Po enem tednu razpravljanja v parlamentu je predsednik enobarvne demokristjanske vlade končno v senatu in poslanski zbornici dobil zaupnico. Kakor v senatu, tako so zanj glasovali fašisti in monarhisti tudi v poslanski zbornici. Izidi glasovanja so bili naslednji:
V senatu: vseh senatorjev je 243, od katerih je bilo navzočih pri glasovanju 229; za vlado jih je glasovalo 132, proti pa 93, medtem ko so se štirje glasovanja vzdržali.
V poslanski zbornici: vseh poslancev je 590, ob glasovanju jih je bilo navzočih 571, glasovalo jih je 560, kar pomeni, da je potrebna večina znašala 281 glasov. Za vlado je glasovalo 305 poslancev (od teh 23 fašistov), proti pa 255.
Po glasovanju v senatu se Zoli monarhističnih in fašističnih glasov ni odrekel in na ta način ni «za-prl na desno« kot bi bil moral, ker je takšen sklep tridentinskega kongresa demokristjanske stranke.
Po glasovanju v zbornici pa se je odrekel le fašističnih glasov in na ta način zaprl na desno samo na pol. V senatu bi bil sicer imel Zoli večino tudi brez monarhofašističhih glasov, v zbornici pa bi brez monarhistov padel, kajti tudi z njihovimi glasovi je prejel dejansko samo en glas več kot znaša predpisana večina.
Nastane torej vprašanje, ali bo Zolijeva vlada mogla vladati z enim samim — in še to monarhističnim — glasom večine. Zoli je dal na to vprašanje odgovor, ko je takoj po izidu glasovanja izjavil:
«Ne umaknem se!«
Kot se zdi, bo torej Zoli ostal. Danes spričo tega lahko ugotovimo, da smo po dvanajstih letih povojnega političnega življenja dočakali najbolj reakcionarno vlado. Prvi dve leti po vojni smo namreč i-meli vlade, ki so bile sestavljene iz strank, katere so sodelovale v narodnoosvobodilnih odborih, ki so vodile med vojno odporniško gibanje. To razdobje vlad je bilo najnaprednejše. Največji rezultat, ki so ga dosegle, je bila republikanska ustava, ki je napredna, čeprav je še mnogo njenih določb na žalost samo na papirju. Tem vladam so sledile tako imenovane vlade «de-mokratičnega centra*, v katerih so skoraj brez prekinitve sodelovale poleg demokristjanske še socialdemokratska, republikanska in liberalna stranka.
Ta centristični sistem pa je bil že dve leti v hudi krizi in bilo je očitno, da prihajamo v novo razdobje. Spričo znane akcije za združitev socialdemokratov s socialisti se je Zdelo, da pojde razvoj v naprednejši smeri. Nenni-jevi socialisti so na beneškem kongresu proglasili avtonomijo od KPI in se s tem odrekli tako imenovanemu frontizmu. Hkrati so zahtevali od socialdemokratov, naj se odrečejo centrizmu in preidejo v opozicijo, kar se je s padcem Segnijeve vlade tudi zgodilo, čeprav so vodili trenutno Saragata pri izstopu iz vlade morda drugi nagibi; vendar pa je bil prisiljen preiti v o-
pozicijo, ker sta to zahtevali sredinska in leva skupina v stranki.
Toda zgodilo se je nasprotno; demokristjani so sestavili enobarvno vlado, ki se je morala že ob prvem koraku nasloniti na skrajno desnico. Tako i-mamo sedaj opravka z vlado, ki upravlja republiko s pomočjo stranke, ki ima v svojem programu poleg cele vrste protisocialnih zahtev uničenje republike.
Zaradi tega ta vlada ni samo v nasprotju z zahtevami in težnjami večine italijanskega ljudstva, temveč tudi v nasprotju s sklepi zadnjega kongresa Krščanske demokracije v Tridentu. Zato ne bi smelo biti dvoma, da se od štirih demokristjanskih skupin, Fanfanijevi inte-gralisti, koncentraciomsti, oaza in sindikalisti, vsaj zadnji dve ne bosta strinjali z vladno politiko, če bosta dosledni svojim načelom, ki sta jih doslej proglašali in zagovarjali. Seveda imata pri tem Zoli in Fanfani svoje predvolilne račune, pri čemer i-ma zelo vazno vlogo Vatikan s Katoliško akcijo.
Očitno je torej, da je šel razvoj v zadnjih dvanajstih letih navzdol. Namesto da bi iz dolgoletnega razdobja v bistvu reakcionarnih centristič-nih vlad prešli v razdobje naprednejših, ko bi končno delovno ljudstvo prišlo do večjega vpliva pri u-pravljanju države, opažamo, da začenjajo imeti vedno večji vpliv tiste sile, ki so bile pred dvanajstimi leti poražene. Tako vsaj kažejo prvi koraki nove vlade.
Zdi se, da se je Saragat tega zavedel, kajti v svojem zadnjem govoru je nakazal možnost drugačnega vladnega sestava. Ne moremo reči, ali je pri tem mislil na možnost vstopa Nennijevih socialistov v vlado. Vsekakor je odločno povedal, da je razdobje centrizma zaključeno. Vlada ne bo mogla dolgo o-stati pri opori monarhistov in možnost razvoja je v glavnem dvojna: predčasne volitve ali pa sestava nove vlade, ki bo ne samo zaprta na desno, temveč vsaj priprta na levo. Razgovori, ki jih je imel Nenni v zadnjih, dneh z Zolijem, ko se je govorilo, da je že na tem, da se glasovanja vzdrži, kažejo, da je takšno priprtje možno.
Vprašanje je torej samo: do kdaj bo Zoli vzdržal? 2e sedaj je namreč jasno, da dolgo ne bo mogel. Mednarodni razvoj in notranje težnje ljudstva ne morejo dopuščati po raženim reakcionarnim silam dviganja glave. Ravno narobe, napredne sile hočejo prevzeti odgovornost v upravi javnih po slov.
a parlamentu se je v petek ponoči zaključila debata o zaupnici Zolijevi vladi. Tako v senatu kakor v poslanski zbornici so za Zolija glasovali tudi fašisti in monar-je dovolj za označitev njegovega programa- V poslanski zbornici je Zoli- izjavil, da fašističnih glasov ne sprejema- Po odštetju teh glasov bi mu ostala večina enega a ker je zanj glasoval tudi «neodvisni» fašist Leccisi, Zoli pravzaprav ni dobil večine kljub podpori monarhistov, ki so povezani s fašisti s paktom o enotni akciji. Zo-
V rimskem histi, kar je
glasu. Toda ker je zanj glasoval	_	_
li pa se za vse to nič ne zmeni in je po glasovanju lakonično izjavil:	nDobil	sem	investituro«-	Na	sliki	vidimo	Zolija	skupno	z	ostalimi	člani	vlade,	ko	govori	v	senatu
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiii
Stalna „živahnost“ na Bližnjem vzhodu
V Libanonu istočasno volitve in prvi topovi iz	Amerike vofcrim ^jKi.sei??ioirer/ete
Kralj Saud na uradnem obisku v Jordaniji; njegov sestanek s kraljem Huseinom ima baje namen, da ozdravi ozračje in vzpostavi enotnost med nekaterimi arabskimi državami
BEIRUT, 8. — Danes so v Beirut prispele prve pošiljke ameriškega vojaškega materiala za Libanon v okviru «Ei»enhower-jeve doktrine«. Od poldne dalje so nekatera velika ameriška letala pripeljala na letališče v Beirut jeepe, strelivo in topove namenjene libanonski vojski. Pred-
EKSPERTI
 ,p„ dežju se pozna če je bomba angleški
bolj ačistav, manj učistan-.-
ameriška ali ruska.
stavnik ameriškega poslaništva je novinarjem v Bei-rutu izjavil, da je poteklo manj kakor sto dni od objave končnega poročila o razgovorih med libanonsko vlado in predstavnikom odposlancem Richardsom.
V političnih krogih ugotavljajo, da se začenja Ei-senhowerjeva doktrina v Libanonu izvajati y trenutku, ki so ga skrbno izbrali: na dan prihoda arabskega kralja Sauda v jordansko prestolnico Amaa, dan po sestanku predsednika sirske republike Kuatlija z Naserjem v Kairu in končno dan pred volitvami v Libanonu.
Poleg tega vlada v nekaterih političnih krogih zaskrbljenost, ker so ZDA pristopile k vojaškemu odboru bagdadskega pakta, bi je te dni zasedal v Karačiju. Prepričani so, da bo utrditev tega pakta s sodelovanjem ZDA povečala napetost na Sredniem vzhodu.
Londonski <cTimes» pa piše, da Eisenhovverjeva doktrina v Libanonu ni priljubljena. V tej državi je prav tako kot v drugih državah arabskega sveta dosti takih, ki občudujejo Naserja in bi radi videli svojo državo korakati vštric z Egiptom.
V takem ozračju bodo jutri v Libanonu parlamentarne volitve, v zvezi s katerimi je bilo v zadnjem času mnogo demonstracij, stavk in krvavih spopadov v Beirutu in drugih večjih libanonskih mestih.
Po vseh teh dogodkih je danes mogoče reči, da je že tudi temelje te majhne, a v marsikaterem pogledu pogledu posebne republike
Bližnjega vzhoda, začel pretresati za arabski svet tako značilen spopad med progresivnimi tendencami za neodvisno arabsko politiko na eni strani, in med konservativnimi političnimi silami, ki si hočejo z naslanjanjem na inozemstvo obdržati svoje položaje na drugi strani. Bistvo zadnjih dogodkov in ostre predvolilne borbe v Libanonu ni toliko v parlamentarnih vprašanjih, v kandidaturah posameznih političnih osebnosti, v sporazumnih ih koalicijah; tudi niso to pot v ospredju vprašanja gospodarske politike, ki so sicer tako važna v tej izrazito trgovinski državi, ki igra vlogo trgovinskega posredovalca za skoraj ves Bližnji vzhod. Današnji politični pretresi v Libanonu so vezani na vprašanje zunanje politike, pravzaprav orientacije Libanona na medarab-skem in sploh mednarodnem področju. Na tem je sestavljena tudi programska osnova široke opozicijske fronte in ob teh vprašanjih prihaja do hudih izlivov ljudskega nezadovoljstva zaradi politike sedanje libanonske vlade, ki je pred samimi volitvami pričela kar očitno odstopati od smeri «striktne nevtralnosti« ter se vedno bolj oklepa oblik vezanja na Zahod. To velja posebno za podpiranje «Eisenhowerjeve doktrine«, katere velik zagovornik je zlasti zunanji minister Malik. Prav dejstvo, da je vprašanje neodvisne politike, pravzaprav neodvisno arabske politiko, ona osnovna nit, okrog katere se plete vsa predvolilna situa-
cija, kaže, v koliki meri je proces dozorevanja nacionalne zavesti v arabskih državah postal prevladujoč takt.or v političnih odnosih.
Od septembra 1952, po padcu režima Bešare El Kurija, ko je prišel na položaj predsednika republike sedanji predsednik Samun, se v Libanonu ni mnogo spremenilo. Kljub obljubam je bilo le malo reform, V Libanonu se še danes razdeljujejo mesta na oblasti po »verskem ključu«:	številnejšim
kristjanom pripada mesto predsednika republike, podpredsednika vlade in ministra zunanjih zadev, manj številnim muslimanom pa mesto predsednika parlamenta, predsednika vlade in ministra notranjih zadev. Vlade so bile v tem času večinoma pod predsedstvom muslimanskih prvakov Sa-mija Solha in Abdalaha Ja-fija. Vse te vlade so se strogo držale smeri, po kateri se niso hotele opredeljevati na nobeno stran, kar so opravičevale z gospodarskimi koristmi Libanona kot trgovinske in prehodne države. Ta politika se je drsala tudd še tedaj, ko so se okrepile v arabskem svetu napredne tendence za čim tesnejše medarabsko sodelovanje. Najnovejši razvoj dogodkov, zlasti pa spremembe v Jordaniji in nova ameriška politika na Srednjem vzhodu, pa so privedli do priličnega obrata. Ta obrat je začel izvajati zlasti zunanji minister Malik, ki ga imajo za izrazito naklonjenega ameriškim Združenim državam. Prav v tem času n« ip sprtaniemu Darlamen-
tu, ki je bil izvoljen leta l 1953, potekel mandat in vlada je razpisala nove volitve.
Proti zunanji politiki vlade je postavila opozicija dovolj enotno fronto raznih strank, skupin in posameznikov. Skupno stališče opozicije se naslanja na štiri elemente: prvič vlada ne bi bila smela prevzeti obvez, ki so Libanon potegnile s poti tradicionalnega neopre-deljevanja in jo vežejo na «Eisenhowerjevo doktrino«, zlasti pa ne bi smela tega storiti tik pred volitvami: pravico, da to naredi, bo imel šele novoizvoljeni parlament. Drugič: vlada je' s svojim stališčem, zlasti s tem, ko je dovolila vstop ameriški VI. floti v libanonske vode, prispevala k spremembi v Jordaniji. Tretjič:	splošno razpolože-
nje libanonskih množic kaže na tendenco, da Libanon zapusti stališče strogega ne-opredeljevanja, vendar ne v smeri navezovanja na «Ei-senhowerjevo doktrino«, temveč v smeri aktivnega podpiranja politike Sirije in Egipta. Četrtič: opozicija obtožuje vlado ne samo, da je prevzela te obveze, temveč jo obtožuje tudi tega, da je z volilno geometrijo in drugimi sredstvi zagotovila izvolitev kandidatov, ki bodo podpirali njeno smer.
Tako Je prišlo v predvolilni borbi celo do krvavih spopadov. Zahteva po ostavki Samija Solha in sestavi nove vlade pod predsedstvom načelnika generalnega štaba Sehaboma je postala vedno bolj glasna. Solho-va vlada je na to zelo ostro reagirala. Zaprla je tudi
znatno število prvakov opozicije, ki jih pa tik pred volitvami ni hotela postaviti pred sodišče, da jim ne bf tako napeljala vode na mlin. V Libanonu je relativen mir, ne more se pa govoriti o pomirjenju celotne situacije.
Kakor rečeno, je kralj
I Saud prišel danes na uraden obisk v jordansko prestolnico Aman. Jordanski tišk pozdravlja prihod kralja Sauda ih pripominja, da je »ostal ob strani Jordanije. ko se je zdelo, da bo podlegla pred zaroto«.
(Nadaljevanje na 'S. strani)
IZ VSEBINE
Luna idealna opazovalnica za dogajanja na Zemlji
★
ANTON AŠKERC
PESNIK SLOVENSKE OBALE
H
TELEVIZIJA PRIHAJA TUDI V SLOVENIJO
NOV DETEKTIVSKI ROMAN:
RDEČA SVILENA
Leto XIII - št. 137 (3672)
TRST, nedelja 9. junija 1957
Cena 30 Ur
BO KDAJ?
Sedem dni v svetu
Razorožitev <čiste» in «umazanc» bombe ter Noetova barka
Glavna pozornost sveta je še vedno obrnjena na londonske razgovore o razorožitvi in to povezano z vedno večjim. odporom svetovne javnosti proti zločinskim poizkusom z atomskimi in vodikovimi bombami. Protesti proti tem poizkusom in opozorila na njih pogubne posledice prihajajo sedaj od vedno večjega števila znanstvenikov, ki jim ni mogoče eočitatis, da so «komunisti», razen če izvzamemo ZDA, kjer je vsak napredno misleč človek ekomunists. To se je dogodilo tudi znamenitemu ameriškemu Nobelovemu nagrajencu dr. Paulingu, ki je skupno z 2000 ameriškimi znanstveniki podpisal resolucijo, ki opozarja na nevarnost jedrskih eksplozij in poziva odgovorne državnike, naj prenehajo z blazno in zločinsko oboroževalno tekmo. Zgodilo se je, da je bil Pauling pozvan na zaslišanje pred senatni pododbor za notranjo varnost, da se ugotovi, ali ni njegova akcija povezana z akcijo «kake komunistične organizacije«. Celo predsednik Eisen-houier je na tiskovni konferenci obtožil Paulinga in o-stale znanstvenike, da so s svojimi izjavami prekoračili okvir svoje pristojnosti. Pauling pa mu je odgovoril, da so med 2000 podpisniki znani eugenetiki, ki so najbolj poklicani, da proučujejo škodljive posledice atomskih izžarevanj za človeštvo.
Tem znanstvenikom dajejo posredno prav tudi izjave drugih znanstvenikov, ki pričajo v odboru za atomsko energijo. Med temi je tudi dr. Lapp, ki je stiupno z drugimi znanstveniki sodeloval pri izdelavi prve a-meriške atomske bombe. Izjavil je, da bi jedrski napad na ZDA lahko povzročil smrt SO milijonov ljudi. Poleg tega pa bi tako ošibil oplojevalne celice tistih, ki bi ostali, da bi med prihodnjimi rodovi na desetine A-ineričanov prezgodaj umrlo. In do kakšnega ciničnega zaključka prihaja dr. Lapp? Ne zahteva ukinitve jedrskega orožja, pač pa ustanovitev neke vrste ...	«banke
človeškega semena», da se zagotovi nadaljnje življenje človeštva v primeru atomske vojne. Tako torej, nekakšna moderna Noetova barka, ki naj zagotovi rešitev «izvoljenega ljudstvas pred uničenjem/
Proti nevarnosti učinkov radioaktivnih sndvi, ki nastajajo ob eksploziji zlasti vodikovih bomb, pa so sedaj spravili na dan teorijo o «u-mazanih« in sčistih» bomba/l. «Ciste» vodikove bombe naj bi bile tiste, ki ob eksploziji sprostijo malo ali
Štirje sloviti ameriški evgenetiki: Bentlev Glass, Sturtevant, Erman Muller in James Know pred tablo s statistiko o umrljivosti prebivalstva zaradi posledic atomskih eksplozij. Skupno z drugimi znanstveniki 60 opozorili svet, da bi nadaljevanje atomskih poskusov imelo katastrofalne posledice za bodoče generacije in povzročilo nastajanje novih bolezni
Popravljalni izpiti:
da ali ne?
Uredništvu «Pritnorskega dnevnika*
»šolska vrata so se te dni zaprla. Dijaki bodo uživali zaslužene počitnice. Na žalost pa se bo odpočila le približno polovica slovenskih dijakov, druga polovica se bo morala učiti napretj in brez počitka začeti novo šolsko leto. Povsem nekaj normalnega je postalo pri nas, da dobršen del dijakov skozi celo srednjo šolo sploh nima počitnic, ker ima vsako leto popravne izpite. Da to škoduje učenju in zdravju je menda vsakemu jasno.
Dokler ima dijak en izpit, že gre, ko ima dva, je gorje, ko pa ima tri, pomeni, da sploh ne more misliti na počitnice. Temu bodo nekateri profesorji pripomnili, da bi se bil dijak moral učiti med šolskim letom. To velja le do neke mere in če bi hoteli o tem razpravljati, bi dognali, da je za slabe uspehe v šoli odgovoren tudi profesor.
Upali smo, da bodo šolske oblasti ukinile za letos popravne izpite, kar pa se na žalost ni zgodilo. Bilo pa bi pametno, in za vse koristno, da bi profesorji že letos pričeli vsaj delno izvajati to načelo, ter dali izpite le iz predmetov, kjer je to res potrebno.
Kar smo omenili je v glavnem mnenje vseh staršev naše učeče se mladine in tudi mnogih profesorjev.*
V imenu skupine staršev
Podpis
Ins. N. 1 Tako je skupina staršev napisala uredništvu «Pri-morskega dnevnika».
Ni lahko se kar takoj od-
ločiti za popravljalni izpit ali proti njemu. Najprej bi bilo treba ugotoviti vzroke, zaradi katerih je dijak dobil popravljalni izpit. Tam
nič radioaktivnih snovi. Ta teorija naj bi torej upravičila nadaljnjo oboroževalno tekmo z jedrskim orožjem. U ečistih» in «u mazanih« bombah sta govorila tako predsednik Eisenhotver na tiskovni konferenci kakor tudi Mac Millan v spodnji zbornici. Toda s tem se ne bo do mogli izogniti vedno večjemu pritisku svetovne javnosti, naj prenehajo s tem blaznim početjem. V Angliji je Aneurin Bevan napovedal, da bodo laburisti prenesli protestno akcijo iz parlamenta na ulica kjer naj zajame vse ljudi.
Spričo vedno večjega pritiska svetovne javnosti so tudi odgovorni državniki velesil prisiljeni resno misliti na izhod iz sedanjega položaja in na sporazume, ki naj bodo uvod v popuščanje napetosti. kar bo ustavilo oboroževalno tekmo. Francoski delegat na londonski konferenci o razorožitvi Jules Moch je izjavil, da je «od-ločno optimističen» glede sedanjih pogajanj, čeprav je pripomnil, da bo pot do sporazuma dolga in težavna. Stassen še vedno ni obrazložil novih ameriških predlogov in pravkar so napovedali njegov odhod v ffa-shington na nova posvetovanja z Eisenhotoerjem. Zdi se, da delajo zlasti Angleži težave, sedaj ko se je Mac Millan pohvalil, da je Velika Britanija na prvem mestu med satomskimis državami.
(Nadaljevanje na 8. strani)
M. BOLČIC
IlllllllllllllllllllfllllllVflllllllllllllltlfllltllll imilll IIII IIIIIIIIIIllll>IIIItVHIlllll1IllI!f||TflIllll!lflllIIIItIIIIIIIIIIIIflllllIIIIIIIllllllllllIIIIlIIII||||limillIIIIT1IIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||llllllllllllll|IIIIIILI|llll
DRZNA ZAMISEL PROFESORJA ZDENEKA KOPALA
Luna idealno opazovalisce za vsa dogajanja na Zemlji
Primeren teleskop na Luni bi mogel razločiti na našem planetu vsak večji dogodek, sledil bi lahko celo ladji na oceanu
Ameriška televizija je 2. jun. prenašala razgovor s prvim sekretarjem CK KP Sovjetske zveze Niki-to Hruščevom o aktualnih mednarodnih političnih vprašanjih, predvsem pa o odnosih med SZ in ZDA ter o razorožitvi. Na sliki Hruščev v razgovoru z novinarji ameriške televizijske službe CBS (Columbia Broadcasting System)
Po Eisenhowerjevem mnenju bi se sedanja tekma v oboroževanju dala preprečiti tako, da bi se načelo o «svo-bodnem nebu* proglasilo kot občeveljavno in bi smela letala preletati katerokoli o-zemlje in iz zraka opazovati ali točneje fotografirati vse, kar se na zemlji dogaja. Britanski znanstvenik češkega porekla Zdenek Kopal, ki poučuje na vseučilišču v Manchestru, pa je prišel na dan s precej drznejšo zamislijo, ki sicer za enkrat še ni izvedljiva, ki pa je vredna pozornosti. Po njegovem mnenju bi ne bila potrebna nobena zračna kontrola, pač pa bi to vlogo mnogo temeljiteje opravila večja opazovalnica na Luni, ki bi ji ne mogel uiti nobeden večji dogodek na zemlji. Kopak celo pravi, da bi morali znanstveniki pridobiti za to zadevo kako vlado ali pa skupino vlad, ki bi vsestransko podprle dela na tem področju.
Sicer pa prepustimo besedo kar njemu. Kopak najprej obdeluje gospodarski pomen Lune. Luna je bogata na mineralih. Sicer nima niti zlata niti urana, zato pa ima obilico kovin in surovin, ki začno na Zemlji primanjkovati. Te rude in surovine bi se po njegovem mnenju dale razmeroma lahko spraviti na Zemljo, seveda šele tedaj, ko bo človek že razpolagal z medplanetarnim letalom, o čemer pa bomo govorili pozneje. Ker je tež-nostna sila na Luni zelo majhna, bi razmeroma lahko spravili litij, berilij in razne druge lahke kovine do meje, kjer se privlačnost Lune sreča s privlačnostjo Zemlje. Od tu dalje pa bi, privlačnost Zemlje kar sa-
Halo, Zemlja?! Na sektor ju X so pravkar naprai'ili atomski poizkus . . . Halo, halo.-, tudi na sektorjih Y in W so razstrelili dve bombi - ■ .
iiiiiifiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiHiiiiKUKiiiKHifiiiiiiiniiiifiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiii
Ali bodo na Portugalskem
korporacije odpravile revščino?
Portugalska živi že dalj časa na robu svetovnega dogajanja in svetovna javnost se zelo malo zanima za to deželo. V tem imamo pojasnilo, da je šel mimo nas skoro povsem neopažen tudi zakon, s katerim skuša Sala-zarjeva vlada uresničiti zamisel o korporativni državi.
Oliveira Salazar je z vojaškim uporom leta 1928 zrušil režim liberalnega meščanstva, leta 1933 je z novo ustavo proglasil Portugalsko za korporativno državo, a šele marca 1953 se je vlada končno odločila, da sprejme zakon, s katerim so se korporacije začele tudi dejansko uvajati v življenje. Ob tej priliki je vlada poudarila, da «portugalski sistem korporacij ni soroden s predvojnim italijanskim sistemom, ker so italijanske korporacij e dejansko bile organi države, medtem ko bi portugalske korporacije mo-
rale postati ali povsem poklicne organizacije posameznih vej gospodarstva, ali organizacije znanstvenih in prosvetnih delavcev, umetnikov in književnikov. Hkrati so izjavili, da bodo korporacije v odnošaju do države povsem samostojne in da bodo državni organi z njimi sodelovali le posvetovalno, ali kot razsodniki. Tako so do sedaj ustanovili šest korporacij (poljedelstvo, industrija, trgovina, promet in turizem, banke in zavarovalnice, ribarstvo in industrija predelovanja rib).
Z ustanovitvijo korporacij sikuša vlada pospešiti politiko gospodarskega razvoja dežele. Portugalska poseduje večje kolonialno cesarstvo, ki je zelo bogato na še nezadostno izkoriščenih surovinah. Dežela je središče velikega gospodarskega in monetarnega področja. Po drugi strani pa je Portugal-
ska zelo revna dežela s primitivnim poljedelstvom, ki ne more nuditi zadostne zaposlitve in dostojnega življenja podeželskemu prebivalstvu. Industrija je zelo slabo razvita (imamo nekaj tekstilne industrije, predelovanje lesa in nekaj živilske industrije). Portugalska nima niti premoga niti nafte niti železne rude.
Ker prebivalstvo zelo hitro narašča, je naravno, da se veliko število Portugalcev izseljuje:	okrog 40.000
izseljencev odhaja letno v Brazliijo, okrog 10,000 v kolonije, a veliko število tudi v Venezuelo in ZDA. Prebivalstvo v mestih živi v veliki revščini. Povprečna raven mezd v industriji ne dosega niti 600 lir dnevno,
Ce se brez korporacij dežela ni mogla razviti, dvomimo, da bodo s korporacijami kos tej nalogi.
ma pritegnila nase »pošiljke* z Lune. Človeku bi pri tem ostala edina naloga, pravilno usmeriti «pošiljko», da bi padla na pravo mesto, ki pa bi ne moglo biti drugje kot v Sahari ali v puščavi Gobi, to se pravi' v neobljudenih krajih, kajti si-la, s katero bi »pošiljke* z Lune treščila na tla, bi bila tako velika, da bi se kosi rude zarili globoko v zemljo in bi jih bilo treba pozneje izkopavati. Toda e-konomski problem — oskrbovanje Zemlje s surovinami z Lune — se njega toliko ne tiče, bolj ga zanima drugo vprašanje in sicer Luna kot idealno opazovallšče, ki bi imelo zelo mnogo prednosti od najboljših zvezdam na Zemlji.
Velika zvezdama na gori Mount Palomar in druge so sicer prodrle daleč v vse-mirje in na Luni zaznamujejo celo predmete, ki merijo po dve do tri sto metrov. Toda zemeljska atmosfera je preveč gosta in motna, da bi bilo možno računati na kaj več. Poleg tega imamo na Zemlji goste oblake, ki prav tako močno o-virajo delo. Lunina atmosfera pa je zelo redka in čista in teleskop, ki bi bil postavljen na Luni, bi omogočil razločevati na Zemlji vsak predmet, ki bi bil večji od trideset ali celo dvajset metrov, to se pravi že vsako večjo hišo,
Poleg te pa ima Luna še to prednost, da se v samih 24 urah prikaže pred njo vsa Zemlja in zato bi se dalo z Lune opazovati vsa dogajanja na Zemlji. Po Kophlovem mnenju bi se dala z Lune slediti vsaka ladja na morju in to v vojnem ali mirnem času, vsak upor, vsaka priprava na vojno in sploh vsak večji zunanji dogodek. In vsak tak dogodek, vsak pojav bi se dal še v dveh sekundah sporočiti na Zemljo,
Da ne bi govorili le o vojni in vojaških zadevah, bomo omenili še njegove
zamisli o koristnosti teleskopa na Luni za napovedovanje vremena, za proučevanje izžarevanj, kozmičnih žarkov in podobnega.
Za konec pa še to: kje smo pa z možnostjo poleta na Luno? S teoretične plati je stvar praktično malone rešena. 5' praktične plati pa je še mnogo tehničnih ovir. ki pa niso bolj nepremagljive kot one, ki so bolj ekonomskega, ali političnega značaja, pa čeprav tehniki trenutno še ni uspelo niti to, da bi napravila raketo, ki bi celo brez posadke segla izven ■ naše atmosfere in se bo zato še za nekaj časa morali zadovoljiti le z umetnim satelitom.
Ker pa vemo, da dela tehnika gigantske korake, ni izključeno, da se bo v nekoliko daljši perspektivi znanstvenikom vendarle posrečil tudi ta sen.
Po Kopalovem mnenju vodita na Luno dve poti. Po prvi zamisli bi morala biti pognana na Luno raketa, ki bi vso pot opravila sama. Druga zamisel pa predvideva tri etape: prva do večjega umetnega satelita, druga od tod dalje z večfazno raketo do umetnega satelita, ki bi krožil okoli Lune, tretja pa od tu na Luno. Toda to že ne spada več v območje tega članka in smo o tem pisali že lani ob kongresu astronavtov v Rimu.
pa, kjer se to ponavlja leto za letom, nekaj ne bo v redu.
Marsikaj je lahko krivo, da uspehi v naših šolah niso taki, kot bi morali biti in kot bi želeli. Neposredni Činitelji so pri tem: šola, dijak, profesor.
Da ni sedanji sistem šole pri nas dober se je pokazalo prav v zadnjem času. Vsi časopisi obravnavajo to vprašanje in celo biv. prosv-minister Rossi je pripravil p reosnovo izpitov kar se pa ni utegnilo uveljaviti. Vsi vedo, da je naša šola zelo zastarela in precej zadaj za šolo pri naprednih narodih.
Učni načrt je prenatrpan s snovjo. Tudi ni snov vzeta iz življenja in ima pouk premalo zveze z življenjem. Zahteva preveč učenja na pamet, preveč je letnic, formul in drugih drobnih podatkov, ki obremenjujejo dijaka in pouk-
Nadalje je premalo delovnih dni v šolskem letu. Preveč je počitnic in drugih prostih dni.
Dijak pa se v srednji šoli ne zna učiti. Vsaj v začetku ne. Hudo se pa tudi pozna, da se že takoj od začetka ne loti resnega učenja. Kar prelahko odloži, snov se nabira, a on je še nič ni ponavljal. In tisti čas, tista vrzel v dijakovem znanju se vleče vse leto. No, nazadnje pa pride do konca, a on še vedno nima svojega znanja uravnoteženega. Ni mogel dohiteti.
Profesorji pa tudi nimajo prav prijetnega stališča. Na eni strani jih stiska obširna snov, ki jo morajo predelati v določenem času, na drugi' pogoji, v katerih mora delati, in ne nazadnje dijaki, ki se ni( radi ne učijo, ki se ne zanimajo za šolo. Tam, kjer so na šoli edini glede potreb svojih gojencev in namena šole, na kateri delajo, si skupno iz učnega okvirnega načrta pripravijo podroben načrt, v katerem opustijo balast, vse kar nima zveze z življenjem. Potem je pouk bolj zanimiv, bolj življenjski in dijakom bližji Zato so tudi uspehi boljši. Seveda je za to. treba nekaj več storiti, nekaj več žrtvovati. A u-speh, ki ga dosežejo je prav gotovo tega vreden!
PEDAGOG # * *
Objavljamo mnenje pedagoga glede tega vprašanja. Hkrati pa vabimo še vse tiste, ki se za to zanimajo, da se oglasijo. Zanimivo bi bilo vedeti, kako o tem mislijo starši, šolniki in tudi dijaki.
UREDNIŠTVO
ludi nadomestek je dober
Takle ženitveni oglas je bilo moč brati v ameriških listih:	»Ste	se	zaljubili	v
filmsko igralko? Sporočite nam njeno ime in mi vam bomo preskrbeli njenega dvojnika, s katerim se boste lahko poročili!*
Kaj bo pa še!
Ves svet ve, da pričakuje Gina Lollobrigida otroka. Sama se na ta dogodek temeljito pripravlja. Tako je med drugim kupila že precej opreme za dojenčka. Izvedelo se je, da je stala ta oprema in menda tudi nekaj igarčk, nekaj takega kot 200 milijonoV lir.
Človek se mora pri tem vprašati? Kako bo pa takrat, ko bo ta otrok večji!
Osvobodilna borba alžirskega ljudstva proti francoskim kolonialistom se je
v zadnjih dneh ponovno zaostrila. Po vsem alžirskem ozemlju sc množijo sabotažne akcije in oboroženi napadi na okupatorske postojanke- Na sliki pogled na ulico v mestu Alžiru neposredno po eksploziji bomb, ki so bile per stavljene v obcestne kandelabre
Aktualni
portreti
PROF. ALBERT SCHVVEITZER avstrijski znanstvenik, kateremu je predsednik av-strijske republike schaerl predlagal sklicanje konference znanstvenikov, ki naj bi nastopili proti nadaljevanju atomskih poskusov. Schvveitzerju Je te dni umrla žena Helena, ki je bila njegova zvesta sodelavka.
MALIK FIROZE KHAN NOON zunanji minister Pakistana, ki se je udeležil zasedanja sveta »Bagdadskega pakta«, kateremu je poleg ostalih podpisnic prisostvoval tudi angleški zunanji minister Selwyn Lloyd. Svet je ob tej priložnosti povabil ZDA, naj postanejo član vojaškega odbora pakta.
DR. YVES EVENUE zdravnik v francoskem mestecu Choisy Le Hoi, ki je pripravil svojo ljubimko do tega, da je na zverinski način umorila njegovo ženo in mater štirih otrok. Medtem ko Je zdravnik s praški u-spavano ženo poljubljal, jo je njegova ljubimka zabadala z nožem v hrbet.
SIMONE DESCHAMPS zverinska morilka, Je po spretnem zasliševanju policije kmalu priznala svoi zločin. Ko so jo prepeljali, kot seveda ludi zdravnika, v zapor, je bilo prvo vprašanje, ki ga Je z neverjetno ravnodušnostjo zastavila agentom: »A-li ml bodo dovoli*! kaditi v celici?«
MARLENE DIETRICH znana 56-leina filmska i-gralka, se bo baje v kratkem poročila z znanim nemškim pisateljem 53-letnim Erlchom Mario Remarqtiom. Poroka naj bi trla v nekem majhnem mestecu ob severni meji Mehike. Hemarque se je pred štirimi meseci ločil podjetna Marlene pa bo že petič menjala moža.
morm ffnevmie	-	2	-	9-	i«U»1957
Ali veš
— da imajo v Zagrebu in Beogradu dopisno šolo z« knjigovodstvo. To sta edini šoli te vrste v Jugoslaviji. Več kot 2800 je takih, ki se po tej šoli učijo knjigovodstva. Vsekakor je ta način učenja pripraven za vse, ki so zaposleni. Saj jim je s tem omogočeno, da si na razmeroma lahek način pridobijo zaželeno izobrazbo. »Učencem* pošiljajo predavanja pa pošti, enako tudi navodila in naloge ter popravljene pismene izdelke.
* * *
— da je v Crni gori napadla in hudo ranila obstre- . Ijena medvedka dva gozdna delavca. Borislav Martinovič in Panto Labovič sta medvedko zalezovala, da bi jo ustrelila, ker je prejšnjega dne v njih vasi raztrgala devet ovc. Posrečilo se jima je, se ji toliko približati, da sta nanjo streljala. Medvedka pa je bila samo ranjena. Se se je lahko vlekla dalje. Ko pa sta se ji zasledovalca približala, je planila proti nji ma in zgrabila Martinovič a za rebra z zobmi, ga vrgla po neki rebri in še enkrat napadla. Panto Labovič je takoj skočil tja, da bi svojemu tovarišu pomagal, toda medvedka je napadla tudi njega. Z velikim naporom se mu je nazadnje le posrečilo, da je medvedko ustrelil in šele na dolgo klicanje so prišli ljudje nesrečnima delavcema na pomoč. Oba se sedaj zdravita bolnišnici.
* * *
— da se v Pulju že pridno pripravljajo na IV. festival jugoslovanskega filma. Videti je, da je za sedaj največje vprašanje, kam in kako spraviti vse goste, ki jih bo letos kot vse kaže, več kot prejšnja leta. Poleg treh hotelov, ki jih bodo do festivala pripravili, bodo gostje stanovali tudi pri zasebnikih. Tudi za zabavo v festivalskih dneh bodo v obilni meri poskrbeli. Priredili bodo več koncertov in še kaj drugega kulturnega, a za ples bodo poskrbele posamezne organizacije in lokali.
# H= k
— da je sporočila britanska pomorska opazovalnica, da se je aprila odtrgalo 1200 ledenih gor od Eeis Kapa v Groenlandiji in da plavajo proti Atlantskemu oceanu.
* * *
— da je neka znanstvena ekspedicija našla v jami Sha-nidar v Sev. Iraku, okostje človeka, ki je ležalo v zemeljski plasti izpred 34.000 leti.
* * *
— da so v leningrajski zoološki muzej pripeljali ostanke nekega orjaškega fosila, ki so ga našli v Turkmeniji. Samo glava tega orjaka j* tehtala več kot 600 kg.
* * #
— da so te dni začeli v Tržiču delati ogromen žerjav, ki bo največji v Evropi-Ko bo izgotovljen, bo visok 89 metrov in bo tehtal 260
* * #
— da je Vatikan po esej državi udeležen v mnogih podjetjih, ki mu dajejo velike dohodke. So to razne banke, trgovske družbe, tovarne itd. V vseh teh finančnih ustanovah pa ima svoje zveste in udane osebe — laike, ki spadajo v ozek krog rimske aristokracije-Ker imajo dejansko vse finančne niti Vatikana v svojih rokah je njih vpliv velik. Tako je na primer odv. Massimo Spada član vodstva 27 pridobitnih podjetij; ing-Bernardino Nogara pa v H. Tak o sta ta dva moža v vodstvu treh največjih italijanskih bank, a važen položaj imata poleg tega še v ve’i .kih italijanskih finančnih družbah, kot na pr. pri «Ba-stopi*, t. dr.
• * •
— da je bonnska vlada l-menovala za svojega dipl®* matskega zastopnika pri Vatikanu znanega nacista in d3 se Vatikan temu imenovanju ni niti najmanj protivil? Novi bonnski veleposlanik pri Vatikanu je Rudolph voh Strachwitz, ki je bil eden
najbolj zagrizenih nacistov in kot tak visok funkcionar tako imenovanega «Ostministeriu-mat, to se pravi ministrstva, ki je »upravljalo* vzhodne evropske zasedene dežele. Bil je tudi ožji sodelavec nacističnega ideologa in ustvarjalca rasistične teorije Ah freda Rosenberga. Skoraj v*i njegovi sodelavci v «Ostmi-nisteriumu* so bili po vojni postavljeni pred sodišče. Straschitz pa jo je potegnil v ZDA, kjer je predaval na vseučilišču v Mendozi. Tudi njegova žena, ki je po rodu Angležinja, je bila pobomica nacizma, v času vojne je bila speakerica na nemškem radiu pri oddajah za Anglež*.
* * *
— da alžirski socialisti obtožujejo	rezidenta Lacostt
tesnega	sodelovanja z najhujšimi	predstavniki kolo-
nializma? V svojem protestu objavljajo tudi podatke, da so pri mučenjih alžirksih muslimanov v Alžiru sodelovali tudi bitiši SS-ooci, ki st vključeni v korpus tujih godalcev, ki je pod poveljstvom generala Massuja,
Jutri koncert v Avditorju
\JJ lJj
— «Cenjene poslušalke, zdaj se obračamo samo na vas. Tole kratko oddajo, ki je namenjena samo vam, je pripravila tovarna kozmetičnih izdelkov in specialnega rdečila za ustnice eldeal*, ki je zadnja novost te tovarne. Naj bo ta oddaja posvečena spominom, mogoče tudi sanjam...*
Glas napovedovalca je bil miren, sladek in jasen, spremljala ga je nežna, melanholična glasba. Glas pa je vabil:
— Samo za vas, drage poslušalke! Kajti — stare ali mlade — vsaka od vas se včasih rada predaja sanjarijam in prav nič važno ni, ali so te sanje resnične ali ne. Sanjarili bomo kar tako, zaradi sanjarjenja.
Gospodična Klotilda iz tretjega nadstropja, tridesetletna, negovana, se je z zanimanjem obrnila k sprejemniku, si instinktivno pokrila razgaljeno nogo in si prenehala puliti obrvi s pinceto. Stopila je k radiu in mu utišala glas. Da bi bolje slišala, je obrnila istočasno še drugi gumb.
— Drage poslušalke, no-voporočene ali poročene že več let, povejte, ali je vaš mož res ideal, o katerem ste sanjale? Hm, zdi se mi, da bodo zelo redke tiste, ki bodo odgovorile z eda*. Verjetno ste se poročile kar tako, da si ustvarite položaj, da si uredite na neki način življenje. Toda ideala niste našle! Ali pa je za vas mogoče samo spomin.
Štiridesetletna gospa I-nes iz četrtega nadstropja je za trenutek prenehala s pranjem moževih spodnjih hlač in prisluhnila.
— Tudi ve, drage gospodične v zrelih letih od petindvajsetega dalje, potolažite se! Ve, ki mogoče vsak večer sanjate o svojem idealu, o junaku, ki ga niste nikdar srečale, ali Jd je mogoče izginil za vedno, poslušajte!
Gospa Ines je izpustila iz rok moževe spodnje hlače, da bi bolje slišala. A motilo jo je smrčanje njene močnejše polovice. Njen Alfonz je na vse pre-tege vlekel dreto na stolu v kuhinji. Po prstih je stopila do vrat, jih previdno zaprla, nato pa zavrtela gumb pri sprejemniku na glasneje.
— Se še spominjate vitkega, krepkega fanta, malo večjega od vas, zagorelega, a vedno nekoliko bledega v lice? Se še spominjate, kako vas je čakal vsak večer? Se spominjate? Lepi časi. kaj ne?
«Kakšnega hudiča pa počenjaš? Kaj si gluha? Človek se minuto ne more Natisniti očesa!* je rentačil v kuhinji Alfonz, ko se je predčasno zbudil iz sladke dremavice. •
«Le zakaj se usajaš? Za-spi/» je bevsknila gospa Ines in obrnila gumb na sprejemniku na ničlo. «Ne bodi no tako govedoh> Glas ji je zvenel jezno.
<tKaj govedo? Kdo je govedo? Ti si pa res prijazna! Zakaj pa delaš tak kraval?*
r-Seveda, kar poglejte, kakšen neotesanec si postal! Vsaj tiho bodi! In nehaj že vleči dreto, ti neotesanec brez srca!*
Gospod Alfonz je zaloputnil kuhinjska vrata in še vedno nekaj godrnjal. Gospa Ines pa, njegova boljša polovica, se ni zmenila za to in spet zavrtela gumb na sprejemniku.
— Nihče od nas ni srečen, nihče ni dosegel svojega ideala! Razlog več, da sanjarimo o njih.
Študentka Marija, sosedu gospe Ines, sklonjena nad Lukrecovo knjigo <De rerum natura*, je vzdihnila:
sPrav imaš, dragi moj napovedovalec! Moj Fran-eelj že ves teden lazi za tisto kozo od Ivanke, in to samo zato, ker sem mu rekla ne! Le kaj najde na tej ženščini? Le kaj? Eh... saj vemo, kaj!...*
— Torej, drage poslušalke, sanjarimo.
Iz aparata je rahlo zazvenela stara, znana popevka.
V pritličju se je ob njenih zvokih babica Lucija raznežila do solz in vzdihnila:
*Oh, to so bili lepi šaši/ Da, da, Orlando, ta bi moral biti moj! Toda!... No, saj tudi moj ubogi Jurij ni bil slab človek! Bog mu bodi milostljiv!
Stara ljubezenska pesem je raznežila cela tridesetletno gospodično Klotildo.
<Alfonzl Ah, da, bil je res dober fant! In kako rad me je imel! In zakaj sem ga odbila? Saj ni bil tako star! Samo zaradi tiste brazgotine na licu. Kako sem bila neumna! Kakor da bi brazgotina bila vse. Ah, in kadil tudi ni, pomislite, ni kadil! In prav zaradi tega sem mu dala košarico! Ljubi bog, kaj sem storila?*
Spomnila se je tistih nekaj sprehodov po parku, obiska v kinu, poljuba, ki ji ga je ukradel za vežnimi vrati, klofute, ki mu jo je prisolila in njegove užaljenosti zaradi tega. In potem njegova pisma iz Ternija, kjer je služil vojake. Vse je hranila, odgovorila pa na nobeno. In potem njegova vrnitev čez dve leti in njegova nova zaročenka Ines, ki je bila starejša od njega, a dobra kuharica, kot so pravili. In zaradi tega jo je vzel, to oglodano kost! Po vseh, ki jih je imela pred njim, ga pač ni zaslužila! Takega moža!
— Toda, ljubeznive poslušalke, kaj hočemo, tako je pač življenje! Kolo sreče se obrača, enkrat smo zgoraj, drugič spodaj! — je zaslišala Klotilda med melodijo druge znane popevke...
«Kaj hočemo, seveda!* je siknila skozi zobe štiridesetletna gospa Ines in s sveto jezo drgnila moževe spodnje hlače. *Vrag naj jih vzame, vse te u-mazane dedce! Kaj pa imamo od njih drugega kot jezo in delo brez najmanjše hvaležnosti. In ko smo zvečer na smrt utrujene in bi se rade malo odpočile, oddahnile in zaspale, aha, takrat pa so sladki kakor med in bi radi zaplesali po svoje! Pa te kdaj vprašajo ~ si u-trujena? Bi rada spala? Oh, srečna Klotilda, ki je ostala sama! Dobro je vedela, kaj mi je pustila! Lahko bi mi prej povedala, koketa nesramna. Od srca rada bi ji ga pustila! Zdaj pa igra ubogo mučenico in ga lovi z očmi, kjer ga le dobi, lajdra nemarna! — Pa je le obsedela! Je mislila, da bo dobila inženirja! Ha-ha, prav ji je!*
— Spomnite se, drage poslušalke, na nekdanje plesne prireditve, spomnite se dunajskih valčkov, polk in mazurk vaših najlepših let! Se spominjate te pesmi? —
«Seveda se je spominjam, pa še kako dobro! Ti dragec iz rc.dia, kakor da delaš nalašč! Bilo je prav takrat, ko sta se Jurij in Orlando sprla zaradi mene. Toda Jurij se je ustrašil in me pustil, da sem se sama odločila — Kakšen fant je bil Orlando! Ampak Jurij je imel več pod palcem in je zmagal v tekmi! Če bi lahko sama odločila, bi si izbrala Orlanda. Oče bi mogoče privolil, ampak mati — Česa vsega ne zmore denar! Sedaj pa je vsega konec! Oba počivata na pokopališču lepo drug poleg drugega, kot nista nikoli v življenju, in to zaradi mene. Toda jaz res nisem kriva, res ne — Dala bom za mašo! — Kako sem utrujena!*
S tresočo roko je babica Lucija ugasnila radio. Iz drugih stanovanj so še odmevali glasovi muzike, a starka jih ni več slišala, ker je zadremala v svojem naslanjaču. V gornjem nadstropju pa je za-vekal njen vnuk — GEORGE STANW1CK
Na koncertu Slovenske filharmonije v Avditoriju bo kot solistka v Havdnovem koncertu nastopila Damjana Bratuž (zgoraj), v koncertu Čajkovskega pa violinist Dejan Bravničar■ Dirigiral bo Bogomir Leskovic (spodaj).
itHiimttiiimiiitiiiiimmiiiMiimiiiii
Ob
50-letnici
nastanka
„2adtaMk&
lUeMu“
II
pesnik naše obale
Krepko bi se urezal, kdor bi mislil, da so vse lepote in zanimivosti naše zahodne obale nakopičene o-krog Sesljana, Devina, njegovih Sten in gradov, ter Stivana in Timava. To je šele en del kraljestva Lepe Vid«, ki je nekoč privabilo tudi našega pesnika Antona Aškerca občudovat njegov« lepote. Lani je ves •lovenski narod slovesno praznoval stoletnico Aškerčevega rojstva. Bila je ob tej priliki tudi večkrat imenovana njegova krasna pe-niška zbirka «Jadranski biseri*. Malo pa se je omenjal podnaslov: «Balade in romance slovenskih morskih ribičev* in mogoče tudi nihče ni opomnil, da je preteklo ravno pol stoletja, odkar je pesnik preživel precej tednov na tej prelepi obali, od Devina do Barkovelj. Saj piše sam v «Opomnji» na koncu knjige: «Snovi in motive tem baladam sem nabiral med slovenskimi morskimi ribiči v portičih v Barkovljah, Kontovelju, v Grljanu, ter po vaseh pri Sv. Križu, na
Brežini, na Proseku, v Devinu in po drugod v trža-uki okolici...*. In zakljuvu-je:	«Tako našim morskim
ribičem sploh... se zahvaljujem za gradivo, iz katerega so se porodile te pesnitve*. (A. Aškerc).
Poslušal je pripovedovanja naših ribičev, jih izpraševal, si zapisoval. In pod njegovo roko, pod zamišljenim pogledom se je v teh tednih in zatem (zbirka je izšla šele leta 1908 v Ljubljani) nabralo pesmi za celo knjigo. «Jadranski biseri*, od prvega do zadnjega, so visoka pesem tej obali, slovenskim ribičem ob njej, njihovemu življenju, trpljenju, verovanju in pripovedovanju, spominu na njihove žrtve in umiranje.
O vsaki zanimivosti, večidel točno po ljudskem pripovedovanju, v zaneseni pesniški obliki, a v sočnem jeziku, ki mnogokje ohranja značilno krajevno barvitost narečja. Seveda ni to znanstveno narodopisno delo marveč pesniško, kjer si ustvarjalec privošči pesniško osvobodo lastnega u-
stvarjanja, n. pr, pri Ribiča Plesa pravljici o Devinu («dijak Ivan Ples iz Devina*, mu je tudi pomagal pri zbiranju motivov in se mu zato zahvaljuje v že omenjeni «Qpomnji»), kjer prosto uporablja tudi motiv o Lepi Vidi in tudi druge strogo zgodovinske motive, toda tu v pravljični obliki. Sicer pa je pe-mi o Devinu toliko, da bi bilo treba o njih posebej govoriti v zvezi s poedini-mi zgodovinsko in etnografsko pomembnimi kraji. Poleg teh, krajevno vezanih, je cela vrsta pesmi o morju, o ribiškem življenju, verovanjih in vražah, ki se ne nanašajo na poedine kra-3«.
Takoj na vzhodnem robu Sesljanskega zaliva se začne obala, ki ima nekam podobno lice tja doli do Trsta in še naprej. Po naših kraških vaseh, ki imajo tam posestva, to obalo imenujejo Breg:	Nabrežin-
ski Breg, Proseški, Konto-velski, Barkovljanski Breg. Ta Breg je pravzaprav naša slovenska Riviera, ki se-
ga, točno vzeto, od morja pa gori do roba kraške planote. Toda v našem primeru je še ta označba preozka, ker na tej ozki in strmi obali ni prostora za naselja — razen v Barkovljah — ki leže zato še na sami planoti, toda vsekakor spadajo še k Bregu, ker v večji meri od njega živijo in so v preteklosti, ko so nastajala in rasla, še v večji meri živela od ribištva in od žlahtnih pridelkov po breških paštnih: o-Ija, zelenjave in sadja za trg za plačevanje davkov in nakupovanje potrebnega, in tudi od sočivja, koruze itd. za vsakdanje preživljanje poleg cenjenega vina.
Danes je Breg dobil tudi svojo ogromno, lastno vrednost, bodisi gospodarsko po turističnih svojevrstno-stih in mikavnostih, ki so jih komaj v majhni meri začeli izkoriščati — dasi je že precej posejan s hotelčki, restavracijami, bari in vilami, ki neprestano rastejo po številu — bodisi, recimo, politično . državno važnost, ker je to najvažnejši del
inMMiiiMiMifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiitiiiiiMiiiuiiiiiiiiititiiiitiniiiisiiHiiiifiiiiiiiiiiiiMmiiiiiirmiiniiiitiiiHmiiitmiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiuniiiiiMtmiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiMiiii
Lep jubilej mlade koprske založbe
Založba ((Lipa)) je izdala
Dosedanje prizadevanje za cirnvec slovenskih novitet s prednostjo primorskim avtorjem in temam in za kulturno povezavo z zahod-nim sosedom - Prikupna skrb za mlado slovensko poezijo.
eCe bi bili v zadnjih desetletjih živeli v normalnih razmerah, bi petdeseta knjiga ne bila nobena posebnost. A za nas, ki smo po zadnji vojni začeli tako rekoč iz niča, pomeni to uspeh, ki nas navdaja■ s ponosom in veseljem,* je v svojem govoru na svečani proslavi petdesete knjige koprske založbe «Lipa» dejal med drugim naš primorski pisatelj France Bevk. »Hkrati pa z našo založbo, je nadaljeval, samo nadaljujemo primorsko založniško dejavnost, ki je pri nas cvetela že pred prvo vojno in jo je omogočala posebna ljubezen primorskega ljudstva do lepe knjige. Saj ni nobena skrivnost, da je bila tedaj Primorska, v ožjih mejah kot danes, odjemalka tretjine slovenskih knjig in revij. In poleg tega je tedaj prav v Gorici izhajalo v knjižni obliki veliko več prevodov iz slovanskih in drugih slovstev kot v vsej ostali Sloveniji*
France Bevk je nadalje poudaril, da raste sedaj nov rod, ki se zopet z živim zanimanjem in ljubeznijo o-klepa slovenske knjige. «Zdi se mi celo, da je to zanimanje bolj splošno kot je bilo za mojih mladih dni. Hkrati raste pri nas nov rod izobražencev z nekaterimi talenti, ki obetajo, da bodo kdaj obogatili našo književnost.*
Proslave, ki se je začela v restavraciji ((Turist* in ki je bila združena z izletom v Portorož in Piran z motorno ladjo »Pinko Tomažič* ter se končala v Izoli, se je udeležilo lepo število slovenskih pisateljev, med katerimi sm0 opazili Bogomirja Magajno (predsednika založniškega sveta) in njegovega brata Franceta, pisatelja Ivana Potrča, pesnika Ivana Minattija, pisatelja Borisa Pahorja, pesnika Vipotnika in druge, katerih knjige so izšle v nadvse aktivni koprski založbi, ki je postala izdajateljica tudi del, ki nastajajo tostran nove meje; na častnem mestu pa je sedela Mimi Malenškova, avtorica petdesete knjige »Plamenica* (življenjepis Primoža Trubarja), o kateri smo v našem dnevniku nedavno poročali. O delu in uspehu založbe je govoril njen upravnik Marcel Rožanc, ki je povedal, da ima založba na razpolago v Kapru sedaj novo tiskarno s sodobnimi stroji, tako da bo bodoče delo še bolj plodno kot doslej. Navzoče je pozdravil tudi predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Albert Jakopič-Kajtimir, ki je kolektivu čestital ob doseženih
uspehih. Y imenu delavskega sveta podjetja pa je spregovoril njegov predsednik.
Prikupni «Vestnik», brezplačna priloga izdaj «Lipa», je objavil na uvodnem mestu priložnostno besedo Božidarja Borka. Pisec pravi, da sta v socialističnem založništvu mogoči centralistična in decentralistična smer. V Jugoslaviji je to vprašanje že zdavnaj rešeno v prid decentralizaciji. ((Slovenija nikakor nima preveč založb, vendar jih tudi nima premalo*, pravi nadalje Borko in potem nadaljuje:
Tako se v zadnjih letih lepo razvijata dve periferni založbi »Obzorja» v Mariboru in «Lipa« v Kopru. Medtem ko je Maribor kazal že v razdobju med dvema vojnama založniška prizadevanja, je eLipa* v Kopru naglo zrasla iz istrskih tal, iz potreb lokalnega uveljavljanja in reprezentance slovenske kulture:	zrasla je na
terenu, ki nima domačih založniških tradicij, ki pa mu nove razmere določajo pomembno mesto v razvoju naše republike. Istrsko okolje in primorsko ljudstvo dajeta tudi »Lipi* poseben značaj in opravičujeta ne samo njen obstoj, marveč ji nalagala tudi specifične založniške naloge.
Ena izmed teh posebnih nalog, ki jih založba «Lipa» že opravlja in jih bo še o-pravljala v okviru svoje
splošne založniške dejavnosti, je po mojem ta, da izdaja kar le mogoče primorske pesnike in pisatelje ter material o tem delu Slovenije, saj je zlasti Istra v naši književnosti premalo obdelana, pa tudi drugi kraji, ki jih štejemo v naše Primorje in Goriško, imajo samo v «Lipi» svojo založniško predstavnico. Izdaja Kosovelovih pesmi, antologija pesmi o morju, Voukove novele, Pahorjevi in Lokarjevi spisi, Zbornik PZL in še marsikaj izmed njenih dosedanjih knjig kaže, da se naša koprska založba zaveda te svoje posebne naloge.
Druga naloga je v tem, da se morda bolj kot druge založbe posveča problemom naše zahodne meje in da seznanja naše občinstvo z italijanskim sosedom, kar je «Lipa» začela n. pr. Z Gradnikovim Petrarco. Ta naloga je kočljiva, vendar je ne kaže povsem pozabiti: meje imajo povsod svojo negativno in pozitivno funkcijo in prvo je treba premagovati z drugo. Kolikor bo koprska založba stregla tudi tej nalogi, jo bo opravljala za vse Slovence.
Ze ti dve nalogi določata «Lipi» posebno mesto med našimi založbami. Ob tem pa kajpada ne smemo prezreti njene splošne založniške dejavnosti, ki je dala Slovencem že vrsto lepih knjig (Cankar, Kranjec, Slodnjak, Bevk, Magajna,
a o mr
Naslovna stran lepe izdaje ((Gomil* Upa Foscola v prevodu A. Gradnika, ki je izšla pri založbi «Lipa»
Mencinger in dr.). Posebej je opaziti njeno prikupno skrb za mlado slovensko poezijo.
Ni ga resničnega prijatelja slovenske knji ge, ki ne bi s simpatijami pozdravljal dosedanjih uspehov «Primorske založbe Lipe* in ki ji ne bi ob izdaji njene petdesete knjige želel še nadaljnjih.
V sporočilu, da Se je založba «Lipa» letos vključila v enotno časopisno-za-ložniško podjetje Primorski tisk v Kopru, in da je kot 50, knjiga pri založbi izšla «Plamenica» Mimi Ma-lenškove, je potem rečeno:
Vse naše dosedanje prizadevanje je šlo za tem, da objavimo čimveč slovenskih novitet, bodisi v prozi ali poeziji, da damo prednost primorskim avtorjem in temam, a tudi drugih ne odbijamo, da se kulturno povezujemo z zahodnim sosedom in da dopolnjujemo program z dobrim leposlovjem in poljudnoznanstvenimi spisi.
Ugoden sprejem naših dosedanjih izdaj nam je poroštvo, da smo prav krmarili in zato bomo skušali na tej poti ostati in, bogati z izkušnjami preteklih let, izdajati še več in še bolje.
Iz ostale vsebine te številke »Vestnika* pa se nam zdita pomembna prispevka Franceta Bevka in Viktorja Smoleja. Bevk piše o ((Primorskih pisateljih med obema vojnama* in zaključuje s sledečim odstavkom:
S temi vrsticami sem hotel pokazati na nekatere težave, s katerimi se je zaradi pomanjkanja sotrudni-kov moralo bojevati slovensko založništvo v Italiji, posebej pa opozoriti na tiste pisatelje, ki so ostali zvesti svoji zemlji in s svojim neumornim trudom in za razmeroma nizke nagrade skrbeli za to, da primorski Slovenci niso ostali brez čtiva. Včasih se mi zdi, da so le preveč pozabljeni. Zato je prav, da izide knjiga prvencev Stanka Vuka; to ne bo samo pietetno dejanje, saj imajo stvari zaradi mladostne svežosti in pristnega čustva tudi svojo ceno. Prav bi bilo, če bi kdaj dočakali tudi izdaje izbranih del Ferda Kleinmavra, Damira Fei-gla in Andreja Budala. Ne bodo ostala brez odmeva.
Zadnje besede bo gotovo treba povsem resno u-poštevati.
Vsakega Tržačana. Goričana in sploh Primorca pa mora zanimati tudi sestavek Viktorja Smoleja «0 primorskem znanstvenem časopisu*, ki nam priča da mora imeti avtor zbranega obilo zanimivega, še neobdelanega gradiva.
Na zadnji strani »Vestni-
ka* je objavljen seznam vseh knjig, ki so doslej izšle pri «Lipi». Zanimivo je, da je kar dvajset knjig že razprodanih, od teh sta celo dve iz leta 1956. Med živečimi in že pokojnimi primorskimi pisatelji in pesniki so tudi jmena slovenskih književnikov iz drugih pokrajin ter več imen tujih avtorjev. Iz italijanske literature sta doslej Gradnikova prevoda petrarkovih ((Sonetov in kancon* in liga Foscola ((Gomil*.
Podjetni založbi, ki poklanja vso skrb tudi zunanji lepoti knjige, želimo še nadaljnjih lepih uspehov, ki so nam samim najbolj v prid.
teritorialnega #tržaškega črevesa*, ki Trstu omogoča dostop do svojega priročnega podonavskega in zahodnega gospodarskega zaledja po glavni obalni cesti in po dvotirni železniški progi.
Naše kraške vasi so tudi danes še povezane z Bregom, in se to kaže že na zunaj z malimi lukami, ki jih ima vsaka vas: Nabre-žinski, Kriški, proseško-kon-tovelski v Grljanu in Kon-tovelski portič v Cedazu. Povezane so, tesno povezane kot v davno preteklih časih s stezicami, s »škalami* in stopnišči, ter z zasilnimi kolovoznimi potmi, kar ne kaže s svojo zanemarjenostjo, da so morda kraške vasi postale nezveste svojemu Bregu, ali da ne znajo dovolj ceniti čisto poljedelske vrednosti, ki bi jo bilo treba šele razviti s prilagoditvijo k tržnim potrebam bližnjega velikega mesta. Dokazuje obratno, da se je mesto vrinilo v ta divni predel z mogočnim pritiskom, ter si ga podredilo svojim potrebam, egoizmom in muham. Naše kraške vasi pa so pogosto imele premalo moči in možnosti, mnogokdaj doslej pa tudi premalo volje in razgledanosti, da bi branile svoje potrebe in koristi z razvijanjem gospodarskih pogojev svojega Brega. Priznajmo tudi, da je šel ves dosedanji razvoj v korist Trstu, in da je ta z lahkoto dajal življenja in kruha hližnji in daljni okolici, česar danes ne more več, ln pogosto tudi noče, saj pošilja sam tisoče svojih prebivalcev čez oceane, da zaposluje tuje priseljence.
Nabrežinski Breg je od vseh najbolj ohranil nedotaknjene priročne lepote v prvobitni idiličnosti svoje davne in pradavne preteklosti, ako prezremo belo progo obalne ceste,, ki ga tu seka po sredi sporedno z obalo, ter prezremo sivo-motni pas železniške proge, k. se prav na robu kraške planote zareže vanj po predorih ali po globokih skalnatih usekih.
Bežnemu opazovalcu lahko uide razdvojenost Brega v dva različna elementa. Od morja približno do obalne ceste sega plodna ope-kasta zelja tiste peščenče-vo - flišne severnoistrske
plasti, ki se vleče od Istre sem prek Dolinskega Brega, sega nad Barkovljami prav do Kontovela, a se zatem polagoma niža, tako da se onstran Nabrežinskega Brega že čisto približa morju, ter končno izgine na zahodni strani Sesljanskega zaliva, , kjer se začno Devinske stene. To je sicer na videz skromen, enoličen svet, ko po vsem Bregu, pašten nad paštnom od morja navzgor, skrbno obdelan. Plod tisočletnega dela. Zato pa ima skoro vsaka rjuha zemlje svoje ime. znamenje svoje usode, od Bro-jence gori pod stenami preko Kramarce in Drage do portiča Pri čupah, mimo Kovačevca, Srednjega, k Rogaču in Sajimovcu do Sestrenc in Botanjeka že gori pod Sesljanskim, vse ob morju.
Manj ploden ali skoro neploden toda romantično slikovit je gornji, divje razdrapani kraški svet. Tudi sama dolnja, mokra obala dobi turistično lepoto le z ogromnimi bolvani kraške-ga kamna, ki so se v davnini iztrgali gori visoko v kreškem Bregu in se s potresnim truščem zvalili v morje.
Naše slovensko morje nima otokov, zato se moramo zadovoljiti z ((drobtinicami*, ki jih je zavrgel naš Kras in jih brcnil v morje. Vsak večji školj je postal zanimiv otoček, pomemben za to ali za ono. Pa četudi je še tako nizek, da ga ob plimi morje pokrije, kot n. pr. Beli kamen blizu obale pri Dragi, ribičem ob mračnih dneh brez sonca kaže čas. V šestih urah plime ga ni videti, šele v nadaljnjih u-rah oseke se pokaže. Veliki kamni so kakor ogromne potokazne table, daleč z morja vidne, ki služijo ribičem v orientacijo, da se spoznajo točno kje so, ter kot mejniki določajo, kje smejo nastavljati mreže, da ne gredo v zelnik sosedu. Ta lovi že doli kje pri Spolnem kamnu, drugi bliže, pri Dedenci ali Perlv-niku tik pri Mujlu, tretji pa bolj gori pri Rogaču (ta res kaže pri vrhu nekaka dva roga) ali celo pri Dveh sestrah.
ZORKO JELINČIČ
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo)
iiiiiiiniiiiiitiiMiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimniluiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMimiiniiiiiittiiiitiiiMUliiiiiiitiHiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm
Televizija prihaja
tudi v
Za prvo slovensko televizijsko oddajo iz zagrebških študijev sta scenarij napisala Milan Lindič in Rado Cilenšek.
Skoraj neopazno je šla čez sicer redke televizijske ekrane v Sloveniji, zlasti v Ljubljani, prva slovenska televizijska oddaja. Njen naslov je bil; Televizija prihaja. Prav je, da, sicer z zakasnitvijo, povemo našim bralcem kaj več o pripravah za uvedbo televizije v Sloveniji in Jugoslaviji.
Predvsem: trenutno je slovenska in z njo vse republiške televizije še v tako imenovani »eksperimentalni fazi*, kar pomeni, da vodstva šele pripravljajo izvajalsko - tehnične terene za uvedbo rednih programov. Zagrebška televizija, ki je pred nedavnim imela za seboj že eno leto eksperimentalnih sporedov, je danes že na nivoju, ko bi lahko začela z rednim delom. Nas pa trenutno zanima le delo slovenske televizije in če zapišemo, da je bila prva televizijska oddaja iz zagrebških študijev relativno kar precej imenitna, potem je v bližnji bodočnosti pričakovati še večjih uspehov.
Bilo je 12. maja, ko se je v zagrebških študijih zbralo lepo število mladih ljubljanskih televizijskih delavcev, od izvajalcev pa vse do tehničnega osebja, ki je tokrat imelo prvič v roki telekamere in ostale precizne aparature. Isto velja kajpada tudi za izvajalce, ki so bili po večini radijski delavci. Naj vam jih nekaj predstavim: dva na-
PETRA GRDINA
mlada Koprčanka, ki je na prvi slovenski televizijski oddaji sodelovala v filmu »Pomlad na Koprskem*
povedovalca, in sicer Slava Rogljeva z Radia Ljubljana in speaker koprske radijske postaje Jože Lavrenčič, ki si je s konferencami na javnih radijskih oddajah Adamičevega orkestra «Malo od tu in malo od tam* že pridobil med slovenskimi poslušalci precejšnjo popularnost. Nastopali pa so še: Frane Milčinski . Ježek v parodiji o televiziji, nadalje pevka Jelka Cvetežar, ki je prav tako s parodičnim tekstom predstavila »rock and roli*, potem Oče iz Kranja in septet solistov Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Vmes je bilo nekaj kratko-metražnih filmov z motivi iz Gorenjske in naše težke industrije in 3e kratek za-
ključni film »Koprska pomlad*, v katerem je nastopala domačinka Petra Grdina, nova «zvezda» v nastajajoči slovenski televiziji.
Celoten spored je režiral (Mirč Kragelj, scenarij pa sta napisala Milan Lindič in Rado Cilenšek. Po mnenju mnogih zagrebških televizijskih strokovnjakov je bila prva slovenska TV-od-daja tehnično in programsko na višini najboljših za-grebših oddaj, kar je vsekakor pohvalno za slovensko TV-skupino,
Za sedaj bo slovenska TV gostovala enkrat mesečno v zagrebških študijih, dokler ne bodo dograjeni prostori v Ljubljani in dokler slovenska televizija ne bo o-premljena z vsemi potrebnimi aparaturami in reportažnim avtom. V tem času pa bo dokončno tudi sestavljena stalna fekupina TV-so-delavcev, ki ho začela postavljati temelje za redne sporede.
Za sedaj je preko oddajnika na Sljemenu pri Zagrebu in preko Krvavca povezana Slovenija le v ljubljanskem in gorenjskem predelu, ko pa bosta dograjena mostova na Nanosu in Pohorju, bo v slovensko televizijsko omrežje vključena tudi vsa Primorska in Štajerska, Do tedaj pa se bo slovenska televizija že izvila iz začetnih težav in prešla na redne sporede.
Im
PfTmorsTcT*(Tnevmk
9. junija 1957
Presenetljiva zgodovina živobarvnih [nli|iiiiiiiv
Oh, prosim, prosim — saj ne mislim to pot tistih dvonožnih rožic, ki povzročajo v svetu srčna razdejanja in brez katcrili bi bil vsak roman zanič. Nc! O pravih rožicah nameravam govoriti — pravzaprav o eni sami vrsti pravih rož. O tisti, ki je vprav pretekle pomladanske dneve omamljala naša srca s svojimi čudovito živimi barvami in je vendar tako zelo skromna v svojih zahtevah, da ji skoro ne vem primere- In kaj bi delali nasi poklicni vrtnarji, če bi po ocvetenju ranih hijacint ne imeli «pri rokah« za dva ali tri tedne teh naših prelestnih krasotic? Glave bi klonili, si pulili od obupa brade in se skrivali pred ljudmi!
In zdaj vam bom govoril o tulipanih in o deželi Nizozemski, ki je od vseh dežel sveta z njimi najbolj povezana. Oh, da! Tulipani so nekoč to deželo postavili na noge, in le malo je manjkalo, da je pozneje niso uničili. Ni je cvetlice na svetu, ki bi imela tako zgodovino za seboj. Vsaj tako trobenta o njej ameriški pisatelj Louis Sarbach, ki nam pripoveduje iz njene zgodovine prav zanimive stvari. Boste videli, če ni to res!
Pred dobrimi štirimi stoletji se je po Carigradu in po bližnjih okoliških krajih potikal nekak zapadnjaški botanik ali rastlinoslovec, ki se je pisal Ogier
Kako je lahko ta slika Kjer vidimo Marilyn Monroe, ušla hudim očem cenzure? Pa saj cenzura ni tako »huda«, kadar gre za razne bolj ali manj vidne »čare« ter se predvsem razburja, da v lilmu, gledališču, radiu in drugod ne pridejo na dan stvari, ki ne bi bile všeč »visokimi) glavam v Rimu
de Busbecque. Bil je botanik le za lastno zabavo, kakor recimo nas o os ko Ukmar g«ri na Krasu. Nič ne vem, h kateri narodnosti je ta de Busbeque pripadal. Morda je oil Francoz, morda Belgijec, morda Ribničan ali Brkine saj pravim, da ne vem! Pa naj je bil karkoli, čez nekaj časa se je vrtni v zapud-no Evropo in je prinesel s seooj prgišče tulipanovih čebulic, ki jih je podaril nekaterim bogatim trgovcem in tudi plemičem, ki so Imeli okoli svojih h.š in gradov vrtove in so se za lepo cvetje tudi zanimali. No, iz čebulic so se razvile rastline In pokazale svoje prelepe cvete.
Pa je živel v tistih časih na Nizozemskem iHolandskem> poklicni vrtnar-bo-tanik, ki se je podpisoval Caroius Clu-sius, ker je bila tuarat moda, da so se učeni ljudje podpisovali »po latinsko*. Ko bi se ta moz podpisal po domače bi danes brali, na je bil to neki Korle Klus. Torej ta Klus ali Clusius je dobil nekje nekoliko tulipanovih cebulic gn jih je posadil na vrt in potem se ni zadovoljil samo z oočudovanjem lepega cv.etja, temveč je potrpežljivo čakal, da je dozorelo tudi seme. To je naslednje leto posejal in vzrejal iz njega nove tulipane novih sort. Imel je lepe uspehe in kmalu so razni ljubitelji cvetlic hodili k njemu moledovat za cebulcke. Gospod Clusius pa ni bil samo vrtnar, bil je tudi velik trgovski talent. Za vsako čebulico novih sort je zahteval toliko vsoto denarja, da mu je mlice ni mogel ali pa ni hotel plačati. Na žalost je bila njegova trgovska »taktika* slgba in se ni oonesla. Neke temne noči so zašli na njegov vrt tatovi in so mu skoro do malega pokradli vse cebulcke. Posledica tega je bita, da se je stev.lo tplipanovih sort pa okoliških vrtovih na skrivnosten način povečalo.
Okoli leta 1600 so tulipani prišli v nekako blazno modo. Vrtnar, ki se mu je posrečilo vzgojiti kak posebni barvni odtenek, je bil na to ponosen kot kak general in vse mu je zavidalo. Dvajset let pozneje je na Nizozemskem pograbila tulipanska mrzlica skoro vse. Kdor koli je imel le dve pedi vrtička pri hiši, že Je na njem gojil tul.pane in skrbno pobiral njihovo semt, da bo iz njega vžredll nove sorte.
Tulipani imajo to dobro lastnost, da utegne iz njihovega semena vsak čas zrasti nova sorta, ki je lahko neznansko zanimiva, še tisti drobni čebulčki, ki nastajajo poleg glavne čebulice, in bi morali biti pravzaprav njej enaki, se
včasih kar «brez vzroka* izprevržejo v povsem nove «športe», da njihovi gojitelji ponorijo še bolj. Vse odrastke čebulic, še tako drobne, odcesnejo in posadijo posebej. In potem čakajo leto ali dve ali tri, da vidijo, kakšni bodo novi cvetovi. In če je med vsemi en sam cvet nove sorte, ena sama rastlinica, je za gojitelja neznanska sreča. Povsem je mogoče, da mu bo nova cvetlica pričarala bogastvo.
V letu 1643 se je . zanimanje za tulipane razširilo po vsej zahodni Evropi, a le na Nizozemskem se je to zanimanje izmaličilo v pravo špekulacijsko blaznost. Na tisoče in tisoče sicer treznih Holandcev je zapustilo svoje poklice, se odpovedalo službam, je z izposo-jili (hipotekami) obremenilo svoje domove in posestva, pobralo vse svoje prihranke, kjer koli so bili, ter vse to postavilo na veliko tulipansko karto —: vse dobiti ali vse izgubiti. In je odločala samo ta skromna cvetlica, sicer tako lepa in mila. Tako daleč je špekulacija s tulipani šla, da so mnogi tvegali vse, kar so imeli, že na same obljube tistih, ki so jim obetali čebulčke popolnoma novih sort.
Normalni poklici so izginili iz dežele. Tkalci niso bili več tkalci, mizarji so nehali biti mizarji, gimnazijski profesorji niso poučevali več. In tako je šlo naprej z dimnikarji, kovači, zdravniki, ko-čijaži in z vsemi, ki se jih morete domisliti. Celo plemiška gospoda z veleposestvi je planila v to špekulantsko blaznost in — zelo pogostoma — v popoln gospodarski polom.
A na tržiščih se je cena tulipanovih čebulic dvigala. V eni noči se je podvojila. Borze v Rotterdamu in Amsterdamu so opustile vse barantanje z žitom in drugimi dobrinami in se popolnoma predale kupčijam s tulipanovimi čebulicami. Javni notarji so pisali dolgovezne pogodbe tulipanskim prekupčevalcem. Ni je bilo tako skromne vasice, da ne bi v njej zastopniki raznih družb ali samostojni pustolovci iskali novih tulipanovih sort, ki bi jim utegnile prinesti bogastvo.
Za tulipanske »redkosti*, ki so kazale kake posebne vrline, so plačevali neverjetne vsote (v blagu ali denarju). Za eno samo čebulico sorte,, ki. je. dobila ime «viceroy» (podkralj) in ki je bila v tedanjem denarju ocenjena na 2500 holandskih forintov, je njen srečni lastnik dobil v blagu sledeče: dva voza pšenice, štiri vozove rži, štiri težke vole, dvanajst ovac, osem prašičev, pet hektolitrov vina, šest hektolitrov piva, dva sodčka masla, tisoč funtov sira, eno moško obleko, eno opremljeno posteljo in eno srebrno čašo za pitje. Pomnite — vse to za eno samo tulipanovo čebulico!
Pa ta cena m niti najvišji rekord. Čebulico sorte »gouda* (kar koli že to pomeni), so na javni dražbi prodali za tri tisoč forintov; neko drugo, ki se je postavljala z imenom »admiral Lief-ken», pa celo za 4400 forintov. Najvišji rekord od vseh pa je dosegla čebulica sorte »Semper Augustus» (ki sme upravičeno nositi veliki začetnici!), za katero je neki petični prismuknjenec odštel polnih 5500 forintov. V sedanjem denarju bi ta vsota bila dokaj višja od milijona lir ali dinarjev ali frankov.
Pretkani ljudje so tudi takrat vedeli, da so vse te in take cene nerealne in da se lahko vsak trenutek katastrofalno poderejo. Znali so se pravočasno u-makniti. Na tih način so izmikali v tulipane naloženi kapital in ga investirali v zemljišča, v zlato in dragulje ter v druge stabilnejše vrednote.
In nekega dne se je res začel krah, kakršnega niso ljudje v tistih časih se poznali. Prava katastrofa. Čebulice »slavnega* »demper Avgusta*, ki so povprečno »notirale* pet tisoč forintov vsaka, so kar čez noč padle na pet sto forintov, nato na dve sto in petdeset, in končno obstale na petdesetih forintih. Se zmeraj drage, a ne več pravljično drage. Vse druge manj slavne sorte so pa padale tako rekoč na tla in so izgubile vsako omembe vredno vrednost.
Ljudje, ki so bili vsaj na papirju dotlej milijonarji, so kar nenadoma postali praktični nemaniči. Imeli so v rokah nekaj ducatov do tedaj dragocenih tulipanovih Cebulic, ki jih pa iz neznanega vzroka nihče več ni hotel in zato niso vedeli, kaj naj z njimi počnejo. Ze sklenjene i>ogodbe med špekulanti so se drobile v nič in vsa sodišča so imela z raznimi tulipanskimi pravdami posla cez glavo. Toda zaman so se borili učeni juristi med seboj in zaman so bile obupne tožbe upnikov. Saj niso v veliki večini primerov mogli dobit: od dolžnikov drugega kot ducat ali vec ducatov ponižanih in zavrženih tulipanovih čebulic.
Premetenci, ki so se znali pravočasno umakniti iz nevarne igre, so pa kadili debele cigare in pili šampanjec. Vsi o-stali so cepnili z oblakov lažnivega bogastva in so polni obupa in solz spet postali tisto, kar so bili nekoč.
Izven te strahotne igre so pa tudi takrat bili resni gojitelji, ki se niso spuščali v tvegane pustolovsč.ne. Pridelovali so Cebulcke hijacint, tulipanov in drugih cvetlic ter jih mirno prodajali po vsakoletni dnevni ceni.
Danes je Nizozemska še vedno največja pridelovalka tulipanov, hijacint, semena in sadik elitnih zelenjav ter vsakovrstnih drugih sadežev polja in vrtov Vse to razpošiljajo v vse dele sveta in ze sama beseda »Holandija* predstavlja visoko kvaliteto tega blaga. Kar se pa samo tulipanov tiče, pravijo, da merijo skupno vsa tulipanska polja okoli sto kvadratnih kilometrov. Razume se. da pridelajo na njih vsako leto čebulic na milijarde. In širom po vsem svetu razprodajo vse.
FRANCE MAGAJrNA
Postelj a čudovita stvar
»Postelja je zategadelj tako priljubljena,* je rekel neki znamenit mož, ki je pol svojega življenja prebil leže, »ker nudi maksimum udobja. »Kar priznajte, postelja je v resnici čudovita iznajdba. Spričo pomembnosti, ki je je bila vse čase deležna, je razumljivo, da ima tudi razgibano kulturno zgodovino. Adam in Eva kajpak še nista spala v postelji, marveč na travi ali nemara na ležišču; toda človeštvo si je kmalu u-redilo prostorček, na katerem preživimo tretjino svojega življenja. Tako so posteljo iznašli ze pred dolgimi tisočletji. In ker je ljubezen že pri starih Perzijcih igrala veliko vlogo, so si prav ti Perzijci izmislili dvojno posteljo — ali po naše zakonsko. Vsekakor pa še ni stala na nogah, marveč so bile to samo blazine, zložene po tleh. še danes govorimo o «blazinah pregrehe*, kar pa s Perzijci nima nobene neposredne zveze.
Slavospev razkošju
Stari Egipčani so šli v svojih željah še više. Za-
to so postavili posteljo na podstavek. Bolj ko je bil njen lastnik premožen, več stopnic je vodilo k postelji. Nasprotno pa je preprosto ljudstvo spalo tako, kakor spi v Egiptu še danes:	na	raztrganih
preprogah ali slamaricah,
tanski. Njihove postelje so bile bolj praktične kot lepe. Vendar, ko so obogateli, je tudi njih zaskomi-nalo po postelji »razuzdanosti*. Malo kasneje so propadli.
Piinij mlajši nam je zapustil ljubek opis svoje
<rPosteljaje zategadelj tako pri!jubl jena> je rekel neki znameniti mož, ki je pol svojega življenja preživel leže, «ker nudi maksimum udobja - Kar priznajte, postelja je res čudovita iznajdba 1»
ki so bile razprostrte po zbitih ilovnatih tleh. Rimljani so bili tudi pri postelji izbirčnejši od Egipčanov. Imeli so postelje za vsako priložnost:	za
zakonsko spalnico, za požrtije, za bolezen in smrt. Če smemo verjeti izročilu, tedaj so bile rimljanske zakonske postelje tako rafinirano opremljene, da bi vsaka ameriška filmska zvezda od nevoščljivosti prebledela, če bi ji kakšna prišla pred oči. Grki so bili nasprotno precej špar-
komfortne postelje. Bila je to nekaka «vodna postelja*; lahko bi tudi rekli, da je bila postelja na izplakovanje. V opisu pravi namreč takole: «To je marmornata postelja, s katere rastejo štirje stebri, oviti z vinsko trto. Voda doteka iz odprtin marmornatega podstavka, kar daje videz, kot bi jo iztiskala teža telesa.*
O starih Germanih poročajo, da so spali blizu peči na kosmatih medvedjih kožah, in šicer po-
polnoma goli. Za uspavalni opoj je veljala znana in opevana medica. V srednjem veku se je postelja tudi pri nas dvignila na podstavek. V spalnicah viteških gradov so stale velikanske postelje na visokih nogah z baldahini, ki so branili stenicam, da niso nadale na speče. Prišel je tedaj denimo vitez Lambergar s soprogo k prijatelju na večerni pir in ker ju domačin ni pustil v temno noč, si je družba pač razdelila zakonsko posteljo. Pravijo, da je tu pa tam prišlo do prijetnih zamenjav, zakaj stara šega, ki je velevala, da bodi meč sredi postelje, je bila že pozabljena. Podložniki so spali kajpak zunaj po hodnikih, kakor preprosti Evropljani še danes spijo: na skrinjah in klopeh, na peči ali v senu.
O budoarjih in nočnih čepicah
V dobi rokokoja je postala postelja spet to, kar je bila pri Rimljanih: luksuzni predmet. Pokrita
z dragocenim čipkastim pregrinjalom, opremljena
z baldahinom in svilenimi blazinami, je imela čez dan funkcijo salona. Kne zi so leze v postelji sprejemali svoje goste, dame v budoarju svoje občudovalce. če je hotela dama kavalirja še posebej odlikovati, mu je dovolila sesti na rob postelje in od tam občudovati dekolte, ki je bil v tistih časih še precej globlji kot danes. Tako posteljo, ki je prišla tudi v zgodovino, je imel sončni Kralj Ludvik XIV. Njegov kronist poroča ginjeno: «Ta postelja je stala sredi spalnice in spalnica je stala v osisču pariških poti. Vse poti so vodile h kraljevi postelji.* Kronist je pozabil pripomniti: »Predvsem poti lepih žena.* Bidermajerska postelja se je spet skrila pred javnostjo. Zakonci so prespali svoje noči pod grmado pernic in odej, oblečeni v sramežljive spalne srajce, z nočnimi copatami in čepicami. Ko so ljudje slednjič le odkrili, da je bolj zdravo, če se ne dušiš pod perjem in na njem, so iznašli moderno posteljo, kakršna je še danes. Torej — lahko noč!
GOSPE CENZURE*
OKO IN
*Niste sami krivi, gospodična, razumem, dobro razumem!* je dejal ing. Guala znani lepotici, pevki in igralki Rosalini Ne-ri. «Toda prav zato, ker ste taki, se zares ne morete pokazati pred tetevizij-sko kamero.*
To je bilo ■ že predlanskim. Rosalina Meri, o kateri so listi že pisali, da je na poti v Ameriko, in ki jo mnogi imajo kar za italijansko Marilgn Monroe, je nekoliko pred tistim pogovorom sklenila s TV dogovor za nekaj nastopov. Imela je že več vaj in vse je potekalo popolnoma v redu.
Pa jo je zagledal tiste dni na hodniku ravnateljstva v Turinu neki mladenič v vsej njeni lepoti, ko je njena zunanjost take narave, da nehote pritegne pozornost nase. To-do tisti mladenič ni bil, kot je videti, prav nič dovzeten za njene čare. Poiskal je ing. Guala, ki je vnet pristaš reda usmiljenih sester sv. Vincenca Pavlinskega, in ga opozoril na Rosalino. In ko si jo je Guala tudi sam o-gledal, je izrekel besede, ki smo jih navedli zgoraj.
To je bila obenem zanjo tudi odpoved. Ing. Guala je bil takrat namreč e-den iz vodstva RAI oz. TV.
Seveda ni Rosalina sprejela te odpovedi kar tako. Vložila je tožbo proti RAI, zahtevala mastno odškodnino, in ...
Izvedela je, da je Guala šel in da je na njegovem mestu ing. Rodind. Hitro je šla tja, da bi pri njem dosegla preklic odpovedi pogodbe, ter bila pripravljena v tem primeru u-makniti svojo tožbo proti RAI. Uspelo ji je. Saj je ing. Rodind razumel, da
dekle pač ni samo krivo, če je tako, kakršno je ...
In zopet vaje, reklama!
Prejšnji teden bi morala Rosalina nastopiti v četrtkovem varieteju, povsod je bilo objavljeno njeno i-me in —- njena slika. Toda v četrtek Rosaline ni bilo. Ni nastopila. Nismo je videli.
Prav v zadnjem hipu, v četrtek popoldne, so ji, po nekem skrivnostnem telefonskem pogovoru zabra-nilt dostop v prostore TV ...
Namesto nje je nastopila neka druga, ki ni tako izzivalna, ki je bolj ravna tn ki pač, revica, tudi ni
ROSALINA NER1 ni samo lepa, privlačna, prijetna varietejska zvezdnica, ni samo Kamen spotike italijanske TV, marveč je tudi kar ročna rejka kokoši. Ima v svoji hiši v Arcisati majhno kokošerejo. Pripravlja se, da bo odpotovala v London, kjer bo nastopala v te-televiziji v glasbeni komediji »Hotel Riviera)).
Po vsem tem, kar Ji Je domača televizija storila, in ji odpovedala nastopanje iz razlogov za katere ona ni pravzaprav nič kriva, bo’ kljub temu dobila zadoščenje. Njena tako zapeljiva zunanjost menda ne bo preveč pohujsljivo vplivala' na Angleže.
sama prav nič kriva, da je taka, kot je...
* * *
In tako je povsod, na vseh področjih. Filmi, plakati, gledališče, kopališče, literatura, šport ...
Nič ni varno pred »Gospo Cenzuro».
Saj se še spominjamo tistih plakatov, ki so nekatere tako močno bodli v oči. Tudi tam so bile prav telesne oblike dveh mladih igralk, Brigitte Bardot in Marise Allasio, tisto,'kar je dalo povod za pripbmbe in boj proti plakatom in filmu.
*Sploh ne morem razumeti, kaj je takega na tistih plakatih,* je dejal njih avtor Arnaldo Putzu *ko prizor, ki ga kažejo, ni vzet iz filma, marveč je le izraz duha filma, je le satira na življenje in miselnost, ki ga imajo rimski "bulli”, in ki jih je moč prav videti v Rimu na vsakem koraku vsak dan in vsak čas v resničnem življenju.»
»Vsa naša družina je tako pobožna. Kar vprašaj-dejala mati Marise Allasio. «Marisa je taka, kot te našega župnika/» je druga dekleta. Ko sem videla plakat, sem bila res nekoliko presenečena, toda sem sodila, da je pač poln živahne domišljije, in si še zdaleč nisem mislila kaj pohujšljivega.*
* * *
Start so že predpisi glede cenzure pri nas. V leto 1940. sežejo. Fašizem jim je dal življenje. In duha. A z «okrožnico Er-mini* je bilo dodano tisto, kar je še fašističnemu predpisu manjkalo.
In oboje skupaj je danes tisto, čemur pravimo rGospa Cenzura».
Kar pa tudi temu še manjka, poskrbijo tskriv-
nostni telefonski pozivi».
* » *
Šest je komisij, ki presojajo umetniška dela, katera naj bi se predvajala občinstvu. Nimajo za svoje delo nekih natanko določenih predpisov. Nimajo recepta za to. Po lastni vesti, po svojem razpoloženju, po svojem kriteriju presojajo in odločajo o usodi filmskega ali drugačnega dela.
In prav od njih mnenja je odvisna njegova nadaljnja usoda, če je mnenje odklonilno, filma ni moč predvajati, in vsi stroški so bili zaman.
Toda ... sZmeniti se je treba!*
Včasih zadostuje kaka manjša izprememba, pa gre. Potem je tudi vprašanje nagrade, čeprav je film odobren, ne dobi posebne nagrade. No, tudi v tem se najde lek. Včasih se vidijo v kakem dokumentarnem filmu slike in prizori, ki nimajo kdove kaj skupnega z ostalim dogajanjem: križ na samem, zvonik, detajl kake cerkve, notranjščina katedrale i. pod. Ni jasna zveza vsega tega gledalcu. A nagrada je le!
Pa ne samo prizori, tudi besede so lahko nevarne. Kar se dotika «odpor-niškega gibanja*, kar je v zvezi z «zakonom», «raz-poroko*, «realizmom» in še z marsičem, je atabii*.
To je uradna cenzura.
* * #
A ona druga, s ^telefon-
skimi pozivi*.
ccc.
Nje odklonilnemu stališču se noben filmski producent ne more upirati. Sai je sama lastnica več kot tretjine kinematografskih dvoran. Kdo bi tvegal! In tudi ta cenzura, ali pa zlasti ta, hoče po-
polnoma izločiti vse, kar zadeva sodobna življenjska vprašanja, kar zadeva moderno življenje. Razpo-roka. Samomor. In še mnogo, mnogo drugega je prepovedano.
* » #
Smo se kar nekako navadili, da so odločitve cenzure, ene in druge, pogosto kaj nenavadne. Tudi prav absurdne.
Toda naj je sklep takele komisije še tako nerazumljiv za povprečno pamet, se ji mora ukloniti, mora jo ubogati!
Čeprav si pri tem misli svoje.
S. A.
Zanimive
zanimivosti
Prehiti ga!
Nemški turisti, ki jih Je po vseh italijanskih letoviščih že vse polno, imajo s seboj vodiče, ki so sestavljeni sila natančno, in v katerih najde turist nasvet in podatek za vsako, še tako nenavadno in čudno zadrego. Poleg priporočil, da se ne smejo sleči do nagega kar na prostem in da ne smejo nositi v kopališču samo kopalk (biki nov), ker da so med kopalci tudi organi javne varnosti, priporočajo ti vodiči na primer, da naj se čim bolj pogosto smejijo s svojimi italijanskimi prijatelji, naj jih tu pa tam objamejo, naj jih nazivajo »dragi« alt (inajdražjin. Seveda pa poročen turist tvega s tem, da bo ta »najdražji« njegovi ženi dvoril. Zato takoj svetuje proti temu dokaj učinkovit pripomoček: »Začnite raje vi prej dvoriti njegovi ženi, in ker so Italijani znani, kot prerej ljubosumni...«
Jo so hitri!
Za letošnjo kopalno sezono bodo na Portugalskem smeli prvič v zgodovini obleči moški samo kopalke. Do sedaj so namreč morali imeti tudi moški starinsko kopalno obleko, ki je segala čez prsi. Zenske seveda kot se more soditi po naglici za moške, še ne bodo tako naglo prišle na vrsto, glede retorme kopalnega kostima.
Rnssellini in Indijka
Morda bo Rnssellini le smel ostati v indiji, dokler ne bo končal snemanja dokumentarnega til-ma.
Znano je, da je nastal pravi mednarodni škandal zaradi ljubezenskega razmerja med njim in indijsko igralko Sonall Daš Gupta, ki je potočena in ima dva otroka.
S tem v zvezi pa sta bodisi Rossellini kot tudi njegova žena Ingrid Bergmanova zelo odločno zanikala, da se nameravata ločiti.
., .,<««*
I»«!**
Colografija prikazuje neki »fotoroman«, katerega smo previdno »cenzurirali«. Tudi take stvari se snemajo, seveda ne za domači trg, kjer bi jih »gospa cenzura« (vendar enkrat ima prav) prepovedala, -pač pa za tujino, kjer niso t ako strogi
¥
i
%
I
i
&
0
*i/,
/p
1
i
*
S|i
p
>1'
S!?
i
u
MAURICE LEBLAPsC
«ii m
i.
Ob navadni uri je zapustil višji nadzornik Ganimard svoje stanovanje in se odpravil proti sodni palači. Tedaj je opazil nenavadno vedenje nekega moža, ki je stopal pred njim po ulici Per-golese.
Možak je bil slabotno oblečen. Vzlic temu, da je bil ze november, je nosil slamnik. Vsakih petdeset ali šestdeset korakov je obstal in se sklonil k tlom. zdaj da si je privezal trak na čevlju, zdaj da je pobral svojo palico, zdaj da je storil kaj drugega. Vselej je pri tem potegnil iz žepa košček pomarančne lupine in ga položil skrivaj na rob pločnika.	•
Ali je bilo to nekakšna blaznost ali otročarija? Nihče se ni za to zmenil. Toda Ganimard je bil ostroumen opazovalec, ki mu ni nič ušlo in ki ni bil nikoli prej zadovoljen, dokler ni odkril poslednjega namena vsake reči. Zato je možaku sledil.
Ko je neznanec zavil proti desni na cesto Velike armade, je višji nadzornik opazil, kako je izmenjal nekaj znakov s poces'nim pobalinom, ki mu je utegnilo biti kakšnih dvanajst let. Fantin
je postopal ob hišah na levi strani ceste.
Dvajset metrov dalje se je neznanec spet sklonil in si zavihnil hlacnici. Spet je spustil lupino pomaranče. V istem trenutku je tudi fant obstal in narisal s koščkom krede na hišo, mimo katere je prav tedaj šel, bel križ v krogu.
Oba sta -otem nadaljevala pot. Minuto pozneje sta spet obstala. Neznanec je pobral na tleh iglo in iznova spustil košček lupine. Takoj je fant novič narisal na zid bel križ v krogu.
tZlomka!* si je mislil višji nadzornik in zadovoljno zagodel. »Za tem mora nekaj tičati... Kaj, vraga, nameravata oba hlacona?*
Oba shlačona» pa sta šla dalje po I riedlandovi poljani in ob predmestju St. Honorčja, ne da bi bila storila še kaj sumljivega.
Potem pa se je začelo njuno dvojno delo skoraj v enakomernih presledkih, malone avtomatično. Videlo pa se je, da je možak spuščal svoje koščke lupine vselej šele takrat, ko je opazil neko določeno hišo, fant pa je napravil na to hišo znamenje šele tedaj, kadar mu je tovariš namignil.
Delala sta torej v popolnem sporazumu. Manever, pri katerem ju je pre-
senetil, je začel višjega nadzornika prav zanimati.
Na Velikem trgu je možak nekaj časa premišljal, potem pa si je dvakrat zavihnil hlače, da si jih je potem lahko dvakrat odvihnil. Tedaj je sedel deček na rob pločnika nasproti vojaku, ki je stražil pred notranjim ministrstvom, in narisal na obrobne kamne dva majhna križa in dva kroga.
Zgoraj ob Elizeju prav tako. Le da je napravil svoja znamenja na pločnik, kjer je hodil uradnik iz predsedništva sem in tja, in da je narisal tri znake namesto dveh.
*Kaj naj to pomeni?* je zamrmral Ganimard. Nehote je moral pomisliti na svojega smrtnega sovražnika Lupina, kakor je moral misliti nanj vselej, kadar se je zgodilo kaj skrivnostnega... «Kaj naj le to pomeni?*
Ni dosti manjkalo, da ni dal obeh thlačonov* prijeti in zaslišati, toda bil je vendar jneveč prebrisan, da ni storil te neumnosti. Mož s pomarančnimi lupinami si je zdaj prižgal cigareto in fantič se mu je približal s čikom v ustih in ga poprosil za ogenj.
Pri tem sta si skrivaj rekla nekaj besed. Iznenada je deček izročil svojemu spremljevalcu neko reč, ki je bila po mnenju višjega nadzornika podobna revolverju v usnjatem toku. Oba sta se sklonila nad tem predmetom, šestkrat je segel mož z roko v žep in se med tem vselej obrnil k zidu, kakor bi bil nabijal orožje.
Potem sta se obrnila in zavila v Ulico Suresnes. Nadzornik, ki je vzlic nevarnosti, da bi ga utegnila odkriti, hodil tik za njima, je videl, da sta stopila v neko hiso, ki je imela vse okni-
ce, razen tretje v prvem nadstropju, zaprte.
Sel je za njima. Na koncu velikih vrat je zapazil za velikim dvoriščem napisno desko sobnega slikarja in levo od ograje stopnišče.
Šel je po njem. že v prvem nadstropju je zaslišal čisto pod streho peklenski topot, kakor bi bil nekdo razbijal ‘ kladivom.
Ko je prišel do zadnjega mostovža, je zagledal odprta vrata. Vstopil je in za trenutek prisluhnil. Potem je spet začul ropot, kakor bi se ljudje pretepali. — Odhitel je do sobe, od koder je menda ta ropot prihajal, toda presenečen je na pragu obstal. Zagledal je namreč moža s pomarančnimi lupinami in dečka, ki sta razbijala s stoli po tleh.
V tem trenutku pa je stopila še neka tretja oseba iz sosedne sobe: mlad mož osemindvajsetih ali tridesetih let s kratko pristriženimi brki in naočniki-Oblečen je bil v domačo haljo, obšito z astrahanom. Na prvi pogled bi človek sodil, da je tujec, morda Rus. «Dober dan, Ganimard,* je dejal. Potem se je obrnil k razgrajačema•' sllvata vama, draga prijatelja! Najlepša hvala za uspeh, ki sta ga dosegla. Tu imata obljubljeno plačilo.*
Dal jima je bankovec za sto frankov, ju potisnil iz sobe in zaklenil za njima vrata.
*Prosim te, da mi oprostiš, fantič moj,* je dejal Ganimardu. «0 neki važni stvari se moram s teboj pomeniti ... o prav vazni stvari.*
Pomolil mu je roko. In ker je višji nadzornik še zmeraj presenečeno iv besno strmel vanj, je vzkliknil: tKakor se mi zdi, ne razumeš.., in
MODNI POMENKI
ČUDEŽI ATOMSKE DOBE
Dobrodošlo poletje! Pod tem naslovom smo vam nameravale tokrat govoriti o letošnji modi kopalnih o-blek:; pa smo se premislile. Predvsem zato, ker je res zelo težko govoriti o kopalnih oblekah in kopanju potem, ko skoraj vsak dan dežuje in ko smo bile še do nedavna oblečene v zimske stvari. Razen tega pa nas je odvrnil od pisanja o kopalnih oblekah članek, ki smo ga čitale v neki modni reviji in ki nas je močno presunil:	«Nič več
gub — nič sivih las — nitke čez noč — mlade še pri šestdesetih letih — Te sanje bo do že v najkrajšem resničnost!» Rekle smo si; — o modi, pa naj bo to poletna, jesenska ali zimska, bomo še lahko govorile; to so v glavnem stvari, ki se vsako letno sezono ponavljajo. Toda spregovoriti o večni mladosti, to že ni vsakdanja stvar — in naše čitateljice nam bodo prav gotovo hvaležne, če jih bomo seznanile s tem, kar jim pripravlja že bližnja bodočnost.
Tako sme same pri sebi modrovale in sklenile zaupati vam tajne, ki jih je za ženski svet odkrila ena izmed svetovno znanih kozmetičark Elena Melik. Po njenem so v proučevanju ali pa že v izdelavi v raznih laboratorijih in tovarnah kozmetičnih sredstev novi proizvodi, ki bodo zrevolu-cionirali vso dosedanjo kozmetiko in dali možnost ženskam, da ostanejo večno mlade in lepe. »
Predvsem bo lahko vsaka ženska tudi še pri šestdesetih letih mladostna in privlačna, če se bo seveda posluževala tako imenovanih «radioaktivnih kopeli«, ki bodo dostopne tako rekoč vsem. Atomska energija torej ne bo služila samo za ogrevanje, razsvetljavo in pogonsko silo vseh mogočih kuhinjskih strojev, temveč bo nudila možnost, da si bo gospodinja kar doma privoščila radioaktivno kopel, ki jo bo povsem pomladila. Take kopeli za zdaj še niso v uporabi, toda Meliko-va trdi, da bodo ženskam dostopne že čez največ kakih deset let.
Razen tega bo lahko s pomočjo novih proizvodov vsaka ženska poljudno menjala barvo svojih las in to tudi večkrat dnevno. Tako se bo lahko s pomočjo majhne tablete, ali pa posebne-
ga sirupa, prelevila iz plavolaske v popoldanskih urah v brunetko, v večernih urah pa bo po želji postala lahko rdečelaska, ali pa povsem črnolaska. Posebni vitaminski preparati, ki jih baje že proučujejo v nekaterih laboratorijih, bodo povsem odpravili tudi sivenje las. Pognali so namreč, da povzroča sivenje las pomanjkanje določenih vitaminov. S pomočjo novih krem bodo te vitamine dovajali lasišču in lasje bodo ohranili vedno svojo naravno barvo in mladosten videz.
In pomislite kako bo šele lepo, ko bomo lahko po mili vriji menjale barvo svojim očem, kajti tudi nekaj takega se nam po izjavah Melikove obeta. Plavolaska si bo lahko tako privoščila črne, črnolaska pa svetlopla-ve, ali zelene oči. C e bo zamenjala barvo 'as, bo seveda lahko zopet zamenjala barvo oči in to na ta način, da si bo v oko vbrizgala le ne''aj kapljic posebne tekočine. Prav tako bo lahko spremenila barvo kože. Zadostovalo bo, da bo pojedla eno tableto in že bo njena koža porjavela, ali pa postala zopet mlečno bela.
Seveda bodo s pomočjo novih kozmetičnih pripomočkov povsem izginile tudi gube z obraza. Koža bo zopet napeta, sveža in mladostna, tako, da ne bo nobene razlike med mladimi in »pomlajenimi« ženskami.
In še nekaj. S pomočjo novih krem bo ženska lahko postala vitka kar čez noč. Zadostovalo bo, da si s kremo namaže del telesa, kjer se je nabralo preveč maščobe in do jutra bo vsa ta maščoba izginila. S pomočjo take kreme bo ženska svoje telo tako\ rekoč po svojem okusu ugradilavi in dosegla vitko linijo, ne da bi ji bilo treba stradati, ali pa se odpovedati vsem mogočim dobrim jedem.
Se nekaj let potrpljenja — največ deset let zatrjuje Me-likova — in vse te čudese, bodo pred nami! Kaj je moda v primeri z vsemi temi odkritji! In končno — ati ne služita nova obleka in nov klobuk ženski predvsem za to, da bi kazala lepša in mlajša? No, če vse to drži, potem smo pravzaprav zadostile današnji modni rubriki, saj smo napovedale modo večne lepote in mladosti/
KRIŽANKA
Besede pomenijo;
VODORAVNO: 1. napredna politična stranka, 18. slovenski pesnik, 19. tovarna lesnih izdelkov, 21. pilot, 23. neurejen, nestalen, 25. zadnja in peta črka besede pod 82. vod., 27. stožčast, 29. vodja oktobrske socialistične revolucije, 30. reka v Italiji, 31. hčere mož, .3, tako imenujejo Nemci Rim, 34. pritok reke Drine, 36. ime staro-cerkveno—slovanskega glasu, 37. del obraza, 38. star slovenski naziv za obleko, 40, pogledujem skozi špranjo, 42. raztrgan, poln krp, 44. priimek slovenskega slikarja, ki živi v Parizu (Veno), 45. severen, 47. zmagovalec v sue-ki krizi, 48. kis, 49. mesto v Srenu, 50. najmanjši snovni delec, 51. samostojen nastop poedinca, 52. naslov angleškega časopisa, 54. akt brezplačne izročitve, 56. starogrška vrhnja halja, 57. prebivalec pokrajine v Indoki-ni, 59, smrekov, 60. nadlegovati, kaliti, ovirati, 61. del orgelj, 62. velika ptica, 64. italijanska nikalnica, 65. kratica za Slovensko avtobusno podjetje, 66. lučaj, 67. zadnji črki besede pod 21. vod,, 68. delavec v rudniku, 70. orjaški top, 73. osebni zaimek, 74. stalno, neprenehoma, 76, napeljava za usmeritev odtoka tekočine, 78. lasničen, 80. spajalni, loten, 82. naslov znane povesti pisatelja Ivana Cankarja.
NAVPIČNO:	2.	angleška
kratica: za prav, v redu, 3. glasbeni pojem, 4. rana_ z ostrim orodjem, 5. splošno znan, 6. bolgarski skladatelj,
7. prenašam na drug kraj,
8. goreč brez plamena, 9. kratica za češkoslovaška krona, 10. glej 64. vod., 11. poziv, klic, 12. grško pristani-
I šče, 13. prebivalec glavnega mesta evropske države, 14. brisan, zdrgnjen, 15. vojaški pratež, 16. pritok Donave. 17. ljudska pritrdilnica, 20. prebivalec velike azijske pokrajine, 22. celičen, 24. uvrstitev v vrste, 26. študent zdravstvene vede, 28. grška boginja zmage. 30. kolonizacija, 32. Odisejev sin, 35. tekač na najdaljši tekmovalni progi, 37. konserviran s soljo, 39. indijanski plemenski znak, 40- toliko da, skoraj treba, iele, pravkar, 41. drob-
ljenje, drgnjenje (proza), 43. tropski veter, 45. ruska utežna enota, 46. še nerabljen, 53. beseda soznačnica, 55. glinen, 56. jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve. 58. listnato drevo, 60. priletno, staro, nerodno, 63. speleolog, 65. sijem, 68. krogla snega, 69. sikale, 71. nasprotje od desno, 72. napolnjen. 74. svojilni zaimek, 75. ljudski ples, 77. časovne enote, 78. oziralni zaimek, 79. nikalnica, 81. začetnice pisatelja povesti pod 82. vod.
FICKO PISE
Tako Vsi hvaljo ne-delski pri Morski in nečko pravjo, kako je Saldo Lep in zani Miv. Maso pa tudi taki, ki jih če to raznest in govorijo Proti in ludem žugajo in pravjo, dase bojo Cvrli na žerjauci inda je prov bese, ko berejo tako Strašno pre Grešen časo Pis. Anka Bubcam v Šoli je en gos Pot žugal, daso Vsi tisti, ki berejo pri Morski — in tudi njih Očovi — Barabe. Kaj se tako uči v šoli? Kaj je to kašna kultura? Kaj je tako učil pre Šeren in leu Stik in can Kar in simon Čič, a? Ja, kaj se tisti me-
nijo za to, kaj jih brigamo Mi/ Njim je naj-prvo Kolor, komaj pole gledajo kašen je O-bod, kašno je okoli, a kašna je Srdica, kaj je na Sredi, jih ne Briga NIČ, notri paje pouhno Praznega!
Stric Dreja seje zastran tega Fejst raz Jezil:	<Kaj	bojo taki
prauli, da je časo Pis pre Grešen, če se briga za Delovca in Kmeta. Kaj bo bil tak ko so o-ni, ki Navadnega človeka nanka ne poznajo in ki mislijo, dase Človek začne komaj pri Dohtarju, a vse kar je manj, ni nič, ni človek, je le Orodje, ki govo-
ri. Ki poznajo živlenje samo ses Kaje, in Bara in cine in na Rep rezen Tatlvnem plesu. Kise nečko Napinava-jo in Napenjajo, da bi vsi vidli kasna Velika Gospoda so. Kdosmo-mi! Ma pri Morski ni tasen in ne sme Nikoli bit tašen! še tak Tumbolo lahko to vidi! Tisti, kise potegava za Delovca in je zmeran žnjim. Mu stoji ob Strani, ko Mu je dobro in ko muje Hudo, mu pomaga, ko ga vsi in Pousot nečko od Riva-jo in Pahajo proč, ze žnjim veseli in ga tolaži, mu da Svet, da zna napravit Zonto in spravit Saramento. Je za Delovca ko Frkada za Trto! Nej pole rečejo karke čejo, nanka večna Gratela in večna Tema nebo nobenga U-strašla, da ne bi RAD bral pri Merski, dokler je: Z LUCTVAM, ZA LUCTVO, OD LUC-TVA!z
Je Fino povedal stric Dreja, a?
Tako so se navadli imet povsot pred Nost in Samo oni Vse, da se čejo razpočt, ko berejo, dani to prav, ko domače od Rivajo in se nečko samo Oni naprej Pahajo. Jim ni prov, dabi bil vre čas, dabi mi v svojem Domu sami ukazovali in si Sami uredili, in da ni treba, da bi prov oni, Leski, nam Pravico in Kruh merli, inda nam dajo samo tisto, kar njim Vanča. Ambot so nam slo Vencam pra Vice odvzemali ja ši-sti, a zdej ko to ne delajo več...
«Pri bazo Vici sepa vsak Tuje ulovi. Vele se od Domačga razloči. Če gre NA bazo Vico in pride S bazo Vice, se vele zna, da ni te mu rojstva kraj, zato ker domačin le vsak V bazo Vico gre in IZ bazo Vice pride!* je povedal gušto. In on zna, ko hodi v gim Nazjo. In se je vele vidlo, daje gos. Špela tudi eden tistih, tudi, če nebi tega posebej po Vedala.
*Fant, še pre Vzel se boš, kote tako v pošte-vajo! Sej res ni malo, en četrt demokracije porabit za tacga mulata! Ja, ja! Če mački na Rep stopiš, zamjau-kal* mi je rekel stric Dreja.
Te po zdravla
ftiiiiiiiiiimiiiiitmfiiiftiiiiiiitfiiiHiiiiitiiMttfii
iiiiiiiinMttiHiitiiifiitiiifiiiiiiifHiiiimiiiitfHiiiitiifiiiiiuHiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiHiiifiiiititimifiiiiitMiiiiiitiiiiiititnilintiiinnnrinifiiiiHmNtiimiiiHiniiiiHnniiiiiiiniiitiitftimflitttiiiHiiiiiTitiitfiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii
c
O'
VELJAVEN OD lO. DO 1©. JUNIJA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Z osebo. s katero ste bili skregani, se boste pomirili. Bodite neKoliko popustljivi in zopet bo tako. kot je bilo poprej. Nepi ičakovana vest vas bo spravila v dobro /oljo. ki vas ne bo zapustila ves teden.
Bik (od 21. 4.
do 20. 5.) Zdi se, da vasa zvezda zahaja, toda od četrtka dalje bo spet zasvetila, še močneje not doslej. Uspelo vam bo prepričati vaše najbližje o pravilnem stališču, ki ste ga zavzeli do nekega kočljivega vprašanja.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Z veselostjo m družabnostjo vam bo uspelo pritegniti pozornost in	simpatijo neke	ose-
be. Sreča vam bo mila, ce boste znali izkoristiti	vse
prilike, ki	se vam bodo	nu-
dile v tem tednu. Nepričakovani obiski.
Rak (od 21. 6.
do 22. 7.) V tem
tednu boste doživeli marsikaj novega, prijetnega in neprijetnega. Ce hočete o-hraniti mir, se izogibajte prepirom. Na finančnem področju lekaj manjših izgub, ki bodo kasneje nadoknade-ne. Pismo sorodnika.
Lev (od 23. 7.
do 22. *.) Nepričakovan dogodek bo vplival na vašo odločitev glede odnosa do ljubljene osebe. Mnogo obljub, vendar ne verjemite vsemu. Na delovnem področju precejšen u-speh, ki lahko odločilno vpliva na bodoče delo.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Prijetna novica ob začetku tedna vas bo močne razveselila. Ne spuščajte se v tveganja, ki bi vam več škodila kot koristila. Mnogo boste moralj delati, da boste dosegli zaželeni cilj. ki pa ni več daleč.
Tehtnica (od 23. 9. do 22.	10.)
Predvideva se teden zelja in u-pov. Največja želja se bo izpolnila ob koncu tedna in vas osrečila. Med tednom nekaj dogodkov, ki vas bodo uresenetili. Moralno zadoščenje na delovnem področju. Obiski.
Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.)
Nesoglasja in na-sprotstva boste lahko premagali z nekoliko dobre volje. Majhno darilce bi osrečilo osebo, ki vas ljubi. Čeprav kaze. da gredo posli slabo, se bo proti koncu tedna vse dobro Izteklo.
Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Veliko veselje zaradi nepričakovanih vesti in daril. Nekaj nesoglasij v družini boste kmalu premostili. Na področju deia boste imeli precej uspehov, tudi finančnih. Pri svojem delu bodite metodični in redni.
Kozorog (od 22, 12, do 20. 1.) Preženite žalostne misli, kajtj žalost in slaba Volja vam ne moreta v ničemer »ati. Zahajajte več v družbo ,n ni izključeno,, da boste naleteli na osebo, kt bo razumela vaše težave.
©
pomag
Vodnar (od 21.
1. do 19. 2.) Neka vest vas bo nekoliko pretresla, posebno se, ker bo povsem nepričakovana. Hoteli boste zvedeti za okoliščine nejkega dogodka, ki bo s tem v	zvezi.	Zvezde vam niso
preveč naklonjene, vendar boste premostili vse težave.
Ribe (od 20. 2.
do 20. 3.) Čudna srečanja, iz katerih se bodo lahko razvile čudne reči. Presenečenje ob koncu tedna vam bo koristno bodisi	doma	bodisi pri vašem
delu. Ne pozabite izkazati svoje hvaiežnosti ljubljeni o-sebi
' KO J.
uas
i
MMean Tra indijanski »oo ima skri-moyeo J n J/c o, u kateri s o.SPRAU-’	LJEN	! AMULETI , l/SEC NJIHO-
VI BOGOVOM
ONI VERUJEJO, DR 81 BIL NJIHOV DOD DREK LET,
ČE BI SKRINJICO IZGUBILI f 1/SE Bt DRLI, DR B! JO ZOPET NRSLI... TUDI NJIHOV T>UDNH
RES ? TODA KO Bi J/M S KRI-NJ/CO VRNIL/,B/ NA^ POBILI ^ KOT ZAJCE /
    V1   ----------------------------------
VSEENO SE Ml ZDI , SEDR7 PPET/PAVAS
NEVARNO! KRKO J THUCK ’ HOČEŠ IME
NJ/l AA	rv~\/z/1	^T/	ei,	-r,	n-r .
NAM BODO POKA
7/i/j n/ u-iHitu a/p
Ti rudnik .tvegat i
PA NE MARAŠ!
KO BOMO NA, VARNEM
TOREJ POSLUŠAJ ' SKRINJICA MORA BITI V KOČ/ ČAROVNIKA  MORAMO
V VAS IN JO £\ UKRASTI.
.ZLEZEMO ČAROVNIKA /N PUSTI MIO LISTEK, DR NADZORUJEMO VAS... ČE HOČE NEBEŠKI VETER SKRINJICO, MORA DAT/ ZAKUPITI OGENJ, DA VIDIMO KJE JE/
NE TAKO.MOTES' VEŠ DA DEU M S 77760 VSA . TVEČANJA '
ŠE
RAZUMEM '	\	TOČNO	j C/M BOMO ZVE-
OGENJ NAM BO) DELI ZA KRAJ, BOMO RUD -POKAZAL KJE \ NIK REGISTRIRALI /N SE VRNIL/ z DRUGIMI LJUDMI. KI NAM R BODO POMAGAL/ PRI KOPANJU SREBRA IN I/ BOJU. PROTI INDIJANCEM
jPRisal \ nrp/sal, / pojdiva
L iSTEic7,Jpo SKRINJICO /PREG -
DEN NEBESEN VE-TEP VAZNE •
JE RUDNIK, NE DA BI S KOM GOVORILI I
id..
ovniRit
U KRADEM PKAi NJ/OO '
ui/Con ZA
_  -JOC/ffr*
in se/brih/ižDK
Ueksj, i
sta obp bdndi tojjrtsizi k (3ca r
y&
WM
'A
PRIPEl SPRSI 'ČAROVNIKU- 'A KO G>A BODO GOTO-	'
uo našli l
THUČH ' S/ PUSTUJ
m
r/?71
IŽ
Medtem jz bedervar. U obeski vete«.* oovon! -s svb7/m st- Aom. .
d 8! B’~' U$/ BELCI KOT VL KAPETAN ' . ZAL M!
VEM NISEM zt PREJ '
PPt-VSEH POSTEmUVVJ
(Nadaljevanje prihodnjič)
(enaar je tako jasno ... Moral sem te ’ideti... In ti mene tudi, kaj?*
Potem se je napravil, kakor bi pd-Q°’ so rjal na odgovor, ki ga Ganimard 1Ploh ni dal:
*Ne, ne, fantič moj. Motiš se. Če bi 1 bil pisal ali pa telefoniral, vendar bi bil prišel ... ali pa bi bil primoš-tjal s celim polkom vohljačev. Jaz pa. !<m te hotel videti samega, in mislil tem si že, kako ti bojn poslal dva pa-7»etna dečka nasproti, ki bosta morala 'aztresati olupke pomaranč ter risati trege in krize, skratka, zaznamovati *>t do mene ... No, kaj je to? Kakšen ,a si? Ali me morda ne nozvaš? Lu-... Arsčne Lupin ... Pobrskaj ven-f#r malo po svojem spominu. To ime ■i bo vendar kaj povedalo!*
*Pes!* je zagodel Ganimard med zobni.
t-upin je bil videti neutolažljiv in pri-Učno je nadaljeval:
*Ali se name huduješ? Seveda, ~~ (i v očeh berem ... Aha, zaradi ena* ^■le afere ko sem se ti izmuznil? Ali 'l'ij bt bil mar čakal, da me boš prijel? Hudiča, to mi še na misel ni prišlo. To-prisežem tl, da sem mislil.. ■*
*Kanalju!* je zagodrnjal Ganimard. * — ...da ti bom s tem napravil ve-*c0e. Da, res, rekel sem si: ,Moj dobri *ebcluh Ganimard! — Tako dolgo se JJtapa videla. Prav zanesljivo mi bo pa okoli vratu!’*
. Ganimard, kt se doslej ni zganil, se J* začel menda prebujati iz otrplosti. ?Zrl se je, pogledal Lupina, kakor bi n°tel premisliti, ali naj mu res pade °koli vratu in ga zadavi, toda prema-bil te je, pograbil stol in sedel, kakor
bi se bil pravkar odločil, da bo mirno poslušal svojega nasprotnika.
tZačni,* mu je dejal, *in brez dolgih ovinkov .. . Mudi se mi.*
*Dobro,* je menil Lupin. *P oklepe-tajva malo. Nemogoče bi bilo najti mirnejši kotiček za prijateljski pogovor. Ta hiša je stara palača, last vojvode Rochelaurja ki nikoli ne stanuje v njej. Zato je dal to nadstropje meni v najem, ostale stranske prostore pa nekemu sobnemu slikarju. Jaz imam razen te sobe še nekaj prav praktičnih kotičkov. Vzlic temu, da sem po vna-njosti še najbolj podoben kakšnemu ru skemu velikemu gospodu, sem tu Jean Daubreuil, nekdanji minister. Saj moraš razumeti, da sem si vzel ta precej neprozorni poklic samo zaradi tega, da ne bi zbujal preveč pozornosti.* tKaj me to brigal* mu je segel v besedo Ganimard.
*Res, klepetam, tebi se pa mudi. Oprosti mi... saj ne bo dolgo trajalo ... kvečjemu pet minut... Začenjam ... Sedi!... želiš morda smotko? Ne. Prav, tudi jaz ne kadim.*
Prav tako je sedel, pobobnal s prsti po mizi, nekaj časa premišljal, potem pa začel:
«Sedemnajstega oktobra 1599, nekega toplega in vedrega dne... Da, zberi vendar svoje misli.. ■ Torej sedemnajstega oktobra 1594 ... Sicer pa res ni treba, da bi posegalv nazaj do vlade Henrika četrtega in odpiral kroniko Novega mosta. Ne, kakor se mi zdi, nisi preveč podkovan v francoski zgodovini in naposled bi te utegnil še vsega zmešati. Naj tl bo torej dovolj, če ti povem, da je danes ponoči proti eni uri neki brodar, ki se je peljal pod zadnjim obo-
16
\M
kom Novega mosta, zaslišal, da je nekaj padlo v njegov čoln, neki predmet, ki je priletel z mosta, in je bil, kakor vse kaze, namenjen za globočine reke Seine. Njegov pes se je besno zagnal
na ta zavitek in ko je prilezel brodar z drugega konca čolna, je videl, da ima žival v gobcu kos časnika, ki je služil za ovitek raznim predmetom. Predmete ki niso padli v vodo, je pobral in si jih potem v svoji kabini natančneje ogledal. Zadeva ga je menda zelo zanimala in ker je prijatelj nekega mojega to variša, je po njem meni sporočil, kai se. mu je primerilo. Davi, ko sem se zbu ali, sem zgodbo zvedel in dobil najdene predmete. Tu so.*
Vse, drugega za drugim, je položil na mizo. Najprej je bil kos raztrganega časniškega papirja, potem velik steklen flntnik, ki je imel na pokrovu pritrjeno dolgo vrvico. Nadalje maihen drobec stekla, kos lepenke, ki je bila zmečkana v klobčič, in nazadnje krpa škrlatno rdeče svile, od. katere je visel na kon cu obesek iste barve.
*Tu so najini dokazi, dragi prijatelj.* je dejal Lupin. *Seveda bi bila zadeva, ki jo bo treba razrešiti, dosti lažja, če bi imela tudi ostale predmete, ki jih je tepec zavrgel. Vzlic temu pa se mi zdi, da bi se dalo, če zrv* človek nekoliko misliti in če je nekoliko odprte glave ... no, saj sta to tvoji glavni kreposti... Kaj misliš?*
Ganimard še trenil ni. Pustil je, da mu je Lupin klepetal, toda čast mu je prepovedovala, da bi kaj odvrnil na njegove besede; še zmigniti ni hotel z glavo, da Lupin ne bi mogel tega tolmačiti kot izraz zadovoljnosti ali nezadovoljnosti.
«Zelo m" veseli, ko vidim, da sva oba istega mnenja,* je Lupin nadaljeval, kakor ne bi bil opazil nadzornikovega
molka:
«Kakor pričajo ti dokazi, si zamišljam vso zadevo nekako takole:
S n oči po deveti uri je bila neka gospodična ekscentrične vnanjosti ranje na z nožem in potem zadavljena. Kot storilec pride v poštev dobro oblečen oospod, ki nosi monokel in se udeležuje konjskih dirk. Pred dejanjem je z go spodično pojedel v kavarni tri smeta nove piškote in jabolčnp torto.
No, ali ti ni to všeč, 'dragi moj višji nadzornik?
... Ali se ti mar zdi, da je ugotavljanje takih reči neuradnim osebam pre povedano? Zmota, dragi gospod. Lupin se igra s takimi odkritji kakor kakšen mojstrski detektiv iz romanov. Moji dokazi? Slepeči in otroško preprosti hkra tu ... ali ne?*
Dotikal se je posameznih predmetov, kadar so prišli na vrsto, in nadaljeval: tTorej: Snoči po deveti uri (ta košček časnika ima včerajšnji datum in napis ”Večerna izdaja”. Razen tega vidiš lahko tu na časniku košček rumene ga ovitka, v katerem dostavljajo naročnikom list na dom. časnik se raznaša šele s pošlo ob deveti uri.) Torej po deveti uri. Dobro oblečen gospod (le poglej, da ima ta košček stekla okroglo luknjo kakor vsi monokli. Monokle pa nosijo skoraj samo boljši gospodje) ... Torej:
Dobro oblečen gospod je stopil v majhno slaščičarno (tu je karton v obliki krožnika, ki kaže se sledove smetane in ■jabolčne torte). S tem zavojčkom v roki je srečal gospod mlado damo. Njena rdeča svilena ovratna ruta priča pač dovolj jasno, da je morala biti ekscentrične vnanjosti. Ko se je z njo dobil, ji je iz doslej še neznanih vzrokov zadal
z nožem nekaj sunkov, potem pa jo je s pomočjo te rdeče ovratne rute zadavil. (Vzemi svoje povečevalno steklo, višji nadzornik, in na svili boš opazil temno rdeče madeže, ki so nastali na enem koncu zaradi brisanja krvavega noža, na drugem koncu pa jih je pustila krvava roka, ki je krčevito vlekla za svilo.) Po zločinu potegne gospod, da ne bi zapustil nobenega sledu, iz žepa najprej tale časnik, na katerega je naročen. Ta časnik prinaša (poglej dobro!) zlasti natanko poročila z dirkališč. Potem vzame še vrvico, ki je p resnici košček biča (ti dve podrobnosti ti dokazujeta dovolj jasno, da se možak zanima za dirkanje in da sam vzreja konje). Nato zbere drobce svojega monokla, ki se mu je bil med bojem odtrgal z vrvice in se na tleh zdrobil. S škarjami (le dobro poglej sledove rezanja!) odreže okrvavljen del omotne rute, drugi del pa pusti najbrž v krčevito stisnjenih rokah svoje žrtve. Krožnik ia lepenke zmečka v kepo. Tudi nekatere predmete, ki bi ga utegnili izdati pobere. Te je najbrž z nožem vred zagnal v Seino. Vse važnejše reči zavije v časnik in da bi zavitek obtežil, priveže nanj težki tintnik iz kristalnega ste ki a. Potem zbeži. Kmalu nato pade zavitek v brodarjev čoln. Tu imaš vso zgodbo! Moj Bog, pripovedovanje me je pošteno segrelo! Kaj praviš ti k te mu?*
Opazoval je Ganimarda, da bi videl, kakšen vtisk bodo njegove besede pustile na višjem nadzorniku. Ganimard pa je ostal nem kakor riba.
Lupin se je začel smejati:
(Nadaljevanje prihodnjič)
i
%
%
I
I
m
i
i
%
i
i
*
*
*
i
PrimofsH* Inevm Jc
9. junija 1957,
Vrem« včeraj Najvišja temperatura 24, najmižja 15,7, zračni tlak 1012,5, vlaga 60 odst,, padavine 3,8 mm, morje mirno, temperatura morja 20,6.
Vreme danes:	Spremenljivo
vreme s krajev, pooblačitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, S. junija
Binkošti, Primož Sonce vzide ob 4.15 m zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.38. Luna vzide ob 16.55 in zatone ob 2.08.
Jutri, PONEDELJEK, 10. junija
Marjeta, Miloš
Zborovanje krajevnih proizvajalcev v Ul. Zonta
400 kv. metrov prostora v tržnici na razpolago okoliškim kmetovalcem
Uspeh, ki so ga kmetje dosegli s pomočjo KZ in ZMP, je sad enotnega nastopu in odločnega stališča vseh prizadetih proizvajalcev
Številni okoliški kmetje, ki prodajajo svoje pridelke na trgu na debelo so se včeraj dopoldne zbrali na zborovanju v Ul. Zonta 2, ki sta ga sklicali Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Zanimanje za zbbrovanje je bilo izredno veliko, saj je šlo za vprašanje dodelitve prostora krajevnim proizvajalcem v novi tržnici, kjer bi se 500 in več kmetov moralo po načrtih pristojnih oblasti stisniti na komaj 2QO kv. metrov prostora.
Zadeva je znana; ko so krajevni proizvajalci zvedeli, da jih nameravajo prikrajšati na prostoru za prodajo njihovih pridelkov — in to predvsem v korist goriških proizvajalcev in trgovcev — so s pomočjo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov e-notno nastopili ter zahtevali, da se jim čodeli 420 kv. metrov prostora, kot je bilo od vsega začetka obljubljeno. Q-be kmečki strokovni organizaciji, ki sta započeli akcijo v korist krajevnih proizvajalcev, sta se za pomoč obrnili tudi na občinska svetovalca dr. Deklevo in Muslina, ki sta skupno z delegacijo kme-tovdAn predstavnikov KZ ter ZMP intervenirala pri odborniku prof. Cumbatu. Ta je delegaciji obljubil, da bo dal odgovor na njene zahteve do preteklega petka, kar se je tudj zgodilo. Predvčerajšnjim sta prof. Cumbata obiskala svetovalca dr Dekleva in Mu-sljn ter Kodrič za proizvajalce, katerim je pristojni odbornik po daljšem razgovoru dejal, da bo zahtevam kmetov v glavnem ugodeno.
Tako je svetovalec Muslin na včerajšnjem zborovanju sporočil, da bodo okoliški kmčtje dobili v tržnici na razpolago 400 kv. metrov prostora. katerega so dobili tako, da so del njim namenjenih polic razširili na vsaki strani za en meter, medtem ko bodo prodajalci rož imeli svoj prostor v dvorani za dražbe. Govornik je poudaril, da je doseženi uspeh brez dvoma sad enotnega nastopa vseh okoliških kmetov, ki so bili pripravljeni tudi na borbo in žrtve, da dosežejo uveljavitev svojih pravic. Zato je nujno, ca ostanejo tudi v bodoče enotni, kajti le na ta način bodo lahko uveljavili svoje zahteve.
Zanimivo je tudi stališče o-ziroma zadržanje bonomijeve kmečki organizacije iz Ulice Roma 20, ki jo imajo za u-radno predstavnico okoliških kmetov. Ta organizacija ni i-mela za potrebno storiti niti najmanjšega koraka v korist krajevnih proizvajalcev in če se n* bi drugi za to pobrigali, bi kmetje bili danes stisnjeni na 200 kv. m prostora. To si Velja zapomniti, da bo-
Župan Bartoli prisegel na prefekturi
Včeraj je inž. Bartoli kot novoizvoljeni župan prisegel na prefekturi pred podpre-fektom dr. Macciotto.
Izjava PSDI
Na tržaški federaciji PSDI kmetov privedel do lepega u-! so izjavili, d« bo socialdemo-speha, ki je bil dosežen prav i kratska skupina v občinskem zaradi odločnega stališča vseh j svetu zahtevala, naj Krščan-prizadetih proizvajalcev. Ta. ska demokracija zavrne od-uspeh kaže, da bo tudi v bo- ločilne glasove MSI. s kateri-doče moč rešiti vprašanja, ki mi je bil Bartoli izvoljen za tarejo krajevne proizvajalce, župana. Nadalje bodo sveto-seveda le pod pogojem, da valci PSDI predložili v ob-
do kmetje vedeli, kdo ščiti njihove pravice in koristi.
Zborovalci so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je bilo njihovim zahtevam v glavnem ugodeno, vendar so načeli še nekatera druga vprašanja, ki so v zvezi s prodajo pridelkov v novi tržnici. Toda dogovorili so se, da bodo najprej videli, kaj bo pokazala praksa in če kaj ne bo v redu, se bodo zopet zbrali in pooblastili svoje zastopnike, da rešija primer c o primera.
Vsekakor je enotni nastop
bodo ob vsaki priliki nastopali enotno.
činskem svetu resolucijo proti jedrskim poskusom.
Drugi dan kongresa Zveze kovinarjev CGIl
Včeraj se je v dvorani v Ul. Tiziano Vecellio nadaljeval kongres pokrajinske Zveze kovinarjev FIOM. Nekoliko po 17. uri se je začela diskusija o izčrpnem poročilu, ki ga je imel ob otvoritvi kongresa dosedanji pokrajinski tajnik zveze prof. Sema. Diskusije so se udeležili številni delegati, ki so poročali o razmerah v svojih podjetjih, o ostri borbi, ki jo morajo voditi v zaščito svojih pravic, o težnji po sindikalni enotnosti itd., obenem pa so podčrtali in razčlenili razne točke tajnikovega poročila. Diskusija je dokazala, da delavci budno sledijo naporom svoje sindikalne organizacije in da se zavedajo utemeljenosti svojih zahtev ter nujnosti enotnega nastopni vseh delavcev in sindikalnih organizacij spričo sedanjih razmer in vedno hujšega pritiska delodajalcev.
Na zaključnem zasedanju, ki se bo začelo danes dopoldne ob 9. v kino dvorani «Arcobaleno», bodo delegati izvolili nov pokrajinski ocbor FIOM, nato bo predstavnik osrednjega tajništva Dino Te-scari imel priložnostni govor. Popoldne ob 16. bo na vrtu Ljudskega doma v Ul. Ma-donnina ljudska veselica na čast kongresu.
Nova vandalska dejanja sad šovinizma in nestrpnosti
Na openskem strelišču so razbili sliko Ivana Ivančiča, v Križu pa ploščo, postavljeno v spomin Košuti in Grudnu, ki so ju obesili nacisti
Po razbitju plošče na spomeniku bazoviškim junakom in oskrunitvi partizanskega groba na katinarskem pokopališču smo priča novemu vandalizmu, tokrat na openskem strelišču, kjer so neznanci razbili sliko Ivana I-vančiča, ki so ga fašisti u-strelili skupno s Tomažičem in tovariši. Slika je bila pri-
iiiiitiiimiiHiimMJmHiiiiMMiiiimiiiiiitiHHiiiiiniimiiiiimiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiMiimiitiiimiiiMHiHiiiiimtHiiiinuiRifmiMnMfiitiiiMiniMtiiiimtiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiititiimiiiiiiitmniiiii
(J potovanju tržaške delegacije v Rim
Prevelika „vnema‘* župana Bartolija
V Trstu so izvedeli za to potovanje šele iz Bartolijevih izjav neki rimski agenciji
Pred nekaj dnevi je župan Bartoli odpotoval v Rim glede vprašanja poenotenja plač uslužbencem krajevnih ustanov. Toda inž. Bartoli se je v Rimu začel «zammati tudi za ostala tržaška vprašanja, zlasti za gospodarska«. Po razgovorih z raznimi ministri, podtajniki in drugimi vladnimi funkcionarji je po neki rimski časnikarski agenciji razširil vest, da bo v bližnji prihodnosti odpotovala v Rim posebna tržaška delegacija, v kateri bosta poleg njega še pokrajinski predsednik prof. Gregoretti in predsednik trgovinske zbornice prof. Luzzatto 1'egiz. Ta delegacija naj bi razpravljala v Rimu z vladnimi predstavniki o važnih tržaških , gpspod^ki,!^ vprašanjih. Vest je zbudila veliko* zanimanje, v našem naestu in so se časnikarji ' tSk8j' pozanimali o zadevi na predsedstvu pokrajinske uprave ter na trgovinski zbornici.
V Trstu nihče ne ve ničesar o tem sestanku. Pokrajinski predsednik ni dobil o tem nobenega uradnega sporočila niti ni bil obveščen o Bartolijevi «pobudi», Isto velja za predsednika trgovinske zbornice, ki je bil sicer odsoten iz Trsta, na trgovinski zbornici pa so zvedeli o potovanju v Rim svojega predsednika iz časopisa. Kot torej
Dogodki tedna
De'o obč. odbora
Z velikim zadovoljstvom je javnost sprejela vest, da je občinski odbor pretekli teden dokončno sklenil, da bo nova zelenjadna tržnica o-tvorjena za kupčije jutri zjutraj, CePrav nova tržnica ne ustreza Popolnoma zah evam tržaškega trga za sadje in zelenjava na debelo, predstavlja uendir za mesto veliko ptl“?bitev, ki je ne bodo občuti s-imo trgovci na debelo, ok liski kmetje in vrtnarji ampak tudi vs > pre-b vals 0°- batno dejstvo, da se b°do vse kupčije vršile pod streho in ne na odprtem. knt	sedaj, je ta.
f.0 velite vrednosti, da pre-kaju razne pomanjkljivosti, zlattl pa še prrte.no*t pro-sternv. ki so sicer moderni In udobni tako za trgovce pat tudi za kupce. Va na je pi i nov ca, da bo občina od jed n] naprej prepovedala cakršn« koli kupčije zven tržni < prostorov, kot se je do sedaj dogr/jalo in so trgovci na debelo lahko prodajali kar v sv- jih skladi-š ih. To bo g tov o vplivolo na ve.je nadzor tvo kakovosti hlapa in tudi na uravnovešen e cen, ker bo mora a biti prodaja vsega sadja in povr nine osrecloto ena v tržnici.
I« gradnjo avtoceste Benetke - list
Vest, ki je prišla iz Rima, da bo vlada tlala prednost gradnji avti,ceste Bologno-Ravanna in da bo zaradi tega odložila gradnjo avtoceste Benetke T. st, je povzročila v trzaš ih gospodarskih in ostal h krogih takojšnje posredovanje v Rimu. Pokrajinska uprava in trgovinska zbornica sta poslali vladi vsaka svojo resolucijo, v katerih zahtev.ilu, naj vlada izpolni obljube in naj ne spreminja -e odobrenega načrta za gradnjo nove avtoceste Benetke-Trst. .Sicer pa se tržaški gosp )d rski krogi, občinska uprava in pokrajina zanimajo tudi za gradnjo nove avtoceste Trst-Vi-dem-Trbiž ki bi Tr.tu naj bolj kor,stila in mu omogočila tesnejšo povezavo z avstrijskim zaledjem.
Na gospodarskem področju je zanimivo tudi omeniti, ds imajo Avstrijci resen na-
men ustanoviti svojo trgovinsko mornarico in svoj pomorski register. Za sedaj pa niso še določili, kje bo ime-a la nova mornarica svoje matično pristanišče. Nekateri avstrijski krogi so že predlagali Hamburg ali Bremen.
Sicer pa ima Trst največ pogojev, da postane matično pristanišče nove avstrijske mornarice, suj je glavno avstrijsko pristanišče, kar pa je seveda odvisno ne samo od Avstrijcev, ampak tudi od italijanske vlade, ki jim mora nuditi zadovoljive u-godnosti.
Stev ine stavke
Kakor prejšnji, je tudi pretekli le.uen bilo na j rža-škem precej razgibano sindikalno ziv.jenje v znaku stavk in mezdnih gibanj. V ponedeljek popoldne je bila enotna slav u delavcev m uraunikov v Tržaškem arze-naiu, ki je lepo uspela, suj so se je udeležili vsi delavci in skoraj vsi uiOuniki. V sredo so stavkali delavci v ladjedelnici Sv. justa, ki so na ta način protestirali proti delodajalcu, ki je zavrnil upiamcene za,teve delavcev po zvišanju nagrad, raztegnitvi du, lade za zdravju škodljiva dela, izboljšanju' menze itd. Za petek je bila napovedana stavka pekovsk h de.nvcev, ki pa je bila odpovedana v upanju, da bo s	,	. ,	.
osredovanjem vladnega ge- | ka delavcev v železarni IL-
«	.	Clrertnill	v n i ni o r i 1
vidimo, je vse to skuhal «naš prizadevni« župan, ne da bi o tem obvestil predsednika pokrajine prof. Gregorettiija i»i predsednika trgovinske zbornice prof. Fegiza.
Na pokrajini in na trgovinski zbornici smo zvedeli, da ni izključeno, da bosta prof. Gregoretti in prof. Fegiz odpotovala v Rim skupno ali brez župana Bartolija. Za sedaj pa ne vedo še ničesar točnega o tem potovanju. Sicer pa bi moralo biti to no-tovanje v zvezi z začetkom izvajanja štiriletnega gospodarskega načrta za Trst v okviru Vanonijevega načrta. Ko so lani decembra posebna delegacija trgovinske zbornice, pokrajinski predsednik in inž. Bartoli bili v Rimu pri predsedniku vlade Segniju, jim je ta zagotovil, da se bodo gospodarski ukrepi za Trst v okviru Vanonijevega načrta začeli izvajati junija 1957. Zato jim je tudi predlagal, naj sestavijo ustrezne predloge.
Zvedeli smo, da je do sedaj trgovinska zbornica sestavila obširno dokumentarno gradivo, v katerem so v glavnem navedene zahteve gospodar skih kategorij. Pričakuje sc, da bo o tem gradivu razpravljal izvršni odbor trgovinske zbornice Šele 17. t. m., pokrajinska gospodarska kor-zulta pa 18. t. m. Iz tega sledi, da mora biti gradivo, ki ga je pripravila trgovinska zbornica glede izvajanja štiriletnega načrta za okrepitev tržaškega gospodarstvi v okviru Vanonijevega načrta predloženo v obravnavo pokrajinski gospodarski konzul-ti in šele nato ga bodo odposlali oziroma nesli v Rim
Stavka delavcev gradbene stroke
Jutri in v torek bočo v Trstu kakor po vsej Italiji stavkali delavci zidarske stroke. Stavka se bo začela danes o-polnoči in se bo končala ob 24. uri v torek. Kot je znano, bodo gradbeni delavci stavkali v znak protesta proti delodajalcem, ker nočejo nadaljevati pogajanj za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe, ki bi delavcem zajamčila nekaj izboljšav. Glede na stavko je tajništvo Zveze čelavcev zidarske stroke FILLEA izdalo te dni proglas, v katerem obvešca javnost. da so sindikalni predstavniki delavcev ponovno prisiljeni uporabljati to krepko sindikalno oroi.e in proglasiti 48-urno stavko spričo nepopustljivosti delodajalcev, ki nikakor nočejo sprejeti skromnih in upravičenih zahtev delavcev. Na Tržaškem je približno 600i> delavcev te stroke, ki se bodo kakor pred dnevi v velikem številu udeležiti stavke. Jutri ob 10.3) bo na sedežu v UL Zonta 2 zborovanje stavkajočih delavcev, ki ga organizira nova Delavska zbornica CGIL * * *
V sredo pa bo 24-urna stav
Ob jutrišnjem koncertu Slovenske filharmonije
VA v Skednju. Zelezarji, kakor je znano, zahtevajo skrčenje delovnega urnika na 40 ur na leden ob nespremenjenih prejemkih. Omeniti je treba, da so delavci tega podjetja med pripravami na to stavko izvolili ta teden novo notranjo komisijo, ki bo i-mela takoj polne roke dela.
neralneg a komisarju kon-no prišlo do uspešne rešitve spora z delodajalci. V petek so ponovno stavkah tudi delavci v trgovskih tiskarnan v zitac protesta proti nepopustljivosti delodujulcev, ki je povzročila prekin-tep pogajanj 2a obtovitev vsedržavne delovne pogodbe za to stroko. Stavka je bila enotna In je lepo uspela: udeležilo se. je je kur UH odst. delavstva.
V petek so bili objavljeni rezultati volitev notranje komisije v železarni ILV/1. Na podlagi izidov je Delavska zborn ca CGIL dobila tri predstavnike delavcev, s tara Delavska zbornica pa tri predstavnike delavcev in 1 predstavnika uradnikov. Med ; nastopili akrobati, žonglerji
Otvoritvena predstava cirkusa «Togni»
Sinoči je bila otvoritvena predstava cirkusa «Togni», ki bo nekaj eni gostoval v našem mestu. Zanimivi in pestri program, v katerem so
vazne sindikalne dogodke spada tudi prvi kongres Zveze kovinarjev, ki se je začel v petek in se zaključi danes dopoldne, kut poročamo na drugem mestu.
trapecisti, jezdeci, krotilec levov, balet, klovni in drugi, je pritegnil pozornost številnega občinstva, ki je vsako točko nagradilo z zasluženim ploskanjem.
Glasbena Matica se bliža zaključku svoje letošnje poslovne dobe. Večkrat se je med letom v raznih poročilih slišalo, da smo vsi — odbor in učiteljski zbor Glasbene Matice, gojenci in njihovi starši in pa naše široko zvesto občinstvo — nekaka velika družina, ki jo povezuje močan in plemenit smoter: veselje in ljubezen do glasbe. Zato bo gotovo prav, da spregovorimo nekaj prisrčnih besed v tem družinskem zboru.
I odstvo Glasbene Matice priznava z odkritim zadoščenjem, da se je ta naša «dnižina* pokazala kot trdna in solidarna ter se z globoko hvaležnostjo klanja gojencem in njihovem staršem, predvsem pa naši ljubi publiki za izkazano zvestobo ter moralno in materialno pomoč pri gojitvi in širjenju glasbene umetnosti.
Nekoliko veseli smo bili letos. Posebno Avsenikovci in »Planinska roias nam bodo ostali še dolgo v spominu. Toda Glasbena Matica hoče pokazati s svojim zadnjim letošnjim koncertom’, z nastopom Slovenske filharmonije, da ima sama višje cilje in pa da se zaveda, da ima tudi naša široka sdružinas višje želje.
O Slovenski filharmoniji ni treba mnogo govoriti. V Trstu jo že poznamo in vemo, da je ta veliki glasbeni ansambel eden izmed vrhuncev na področju slovenske reproducirane glasbe. Slovenska filharmonija se vrača z daljše turneje po velikih italijanskih mestih, kjer jo je najiz-branejša italijanska glasbena publika prijateljsko sprejela in ji ploskala s prepričanim navdušenjem.
V Trstu bomo imeli prijeten dodatek s tem, da se nam bosta predstavila tudi dva mlada solista, pianistka Damijana Bratuževa in violinist Dejan Bravničar.
Nov pa bo za nas violinist Dejan Bravničar.
Dejan Bravničar je imel letos, dne 23. aprila, v Ljubljani svoj prvi samostojni koncert. Glasbenik Karlo Pahor, čigar lepo in zanimivo ulstrijankos bomo tudi slišali jutri v Avditoriju, je v stroji oceni med drugim dejal:
«Drzen je bil njegov prvi samostojni korak v koncertno areno; saj si je izbral najtežja dela iz violinske literature. V Tartinijevi sonati «Vražji trilček« dl trillo del diavolo) in v Bachovi sonati v a-molu za samo violino, z dolgo, težko in komplicirano fugo v drugem stavku je Dejan Bravničar pokazal svoj izredni talent za podajanje predklasične glasbe, ki zahteva skrajno resnost, askezo in plemenitost tona.
Obe tehnično in muzikalno zelo zahtevni deli je podal z neverjetno lahkoto in v vsakem pogledu dovršeno. Svoje ogromno znanje ,ki dosega že skrajne meje violinske tehnike, pa je pokazal z izredno čisto tehniko v Paga-ninijevem koncertu v D-duru, s komplicirano kadenco Emila Sareta v prvem stavk«.«
Tako piše poklicni glasbenik in mojster.
V neizbrisnem spominu so mi nabito polne dvorane dveh prejšnjih prireditev: Avsenikova in «Planinska roza«. Pravijo, da v tretje gre rado: Od tebe je to odvisno, ti ljuba, velika, slovenska, tržaška glasbena družina!
Dr. Tortunat Mikuletič - «» —
Razprava proti obtožencem urada za javna dela
Razprava • proti Ercellijevi in Bizaiu, ki se morata skupno z drugimj obtoženci zagovarjati zaradi številnih poneverb na uradu za javna dela, se je po dolgem presledku nadaljevala včeraj zjutraj.
Predvsem je hotelo sodišče zaslišati nekaj prič, ki so spregovorile o delovanju urada in plačilih po bankah in drugih zavodih.
Na prejšnjih razpravah se je govorilo tudi o potrebi za-, slišanja dveh policijskih in-
špektorjev, ki sta v času odkritja poneverb izvršila preiskavo in zasliševala tako o-sumljence kot nekatere priče. Teh pa ne bodo zaslišali, tako je namreč odredilo sodišče sporazumno s tožilcem in obrambo, ker sta se izselila v Anglijo.
Ker se bo v ponedeljek spregovorilo, tudi če so bili nekateri podpisi tedanjega šefa urada za javna dela ponarejeni, kar preiskuje policijski inšpektor Giorgio Galazzi, ki ga je sodišče določilo za izvedenca, je obramba Ercel-lijeve sporočila, da je njihov izvedenec prof. Paolo Zoldan, ki že proučuje vse predložene akte skupno s policijskim inšpektorjem.
 *»-----
V Boliuncu predavanje profesorja A. Tondija
Danes ob 18. uri bo prof. A-lighiero Tondi v Boljuncu predaval o; «Prodiranju klerikalizma v italijansko družbo«.
—«»------
Zborovanje UDD
V ponedeljek 1Q. junija ob 20. uri ob 13. obletnici letalskega bombardiranja Trsta priredi UDD zborovanje na Trgu Giuliani. Govorila bo poslanka Nilde Jotti o temi «Za prenehanje jedrskih poskusov in proti atomski vojni«. Govorili bosta tudi Mira Rijavec in Jole Deferri.
trjena na spominsko ploščo, ki so jo postavili na kraju ustrelitve Ivančičevi starši in sestra.
Izginotje slike je prva opazila v četrtek zvečer bližnja stanovalka, ki tudi skrbi za ograjeni vrtiček pod ploščo. Ko je prišla zraven, je našla kos fotografije v posodi za rože, medtem ko so manjkali okvir in dva vijaka, s katerima je bila slika pritrjena na ploščo, ter celuloicna prevleka.
Zenska je predvčerajšnjim izginotje slike prijavila karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo, o čemer niso izdali nobenega poročila. Zato zahteva javnost, da se poročilo čimprej izda, ter da se ne zgodi kot pri preiskavi za . izsleditev skruniteljev bazoviškega spomenika in partizanskega groba na Katinari.
Pozno sinoči pa srno zvedeli, da so neznani fašistični nestrpneži razbili v Križu na cesti proti Nabrežini v bližini ezulskega naselja spominsko ploščo, ki je bila postavljena v počastitev spomina Košute iz Križa in Grudna iz Saleža, ki so ju na tem kraju obesili nacisti.
Vse to kaže, da spadajo tudi ta nova vandalska dejanja v okvir sejanja narodnostne mržnje in nestpnosti, proti kateri so se Ivančič in tovariši ter Košuta in Gruden skupno z vsemi drugimi padlimi in preživelimi borci borili; mržnje, ki jo vsi resnično demokratični ljudje ne glede na narodnost ostro ob-soj ajo-
Poskus samomora v koronejskih zaporih
Consolato Marciano, ki že več mesecev čaka v zaporu na razpravo zaradi obtožbe umora bivše ljubice in poskusnega umora dveh oseb, je včeraj hotel končati trpljenje ter se je skušal v celici koronejskega zapora obesiti.
Poskus se mu je sicer ponesrečil, a moža so morali vseeno odpeljati v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na 4. zdravniškem oddelku. Ker je njegovo stanje resno, so si zdravniki pridržali prognozo.
Ido in Rudija Znider-Čič je obiskala štorklja m jima darovala dražestno hčerkico Claudijo.
Srečnim staršem iskreno čestitajo kolegi in kolegice ter želijo mali Claudiji obilo sreče.
v DAROVI IN PRISPEVKI j
Ob 13. imetnici mučen iške smrti Karla Kobala darujejo Manca Kobal looo lir ter Danilo m Lidija Godina 1000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. matere Antonije in sestre Slave daruje družina Pahor 2.000 lir za Dijaško Matico.
GLASBENA MATICA
priredi v ponedeljek 10. junija 1957 ob 21. uri v Avditoriju
tonil orheslraimbn
n m
Dirigent: Bogo Leskovic, Solista:	Damijana Bra-
tuž, Dejan Bravničar.
SPORED:
Karlo Pahor: Istrijanka Haydn: Koncert za klavir in orkester v D-duru - Vivace - Un poco adagio - Allegro assai/ oo
Čajkovski:	Koncert	za
violino in orkester v D-duru - Allegro mo-derato - Canzonetta -Aliegro vivactssimo. Borodin: Polovski plesi :z opere «Knez Igor« za orkester in mešani zbor.
oo
Vabila bodo na razpolago v Tržaški knjigarni, telef. 37-3-38 v Ul. sv. Frančiška 20, ter eno ur > in pol pred pričetkom v Ul. Roma 15-11 (SPZ)-
Kulturne prireditve
Bazpis Dijaške Matice
Podporno društvo ((Dijaška Miatica« v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za šolsko leto 1957-58.
1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11. (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buo-narroti 31.
2. Prosilci lahko prosijo;
a) za sprejem v Dijaški dom za rečnega ali zunanjega gojenca,
b) za znižanje vzdrževalni-ne v Dijaškem domu,
c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada,
č) za podporo v drugih oblikah.
3. Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa sprejemata do 30. julija t.l. predsednica Dijaške Matice ali pa uprava Dijaškega doma. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile odčane po zgoraj navedenem roku.
4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
RADIO
iiitiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiimiiiiniiiiitiiiiiMiiMiiiii
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8. junija t. 1. se je v Trstu robilo 8 otrok, umrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE: zobozdravnik Finn VVestervoJl Hansen in uradnica Nerma Fiocco, šofer Santo 'Tripli In gospodinja Rozalija Vovk, uradnik Olinto Parma in prodajalka Nelda Ulci-grai,	delavec	Cesare	Decolle in
gospodinja Antonia Lucia Zan-cola,	mehanik Michele	La Rosa
In gospodinja Vilma Calenda. uradnik Israel Rosano in gospodinja Maria Polettl.
UMRLI SO: 58-letni Friedrich Sirnima, 52-letni Giovanni Scapm, 8U-letna Lucija Frančiška Bizjak vd, Beuk, 78-letna Mercede Mo-dolo vd. Spielel, 82-letna Ermi-nia Grattorvi vd. Defllippi, 65-ietna	Rosana	Parovei	por. Cor-
radtni, 61-letna Linda Zacutti por. Mariani, 73-letni Alojz Mer-zek,	56-Jetna	Elvira	Tomaselli,
8lt-letni Federico Furlan, 74-letm Lorenzo Tamaro, 59-letm Luigi Ceccarinl, 85-letna Elisabetta Marini vd. Compari, 69-1 etnl Giovanni Benvenuti, 50-1 etna otta-via Cossutta por. Magris.
OKLICI: zastopnik italo Sar-tlni in učiteljica Silvana Rossi, slaščičar Marcello Cocolct in Šivilja Maria Ahna Ungaro, delavec Silvano Bensi in gospodinja Marija Hervatm, železničar Mario Nizzolt in gospodinja An-na Dazzara, brivec Giuseppe Mario Devetta in gospodinja Bruna Gombač, menanik Danilo Merlak in gospodinja Albina Pečar, delavec Emil Stanič in gospodinja Valena Pribaz, podoficir karabinjerjev Sergio Co-lombmi In gospodinja Maria Grazta Vlahov, uradnik Marino Pascutto in prodajalka loianda Oberti, trgovec Mario Covacuh in gospodinja Fides Cumer, geometer Paolo elementi in šivil.a Edda Minca,	uradnik	Claudio
lellusclch in	gospodinja Car-
mela Grassi,	gasilec	Augusto
Strauss in gospodinja Agnese Fragiacomo, uradnik Domemco Aversa »n gospodinja Edda di Filippo, Industrijski Izvedenec Silvano Bungher in uradnica Ma_ ria Teresa Marian, univ. študent E n mo Rossignoli in gospodinja Annamaria Sartori, knjigovodja Giovanni Mastrangelo in gospodinja Maria Tria. mehanik Luciano Gregorat in delavka Maria Plez, agent PS Guido Črvino in gospodinja immacolata Mazzone, brivec Placido Miloro in gospodinja	Pasqua	Picciatto,
učitelj Rainero Bertocchi in učiteljica Livia Fachin vd. Zumin. mehanik Giovanni Ianna In šivilja Silvia Grisonich, trgovec Et-tore Nano in uradnica Tulila Sbisa, skladiščnik Luciano Baso In delavka Dorotea Licon, delavec Silvio Bassanese in gospodinja Giovanna Mottlca, čevljar Tindaro Marzullo in uradnica Na-dia Nadalin, železničar Arman-
do Ugolini tn gospodinja Rita Mechi, trg. nameščenec Marino Babici in šivilja loianda Mocini, mehanik Giovanni Longo m pletilja Bruna DelTAglio, mesar Bruno Bernetti in trg. pomočnica Cesarina Schiffini, trgovec Maircello Salvagno im trgovka' Mercede Chersa, pomorščak Fer-ruccio Ruzzier in šivilja Luisa Dessardo, uradnik Claudio Doni-ni in uradnica Edda Pindozzi, uradnik Giuseppe Risi In gospodinja	Elena Grandi,	pomorščak
Antonino Grasso in gospodinja Lettena De Leo, delavec Giulia-no Bensi un trg. pomočnica Rosa Pinter, uradnik Fabio VidaLi in gospodinja Laura Sgubini, pek Adriano Gomisel in gospodinja Margherita Ličen, delavec Giuseppe Scablch in gospodinja Elisabetta Brusatin, slaščičar Ro-doMo	Latin In trg.	pomočnica
Fulvia Bose, oficir Antonio Ce-riami	in gospodinja	Nives Ri-
mairs.ky, mehanik Mario Pahovic in gospodinja Fortunata Anoa Scotto (1’Apollonla, tesar Antonio Penzo	in gospodinja	Dolores Pi-
va, uradnik Franro J*6nke m uradnica Eleonora 'časti, Giovan. ni Komar im Jolanda Zangrossl. karabinjer Giorgio Magni in gospodinja Do-riana Palandci, uradnik Giovanni Piccini in barlst-ka Natalia Gatti, uradnik Dino Pasaualis in gospodinja loianda Piemont, delavec Romano Pernes in gospodinja Rosa Codiglla. nrnrt-tk E'vio Zibai In igralka Laura De Sario, kapetan Franco Edera in uradnica Maria Taglia-pietra, delavec Giuseppe Cecconi In gospodinja Frančiška Hribar, mehanik Mario Coromca in delavka Giuseppa Narroncinl, urad. nik Virgtlio Mosetti in gospodinja Maria Iaculin.
LOTERIJA
BENETKE	74	30	52	58	90
BARI	48	72	6	39	8
CAGL1ARI	»8	46	53	81	66
FLORENCA	17	67	2	90	24
GENOVA	74	78	8	38	86
MILAN	38	64	21	3	61
NEAPELJ	90	51	21	32	10
PALERMO	7	67	49	14	75
RIM	41	71	U	a5	24
l URIN	13	29	30	52	63
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
1NAM, Al Cedro, Trg Ober-dan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ud. Revottella 42; De-pangher, Ut. S. Glusto 1; Man-zonu, Ul. Setteioutane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Harabaglia v Bar-kovljah im Nicoli v Skednju.
——«» . ._
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
V JUNIJU
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-z.oni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Dr. Rossetti, Ul. bchiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
SNG
DANES 9. junija ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prv; maj« zadnja ponovitev igre «Zalu)oči ostali* v tej sezoni. Prodaja vstopnic eno u^o prec pričetkom predstave pri hlastave pr; blagajni pri Sv. Ivanu.
VERDI
V TOREK 11. junija ob 21. uri: zadnji koncert Tržaške filharmonije pod vodstvom Lo-rina Maezla. Na sporeou so skladbe Stamitza. Prokofjeva, Brahmsa in Ravela. Nadaljuje se pri gledališki blagajni prodaja vstopnic.
PREDAVANJE V petek 14. t. m. ob 20,38 bo v dvorani prosvetnega društva »Ivan Cankar* predaval Mario Magajna o temi: »POTOVANJE PO TURČIJI*. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
( jOLSRE PMREB1TVE )
Zgonik: Osnovna sola priredi zaključno prireditev na cerkvenem dvorišču danes ob 19. uri. Na sporedu: ((Kekec« - pravljična igra v treh dejanjih.
Nabrežina: Osnovna šola priredi danes igro ((Sneguljčica«. Pričetek ob 19. uri v kino dvoran;
Stivan in Medja vas. Združen' osnovni	šoli priredita	da-
nes ob 18. uri v medjevaški šoli zaključno prireditev z bogatim sporedom: igre, ša-loigre, recitacije in petje. Gabrovec:	Osnovna	sola	pri-
redi v šolskih prostorih danes ob 16. uri prireditev. Na sporedu «Dva gluha« in razni prizori.
SempolaJ:	Osnovna	šola	pri-
redi danes ob 16. uri v šolskih prostorih stiridejan-ko «Pepelko», ritmične vaje in pesmi.
Ricmanje:	Osnovna	šola	pri-
redi v vaški dvorani danes ob 17. uri zaključno šolsko prireditev. V šoiskth prostorih bo razstava ročnih del Dolina: Osnovna šola bo imela danes ob 18. uri zaključno soisko prireditev s sledečim sporedom: 1. «Naš praznik«, prizor; 2. «Lestvica gre...«, igra v enem dejanju. Borši: Učenci osnovne šole priredijo v vaški dvorani danes ob 17. uri zaključno šolsko prireditev. Na sporedu so:	((Neubogljivci« in
»Vrabci«.
RAZSTAVE DEŠKIH IN ZENSKIH ROČNIH DEL Gabrovec: Danes.
Sempolaj: Danes.
Sesljan. Danes.
Devin: Danes in jutri.
Boršt: Danes.
Gropada: Danes.
Razstave bodo v šolskih prostorih ter bodo odprte od jutra do večera.
V TRSTU;
Sv. Jakob: Danes dopoldne Donadoni: Danes dopoldne.
Ul. sv. Frančiška: Danes dopoldne.
Skedenj: Danes dopoldne.
Sv. Ana: danes dopoldne.
Sv. Ivan: Osnovna sela in otroški vrtec razstavljata v lastnih šolskih prostorih dne 9 10. in 11. t. m. od 9. do 12. .n od 15. do 19. ure.
Barkovlje: Osnovna sola razstavlja v lastnih solskih pro štorih danes od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.
Katinara: Osnovna šola in trgovska strokovna sola razstavljata v lastnih šolskih prostorih danes in jutri od 9. do 19. ure.
Rojan: Osnovna šola razstavlja v prostorih tamkašnje strokovne šole dne 9., 10. tn 11. t. m. od 9. do 12. ure in og 15. do 19. ure.
RAZSTAVE DEŠKIH DEL Dolina: Slovenska osnovna n. strokovna šola bosta ime i razstavo danes in jutri oa 8.30 do 19. ure.
RAZSTAVA RISB IN ROČNIH DEL Nižja srednja šola v Trstu vabi na razstavo risb in ročnih del svojih učencev in učenk. Razstava bo odprta od 9. do 15. junija vsak dan od 9. do 12. ure v drugem nadstropju šole v Ul. Scuole Nuove 14.
NEDELJA, 9. junija 1957 TRSI HOSTA.IA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Beethoven: Sonata št.
8 v c-molu op. 13; 9.50 Bach: Toccata in fuga v d-molu; 11.45 Orkester Norrie Paramor; 12.00 Oddaja za najmlajše — Lovro Valentinčič: »Štiri povestice«, I. ael;	igrajo	člani	Radijskega
odra;	13.30	Glasba	pio željah;
14.30 Od melodije do melodije:
15.00 Dunajske melodije; 15.21 Grieg: Peer Gynt, suita št. 1 op. 46; 15.50 Armando Sciascia in orkester; 16.05 Čajkovski:	Romeo in julija, fantazija-uvertura; 16.25 Lahke melodije; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka: 18.00 Rahmaninov: Koncert št. 3 v d-molu op. 30; 18.35 Glasba iz filmov; 19.00 Dve uverturi; 19.15 Trst’ od 16. stol. do Napoleona;
19.30	Pestra	glasba;	20.00 Šport;
20.30	Jutes	Massenet; «Manon»,
opera v 4 dej. (po I. dej. ob
21.15 ca: Nedelja v športu); 23.00 Orkester David Lewinter; - 23.30 Polnočni ples.
TRST 1.
14.30 Operna glasba; 16.30 Poje Luciano Tajoli; 17.00 Reportaža 7. nogometne tekme; 18.00 Kolesarska dirka po Italiji; 18.15 Simfonični koncert; 21.00 Tombola — variete; 22.30 Koncert vto-.inista Josepha Zirklna in pianistke Marguerite Zirkine. KOPER Poročila v slovenščini:	7.30,
13.30, 15.00.
poročila v itatijanšč'ni:	6.30
12.30. 16.30. 17.30, 19.15, 23.00. 6.00-7.15 Spored iz Ljubljane;
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: Občni zbor OZZ -Koper; 8.30 Spored lahke glasbe;
9.00 Oddaja za beneške Slovence; 9.20 Edvard Lalo: ((Namouna«, suita za orkester št. 1; 9.45-10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15 Poje zbor iz Barkovelj; 10.30 Sosedni kraji in ljudje:	Gb Doberdob-skem jezeru; 10.45 Melodije Roberta Stolza; 11.15 Koncert operne glasbe; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Za prijetno popoldne:
15.30 z mikrofonom po Primorski; 16.00-19.00 in 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.15 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 262,1 m. 212.4 m Poročila; 5.U0, 6.00, 7.00, 8.00 10.00,	13.00,	15.00,	17.00.	19.30
22.00
7.35 Zabavne melodije; 8.30 Otroška predstava - Markuš Pol-der:	Peter m rdeči avto; 9.20
Vsak eno... (pisan spored narodnih in domačih napevov); 9.45 «Se pemnite, tovariši! «Vasja Ocvirk: Za mulo boginje Talije;
10.15 Zabavni zvoki; 10.30 Pokaži, kaj znaš (javna glasbena oddaja); 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 13.15 Zabavna glasba:	13.30 Za našo vas; 14,00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 16.00 Zvone Kržišnik: Tovarna udobja (reportaža): 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Rad .'tka igra — Rehfiscb-Herzog; Drey(u-sova afera (ponovitev); 18.30 Melodije za dobro voljo; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Malo od tu in malo od tam; 21.00 Nočni koncert; 22.15 V plesnem ritmu.
TELEVIZIJA
10.15 Oddaja za tekmovalce;
15.30 Športno popoldne:	Teniški dvoboj Italija-Poljska za Davsov pokal, kolesarska dirka po Italiji; 18.15 «Nabodga», film; 21.15 Telematch; 22.45 Plesne vaje.
Alabarda. 15.00:	((Možje bodo«.
Dramatičen film o problemu moderne mladine.
Ariston. 16.00: «Colne v morje!«,
J. Chandler. Vistavision.
Aurora. 14.30:	«Nasilneži», C.
Heston in A. Baxter. Techni-color.
Armonia. 14.30 (na prostem ob 20.00): »Lovec na Indijance«. K. Douglas, E. Martinelli. Cinema-scope.
Ideale. 15.00:	«Zadnji lov«, R.
Taylor, St. Granger. Cinema-scope.
Impero. 14.30; ((Železno krilo«, B.
Hope in K. Hepburn.
Italia. 15.00: »Matica«, J. Craw-ford, Barry Sullyvan in Betsi Palm er.
S. Marco. 16.00: »Dvoboj vohunov«. Ob 21.00: ((Telematch«. Kino gledališče ob morju. 15.00: «Skržat». Ruski film.
Moderno. 14.00:	«Pesem bitke«,
Rock Hudson, Marta Hyer in Dan Duryea. savona. 14.00: «Kot listje v vetru«. Technicolor. R. Hudson in L. Bacall.
Viale. 14.00: «7. konjeniški polk«, Randolph Scott, Barbara Hale. Vitt. Veneto. 14.45; ((Prepovedan -planet«, VValter Ptdgeon, Anne Francis, Leslie Nielsen. Belvedere. 14.00: »Poveljnik Flying Moona«, R. Hudson in S. Coch-ran.
Marconi. 15.00:	«Montecarlo».
Technicolor. V. De Sica, M. Dietrich in Renato Rascel. Massimo. 14.00:	«Moj sin feno-
men« Dean Martin, J. Lewis. Novo cine. 14.00:	«Brigadoon»,
Gene Keily, Cyd Charisse in Van Johnson.
Odeon. 14.00: «ProtišpIjonaža», C.
Gable in Lana Turner.
Radio. 14.30: »Največja bikoborba«.’ Igra mali igralec Michael Ray.
KINO NA PROSTEM Paradiso. 20.15; «Irski upornik«, R. Hudson in B. Rush.
Ponziana. 20.15: «Vsi na palubo«. Technicolor. VValter Pidgeon. Glasbeni film.
Valmaura. 20.30: «Od tu do večnosti«, M. Clift, Burt Lanca-ster, F. Sinatra.
Stadio. 20.15: ((Zasebna vojna majorja Bensona«, Ch. Heston. Arena dei fiori. 20.00: ((Kraljica piramid«, J. Havvkins.
( MAH OGLASI )
FOTOAMATERJI I TRŽAŠKA KNJIGARNA vam oskrbi razvijanje lilmov, izdelavo slik v vseh velikostih in vrstah papirja Vse to kvalitetno in po ugodni ceni. In kar je najvažnejše: brezplačno vam je na razpolago strokovnjak s koristnimi nasveti.
PRODAM lahke in težke motocikle nadomestne dele za vse vrste motorjev — lepa priložnost AVTO SOLA
L O K E N Z I
Ul. S. Lazzaro 17
VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove
in rabljene si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremU3 najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirivo 3, tel. 36-991. KOLESA, znižana cena 7.000 tir. Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. PIETA’ 3, Trst.
KINO
Exceisior. 15.00: »Rešeno življenje«, Doris Day, Louis Jour-dan, Barry Sullyvan.
Fenice. 15.00: «Davy Krockett Irt gusarji«, Pierre Parker, Kodd.y Ebsen, ter «Ljudje v vsemirju«, VV. Disney.
Nazionale. 15.00:	»Samokres	ne
zadostuje«, Anthony (Juinn in Katy Jurago.
Filodrammatico. 15.00:	»Zločinec
na asfaltu«, A. Steel, O. Versols S. Baker. Technicolor.
Grattacieio. 15.00; »Sreča se ne more kupiti«. Gtnemascope. E. Borgrvme, D. Dailey.
Superclnema. 14.30: »Dvoboj na prelazu indios«, G. Mac Ready in K. Miller.
Arcobaleno. 14.30: »Zadnji paradiž«. v filmu boste občudovali lepote narave in čutnost zenske. Prepovedan vstop mladoletnim.
Astra Rojan. 15.00: «Mož, ki Je preveč vedel«, J. Stcvvart In D. Uay. Vistavision, technicolor.
Capitoi. 15.00: »Gervaise«, po Zo_ lajevem romanu. M. Schell.
CristaMo. 15.00: Gharlie Chaplin v »Večnem potepuhu«.
Vabimo vas na PLES, ki bo v Sesljanu danes 9. t. m. od 20. ure dalje
v baru EDEN
Postregli vam Dodo z dobro domačo kapljico in izvrstno domačo ku-hin'0.
AVTOGARAŽA
«R0IAN9»
TRSrl, Ulica Moreri 7 Tel. 35-608
Servisna postaja Avtoprevoz
potnikov tu- in v inozemstvo
«UNI0N»
bvci.iv .O t.l Id d /
varovaimca od let;• 1828 |e v TRSTI i UL GHFGA 8 • I
tel 27512	9
pr .. •■« or »? \ VMM'
SLIKE, ki Jih je posnel Mario Magajna v soboto L t. m. na .šolski prireditvi v dvorani na stadionu »Prvi maj« in tudi tiste na višji realni gimnazjji o »predaji ključev« Itd., so na ogled v 'Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sdčustvovali ‘ob bridki izgubi vašega očeta m starega očeta
IVANA COKA
se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala č.č. duhovnikom. č. g. župniku Piščancu za ganljivi govor, zavarovalnici goveje živine, godcem, pevskemu zboru Lonjer - Katinara, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti.
Družini Cok in Uunella Trst-Lonjer, 9. junila 1957.
Dogodki
tedna
Najvažnejši in omembe vreden dogodek preteklega tedna je bila seja goriškega občinskega sveta, katero je goriška javnost pričakovala z razumljivim upanjem. Po dolgih letih, odkar je v Gorici v veljavi zakon o prosti coni, čigar veljavnost bo potekla letos decembra meseca, je bilo ' upati, da bo le prišlo do javne debate o tem problemu št. 1 goriškega go-»podarstva. Kaj nam je prosta cona dala in kaj ni dala, o tem govore že najbrž vrabci na strehi. Toda prav zato, ker je bila ta ustanova tolikokrat predmet kritike z vseh strani, ne samo iz leve, je vsakdo mislil, da bo le prišlo do odkritja faktorjev, ki so povzročili, da je bila dejavnost proste cone takšna in ne drugačna.
O potrebi nadaljnjega obstoja proste cone v Gorici se je občinski svet v Gorici izrekel že maja meseca. Toda do diskusi-je o razširitvi, spremembah in dopolnilih novega zakona ni prišlo niti maja, niti v petek zvečer, čeprav so vsi to pričakovali. To važno diskusijo je preprečil znani desničar Pedroni, pravzaprav ne toliko on, kakor tisti krogi demokristjanske stranke, ki iščejo danes tudi v Gorici zavezništva z desnico in ki so na sami seji podprli Pedro-nijev predlog, naj se diskusija o prosti coni prenese na datum po odobritvi zakona. Toda takrat bo takšna diskusija brezpredmetna; to so poudarili vsi zastopniki levice. Ožji odbor z županom na čelu je bil končno primoran
na
slov. srednjih šolah
LICEJ:
I. Izdelali so: Irena Brumat, Mirko Primosig, Emidij Sussi, Popravne izpite ima 5 dijakov.
II. Izdelali so: Jožef Bednarik, Benito Brauč, Anamarija Budihna in Branko Stigari. popravne izpite imajo trije.
III. Vsi dijaki so pripuščeni k zrelostnemu izpitu.
UČITELJIŠČE:
I. Izdelala sta Jožef Cej in Hadrijan Corsi popravljalni izpit ima en dijak. Zavrnjen en dij ak.
II. Izdelali sta Marija Ja-kin in Vijolica Serena. Popravne izpite imajo štirje dijaki.
III. Izdelali so; Silvana Berlot Viljem Cerno in Jožica Peric. Popravne izpite ima 6 dijakov.
IV. Vsi so pripuščeni k u-sposobljenostnemu izpitu.
VIŠJA GIMNAZIJA:
IV. Izdelali so: Marija Ce-scutti (z odliko) Venceslav Devetak, Marija Elsbacher, Popravne izpite ima osem dijakov, zavrnjen pa je bil e-den.
V. Vsi so bili pripuščeni k sprejemnemu izpitu.
tlllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllil
stopiti korak nazaj in določiti novo sejo občinskega sveta za sredo, na kateri bo prikazal stališče svojega odbora, ki se bo o zadevi še pomenil. Demokristjani se pač ne morejo, poleg trenutnega zavezništva z desnico, odpovedati borbi za boljšo prosto cono v Gorici, ker je to želja vseh prebivalcev, ki so naveličani z dneva v dan u-gotavljati, da prosta cona slu-
čim se mora večina zadovoljiti z zrnom kave in peščico sladkorja.
S petkove seje občinskega sveta v Gorici
Občina mora poskrbeti za povračilo škode kmetom
0 tem so razpravljali številni svetovalci - Ali se bo tudi goriška občina vključila v konzorcij za obrambo proti toči?
Na petkovi seji goriškega občinskega sveta, ki se je zakasnila zaradi, odsotnosti župana, ki je bil kot priča na nekem procesu, so najprej dolgo uro razpravljali o številnih interpelacijah gonških svetovalcev.
Najprej je župan odgovoril na Pedronijevo interpelacijo (PNM), ki je zahteval pojasnilo o delovanju goriškega glasbenega odbora/ kateremu občina daje letno določen prispevek. Zupan je pojasnil. da, se pripravlja nov pravilnik tega odbora, ki bo predložen v odobritev občinskemu svetu in takrat bodo svetovalci imeli priliko diskutirati o glasbeni dejavnosti v našem mestu.
Zelo zanimiva je bila vsebina druge interpelacije, ki jo je že pred enim mesecem vlo-iil_ Battello (KPI). Komunistični zastopnik je naslovil na’ občino nujno zahtevo po pregledu škode, ki je bila povzročena z mrazom našemu o-koliškemu kmetu in je v interpelaciji navedel tudi tri predloge, za olajšanje davčnega bremena, direktno pomoč kmetijskega konzorcija našemu kmetu itd. O isti zadevi so vložili na župana interpe-ži le redkim izbrancem, do- ilacijo tudi trije demokristja-
ni, ki so navedli, da so bili najbolj poškodovani vinogradi v Ločniku in Podgorl, ter
povrtnina v Standrežu in Sv. Roku. Zupan je vsem inter-pelantom odgovoril, da kmetijski inšpektorat zbira podrobne podatke o škodi v naši občini m da pred zaključkom tega ni mogoče ničesar ukreniti. S tem odgovorom Battello ni bil zadovoljen, ker je menil, da bi občina lahko kmetom priskočila na pomoč predvsem tako, da bi zmanjšala davčna bremena, nakar je župan zopet izjavil, da je za vsako stvar potrebno podrobnih statističnih podatkov in da je občina že napravila veliko darilo občanom v O-slavju in St. Mavru z vodovodom, toda mi menimo, da so vodovod prebivalci teh krajev že zdavnaj izplačali in so zato take izjave neumestne.
Ko je bilo govora o interpelaciji treh demokristjanov, m so zahtevali, da se tud; goriška občina priključi konzorciju za obrambo proti toči, ki ima svoj sedež v Krmi-nu, je župan dejal, da bo občina že dala svoj prispevek tej koristni ustanovi. Pripomnil pa je, da bi bilo dobro, da bi se najprej vanj vključil Steverjan, od koder prihajajo temni oblaki nad občino. Ko bodo razpravljali o prispevku bodo tudi govorili o včlanjenju občine v konzorcij.
Nato je govoril Pedroni, ki
■iiiiimiiimmiiiiiiitiiHniimmMiiiiimiiiiiimfiiiiiiiiiimiiiiinminHiimiiitiiiiitiiMifiitHimmnmitiiimiiiiiiiiiiinitiiiiiiMiiiimimiiiiiiiiuiiiriiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiimMiifiii
Dopisi iz naših krajev
SOVODNJE
Tokrat se oglaša naša mladina, ki je bila zaradi vesti iz Sovodenj o trenutnem mrtvilu precej prizadeta. Morda ni vasi na Goriškem, kjer bi bila prosvetna dvorana zasedena skoraj vsak večer, kakor je to v Sovodnjah. Dvoranica je sicer zelo skromna in v takem stanju, da morajo ob deževnih dneh pevci ali drugi mladinci in mladinke odpreti dežnike, da se ne premočijo. Zato bi bilo potrebno, da se prosvetne organizacije spomnijo na Sovod-nje in vsaj nekaj prispevajo ra domačo prosveto, ki je posebno v zadnjem času pokazala precejšnje uspehe.
Mladinska folklorna skupina je z velikim uspehom nastopila prvič v javnosti preteklo nedeljo v Trstu; sedaj pa se pripravlja na nastop folklornih skupin v Standrežu. Vse priznanje za uspeh mlade folklorne skupine gre tov. Gorjupovi, ki se potrudi in pride vsak teden iz Trsta v Sovodnje, prav tako pa je mladina hvaležna domačinki Lidiji Petejan, ki vadi skupino kadar je vaditeljica odsotna. Vse kaže torej da bo skupina lahko dosegla še lepe uspehe, le glasbila ji manjka. Mladinci in mladinke tipajo, da bodo s časom prišli vsaj do gramofona, toda ^ lastnimi sredstvi bo to skoraj nedosegljivo.
Včeraj je bilo v vasi zelo živahno; posebno mladina je bila zaposlena. Poročil se je namreč domačin Alojz But-kovič z domačinko Stanko Lukman. Oba mladoporočenca sta med sovodenjsko mladino izredno priljubljena, saj sta mnogo doprinesla k prosvetni dejavnosti v vasi. Želimo jima srečno in veselo zakonsko življenje.
mraz. Občina je sicer že popisala škodo, toda bojimo se,
da bomo morali na pomoč predolgo čakati, kakor je pač v teh primerih že običajno.
Jutri bodo otvorili v občini delovni center. Zaposleni delavci bodo popravljali občinske ceste. Za njih plačilo bo poskrbela občina, ki je od prefekture dobila 500 tisoč lir za zimsko pomoč.
NABREŽINA
ZDRAVSCINA
Prostorna jedilnica naše šole je bila v nedeljo in ponedeljek spremenjena v šolsko razstavo, bolje rečeno: okrasili so jo izdelki naše šolske dece od prvega do petega razreda. Ze sam prvi vtis ob vstopu v dvorano te je prijetno presenetil, enako so vzbujali pozornost deški in ženski izdelki. Nekatera dela so presenetljivo lepa, skoro bi rekli za razvojno stopnjo tistega učenca(ke) preveč. Posebno smo se pomudili pri plastičnih izdelkih prvega razreda, ki pokažejo dve prednosti hkrati: posrečeno učno metodo in dar otrok. Domišljija, samotvornost, spontanost se ne razberejo le iz teh, ampak tudi iz risalnih izdelkov, ki izražajo smisel otrok za barvo.
Tudi iz jezikovnih, računskih in lepopisnih del smo mogli razbrati prizadevnost u-čiteljstva in uspehe naše mladine.
Treba je priznati, da razstava estetsko in vsebinsko ni zaostajala za enakimi razstavami v boljših pogojih. Zelo nas je zadovoljila. Priporočamo se našemu učit.eljstvu, da stori tudi v bodoče za moralni in materialni napredek naših o-trok. kar je v njegovi moči.
duševnega _ užitka, ki ga že dolgo pogrešamo, a odrasla mladina noče tega razumeti. Zato bi bili zadovoljni, če bi nam šolska mladina kaj priredila tudi med šolskim letom.
Tudi šolska razstava nas je zanimala in smo želeli videti uspeh naših otrok iz posameznih predmetov. Dečki in deklice so razstavile svoja ročna dela, risalne, jezikovne, računske in lepopisne izdelke. Precej skrbno in okusno razporejeni izdelki so napravili ugoden vtis.
KONTOVEL
Cesta, ki pelje od novega ezulskega naselja na Konto-vel, je v obupnem stanju. Ko so namreč gradili to naselje, so morali urediti tudi kanalizacijo in so sredi ceste skopali več metrov globok jarek. Ko so položili cevi, so jarek samo zasuli, ne da bi kaj zravnali. Prej je bila lepa, asfaltirana cesta, sedaj pa se pod nogami vali kamenje. Želeti bi bilo. da bi cesto čimprej popravili.
Prav tako bi morali popraviti «Staro cesto«, ki pelje s Kontovela proti Barkovljam. Čeprav te ceste ne rabi mnogo ljudi, bi bilo zelo koristno, da bi asfaltirali vsaj tisti čel, ki pelje mimo hiš. S tem bi napravili veliko korist domačinom, ker je v deževnih dnevih na tej cesti veliko blata, v suhih pa dosti prahu.
dale pod repentaborsko občino. Pokojnik zapušča ženo in štiri otroke, katerim izrekamo iskreno sožalje.
SLIVNO
Po uspeli šolski prireditvi na vnebohod je naša šola priredila v nedeljo razstavo 0-troških del in z njimi pokazala, kako je mladina v tem šolskem letu napredovala. Razstava je Dila v primeri s številom šoloobiskujočih otrok dovolj bogata z lepimi -izdelki.	■l-4|
Istočasno poročamo, da nas je razveselila vest, da nam bo občina kmalu asfaltirala poti skozi vas.
LONJER
VELIKI REPEN
je vložil interpelacijo v zvezi s komisijo IACP, kjer naj bi stvari ne bile takšne, kakršne bi morale biti. Zupan je izrazi! upanje, da se bo z novo komisijo, ki je bila pred časom postavljena tudi stanje pri IACP izboljšalo, predvsem v korist tistih občanov, ki so brez stanovanja. Šesta interpelacija je bila Battellova, v kateri je levičarski svetovalec zahteval, da se na Gradiškuto, kjer je že 220 prebivalcev čimprej napelje vodovod. Ljudje so sedaj primorani piti vodo iz vodnjaka, kar ni samo nehigienično, ampak tudi nevarno za zdravje. Zupan je obljubil, da bo občina to vprašanje v kratkem rešila.
Ob koncu prvega dela seje se je ograsil še Zucalli (PSDI), ki je izjavil, da ni mogel iz občinskega priročnika dobiti jasne slike o nekem ukrepu, ki ga je sprejel ožji odbor občinskega sveta in zato predlaga, da bi občina v bodoče bolj obširno pisala o vseh ukrepih ožjega odbora. Iz tega je nastala polemika, pri kateri je tudi Pizzul (PSI) opozoril župana, da ni še prejel nobenega mesečnika go-riške občine.
 «»------
Obvestilo upokojencem iz Severne Amerike
Goriška občina je prejela obvestilo ameriške vlade, da bodo vsi italijanski državljani, tudi tisti, ki so že dalj časa odsotni iz Amerike še naprej prejemali ameriško starostno pokojnino in invalidnino.
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 1, tel. 28-79, do 12. ure pa je odprta lekarna sv. Justa, Korzo Italia 102, tel. 31-52.
— --«»---
— KINO —
CORSO. 15.00: «Visoka družba«, G. Kelly, F. Sinatra, v Vistavis.onu in v barvah. VERDI. 14,30: «Totč>, Peppino in malopridneži!«, loto, P. De Filippo.
VITTORIA. 15.00: «Zadnja lju. bavna roč«, M. Toren, A. Nazzarl, panoramicno platno in v barvah.
CENTRALE. 15.00: «Samokres za strahopetca«, F. M. Mur-ray, v cinemascopu in v barvah.
MODERNO. 15.00: «Zgodba Toma Deslryia».
KINO STANDREZ, ob 21.00 uri na prostem: «7eleni o-genj«, S. Granger, G. Kelly, v barvah.
BONI JO
SESLJAN
Na pobudo zagrajske obči-so prve dni tega tedna vorili pri nas delovni cen-:, ki bo popravljal cesto, vodi iz Zdravščine v Pe-ane. Finančna sredstva_ je ila na razpolago goriška efektura in sicer iz fonda zimsko pomoč. V kratkem bodo odprli še drugi de-rni center; delavci oodo /a-sleni na popravilu vseh o-ilih cest zagrajske občine.
JAZBINE
Iz naše vasi se le malokdaj oglasimo. Precej smo daleč bodisi od Gorice, kakor tudi od središča števerjanske občine, kateri pripadamo. Cesta, ki vodi proti Gradiškuti Je posebno ob deževnem času še vedno zelo slaba in zato upamo, da se bo štever-ianska občinska uprava spomnila tudi na nas. Sedaj so delavci občine zaposleni pri ureditvi prostora okoli nove cerkve, ki je že dograjena. Zdi se, da bo njena otvoritev koncem poletja. Slabo vreme je prizadelo tudi na; šo. vas, toda ne v tolikšni meri, kakor blišnje vasi. Najbolj sta bila prizadeta dva kmeta v nižini.
Obširen je bil spored nedeljske šolske prireditve, ki je obsegal kar 14 recitacij, 4 pesmice in 2 šaloigri. Tako je sola dala vsem učencem možnost, da nastopijo. Skoda, da so nekateri učenci recitirali premalo glasno in izrazito. Pri tolikem številu recitatorjev pa je to skoro neogibno. V splošnem pa so otroci dobro nastopili. Otroški glasovi, pa naj so v še tako preprostih pesmih, so mikavni in prijetni. Otrokova pesem je naša pesem, zato naj jo o-troci že z malega dalje čimbolj negujejo ne le v šoli, ampak tudi izven nje: na cesti, sprehodih, izletih in predvsem doma. Tako smo si želeli, ko so nam zapeli naši mali.
Zelo dobro so se otroci izkazali v dveh šaloigrah: «Luk-nja v namiznem prtu« in »Zamorec«, ki nista izzvali le obilo smeha in dobre volje, ampak sta tudi prikazali dar naših' otrok, zlasti nekaterih, za igralske nastope. S takimi močmi bi se mogla šola predstaviti na odru tudi med letom in kar je še bolj važno: tem talentom bi morali posvetiti posebno ustrezno pozornost.
M A V NIN JE
Vse vaščane je globoko prizadela vest, da je nenadoma preminil komaj 53 let stari Alojz Škabar iz Velikega Repna 19. Preteklo nedeljo popoldne se je skupaj z ženo odpravil v Briščike, kjer je bila tradicionalna šagra, ko ga je le nekaj metrov pred vasjo nenadoma začela kap. Na pomoč so priskočili vojaki, ki so bili v bližini, nato pa so nesrečneža z nekim zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico. Zal je zdravnik lahko samo še ugotovil smrt.
Pogreba, ki je bil v sredo, se je udeležila množica občanov, ki so prišli tudi iz vasi onstran meje, a so nekoč spa-
IV AN COK
V ponedeljek smo spremili na zadnji poti pok. Ivana Čoka, ki je našel svoj zadnji domek na katinarskem pokopališču. Pokojnik, ki je učakal visoko starost 77 let, je bil tihega, mirnega značaja, poštenjak do skrajnosti, zaveden Sloyenec, mož, ki je nučil vsakomur pomoč, če je je bil potreben. Zaradi teh svojih plemenitih lastnosti je bil. med svojimi vaščani splošno priljubljen, cenili in spoštovali pa so ga vsi, ki so ga poznali. Omenimo naj tudi, da je bil nad 40 let oglednik Zavarovalnice goveje živine in 48 let cerkveni starešina.
Naj mu bo lahka domača zemljica, sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Z zadovoljstvom smo sprejeli vest, da je vladni generalni komisar dr. Palamara obljubil svoje posredovanje pri cestni upravi, da bo škoda, ki smo jo utrpeli zaradi izgubljenega pridelka in razlaščenega zemljišča pri gradnji krožne avtoceste iz industrijskega pristanišča na Ka tinaro, čimprej poravnana.
Le nekaj tednov pred lansko trgatvijo smo izgubili ves pridelek, kler so z buldožerji razrili vse vinograde in vrtove, namesto da bi počakali še nekaj časa in bi pridelek lahko spravili. Takrat so nam obljubili, da bo škoda izplačana že do decembra lanskega leta, sedaj pa smo že v juniju, a |e vedno čakamo. Upamo, da bo posredovanje vladnega generalnega komisarja kaj več zaleglo in da ne bo ostalo samo pri obljubah, ki smo jih že do grla siti.
Revija folklornih plesov 16. junija v Standrežu
Po uspeli folklorni reviji, katere se je udeležilo več folkornih skupin iz Trsta, tržaške okolice, Gorice in Sovodenj je ZSPD v Gorici sklenila, da bo vse folklorne skupine povabila tudi k nam na gostovanje.
Javni nastop vseh folkloristov bo 16. junija zvečer na prostem, in sicer na prostoru bivše konzumne gostilne v Standrežu. Goričane že sedaj vabimo, da si ogledajo nastop mladine, ki je v nedeljskem izvajanju folklornih plesov na stadionu «Prvi maj« v Trstu pokazala velik napredek.
 «» —
Tragična smrt goriškega trgovca
Goriški trgovec 71-letni Gio-vanni Palisca iz Ul. Capucci-ni 13, ki je bil v mestu znan, ker je pred vojno zalagal s hrano goriške zapore, je bil zadnja leta zelo hudo bolan. Pred kratkim je ostal brez zakonske družice in to ga je še bolj navajalo k otožnosti in obupanosti. Obiskal je vrsto klinik, toda nikjer mu niso več mogli vrniti zdravja.
2ivel je s sestro, ki je lepo skrbela zanj in tudi včeraj zjutraj je takoj, ko je o-pazila, da z bratom ni vse v redu skočila na Zeleni križ po steklenico zraka. Kmalu se je vrnila v stanovanje v spremstvu bolničarja, ki bi pomagal bolnemu Palisci. Toda v spalnici je našla nesrečnega trgovca v mlaki krvi. V odsotnosti sestre si je Palisca prerezal z britvijo žile na roki, tako močno, da je v strašnih mukah izdihnil, še preden se je sestra vrnila. Bolničar je lahko ugotovil samo smrt moža, ki si je zaradi hude bolezni vzel življenje.
Lupi vnovič pod Ključem
Goričanom je 57-letm Gior-gio Lupi iz Ul. Faiti 16 že dobro znan. Včeraj ga je a-retirala goriška policija in to na ukaz goriške preture, katera je Lupija šele pred kratkim obsodila na 3 mesece zapora zaradi tatvine.
Športni dnevnik
20. etapa kolesarske dirke po Italiji
Po predzadnii etapi „Gira“ Nencini še vedno v vodstva
V zadnji valoviti etapi je v sprintu zmagal Belgijec Van Steenbergen
ABANO TERME, 8. — Predzadnja e!apa 40. kolesarske dirke po Italiji ni prinesla nič novega. Nencini je še naprej roza majica in tudi ostali so ohranili svoje pozicije na prvih mestih. Louison Bobet je sicer pred startom v Levico Terme napovedoval vesoljni potop, nato pa se je očitno premislil, saj ni niti enkrat poskusil uiti svoji senc, Nen-ciniju. Nekateri so mnenja, da je svoj odločilni napad prihranil za zadnji'dan. Bomo videli če imajo prav.
V Leviču Terme je startalo še preostalih 80 dirkačev. Prvi je prižgal ogenj Pintarelli. kateremu sta se pridružila Mise-rocchi in Zamboni. Ko so bi1 i ujeti, je znova pobegnil Zamboni, tokrat v družbi Cestari-ja. na prelazu Fricca pa je izvedel napad Geminiani. Po-blet je povlekel za njim vso glavnino in vodil do vrha La-varone. kjer pa je na letečem cilju zmagal Moser. V dolgem spustu so ušli iz glavnine trije dirkači in na letečem cilju v Asiagu je bil prvi Belgijec Sor-geloos pred Padovanom in Mauletom. Belgijec je nato kmalu zaostal in Padovan ter Maule sta ostala sama v vodstvu, dokler ni Van Steenbergen potegnil iz glavnine še Fantinija, Montija, Janssensa, Cestarija in Sorgeioosa ter skupno z njimi dohitel ubežnike ob vznožju vzpona na Ca-vrari, ki je bil poslednji v e-, tapi.
V spust se je vsa vodilna skupina pognala z blaznim tempom in znatno povečala svojo prednost. V Thiene je imel Ferlenghi za njo 2'40" zaostanka, glavnina pa 4’35”.
V Vicenzi, kjer je bil postavljen drugi leteči cilj, je bii prvi Padovan pred Mauletom. Van Steenbergenom, Cestari-jem in ostalimi štirimi člani skupine, 3’ pred Ferlenghijem in 7’ pred glavnino, ki jo je vodil Moser. V naslednjih kilometrih so vodilni še bolj povečali svojo prednost in vozili skozi Padovo 5’15” pred Fer-
T.
e
o
z
lil
s! -
i!
5*
h
s «
3 «
j *
S m
I l
IH
• ti
ti
m lit
O
z
<
« m	«*»»	Mi
"mm** Sir X mi
Današnja zadnja etapa Abano Terme - Milano
iiuiimiii nuni umnim im u m miri minimumu n iiiiiiii im umit Minimumi mn iiiiiii iiiiiii
Košarka za jugoslovanski pokal
Poljska še v vodstvu pred Bolgarijo in ČSR
Poraza Jugoslovank kljub njihovi dobri igri
BEOGRAD, 8. — V nadaljevanju košarkarskega tekmovanja žensk za prvi jugoslovanski pokal, so bili doseženi naslednji rezultati:
3. kolo: Bolgarija - Jugoslavija 50:44 (30:16);
Poljska - Madžarska 49:43 (34:33);
Češkoslovaška-Francija 49:36 (24:22).
4. kolo: Bolgarija - Francija 52:29 (30:13);
Češkoslovaška - Madžarska 41:37 (22:26);
Poljska - Jugoslavija 53:42 (29:23).
Lestvica po četrtem kolu: Poljska	4	4	0	232:183	8
Bolgarija	4	3	1	234:181	0
ČSR	4	3	1	211:190	6
Jugoslavija	4	1	3	177:176	2
Francija	4	1	3	134:228	2
Madžarska	4	0	4	149:218	0
Jutri, zadnji dan tekmovanja, se bodo srečale: Jugoslavija - CSR, Madžarska - Francija in Poljska - Bolgarija. Tc srečanje bo odločilno za osvojitev prvega mesta.
DAVISOV POKAL
Italija-Poljska 3:0
PALERMO, 8. — Z zmago v igrah dvojic proti Poljski se je Italija že kvalificirala v polfinale teniškega tekmovanja za Davisov pokal evropske cone. Rezultat 6:2, 9:7, 6:2 zgovorno izraža premoč italijanske dvojice Pietrangeli - Suola, čeprav je prikazala le skromen del svojega znanja. Poljaka Skonecki in Piatek sta igrala zelo povprečno in sla le v drugem setu pokazala precej bor-
benosti, ko sta kljub, vodstvu Italijanov s 5:2, prešla v vodstvo- s 6:5.
Stanje dvoboja po drugem dnevu je 3:0 za Italijo. Jutri sta na vrsti zadnji dve igri posameznikov. Za Italijo bodo nastopili verjetno rezervni igralci.
KINO PROSEK-KONIOVEL
predvaja danes 9. t. m. ob 16. uri Titanus film:
«Slnevl
nclwne£a»
Igrajo:
ROBERT TAVLOR JANET LEIGH Mladini izpod 16 let vstop prepovedan
lenghijem in 7'30” pred glavnino.
V Abano Terme je privedel skupino Padovan. ki je prvi privozil tudi na stadion, toda na zadnjem ovinku ga je 7. mojstrskim sprintom prehitel Van Steer.bergen in z lahkoto zmagal. Ferlenghi je prišel čez 8', glavnina z roza majico, Bo-betom in ostalimi pa še kasneje.
Jutri je na vrsti zadnja etapa Abano Terme - Milano, ki vodi ves čas po ravnini.
Levico Tcime - Abano Terme (157 km):
1. VAN STEENBERGEN v 4.22'45”, s povprečno hitrostjo 35,850 km na uro, 2. Padovan, 3. Sorgeloos, 4. Monti, 5. Maule, 6. Fantini, 7. Cestari, 3. Janssens, vsi s časom zmago valca, 9. Ferlenghi 4.28'5V\ I(J Fallarini 4.31’, U. Sabbadin, 12. Guerrini. 13. Albani, 14. Baldini, '5. Rolland, 16. Bar tolozzi, 17. Nascimbene, 18. Grassi, 19. Romagnoli, 20. Ulia-na. in vsi drugi s časom Falla-rinila.
bplošni vrstni red po 20. e tapi:
1. NENCINI 97.28 33”. s povprečno hitrostjo 37,650 km na uro, 2. Bobet L. z zaostankom
19”. 3. Baldini 5 59", 4. Gaul 7’31”, 5. Geminiani 17’28", 6. Poblet 19 49", 7. impanis 21’06" 8. Fornara 24’16”, 9. Wagtman* 24’39”, 10. Rolland 27’29”, U. Fabbri S7.56’56”,	12. Moser
97.57’i8”, 13 Defilippis 97 ur 57’41 ”, 14. Fallarini 97.58’59”, 15. Astrua 98.01T1", 16. Van Est 98.03’05”, 17. Maule 98 03’25". 18. Sabbadin 98.08’26”, 20. Janssens 98.13T7” itd.
Oaiovurul urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarsk" zavod ZTT - Trsi
KINO SKEDENJ
predvaja danes 9. t. m. ob 20. uri na prostem barvni film l.ux:
«ODISEJ»
V ponedeljek !0. t. m. ob 20. uri na prostem barvni Metro film:
«F ra Diavolo»
tirno na
predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 14. uri Ulm v barvah — ena sama predstava
«PA PERIN0
Priljubljena Walt Disnereva slikanica.
Druga predstava ob 16.30 uri, barvni film:
UDAREC Z BIČEM
Igrajo: RICHARD WIDMARK, DONNA KEED V ponedeljek 10. t. m ob 18. uri ponovitev istega filma.
vs
E
za hlšot
BRlSACE . RJUHE BLAZINE
SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t,d.
V
s
E
za šport- ribiča, morsko nbarjen/e i
AVTOMATSKI APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHAR1CE UMETNE VABE TRNKI i.t.d.
Na drobno in debelo po konkurenčnih cenah Lastnik: G. DELI A SCHiAVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-489
IzARRY JIAIUSON
STEVERJAN
Cesenj imamo še vedno precej; v glavnem jih prodaja; mo itandreikim trgovcem, k' jih vozijo v Trst. Cena je kila nekaj dni precej dobra, druge dni pa zopet slabša. *koda, da češenj ni bilo po-v*od enako. Posebno na Va-taittu jih j« zelo prizadel
Terčonova dvorana je precej prostorna, a v nedeljo popoldne je bila popolnoma zasedena. Na sporedu šolske prireditve je bila med drugim tudi otroška igra »Sirota Jerica«. Odrski prizori so nam zelo všeč in tudi ta pravljična igra nam je ugajala. Otroci so se v svojih vlogah dobro izkazali, tu pa tam celo zelo dobro. Ce ni šlo še bolje, je vzrok izven njih, ki ni dovolil bolj doslednih ,n strnjenih vaj.
Mladina nRS je z nastopom zadovoljila m nudila nekaj
>00c3000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000cj0c0oec50000000<ži>oo
hrustanec nepopravljivo po strani in potem te obide želji ljenja ^ Zleknil 150 tleh in Premišljeval u grdobijah ži«
Kakor sem pričakoval, je ravno takrat prikukala izz, vogala vrvaska patrulja. V njej so bradat narednik, štirjt vojaki, .ud: vsi štirje bradati, in poročnik. Navadno z neč nmu patruljami no hodi poročnik. Tu Je tul. Naj se vam ne zdi cuuno! Meni vsaj se je zdelo samo po sebi razumljivo, a i	ločijo ali bolje povedano, podprejo mojega
napadalca, do mene so pa zelo odločni	in	vojaški.	Čeprav se
ne ustavljam, me zgrabijo za roke.
«Kaj je tu?» vpraša poročnik po angleško.
«Svetujte raje tem fantom,« pravim z nasmeškom, «naj mi spustijo roke. Ne mislim jo pobrisati, zato je popolnoma odveč, da me držijo. Koristneje bi se izkazali, če bi temule pomagali hoditi. Mislim, da boste naju peljali na policijo ali ne?>
Ob mojih besedah se mladenič s porodniškimi našitki ma-lo zmede. Najbrž so pričakovali vse drugačnega razpleta pri tem nočnem podvigu. Nekaj sikne po arabsko svojim možem in ti me izpustijo. Popravim si obleko.
»Listine!« zarenči poročnik.
Sežem v žep in mu jih pomolim, še	pogleda jih	ne.	Zmaši
jih v prsni žep svoje vojaške bluze in	mi	zapove,	naj	grem
z njimi. Sledim mu brez besed. Na vsaki strani imam po ene ga vojaka, zadaj je narednik. Druga dva vojaka odpeljeta namišljenega pijanca. Za vogalom je jeep in še Mercedes brez vsake tablice.
Vojaka in pijanec se spravijo na jeep. Meni odkašejo zadnji sedež v Mercedes med poročnikom in narednikom. Oba vojaka, ki me spominjata gangsterjev iz pustolovskih filmov, sedita spredaj.
Nobeden ne spregovori besede, zato sem tiho tudi jaz. Avto brzi po ulicah in uličicah. Kolikor lahko hodim skozi okna, se mi dozdeva, da se peljemo prot! predmestju. Hočem se na videz popraviti, da bi bolje sedel, in pri tem se tolik* obrnem, da vidim skozi zadnje okence.
Zenske, kakršne ugajajo Egipčanom, so vsaj trideset funtov nad mojim ženskim idealom. In so tudi premalo čiste in zmeraj nekOliko potne.
Zdajle se preteguje ena takih na razsvetljeni ploščadi hotela «Ekvator»; ta je gotovo najgrša, kar sem jih videl ves čas svojega bivanja v Egiptu. Ne bi me zamikala, pa če bi se znašel z njo sam na najbolj samotnem otoku tega sveta.
Pogoltnem -whisky, ki je tukaj ogaben, in grem ven.
Zopet je nastala vročina, kljub tropičnemu' deževju zadnjih dni. To je tista vlažna vročina, ki pokriva s tanko spolzko plastjo zidove in tla. Ta gnusna plast, se rada lepi tudi na človeka.
Preklinjam sam pri sebi in v svojih kletvah se spominjam vseh tistih, ki so pripomogli k temu, da se je Stari odločil in me poslal sem. Da veste, koliko teh ja^ v najvišjih mednarodnih krogih in kako o njih vsad dan pišejo časniki, bi se začudili.
Napotim se po ozki ulici, kjer je »Ekvator«, namenjen proti širši ulici, ker sem tam pustil avto. Sklenil sem, da s tem zaključim nocojšnji večer.	.	4
Kar v hotel! Prijetna topla kopel bo oprala z mene tole jugovino in neotipljivi pesek, ki prihaja do sem iz bližnje puščave. Potem pa spat! Kaj nezanimiv spored, če hočete, toda edini, ki prihaja v poštev tak večer, kakor je nocoj, in v takem mestu, kakršno je tole.
Proti koncu ozke ulice mi pride nasproti pijanec. Na sebi ima celo kramo cunj, ki so bile nekoč bele, in je ves pvit vanje. Na glavi ima pletarsko čepico, vezano z rdečimi m zlatimi nitmi, a vso umazano in mu stoji po strani.
»Svinjski nevernik!« reče, ko mi pride bliže in se nesramno zasmeje.
Delam se, da nisem razumel. Ti Felahi so tako sestradani in suhi, da bi jih človek zmrvil, če bi jih začel obdelovati * pestmi. Prav neokusno bi bilo, kakor če bi obkladal s klofutami kakšnega otroka.
Ta me je	vzel pa prav na piko.	Najprej	je	govoril po
arabsko, zdaj	poskuša po angleško.
»Svinjski nevernik, svinjski, svinjski! Prasec pritepeni!« Ponavlja svoje izbruhe.
Kar naslonil se je name. Odrinem ga precej krepko, a Prt tem se mi v glavi nekaj posveti.
Ljudje, ki pijejo, zlasti pravim pijancem, navadno sapa močno diši po alkoholu. Naj so alkohol že prebavili, je temeljni zadah zmeraj isti.
Moj prijatelj v barkanu pa ima	dih kakor rojen abstinent. Ne diši	mu iz ust po rožicah,	vendar	pil	ni že vsaj
deset ur.
Roke potegnem iz žepov in se postavim v bran.
»Prijatelj,« ga vprašam, »kaj je s teboj? Alah ni bedel nad svojim sinom, ko si pil.«
Stopi	pol koraka	nazaj	in me dregne	s pestjo, če	bi
bu zares	pijan, bi se	zvalil	na tla, ker me	je zgrešil in	se
je zaletel mimo. Pa se ujame z lahnim odskokom.
Vrne se v napad.
Zdaj mu nočem več delati utvar, da bom vse mirno poziral. Zopet se mu izognem in ko se zaleti mimo mene, mu jo primažem za ušesa. Dobro sem zadel in zdaj se je res opotekel.
Zopet napade in zopet jo dobi s pestjo za ušesa, pa ne ramo ene. Ko je zares pijan, a ne od alkohola, ga začnem nadrobno	obdelovati. Merico	lahnih udarcev	po obrazu, ki	se
zdijo od	daleč samo	malo	več kot prijateljsko trepljanje,
a ce ti jih kdo naloži, kakor se spodobi, ti spravijo nosni
(Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 9. junija 1957
Leto XIII . Št. 137 (3672)
Cena 30 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana ▼ gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI It. *, II. nad. — TELEFON SJ-MS IN 94-93« — poJtnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. ŠL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viiine v iirtnl 1 stolpca: trgovski 88, finandno-upravn! 120. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za V3ak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: meseina 480, vnaprej; Četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoCi račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči raCun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
Stassen odpotoval na posvetovanje z Eisenhowerjem in s F. Dullesom
Angleški in francoski protesti zaradi Stassenovih razgovorov z Zorinom - Bevan poudarja, da ni mogoča koeksistenca med razumom in vodikovo bombo
LONDON, 8. — Ameriški delegat na razorožitveni konferenci Harold Stassen je danes odpotoval v ZDA, kjer se misli posvetovati z	Eisenhowerjem	in	Dulle-
som ter z drugimi ameriškimi funkcionarji. Računa, da bo do srede ponovno v	Londonu, ko se	bo	nadaljevalo delo razorožitvenega	pododbora.
Ko se je Stassen zadnjič	vrnil iz ZDA	z	»ovimi
navodili, se je dan za dnem -
čakalo, kdaj bo obrazložil svoj načrt. Toda pri razgovorih z zahodnimi delegacijami na razorožitveni konferenci ter z diplomatskimi predstavniki držav članic NATO se je priprava podrobnosti rega načrta zavlekla. Istočasno se je Stassen rezervirano razgo-varjal tudi s sovjetskim delegatom Zorinom, tako da je vodil pogajanja na dveh straneh.
Njegovi razgovori z Zorinom pa so imeli za posledico protest Angležev *in Francozov, - . šr_«i„
j	*	rn i., minut. Vr^i8 se bo bomb3 n
predvsem pa Angležev. To tu-	vt>.	h;„
predstavnik strarjce za vprašanje zunanje politike, je danes govoril na zborovanju rudarjev v Deanu blizu Cardiffa. Govoril je med drugim o vodikovi bombi. Izjavil je, da je angleška vlada v položaju, katerega zaključek — mir ali vojna, življenje ali smrt civilizacije — uhaja nadzorstvu katere koli civilne alt politične ustanove. «V tem položaju, je dejal Bevan. je tehnika vojne dobesedno uničila demokaaci-jo. Za vojno z Egiptom snjo zvedeli komaj 10 minut prej; prihodnjič ne bo niti teh deset
zatem ne bo več nad čem biti zaskrbljeni. Ni mogoča koeksistenca med razumom in vodikovo bombo ker je vodikova bomba uničila razum. Z v»di-kovo bombo ni Velika Britanija nič manjša diktatura kakor katera koli druga diktatura na svetu. Imamo na oblasti vlado, ki je zločinsko tvegala, da povzioči svetovno vojno.) Bevan je na koncu izjaijl. da, če bi bile v Angliii jutff volitve, bi se labuiistična stranka vrnila na oblast z večino sto do s*o poslanskih mest.
Nl^pborovanju je govorila tudi laburistična poslanka Barbara Castle, ki jc izrekla prepričanje, da vlada ne vidi v vodikovi bombi vojaškega o-rožja pač pa politično.
Sprejeta je bila resolucija, ki poziva vlado, naj sk.iče konferenco velikih držav, na kateri naj se sporazumejo o ustavitvi jedrskih poizkusov
Iz Kaira poročajo, da je predsednik Naser sporočil japonski delegaciji, ki je obiskala Egipt, da čaka na prihod predsednika Nehruja, s katerim bosta skupno objavila izjavo proti jedrskim poizkusom.
Idi pojasnjuje nezadovoljstvo angleškega delegata Nobleja, ki se je pokazalo pri njegovih izjavah na zadnjih sejah pododbora. Politični opazovalci poudarjaj^, da so razgovori med Stassenom in zahodnimi zavezniki, predvsem pa z Nemčijo, težavnejši, kakor se je predvidevalo. Adenauer bi že-lel, naj bi se nič ne zgodilo preši prihodnjimi volitvami v Zahodni Nemčiji. Tudi v zvej zi z letalsko inšpekcijo nad dcP ločenimi področji so še vedno težave in te so se znoVa poja-vije tudi med pekaterimi ameriškimi vojaškimi krbgi. Velika Britanija pa zadevo zavlačuje, ker Mac Millan želi do skrajne mere podpreti Adenauerja v njegovi volilni kampanji. Boji se namreč zmage socialdemokratov v Zahodni Nemčiji, ker mi to močno vplivalo na angleške volivce. Mac Millan ni prav nič zadovoljen tudi s stiki med SZ in ZDA ip je užaljen, ker ostaja Velika Britanija v ozadju in je ne upoštevajo kot tretje velesile, ki naj bi bila postala s tem, da je «srečno» izvršila poizkuse z vodikovo bombo. Toda 7 angleških krogih je mnogo takih, ki opozarjajo, da je za Veliko Britanijo «pot do veličine)) pobuda za odstranitev ovir za sklenitev začetnega in _ delnega sporazuma o razorožitvi.
Kljub jsemu temu pa so v krogih konference še vedno optimistični, posebno še, ker sedaj tako ZDA kakor SZ kažeta željo do sporazuma.
Laburistični voditelj Aneu- _ rin Bevan, ki je tudi glavni sovjetsko prijateljstvo. Na tem
iiiiitiiiiiiiiiiHtiimiiiiiiMMiiiiiiiiiHiiHiiiiiMiuNiimiiiiiimimimiiimiMtmiiiiiiiHiHiiiitiimiiniiHiiMiiiiiitiiiHMiiiifiiiiitiiiifMiMiiiiiiiiiiiiiii
Hruščev o odnosih med Finsko in SZ
HELSINKI, 8. — Bulganin m Hruščev sta se danes po kr-at-kem izletu po morju popoldne udeležila sprejema, ki ga je priredilozdruženje za fmsko-cofir
sprejemu je govoril Hruščev, ki je poudaril važnost dobrih odnosov m prijateljstva med SZ in Finsko in je dejal, da, če je danes mir ogrožen, je to zaradi atomskega orožja in zaradi vojaških oporišč na tujih ozemljih. Dodal je, da Sovjetska zveza ne ustvarja oporišč v tujini in je ukinila tudi svoje oporišče v Porkkali na Finskem.
Zatem je Hruščev izrekel priznanje «politikj miru in nevtralnost:	Finske in njeni
borbi za mir, ki ima ugoden vpliv na severno Evropo.))
«Vendar pa, je dodal, ne moremo ostati slepi pred dejstvom. da so nekatere sevev-ne države, sosede Finske, potegnjene v napadalno politiko imperialistov z njihovo udelež. bo v raznih vojaških blokih. Mi jih skušamo prepričati, naj ne delajo takih nespametnih dejanj.«
Še prej je Hruščev izrekel žeijo, naj bi baltiško področje postalo področje skrajnega miru.
Ko je govoril o miroljubnem sožitju, je Hruščev poudaril, da mora to temeljiti ne samo n? političnih odnosih pač pa tudi na gospodarski in trgovinsk: izmenjavi. Izrekel je zadovoljstvo nad razvojem trgovine med SZ m Finsko in je dejal, da namerava SZ še povečati svoja naročila v finskih ladjedelnicah in industriji.
Zatem je izjavil, da je SZ zadovoljna zaradi dobrih odnosov med Finsko, Švedske, Norveško in Dansko in je dodal: «Poleg tega smo mnenja, da je vaša trgovina z Zahodom, zlasti z Veliko Britanijo, dobra stvar, ker so trgovinski odnosi na vsem svetu vedno miroljubni odnosi.«
Hammarskjoeldovo poročilo o uporabi atomske energije
Delo mednarodne konference za energijo v Beogradu
NEW KORK, 8. — Poročilo, ki ga je pripravil glavni tajnik OZN Hammarskjoeld za prihodnje zasedanje gospodarskega in socialnega sveta, ki se bo sestal 2. julija v Ženevi, navaja "številne podatke o uporabi atomske energije tako za pridobivanje električne energije kakor tudi v druge namene.
Kar se tiče pridobivanja električne energije s pomočjo atoma, navaja poro
KAIRO, 8. — Glavni tajnik Arabske lige Hasuna je poslal vsem arabskim državam spomenico, s katero jih poziva, naj podpirajo Tunizijo v njenem sporu s Francijo.
čilo, da je Velika Britanija na prvem mestu, zlasti kar se tiče proizvodnih stroškov, t. j. v prizadevanju, da ti stroški ne presegajo stroškov s sistemom termičnih central. Med državami, ki si mnogo prizadevajo na tem sektorju, navaja poročilo polet Velike Britanije tudi ZDA, in Francijo in dodaja, da se te države pritožujejo nad velikimi težavami, ki jih imajo zaradi pomanjkanja tehnikov in specialistov za izvedbo svojih programov, medtem ko v SZ tega pomanjkanja ne čutijo.
Po poročilu Hammarskjoel-da bodo v bodoče programi za proizvajanje električne e-nergije tako na razvitih področjih kakor na nezadostno razvitih .vedno bolj računali na jedrsko energijo.
Zatem omenja poročilo naraščajočo uporabo izotopov na sektorju kmetijskih razi-
skovanj in poudarja naraščajočo industrijsko uporabo a-toma tudi v luči znatnih prihrankov. Samo v ZDA so izračunali, da je uporaba radioaktivnih izotopov namesto tradicionalnih metod omogočila v enem letu prihranek 390 milijonov dolarjev.
Poročilo poudarja pa še posebno nujnost, da Francija in Velika Britanija zadostita z uporabo atoma vedno naraščajočim potrebam po energiji, ter ugotavlja, da tudi Sovjetska zveza, ki razpolaga z ogromnimi bogastvi organskega goriva, meni, da je jedrska energija najbolj primerna za zadostitev potreb njenih evropskih področij.
BEOGRAD, 8. — Na enajstem zasedanju svetovne konference za energijo je bila čanes na dnevnem redu razprava o uporabljanju jedrske energije posebno s stališča njenega prispevka k razvoju nezadostno razvitih držav.
IHHIIHIIHIUHItHUlHIHIIItHIIIIUIHHHtHIUlMIlIlUHHHIUIHHHlUIIIIIUHIHIHHHHHIUIHHUUIHIHHHItllHIHIIUHHHIHUHIIHIIHIHUHHHlUlUUIIlUHHHUHIHHHHUUIHIUHHUlHUllllIttHIim
Napaka v zapisnikih o glasovanju
Zoli mogoče le ni dobil večine
Na uradno potrdilo bo moral čakati do jutri ali pojutrišnjem - Razburjenje Confindustrie zaradi zahteve po enakem plačilu za moške in ženske - Podpis pogodbe o plačilih z Egiptom
(Od našega dopisnika)
RIM, 8. — Zoli se je odpeljal v Florenco. Toda njegov nedeljski počitek v krogu svoje družine mu bo ves čas grenila negotovost, ali je dobil zaupnico tudi brez misinskih glasov ali ne. Ob koncu glasovanja včeraj so številke dale gotov rezultat, tako da je Zoli z nekaterimi ministri zadovoljno odšel na večerjp. Toda dančs zjutraj je prišla mrzla prha. Ko so tajniki zbornice danes kontrolirali zapisnike včerajšnjega glasovanja, so ugotovili dve napaki, ki spričo pozne ure, utrujenosti in hitrosti dela seveda nista bili nemogoči. Med tiste, ki so se vzdržali glasovanja, sta bila vpisana
MRP odklonila udeležbo v vladi B. Mannourvja
Tunizijski protest zaradi incidentov v Gabesu Pogajanja med Francijo in Egiptom za plovbo lrancoskih ladij po Sueškem prekopu
PARIZ, 8. — Parlamentarna skupina in izvršilni odbor MRP sta nocoj sklenila, da ne bosta sodelovala v vladi, ki bi jo sestavil radikal Bourges-Maunoury.
Ta sklep je v zvezi z nekaterim; tačkami programa, ki ga je nakazal Bourges-Mau-noury, kakor na primer reforma šolstva, ki jih demokristjani ne morejo sprejeti. Poleg tega so strokovnjaki za finančna in zunanjepolitična vprašanja mnenja, da so napovedani ukrepi nezadostni za rešitev finančne in politične krtze.
Mad današnjimi razgovori je verjetno prišla do izraza tudi JgJjeno.it, ker so socialisti ob-jiub'H podporo radikalnemu vanddatu, medtem ko so odkloni' vs*op v morebitno vla-jL lemokristjana Pflimlina.
tega je nastalo razburje-*’■- aradi kandidature bivše-^ 'edsednika vlade Daladie-*_ notranjega ministra. Da-Lry ni po volji demokristja-0zaradi njegovega odločne-e0jicizma. Toda v tem je tu-jiBnever Bourgesa-Maunou-:S tem da skuša pritegniti Jdo tako m-edstavnike svo--fanke kakor predstavnike jne, ki se je lansko leto Ionskem kongresu odcepi-d stranke, t. j. bivšega sednika vlade Queuillea in :ga ministra Moricea, bo la uspel zopet združiti obe ini sadikalov, s čimer bi ■olj izoliral bivšega pred-ika vlade Mendes-Fran-
i	ikateri socialisti ze očitajo
i	letu, da pomaga pri tem
;	evru. Pri tem pa je treba
niti, da se je SFIO do se-izrekla samo za udeležbo adi in da so še vedno mo-težave, ko bo šlo za raz-:v ministrskih mest. Spri-sločitve zmernih ie vlade etno ne bo prišlo do veli-sprememb v primerjavi » jšnjo vlado. Vendar pa o-:ovalci izključujejo, da m dlet sodeloval v vladi, in orda tudi Lacoste ne bo. Go-ori se, da namerava sam Jourges - Majrnoury prevzeti neslo guvernerja za Alzir, pri čemer bi mu pomagal visoki komisar.
Po današnjih posvetovanjih je Bourges - Maunoury izjavil, da začenja sedaj delo za
Danes volitve v Libanonu
(Nadaljevanje s 1. strani)
razdelitev ministrskih mest. Dejal je, da misli sestaviti ožjo vlado z malo ministri. Državni podtajniki pa bi bili bolj številni.
Zatem je Bourges - Mau-naury izjavil, da bo eventualno mislil na potovanje v Al-žšr šele po ratifikaciji evropskih pogodb. Jutri zjutraj bo Bourges - Maunoury sprejel delegacijo socialistične stranke in v teku dneva se bo razgovarjal z generalen rezidentom v Alžiru Laroftom. ,
V Alžiru se tudi v zadnjih 24 urah opaža veliko deloi«,-nje osvobodilne vojske M vsem ozemlju. Na več krajih se je ta vojska spopadla s francoskimi oddelki.
Predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte Ferhat Abbas je v Ženevi nzjavil, da ne odgovarjajo resnici francoske trditve, da so pokol v Me-luzi izvršili člani narodnoosvobodilne fronte. Dodal je, da bo prav gotovo kmalu prišla resnica na dan in bo zanikala trditve Francozov.
Medtem se iz dneva v dan veča napetost Mudi med Francijo in Tunizijo. Tunizijski poslanik v Parizu je dar.es obiskal francoskega zunanjega ministra Pineauja in mu izročil protestno noto zaradi včerajšnjih krvavih spopadov v Gabesu, pri čemer je zgubilo življenje b oseb, več pa jih je bilo ranjenih. Na francoski strani pa je bilo ubitih 8 vojakov in več ranjenih. Tunizijska vlada poudarja, da so za incidente odgovorne francoske čete, ker se niso držale tunizijskih navodil glede svojih premikov in so prve začele streljati na civilno prebivalstvo, j>ri čemer so tunizijski vojak^odgovorili.
Kakor poroča agencija France Presse, pa je francoski zunanji minister Pineau predlagal naj mešana francosko-tu-nizijska komisija izvede preiskavo o teh dogodkih.
Medtem pa javljajo, da se Francija pripravlja na ponovno uporabo Sueškega prekopa. V ta namen je francoska vlada po švicarskem poslaništvu v Kairu zaprosila, naj bi fran-gpske ladje lahko plačevale tranzitne pristojbine v šterlin-gih. Do sedaj ni še prišlo do nobenega sklepa.
Zatrjuje se, da bo kralj Saud podprl kralja Huseina, naj nadaljuje sedanjo politiko do Egipta in Sirije, t. j. naj se odpove politiki pozitivne nevtralnosti. Dalje trdijo, da bosta kralj Saud in kralj Husein govorila o morebitna zamenjavi zavezništva med Sirijo. Egiptom in Jordanijo. Vendar pa je za zbližanje z bagdadskim paktom ovira spor med Saudovo Arabijo in Veliko Britanijo o petrolejski oazi Bura’imi, ki je pod britanskim protektoratom in jo Saudova Arabija zahteva zase.
Prav v zvezi s to ‘ oazo so se ob zasedanju sveta bagdadskega pakta v Karačiju pojavile govorice, da je ame-, riška vlada posredovala, naj bi Velika Britanija odstopila oazo Saudovi Arabiji v zameno za pristop Saudove Arabije k bagdadskemu paktu. V Londonu so te vesti zanikali. Toda današnji «Times» piše med drugim: »Te informacije verjetno niso točne, toda niso povsem lažne. Saudova Arabija nima namena pristopiti k bagdadskemu paktu in če bi prišlo do takega sporazuma, ne bi to bilo zaradi njenega pristopa k paktu, pač pi bolj verjetno, da se na primer uvede tesnejše sodelovanje glede obrpmbe in borbe proti prevratnim gibanjem med Saudovo Arabijo, Irakom in morda drugimi državami področja«
Sirski ministrski predsednik Sabri Asali pa je dopisniku lista «A1 Kabas« izjavil: »Sestanek med jordanskim in saudskim vladarjem ima namen ozdraviti ozračje in vzpostaviti enotnost med nekaterimi arabskimi državami. Mi upamo, da se bodo štirje veliki Arabci čimprej sestali na konferenci, ki naj omogoči uresničenje popolne enotnosti Arabcev proti imperialističnim spletkam in proti sionistični nevarnosti.«
V zvezi z izjavo predsednika izraelske vlade Ben Gu-riona, da se bo »Izrael boril z« svojo pravico do svobodne plovbe po Sueškem prekopu« je Asali izjavil: »Sprejeli bomo vse potrebne ukrepe, da komur koli preprečimo, da bi s. lastil pravice Arabcev. Stališče. ki ga bo Sirija zavzeli v prihodnje, bo enako, kakršno je bilo do sedaj in bo povsem solidarno z Egiptom. Izrael ne bo imel pravice plovbe po tej pomorski peti ker bodo načrti, ki smo jih pripravili, • omogočili plovbo po Suezu samo tistim, ki imajo pravico.*
komunist Amieoni in misin Anfuso. edini ki je od MSI glasoval proti. Številke, so se tako spremenile in vladi je ostal glas premalo za quo-rum.
Vest se je hitro razširila In Zoli se je znašel pred novim položajem, ali bo podal ostavko, kot je obljubil, če ne ni dobil zadostnega števila glasov brez misinskih? Takoj je prosil Leoneja, naj mu pošlje uradno potrdilo. Toda za uradno preiskavo bi morali biti tam vsi štirje zbornični tajniki, a dva sta že odšla iz Rima, ker je pač jutri nedelja. Tako bo moral Zoli,čakati do ponedeljka ali celo torka.
Predsednik vla.de je imel posvetovanja z nekaterimi ministri. Imel je nekako ožjo vladno sejo, na lw'en so bili Pella, Gava, Bo, Angelini pa tudi tajnik KD Fanfani. Pozneje sta se pridružila še Tam-bro*i in Gonella. Skoraj vsi so Zolija precej ostro napadali, češ da dela vse po svoje, ne da bi kdajkoli druge ministre obvestil, kaj namerava narediti. To je veljalo zlasti za oba govora na koncu debate v senatu in posiansm zbornici. Zoli je začel navajati razne argumente, po katerih ne oi bilo treba, da da ostavko, čeprav bi bila napaka potrjena. Potem je za zvečer sklical vladno sejo, a v zadnjem trenutku se je premislil, da bi raje počakal na preiskavo v poslanski zbornici in je sejo preložil; mnogi ministri niso niti
vedeli za to in so zaman prišli zvečer v Viminal. Seja poslan-ske zbornice pa bo ze v torek namesto v sredo, kot je bilo javljeno.
Predsednik republike je odpovedal razne obveze, po katerih bi se moral oddaljiti iz Rima. To kaže, da je možnost krize kar resna.
Danes je stopila v veljavo mednarodna konvencija, ki jo je sestavil Mednarodni urad za delo in ki uveljavlja načelo e-nakosti piač za enako delo moških In žensk. V zvezi s tem so poslanci Di Vittorio, Lizzadri, Pessi, Santa m drugi predložili resolucijo, ki zahteva, naj vlada kmalu predloži zakon, ki bo uveljavil konvencijo.
Ta zahteva p.a je vznemirila Confindustrio, ki je takoj izda-lg poročilo, v katerem trdi, da so v Italiji plače žensk že sedaj višje kot v drugih državah v primerjavi z moškimi plačami.
Na ministrstvu za zunanjo trgovino je bil danes podpisan med Italijo in Egiptom sporazum o ureditvi plačevanja. Pogajanja so potekala v prisrčnem vzdušju in s prizadevanjem na obeh straneh, da bi se gospodarski odnosi med obema državama vedno bolj razvijali in premagali sedanji težavni položaj.
y	A. P.
 «»--------
Donnska nota sovjetski vladi
BONN, 8. — Uradni predstavnik je sporočil, da je nemški poslanik Haas izročil danes v sovjetskem zunanjem ministrstvu noto bonnske vlade kot odgovor na sovjetsko noto oc’ 23. maja. Kakor se
je zvedelo, zahteva bonnska vlada pojasnila o postopku za sovjetsko-nemška pogajanja, ki naj bi se začela 15. junija v Moskvi.
MoIIetov odgovor Bulganinu
MOSKVA, 8.	—	Francoski
poslanik v Moskvi Dejean je izročil danes pomočniku sovjetskega zunanjega ministra Semjonova odgovor Molleta na pismo, ki mu ga je Bulganin p. slal 19. maja. V poučenih krogih zatrjujejo, da je Mollet sporočil Bulganinu, c’a je najboljše mesto za razpravljanje in rešitev mednarodnih rprat-anj m še posebno vprašanje , Srednjega vzhoda, OZN.., V istih krogih zatrjujejo, da ni verjetno, da bo francoska vlada objavila besedilo Molletovega pisma.
 #»-------
Jutri volitve v Kanadi
OTTAWA, 8. — V ponedeljek bodo v Kanadi parlamentarne volitve. Zelo verjetno bo liberalna stranka, kateri pripada predsednik vlade Louis Saint Laurent, dobila absolutno večino. Ta stranka je nepretrgoma na o-blasti od leta 1935. Vendar so nekateri mnenja, da bi ta stranka utegnila zgubiti okoli 30 poslanskih mest v korist konservativcev, ki jih vodi Diefenbaker. Od 265 poslancev v poslanski zbornici jih imajo liberalci 162, konservativci 50, socialisti 23, kredi-disti 15, neodvisni pa 5,
Angleški delegat Ducworth je v svojem poročil^ izrekel mnenje, da jedrska energija za sedaj ni ekonomična za nezadostno razvite države, razen v tistih krajih, kjer so cene navadnega goriva zelo visoke. Dalje je poudaril težave v izbiri jedrskih reaktorjev glede na razne tipe in razne gospodarske možnosti čržav. Sovjetski delegat Skor-cov jd ugotovil, da se zaradi posebnosti posameznih držav ne morejo reševati po enem obrazcu vprašanja jedrske e-nergije v gospodarskem razvoju posameznih držav. Prikazal je izkušnje Sovjetske zveze in je ugotovil, da male jedrske centrale, ki se o-hlajajo z vodo in delajo pod pritiskom 80 atmosfer, lahko dajejo pozitivne rezultate tudi v nezadostno razvitih državah. Po mišljenju ameriškega delegata Rodisa se lahko predvideva dober razvoj jedrske energije v nezadostno razvitih državah. Britanski delegat Jukes je izjavil, da Velika Britanija usmerja svoje napore na izgradnjo reaktorja, ki bi se ohlajeval s plinom. Po njegovem mnenju so 20 do 40-megavatne centrale rentabilne, če uporabljajo obogačen uranij. Mnenja je, c' a bodo nezadostno razvite države lahko v ugodnih pogojih gradile centrale, ki so preizkušene v industrijsko razvitih državah. Jugoslovanska delegata Ristič in Stanovnik sta prikazala napore Jugoslavije za razvoj jedrske energije in izrekla prepričanje, da se bodo stroški za pridobivanje jedrske energije stalno zmanjševali in da je potrebno priporočati nezadostno razvitim državam, naj zgradijo sistem električne mreže in usposobij.o potrebne kadre, da bi bile sposobne uporabljati kasneje velike reaktorje. Zastopnik Poljske je izjavil, da Poljska gradi atomsko centralo 200 megavatov in ima v načrtu izgradnjo male centrale 15 megavatov. Ameriški delegat Polak je sporočil, da dela A-merika poskuse z majhnim tipom reaktorja, ki ne bo tako visoko radioaktiven, tako da ga ne bo potrebno upravljati iz daljave.
 »>-------
Vojni zločinec Rožman v Parizu
PARIZ. 8. — Predsednik pariške občine Roger Rigoud je sprejel danes vojnega zločinca, bivšega ljubljanskega škofa Rožmana, kateremu so francoske oblasti dovolile prihod v Francijo kljub opozorilu jugoslovanskega poslaništva o namenih tega obiska. Vojni zločinec Rozman je danes prišel v Francijo z namenom, da obišče razna jugoslovanska izse Ijemška središča. V kiogih jugoslovanskih izseljencev ocenjujejo ta bbisk kot izzivalno dejanje, katerega namen je delati propagando in izz.vati incidente.
Zastopniki jugoslovanskega veleposlaništva so včeraj opozorili francoske oblasti na namere nacifašističnega sodelavca Rožmana s pripombo, da bi njegov prihod v Francijo bil v nasprotju s tradicionalnim pr? jateijstvom in stiki zavezništva med Jugoslavijo »n Francijo v obeh svetovnih vojnah. Francoske oblasti so obljubile, da bodo storile vse, da preprečijo prihod Rozmana v Francijo. Toda, kakor se zdi, so Rožmana danes sprejeli celo uradni zastopniki Pariza.
MOSKVA, 8.*— Državni tajnik za posle narodne obrambe FLRJ general Ivan Gošnjak je obiskal danes s svojini spremstvom sovjetsko vojaško akademijo v Moskvi.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Hilli IIIIMlIlllllllllllllllllllllllll III llllll IIIII IDI IH 111111111111 IH HI HI III lil IIIIIIIIIIIIIIIIII MII IIII lllllll Ulil MIHI IIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIMIIlIlllIlllllllllllllMIIIIMIIllini
(Nadaljevanje z 2. strani)
Sovjetski delegat Zorin pa je predlagal, naj bi se države moralno obvezale, da ne bodo uporabljale atomskega in vodikovega orožja. Pa tudi tej obveznosti se nekateri upirajo. T ko je angleški delegat Noble izjavil, da bi ta obveznost bila neučinkovita »brez učinkovitega nadzorstva.i). S tem bi skoraj rekli, da sam ne zaupa v svojo obveznost, kajti tudi Stassen se je bil že izrekel za neko obliko moralne obveznosti. To bi seveda bila le kapljica v morje. Toda bil bi začetek ustvarjanja medsebojnega zaupanja, kar pa je velikega pomena v današnjih razmerah. Nadaljnji koraki bi s tem postali lažji.
Hruščev v Ameriki
Velik dogodek za Američane in pomemben za odnose med ZDA in SZ je bilo prikazovanje prvega tajnika CK KP SZ Nikite Hruščeva po ameriški televiziji, ko odgovarja na vprašanja novinarjev. Ameriški listi pravijo, da Hruščev ni povedal bistveno ni( novega, vendar pa se strinjajo v tem, da je že samo dejstvo, da se je pojavil po ameriški televiziji, velikega pomena. Listi pravijo dalje, da je bolj to, kar je Hruščev izjavil, vazno, da je svoje teze razlagal «bolj z željo, da prepriča, kakor na dogmatičen način«. Značilne pa so izjave bivšega ameriškega poslanika v Moskvi Kennana, ki je poudaril. da je treba izjave Hru-l ščepa temeljito in skrbno
7 dni v svetu
proučiti brez iluzij toda tudi brez pristranosti in strahu. Kennan je dejal, da se boji, da ljudje ne bi dali potrebnega pomena tistim delom izjav, ki bi lahko nakazale resne in konstruktivne možnosti. eKo Hruščev izjavlja, da on in njegovi kolegi nočejo vojne, pravi dalje Kennan, mislim, da govori resnico. In ko izjavljji, da je za Ruse in Američane prišel trenutek, da ne gledajo več drug na drugega kot na goljufe, mislim, da ima pravu.
In kaj je Hruščev izjavil poleg že omenjenega? Dejal je, da je ' Sovjetska zateza pripravljena storiti prvi korak v smeri razorožitve, namesto du bi skušala takoj doseči splošen sporazum o razorožitvi. Predlagal je u-mik ameriških čet iz Zahodne Nemčije, Francije, Italije, Turčije m Grčije, medtem ko bi Sovjetska zveza umaknila svoje iz Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske in Romunije. Poudaril je tudi potrebo normalizacije odnosov med vsemi državami na svetu, predvsem še pa med SZ in ZDA. Zato naj bi najprej u-kinili vse omejitve v trgovini, izmenjali kulturne delegacije m storili vse za pogostejše stike med poslovnimi ljudmi iz obeh držav. Hruščev je poudaril, da je izboljšanje odnosov med SZ
m ZDA možno kljub ideološkim nesoglasjem, «ker je mnogo vprašanj, ki nas družiš.
Kriza v Franciji
Prejšnjo nedeljo smo pisali, da išče Pflimltn enotnost strank za nadaljevanje vojne v Alžiru. To bi lahko napisali tudi danes, samo da ne gre več za demokristjana Pflimlina, pač pa da je sedaj radikal Bourges - Mau-noury tisti, ki po Pflimltno-vem neuspehu skuša sestaviti tako vlado, ki naj uživa podporo večine vsaj glede alžirske politike in glede ukrepov, ki so potrebni za zasilno ozdravljenje francoskega gospodarstva in financ.
Ker so socialisti Pflimlinu odpovedali podporo, se je ta mandatu odpovedal. Coty se je najprej obrnil na radikala Billeresa, zatem pa na Molleta. Ker sta oba ponudbo odklonila, se je obrnil n« bivšega vojnega ministra v Molletovi vladi. Po dolgih posvetovanjih in po burnih sejah v vodstvu socialistične stranke mu je uspelo doseči pgjstanek socialistov za sodelovanje v njegov* vladi. Zlasti se je za sodelovanje potegoval Mollet, da se oddolži svojemu vojnemu ministru Bourges - Maunourg-ju, ki mu je bil zvesto ob
strani pri njegovi alžirski politiki in ob napadu na E-gipt. Nekateri pariški listi pišejo, da se bo skušal Mollet v novi vladi izogniti vsaki večji odgovornosti in da bo skušal dobiti manj važna ministrstva. Drugi pa govorijo, da bosta Pineau in Lacost* ostala na svojem mestu, zato da se zadovoljijo tisti, ki hočejo ujamstvas, da se bo dosedanja politika trde roke v Alžiru nadaljevala. Bourges - Maunourg je sicer omenil potrebo političnih in upravnih reform t Alžiru. vendar pa je priponi nil, da se morajo sedanji vojaški snapori« nadaljevati. Da bi zadovoljil demokristjane, pa poudarja predvsem nujnost odobritev pogodb o evropskem tržišču in Evrato-mu. Na splošno pa ni objavil nobenegu programa, pač pa je le nekam medlo poudaril, da sta glavni vprašanji Al-žir m sfinančno ozdravljenj e«. Glede tega je sicer govoril tudi o morebitnem povišku davkov, napovedal štiriletni načrt, medtem ko je Pflimlin hotel postaviti finance na »čvrste nogeu v osemnajstih mesecih. Socialnih vprašanj Bourges Mau-nourg sploh ne omenja, da ne bi razburil desnice. Socialisti so, kakor kaže, za sedaj pripravljeni na to pozabiti, in se bodo v novi vladi verjetno otepali ministrstev, ki imajo kako vezo s socialnimi zadevami, da bi se izognili vsake odgovornosti. Gre jim morda sedaj za to, da do kraja onemogočijo Mendes ' Francea v radikalni stranki, ker so v njem videli zase nevarnega tekmeca.
[III
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
TRST, UL. CICFRONE 8, Tel. 38-136, 37-725; 1'elegr.; IMPEXPORT - TRIESTE
I Z V A Z A :
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
Ribarič Ivan
IMPORT ♦ EXPO RT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST — ULICA F. CR1SP1 14 — TEL. 93-5*2 ULICA DELLE MILIZIE II — TEL. 96-511
m
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPOEVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Duca D Aosta 8* - fel. 28-45 - GUR1CA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
URAD
«M. A. R.»
OPČINE NARODNA UL. 47 VAM JE NA RAZPOLAGO:
za vse administrativne zadeve, najemnine, posredovanja kupčij, prodajo premičnin in nasvete za davčne prijave (Vanoni) ter sodne zadeve, za DOKUMENTE: potne liste, karnete, patenti-ne, vojne škode itd. — prevaja v vse jezike
AUTOVIE CARSICHE
PROGA TRST • BAZOVICA - PADR1CE • GHOPADA • TREBČE
Odhodi s postaje Trg l.iberta m Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7-30, 8.15. 9.30, 10.15, 11., 12.. 13.10. 14.,	15., 16., 16.50.	17.30., 18.. 18.50,	19.50, 20.40, 22 40.
OB	PRAZNIKIH:	ob 7.25, 8.30, 10..	11.. 12 30,	13.10.	13.50,
14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30. 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. 19.45,
20.30, 22.30, 24,
PROGA TRST - BLOK FRNETICI
Odhod s Trga Liberta OB	DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15,	13.10, 15,	18.55.
OB	PRAZNIKIH:	ob 7.25, 8.30, 10,	11, 12.30,	13.10.	13.50
14.30, 15, 15.30, 16. 16.30, 17, 17.30	18. 18.30,	19,	19.45,
20.30, 22.30.
Odhod s Fmetičev OB DELAVNK1H: ou 8.20 10.50, 14.05, 15.40, 18.55.
OB PRAZNIKIH: ob 8 9.10 10.50. 11.40, 13.20, 14, 14.20
15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35. 18 18.50 19.20, 19.50, 20.20, :.'C.50, 21.45. 23.10
PROGA TRST - BLOK PESEK
Odhod s Trga Liberta OB	DELAVNIKIH?	ob	7.45.	13.10,	17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30 Odhod s Peska OB	DELAVNIKIH:	ob	8.20,	18.50.	18.05.
OB	PRAZNIKIH: ob 12.05.	18.05
PROGA TRST - KOZINA • HEKPELJE
Odhod s Trga	Liberld ob	7.30 m 13.10.	Iz	Herpelj	ob
9. uri in 14-30.	— Vožnje	vsako	soboto.
PROGA TRST - DOM J O - BOLJ UNEC • DOLINA •PREBENEG
Odhod s Trga Stare mitnice OB	DELAVNIKIH:	ob	6.35,	7.25,	10.20, * 12.05	13.05,	•
16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35 OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35. 12.35* 14.35, 16 05 17.05
18.15, 19.35, 20.40. 22.05
N. B * Samo	ti avtobusi	vozijo	do Prebenega,	drugi
se ustavijo v	Dolini.
PROGA TRST - DOMJO - HICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05 19.20, OB	PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05 16.20,	19.35,	22 50.
PROGA TRST - ADAMIČ • MACKOVLJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB	DELAVNIKIH: ob 11., 13.30.
OB	PRAZNIKIH: ob 13.. 22.30,
PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 18.15.
OB PRAZNIKIH: ob 18.30.
PROGA TRST - PODLONJER LONJER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB	DELAVNIKIH; ob 6.20, 6.40«.	7.,	7.22**,	7.40.	8.07**
8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 10 15,	10.30*,	11 02,	11.20«
11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13„ 13.20**, 13.40. 14.15*. 14.45* 15.16», 15.45*, 16., 16.20, 16.40,	17., 17.20,	17.40»*, 18.,
18.30**,	18.50,	19.20»*,	19.40,	20.05«	20.30,	20.52,	21.10.
21.40, 22.15*, 22.45*. 23.20.
OB PRAZNIKIH: ob 8., 8.31, 9.01, 9.31,	10.01,	10.31.
11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 25 minut.
* Odhodi s Trga S. Francesco
** Ti avtobusi vozijo do Lonjerja, ostali se ustavljajo v Podlonjerju.
Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi in težkimi kamioni ter avtoetsternami Uidi u inozemstvo. Za informacije kličite telefonski številki 36-794 in 55-378.