Prispevek k flori Breginjskega kota A Contribution to the Flora of the Breginjski kot (western Slovenia) Boško CUŠI N Biološki inštitut ZR C SAZU , Regijsk a raziskovalna enot a Tolmin, Bruno v drevored 13, SI-5220 Tolmin, Slovenija; E-naslov : cusin@zrc-sazu.s i Izvleček' Avtor opisuj e nova nahajališč a naslednji h redkejši h ali fitogeografsko zanimivih taksono v v Breginjske m kotu (zahodn a Slovenija) : Barago officinalis L., Campanula spicata L., Carpesium cernuum L Coronilla emerus L. subsp. emeroides Boiss. & Sprun., Erythronium dens-canis L., Euphorbia triflora Schott, Nyma n & Kotsch y subsp. kerneri (Huter ) Poldini, Gladiolus illyricus Koch , Hierochloe austrahs (Schra'd ) Roe m & Schult., Iris cengialti Ambrosi, Legousia speculum-veneris (L.) Chaix , Leontodon hispidus subsp. brumatii (Schied e ex Reichenb. ) T. Wraber , Pedicularis hoermanniana K . Maly, Pseudo­stellaria europaea Schaeftlein , Ranunculus auricomus agg. ( Ranunculu s cassubicus L., Ranunculus ae­sonlinus Pign.), Ruscus aculeatus L., Scabiosa graminifolia L. in Thesium rostratum Mert . & Koch . Abstract - Th e author describes ne w localities of the following rare or phytogeographically interesting taxa in the Breginjski kot (western Slovenia): Borago officinalis L „ Campanula spicata L „ Carpesium cernuum L „ Coronilla emerus L. subsp. emeroides Boiss. & Sprun., Erythronium dens-canis L„ Euphorbia triflora Schott, Nyma n & Kotschy subsp. kerneri (Huter) Poldini, Gladiolus illyricus Koch , Hierochloe austrahs (Schrad. ) Roe m & Schult., Iris cengialti Ambrosi, Legousia speculum-veneris (L.) Chaix, Leontodon hispidus subsp. brumatii (Schiede e x Reichenb.) T. Wraber, Pedicularis hoermanniana K . Maly, Pseudostellaria europaea Schaeftlein, Ranunculus auricomus agg. ( Ranunculu s cassubicus L „ Ranunculus aesontinus Pign.), Ruscus aculeatus L „ ScabiosagraminifoliaL. and Thesium rostratum Mert. & Koch. 1. Uvod in metode dela Območje Breginjskega kota v zahodni Sloveniji slovi po bogatem rastlinstvu, ven­dar je pisnih objav o njem razmeroma malo. Omenim naj prispevke T. WRABERJ A (1967a, 1967b, 1968, 1969, 1975), elaborata Biolo­škega inštituta ZR C SAZU (M . WRABE R 1965, MARINČE K & al. 1980) in mojo diplomsko nalogo (ČUŠI N 1987). V prispevku bom pred­stavil nekaj florističnih novosti, ki so rezultat preučevanja flore Breginjskega kota v letih 1996 in 1997. Pozornost sem posvetil predv­sem v Sloveniji razmeroma redkim ali fito­geografsko zanimivim semenkam. Za neka­tere od njih so to prve navedbe v slovenskem delu Julijskih Alp. Opisu nahajališč z oznako rastišča sledi kratka navedba dosedanjih spoz­nanj o razširjenosti obravnavanega taksona. Pri tem sem poleg pisnih virov upošteval tudi podatke iz herbarija ljubljanske univerze (LJU). Zemljepisna imena krajev novih nahajališč povzemam po Atlasu Slovenije (1996) . Ponekod sem uporabil tudi krajevna imena iz temeljnih topografskih načrtov Re­publike Slovenije v merilu 1: 10 000 (Geo­detska uprava RS, Ljubljana 1978) . Podatke o geološki podlagi sem našel v Osnovni geo­loški karti, lista Tolmin in Videm (BUSE R 1986) . Taksoni so v članku razvrščeni po abe­cednem redu rodov. Primerki obravnavanih vrst z novih nahajališč so dokumentirani s herbarijskim gradivom (delovni herbarij ZRC SAZU). Nomenklaturni vir je Register flore Slovenije (TRPI N & VRE Š 1995) , za taksone, ki jih ni v Registru, pa je pri njihovem opisu omenjena literatura. Članek sem pripravil in oddal za tisk no­vembra 1998, zato takrat še nisem mogel upo­števati nove izdaje Male flore Slovenije (MAR­TINČIČ & al. 1999) . O florističnih novostih iz Breginjskega kota sem poročal na 12. srečanju slovenskih botanikov v Ljubljani (15.11.1997). Tako so avtorji nove izdaje Male flore Slove­nije lahko upoštevali nekatere moje ugotovi­tve (npr. nove najdbe vrste Scabiosa grami­nifolia). V končni redakciji članka sem novo izdajo Male flore Slovenije upošteval pri vre­dnotenjih taksonov Coronilla emerus subsp. emeroides (rang podvrste sem predlagal že v 1. 1998 oddani različici članka) in Leontodon hispidus subsp. brumatti (o njem je po prvi oddaji članka pisal tudi T . WRABER 1998:4142) . Za spodbudo in pomoč pri iskanju litera­ture in določanju rastlin ter za posredovanje koristnih podatkov se zahvaljujem kolegom na Biološkem inštitutu ZRC SAZU, še pose­bej dr. Igorju Dakskoblerju za potrpežljivo branje in pregled rokopisa. Tega je pregledal tudi prof. dr. Tone Wraber, ki se mu zahvaljujem za popravke in dopolnila. Ra­ziskavo so denarno omogočili Ministrstvo za znanost in tehnologijo (projekt Flora in vege­tacija Posočja), Ministrstvo za okolje in pro­stor in Občina Kobarid (projekt Rastlinstvo Breginjskega Stola). 2. Rezultati 2.1 Borago officinalis L . 9746/ 4 (UT M UM72) : Slovenija, Breginjski kot, Podbela, 300 m n.m., na peščenem robu kolovoza pod vasjo. Leg. & det. B. ČUŠIN , 6 . 8 1997 , delovni herbari j ZRC SAZU. Doslej znana nahajališča te stare kultur­ne sredozemske rastline v naravi so le v Istri (KALIGARI Č & JOGAN 1990). Najdba dveh šo­pov te rastline na ruderalnem rastišču blizu naselja je uganka, saj je domačini ne poznajo kot kulturno rastlino. Možno je, da so seme naključno prinesli turisti, ki zadnja leta po­gosto obiskujejo ta kraj. 2.2 Campanula spicata L . 9746/2 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Lokarje nad Borjano, 1000 m n.m., B . ČUŠIN Prispeve k k flor i Breginjskeg a kot a skalovje, v asociaciji Potentilletum caulescentis. Leg. & det. B. ČUŠIN , 25. 7. 1996, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/ 2 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Borjana, 600 m n.m., peščena brežina ob kolovozu skozi grmišče malega jesena in črnega gabra (potencialno Ostryo-Fagetum). Det. B. ČUŠIN , 25. 7. 1996, avtorjev popis. 9747/ 1 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Potoki, 400 m n.m., leskovo grmišče na pobočnem grušču, potencialno Ostryo-Fagetum. Leg. & det. B. ČUŠI N in I. DAKSKOBLER, 26. 6.1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/ 2 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, Kobariško, skale pod gričem Sv. Antona in ob cesti Kobarid-Drežnica, okoli 220 m n.m., pobočje Ozbena, pod Volnikom, okoli 650 m n.m., Seslerio albicantis-Ostryetum. Det. I . DAKSKOBLER, 16. 7. 1997 in 15. 6. 1998, avtorjeva popisa. Klasasta zvončica je po doslej znanih po­datkih v slovenskem delu Julijskih Alp raztre­seno razširjena tudi na Bovškem (MARTINČI Č 1999a: 535, herbarij LJU) ter nad dolino Tol­minke (DAKSKOBLER 1997). Raste še v spo­dnji Soški dolini (na grebenu Sabotina, po­bočja Skalnice), na obronkih Trnovskega gozda in v Vipavski dolini. PAULIN (1902:203) navaja nahajališča tudi v predalpskem ob­močju Slovenije. V Breginjskem kotu smo jo našli na toploljubnih rastiščih na južnih po­bočjih Stola. 2.3 Carpesium cernuum L . 9747/ 1 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Staro Selo, 500 m n.m., na kolovozu skozi grmišče bukve (Fagetu m submontanum s. lat). Leg. & det. B. ČUŠIN, 26. 8. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/ 4 (UTM UM92): Slovenija, dolina Soče med Tolminom in Kobaridom , nad Seliščem, pobočja proti vasi Selce, okoli 230 m n.m., drugotni gozd belega gabra in drugi h listavcev (Asperulo - Carpinetum). Leg . & det . I . DAKSKOBLER, 27. 8. 1995, delovni herbarij ZRC SAZU; pri vasi Ladra, prisoje pod Ladrskim vrhom nad potokom Ročica, okoli 300 m n.m., v podobni združbi ( Asperulo - Carpinetum). Leg . & det . I . DAKSKOBLER 17. 7. 1995, delovni herbarij ZRC SAZU. V Sloveniji raztreseno do redko razširjeno kimasto ovratnico (E. MAYE R 1952: 306, T. WRABE R 1999a: 558) je na Tolminskem (v dolinah Bače in Tolminke) že v prejšnjem stoletju omenjal geolog STUR (1857:408). Na nahajališču pri Starem Selu sej e rastlina zelo razrasla, tako da v krpah velikih nekaj m2 prekriva kolovoz. V zadnjem času smo vrsto Carpesium cernuum opazili na obpotjih in v pionirskih grmiščih pod Kozlovim robom in na levem bregu Tolminke dolvodno od sotočja z Zadlaščico, na ruderalnih rastiščih pri so­točju Tolminke in Soče (leg. I . DAKSKOBLER, avgust 1999) ter v mestnem parku v Tolminu (leg. B. ČušrN, september 1999). Vsa ta naha­jališča so v kvadrantu 9848/1 (UTM VM01). 2.4 Coronilla emerus L . subsp . emeroides Boiss . & Sprun . 9746/2 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Borjana, 480 m n.m., konglomeratno pobočje nad potokom Rakušček, grmišče črnega gabra in malegajesena. Leg. & det. B. ČUŠIN , 25. 7. 1996, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/1 (UTM UM82): Slovenija, Stolovo pogorje, Staro Selo, 600 m n.m., pobočni grušč ob kolovozni brežini, grmišče črnega gabra. Det. B. ČUŠIN , 26. 8. 1997, avtorjev popis. Problematični takson, ki ga po določeval­nih ključih težko razlikujemo od zelo podob­ne rastline, grmičaste šmarne detelje (Coro­nilla emerus subsp . emerus). V herbarij u LJ U so številne pole južne šmarne detelje C. eme­roides (=C . emerus subsp. emeroides) in le dve poli taksona C. emerus (=C. emerus sub­sp. emerus). Večina primerkov taksona C. emeroides je iz submediteranskega ob­močja, najsevernejši pa iz ostenja nad Koba­ridom. Herbarijski primerki taksona C. eme­rus se od prejšnjega taksona razlikujejo le po znakih, ki so značilni za rastline senčnih ra­stišč (nežne, tenke vejice in večji lističi). Zato je bolje omenjena taksona vrednotiti kot po­dvrsti, kar npr. priporoča T . WRABE R (1995: 37) in upoštevata PIGNATTI (1982: 757) ter MARTINČIČ (1999b: 275). 2.5 Erythronium dens-canis L. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Osojnica na Miji, 520 m n.m., leskovo grmišče na flišu. Leg. & det. B. ČUŠIN , 8. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, V Zdrtu na Miji, 540 m nm.v., pionirski gozd plemenitih listavcev na osojnem pobočju gore. Det. B. CUŠIN , 8. 4. 1997, avtorjev popis. Splošno razširjena rastlina (MARINCE K 1987: 79) v tem delu Slovenije še ni bila zna­na (PRAPROTNIK 1987: 161). Za obe nahaja­lišči, ki sta v grmiščih na osojnem pobočju Mije, so značilna globoka evtrična rjava tla na flišni podlagi. 2.6 Euphorbia triflora Schott , Nyma n & Kotsch y subsp . kerneri (Huter ) Poldin i 9746/1 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, rečna terasa v zgornjem toku Nadiže (pri sotočju Črnega in Belega potoka), 400 m n.m., suho travišče na rečni terasi. Leg. & det. B. ČUŠIN , 1. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, pod Lupom pri Podbeli, 290 m n.m., prodišče Nadiže pod mostom, v sestoju z vrst o Petasitetes paradoxus. Leg . & det. B. ČUŠIN , 24. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/ 4 (UT M UM72) : Slovenija, Breginjski kot, Berjač pri Podbeli, 290 m n.m., rečna terasa na levem bregu Nadiže, inicialni stadij travišča. Det. B. ČUŠIN , 24 . 7 . 1997 , avtorjev popis. 9746/ 4 (UT M UM72) : Slovenija, Breginjski kot, Podrečnica pri Podbeli, 290 m n.m., suh o travišč e na rečni terasi. Det. B. ČUŠIN , 24 . 7 . 1997 , avtorjev popis. 9746/ 4 (UT M UM82) : Slovenija, Breginjski kot, pod Borjano, 270 m n.m., prodišče na desnem bregu Nadiže nasproti lovske opazovalnice, v asociaciji Epilobio-Scrophularietum caninae. Det. B. ČUŠIN , 20. 7. 1998, avtorjev popis. 9747/ 3 (UT M UM82) : Slovenija, Breginjski kot, Kred, 250 m n.m., suho travišče na rečni terasi okoli 200 m pod koriti Nadiže. Det. B. ČUŠIN , 20 . 7 . 1998 , avtorjev popis. Kernerjev mleček je endemit Jugovzho­dnih apneniških Alp. Taksonomsko gaje ovre­dnotil Poldini (1969). V Sloveniji je doslej znan edino v Breginjskem kotu (T. WRABE R 1969), kjer so tudi nova nahajališča. Medtem ko je na prodiščih Nadiže vitalen in dobro razraščen, kar delno velja tudi za inicialno tra­višče (kamnitost 50 %), ga na suhih traviščih pri Mostu na Nadiži, Podbeli in Kredu težje opazimo, ker ga preraščajo trave Sesleria al­bicans, Koeleria pyramidata, Calamagrostis varia, Achnatherum calamagrostis idr. 2.7 Gladiolus illyricus Koc h 9746/ 2 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski Stol, Kurnjanad Breginjem, 1100 m n.m., opuščen gorski travnik na južnem pobočju pogorja. Leg. & det. B. ČUŠIN , 4 . 8 . 1997 , delovni herbarij ZRC SAZU. Ilirski meček ima težišče razširjenosti v submediteranskem in predalpskem območju, medtem ko je v alpskem območju Slovenije zelo redek (T. WRABE R 1975). Na travišču ju­lijskega ušivca in pokončne stoklase (Pedicu­lari julici-Brometum erecti Seliškar 1996 prov.) B . ČUŠIN Prispeve k k flor i Breginjskeg a kot a sem v začetku avgusta opazil nekaj deset pri­merkov cvetočih rastlin. 2.8 Hierochloe australis (Schrad. ) Roem . & Schult . 9746/ 1 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Strmica pri Mostu na Nadiži, 400 m n.m., zatravljen rob rečne terase. Leg. & det. B. ČUŠIN , 3. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/ 3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Most na Nadiži, 400 m n.m., suh travnik na terasi Nadiže. Leg. & det. B. ČUŠIN , 3. 4. 1997, delovni herbari j ZRC SAZU. 9746/ 3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Most na Nadiži, 380 m n.m., sestoj sive vrbe na rečni terasi, okoli 200 m nizvodno od mejnega prehoda. Det. B. ČUŠIN , 3. 4. 1997, avtorjev popis. 9746/ 4 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Borjana, 280 m n.m., prodišče Nadiže, na robu grmišča sive vrbe. Det. B. ČUŠIN , 10. 4. 1998, avtorjev popis. Po JOGANU (1999: 771) je šmarna trava razširjena po vsej Sloveniji razen v alpskem območju. Tudi v herbariju LJU ni primerkov iz alpskega območja. Vsa nahajališča v Bre­ginjskem kotu so na obrežjih reke Nadiže, kjer so podobne ekološke razmere. Za vsa rastišča so značilna plitva in suha tla na rečnem pro-du. 2.9 Iris cengialti Ambros i [Iris pallida Lam . subsp . cengialti (Ambrosi ) Foster ] 9746/ 1 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski Stol, Ohoje nad Breginjem, 1200 m n.m., kamnit gorski travnik s primesj o grmovnic, žarkaste košeničice (Genista radiata) in črnega gabra (Ostry a carpinifolia). Det. B. ČUŠIN , 2. 7. 1997, avtorjev popis. 9746/ 2 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski Stol, Lokarje nad Borjano, 900 m n.m., Hladnikia 11: 5-16 (2001 ) strmo skalnato pobočje (potencialno Ostryo-Fraxinetum orni). Det. B. ČUŠIN , 25. 7. 1996, avtorjev popis. 9747/1 (UTMUM82): Slovenija, Starijski vrh nad Kobaridom, 1060 m n.m., greben Stolovega pogorja, kamnito travnato sleme hriba. Leg. & det. B. ČUŠIN , 26. 5. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. Rastline iz taksonomsko zapletene sku-pine perunik Iris pallida s. lat. opazimo v Zgornjem Posočju dokaj pogosto (T . WRABE R 1985 : 67 , DAKSKOBLE R 1994 : 23 , herbarij LJU). Tudi na južnih pobočjih Stolovega po­gorja niso redke. Ustrezajo jim predvsem kamnita rastišča. Posamične rastline najdemo v hudourniških grapah, na gorskih travnikih in v grmišči h črneg a gabra, na zgora j omenjenih nahajališčih pa tvorijo preproge z večjim srednjim zastiranjem. Za zdaj jih obra­vnavamo kot bohinjsko peruniko (Iris cen­gialti), predvsem zaradi zemljepisneg a položaj a nahajališč , ki sodijo v areal omenjenega taksona (TRINAJSTIČ 1976) . S kro­mosomsko analizo MITI Č (1998 , ustno spo­ročilo) ni ugotovila razlik med primerki pe­runik s Starijskega vrha in primerki sorodne ilirske perunike (Iris illyrica). Vsa nahajališča na Breginjskem Stolu so izrazito termofilna. Na njih so poleg obilne žarkaste košeničice (Genista radiata) pogoste spremljevalne vr­ste tudi Aster amellus, Fraxinus ornus, Sor­bus aria, Teucrium chamaedrys, Vincetoxicum hirundinaria idr. 2.10 Legousia speculum-veneris (L.) Chai x 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Podbela, 300 m n.m., zatravljen obrobek njive pod Goščo. Leg. & det. B. ČUŠIN , 18. 6. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. Najdba njivnega zrcalca v območju ob­delanih površin blizu Podbele je prispevek h kartiranju žitnih plevelov v Sloveniji (KALI­GARIČ 1996), saj zapolnjuje praznino v areal­ni karti te vrste v alpskem delu zahodne Slo­venije. 2.11 Leontodon hispidus subsp . brumatii (Schied e ex Reichenb. ) T. Wrabe r 9746/3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Most na Nadiži, v skalnih razpokah ob reki Nadiži pod Krasom, 380 m n.m. Det. B. ČUŠIN , 4. 8. 1998, avtorjev popis. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, od sotočjaNadiže in Legrade do kam­nitega mosta pod Logmi, 340 - 320 m n. m., v razpokah obvodnih sten in na apnenčastih balvanih v strugi reke. Leg. & det. B. ČUŠIN , 10. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/3 (UTMUM82): Slovenija, Breginjski kot, koritaNadiže pri Kredu, 260 m n.m., rastlino na osojnih stenah korit spremljajo vlagoljubne in sencovzdržne rastline, na prisojn i steni pa raste v združb i predalpskega prstnika (Potentilletum caulescentis). Det. B. ČUŠIN , 6. 8. 1997, avtorjev popis. E. MAYE R (1952: 290) omenja Brumatijev otavčič kot varieteto navadnega otavčiča (Le­ontodon hispidus var. brumatii) in nekaj let kasneje (E. MAYE R 1960: 39) poudarja, da gre za morfološko zelo dobro utemeljen takson za katerega so značilni črtalasti, globoko izra­bljeni listi. Na endemično rastlino porečij Nadiže in Soče (POLDINI 1991: 476), je v no­vejšem času opozoril T . WRABE R (1996a, 1996b, 1998), ki je avtor edine pole tega tak­sona v herbariju LJU. Brumatijev otavčič je značilna rastlina obvodnih skal Nadiže. Najbolj pogost je v soteski reke pod Logmi. Na velikih apnenčastih blokih ga navadno spremljajo vrste Sesleria albicans, Aster bel­lidiastrum, Veronica urticifolia in Salix elea­ gnos. 1 0 2.12 Pedicularis hoermanniana K.Mal y 9746/2 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski Stol, Kucelj nad Breginjem, 1000 m n.m., opuščen gorski travnik na južnem pobočju pogorja. Leg. & det. B. ČUŠIN, 11.6.1997 , delovni herbarij ZRC SAZU. Bosanski ušivec je alpsko-ilirska vrsta (PRAPROTNIK 1987). V alpskem območju Slo­venije so znana nahajališča na Begunjščici in v Kamniških Alpah (E . MAYER 1951), ki jih navaja tudi T . WRABE R (1999b: 493). V her­bariju LJU so samo primerki iz prej omenjenih krajev. Najdba bosanskega ušivca na Bre­ginjskem Stolu je prva v slovenskem delu Julijskih Alp. Raste na opuščenih senožetih nad Breginjem, na pobočnem grušču s plitvo rendzino. Območje med Matajurjem in Til­mentom (Tagliamento ) sodi v zahodn o disjunkcijo areala vrste (POLDINI 1974), tako da najdba na Breginjskem Stolu ni presenetlji­va. 2.13 Pseudosiellaria europaea Schaeftlei n 9746/1 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, med Ladino (pri Globotniku) in Kalom (nad Breginjem), 580-880 m n. m., v leskovih grmiščih na položnih delih flišnega pobočja ter v senčnih grapah v sestojih velikega jesena s turinsko perlo. Leg. & det. B. ČUŠIN , 3. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/2 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, med Oblo Gorico in Prekopo nad Breginjem, 650 - 860 m m.v., leskova grmišča in poseke na rastišču asociacije Luzulo-Fagetum s. lat. Leg. & det. B. ČUŠIN , 17. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Most na Nadiži, 400 - 500 m n. m., flišna pobočja nad reko, v sestojih belega gabra (Asperulo-Carpinetum) ter v grmiščih velikega jesena na evtričnih rjavi h tleh . Leg. & det. B. ČUŠIN , B . ČUŠIN Prispeve k k flori Breginjskeg a kot a 3. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, na flišnem hrbtu med Breginjem in Logmi, 400 - 600 m n. m., v grmiščih črne jelše in velikega jesena na distričnih rjavih tleh. Det. B. ČUŠIN , 15. 4. 1997, avtorjev popis. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, 280 - 320 m n. m., vznožje Mije med kamnitim »Napoleonovim« mostom in Logom pri Podbeli, leskova grmišča in sestoj i belega gabra na rjavi h pokarbonatnih tleh. Leg. & det. B. ČUŠIN , 30. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/3 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, 260 - 280 m n. m., manjše uravnave med Krejskimi koriti in Sv. Volarjem ob vznožju Mije, sestoji belega gabra na rastišču asociacij e Lamio orvalae-Fagetum. Leg. & det. B. ČUŠIN , 2.5.2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/3 (UTM UM82): Slovenija, Kobariško, vznožje Matajurja med vasico Svino in potokom Mlinščkom, 250 - 300 m n. m., pobočne uravnave z globokimi evtričnimi tlemi , pionirski sestoji plemeniti h listavcev na rastiščih podgorskeg a bukovja. Leg & det. I . DAKSKOBLER , 14. 4. in 20.4.2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/4 (UTM UM82): Slovenija, Kobariško, desni breg Mlinščka tik nad vasjo Mlinsko , okoli 230 m n.m., pri hudourniški pregradi, vznožje pobočja, ki ga porašča zmerno acidofilni bukov gozd (Luzulo-Fagetum s. lat.). Det. I . DAKSKOBLER, 14.4.2000 , avtorjev popis. 9952/3 (UTM VL59): Slovenija, severni rob Ljubljanskega barja, Log pri Brezovici, ob poti na Strmec, vlažen žleb na permkarbonskih skrilavcih in peščenjakih (območje asociacije Blechno-Fagetum), okoli 400 m n.m. Leg. & det. I . DAKSKOBLER & D . ROBIČ , 10 . 6 . 1997 , delovni herbarij ZRC SAZU. Areal evropske gomoljčice je omejen na vzhodno in južno obrobje Alp. Strnjeno je razširjena od graške kotline v Avstriji, čez slo­vensko ozemlje, do Karlovca v zahodni Hr­vaški, proti zahodu pa disjunktno do Lombar­dije v Italiji (T . WRABE R 1990 : 82) . Čepravjo v Sloveniji dobimo v vseh fitogeografskih območjih so njena nahajališča raztresena in precej redka, kar je povezano z njenimi spe­cifičnimi ekološkimi potrebami - rastišči (SCHAEFTLEI N 1979) . Evropsko gomoljčico sta že v 18. stoletju nabirala Wulfen (v okolici Ljubljane in Kranja) in Zois (v okolici Rado­vljice), kar je potrdila in podkrepila z novimi najdbami N. PRAPROTNIK(1994) . Njeno najbolj vzhodno nahajališče v Sloveniji je Pesniška dolina (ACCETT O 1988) , najjužnejše pa Log pri Metliki (ACCETT O 1995) . Nahajališča evrop­ske gomoljčice v Breginjskem kotu in na Kobariškem sodijo v najzahodnejša in po­trjujejo njen strnjen areal. Njim najbližje nahajališča so v okolici Nove Gorice (POSPI ­ CHA L 1897-99 : 437 , POLDIN I v FEOL I CHIAPEL­LA & PoLDrN i 1985 : 196-197 , ZIRNIC H V MEZ ­ZENA 1986 , DAKSKOBLE R 2001 ) in v Škoijelo­ 46 47 48 49 50 51 škem hribovju (PINTA R 1986) , v sosednji Ita­liji pa že kakih 20 km od državne meje, v okolici Tarčenta (FEOL I CHIAPELL A & POLDIN I 1986) . V zadnjem času soj o našli tudi v osno­vnem polju 984 6 (POLDINI & VIDALI 1997 : 170) . Evropska gomoljčica najpogosteje raste v mezofilnih gozdovih belega gabra (Pseu­dostellario-Carpinetum Accetto 1974, Luzu­lo-Carpinetum M. Wraber 1969 erythronie­tosum var. Pseudostellaria europaea Marin­ček 1987 in Ornithogalo pyrenaici-Carpine­tum var. Quercus robur Marinček et al. 1983) , nekoliko redkejša je v higrofilni združbi doba (Pseudostellario-Quercetum roboris Accetto 1974) . V Breginjskem kotu je najbolj razširjena na flišnem hrbtu, ki se odcepi od Stolovega pogorja pri Prekopi za Breginjem in se razte­za do vasi Logje, oziroma do reke Nadiže. V leskovih grmiščih, kjer je najpogostejša, ra­ste v preprogah in včasih zastira več kot po­lovico popisne ploskve. Nekoliko manjše po­vršine zastira v višjih razvojnih stadijih sekun­darne sukcesije, npr. v pionirskem gozdu ve­likega jesena in črne jelše (Alno glutinosae­ 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 SI. 1: Razširjenost vrste Pseudostellaria europaea Schaeftlein v Sloveniji Fig. 1: Distribution of Pseudostellaria europaea Schaeftlein in Slovenia Pri izdelavi arealne karte sem poleg podatkov iz literature upošteval tudi nahajališča primerkov iz lju­bljanskega univerzitetnega herbarija (LJU) . Njihovi avtorji so: M . ACCETTO, L JERETINA, T . KNEZ , R . LU­ŠTEK, A . MARTINČIČ, E . MAYER, D . NAGLIČ, P . SKOBERNE, A . SMODIČ, J . ŠEN, M . ŠUBIC, F . ŠUŠTAR, R . VEROV ­NIK, T . WRABER, M . ZUPANČIČ i n M . ŽIŽEK. 1 2 Fraxinetum excelsioris nom. prov.). Opazili smo jo, sicer bolj poredko in raztreseno, tudi v fitocenološko še neopredeljenem podgor­skem bukovju (Fagetum submontanum s. lat.) in v hudourniških grapah v združbi velikega jesena in turinske perle. Površinsko ji ustre­zajo zaravnice in blaga pobočja, najbolj pa depresije kotlaste oblike. Ugotavljam, da se ji pokrovnost naglo poveča na kolovozu ali zajedi, ki prečka pobočje, na katerem sicer raste raztreseno. Podobno je tudi na najvišje ležečem nahajališču, na Kalu nad Breginjem, 880 m n.m., kjer na širokem gorskem hrbtu raste le v kotlasti uleknini s površino okoli 20 m2. Omenjeno potrjuje, daj e evropska go­moljčica izrazito mezofilna rastlina. Za vsa njena nahajališča v Breginjskem kotu, veči­na jih je na flišu, so značilna globoka rjava tla. Takšna tla so tudi ob vznožju Mije, kjer je geološka podlaga apnenec. Na nahajališčih pod Mijo evropska gomolj čica raste predv­sem v leskovih grmiščih na rečnih terasah, v Logu pri Podbeli in pri Sv. Volarju pa sem j o opazil v sestojih belega gabra na rastišču aso­ciacije Lamio orvalae-Fagetum. 2.14 skupin a Ranuttculus auricomus 2.14.1 Ranunculus cassubicus L . 9746/3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, MostnaNadiži, 400 m n.m., leskovo grmišče (Asperulo-Carpinetum) nad rečno teraso. Leg. & det. B. ČUŠIN , 24. 4. 1998, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, leskovo grmišče na moreni pod Gradecom, pod vasjo Logje, 400 m n.m. Det. B. ČUŠIN . 10. 4.1997, avtorjev popis. 9746/4 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Podbela, sestoj belega gabra na rastišč u asociacij e Lamio orvalae-Fagetum in robovi travnikov v Logu ob vznožju Mije. Leg. & det. B. ČUŠIN , 8. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/3 (UTM UM82): Slovenija, Kred, kamnito pobočj e pod Sv. Volarjem, leskovo grmišče, 280 m n.m. Leg. & det B . ČUŠIN Prispeve k k flori Breginjskeg a kot a B. ČUŠIN , 8. 4. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. Skupina zlatorumenih zlatic je zelo kom­pleksna, ker pri njej evolucijski mehanizmi še trajajo. Zlatice, ki sem jih nabral v Bre­ginjskem kotu, so po morfoloških znakih zelo podobne primerkoma kašubske zlatice {Ra­nunculus cassubicus) v herbariju LJU. To je pri Robiču nabral E . FEOLI in jo uvrstil v sku­pino R. auricomus. Kasneje je S. PIGNATTI omenjena primerka revidiral in določil kot R. cassubicus. V Breginjskem kotu je kašubska zlatica pogosta v leskovih grmiščih in sestojih belega gabra ob Nadiži. Našel sem jo tudi na opuščenih travnikih ob robu gozda na vznožju Mije. Kašubska zlatica je v sosednji Italiji precej razširjena (POLDINI 1991: 626, PIGNAT­TI 1982: 319), medtem ko pri nas ni dovolj raziskana (E . MAYE R 1950). 2.14.2 Ranunculus aesontinus Pign . 9747/ 3 (UTM UM82): Slovenija, Kobarid, pri žagi (Frnaža) 500 m zahodno od naselja, sestoj belega gabra na južni strani ceste, 24 0 m n.m . Leg . & det . B . ČUŠIN , 24.4. 1998, delovni herbarij ZRC SAZU. Zlatico, ki sem jo nabral na mezofilnem rastišču pri Kobaridu, sem določil kot poso­ško zlatico na osnovi oblike bazalnih listov (PIGNATTI 1982: 320). Nahajališče je na urav­navi pod cesto in precej kamnito (verjetno manjši podor s Stolovega pogorja). Poleg be­lega gabra in posoške zlatice, ki zastira okoli 20 % nahajališča, opazimo tudi druge mezo­filne rastline: Phyllitis scolopendrium, Car­damine trifolia, Vinca minor, Asarum euro­paeum, Cyclamen purpurascens, Lathyrus vernus idr. V istem kvadrantu, nekaj kilome­trov zahodneje (pri Robiču) ima posoška zla­tica klasično nahajališče (PIGNATTI 1976). 2.15 Ruscus aculeatus L. 9747/ 1 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, južno pobočje Stolovega pogorja nad vasjo Potoki, okoli 600 m n.m., grmišče Hladnikia 11: 5-16 (2001 ) malega jesena in črnega gabra. Det. B. ČušrN, 18. 7. 1996, avtorjev popis. 9747/1 (UT M UM82) : Slovenija, Breginjski kot, Staro Selo, 400 m n.m., vznožje Stolovega pogorja , podgorski bukov gozd. Leg. & det. B. ČUŠIN , 13 . 5 . 1997 , delovni herbarij ZRC SAZU. Bodečo lobodiko dobimo v našem alp­skem svetu le v Posočju (T. WRABER 1999C : 637) . Nahajališča najužni strani Stolovega pogorja sodijo na severno mejo njene razširjenosti v Sloveniji. V herbariju LJU so najbolj sever-no nabrani primerki iz okolice Tolmina (MAR­TINČIČ, E. MAYER) . Novejšega datuma (1998 ) so najdbe ob potoku Kozjak pod Drežnico in Magozdom (DAKSKOBLE R v Nova nahajališča, Hladnikia 11, s. 37), še bolj proti severu (Bo­vško) pa je nismo opazili. V podgorskem bukovem gozdu pri Starem Selu, kjer jo je že pred več kot desetletjem opazil gozdar I. MLEKU Ž (ustno sporočilo), je značilno grmiča­sto razraščena, medtem ko višje uspevajo samo posamezne rastline. Obe nahajališči sta v pasu Breginjskega Stola, ki je pod neposre­dnim vplivom toplih zračnih gmot z juga. V bližnji soteski med Mijo in Matajurjem jo je našel DAKSKOBLER (1995) . 2.16 Scabiosa graminifolia L . 9746/3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Most na Nadiži, okoli 100 m vzvodno od mejnega prehoda, 400 m n.m., suho travišče na rečni terasi. Det. B. ČUŠIN , 4. 9.1997, avtorjev popis. 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Podbela, suho travišče na rečni terasi pod Lupom, 290 m n.m. Leg. & det. B. ČUŠIN , 24. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. Travolistni grintavec je v Sloveniji razši­rjen predvsem na dinarskem robu submedite­ranskega območja (herbarij LJU : JUSTIN, MAR ­TINČIČ, M. WRABER , T. WRABER) . V sloven­skem alpskem svetu so ga doslej našli le v Bohinju (tu ga v literaturi omenja že PLEMEL 1 3 1862: 156, v herbariju LJU pa so z nahajališč ob Bohinjskem jezer u tudi pole drugih avtorjev, mdr. M. BENEDIČIČ & J . RATEJ , R . JUSTINA, E . MAYERJA, M . WRABERJA i n T . WRA ­BERJA) in v zatrepu doline Tolminke (DAKSKO­BLER 1996: 392). Na obeh nahajališčih v Bre­ginjskem kotu uspeva na podobnem rastišču in v podobni združbi, na suhem travišču na ravni, prodnati rečni terasi. Med travami pre­vladujejo Sesleria albicans, Koeleriapyrami­data in Achnatherum calamagrostis, med dru­gimi, v glavnem termofilnimi rastlinami, pa sta pogosti vrsti Thesium rostratum m Euphor­bia kerneri. 2.17 Thesium rostratum Mert . & Koc h 9746/4 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, Podbela, 290 m n.m., suhi travnik na rečni terasi pod Lupom. Leg & det. B. ČUŠIN , 24. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/4 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Borjana , 280 m n.m., inicialn o travišče na rečnem produ ob Nadiži. Det. B. ČušrN, 23. 6. 1997, avtorjev popis. V Breginjskem kotu so bila že doslej edi­na znana nahajališča kljunastoplodne lanike v Sloveniji (T. WRABE R & SKOBERN E 1989: 314). Tuj e najbrž vzhodna meja njenega are­ala. Rastišča novih nahajališč na zatravljenem rečnem produ ob Nadiži so zelo podobna ra­stiščem na že znanih nahajališčih v povirju Nadiž e in na pobočji h Maleg a Muzc a (T. WRABE R 1969), ki sem jih pri svojih ra­ziskavah tudi potrdil. 3. Summary The article deals with the distribution and site conditions of 18 plant taxa in the wester­ nmost part of Slovenia, in the Breginjski kot. The discoveries of five species have been the first for the Slovene part of the Julian Alps. We have found Borago officinalis and Legou­sia speculum-veneris on the waste ground site 1 4 B. ČUŠIN Prispevek k flori Breginjskega kota near the village ofPodbela (9746/4). Southe-(9746/1, 9746/4, 9747/3 - the Nadiza valley), ast-European species Gladiolus illyricus and Leontodon hispidus subsp. brumatii (9746/3, Alpine-IUyrian species Pedicularis hoerman-9746/4, 9747/3 - the Nadiza valley), Ranun­niana grow in the mountain grasslands above culus cassubicus (9746/3, 9746/4, 9747/3 ­the village of Breginj (9746/2). Hierochloe the Breginjski kot), Ranunculus aesontinus australis is rather frequent in grassland and {914113 - Kobarid) and Thesium rostratum scrub communities, overgrowing the terraces (9746/4 - the villages Podbela and Borjana). of the river Nadiza (9746/1, 9746/3, 9746/4). New localities of the six plants are phyto- In the western part of the Breginjski kot geographically important, above all. These (9746/1, 9746/2, 9746/3, 9746/4) and in the have mostly been first discoveries for the Bre­surrounding countryside of the town Kobarid ginjski kot. Campanula spicata and Coronil­(9747/3, 9747/4) we have found rich locali-la emerus subsp. emeroides have been found ties of Pseudostellaria europaea. Most com-in thermophilous sites on the southern slopes monly it trives in scrub commumities with of the Stol ridge above Borjana and Staro Selo Corylus avellana on deep brown flysch soils. (9746/2, 9747/1). Also Iris cengialti is fre-The nearest localities of Pseudostellaria eu-quent on the southern slopes of the Stol ridge ropaea, known so far, are near the towns Nova (9746/1, 9746/2, 9747/1), primarily in stony Gorica and Skofla Loka in Slovenia, and near grasslands and in the scrub communities with the town of Tarcento and in the area of Vene-Ostrya carpinifolia. The new localities of the tian Slovenia (9846) in eastern Friuli-Vene-species Ruscus aculeatus above the villages zia Giulia (Italy). Potoki and Staro Selo (9747/1) are on the nor- The species Carpesium cernuum, noted thern border of its distribution area in Slove­in the Tolmin region almost a century and a nia. Erythronium dens-canis thrives in pione­half ago by STU R (1857), has been found near er woods on shady hillside of Mija (9746/4). the village of Staro Selo (9747/1) and betwe-Mediterranean-montane species Scabiosa en the towns Tolmin and Kobarid (9747/4). graminifolia is very rare in the Slovene part We state new localities for five taxa from of the Julian Alps. In the Breginjski kot it the category of rare species of Slovene flora grows on dry grasslands along the Nadiza (IUCN): Euphorbia triflora subsp. kerneri (9746/3 - Most naNadizi, 9746/4 - Podbela). 4. Literatu ra ACCETTO, M. , 1974 : Združbi gabra in evropske gomoljčice ter doba in evropske gomoljčice v Krakovskem gozdu. Gozdarski vestnik 32 (10): 357-369, Ljubljana. ACCETTO, M., 1988: Ne w Localities of the Species Characteristic of Moist Forests of Oak and Hornbeam (Pseudostellaria europaea, Gageaspathacea, Omphalodes scorpioides) in Slovenia. Biološki vestnik 36 (3): 127-130, Ljubljana . ACCETTO, M., 1995: Pseudostellario-Quercetum roboris leucojetosum aestivi subass. nova v Krakovskem gozdu. Biološki vestnik 40 (3-4): 59-69, Ljubljana. ACCETTO, M. , 1995 : Nožničn a pasja čebulica (Gage a sphatacea (Hayne) Salisb.) in evropska gomoljčica (Pseudostellaria europaea Schaeftlein) tudi v Beli krajini. Gozdarski vestnik 53 (5-6): 267-270, Ljubljana . ACCETTO, M., 1996: Pseudostellaria europaea Schaeftlein (Nova nahajališča). Hladnikia 7: 51, Ljubljana. Atlas Slovenije. Geodetski zavod Slovenije, 1996. Mladinska knjiga, Ljubljana. BUSER, S., 1986: Osnovna geološka karta 1:100 000. Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine) L 33-64 L 33­ 63, Beograd. ČUŠIN, B. , 1987 : Flora planine Stol u Julijskim Alpama. Diplomska naloga. Prirodoslovno-matematična fakulteta Univerze v Zagrebu, 38 s. »r-l J 'V DAKSKOBLER, I., 1994: Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja. Hladnikia 2: 19-31, Ljubljana. DAKSKOBLER, I. , 1995 : Nova nahajališča - New localities: Ruscus aculeatus L., Hladnikia 5:32-33 , Ljubljana. DAKSKOBLER, I. , 1996 : Rastlinstvo nad dolino Tolminke. Proteus 5 8 (9-10) : 388-397 , Ljubljana. DAKSKOBLER, I., 1997: Campanulaspicatah. In: JOOAN, N. (ed.): Nova nahajališča-New localities. Hladnikia 8-9: 59, Ljubljana. DAKSKOBLER, I. , 2001 : Rastlinstvo in rastje. In: PAPEŽ, J . (ed.): Panovec. Mestna občina Nova Gorica in Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin, Nova Gorica (v tisku). FEOLI CHIAPELLA, L. & L . POLDINI, 1985: Contributi floristici dal Friuli-Venezia Giulia. Gortania 7: 189-222, Udine. JOGAN, N., 1999: Poaceae. In: MARTINČIČ, A. & al.: Mala flora Slovenije, 711-814, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. KALIOARIČ, M . & N . JOGAN, 1990 : Floristične novosti iz Slovenske Istre. Biološki vestnik 3 8 (3) : 57-64 , Ljubljana. KALIGARIČ, M., 1996: Kartiranje žitnih plevelov končano. Kako naprej? Proteus 58 (7): 300-304, Ljubljana. MARINČEK, L., 1975: Gozdna vegetacija Moravške doline na miocenskih kamninah. Razprave 4. razr. SAZU 18(1): 5-28, Ljubljana. MARINČEK, L., I. PUNCER, A . SELIŠKAR, & M . ZUPANČIČ, 1980 : Vegetacija Tolminskega območja kot osnova za optimalno ekološko vrednotenje prostora (Občina Tolmin). Elaborat. Biološki inštitut ZR C SAZU, Ljubljana. MARINČEK, L., L . POLDINI, M . ZUPANČIČ, 1983 : Ornithogalo-Carpinelum ass. nova in Slowenien und Friaul-Julisch Venetien. Razprave 4. razr. SAZU 24 (5): 261-328, Ljubljana. MARINČEK, L., 1987: Prispevek k poznavanju acidofilnih gozdov belega gabra Slovenije. Razprave 4. razr. SAZU 27 (4): 65-99, Ljubljana. MARINČEK, L. , 1995 : Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev v Sloveniji. Biološki vestnik 4 0 (3-4): 87-99, Ljubljana. MARTINČIČ, A., 1999a: Campanulaceae. In: MARTINČIČ, A. & al.: Mala flora Slovenije, 531-539, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. MARTINČIČ, A., 1999b: Fabaceae. In: MARTINČIČ, A. & al.: Mala flora Slovenije, s. 248-287, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. MAYER , E. & J . LAZAR, 1950 : Prispevek k flori slovenskega ozemlja II . Botanični inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 12 str. Ljubljana. MAYER, E., 1951: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. Razprave IV. raz. SAZU 1: 3-56, Ljubljana. MAYER, E. , 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela IV. razr. SAZ U 5 (Inštitut za biologijo 3): 1-427, Ljubljana. MAYER, E., 1960: Endemične cvetnice območja Jugovzhodnih apneniških Alp, njihovega predgorja in ilirskega prehodnega ozemlja. Zbornik ob 150-letnici Botaničnega vrta v Ljubljani, str. 25-48, Ljubljana. MEZZENA, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38(1): 1-519, Trieste. MELZER , H. , 1975 : Neues zur Flora von Kärnten und der Nachbarländer Salzburg, Friaul und Slowenien. Carinthia II, 165 (85): 255-266, Klagenfurt. PAULIN, A. , 1902 : Schedae ad Floram exiccatam Carniolicam 2 . Centuria II I et IV . Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 2, str. 105-214, Ljubljana. PiGNATTi, S., 1976: Note critiche sulla Flora d Italia. IV. II gruppo di Ranunculus auricomus L. in Italia e sulie montagne adiacenti della Slovenia. Gior. Bot. Ital. 110 (3): 203-217, Firenze. PIGNATTI, S. , 1982 : Flora d' Italia. Vol 1. Edagricole, Bologna. PINTAR, L., 1980: Novo nahajališče gomoljčice (Pseudostellaria europaea) na Gorenjskem. Proteus 42 (8): 304-305, Ljubljana. PINTAR, L. , 1986 : Slapovi in cvetje v Loških grapah. Proteus 4 8 (6) : 220-222 , Ljubljana. PLEMEL, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresheft d. Ver. Krain. Landesmus., s. 120-164, Ljubljana. POLDINI, L., 1969: Kritische Bemerkungen über die Euphorbia saxatilis-triflora-kerneri-Verwandtschaft. Acta Bot. Croat. 28: 317-328, Zagreb. 1 6 B. ČUŠIN Prispevek k flori Breginjskega kota POLDINI, L., 1974: Le »Pedicularis« della serie »Foliosae« Maxim, della Flora Italiana. Giorn. Bot. Ital. 108 (3-4): 135-143, Firenze. POLDINI, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Université di Trieste, Udine. POLDINI, L. & M. VIDALI, 1997: Addenda ed errata/corrige ali »Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia ( 1991 ) - 4. Gortania 19: 161 -176, Udine. POSPICHAL, E., 1897-1899: Flora des österreichischen Küstenlandes. I-II, Franz Deuticke, Leipzig-Wien. PRAPROTNIK, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. PRAPROTNIK, N., 1994: Pseudostellaria europaea Schaeftlein (Notulae ad floram Sloveniae). Hladnikia 3: 35-37, Ljubljana. SCHAEFTLEIN, H. , 1979 : Pseudostellaria. In: HEGI, G. : Illustrierte Flora von Mitteleuropa III/2: 875-883 , 2 . izdaja, Berlin-Hamburg, SELIŠKAR, A., 1996: Traviščna in močvirna vegetacija. Zbornik: Narava Slovenije, stanje in perspektive, str. 99 - 107. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana. STUR, D., 1857: Über den Einfluss des Bodens auf die Verteilung der Pflanzen. Sitzungsber. d. Akad. d. Wiss. Wien, Mathem.- naturw. Kl. Bd. 25(1-2), Str. 408. Temeljni topografski načrt Republike Slovenije, merilo 1: 10 000. Geodetska uprava Slovenije, 1978, Ljubljana. TRINAJSTIČ, I., 1976: Beitrag zur Taxonomie des Iris pallida Komplexes. Biosistematika 2(1): 67 - 78, Beograd. TRPIN, D. & B. VREŠ, 1995: Register flore Slovenije . Praprotnic e in cvetnice . Zbirka ZR C 7, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana. WRABER, M., 1965: Gozdna vegetacija ob gornji Nadiži z ekološkega in ekonomskega vidika. Elaborat. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana. WRABER, T. , 1967a: Floristika v Sloveniji v letu 1967. Biološki vestnik 15: 111-128, Ljubljana. WRABER, T., 1967b: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp. Varstvo narave 5 (1966): 53-65, Ljubljana. WRABER, T. , 1968 : Floristika v Sloveniji v letu 1968 . Biološki vestnik 17 : 173-192 , Ljubljana. WRABER, T., 1969: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (III). Varstvo narave 6: 73-84, Ljubljana. WRABER, T. , 197 1 : Floristika v Sloveniji v letih 196 9 in 1970 . Biološki vestnik 19 : 207-219 , Ljubljana. WRABER, T., 1975: Gladiolus imbricatusL. v Sloveniji. Biološki vestnik 23:119-126, Ljubljana. WRABER, T. , 1985 : Rastlinstvo. In: M . BERGINC & al. (ed.): Triglavski narodni park. Vodnik, str. 63-85 , Triglavski narodni park, Bled. WRABER, T . & P. SKOBERNE, 1989 : Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15: 1-429, Ljubljana. WRABER, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. WRABER, T. , 1995 : Miscellanea. Hladnikia 5 : 35-39 , Ljubljana. WRABER, T., 1996a: Reka neizpolnjenih želja in čudnih uničevalnih nagonov. Pisma bralcev, dnevnik Delo (21. 12. 1996), Ljubljana. WRABER, T. , 1996b: Endemične semenke v Sloveniji in bližnji soseščini (razpredelnica str. 87) . In: WRABER, T. & M. ZUPANČIČ: Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije 10 (Pt-Savn), str. 85-93, Mladinska knjiga, Ljubljana. WRABER, T., 1998: Notulae ad nomenclaturam editionis Mala flora Slovenije anni 1999 spectantes. Hladnikia 10: 41-43, Ljubljana. WRABER, T., 1999a: Asteraceae. In: MARTINČIČ, A . & al.: Mala flora Slovenije, s. 539-593, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. WRABER, T., 1999b: Scrophulariaceae. In: MARTINČIČ, A. & al.: Mala flora Slovenije, s. 470-496, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. WRABER, T. , 1999C : Asparagaceae. In: MARTINČIČ, A . & al.: Mala flora Slovenije, s. 636-637, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.