8t>54 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA 660012koper Primorski ^štniua plačana v gotovim nAA ,. Abb. postale I gruppo l_jeil£l ZUU lir Leto xxxm. Št. 282 (9890) nevnik TRST, nedelja. 4. decembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK )e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pr) Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla-zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Za učinkovito prisotnost slovenskega gospodarstva Danes zaseda v mali dvo-Qfli Kulturnega domu na 'p.°iem 12. občnem zboru J°vensko gospodarsko zdru-,en/? za deželo Furlanijo -lli‘/s/eo krajino. Zbrani bo-člani številnih gospodar-tri ■' sindikalnih kategorij /žcts/ce in goriške pokraji- * °d obrtništva, gostinstva, ^ale trgovine, grosistične Sovine, trgovine z inozem-l(v°'h, špediterstva, bančni-vfb do avtoprevozništva itd. sama sestava občnega L?0ra nam pove, da bo pro-^hiaiifea, o kateri bo tekla “Oprava, zelo obširna, gospodarska kriza v med-j~rodnem in državnem meri- • & je prizadela tudi gozdarstvo naše dežele in zoifično naše skupnosti, .a,,t narekuje, da iščemo no-rn izhodišča iz težav Ve problemov ti10 1 M^i razvoj. V tem oziru aPirajo osimski sporazumi perspektive za naše ^?sPodarstvo. odpirajo pot fakemu. vsestranskemu in S*1Ootrajnemu gospodarske-sodelovanju med Itali-j ‘h Jugoslavijo in še po-t(Zj med obmejnimi pod-,CH- Naravno je, da se s .odpirajo tudi naši or-J*'1izaciji nove možnosti u-^Jsrtega poseganja in delo-- fo v tem razvojnem pro- nove ki ovi- Ce«u ob tesnem sodelovanju gc:vsemi komponentami na-^ *kupn°sti ter vseh social-t0\ 'n gospodarskih l. ki tirani. so pri tem fak- zain travno je, ,.da so osim-V(u sporazumi predvsem ži-r™u/8fee važnosti za našo foionalno skupnost v deže-j’ ker vsebujejo platformo ^ časovne termine za glo-trno ureditev statusa naše ■'pnosti v ri rešitvi tega vitalnega ®rctšan/'a za obstoj in naš fT^aljnii vsestranski razvoj e°rh globalni zakon zaieti J°vito tematiko naše bit-v obstoječem družbe-l’} redu republike, ha te! smeri mora radikalka Zaieti vprašanje socioe-M.n°mskih posledic, ki jih je * Ppela naša narodna skupil v preteklosti in spre-(jjl morajo biti ukrepi tu-171aterialne vsebine za ce- loviti in neovirani razvoj skupnosti kot subjekta. To je pa končno edina možna pot za celoviti razvoj in napredek celotne deželne skupnosti v okviru republiške stvarnosti. Zato je potrebno in neodložljivo takoj pritegniti predstavnike naše manjšine, oziroma njenih strokovno - gospodarskih organizacij, • v vse organizme in komisije, ki se bodo ukvarjale z izvajanjem gospodarskega dela o-simskih sporazumov. Današnji občni zbor ' bo tako vzel v pretres to obširno problematiko, predvsem v težnji, da se najdeta pri bodočem razvoju dejavnosti združenja ter njenih kategorij, čim originalne jše in sodobnejše organizacijske oblike in akcijski nastopi za optimalne rešitve. Potrebno bo poiskati primerne poti medsebojnega združevanja posameznih gospodarskih operaterjev in v okviru kategorij z ustvarjanjem konzorcialnih, zadružnih in drugih oblik, v skladu s sodobnim gospodarskim razvojem in zakonodajo. To je tudi pot. za naše aktivno in učinkovitejše. gospodarsko poslovno vključevanje v nove procese dogajanj v deželnem merilu, kakor tudi pri iskanju gospodarskega sodelovanja v gospodarskem delu osimskih sporazumov, zlasti za sodelovanje z gospodarskimi partnerji Slovenije, in Jugoslavije. V tej težnji in za okrepitev same organizacije bo občni zbor sprejel tudi statut združenja, ki bo prilagojen novemu položaju. Zato pričakujemo, da bo ■slovensko deželno 'gospodarsko združenje izšlo iz tega občnega, zbora s popolnejšo organizacijsko osnovo, ki naj zajame v bodoče vsa področja v deželi, kjer živi naša manjšina, in da bo preko decentralizacije svojih organov še bolj okrepilo vezi s članstvom in tako doseglo pogoje za hitrejše in celovitejše obravnavanje problematike in končno za učinkovito reševanje nastajajočih problemov. STANISLAV BOLE VSE VEČJI PRITISK PRI, PSI IN KPI Nfl KRŠČANSKO DEMOKRACIJO Sestaviti je treba novo vlado in večino ki bosta kos sedanjemu izjemnemu stanju Idi Gallonija (KD) pa bi vsak preuranjen korak lahko izpostavil državo hudi nevarnosti RIM — Morda gre samo za naključje, vendar pa je po mogočni petkovi sindikalni manifestaciji v Rimu razprava o političnem položaju v državi vse bolj živahna. Republikanci, socialisti in komunisti krepijo pritisk na KD in zah te vajo premostitev sedanjega političnega ravnovesja ter krepak korak naprej na poti sestave vlade demokratične enotnosti. Republikanski vsedržavni svet ie včeraj po dolgi razpravi osvojil predlog predsednika La Malfe o sestavi vladne koalicije, ki bi vključevala tudi komuniste (Ni dvoma namreč, da bo PRI glasoval proti proračunu, pa čeprav bi vlada sprejela dober dal republikanskih kritik in pripomb.). Edini pomislek in skrb oriletne-ga voditelja je. da bi krčeviti odpor demokristjanov privedel do predčasnih volitev. Republikanci jih nočejo, ker jih ocenjujejo kot zelo nevarne, vendar, če ne bi bilo druge izbire, »bomo po volitvah preučili možne posledice*. Vsekakor pa po oceni La Malfe glavna zapreka zaenkrat ni KD pač pa komunisti, »prestrašeni nad programsko doslednostjo, ki je potrebna za dosego novega političnega ravnovesja*. «Dejstvo pa je — je zaključil La Malfa svoj poseg — da smo v stanju brezvladja. Spričo tega nam ni mar ugotoviti, če sta KPI in KD stran ki, ki se znata boriti za dosego svojih c ljev. pač pa hočemo do gnati, če sta stranki, ki znata u pravljati državo.* Socialistično tajništvo, ki so ga Manca in njegovi pristaši obtožili, 'da se ne zavzema v zadostni meri za premostitev sedanjega polo Staja, je skušalo iziečiti notrgajj razkol. Že včeraj je Manca namignil na prvi pozitiven odziv tajništva, še zlasti po članku Clau dia Signorileja. ki je v strankinem glas:lu VAvanti!* poudaril nujnost vlade demokratične enotnosti. O čitno je, da s temi posegi razprava v PSI ni zaključena, kot dokazuje izjava Mancinijevega pristaša Balzama, da »socialisti ne morajo čakati z razjasnitvijo do kongresa*. Vendar rezultat notranjih spopadov je večji pritisk _ na KD za premostitev Andreottijeve vlade. Prav tako je opazen večji pritisk komunistov v uvodnem članku »Unita* o petkovi sindikalni manifestaciji, ki govori o nujno sti novega družbenega in političnega ravnotežja. Ta vtis potrjujejo tudi izjave člana vodstva KPI E-tnrnueleja Macalusa, ki je polemiziral z Aldom Morom in pouda- |, ...................mm.mm.mimmim......................... V TRIPOLISU SO SOGLASNO OBSODILI SADAT0VE POBUDE «Ma!i vrh» odločal o gospodarskih in političnih ukrepih proti Kairu OZN potrjuje podporo pravičnemu boju palestinskega naroda »JtoPOLIS — Po pregledu «ne-P°stedic, ki jih je celemu t^^emu svetu prinesel Sada-,°bisk v Izraelu* so udeležen-uL^alega vrha*' v Libiji raz-, ifi pJali o konkretnih političnih gospodarskih ukrepih proti E-Obsodba početja egiptov-gr*3 predsednika je bila eno-g0., r*a- mnenja o primernem od-lj0|Oru nanj pa so bila že bolj de-{((l3- Ne meneč se preveč na o-*<>sm '.n Strožnie, ki prihajajo iz hoJjhje Libije, pa sc v Kairu Oj" 3vliajo na najavljeno konfe-0 ,°- Istočasno z njo pa naj bi neznano kje odviiali tudi egiptovski pogo- V«J }zraelsko k! b' načeli bistvena vpra u iiugeil uiatvci lil J3 desetletnega spora na Bli-pfi v1 Vzhodu. Tovrstno odločitev 'irn*?^ie jeruzalemska eJia.e'sken postaja premieru Beginu in tu vevškemu predsedniku Sada-»Oz nedavnim »zgodovinskim Senjem*. ■Otovo potovanje v Izrael je ,3no škodilo vsem Arabcem, brez kakršnekoli protiu-l),j .telilo »sionističnemu so-Dre,/11*11* neprecenljivo politično tejžt 0st- Tako sodijo vsi radikal-' 3rabski voditelji, ki so se ka gabilo libijskega predsedni-klJ^fija zbrali v Tripolisu, ^tlarvPr3cnišnjim razlikam v do-tjij Tih uradnih ocenah o poče-iitdj liptovskega predsednika in nesovi.nSjem, ki so se več-*50rt,iala med njimi so pri-‘fronte zavračanja* le d<>-^e^akšno enotnost in se spo-li s: v* za »skuoen nastop pro-‘hstieni prevladi na Bližnjem vzhodu*. Točno kaj, kdaj in kje se bodo dokončno dogovorili še ni znano: Irak se je namreč zavzemal, da bi o stvarnih predlogih sklepali šele v Bagdadu v najkrajšem času, vsi ostali pa so za ne-mudnejše odločitve. Kakorkoli bo «niali vrh* odločil bo še bolj razdrobil enotnost arabskega sveta. Tako je izjavil maroški kralj Hasan II., ki ga je Ge-dafi tudi povabil v Tripolis, vendar mu je odgovoril, da bi prišel sa- mo na »sestanek vseh Arabcev, kjer bi se lahko v miru in odkrito pogovorili*, če misli za Sadatom še sam v Izrael ni povedal, pač pa poudaril, da »potovanje egiptovskega predsednika odpira nove možnosti*. Obenem pa onemogoča stare, točneje sklicanje ženevskih mirovnih pogajanj, ki so bila že skoraj nared, vsaj po zatrjevanju bivšega dolgoletnega egiptovskega zunanjega ministra Fahmija. V intervjuju za arabski tednik »Al Mostakbal*. ki izhaja v Parizu, zagotavlja, da so se Egipt, Sirija, Jordanija in PLO že sporazumeli za enotno arabsko delegacijo in da je tudi Izrael že skoraj pristal na to, da bi bila v njej dva pulestinska profesorja, ki živita v ZDA. Kot vzrok, da je Sadat »pognal v zrak mesečna spora-zumevanja*. Fahmi navaja morebitne važne razloge, ki pa njemu niso bili znani, zato je tudi podal o-stavko. Skriti razlogi ali ne egiptovskemu predsedniku so sedaj nujno potrebne izraelske tehtne protiusluge, če hoče doseči podporo arabskega sveta. Tako v časopisu »Nouvel Ob- servateur* ugotavlja bivši predsednik francoske vlade Mendes-France, ki se je komaj vrnil z obiska v Izraelu. Politično p id Poro Sadato-vemu »pogumnemu dejanju* bi moral izkazati ameriški predsednik Carter, ki bi se moral prve dni prihodnjega leta med dolgo turnejo ustaviti tudi v Kairu, vendar je vest Bela hiša zanikala. Nikakršnega odziva pa ni imelo doslej poročanje poluradne jeruzalemske televizijske postaje, kj pripisuje kairski pripravljalni konferenci dosti manjši pomen kakor istočasnim tajnim izraelsko-egiptovekiin pogovorom nekje na nevtralnih tleh. Tudi ti bi se morali, odvijati na ravni višjih državnih funkcionarjev, načenjati Pa bi morali usodo zasedene ali osvobojene Cisjordanije. Po ponovni odločitvi članic OZN bi morali Izraelci nemudoma zapustiti s silo prisvojeno ozemlje, na katerem bi morali naknadno ustanoviti »samostojno palestinsko skupnost*. Prav isti predlog je večina držav, ki so včlanjene v Organizacijo združenih narodov, izglasovala že lani, vendar se jim deveterica, ki tvori EGS ni pridružila niti tokrat, medtem ko je izraelski predstavnik v stekleni palači izjavil, da je »mednarodna organizacija postala izrazito proti-izraelsko orožje*, stvarnih rezultatov pa še ni pokazala ,(bp) BRUSELJ — Zunanji in obrambni ministri petnajstih držav članic pakta «NATO» se bodo udeležili »zimskega zasedanja*, ki se bo pričelo jutri, predvidoma pa bo trajalo do konca tedna. Preuaednik repiiiilikjojike stranke ril, da če je nujno preprečiti vsak nevaren pretres, brez pospeška in napetosti najbrž ne bo šlo. »Manifestacija kovinarskih delavcev in vse bolj žgoči notranji problemi terjajo vlado demokratične e-notnosti. To je temeljna zahteva, seveda pa ne moremo zavrniti vmesnih stopenj, s katerimi bi se približali cilju.* Na vprašanje, če bi komunisti sprejeli vlado, v kateri bi bili socialistični predstav niki, KPI pa bi bila samo v večini, je Macalusa odgovoril: «Tudi s tako rešitvijo se lahko približamo cilju, dokončno oceno pa bi lahko izrekli le na osnovi izvedljivosti programa.* Očitno je torej, da KPI pospe-Suje svoj pritisk, ne spreminja pa svoje politike in je še vedno zelo oprezna. »Vzporednost vladne formule in programske vsebine — je še poudaril Macaluso — je nujna in paziti moramo, da ne pokopljemo pomembnih zakonskih osnutkov kot so osnutek o pravični stanarini, o kmetijskih pogodbah, o samem državnem proračunu. Previdnost je nujna tudi v zvezi z možno vladno krizo, kar pa seveda ne pomeni, da si problema nismo zastavili.* In končno še ocena o Morovih predlogih: »Moro noče pretresov, Vendar v sedanjem položaju je vsaj pospešek nujen; treba je vzbuditi vsaj nekaj navdušenja. Andreotti in njegova vlada nista naletela na močno opozicijo, nimata pa niti močne podpore, zaradi česar se ne bosta obdržala dolgo na površju. Premostiti moramo sedanjo fazo vzdržan j a in doseči vlado, ki bo lahko računala na trdno večino.* Celo socialdemokratski tajnik Romita je izjavil, da je za večino, ki bo kos izrednemu stanju, iz katere pa najdbi izključili KPI. Na ta način bi”po mnenju voditelja PSDI, ki je zaman ponujal socialistom novo združitev, do sepili dvojni učinek: odrekli bi komunistom priznanje, da lahko postane vladna stranka in bi pripravili osnovo za to, da jih potisnejo znova v opozicijo. Edini, ki se ne zavzema za novo večino je demokristjan Gal-loni. V Catanii je včeraj zopet poudaril, da ni mogoče doseči novega političnega ravnovesja, «ker hi vsak preuranjen korak lahko izpostavil državo hudi nevarnosti.* če že ni mogoče tako naprej, bi Galloni raje prosil za pomoč tuje države kot pa priznal, da KD. sama ne more več upravljati države. CANDIDA CURZI La Malta med včerajšnjim, posegom na vsedržavnem svetu stranke (.Aisoh) PREISKAVA 0 NEZAKONITIH DEJAVNOSTIH SIR Sodnik odvzel potni list Ninu Rovelliju Sodni sporočili predsednikoma IMI in ICIPU RIM — Namestnik državnega pravdnika dr. Infelisi, ki vodi preiskavo o domnevnih nepravilnostih oziroma poneverbah v zvezi z dejavnostmi znane petroke-mijske družbe SIR (»Societa I-taliana Resine*), je včeraj odredil odvzetje potnega lista upravniku SIR Ninu Rovelliju. Hkrati je podpisal sodni sporočili zoper predsednika zavoda IMI (Istituto Mobiliare Italiano) in predsednika »industrijskega kreditnega zavoda obče koristi* ICIPU. Kolikor zadeva sodni sporočili, velja naglasiti, da sta inž. Gior-gio Cappon in Francesco Pica obtožena sodelovanja pri goljufanju na račun države in izkrivljanja proračunskih podatkov. Giprgio Cappon in Francesco Pica vodita kreditna zavoda, ki naj bi po tožilčevem zatrjevanju dovolila družbi SIR oz. Rovelliju finančna sredstva po pošteno znižani obrestni meri ali celo posojila brez vsakršnega povračila. Pri tem naj bi šlo za več sto milijard lir. Sodnik meni. da so PREDSEDNIK SFRJ TITO NA OBISKU V ROMUNIJI Djerdap 2 trajni dokaz prijateljstva med SR Romunijo in SFR Jugoslavijo I gostiteljem Nkolaom Ceanscscom, s katerim se je srečal /,e dvanajstič, je jugoslovanski predsednik razčlenil dvostranske odnose in žgoča mednarodna vprašanja ‘d"'"STJ * '• " . .. so naslovili predsedniku vi omenjene operacije nezakonite, kolikor naj bi pelrokemijsko podjetje (SIR) ne imelo tistih značilnosti, za katere so po zakonu predvidene finansijske operacij« (ali 'rešitve', kakor jih pač hočemo imenovati) PreisKava o nepravilnostih pri delovanju oz. upravljanju družbe SIR je vsekakor dokaj kočljiva in zapletena, od tod tudi okoliščina. da je dr. Infelisi »poklical na pomoč* več strokovnjakov s področja višjega računovodstva. Pri tem tudi ne gre izključiti možnosti, da se v afero vpletene o-scbc ne opredelijo za formalizacijo celotnega sodnega postopka s prenosom sodnih aktov k preiskovalnemu sodniku. Vodstvo družbe »Rumianca* je medtem s posebnim sporočilom ostro obsodilo dozdevne poskuse napada na dejavnost družbe SIR. ki naj bi bili zgolj sad preračunane gonje tiska proti upraviteljem omenjene družbe. Sporočilo omenja nadalje obstoj določenega načrta za politično in gosrodrr-sko strumentalizacijo položsia SIR, ki naj slednjo ošibi ravno v času vsesplošne krize. Nazadnje gre omeniti reakero tovarniškega sveta »SALCIM SpA* iz skupine SIR. Slednji naglasa, da so tiskovna sporočila o domnevnem škandalu SIR neutemeljena ter alarmistična, kar u-tegne hudo prizadeti ne le družbo, temveč tudi delavstvo, se pravi njene uslužbence, (dg) KPI o vprašanju IMDAL ' Josip 1)10/ lito TURN SEVERIN - V donavskem pristanišču Kusjak, 10 km od Negolina sta se danes dvanajstič sešla predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito ter romunski partijski in državni voditelj Nikolae Ceausescu. Predsednika sla po pozdravu krenila na Vi-dikovac nad pristaniščem, kjer sta odkrila ploščo, ki bo trajno pričala o otvoritvi del pri gradnji Djerdapa 2, zatem pa ju je toplo pozdravilo več tisoč graditeljev, mladincev in občanov. Predsednika Tito in Ceausescu sta se nato z romunsko ladjo »Mihajlo Hrabri* odpeljala v Romunijo in skupaj z njima člani obeh delegacij. Jugoslovansko delegacijo je od Kusjaka do’ otoka Mare v Romuniji spremljalo več visokih predstavnikov SR Srbije. Otok Mare je gostil več Nicolae Ceausescu kot tisoč Jugoslovanov, ki so z zastavami obeh sosednjih in prijateljskih držav ter potreti predsednikov in transparenti že zjutraj čakali na otvoritev novega gradbišča Djerdap 2. Na velikem mitingu sta spregovorila predsednik romunske vlade George 0-prea in član izvršnega sveta Mi-lorad Birovljev. Oprca je rekel, da so graditelji obeh držav pripravljeni, da zgradijo nov objekt ob uporabi najsodobnejših dosežkov v svetu. Dodal je da bo po Djerdapu 1 to največji skupni podvig narodov obeh držav, ki uspešno so delujeta in gradita nov model dobrososedstva. Birovljev pa se je zahvalil predsednikoma Titu in Ceausescu, ki sta se vedno zevzemala za vsestransko sodelovanje in prijateljstvo med dr- žavama. kar j« dalo možnosti tudi za gradnjo tega objekta. Takoj po končanem mitingu sta se predsednika Tito in Ceausescu z avtomobilom odpeljala v Turn Severin, kjer bo rezidenca predsednika Tita med kratkim obiskom v sosednji državi. Med vso potjo so prebivalci okoliških naselij z zastavicami in portreti o-beh predsednikov pozdravljali državnika. Marsikje pa so zaplesali kolo. Ob 18. so se začeli uradni politični pogovori med predsednikoma Titom in Ceausescom. v okviru katerih sta izmenjala mnenja o dvostranskem sodelovanju in o vrsti žgočih mednarodnih problemov. Zvečer je bil predsednik Tito gost na večei-ji, ki mu jo je priredil gostitelj Nikolae Ceausescu. BRANKO BERGANT KMIIIIIIIIHIIIIIIlUllllllllilIMlIlMinillllllllllllllflllMMIVIIIUIIIimifllUIIIHIIIIIIItluillllllllllllllllIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlfllHIIIIIIIIIIiniHllllimillimillllHIIIlIlKMI Šport kot množičnost in osveščanje Slovenski zamejski športniki bodo danes naredili enoletni obračun svojega delovanja: Združenje slovenskih športnih društev ima namreč svoj redni občni zbor. ki je priložnost, da se ugotovi mesto, ki ga ima ta naša izredno pomembna organizacija v skupnosti slovenskih zamejskih organizacij. Nobenega dvoma ni, da,je ZSš Dl razvilo v preteklem obdobju veliko aktivnost. Vendar pri tem ne moremo mimo ugotovitve, da je to še razmeroma mlada organizacija, ki še vedno išče pravo obliko svojega delovanja in svojo vlogo kot krovna organizacija našega športa. Prav zato je prišlo včasih tudi do vsebinsko premalo prečiščenih akcij, ki sc včasih niso dovolj racionalno vključevale v rast naše telesne kulture. A je treba vendarle tudi reči, da je ZSŠD1 z vsem, kar je doslej o-pravila, potrdila, da je njen ob- stoj več kot upravičen in da pred stavim za naša društva in razvoj našega športa kapital, ki že zdaj vrača pomembne obresti. Prav nič pa ne moremo dvomiti, da bodo te obresti v Bodočnosti še vse bolj bogate, ko se bo našemu športu uspelo otresli še vseh tistih silnic, ki so preveč vperjene k zunanjemu učinku, k reprezentativnosti in eliiizmu; ko se mu bo u-spelo bolj usmeriti k spoznanju, da so prave vrednote predvsem tiste, ki se vsebinsko prilegajo osnervnemu poslanstvu naše telebne' kulture: množičnosti, dvigu kakovosti baze. družbeno - političnemu osveščanju, mobilizaciji, skratka k širokemu, ljudskemu športu, kot nujnosti sodobnega časa, in manj k vrednotenju točk in rezultatov. kot cilju, kateremu naj bi bilo marsikaj podrejeno. Današnji občni zbor ZS3DI bo izrazito delaven. Prav - zato bo nudil priložnost za temeljito m od prto presojo vsega, kar je bilo v minulem obdobju storjenega v ko rist našega športa pa tudi za pre sojo tistega, kar je oviralo razvo in ustvarjalo nesporazume. Pogo var o tem mora biti odkrit, teme Ijit, strokoven in kompetenten. U spehov, ki jih je zveza dosegla, ni mogoče ne zanikati ne podcenjevati ne minimizirati. Prav tako pa tega ni mogoče storiti z vsem tistim, kar bi lahko bilo bolje. Le tako namreč lahko tej naši orga-niciji, ki združuje v svojih vrstah 25 društev s približno 3.000 tekmovalci in je torej najbolj množično slovensko zamejsko združenje,- napovemo v bodočnosti še večje uspehe, pa tudi avtoriteto in ugled, ki si ga prav gotovo zasluži ne le med športniki samimi, ampak tudi v vsej naši ostali zamejski skupnosti. BOJAN PAVLETIČ Redni sestanek članic EGS BRUSELJ — Jutri in v torek se bodo na tretjem in letošnjem zadnjem srečanju sestali predsedniki držav oziroma vlad devetih članic Evropske gospodarske skupnosti. Italijo bosta zastopala predsednik vlade Andreotti in zunanji minister Ferlani. Med prvimi točkami dnevnega reda bodo prav gotovo spet neposredne volitve v evropski parlament, ki so jim na marčnem zasedanju letos v Rimu že določili o-kvirni datum — pomlad 1978 —, a ga po vsej verjetnosti ne bodo mogli potrditi. Večji del razprave pa bodo namenili gospodarskim težavam, medtem ko bo za poglavitna mednarodna dogajanja o-stalo malo časa. Za Italijo bo še zlasti pomembna obravnava o tako imenovanem »sredozemskem paketu*, to je o skupku ukrenov v korist kmetijstvu na tem področju, z ozirom na pristop treh novih članic: Španije, Portugalske in Grčije. Fašističnega morilca še vedno iščejo BAKI — Preiskovalci no našli rezilo, s katerim je 23-letni fašistični škvadrist Giuseppe Piccolo v ponedeljek zvečer umoril komaj 18-let-nega komunističnega mladinca Be-nedetta Petroneja. Nož je bil skrit med reklamnimi transparenti v neposredni bližini pokrajinskih sedežev MSI in ustrezne mladinske organizacije »fronte detla gioventu*. Nož je tjakaj skril 17-letni A.M.. ki so ga pristojne oblasti obtožile dajanja potuhe morilcu. Slednji je. kakor znano, pobegnil in ga sedaj policisti in karabinjerji vneto iščejo. RIM — Ministrski predsednik Giulio Andreotti je včeraj sprejel somatskega podpredsednika Huse-na Kulmieja Afraha. Srečanju je prisostvoval tudi zunanji minister Forlani. Komunistični poslanci Bare a vlade Andreottiju pismeno vprašanje, s katerim so zahtevali pojasnilo, zakaj vlada ni še izpolnila obveznosti, ki jih je sprejela med srečanjem s sindikati 12. septembra in ki zadevajo zlasti koncerne Mon-tefibre, UNIDAL in EGAM, ladjedelništvo ter vprašanje tovarne I-talsider v Bagnoliju. Po odkritju njegovega tekočega računa pri »Banco di Roma* Balbo se brani: Denar ni moj MILAN — Vest, da je namestnik rimskega državnega pravdnika Domeuico Sica na namig savonskega kolega Renata Ac-tiuaroneja začel preiskavo o tekočih računih. Id jih je imel bivši Zamberlettijev osebni tajnik v nekaterih rimskih bankah. je takoj izzvala reakcijo nekdanjega funkcionarja notranjega ministrstva. Balbo, ki je skupno z Girnlnmom Bandero eden od glavnih obtožencev v zvozi z afero montažnih hiš v Maianu, je skušal takoj odvrniti pozornost preiskovalcev in časnikarjev od svojih tekočih računov, da bi odvrnil sum. da gre za sad izsiljevanja prizadetega prebivalstva in občinskih uprav v Furlaniji. Preiskovalci so ugotovili, da Ima Balbo na tekočem računu pri »Runco di Roma* polog o-kroglih 170 milijonov lir. Kako jc bivši Zamberlettijev tajnik lahko prišel do tolikšne vsote, če je imel kot edini vir dohodka plačo državnega funkcionarja, ki ni presegala pni milijona lir? Sum, da jc šlo za sad protizakonitih in podtalnih operacij, zlasti se, ker .it* Balbo formalno obtožen izsiljevanja v zvezi z afero v Maianu in se bo zaradi tega moral zagovarjati pred savanskim sodiščem, jr bil u-pravičen. Od tod sklep rimskih sodnikov, da ugotovijo izvor denarja, še zlasti ker naj bi Balbo med zasliševanjem pred salonskim sodnikom skušal za vsako ceno prikriti omenjeni tekoči račun. V zvezi z omenjenim tekočim računom sta zagovornika Zam-berlettijevega tajnika poslala odgovornemu uredniku nekega milanskega tednika, ki je prvi objavil vest o preiskavi in o znatnem "nlogu, pismo. V letom pojasnjujeta, da denar ni last Balba, pač pa potovalnega urada »Relazioni universitarie*, ki ga Balbo vodi in upravlja že vrsto let In še preden je postal funkcionar notranjega ministrstva. Vsota, kot naj bi vsakdo lahko preveril — trdita odvetnika — pa sovpada, bolj alf manj, s poslovnim prometom tirada. Za branilca je torej vse jasno, vprašanje pa jc, ee se bodo s tem pojasnilom zadovoljili preiskovalci, (vt) P nmoritHlnevnlk TRŽAŠKI DNEVNIK 4. decembra 1977 SVETOVALCI KPI 0 ZAKONU ZA OBNOVO KD je s svojim zadržanjem skalila politične odnose Le s skupnimi napori vseh družbenih sil se lahko zagotovi obnova in premostitev sedanjega težkega kriznega stanja V zvezi z izglasovanjem zakonskega osnutka o obnovi hiš na potresnem območju deželna svetovalska skupina KPI obsoja način, kako je KD s svojim zadržanjem onemogočila enotne napore v korist prizadetega prebivalstva in je obenem težko skalila odnose med demokratičnimi političnimi silami. KD je vsilila izglasovanje zakonskega osnutka v vzdušju zmede zaradi neprestanih odborovih popravkov in dopolnil, ki so le poslabšale zakon, pozitivni doprinos svetovalcev KPI in PSI pa je sistematično zavračala. Končni rezultat je zakon, ki se oddaljuje od skupnih obvez. To je ponovni izraz neizvajanja obvez skupne programske listine. KD in druge sile, ki jo podpirajo, so tako uresničile neprimeren, nazadnjaški in težko razumljiv zakon, v popolnem nasprotju s sprejetimi obveznostmi. To je samo povečalo protislovja med obveznostmi skupne programske listine in vodenjem dežele, ki sloni še vedno na stari politiki formul in predsodkov, nepojmljivih ob težkem položaju gospodarske, politične, družbene in moralne krize. Le ozka večina je izglasovala ta zakon, ki ne vsebuje nobene značilnosti demokratičnega načrtovanja. Okrnili so vlogo gorskih skupnosti, zavrnili upoštevanje pedrobnostnega urbanističnega načrta pri obnovi, šli so za korak nazaj glede posegov javnih ustanov, zmanišaii vlogo in namene občinskih uprav in omogočili bedeči nastop velikih družb pri n-črtovanju obnove. Zavrnili so celo skromne predloge v korut zadruž nišri’a. To so razlogi, je dejal načelnik svetovalske skupine KPI, zaradi ka terih so komunisti volili proti zakonu in so hoteli s tem glasom raz galiH neprimernost zakona in nesprejemljivost smernic ter obenem pozvati vse družbene sile, krajevne uprave in prizadeto prebivalstvo, da se skupno zavzamejo za obnovo prizadete Furlanije in napredek dežele. Le s skupnimi napori in z odpravo predsodkov bomo premostili dramatičnost sedanjih trenutkov, tako v Trstu kot v državi in deželi, zaključuje izjavo svetovalska skupina KPI deželnega sveta. so se prestrašili in zbežali, sicer bi povzročili še večjo škodo. Pri spomeniku se je kmalu zbra lo večje število domačinov, prihitel pa je tudi župan devinsko - nabre-žinske občine Albin škerk. ki je ob vestil o skrunitvi karabinjerje iz Nabrežine in policijo iz Sesljana. Zdi se, da drugih spomenikov v občini do pozne večerne ure niso oskrunili. Dogodek je izzval razumljivo ogorčenje vaščanov. • Zaradi popravil je tržaški župan odredil začasno prepoved prometa s tovornimi vozili na odseku ceste od mlake do Dolenje vasi na Kontovelu. UMESTNO VPRAŠANJE OBČINSKI UPRAVI Kdaj dostojen spomenik ? Te dni poteka mesec odkar so i sut s cvetjem, je iz šopka, ki ga demokratične množice počastile spo- je nesel nr grob svojih dragih iztr-min padlih v osvobodilnem boju izjgal nekaj cvetk, da je tako tudi s Skednja, od Sv. Ane in s Kolon kovca s postavitvijo začasnega o-beleija, kjer bo nekoč stal primeren spomenik. Svečanost, za katero so ljudje zvedeli le od ust do ust, ni zbrala okoli spominskega kampa le antifašistov iz prizadetega območja, temveč so prihiteli k tej značilni manifestaciji tudi ljudje iz mesta in ostalih predmestij, pa tudi s podeželja od Nabrežine do Doline. S tem so podprli zahtevo odbora za postavitev spomenika, ki že predolgo čaka na odločitev občinskega odbora, da prepusti za spomenik del zelenice pred starim vhodom na pokopališče. Manifestacija od 1., novembra pa ni ostala le v ozkem krogu takratnih udeležencev. Množica ljudi je hodila ob prazniku mrtvih na mestno pokopališče, a prenekateri, ki je šel tam mimo, je postal in ko je videl napi na kamnu, ki je bil ob- Oskrunjen spomenik NOB v Šempolaju Vandalski skrunilci naših spomenikov NOB so bili spet na delu. Tokrat so se spravili na spomenik v Šempolaju. Svoje vandalsko početje so po pričevanju nekega domačega mladinca opravili sinoči med 20. in 20.30. Neznanec ali neznanci, očitno motorizirani, so razbili kamnita stebriča, ki nosita ograjo in kamnite vaze za cvetje ter razmetali vence, ki so jih pred časom položili k spomeniku občina, konzulat SFRJ in predstavniki borčevskih organizacij hi strank. Pri delu jih je moralo kaj zmotiti, da svojimi cveticami počastil spomin padlih. Nekateri pa so ob kamnu prižgali tudi sveče. Dnevi v,s eh mrtvih so mimo, obiski na pokopališče so se zredčili, in na marsikaterem grobu je cvetje iz prvih novembrskih dni ovenelo. Ne takr ol začasnem kamnu v spomin žrtvam iz osvobodilnega bg-ja. Kdor gre danes mimo tega kraja, bo ugotovil, da so šopki rož vedno novi, sveži in da pietetne roke neznanih darovalcev skrbe tudi. da se uvelo; posušeno cvetje odstrani. Prav gotovo je ta nenehna skrb neznancev izraz njihove volje, da se vprašanje postavitve dokončnega spomenika čimprej spravi z mrtve točke. V tem je vsa demokratična, antifašistična javnost na Tržaškem soglasna. To ljudsko volj? je s svoje strani podprl tudi pokrajinski odbor s tem, da je k spominskemu kamnu položil svoj venec. Tudi obe občinski konzulti, škedenjska in ona od Sv. Ane sta zadnje dni potrdili svojo podporo tej akciji, ki so jo itak že prej enkrat z odobravanjem podprli. Spričo vsega tega menimo, da ne more biti sedaj nobenih ovir, da bi ne spregovoril'še občinski odbor in končno izdal dovoljenje, da se na tej zelenici postavi spomenik. D. M. ,,,,,,,,,,,l,,,"“,,""'0,,'ll»'''H mama Marija, žalostni otroci Andrej. Peter, Milena, Marjan, brat Emil, sestri Marija in Amalija z družinami ter drugi sorodniki Mačkolje, 4. decembra 1977 Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3 V 95. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono MATIJA GUŠTIN Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v ponedeljek, ob 15. uri iz hiše žalosti, Sesljan št. 12/t, na sesljansko pokopališče. Žalujoči: žena Pepa, hčeri Mila in Silva, zeta Arduino in Pepi, vnuki in drugo sorodstvo Sesljam, Treviso, 4. decembra 1977 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki 'So z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše predrage sestre in tete MARIJE CJAK Posebna zahvala Gospodarskemu društvu Kontovel, domačemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njen spomin. SVOJCI Kontovel, 4. decembra 1977 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage AVGUŠTINE ČOK vd. PECCHIARI Posebna zahvala župnikoma Miklavcu in Gerdolu, pevskem11 zboru in prosvetnemu društvu «Prešeren», cerkvenemu pevske-mu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili . zadnji poti. Žalujoče družine Pecchiari, Maver, Merlak in Lonjer, Boljunec, 4. decembra 1977 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega MARJA KOLARIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili na kakršen^1 način ob strani. / SVOJCI Korošci, 4. decembra 1977 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli na<5in počastili spomin našega dragega KARLA GRUDNA Brat Viktor z družino Trst, 4. decembra 1977 Maša zadušnica bo jutri, 5. 12. 1977, ob 18. uri v kaPe v Ulici del Ronco. DR. ROBERTHLA VATY OSEMDESETLETNIK 'Zavedam se, da nisem ne Goya ne Rembrandt. Sodim, da sem s svojimi skromnimi slikami govoril svojim ljudem o lepoti naše zenita in mojega Krasa. Jaz sem še romantik in cenim čustva ljubezni do svoje zemlje. Hotel sem to povedati tudi drugim. To je moje veliko zadoščenje.* tudi sam zapustiti svoje rodno mesto in se odseliti v Ljubljano, kjer se je zaposlil na stomatološkem oddelku bolniške blagajne in od pri tudi privatno ambulanto. Tu pa se ob njegovem poklicu začenja tudi njegov drugi jaz ali če smo prav odkriti —- njegov pr vi jaz, to je njegova pravan umetniška slikarska pot, ki nam je — to je že splošno priznano *— dala enega najvidnejših slovenskih a kvarelistov,' marinistov in povrhu še ilustratorjev - karikaturistov. Razvijal se je ob Ivanu Čargu, Franu Pavlovcu, Rajku Slaperniku, Ivanu Vavpotiču in kasneje Zoranu Mušiču' in Albertu Sirku — samih pomembnih imenih slovenskega slikarstva, a rasel je vendarle predvsem iz sebe, iz svoje notranjosti, v kateri ni bil skril samo prirojeni slikarski talent, marveč tudi elementarna človečnost, ki je v njegovih akvarelih našla tako pristen odsev. Umetnostni analitiki znajo pove dati, da je v tistih časih «sprem Jjal le od strani že odmirajoči slovenski ekspresionizem» in da se je ogibal predvsem v krogu 'neodvisnih’ ali pa tako imenovane 'razvojne sredineBo že res. če tako ugotavljajo izvedenci, a za večino, ki sodi le po občutkih lastnega podoživljanja njegovih slik. velja, da je Hlavatg pač !" ... Hlavatg, človek čustva in srca. ? J° je človek ljubezni in zaljubljenosti v lu u?a *uka posvetilo dr. Robe,- namt;o> fc. ob(Jaja jf| t! kateri Hlavatgpi, za njegovo osen- skoz^ svoj umetniški filter le ■ letnico. Vzel sem jih za - „je(J nezen obraz, njeno barvitost, . temu zapisu ker sem prepn- njcno romantiko. Njegov Kras. kjn,da je v njih najlepsi port . njepoVo nlorje ni je Km3f ni /e • ga je jubilant sam nared . mor je. kakor ga vjcti „aše oko, je r9,da,bi Pri te™ ho!el ^>d(ie1nl, poezija, ki jo vidi oko umetnika in *lh nJogov karikiram portret last- srce umgtnika. In končno , r? Hlavatgjeve besede sem pre-r?l včeraj popoldne v študiji g<>-umetnostnega kritika Mil-j® Renerja k prekrasni barvni mo- nOflc/iC v i • • rt „ j h’ obraza, ki uvaja vsebinski monografije. Kajti če iz njego-/O besed veje njegova velika srč-J® kultura, veje iz njegovega kari-Aanega portreta njegov hvljenj-3 nazor, ki je en sam veseli opažem, ena sama življenjska črnost, da je treba žjvljenje ved- d. ?!ef/a(i njegove lepe strani, mne sredille Zato je bil v Stu-nji. ,e. ne ugonobijo senene, ki j? dentskih letih aktiven član narod--°* manjka. ... , nostno političnih organizacij v Trstu, Padovi in v Ljubljani, med vojno v okupirani Ljubljani akti ven član Osvobodilne fronte, po vojni prvi organizator zdravstvene službe mlade ljudske oblasti v Trstu, na Koprskem in v Istri, kandidat na Usti Neodvisne socialistične zveze za tržaški občinski tudi njegov človek ni le človek vidnih kontur: je predvsem človek notranjosti, ki se nam odkriva skozi hudomušnost njegovih zunanje poantiranih potez. Pa vendarle je Hlavatg ■— n metnik tudi Hlavatg človek naše narodnostno in politično angaži- i Povedati kaj novega ob Hlavatg-osemdesetletnici, ki jo praz-Jta prav na današnji dan. je sko-3 nemogoče. Mislim, da ga ni Joškega Slovenca, ki ga ne hi :0?«al kot človeka, zdravnika, r°svetno - političnega javnega de hu-a ln umetnika. Mislim, da Pa di ni zamejskega Slovenca, ki 8® ne bi spoštoval in ceml zaradi ijSf-a, ki ga je samo v teh povoj-j*Jetih prispeval k našemu skup-piu zavzemanju za uveljavitev lanske kulture, umetnosti, znd-i 8fi. profesionalnosti in sploh na-l. Prisotnosti v Trstu - mestu. J 'mu je tudi slovenska knmpo-©ta skozi stoletja oblikovala po-in značaj. br .sf. ie R°hert rodil 4. decem- V sredo. 7. T.«7Hrr uri bu v Tržaški knjigarni PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE DR. ROBERTA HLAVATYJA Monografijo bo predstavil prof. Milko Rener, urednik in avtor uvodne študije. „ 1897. leta v Ul. sv. Frančiška j dniimi roditeljev češkega rodu, (0 . 0 slovenstvo v Trstu in nje-wBj okolici v fazi prebujanja in svet, predsednik Slovensko ■ hrvaške prosvetne zveze in nato Slo- ffievanja’SlovanstvoVenske prosvetne zveze vse do - pred sestim, leti, ustanovitelj in Z občnega zbora p.d. Lipa: zgoraj delovno predsedstvo, spodaj člani prosvetnega društva PD Rdera zvezda namerava ustanoviti moški pevski zbor Pl) Rdeča zvezda iz Saleža je v vseli letih svojega obstoja in delovanja na kulturno prosvetnem področju v mejah zgoniške občine po svečala največjo pozornost gojitvi zborovskega petja. Potem ko je pred nekaj leti izključno mladina prevzela vajeti društva v svoje roke, je zaživel mešani mladinski pevski zbor, ki se je s svojo vitalnostjo tudi uveljavil v domačem krogu in žel nekatere vidnejše u-spelie. Zaradi objektivnih težav pa je začelo delovanje nekoliko šepati. posledica tega pa je bila nedavna uradna razpustitev mešanega pevskega zbora. Ker pa je ostalo veliko zanima nje za zborovsko petje in po neuradnih podatkih obstajajo realne možnosti za obnovitev pevskega zbora v drugačni sestavi, je odbor Rdeče zvezde sklenil, da. ustanovi moški pevski zbor. ki ga bo vodil Mirko Guštin. S tem v zvezi je napovedan za petek, 9. t.m., ob 21. uri v prostorih šolske telovadnice v Saležu poseben sestanek vseli zainteresiranih fantov in mož ter domači prosvetarji pričakujejo množičen odziv vseh tistih, ki jim je pri srcu slovenska zborovska pesem. -bs- .................................................................................,, S ČETRTKOVEGA OBČNEGA ZBORA V BAZOVIŠKEM DOMU Kljub nekaterim težavam je bilo delo p. d. Lipa iz Bazovice preče j uspešno Razveseljivo dejstvo je razširitev društvene knjižnice - Največji problem je z zborom, ki preživlja krizo Umrla je Kristina Lisjak-Katra zavedna Slovenka in aktivistka NOB Iz vrst zavednih tržaških Slovencev in aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja se je tiho poslovila Kristina Lisjak - Katja. Pokojnica se je rodila 27. .julija 1889 v vipavskih Šmarjah, a je že mlada prišla v Trst in je skupno z bratom Izidorjem pomagala staršem voditi gostilno v Rojanu v zgornjem delu Ulice Apiari. V njihovi gostilni so se zbirali rojanski in drugi Slo venci. Zato so Giuntovi fašisti leta 1922 vrgli ■vanjo skozi okno ročno bombo, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih eden pa je celo izgubil nogo. Po tem dogodku se je družina razkropila: eni so odšli v Ju-' goslavijo, drugi v Avstrijo, starši in brat pokojne Kristine pa so se naselili v vipavskih Šmarjah. Leta 1935 se je Kristina z možem in sinom vrnila v Trst. Odprli so trgo vino jestvin v Ulici Farneto 5 toda fašisti so jih spet prega ščih. Bila je celo tako drzna, da je od italijanskih vojakov kupovala oblačila in orožje za partizane, proti koncu vojne pa ji je to uspelo tudi pri nemških vojakih. Pri vsem tem je sama imela precej sreče, saj je nišo nikoli aretirali, pač pa so leta 1944 aretirali njenega moža, ker ga je nekdo ovadil, da se v njihovem baru v Ul. Cellini zbirajo sumljivi ljudje. Sicer pa so tudi o-stali člani njene družine delali v gibanju in doprinesli velik krvni davek za svobodo. Brata Cirila Benka so ubili domobranci, svaka Andreja Severja so domobranci vrgli v L.jublanico, nečak Emil Benko Bo gomir je padel kot partizanski komandir na Krasu. Naj bo Kristini Lisjak z ilegalnim imenom Katja lahka zemlja, za katere svobodo se je borila. Sinu E-miliju in drugim svojcem tudi na še sožalje. Moški pevski zbor TABOR -OPČINE izreka iskrene čestitke ŽIVI GRUDEN . ob uspešno opravljeni diplomi na filozofski fakulteti v Ljubljani. SPD Igo Gruden Ln osnovna šola Nabrežina priredita MIKLAVŽEVANJE jutri, 5. decembra 1977. ob 18. uri v društveni dvorani v Na brežini. Na sporedu je ‘ kratek kulturni program z igrico in obdarovanje otrok. VLJUDNO VABLJENI! Sv. Miklavž sprejema darila v društvenih prostorih od 16. ure dalje. PD KRAŠKI DOM Repentahor priredi s sodelovanjem osnovne šole ter z združenjem staršev jutri. 5. t.m.. ob 15.30 v prostorih nove osnovne šole na Colu. MIKLAVŽEVANJE Vabljeni! V Tržaški knjigarni razstavlja do 15. decembra slikar samouk VASILIJ STARZ slike na steklu z naivno in surrealistično vsebino. MiiiiiiiiiMHiiitMimiiiitiiiitmiiiiiiiiiiitimitiiituiiMiiiiiitMiMJimmmiitiiiiimHHiimiHiiiiiMiHitiiitiiiiiM Petinsedemdeset let Vaneta /obča Večkrat, tudi zaradi prevelike skromnosti, se ne piše o kakem življenjskem jubileju, čeprav bi, si njali, ker se, je v njihovi trgovini | slavljenec zaslužil vsaj nekaj vr S??® rodna dediščina, slovenstvo Pogojeno s pomočjo slovenskih fejeu Čampe in Vršaja na fiem-l0l hudski šoli v tedanji Ul. Fon-C°i (danes Rismondo) in utrjeno jkrčaSfcj gimnaziji na Krku in rai° v fcjer je tudi maturi- p01 V ta čas sodijo začetki nje-risarstva in slikanja, toda bj(lstna umetniška klica je v dalj časa predsednik Slovenskega kluba v Trstu in še to in ono, kar neposredno ali posredno spada v javno živi jen ie naše zamejske narodnostne skupnosti. Ko smo pred dnevi vnaprej počastili njegov visok življenjski jubilej v Gregorčičevi dvorani, je potem ko je potrpežljivo poslušal priložnostne nagovore, zelo preprosto povedal, da 'je tak, kakršen je, enostavno zato, ker ima življenje rad. ker je vedno rad živel, pa čeprav ni bilo zmeraj lahko in lepo. Kakor verjamemo v iskrenost njegovih risb. tako verjamemo v v tnasK, bolnišnici, naw iskrenost njegomh besed in de-‘otoška specializacija na Du- z^p mu ob današnjem jub,- K'1 in zobozdravnika praksa v ,ln za ”as f]mo\ da ,b’ in Postojni v ordinaciji, ki 'jnbil življenje se dolga leta »n 'tl* Prevzel p„ dr. Sardoču, ka- s.svmo mladostno p motnostjo po so že leta 1929 fašisti od- krnila 1 svoj in nas vsakdan. Na >!i v konfinacijo na otok Li- kravje, tovariš Robert; . ■ Končno je leta 1931 moral {(A1 Pognala kasneje, kajti med-jriVje bila še služba pri Unione "a,jca dl Sicurta v Trstu in Vo ^Pdij medicine v Ljubljani. t).?rebu in Padovi kjer je pred iftmi 50 let (15. julija 1927) Ut-rie promoviral za doktorja sploš-KO-, zdravstva. Sledila je še za-“ !‘e« v tržaški bolnišnici, nato atol, ’u in zobozdravnika praksa v JOŽE KOREN V četrtek, 1. decembra, je bil v Bazoviškem domu občni zbor p.d. «Lipa». Predsednik Darko Metlika je v svojem govoru obširno poročal o delovanju društva in se med drugim zahvalil v imenu p.d. «Lipa» in vseli Razovcev založbam, ki so se odzvale prošnji za razširitev knjižnice. To so založba Lipa iz Kopra, Pre šernova družba, Kmečki glas, založba Borec, Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga. V tej zbirki so raznovrstne knjige: od pripovednih da znanstvenih, borbenih in otroških del. Mislim, je dejal predsednik, da je želja vseh Bazovcev, da bi še ta knjižnica razvijala z narastkom knjig, kot tudi, da bi postala funkcionalna, da bi se , 83-letna Calliope Vizasci V vJJPator, 69-letna Al vise Luče '■'hiessi, 88-letna Giorgina Po- .Krzna ELEGANTNI MODELI \aSJA KAKOVOST 'BE JOPIČEV OD 42 DO 54 .. NAŠIVKl vELIK PRIHRANEK f^LUCCERIA CERVO V( | r I'E1. J9H-301 Settembre št. 16/111 stogna vd. Deluca, 61-letni Ernesto Hočevar, 66-letna Luigia Raspor por. Amicucci. OKLICI: finančnik Giuseppe Ga-lantg in študentka Maria Bocchie-ri, trgovsk, potnik Alessandro Ma rinovich in uradnica Maria Grazia Grigioni. težak Rosano Gallitelli in trgovska vajenka Antonella Pie montesi, uradnik Fulvio Parenzan in študentka Marinella Schiarelli, smetar Livio Sancin in trg. pomočnica Sonia Carli, elektromehanik Desiderio Bacci in gospodinja Ful via Bosco, uradnik Carlo Amori in uradnica Marisa Tummolo. Emilio Marianetti in Susanna Maria Vici, učitelj Mario Scarpati in uradnica Elsa Fonda, železničar Bruno Amo deo Cimarosti in gospodinja Anna-maria Sardo. uradnik Claudio Alini in študentka Viviana Caterina Va-nin, finančri stražnik Renzo Pug gioni in gospodinja Tiziana Bidus-si, delavec Fulvio Covalero in gospodinja Eleonora Brazzatti. delavec Enzo Seculin in trg. pomočnica Luciana Crisman, uradnik Enri-co Sillitti in uradnica Grazia Ferri-gno, uradnik Alberto Tucci in učiteljica Marilisa Molinari, uradnik Bruno Brana in univerzitetna študentka Iolanda Spinelli, zapriseženi stražnik Alfredo Bergamaschi in gospodinja Bianca Benedetti, zidar Ugo Zoccolo in gospodinja Silva Furlan, uradnik Alberto Mattia Fa- leschini in uradnica Dinora Slano vitz, trgovski potnik Claudio Brove in estetistka Santina Rosolen, voja ški podčastnik Rosario Mortalo in trg. pomočnica Gioconda Ciačchi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 8.30 do 20.3(1) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Ficro 2. Ul. Felluga 46. Ul. Mascagni 2. (ud 8.30 du 13. in ud 16. du 20.36) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. Via Mazzini, 9l/» Tal. 733-361 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z: arovance tNAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7 ure- dneva po prazniku To velja za zavarovance 1NAM. INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočri pa na številki 732-627 - LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 114: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121: Se sljan: tel. 209-197; Zavije; tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 2 77 11 74 28 CAGL1AR1 87 23 56 64 88 FIRENCE 85 14 2 12 70 GENOVA 60 6-1 9 48 56 MILAN 81 M 47 19 44 NEAPELJ 45 HI 80 47 88 PALERMO 20 66 48 62 39 RIM ,22 55 58 59 60 TURIN 79 51 26 2 88 BENETKE 43 7 78 24 46 ENALOTTO 12 2 X 2 X 112 X X X KVOTE: 12 točk 31499.006: H točk • 546.100; 10 točk 40.200 lir. Jože Koren 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dr. Angela Kukanje darujejo družine Vesel 25 tisoč lir z Dijaško matico. V počastitev spomina Ivana Riose in dr. Angela Kukanje darujeta Tončka in Erni Colja 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok Katje Lisja! daruje Silvana Malalan 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Angela Kukanje daruje Zdenka Šauli 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dr. Angela Kukanje daruje družina Milčka Škrapa 2.500 lir za Društvo sloven-sk h upokojencev. V počastitev spomina pok. dr. An gela Kukanje darujeta Anica in Silvan Mesesne' 10.000 lir za Dijaško matico, 10.000 lir za Glasbeno matico in 10.000 lir za ŠD Bor. , V počastitev spomina pok. Ivana Riose darujeta Anica in Š ivana Mesesnel 10.000 lir za PD Ivan Cankar. V počastitev spomina Milke Ostro uška vd. Puntar daruje družina Ma rije Kapun lfl.000 lir za Dijaško ma tico. V počastitev spomina Ivana Rio se daruje Danila Tavčar 3.000 tir za Dijaško matico. V -pomin na svoje pokojne daruje N.N. 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Marije Cjak daruje B. Gerlanc 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina dr. Angela Kukanje darujeta družini Marc ■ Škrinjar 20.000 za Dijaško matico. 20.000 za Slovensko dobrodelno društvo in 20.000 lir za ŠD Sokol. Namesto cvetja na grdb pok. Lojzke Gerdol in Avguštine Čok vd. Pec chiari daruje Ema Glavina vd. Ban 10.000 lir Skupnost Družina Op-čina. Namesto cvetja na grob pok. Alojza Žagarja in Avguštine Čok vd. Pecchiari daruje Ljudmila Batič z družino 5.000 lir za Skupnost Dru žina Opčine. V spomin na pok. nono Justino daruje Gorgio Pecchiari 10.000 za PD Lonjer Katinara in 10.000 lir za ŠD Adria. Namesto cvetja na grob Milke vd. Puntar darujeta Vanda in Lojzka Milič 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Avgusti ne Čok vd. Pecchiari darujeta Berta in Nino Posega 3.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Avguštinu Čok vd. Pecchiari daruje družina Karlo Zoc-chi 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina pok. Ivana Riose daruje družina pok. Maksa Pečarja 5.000 lir za PD Ivan Can kar Namesto cvetja na grob Juštine Pecchiari daruje Fabjo Pečar 2.500 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina dr. Angela Kukanje daruje Ema Tomažič 10 tisoč lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen darujeta Sonja in Just Colja 5.000 lir za Skupnost Dru žina Opčine. Namesto cvetja na. grob Justine Čok darujejo Miro in Oton Žerjal družinama 4.000 lir, Nevia in Germano Švara 3.000, Laura in Klavdij Kofol 3.000, M randa in Al-do Zobec 5.000 lir za PD Prešeren. V spomin na drago mamo Justino daruje hči Silvestra z možem Dor č'jem 50.000 lir za PD Prešeren. V počastitev spomina dr. Angela Kukanje darujeta Angela in Karlo Gec 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dr. Angela Kukanje daruje Darko Švab T5.C06 lir za D jaško matico in 15.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. dr. Angela Kukanj« daruje Bleda Rau-ber 10.000 lir za Dijaško malico. V počastitev spomina Angela Ku kanje daruje Marino Kralj z družino 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počasUtev spomina pokojne ma me Justine daruje hči Albina Merlak 5.000 lir za PD Lonjer ■ Kati nara. V počastitev spomina dr Angela Kukanje daruje Stanko Bole z družino 50.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Mar ja Kolariča daruje Ljuba Božiglav 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Av guštine Čok vd. Pecchiari daruje družina Malalan (Lonjer) 2.500 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob pok. Avguštine Čok vd. Pecchiari darujeta Bruno in Vittoria iz Lonjerja 2.500 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob pok. Av guštine Čok vd. Pecchiari daruje družina Andrej Kuret (Lonjer) ,3.000 lir za PD Lonjer - Kat nara. Družina pok. Ivana Riose daruje 10.000 lir za Ukmarjev dom v Šked lljll. V spomin none Kovačeve daruje dr. Košuta (Ljubo) 10.000 lir za Di jaško matico. V spomin drage Marije daruje sestra Ivana Cjak 25.000 lir za ŠD Kontovel. Cvetka Ušaj daruje 10.000 lir za ŠD Polel. V spjnr.n na Ivana Pipana daru je žena Marija 3.000 lir za Dijaško mat:co. V isti namen daruje Viktorija Mersnik 3.000 lir za Dijaško matico. V spomin na sestro Rožico daruje Marija Pipan 3.000 lir za center za rakasta obolenja »Mario Love-nati*. Namesto cvetja na grob pok. -dr. Angela Kukanje daruje družina Srečka Colje 10.000 lir za poJmeno vanje osnovne slovenske šole v Ses-Ijanu po »Karlu Štreklju*. Namesto cvetja na grob pok. Albina - Bina Hareja daruje Silvana Malalan 5.000 lir za ŠD Polet. Sedemdesetletnica Mile Hrovalin-Suban i? jo zemljo, še danes pa je kljub svo jim letom zdrav in čil in prav rad pomaga pri vsakem opravilu na njivi. Vselej je bil opredeljen za na predne ideje, pri čemer ga je vedno vodilo glavno načelo boja za na še pravice. Po značaju je zelo skromen, nikoli ni rinil v ospredje, zaradi če sar je zelo priljubljen in cenjen v Boljuncu in po vseh okoliških vaseh. Ob jubileju želimo Vanetu veli ko zdravja in zadovoljstva, čestitkam pa se pridružuje naš dnevnik, na katerega je slavljenec že vrsto let naročen. V. L. PD SLAVKO ŠKAMPERLE Sv.' Ivan - Trst vabi starše naj prjpoljelo svoje otroke na tradicionalno MIKLAV2EVANJE ki bo jutri. 5. decembra, ob 16.30 na stadionu 1. maj. Darila sprejemamo danes. 4. decembra, od 10. do 12. ure v društvenih prostorih in pol ure pred začetkom. V četrtek je v svojih rodnih Vitovljah na Vipavskem praznovala 70 letnico življenja Ljudmila Hrovatin por. Suban. Starejša škedenj-ska generacija se je dobro spominja, saj je bila vse do odhoda iz Skednja v Vitovlje, kamor se je po upokojitvi moža Ernesta preselila 1960. leta. že tedaj sivolasa Mila vedno aktivna in je bila povsod, kjer je bila njena prisotnost potrebna. Nikoli ni držala križem rok, ne pred vojno ne med vojno vihro in niti po osvoboditvi. Rodila se je 1. decembra 1907 v številni: .diužini. Osnovno šolo j« obiskovala v Vitovljah, Oseku in Šempasu, a komaj jo.je dokončala, že je.umorftla s starši in številnimi brati in sestrami po trnovi poti begunstva daleč od doma. Ob koncu prve svetovne vojne, dva brata sta med tem že padla na bojišču, se je deset lačnih ust vrnilo domov, kjer je bilo treba začeti znova. Toda kmetija ni mogla zravnati vseli, zaradi česar se je M:la odpravila v svet. Služila je v Gorici, se zaposlila v tedanji Hoffmanovi predilnici v Podgori in končno jo je u-soda pripeljala v Trst, kier je kmalu našla družiiiskega druga. Življenje ni bilo lahko, toda Mila ni nikoli pozabila svoje zemlje, ne materinega jezika, katerega ni zatajila niti v najhujših časih. Ko je v Trstu zavel veter odoora. se ie Mila povezala s škedenjskimi aktivisti in se lotila vsakega dela. Antifašisti so tedaj kar čez noč izginjali in nihče ni več vedel za njih. Mila pa ni mirovala: trkala ie na vrata zaporov, povpraševala oo tem in onem. to je bila namreč njena naloga, nosila hrano in tako zvedela za usodo marsikoga. Njeno stanovanje je bilo vedno na razpolag« za ilegalne sestanke vse do osvoboditve. a tudi po njej ni mirovala: ni bilo ne manifestacije, ne akcije, ne sestanka, ne prireditve, ki se j«. Mila ne bi udeležila. V družini je bilo 12 otrok, Mila pa je ostala sama, čeprav ne o-satnljena na svoji zemlji, kateri posveča sleherno uro in vso svojo ljubezen. Veliko je pretrpela, vendar i* njenih ust nj ne pritožbe ne tarnanja. In prav zaradi te odlike ji želimo. posebno ob tem tako pomembnem jubileju, da bi še dolgo uživala ob |x>gledu na cvetoča drevesa, na njene rože. na njene njive, ki jih leto za letom z žulji in znojem tako vneto neguje. Še na mnoga, mnoga leta! CASSA di RISPARMIO di TRIESTE razpisuje izpitni natečaj za DVA URADNIKA 3. KATEGORIJE na poizkušajo pri URADU ZA OCENJEVANJE V ODDELKU ZA DRAGOCENOSTI v zastavljalnici POGOJI: - — starost: rojeni v času od 1. 1. 1948 do 31. 12. 1956; — izobrazba: diploma državnega zavoda »Benvenuto Cellini* iz Vaienze ali spričevalo višje srednje šole ter dokazilo o vsaj triletni praksi v trgovini z dragulji; — vojaščine prost; z dnem 31. 12. 1977. Razpis natečaja je na vpogled na sedežih zavoda Cassa di Risparmio di Trieste, Istituio Statale »Benvenuto Cellini* v Va-lenzi (Alessandria) ter ustanove Associazione Italiana dei Pub-blici. Istituti di Credito su Pegno v Milanu. Razpis natečaja se lahko zahteva tudi od zavoda »CASSA DI RISPARMIO DI TRIESTE - GENERALNO RAVNATELJSTVO — PERSONALNI ODDELEK - POŠTNI PREDAL 481 CENTRO — 34100 TRST* ali pa tudi po telefonu (040/7366). Prošnje s priloženimi dokumenti, ki jih predvideva natečaj, morajo dospeti na zgoraj omenjeni naslov zavoda Cassa di Ri-sparmib di Trieste najkasneje do 31. 12. 1977.". GORIŠKI DNEVNIK 4. decembra 1977 SEJA ODBORA ZA GRADNJO V OKVIRU ANDREJEVEGA SEJMA UGODNA OCENA POTEKA GRADNJE KULTURNO-ŠPORTNEGA SREDIŠČA Položitev temeljnega kamna m vzidava spominske listine 18. decembra ob 10.30 Na sejmu kmetijske opreme v Gorici prikazujejo izdelke 350 tovarn Sejem bo odprt do prihodnje nedelje - V Avditoriju odprta razstava slik otrok iz Gorice in Nove Gorice ter fotoamaterjev obeh mest - Tradicionalni sejem v mestnem središču S seje odbora za gradnjo Kultumo-športnega središča v Gorici Na goriškem Espomegu so razstavljeni izdelki nad 350 tovarn, ki izdelujejo kmetijske stroje. To je dejal predsednik Združenja gori-ških trgovcev Gilberto Barnaba na včerajšnji otvoritvi 2. sejma kmetijske mehanizacije SMAG, ki je že včeraj privabil veliko obiskovalcev in radovednežev in jih bo še več v tednu dni, ko bo sejem odprt. Pred njim sta spregovorila goriški župan Pasquale De Simone, ki je dejal, da se Gorica s takimi gospodarskimi prireditvami uvršča v jugoslovansko-italijan-sko menjavo in predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri, ki je dejal, da se specializirane gospodarske razstave v Gorici uveljavljajo in da jih bodo v prihodnjem letu priredili kar pet. Lupieri je tudi dejal, da bo trgovinska zbornica nadaljevala z gradnjo novih paviljonov, tako da bodo bodoči sejmi lahko privabili še več. razstavljavcev in seveda obiskovalcev. Glavni govor je imel na sejmu podpredsednik deželne vlade Ne-reo Stopper, ki je omenil predvsem kooperacijo med Jugoslavijo in Italijo v dqhu osimskega sporazuma in izrazil željo, da se čim-prej zgradijo avtoport in goriška industrijska cona ter ostale infrastrukture, za kar bo denar kmalu na razpolago tako iz deželnih kot iz državnih fondov. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki tukajšnjih oblasti, gospodarski operaterji, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, zastopnik novogoriške občine Gabrijel Leban in drugi gostje. Razstava kmetijskih strojev bo odprta do nedelje, 11. decembra; danes, jutri, v četrtek in v nedeljo bo odprta non stop, ostale dni pa bo v opoldanskih urah premor. V hali Avditorija so včeraj zvečer otvorili tudi razstavo slik gori-ških in novogoriških otrok na temo lunapark. S 86 deli sode- Na seji odbora za gradnjo Kul-turno-športnega središča v Ulici I. Brass v Gorici so sklenili, da bodo svečani vzidali temeljni kamen Kulturnega doma v nedeljo, 18. decembra, ob 10.30. Ob tej priložnosti bodo vzidali tudi spominsko listino, ki so jo člani odbora odobrili in podpisali. V listini, ki jo je sestavil direktor Stalnega slovenskega gledališča dr, Filibert' Benedetič, naš goriški rojak, so opisana prizadevanja našega ljudstva v teh krajih za samobitnost ter sedanje hotenje gc-riških in vseh zamejskih Slovencev, da zaživijo polno narodno življenje. Na seji, ki jo je vodil predsednik odbora Gorazd Vesel, so se seznanili z doslej opravljenim delom na celotnem objektu. Tako so bili člani odbora seznanjeni s tem, da so bila oddana vsa dela za izdelavo napeljav v Športnem domu (elektrike, vodovoda, ogrevanja), kupljeno je bilo nadalje vse telovadno orodje za telovadnico in trim kabinet, medtem ko bo še potrebno izbrat’ material za pod ter podjetje, ki ga bo položilo. Odbor za gradnjo se je pri izbiri dneva svečanosti zato opredelil za 18. december, ker ravno v teh dneh potekajo tri leta (prvo lopato so zasadili 5. decembra 1974. leta) od pričetka gradnje Športnega doma in ker so v teh dneh pričeli kopati temelje Kulturnega doma. Predsednik odbora za gradnjo Gorazd Vesel je ob tej priložnosti •MUMiMiiiniiHtiHHiiimiiiiiiiiiiiiiMtmitiiimuiiiiiuiiuiiiiHiimiimiiMiMiiiimmimiiiiiiiiiiMniiMiititiiii SEJA JE BILA V PETEK Razprava o prosti coni v goriškem občinskem svetu Kritična ocena dosedanjega delovanja goričkega sklada • Obsojen politični terorizem dejal, da so se razmere pri nas od leta 1968, ko smo vložili prvi načrt, pa do danes, zelo spremenile. Naša narodnostna skupnost je prav sedaj v fazi pospešenih naporov za pravno ureditev svojega položaja. Slovenci v Italiji živimo danes izjemen čas ter jd od danes odvisno, če bodo naša današnja hotenja zapustila globoko in trajno sled v bodqčnosti. Sestavljanje komisije za globalno zakonsko zaščito predstavlja sad našega boja. Preko te komisije, v kateri se bo manifestirala naša enotna volja, bomo postavili temelja bodoče pravne zaščite. Kulturno-športno središče v Gorici je sestavni del prizadevanj S16-vencev v Italiji, da razvijemo varno narodno življenje. Pod njegovo streho naj bo prostor za vsakega Slovenca, da bo krepil svojo narodno zavest ter ustvarjalno prispeval k oblikovanju čimbolj žive ih prodorne skupnosti, ki se hoče uspešno spopadati z vsemi neštetimi problemi življenja na tem prostoru. »Poleg enotnih prizadevanj manjšine — je dejal Vesel — označuje sedanji čas tudi dinamičen razvoj italijanske družbe ter zlasti razvoj italijansko - jugoslovanskih odnosov, ki ustvarja ugodno ozračje ob meji, tako važno za našo rast.» Sestavili so program prireditve, na kateri bodo s tremi pesmimi nastopili združeni pevski zbori iz Goriške. Včeraj popeUla* se«si->«ilstocai'» ki ogledali gradbišče in se seznanili s posameznimi fazami izgradnje. Največ časa petkove Seje občinskega sveta v Gorici je bilo posvečenega razpravi o kontingentih proste cone in o uporabi sredstev, ki izhajajo iz prelevmanov, za kar skrbi tako imenovani goriški sklad. Do razprave je prišlo na podlagi dveh interpelacij desničarskih strank, ki sta protestirali proti povišku cene bencina in proti nekaterim načelom uporabe sredstev za gradnjo raznih infrastruktur. Razprava pa se ni omejila samo na predstavitelje interpelacij, razširila se je na vse svetovalce in končno so tudi odobrili resolucijo. Najobširnejši poseg o tem vpra-ianju je imel komunistični svetovalec Italico Chiarion, ki je tudi član upravnega odbora goriškega sklada. Obrazložil je začetne težave delovanja goriškega sklada, ki je začel s svojim delom šele pred letom dni. Ker so čakali potrditev nekaterih sklepov iz Rima (tam so ti sklepi romali od enega do drugega ministrstva) več kot osem mesecev, se j« v skladu denar nakopičil, ne da bi ga mogli uporabiti. Prav tako je Chiarion obrazložil težave v zvezi z mobilnostjo kontingentov blaga. Zakon o prosti coni namreč določa, da je moč nekatere kontingente spremeniti z drugimi znotraj že odobrene kontingentne liste. Tudi pri tem prihaja do številnih birokratskih ovir. Ob zaključku svojega posega je Chiarion predlagal resolucijo, ki so jo zatem, po več vnesenih spremembah na sestanku načelnikov skupin, svetovalci sprejeli. V razpravo so posegli številni svetovalci. Zlasti oster do demokristjanov je bil republikanec Drufuca. Oster je bil tudi poseg socialističnega svetovalca dr. Nanuta, ki je dejal, da nosi krščanska demokracija sama odgovornost za nedelovanje goriškega sklada, ker ima v njem večino in tudi ker so bili vedno v vodstvu trgovinske zbornice GLASBENA MATICA SPZ ZSKP priredi v soboto, 10. decembra, ob 20 30 v palači Attems v Gorici tretji koncert abonmajske sezone. Nastopa ŠTUDENTSKI OKTET APZ .TONE TOMŠIČ* Umetniški vodja: UROŠ LAJOVIC njeni ljudje. Dr. Nanut je tudi dal nekatere spreminjevalne in dopolnilne predloge Chiarionovemu osnut ku resolucije. V začetnem delu seje je župan De Simone obsodil zadnja teroristična dejanja proti političnim predstavnikom, časnikarjem in drugim usta novam. Z njegovimi besedami so soglašali vsi, svetovalka Pirella (KPI) je predložila osnutek resolucije, o katerj bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta. V torek stavka profesorjev ra slovenskih šolah Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, je na seji, ki je bila včeraj, 3. t.m., sklenil, da se pridruži celodnevni stavki, ki Jo Je napovedal konfederalni šolski sindikat za torek, 6. 12. 1977. Predstavitev knjig in Jadranskega koledarja v klubu «S. Gregorcih Kot smo že napovedali je klub »Simon Gregorčič* napovedal v letošnji sezoni vrsto predavanj in kulturnih večerov z aktualno tematiko. Prva dva taka večera sta že bila ob predstavitvi zajetne knjige »Sporazum v Osimu*, ki jo je izdala koprska založba Lipa in ko je v četrtek goriški odvetnik dr. Karlo Primožič prikazal najnovejše italijanske zakone o družinskem pravu. Na vrsti je sedaj predstavitev letošnjega Jadranskega koledarja in priložene knjižne zbirke. Predstavitev bo v petek, 9. decembra, ob 20.15 v dvorani na Verdijevem kor zu. Spregovorili bodo književnik Marko Kravos, ki je urednik celotne knjižne zbirke, novinar Jože Koren, ki je tudi letos uredil Jadranski koledar, pesnik Miroslav Košuta, ki bo prebral nekaj- pesmi iz zbirke «Selivci», t.j. knjige, ki je v letošnji knjižni zbirki in zgodovinar Vladimir Gradnik, ki je napisal knjigo »Krvavo Posočje*, v kateri je opisal vojne dogodke na soški fronti y prvi svetovni vojni. Kot vidimo bo napovedani kultur ni večer zelo zanimiv. Ob tej pri liki bomo lahko tudi videli prve iz' vode napovedanih knjig in koleda rja. ■tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimititiiiiiMiiiiimtmtiiiiiiiiiniRtiiiiitiitiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiilijmiiiiiiiiiHiiiiiii V PETEK POPOLDNE V SEJNI DVORANI Gospodarska kriza in večnamenski center v rešetu doberdobskega občinskega sveta Slovenski pouk za otroke, ki obiskujejo italijanske šole * Gorska skupnost bo poskrbela za popravilo gorskih poti in pogozdovanje pustih senožeti ■ Kmalu pogrebi na novo pokopališče Gospodarska kriza, k; zadnje čase hudo pritiska na delavski razred, je bila glavni predmet razprave petkove občinske seje v Dobordobu. Saj drugače tudi bi ne moglo biti, ko teži občina Doberdob na najbolj industrializirano območje goriške pokrajine. Če je res, da je tržiško območje najbolj razvito in razvejano v ponudbi zaposlitve, je tudi res, da ob najmanjši krizi je prav ta »kraj najbolj na ’ »prepihu* in prvi občuti posledice gospodarske ali politične krize. Posledice tega so zaostritev sindikalnih sporov v podjetjih, dopolnilna biagajna in odpusti. S tem v zvezi je tudi doberdobski občinski sVet zavzel ostro stališče dV*£W5' vffl-ašktJj^Sfi -sprejel resolucijo, ki poziva'odgovorne oblasti l.aj ukrenejo v-e potrebno, da se sedanja Kriza premosti. V njej je tudi rečeno, da je treba upoštevati zahteve slovenske manjšine, saj je njena ekonomska struktura, šibkejša, in zato tudi občutljivejša za vsak gospodarski pritisk. Posebno je v resoluciji poudarjena potreba po zajezitvi izseljenstva, ki tako neizprosno prazni vasi Beneške Slovenije in Kanaiske doline in to še hitreje no lanskoletnem potresu. Sedem občin tržiškega okraja je izdelalo posebno študijo, po kateri bodo odslej načrtno usklajali vsa javna dela, posebno tista, ki so med seboj vezana v raznih konzor-cialnih pogodbah. Študija se naslanja na analize raznih gospodarskih, anagrafskih,' športn'h, kulturnih, gradbenih in drugih podatkov, ki jih je vsaka občina posebej poskrbela. Zbrano gradivo je nedvomno zanimivo in pregledno s katerim bodo odslej upravitelji tega okraja lažje načrtovali svoje delo. Vendar se nam zdi upravičena pripomba, ki je izzvenela v petek v občinskem svetu v Doberdobu. V povzetkih študije ne najdemo dovolj, kot se pravi, »življenjskega prostora* oosvečenega Slovencem, saj je občina Doberdob slovenska občina, ter v ostalih občinah te g? območja prebiva dosti Slovencev, ki so se v te kraje vselili. Kaže, da tolčemo vedno na isti žebelj, vendar je treba na vsakem skupnem delu in to še posebno pri javnem upravljanju posvečati pozornost manjšini, ki je iz dneva v dan bolj izpostavljena asimilaciji, V sklepu konzorcialnega upravljanja tržiškega območja dobiva svoj .kulturno udejstvovanje, ki ho baje imel svoje središče v Ronkah. V Ron-kah žg sedaj i uspehom pripravijo prvi okrajni muzej. Oblju8lj1 'prevekke g a izdatka. Stekel je tudi načrt za razširitev nogometnega igrišča. Nekaj denarja je dežela že nakazala v ta namen vendar se pojavljajo težave v katero smer širiti Igrišče. Lažje bi bilo razširiti na zahod, vendar so tu težave z zemljiščem. Proti severu pa je skalnato pobočje, ki zahteva precejšni; denarni izdatek za ga odstraniti. Ostanejo še druge variante, ki jih sedaj občinski svet preučuje. Sestavljena ie bila štiričlanska komisija, ki bo ocenila prošnje za sprejem dv ’i novih uslužbencev. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o zazidalnih problemih in conskih porazdelitvah celotnega ur-banist-čnega omrežja. Zaradi važnosti te postavke so se svetovalci domenili, da bodo ta problem obravnavali na posebni seji. Sledila je tajna seja, kjer so raz delili 690.000 lir potrebnim občanom. lujejo učenci vseh šol v goriški občini, tudi slovenskih in otroci o-snovnih šol iz Nove Gorice, Solkana, Dobrovega in Deskel. Na otvoritvi sta spregovorila goriški župan De Simone in predstojnik Zavoda za šolstvo v Novi Gorici Miro Nakrst. -V istih, prostorih je odprta tudi fotografska razstava obeh Goric. Na njej je razstavljenih 87 fotografij. Razdelili so pet nagrad Novogoričanom in pet Goričanom. Med slednjimi je tudi Viljem Zavadlav, član slovenske Foto skupine ’75. Šolskih volitev na Goriškem ne bo Volitev v okrajne svete in v pokrajinski svet na Goriškem ne bo, ker različne komponente na slovenskih šolah niso predložile svojih kandidatnih list v predpisanem roku, to je do 14. novembra. Kakor nam je v pogovoru včeraj dejal pokrajinski šolski skrbnik dr. Camillo Imbriani, je o stanju obvestil ministrstvo in vprašal tudi po odgovoru, kako naj se v tem primeru ravna. Šolski skrbnik nam je povedal, da se učitelji, starši in dijaki slovenskih šol ne bodo udeležili volitev, ker list niso predložili. Šolski skrbnik nam je dejal, da se določilo ministrstva za javno vzgojo nanaša samo na Goriško. To je razvidno tudi iz tiskovnega sporočila, ki ga je šolski skrbnik poslal šolskim organom in tudi našemu listu in v katerem se sklicuje na ministrski teleks od 24. novembra. ♦ Nobenih vesti pa nismo mogli izvedeti o tem, kako se je ministrstvo za javno vzgojo obnašalo v zvezi s položajem na Tržaškem. Logično pa bi bilo, da je tudi tržaška šolska oblast opozorila ministrstvo na vprašanje in da je od njega prejela podoben odgovor. Akcija za bojkot volitev žanje torej vidne uspehe ter jo je potrebno nadaljevati in izpeljati. Danes, jutri in v sredo odprte trgovine Ob ‘ tradicioiiainem 'Andrejevem sejmu, ki se je urddno' 1 začel včeraj, bodo tudi goriške 'trgovine poslovale po nekoliko drugačnem urniku. Goriško županstvo je izdalo odredbo, po kateri bodo trgovine, ki imajo ob ponedeljkih in sredah obvezno tedensko zaporo, lahko danes, jutri in v sredo, 7. t.m., odprte. V sredo popoldne bodo odprte tudi mesnice. V četrtek. 8, t.m., bodo v dopol danskem času odprte le prodajalne mleka in kruha ter dežurna cvetličarna (Curato Vera — Ul. Torria ni). Županstvo je tudi'izdalo odredbo, po kateri med 3. in 13. decembrom ne velja obvezna tedenska zapora za javne lokale. • V torek, 6. decembra, ob 20. uri, bo v Domu »Andrej Budal*, seja štandreške rajonske konzulte. Razpravljali bodo o projektiranj goriški zahodni obvoznici, ki zanima štan-dreško prebivalstvo. TANDA v GORICI Ul. Cadorna in UL Morelli veleblagovnica in supermarket sta ODPBTA TUDI DANES, 4. decembra . in JUTRI, 5. decembra GRUPPO MONTEDISON STANDA NASVIDENJE? V KLUBU Novo družinsko pravo v Italiji v predavanju odv. Karla Primožiča Prisotne je zanimal predvsem novi zakon o skupnem ali ločenem premoženju rja s članki strokovne sodelav** goriškega muzeja Maddalene ni Pascoletti in drugih stroko njakov. Aktualnost tem, ki zanimajo vse naše prebivalstvo, je glavna nit, po kateri se odvija letošnja dejavnost kluba »Simori Gregorčič*. Tako je bilo tudi v četrtek zvečer, ko je goriški slovenski odvetnik dr. Karlo Primožič prikazal poslušalcem novo in zanimivo problematiko reforme družinskega prava, ki.je v zadnjih desetih letih doživelo velike spremembe, ki so odraz republiške ustave. Do teh sprememb je prišlo tudi po zaslugi sodne prakse, je dejal govornik, in posegov ter odločitev ustavnega sodišča. Podrobno je odv. Primožič prikazal- razna vprašanja, ki so poslušalce zelo zanimala, saj smo mu postavljali celo vrsto vprašanj. O-menil je nove predpise o državljanstvu dveh državljanov različnih držav, odnose med starši in otroci, ki so povsem prenovljeni. Govoril je o ločitvi zakoncev in o pravnih ter premoženjskih posledicah. Glavnino predavanja pa je predavatelj posvetil novemu premoženjskemu razmerju med zakonci, ki ga predvideva zakon iz leta 1975 in ki ga je treba urediti najkasneje do 15. januarja prihodnjega leta. Doslej je veljalo načelo, da je bilo premoženje dveh zakoncev ločeno, če nista zakonca drugače sklenila; odslej pa bo prvenstveno veljalo načelo premoženjske skupnosti, ki izhaja iz principa enovitosti družine in enakopravnosti njenih članov. V tujini to načelo je v veljavi že tjolen .sedgi- se -.Aiva.ia tudi v Italiji, fo seveda, je dejal govornik, izjeme, bodisi talce iz preteklih časov kot' iz 'orfUt bližnje preteklo* sti, ki terjajo individualne odločitve in rešitve. Predavanje je bilo izredno zanimivo in na prizadevanje Slovenske prosvetne zveze ga bo odv, Karlo Primožič ponovil tudi v prosvetnih društvih na našem podeželju. Bivši Borci bodo obiskali Metliko - Ob 34. obletnici ustanovitve brigade »Fontanot* priredi pokrajinski odbor VZPI ANPI 17. in 18. decembra avtobusni izlet v Metliko. Udeleženci se bodo ustavili tudi v Ljubljani, na Dolenjskem pa bodo obiskali tudi Dolenjske Toplice in Žužemberk. Cena izleta je 25.000. Prijave sprejemajo na sedežu VZ Pl - ANPI v Tržiču vsak delavnik med 17. in 18. uro do oddaje razpoložljivih mest. Do konca leta odprta v palači Attems razstava Edoarda Del Nerija V okviru večletnih prizadevanj za prikaz dejavnosti tukajšnjih u-metnikov, je goriški muzej Attems priredil tokrat antološko razstavo goriškega slikarja Edoarda Del Ne-rija; ki je delal v prvih desetletjih našega stoletja tako doma kot v širšem svetu, zlasti v Rimu. Na razstavi je nad 170 del tega goriškega umetnika, posodili so jih muzeju njih lastniki, v glavnem Del Nerijevi sorodniki, bratje in sestra, ki še živijo. Razstava bo v muzeju Attems odprta do konca leta. Otvorili so jo v soboto zvečer ob prisotnosti številne publike. Poleg govora komisarja goriške pokrajine dr. Sabotina Malinconica velja omeniti uvodne besede direktorja goriškega muzeja Guida Bra-daschie, ki je orisal Del Nerijev lik in prizadevanja muzeja za prikaz goriških umetnikov. Ob tej priliki so izdali tudi lično monografijo tega goriškega slika- Prosvetno društvo »A. PAGLAVEC, v Podgori vabi v torek, 6. decembra, ob 20.30 na svoj »e(*CI v Ul. Sottomonte 5, na predajanje odv. dr. KARLA PRIMOŽIČA o REFORMI ' DRUŽINSKEGA PRAVA s posebnim ozirom na najnovejša predpise o skupnem ali ločene® premoženju zakoncev. Prosvetno društvo »SOVODNJE. vabi domače otroke jutri, v P®-nedeljek, 5. decembra, ob 1®-®®’ na miklavževanje v Kulturni dom v Sovodnjah. Dijaki gimnazije-liceja »Primož Trubar, v Gorici vabijo v soboto, 10. decembra, ob 20.3® na DIJAŠKI PLES v domu Andreja Budala v Sta#' drežu. Predavanja Ženski iniciativni oobor prirc0) ^ torek, 13. decembra, ob 20. »ri klubu Simon Gregorčič v Gorici davanje o družinski vzgoji Pre” skih in( šolskih otrok. Kino poo- Gorica VERDI 15.30-22.00 »Una giornata P®£ ticolare*. S. Loren in M. M®5 ianni. CORSO 14.30-22.00 «QueU'ultin» te*. K. Bogarden. Pef MODERNISSJMO 15.20 - 22.00 questa notte*. A. M. Merli in P; jj nacelli. Prepovedan mladini P°° letom. ^ VITTORIA 15.00-22.00 »Bel «“>1 ^ 1'impero del sesso*. H. Reen)*o0<| K. Linder. Prepovedan mladini ™ 18. letom. j CENTRALE 15.00-22.00 »Silvestre^.. Gonzales, matti e mattatori*-sanka. lipi0. Trži P PRINCIPE 14.00-22.00 «11 Pr'nCI del domino: la Vita in gioco*. ^ EXCELSIOR 14.00-22.00 «L'esof«s II. - Teretico*. Aoivj Gorica in okolica SOČA »Bomba v superekspresu*- ^ film ob 16., 18. in 20. uri. , -SVOBODA »Naslednja postaja Gr ^ wich Village*. amer. film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Od poldne d0 treh*. ®' riški barvni film ob 17.00 in 1®' DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči Gorici dežurna lekarna Villa S-sto, Korzo Italia 244, tei. 83538. DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči je vlr j, dežurna lekarna S. Nicolč, G' Maggio 94. tel 73328. ^ E3S3SE0I ^ traJ)C* V počastitev spomina brat* skladatelja Matije Bravničarja jjf rujeta Vlado in Milica 20-W%jlt za sklad za nagrobni sP?: prof. Milanu Bekarju - Bršlj® mu. Namesto cvetja na grob Se Jr y? Delpin daruje družina Zofka ^Letna por. Vidoz 10.000 lir za Pr®\ i no društvo »Andrej Pagl®veC Podgori. ,e iP Namesto cvetja na grob \!e Severine Delpin daruje družin® ^ hi Klaučič 15.000 lir za ProS pod' društvo »Andrej Paglavec* v gori. erin« Namesto cvetja na grob “'.joO Delpin, darujejo Pavlinove ijjjiš lir za postavitev spomenika P® p v NOB v Štandrežu in 5.000 Dijaški dom v Gorici. Nadškof, metropolitanski kapitelj, škofijska duhovščina i® svojci sporočajo, da je v Gospodu zaspal Msgr. dr. RUDOLF KLINEC v starosti 65 let, kanonik stolne cerkve, škofijski kancler, sodn*'i cerkvenega sodišča. Jutri, v ponedeljek, 5. decembra, ob 9. uri ga bodo prenesi v stolnico. Ob 11.30 se bo nato vršilo pogrebno bogoslužje, remu bo sledil pogrebni sprevod na goriško pokopališče. Gorica, 4. decembra 1977 KULTURA 5 Hlavat.v — politični karikaturist Hlavaly — prosvetni »natakar« . ., 4. decembra 1977 Hlavaty — srečanje z osemdesetletnico Hlavaty — srečanje z lastno perspektivo VISOKEM ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU Robert Hlavaty mojster akvarela ^ Pa bi lahko tudi izvrsten karikaturist, ko bi se bil posvetil tej zvrsti redek je med slovenskimi k,0vniki umetnik, ki bi'se znal a0, dobro okarakteripirati v ka-uri, kot to zmore dr. Robert j ■-a,U. V dveh, treh potezah pod-obilnost svojega nosu, kot se n, ^orikaturo spodobi, in ie ima-p° Roberta Hlavatpja na papirju. sicer zna dr. Robert Hla-in if URt-varjati odlične karikature . oi bil zagotovo na tem področ-ko napravil, ko bi se bil po-jj'1 tej zvrsti. Toda Hlavatgjsva j0voa likovna govorica je ven-akvarel, njegova osnovna L>.Va P« sta n°š Kras in naš ' morja. J*- akvarel sta značilni in bi-Jeni dve zakonitosti: predvsem ljra akvarel biti zares akvarel. i ei voden, tekoč, sicer ne brez-(J'Ben, vendar pa tudi ne trd, kot-Pravimo; vrhu tega mora bi-^nkvarel čist, brez popravkov, zetuša. In tak je Hlavatgjev $°r«l, pa naj upodablja Kras 1 Pa morje. t^ePrav smo Slovenci tudi obmor-J narod, imamo bolj malo likov-fo.0n’ ki bi jim• bilo morje tako Ve',. *rcu, da bi ga radi slikali. fjko marin je ustvaril beneški Klodič, ki se je tako rekoč legaliziral za to zvrst, za to mo-C°‘Vel>ko se je z morskimi Utcvarin^ kriški rojak Albert Pa čeprav ga je zla usoda L1® let odrinila od njegovega itf"0- Koj za tema dvema moj-t„(0,na pa pride dr. Robert Ula-ki je posebno pred leti lt0 0 Upodabljal morske motive, v ie slikal pristanišče z ladja- fj’ žolni in mirnim morjem, ali ,°'lo peneče se valove, ki bu- kr'v °b čeri pod nabrežinskim 'Sonj. Is 0 ”endar je dr. Robert Hlavatg "jbolj doma na Krasu, pa naj \ gre za Kras v svežem pomladanskem ali bogato zelenem poletnem času, ali sredi jeseni, ko ves Kras rdi od jesenskega ruja, ali pa tudi pozimi, ko kdaj pa kdaj Kras pobeli sneg, ki kmalu skopni a ostanejo v osojnih straneh bele zaplate. Dr. Robert Hlavatg je v Kras zaljubljen in ga zato lirično, vendar pa ne osladno upodablja. Le nekaj širokih potez z medlo zeleno, rdeče-rjavo ali skoraj okra barvo med bele ali sivo bele skale ter napol okleščeno drevo ali tudj v ozadju nekaj temnih borov in že smo na Krasu, na' pravem resničnem našem Krasu, kakršnega nam ne prikaže noben tržaški likovnik, pa čeprav se Krasa loteva neverjetno veliko tržaških likovnih ustvarjalcev, tudi vrhunskih umetnikov. Veliko bi se dalo govoriti o Hlavati/jevth akMrčM‘,uo tej na videz tako preprostj v biftvu Pa tako> zahtevni >.*likovni • govorici, vendar menimo, da povemo dovolj, če podčrtamo, da spada dr. Robert Hlavatp v vrh tržaškjh likovnih mojstrov, ki so izbrali za svoje umetniško izražanje to tehniko. FRANC UDOVIČ Še ta teden bo med vami JADRANSKI KOLEDAR 1978 s priloženimi knjigami PRAZNIČNI MEDZALOŽNIŠKI PODVIG Slovenska žepna knjiga sedmih založniških hiš V prvi seriji je izšlo 12 knjig, vsaka v nakladi 10.000 izvodov po ceni od 20 do 60 dinarjev Tik pred prazniki je sedem slovenskih založnikov (založbe Borec, Upa, Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga, založba Obzorja, Cankarjeva založba in Tehniška založba) uradno predstavilo slovenski javnosti dvanajst žepnih knjig, plod dveletnega dogovarjanja med omenjenimi založbami, da bi na ta način z množično in ceneno, tako imenovano žepno knjigo, prodrlo in čim bolj množično zajelo slovensko bralstvo. Takšno pobudo, katere rezultat je pred nami ob zaključku letošnjega meseca knjige, je treba vsekakor pozdraviti, saj je znano, da prav dogovarjanje o založniških planih med slovenskimi založniki vseskozi ni dobro delovalo in vsaka založba je izdajala vse ter segala s posameznimi knjigami tudi v knjižne programe drugih založb. Sicer pa .je usoda tako imenovane cenene, mehko vezane ali žepne knjige, na Slovenskem doslej bila dokaj klavrna in čudna. Nekaj dosedanjih poskusov z izdajo žepne knjige pri posameznih zaiožbah (zbirke Zenit, Klas:e in Kiosk) je v glavnem propadlo in niso našli ustreznega odmeva na slovenskem knjižnem trgu. Nasprotno, tržišče je tokrat pokazalo, da gredo drage in razkošno opremljene knjige ali zbirke bolj v denar od cenene, žeone izdaje. Takšna navidezna anomalija na knjižnem tržišču ima sicer neko določeno opravičilo, ki bi ga lahko strnili v naslednjo ugotovitev: ker je slovenska knjiga v zgodovini slovenskega naroda odigrala žlahtno in pomembno vlogo branitelja in potrdilo slovenske nacionalne samobitnosti, je torej prav slovenska knjiga igrala v zgodovini našega naroda nekakšno vezivo in povezavo naroda, ki ni imel ne svoje državnosti ne mednarodno konstituiranega položaja v svoji nacionalni zavesti. Zato -je bil kult slovenske knjige in s tem seveda tudi nacionalne literature tisti izraz zgodovinskega subjekta slovenskega naroda kot takega, ki se je tradicionalno ohranil vse do današnjega časa, pa čeprav so se medtem objektivne zgodovinske okoliščine bistveno spremenile: slovenski narod je postal skozi revolucijo in narodnoosvobodilni boj državotvoren, sam si je izbojeval prvič v svoji zgodovini resnično svobodo in postal tako mednarodno in nacionalno samostojen v okviru socialistične Jugoslavije. In, so se vprašali slovenski založniki na omenjeni konferenci, ali,,,.»ft nmfd* > Jemi dejstvi ne spreminja gdnosdo knjige? Dorasle so namreč nove generacije, ki jih več.,o*,j>re»neni kult slovenske knjige in njegova vloga v našem nacionalnem razvoju. In te generacije imajo ali pa bodo imele zato zagotovo drugačen odnos do knjige, to se pravi, da jim mehko vezana, žepna knjiga ne bo predstavljala nekaj manj vrednega in potrošnega, temveč nasprotno, nekaj mnogo bolj praktičnega, cenenega in povsod dostopnega, kajti dejstvo je, da danes tudi po trainosti in praktičnosti ženna knjiga spričo grafičnih tehniških dosežkov prav nič ne zaostaja za tako imenovano »trdo vezano knjigo*. Na konferenci je o nastanku te pobude in tudi rezultatu, dvanajstih prvih knjigah žepne knjige, spregovoril obširneje direktor Cankarjeve založbe Miloš Mikeln, ki je poudaril, da je zbirka sad dveletnega dela in dogovarjanja med na začetku omenjenimi sedmimi slovenskimi založbami. Pred OB RAZSTA VI GORIŠKEGA MUZEJA V TOLMINIJ Prazgodovinsko naselje Ilirov Ua Mirišču pri Mostu na Soči za v arheološki dediščini vse Evrope edinstveno in enkratno odkritje! Je Galijan hraber na Padu, pred njim doraščen je tresel v ozidju se' Rim. < že močen na morju Ilirijan je bil, -k se ladije tesat je Rimljan učil. Keltov, ki so bili v starem veku naseljeni v današnji Franciji, Španiji in Angliji, pač pa tudi v gornji Italiji. Leta 887 pred našim Ilirov, ki so presene- i štetjem so ogrožali celo Rim in fi ^.Vodnikovi verzi so nas spre-kščjk1, ko smo si v poletnih me-vaij j na Mostu na Soči ogledo-Hdi ,® odkopane temelje stavb % 9niih Ilirov, ki so preš Si ?e, samo domače, pač pa h arheologe, ki raziskuje- jo j. Preučujejo davno preteklost SjjVjtienje prebivalcev v nosili Sin? ,vse tja do 800 let pred Se" Petjem, še posebej pa je \ *animanje vzbudila razsU-'1 najdenih predmetov, orodja H uVcev’ semena pšenice in pro-S u raznih okraskov, najdenih S 9t°šnjih izkopavanih na Mo-jšg? Soči. Razstavo je Goriški Pripravil v majhni leseni v Brunovem drevoredu v lf>- Odprta je bila tri dni • do vključno 21. novembra. S kot preidemo na opisovali "^stavljenih predmetov, mo-Nto \ nekaj pojasnil k na veji jih /Cinikovim verzom, ki smo ^'jšo ^Posodili iz njegove znane jjj Pesmi: Ilirija oživljena. , Pesmi je razvidno, da je Sl 'P Vodnik zelo dobro po-Viu^odovino Ilirov in drugih >i ki so živeli v pradav-SliJ Evropi. Z besedami: »Je S ?? hraber na Padu*, je Vod-Wvezal zgodovino Galcev in bi ga bili skoraj razdejali. V drugi kitici je Vodnik zapisal: *2e močen na morju — Ilirijan je bil.* Iliri so bili znani kot morski pirati in so imeli močno i mornarico že veliko let pred Rimljani, ki so svojo mornarico zgradili šele okrog 260 let pred našim štetjem za časa druge punske vojne. Za poznavanje moči nekdanjih Ilirov je značilno dejstvo, da so Rimljani podjarmili Ilire šele po sto let trajajočih hudih bojih ■ v tretjem Molet ju pred našim štetjem! Vendar so tudi še potem morali dušiti razne upore Ilirov vse do začetka naše ere. V arheološki dediščini Evrope -enkratno odkritje Arheološki oddelek Goriškega muzeja že več let raziskuje predzgodovinsko naselje na Mirišču na Mostu na Soči. Letos je zelo številna ekipa: 2 arheologa, 3 risarji, 22 študentov in 10 delav- cev-kopačev od 21. marca do 1. oktobra odkopavala in raziskovala prazgodovinsko naselbino Ilirov in kasneje Rimljanov na Mostu na Soči. Ekipa je odkopala in raziskala površinp okrog 5000 m2. Pri tem delu je imela presenetljive uspehe. Odkrila je 9 temeljev halštatskih — ilirskih objektov iz starejše železne dobe, 1 objekt iz latenske — mlajše železne dobe in 2 objekta iz rimske dobe. Pri raziskovanju odkopanih temeljev je odkrila številne predmete, ki za arheologijo pomenijo pravo odkritje. Nastanek halštatskih hiš sega po mnenju višjega kustosa, arheologa Draga Svoljščka, v dobo med 500 in 300 let pred našim .štetjem. Iz odkritih temeljev halštatskih — ilirskih hiš sklepa arheolog Svolj.šak, da so bile hiše pritlične s kamnitimi temelji, na katerih so bile postavljene lesene hiše. Kaže, da je imel današnji Most na Soči svoj začetek v 8. stoletju pred našim štetjem, in da se je odvijalo življenje tega naselja neprekinjeno vse do 5. stoletja našega štetja. O letošnjih odkritjih je arheolog Svoli-šak ob odprtju razstave najd?nih predmetov poudaril, da je to — «... v orheološki dediščini vse Ev-rooe, edinstveno in enkratno odkritje!* Pri odkopavanju temeljev hal-štaskih — ilirskih hiš, so razisko- valci odkrili več kosov glinastega ometa ali stenskega premaza. Ti kaši imajo lepe vdolbene okraske v obliki cik čaka ali spirale. To dokazuje, da so imeli Iliri razvit čut za lepoto in da so notranjost svojih hiš znali lepo okrasiti. Razstava najdenih predmetov v Brunovem drevoredu v Tolminu je bila zelo zanimiva in pregledna, čeprav je prireditelj — Goriški muzej — na majhnem prostoru lahko razstavil le del najdenih predmetov. Takoj ob vhodu na desni strani je bilo razstavljenih več predmetov, ki jih je ekipa odkrila v notranjosti temeljev rimskih stavb. Obiskovalec je lahko videl tri železne kopače - rovnce, kot jih imenujejo na Cerkljanskem in jih po vaseh še danes uporabljajo pri obdelovanju vrtov. Današnje kopače ali rovnce, se razlikujejo od rimljanskih samo v tem. da imajo ravno rezilo, medjem ko imajo rimljanske kopače ukrivljeno rezilo. Zraven kopač - rovnc je obiskovalec videl dve bronasti in eno železno pasno sponko, dve žvegli. dve oljenki in rob amfore z žigom izdelovalca. Vsi ti predmeti so iz 2.-3. stoletja našega štetja, najdeni pa so bili v notranjosti temeljev rimskih hiš. Zelo leni sta dve jagodi za ANDREJ PAGON -OGAREV (Nadaljevanje na t. straniJ dvema letoma so namreč omenjene založbe sklenile samoupravni sporazum o izdajanju žepne knjige. Omenil je podobne načine izdajanja po svetu, kjer predvsem tiste knjige, ki so postale kot vezane knjige uspešnice, najdejo potem svojo pot tudi med množične, žepne izdaje in v teh izdajah najdemo vse, praktično od Hamleta do kuharske knjige. Po svetu v tej obliki izhajajo celo leksiko ni, atlasi, teniški priročniki in znanstvena dela. Ko je govoril o razliki med novo slovensko žepno knjigo in prejšnjimi poskusi, je Mikeln dejal, da gre to pot za tako imengvani impulzivni nakup knjige, to je za trenutno odločitev kupca, da knjigo kupi. Zato bodo založniki s temi knjigami založili okrog 250 prodajnih mest po Sloveniji, od tradicionalnih knjigarn, ki jih je na Slovenskem .80, pa do veleblagovnic, večjih trafik in kioskov na železniških, avtobusnih in drugih postajah. Glede programa pa je Mikeln dejal, da žepna knjiga ne bo obsegala samo tako imenovanih laž-DLŠAN ŽELJEZNOV (Nadaljevanje na 6. strani) revije MLADIKA, št. 9 Številka se začenja z. novembrskim razmišljanjem o »kontrolni postaji*, ki da jo predstavlja spomin na mrtve, ob katerem se je treba zazreti v napake preteklosti in jih skušati v prihodnosti popraviti. Kar velja za posameznika, velja tudi za skupnost. Novembrskemu razmišljanju sta posvečeni še novelica Neve Regentove «Njen grob* in pesem Ljubke Šor-lijeve »Vseh mrtvih dan*. K realnosti se revija povrne že na tretji strani z intervjujem z znanim zamejskim športnim delavcem Ivanom Peterlinom ob njegovi radijski oddaji «Tekmujte s Petrom*. Na smotrna vprašanja odgovarja Ivan Peterlin premišljeno in mnogokrat zadene prav v srž naše športne problematike, ki pa je seveda ne izčrpa. Najlepša je v njegovih odgovorih misel, da je v življenju najvažneje ostati pošten človek in amaterski šport lahko mlademu človeku pri tem mnogo pomaga. O kiparju Francetu Goršetu ob njegovi 80-letnici, ki so jo proslavili na Koroškem, kjer umetnik živi, piše J. N., Anton Kacin pa iMiiiniiifiianiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiuiMiiiiiNiiiiaiiiiiiiiiimiHiiiuuiiiiiimtiiiMHiiiiiiiiiiiHttmitiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimtifiiiiiHimiiiiiia / SOPRANISTKA M COSSUTTA-CICam V.MAU VCROUm DVORANI •('.ti, ' vvm. ~ . . . i i« i.. . i... ,i Presenetljivo pevsko odkritje za številno domače občinstvo Sopranistka, sestra tenorista Carla Cossutte iz Kriza, je navdušila številno občinstvo s svojim motnim, jasnim in kultiviranim glasom - Umetniško je zrasla v Argentini kot solistka opernega gledališča Colon Na pobudo tržaškega društva' prijateljev operne glasbe je v sredo zvečer nastopila v mali dvorani gledališča Verdi sopranistka Pia Cossutta - Cicciari s programom opernih arij itali ionskih avtoriev. Pevka je sestra slavnega tenorista Karla, je torej naša kriška Slovenka, ki se je z družino v prvih , povojnih letih odselila v Argentino, j kjer se je i— tako kot bral Karlo *— posvetila študiju petja in po končanem študiju nastopila umetniško pot kot operna pevka. Največ, je nastopala kot solistka znamenitega opernega ■ gledališča Colon v Buenos Airesu, njene najpriljublie-nešje vloge pa so bile iz Puccinijevih oper kot na primer Mimi iz »La Boheme-t, Loretta iz »La Ron-dine» ip druge iz širokega rener-toar*ja italijanskega belcanta. Zdaj že nekaj časa živi z možem v Trstu, medtem je tudi že nastopilai e nekaterih italijanskih mestih" svojemu tržaškemu, slovenskemu in italijanskemu občinstvu, pa se je prvič predstavila v sredo zvečer v polno zasedeni dvorani *ri dotta*. .V svoj koncertni program je vključila popularne arije iz Puccinijevih, Verdijevih. Giordanovih in Catalanijevih oper (Boheme, Tu randot, Aroldo. La Rondine, La Wally, Tosca, Aida in Ples v maskah). Občinstvu se je takoj prikupila že s svojim simpatičnim nastopom, predvsem pa seveda s svojim močnim, lepim in smotrno oblikovanim sopranom z intonanč-no zanesljivimi višinami in lepo barvitostjo v srednjih in nižjih legah. Tudi kot interpretka je izpričala odlike, s kakršnimi se -rav gotovo ne more postaviti prav vsaka sopranistka, kar smo iih v zadnjih letih slišali na tržaških opernih deskah, neplede na to. da se ji je v premagovanju nekaterih zahietmejših prehodov poznalo pomanjkanje kondicije, ki je seveda pogojena s stalnim nastopanjem in umetniškim angažiranjem. Ker imamo v Trstu pevko nespornih kvalitet in še kriško domačinko povrhu; kot še eno potrdilo naravnega daru naših Hudi za petje in umetniških nagibov, bi bilo upravičeno pričakovati, da njen p red-sinočnji nastop ne bo ostal neza-pažen v odločujočih umetniških krogih našega in tudi drugih opernih gledališč. Pevko ie pri klavirju spremljal s potrebnim občutkom prof. Fabio Vidali. občinstvu pa io je predstavil prof. Giulio Viozzi. (j.k.) Pia Cossutta - Cicciari med nastopom v mali Verdijevi dvorani piše o Janezu Evangelistu Kreku pod naslovom »Bil je med nami mož ..Obravnava njegovo mladost in šolanje, vstop v javno življenje ter njegovo politično in pisateljsko delo. Ne gre za poglobljeno analizo, marveč za poljuden prikaz osebnosti tega katoliškega misleca. Milena Merlak je oskrbela izbor in prevode pesmi iz sodobne avstrijske lirike, avtorje in njihov čas pa predstavlja Lev Detela. Za zgodovino narodnostnega boja je vsekakor zanimiva objava razsodbe krminskega pretorja proti Gradimiru Gradniku. Sicer pa je razsodba že znana iz dnevnega in periodičnega tiska. Ivo Jevni-kar nadaljuje s svojo rubriko »Drobci iz manjšinskega sveta*, ki predstavlja nedvomno kvalitetnejši del revije. Martin Jevni-kar v svojem pregledu »Slovenski časopisi po svetu* piše tokrat o dnevniku «Prosveta», ki izhaja že od leta 1908 v Clevelandu in ki je vseskozi napredno usmerjen v nasprotju s tiskom, ki ga po tej vodi izdajajo begunski krogi. Martin Jevnikar piše tudi o najnovejšem romanu Alojza Rebule «Sne-govi Edena*, ki je izšel pri koprski založbi »Lipa*. Avtorju priznava «jezik ... izbrušen m prekva-šen z izvirnimi primerami, da nima tekmeca*, hda občutek je, da- v ostalem s kniigo ni kaj prida zadovoljen, vsaj ne v taki meri. kot s prejšnjimi Rebulovimi deli. Zora Tavčar se preizkuša tudi v gledališki kritiki. Z «Veroniko Deseniško* je zadovoljna in ni, predstava je «ni razočarala, pa tudi ne povsem zadovoljila*. Ima pripombe k režiji, k posameznim vlogam pa tudi h glasbi. V številki je še nekaj drobiža in pesmic, naslovna stran pa je namenjena kiparju Goršetu. , GALEB, št. 2 še dišeča po tiskarskem črnilu je pred nami druga letošnja številka mladinskega lista »Galeb*. O »Galebu* je že težko kaj novega povedati saj so si vse številke podobne kot las lasu. Toda ne te ugotovitve jemati slabo, kajti revija je skorajda vzorna tako po vsebini kot po obliki in je mladim bralcem gotovo všeč, kar dokazuje tudi njena razširjenost in priljubljenost. Pa vendar je v njej vsakokrat tudi kaj novega. Tokrat imamo v mislih predvsem srednjo barvno prilogo, ki mlade seznanja s slar venskim tiskom v Italiji od dnevnika preko tednikov, štirinajstdnevnikov, revij za odrasle in vse do revij za mlade in najmlajše. Na hrbtni strani je k vsaki publikaciji kratka preprosta razlaga. Drugi del barvne priloge pa je posvečen bohinjski progi, ki je slikovito speljana po dolini Soče in ki povezuje alpski predel Slovenije z njenim morjem pri Trstu. Tudi tokrat je v reviji nekaj (manj) dopisov učencev iz Ric-manj. Doline in Doberdoba, urednik pa objavlja seznam nagrad, ki jih bodo deležni tisti, ki so že plačali celoletno naročnino, če bodo pravočasno poslali ustrezno frankirano dopisnico. (I. k.) iiiiiiiniriiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiniinniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiiiniiititfiiiii« Mihajlo Pupin: (Mpastir ja Ao izumitelja Mihajlo Pupin je znan ameriški znanstvenik, fizik in izumitelj, po rodu Srb, iz Banata, ki je pomemben ne samo za znanost temveč tudi za Jugoslavijo, saj je po prvi svetovni vojni pomagal reševati dele jugoslovanskega ozemlja, med drugim tudi blejski kot, pred tujci. Sicer je izumil električni resonator in sekundarne rentgenske žarke. Splošno znan je postal po svojih indukcijskih napravah, s katerimi je postalo možno telefoniranje na velike daljave. Pupin je eden od trojice velikih Jugoslovanov, fizikov in elektrotehnikov, s Štefanom in Teslo. S Štefanom ni imel stikov, s Teslo pa prav gotovo, čeprav so bili šibki. Pupin je bil bolj teoretik, medtem ko je bil Tesla izumitelj, praktik. Kakšno je bilo življenje Pupina pa nam pripoveduje njegova avtobiografija. Pupin je bil doma iz Banata v bližini Pančeva. Najprej je pasel domačo živino, potem je odšel na nižjo šolo v Pančevu, potem v Prago in slednjič kot šestnajstleten fant v Ameriko. Tu je opravljal razna dela, bil je pastir, delal na farmi, potem v tovarni. Pri tem pa je ves čas pridno študiral, obiskoval koledž in bil sprejet na univerzo Columbia v New Yorku. Potem je postal profesor na univerzi, častni član raznih družb, ugleden znanstvenik, prijatelj politikov in zaslužen mož. Kot ugleden ameriški znanstvenik, ki ni nikoli zatajil svoje domovine, je umrl leta 1935. Svojo življenjsko pot je Pupin opisal v avtobiografiji. Slovenski prevod je izšel leta 1935 in ga je pripravil Pavel Brežnik. Zdaj je Državna založba Slovenije pripravila drugo, dopolnjeno izdpjo te avtobiografije, ki je izšla pod naslovom OcL pastirja do izumitelja. Izdala jg je v zbirki Biografije in opremila z uvodno besedo profesorja Lava Čermelja. V njej je pisec obdelal in na kratko prikazal življenje Jožefa Štefana. Nikole Tesle in Mihajla Pupine, .r»n znanstvenikov, fizikov in elektrotehnikov, ki so bili jugoslovanskega porekla, delovali pa so v tujini in so za ves svet doprinesli pomembna odkritja. Seveda je zlasti govor o Pupinu. V veliki meri je knjiga' posvečena mladosti Pupina in njegovemu rodu ter šolanju po svetu. Tudi prva leta v Ameriki so mnogo obširneje prikazana kot pa naslednja leta, ko je Pupin postal vse bolj priznan znanstvenik, profesor in ugledni ameriški državljan, čeprav je seveda tudi temu njegovemu življenju odmerjen znaten del knjige. Sl. Ru. Slovenska žepna knjiga Praznično obdobje se bliža in razumljivo je, da bodo od zdaj pa tja do začetna janucuia izhajal; v glavnem albumi slovečih imen To se ne bo zgodilo le po naključju Nikakor ne. Kdor bi tako mislil, bi bil res naiven. Diskografske družbe imajo vse strogo programirano. V obdobju, ko je največ deruirja v žepu (mladih), je možnost nakupa sorazmerno večja. Če boste kupili kako novejšo ploščo, se boste lahko sami prepričali, .saj boste med podatki gotovo prebrali, da se je snemanje vršilo se med poletjem, če ne še prej. Danes imamo na vrsti predpraznične plošče, srečali bomo naslednja imena: Elvis Presleij, ansambel Utopia. Bealrice Te-kielski ter irski foik-bana The Chieftains. govorili. Niti o Elvisovi osebi ne bi rad pisal, saj bi ne povedal nič novega, raje bom zapisal le par izjav, ki so jih ob njegovi smrti dah .sloveči zvezdniki. Zelo me je presunila izjava Cliffa Richarda, ki pravi: tKo bi . ne bilo Elvisa, bi ludi Cliffa Richar da ne bilo. kajti Elvis je bit prvi in edini pevec, ki je odprl pol nam. ki smo se izražal: le z glasbo. Njegova smrt je uničila tudi mene.* Reter Gabriel pravi: 8.00, 10.00, '13.00, 17.00, 19.00 in 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.20 Pisan glasbeno-govorni program;' 13.30 Perfida Rai; 14.40 in 16.30 Iz nogometnih igrišč; 15.20 Nogometne vesti; 17.10 Radio 1 za vse; 18.10 Vstopimo v komedijo; 19.30 Večerni programi: 19.35 Glasbeni program; 21.10 Radijska igra; 22.30 Soft glasba; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 9.30. 11.30, 12.30, 13.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Vprašanja Radiu 2; 8.15 Nabožna oddaja; 8.45 Televizijski programi tedna: 9.35 Oran Varieta: 11.00 Radiotrionfo: 12.15 Revival; 12.45 Trenutek resnice: 13.40 Valčki, oolke in mazurke: 14.30 in 16.30 šnortna nedelia: 15.20 Radovedna jesen; 17.15 Popevke; 17.45 Glasbeni program: 19.50 Opera 77: 21 .(K) Glasbene novosti za mladino; 22.-,5 Lahko noč, Evropa. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 9.00. 10.00, 11.03. 12.00. 13.00, 14.00, 15.00. 18.0(1, 19,()o; 22.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce,;^^ .iška .i-Sra za otroke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši. . 10.05 Panorama lahke glas- be: 11.00 Pogovor s poslušalci: 11.15 Glasba po željah: 13.10 Zabavna glasba: 13.20 Nedeljska )-e-ooriaža: 13.45 Obisk pri orkestru RTV Ljubljana: 14.05 Nedeljsko oopoldne; 17.50 Radii.«'-« igra; 19.30 Zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice: '20.00 V nedelio zvečer: 22.20 Sedmo mednarodno s--e-čanje glasbenih akademii ■ Rovinj 77; 23.05 Literarni nokturno 7.00, 8.00. 12.00. 13.00, 15.00. 19.00 Poročila: 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Ko ljudje pojejo; 11.30 «Frine», radijska i-gra; 12.05..Par besed; 12.30 Sa-madhi; 13.30 Glasbeni program z Donatello Moretti: 14.05 Učimo se slovnice: 14,20 Mojstri jazza: 14.30 Radiiska igra; 15.05 Lo spun-to: 15.45 Prvi Nin: 18.(K) Popevke: 18.35 Mladi in kmetijstvo: 19.35 Večerni prorrami. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 17.30. 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 Oni drugi dan: 8.05 Šnort in elas-ba; 8.45 Prvi in zadnji: 9.32 Radijska igra; 10.12 Povovor s poslušalci; 11.36 Programi pristopanja; 11.53 Popevke za vsakogar; 12.45 Nekoč ie bilo: 13.40 Romanca; 15.00 Znanstvena fantastika; 15.45 in 16.37 Tukaj Radio 2; 17.55 Simfonični koncert SLOVENIJA 5.00, 6.00. 7.00. 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, J3.00, 14.00, 15.00. 18.00, 19.00. 22.00. 23.00 Poročila: 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbe na matineja: 9.05 Ringa raja; 9.20 Izberite' pesmico; 9.40 Vedre metod'ie: 10.15 Kdaj, kam, kako in |W) čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj: 12.in Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 ’Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.°0 Zabavna glasba: 13 30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.30 Glasba po želiah; 15.30 Glasbeni infermezzo; 15.45 Kulturna kronika: 16.00 "Vri/li?1-*: 18.05 Izročila t’•'obletii; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna (d»cM: 19.35 Lalrio noč, otrori!; 19.Hi Minute z ansamblom Janezi Jerši-novca s planšarji; 20.00 Kulturni globus. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Poljedelstvo jutri 13.30 DNEVNIK 1 - VESTI 14.00 V teku nedelje 14.10 Športne vesli 14.20 Po vašem mnenju 15.15 športne vesli 15.20 Po kalifornijskih poteh: DESET LET SKUPAJ — TV film 17.00 Po vašem mnenju 10.20 Športne vesti 18.40 Nastopa Donna Summer Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 KAZEN, po romanu Matilde Serao. 2. nadaljevanje 21.50 športna nedelja 22.5(J Nanoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika ITALIJANSKA TV Drugi kanal 3.15 Sgdneg: Tenis AVSTRALIJA — ITALIJA 1().(K) Monginevro: Smučanje 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Ona druga nedelja 15.15 Neposreden prenos športnih dogodkov Sgdneg - Tenis: Avstralija — Italija 17.00 Comemai, glasbeni program 17.50 Napoved programa za prihodnje dni 18.05 Barnabi/ Jones CONTATTO DIFETTOSO — TV film 19.00 Italijansko • nogometno pr-, venstvo 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 NEDELJA SPRINT 20.40 Glasbeni program z Gabriel-lo Feni, 3. oddaja 21.55 DNEVNIK 2 - DOSSIER 22.50 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Na knjižnem trgu 1.3.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz P°r metila 14.25 Vzgojna oddaja 17.00 Ob petih z Romino Pomet 17.05 7'een, ponedeljkov sestane- 13.00 Argumenti, vzgojna oddaj 18.30 Presenečenje 13.50 Nabožna oddaja 19.20 Lassie. TV film fc_. 19.45 Almanah in Vremenska s*"* 20.00 DNEVNIK 20.40 Katharine Hepburn v: IL LEONE DTNVERNO F:lm je režiral , Anth°n-Harvey. V njem nastopaj še Peter 0’Toole, Jane p1; row. John Castle, AntWW Hopkins. Kino jutri , Ob koicu DNEVNIK. v parlamentu in Vremen3 skica Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim Človek in stroj n yrj 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. 13.30 Vzgoja in dežele 16.00 F orli: Gimnastika ITALIJA - MADŽARSKA 17.00 Proorom za mladino Pravljica r: 17.30 Prirode muca Silvestra. sanka 17.35 Kal se igramo? 18.00 Laboratorij 4: Fototeka 18.25 Iz parlamenta in ŠP°r vesti 18.50 Proarami pristopanja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.37 Za nedeljsko dobro jutro 9.38 Užiška republika, nadalj. 10.35 OSTRŽEK, otroška serija 11.00 KARINO, mladinska serjja 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 POROČILA 15.45 Zakoni divjine 16.10 Western tinion. film 17.50 Košarka: PARTIZAN - CI-BONA 19.30 DNEVNIK 19:50 Tedenski gospodarski ko-mčntar 20.00 l. Ivanac: NIKOLA TESLA, nadalievanje in konec 20:55 MADŽARSKA, oddaja iz cikla Stoletje revolucij 21.40 Okroali svet 22.10 ŠPORTNI PREGLED 19.05 DR1BBLING. športni Vremenska slika ,i0 19.45 DNEVNIK 2 - Odnrti s|u0‘ 20.40 Mandriir. 5. nadaljevan'® 21.35 FIDELIO. opera LikI«'1* van Beethovna „ Ob koncu DNEVNIK * ZADNJE VESTI ^ JUGOSLOVANSKA Tv Ljubljana 9.05, 10.00. 11.10 TV v šoli 17.10 Vrtec na obisku: Marši 17.25 Zakoni, divjine . „ 18.05 Merjenje elementov ofll serija 18.15 Lesno-obdelovalni stroji 18.30 Dogovorili smo se •18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK ,„sj 20.00 Ž. Kozhtc: Pravica v“ Brezje, drama 21.05 Kulturne diagonale 22.00 DNEVNIK 22.30 šahovski komentar Koper u 17.50 Košarka: JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO . 20.00 27. kanal •20.15 STIČIŠČA Nocoj oh 20.15 bo v okviril programa «Stičišča» na koprski TV (udi reportaža /. nedavnega folklornega srečanja v Kulturnem domu v Trstu pod naslTvem «čez tri gore, čez • ri dole*. 20.35 GREŠNIK IZ TAHITIJA, film 22.00 MARIJA, TV nadaljevanka, 3. del Koper 19.55 Otroški količek 29.15 DNEVNIK . f 20.35 Jugoslovanski narodni • ki, FRUŠKA GORA •„ 21.05 Odrske luči, glasbena odW 22.10 Baletni večer Zagreb 20.09 TV DRAMA 21.10 Srečanja 21.55 Doknmentami film ! 22.15 DNEVNIK 22.30 šahovski komentar m ŠVICA 19.25 Športne vesti 20.45 Fnc!klopedija 21.35 TV drama ' JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 6. DO 10. DECEMBRA 1977 TOREK, 6. decembra 8.30, 10.00 in 14.30 'iV v šoli; 16.05 Šolska TV: 17.20 Potovanje okoli 'sveta: 17.35 Ki mar, serija Zgodbe o psih, 17.55 Obzornik; 18.10 V gosteh pri »Majolki*; 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.35 G. E. Clancier: Črni kruh; 21.45 Obrazi jazza; 22.20 Dnevnik: 22.35 Nogomet: Liverpool - Hamburger SV. Koprska barvna TV ' 19.30 Odprla meja; 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.30 Nogomet: Liverpool - Hamburger SV; 22.15 Košček modrine, film. SREDA, 7. decembra 10.25 Smučanje; 17.20 Moj prijatelj Piki Jakob, otroška seri!a; 17.35 Zakladi britanskega muze!a; 18.00 Obzornik: 18.15 Na sedmi stezi, športna oddaja: 18.50 Do- ber dan, Sclišči; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Ženska v izložbi;'21.40 Kitajska, I. del iz cikla Stoletje revolucij; 22.25 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.00 Smučanje; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevniki 20.35 Nogomet; 22.40 Gospa Bovary. nadalj. ČETRTEK, 8. decembra 9.00 in 10.00 TV v šqli; 12.55 Nogomet: Beograd - Bud učno.,t; 15.00 šolska TV; 15.55 Veleslalom za ženske; 17.25 Profesor Baltazar, risanka; 17.35 Obzornik; 17.50. Doba pilule; 18.40 M. Belina: Dramatika nj.več neznanku, nanizanka: 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Prijatelji in sosedje; 20.35 Kitajska, II. del iz cikla Stoletje revolucij: 21.25 Rovinj 77, mednarodno srečanje študentov glasbenih akademij; 22.30 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.00 Smučanje; 19.55 Otroški količek: 20.15 Dnevnik; 20.35 Morski volkovi, film; 22.20 Kubikaši, dok. oddaja. PETEK, 9. decembra 8.45 in 10.00 TV v šoli; 17.15 Križem kraževn; 17.30 Morda v a,s z't'nvi: Folklora: 18.00 Obzor nik: 18.15 Pevski tabor 77: 18.45 Modeliranje in odlivanje: 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.05 Koncert v dvorani Slovenske filharmonije: 21.10 Razeiedf; 21.40 Snencer.ieVi piloti, serijski film: 22.30 Dnevnik; 22.45 Šahovski komentar. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnevni!-: 20.35 Nasilna četrt, film; 22.05 »Locandina*; 22.20 Glasbeni nokturno: Kitarist Pedro Soler. SOBOTA, KI. decembra 8.00 Profesor Baltazar, ris®11’ 8.10 Moj prijatelj Piki Jakob. • , ri ja; 8.25 Potovanje okoli s. 8.40 M. Belina: Dramatika I1ye|e- neznanka, nanizanka; 9.25 ■,e|, slalom za moške: 11.30 napredka; 12.00 Lesno obdejo' ^ stroji; 12.10 Modeliranje ‘n»nči-livanje; 16.30 A. Popovič: " ^ ka Dumas, drama: 17.30 Obzo' n. 17.45 Kaštanka. film; 19.15 K= ki ka; 19.30 Dnevnik: 19.50 Tedgo.OO zunanjepolitični komentar; * .v. Napačni človek, film: 21.45 nik* 22 99 R2S nntmvnr S E nik; 22.00 625, pogovor s šalci; 22.40 Odrske luči. Koprska barvna TV ^ 18.00 Smučanje: 19.30 p- — ... _— ----—,_ , _ ’ .g kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.3® veli pogumno: Liza: 21.25 % revolucij: Madžarska revolu Kitajski dnevnik mi zdi. nekoliko popravil Mao Ce-tnnga. Dopolnil ga je namreč takole: »V vojni je zavest odločujoča, toda brez orožja ni mogoče zmagati, Pomembno je urjenje vojske. Še celo med vojno smo vsako priložnost izrabili za urjenje. Naša enota postavlja politike? na komandno mesto, toda vojsko uri, da bi bila njena borbena sposobnost čim več j a.» Komandant ni posebno gostobeseden. Hitro zaključi: »Vojsko vzgajamo v duhu internacionalizma in odločno izvajamo linijo Mao Ce-tunga da pomagamo vsem narodom sveta v protiimperialistični in protihegemonistični borbi.» Vojsko vzgajamo v duhu internacionalizma Na sedežu polka, ki je verjetno hkrati tudi sedež divizije. imamo običajen pogovor. Pijemo čaj, besedo ima poveljnik. Skoraj prisegel bi, da bo začel pripovedovati o »bandi štirih«. In je tudi začel. Vendar me je še vedno zelo zanimalo, saj je bila to prva priložnost, ko smo lahko slišali, kako gledajo na »bando« vojaki, kako interpretirajo njeno delovanje v odnosu do oboroženih sil. »Banda,« je spregovoril komandant, «je zatirala razvoj armade. Hotela je zrahljati enotnost in disciplino obo roženih sil. Hujskala je k anarhiji. To je seveda nasploh nesprejemljivo, še posebej pa za vojsko. Poglavitni cilj vojske je bojevanje proti sovražniku. To pa ni mogoče brez čvrste discipline. Mao nas je učil, da o rezultatih vojne odločajo ljudje in ne orožje. Orožje je pomembno, toda ljudje so odločujoči dejavnik.« Tu je komandant, tako se Sprašujemo ga o orožju. Potoži nam, da ni najbolj sodobno, da pa bodo kmalu dobili sodobnejše. Seveda je /A to, da je orožje zastarelo, kriva «banda štirih«, še pred njo pa Lin Piao. Lin Piao naj bi bil namreč od vse ga začetka zoper oborožene sile. čeprav je bil njihov po veljnik. On naj bi bil tudi prvi zlorabil Mao Ce-tungove ideje o oboroženih silah. O raketni oborožitvi nam pove, da so dosegli lepe rezultate, da pa imajo rakete za zdaj še prekratek domet in da potrebujejo take z daljšim- dometom, ki jih bodo kmalu imeli. Seveda nas zanima tudi atomska oborožitev. »Tudi to bomo imeli,« pravi komandant «Kmalu jo bomo imeli.« Mimogrede ga opozorim, da bomo vse, kar nam pripoveduje, objavili. «Kar objavite, kar objavite,« pravi «Vse, kar vam pripovedujemo, je za objavo. O vsem. kar vam pokažemo, lahko pišete. Vse to, kar imamo, lahko vidite. Ničesar ne skrivamo, vse je javno. Naj vaši ljudje vedo, kako je kitajska vojska pripravljena za uresničenje Mao Ce-tungovih idej.« > Kosilo. Vojaški gostitelji so nas opozorili, da bomo jedli pač tisto, kar znajo pripraviti vojaški kuharji. Česa vsega ne znajo pripraviti ti vojaški kuharji! Jedli smo izbrano. Toda, to je postala že kar navada. Po sebno je bilo le to, da nismo jedli tako zapeto, protokolarno olikano. Tudi za mizo je bilo vzdušje bij sproščeno, kar nekam domače, kot med obiskom pri Mongolih v stepi. Kitajski oficirji so nam tako vneto ponujali pijačo, da sem prepričan, da bi nas radi videli malo okajene. Toda Kitajci očitno ne vedo, kaj zmoremo Jugoslovani. Pijače nismo odklanjali. Morda smo bili malo bolj dobre volje kot ponavadi, toda posebno dobre volje so bili zato kitajski vojaki. Ne bi bili Jugoslovani, če po takem kosilu ne bi zapeli, kar na Kitajskem sicer ni v navadi. Da pa nimajo nič proti temu, smo se prepričali že v notranji Mongoliji Prevajalci so se zadržano smehljali, spremljevalci so se delali sproščene, toda čutil sem, da se počutijo nekoliko nelagodno. Z vojaki pa smo se kljub temu tako spoprijateljili, da smo se ob slovesu skoraj objemali. Bilo je lepo in prijetno srečanje Moč oboroženih sil Ljudske republike Kitajske v notranjepolitičnem življenju je prišla še posebej plastično do izraza Prav nobenega dvoma več ne more biti, da je kitajska armada zdaj temeljni politični zaveznik Hua Kuo-fenga in da zanesljivo, če že ne vodi, pa vsaj bistveno usmerja kitajski politič ni razvoj. Vračamo se v Nanking. To je prelepo mesto, polno drevoredov, polno zelenja. Pravzaprav sploh ni ulic brez drevja in vrtov brez cvetja. Rahlo dežuje, vreme postaja nekam turobno. Morda se prav zaradi tega naši voditelji domislijo, da bi nam lahko pokazali tudi Sun C° Jat-senov mavzolej, ki je zgrajen na Škrlatnem vorljo, da je to prelep kraj v bližini Nankinga. 00 Ijemo se tja. Rodi se Kuomintang ^ Sun Jat-sen se je rodil 12. novembra 1866. leta v ' ^ tungu v pokrajini Cungsa. Datum seveda ni1 zanesljiv • nasploh velja za rojstne datume Kitajcev. Sun J^6 p nasploh velja za rojstne datume Kitajcev. Sun rojstni kraj je na jugu, nedaleč od Hongkonga, jj se je mladi Sun Jat-sen že zgodaj seznanil z zftf10 svetom. Kot mnogi drugi mladi kmetje iz tistih kr0,*eVgg» leta 1879 emigfirai na Havajske otoke in tam od sV°L«' trinajstega do šestnajstega leta obiskoval angleško no šolo. Tako je postal protestant. Leta 1883 se je . jni v rodno vas, potem pa odšel v Kanton študirat m odP1 lot": Tam se ie prvič poročil, prekinil študij, ponovno ~--,0Si val na Havaje, pa se spet vrnil v Hongkong, kjer ie d let pozneje tudi dokončal medicino. . Sun Jat-sen se je začel že zelo zgodaj ukvftrie'tj( politiko. Prek raznih tajnih društev je sodeloval v P°\ nem življenju in nekajkrat je celo predlagal cesai*sktV namestniku Li Hung-čangu reformo kitajskega cesar^ Leta 1884 je Sun Jat-sen v Honoluluju ustanovil zC**oi nje za preporod Kitajske, organizacijo s kitajskim Hsing Cung-hui. Že naslednje leto je spodbudil Prebl!s« Kantona k vstaji. Vstaj'a se ni posrečila in Sun je pobegnil na Havaje, od tam v ZDA in potem v i kjer ga je kitajsko veleposlaništvo takratnega cesars^ , grabilo. Zgodba o njegovi rešitvi je nenavadna. ^ je na Japonskem in leta 1905 ustanovil novo orgAPil^ ^ revolucionarno združenje Tung Men-hui. Začel je izd jtft časopis Min Pao. Ko je 10. oktobra 1911 propadlo k , sko cesarstvo je bil Sun Jat-sen v ZDA. Toda km®11 je vrnil na Kitajsko. TRIESTINfl V GOSTEH Vala bo v Cremi ■ Tekma bi morala biti dokaj izenačena listina gostuje danes v Cremi, bo spoprijela s tamkajšnjo uj? Pergocreme. Zgodovina med-LrJnih srečanj je pravzaprav ze-®tka, saj sta se prvič ti dve srečali prav v lanskem pr-ta!?viu’ kjer so v Cremi slavili do-J1"! (2:1), v Trstu pa so se u-Jav^li Tržačani (2:0). Srečanje bo .1 prav gotovo tudi tokrat zelo »no, saj sta obe moštvi ena-Domačini bodo seveda i- 1,7 ^St' d' zmago, Tržačani pa bodo osvojiti točko. Po zares kla-1.71 domačem nastopu proti Sere- ^jer je Triestina, kljub zmagi, Sjjbla izredno slab vtis, od ~*nov ne moremo' pričakovati 7 več kot dobro igro v obram-. Predvsem pa ojačeno in nepro-vežno linijo. f^PPlgem času bo tokrat nastopila letina v popolni postavi, saj sta Trainini kot Lucchetta popol-okrevala in bosta prevzela »csto v postavi. Fontana bo ^.končno le zaigral na sredini saj bo obramba, prvič letos, ,kot sa jo je zamislil trener Bjavini, Na sredini igrišča bo uTlavini uvrstil kar št:ri igralce, P®neni, da bo trener žrtvoval jj-oJCa. p?,*o Marcolini, Andreis in Dri l^jb-jžno enaki formi, bo odločitev 'e v zadnjem trenutku. Trie-bo torej igrala s sistemom O ki je v modernem nogometu Ll običajna razporeditev za na-tjs110 igro, pri Triestini pa je pz doka, previdne taktike. L/*isterica bo torei naslednja: C^iini, Lucchetta, Berti, Politti, . Pa,ne. Snlvadori, Andreis, Fon-Marcolini (Dri). Trainini, Ca' A. K. ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet 3. ITALIJANSKA LICA V PRVENSTVU DEKLIC Hričljiv uspeh Bora (r " OMA A 3:0 15:1, 15:3) A: Cus, Kalc, Vigini, Gerdol, Lj'Zupančič, Irena in Sonja Ga y;C|* Zoch, Načinovi, Maver. kje ^delje so borovke znova pokati oomogeno igro in so z lahkoto lagale. Zlasti so izkoristile ne-'UL.Oost v vrstah AMA A. V Boro-itfjPi se je izkazala Viviana Cus, V svojem zadnjem prvenstvenem nastopu so mladinke Brega zamudile lepo priložnost, da pridejo do prvega para točk. Čeprav so zaigrale v okrnjeni postavi, so vseeno s prikazano igro zadovoljile. V prvih treh setih sta si bili šesterki povsem enakovredni, le v ključnih trenutkih so bile italijanske odbojkarice pri-sebnejše, tudi zahvaljujoč se njihovemu daljšemu igralnemu stažu. Brežanke so od časa do časa i-grale zelo dobro, niso pa bile sposobne zaigrati skozi vso tekmo na isti ravni. Kljub vsemu lahko ocenimo ta nastop, in tudi celotno prvenstvo, kot pozitivno za naša dekleta, ki potrebujejo čimveč tekem, saj si le tako lahko naberejo prepotrebne izkušnje za bodoča zahtevnejša tekmovanja. MIG OBVESTILO ŠD SOKOL obvešča, da je začel tečaj rekreacijske in predsmučarske telovadbe za odrasle. Treningi so vsak petek, od 20.30 do 22. ure, \ telovadnici italijanske srednje šole v Sesljami. MINIBASKET «TROFEJA ZINI & ROSENWASSER» BOR B IN KONTOVEL USPEŠNA V tolažilni skupini so vsi slovenski zastopniki ostali praznih rok Ta teden so se začele finalne tekme te trofeje. Kot je znano, nastopa v tem prvenstvu kar sedem slovenskih ekip, od katerih so tri v el'tni skupini (Bor B. Kontovel in Sokol A), štiri pa v tolažilni skupini (Bor A, Breg, Polet in Sokol B). To kolo ni bilo najuspešnejše za naše peterke, saj smo zabeležili le dve tesni zmagi Bora B in Koatovela. Elitna skupina Bor B i Kontovel sta sicer zmagala, nikakor pa nista ekipi zadovoljili obeh trenerjev. Pri boroycih je bil kot običajno najboljši strelec Bradassi ni pa zaigral dobro kot v prejšnjih nastopih. Kontovelci so igrali precej slabo v obrambi, v napadu pa sta zadovoljila le Gulič in Gruden. Našo tretjo ekipo v tej skupini, Sokol A, je v Nabrežini premagal eden izmed favoritov za končno zmago, ekipa Visintini. Na-brežinci so zaigrali slabo predvsem v obrambi, kjer je bilo vse preveč nepazljivosti. Predvsem sta zašla v slab dan Bandelj in Devetak, medtem ko je Ušaj zaigral na (običajna) visoki ravni. IZIDI 1. KOLA Don Bose — Libertas 55:40 Kontovel—In ter Milje 49:46 Inter 1901 — Servolana A n.o. Sokol — Visintini 40:67 Bor B — Ferroviario 25:25 LESTVICA Don Bosco, Bor B. Kontovel in Visintini 2, Servolana A, Inter 1904, Sokol A, Libertas, Ferroviario in Inter Milje 0. Tolažilna skupina V tej skupini so, žal, vse naše e-kipe izgubile. Moramo pa omeniti, da so te ekipe v glavnem sestavljene iz igralcev, ki so tudi več let mlajši od norme in si torej nabirajo izkušenj za bodoča prvenstva. Od slovenskih zastopnikov se je najbolj izkazal Breg, ki je po mnenju trenerja Davida Čoka odigral svojo letošnjo najboljšo tekmo. Posebno se je izkazal Klabjan. Polet je gladko izgubil proti solidnemu Don Boscu B. Kot po navadi so Openci imeli porazen odstotek pri prostih metih (2:16). Naj višji poraz je zabeležil Sokol B, predstavniki nabrežinske ga društva pa so se izkazali z borbenostjo in požrtvovalnostjo. Bor A je v tem kolu počival. IZIDI 1. KOLA SGT — Servolana B 72:26 Breg — CAMB 34:42 RCT — Sokol B 88:3 IIIIIIIIIIIMIIIIMIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIlMifiiiiiiiiiMiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiillilliiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiilltIMIIMIIIIl NOGOMET V NARAŠČAJNIŠKEM PRVENSTVU MLADOST PRIJETNO PRESENETILA Tildi doberdobska naraščajniška ekipa neporažena Mladost — Staranzano 0:0 MLADOST: Sandi Gergolet, Dario Gergolet, Jarc, Lakovič, Devetak, Lucijan Frandolič, Zvonko Frando-lič, Lavrenčič, Gerin, Edi Gergolet in Vižintin. Naraščajniki enajsterice doberdob-ske Mladosti je v prvem kolu drugega dela lega prvenstva doma remizirala proti enajsterici iz Starancana. Moramo pa povedati, da rezultat ni pravičen, saj ne kaže realnega stanja na igrišču, ker-so naši nogome- LESTVICA (veljavna do zadnjega kola prvega dela prvenstva) Fogliano 15; Monfalcone 13; Sp-stiana 12; San Marco 10; S. Canzian 9; Ronchi 8: Fossalen 7; Staranzano 6; Romana 6; Mladost 4. F. G. izgubili tekmo tudi z dokaj šibkim Inierjem od/Sv. Sobote. Gostje so vsekakor v tej tekmi prikazali večjo uigranost, saj so z nevarnimi napadalci stalno ogrožali Smotlakova vrata a je naš vratar ubranil nekaj nevarnih strelov. Naši zastopniki pa niso imeli dovolj moči, da bi izid j vsaj uravnovesili, ker niso bili v napadu nikdar res nevarni. S tem ZAČETNIKI Začetnijci Mladosti so v 9. kolu [ porazom so še vedno ustaljeni na prijetno presenetili in na domačem jadnjem mestu lestv ce. igrišču premagali enajsterico iz Tr žiča s teniškim izidom 6:2. V zad taši v vseh elem°ntih igre popolnoma | njem kolu pa so nepričakovano po-nodigrali nasprotnika. j polnoma popustili in v gosteh podle- ga namreč vidno boljšo pripra- •: Tokrat moramo pohvaliti celotno tr?.'škl Romani kar s štirimi go-' oolgc izkušnje v ! i-vi erip; j f,kiD0 saj sn v^: jgra|cj jerai; v h razlike. V naslednjem kolu se bo- . ekipo, saj so vsi igralci igrali v setu so «plave» malo po- -yy»jah lastnih sposobnosti. Predva- CBem je splave*’ kmalu ta/®1«* in pokazale so kaj zrno MLADINKE Breg s 15:10, 12:15, 15:4) Trenta, Slavec, Cej, Žer-t^epančič, Premolin, Korošec, Cr jali so zelo hiter in zanimiv nogomet, posebna pohvala pa gre tudi požrtvovalnemu trenerju Šuligoju. Izidi zadnjega kola prvega dela naraščajniškega prvenstva;*, Staranzano - Romana S. Marco - Sistiarta 1 S. Canzian - Fossaloft" Monfalcone - Fogliano Ronchi - Mladost 1:1 1:1 3:2 2:2 2:2 do naši najmlajši predstavniki doma spoprijeli z enajsterico iz Vrhovlja-na, ki sodi med šibkejše ekipe tega prvenstva. IZIDI 9. KOLA Mladost - M £ so Wi H spominska knjiga , dl' *ilti . 'kišj taborniki, njihovi sorodni J*1 usi, fci so nas kdaj obiskali S taborjenju, vedo, da nas Saa akc'i* spremlja spominska u katero/ vpisujemo svoje t’ Lj^jmijnejie statistične podat-Vihate turističnih postojank; pa obiskovalci se vpisujejo \n°° tu pa lam napišejo tudi H*v°j° misel. Srtib^iv hrani že nekai tdko po-spominskih knjig. Prvo spo- i? r^sCn^°° pa smo v dar Ji) h lem prvem taborjenju leta polzeli v Savinjski dolini. Ne nr 1103 so LoborUi prekmurski j hi rodu Veselega vetra. S so-^ navezali tesne stike in ob ! rjQ. teh obiskov so nam prinesli Si j spominsko knjigo s posveti X p vrsto podpisov vseh tabore Vj^pelilo je v verzih in meni HJJ. je prav, da ga spoznajo vsi %$}. teborniki, pa tudi vsi naši bratom in sestram t vHm bil je stisk roke, 'žj-hipu me je ves ogrel, to , bii dušo in srce. ha večer ogenj zagorel. S na večer ogenj prasketal ie J Plamen smo molče strmeli, <9 Sak od nas spoznal, , s kljub temu niso znali navdušiti gledalcev. Njihov nogomet je bil bled, neučinkovit, nezainteresiran, še najbolj podoben (ne preveč obvezujočemu) treningu in če k temu dodamo, da domača enajsterica ni pokazala nič posebnega niti tehnično, potem že lažje razumemo, zakaj po tekmi niso proslavili niti z rado- stjo, niti s šampanjcem. Cilj — po tovanje v Argentino — je bil sicer dosežen, toda vse kaže, da bo moralo vodstvo italijanske državne reprezentance v preostalem času še mnogo storiti, če bo hotelo v Južni Ameriki tudi kaj doseči. Ne smemo namreč pozabiti, da je Italija tudi v včerajšnji tekmi proti šibkemu Luksemburgu, ki je sicer le enkrat samkrat ogrožal Zoffa (pa še tedaj ne nevarno), od treti golov kar dva dosegla predvsem po stoodstotni krivdi dokaj naivne nasprotne obrambe in precej manj po zaslugi spretnosti svojih napadalcev. Toda kljub temu, najvažnejše je tu: vozovnica za Argentino. Za vse ostalo pa je tudi še dovolj časa. TENIS Avstralija — Italija 2:1 V nadaljevanju finalnega teniškega srečanja za Davisov pokal je v srečanju dvojic Italija premagala Avstraljo s 6:4, 6:4 in 7:5 ter je tako trenutno stanje 2:1 v korist Avstralcev. Za Italijo sta igrala Panatta in Bertolueci. za Avstrali jo pa Alexati-der in Deni SMUČANJE MONTEGENEVKE - Na medna rodnem ženskem smučarskem tekmo vanju za svetovno serijo so dosegi v vzporednem slalomu tak vrstni red L Mprerod (Švica) 2. Serrat (Francija) 3. Eberle (Avstrija) 4. Moser-Pidll (Avstrija) 5. Fischer (ZDA) 6. Habersatter (Avstrija) ttlllllttlllMIlIttllllllllllHIHSIlIHMIlMIIIlMMIIHHIHHlIUIIIIIIIIIIIIItlllltllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIII ATLETIKA KROS ADRIE Car bone jeva in Z ud ek prva med najmlajšimi Tekmovanje je oviralo slabo vreme Včeraj je ŠD Adria priredilo na Katinari kros za svoje najmlajše člane. Zaradi slabega vremena je bila udeležba na tekmovanju skrom nejša, kot je prireditelj predvideval. DEKLICE (tek na 400 metrov) 1. Lorella Carbone 1 ‘28” 2. Elena Lorenzi 1’30" 3. Elizabeta Malalan 1'34” DEČKI (400 metrov) 1. Sandro Lorenzi 1’37" DEČKI (1.1C0 metrov) 1. Sandro Zudek 3’48" 2 Fausto Bonanno 4 01'' 3. Damjan Glavina 411" 4. Fulvio Benci 4'18" V četrtek zjutraj pa bodo mladi predstavniki Adrie nastopili na krosu na štadionu «1. maj*, skupno z Borom in Levstikom. R. Pečar KOŠARKA Spet zmaga Bresta Ljubljanski Brest si je v L jugoslovanski zvezni moški košarkarski ligi ponovno priboril zmago ter tako vztraja v borbi za uvrstitev med najboljša moštva letošnjega prvenstva. Tokrat je imel pred seboj sicer šibkega nasprotnika, katerega je z lahkoto premagal z 20 točkami razlike, potem, ko si je priboril najvišjo prednost celo 27 točk. V Brestovih vrstah so tokrat zaigrali prav vsi igralci, razen Jesenška, najboljša strelca pa sta bila Subotič (26) in Jelovac (25). * Sinočnji izidi L lige: Brest - Beko 89:69 Metalae - Dalvin 101:81 Radnieki - Rabotnički 101:85 Bosna - Borac 119:97 Jugopdastika - C. zvezda 107:92 Tekmi Partizan - Cibona in Kvar- ner - Zadar bosta danes. * # * V anticipirani tekmi L italijanske košarkarske lige je v Bologni Emerson premagal Femet Tonir z 80:75. MINIBASKET TURNIR ZINI & ROSENVVASSER Bor B — Libertas 36:44 (16:18) BOR: Bradassi 25, Jagodic, Zac caria. Jogan 2, Paoli, Semen 3, Aleksij Tavčar 4. Slama. Krapež 2. Boris Tavčar. Vascotto, Lokar. V sobot« je peterka Bora B odigrala drugo tekmo finalnega dela turnirja v Ul. Caravaggio. »Plave* je premagala peterka Libertasa. Čeprav so zgubili, so Borove1 pokazali lepo in učinkovito igro. V dru gi četrtin' srečanja so nasprotniki menjali obrambo in iz cone prešli v presing, a to ni motilo borovcev. Kljub temu, da so se dobro izka zali pa jim ni uspelo uhajati na koš in zato tudi niso prišli do zmage. Pohvaliti pa moramo vse mo štvo, čeprav je bilo poraženo, bi zaslužilo zmago. Štefan ODBOJKA Mošxa B liga Sile Treviso - Bor 3:0 (8, 7, 12) Zenska B liga Libertas FV - Bor 3:1 _12 g' OMA ’ — Sokol 3:0 (6. Mladinke Sloga - CUS (7,14, 9, 7) 11:1 HOKEJ NA LEDU 1. jugoslovanska hokejska uga. Olimpija - Jesenice 4:3 Kranjska gora - Medveščak 3-4 NOGOMET 1. jugoslovanska nogometna liga: Dinamo - Budučnost 4:1. Nekatere spremembe Za danes napovedanega nogomet nega srečanj naraščajnikov Maria no - Juventina in začetnikov Ju ventina - Mariano ne bo. Srečanje naraščajnikov so odpovedali. OBVESTILO ŠD ADRIA prireja v sredo, 7. t.m., ob 20. liri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR v prostorih PD Lonjer - Kalinara, Lonjersku cesta 285. z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Poročila 3. Razprava 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve novega odbora 6. Razno TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo PRIPRAVE NA POMEMBNO ZBOROVSKO REVIJO V soboto «Pesem v prijateljstvu» Nastopil i bodo slovenski, italijanski, hrvalski in furlanski zbori V Kulturnem domu v Trstu bo v soboto, 10. decembra, druga mednarodna revija pevskih zborov «Pe-sem v prijateljstvu*, ki jo prireja Slovenska prosvetna zveza. Gre za pobudo, ki ni le prijetna priložnost za ljubitelje lepega petja, da prisluhnejo kakovostnemu zborovskemu izvajanju, temveč tudi nadvse pomembna priložnost, da si ljudje različnih kultur in jezikov s pesmijo povemo, kako si želimo sodelovanja in medsebojnega razumevanja, da bi ta majhni predel- Evrope, od vedno na prepihu najrazličnejših tokov z Vzhoda in Zahoda, postal resničen in trajen zgled miroljubnega sožitja, konstruktivnega prelivanja kultur in humanejših družbenih odnosov. S tem sporočilom se bodo tržaškemu občinstvu oglasili z odra Kulturnega doma slovenski, italijanski, hr-vatski in furlanski pevci. Vabilu Slovenske prosvetne zveze so se za letošnji nastop odzvali moški zbor «Igo Gruden* iz Nabrežine, kol predstavnik 'slovenskega življa v italijanskem zamejstvu in šentjakobski zbor za koroško zamejstvo. Nastopila bosta nadalje tržaški italijanski pevski zbor »Alabarda* in furlanski zbor «Gottardo Tomat* iz Spilimberga. Na tem pevskem večeru bo kot lani prisotna tudi italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji. Tokrat bo na vrsti zbor obalne samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in kulturo italijanske narodnosti s Koprskega. Iz matične domovine se bo revije udeležil znani moški pevski zbor »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, kot drag gost pa bo nastopil tudi mešani zbor «Kolo» iz Šibenika, ki ga uvrščajo med najboljše v 'Jugo- j slaviji. | dalo tiskovno poročilo, v katerem opozarja, da ni treba tega glasovanja oceniti kot splošno politično dejanje, kajti vsem je znana, dg upravlja tržaško pokrajino manjšinski odbor, pač pa kot nasprotovanje uveljavitvi zakona o zaposlovanju mladine, ki so ga v parlamentu odobrile vse demokratične stranke, vendar nekatere na krajevni ravni ovirajo izvajanje tega zakona. V tem primeru pa je KD celo zavrnila predloge, ni so jih v zvezi s tem postavile nekatere katoliške organizacije. « Zakonski osnutek (Nadaljevanje z 2. strani) gradnje ljudskih stanovanj, ki so za slovenski živelj vse bolj in bolj nevarni. Med razpravo je bil govor o volilnih obveznostih, ki bodo kmalu v ospredju naše politične javnosti: izrečena je bila nujnost, da Slovenska skupnost nastopi na prihodnjih deželnih volitvali tudi v videmski pokrajini tako da bo s svojo prisotnostjo dejansko krila vse Slovence v Furlaniji - Juli jski krajini. V ta namen je bila izražena želja, da pride do eventualne koordinacije delovanja tudi z drugimi političnimi formacijami, ved- no v duhu sklepov II. deželnega kongresa stranke, da ima narodna manjšina pravico do svojega poli ličnega zastopstva v izvoljenih organih. Glede vprašanja stikov in sodelovanja z drugimi manjšinami, je bilo ugotovljeno, da je povezovanje z drugimi manjšinami v Italiji in Evropi za slovensko narodnostno skupnost v Italiji življenjskega pomena, da bi tako lahko valorizirala samo sebe v evropskem merilu, kar bi moralo priti na dan že na prvih volitvah za evropski parlament. Deželni svet SSk je nato obravnaval povrnitev obiska delegacije SZDL SR Slovenije, ki bo 10. decembra 1977. Delegacijo bo vodil predsednik Mitja Ribičič, poleg njega pa bodo še referent za manjšinska vprašanja Hartman in predstavniki obmejnih občinskih skupščin od Kopra do Jesenic. Delegacija SZDL bo s predstavniki SSk imela razgovore v Trstu, na Goriškem in ■ v videmski pokrajini. Med drugim je bilo sklenjen'0 proslaviti 30-letnico samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji. Proslava bo 18. decembra v Gorici. Spomladi je napovedan obisk delegacije Narodnega sveta koroških Slovencev in I. deželno srečanje mladinskih organizacij SSk- SILVESTROVANJE 77 športno društvo BREG vabi na veselo silvestrovanje, ki bo v prostorih kulturnega doma «F. Prešeren* v Boljuncu. Za enkratno razpoloženje bo poskrbel ansambel «The Lords*. Rezervacije in vstopnice so na razpolago v kulturnem domu «F. Prešeren* od 9. t.m. od 18.30 do 20.30. Mali oglasi S seje repentabrskega občinskega svela V petek zvečer je bila sej' repen-tabrskega občinskega sveta, ki je med drugim odobril tabele glede določitve tarif za urbanizacijo. Zaradi podrobne obrazložitve zadevnih zakonskih predpisov se je seja precej zavlekla. Zato bo prišlo županovo poročilo na dnevni red prihodnje seje. Na petkovo seji je občinski svet odobril nekatere sklepe odbora, in sicer izdatke za nekatera nujna javna dela (javna razsvetljava in poplavila občinskih zgradb), odpoved služb? (psihppedagoške) Nadji Filipčič ip sprejem Sabine Knez. Odobrili so obračun za leto 1976 in izvolili oziroma potrdili revizorje računov za leto 1977. Na zadevno vprašanje svetovalca Alojza Miliča je župan odgovoril, da se bodo spomladi začela dela za dokončno ureditev športnega igrišča, prav tako se bodo začela tudi dela za razširitev otroškega vrtca, PSI o glasovanju v pokrajinskem svelu Jutri se ponovno sestane tržaški pokrajinski svet. ki bo razpravljal o nekaterih vprašanjih v zvezi z osebjem in o drugih vprašanjih upravnega značaja. Po nenavadnem zaključku zadnje seje, ko je opozicija pri glasovanju o predlogu o pošolskem pouku v bivšem zavodu za handikapirane preglasovala levičarski odbor, je pokrajinsko tajništvo PSI včeraj iz BENEŠKI DNEVNIK Komunisti za čimprejšnjo obnovo prizadetih krajev AŽLA — Zopet odločen glas proti zamudam pri uresničevanju načrta za obnovo krajev, ki sta jih maja in septembra lani tako hudo prizadela izredna potresna sunka. Tokrat je prišel iz komunističnih vrst, iznesel pa ga je predsednik pošebne deželne komisije Furlanije-Julijske krajine, ki je zadolžena za STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ALVIERO NEGRo BUNKER komedija v dveh dejanjih Iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Božo /.uanella Kostumi Marija Vidau Lektor Božo Zuanella Režija in scena JOŽE BABIC v mAeljo, 11. decembra, ob 15. uri v gledališču «A, Ristori* v ČEDADU Odhodi avtobusov: I. avtobus — ob J4. uri: Kras-Prapotnica - Lombaj - Klodič -Čedad. II. avtobus — ob 14. uri: Gorenj Trbi - Srednje - škratove -Čedad. III. avtobus — ob 14. uri: Oblica - Ravne - Škratove - Čedad. Odhod avtobusov iz Čedada: ob 17.30. odstranjevanje posledic ujme, Ma-grini. Deželni svetovalec KPI je na skupščini, ki so jo sklicale partij ske sekcije Nadiške doline, odločno zatrdil, da je treba čimprej nadoknaditi zamude pri uveljavitvi deželnega zakona št. 20 v korist prizadetih po potresih. Hkrati se je treba zavzeti tudi za čimprejšnjo izpeljavo tako imenovane normativne fazi' v okviru zakona o obnovi, sicer bo furlansko prebivalstvo kaj kmalu ob vse potrpljehje. «■ Magrini je pripomnil, da lahko posledice potresov sprožijo nov val izseljevanja; ljudi je treba vsekakor zadržati na domačih tleh, to pa bo seveda mogoče le z dejansko obnovitvijo porušenih poslopij oziroma z raznovrstnimi gospodarskimi pobu dami povsod, kjer so te potrebne — posebno še v goratih območjih. Komunistični predstavnik je nadalje naglasil potrebo, da se poenostavijo in s tem pospešijo postopki za ponovno vseljevanje v poškodovane stanovanjske zgradbe, oziroma, da se pojasnijo ustrezna navodila tehniških organizmov. Magrini je potem omenil nujnost uveljavitve zakona 30, ki je bil izglasovan že pred šestimi meseci pa vedno ni bil uresničen. Na skupščini so spregovorili poleg drugih Borghese, Domeniš, Cu-mer, Rosina, Zufferli, Izidor Predan in Pavel Petricig. Zlasti zanimivi so bili posegi nekaterih žensk iz Ažle, ki so navzočim predočile težke življenjske razmere po narav-t-i katastrofi z dne 6. maja lani. Zt.i.ilt se poročit!'.' informacije a-gencija tConoscersi*. Ul. Pelhccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tet 295923. »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. pam železnina IVI STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI import-export za Industrijo, kmetijstvo In zo dom TRST (Indullrljlka tona) do M jo, in - t«i mm LUCIJA PORTOROŽ. Prodajam hišo z vrtom 800 kv. m. Tel. Trst 821047 od 13. do 15. ure ob delavnikih. PRODAJAM. Večjo količino rabljenih strešnikov po nizki ceni. Domjo 137 (Pri spomeniku) tel. 822002. ■ Ognjeni vrtiljaki za praznične priložnosti ■ Rakete ■ Zažigalne vrvice v škatlah ■ Petarde v ■ Bakle za smučarje Pooblaščena trgovina GB. BERNARDI Ro|an - Ul. S. Ermacora 2/4 TRST NOVO NA OPČINAH šport Na Opčinah je bila prejšnji teden odprta nova trgovina s šport' nimi artikli. Lastnica trgovine Nadija Rettar je okusno in n'0' demo opremila prostor. V njej dobimo veliko izbiro opreme za športna udejstvovanja in za rekreacijo. Zlasti v tem času F na razpolago smučarska in zimskošportna oprema: najnovejši modeli smuči, smučarskih čevljev in konfekcije za na sneg-Za kvaliteto jamčijo svetovno znani proizvajalci športne opre" me. Poleg tega je še na razpolago velika izbira športne kon' fekcije, telovadnih copat, raznovrstnih artiklov za v hrib® in na sprehode. PRIDITE NA OGLED PREPRIČALI SE BOSTE! Narodna ulica 87 toioč w ttfstu PRODAJNA RAZSTAVA BOŽIČNIH DARIL 25. novembra / 4. decembra 1977 Tržaški velesejem VSTOPNINA: 1.000 LIR (ZNIŽANA 800) TRG DE GAŠPER! 1 URNIK; 10-13/15-21 VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA CASSA 1)1 RtSPARMIO Dl TRIESTE ZA MANJŠA PODJETJA OPERACIJA TRINAJSTE PLAČE Upravni svet zavoda Cassa di Risparmio di Trieste se je na seji, ki jo je vodil odv. Aldo Terpin, odzval želji srednje in male industrije, obrtniških in trgovskih podjetij ter podjetij, ki se ukvarjajo s terciarno dejavnostjo, in sklenil tudi leto,s obnoviti «operacijo trinajste plače*. Vsota kreditov uporabnih izključno z eskontom lastnih menic, bo znašala po 250.000 lir na nameščenca, vendar največ za 150 nameščencev ter 37.500.000 lir na podjetje Posojilo s 16% obrestno mero bo treba vrniti do 30. junija prihodnjega leta. Podjetja bodo morala za določanje točnega števila nameščencev predložiti izjavo, ki jo bodo potrdila strokovna združenja. Podjetja bodo morala tudi izrecno izjaviti, da niso dobila oziroma,, da niso zahtevala podobnih olajšav pri drugih zavodih. Prošnje se predložijo ali preko strokovnih organizacij ali tudi neposredno in se bodo sprejemale do 16. decembra, posojila pa se bodo izstavljala začenši z 12. decembrom. 1 CASSA Vte za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo • Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! 0dku> rabljenega pohištva po ugodnih c NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE u L : n i»11 n i; Hotel I ARGONAVTI KIDRIČEVA 7 Tel. (065) 23-812 Telex: 34372 yu hotarg ŽELITE PRIJETNO DOČAKATI NOVO LETO IN SE POSLOVITI OD STAREGA? LAHKO SE ODLOČITE ZA SILVESTROVANJE V PROSTORIH: — restavracije — pivnice — žar kluba — prireditvene dvorane in — nočnega bara Aranžmaji so različni VSAK ARAN2MA — svojevrstno doživetje Za rezervacije se oglasite direktno na .recepcijo hotela, ki Vam bo postregla tudi z reklamnim materialom za Silvestrovo VABLJENII