SLOVENSKI Izdaja Casoplsno-založnlško podjetje SZDL »NaS tisk« — Direktor: Rudi Janhuba — odgovorni urednik: Sergej Voänjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-.Т.-Ш — mesečna naročnina 200 din »GHLEB« SE JE USIDRAL PRED MÄDRÄS0M Madras se bo v Imeno Indije poslovil od predsednika Tila Čeprav obisk v južni Indiji ni uradnega značaja, predsedniku Titu povsod pripravljajo slovesen sprejem — Jugoslovanska eskadra bo odplula proti domovini 25. januarja — Parada indijske mornarice »GALEB«, 20. jan. (Tanjug). Predsednikova ladja je prispela danes zgodaj zjutraj v Madras. Vsidrala se je in čaka na čas, določen za izkrcanje. Na ladji so se čez dan pripravljali za drugi, neuradni del obiska v Indiji. Popoldne je predsednik v salonu sprejel vse jugoslovanske novinarje, ki so ga spremljali na poti čez Indijo in Burmo, in jim odgovarjal na razna vprašanja. Zlasti se je pomudil pri opisovanju svojih vtisov in poudaril izredni politični pomen, ki ga ima za Jugoslavijo, pa tudi za obe prijateljski državi, tako velika manifestacija skupnih stre mljenj, kot so bili obisk v Indiji in Burmi in predsednikovi razgovori z Nehrujem in U N ujem. Predsednik Tito se bo izkrčil v Madrasu jutri dopoldne. Čeprav bivanje predsednika Tita v južni Indiji ne bo i : e.dnega značaja, se v vseh 3: .eh, kamor bo prišel na ‘ lisk, po radijskih poročilih, ki so jih sprejeli danes na ■ Galebu?, pripravljajo za slavil sini sprejem jugoslovanskega predsednika. V Madrasu bo Tito gost guvernerja te države, 21. janu- arja opoldne pa se bo udeležil konference kongresne stranke. Isti dan bo predsednik z vlakom odpotoval v Bangalore, kjer si bo ogledal nekaj tovarn tamkajšnje industrije. Naslednji dan bo Tito obiskal mesto Majsur, prestolnico istoimenske države v središču južne Indije, in končno 25. januarja prispel v vojaško pomorsko bazo Kocin. Tu se bo predsednik Tito vkr- Naša gospoda delegacija v Hitnu Izjava dr. Staneta Favliča — Novo ozračje daje možnosti za široke gospodarske zveze Eim. 20. jan. (Tanjug) Ob- uvoz se je gibal okrog vrednosti 1.500 milijard lir, izvoz pa je presegel 1.000 milijard, tako da znaša primanjkljaj okrog 450 milijard. V istem obdobju se je znatno zvišala tudi raven italijanske industrijske proizvodnje, ki je imela lani indeks 170 nasproti 100 v letu 1958. Obseg industrijske proizvodnje je narasel tudi v zadnjem letu za 10,4 odstotka. Danes so se začeli razgovori trgovinskih delegacij Jugoslavije in Italije. Razgovori so nadaljevanje pogajanj v Beogradu in naj bi se zaključili s sklenitvijo trgovinskega sporazuma in drugih gospodarskih pogodb med državama. p: rihotl u jugoslovanske trgo- V insko delegacije v Rim in p red začetkom jugoslovan- sl : o-rt *i ilijunskik trgovinskih p: >gujc nj je vodja jugoslo- Yč mske delegacije dr. Stane P: včeraj izjavil, da so Z čl n i k t jugoslovanske via- (i; .* pri: di v Rim z najboljšim IK om, položiti trdne te- m el j e za trgovinske in go- sp ■odarske zveze med Italijo 311 jug oslavijo in da daje novo PC istalf > politično ozračje med ■/uva mu možnosti za razvoj 20 Io š i rokih gospodarskih in ir, go v ir iških zvez med Italijo lil Јш t oslavijo. Vodja italijanske delegacije Storoni je izjavil, da je bilo pripravljalno delo, ki sta ?a opravili delegaciji med razgovori v Reogradn. uspešno in je dalo solidni temelj za sklenitev sporazuma o raznih gospodarskih in trgovinskih vprašanjih. Italijanska zunanja trgovina je lani zmanjšala primanjkljaj za 195 odstotke v primeri z letom 1955. Italijanski Enourne stavka tržaških kovinarjev Trst, 20. ;an. Danes je bila enourna stavka delavcev kovin- s.; 'n podjetij, ki zahtevajo povišanje plače. Not je znano so kovinar;-: najslable plačani delavci. Napovedanega zborovanja na trgu sv. Jakoba ni bilo, ker ga je pobega prepovedala, češ da bi kršil javni red. Demokrščanska delavska zbornica pa je pozvala delav. ce, naj se ne udeleže današnje stavke. S. L. Diplomatski obisk Atene, 20. jan. (Tanjug). Veleposlanik Radoš Jovanovič je danes dopoldne obiskal zunanjega ministra Siefanopulosa. Posvetovala sta se o trojnem sodelovanju in govorila o bližnjem sestanku ministrov za zunanje zadeve Grčije, Turčije in Jugoslavije. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA VOLITVE LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za volitve Ljudske skupščine LRS sklicuje 4. sejo odbora v ponedeljek, dne 24. januarja 1955 ob 10. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS v Ljubljani. Trg revolucije. Predlog dnevnega reda: 1- Volitve sodnikov okrožnih sodišč; 2. Razrešitve sodnikov okrožnih sodišč in Višjega gospodarskega sodišča LRS. Iz tajništva Ljudske skupšine LRS cal na »Galeb« in čez Aden in Suez nadaljeval pot v domovino. • Vožnja je bila včeraj zelo ugodna. Morje je bilo mimo, vreme pa lepo, sicer precej oblačno in manj toplo kot včeraj. To je omogočilo potnikom na ladji, da so laže opravljali redno delo. Življenje na »Galebu« je začelo potekati normalno. Ladja ima radijske zveze z državo, tako da njeni potniki opravljajo mnoge tekoče državniške in druge posle. V prostem času pregledujejo jugoslovanske dnevnike, ki so prispeli z letalsko pošto v Rangun tik pred odhodom. Včeraj so jugoslovanski novinarji, ki so'spremljali Tita na poti po Indiji in Burmi in se sedaj z »Galebom« vračajo domov, imeli za častnike in. mornarje sestanek, na katerem so opisali svoje vtise z bivanja v teh di-žavah. Madras, 20. jan. (Tanjug). — V Madrasu so danes končali zadnje priprave za sprejem predsednika Tita in ostalih jugoslovanskih državnikov. Davi so imeli v pristanišču v Madrasu glavno vajo za jutrišnji sprejem, čigar protokolarna stran je sestavljena podobno kot slavnostni sprejemi jugoslovanskega predsednika v najvažnejših središčih Indije, ki jih je bil že obiskal predsednik Tito. V pristanišču države Madras bodo predsednika Tita sprejeli guverner Šari Prakasa, predsednik madraške vlade Kamaradž Nadar s člani vlade, poveljniki posameznih rodov oboroženih sil in druge visoke osebnosti javnega in političnega življenja. Predsednik Tito bo ostal v mestu en dan ter bo ta čas obiskal zgodovinske in kulturne spomenike ter nekatere industrijske obrate, med njimi verjetno tudi veliko tov. vagonov v Parambu-ru blizu mesta. Za Madrasom bo maršal Tito obiskal največje države južne Indije, 25. januarja Svobodno pristanišče v Trstu Odlok generalnega komisarja Paiamare — Slovenska kmečka zveza v Trstu za integralno svobodno cono v pristanišču Trst, 20. jan. (Tanjug). Generalni komisar italijanske vlade za Trst in okolico Paiamare je objavil odredbo, po kateri uvajajo za dva svobodna dela tržaškega pristanišča položaj, kot je veljal pred 1944. To leto so izdali ukaz, po katerem je bil blagovni promet znotraj svobodnih delov pristanišča pod nadzorstvom carinskih organov, kar je veljalo prav do zdaj. »Svobodno pristanišče,« pravi sporočilo generalnega komisarja, je odprto za trgovske ladje in blago vseh držav, ki uživajo v njem vse svoboščine in ugodnosti v smislu ustreznih mednarodnih pravil in običajev.« Kot je znano, je italijanska vlada ob podpisu sporazuma o rešitvi tržaškega vprašanja ob- ljubila, da bo v Trstu pustila svobodno cono v soglasju z 8. točko priloge k mirovni pogodbi z Italijo. Izvršni odbor tržaške Kmečke zveze je sinoči sklenil pristopiti k mestnemu odboru za uvedbo integralne svobodne cone v Trstu in okolici, izražajoč prepričanje, da bi uvedba svobodne cone prispevala tudi k razvoju krajevnega gospodarstva. Za zamisel o integralni svobodni coni se je izjavilo tudi tržaško slovensko gospodarsko združenje. K mestnemu odboru za svobodno cono je pristopilo doslej 35 raznih tržaških gospodarskih združenj, organizacij in podjetij. VREME Vremenska napoved za petefc: V nižinah deloma megleno z nizko oblačnostjo. V splošnem suho. V višjih legah sončno z menjajočo oblačnostjo, ki se bo pozneje povečala. Temperatura se bo rahlo dvignila, vendar bo ponoči še med — 19 in — 15°C. V naslednjih treh dneh bo suho, V nižinah hladno i» deloma me-fcleoo vreme. Sklicanje Ljudske skupščine LRS Predsednik Ljudske skupščine LRS sklicuje oba zbora Ljudske skupščine LRS na sejo, ki bo v četrtek, 27. januarja 1955 ob 10. uri Po predlogu dnevnega reda bosta oba zbora delno na skupnih, delno na ločenih sejah obravnavala: predlog zakona o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi republiškega proračuna LRS za leto 1953; predlog odloka o začasnem finansiranju republiških potreb v januarju 1955; predlog družbenega plana LRS za 1. 1955; predlog zakona o proračunu LRS (republiškem proračunu) za leto 1955 s proračunom za leto 1955; predlog zakona o volitvah ljudskih poslancev v Ljudsko skupščino LRS na območju okraja Koper; predlog zakona o podeljevanju Prešernovih nagrad; predlog zakona o obratnih ambulantah v gospodarskih organizacijah; predlog zakona o zobozdravstveni službi; predlog odloka o ustanovitvi sveta umetniških akademij in predlog odloka o ustanovitvi filmskega sveta pri podjetju »Triglav-film«. Razen tega bo skupščina opravila tudi nekatere volitve in razrešitve. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS pa bo zaključil svoj obisk v Indiji in Burmi, ki je trajal od 16. decembra. Indijska vlada je izdala uradno sporočilo, v katerem je rečeno med drugim: »Petindvajsetega januarja bo prispel v Kočin predsednik FLR Jugoslavije maršal Josip Broz Tito. Indijski mornarici, ki je imela čast prva pozdraviti visokega gosta, ko je prispel v našo državo, je sedaj dodeljena čast, da se v imenu Indije tudi po-• slovi od njega. Maršala Tita bodo v Kočinu pozdravili predsednik kočinske vlade Tanu Pilaj, poveljnik indijske mornarice admiral Pizi, zastopniki ostalih rodov oboroženih sil in drugi dostojanstveniki države. Tu bo predsednik Tito pregledal častni odred mornarice, preden se bo vkrcal, pa ga bo pozdravila tudi formacija indijskega pdmor-skega letalstva. »Galeb« bo iz- plul iz pristanišča v spremstvu dveh jugoslovanskih rušilcev in treh indijskih bojnih ladij. Poveljnik indijske mornarice bo predsednika Tita spremljal na »Galebu« do vhoda v odprto Arabsko morje, kjer bo poveljeval poslovilni paradi indijskih spremstvenih ladij«. Predavanje dr. Jože Brileja New York, 20. jan. (Tanjug). Jugoslovanski predstavnik v OZN dr. Jože Brilej je sprejel povabilo haverfordske-ga kolegija, naj bi imel več predavanj iz mednarodne politike in sodeloval na seminarjih. Veleposlanik dr. Brilej bo v začetku marca ostal teden dni v tem kolegiju ter imel tudi predavanje za javnost. Med obiskom v Indiji bo predsednik Tito gost na konferenci Indijske kongresne stranke. Na sliki: predsednik Tito in Nehru« Proračunska razprava ¥ odborih Ljudske skupščine LM3 Izdatki ne smejo iti preko razpoložljivih sredstev — Potrebno je skrajno varčevanje na vsej fronti, kar prihaja do izraza tudi v osnutku proračuna za leto 1955 V sredo in četrtek sta proračunska odbora republiškega zbora in zbora proizvajalcev ljudske skupščine LRS nadaljevala podrobno obravnavo osnutka proračuna za leto 1955. Oba odbora sta najprej razpravljala o osnovnih načelih, na katerih sloni osnutek prc računa, ter ga ocenila s stališča varčevanja in deceniraliza:4b‘e. Na skupni seji sta tudi zaslišala predstavnike univerzitetnega sveta, ki so utemeljevali zahtevo po povišanju kreditov za potrebe raznih univerzitetnih ustanov. Danes bosta oba zbora na ločenih sejah nadaljevala svoje delo. Proračunski odbor zbora promišljale© v , se je izjavil proli pavšalnemu dopolnjevanju kreditov in subvencij ter zahteva skrbno proučitev vsakega posameznega primera — Znanstveni instituti naj se tesneje povežejo z gospodarstvom Proračunski odbor zbora proizvajalcev ljudske skupščine LRS pod predsedstvom Staneta Bizjaka je najprej proučil načela, na katerih sloni predloženi osnutek proračuna za leto 1955. Ugotovil je, da je osnutek sestavljen v znamenju splošnega varčevanja ter decentralizacije. Pri oceni osnutka proračuna je odbor primerjal posamezne postavke s postavkami v proračunu za 1. 1954, ker ta primerjava najbolj jasno kaže nastale spremembe v gospodarski in družbeni problematiki, ki prihajajo do izraza v predloženem proračunu za 1. 1955. Pri oceni osebnih izdatkov je bila poudarjena potreba uravnove-šenja plač uslužbencev pri državnih organih s plačami uslužbencev pri okrajnih ljudskih odborih in v gospodarstvu. Pri tem je ugotovil, da se morajo gospodarska podjetja in okraji še vedno boriti za visoko kvalificirane uslužbence, ki le neradi gredo iz večjih središč na podeželje. Proučujoč odnos med izdatki in dohodki republiškega proračuna v primerjavi z okrajnimi proračuni in izdatki in s skladi, ki ostajajo za svobodno razpolaganje, je odbor ugotovil, da so se v enakem razmerju kakor republiški povišali tudi okrajni proračuni in planski fondi. Kar se tiče dohodkov, je važna ugotovitev, da je določena v novem proračunu nekoliko nižja temeljna dohodnina za kmetijstvo, kar je po en; strani posledica izboljšanja katastrov, po drugi strani pa izpremembe v strukturi kultur, medtem ko je bila lani planirana temeljna dohodnina nekoliko previsoko odmerjena. Letos je vskladena z realnim stanjem. V razpravi o negospodarskih investicijah je bilo poudarjeno, da je treba širino na fronti graditve zožiti, ker je praksa pokazala, da so težki milijoni zamrznjeni v nedograjenih negospodarskih investicijah. O-snovno stremljenje mora biti v tem, da se ti objekti čimprej dokončajo, da bodo služili svojemu namenu. Analiza nedokončanih investicijskih gradenj je tudi pokazala, da marsikje prevzemniki .teh del niso izpolnili svojih obveznosti. Zato naj bi se v bodoče dodeljevali krediti le na podlagi vsetransko pregledanih in odobrenih načrtov ter za neizpolnitev prevzetih obveznosti uvedle globe. Pri obravnavi proračunskih postavk za kulturo in prosveto se je razvila daljša razprava o štipendijah, za katere je določenih 43 milijonov. Stipendije dobiva okrog 700 študentov. Odbor je bil mnenja, da se je pri dodeljevanju štipendij premalo upoštevalo dejstvo, da je treba omogočiti študij predvsem študentom iz vrst delavcev in delovnih kmetov. To vprašanje je obravnaval tudi že svet za prosveto in kulturo in določil strožji kriterij. Pri obravnavi dotacije za filmsko proizvodnjo je bilo poudarjeno, da je treba posvetiti več pozornosti in skrbi kvaliteti filmov, zlasti pa filmom, ki se delajo v kooperaciji z drugimi filmskimi družbami. To nalogo bo moral predvsem opravljati novoimenovani filmski svet. Kar se tiče dotacij raznim znanstvenim inštitutom in ustanovam, je bil odbor mnenja, da se morajo ti inštituti postaviti mnogo bolj kakor doslej na ekonomsko osnovo ter se tesneje povezati z živimi potrebami našega gospodarstva in industrije, pa tudi posamezna gospodarska podjetja morajo v sodelovanju s temi inštituti mnogo bolj znanstveno reševati probleme svojega proizvodnega procesa. Odbor je bil mnenja, naj bi se proračunske dotacije ne dodeljevale posameznim inštitutom pavšalno, marveč za konkretna znanstvena dela, ki so splošnega družbenega značaja, za vsa ostala dela pa naj bi se inštituti tesneje povezali z ustreznimi podjetji ter iz njih črpali potrebna sredstva za svoje delo. Enakega mnenja je bil odbor tudi glede dotacij raznim založništvom. Odbor smatra povišanje teh dotacij za pravilno, dajale pa naj bi se prav tako ne pavšalno, marveč za konkretne knjige, upoštevajoč pri tem njihovo kvaliteto in družbeno koristnost. Na kraju je odbor razpravljal tudi o metodi svojega dela, pri čemer je bila naglašena potreba tesnejše povezanosti z odbori za kulturo in prosveto, za ljudsko zdravstvo, za socialno politiko ter za delo in socialno zavarovanje, ker so ti odbori tesneje povezani s problematiko svojega področja in bo le na ta način mogoče pravilno ocenjevati nastajajoče potrebe. Na ta način bo dobil tudi odbor za proračun realnejšo osnovo za presojo potreb in koristnosti posameznih postavk v okviru proračuna. Proračunski odbor zbora proizvajalcev je zatem soglasno odobril odlok o začasnem finansiranju v letošnjem letu do sprejetja novega proračuna. Daljša razprava se je razvila o vlogi, ki jo je poslala odboru republiška Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo. V svoji vlogi ugotavlja zbornica, da so po njeni presoji v proračunu določeni krediti za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva v letu 1955 premajhni glede na ogromne naloge, ki jih postavlja družbeni plan na področju kmetijske proizvodnje. Do tega je moglo priti le zato, ker predlog proračuna ni bil izdelan v sodelovanju s Kmetijsko zbornico in Glavno zadružno zvezo, marveč so bili konzultirani le posamezni strokovnjaki. Tudi ni določena nikaka dotacija za republiško zbornico, ki je najvažnejši organ za pospeševanje kmetijstva. Povečali naj bi se tudi krediti za pospeševanje živinoreje ter za veterinarsko službo, kakor tudi za izvajanje raznih poizkusov. Zbornica končno prosi, naj bi odbor zaslišal štiričlansko delegacijo, ki bi tolmačila želje in potrebe kmetijstva. Konkretno predlaga Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo, naj se ji dodeli subvencija v znesku 10 milijonov dinarjev ter odobri kredit 15 milijonov za dopolnilne plače kmetijskim strokovnjakom. Na splošno pa predlaga drugačno razdelitev sredstev za pospeševanje kmetijstva. Predstavnik izvršnega sveta LRS dr. Goršič je bil mnenja, da se mora zbornica vzdrževati iz svojih lastnih sredstev. Lani je bila dana subvencija le ob ustanovitvi zbornice. Pravilno pa je, da bi se morala zbornica konzultirati pred sestavo prora- čuna. Kar se tiče državnih posestev, se morajo postaviti na lastne noge, tem prej, ker itak uživajo razne ugodnosti. Tudi drugi govorniki so bili mnenja, da se morajo upoštevati ne le sredstva iz republiškega proračuna, marveč tudi sredstva, ki so namenjena za pospeševanje kmetijstva v zveznem proračunu in v proračunih okrajev. Odbor je sklenil priporočiti gospodarskemu odboru, naj ponovno prouči in najde pravilnejšo razdelitev razpoložljivih sredstev. Posamezni govorniki so opozorili tudi na vprašanje, ki mnogokrat služijo bolj industriji kakor pa kmetijstvu. Mnenja so bili, da bi pri nas kazalo zmanjšati regrese za kmetijske stroje in umetna gnojila in namesto tega dati regrese za železo, cement itd. za graditev silosov in gnojnih jam, ker bi na ta način regresi bolj služili svojemu namenu. Odbor za prosveto in kulturo je predložil štiri amandmaje, v katerih predlaga, naj bi se Zavodu za spomeniško varstvo povečal kredit za 4 milijone, ki bi se uporabil za popravilo ostrešja ptujskega gradu, v katerem je nameščen pokrajinski muzej. Narodnemu gledališču v Mariboru naj bi se za adaptacije gledališkega poslopja dodelilo 20 milijonov, za adaptacijo dvorane za knjižnico in čitalnico ekonomske pravne fakultete 3.8 milijona din ter povečal kredit za najemnino za prostore psihološkega inštituta na 507.000 din. V imenu odbora za prosveto in kulturo je utemeljil te amandmaje ljudski poslanec Dušan Bole. Odbor za proračun je prva dva amandmaja odklonil, ker je treba prenehati s prakso, da se za vse potrebe črpajo sredstva iz republiškega proračuna. Treba bo točno določiti, kaj naj gre v bodoče v breme republiškega in kaj v breme okrajnih in mestnih proračunov. Ustanove, kakor sta ptujski muzej in mariborsko gledališče, ki ne služijo zgolj enemu kraju, marveč širšemu področju več okrajev, naj tudi iz teh okrajev črpajo potrebna sredstva. Priznavajoč kulturno misijo, ki jo opravlja mariborsko gledališče, pa je odbor opozoril na še mnogo večjo potrebo primorskega gledališča glede na novo priključene kraje, ki jim bo treba posvetiti vso pozornost. Odbor za proračun republiškega zbora je zavrnil amandmaje odbora za prosveto in kulturo, ki so zahtevali zvišanje nekaterih proračunskih postavk Ljubljana, 20. januarja. Odbor za proračun republiškega zbora je včeraj najprej v načelu sprejel predlog proračuna dohodkov in izdatkov, kot ga je predložil izvršni svet, nato pa so člani odbora začeli obravnavati izdatke proračuna po posameznih razdelkih. Včeraj je odbor sprejel vse postavke, ki so bile predlagane, ker ni bilo nobenega spremanje vatnega predloga. Pač p» fio ciani odbora za proračun zahtevali nekatera pojasnila, ki sta jih dajala član izvršnega^sveta'Matija Malešič in državni sekretar za občo upravo in proračun dr. Danilo Dougan. V razpravi o proračunskih postavkah je član odbora Peternel izrazil nekatere pomisleke glede tega. da je za upravo gojitvenih lovišč namenjenih nad 28 milijonov dinarjev, kar predstavlja četrtino zneska, namenjenega za kmetijstvo. Pojasnjeno je bilo, da so ti izdatki predvsem za kritje personalnih stroškov. Pri obravnavanju izdatkov za državni sekretariat za notranje za-(Nadaljevanje na 2. str.) Proračunska razprava v odborih Lfutiske skupščine LES (Nadaljevanje s 1. str.) deve so člani odbora zahtevali nekatera pojasnila glede izdatkov za obleke in prehrano obsojencev, ter glede načrtov za novo stavbo sekretariata, ki je predvidena v Ljubljani. Posebno živahna razprava pa se je razvila glede investicij sveta za zdravstvo. Ljudski poslanec Franc Skok je zahteval pojasnila v zvezi s povečanjem bolnišnice v Šempetru pri Gorici. Dobil je pojasnilo, da je povečanje sicer izvršni svet sprejel v proračun, sredstva pa bodo dobljena iz ostalih postavk tega razdelka, ki bodo znižane. Za bolnišnico v Idriji pa je za letos določenih 100 milijonov dinarjev. Člane odbora je tudi zanimalo vprašanje razmeroma visokega zneska v proračunu za dopolnilne plače osebja Centralnega higienskega ~zavoda. Pojasnjeno je bilo, da je zdravstveno osebje tega zavoda na slabšem kot drugod, zato tudi teži predvsem v kurativno zdravstvo. Prav zaradi tega je treba kadre v preventivni medicini bolje stimulirati. Sledila je razprava o dotacijah družbenim organizacijam. Tu so imeli nekateri člani odbora pomisleke glede nesorazmerja med izdatki za Turistično zvezo (13 milijonov dinarjev), Planinsko zvezo Slovenije (10 milijonov dinarjev) in Zvezo Svobod (6 milijonov dinarjev). Pojasnjeno je bilo, da je dobila Svoboda dotacijo decembra, Planinska zveza Slovenije pa ima poleg tega predvidenih investicij za 10 milijonov dinarjev. Nato je odbor odobril predračune dohodkov in izdatkov finančno samostojnih zavodov. Pri razpravljanju o skladih pa sc terjali člani pojasnilo glede visokega zneska rezerve sklada za obnovo, gojitev in varstvo gozdov, ki znaša nič manj kakor 625 milijonov dinarjev. Tudi pri skladu za urejanje voda so imeli člani svoje pomisleke glede predvidene razdelitve Izdatkov. Glede zadnjega je dal članom cdbora Izčrpno pojasnilo na današnji seji odbora za proračun Ljudske skupščine direktor vodnega gospodarstva inž. Lojze Kerin. Dejal je, da je znesek 10 milijonov dinarjev za ureditev soških hudournikov nujno potreben, saj so le-ti v takem stanju, da terjajo temeljitega posega in to še letos. Prav tako so upravičeni izdatki za regulacijo Cabranke in Savinje, zlasti zadnje, ki je zadnja leta povzročila milijarde škode zaradi poplav. Na današnji seji pa so v glavnem razpravljali o proračunu za šolstvo ter za ostale prosvetne in kulturne ustanove. Tu je dajal potrebna pojasnila sekretar sveta za prosveto in kulturo Vlado Vodopivec. Zlasti glede postavke za štipendije je bila razprava zelo živahna, končno pa so postavko sicer sprejeli, obenem pa tudi sklenili, da bodo priporočili izvršnemu svetu, naj pripravi vse potrebno, da se štipendije v bodoče prenesejo izključno na okraje. Pri razpravi o proračunski postavki za Zavod za spomeniško varstvo je bil prebran amandma odbora za prosveto in kulturo, v katerem je rečeno, da so poslanci ptujskega okraja predlagali, da bi se proračunska postavka zvišala z/. 4 milijone glede na potreb? adaptacije ptujskega gradu. Ta amandma je bil zavrnjen z ozirom na to, da je proračun Zavoda za spomeniško varstvo za letos že sicer enkrat večji v primeri z lanskim letom. Prav tako je bil zavrnjen amandma odbora za prosveto in kulturo, ki je predlagal, da bi se povečala proračunska postavka za vzdrževanje gledališč za 20 milijonov, kar bi šlo za adaptacijo mariborskega narodnega gledališča. Člani odbora so bili mnenja, naj bi Mestni ljudski odbor v Mariboru sprejel teh 20 milijonov za obnovo mestnega gledališča v svoj proračun. Na splošno pa bo treba letos končno rešiti vprašanje, v čigavo kompetenco bo spadalo Slovensko narodno gledališče v Ljud-ljani, ki nima — kakor so bili mnenja nekateri člani odbora — republiškega pomena. Skupno sejo shsh prcmšimskih odborov ki sin ji prisostvovala tudi zastopnika univerzitetnega svela Boris Ziherl in dr. Ä. Kuhelj, je obširno razpravljala o problemih univerze univerzitetni svet in univerzitetna uprava naslovila na Ljudsko skupščino prošnjo za zvišanje nekaterih postavk. Odbor za prosveto in kulturo je na svojo včerajšnjo sejo povabil predsednika univerzitetnega sveta Borisa Ziherla in rektorja univerze dr. Antona Kuhlja, ki sta to prošnjo utemeljila in konkretno obrazložila. Odbor je kasneje v diskusiji njunim predlogom in argumentom pritrdil ter sprejel dva konkretna amandmaja in priporočilo izvršnemu svetu, naj zahteve univerze po možnosti upošteva. Proračunske postavke sta poslancem pojasnila član izvršnega sveta France Kimo-vec-Žiga in sekretar Sveta za prosveto in kulturo Vlado Vodopivec. Dokajšnje zvišanje proračuna Sveta za prosveto in kulturo gre predvsem na račun dotacij knjižnim založbam in Triglav-filmu. Odbor je vse postavke odobril, z amandmajem pa se je zavzel za to. naj se zviša proračun Zavoda za spomeniško varstvo, in sicer za popravilo ptujskega gradu, ki zaradi svojega splošnega kulturnega pomena vsekakor zasluži republiško pomoč. S posebnim amandmajem je odbor na predlog poslanca Vlada Majhna vnesel v proračunski predlog kot posebno postavko dotacijo mariborskemu gledališču v znesku 20,000.000 dinarjev. V zvezi s tern se je raz- Izid volitev novih odborov SZ3L v koprskem okraju Koper, 20. jan. Okrajna volili: komisija v Kopru je danes objavila izid volitev novih odborov osnovnih organizacij SZDL, ki so bile v nedeljo končane v koprskem okraju in novo priključenih krajih bivše cone A. Na volišča je prišlo nad 95°/o volivcev. Skupno je glasovalo 20.201 izmed 21.079 članov SZDL ter je bilo izvoljenih 585 novih odbornikov in 230 delegatov za konference, na katerih, bodo izvolili vodstva v bodočih komunah Koper. Izola in Piran. Poročilo okrajne volilne komisije navaja, da se je v času predvolilnih priprav včlanilo v SZDL okoli 6.000 r.ovih članov, največ iz novo priključenih krajev. vila živahna diskusija o vzdrževanju kulturnih ustanov, ki presegajo lokalni pomen, in o tako imenovanih centralnih ustanovah, ki jih dotira republika. Prevladovalo je prepričanje, da bi morale tudi osrednje institucije, na primer ljubljansko SNG, vsaj delno vzdrževati tudi ljubljanski mestni ljudski odbor, medtem ko naj bi bile po drugi strani tudi nekatere važne ustanove po drugih krajih deležne pomoči in republiških sredstev. To vprašanje je vsekakor aktualno, zlasti v zvezi z organizacijo komun, rešeno pa mora biti na podlagi temeljitega poudarka' in konkretnih možnosti. Prav naloga ustanovljenih organov družbenega upravljanja je, da te stvari prouče in pripravijo predloge za prihodnje leto. Potem ko je odbor pretresel proračunski predlog v podrobnosti in celoti, ga^ je soglasno sprejel, upoštevajoč omenjene amandmaje. Za poročevalca je izbral poslanca in tajnika odbora Dušana Boleta. Skladnost med izvozom in potrebami po domačem blagu S hitro rastočimi drevesi smo šele na začetku — Pri 10 milijonih din letnega prometa izvozna podjetja normalno ne bi mogla živeti — Večje možnosti okrajev za pospeševanje socialistične obrti Pooblastilo ljudskim odborom, da povešajo zneske obračunskih plač za nekatere skupine podjetij Beograd, 20. jan- (Tanjug). Odbor za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta je pooblastil ljudske odbore okrajev in mest, da lahko, upoštevajoč težino in pogoje dela, povečajo zneske obračunskih plač nekaterim rudnikom in podjetjem. Zneski obračunskih plač se lahko povečajo rudnikom živega srebra do 30%, rudnikom barvnih ,kovin z jamskim delom, rudniškim obratom z jamskim delom v podjetjih črne in barvne metalurgije ter rudnikom do 25°/o- Do 10% se lahko povečajo zneski obračunskih plač rudnikom nekovin z dnevnim kopom. Prav tako se lahko povečajo obračunske plače topilnicam svinca za 25°/o in podjetjem za proizvodnjo in prenos električne energije za 10%. V to povečanje se vračunava dosedanji odobreni odstotek plač. Vsa odobrena povečanja obračunskih plač bodo veljala od- 31. decembra lanskega leta. Odbor za gospodarstvo republiškega zbora ljudske skupščine LR Slovenije je v sredo nadaljeval svoje delo z razpravo o gozdarstvu in gradbeništvu (v odboru za gospodarstvo zbora proizvajalcev sta bili ti dve panogi na dnevnem redu v torek) in o prometu, trgovini, obrti in izvozu (o čemer je razpravljal v sredo tudi odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev). Glede na kritiko o uporabi gozdnega sklada v lanskem letu je podpredsednik izvršnega sveta dr. Marjan Brecelj dejal, da je ta kritika delno utemeljena, ker so nekateri okraji del teh sredstev res uporabili za urejanje ne le gozdnih, ampak tudi drugih poti. Na vprašanje nekaterih članov odbora, kakšne uspehe smo doslej dosegli pri zasa-jevanju hitro rastočih vrst drevja (n. pr. topolov) pa je zastopnik Zavoda za planiranje ing. Svetličič odgovoril, da vidnih uspehov še ni, vendar se ta akcija nadaljuje. V razpravi o prometu je člana odbora Maro Dermastia zanimala gradnja železnice, ki naj bi povezala Koper z ostalo Slovenijo, Lojzko Stropnik pa vprašanje ptujskega dravskega mostu. Tov. Franc Lubej je vprašal za dela na cesti Ljubljana—Celje, Martin Žugelj pa je omenil potrebo po dograditvi proge Črnomelj —Kanižarica. V odgovorih je dr. Marjan Brecelj - opozoril na gradnjo ceste Koper—Sežana (750 milijonov din) že v letošnjem letu ter obžaloval, da za železnico letos še nimamo potrebnih sredstev. Glede ptujskega mostu in drugih, ki čakajo obnove, je dejal, da bo v ta namen delno mogoče uporabiti sredstva za oskrbovanje, pomagati pa bodo morali tudi okraji sami. Letos bomo dokončali cestna odseka na Vranskem in pri Pla- nini, za progo Črnomelj—Kanižarica pa trenutno ni razpoložljivih sredstev. Glede na slabo stanje ne le železniškega, temveč tudi cestnega prometa, je omenil olajšave, ki jih je določil za ti gospodarski panogi zvezni družbeni plan in ki so našim bralcem znane že iz razprave v gospodarskem odboru zbora proizvajalcev. V razpravi o trgovini je Mara Dermastia omenila izredno veliko število odkupnih in izvoznih podjetij. Na nekatera izvozna oziroma uvozna podjetja pride le po 10 milijonov din letnega prometa, kar pove, da živijo takšna podjetja pač le od koeficientov in tečajnih razlik. Z novo uredbo bi bilo treba določiti, da smejo še naprej poslovati samo takšna podjetja, ki imajo ustrezno gospodarsko osnovo in zaledje. V obrtništvu se je Tone Bole zavzemal za čim prejšnjo uvedbo pavšalnega obdavčenja. Pri tem je poudaril, da obstojata sedaj, ko so ljudski odbori tisti, ki določajo instrumente v obrtništvu in usmerjajo njegov razvoj, dve nevarnosti. Možno je namreč, da ljudski odbori obrt ali razbremenijo vseh’ obveznosti do skupnosti, ali da jo spremenijo v vir svojih dohodkov. Oboje bi bilo seveda nepravilno. Dr. Marjan Brecelj se je strinjal s to ugotovitvijo, omenil pa je, da imajo sedaj okraji neprimerno večje možnosti za pospeševanje socialistične obrti, kar bi omogočilo učinkovitejšo konkurenco. Ta bi se seveda poznala pri cenah, ki bi se nujno znižale. Ivanu Janžekoviču, ki je vprašal, kako vpliva izvoz mesa na cene mesa na domačem trgu, je dr. Marjan Brecelj odgovoril, da mesa ne izvažamo, ker bi to želeli, temveč, ker nas sili k temu naša neuravnovešena trgovinska bilanca. Pripomnil je, da izvoz mesa ne bo več vplival na zvišanje cen na domačem trgu, ker je kontingentiran; sicer pa stremimo sedaj za tem, da spravimo že z družbenimi plani izvoz v sklad s potrebami domačega trga. Končno je pritrdil mnenju Mare Dermastia, da je najbrže res preveč izvoznih podjetij in predlagal, da trgovinske zbornice proučijo ta problem in pripravijo material, na osnovi katerega bi bilo mogoče objektivno ugotoviti, katera od obstoječih izvoznih oz. uvoznih podjetij so odveč in bi jih bilo treba ukiniti V tnvjafo Nadaljevanje razprave odbora za gospodarstvo republiškega zbora ljudske skupščine LRS o predlogu družbenega plana za leto 1955 Nato se je začela skupna seja obeh proračunskih odborov ljudske skupščine, na kateri sta zastopnika univerzitetnega sveta Boris Ziherl in inz. doktor Anton Kuhelj utemeljevala potrebo po povečanju kreditov za univerzo. Univerzitetni u-pravni odbor je predložil proračun v višini 1043 milijonov din, ki pa ga je državni sekretariat za upravo in proračun znižal na 657 milijonov. Tov. Ziherl je poudaril, da sla univerzitetni svet in upravni odbor skrbno pretehtala vse potrebe in premišljeno postavila svoje postavke, ki so vseskozi utemeljene. Zato je toplo priporočal, naj bi se vse te postavke ponovno proučile in ustrezno povečale. Opozoril je, da se trije glavni objekti tehnične fakultete zaradi znižanja kreditov v letošnjem letu ne bodo mogli nadaljevati. Gre za inštitut za šibki tok. za predavalnico in za šolski trakt pri metalurškem inštitutu. Agronomska fakulteta potrebuje 5 milijonov več za preureditev gozdarskega oddelka. Njegova izvajanja je podkrepil rektor univerze inž. doktor Kuhelj, ki je opozoril, da so se izredno povišale cene za razne kemikalije in druge potrebe, po drugi strani pa so zaradi izrednega dotoka novih študentov potrebne tudi znatno večje količine. Zaradi neprimernih predavalnic študentje ne morejo slediti predavanjem in vajam. Zastopnik izvršnega sveta tov. Beugen je poudaril, da je treba upoštevati razpoložljiva sredstva ter pravilno razporejanje teh sredstev na celotno državno upravo. Prvotni predlog univerze pa je zajemal četrtino vseh razpoložljivih sredstev. Tudi znižana vsota 657 milijonov predstavlja še vedno sedmino vseh kredov za leto 1955. V smislu splošri • navodil pa smejo letošnji kredi': presegati lansko dejansko potrošnjo največ za 10%. Iz razporeditve razpoložljivih sredstev pa ie razvidno, da je univerza na prvem mestu. Načelno je bilo sklenjeno, da se j» treba ravnati pri sestavi proračuna po potrošnji v pre-tek’em letu. ker bodo s tem v rlavn.em pokrite najnujnejše po’-ebe. ki se morajo v letošnjem letu splošnega varčevanja čim bolj omejiti Kar se tiče nabave znanstvenih knjig in drugih potrebščin, jih bo mogoče nabaviti le v določenem odstotku, glede na nove devizne predpise pa je letošnji kredit v te namene večji od lanskega. Za nabavo knjig za Narodno in univerzitetno knjižnico je bil zvišan kredit za 58%, v celoti pa so krediti po predlogu izvršnega sveta v primeri z lanskimi povečani za 17.4%. Kar se tiče investicij, smatra, da je proporc pravilno postavljen in je univerzi odobrenih 358 milijonov, to je 70% vseh kreditov, določenih za prosveto. Izvršni svet stoji na stališču, da optimalnih zahtev v okviru razpoložljivih sredstev ni mogoče ustvariti, marveč je treba razpoložljiva sredstva pravilno in sorazmerno porazdeliti na vse vrste dejavnosti državne uprave. Tov. Zoran Polič jé poudaril, da je treba bitko za pravilno trošenje razpoložljivih sredstev združiti z bitko za zniževanje cen. Posledica tega bodo nižji dohodki in s tem tudi manjša sredstva, s katerimi razpolagamo. Zato so se tudi pri sestavi proračuna upoštevali le najnujnejši izdatki. Razdelitev v okviru proračuna ni nekaj nespremenljivega, v kolikor pa gre za administrativne izdatke, se da to rešiti v okviru univerze same. Rezervni krediti so določeni le za najnujnejše namene in je strogo postavljeno načelo, da te rezerve ne morejo služiti neposredni upravi ali čisti administraciji. Vsaka zahteva po dodatnih sredstvih bo morala biti podvržena temeljiti analizi, kajti tudi rezerve nimajo namena, da se v celoti potrošilo, marveč gre za to, da se ustvari finančna rezerva, ki naj prisneva k stabilizaciji valute in dvigu življenjske ravni. Vsako preuranjeno trošenje teh rezerv bi bilo v nasprotju z nateli našega gospodarstva. Proračun je sestav1! en elastično teko. da se bo lahko krila vsaka nrrna potreba, ki se bo pokazala mri letom, če se bo po drug; strani izvajalo maksimalno varčevanje. Dr. Kuhelj je opozoril tudi na potrebe študentske menze in študentskih domov. Seja je .bila nato zaključena in se bo nadaljevala danes dopoldne. IZ GSSGEÄ ZA GOSPODARSTVO ZBORA PROIZVAJALCEV: predlog republiškega družbenega plana ie načeloma odobren Qd pravilnega določanja norm bo letos v nemajhni meri odvisen razvoj gospodarstva — Problem nočnega dela oziroma tretjih in četrtih izmen Ljubljana, 20. jan. Odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev ljudske skupščine Slovenije je danes popoldne načeloma odobril predlog družbenega plana, po tem ko je pred 17. uro končal razpravo o zadnjih poglavjih. Člani odbora so posvetili v razpravi največjo pozornost formiranju dohodkov in s tem v zvezi vplivom na tržišče oziroma cene izdelkov in pridelkov. Razprava, v kateri so sodelovali številni člani odbora, se je sukala največ okoli možnosti, da bodo letos poskušala podjetja zamenjati lansko potencirano težnjo po dobičkih z dopuščanjem prenizkih norm. Glede tega čakajo zlasti velike naloge sindikalne organizacije in tud; okrajne komisije, konec koncev pa ne bo napačno, če bo problem normiranja rešen čim bolje tudi v medrepubliškem merilu. S tega odbora je danes izšel n. pr. predlog za medrepubliške konference posameznih panog, ki naj bi pripomogle k čim bolj skladnemu normiranju, kar bo imelo znaten vpliv tako na tržišče in cene, kakor tudi na dohodke in izdatke prebivalstva in njegovo potrošnjo. Clan odbora ing. Boris Pipan je zavzemal za normiranje po količini končnih izdelkov, kar bi se dalo po njegovem mnenju uvesti v večini panog. Vsekakor je treba povedati, da se temelji planirana izpolnitev desetega poglavja predloga republiškega družbenega plana, ki govori o tržišču, cenah, dohodkih, izdatkih in potrošnji prebivalstva, na zaupanju v naše delovne kolektive, ki so nedvomno toliko gospodarni in vedo, da za morebitno manjše delo ni mogoče pričakovati veliko dobrin. Danes je prišel nadalje na dnevni red v vsej svoji ostrim problem nočnega dela. Clanica odbora, Julka Padežnik, je kritizirala novo uredbo o plačah, ki določa, da imajo delavci in delavke pravico do 12.5% dodatka na nočno delo šele v primeru, če delajo zaporedoma 26 delovnih dni, ta določba uredbe ne ustreza niti tekstilni industriji, ne številnim drugim panogam. Potem, ko so posamezni člani odbora kritizirali to določbo uredbe, ki domala anulira obstoj tretjih oz. četrtih Izmen v proizvodnem procesu, je članica odbora ing. Vilma Pirkovičeva zahtevala, naj se problem nočnega dela ponovno prouči pred odgovornimi forumi. V razpravi o razdelitvi sredstev med republiko in okraji so prišle na dan velike potrebe, zlasti naših največjih mest Ljubljane in Maribora (za Maribor se je zavzel Stefan Pavšič, za Ljubljano pa Avgust Bre-zavšek) in tudi drugih, kakor so Celje, Kranj, Trbovlje itd. O teh problemih se je odvila daljša razprava, v kateri se je proti koncu oglasil tudi član izvršnega sveta Zoran Polič. Dejal je, da so bile v možnostih republike letos takorekoč prvič upoštevane — čeprav samo minimalno — velike potrebe Ljubljane in Maribora. Zlasti so velike potrebe Ljubljane, glede katere se moramo zavedati, da je središče republike, ki ima temu dejstvu primerno večje potrebe. V glavnem pa imajo letos okraji določenih več sredstev, kot je bilo v lanskem planu republike- Ing. Vilma Pirkovičeva je omenila še letošnje majhne možnosti novomeškega okraja, Anton Truden pa je govoril o problemih ljutomerskega okraja, kamor bo odšla posebna komisija, da prouči tamošnje stanje, zlasti v zvezi z dohodnino, ki ni bila izpolnjena. Jutri bo odbor formuliral na osnovi razprave svoje pripombe k predlogu republiškega družbenega plana. J. K. Ljubljana, 20. jan. Gospodarski odbor republiškega zbora je danes nadaljeval z razpravo, in sicer o tistem delu predloga plana, ki govori o investicijah. Ljudski poslanci — člani odbora — so dlje časa razpravljali o problemu pomanjkanja strokovnih kadrov v manjših mestih in manjših industrijskih središčih, ki ga je načel tovariš Kovač. Gre za kmetijske strokovnjake, zdravnike, sodnike itd. Poudarjeno je bilo, da je sicer res, da se večina absolventov končanih šol izogiba odhoda na deželo in delu na deželi in da poiščejo vsa pota, da bi se zaposlili kjerkoli v Ljubljani, da pa ne bi rešili tega problema z administrativnim dirigiranjem kadrov, marveč je bolje urediti to na ta način, da se omeji takim ustanovam, ki kopičijo po nepotrebnem strokovne kadre, tisti del proračunskih sredstev, ki se nanaša na plače. Tovariš Brecelj je razložil odstavek, ki govori, da je v celotnih investicijskih vsotah vključena po zveznem planu predpisana 6-odstotna rezerva. Dejal je, da tu ne gre za neke fonde, kot so mislili nekateri ljudski poslanci, ki bi morali imeti statut o tem, kako bodo izkoriščani, marveč gre za obvezno rezervo, ki jo je treba od sredstev, ki so dana na razpolago, 6% prihraniti. Kdaj in kako se smejo ta sredstva iz rezerve uporabiti, odloča le zvezni izvršni svet. Okoli tretjega dela predloga družbenega plana, ki govori o ekonomskih ukrepih za izvršitev plana, se je razvila izredno živahna razprava. Ljudski poslanci so v razpravi izhajali predvsem iz potreb svojih okrajev, dokazovali, da lestvica, po kateri izračunavajo in plačujejo okraji na podlagi svojih planiranih dohodkov prispevek za Sestanek starih delavskih borcev S seje 0L0 v Koptu S seje skupščinskega odbora za prosveto in kulturo Ljubljana. 20. januarja. OH-bor za prosveto in kulturo repubbškega zbora Ljudske skupščine LRS je včeraj nadaljeval z delom in ves dan razpravljal o predlogu proračuna za leto 1955. Proračunski predlog predvideva za prosveto in kulturo v celoti 1 milijardo 226.739.000 dinarjev in je torej za okrog 4 odstotke višji od lanskega. Najbolj je zvišan proračun za ljudsko univerz« in sicer za 26 odstotkov. Vendar še vedno ne ustreza nekaterim nujnim potrebam. Zato sta KOPER, 20. Jan. v Kopru je bila včeraj seja obeh zborov OLO, na kateri 'so odborniki odobrili uredbo o dopolnilnih volitvah v noiopriključenih krajih, kjer bodo 27. februarja izvolili dva odbornika v okrajni ljudski odbor. Sprejeli so tudi več odlokov, izvolili listo porotnikov okrožnega sodišča v Novi Gorici in sprejeli več predlogov gospodarskega sveta. Med drugim so razpravljali o papirnici in knjigarni »Lipa« v Kopru, ki bo spremenila svojo dejavnost ter se odslej imenovala »Primorska založba Lipa« s sedežem v Kopru, imela pa bo podružnice v Izoli, Piranu in Portorožu. Poleg sedanje delavnosti se bo bavila tndi z založništvom. Odborniki so nato sprejeli več predlogov o finančni osamosvojitvi nekaterih socialnih, zdravstvenih in drugih ustanov ter potrdili investicijske programe nekaterih podjetij. V nadaljevanju seje je skupščina razrešila dosedanji gospodarski svet koprskega okraja in izvolila nov 11 članski gospodarski svet, katerega začasni predsednik je podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Nerino Gobbo. Na koncu seje so odborniki sklenili še, da bodo poslali izvršnemu svetu Slovenije predlog glede nove UDravne razdelitve koprskega okraja. Po tem predlogu naj bi v koprskem okraju ustanovili tri komune: v Kopru. Izoli in Piranu. Koorska komuna bi štela okoli 20.000 prebivalcev in bi obsegala področje Kopra. Koper-okoiica, Dekanov, Šmarij, Merezig. Črnega Kala in Gračišča. Okoli 9.000 prebivalcev bi štela Izolska komuna. ki bi obsegala področje Izole z okolico, okoli ll.ooo članov pa piranska komuna s Piranom, Portorožem in Sečovljami. Pripravljalne komisije za ustanavljanje komun nadaljujejo svoje delo. _______ J. L. Naročniki na list »Slovenski poročevalec« so zavarovani proti nezgodam! Ljubljana, 20. jan. V okviru priprav za proslavo desete obletnice osvoboditve Ljubljane so se v torek 18. t. m. v obratu tovarne dekorativnih tkanin na Titovi cesti sestali preživeli stari delavci — voditelji in udeleženci tekstilne stavke v tej tovarni v letu 1936 ter podali na zapisnik bogato revolucionarno zgodovino te tovarne. Ta obrat današnje Tovarne dekorativnih tkanin — nekdanja tovarna plišev in baržuna F. Eifler je bila od leta 1933 pa vse do osvoboditve eno najpomembnejših žarišč revolucionarne dejavnosti za mesto Ljubljano in okolico in obenem ena najbolj zavednih tovarn v Sloveniji. V delavskem gibanju mesta Ljubljane je odigrala zgodovinsko vlogo ter dala NOB kar celo vrsto prvoborcev. Posebno znana je stavka v tej tovarni v okviru znane velike tekstilne stavke v Sloveniji leta 1936, ko je bilo v gibanju 11.000 tekstilnih delavcev. V tej stavki so tedaj delavci in delavke te tovarne, čeprav komaj kakih sto po številu, vzdržali mesec dni noč in dan ob strojih in še 14 dni izven tovarne, ko jih je tedanji Koroščev režim s silo vrgel na cesto. Sestanka, ki je imel namen zbrati in zabeležiti posamezna kritje potreb republike, ne postavlja okrajev v enakopraven položaj, da ta sistem ni dovolj stimulativen ne za pasivne ne za aktivne okraje itd., vendar boljšega predloga ni podal nihče. Predstavnik izvršnega sveta tovariš Brecelj je poudaril, da sedanji sistem obdavčevanja okrajev res ni idealen in da ne more v celoti upoštevati prilik v vsakem okraju, zato pa bo treba pri organizaciji komun najti ustreznejši sistem, kot pa ga predstavlja ta lestvica. Kljub temu je ta lestvica tako izpeljana, da nam le lahko služi za neko objektivno osnovo. Tovariš Brecelj se ni strinjal s predlogom ljudskega poslanca Mare Dermastie, ki je predlagala, da bi se zaradi specifičnega položaja Ljubljane povečala sredstva MLO tako, da bi se znižal odstotek prispevka republiki od 54 na 35%, ali pa, da bi se priporočilo izvršnemu svetu, da bi dobila Ljubljana v obliki kreditov še približno 503 milijonov din. Čeprav je letošnji plan v resnici napet in bo zahteval veliko naporov, truda in iznajdljivosti okrajev za njegovo uresničitev, pa je vendarle prav, da poudarimo, kar je v razpravi omenil tovariš Viktor Avbelj, ki je dejal, da je kljub temu, da so sredstva razmeroma skromna, vendarle jasno vidna tendenca, da se okraje še naprej utrjuje s tem, da se jim prepušča čim več sredstev, s katerimi bodo razpolagali. Prodaja deviz za kovin-sko predelovalno industrijo in za industrijo celuloze, lesovine in papirja Dne 19. t. en. je bil posebni sestanek deviznega obrač. enesta v Ljubljani za prodajo deviz kovinski in predelovalni industriji — grana 117, poleg ostale Industrije iz grane 117, katerih sestanki so bili že prej. Sklenjeni so bili zaključki za promptno in terminsko prodajo m sicer: Za premptno: v italijanskih lirah in avstrijskih obrač. dolarjih, v skupnem znesku 23,000.000 din. Za tetmin 20. februar: v italijanskih Urah :n avstrijskih obrač. dolarjih, v skupnem znesku za 23,000.000 dm. Obe devizi, za promptno in terminsko, so bile prodane po obračunskem tečaju. Za to panogo industrije Je bilo veliko zanimanje, saj se je zbralo v Ljubljani nad 60 predstavnikov predelovalne kovinske industrije. dogodke iz slavne zgodovine te tovarne za poseben spominski zbornik, ki ga pripravlja mestni odbor Zveze borcev v Ljubljani, sta se poleg zastopnice mestnega odbora Zveze borcev Maričke Cepetove, direktorja tovarne Bernarda Rodeta in stenografa Jožeta Ropotarja udeležila edi- , . , ,, _ .. . , , ki so se kljub majhni ponudbi na preživela člana nekdanje* deviz le sporazumeli o razdelitvi, partijske organizacije v tej to- varni tov- Albin Kovač in Mile Smolinsky ter delavke — prvo-borke Ivanka Perčič, Marija Krivic in Jožica Košir skupno z nekdanjim delavskim zaupnikom tovarne tov. Francem Dragarjem. Na sestanku, ki je trajal več ut*, je med drugim vedno znova in izredno močno prihajala do izraza tudi enotna želja delavcev te tovarne obenem z željo vseh vasi ljubljanskega Posavja, da se padlemu borcu in izredno priljubljenemu nekdanjemu revolucionarju Cenetu Stuparju iz Črnuč pri Ljubljani, duši vsega revolucionarnega delovanja v tej tovarni ter glavni osebnosti predvojnega revolucionarnega gibanja v vseh vaseh ljubljanskega Posavja, kasnejšemu vodji Rašiške čete, Izkaže priznanje, ki ga je zaslužil. Podobni sestanek starih delavcev — revolucionarjev je bil nekaj dni pred tem tudi v podjetju EC2. Dne 20. t. ra. je bil sestanek deviznega obrač. mesta v Ljubljani za prodajo deviz industriji celuloze, lesovine in papirja. Za to gospodarsko dejavnost je bilo zaključeno za promptno prodajo v avstrijskih obrač. dolarjih m italijanskih lirah, v skupnem znesku 107.500.000 din. Za termin 20. februar in termin 20. marec v avstrijskih obrač. dolarjih v skupnem znesku 45,800.000 din. Vse so bile prodane po obrač. tečaju. Posebni sestanki za prodajo deviz gospodarskim panogam po skupinah so za prvo četrtletje le« tošnjega leta zakjlučeni. Organizirane so pa še nove skupine gospodarske dejavnosti, katerih sestanki bodo na deviznih obračj mestih v Beogradu in Zagrebu in sicer: Beogradu dne 24. t. m. za geološka raziskovanja in konsoli-dacijska dela. posebna skupina istega dne za gotova zdravila, dne 26. t. m. pa za trgovino s tehničnimi predmeti in posebna skupina Istega dne za rezervne dele motorjev in traktorjev. Dne 29. t. m. bo posebni sestanek na istem mestu za široko potrošnjo in dne 31. t. tn. za kmetijstvo (plemenska živina, semena, rezervne dele traktorjev itd.). V Zagrebu bo posebni sestanek 24. t. m. za predelavo za* ščitnlh mas. fr. I« “ st 7 .✓»JT' 7 Btt. S и ne <**- M&t« za prenehanje spopada, brava jo »popustljive« Togliat-Načrt je bil baje poslan ko- tijeve patike, je bila odstra-stanški vladi, upornikom in Bjena tadI Teresa Noce. DanaS_ anketni korrusijL nji časopisi navajajo še neka- Včeraj so bili severno od tera lmena komunističnih po-Santa Rose v .severnem delu slancev ln funkcionarjeVi M M Kostarike novi boji. Vladna baje z bivSim organi. Г«гауч<>. da je bilo мс1јзкјт tajnikom stranke, včeraj ubitih 15 upornikov, Шгерв Togüatüjevega vod-, , j v»adne čete pa so imele enega proti opozicijskim stru- ionferena, ki ,o se imel v sredo, mrtvega in U ranjenih. Skup- jara ln «kcijam м роУГО«и zavzel tudi predsednik E-.senbo- ne izgube Kosrtanke znašajo razburjenje v vratah Nennijeve mer, k, je prav tako dejal, da do danes šest padlih in kakih ^d^tlčne stranke in v krogih otočje med Formozo m kitajsko 30 ranjenih._________________________________________________________ c dar. o, kjer zdaj potekajo boji, Po poročilih panamskega za ZDA ni strateško važno, gle- radia je vlada Nikarague od- "vj1 ^‘J***1? *?* de Hammershjoeldove misije pri redila splošno mobilizacijo in v sporočilu, J- » . •___• t __• mmIm_____-a trii.t_*_ _________ . . Ла сл КП* e—» —-------------------1 — — ~ ,____,- n ja je nemško «tališče do tega «tanku v Baden-Baden n ni dosege! vrst tiska vlade, ki so odkrito, vdmosti m obrambi. Z..vključit-Groton, 20. Jan. (Reuter), vprašanja velia in bistvena p re- tega, kar je pričakoval, namreč naglašali potrebo razpravljanja o Tl">° T NATO. bi Nemčija dobila Neki zastopnik vojne moma- izkušnja bodočih nemških name- popuščanja glede Posarja, * čimer sovejtski ponudbi tudi v primeru, neTamo poracijo proti ZSSR. Celice v Washingtonu je izjavil, nor in v njem naj bi bilo rodi je hotel okrepi« zrahljano koa- če so dvomljivi njeni dobri na- prav ZSSR verjetno v zvezi s to da «o bili prvi poskusi atom- jamstvo, da Nemčija ne bo imela ličijo in zmanjšati ostrino napa- meni ie zaradi tega, da sovjetska «ttBcijo po ratifikaciji in reali- ske podmornice »Nautilus« take oborožitvene industrije, ki bi dov SPD (socialne demokracije), propaganda ne bi mogla trd m, raciji remUitarizaciie ne bi trred- doslej zadovoljivi in da se bo treejič zaigrala krvavo igro, ki Tedaj pa je prišlo 15. januarja kako Zahod vedno zavrača vse I« drastičnih ide repov, podobnih podmornica morda jutri pr- sta jo Evropa in v« sv« tako do novega udarca, do deklaracije sovjetske ponudbe in predloge... blokadi Balina, bi vendar uvedla VÄ potopila. Odplula bo proti drago plačala v zadnjih dveh sovjetske vlade o Nemčiji Sovjet- »General Anzeiger«, za katerim primerne ukrepe v Vzhodni Nera- Ixmg Islsndu, kjer bodo jutri vojnah.... . dta vlad« se prvič obrača do Za- stoji Zveza indrotrijeev, je »roj čijl ki bi pohabili prepad, ki ž« nadaljnji poekusi na površini Francija j* zahtevala precizno hodne Nemčije, pontsj« celo ure- komentar takole zaključil: danes Joči obe Nemčiji, do take in pod vodo. Odhod pa bo izjavo o stališču, ker je nedavna dkev diplomatskih odnosov, to je »V svoji noti se Moskva prvič mere, ki je najbrž ne bi bilo mood vi sen od »uspešnega izida izjava minoera Erhard», da se priznanje boonske vlade, za ka- obrača neposredno do Zvene re- več popraviti poskusov ln različni drugih Nemčija ae ho odrekla odbenim, «ero so do sedaj uporabljali v»e pdbKke: To nam nudi možno« 7rm poudarja vodacvu SPD, Cini teljev«. » parile imi pogodbami pridobije- mogoča аад% «amo ne izraza za «upocredao «ваецјпго тфјепј da je «roba takoj pogaja* V »BIKINI«-BURU nm Novinarskem plesu 5. februarja v veliki dvorani tn vseh prostorih hotela »Union« v Ljubljani bodo obiskovalcem prireditve na razjsolago priznano kvalitetni ladelki Destilacije ln tovarne likerjev »M a r a s k a« iz Zadra, prav tako pa tudi izvrstni izdelki Tobačne tovarne v Zadru in tovarne čokolade in bonbonov »Sana« v Hočah. Pri opremi bo sodelovalo lesnoindustrijsko podjetje »Savinja« h Celja, medtem ko bo ves aranžma in dekoracijo oskrbelo znano podjetje »Aranžer«, atelje za reklamo ln dekoracijo obrtnega mojstra Ivana Merjasca, Ljubljana, Miklošičeva i — Oleičenje glavne dvorane in kozmetični salon bo vzorno oskrbela tovarna kemičnih Izdelkov »Ilirija« v Ljubljani. Za plea bodo igrali kar Štirje orkestri: zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, plesni orkester Srečka Dražila, ciganska kapela pod vodstvom primala Miška Baranrja ter gorenjski kmečki kvintet »Štirje fantje in eden«. RAZPRAVA O PREDLOGU PLANA LRS ZA LETO 1955 Trgovina, gostinstvo, obrt, izvoz in investicije C KULTURNI R AZOLE Dl 3 v gospodarskem odboru zbora proizvajalcev LS LRS Sesta redna seja odbora za gospodarstvo zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije se je v sredo dopoldne nadaljevala z razpravo o trgovini, gostinstvu, obrti, izvozu in investicijah. V trgovini predvideva predlog letošnjega družbenega plana 7-od-stotno povečanje blagovnega prometa, povečanje, ki je v skladu s planirano povečano kupno močjo in povečano industrijsko ter kmetijsko proizvodnjo. Trgovini pač ne bo več do tega, da bi imela čim večji dobiček Iz razlage zastopnika Zavoda za planiranje Jamarja posnemamo, da so bile glavne hibe trgovine lani v prekupčevanju, v velikem številu nakupovalcev in preveliki drobitvi trgovskih podjetij na samostojne prodajalne. Formiranje plačnih skladov v odstotku od prometa ostane še naprej v veljavi, nova določba, po kateri se promet med trgovskimi podjetji na veliko oziroma med trgovskimi podjetji na drobno ne šteje v promet, ki se upošteva pri določanju zneska plač. pa bo, kakor sc pričakuje, učinkovito vplival na to, da se preneha škodljivo prekupčevanje med temi podjetji. V trgovini se bodo ustanovili tudi investicijski skladi, ki bodo dosegli v Sloveniji predvidoma znesek okrog 300 milijonov dinarjev. Solidnost je važna tudi v prometu s kapitalnimi dobrinami V razpravi je član odbora Inž. Pirkovičeva grajala kritično stanje preskrbe s koruzo na Primorskem, Dolenjskem in Kočevskem, kjer je koruza bistveni de! prehrane prebivalstva. Odločno je zahtevala, da se to stanje z intervencijo najvišjih republiških organov popravi. Njenim izvajanjem se je pridružil tudi poslanec Jože Štrukelj. — Štefan Pavšič iz Maribora je nato menil, da je morala naše trgovine pogosto zelo nizka in to po krivdi nekaterih ljudi iz trgovine, ki vidijo le svoj zaslužek in se ne menijo niti za kvaliteto blaga, ki ga prodajajo, niti za pravočasno dobavljanje. To velja tudi za trgovske odnose med predelovalno industrijo in industrijo, ki tej dobavlja osnovne surovine, izdelke in polizdelke. Kakšno korist imamo n^ki. je dejal tov*. Pavšič, n. pr. oc strojev, ki bi morali trajati deset let in dlje, a jih mora predelovalna industrija škartirati zaradi slabe izdelave že po dveh, treh letih. Poslanec Julka Padežnik je opozorila na anomalijo, ki je nekajkrat prišla do izraza lani. Zgodilo se je namreč, da je ta ali ena tovarna bila pripravljena znižali ceno kakšnemu svojemu izdelku. vendar ji je trgovina pogosto odgovorila: kar pocenite! Mi. ki poznamo trg. bomo vendar prodajali po dosedanji, visoki ceni. Jasno, da prizadete industrije ob ^takšnih pogojih niso šle na znižanje cen. plačeval pa je — potrošnik. Na takšne in podobne pripombe k pojavom, ki jih ne morejo odpraviti še tako dobri predpisi, se je ugotovilo, da je treba okrepiti delo tržnih in finančnih inšpekcij. ki je dovolj močno orodje oblasti v borbi proti negativnim pojavom na tem področju. Olajšave za gostinstvo in obrt Za gostinstvo in obrt je po novem, že sprejetem družbenem planu značilno, da se je federacija odrekla direktni kontroli nad tema panogama gospodarstva in da so zanju pristojni ljudski odbori. Obe panogi namreč ne pla-čujeta več zveznega davka na dobiček ,razen tega pa so pristojni ljudski odbori tisti, ki jima predpisujejo tako odstotek obresti na osnovna sredstva, kakor tudi stopnjo amortizacije. Dalje se ustanovijo pr: teh panogah skladi za investicije in za vzgojo kadrov. Končno je možna pavšalna obdavčitev, ki ima dve pozitivni posledici: zmanjša se potreba po administraciji, zoper zapletenost katere se je borii zlasti socialistični sektor obrti že vsa zadnja leta, razen tega pa se s tem izenačita privatni in socialistični sek- tor obrti glede na dajatve skupnosti. Gostinski promet naj bi dosegel 10 milijard dinarjev. Cene v gostinstvu bodo odvisne od ljudskih odborov Na vprašanje člana odbora inž. Pipana, ali smemo pričakovati letos kakšno pocenitev gostinskih uslug, je v imenu Zavoda za planiranje tov. Jamar odgovoril, da neko takšno znižanje v predlogu republiškega plana ni planirano, ker zavisi to od ljudskih odborov, ki bodo gostinstvu predpisali ustrezne instrumente. Ce ljudski odbori ne bodo hlepeli po velikih dobičkih, če se bodo zavedali, da naj služi gostinstvo predvsem našim delovnim ljudem, tedaj smemo upati* da bo gostinstvu letos ostalo več sredstev' ne le za boljšo ureditev obratov in dvig strokovne ravni gostinskih delavcev, temveč, bo možna tudi pocenitev gostinskih uslug. — Clan odbora Stane Šmid se je zavzel za strožje izvajanju določil, ki prepovedujejo prodajo alkoholnih pijač mladoletnikom, zlasti na deželi. Socialno zavarovanje privatnih obrtnikov Tajnika odbora Avgusta Bre-zavška je zanimalo, kako je napredovalo delo za uresničitev načrta o socialnem zavarovanju privatnih obrtnikov. Odgovoril mu je član IS Zoran Polič. Dejal je, da je v podrobnosti obdelan le slovenski predlog, da pa se sedaj dela na tem, da se ta predlog koordinira s predlogi drugih republiških obrtnih zbornic, nakar bo mogoče lotiti se v pristojnih organih ljudske oblasti rešitve tega, vsekakor perečega vprašanja enotno za vso državo. — Stane Šmid je grajal majhno skrb ljudskih odborov za ustanavljanje novih obrtnih delavnic, češ zanima jih le industrija, ki naj bi jo na njihovem področju zgradila republika ali kdc-r že, in to ne glede na pogoje; kakor da tudi obrt ni de- javnost, ki bi Jim lahko dala lepe dohodke. Anton štrukelj je omenil slabo praktično in tudi teoretično znanje vajencev, ki končajo šole; komaj 55'/* teh se po njegovem mnenju sčasoma razvije v kvalificirane, prav redko tudi v visoko kvalificirane delavce, ostali pa ostanejo spričo slabih osnov začetniki brez perspektive za kakršenkoli razvoj. Manj po količini, več po vrednosti Glede izvoza Je v predlogo družbenega plana rečeno, da se bo tudi letos povečal, in sicer za 18V«, izboljšala pa se bo še naprej struktura izvoza v korist izvoza industrijskih izdelkov, pri teh pa zopet v korist izvoza končnih izdelkov. Po količini se bo izvoz zmanjšal za 9*/e, kar pomeni, da bomo povečali izvoz visokovred-nih predelanih izdelkov, zmanjšali pa izvoz surovin, zlasti lesa. V predlogu plana je dalje rečeno, da morajo podjetja, ki izvažajo, stremeti za tem, da se čimbolj približajo dejanski rentabilnosti, podjetjem, ki še niso osvojila določenih tehnoloških procesov, a bi lahko proizvajala za izvoz, pa je treba omogočiti proizvodnjo v kooperaciji z inozemskimi podjetji. V razpravo je prvi posegel Stefan Pavšič. Dejal je, da bi bilo treba prožneje kot doslej odobravati potrebne manjše kredite v dinarjih ali tujih valutah podjetjem, ki bi lahko na tej osnovi povečala proizvodnjo za izvoz in vrnila prejeti kredit še v istem letu. Grajal je škodljivo konkurenco naših podjetij na zunanjih tržiščih in se zavzemal za to, da se čimbolj izogibamo izvozu za vsako ceno. S kooperacijo z inozemskimi podjetji se je načelno strinjal, vendar je dejal, da bi morala naša podjetja, ki sama česa ne zmorejo, najprej videti, ali ni mogoče tega ali onega doseči s kooperacijami z domačimi podjetji. Takšna kooperacija je dala že doslej v nekaterih primerih prav dobre rezultate. Razprave so se udeležili še Zoran Polič. Anton štrukelj. Julka Padežnik in Jakob Pogačar. Milijarde za stanovanja — Ustanovitev namenskih skladov Investicije bodo letos v Sloveniji manjše, kakor so bile lani, pač pa se bo še bolj spremenila njiheva struktura. Republiška investicijska sredstva bodo znašala okrog 5 milijard dinarjev (za zdravstvo in prosveto, za pomoč gospodarsko zaostalim krajem, za avto cesto In pod.), okrajna pa približno ravno toliko. Novost v letošnji investicijski politiki je intenzivnejša gradnja objektov družbenega standarda. Za stanovanja bo razpolagala republika s posebnim kreditnim skladom v znesku 300 milijonov dinarjev, ljudski odbori (iz lastnih sredstev in iz dela dobička gradbenih podjetij) pa z zneskom 2.200 milijonov dinarjev. Kakor znano, bo šel za gradnjo stanovanj letos obvezno tudi del dobička premogovnikov; ta delež bo znašal 350 milijonov dinarjev. Poudariti je treba, da bodo vsi ti namenski skladi zelo verjetno ostali v veljavi tudi naslednja leta, zato smemo gledati na njihovo ustanovitev kot na ukrep za resnejše in hitrejše reševanje stanovanjskega vprašanja. K zgoraj omenjenim zneskom je treba prišteti še del rednih najemnin za novogradnje in del sredstev, s katerimi razpolagajo podjetja samostojno. Važno je, da se poveča letos tudi tisti del amortizacije, ki ga bodo gospodarske organizacije lahko uporabile za redno vzdrževanje. V znesku znaša to povečanje 525 milijonov dinarjev. Vsa amortizacija bo predvidoma znesla 24.8 milijard dinarjev, od česar bodo podjetja zase lahko porabila 18.9 milijard dinarjev. Ostanek je zaenkrat še blokiran, vendar smemo po obrazložitvi predstavnika Zavoda za planiranje tovariša Jamarja računati s tem, da ni daleč čas, ko bo vsa amortizacija na razpolago tistemu, ki jo ustvarja. O investicijah se je razprava začela popoldne. Glede na večji obseg stanovanjske graditve je inž. Boris Pipan poudaril potrebo, da se povečajo naše gradbene zmogljivosti, zlasti proizvodnja instalacij in obrtnih zmogljivosti. Na vprašanje Pirkovičeve, ali ne bi bilo mogoče dati letos za avto cesto Ljubljana—Zagreb le nekaj več kakor 1.5 milijard dinarjev, je Zoran Polič odgovoril, da velja splošno zmanjšanje še vedno velikega obsega investicij tudi za avto cesto; še posebno zato, ker bomo investirali letos tudi v druge ceste, kakor n. pr. v cesto Koper—Sežana, za katero je iz zveznih sredstev določenih 750 milijonov dinarjev. Opozoril je člane odbora na dejstvo, da je investitor avto ceste lani proti volji izvršnega sveta odprl na tej cesti gradbišča v širšem obsegu, kakor je bilo določeno. lovili domov )e dobUo električno luč Med najbolj pomembna dela, ki so bila v preteklem letu izvršena v Prekmurju, moramo šteti elektrifikacijo številnih prekmurskih vasi. Lani je bilo v Prekmurju postavljenih 10 novih transformatorskih postaj, na katere je priključenih 24 vasi. Skupna dolžina daljnovodov znaša 31 km, nizkonapetostnega omrežja pa 80 km. Samo v lanskem letu je 1500 novih kmečkih gospodarstev zamenjalo petrolejko z električno lučjo. Omeniti pa je treba, da so vse stroške nosili skoraj izključno potrošniki sami, in to z velikim veseljem. ko so precenili vrednost elektrike. Samo v lanskem letu je bilo vloženih v elektrifikacijska dela v Prek- murju nad 70 milijonov dinarjev, od katerih je 25 milijonov prispeval okrajni ljudski odbor, vse ostalo pa potrošniki sami. V tej vsoti pa niso všteti drogovi in delovna sila potrošnikov samih. Pri teh delih so prekmurski kmetje opravili 40.000 prostovoljnih delovnih ur in sami prispevali drogove. Med industrijskimi objekti, ki so bili zgrajeni v lanskem letu v Prekmurju, pa je gotovo eden najpomembnejših novo poslopje mlekarne v Murski Soboti, ki je že začela obratovati. Ta tovarna bo lahko predelala na dan 30.000 litrov mleka v mlečni prah. V gradnjo je bilo vloženih 250 milijonov dinarjev, od katerih je UNICEF prispevala 100 milijonov, ostalo pa naša skupnost. E. Statistične zanimivosti Starost diplomirancev in socialno poreklo študentov Polovica jugoslovanskih študentov končuje študij med 26. in 30. letom starosti. Po RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja pri OLO Gorica razpisuje mesto DIREKTORJA 'Stidno likerski kombinat Ajdovščina« v Ajdovščini Pogoji: ekonomist z ekonomsko fakulteto in petletno prakso v sadno-predelovalni industriji ali komercialist s popolno srednjo šolo in 10-letno prakso v sadno-predelovalni industriji. Prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisom vložite na tajništvo OLO Gorica do 20. februarja 1955. -■ UL ihtite Ž€* P$PÌ Zapisek s potovanja po ZDA, kjer se je nekaj naših strokovnjakov seznanjalo s pospeševanjem proizvodnje Proti koncu minulega leta se je v ZDA mudila pod vodstvom ing. Stjepana Hana skupina jugoslovanskih strokovnjakov, ki so tamkaj proučevali industrijsko proizvodnjo predvsem v zvezi s produktivnostjo m njenim pospeševanjem. Na svoji šest-tedenski poti so jugoslovanski strokovnjaki poslušali med drugim tudi predavanje M. \\ illiam C. Pope iz Ofice of International Labor Affairs v Washingtonu. Ameriška mnenja o delovni varnosti in možnosti za njeno'izboljšanje pa težave, s katerimi se prav tako srečavajo Američani, je posredoval našemu sodelavcu eden izmed udeležencev te poučne poti univ, prof. F. Gerì s Fakultete za kemijo v Ljubljani. Američanom je v prvi vrsti jasno, da se država, ki skrbi za varnost dela. bori obenem Z3 večjo produktivnost. Se tako natančna zakonodaja o varnosti dela pa ne more rešiti teh problemov, kajti izvajanje zakonodaje je poglavje zase. Zanimivo je. da smo v naših prizadevanjih za zboljšanje delovne varnosti v metodah za posredovanje te pomembne stvari, tudi pri nas prišli tako daleč, kakor so Američani, ki trdijo, da je za reševanje tega problema najvažnejša vzgoja. Ta misel preveva deloma vse strani naše najnovejše knjige o delovni varnosti izpod peresa A. Kuharja, sodelavca ravenske železarne. Kaj je torej za Američana nesreča? Nepričakovan dogodek — incident (kako točen izraz), kakor pravijo Američani, potemtakem vse tisto, kar se je zgodilo nepričakovano v delovnem procesu ali kjerkoli drugod Pri tem ni nujno, da nastane bodisi človeška ali materialna škoda. Ni ga delavca ali mojstra, ki bi priznal, da sta kriva nesreče in kdor koli ju bo o tem prepričeval, bo zgubil v njunih očeh simpatije. Ni delavca. ki ne bi vedel zakaj je prišlo do nesreče, toda tega ne bo povedal. Najboljše mesto za pouk s tega področja je sama tovarna. Toda mojstru. in delavcu, ki je prav tako dolgo zaposlen na enem in istem mestu, —običajno ni moč ničesar dopovedati. Zato privzgajanje čuta za delovno varnost ni enostavno. Človek, ki je n. pr. pil vse življenje samo vodo, bo z največjo muko popil kozarec viskija. V malih tovarnah je ta problem še teže rešljiv. Kdo naj nosi breme za vzgojo in učenje? To vprašanje predstavlja tudi v ZDA eno najtežjih problemov v zboljševanju delovne varnosti. Toda sodobna industrija ima razne možnosti. V ZDA se predmet: pouk o varnosti pri delu, sicer počasi uveljavlja, vendar je že lepo število strokovnih vajeniških šol, kjer se uče varnosti pri delu. Vsi pomočniki in mojstri, ki opravljajo izpit za ti dve kvalifikaciji, naj bi delali tudi izpit iz varnosti pri delu. To je cilj in smoter delovne varnosti v ZDA. Delovno varnost bi morali upoštevati že pri vsaki novi konstrukciji. Inšpektor dela bi si moral ogledati stroj že med konstruiranjem. Združene države Amerike imajo s svojimi 48 državami, ki imajo svojo avtonomno zakonodajo, glede upoštevanja delovne varnosti pri samem projektiranju. še velike težave. Za delovno varnost bi lahko mnogo storili tudi na ta način, da bi delali vajenci in delavci, ki se v industriji prince. le na zavarovanih strojih. Prav siliti bi jih morali k temu da pozneje ne bi hoteli delati pri nezavarovanih strojih. Vloga zdravnikov pri zboljšanju delovne varnosti še vedno ni dosežena do maksimuma. Smoter zdravnika naj ne bi bil pozdraviti poškodovane oči, marveč bi moral zdravnik točno paziti, kje se oči lahko poškodujejo. Tako mislijo o teh stvareh v ZDA. (Konec sledi) nedavno objavljenih podatkih je imelo od skupno 6959 študentov, ki so diplomirali na raznih fakultetah v državi 1953. leta, 2075 študentov 20 do 25 let, 3496 študentov 26 do 30 let, 942 študentov 31 do 35 let, 258 študentov 36 do 40 let in 188 študentov celo nad 40 let. Več kakor polovica vseh diplomiranih študentov — 3608 ali 52°/o — so bili otroci uslužbencev, katerih udeležba v skupnem številu prebivalstva je mnogo manjša od tega odstotka. Okrog 214* diplomiranih študentov so bili otroci kmetov, okrog 8*1« delavcev, 9*1» obrtnikov in 4*1o otroci staršev, ki imajo svoboden poklic. 4000 velikih družin Po popisu prebivalstva iz leta 1948 je imelo 3678 žena v Jugoslaviji 16 ali več živorojenih otrok. Ena od teh žena še ni imela 35 let, 74 pa jih je bilo mlajših od 40 let. Precej več je bilo žena z manjšim, vendar še vedno kar velikim številom otrok. Tako je imelo več kakor 83.000 žena po 10 otrok, nad 220.000 žena po 7 otrok itd. Glede na to ni težko razumeti, da je izkazal navedeni popis 3989 gospodinjstev, ki so imela več kakor 26 članov, in 13.590 gospodinjstev, ki so imela nad 15 članov. V obrtništvu prevladuje privatni sektor Od 217.000 obrtnih podjetij in delavnic, kolikor jih je v Jugoslaviji po nedavnem popisu, je bilo 198.300 podjetij oziroma delavnic privatna lastnina, medtem ko je bilo 18.700 obrtnih podjetij in delavnic razne oblike družbene lastnine (obrtna podjetja, obrtne zadruge in pod.). Popis je ugotovil, da 44*1* privatnih obrtnih delavnic sploh ni bilo registriranih. (Jugo-pres.) KNJIŽNA ARCUA ned prek! ljudstvom za njih. Občinski odbor SZDL v občini Prosenjakovci je ‘ že prispeval 10.000 din za občinsko knjižnico. Tako ta proces nastajanja občinskih knjižnic, čeprav je počasen, daje vedno nove in nove vzpodbude za razne predloge. Eden izmed teh predlogov je, da je OOLPS začel že voditi propagando med množičnimi organizacijami mesta in okraja, da bi ob Prešernovem tednu poklanjale po nekaj’ knjig občinskim knjižnicam. Tako bodo lahko sanj sprotL OOLPS priporoča- delala tudi podjetja in usta- Knfigas (Konec in nadaljevanje) Kako ravnajo s poklonjenimi in kupljenimi knjigami? V vsako poklonjeno in nabavljeno knjigo bo vpisano ime darovalca, mesto in datum podaritve knjige. Občinski odbor Ljudske prosvete v Martjancih je sklenil, da bodo naredili ličen seznam vseh darovalcev ter ga postavili na vidnem mestu v knjižnici. — Treba je poudariti, da so v tej akciji v Martjancih že določili prostor za knjižnico in tudi čitalnico ter se pobrigali za dobrega knjižničarja. Tako rešujejo kompleks vpra- občinskim odborom Ljudske prosvete, da bi ob času nastajanja občinskih knjižnic pisali kroniko knjižnice, v katero naj pridejo vsa imena darovalcev. Obenem OOLPS skrbi, da se imena darovalcev publi- nove. Menim, da bi to bila odlična povezava med mestom in vasjo. Prav tako bo OOLPS poizkusil za to stvar zainteresirati tudi razna društva, pa tudi posameznike. Tako je n. pr. predsednik občine Mart- lirskim bodo lahko veliko več časa posvetili vsebini dela v knjižnici, pravilni izbiri knjig za knjižnice, vzgoji knjižničarskih kadrov in čitateljev. OOPLS je doslej priredil, da bi vzgojil čitatelje, literarne večere, na katerih so brali dela slovenskih pisateljev: v Lendavi, Turnišču, Polank Bogojini, Beltincih, Cepincih, na Cankovi in dvakrat v Soboti, Odmev teh večerov je bil velik in je ljudstvo izrazilo željo, da bi take večere še prirejali. OOLPS dela na tem, da bi te večere odslej . prirejali občinski odbori Ljudske prosvete, ker bi se tako občine veliko več in bolj angažirale za reševanje vprašanj občinskih knjižnic. Sobota ima predvideno, da bo v Prešern novem tednu priredila že tretji literarni večer, ki ima nalogo,. da vzgaja čitateljev, a V Mestnem gledališču v Ljubi ljani gostuje od srede zvečer Slovensko narodno gledališče jz Trsta. Gostje bodo odigrali vsega osem predstav, pet za abonmaje in tri za izven. Tržačani, katerih gostovanje vselej pomeni zanimiv in lep dogodek v našem gledališkem življenju, nam tokrat uprizarjajo komedijo »Sopotnika«, delo sodobnega angleškega pisca holandskega rodu Jana de Hancga. Snov komedije je življenje dveh zakoncev od poroke do smrti. Režiral jo je Jože Babič, sceno pa je zasnoval Jože Cesar, — Na sliki sta Štefka Drolčeva in Joško Lu kež, edina igralca te svojstvene in učinkovite igre. cirajo v okrajnem glasilu SZDL. Tako vsak darovalec dobi moralno pohvalo za svoj plemeniti odnos do knjižnice, a obenem s publikacijo uspehov se daje vzpodbuda ostalim vasem in občinam. To je pogoj tihega, nenapovedanega tekmovanja. Tako danes že izjavljajo v občini Salovci, da ne bodo veliko govorili, ampak da nas bodo presenetili z doseženimi uspehi. Akcija ljudi je nekako moralno zadolžila občinske LO, da so tudi oni začeli izplačevati zneske, predvidene za knjižnice. Odbori v Puconcih in v Gornjih Petrovcih so n. pr. že nabavili knjige, a odbori iz Turnišča, Bèltinec, Kogaševec, Križevec, Bogojine. Tišine, Bo-donec, Mačkovec, Marij anec, Prosenjakovec, Grada in še nekaterih bodo v kratkem nabavili knjige s pomočjo OOLPS, kamor so že poslali naročilnice in določili knjige, katere mora OOLPS nabaviti janci kupil za knjižnico I., IL in III. zvezek Stritarjevih del za 1220 din, a občinski tajnik, ki vodi vso akcijo v Martjancih, je daroval iz svoje privatne knjižnice 16 kvalitetnih knjig občinski knjižnicu V planu za dvig občinskih knjižnic je OOLPS predvidel tudi vzgojo knjižničarjev. Zato je v ta namen priredil konec junija v Soboti 3-dr.evni knjižničarski tečaj. Za tiste, ki se niso udeležili tega tečaja, bo ponovno priredil tečaj meseca januarja letos. V tečaj so bili povabljeni domači ljudje, ki kažejo največ smisla in volje do dela v knjižnici. OOLPS stoji na stališču, da je treba iz domačih ljudi ustvariti dobre knjižničarje. Ti bodo s pomočjo prosvetnih delavcev vodili knjižnice. Tako bo porasla kakovost dela knjižnice. Prosvetni delavci bodo namreč razrešeni tehničnega dela v knjižnici in Simfonični koncert Slovenske filhmmonife Dirigent: John Hopkins, solist: Igor Ozim Stalni dirigent radijskega orkestra v Manchestru John Hopkins nam je s temperamentno in dinamično ter ritmično izdelano izvedbo uverture Street - Corner predstavil vidnega angleškega skladatelja Rawsthorna, čigar glasba je v melodičnem oziru, zrasla iz evropske 20. stoletja in- niti ne skuša biti specifično angleška. Močna uporaba trobil daje njegovi instrumentaciji bolj povprečen pečat, invencija pa je zelo bujna in očituje mnogo elana. William-sovo Fantazijo na temo Thomasa Tallisa smo v Ljubljani že čuli. Široko razprèdene variacije na star koral dopuščajo !e malo dinamičnih vzponov, godalni orkester je mestoma ob uporabi dvojnega kvinteta barvit in zanimiv. Dirigent je z intenzivno spevnostjo poživel skladbo, ki je pokazala naš godalni korpus v zvočno zelo ustrezni obliki. Preko Richarda Straussa, Re-gerja, Skrjabina in Schönberga se je razv’il slog Karla Szyma-novskega do novoimpresionizma, kjer zgubi melodika svojo vodilno funkcijo in postane harmonija labilen, nestalno lebdeč element, kjer ustvarja obliko notranja napetost, ne pa motivična simetrija in obdelava. Prvi violinski koncert je tipičen primer te struje, antiteza živahno satiričnih in spevnih, a nikdar ne do konca izpetih nastrojenj, katera se porajajo večkrat znova, a so v svojih ekstremnih variacijah spoznavna samo analizi glasbenika in napravijo na nevešče uho amorfen, atematičen in celo atonalen vtis. Samo notranja ust var- Okrajni zdravstveni dom Tolmin razpisuje službeno mesto za: STOMATOLOGA 2 ZOBARJA Z0B0TEHNIKA • ZOBARSKEGA ASISTENTA Vse za zobno ambulanto Tolmin. — Plača po nredbi in tarifnem pravilnikn, odnosno po dogovora. Ponudbe pošljite na Okrajni zdravstveni dom Tolmin. jalna sila močnega umetnika more prekaliti vse te različke v tako enovito delo, kot je to uspelo Szymanovskemu v tem koncertu. Ni lahka poustvaritev takega dela. Ce pa uspe v toliki meri, da pomeni celo uspeh pri današnji, po vsem svetu enako konservativni publiki, potem je to pomembna umetniška storitev. Odlične muzikalne sposobnosti Igorja Ozima, obenem z njegovo izredno tehniko ter intenzivnim tonom, zastavljene v službo temu problematičnemu delu, so res dosegle ta čudež, da je publika spoznala kljub modernizmu vrednost tega dela. Tudi dirigent John Hopkins je široko razgledan poznavalec moderne, saj ga skoraj ni dela, ki ga ne bi bil že izvedel v radijskih programih. Zato je tudi orkestralni part, ki je ne samo ritmično in instrumentalno zamotan, ampak tudi večkrat z ozirom na solo-violino preobtežen, naštudira! z veliko tenkočutnostjo in z ostrim sluhom za vzporeja-nje vodilnih tematičnih elementov. Obilica spevnih, večinoma v visokih legah pisanih mest, je nudila Ozimu priložnost, da pokaže svojo plemenito kantileno, tehnično virtuozna mesta so bolj redka in vštevši kadenco, ki jo je napisal Kochanski, manj efektna. Orkester je dobro izvedel svoj zahtevni part. dasi bi bilo natančnejše dinamično niansiranje delo še bolj povzdignilo. Romantični in klasicistični elementi Brahmsovih simfonij odjeknejo pri vsakem interpretu v drugačni meri in tako barvajo njen učinek v vedno drugi inči. Pri Hopkinsu morem reči, da sta mu zadnja dva stavka, v katerih klasicistični elementi ter ritmične in dinamične svojskosti močneje izstopajo, bolj uspela kot prva dva, ki zahtevata srce in ';ri. čustvo in poezijo. Vendar je dramatična tema v prvem stavku bila podana s tako vehementnostio. da so njeni kontrasti nudili de volj lirične mehkobe. Drugi stavek Je bil najmcdlcjši po izrazu in dognanosti. Nezadovoljiva Izvedba glavne teme v čelih je. žz>. potegnila vse ostalo za seboj Lahkoten in v tempu tehtno -odmerjeni tretji stavek je bil dobre izveden, najboljši pa je bil v vsa kem pogledu zadnji stavek z ostr-izrezanimi akcenti in s sočno kantileno. Hopkins ima vedno jasen pogled na arhitektoniko simfonije in preudarno gradi' vsako sklad bo. simfoničnega, mladega, a že zrelega dirigenta je naša publika zelo toplo sprejela. Dr. Danilo Svara likih občinah. obenem je važen zato, ker pi-» satelji prihajajo v živ stik z ljudmi, za katere pišejo. V perspektivnem načrtu OOLPS je še to, da bi se prirejali diskusijski večeri v knjižnicah, če bodo za to dani pogoji Kako bodo poslovale knjižnice? Knjižničarji občinskih knjižnic, katerim že danes posvečajo pažnjo nekatere občine, kot je to n. pr. občina Beltinci, ki je celo predvidela nagrado za knjižničarja za leto 1955, bodo imeli v vsaki vasi občine svojega poverjenika, kateri bo imel na razpolago seznam vseh knjig občinske knjižnice. Ljudje bodo pri njem naročali knjige, katere želijo čitati in on jih bo prinesel v vas. Vodil bo tudi svoj seznam izposojevalcev ter bo odgovarjal za knjige. Tako bo vsaka vas občine imela na razpolago vse knjige občinske knjižnice. Izmejava se bo vršila vsakih 14 dni ali kakor bo to pač dotočil Svet pri knjižnicu — Čas poslovanja knjižnic je stvar posameznih občinskih Svetov. Občina Beltinci, ko je predvidela nagrado za knjižničarja, mu je obenem preko Sveta za prosveto in kulturo pri občinskem LO določila tudi dneve izposojanja knjig. Vprašanje so prostori. Nekatere občine že kažejo zelo dober odnos do tega problema. Danes imajo svoje prostore, mislim posebne prostore za knjižnico, v 12 občinah, v 5 občinah jih bedo v kratkem debili, a v petih se knjige nahajajo v šolskih poslopjih. Že danes se rešuje, paralelno z vprašanjem prostorov za knjižnico, vprašanje čitalnic. 8 občin je rešilo tudi to vprašanje, a v 6 občinah ga bodo rešili v kratkem. Za čitalnice bodo dali na razpolago svoje časopise tudi občinski LO, ki Imajo najmanj po 3 časopise. Posamezniki kažejo tudi voljo, da bi svoj časopis poklanjali čitalnici, ali ji ga dali vsaj na uporabo. Tako je primer pri Gradu, kjer bodo posamezniki izposodili časopis čitalnicL Vse občine nimajo dovolj sredstev, da bi si nabavile knjige. Zato priporoča OOLPS takim občinam, da bi nabavljale knjige skupaj s sosednjo občino. Seveda bo pri tem treba paziti, da bo naročeva-nje kniig koordinirano. Čas bo pokazal, kakšen odnos bo nasrtal do knjižnic od strani ljudstva in bralcev, od strani ljudske oblasti in njenih organov, od strani raznih organizacij in društev ter posameznikov. toda mi pričakujemo. sodeč no začetnih uspeha' *■' občinskih knjižnicah, da bodo te knjižnice postajale pogoj marsikateremu naprednemu delil in iniciativi v našit^ občinah in združenih občinah, t.. ?. v komunah ali ve-Ante Novak, j 94. Divja gonja pa je šla dalje. Logar je bil že ves opikan od glave do nosa, a še in še so se zabadala vanj neusmiljena žela. Ubogi možak je bi! od groze in bolečin že skoraj iz uma. Vrgel se je na tla in se začel valjati in prekopicevati, nazadnje pa mu je vendarle prišla rešilna misel. S poslednjimi močmi se je zapodil čez travnik in se na glavo pognal v potok. 95. Medvedek pa si je medtem ohladil vročo glavo, se tu pa tam malo obliznil, nekaj zagodrnjal in že je bil spet stari Lenušček. Skobacal se je na "-^e, pogledal okrog sebe, zmajal z glavo in se napotil proti domu. »Hm, si je dejal, »to bi se mi lisica Vitka smejala, če bi me videla. Praznih rok in opikan se vračam, ampak medu sem se pa le nasrkal. Pa drugič bolje!« 96. Po gozdu pa se je tačas že raznesla novica o medvedkovi smoli. Kakor veter je šel zbadljivi klepet od drevesa do drevesa. In ko se je Lenušček vračal proti svojemu Sončnemu domu, se je ob njegovi poti zbiralo čedalje več malih radovednežev. Vsepovsod izza dreves in grmovja so ga pogledovala hudomušna očesca. Lenušček pa jim je le prijazno in nekoliko skesano kimal. Po zgodbi Vlada Firma — Riše Miki Muster | DNEVNE m KOLEDAR Petek, 21. januarja: Neža. *.v Danes je obletnica smrti velikega genija človeštva — Vladimira lijiča Lenina. Umrl je 21. januarja leta 1S24. Tovorni avto se je zaletel v avtobus V sredo dopoldne se je pripetila v vasi Debro pri Laškem, na cesti Celje-Zagreb, huda nesreča. Veznik poltovornega avtomobila S-8304 je vozil proti Celju s preveliko hitrostjo in se na ovinku zaletel v avtobus S-4737, ki ga je upravljal Ivan Prevolnik iz Celja. Človeških žrtev ni bilo, škode na obeh voz'lih pa je za okrog 175 tisoč dinarjev. Sreča v nesreči Ivan Ipšek je zaposlen v radniku Pečovnik pri Celju kot voznik tovornega avtomobila. Dne 17. januarja dopoldne je vozil vinjen in ZcLlO ni mogel obvladati vozila, ki je bilo v slabem stanju. Začelo ga je zanašati po cesti, dokler ni zdrknil po levem nasipu v smeri vožnje. K sreči ni bilo niti člo-vešKih žrtev niti gmotne škode. Voznik avtomobila se bo moral zagovarjati pred sodnikom za pre- Vla.K povozil neznano ženske Na železniški progi med Beltinci In Veržejem je te dni povozil vlak neznano žensko. Komisija, ki si je ogledala dogodek, je ugotovila, da je hodila neznanka ob levi strani proge v smeri vožnje vlaka, ki jo ;e zadel v tilnik. Ženska ima hude poškodbe na tilniku in zadnjih delih telesa. Ker je ležalo truplo na trebuhu, sklepa komisija* da ne gre za samomor. Kljub temu, da so organi TNZ v Murski Soboti poizvedovali po kraju, kdc naj bi bila povožena ženska, tega coslej še niso mogli ugotoviti. Pri sebi ni imela nobenih dokumen- ♦ I USLUŽSEHCK 2.4 ! S0CISLNE8Ä ♦ i Na današnji dan, leta 1894, je umrl v Beogradu Vojislav Iljič, za Brankom Radičevičem najboljši srbski Lirik preteklega stoletja. Na začetku svoje literarne poti je pisal tudi prozo, vendar je njegovo glavno delo poezija. 21. januarja 1944 je bilo ustanovljeno na osvobojenem ozemlju Slovensko narodno gledališče. * Združenje rezervnih oficirjev Ljubljana obvešča vse rez. ofic-, da bo danes ob 17.30 v domu JLA predaval general p. pukovnik Jovanovič Radivoje o temi »O nekih problemih sodobnih operacij«. Vabljeni vsi rezervni oficirji. Diplomiral je za elektroinženir-ja tov. Močnik Rastko. — Kolegi iz diplornantske sobe. Ob težki prometni nezgodi seno izgubile svoje drage može, ki so se smrtno ponesrečili. Takojšnjo visoko denarno pomoč nam je nudil DOZ, podružnica v Mariboru, ko nam je izplačala zavarovalnino. Iskreno se zahvaljujemo uslužbencem DOZ-a v Mariboru, ki so ves postopek o priznanju zavarovalnine hitro uredili in to . na najbolj human način. — Dvornik Elizabeta, Grabner Frančiška, Osojnik Pavla. Orna na Koroškem, 22. XII. 1954. »Gospodarsko razstavišče« v Ljubljani objavlja rezultate razpisanega javnega natečaja za idejne skice plakata za I. mednarodno razstavo vin: Žirija je nagradila s prvo nagrado osnutek »394 A«, z drugo nagrado osnutek »22222« in s tretjo nagrado osnutek »J 1929«. — Odkupili so se osnutki »UB 28«, »11141«, »5633« in »BUB«. — Na- gi ade in odkupni zneski ter nenagrajeni osnutki so avtorjem do konca januarja 1955 na razpolago pri »Gospodarskem razstavišču« v Ljubljani, Titova 48. i POSLE ! ZÄVÄR0VMJA j USTANOVNA SKUPŠČINA ZVEZNE GRADBENE ZBORNICE Z odlokom Zveznega izvršnega sveta R. p. št. 422 z dne 9. oktobra 1954 se ustanovi Zvezna gradbena zbornica. Po tem odloku bo ustanovna skupščina Zvezne gradbene zbornice 9. in lo. marca 1955 v Zagrebu. Pozivamo vse gospodarske organizacije: gradbena podjetja, organizacije za gradbeno projektiranje, industrijska podjetja za proizvodnjo gradbenega materiala gradbena obitna podjetja, podjetja za geološka in geomehanična raziskovanja, inštitute in laboratorije, kakor tudi strokovna združenja teh podjetij, ki želijo prisostvovati ustanovni skupščini Zvezne gradbene zbornice, da zahtevajo material (načrt »Statuta« in »Poslovnik o delu skupščine« ter obrazce za prijave delegatov) od Udruženja g rad j evi n-skih preduzeča FNRJ, Beograd, Franse d’ Eiperea br. 1. Prosimo zainteresirana podjetja, da prijavijo svoje delegate najkasneje do 5. febr. 1955 zaradi pravočasne oskrbe prenočišč v Zagrebu Iniciativni odbor Putnik Ljubljana. Informacije za obisk dunajskega velesejma zahtevajte v katerikoli poslovalnici PUTNIKA v Sloveniji. Pohitite s prijavami zaradi omejenega števila potnikov. TURISTIČNI BIRO organizira v nedeljo, 23. januarja izlet na Polževo. Informacije daje in sprejema prijave TURISTIČNI BIRO, Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-645. Tradicionalni elitni ples gradbenikov bo 12. februarja v prostorih hotela »Union« v Ljubljani. Igra veliki plesni orkester radia Beograd s solisti. — Vabljeni! Čebelarska družina ljubljanska bo imela 23. I. ob 8. uri zjutraj v dvorani pri »Cinkole« na Poljanski cesti 21 občni zbor. Vabljeni vsi čebelarji! Uprava za ceste OLO Črnomelj objavlja, da je cesta I1I/1456, Črnomelj—Griblje, do nadaljnjega zaprta za ves tovorni promet, zaradi kipenja cestišča. Promet se preusmeri po cesti III/1455 Črnomelj—Adlešiči. Gospodinje — v zimskem času ob pomanjkanju zelenjave uporabljajte pri kuhi Gosadove »Di-šavice za kuho«! Nov začetni tečaj »Centralne plesne šole za družabni ples« (poleg Zmajskega mosta) se prične v ponedeljek, 24. januarja ob 18. uri. Za študente-(ke) znižana učnina. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. ure. — Poučuje Jenko. Želodčni Katar, čir na želodcu ln dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom: rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah, ki ga dobe pri »Prehrani« in »E.Tonomu« v Ljublian« Ni sobotnih veselic, ni nedeljskih izletov brez pristnega jajčnega konjaka ali izbornega coffee cocktaila »MARKIC-SPLIT« in Markičevih priznanih sadnih sokov! Zahtevajte jih povsod! Tel. 22-165 Najhitreje in najbolje ti osveži tvoj obraz kozmetična maska TEINT BELL. Dobi se v vseh parfumerijah in drogerijah. Gospodinje — nekaj novega za vas! Gosadove »Gobe v prahu« so odličen dodatek pri kuhi. ŠOLSTVO Ljudska univerza v Ljubljani obvešča, da bo vpisovanje v poletni semester začetnih in nadaljevalnih tečajev angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine, španščine in esperanta do 22. I. od 8.—12. ln od 16.—18. ure v pisarni Ljudske univerze, Cankarjeva 5 Til. Vpiše se lahko vsak, kdor že vsaj nekoliko obvlada jezik. Tečaji so tudi v Mostah. Šiški in na Viču. KONCERTI Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« priredi 24 jan 1955 ob 20.15 ur' v Unionski dvorani koncert slovenske narodne pesmi pod vodstvom prof Radovana Gobca Nekatere skladbe bodo izvajane prvič Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Union od 10 do 11 ln ^<1 15 do 18. Jörg Demus, slavni dunajski pianist- in finski dirigent Tauno Hannikainen sodelujeta na koncertu za zeleni abonma v ponedeljek, 24. t. m. Na sporedu Bach. Hannikainen. Preludij v e-molu, Beethovnov III. koncert za klavir in orkester ter Sibelius. V. simfonija. GLEDALIŠČE DRAMA — LJUBLJANA Petek, 21. Jan. ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš Abonma K. Sobota, 22. jan. ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš Izven. Nedelja, 23. jan. ob pol 11: Golia: Princeska In pastirček. — izven. Ob 16: Golia: Princeska ln pastirček. Izven ìd za podeželje. OPERA Petek, 21 Jan. ob 19.30: Gounod: Faust. Abonma red D. Sobota. 22. Jan. ob 19.30: Donizetti: Lucia Lammermoorska Abonma red B. Nedelja. 23. Jan ob 19.30: Donizetti: Lucia Lammermoorska Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Petek, 21. jan. ob 20: Jan De Hai tog, Sopotnika. Gostovanje SNG Trst. Abonma red Petek. Mladim do 16. leta ni priporočljivo. Sobota, 22. jan. ob 20: Jan De Hartog, Sopotnika Gostovanje SNG Trst. Izven. Mladini do 16. leta ni priporočljivo. Nedelja, 23. jan. ob 15: Jan De Hartog, Sopotnika. Gostovanje SNG Trst. Popoldanska predstava. Izven. Mladini ni priporočljivo. Ob 20: Jan De Hartog, Sopotnika. Gostovanje SNG Trst. Izven. Ponedeljek, 24. jan. ob 20: Jan De Hartog, Sopotnika. Gostovanje SNG Trst. Izven. Torek, 25. jan. ob 16: Jan De Hartog, Sopotnika. Gostovanje SNG Trst. Abonma red Torek popoldanski. Ob 20: Jan De Hartog, Sopotnika. Gostovanje SNG Trst. — Abonma red Torek večerni. — Zaključek gostovanja. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Sobota, 22. jan. ob 20: P. Budak — L. Filipič: Klobčič«, veseloigra, premiera, red A. (Vstopnice so v prodaji). Nedelja. 23. Jan. ob 16: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Ob 20: P. Budak — L. Filipič: »Klobčič«, ljudska veseloigra, izven. V soboto ob 20 bo premiera Budakove veseloigre: »Klobčič« v režiji gosta B. Baranovič-Battelinove in z Gorjupovo, Petrovčičeve, Lombarjem in Sadarjem v glavnih vlogah. Sceno je .pripravil M. Butina. Prodaja vstopnic od petka dalje v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Komenskega 12 Sobota, 22. jan. ob 20: Nušič »Žalujoči ostali«. Nedelja, 23. jan. ob 15 in 17: Gorinšek »Rdeča kapica«. — Prodaja vstopnic od 19 do 20 in 2 uri pred pričetkom predstave. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 21. jan o-b 19.30: Norman Krasna, John ljubi Mary. Gostovanje v Žalcu. Sobota, 22. jan ob 20: Hoffmann Harnisch, Admiral Bobby. Izven. Nedelja, 23. jan. ob 14: Norman Krasna, John ljubi Mery. Gostovanje v Topolšici. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 22. jan. ob 19.30: J. B. Priestley: Nevarni ovinek. Prvič v Sloveniji. — Red premierski. Nedelja, 23. jan. ob 19.30: J. B. Pristley: Nevami ovinek. Red I. — Režija in scena Bojan Čebulj. OBVESTILA MESTNI LJUDSKI ODBOR glavnega mesta Ljubljana Na podlagi 23. in 118. člena Zakona o Ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS štev. 19-90/52) ter 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ štev. 46-528/51) Je Mestni Ljudski odbor Glavnega mesta Ljubljana na skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. novembra 1954 sprejel ODLOK O OBVEZNEM FLUOROGRAFTRANJU (rentgenskem slikanju) prebivalcev na območju GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA 1. člen Zaradi preprečevanja m zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev mesta Ljubljane, ki na dan, ko se začne fluorografiranje. dopolnijo 15. leto starosti. 2. člen Fluorografiranje se opravi brezplačno. 3. člen Svet za ljudsko zdravstvo Mestnega ljudskega odbora Ljubljana se pooblašča, da za izvajanje tega odloka izda potrebne ukrepe ter odloči čas rentgenskega slikanja na območju mesta. 4. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja. čeprav je k temu obvezan, ali kdor sicer ovira ali preprečuje izvrševanje ukrepov po tem odloku. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave V »GLASNIKU« in V »URADNEM LISTU LRS«. Štev. 4830/6-1954 Predsednik MLO: Dr. Marijan Dermastia PRIPOMBA: Slikanja se mora udeležiti VSAK OBVEZNIK, četudi ne prejme poziva. UMRLI Uprava podjetja in sindikalna podružnica Bombažne tkalnice Vižmarje sporočata žalostno vest, da je umrla tov. VID£ OCEK Zvesto sodelavko bomo ohranili v lepem spominu. 2 & H V A L E Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so spremili na zadnji poti mojega dragega moža MIRKA TASSOTA prav posebno pa vsem prijateljem, ki so mi ob bridki izgubi s tolažilno besedo pomagali, kakor tudi gasilcem, obrtnikom, pevcem in godbi, ki so se ob grobu poslovili od svojega požrtvovalnega sodelavca in učitelja. Ravne. 19. I. 1955. Žalujoča žena. Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo nenadomestljivo ljubo ženo, mamo, staro mamo, taščo in teto MARIJO BARTL ji poklonili cvetje in z nami sočustvovali, prav iskrena hvala. Po tej poti hvala tudi vsem tistim, ki so nam pismeno izrazili sočustvovanj a. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Pavlinu in dr. Jemcu za požrtvovalno zdravljenje za časa njene hude bolezni. Ljubljana, Beograd. Žalujoče rodbine Bartl -Recelj in ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako lepem številu spremili na zadnji poti našo drago mamo ŠTEFANIJO GEC ji poklonili cvetja in nam stali ob strani — prav lepa hvala. — Srčna hvala tudi g. dr. Müller ju in strežnemu osebju z nezgodnega oddelka Kliničnih bolnišnic, ki so pokojni posvetili vso skrb in nego. Žalujoče hčere z družinama. Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube ELE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Srčna hvala vsem prosvetnim delavcem, govornikom za pretresljive govore, požrtvovalnim pevcem za ganljive žalostinke. godbi in darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so se nas spomnili v naši veliki nesreči. ^ 2alujoča rodbina 2ivic, Globoko pri Brežicah. Ob smrti našega dragega moža, očeta, sina. brata in strica JANKA POLJAKA s iskreno zahvaljujemo SZDL ln ZK Gorje ter vsem organizacijam, kolektivom in posameznikom za izraze sočustvovanja, cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti; godbi in pevcem se zahvaljujemo za žalostinke. govornikom za poslovilne besede in g. dr. Benediku z Bleda za požrtvovalnost, s katero je lajšal trpljenje pokojnega. Žalujoči ostali. Poljšica Pri Bledu, 13. L 1955. sprejmemo takoj I Plača in terenski dodatek po tarifnem I pravilniku. — Prednost imajo oni, ki so v tej službi že delalL I Podjetje za inženirske tehnične gradnje »TEHN0GRADNJE« Vuzenica-Vuhrea PAPIRNICA VEVČE sprejme takoj 2 STROJNA TEHNIKA in 2 ELEKTROTEHNIKA Vsaj krajša praksa zaželena. Plača po tarifnem pravilniku. Rcflektanti naj prošnje z dokazili strokovne izobrazbe in navedbo dosedanje zaposlitve pošljejo na upravo Papirnice Vevče, p. Ljubljana - Polje ali vlože osebno v tajništvu podjetja. RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja pri OLO Gorica razpisuje mesto DIREKTORJA »LIP«, lesno industrijsko podjetje, Ajdovščina. Pogoji: strojni inženir s petletno prakso v lesni industriji ali industrijski tehnik z 10-letno prakso v lesni industriji, od tega vsaj tri leta na vodilnem mestu, ali komercialist z 10-letno prakso pri lesno-industrijskih podjetjih. Prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisom vložite na tajništvo OLO Gorica do 15. februarja 1S55. ГКEDAVANJA Slovensko zdravniško društvo vabi vse zdravnike in medicince na predavanje tov. prof. dr. Ce-domil Plavšič-a iz Beograda. »Pomen evolucije v preventivi revmatičnih bolezni srca.. Predavanje bo v petek, 21. I. 1955, ob 19. uri v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Sindikalna podružnica Uprave hidrometeorološke službe LRS v Ljubljani prireja v petek, dne 21. t. m., ob 19.30. uri v balkonski dvorani Univerze v Ljubljani strokovno predavanje tov. dr. Čadež Marjana, načelnika aerolo-škega observatorija v Beogradu. Tema predavanje — O aktualnih meteoroloških vprašanjih. — Vabljeni vsi, ki jih navedena tema predavanja zanima, posebno pa še člani meteorološkega društva Slovenije. R 4 Z P I S1 Kmetijska zadruga Osilnica pri Kočevju razpisuje mesto upravnika. Pogoji: kmetijski tehnik z dovršeno srednjo kmet. šolo in najmanj dvoletno prakso, ali interesent z večletno prakso na zadružnem ali državnem sektorju. Plača po kolektivni pogodbi. RAZPIS Okrajni zdravstveni dom Črnomelj razpisuje mesto zdravnika splošne prakse. Osnovna plača po Uredbi, dopolnilna po dogovoru. — Nastop službe možen takoj. Na razpolago dvosobno stanovanje v Centru — možna takojšnja vselitev. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Slovenske narodne pesmi pojo zbori, ansambli in solisti: 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Cicibanom — dober dan! 11.30 Felix Mendelssohn-Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu-. 12.00 Kmetijska univerza — Ing. Janez Jerman: Izdelava gozdnih sortimen-tov in drv.; 12,45 Slovenske narodne pesmi; 12 45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Na straži: Znanost v službi kriminalistike; 13.15 Opoldanski koncert, Victor Herbert: Irska rapsodija, Cenda Šedlbauer: Lirična suita, Marko Tajčevič-Biogo Leskovic: Sedem balkanskih plesov: 14.00 Za pionirje: Na obisku v beograjskem živalskem vrtu; 14.20 Melodije za razvedrilo; 15.15 Lahka glasba; 15.30 Glasbeni razgledi; 15.45 Ne-kai znanih opernih uvertur 16.10 Utrinki iz literature — Stefan Zweig: Zapečateni vagon (ob oh’etnici Leninove smrti); 16.30 2eleli ste — poslušajte! 17.10 Marjan Lipovšek: Druga suita za godalni orkester, Danilo Švara: Tretja simfonija: 18.00 Družinski pogovori — Helena Puhar: Otrok in ločeni starši; 18.10 2enski zbor »France Prešeren« iz Kranja poje skladbe na otroška besedila p. v. Petra Liparja; 18.30 Iz kolektivov za kolektive; Priprava novih tarifnih pravilnikov: 18.45 15 minut z Avgustom Stankom; 19.00 Radijski dnevnik: 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in -Objave; 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.15 Portret iz Broadway a — Jerome Kem skladatelj popularnih melodij: 21.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 21.30 Zabavna in plesna glasba; 22.15—23.00 Nočni koncert — Sergej Prokofjev: Sim-fonietta (Prva izvedba v Radiu Ljubljana), Bela Bartok: Koncert za klavir in orkester št. 3; 22.15 do 23.00 UKV program: V plesnem ritmu; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). MALI OGLASI ISTRSKA TOVARNA OBUTVE Pula potrebuje takoj tehničnega vodjo z večletno prakso v industriji obutve in komercialista z večletno prakso v usnjarski in čevljarski industriji in z odgovarjajočo šolsko izobrazbo. Ponudbe s pogoji pošljite: Istarska tvornica obuče — Pula. 745-1 »MEHANOTEHNIKA« — tovarna tehničnih igrač v Izoli potrebuje izurjenega referenta z dobro prakso za nabavo in prodajo v kovinski stroki. Ponudbe pošljite na naslov: »Mehanotehnika«, Izola. 1055-1 TOVARNA »ZMAJ«, Ljubljana, Šmartinska c. 28, razpisuje mesto šefa konstrukcijskega oddelka. Reflektant mora biti strojni inženir z večletno prakso. Zglasiti se osebno. Sprejme v službo inženirja kemije za raziskovalna dela v laboratoriju in dva strojna inženirja ali dva strojna tehnika z daljšo prakso za konstrukcijska deda. Plača po dogovoru. 1059-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — ki bi kuhala za 15 lj.udi, sprejmem. Dobi opremljeno zasebno 'sobo. Plača po dogovoru. Službo lahko nastopi takoj. Obrnite se. na naslov: Ljubljana. Cesta v Mestni log št. 47. 1053-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO ali upokojenko iščem. — Vprašati: Vodnikov trg 5, trgovina. 1937-1 SLUŽBO DOBI: več inženirjev in tehnikov s prakso ali brez, gradbenih delovodij, tesarski mojster, materialni in finančni knjigovodja, komercialni uslužbenci za gradbišča in strojepiska. Nastop službe takoj ali kasneje. Prejemki po dogovoru ozir. tarifnem pravilniku. — STANDARD — Splošno gradbeno podjetje Tolmin. 57-1 DVA NOČNA ČUVAJA za gradbišča v Ljubljani sprejme Gradbeno podjetje »Megrad«, Ljubljana, Kotnikova 10. 1025-1 TRGOVSKI POSLOVODJA išče primerno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 1017-1 KMETIJSKA ZADRUGA KOMENDA pri Kamniku razpisuje naslednja delovna mesta: mesto upravnika zadruge s končano srednjo kmet. šolo in najmanj 1-letno prakso ali nižjo Šolsko Izobrazbo z večletno pTakso, mesto poslovodje trgovine z mešanim blagom in odkupi, s potrebno strokovno izobrazbo in najmanj 5-letno službo, mesto poslovodje obrata »Mesarija« z mojstrskim izpitom in najmanj 5-letno prakso in mesto upravnika Zadružnega posestva s končano srednjo kmet. šolo in najmanj 1-letno prakso v samostojnem vodenju kmet. obrata, ali nižja kmet. Sola z najmanj 5-letno prakso. — Ponudbe z življenjepisom ln opisom dosedanjega službovanja pošljite na upravo zadruge najkasneje do 28. I. 1955 Nastop službe takoj ali po dogovoru. 1024-1 KMETIJSKA ZADRUGA Trzin pešta Domžale, Išče honorarnega upravnika za upravljanje upravnikih poslov v zadrugi. Ponudbe pošljite na naslov: Kmetijska zadruga Trzin, pošta Domžale. 1026-1 »UNION«; amer. film »Rimske po» čitnice«. Tednik: Obisk maršala Tita v Indiji, III. del. Predstave ob 15, 17 30 in 20. V glavni vlogi: Gregori Peck in Audrey Hepburn. V SOBOTO, dne 22. I. 1955 ob 22, se predvaja premiera nem. filma »Strup v živalskem vrtu«. Distributer: Zagreb-film. — V glavni vlogi: Irene von Meyen-dorf in Carl Raddatz. »KOMUNA«, argent, film »Omadeževana«. Brez tednika. Predstavi ob 15 in 17. Mladini izpod 16 let vstop m dovoljen. — V glavni vlogi: Fanny Navarre in Macha Ortiz. Ob 19 in 21 franc, film »Alarm na jugu«. Brez tednika. Danes zadnjikrat. V glavni vlogi: Jean Claude in Erich Stroheim. »SLOGA«: avstr, film »Dva v avtu«. Tednik. Predstave cb 15. 17, 19 in 21. v glavni vlogi: Wolf Albach-Retty in Hans Moser. — Ob 10 je matineja amer. filma »Rimske počitnice«. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30 do 11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. »SOCA«: Nastop dresiranih slonov in artistov. Predstavi cb 37 in 20. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 15 dalje. DOM JLA: ameriški film »Rimske počitnice«, ob 19. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkem predstave. »SISKA«: ameriški film »Francis v velemestu«. V glavnih vlogah: Donald o Konor. Ivet Dagl in Džin Lokhart. Režija Artur Lubin. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: angleški film »Skrivnostni profesoT« in tednik. — V glavni vlogi: Leslie Howard. — Predstave cb 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »Naj- lepša leta našega življenja« — brez tednika Ob 20. — Predaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: ameriški film »Najlepša leta našega življenja«. Brez tednika, ob 19. VEVČE: premiera avstrijskega filma »Dva v avtu«. DOMŽALE: mehiški film »Rio Escondido«. BLED: ameriški barvni film »V vrtincu«, ob 19. NOVO MESTO »KRKA«: argentinski film »Kalne vode«. ČRNOMELJ : ameriški barvni film »Proti vsem zastavam«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni film »Melba«. Tednik samo ob 20. Predstave ob 16. 18 in 20. KMETIJSKA ZADRUGA Trzin, sprejme Takoj vajenca <-ko) za trgovino. Prijave pošljite na naslov: Kmetijska zadruga Trzin, pošta Domžale. 10-27-3 KMETIJSKA ZADRUGA Trzin, prodaj a ti akt or »Fiat« s priključki, vprežno snopovezaiko ter razne druge vprežne stroje. Ponudbe pošljite na naslov: Kmetijska zadruga Trzin, pcišta Domžale, v roku 8 dni .po objavi. 1623-4 KURJAČA za centralno kurjavo Išče s 1. februarjem hišni svet Cankarjeva 4. Plača po dogovoru. Javite se od U. do 12. ali 15. do 16. ure. Vhod iz Pasaže. 1004-1 MATEMATIKO inštruira visoko-šolec. Ponudbe v ogl. odd. -pod »Instrukcije«. 1068-2 UKV RADIJSKI APARAT, nov, in Opel-Record, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«. ODDAM SOBO s štedilnikom, prodam otroški voziček, met kolo »Ardi« 200 in sanke. Naslov v ogl. odd. 1C49-4 INTERESENTOM — GRADBENIM PODJETJEM — nudimo razni gradbeni material: terazzo pesek marmor plošče ter ostali armirani bet. material: stopnice, stopniščne obloge ter betonska okna. Interesente prosimo, da se osebno ali pismeno obrnejo na naslov: Ferie Zdravko, Celjs, Mariborska cesta 16 a. S3Š-4 ZA DKW AVTO 700 cm3 predam glavno gred (novo) z ležaji. — Šiftar Miha, Murska S: bota, Cvetkova 17. 1002-4 DKW AVTO v voznem stanju prodam ali zamenjam za Topolino. Savinšek Franc. Koroška c. 90, Maribor. 987-4 PRVOVRSTEN KLAVIR z angleško mehaniko, po možnosti koncerten, kupimo. Ponudbe pošljite v ogl odd. SP pod »Gotovina takoj«. 1030-5 VODNO TURBINO za padec do 2.50 m in 250 — 500 1 vode. kupimo. Naslov v ogl. o-ddelku. OSEBNI AVTO DKW »Majster-klasse« F 8 Cabriolet, v vsakem stanju, kupim. Ponudbe z opišem vozila in navedbo cene pošljite na naslov: Lecr.pl Franjo, Maribor, Partizanska 20-1. 995-5 DIFERENCIAL, brezhiben, nosilnost 11., zamenjam za manjšega:' Balila, Fiat 1100 ali Kadeta. Naslov v ogl. odd. 1054-6 H ISO V LJUBLJANI prodam ali zamenjam za vilo na Gorenjskem, najraje v Bohinju. Ponudbe pošljite: Pcštnoležeče — Sevnica »33«. 997-7 SOBO. prazno ali opremljeno, za takoj iščem V prostem času tudi pomagam v gospodinjstvu. — Ponudbe pod »Nameščenka« v ogl. odd. 1048-9 IZGUBLJENE KLJUČE in dokumente vrnite: Miklavčič. Mariborska 26, Ljubljana. 992-10 PREJŠNJI TEDEN ie bil najden v Ljubljani zlat prstan. Dobi se pri Slovenskem poročevalcu — Novo mesto 1022-11 V REJO DAM 10 mesecev staresa fantka k dobri družini (za 3 leta) v trboveljski okraj. A bonari Jožica. Hrastnik 14-1. 1021-11 IZJAVLJAM, da so besede, ki sem jih rekla o Pretnar Francu, Kamna gorica, neresnične. Drofenik Vera. Kamna gorica 1000-11 ! 1 I Klirrrm» : 1 RABLJEN MSE&NICHI | : TKALSKI STR3J ♦ »ROLETA« - Krani | Upravni odbor Splošne bolnišnice v Celju sprejme Sefa bolnišnične LEKARNE in TRI OTROŠKE NEGOVALKE za ORL oddelek s končano šolo za otroške negovalke. Prošnje pošljite na ravnateljstvo bolnišnice v Celio- Nekaj o komunalni dejavnosti v Mariboru V Mariboru bi stanovanja Leta 1948 je bilo ob p opusu prebivalstva v Mariboru 24-869 gospodinjstev s skupno 68.000 člani, ob koncu leta 1954 pa je Maribor imel že 81.000 prebivalcev. Od leta 1948 do konca minulega leta se je število Mariborčanov povečalo torej za 13.000- Če računamo približno tri člane na eno gospodinjstvo, je dobilo mesto 4333 nov-h gospodinjstev ali skupno 29.2C2 gospodinjstvi. Ge od tega odštejemo gospodinjstva z'enim članom kot sostanovalce al: podnajemnike, ostane še vedno 20.519 gospodinjstev, ki so vsekakor upravičena do stanovanja. Ker pa ima Maribor na razpolago samo 18.677 stanovanj, ostane še vedno 1842 družin brez stanovanja. Volivci v Mariboru imajo prav, ko zahtevajo, naj se gradi več manjših enosobnih in dvosobnih stanovanj, kaju družin z dvema in tremi člani je 390. Projektant: so te sugestije pri novih blokih, ki so letos v gradnji, že upoštevali. Mariborčani bodo imeli dovolj pitne vode, tako zagotavljajo izvedenci, ki so letos na- Koper, 18. jan. Zveza borcev občine Črni kal bo postavila spomenik 134 padlim borcem iz te občine. Pripravljalni odbor je že začel zbirati prostovoljne prispevke in je doslej zbral nad 309.030 dinarjev. Rdeči križ koprskega okraja je organiziral akcijo za dajanje krvi. Pozivu Rdečega križa se je odzvalo 128 krvodajalcev in sicer 60 iz Pirana. 50 iz Kopra in 18 iz Izole. Zlasti moramo pohvaliti uslužbence slovenskega otroškega vrtca iz Kopra. V Piranu so začeli priprave za zgraditev steklarskega podjetja, ki co začelo obratovati v prihodnjih letih. Za prva dela je določil okrajni ljudski odbor v Kopru oserà. milijonov din, občinski ljudski odbor v Piranu pa je poslal 2-j mladincev na triletno specializacijo v steklarsko tovarno v Rogaški Slatini. Fo končanem študiju bodo ti mladinci prva skupina specializiranih delavcev v piranski steklarni. Steklarna bo obratovala v tovarni »Salvet-ti«, kjer so pred leti že izdelovali daljevali scndažna vrtanja za iskanje zadostnih izvirov pitne vode v bližini mesta- Z najsodobnejšimi pripravami so odkrili dovolj bogata področja podtalne vode, ki je odlične kvalitete. Zato torej ni bojazni, da bi morali črpati vodo iz Drave in da. bodo vodovodne pipe v višje ležečih stavbah ostajale poleti suhe. Seveda bodo za gradnjo vodnjakov tipa »Rammy« in dovodnega cevovoda na omrežje potrebne izdatne in takojšnje investicije zaradi stalno naraščajočih potreb v mestu. Zato je svet za komunalne zadeve določil kot najnujnejšo investicijo za vodovod 14 milijonov din za letošnje leto. Obnovitvena dela v plinarni dobro napredujejo- Mariborske gospodinje se kaj rade pritožujejo nad kvaliteto plina, mariborska podjetja pa zaradi tega, ker bi ga potrebovala še več, kakor jim ga zastarele plinarniške naprave lahko dajo. Zato so že lani za-* čeli obsežna obnovitvena dela v plinarni. Pri komorni peči delo lepo napreduje, prav ta- mmm steklo. V ta namen bodo preuredili nekatere prostore. V Izoli so odprli danes razstavo idejnih urbanističnih načrtov, ki jih je izdelal urbanistični inštitut za Istro in Hrvatsko Primorje na Keki. Po novih urbanističnih načrtih nameravajo v Izoli zgraditi večjo cementno to-varno in razširiti druge industrijske panoge, predvsem industrijo za predelavo rib. Po urbanističnih načrtih bodo spremembe tudi glede ureditve upravnih, kulturnih, zdravstvenih, trgovskih, športnih in drugih središč, zlasti glede ureditve prometa 'in komunalnih naprav. Pripravili so tudi obsežne načrte za gradnjo stanovanjskih blokov. Poskrbeli bodo nadalje za zaščito kulturno-zgodovinskih poslopij v starem delu mesta. Urbanistični načrt določa okoli 15 hektarov zemlje za ureditev parkov in raznih nasadov. Idejni urbanistični načrt za mesto Izola so časovno omejili za dobo 20 let. Bodoči komuni bo z njim zelo olajšano delo pri investicijah in pri splošnem reševanju gospodarskih, komunalnih, trgovskih in drugih vprašanj. Urbanistični . načrt za mesto koper izdelujejo v Ljubljani. J. L. morali hitreje graditi ko pri čistilnih napravah in plinohramu. Pričakujejo, da bodo do konca aprila že oddali v obrat novo komorno peč in čistilne naprave, kar bo kakovost plina in zmogljivost plinarne znatno dvignilo. Nujno potreben pa bo letos tudi nov plinohram, ker je stari tako doirajal, da nihče več ne more prevzeti jamstva za njegovo sigurnost- Pri teh končnih investicijah bo plinarna vsaj za bližnjo bodočnost krila potrebe po plinu. Tudi ceste so lepše kakor prejšnja leta. Brez velikih sredstev, ki jih vlaga MLO Maribor za vzdrževanje cest, tega seveda ne bi bilo opaziti. Kljub dosedanjim uspehom pa bo še mnogo dela, preden jih bodo smotrno uredili. Z navadno površinsko asfaltno prevleko bo treba obnoviti cestišča še letos v Ulici XIV. divizije, na Limbuški cesti. Radvanjski cesti in v Tomšičevem drevoredu,- Samo na cestah I. reda je bilo za vzdrževanje porabljenih lani nad 16 milijonov dinarjev. Veliko je bilo narejenega tudi za vzdrževanje pločnikov. Skoraj po vsem mestu so odstranjene neprijetne luknje, ki so ponekod že resno ogrožale varnost pešcev, Za vzdrževanje cest, kanalov, mostov in prometnih znakov je bilo do konca novembra preteklega leta uporabljenih nad 33 milijonov dinarjev. Razvanje je dobilo popolnoma novo lice. so ugotovili na .zadnji seji MLO Maribora, ko so preglèdovali opravljena .komunalna dela v minulem letu-Prav je, da velja ta ugotovitev za najbolj obrobni del mesta, kajti vse preveč se je že posplošilo mnenje, da se gradi in obnavlja predvsem središče mesta. V Razvanju so regulirali potok, dela pa še niso povsem končana. Potrebno bo zgraditi še nov most in'utrditi cestišče od mostu proti Pohorju. Vendar je s temi deli dobilo Razvanje popolnoma novo lice. Stvar Razvanjčanov pa je, da bodo čistili peskolov-ce, ki jih hudourniki s Pohorja stalno polnijo. ureditvi broda za prevoz čez Dravo- Brod je že gotov, treba pa bo urediti še dovozno pot do obale. Dela izvaja vodnogospodarska uprava iz Ptuja. (jp) Občni zbor ZB v Ilirski Bistrici Na občnem zboru Zveze borcev v Ilirski Bistrici so ugotovili, da so v preteklem letu pridno skrbeli za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. — Teh imajo na svojem področju 147. 31 jih obiskuje osnovno šolo, 16 nižjo gimnazijo, 6 višjo, 15 je vajencev, 23 jih je že zaposlenih. 11 jih obiskuje razne strokovne šole, ostali pa živijo na kmetih. Na Dan JLA so obdarili s paketi v skupni vrednosti pol milijona dinarjev 95 teh otrok. Dalje je odbor ZB poskrbel, da so skoraj vsi otroci, ki se šolajo, dobili štipendije. Imeli so tudi posebno komisijo, ki je pomagala pri razdeljevanju kreditov za obnovo požganih vasi. Poskrbeli so še za vse potrebno za postavitev spomenika padlim borcem v Ilirski Bistrici. Ker pa je imel Glavni odbor ZB LRS gotove pomisleke, tega še niso uredili. Tudi zamisel postavitve spominske plošče v Tominju je Glavni odbor zavrnil. Premalo pa je skrbel občinski odbor Zveze borcev v Ilirski Bistrici za zbiranje zgodovinskega gradiva iz NOB. Novi odbor bo moral zato posvetiti temu več pažnje. M. K. IZ BELE KRAJINE V Vinici se je začel te dni tečaj protiletalske zaščite, ki ga obiskuje 32 tečajnikov. Tečaj je organiziral, občinski odbor PLZ. Na njem poučujejo požarnovarnostno, sanitetno, tehnično in kemično službo. Po zaključku tečaja v mesecu marcu bodo morali tečajniki polagati izpite Čeprav smo sredi zime, gradbena dela v Črnomlju niso zamrla. Posebno hitro napreduje gradnja stadiona v Loki ter stanovanjskih blokov v Kočevju in Kanižarici. Prav tako lepo napreduje gradnja belokranjske železolivame. Gasilci v Drašičih so sklenili, da si bodo zgradili nov dom. Podjetje »Telekomunikacije« v Semiču pa gradi nove prostore, v katerih bo dobilo zaposlitev nadaljnjih 100 semiških delavk. K. J. MIR1B0R Dežurna lekarna »Studenci«, Gorkega 18. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Zaprto. V soboto ob 19.30: Lope de Vega: Vitez čudež. Premiera. Izven in za premierski. abonma. RADIO MARIBOR. 5.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00 Domača poročila in objave: 8.1Ò Slovenske narodne pojo Tri Polonce: 11.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana do 23.00. KINO MARIBOR PARTIZAN: angleški film »Po- polna žena«. ~ UDARNIK: francoski film »Grof Monte Cristo*. S tem prosimo vsa cenjena lesna industrijska podio: ja, gozdne uprave in ostale proizvajalce, da našemu o od jet ju ponudijo zaradi sklepanja pogodb: DROGOVE ZA VODNJAKE od 4 do 10 m OKROGLI GRADBENI LES 4 do 10 m TELEGRAFSKE IN TELEFONSKE DROGOVE TESAN IN REZAN GRADBENI MATERIAL vseh vrst in dimenzij. Podjetje za steklo in gradbeni material »STAKLÖPROMET«, Novi Sad, Uspenska št. 4. ♦ RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja pri okrajnem Z ljudskem odboru Celje razpisuje po 89. in 90. členu uredbe Tudi v Melečniku delajo pri RAZPIS Po 90. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana 43, mesto DIREKTORJA t-. pri LESNEM PODJETJU OZZ, Ljubijana-okolica Pogoji: ekonomska srednja šola z večletno prakso v gozdarstvu in vodenju lesno industrijskih obratov. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve vlagajte pri tajništvu za gospodarstvo MLO, Ljubljana, Kresija, soba 25-1. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 1. februar 1955. o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51-53) ,3esto direktorja za »VOLNO«, industrijo volnenih izdelkov, Laško. Ponudniki morajo izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev: ekonomska fakulteta z najmanj 5-letno prakso v podjetjih tekstilne stroke ali tekstilni tehnik z najmanj 15-letno prakso, od tega 5 let na vodilnih mestih v podjetju in politična in moralna neoporečnost. Za razpisano mesto je predvidena plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite okrajnemu ljudskemu odboru Celje, tajništvo za gospodarstvo, komisija za razpis mesta direktorja, s kratkim življenjepisom, najkasneje do 1. februarja 1955. ♦ z ! i z z ♦ ♦ z z ♦ ♦ z ♦ i z z z l ♦ ♦ ♦ RAZPIS Po 90. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana k mesto POSLOVODJE samostojne trgovine »SANITARIA«, trgovina s kirurško-medicinskimi in sanitetnimi potrebščinami, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17. Pogoji: ekonomski tehnikum s triletno prakso v trgovini ter usposobljenost za komercialno in strokovno vodstvo, ali štiri razrede srednje šole z 1-0-letno prakso ter usposobljenost za komercialno in strokovno vodstvo. — Znanje taksiranja receptov Zavoda za socialno zavarovanje. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve vlagajte pri tajništvu za gospodarstvo MLO, Ljubljana, Kresija, soba 25-1. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 1. februar 1955. i z z z z ♦ : ♦ : ♦ z ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ % * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : z m Naši novinarji - smučarji spet donio POKAL »MARTINI« OSVOJIL FRANCOSKI NOVINAR D ALMAS — JUGOSLAVIJA NA ČASTNEM ČETRTEM MESTU Meribel-les-Allues, 17. jan. — Idealni smučarski visokogorski tereni okoli Meribela, ene izmed treh dolin savojskih Alp, so bili 15. in 16. t. m. prizorišče prvih in nadvse uspelih mednarodnih smučarskih tekem novinarjev devetih evropskih držav. Pobudo za to tekmovanje, ki je imelo predvsem namen združiti in spoznati novinarje, ki poleg svojega poklicnega dela uživajo še na belih zasneženih poljanah, je dala Zveza francoskih novinarjev, finančno pa jih je podprlo znano podjetje vermutha »Martini«, ki je poleg tega darovalo za zmagovalca lep pokal, imenovan »trofeja Martini«. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem so prevzeli štirje francoski listi »L’Equipe«, »Le Dauphine Libere de Grenoble«, »Le Parisien Libéré« in »L’Aurore«. Nacionalne zveze novinarjev Francije, Avstrije, Svice, Italije. Nemčije, Luksemburga, Belgije, Saara in Jugoslavije so poslale na to prvo tekmovanje nekaj nad 50 svojih članov, od katerih jih je nastopilo 45. Jugoslovanske, oziroma slovenske novinarje so na tekmovanju zastopali Zorko. Podobnik in Tiran (Radio Ljubljana), Smicberger in Novak (Ljudska pravica) ter Božič (Slov. poročevalec). Prognoze za nastop naših tekmovalcev niso bile nič kaj ugodne. Vsi, razen enega, so bili v tej zimski sezoni prvič na smučeh. To ter vestne priprave ostalih reprezentanc, zlasti pa še visoka .kvaliteta francoskih, avstrijskih m ostalih udeležencev, je dajalo malo upanja za boljša mesta. Nasi tekmovalci so imeli poleg tega tudi dosti preskromno opremo, zlasti pa slabe smuči. Nasproti skrbnim tehničnim pripravam, ki so jih vodili bivši svetovni smučarski prvak Emile AHais in dragi ter budnim očem francoskega novinarja De la Rocquea pa je neugodno vreme — neprestano deževje — pripravilo prirediteljem pa tudi tekmovalcem dosti težav. Prvi dan tekmovanja je bil veleslalom. Start je bil pod vrhom Col de la Loze v približni višini 2.270 metrov. 1.500 m dolga proga z 20 vraticami pri 400 m višinske razlike je bila težka ter je ustrezala vsem mednarodnim nastopom in zahtevam. Prvi nastop je pokazal, da bodo imeli glavno besedo francoski novinarji, poleg njih pa tudi avstrijski in švicar-’ski. Z dokaj veliko prednostjo je osvojil prvo mesto bivši prvak francoskih študentov Louis Dal- mas v času 1:27.6 minute. Naslednja najboljša mesta: 2. De la Rocque (Francija) 1:36.2; 3. Holzmüller (Avstrija) 1:41.6: 4. Roger (Francija) 1:46.6; 5. Wallner (Avstrija) 1:47.2 itd. Naši tekmovalci pa so se uveljavili takole: 11. Zorko v času 2:03.4; 14. Podobnik 2:15.6 in 26. Božič 3:33.4. Novak je bil zaradi napačne vožnje skozi vratca diskvalificiran. Po tej disciplini so se nacionalne reprezentance, v katere so se upoštevali po trije najbolje plasirani tekmovalci, razvrstile takole: Francija, Avstrija, Švica, Nemčija, Jugoslavija. Italija itd. Drugi dan je tekmovanje v slalomu precej motil dež in gosta megla. Okoli 700 m dolga proga s 300 m višinske razlike ter 40 vraticami ni bila pretežavna. Naši tekmovalci so ta del tekmovanja opravili zanesljiveje in zaradi tega v skupnem plasmaju prehiteli Nemce. Kakor prvi dan, tako je tudi dragi dan zmagal Louis Balmas v času 114.1 sekunde. Drugi je bil Roger П5.8, 3. De la Rocque 116.6, 4. Ramus (vsi Francija) 118.7. 5. Knoblehar (Avstrija) 124.3 itd. Od naših se ie tudi tokrat najbolje uveljavil Od srede na č Zorko, in to s skupnim časomi obeh voženj 150 sekund na 12. mesto. Vojko Novak je bil s časom 157.5 sedemnajsti, Božič s časom 165.9 na enaindvajsetem mestu ter 23. Podobnik s časom 169.5 sekunde. Po rezultatih v obeh tekmovanjih (veleslalom ter slalom) je zasluženo osvojil prvo mesto in s tem pokal Martini Louis DaLmas. Za 'njim pa so se razvrstili: 2. De la Rocque. 3. Roger (vsi Francija), 4. Kolzmüller, 5. Wallaer (Avstrija) itd. Skupni plasma naših tekmovalcev pa je bil naslednji: 11. Zorko, 14. Podobnik, 25. Božič. Novak se zaradi diskvalifikacije v veleslalomu ni uvrstil v tablico rezultatov obeh tekem. Vsekakor najvažnejši pa je bil končni skupni rezultat nacionalnih ekip. Prvo mesto je zasluženo pripadalo francoskim novinarjem. 2. Avstrija, 3. Švica, i. Jugoslavija, 5. Nemčija, 6. Italija itd. Jugoslavija je s četrtim mestom pripravila prijetno presenečenje, nje. Kakor otvoritev te kr. lovanja, ki Je bila izvedena v več •ernih urah pri umetni razsvetli a\ d, tako je bil slavnosten tudi ko: -.ec in raz- delitev nagrad. Te slav nosti so se udeležili mnogi visok: predstav- niki z upravnega, v o. jaškega in ostalega področja. M. B. Na mednarodni kolesarski dirki po Egiptu je v VII. etapi od Gi-zeha do Sueza zmagal angleški kolesar Hoar, naslednji pa je bil Danec Dalgaard in Belgijec Shep-pens. Veselin Petrovič je bil najboljši Jugoslovan na 13., Ljubo Viđali za njim pa na 14. mestu. Petrovič je za zdaj v splošni oceni še obdržal tretje mesto. Po vseh znakih sodeč je ta dirka premalo organizirana, saj so skoraj po vsaki etapi na dnevnem redu razni spori glede določitve doseženih časov in zasedbe posameznih mest v oceni. Urugvajska enajstorica Penarola je predsinočnjim premagala moštvo beograjske Crvene zvezde 2:0 (2:0). Tekmo je gledalo okrog 30.000 gledalcev. Na slovitih smučiščih pod Mont Blancom so se v sredo v Megevu začela tekmovanja v mednarodnem smučarskem tednu, ki se ga udeležuje tudi precej močna jugoslovanska ekipa. V prvem tekmovanju, in sicer v štafeti za ženske na 3X5 km dolgi progi, je zmagala poljska ekipa pred Italijo in Nemčijo. Jugoslovanska trojica, sestavljena iz tekačic Vo-denličeve, Rožičeve in Belajeve, je zasedla šesto mesto med sed- Ljubljanski strelci prsd letnim obračunom Strelski odbor v Ljubljani nam je pred kratkim dal nekaj podatkov o svojem delu in bodočih načrtih, predvsem o dejavnosti svoje organizacije med množicami. Odbor ima za prihodnje v načrtu celo vrsto tekmovanj, med njimi že naslednji mesec med-družinske ligaške tekme, dalje družinska prvenstva v aprilu in maju ter okrožna v juniju. Po mednarodnem srečanju med Ljubljano -m - Luzernom sé bo začelo množično tekmovanje za »Zlato puščico« v počastitev desetletnice osvoboditve Ljubljane. Naj večji praznik vseh strelcev pa bo seveda vsakoletni Teden strelstva, da ne omenjamo še posebej dvobojev med Ljubljano—Oslom in univerzama Ljubljana — Helsinki v Ljubljani ter povratni nastop z Luzernom in Bavarsko. Razen te- a se bodo seveda ljubljanski strelci kar moč dobro pripravili za državno prvenstvo, za evropsko prvenstvo v Bukarešti in “balkanski šampionat v Beogradu. Strelska organizacija v Ljubljani in okolici je bila že lani zelo plodna v svojem delu. Vsekakor pa se bo morala za naprej še bolj zavzeti za tesno povezavo z JLA in z množičnimi orgaizacijami, šolami, partizanskimi in športnimi društvi itd. S svojim delom med množicami se bodo strelci skušali vsaj delno oddolžiti JLA za to, kar je doslej dala skupnosti. Strelski odbor tudi ni pozabil na kraje z manj živahno strelsko dejavnostjo, kakršnih je več po Dolenjskem, Primorskem in v Zasavju, kjer namerava s skorajšnjimi sodniškimi izpiti ojačiti strokovni kader na terenu. Tukaj bi lahko zelo mnogo koristili starejši; danes sicer ne več aktivni strelci. Tudi ljubljanski in okoliški strelci morajo premagovati precejšnje denarne in druge materialne težave. K dosedanjim uspehom (v letu 1954 je streljalo na ljubljanskem strelišču nad 45.000 pripadnikov) je veliko pripomogla prizadevnost posameznih delavcev in forumov. Neogibno pa bo treba za olajšanje dela zgraditi več novih strelišč (Vič, Ježica. Polje) in zainteresirati za strelsko dejavnost čim širši krog javnosti. Se več o delu in uspehih ljubljanskih strelcev bomo lahko zapisali po njihovem občnem zboru, ki bo konec tedna v Domu sindikatov v Ljubljani. mirni, ki so nastopile. Isti dan je bila tudi tekma v štafeti’na 4X10 kilometrov za moške, kjer je Jugoslavija v postav: Pavčič, Rožič, Hlebanja in Kordež med devetimi štafetami zasedla četrto mesto s časom 2;5S:55. Zmagala -јз Italija II. s časom 2:52:53. Obenem so tekmovale alpske smučarke v veleslalomu v Saint Ge rva isu, kjer pa Jugoslavija ni bila zakopana. Tud: tukaj' je brez prave konkurence zmagala letos odlična Švicarka Berthold, medtem kr. ja na drugem mestu Nemka Laiii-gova. Mlada angleška nogometna reprezentanca, ki jo sestavljajo sami igralci, mlajši ocl 23 let, je predvčerajšnjim premagala .v Londonu ustrezno enajsterico Italije 5:1 (1:0). DANEC ANDERSEN ZMAGOVALEC OSME ETAPE Port Said, 20. j ah. Zmagovalec Vili, etape kolesarske dirke po Egiptu, ki je vodila na :63.tan dolgi progi od Sueza do F art Saida, je bil Danec Andersen, drugi je privozil v cilj Ang!gž Hear, tretji pa je bil Edgar Ruše v. Vsi trije so d oА redov ali ža to progo 4 ure 37 minut in i sekundo. PRVENSTVO LRS V HOKEJU NA LEDU Pcusimiesr in Calie v finalu Jesenice, 29. jan. Včeraj m danes so se na drsališču na J pšenicah nadaljevale polfinalne' tekme za republiško prvenstvo - v hokeju na ledu. Včerajšnji dve tekmi sta se končali, kakor ie bilo pričakovati. V prvem srečanju je ekipa Celja po nezanimivi igri" premagala moštvo Krke 5:2 (4:1. d:!, 1:3). V drugem dvoboju je Pa;: : rr i čar iz Vevč zmagal še izdatneje nad mariborskim- -Železničarjem.-in sider 7:1 (2:1, 1:0, '4: m' Zmagovalci so v dobri kondiciji in so zmagali brez težav. Danes je bilo na sporedu še zadnje srečanje med polfinali, in sicer tekma med kand:dateria za zadnje mesto Krko in mariborskim Železničarjem. Nasprotnika sta se razšla z neodločenim izidom 5:5 (1:2, 4:1, 0:2). Cbe ekipi rim pokazali še premalo znanja v drsanju. Tako ie vrstni red nastopajočih po polfinalu nasicòrni: 1. P z c irmi čar 6 (15:5), 2. Celje 6 (I6:~\ 3. Krka 1 (8:13). 4. Železničar M. 1 (8:20). Prva dva plasirana pojdeta v finale — obenem z Jesenicami in Ljubljano. •s»«« •••»•» »o ! MESTNI HRMILMÖI LJUBLJINSKI kupi ta k o j : SEŠTEVALNI ELEKTRIČNI STROJ za vertikalno istočasno večkoisnske seštevanje, nov ali rabljen, znamke Burroughs ali katere keil c-ruge znamke z istim načinom seštevanja. — Eventualno damo v zanteiio drug seštevalni električni stroj — in RAČUNSKI ELEKTRIČNI STROJ, nov ali dobro ohranjen, na štiri rečvrtrfce operacije znamke Rheinmetall, Archimedes, Faclt, Mercedes ci: katere koli druge znamke. Ponudbe pošljite na naslov: MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA, Ljubljana, Čopova ulica št. 3 »O, dobro ga poznam. Tisti lepak s kankanom! Spominjam se še, kako sem se ustavila pred njim, ko sem bila na poti v službo. Seveda ga ne' bi mogla presojati z umetniškimi merili; a po mojem je bil čudovit in močno učinkovit. In takšen bi moral biti vsak lepak, se vam ne zdi?« Z obema rokama si je Henri podpiral brado, jo med govorjenjem opazoval in v mislih pretehtaval, če ja| njeno zanimanje iskreno ali zgolj hlinjeno. Jane ima prav! Od Myriame veje nekakšen prečudno zapeljiv čar. Všeč mu je njena neizumetničenost, njena bežna pripomba o pripadnosti k delovnim slojem in njena odkritost______Kajpak bi utegnilo vse to bili zgolj premetena igra enaindvajsetletnice, ki je besedo »ljubezen« črtala iz svojega besednjaka in se odločila za kariero nekakšne grande cocotte. Drugačna je, kakor so druge ženske — prav zares lepa. In od blizu njena lepota le še pridobi. Od nje žehti neka sveža zrelost, vsa topla, sočna, z malce vzhodnjaškim nadihom. »Ko sem prišla v trgovino, kjer sem takrat delala,« je nadaljevala Myriame, »je vsakdo razpravljal o vašem lepaku. Med obedom so se vsa dekleta menila samo o njem. Takrat je bilo prvič, da sem slišala vaše ime.« »Bojim se, da ni bilo izrečeno v posebno laskavem tonu. Mnenja o tem lepaku so bila dokaj deljena. Prav mnogo ljudi je sodilo o njem, da je pohujšljiv. Po mojem mnenju to kajpak ne drži, toda...« »Toda z njim ste zasloveli!« Nasmehnila se je in v očeh se ji je zabliskala iskrica občudovanja. »O tem ne vem nič,« je malomarno zamahnil z roko. »Vem samo to: povzročil mi je toliko neprijetnosti, da bi se ga ne bil nikoli lotil, če bi bil to vedel prej.« »Koliko časa pa ste potrebovali zanj?« »Več mesecev. Seveda nisem imel tedaj niti pojma o litografiji« »O, kako rada bi vedela kaj več o litografiji!« Ta čudna opomba in prepričevalna vnema njenega glasu 'sta mu vnovič raznetila sum. Najbrž igra... Vse to govoričenje o lepaku za »Moulin« je zgolj laž in hinavčenje. Nemara je njen namen, da ugodi Jane, ki sem pa tja željno pogleduje nanjo, ali pa hoče po vsej sili biti kultivirana in zavzeta za umetnost... Bržkone v resnici ni niti od daleč povohala njegove razstave... »Ne zaupate moji vnemi, kajne?« je dejala, ko je opazila, da posmehljivo mežika. »Saj vas vidim.« »V zmoti ste, mademoiselle,« je ugovarjal in se ji smehljal z neprikrito skepso. »Iz vsega srca vam verjamem. Bržkone vas enako zanimata tudi etruščansko lončarstvo in pa taj bistvenost metafizike. Dovolite mi, da vam čestitam; pred vami so dolga leta napornega, a mikavnega študija.« Povesila je oči in ni odgovorila. Ko je navsezadnje le spregovorila, ni bilo v njenem glasu več prejšnje prepričeval-nosti in mladostne zavzetosti; zvenel ji je malce užaljeno, a ne nejevoljno. Tako govori človek, ki se je že zdavnaj privadil vsakršnim razočaranjem. »Od srca obžalujem, da mi ne verjamete, čeprav je čista resnica. Postalo pa mi je jasno, da se vam mora zdeti na moč smešno in neiskreno, da bi se navadna prodajalka utegnila zanimati za kamnotisk. Vendar pa svojega zanimanja nisem hlinila. Mislila sem resno. Zmerom me privlačuje vse, kar je novo.« »A od kod vam to?« je vprašal, zdaj že brez posmeha, le nadvse osuplo. »Kako neki vas more zanimati tako dolgočasna zadeva, kakršna je litografija?« Pogledala ga je. »Tega ne vem. Saj sem vam že povedala, da se vselej rada učim če_a novéga.« Nagonsko je zaslutila, da se Henri kesa prejšnje nevljudnosti in išče priložnosti, da bi se ji opravičil. Po obrazu se ji je znova razlil oprezen smehljaj. »Zmerom sem bila takšna. Se ko sva stanovali skupaj, se je Jane večkrat ponorčevala iz te moje lastnosti. Menda mi je radovednost že v krvi.« »Pa veste, kaj sodijo o radovednosti?« »O, vem.« Obraz ji je razjasnil značilni smehljaj. »Nekje sem čitala, da je radovednost začetek modrosti. Seveda ne vem, če je res, a vzlic temu venomer močno želim, da bi pogledala globlje v to panogo umetnosti, kakor tudi, da bi mi vi kaj povedali o njej.« »O, to vas bo zanesljivo zamorilo,« je vztrajal pri svojem. »Kaj še! Poskusite in videli boste! No, kar začnite! Takoj si boste na jasnem, če se res dolgočasim ali ne.« »Ze vnaprej vem. Na vsa usta boste zehali.« Zasmejala se je. »Oho, vidim, da vam je Jane pripovedovala o Brasseurju! M o n D i e u , rada bi vedela, kaj vse vam je še tvezla o meni.« Sklonila se je bliže k njemu in mu pridušeno zašepetala: »Med nama rečeno, mislim, da Jane marsikaj pri meni ni pogodu.« »Pa menda ne zato, ker ste tolikanj vedoželjni?« Jel ji je razlagati litografijo: zgodovino te umetnosti in razvoj različnih postopkov. Tu pa tam ji je celò na hitro roko načečkal na namizni prt kak diagram. Še in še je govoril in se počasi vživljal v radostno zadovoljstvo, da se mu je posrečilo vzbuditi pozornost tega nenavadnega in prekrasnega dekleta. »Kaj, ko bi šli še malo k ,Maximu’?« je vpadla v besede Jane, ki se je bila medtem že spravila s svojim ljubčkom. Bilo je že pozno. Obiskovalci so zapuščali lokal; nekateri so klicali g a r g o n s, da bi plačali, in pošiljali chasseurs po kočije, Zunaj je sneg dušil hrušč prometa.