Ouattro cuccioli da salvare (pust., ZDA 1987, r. Joe Čamp, i. Benji, Red Steagall) 22.15 Variete: Silvan Super Magic Show (zadnji del) 23.00 Dnevnik 23.10 Myung Whun Chung dirigira orkester in zbor pariške Opere 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni | RAI 2______________________________ 7.00 Risanke, nanizanka Lassie in otroški variete L albero azzurro 9.30 Aktualno: Radio anch'io '91 10.20 Izobraževalna oddaja: Zupack 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.30 Film: Pištole roventi (vestern, ZDA 1966, r. Earl Bellemy, i. Au-die Murphy) 17.00 Kratke vesti 17.05 Nan.: Villa Arzilla, 17.45 Alf 18.10 Casablanca, šport in Rock Cafe 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: L avvoltoio sa attendere (2. in zadnji del) 22.00 Nanizanka: Villa Arzilla 22.30 Informacija bodočnosti 23.15 Nočni dnevnik in horoskop 23.30 Košarka: za pokal prvakov Sca-volini-Limoges 0.25 Film: La polizia indaga, siamo tutti sospettati (krim., Fr. 1974, r. Michel Wyn, i. Mimsy Farmer) RAI 3 12.00 Dok. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Dežele v ogledalu - Lacij 15.30 Umetnostno drsanje 16.15 Tednik: Nogometni planet 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.40 Throb 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Dok.: Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Film: La frustata (vestern, ZDA 1956, r. John Sturges, i. Richard VVidmark) 22.00 Večerni dnevnik 22.05 Film: Blob - Fluido mortale (fant., ZDA 1958, r. Irwin Shor-tess Yeaworth, i. Steve Mc-Queen) 23.30 Variete: Notte Blob 1990, vmes (23.55) nočni dnevnik Televizijski nočni maraton iz odlomkov RAI 3 je s polurno oddajo Blob, ki je na sporedu skoraj vsak večer ob 20. uri, s skromno investicijo ustvarila »televizijsko« uspešnico v pravem smislu besede. Oddaja namreč sloni na odlomkih iz sporeda prejšnjega dne, v bistvu na posnetkih brez stroška. Da bi proslavili, so avtorji za nocojšnjo noč (ob 23.30) pripravili sedemurni maraton, ki sloni na istem obrazcu, za uvod pa so izbrali znanstvenofantastični film, ki jim je nudil navdih za naslov oddaje. | 1 ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5_____________ 8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady 8.30 Film: II ballo asciutto (kom., ZDA 1958, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis) 10.30 Aktualno: Gente co-mune 12.00 Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Film: Una angolo di Paradiso (kom., ZDA 1935, r. John Stuart Robertson, i. Shirley Temple) 17.00 Nanizanka: Nonno va a Washington - II cam-po di baseball 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.40 Kviz: TeleMike 23.00 Predstavitev spomladanskih TV sporedov 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.10 Striscia la notizia 1.30 Nanizanki: Starsky & Hutch, 2.30 MacGrou-der & Loud RETE 4_____________ 8.00 Nanizanki: Hotel, 9.00 La časa nella prateria 10.00 Nadaljevanka: La mia piccola solitudine 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.35 Nad.: Sentieri, 14.30 La donna * del mistero, 16.30 Romanzo 17.30 Posvečeno Veronici Castro 18.00 Nadaljevanka: Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.35 Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa) 19.45 Nad.: Marilena 20.30 Film: Grease II (glas., ZDA 1982, r. Patricia Pirch, i. Sid Caesar, Michelle Pfeiffer) 22.45 Tednik: Kronika (ured. EmilioFede) 23.35 Film: La febbre del sa-bato sera (glas., ZDA 1977, r. John Bradham, i. John Travolta, Karen Gorney) 2.05 Nan.: Arabesgue ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 10.00 Film: Animalympics (anim., ZDA 1979, r. Števen Lisberger) 12.00 Predstavitev spomladanskih TV sporedov 12.30 Nanizanke: Tale padre tale figlio, 13.00 Happy Days, 13.30 I ragazzi della terza C, 15.00 Ouelli della pallottola spuntata 15.30 Dokumentarna oddaja: Antartica 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Cri Cri 18.35 Variete: Natale in časa Gabibbo 20.00 Risanke 20.30 Film: Lo chiamavano Bulldozer (kom., It,- Nem. 1978, r. Michele Lupo, i. Bud Spencer, Joe Bugner) 22.45 Dokumentarec: Odlomki iz oddaje Miti, mode in rock'n'roll 23.50 Šport: Pariz-Dakar (2 etapa), 0.20 Grand Prix 1.35 Nanizanka: Lady Blue 16.50 18.20 ODEON 19.30 7.00 Božič na Triveneti 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanka: Signo- 20.00 20.30 re e padrone 16.00 Dokumentarec: Človek in zemlja 16.30 Film: Scandali al mare (kom., It. 1961, r. Marino Girolami, i. Carlo Dapporto) 18.00 Nanizanka: Doc Elliot 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Variete: II meglio di Sportacus 20.30 Film: La leggenda di Ishtan (fant., ZDA 1988, r. Alex Sessa, i. Brent Huff, Kay Baker) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: Scuola di pazzi (kom., ZDA 1983, r. Rafael Zielinski, i. Peter Keleghan) TMC 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Risanke: Snack 10.30 Nad.: Terresconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nanizanka: Doris Day Show 13.00 Športpe vesti 13.15 Dnevnik 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Giorni caldi a Palm Springs (kom., ZDA 1963, r. Norman Taurog) per il cielo c’era guello rindo (krim., VB 1974, r. Blake Edwards, i. Omar Sharif, Julie An-drews) 22.45 Snežni planet 23.20 Večerne vesti 23.40 Film: Chi giace nella mia bara (dram., ZDA 1964, r. Paul Henreid, i. Bette Davis) TELEFRIULI 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Dok.: Črno in belo 21.30 Aktualno: Prva stran 22.30 Nočne vesti 23.00 Glasbena oddaja: A tutto jazz 24.00 Nanizanka: Primus 0.30 Nočne vesti TELE 4 TV Slovenija 1 _________| 7.50 Video strani 8.00 Poskusni satelitski prenosi ■ 9.00 Spored za otroke: Klub klobuk 11.00 Šolska TV: izobraževalna oddaja Nadarjeni otroci, 11.30 dok. Pustolovščina slikarstvo 12.00 Angleščina za najmlajše 12.15 Nan.: Zakon v Los Angelesu 13.05 Video strani 15.30 Video strani 15.40 Angleščina za nalmlajše (pon.) 16.00 Nan.: Neučakana pištola 16.55 Poslovne informacije in dnevnik 17.05 Šolska TV (pon.) 18.10 Spored za otroke in mlade: To je igra, 18.30 nanizanka Alf 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Vojne usode (6. del) 21.05 Dok.: Slovenci v Vatikanu danes 21.35 Glasbena oddaja: Večne mojstrovine 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Neučakana pištola 23.35 Video strani TV Koper_____________________ 16.00 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca 16.45 Nanizanka: La famiglia Smith 17.15 Dokumentarec: Človek in zemlja 17.45 Nanizanka: Mod Sguad 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.20 Videoagenda 19.25 Otroška oddaja 19.50 TV debata 20.30 Video glasba: Tutti Frutti 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice TV Slovenija 2_______________ 17.10 Slovenska kuhinja z Avseniki 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 19.55 Košarka: Pop '84-Banca Catalana (iz Splita) 21.30 Dokumentarec: Divji svet živali 22.00 Plesni nokturno: Tatinska sraka 22.15 Komedija na slovenskem odru: Stričkove sanje (F. M. Dostojevski), nato Yutel ■ RADIO ■ RADIO • RADIO • A-ha EAST OF THE SUN WEST OF THE MOON RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Misleci sodobnega časa; 9.50 Potpuri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (F. Bevk); 11.45 Lahka glasba raznih narodov; 12.00 Svet skozi lunin pogled; 12.15 Orkestri; 12.40 Primorska poje; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Vokalna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Pisali so nam; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Naše sanje; 18.00 Souvenir dltaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom; 20.00 V svetu knjige; 21.00 Nočni program - glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Po dveletnem molku so se Magne Furu-holmen (rojen 1. 11. 1962 v Oslu), Morten Harket (14. 9. 1959 v Kongsbergu) in Pal VVaaktar (6. 9. 1961 v Oslu), bolje znani kot ansambel A-ha, spet prikazali na glasbenem prizorišču z novo veliko ploščo East Of The Sun, West Of The Moon. Norveški ansambel je zaslovel leta 1985 in bil naslednja tri leta izredno aktiven. Omenimo naj le plošči Hunting High And Low in Scoundrel Days. Zadnji dve leti so se Morten, Magne in Pal posvetili predvsem zasebnemu življenju in novi veliki plošči. Morten Harket (pevec skupine) je lani odpotoval v Ama-zonas, da bi se sprijaznil s to še delno nepoškodovano deželo in s problemom uničevanja najvažnejših gozdov na svetu. Med drugim je izjavil, da odnos, ki ga sedaj ima do tega problema, ni še jasen, saj ni zbral dovolj podatkov in spoznanj, da bi lahko pripomogel in se aktivno boril za reševanje teh perečih vprašanj. Potovanje je gotovo vplivalo na ustvarjanje zadnjega albuma, saj pesmi - kot sta Cold River in East Of The Sun - obravnavajo ekološko problematiko. Album vsebuje tudi pesem Ciying In The Rain, pravzaprav »cover« znane pesmi, ki jo je napisala Carole King leta 1961. Produkcijo je podpisal Chris Neil. Pesmi na plošči so: Crying In The Rain, Early Morning, I Call Your Name, Slender Fiame, East Of The Sun, Sycamore Leaves, Waiting For Her, Cold River, The Way We Talk, Rolling Thunder, (Seemingly) Non-stop July. BLOB - FLUIDO MORTALE — The Blob, ZDA 1958. V četrtek, 3. januarja, ob 22.05, na RAI 3. Znanstvenofantastični film. Ljubitelji nore nočne oddaje Blob na tretji državni mreži, ki v zveriženem, kaotičnem, ironičnem ritmu predstavlja montažo posnetkov in TV izsekov preteklega dne, prav gotovo ne bodo zamudili filma, po katerem nosi oddaja naslov. Filmski urednik RAI 3 Enrico Ghezzi ponuja svojim oboževalcem v TV premieri znanstvenofantastični kultni film iz leta 1958, ki metaforično napoveduje pošastno moč televizijskega medija, današnja TV (prisotna ob vsaki uri in na vsakem kanalu) je vedno bolj podobna skrivnostni želatinasti kepi, ki se iz vesolja zateče v temo kinodvorane, da se potem z neverjetno hitrostjo razširi po celem mestu. Skrivnostni »Blob« ob tem pogoltne vse živo, dokler ga ne ustavita mlada Steve McOueen in Anita Corseaut, ki odkrijeta šibko točko pošastne tvorbe. VIDEO NOTES Oddaja:________________ Postaja:___________ RAI 1_________________________| 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nad.: Un anno nella vita 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 V svetu pravljice: Princesin ples 11.55 Vreme in vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet: Nova Gvineja 14.30 Dok. oddaja: Conoscere 15.30 Otroški variete: L albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Varieteja: Fantastico bis, 18.45 Piacere Raiuno - Piacere Piša 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: La leggenda del santo be-vitore (dram., It. 1988, r. Erman-no Olmi, i. Rutger Hauer) 23.00 Dnevnik 23.10 Novoletni koncert z Orkestrom varšavskega Gledališča Vielki (dir. Robert Satanowski; prenos iz veronske Filharmonije) 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Monografije: II principe di San-severo | RAI 2 | 7.00 Risanke, nanizanka Lassie in otroški variete L'albero azzurro 9.30 Aktualno: Radio anch'io '91 10.20 Tečaj angleščine in francoščine 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.30 Rubrika o medicini 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.30 Film: Campane a martello (dram., It. 1949, r. Luigi Zampa, i. Eduardo De Filippo, Gina Lol-lobrigida) 17.00 Kratke vesti 17.05 Nanizanki: Villa Arzilla - La maga, 17.45 Alf - L’appuntamen-to mancato 18.10 Casablanca, šport, Rock Cafe 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete: Club '92 22.35 Nanizanka: Villa Arzilla 23.15 Nočni dnevnik in vreme 23.50 Film: II console onorario (dram., VB 1984, r. John McKenZie, i. Michael Caine, Richard Gere) | RAI3_____________________________ 12.00 Vabilo v gledališče: La pulce nelLorecchio (Georges Feydeau, r. Luigi Sguarzina, i. Alberto Li-onello, Olga Villi) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Aladinova svetilka 15.30 Hokej na ledu: Alleghe-Milano 17.05 Nanizanki: I mostri, 17.30 Vita da strega 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 SP v plavanju 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di pili, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Film: Aliče non abita piu qui (dram., ZDA 1975, r. Martin Scor-sese, i. Ellen Burstyn, Kris Kris-tofferson) 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Film: Les Girls (glas., ZDA 1957, r. George Cukor, i. Gene Kelly, Kay Kendall) 0.25 Nočni dnevnik 0.55 Pred 20 leti STAJE Še zadnjič popoldanski repek Fantastica Vzporedno z običajnim sobotnim varietejem Fantastico '90 (zaključni večer bo letos izjemoma na sporedu v soboto, 5. januarja, ko bodo podelili sanjske milijarde novoletne loterije) zapirajo vrata tudi v studiu dnevne izdaje Fantastica bis (ob 18.05 na RAI 1). Pippo Baudo se bo tako s svojima sicer neobičajnima sodelavcema Ninom Frassico in kitajskim komikom Ciaiem (vsi trije na sliki) danes še zadnjič prikazal na malih ekranih v popoldanskih urah. • ZASEBNE TV PO CANALE 5_____________ 8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady .8.30 Film: Le folli notti del dottor Jerryll (kom., ZDA 1963, r-i. Jerry Lewis) 10.30 Aktualnosti: Gente co-mune 12.00 Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Film: Dietro 1'angolo (kom., ZDA 1938, r. Ir-ving Cummings, i. Shirley Temple) 17.00 Nanizanka: Nonno va a Washington - Festa di compleanno 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito 20.25 Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in Raffaele Pišu) 20.40 Kviz: H gioco dei nove - Speciale Vip 22.35 Variete: Le stelle della magia 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.45 Striscia la notizia (pon.) 1.05 Nanizanki: Starsky & Hutch, 2.05 MacGrou-der & Loud RETE 4_____________ 8.00 Nanizanki: Hotel, 9.00 La časa nella prateria -L'angelo custode 10.00 Nadaljevanka: La mia piccola solitudine 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.35 Nad.: Sentieri, 14.30 La donna del mistero, 16.30 Romanzo 17.30 Posvečeno Veronici Castro 18.00 Nadaljevanka: Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.35 Aktualno: Linea conti-nua 19.45 Nad.: Marilena 20.30 Film: La tamburina (krim., ZDA 1984, r. George Roy Hill, i. Diane Keaton, Klaus Kinsky) 23.05 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.35 Tednik: Kronika 0.20 Predstavitev spomladanskih Tv sporedov 1.00 Film: Cabaret (glas., ZDA 1972, r. Bob Fos-se, i. Liza Minelli, Helmut Griem, Michael York) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.05 Film: Allegro non troppo (anim., It. 1977, r. Bruno Bozzetto) 12.00 Nanizanke: Poliziotto a guattro zampe, 12.30 Tale padre tale figlio, 13.00 Happy Days, 13.30 I ragazzi della terza C, 14.30 Cingue ragazze e un miliarda-rio 15.30 Dokumentarna oddaja: Antartica 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Cri Cri 18.35 Variete: Natale in časa Gabibbo 20.00 Nanizanka: Cri Cri -Laggiustatutto 20.30 Film: Bomber (kom., It. 1982, r. Michele Lupo, i. Bud Spencer, Jerry Cala) 22.30 Rubrika: Calciomania 23.35 Šport: Pariz-Dakar (3. etapa) 0.05 Nanizanke: La banda dei sette, 1.10 II giustiziere della strada, 2.10 Lady Blue ODEON_______________ 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 16.00 Rubrika o zdravju 16.30 Film: Robinson Cru-soe, il naufrago del Pa-cifico (šust., It. 1951, r. Jeff Musso, i. George Marshall) 18.00 Nanizanka: Doc Elliot 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.30 Nadaljevanka: Passio-nes 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: Tutta colpa delle stelle (glas., Avstral. 1982, r. Gillian Armstrong, i. Jo Kennedy) 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nanizanka: Doris Day Show 13.00 Športne vesti 13.15 Dnevnik 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: La verita... guasi nuda (kom., Vb 1957, r. Mario Zampi, i. Peter Sellers) 16.30 Rubrika: Ženska TV 18.20 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.30 Variete: Cera guesto, cera guello 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Banane 21.30 Nanizanka: Matlock 22.30 Šport: Mondocalcio 24.00 Nočne vesti 0.20 Film: In nome di Carine (dram., Fr. 1982, r. Jean Claude Missae) TELEFRIULI_________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra:Marameo 19.30 Dnevnik 20.30 Nadaljevanka: La citta di Miriam (1. del) 21.30 Nanizanka 22.00 Rubrika: Album 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Nanizanka 0.30 Nočne vesti TMC_________________ 8.30 Nanizanki: Get Smart 9.00 Risanke: Snack 10.30 Nad.:Terresconfinate, 11.15 Potere TELE 4_____________ TV Slovenija 1 TV Koper 7.50 Video strani 8.00 Poskusni satelitski prenosi 9.00 Spored za otroke: Klub klobuk 11.00 Nad.: Vojne usode (pon. 4. dela) 12.00 Video strani 15.25 Video strani 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije in dnevnik 17.05 Zabavno-glasbena oddaja: Srečanje v Izoli 17.50 Spored za otroke in mlade: Pravljice iz mavrice - Luna gre na pot, 18.10 Pravljica o carju Salta- 16.00 Otroška oddaja 17.30 TV Debata 18.00 Nanizanka: Giorno per giorno 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice in Videoagenda 19.25 Otroška oddaja 20.00 Dokumentarec: Skrivnosti sveta 20.30 Nad.: 11 diario di Sara (l.del) 21.30 Nanizanka: Justice 22.30 TVD Novice nu (Puškin), 18.30 nanizanka Cirkuške živali TV Slovenija 2 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Dok.: Slovenci v Vatikanu danes 21.10 Nan.: Zakon v Los Angelesu _ 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Čistina (krim., ZDA 1967, r. Jonhn Boorman, i. Lee Marvin, Angie Dickinson) 0.15 Video strani 12.55 Smučarski skoki: novoletna turneja (iz Innsbrucka) 15.15 Poskusni satelitski prenosi 17.30 Studio Maribor: Tele M 19.00 Jaz se, pa že 40 let en Franc Košir (pon.) 19.30 Dnevnik 20.00 Novoletni koncert z Dunaja (posn.), nato Ex libris 21.00 Smučarski skoki (posn.) 21.34 Oddaja o knjigah 22.00 Yutel, nato Videonoč • RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Co-untry glasba; 9.30 Odkod naša imena; 9.45 Melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.45 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: Mladi operni pevci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.45 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba,- 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družina; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana,- 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Naše sanje; 16.00 Aktualno-politična oddaja;17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni glasba. * RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Legenda o svetem pivcu LA LEGGENDA DEL SANTO BEVITORE, Italija 1988 Režija: Ermanno Olmi □ Scenarij: Er-manno Olmi in Tullio Kezich □ Fotografija: Dante Spinotti □ Scenografija: Gianni Ouaranta in Jean-Jacques Caziot □ Montaža: Ermanno Olmi □ Glasba: Igor Stravinski □ Igrajo: Rutger Hauer, Anthony Quayle, Sandrine Dumas, Do-minigue Pinon, Sophie Segalen, Jean-Maurice Chanet TV premiera v petek, 4. januarja, ob 20.40, na RAI 1 Dramatični film. O italijanskem režiserju Ermannu Olmiju je težko karkoli novega povedati, saj je po številnih angažiranih, napol dokumentarnih igranih filmih iz 60. in 70. let prejel leta 1978 v Cannesu zlato palmo za čudoviti kmečko-socialni ep Drevo za cokle, leta 1988 pa v Benetkah zlatega leva za Legendo o svetem pivcu. Po globoki bolezenski preizkušnji je Olmi opustil natančne analize čustev v stilu Dostojevskega v italijanski družbi (11 pošto, I fidanzati, I recuperanti, La circos-tanza) in se predal metaforičnemu obravnavanju bivanjskih vprašanj. To je storil v filmu Lunga vita alla signora (1987) in v omenjeni Legendi, za katero je prvič vzel za podlago svojega filmskega snovanja tuj tekst, prekrasno povest židovskega srednjeevropskega Nemca Josepha Rotha Die Legende des heiligen Trinkers. Pri tem mu je stal ob strani prijatelj, filmski kritik in dramatik Tullio Kezich. Rothova parabola pripoveduje o pariškem klošarju nemškega rodu Andreasu Kartaku, ki mu neznani dobrotnik posodi 200 frankov z domeno, da jih bo vrnil svetnici Terezi iz Lisieuxa v bližnji cerkvici. Dogodek povsem predrugači reveža,- skrb, da bi denar vrnil, ga duhovno okrepi in reši dotedanjega životarjenja. ALLEGRO NON TROPPO, Italija 1977. V petek, 4. januarja, ob 10.05, na Italia 1. Animirani film. Milančan Bruno Bozzetto spada med najbolj uveljavljene italijanske realizatorje filmskih risank tako v Italiji kot v tujini. Njegove res zabavne Pustolovščine gospoda Rossija in celovečerni animirani vestern VVest and Soda so obkrožili skoraj ves svet, nekakšen višek Bozzettove izrazne bogatosti in duhovitosti oa predstavlja še vedno znameniti glasbeno-animirani kolaž Allegro non troppo. Že sam naslov kaže na istočasno uglajen in živahen ritem, s katerim italijanski režiser vizualizira šest znamenitih skladb klasične glasbe: Debussyjev Uvod v favnovo popoldne, Dvorakov Slovanski ples št. 7, Ravelov Bolero, Sibeliusov Walse Triste, Vivaldijev Koncert v C-duru in Ognjeno ptico Stravinskega. Pri vseh odlomkih je izid očarljiv in nevsiljivo liričen. VIDEO NOTES Oddaja:___________- Postaja:____ Ura:_______' ______ V________________________J Najslavnejši rock band zadnjih tridesetih let Rolling Stones je tako ali drugače vedno v središču pozornosti. Kadar ne izide nova plošča ali ne pripravljajo veleturneje, poskrbijo člani s prigodami iz zasebnega življenja: ta se poroči po dolgoletnem bivanju na koruzi, drugi se loči od najstniške žene... Tokrat gre spet zasluga basistu Billu Wyma-nu (na sliki z bivšo ženo, plavolaso Mandy Smith), sicer najbolj molčečemu članu skupine. V ZDA je namreč založniška hiša Viking pravkar izdala njegovo knjigo Stone Alone, edino avtentično uradno življenjepisno delo o Stonesih. V dveh zvezkih, na skupnih 594 straneh, za ceno 22 dolarjev je Wyman nasul kopico spominov, še neobjavljenih slik in intervjujev. Gradivo je skrbno zbiral 15 let. »Ze ko sem decembra 1962 pristopil k skupini, sem dosledno shranjeval vse, kar nas je zadevalo,« je povedal avtor. »Nedavno so Micku (Jaggerju) ponudili zvrhan kup denarja za knjigo o našem bandu. Prosil me je, naj mu dam svoj dnevnik, vendar tega nisem storil, ker sem že dolgo časa imel v mislih, da bi sam spisal knjigo spominov. Na koncu je moral vrniti bajni predujem,« je še dodal. »Prav neverjetno je, da ljudje ničesar ne shranijo,« se čudi Bill Wyman. »Res presenečen sem bil, ko mi je leta 1978 Paul McCartney zaupal, da sploh nima gradiva o Beatlih, da nihče ni nikoli pomislil, da bi uredil arhiv slik, zapiskov in spominov. In njihova skupina je bila res karseda skrbno organizirana!« Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Marjan Kemperle Radio: Nataša Sosič Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujeta: Damiana Ota in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP in Križ-mančič Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. PRIMORSKI DNEVNIK — nedelja, 30. decembra 1990 reportaža Vtisi z nekajdnevnega obiska na Češkoslovaškem Iz sanj v resničnost Pred dobrim letom dni so Čehi in Slovaki z množičnim gibanjem, brez nasilja zrušili stari Husakov neostali-nistični režim. Veselje je trajalo kar nekaj časa, trenutno pa kaže, da se je začetno navdušenje za pridobljeno svobodo in demokracijo malo ohladi- lo. Predsednik Vaclav Havel je z umetniško dognanostjo ta občutek takole opisal: »Ko sem po volitvah prvič prišel na delo, sem ugotovil, da sem deprimiran. Bil sem nekako močno pobit. Zdelo se mi je, da sem na vsem lepem izgubil domislice in cilje, upe in voljo, bil sem mlahav, medel in brez domišljije. To je bil kaj nenavaden občutek. Malce me je spominjal na mačka po kaki divji krokariji, malo na prebujanje iz lepih sanj v grdo vsakdanjo resničnost, malce pa tudi na šok zaljubljenega moškega, ki ga je ljuba prevarala.« Grozeča ekonomska kriza, vladno »programsko uvajanje trga in kapitalizma«, preustroj proizvodnega sistema, posledično večanje brezposelnosti ter socialne negotovosti, praktično pomanjkanje vsake tehtne socialne politike, vse to zbuja med ljudmi številne pomisleke ter skrbi, ki že rojevajo politično malodušje ter državljansko brezbrižje. To dejstvo je lepo prišlo na dan na nedavnih občinskih volitvah konec novembra, ko je volilo samo 70 odstotkov upravičencev. Junija je na prvih svobodnih volitvah volilo kar 96 odstotkov vseh Čehoslo-vakov. Havlov Občansky Forum (OF) - Po naše Državljanski forum - je takrat dobil približno 53 odstotkov glasov in s tem dosegel nesporno zmago. Volilci so nagradili OF predvsem zaradi vloge, ki ga je to politično gibanje odigralo v »žametni revoluciji«, kot Čehi pravijo prevratu novembra 1989. Forum je združeval in še združuje vse bivše oporečniške skupine, od Dubčkovih bivših komunistov prek Havlovih intelektualcev in kulturnikov pa vse tja do izostreno družbeno in politično konservativnih skupin. Politično-programska usmeritev OF na junijskih volitvah še ni bila povsem jasno razčiščena. Očitno je bilo, da se Državljanski forum zavzema za pravno državo, parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo. Ni pa bilo jasno, kako OF misli doseči te cilje. V času od junijskih do novembrskih volitev pa se je programska podoba Foruma bistveno izbrusila. Konservativno krilo gibanja je v parlamentu ustanovilo skupino »Demokratična desnica«, njen nesporni voditelj, federalni minister za finance Vaclav Klaus pa je bil izvoljen za predsednika Državljanskega foruma. Klaus je obenem naj odločnejši zagovornik neoliberistične gospodarske Politike na Češkoslovaškem. Vsakdanje notranje polemike v vrstah OF in Klausova gospodarska politika so v javnosti nekako očrnile Podobo gibanja. Vsled tega je Forum na občinskih volitvah zbral komaj 36 odstotkov glasov. OF je sicer še zme-taj nesporno najmočnejša, stranka, neizpodbitno pa je, da ji je velik del Volilcev obrnil hrbet. Poraza OF so se verjetno najbolj veselili komunisti, ki so dobili kar 17,4 odstotkov glasov (junija 13 odstotkov) in s tem postali druga največja stranka v Federaciji. Kljub volilnemu porazu je povsem očitno, da bo usoda Češkoslovaške federacije še nekaj let povsem odvisna od razmerja moči znotraj Držav-fjanskega foruma. Trenutno mora ta Politična formacija rešiti predvsem dva problema: prvič, vodstvo in članstvo se mora odločiti ali naj Forum ostane gibanje ali pa naj se spremeni v klasično stranko. Drugi problem pa jo. kdo bo obvladal OF: Klausova desnica ali Havlovi in Dubčkovi somiš-fjenki, ki pa so trenutno kot struja Povsem neorganizirani. Ta konfrontacija poteka po klasičnih in nam do-oro poznanih vzorcih notranjestran-karskega obračunavanja, pri katerem je edino vodilo geslo homo homini ‘Upus. Dolgoročno je taka situacija Povsem nevzdržna. Nekateri strokovnjaki z dokajšnim pesimizmom, a ^elo realistično, napovedujejo, da se do državljanski forum v relativno kratkem času razbil, podobno kot se N zgodilo z gibanjem Solidarnost na "oljskem. Nekateri opazovalci tak Razplet ocenjujejo pozitivno, češ da “o takrat tudi v ČSFR končno ožive- .. Popolna parlamentarna demokra-cfja, v kateri je politika odločno loče-ha od civilne družbe. Drugi pa opo-2arjaj0 ^3 je porUm odlično sredstvo Politične partecipacije ljudi in da bi JPegov propad etično in moralno bistveno osiromašil češkoslovaško javno jdvljenje. Zgodovina bo presodila, kdo je imej prav. Pripravil WALTER ŠKERK □ stran 33 Ob naslovu vrsta češkoslovaških časopisov; pod naslovom grad Špilberk v Brnu; v sredini pogled na katedralo v Brnu; spodaj pa pogled na Trg. sv. Venčeslava v Olomucu med lansko splošno stavko Pogovor z navadnimi državljani o položaju in težavah na Češkoslovaškem Razdvojeni med starim in novim Po »žametni revoluciji«, ko so Havel in njegovi somišljeniki zrušili stari režim, doživlja Češkoslovaška enkraten zgodovinski in družbeni trenutek. Velika večina prebivalstva se nedvomno iskreno veseli pridobljene svobode, obenem pa so razne »porevolucijske« gospodarske težave resno opozorilo Čehom in Slovakom, da njihova bližnja bodočnost ne bo ravno z rožicami posuta. Ekonomski proizvodni sistem je v vsej državi povsem zastarel, zaradi česar češkoslovaški proizvodi na svetovnem tržišču niso konkurenčni. V tej reportaži iz Moravske - obiskali smo Olomouc ter Brno - bomo skušali pokazati, kako povprečen državljan Češke republike doživlja sedanji zgodovinski trenutek svoje domovine in kako se odvija vsakdanje življenje v tej državi. Splošen vtis je, da je prebivalstvo razdvojenomed spominom na egiptovske lonce mesa, ki jih je stari režim kljub zablodam zagotavljal, ter novimi in še negotovimi obzorji blagostanja, ki jih ponuja demokracija. Gospa Maria je do pred kratkim delala v neki prevozni firmi. Naša sogovornica je pred kratkim srečala Abrahama in bi se morala v nekaj letih upokojiti. V podjetju pa je novo vodstvo menilo, da je potrebno bistveno reorganizirati delo. Preustroj je nujno privedel do odpusta številnih zaposlenih. Med temi je bila tudi gospa Marija. Razne državne ustanove, ki bi jih lahko primerjali z našim uradom za zaposlovanje, so skrbele, da bi brezposelnim dobili novo zaposlitev. Delo socialnih uradov je bilo samo delno uspešno, saj so številni kolegi gospe Ma- rije ostali na cedilu. Ona sama je bila med srečnimi, ki so dobili novo zaposlitev. Sicer pa novo delovno mesto sploh ne odgovarja kvalifikaciji, delovnim izkušnjam ter okusu gospe Marie, ki je po novem zaposlena kot tajnica nekega polkovnika v mestni kasarni v Olomoucu. Vsakdo, ki je imel kdajkoli opraviti z vojaško birokracijo in vojaškim aparatom, lahko razume, da je logika novega okolja gospe Mariji povsem tuja. Od tu številni konflikti. Poleg tega se gospa Maria kot gospodinja vsak dan spori-jema s stalnim naraščanjem cen in z vse večjo draginjo. Za razliko od Ro- munije, Poljske in ostalih dežel bivšega realnega socializma Češkoslovaška praktično ni nikdar doživljala pomanjkanja. Zaradi sprostitve tržnih mehanizmov pa je sedaj inflacijska stopnja iz dneva v dan višja. Cena hrane se stalno dviga, stroški za ogrevanje in elektriko pa so kar trikrat večji. »Kot da bi to ne bilo dovolj, je po vsej deželi zmeraj več kriminala,« je potožila naša sogovornica. »Vse bolj kradejo po avtomobilih. V naši četrti je v zadnjem obdobju bilo več vlomov v stanovanja. Ženske niso več varne, če se same sprehajajo ponoči. Ne vem, Za svetovne proizvajalce vozil: AUDI, MERCEDES, BMW, VW, OPEL, FORD, FIAT, LANCIA, ALFA ROMEO, CITROEN, RENAULT, PEUGEOT, YUGO, IVECO, TAM, FAP FAMOS, OM, MAN, RABA, TATRA, IMR, IMT, TORPEDO, SAME itd. ^ ^ ^ X ^ ^ ^ s ^ pedvo Pecivo Nova Gorica Pekarsko-slaščičarska delovna organizacija p. o. 65000 Nova Gorica Leninova 26 Tel. (065)24611,24622, 24633 Želimo vsem občanom mnogo uspehov v novem letu M ^ ^ ^ M M ^ M Solkanska rl\ industrija nova gorica/ apna Nova Gorica vsem občanom in delovnim kolektivom srečno 1991 /O ljubljanska banka splošna banka koper d.d., koper pravi naslov za denarne zadeve \I\ ^ilv SGPGORICA splošno gradbeno podjetje gorica p.o. nova gorica vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom voščimo srečno novo leto _______________sgp gorica________________ splošno gradbeno podjetje gorica p.o. nova gorica * \ .' N .'V .' n Sv .''N ~ .ON ~ ~ o •' PETROL PETROL DO Trgovina Ljubljana p.o. TOE NOVA GORICA Želimo obilo uspehov in sreče v novem letu k* ki vsem občanom želimo srečno novo leto 'm vam priporočamo NAŠE DOBROTE PO VAŠEM OKUSU.. Materiali, ki že desetletja uspešno zadovoljujejo potrebe gradbeništva hm r* j Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo vesele novoletne praznike |{ i 0°$T NOVA GORICA, 25. JUNIJ 1B TELEFON (065) 23712 poslovnim partnerjem in prijateljem srečno 1991 Ker življenje potrebuje varnost **/nic* Zavarovalna skupnost TRIGLAV Območna skupnost Nova Gorica vam ob novem letu 1991 izraža svoje iskrene želje za uspešno poslovno leto in veliko radosti v osebnem življenju. PRIMORSKI DNEVNIK — nedelja, 30. decembra 1990 □ stran OVEN 21. 3. - 20. 4. DELO in DENAR. Na delovnem področju je treba predvsem v jesenskem obdobju pričakovati pozitivni pretres: odločen zagon za splošno izboljšanje. To pa se lahko zgodi le pod pogojem, da boste v pred-tem delali dobro in realizirali nekatere dobre ideje, ki jih boste zasnovali že takoj v začetku leta. Na vsak način gre za zanimive in inovatorske ideje, ki se bodo nanašale na način izvedbe nekaterih aktivnosti. Pomisliti pa morate tudi na dejstvo, da bo šlo vse lažje, ko boste odpravili veliko zapreko, ki vas je ovirala pri vašem profesionalnem napredovanju. Dobra volja in optimizem bosta na vsak način vplivala na socialne odnose, predvsem po poletnih počitnicah. — LJUBEZEN. Pozitivno ozračje, ki se je začelo že lansko leto, se bo nadaljevalo še do pozne jeseni. Imeli boste dovolj priložnosti, da se navži-jete vseh naslad, ki vam jih bo nudila ljubezen. Najbolj ugoden mesec za te vrste uživanja je vsekakor junij, še posebno ob konjunkciji (združitev) Venera/Jupiter in Venera/Mars. Lahko rečemo, da bo šlo za veliko osvajalnost do ljubljene osebe in za popoln spolni in emotivni odnos. Vse to v znamenju sprejemanja užitkov, ki vam jih bo nudilo življenje. V nobenem primeru pa ne smete pretiravati. — ZDRAVJE. Priporočljivo je paziti na jetra in na prebavila. Lahko bi prišlo do motenj zaradi nepravilne prehrane. Ogibajte se presladkih jedi in pijače. Zaradi svoje trdožive narave je sicer težko, da bi ovnovci imeli resnejše probleme z zdravjem. ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ BIK 21. 4. - 20. 5. DELO in DENAR. Na tem sektorju je zaznavno nenormalno stanje: omahljivost, skoraj zastoj. Ta neugoden položaj je treba pripisati preveč intenzivnemu ljubezenskemu izživljanju, zaradi katerega lahko pride do zanemarjanja delovne aktivnosti in odvzema precejšnjega dela energije, ki bi jo lahko sicer potrošili na poslovnem področju. Težav z denarjem ne bo manjkalo, posebno v obdobju januar-april. Mars lahko z ene strani zavira denarni priliv, z druge pa lahko spodbudi izdatke. Tako se lahko zgodi, da ostanete brez denarja v banki. Važno je, da ne obupate, kajti sredi jeseni se bodo predstavile boljše priložnosti in sreča bo zopet na vaši strani. — LJUBEZEN. Posebno v jesenskem obdobju —- zahvaljujoč se izredno ugodnemu položaju Jupitra v vašem petem polju (polje ljubezni) -— boste imeli letos priložnost dokončno in pozitivno rešiti svoje ljubezenske zadeve. Že marec je v tem pogledu zelo spodbuden, toda september in oktober bosta naravnost izvrstna, navduševal-na in čudovita, pri čemer bosta imela, kot že rečeno, naj-večjo vlogo Jupiter pa tudi Venera. Jesen se torej predstavlja kot izhodišče iz nekega položaja, ki je že sam po sebi dobro zastavljen prav zaradi Jupitra, ki se bo zadržal na tem položaju še naslednje leto. — ZDRAVJE. Kar zadeva ta sektor, niso na vidiku negativni astralni aspekti. Biku je sicer podvrženo grlo, toda šesto polje (bolezni) se nahaja v Tehtnici, ki nadzoruje ledvice. Ker vam ugaja obložena miza, popazite na svoj trebušček. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ■Ar ★ ★ ★ ★ ★ ★★★★★★ ★★ ★ ★ ★ ★ ★ ★★ ★ ★ ★★ ★ ★★ ★ ★ DVOJČKA 21. 5. - 20. 6. DELO in DENAR. Spomladansko obdobje ni ravno preveč naklonjeno zaslužkom. Posebno aprila in maja lahko pride do kake izgube ali pa boste imeli težave z doseganjem tega, kar vam pripada. Na vsak način bo treba gledati na to, da ne potrošite preveč denarja. Torej počasi, preudarno toda vztrajno naprej. Samostojni delavci lahko pričakujejo v jeseni kak pomemben uspeh. Vendar pa-ni priporočljivo, da prevzamete preveč težke pobude, ki jih potem ne bi mogli uresničiti. Kot vidite, odnosi in rezultati na delovnem področju niso preveč briljantni in to skoraj dobršen del leta. Šele septembra in oktobra se zna položaj nekoliko izboljšati, pa še imajo večje možnosti samostojni delavci. — LJUBEZEN. Leto se bo kar dobro začelo, kajti že januarja se bo oglasil klic po ljubezni. Tu gre, seveda, za nekaj, kar bo trajalo v znamenju velike obojestranske svobode gibanja preko kakršnekoli oblike ljubosumja. Veselo ozračje bo tudi junija: priložnosti ne bodo manjkale, posebno v vašem običajnem okolju. V jeseni pa bo nastal preobrat. Vaša čustva se bodo usmerila na družinski sektor. Starši in sploh sorodniki bodo v ospredju. V novembru so možni erotično-sentimentalni doživljaji. — ZDRAVJE. Pod Dvojčka spadajo anatomsko nadlaket, rame in dihalni aparat. Regent znamenja Merkur pa upravlja predvsem živčni sistem, pa tudi roke kot take, bronhije, dihalne dejavnosti in črevesje. V razdobju februar-junij in oktober-december bi lahko imeli nekaj težav z zdravjem. ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ RAK 21. 6. - 22. 7. DELO in DENAR. Pri zaslužku se bodo ugodne perspektive, ki so se začele lani, nadaljevale tudi letos, in sicer tja do sredine septembra. Ugoden vpliv Jupitra, ki se bo nahajal do 12. septembra v znamenju Leva in torej v vašem drugem polju (zaslužek in sploh dobrine pridobljene z lastnim delom), bo storil vse, da bo vaša mošnja vedno polna denarja. Najboljše dneve, polne možnosti, pa lahko pričakujete v mesecu juniju. Pa tudi sicer so v poletnih mesecih dane možnosti, da se uresniči ekonomski uspeh, v katerega niste več upali. Seveda ne bo šlo vse gladko. Vendar bi bilo nespametno Pritisniti nepremišljeno na pospeševalnih življenja. — LJUBEZEN. Zasebno življenje je za rakovce zelo važno. Kadar na čustvenem področju deluje vse prav in dobro, vladata veselje in zadovoljstvo. Čeprav v tem pogledu leto ne bo preveč briljantno, bo vsekakor zadovoljivo. Na vsak način se boste skušali otresti svojega oklepa in razširiti krog poznanstev, zaradi česar ne bi smele manjkati ljubezenske Priložnosti. To velja tako za samce kot za tiste, ki so sentimentalno že vezani. Nekateri bodo lahko našli primernega Partnerja, drugi pa si bodo privoščili kako avanturo. Zaradi takega ozračja bi lahko prišlo tudi do prekinitve odnosov. ZDRAVJE. Anatomska pripadnost: želodec, prsni koš, dojke in komolci. Luni kot regentu znamenja so podrejeni možgani, želodec in debelo črevo. Upravlja prebavne funkcije na splošno. Kritično obdobje: april-julij in november-december. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ LEV 23. 7. - 23. 8. DELO in DENAR. Začetna meseca sta za vas idejno bogata in ne bo manjkalo pozitivnih presenečenj na delovnem področju. Prav gotovo pa boste morali prej odstraniti kako zapreko in se iznebiti nekega sovražnika, kajti le na ta način boste lahko svobodno delovali, kot vam bo bolje ustrezalo. V poletnih in jesenskih mesecih bodo astralni aspekti zelo pozitivni in naklonjeni dobrim zaslužkom: pravzaprav zelo izdatnim zaslužkom. Ne bi pa bilo pametno predajati se neumestnemu trošenju denarja. Pomislite na prihodnost in prihranite denar za morebitne nove investicije. Preden se lotite kakega dela, dobro pretehtajte vaše odločitve, ker bi te lahko bile važne tudi za druge. — LJUBEZEN. Sedmo polje predstavlja oseba (torej žena, zaročenka ali kaka simpatija). Od 6. februarja do konca leta bo to polje obvladoval mrki Saturn. To pomeni, da odnosi s partnerjem ne bodo ravno lahki, pa tudi kdor je sam, ne bo lahko navezal novih ljubezenskih odnosov. Tak položaj vas dovede do osamlje-nja, kar lahko povzroči naraščanje vašega avtoritarnega značaja. Vsi ti negativni dejavniki prav gotovo niso idealni t-T za ljubezen. Od junija do oktobra pa vam kljub vsemu ne ^ bo manjkala kaka erotična priložnost. Tudi področje prijateljstev ni preveč ugodno: kontrasti, spori ali celo prekinitve odnosov. — ZDRAVJE. Levi običajno prenašajo zelo dobro velike napore in napetosti. Letos, kot vse kaže, ne boste imeli posebnih problemov zaradi zdravja. Za mlade, ki gojijo šport, bo to leto izredno ugodno. ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ DEVICA 24. 8. - 23. 9. DELO in DENAR. Astralna slika ni ravno enotna, temveč dokaj dvoumna. Kdor misli na kariero ali meri na višji položaj, se bo moral spopasti z dokajšnjimi težavami, pri čemer lahko pride do pravih napadov oziroma spopadov. Toda od februarja naprej boste deležni važne podpore. Aktualne konstelacije pa vsekakor priporočajo, da ne delate za takojšen uspeh, delo načrtujte za daljše razdobje. Jeseni, nekako od sredine septembra dalje bodo nastale perspektive za izboljšanje položaja na profesionalnem področju. Vaš izreden optimizem namreč karakterizira vaše čutenje in vaše vedenje kar vam omogoča dobre rezultate. Ne prekoračite nikoli meje razumnega napredovanja. — LJUBEZEN. Saturn bo 6. februarja dokončno zapustil vaše peto polje (polje ljubezni). To pomeni, da bo lahko izginil morebitni občutek dolgočasja. Ljubezensko ozračje se bo na splošno izboljšalo. Veliko vlogo pri tej spremembi bo na vsak način imela Venera, ki se bb dolgo zadrževala v vašem znamenju, in sicer: od 11. junija do 21. avgusta ter od 7. oktobra do 9. novembra. To obdobje bo seveda najboljše v jasnem in poživljajočem okviru. — ZDRAVJE. Rojeni v tem znamenju dajo mnogo na svoje zdravje. Letos boste še bolj kot običajno posvečali skrb zdravju. Astralni aspekti sicer niso negativni, vendar ne smete podcenjevati prisotnosti nekaterih planetov v vašem šestem polju, ker bi ti lahko povzročili sezonske motnje, katerim ste podvrženi. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ TEHTNICA 24. 9. - 23.10. DELO in DENAR. Astralni aspekti na tem področju niso ravno negativni, posebno ne za tiste, ki delajo na svojem oziroma se ukvarjajo s kakršnokoli dejavnostjo. Ze v prvih dveh mesecih bo zaznavno občutno izboljšanje, ki ga bo spremljalo jedrnato in dobro utemeljeno načrtovanje na daljše razdobje. Tudi odnosi do drugih so dokaj — dobri, posebno kar zadeva mo- rebitne sklenitve pogodb ali ekipno delo. V jesenskem ob-dobju pa jg priporočljivo, da ne sprejemate pobud in ne ?lhte naprej, temveč skušate ohraniti že pridobljene poležale' Izkoristite torej dobro naklonjenost trenutka, ki vam dodeljuje olajšano napredovanje. Pomnite pa, da ta ugodni trenutek ne bo večen. — LJUBEZEN. Letos boste prežeti z » Yeliko željo po trdnosti in ohranjanju sentimentalnega polo- ‘f’ ?ala na višini traine liubezni in erosa. brez tolikerra liubim- tV ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ £aJa na višini trajne ljubezni in erosa, brez tolikega ljubim- VT Kanja ali podobnih pustolovščin. Vse te zadeve, kadar se -fo ylečejo preveč na dolgo, prinašajo samo razprševanje čus-J^enih energij. Vsakakor so zvezde na vaši strani in vam M “odo pomagale, ker imate potreno po trdnem mini. V po-“loča vam bodo tudi pri brzdanju vašega spolnega nagona, tla ga boste spravili ha jasen in običajni tir. Najboljše obdobje je predvideno na poletje in jesen. — ZDRAVJE. Čeprav b0 vaše delovanje v prvih šestih tednih zahtevalo od vas dokaj napora, pa vendar ne boste imeli posebnih problemov zzdravljem. Od marca naprej pa bo položaj vsekakor boljši ^ od lanskega. Seveda pa ne smete izpostavljati telo pretež-rdrn preizkušnjam, kar bi se sicer lahko preveč izčrpali. ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ KOZOROG 23.12. - 20.1. aprila, DELO in DENAR. Polje, ki predstavlja delo, je bolj ali manj moteno. To pomeni, da vsakdanje neprilike na profesionalnem področju ne bodo težavne, temveč nepretrgane. Kljub temu bi se moral vaš ekonomski položaj utrditi v zimskih mesecih, četudi bo to zahtevalo nemalo napora. Vaš trden značaj pa bo prav gotovo prenesel vse napore in zdržal začel položaj izboljševati. Proti koncu oktobra imate možnosti skleniti pozitivne posle s “delovanjem delovnih tovarišev ali družbenikov. Med t rngim so predvidena tudi potovanja za delo in za zabavo. ahko bo prišlodo zanimivih srečanj. — LJUBEZEN. Jasno tla va^e n°tranje počutje vpliva tudi na vaše vedenje r y.2ven. Zaradi tega ste dokaj neodločeni: po eni strani bi r ni stopili v akcijo, po drugi pa ne veste, kam bi pravzap-v Usmerili vašo akcijo. Strah pred ljubeznijo je še vedno sledica lanskoletnih negativnih aspektov. Ta položaj brž-j: ae ne bodo popravili niti hitri planetarni tranziti preko czenskega polja. (Od marca do maja). Nekaj upanja v ^ smeri nakazujejo konstelacije julija-avgusta in oktobra, zaa - P° spremembi oz. po ljubezni bo morda le premagala ho t- e in zmedenosti. — ZDRAVJE. Zaradi svoje podjet-zdr na splošno, kozorogovci prevečkrat zanemarjajo svoje hip Vie- pa tudi taki, ki se strogo drže zdravih prehra-cj!tvalnih režimov. Sedaj je čas, da si opomorete in prebro- jjj : vsak prejšnji problem in tako najdete zopet stabilnost uJodno-telesno ter psihično počutje. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ŠKORPIJON DELO in DENAR. Vsaj do konca poletja boste imeli sre-24. 10. - 23. 11. ?.° ob svoji strani kajti pozi- tivm aspekti vas silijo v akci-53 jo. Na vsak način se vam bo to izplačalo, kajti rezultati bodo |7v •fv vsekakor zelo povoljni. Zani- E, rilOrrfr^ miva poslovna perspektiva je J predvidena ob koncu oktobra, toda le če boste zmožni pri-^ \ vesti do konca neko pogaja- “ nje. Upoštevati morate tudi svoje profesionalno vlogo, kakršnakoli je že, ker je dana možnost napredovanja. To je včasih naporno in zahteva tudi kako žrtev. Uveljavite to logiko do konca, kajti sedanje obdobje je zelo ugodno. Ne izogibajte se odgovornostim. Kratko rečeno: uspeh vašega delovanja je povsem odvisen od vas samih. — LJUBEZEN. Sentimentalno življenje letos prav gotovo ne bo v ospredju. Februarja, oziroma v spomladanskih mesecih je možno, da se vam ponudi kakšna zanimiva ljubezenska priložnost. V ostalem pa kaže, da bo to področje letos medlo. Spremembe bi lahko zadevale družinski krog: odnosi znotraj družine bi se lahko ojačali in prav zaradi tega se lahko zgodi, da bi lahko postali ovira za odnose z zunanjem svetom. Razjasnilo se bo šele septembra, ko bo življenje v dvoje zopet brezskrbno. — ZDRAVLJE. Anatomija: reproduktivni organi in zadnjik. Regent znamenja je Pluton, ki uporavlja moške spolne žleze in proizvaja imunološka obrambna sredstva. Varujte se predvsem prehladov, ki bi lahko povzročili vnetje bronhijev, pljučnico ali influenco. Kritično: marec-maj in oktober-december. ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ STRELEC 24.11 - 22.12. DELO in DENAR. Kar zadeva delo oziroma sploh vse vaše aktivnosti, bo september veliko obljubah Obljube se bodo v dobršni meri uresničile. Tudi zimsko obdobje bo izvrstno, posebno kar zadeva zaslužek in utrditev drugih dobrin. Nekoliko previdnosti pri poslih, ki zadevajo predvsem nepremičnine, prav gotovo ne bo škodovalo. Če bo potrebno, se zganite, potujte in si zadevo oglejte na svoje oči. Na vsak način bi kazalo, da investirate vsaj del kapitala, če hočete doseči pozitivne rezultate. Ni niti izključeno, da opustite sedanjo aktivnost in se osamosvojite. Pomnite pa, da obilica, kadar pride, je lahko tudi škodljiva. — LJUBEZEN. Neugodno ozračje, ki vlada na tem področju, se bo nadaljevalo najmanj tja do spomladi. Ne kaže vam drugega kot vztrajati in se boriti nekako do aprila. Vse kar je slabo, ne škoduje vedno. Prav gotovo bodo po tem naelektrenem, napetem in težkem položaju prišli mnogi vozli na glavnik. Nekateri bodo tudi razvozljani, in tako boste lahko začeli nove odnose na drugačni, torej bolj zavestni osnovi. Kot vidite, to leto na tem področju ni preveč briljantno. S tem pa ni rečeno, da ne boste imeli kako erotično avanturo konec oziroma v spomladanskih mesecih. — ZDRAVJE. Anatomija: stegno (jetra, dimlje, arterije). Regent znamenja Jupiter upravlja jetra, žolčnik, cirkulacijo arterij. Kritično: januar-maj in november-december. v tem obdobju vas lahko prizadene ishias, bolečine v kolku pa v grlu. ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★★★ ★ ★ ★ ★★ ★ ★★ ★ * ★ VODNAR 21.1. - 19. 2. DELO in DENAR. Po pravici povedano ne posedujete skoraj nikoli neke konkretne eko-nomsko-finančne miselnosti. Ni pa seveda izključeno, da se bo z vstopom Saturna (6. febr.) v vaše znamenje, vaš odnos do delovnega in poslovnega področja spremenil in sicer, da ga boste resneje upoštevali in bolje utrdili. V jesenskem obdobju se lahko zgodi — kar je sicer v nasprotju z vašim značajem — da boste primorani omejiti izdatke. Ugodno obdobje za posle bo nastopilo proti koncu oktobra. Jasno pa je, da boste na en ali drug način utegnili ustvariti boljši eknomski položaj. No, če bo šlo vse pb sreči, boste lahko kljub vsemu zaslužili precej denarja. — LJUBEZEN. Življehje v dvoje zna biti dokaj vroče. Lahko bi ga primerjali z gugalnico, ki gre enkrat navzgor, potem pa zopet navzdol. Bo torej leto (vsaj do septembra) v znamenju protislovij, in ne bodo manjkalo zbadanja in žaljenja ljubljene osebe. Kljub vsemu pa ne bo popustila velika dobrodušnost in čustvenost, ki ju boste skušali izkazati v odnosih do partnerja. Vsekakor bi bilo potrebno, da se iznebite lahkega egoizma, ki prav gotovo moti mirno sožitje v dvoje. Kdor še nima partnerja, bo imel dovolj priložnosti (januar - september), da najde, kar mu bo najbolje ustrezalo. — ZDRAVJE. Na splošno niste sicer bolehni, toda včasih pa se le zapustite. Letošnji astralni aspekti niso negativni, vendar pa se lahko pojavijo neljubi problemi zaradi v preteklosti zanemarjenih bolezni. Vsekakor je bolje preprečiti kot pa zdraviti. ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ 20. 2. - 20. 3. PTRT DELO in DENAR. Na delov- nem področju se predvideva od junija naprej zelo ugodno obdobje. Na vsak način boste imeli toliko energije, da boste lahko znagoslavno kljubovali najrazličnejšim priložnostim, ki se vam bodo nudile v tem obdobju. Ni se vam treba bati korakov, ki bi se v prvem trenutku zdeli nepremišljeni, in če se zadeva ne bo zavlekla čez prvo polovico septembra, se bo vse dobro izteklo. Vaše tendence po izboljšanju delovnega in finančnega položaja pa vas ne smejo privesti do tega, da bi zapustili za seboj kako žrtev; to za vas ne bi bilo primerno. Vsekakor pa ne zaupajte preveč nekaterim prijateljem. — LJUBEZEN. Prvo tretjino leta karakterizira predvsem zelo napeto ozračje v družinskem ambientu. Vašim dragim očitate razne napake, ki so pa v bistvu tudi vaše. Zelo težko bo torej obdržati mirno sožitje, ne da bi prišlo do neljubih prepirov, kajti vaša verbalna napadalnost bo v tem obdobju neobičajna in izredna. Konstelacije svetujejo, da zadevo dobro premislite in da temu primerno spremenite svoje vedenje. V jeseni, torej od druge polovice septembra naprej, pa se bo začel položaj izboljševati. Ne bodo sicer takoj odpravljeni vsi nesporazumi, toda odnosi bodo vsekakor bolj znosni. — ZDRAVJE. Do spomladi bo bolje, da pazite. Verjetno ne bo nič hudega, vendar pa ne kaže zanemarjati še nerešenih neprijetnosti, ki se lahko pojavijo nenadoma, kot na primer prebavne motnje. Septembra lahko pričakujete splošno iz- ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ boljšanje in pridobitev novih energij. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ * Srečno Novo Leto KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKO - DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO - OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU POSOJILNICA OPČINE % HRANILNICA IN POSOJILNICA W NABREŽINA • ^ TRŽAŠKA KREDITNA BANKA j d.d. - TRST H. j •l-j - :■ - ^ t, i