055A
60 A O
OSRE®nJA
P nmorski dnevnik
Pošuuub piačana v gotovim	r/\r» i*
Abb. postale I gruppo CiCIltl OUU lil’
Leto XXXIX. St. 54 (11.470)
TRST, nedelja, 6. marca 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Za uspešno setev
Govoriti danes o kmetijstvu je nehaj več kot izpolniti dolžnost ob letnem občnem zboru Kmečke zve-te. Zlasti dogajanja v zadnjih letih so nam pokazala, da je s tem Vprašanjem v marsikaterem pogledu usodno povezana bodočnost "ase, in tudi širše tukajšnje skupnosti. Dovolj je, če samo trenutek premislimo o tem, kakšne spremembe je doživelo tržaško ozemlje v razmeroma kratkem povojnem ča-•u. Od nekdaj so že minile razme-**• v katerih se je naš človek še havil s kmetijstvom, zaverovan v nspeh in neko bodočnost, ki se je Po tradiciji prenašala iz roda v rod. Ni ga preganjal tako nagli razvoj, da bi bil prisiljen od danes ®a jutri razmišljati kaj bo z zemljo, hi je hranila cele generacije kljub temu, da je bila v naših krajih dokaj tanko in skopo razporejena nad skalnato kraško gmoto.
Časi so se zdavnaj spremenili, z njimi pa hkrati podoba tržaškega ozemlja. Pašniki in njive so se morali tudi pri nas vedno pogosteje natakniti najrazličnejšim gradnjam hi širjenju mestne, industrijske civilizacije z vsemi njenimi vplivi. Med vsemi posledicami tega nezadržnega procesa je tako kot tudi drugod nastal položaj, zaradi katerega se kmetijstvo zlahka znajde na skrajnem obodu družbenega *anintanja.
To so znana dejstva, ki jih morda ne bi bilo treba ponavljati, če h* bile danes razmere v našem kmetijstvu drugačne, boljše kot so, hajti za to nedvomno še vedno obdajajo pogoji.
V preteklem letu je bil znova v •aprcdju odločen boj proti razla-stitvam. Tokrat je dosegel takšne dimenzije kot morda še nikoli v preteklosti. Danes vsakdo ve, da pri o-8Poravanju avtoceste ni šlo za to-P° nasprotovanje novemu asfalt-ne®u kolosu. Nikoli ni bila postav-^na pod vprašaj njena družbena *a gospodarska vrednost. Šlo je za Posplošeno zavest, da se v odnosu do zemlje ne smejo ponavljati krijte® iz preteklosti. Pozitiven izid Vztrajnega prizadevanja je doka-*al, da je mogoče z enotnostjo in utemeljenimi zahtevami doseči vsaj delno povračilo za odtujeno zemljo, hi je za našo skupnost tudi iz čisto objektivnih razlogov vedno manj drnjena podlaga. Kmečka zveza je akupno z razlaščenci In okoliškimi občinskimi upravami odigrala odločilno vlogo v tem boju, ki gotovo ni Zadnji, a je po uspehu pomemben hažipot za podobne primere, na katere žal ne bo treba dolgo čakati.
Gospodarska vrednost kmetijstva ®a Tržaškem je dokazana. Vse je bilo že napisano, dodobra uteme-‘jeno na konferencah in zbrano v Zajetnih študijah, v katerih številke zgovorno dokazujejo, da kmetij-*hi potencial na našem območju še zdaleč ni izrabljen niti do povpreč-l'*h možnih meja. Kaj potem še
manjka?
Gstaja dolg seznam neizpolnjenih ®hvez. in z njim senca nezaupanja, h* zlasti pri mlajših marsikoga od-Vrne od razmišljanja, da bi se o-*'vi Jel kmetijstva. Ni dvoma, da so *a kmetijski razvoj na našem območju potrebni še vedno neuresničeni kratkoročni in dolgoročni ukre-W temeljnega značaja, zlasti v načrtovanju izrabe prostora in vzpostavljanju potrebnih infrastruktur, "fez katerih je vsakršna kmctlj-ska dejavnost Iz dneva v dan bolj °*ežkočcna, ali pa že kar nemo-*oča.
Gbstaja še zadostna podlaga, zato da se naše kmetijstvo usmerja V visoko specializirane pobude, katerih možnosti so po splošnih ugo-tovitvah nesporne. To dokazuje tudi vztrajna rast zadružništva, ki
vse bolj postaja izraz zavesti in volje kmetov, da bi se včlenili v tok sodobne kmetijske proizvodnje, če bi bilo manj birokratskih ovir in bi bile javne podpore izdatnejše, bi tudi zadrugam šlo bolje kot sicer gre.
Ravno zato, ker je nasplošuo dokazano, da je položaj v kmetijstvu na Tržaškem vse prej kot brezizhoden, je naravno, da se naša skupnost ne more sprijazniti z golo ugotovitvijo naj se v kmetijstvu reši, kar se pač rešiti da. Oblasti bi morale pokazati večjo občutljivost že iz preprostega razloga, ker je vprašanje racionalne oskrbe tržišča s kmetijskimi proizvodi kočljiv problem, ki bo sčasoma postal še večji, če so pogoji, naj se najde tudi volja za uresničevanje načrtov. Pri tem ne bi bilo treba tolikšnega napora, kot ga je bilo potrebno kakšnim Holandcem, ki so vsako ped plodne zemlje s silo in tehniko iztrgali morju in v sko-ro futurističnem boju z naravo spremenili peščene sipine v visoko donosen park.
Pri nas narava sama ponuja še marsikaj, a se mora nekaj odločneje premakniti pri vseh tistih, ki še vedno ne kažejo zadostnega razumevanja za vprašanja kmetijstva, a mu prepogosto odmerjajo omejevalne predpise in le z veliko težavo sredstva iz javnih skladov.
Pa še nekaj, kar velja za območje, koder smo naseljeni Slovenci in so kmetje v veliki večini naši ljudje. Ravno ob nerešenih vprašanjih kmetijstva je bilo mogoče dolga leta konkretno občutiti vso težo enačbe, ki je za naše kraje zgodovinska in še vedno gnezdi v miselnosti prenekaterega meščanskega človeka: Slovencem nasplošno odklanjati —■ ker so lahko samo kmetje in nič drugega, kmetom pa prav tako — ker so Slovenci.
Vendar v bistvu ne gre niti za to. Dejstvo je, da je treba pohiteti po poti spoznanja, da se je zanemarjanje kmetijskega razvoja na račun Industrijskega ali drugotnega že zgovorno pokazalo kot neodgovorno dejanje, s katerim si človek na daljšo perspektivo žaga vejo, na kateri sam sedi.
Zima zapušča naše kraje skoro neopazno, saj dejansko bolj redko pokaže zobe. Zato so ograde in doline, paštnj in njive v mestni okolici obljudeni že zgodaj, ko nedaleč odtod zemlja še počiva pod snegom ali pa še pozno v marčnih nočeh pritisne zmrzal. Danes bodo mnogi traktorji počivali ker bodo številni naši kmetje zbrani na nič manj pomembnem opravilu. Občni zbor Kmečke zveze bo ponovna priložnost za konkretno razpravo in nove načrte, ki so sad prepričanja, da njihovi vsakodnevni napori niso zaman. Spodbudne vzorce takšnega prepričanja je možno videti po celotnem tržaškem ozemlju, od Mlljskih hribov preko Brega, tržaške okolice do urejenih ograd na kraški planoti, pa tudi še pod skalnatimi robovi na zapadnem Krasu. Če bi se pri pravih naslovih izostril posluh, bi bilo vsega tega veliko več.
Nekaj je pri vsem tem gotovo: dokler bo vztrajala volja in z njo zaupanje, da je v našem kmetijstvu mogoče ustvariti še mnogo za celotno skupnost koristnega, bodo obstajala tudi plodna tla, na katerih lahko vzniknejo mnoge uspešne pobude, pa četudi naletijo na težave. Naši kmetje vsak dan znova dokazujejo, da jim ne manjka volje, delavnosti in podjetnosti, zato ji tudi na današnjem zborovanju Kmečke zveze iskreno privoščimo us|>ešno setev.
DUŠAN UDOVIČ
VABIMO VAS NA
OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE
ki bo danes, 6. marca 1983, ob 9. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu.
DNEVNI RED:
1- Izvolitev predsednika občnega zbora
2.	Predsedniško poročilo
3.	Poročilo tajništva
4.	Poročilo nadzornega odbora
5.	Pozdravi In diskusija - Sklepni poseg bo imel predsednik vsedržavne konfederacije kmetov Italije Confcoltivatori poslanec Giuseppe Avolio
6.	Volitve <
7.	Razno.	.
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni
zbor sklepčen ob vsaki udeležbi.
Sledila bo zakuska.	,	, „
Predsednik Alfonz Guštin
ŠESTNAJSTI KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE SE BllŽfl H KONCU
Po posegih vseh najvidnejših voditeljev bo Berlinguer danes povzel zaključke
Deželni tajnik KPI za F-Jk Giorgio Rossetti za sprejem globalnega zaščitnega zakona za Slovence in za večje sodelovanje s SFRJ in Avstrijo — Cossutta umirjeno vztraja na svojih tezah
(Od našega poročevalca)
MILAN — Šestnajsti kongres Komunistične partije Italije se bliža koncu. Govorili so že vsi najvidnejši voditelji, danes pa bo tajnik Berlinguer povzel zaključke, nakar bo treba izvoliti centralni komite partije, o čemer se še vodilo pogajanja in trajajo debate. V petek pozno zvečer so sklenili, da bo glasovanje javno, ker se je namreč za tajno glasovanje izreklo samo 61 delegatov. Novi centralni komite se bo sestal v ponedeljek, da izvoli vodstvo in potrdi Berlinguerja za tajnika partije. Vodstvo pa bi
moralo izvoliti tajništvo.
Glede centralnega komiteja stvari še niso povsem jasne, nekateri bi hoteli razširiti število njegovih članov, ki jih je trenutno 169, čemur je treba prišteti še 55 članov centralne kontrolne komisije. Drugi, med temi tudi najvidnejši partijski predstavniki so proti širjenju centralnega komiteja. Zadevo bo morala rešiti volilna \omisija, ki je zasedala pozno v noč. Kaže vsekakor, da bodo obnovili dobro tretjino članov centralnega komiteja.
Poleg Cossutte, Pajette, Minuc-cija,- Jottijeve in Chiaroroonteja je včeraj posegel tudi deželni tajnik KPI za Furlanijo - Julijsko krajino Giorgio Rossetti, ki se je v svojem posegu večkrat skliceval na sporočilo tajnika Berlinguerja, vsaj kar zadeva vprašanje demokratične alternative, ki je možna in nujna, pravi Rossetti. Različni politični predlogi, ki so prihajali s strani drugih strank so v zadnjem času doživeli polom, vključno s socialistično politiko vladanja za vsako ceno. Sedanji politični položaj v Italiji pa je tako resen, da ne dopušča nadaljnjih odlaganj. Zato poziva Rossetti socialiste naj sedejo s komunisti za mizo in naj se o tem vprašanju pogovorijo. Politika demokratične alternative bo doživela svoj prvi preizkus že na upravnih volitvah. ki zadevajo tudi deželo Furlanijo ■ Julijsko krajino.
Pri nas, je rekel Giorgio Rossetti, je položaj težak in zapleten. Kriza, ki pretresa Italijo se pri nas pojavlja v okrepljeni obliki, o tem priča tudi nastanek in uveljavitev take sile, kot je Lista za Trst, ki dokazuje težave, s katerimi se spopada še zlasti Trst.
V Furlaniji - Julijski krajini živijo državljani različnih jezikov in kultur. To sožitje ni in ne sme biti vzrok za nasprotja. Komunisti podpirajo boj slovenske narodnostne skupnosti za globalni zaščitni zakon. Ta boj traja že šti-
rideset let zaradi nasprotovanja krščanske demokracije. Rossetti je govoril tudi o deležu, ki ga je imela slovenska manjšina v borbi proti fašizmu ter poudaril, da si partija prizadeva, da bi ustvarila v deželi vzdušje sodelovanja. V nadaljevanju svojega posega je tajnik KPI za Furlanijo - Julijsko krajino govoril še o vprašanju vojaških služnosti ter o nerešenih problemih, ld so nastali po potresu. Poudaril je tudi potrebo po čim večjem sodelovanju s sosednjima Avstrijo in Jugoslavijo.
Včeraj je spregovoril tudi najbolj znani notranji oporečnik v partiji Armando Cossutta. Njegov poseg je bil umirjen, čeprav je v njem ponovil vse svoje pomisleke, ki jih je izrekel v predkongresni debati. Predvsem se je strinjal s tajnikom Berlinguer jem, ko je slednji rekel, da je treba premostiti in poraziti kapitalizem. Po ujegovem mnenju grešijo tisti, ki kratkomalo zavračajo vse tisto, kar so dosegle družbe realnega socializma. Prav tako pa ni mogoče slediti Leninu, ko je kratkomalo likvidiral kot odpadniške nekatere socialdemokratske izkušnje. Meje in pomanjkljivosti socialističnih družb so jasno razvidne in to je pred očmi vseh. Vendar ni mogoče zanikati, pravi Armando Cossutta, pomena, ki ga ima za vse človeštvo prisotnost Sovjetske zveze na mednarodnem
prizorišču. Samo zaradi te prisotnosti lahko danes delavsko gibanje in vse napredne sile Zahoda nadaljujejo s svojo borbo za samostojnost. Samo zaradi njene prisotnosti jih kapitalizem še ni strl. Ob koncu je Cossutta govoril še o svojih popravkih, ki pa jih ni umaknil; izrazil je obžalovanje, če so ti popravki povzročili neko kristalizacijo razprave. Vendar pri vsem tem so njegovi popravki le imeli svojo vlogo in dosegli rezultat, da so namreč preprečili val pravega protisovje-tizma v partiji.
Kot vedno je bil zelo zanimiv tudi poseg Giancarla Pajette, ki je govoril predvsem o zunanjepolitičnih vprašanjih. Začel je z vprašanjem evroizstrelkov ter de-_________________IVAN FISCHER
(Nadaljevanje na zadnji strani)
PO SINOČNJEM SPORAZUMU 0 KAMPUČIJI
Vse nared pred jutrišnjim začetkom vrha neuvrščenih
Kampučijski sedež ostane prazen ■ Živahno delo v političnem in gospodarskem odboru
NEW DELHI - Ministri za zunanje zadeve so sinoči, potem ko so za dan podaljšali svoja posvetovanja, dosegli soglasje o vprašanju kampučijskega zastopstva: njen sedež bo ostal prazen, medtem ko bodo razpravo o tem vprašanju umaknili z dnevnega reda tokratnega vrha neuvrščenih.
Obveljalo je torej eno od treh stališč, ki so prevladovala med ministri, in to predvsem po zaslug' indijskih gostiteljev, ki so opravili potrpežljiva posvetovanja z deželami Aseana, z Vietnamom, Kubo in še nekaterimi drugimi zainteresiranimi državami, šefom držav in vlad bodo pripravljalci potemtakem predložili, naj o tem vprašanju naprej razpravlja koordinacij-sld biro neuvrščenih, svoje sklepe pa naj predloži prihodnji ministrski konferenci, ki bo leta 1985.
Takšna rešitev, ki jo je od vsega začetka zagovarjala Indija, predstavlja natanko ponovitev ti-
OBISK POGLAVARJA RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE V SREDNJI AMERIKI
Papež Janez Pavel II. bo danes obiskal s krvjo prepojeni Salvador in Gvatemalo
Kontestacije v Managui naletele na velik odmev - Včeraj je papež v Panami pozval kristjane, naj odločno obsodijo razporoko, sterilizacijo in splav
MANAGUA, PANAMA - Obisk papeža Janeza Pavla II. v slednji ■ neriških državah potrjuje predvidevanja, da bo to najtežja pot poglavarja rimskokatoliške Cerkve. Na zemljah, ki so prepojene s krvjo tisočev borcev za svobodo, se papež sooča s težkimi življenjskimi pogoji ljudstva, to-oča se z bedo, a tudi z versko gorečnostjo. In prav ljudstvo hoče od papeža besede tolažbe, ob tem pa tudi jasne opredelitve in obsodbe zatirajočih režimov. Vendar papež vseskozi poudarja, da je na »izključno verskem potovanju* in da se ne namerava lotevati vprašanj, ki so izven afere njegovega dušnopastirskega poslanstva. Zaradi tega je najbrž v Ma-
iiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiffmitiiiitiimimiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiniiiiii
«Bolgarski primer» še vedno v ospredju
SOFIJA, RIM — Nadaljuje se bitka na razdaljo med glavnima mestoma Italije in Bolgarije o »bolgarski aferi*, ki je prešla že v pravo diplomatsko vojno. Zadnji, ki je v to vojno posegel, je bil ravnatelj bolgarske tiskovne agencije BTA Bojan Trajkov, ki je v petek na dolgi tiskovni konferenci razodel «resnico» in malodane opsoval italijansko sodstvo.
Kakšen poudarek dajejo v Sofiji tej zadevi lahko sklepamo iz dejstva, da so sinoči po bolgarski televiziji oddajali posnetek celotne tiskovne konference. Teze. ki jih zagovarja Trajkov, govorijo, da v Italiji niso imeli nobenih dokazov proti Sergeju Antonovu v zvezi z atentatom na papeža in so si zato «izmislili» poskus atentata na Lecha Waleso. Ko pa bodo ugotovili, da tudi tu nimajo nič oprijemljivega, si bodo že kaj izmislili, je pristavil Trajkov.
Mimo tega pa se bije boj tudi na sodnih klopeh. Medtem ko v Sofiji hitijo s procesom Farsetti - Trevisin in si mane jo roke nad »priznanjem*
Trevisinove, ki, resnici na ljubo, zelo spominja na «priznanja» na raznih vzhodnoevropskih sodiščih izpred nekaj desetletij, pa prihajajo v Rimu na dan zanimive novosti v zvezi z dejavnostjo sindikalista Scricciola.
Zadnja po vrstnem redu je v tem, da se je Sericciolo pogosto sestajal z nekim predstavnikom ameriške ambasade v Rimu. Menda je do teh sestankov prihajalo vsak teden. Sericciolo je to priznal, dejal pa je, da je govoril izključno o svojih zadolžitvah odgovornega za odnose s tujino pri vodstvu UIL. Imena ameriškega diplomata niso objavili, marsikomu pa se je že pojavil sum, če ni Sericciolo služil več gospodarjem.
■HI...........................MIH....IIHIIllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIiMIlillllllllllllllllllllllll.mili.........................................HHIHMHIIIHHHHHHIHI
V Trstu radi gradimo na pesek...
nagui doživel tudi val kontestacij, ko je v petek pozno zvečer daroval mašo rta Trgu «19. de julio* pred polmilijonsko množico.
Tam je zahteval poslušnost njegovemu poslanstvu in delu krajevnih škofov in ko je vzkliknil, da Cerkev vzgaja ljudi k večnemu življenju, so ga večkrat prekinili klici mladih sandinistov: »Hočemo mir, vendar mir v tem življenju*. In Janez Pavel II. je skoraj kriče odgovoril: «Cerkev kot prva hoče mir*. Svoj govor je moral nato papež še večkrat prekiniti in zahtevati tišino. Tudi matere mladih sandinistov, ki so padli v zasedi 28. februarja, so zahtevale, da papež obsodi zunanjo agresijo na Nikaraguo, vendar Janez Pavel n. ni odgovoril... Neki sandi-nistični voditelj je po obisku papeža izjavil, da kontestacije »niso bi-ie naperjene proti osebi poglavarja katoliške Cerkve, ampak so hotele iz njega izvabiti jasne besede o padlih bratih.*
In danes bo Janez Pavel H. spet v državi, ki je prepojena s krvjo, v kateri divja državljanska vojna. Obisk v Salvadoru, kjer so borci »Farabundo Marti* ponudili predsedniku Magani premirje, se obeta kot zelo tvegan in nevaren. Prav včeraj so tudi objavili vest, da je krajevna policija odkrila in onesposobila človeka, ki je pripravljal atentat na papeža. Kaj bo Janez Pavel H. spregovoril salvadorskemu ljudstvu? Ali bo obsodil desničarski režim in povedal besede tolažbe? V Salvadoru se bo papež zadržal 11 ur, nakar bo odpotoval v Gvatemalo, kot predvideva program. Sam Janez Pavel H. je to potrdil v poslanici predsedniku gvatemalske škofovske konference Prosperu Del Barriu: »Ko se pripravljam na srečanje z ljubljenim gvatemalskim ljudstvom, upam, da bo moj obisk pripomogel k pomiritvi duhov. Kljub temu pa moram z
neznansko bolečino v srcu pomisliti na zadnje eksekucije v tej državi in prositi božje usmiljenje za vse mrtve v Gvatemali in celotni Srednji Ameriki.*
Papeža Janeza Pavla D. pa je včeraj v Panami dočakal veličasten sprejem. Okrog pol milijona ljudi je na vojaškem letališču pri Albrooku vzklikalo papežu, panamski nadškof Marco Gregorio McGrath pa je ostro obsodil izbruhe nestrpnosti med mašo v Managui, saj je »šlo za skrajno nespoštovanje osebe vaše visokosti in skoraj za profanacijo evharistije*. Po pozdravih so se proti nebu dvignile pesmi in vzkliki, ki so za trenutek pomaknili na rob zavesti tudi težka vprašanja, ki
pretresajo to državo. Papčž je. v atmosferi tišine in zbranosti daroval mašo, med katero je spodbudil vse katoličane naj si prizadevajo za boljše pogoje tudi v civilnem in političnem življenju, proti razporoki in sterilizaciji. Obsodil je »egoistično mentaliteto*, ki tudi tu razjeda temelje družine in dovoljuje »nebrzdano seksualno svobodo*. Dejal je, z ostrim glasom: »Civilna oblast ne more razdvojiti tistega, kar je potrdil Bog, ko sta stopila zakonca pred oltar in se nerazdružljivo povezala v ljubezni*. Vsak kristjan mora odločno obsoditi »neposvečeno poroko, obsoditi mora razporoko, sterilizacijo, kontracepcijo in zločin splava.*
stega, kar se je zgodilo na zadnjem neuvrščenem vrhu v Havani. Kljub vztrajnim prizadevanjem, ministrom neuvrščenih držav v treh dneh ni uspelo rešiti notranjega vprašanja, ki gibanje razdvaja že nekaj let: nič čudnega zato, če je bilo nekaj takih, ki so nasprotovali kompromisni rešitvi o «praznem sedežu* ali še nadaljnjemu odlašanju z rešitvijo. Toda zavest o potrebi po enotnosti, ki je v današnjem kočljivem trenutku razvoja mednarodnih odnosov še posebno živa, je večino delegatov in poznavalcev razmer silila v prepričanje, da ne gre dramatizirati nobenega problema — vključno s kampučijskim — spričo vsebinskih vprašanj, ki se bodo pred vrhovne predstavnike neuvrščenih postavila prihodnji teden. To so vprašanja, ki neposredno zadevajo vse človeštvo, saj odločilno vplivajo na njegovo prihodnost: mir, ra-zoroževanje, pravičnejši politični in gospodarski razvoj mednarodnih odnosov. Sicer pa so se ministri že na začetku svoje pripravljalne konference dogovorili, da bodo v primeru nesporazumov prešli na obravnavanje drugih točk dnevnega reda, medtem ko bodo sporno vprašanje prepustili prizadevanjem za njegovo rešitev zunaj konferenčne dvorane.
Poleg soglasja o Kampučiji, so ministri včeraj izdelali tudi priporočilo za sestavo koordinacijskega odbora ter poročilo o svojem delu, ki jo bodo v ponedeljek predložili vrhovnemu srečanju neuvrščenih.
Včeraj so nadaljevali razpravo tudi v političnem in gospodarskem odboru, kjer so v razpravi o obeh sklepnih dokumentih, ki ju je izdelala Indija, izoblikovali vrsto popravkov in dopolnil. V razpravi so delegati gospodarskega odbora poudarili veliko medsebojno odvisnost v svetovnem gospodarstvu in potrebo, da se tudi visoko razvite države bolj zavzemajo za mir, ki je tudi njim potreben.
V političnem odboru pa so pče-raj razpravljali o prvih sedmih členih politične resolucije, ki se pretežno nanašajo na vlogo in pomen neuvrščenega gibanja v poslabšanih mednarodnih odnosih ter o poteh za demokratizacijo procesa sprejemanja odločitev v svetu.
niiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiimiiiiit
TAKO MED ZAHODNIMI- KOT TUDI VZHODNIMI POLITIČNIMI OPAZOVALO
Veliko zanimanje za izide današnjih volitev v ZRN
Kaže, da ima Kohl nekoliko več možnosti od svojega tekmeca Vogla, vsekakor pa razlike niso izrazito velike
BONN — Po dokaj glasni in tudi ostri predvolilni propagandi, ki je polnila zahodnonemško politično življenje v zadnjih dneh, so imeli Nemci včeraj dan premisleka, ko so lahko v miru preleteli vse, kar so v minulih dneh in tednih slišali, brali in videli.
Kakšna spoznanja je prinesel predvolilni boj 43 milijonom za-hodnonemških volilcev (žensk je 3 milijone več kot moških), ki bodo morali danes izbrati 496 poslancev za deseti povojni Bundestag (na
Te dni je prišla novica, da poletnega je stivala znanstvenofantastičnega filma po vse) verjetnosti v Trstu ne bo več. Čeprav sem občasčn bralec Lema in Aksimova in rod grem v kino, kadar je na sporedu film o astronavtih, me oznanilo nikakor ni pretreslo. Kajti, tistih drugo, ali tretjerazrednih filmov, ki so nam jih predvajali na tržaškem gradu, res ne bom pogrešal.
Festival znanstvenofantastičnega filma, Ici je tako dolgo životaril, dokler ni neslavno usahnil, je zgovoren primer kulturne politike, ki jo odgovorni ljudje vodijo v našem mestu. Politike, ki se pogosto prav malo ali nič ne ozira na geografsko in etnično danost našega prostora, temveč se ji celo hote izmika. Vsako poletje, ko sem videl plakate s programi festivala, nisem mogel zatreti nejevolje nad dejstvom, da oblasti trošijo javnt denar za prireditev, ki z mestom nima nikakršne zveze in ki je očitno nastala iz povsem površnega sklepanja. Hočemo privabiti turiste in zadovoljiti domačine? Pripravimo filmski festival! Kakšnega? No da, živimo
v dobi raziskovanja vesolja, odločimo se za znanstvenofantastične filme. Da smo na meji z Vzhodno Evropo, kjer je bogata in pogosto dražljiva filmska produkcija, ki jo na Zahodu, predvsem zaradi komercialnih koristi distribucijskih mrež, malokdo pozna, nihče ni pomislil. Da bi Trst lahko s prireditvijo, na kateri bi prikazali najzanimivejše dosežke te produkcije, opravil pomembno poslanstvo, tudi ne.
Je že tako, v Trstu pač radi zidamo na pesek, v prepričanju, da je mogoče postaviti trdne zgradbe tudi brez temeljev. Ali ni vsa politika, ki sloni na trditvi, da je treba mesto spremeniti v mednarodni raziskovalni center, podobna nagibom, ki so narekovali ustanovitev znanstvenofantastičnega festivala? Nimamo tradicij, nimamo struktur, smo tako izolirani od sveta, da je pravi podvig celo priti na Dunaj, in hočemo postati središče najbolj napredne tehnološke raziskave v svetovnem merilu. Zakaj? Ali samo zato, ker kot pristanišče n« pomenimo več dosti
in tudi ne kot tržišče za jugoslovanske kup ce? Pa tudi če bi bili ti razlogi zadostni, da dobimo najimenitnejše raziskovalne inštitute, kar si jih lahko privošči Evropska go spodarska skupnost, s tem problem tržaške ekonomije ne bo rešen. Kajti v veliki večini Tržačani v teh inštitutih ne bodo drugega kot snažilci in uradniki. In njih število gotovo ne bo šlo v tisoče.
A da ne bom preveč pesimističen. Na tržaški univerzi imamo oddelek, ki je med redkimi v Italiji. Gre za inštitut anatomije, kjer se študentje lahko vadijo na resničnih truplih. Baje na drugih italijanskih univerzah ni tako, ker primanjkuje trupel in se morajo študentje učiti samo iz knjig. Zato je tudi diploma tržaške medicinske fakultete priznana v tujini, na primer v Nemčiji, kjer zahte vajo, da novopečeni zdramiki ne poznajo ustroja človeškega telesa samo v teoriji. Zakaj smo v Trstu tako privilegirani? Ker je mesto tako staro, da mrličev ne manjka.
JOŽE PIRJEVEC
predčasnih volitvah ga bodo tokrat izbrali drugič)? Kakšno pot bo ubrala Nemčija, potem ko je 13 let bila pri njenem vladnem krmilu social-liberalna koalicija, nato pa je nova večina (CDU. CSU in FDP) na kanclerskem mestu zamenjala Schmidta s Kohlom in je 7. januarja predsednik Car-stens razpustil parlament ter razpisal nove volitve? To je vsekakor vprašanje, ki je v preteklih dneh najbolj razvnemalo Nemce, pa ne le njih. Tudi zunaj zahod-nonemških meja namreč z izrednim zanimanjem sledijo kampanji.
Taka pozornost niti ni čudna glede na to. da sta Kohl in Vogel (kot kanclerjev glavni antagonist) operirala s takimi argumenti, ki so bili izrazito oddaljeni drug od du, pri drugem za Vzhodu, čeprav ti argumenti v bistvu niti niso bili izrazitooddaljeni drug od drugega, pa se že te majhne razlike zadostovale, da so na Zahodu sprožile zaskrbljenost o možnem spreminjanju prozahodne politike v centru Evrope, oz. Vzhodu obtožbe, da je Kohlova predvolilna propaganda predhodnica nevarnega stopnjevanja zahodnonemške pomoči reaganovim »protimirovnim* pobudam.
Če je volilce zvezne republike dokaj burila bodoča zunanja politika te države (32 odst. anketirancev jo je postavljala na prvo mesto prioritetnih vprašanj, s katerimi se bo morala ukvarjati nova nemška vlada), pa je predvolilna propaganda neizpodbitno potrdila, da je vprašanje, ki zahodne Nemce trenutno najbolj žuli, problem brezposelnosti (56 odst.
anketirancev ga postavlja na prvo mesto). Več kot vsak deseti Nemec je danes brez službe, zato je treba razumeti, da volilce te države skrbi, kako bodo bodoči upravitelji zvezne republike reševali to vprašanje in so prav njihovim vo-vilnim obljubam na sm področju najbolj tenko prisluhnili.
Nadaljnja značilnost teh volitev je bil v tem, da bo kakih 10 do 15 odst. volilcev stopilo pred volilno skrinjico brez jasne predstave o tem. koga bodo volili.
Danes v Franciji pomemben «test» levičarske vlade
PARIZ — Več kot 35 milijonov Francozov bo danes opra vilo prvi krog upravnih volitev za obnovitev 36.433 občinskih svetov, prvič pa bodo morali določiti tudi člane okrožij, novih posvetovalnih teles, ki so jih pred kratkim ustanovili v treh glavnih francoskih mestih: Parizu, Lyonu in Marseillu. To bodo prve vsedržavne volitve po predsedniških in zakonodajnih volitvah leta 1981, ki so privedle na oblast levico. Prav zato imajo več kot zgolj »upravni* pomen, saj bodo pomemben pokazatelj razpoloženja francoskih volilcev po začetnem obdobj” Mitter-randovega vodenja države.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO SOGLASNEM SKLEPU OBČINSKEGA SVETA V DOLINt
Družbeni center (Domjo) se poimenuje po legendarnem junaku Antonu Ukmarju
Odprli ga bodo aprila ■ Niz pobud krajevnih upraviteljev za proslavitev 40-letnice padca fašizma - Začetek predhodne razprave o občinskem proračunu za leto 1983
Ta mesec pa še v aprilu in maju bo dolinska občinska uprava sprožila štiri pobude, ki bodo izzvenele v delovno proslavljanje 40-letnice padca fašizma. To je dejal župan Edvin Švab na začetku predsinočnje seje skupščine s pripombo, da se bomo Slovenci spomnili tudi jubilejev zbora poslancev slovenskega naroda in AVNOJ, Med pobude sodi tudi odprtje Družbenega centra pri Domju z njegovim poimenovanjem po legendarnem borcu za svobodo, oroseškem rojaku Antonu Ukmarju - Miru.
Sklep o poimenovanju je občinski svet odobril soglasno kljub iskrici, ki jo je izzval Mahnič (SSk): Ničesar nimamo proti izbiri imena in smo nanj tudi ponosni, toda ob glasovanju se bomo vzdržali iz protesta, ker nas uprava s sklepom ni predhodno seznanila. Drozina (KD): Popolnoma soglašam, gre za načelno vprašanje metode, vseeno pa bomo glasovali za sklep. Župan: Po enaki praksi smo se ravnali, kakršna je obveljala ob poimenovanju boljunškega gledališča po Francetu Prešernu, sicer pa ni bil naš namen, da bi kogar koli obšli. Švara (KPI): Strinjam se, da uprava tega ni ukrenila namerno; poimenovanje bi imelo čisto drugačno težo, če bi ga soglasno podprli. Mahnič je Švabove in švarove besede vzel na znanje kot nekakšno opravičilo in obljubil podporo sklepu.
Družbeni center bodo odprli 24. aprila ob 11. uri, na sporedu bo tudi kulturni program (popoldne pa nastop domačih društev). Toda navedimo pobude ob 40-letnicah po vrstnem redu. Dne 19. marca ob 9. uri bo v gledališču »Prešeren* predstavitev gradiva o mednarodnem seminarju v Dolini Glinščice ob navzočnosti predstavnikov deželne uprave in slovenske vlade, ob 11. uri pa sprehod iz Boljunca v Botač s prostim prestopom meje, ob kateri bodo šolski otroci od Domja in s Kozine pripravili krajšo prireditev. Dne 23. aprila bo srečanje s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti iz Istre in z Reke; dopoldne bo pri Domju snidenje med šolarji z obeh strani meje ter ogled Rižarne, ob 20.30 pa v boljunškem gledališču »Večer italijanske skupnosti v Jugoslaviji* z nastopom prek 200 članov raznih društev z Reke ter iz Pulja, Umaga in Izole. Naslednjega dne bo, kot rečeno, odprtje centra pri Domju, a 25. aprila ob 10. uri bo v priredbi občine in krajevnih sekcij VZPI - ANPI proslava ob državnem prazniku pri osrednjem občinskem spomeniku padlim za svobodo (častna straža, množični shod partizanov in aktivistov ter vseh u-čeneev v občini), nato pa družabnost. Naposled bo od 7. do 10. maja v Dolini tradicionalna »majenca* z razstavo tipičnih krajevnih vin.
Navedene pobude, je dejal župan, dajejo priložnost nam vsem, da s svojo prisotnostjo potrdimo ideale ustvarjalnega in miroljubnega sožitja, zato si občinska uprava želi najširšega sodelovanja vseh aktivnih organizacij in društev ter občanov, kot tudi predstavnikov oblasti z različnih pristojnih mest. Švab je še povedal, da je deželna uprava odobrila obe varianti splošnega regulacijskega načrta, nakar je občinski svet med drugim začel predhodno razpravo o proračunu 1983. Kakor je izračunal odbornik Stojan Sancin, bo proračun v najboljšem primeru izkazoval primanjkljaj 150, drugače pa celo lahko 350 milijonov lir; odvisno od tega pač,
V torek stavka šolskega osebja
Enotni šolski sindikat CGIL, C1SL, UIL je oklical za torek vsedržavno celodnevno stavko šolskega osebja. Sindikalisti so oklicali stavko, ker negativno ocenjujejo rezultate sestanka z vladnimi predstavniki. Tedaj je vlada pristala na izplačilo plač, a le do aprila, obvezala pa se je, da bo ustrezne izdatke krila do konca tekočega leta. Stavka bo tudi protest zoper klestenje izdatkov za šolstvo, za kar se je odločila vlada v začetku leta.
koliko bo treba zvišati razne dajatve in tarife. Posegi so se vrteli pretežno okrog bremen, ki jih nalaga državni finančni zakon. Opo-'irija je bila kritična do upraviteljev in podžupan Pečenik ji je pojasnil, da so želje eno, stvarnost pa drugo; obregnil se je tudi ob tiste, ki drugim očitajo volilno propagando, jo pa v resnici sami vodijo. (dg)
V torek seja deželnega sveta
Deželni svet se bo ponovno sestal v torek, 8. marca. Prvi del seje bo skupščina posvetila raznim vpraša-
njem, ki so jih v zadnjem času sprožili posamezni svetovalci, v drugem delu seje pa bo obravnavala tri zakonske osnutke o agroturizmu. Dežela namerava podpreti razvoj te specifične dejavnosti, ki je v Furlaniji - Julijski krajini danes skoraj povsem odsotna, s finančnimi prispevki, ki naj bi v posameznih primerih znašali do 50 milijonov lir.
• Deželno vodstvo za izobraževanje in poklicno usposabljanje sporoča, da morajo ustanove za poklicno izobraževanje vložiti prošnje za podpore najkasneje do 31. t.m. Dežela mora namreč uskladiti podpore na podlagi splošnega deželnega načrta omenjene izobraževalne dejavnosti.
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii
NA RAZSTAVIŠČU PRI MONTEBELU
Do prihodnje nedelje
na ogled NAUTICAMP 83
Razstavo spremlja vrsta zanimivih prireditev in strokovnih srečanj
mm
Z manjšo slovesnostjo v Kongresnem centru je včeraj dopoldne na razstavišču pri Montebelu stekla 7. vsedržavna razstava navtičnega turizma, campinga in caravanninga Nauticamp 83. Slovesnosti so se u-deležile številne osebnosti, med temi vladni komisar Marrosu, župan Ce-covini, predsednik pokrajinske uprave Clarici in drugi.
V pozdravnem nagovoru je predsednik sejemske ustanove dr. Tore-sella omenil, da so na letošnji razstavi prisotni izdekli okrog 250 proizvajalcev iz Italije in iz tujine ter da nastopajo tokrat neposredno tudi nekateri razstavljala iz Avstrije in Jugoslavije.
Govornik je nadalje navedel številne prireditve, ki bodo spremljale letošnjo razstavo Nauticamp. Med temi je še posebej omenil 4. mednarodno okroglo mizo o sodelovanju na področju navtičnega turizma na Severnem Jadranu, ki bo na sporedu jutri popoldne in katere se bodo udeležili tudi strokovnjaki iz sosednjih republik. Pomembna bo tudi predstavitev italijanskih in jugoslovanskih pristanov ob Severnem Jadranu, opremljenih za navtični turizem, ki bo na sporedu v sredo popoldne v Kongresnem centru.
Nauticamp bo odprt za občinstvo do vključno 13. marca, in sicer vsak dan od 16. do 21. ure, ob sobotah in nedeljah pa neprekinjeno od 10. do 20. ure. Vstopnina znaša 3.000, s popustom 2.000 lir. (Na sliki pogled v enega izmed paviljonov na razstavišču).
Opassijev razgovor z Nevo Lukeševo na koprski televiziji
Koprska televizija je imela sinoči na sporedu v okviru italijanskega programa ((Stičišče* razgovor svojega urednika Ennia Opassija z dolgoletno tržaško dopisnico Radia Koper Nevo Lukeševo. V tekočem pomenku je Neva Lukeševa v odgovorih na zastavljena vprašanja govorila o začetkih svojega časnikar-
stva po vojni v Trstu, najprej pri Glasu mladih, potem pri Primorskem dnevniku in zadnjih 28 let kot sodelavka Radia Koper iz Trsta, sicer pa za celotno področje, na katerem živimo Slovenci v Italiji. Govorila je o svojih izkušnjah, o svojih neštetih srečanjih z državniškimi in političnimi osebnostmi, ki so prihajale v Trst, Gorico in drugam in intervjujih z njimi, predvsem pa o tako rekoč vsakodnevnih stikih z našimi ljudmi bodisi ob raznih prireditvah in srečanjih, bodisi ob svojih magnetofonskih pogovorih z njimi o vseh mogočih vprašanjih, ki zanimajo našega človeka pri njegovem vsakdanjem delu in vsakdanjem angažiranju na gospodarskem, kulturnem, športnem, borčevskem ali katerem koli drugem področju.
Oddaja v italijanščini je bila zanimiva, ker je posegla v nelahko časnikarsko delo, pri čemer je bila vloga novinarke - reporterke in iz-praševalke tokrat zamenjana, bila je namreč na nasprotni strani barikade, ali kot je Opassi lepo komentiral — na nasprotni strani magnetofona.
Generalni konzul SFRJ obiskal deželno SSk
Tiskovni urad SSk nam je poslal v objavo naslednje poročilo:
V četrtek, 3. marca, je bil generalni konzul SFRJ Mirošič v spremstvu z vicekonzulom na uradnem vljudnostnem obisku pri deželnem vodstvu Slovenske skupnosti. Gosta sta najprej pozdravila predsednik Rafko Dolhar in tajnik Andrej Bratuž ter mu prikazala vlogo, ki jo opravlja SSk v zamejskem političnem prostoru. Njuna izvajanja so nato dopolnili še ostali člani deželnega tajništva.
Obisk je potekal v prijateljskem duhu in se je zaključil z družabno večerjo na Repentabru.
• V četrtek, 10. marca, se bo v dvorani tržaškega občinskega sveta sestala glavna skupščina tržaške krajevne zdravstvene enote.
ŽE VČERAJ IN DANES VELIKO ZABAVE TAKO NA VASEH KOT V MESTU
«Osmomarcevska» praznovanja v znamenju veselega razpoloženja in kulture
Burna osmomarčevska praznovanja, ki so bila značilna za leta, ko je bilo žensko gibanje v višku boja za dosego osnovnih pravic ženske, so se v zadnjih letih nekoliko »utišala*, niso pa izgubila globokega pomena obletnice smrti delavk, ki so svoje življenje darovale med ognjenimi zublji v zasedeni chicaški tovarni. Gospodarska kriza, ki zajame v prvi vrsti vprašanje zaposlitve žensk, pomanjkljiva socialna politika, še vedno pomanjkljivo reševanje sklopa problemov v zvezi z družino, porodom, nosečnostjo, o-troškim varstvom itd. Vse to so problemi, če seveda ne prištevamo vsedržavnega angažiranja glede zakona protj spolnemu nasilju, ki o-značujejo letošnji osmi marec tako v naših krajih kot drugod. K problematiki slovenske žene pa je treba prišteti še njen boj za ohranjanje in krepitev naše narodnostne skupnosti. Prav zato je veliko naših društev in ženskih skupin hotelo počastiti dan žena s kulturnim programom in pristnim domačim vzdušjem. Osmi marec bo res v torek, veliko proslav tega dne pa je bilo že sinoči, medtem ko so se v nekaterih naših krajih odločili za proslavo osmega marca danes.
Sinoči so prvič praznovali v obnovljenem domu društva «1. Grbec* tako škedenjke kot Škedenjci. Najprej so poslušali ženski pevski zbor KD Tabor z Opčin, nato pa so v veselem vzdušju posedeli ob obloženih mizah. Dan žena so sinoči proslavili tudi v Soščevi hiši na Proseku, kjer so se zbrale proseške in kontovelske ženske. Pobudo za prireditev, ki je lepo uspela, so dale članice zbora Prosek - Kontovel, ki so poskrbele tudi za lep kulturni program ob petju, recitacijah domačinke Zvonke Rupel in ob nastopu mladega kontovelskega kitarista Sergija Štoke.
Zveza žensk Italije je v teh dneh napovedala veliko število družabnih srečanj, kjer so (ali bodo) spregovorile o najaktualnejših problemih, ki tarejo žensko stvarnost. Praznik 8. marec so tako praznovale sinoči ženske iz Podlonjerja, od Sv. Ivana, iz Rocola in iz Lo-njerja. Povsod je vladalo veselo vzdušje, ki ga je razgovor o vsakdanjih problemih, ki so se včeraj le prikazali v nekoliko bolj rožnati luči, prav gotovo ovrednotil.
Tudi ženske v Bregu so se angažirale za praznovanje 8. marca. V telovadnici pri Domju je polna omizja najprej pozdravila Serena Kozina, nato je nekaj borbenih in ljudskih pesmi zapel moški zbor Fran Venturini, ki ga vodi Ivan Tavčar. Zg zabavo je igral ansambel Pomlad iz Riemanj.i Pozdrav sekcije ZŽI za občino Dolino so prinesle Silvana Mondo, Tatjana Turko in Nerina Švab, ki so obiskale tudi Prebeneg, Boršt in Mačkolje.
Tudi v Borštu so se prazniku žena poklonili s skrbno izbranim programom. Pod vodstvom Draga Pe-tarosa je pel mešani zbor Slovenec, v moškem in ženskem sestavu, ki ga je vodila Boža Hrvatič. Žene iz Pre-benega so se zbrale v Srenjski hiši in se razživele v prijetnem razpoloženju. Za kulturni program je poskrbelo KD Jože Rapotec in pripravilo pravo presenečenje. Vaški otroci so krstili igrico «Vrtnica brez trnov*, ki jo je napisala in režirala Geni Kozina. Praznik v Mačko-ljah je potekal nekoliko v zatišju zaradi smrti znanega in cenjenega vaščana in tudi zaradi gripe, ki prav epidemično razsaja v vasi.
Veliko prazničnega vzdušja je bilo tudi v okviru številnih ženskih delovnih kolektivov, ki so izbrali soboto za srečanje v domačih gostilnah na Krasu. Kot smo že napisali, pa je veselo osemmarčevsko praznovanje šele na začetku. Za danes je napovedanih namreč veliko družabnih srečanj, še največ pa jih je v torek, na sam 8. marec. Danes bo praznik v organizaciji ZŽI v dolinski telovadnici, Zveza žensk iz Bazovice vabi domačinke v kinodvorano, kjer bo ob 17. uri nastop dramske skupine KD Slovenec iz Boršta z veseloigro »Ne kliči vraga*. Članice tržaške sekcije ZŽI - UDI bodo zjutraj razdeljevale mimoze in svoje revije pred glavno bolnico, ob 12.30 pa bodo položile venec pred obeležjem Alme Vivode. Sekcija KPI «Che Guevara* za Magdaleno priredi praznik žensk ob 17. uri na svojem sedežu, Reška cesta 7. O pomenu 8. marca bosta spregovorili Tatjana Turko in Ester Pacor.
V ponedeljek popoldne bo ZŽI -
UDI s svojo prisotnostjo razgibala šentjakobski trg, Sindikat upokojencev CGIL pa vabi vse svoje članice in simpaziterje v Ul. Pondares. Praznik komunističnih žena bo v ponedeljek tudi pri Sv. Ani, na sedežu sekcije KPI v Stari Istrski ulici 66.
SSŠ bo razpravljal o udeležbi šolnikov na habilitacijskih izpitih
Sindikat slovenske šole bo na svoji redni seji v torek razpravljal in po vsej verjetnosti tudi zavzel dokončno stališče v zvezi s pomisleki o udeležbi na habilitacijskih izpitih za dosego staleža na nižjih in višjih srednjih šolah. Prizadeto
učno osebje je medtem že obširno debatiralo o perečem vprašanju in poudarilo nepravičnost in neupravičenost kriterjev. po katerih je bila nekaterim kandidatom omogočena udeležba na habilitacijskih izpitih.
Nabiralcem gob v občini Dolina
Dolinska občinska uprava javlja, da bo v torek, 15. marca, nepreklicno zapadel rok vlaganja prošenj za nabiranje gob. Vsega skupaj je bilo razpoložljivih 150 dovolilnic, od tega 1(B za stalno bivajoče občane in 45 za druge prebivalce občine. Slednji so izkoristili že vseh 45 dovoljenj, tako imenovani stalni občani pa samo 38, kar pomeni, da imajo na voljo še 67 dovolilnic.
............
V MARIJINEM DOMU PRI SV. IVANU
Včeraj Prešernova proslava dijakov poklicnega zavoda
Dijaki poklicnega zavoda za industrijo in obrt »J. Stefan* in oddelka za geometre so včeraj s samostojno prireditvijo z recitacijami, glasbo in veseloigro počastili dan slovenske kulture. Prešernovo proslavo so pripravili v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, poleg sošolcev in profesorjev pa so se je udeležili tudi starši.
Po uvodnem nagovoru dijakinje Luciane Matitti so se najprej predstavili dijaki oddelka za geometre (Aleš čok, Erika Purič, Tatjana Kokorovec, Gabrijela Prodan, Lilijana Filipčič, Igor Guštinčič in Nevenka Marussi), ki so recitirali pesmi sodobnih slovenskih pesnikov. Zatem je v glasbeni točki zaigral na kitaro in zapel kantavtor Ivo Tul. Občinstvo je njegovi «V boljše dni* in «Nauk» dobro sprejelo.
Osrednja točka prireditve je bila vsekakor veseloigra Frana Milčinskega «Veseloigra o žalostni princesi* Frana Milčinskega, ki so jo uprizorili dijaki 4. razreda poklicnega zavoda Vesna Smotlak, Niki Filipovič, Walter Škerk, Aleksander Sedmak, Stojan Parovel, Lucia-no Battisti, Branko Jankovič, Mitja Jankovič, David Furlan, Claudio Cobau, Boris Škerk in Teo Kralj. Za režijo in glasbeno spremljavo je poskrbel Ivo Tul. Dijaki so igro dobro in predvsem duhovito izpeljali, da je izzvala obilo smeha in ob koncu tudi zaslužen aplavz.
Umrla na pločniku zaradi srčne kapi
Včeraj popoldne je' na pločniku v bližini Trga sv. Jakoba umrla 69-let-na Pierina Gleria iz Ul. del Pon-zianino 11. Ženska je bila v bližnji gostilni, ko se je počutila slabo, šla je proti domu, ko se je nenadoma zgrudila na tla. Prijateljica, ki jo je spremljala, ji je poskušala pomagati, toda zaman.
Silovit požar v Pasaži Fenice
V nekem podzemnem prostoru v Pasaži Fenice je sinoči nekaj po
23. uri izbruhnil silovit požar. V trenutku ko zaključujemo redakcijo so gasilci še na delu, vse kaže pa, da je požar povzročil le materialno škodo in veliko panike med bližnjimi stanovalci. V bolnico so z rešilcem RK pripeljali le dve starejši ženski, ki sta se naenkrat znašli sredi duš-ljivega dima. Kaže, da njuno zdravstveno stanje ni hudo.
Prerano nas je zapustil naš dragi
Ob nenadni izgubi drage none izrekajo Vesni in Mojci Regent ter svojcem iskreno sožalje skavti in skavtinje s Proseka - Kontovela.
SKD Tabor izreka ob izgubi drage Pavle Malalan Ključar težko prizadetim materi, možu, vnuku ter vsem svojcem občuteno sožalje.
Zveza žena Mačkolje izreka svojim članicam Marceli, Justini, Mirjani in družinam globoko sožalje ob izgubi dragega moža, sina in tasta Žilkota.
Ob izgubi dragega Virgilija Tula (Žilkota) izreka ženi, sinu, staršema, nevesti, bratu in svojcem občuteno sožalje KD Primorsko Mačkolje.
Ob izgubi dragega Virgilia Tula (Žilkota) izrekajo svojcem iskreno sožalje lovci žaveljskega lovišča.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Remigia Kavalicha
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami.
SVOJCI
Trst, 6. marca 1983
ZAHVALA '
Ob izgubi našega dragega
LOVRENCA KURETA
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, dr. Kosmaču, cerkvenim pevkam, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in z nami sočustvovali.
SVOJCI
Ricmanje, Lakotišče, 6. marca 1983
.......................................um..........n................................
UMBERT0VA USODA ODJEKNILA V OBČINSKEM SVETU
v v
TRST ODPUŠČA IN TUDI POZABLJA?
Tržaški občinski svet je na petkovi seji z veliko večino glasov odobril resolucijo z zahtevo po odpravi ustavnega člena, ki prepoveduje bivšim italijanskim kraljem, njihovim soprogam in moškim naslednikom vrnitev v državo. Tržašlca občina je tako, če se ne motimo, ena prvih občin (mogoče pa je res celo prva), ki je zavzela stališče o tem delikatnem juridičnem in tudi političnem vprašanju. Umbertova usoda je ležala pri srcu mnogim svetovalcem, od nekaterih listarjev pa do nekaterih tako imenovanih laiko - socialistov, med katere bi omenili republikanca (!) Fragiacoma in Pacorja, liberalca Trau-nerja in socialista Agnellija, ki so podpisali resolucijo in jo nato predstavili županu.
Prvo kar preseneča, je način kako je skupščina vzela v pretres to resolucijo, potem ko je dobro znano koliko važnejših in aktualnejših vprašanj leži v občinskih predalih. Teh ne bomo seveda naštevali, saj so vsakomur izmed nas, zelo dobro znana. Z go-ičena razprava in hitra odločitev. Res škoda,
da občinski možje ne kažejo take naglice in takega zanimanja za rešitev openskega pokopališča ali pa za poimenovanje proseške osnovne šole.
Drugo kar preseneča in vznemirja človeka pa je sama vsebina resolucije. V njej ni niti besedice o tem kakšno vlogo je igrala kraljevska dinastija tSavoia» v novejši italijanski zgodovini. Vsi ali skoraj vsi, ki so jo v petek glasovali, so na to pozabili. Če je bilo to pričakovati od fašistov in nekaterih desničarjev, ki sedijo v občinskem svetu, ni bilo pa takega stališča pričakovati od ostalih. Človeško ozadje, ki označuje usodo bivšega kralja, je vredno spoštovanja in tega nihče ne postavlja v dvom. Republiška ureditev je zelo trdno zakoreninjena v ljudeh, zgodovine, zlasti tiste tragične, pa ne gre nikoli pozabiti. Slovenci to dobro vemo, saj smo grozote fašističnega režima in »napake* (kot jih danes nekdo sramotno imenuje) dinastije «Sa-voia* okusili na lastni koži.
Resolucija govori samo o odpravi ustavnega člena, pozablja na vse ostalo. Tudi na tisti sramotni beg v tragični noči 8. septembra 1943, ko se je kraljevska hiša podlo zbala nacistov, na hitro pospravila kovčke in potuhnjeno zbežala v Pescaro; na varno. Rim in italijanske vojake pa je prepustila nemškim represalijam. To seveda ni vse, v marsičem pa je gotovo emblematično.
tPravilno je odpustiti, gorje pa bo pozabiti*. je pisal pred kratkim neki ugledni rimski časopis v komentarju tprimera Um-berto*. Iz besedila resolucije, ki jo je tržaški občinski svet ob nasprotovanju komunistov, Paroveia (MT) in socialista Segheneja, izglasoval v petek zvečer je razvidno, da je marsikdo ne samo odpustil, ampak zlasti namerno pozabil, če bi odločal tržaški občinski svet (na srečo ni tako!) bi se lahko Vmberto že jutri vrnil v Italijo, seveda v spremstvu dvora in sina, ki pa je mednarodni javnosti bolj kot prestolonaslednik znan po svojih strelskih sposobnostih, (st)
9. 3. 1982
•p
9. 3.1983
Ob prvi obletnici smrti naše drage
MARJUČE ŽERJAL-TEDEŠK0
se je z žalostjo in ljubeznijo spominjajo mož Miro, sinova Robi in Sandi, mama in oče, brat z družino in vsi sorodniki. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prinašate cvetje.
3. 3. 1980
3. 3.1983
Ob tretji obletnici smrti našega ljubljenega
LUDVIKA ŽUŽKA
se ga z žalostjo spominja
DRUŽINA
Opčine, 6. marca 1983
Mačkolje, 6. marca 1983
VIRGILIJ TUL
(ŽILKO)
Pogreb bo v torek, 8. marca, t.l., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkoljah.
Žalostno vest sporočajo: žena Marčela, sin Duilio z ženo Mirjano in malim Alešem, mama Justina, oče Albin, brat Dušan z družino, tašča Pierina, svakinji Sandra in Marija z družinama in drugo sorodstvo.
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga
LUIGIA MERLAK
Pogreb bo jutri, 7. marca, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjško cerkev.
Posebna zahvala nunam, socialnim asistentkam in vsemu osebju zavoda Pia Časa v Ul. Pascoli.
Žalostno vest sporočajo nečakinja, pranečaki in drugo sorodstvo.
Trst, 6. marca 1983 (Občinsko pogrebno podjetje)
Zapustila nas je naša draga
PAOLA MALALAN por. KLJUČAR
Pogleb bo v torek, 8. marca, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo mož Stano, mama Vmcenza, sestra Anica, zet Marino, vnuk Dimitri ter drugi sorodniki.
Trst, 6. marca 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Nenadoma nas je zapustila naša draga
JOSIPINA - NINA ŠKABAR vd. PURIČ
Žalostno vest sporočajo: sin Silvester, hčeri Marta in Ema z družinami in drago sorodstvo.
Uro in dan pogreba bomo javili.
Veliki Repen, 6. marca 1983
... ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
ANGELE GULIČ vd. REGENT
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
VSI NJENI
Kontovel, Trst, 6. marca 1983
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega
DAVIDA GABROVCA
Posebna zalivala župniku Markuži, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoče družine Gabrovec in Dermif.
Mavhinje, Tržič, Trst, Melbourne, 6. marca 1983
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
KARLA GOMBAČA
(vojnega invalida)
Posebna zahvala g. župniku Miklavcu, pevskemu zboru iz Boršta, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI
Katinara, 6. marca 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame
MARE PERHAVEC vd. FERJANČIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in prispevke v dobrodekie namene ali na kakršen koli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala ga. Vojki Ukmar za vsestransko pomoč v teh težkih dneh.
Srčna hvala pevskemu zboru »Drago Bajc* in vsem, ki so se udeležili pogreba v Trstu in v rojstni Vipavi, kjer mama počiva od petka, 4. t.m.
Še enkrat hvala vsem.
Neva, Sonja, Dušan, Zoran, sestra, brat in sorodstvo.
Trst, 6. marca 1983
V SREDO SE BODO PO NAŠIH VASEH SPOMNILMVIA TA DOGODEK
Pred 40 leti so fašisti prisilno mobilizirali nad 600 naših mladeničev v posebne bataljone
V	letu tolikšnih pomembnih obletnic se te dni spominjajo dogodka, ki je v večini naših ljudi še živo in boleče zapisan v spominu. Devetega marca 1943. leta so fašistične oblasti prisilno odgnale v posebne bataljone kakšnih 600 mladincev iz Brega in s Krasa. Od tedaj je preteklo štirideset let, preživeli mobiliziranci pa se dogodka še natančno spominjajo in ga ravno te dni v duhu ponovno doživljajo v vsej njegovi kruti vsebini. Osmega marca 1943 je bil pustni ponedeljek. Mladeniči letnikov 1924, 1925 in 1926 (nekateri še prav otroškega videza) so šli tudi tistega dne mimo na delo, vendar se je še pred poldnem razširila vest, da so fašistične oblasti dale orožnikom ukaz, naj jih zberejo in prepeljejo v Trst na vojaški prezidij. Mnogi od njih, ki so bili zaposleni v mestu, so prihod domov zavlačevali, ker so menili, da jih doma že ča kajo karabinjerji.
Na glavnem trgu v Dolini je bi lo pod večer zelo živahno, kajti v Dolino so prispeli fantje iz So eerba, Kastelca in drugih bolj od daljenih vasi na Krasu, ki so spa dale pod dolinsko okrožje. Dolinski mladeniči so imeli to prednost, da so tisto noč še prespali doma. Devetega marca ob deseti uri dopoldne. pa so jih na trgu že čakali vojaški kamioni, na katere so naložili cvet breške mladine in ga odpeljali v mesto. Prvo noč prisilne mobilizacije so fantje prespali v vojaški kasarni v Rojanu, nekateri pa na prezidiju. Zjutraj so, korakajoč skozi mesto prispeli na železniško postajo, kjer jih je že čakal vlak. ki jih je nato odpeljal v Aquilo. kjer je bil sedež posebnih bataljonov. Samo iz dolinske občine jih je bilo kakšnih sto, vseh skupaj pa kot rečeno približno 600.
V	Aquili so jih razdelili na tri kompanije in jih najprej namestili v kasarni «De Amicis«, naslednje dnj pa so jih razporedili v dvanajst manjših kasarn, ki so bile predhodno namenjene angleškim vojnim ujetnikom.
Prve dni junija so prvotne kom-Panije reorganizirali in jih oštevilčili s 401. 402 in 403. Enoto 401 so premestili v San Demetrio, enoto 402 v San Eusaneo Farganese, enoto 403 Pa v Celano. Po desetih dneh biva-
Bivši mobiliziranci dolinske občine na srečanju ob 30-letnici odhoda v posebne bataljone
Tretja mladost vabi na nastop na stadionu «1. maj»
V	zgodovini tržaškega slovenskega špoita bo to prvič, da nastopajo telovadkinje, ki imajo že 60, 70 in tudi 80 let. Presenetljivo dejstvo je, da so te zadnje med najboljšimi.
V	torek, 8. marca, ob 17. uri. bo v telovadnici na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu javni nastop telovadkinj s sodelovanjem deklic telovadnega odseka ŠZ Bor in upokojenk KRUT. Me upokojenke pridno in vztrajno vadimo pod vodstvom naše prijazne in prizadevne profesorice z željo, da bi naš nastop vsestransko dobro u spel, njej in nam v čast in zadoščenje.
Med radovednimi gledalci bodo seveda v prvi vrsti naši družinski člani: boljše polovice (kdor jo še ima), hčerke in sinovi, vnukinje in vnuki — teh je še kar precej — in morda še kak pravnuček.
Posebno pa so vabljeni upokojenke in upokojenci, ki se nam niso še pridružili. Ko nas bodo gledali, bodo morda izginili vsi tisti nepotrebni predsodki in si bodo zato zaželeli biti tudi sami v naših vrstah. Čim prej bodo to storili, tem bolje bo zanje in čim več časa se bodo ohranili mladostne!
Torej nasvidenje v torek in vsem mogočni športni zdravo!
Olga Ban
Gledališča
• Na sedežu združenja Italija - SZ bo jutri, 7.3. ob 18.30 predavala prof. Lia Hodiakova, ki poučuje na moskovski univerzi.
nato V Prebenegu Mačkoljah Do <«i*‘i"»i»>»n»l*1,1,',llll|0|ioin|i|iiHil,m1milMi,in,l,,i,|,,ii|,""m"...............................iiiiiihiihiiii...nimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimiliilitlll
mju, Ricmanjih in v Borštu, kjer bo sklepni del v družabnosti in obujanju spominov.
(ris)
Naši dijaki na TV oddaji
V okviru priljubljene popoldanske oddaje »Tandem«, ki je na sporedu vsak dan na drugi italijanski televizijski mreži,-so v petek nastopili tudi dijaki 5. A razreda slovenskega znanstvenega liceja «France Prešeren«. Oddajo namreč razgibavajo razne igrice (vsak dan različne), nastopajo pa dijaki raznih italijanskih šol. Zadnje čase so uvedli tudi zveze z ostalimi televizijskimi sedeži v raznih italijanskih mestih in izbira je padla tudi na Trst.
Naši dijaki so morali razmo-trivati rebuse, v Runu pa so se jim zoperstavljali vrstniki iz Modene. Moramo reči, da so se naši mladinci dobro izkazali, saj so izenačili «tekmo» z nasprotniki iz Modene in odnesli tudi lepe nagrade. Vsekakor pa gre opozoriti tudi na dejstvo, da so ob koncu oddaje v pozdrav zapeli himno «Lepo je v naši domovini biti mlad...«, seveda v slovenščini. Tudi taki nastopi dajejo možnost, da širša italijanska javnost kaj izve o naši prisotnosti na tej zemlji, čeprav o tem ni bilo govora. Kljub vsemu gre pozdraviti pobudo RA1 in pohvaliti voditelje «Tandema».
Skupina «Stu ledi» danes v Križu
Na povabilo KD Vesna bo danes popoldne nastopila v kriškem domu Alberta Sirka tržaška folklorna skupina «Stu ledi«, ki bo predstavila občinstvu slavnostni program 10-letnice delovanja Prireditev pod naslovom «Stu ledi nej pride nu-ter ...» se bo začela ob 17.39.
Danes več prometnih omejitev v Lonjerju
Ker bo danes v Lonjerju in . njegovi okolici kolesarska dirka, bodo od 1C. do 17. ure v veljavi i nekatere prometne omejitve Tako bo med 10. in 13. ter med 15.30 in 17. uro uvedena enosmerna vo j žnja (proti Lonjerju) na od-eku. ki gre od hišne številke 262 na j Lon jerski cesti do Bazoviške ceste.
! Od 11.30 do 13.30 bo zaprt za ves i promet odsek, ki gre od bištfe ! številke 272 na Lonjerski cesti do Ul Marchesetti pod katinarsKim pokopališčem. Prav tako med H.30 ! in 13.30 bo na odseku Lonierske
V PETEK V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU
VERDI
Danes ob i6. uri (red D) četrta predstava baleta «Les intermit-tences du coeur« Rolanda Petita v posvetilo Marcelu Proustu. Izvajal bo Državni balet iz Marseilla. Skupino vodi Jacques Bazire.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri Podrekove lutke predstavijo «Lunin svet» Carla Goldonija. Glasba: Joseph Haydn in Silvio Donati. V abonmaju odrezek štev. 10. Jutri zaprto zaradi počitka.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	četrtek, 10. t.m., ob 20. uri: Milan Kundera «Burka», red S četrtek in izven, v gledališki dvorani v Solkanu.
V	četrtek, 10. t.m., ob 20 uri: Peter Turrini «Lov na podgane». red S - četrtek in S - petek B ter izven v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Sprejemni dvorana
Do 8. marca: Razstava — Kulturne dragotine Slovenije.
Mala dvorana
V	sredo, 9. in v četrtek, 10. t.m.,
ob 19.30: Vsakdo sleče svojo kožo, vsakdo odstre ozvezdje svoje.
Okrogla dvorana
Danes, 6. t.m., ob 19.30: Georg Buohner «Vojček». Premiera.
SEJNA DVORANA I
V	torek. 8. t.m.. ob 17. uri: Peter Može «Nastanek in razvoj umetnostne galerije*.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankar jevega dnr ,a v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9 do 11 in od 16. do 211. ure. ob sobotah od 9 do 11 ure in pred pri četkom irpd stave.
KD KRAŠKI DOM
priredi danes. 6. t.m., ob 18. uri v občinski telovadnici v Repnu gostovanje dramske skupine Jaka Štoke Prosek - Kontovel z igro
ČUK V NEBESIH
Vabljeni!
Restavracija
SLAVKO
KONTOVEL
sporoča, da ponovno
redno
obratuje,
Telefon 040/225393
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv.
Frančiška 20/2
vabi v torek. 8. marca, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na večer
PODOBA IN GLAS
NECE FALK
Otvorili bomo fotografsko razstavo TONETA STOJKA s portreti Nece. Neca bo i apela svoje zadnje pesmi
KD VESNA
vabi v sredo, 9. 3.. ob 20.30 v dom A. Sirka v Križu na
NASTOP GOJENCEV GLASBENE MATICE
v nedeljo, 13. 3., ob 17.30 v iste prostore na kulturni spored ob predstavitvi knjige Miroslava Košute
TRI IGRE ZA GLAS
Jutri. 7. marca, od 18. do 20. ure se prične tečaj
JOGE
višje stopnje
na sedežu Slovenskega kluba v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška
Kino
Izleti
Privlačno srečanje z ustvarjalko lutk
Svoja dela bo predstavila Agata Ereyer-Majaron
Na pobudo SKD Tabor bodo v petek, 11. marca v openskem Prosvetnem domu odprli razstavo lutk in odrskih scenografskih zasnov umetnice Agate Fre.ver - Majaron. Umetnico ho ob 20. uri predstavil Marjan Belina iz Ljubljane, priotvoritvi pa bosta sodelovala čembalistka Dina Slama in čelist Edi Majaron. Razstava bo odprla do 20. marca.
Razveseljiva je sleherna priložnost, ki povezuje ljudi ob meji v skupno kulturno doživetje. V petek nam ga bo omogočila s predstavitvijo svojih lutk in odrskih scenografskih zasnov likovna umetnica iz akademske šole Franceta Mihe-
preskušanja je razvila izjemno, tenkočutno razumevanje obeh umetnosti, likovne ter gledališko-lutkovne.
Pri tem svojih zamisli nikdar m eksperimentator sko vsiljevala (pa čeprav gre v mnogih njenih zamisli za prav pogumne poskuse), vselej
ceste med hišnima številkama 263 in 283 prepovedano ustavljanje in seveda tudi parkiranje vozil na obeh straneh cestišča.
..........................»..»m.................n....n...........
USPELO PETKOVO SREČANJE SPOT
liča AGATA FR E V ER - MAJARON, j jih je prilagajala dramaturški za Dvanajst let je vso svojo ustva- ! misli postavitve, kjer je razumela rjalnost, občutljivost in domiselnost j poezijo prav tako dobro kol humor posvetila temu čarobnemu gledali- i in grotesko. Pri tem je neskončno škemu svetu in likovno kreirala dva- j nežno iskala občutljivo pol liitkov-indvajset uprizoritev za slovenske j nega sveta do otroškega razumevala jugoslovanske odre, ki so se z nagradami vračale tudi iz tujine.
Pri tem se ni omejila le na lutkovni oder. Ustvarjala je tudi za televizijo in celo za koncertni oder (Peter in volk S. Prokofjeva). Na tej poti je nenehno odkrivala vse vabljive možnosti lutkovnega oblikovanja, ki lahko dopolnijo likovni izraz. Na tem. področju nenehnega
’ nek. Scenografsko postavlja lutke I v kar najbolj primeren, adekvaten I svet — pa naj bo to zgolj temno j ozadje, zgolj nakazano prizorišče. j Najlepša pa je tedaj, kadar ogrinja lutke v neotipljive, a premišljeno | izbrane barve tenčic. Iz tega sveta nam kar naprej lušči in posreduje njegove lepote.
Škoda, da openska predstavitev ne more zajeti vsega njenega dela. Slutimo pa ga. In ob tem velja povedati, da je bilo skromno slovensko lutkovno gledališče vse skozi srečno deležno naklonjenosti vrste naših najvidnejših likovnih umetnikov (tudi, na primer, njenega učitelja Franceta Miheliča). AGATA F RET ER si je v tej plejadi žago tovila svetlo mesto.
STANKA GODNIČ
SREČANJE Z UDELEŽENKO ZMAGOSLAVJA NA PAMIRJU
bja v Čelani pa v Foggio na letališče. Tu je med bombardiranjem iz-gubil življenje Pepi čuk iz Doline.
Enoto št. 401 so čez čas preme stili v Orio blizu Brindisija, kjer so
Dan žena je mogoče proslavljati , na več načinov, člani in članice Slovenskega planinskega društva so ga proslavili v petek zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu na zase najbolj primeren način: iz Ljubljane so povabili udeleženko jugoslovanske ženske odprave na Pamir, Marijo Perčič - Štremfelj, ki je ob zelo lepih barvnih diapozitivih predavala o tej vsestransko uspešni odpravi. Mimo «športne» zmage, saj so naše alpinistke osvojile alpinistično izredno zahteven «Pik komunizma«, se udeleženke tega podviga opravile drugo, dosti važnejšo zmago, in sicer zmago nad skepso in dvomi vseh predstavnikov uradnega in isti-
pač trdili, «kaj bodo ženske same plezale«... Da je žal taka, imenu-
Protj morebitnemu angleškemu izkrcanju v tem kraju. Tu je za tifusom umrl mladenič iz Orleka pri Sežani. Ko se je (»čutil slabo in je ^prosil z.a zdravniško pomoč, ga je zdravnik nahrulil z «Lavativo!» (De Ihmrznež). Enota št. 402 pa je šla v Kalabrijo
Tako so naši fantje dočakali osmi september 1943. Posebni bataljoni pa s? Po tem datumu (»stali pravi iz-v>r novih moči za narodnoosvobodil-no borbo v Jugoslaviji. Pripadniki Posebnih bataljonov so se namreč Jakoj organizirali v prekomorske Prigade. Iz enot 401 in 403 sta se formiral; prva in druga prekomor-?ka brigada, tisti pa. ki niso prišli v poštev za ti dve. so bili po-vključeni v tretjo prekomorsko
Prigado.
Znano je, da so posebno borci pr-^e in druge brigade plačali hud krvni davek ob izkrcanju na Korčuli.
Nekateri pripadniki enote 402 pa so se po razpadu vrnili domov, Vendar jim je bila usoda nemila,
. a postaji v Mestrah so jih za-Jeli Nemci in jih odvedli v kon-centraeijska taborišča v Nemčijo.
Takšen naj bi bil torej bežen sP'«Tiin na dogodke izpred štirih desetletij. Bivši pripadniki poseb-nega bataljona iz dolinske občine se bodo na prisilno mobilizacijo spomnili v sredo. 9. marca s kratko slovesnostjo in s skupno večerjo v Borštu pri Leni. Ob 15. uri se “odo možje tistih letnikov zbrali P® trgu v Boljuncu. od koder bodo P°nes!j venec na glavni spomenik v občinskem Spominskem (jarku, P sto pa obšli vse vasi v občini, ^stavili se bodo najprej v Dolini,
jemo jo vsaj neumestna in neprimerna, trditev tudi istitucionalizira-na pa priča dejstvo, da mora v Sovjetski zvezi, kamor so se naše alpinistke odpravile, vsaka plezalka, ki se odpravi na alpinistično turo, imeti s seboj dva alpinista (!). Jugoslovanske alpinistke so se na izredno zahtevno turo odpravile same. bazo so sicer morale klicati trikrat na dan, ob velikem začudenju ter nato nepopisnem veselju javnosti, so v svojem namenu uspele ter, kar je najvažnejše, dokazale, da lahko, (če se jim zljubi) plezajo same. To je za nekatere hud precedens.
Večer je predstavila prof. Marin ka Pertot. po majhnem slavju pa, na katerem so prisotne članice SP
Nadjo in Dragnta Gregorija je osrečila prvorojenka
JESSICA
Srečnima staršema čestita-jo, mali Jessici pa želiio c bi lo zdravja in sreče v življenju nona Marija, nono Servo. pranona Alojzija in stric Igor s ženo.
Na tržaški medicinski fakulteti ie diplomirala SUSANNA
GHERLANI - ZANETIT Čestitajo n
mož. starši in sorodniki.
DT simbolično prejele mimoze s strani mladega planinca, je študentka biologije v Ljubljani Marija Perčič - Štremfelj prisrčno, pristno ter nekoliko hudomušno in duhovito prikazal kaj vse so doživljala jugoslovanska dekleta na poti proti težki alpinistični zmagi. Vrh so o-svojile v alpskem slogu, torej brez počasnega «obleganja» vrha z baznimi tabori, ko veš, da imaš samo dve alternativi, za katere se moraš takoj odločiti: naskok ali umik, ali točneje, zmaga ali poraz. Marija Perčič - Štremfelj in ostale so zmagah. ostal je lep spomin, športna zmaga, in čisto droben opomin...
D. J.
njo, Iti je prav pogosto tudi razu . mevanje odraslih. Uhojenih poti skorajda ni hodila, posvetila se je iskanju novih oblikovalnih sredstev in materialov, prefinjenemu izboru barvnih skal in. seveda. čimboVših možnosti za animacijo, za oživitev lutke.
Naravnost klasičen je v tem pogledu njen imenitni dosežek z lutko jazbečarja Tobije, za katerega je izbrala v spiralo zavito vrv in mu omogočila animacijski vrh. Ker ne gre za naštevanje, pač pa za impresije z razstave, se moramo vsekakor ustaviti vsaj še pri njenem oblikovanju Levstikovega Martina Krpana za mostarsko gledališče. Za junake te naše klasične povesti je duhovito našla rešitev v likovni tradiciji neposredne Levstikove doma diske okolice, v Sodražici, v njem tradiciji pletarske obrti ter s tem intuitivno dosegla karakterne poteze, ki jih je junakom dunajskega dvora cesarja Janeza vdihnil veliki slikar Hinko Smrekar.
Seveda pa AGATA FREYER išče kompleksen gledališki likovni uči-
Brunu in Loreni se ie pridružil mali
IVAN
Iskreno Uma čestitajo strici in lete černjava.
KD VESNA
vabi danes, 6. 3., ob 17.30 v dom A. Sirka v Križ na prireditev
«Stu ledi
nej pride nuter...»
TFS «Stu ledi« bo izvajala slavnostni program ob 10-letni-ei obstoja.
Razna obvestila
Danes, 6. t.m., ob 17. -i bo v Ma rijinem domu pri Sv. Ivanu prhe ditev v okviru Dneva skavtizma. Na ogled bo tudi razstava o jamah, ki so jih obi: kai' izvidniki in vodnice. Razstava bo odprta še v soboto. 12. t.m.. od 15. do 17. ure.
Ob 40-letnici prisilnega izgnanstva slovenskih mladincev letnikov 1924-25 26 v posebne bataljone se priredi za področje vzhodnega in zahodnega Krasa družabni večer. Kdor se še ni prijavil naj telefonira v Zgonik na št. 229-120.
ZŽI - UDI Opčine priredi v torek. 8. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah proslavo medna rodnega dneva žena. Govorili bosta: Ester Pacor in Lili Čebulec. Nastopala bosta ženski in moški pevski zbor Tabor. Ob koncu veselo razpoloženje ob zvokih The Lordsa.
tappeila Underground 18.00 «The london rock & roli show» — Režija Mick Jagger — londonski rock koncert.
Ariston 16.00 «Querelle de brest«. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Eden 16:30 «La storia di Piera». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Chi osa vince«.
Grattacielo 16.00—22 15 «In viaggio con pap;i». A. Sordi, C. Verdone.
Fenice 15.30 «Vado a vivere da solo«. Jutri ob 17.00.
Mignon 15.00 «Kaan principe guer-riero«. Jutri ob 16.30.
Filoflrammatico 15.00 «Calde labbra sul mio corpo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Victor Victoria«. Barvni film.
Canitol 16.30 «Executor«. Barvni film za vse.
Cristallo 16.00 «11 tempo delle mele II.». Jutri ob 16.30.
Moderno 16.00 «Spetters«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30-21.30 «Mary. Mary! L'insaziabile». Prepovedan mladi ni pod 18. letom:	-• • -
Vittorio Veneto 15.15—21.15 «Bole:
Lnmiere 15.30 «Rbcky II.». S. Stal-lone. Jutri ob 16.00.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Lonjer - Kalinara vabi na prireditev ob prazniku dneva žena. ki bo v torek, 8. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih.
KD Ivan Cankar vabi v petek. 11. t.m.. ob 20.30 na srečanje ob 8. marcu. Krajšemu kulturnemu sporedu bo sledila družabnost.
KD F. Prešeren iz Bnljunca obve šča. da se bo v kratkem pričel nov plesni tečaj. Vsi zainteresirani, naj se od četrtka. 10. marca, vpišejo pri Lauri v mlekarni.
KD Rovte - Kolonkocev vabi v torek. 8. marca, ob 18. uri, ob priliki mednarodnega dneva žena. na srečanje in razgovor med mladimi in starejšimi ženami, ki bo v prostorih društva. Sledila bo prosta zabava in večerja.
KD Primorsko Mačkolje sklicuje redni občni zbor v četrtek, 10. mar ca t.l., ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni vsi člani in pri iatelji društva.
Zveza žena iz Bazovice vabi danes, 6. t.m., ob 18. uri \ kinodvorano v Bazovici. Nastopa dramska skupina PD Slovenec iz Boršta z veseloigro Jaka Štoke: «Ne kliči vraga«.
Izlet v Firence in Pisloio priredi Klub prijateljev Jadrana, in sicer v soboto. 23. in nedeljo, 24. aprila letaš. Cena izleta je 57.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri pa tovalnem uradu Aurora v Trstu, v trgovini čevljev Malalan na Opčinah in v cvetličarni Nadja na Proseku.
KD Rovte - Kolonkovec sporoča zainteresiranim, da je vpisovanje za dvodnevni izlet, ki bo 24. in 25-aprila k Plitvičkim jezerom, ob po nedeljkih. sredah in sobotah od 19.30 do 22.00 na društvenem sedežu, ali po telefonu št. 827-808.
Združenje Union priredi enodnevni izlet ob priliki praznika «Dneva žena« dne 13. marca v Polcenigo -Casarsa. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30/TI. vsak dan razen sobote od 17. do 20. ure. Telefon 64459 ali 732838.
OBVESTILO
IZLETNIKOM
Izletnike, ki ■ so se prijavili za naša izleta v Turčijo in na Gradiščansko obveščamo, da bo plačilo drugega obroka vpisnine jutri, 7. marca, in sicer od 9. do -2. ter od 15. do 17. ure na upravi našega dnevnika — Ul. Montecchi 6.
Zaradi uskladitve datuma od hoda prosimo še posebej za Turčijo vpisane izletnike, da se a menjenega dne zglasijo osebno.
Uredništvo
Razstave
V mali galeriji v Sežani je odprta, v sklopu mednarodnega praznika Dneva žena, razstava Kraške umetne obrti družine Doljak iz Nabrežine.
f Čestitke
Danes praznuje MIKELE svoj rojstni dan. Na ta dan mu iz vsega srca voščijo in kličejo še na mnoga zdrava in vesela leta Dunja, Piero in Elena.
n.......................................................................................................iiiiiiimitiiniiiiiiiiimmiitiiiHiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiimiiimmiimiiniiiiiMiiiitiiiiiiiMiHiHiHiimiimiiiiiiiiimiii
Danes, NEDELJA, 6. marca
DANICA
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.57 — Dolžina dneva 11.22 — Luna vzide ob 1.09 in zatone ob 10.27.
Jutri, PONEDELJEK, 7. marca
TOMAŽ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.9 stopinje, najnižja 3,2 stopinje ob 18. uri 8 stopinj, zračni tlak 1029.4 mb ustaljen, brezvetrje, vlada 67-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Caro! Pregara. E'ena Bellante. Giulio Monticolo, Valentina Volpe, Giacomo Mazzuia, Aliče Zorzenon.
UMRLI SO: 62-letna Iolanda Bordon por. Franco, 75-Ietni Nicolo Pa-storicchio, 82-letna Anna Musini vd. Roechelli, 79-letni Marino Giassi, 981etna Rita Žohar, 78-ietna Berta Madrussan vd. G reza r, 56-letna Margherita Stenta vd. Salvaneschi, 58-letni Giuseppe Poropat, 87-letni Giusto Cappello, 70-letni Oliviero Gutman, 59-letna Paola Malalan por. Ključar, 58-letna Stellia Mazzo-rana, 80-letni Mario Prinz, 71 letna Ljudmilla Malic por. Zorini, 78-letna Liudmilla Bernettich vd. Fabris, 72 letna Olivia Floridan vd. Ilias. 71-letna Maria Argia Mercandel, 90-letna Antonia Zugna vd. Vergerio, 72 letna Giuseppina Cernigoi vd. Cok, 76-letna Allegra Salonicchio vd. Nacson, 51-letni Marino Abbondan-za. 49-letna Ondina Bidoli por. Gere-mia, 79-letna Emma Tibbias vd. Stok, 77-letni Agostino Calzi, 59-let-ni Luciano Moše, 74 letni Mario Li-uussi.
Včeraj« danes

OKLICI: finančni stražnik France-sco Vaccaro in gospodinja Gaetana Ciccone, inženir Igor Fabian in zdravnica Federica Fonzar, finančni stražnik Giuseppe Dambra in delavka Angela Piazzola, zdravnik Fa-bio Maria Turchetto in univerzitetna študentka Erika Ghez, uradnik Enrico VVidmar in uradnica Barbara Ramani. upokojenec Guglielmo Goleč in upokojenka Enrica Trevi-san. uradnik Giorgio Cattaruzza in vodja pralnice Evelina Ragagnin, klepar Gianfranco Scuderi in trgov-
prijatelj
fotoamaterjev'
ul. MAZZINI 51 ®73)111
ska pomočnica Luciana Mizigoi, geometer Massimo Contento in brezposelna Eulvia Rizzo. prodajalec Luciano Riccobon in prodajalka A-lessandra Lofano, kmet Flavio Furlan in uradnica Serenella Garbeis. elektrotehnik Roberto Turco in vrtnarica Daniela Fabris, študent Clau-dio Scolini in študentka Patrizia Zup pel, natakar Giancarlo Tomini in internistka Daniela Poiani, uradnik Giulio Delise in novinarka Elfriede Rozhon, terapevt Salvatore Pilato in terapevtka Lucia Bevilacqua, pri-staniščnik Sadko Cossutta in frizerka Adriana Ruzzier, uradnik Raf faele Vitiello in učiteljica Miriledi Tempo, učitelj telesne vzgoje Fulvio Dolcetti in študentka Rossana Ba biči.
Ul. Commerciale 26, Trg XXV aprila 6. Sesljali, Opčine. Milje (Lungoma-re Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX septembra 4, Ul. Bernini 4.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39. Trg Unita 4.
ZA VAŠO POROKO ...
«F0T0GRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, UL Oriani 2 (Barriera)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX septembra 4. Ul Bernini 4. Sesljan. Opčine. Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine- tel 211001; Prosek: tel 225 141: Božje polje. Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200 121: Sesljan: tel. 209 197
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službe od 21. do 8 ure tel 732 627. predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20

FV GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
PIERO CHIARA
DELITEV
komedija v dveh dejanjih Režija:	MARIO URŠIČ
DANES, 6. marca, ob 16. uri — ABONMA RED C (prva nedelja
po premieri);
v sredo, 9. marca, ob 20.30 — ABONMA RED D (mladinski v
sredo);
v četrtek, 10. marca, ob 20.30 — ABONMA RED E (mladinski v
četrtek);
v petek, 11. marca, ob 20.30 - ABONMA RED A (premierski);
v soboto, 12. marca, ob 20.30 — ABONMA RED B (prva sobota
po premieri).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
OBDOBJE IMPRESIONIZMA V SLOVENSKEM SLIKARSTVU
ki bo v sredo. 9. marca 1983, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v TRSTU.
Predavaj bo dr. TOMAŽ BREJC.
V okviru DNEVOV KAJ lUE
vabi Tržaška knjigarna v torek. 8. t.m.. ob 18. uri na
SREČANJE S KNJIŽEVNIKI
Marijem Čukom. Aleksijem Pregarcem in Zoro Tavčar-Rebiilo
ki bodo predstavili in podpisovali svoje nove knjige.
Sodeloval bo tudi TRŽAŠKI OKTET.
Vabljeni!
LOTERIJA					
BARI	72	58	53	78	20
CAGL1AR1	59	76	19	51	77
FIRENCE	25	66	30	62	35
GENOVA	3	18	21	70	84
MILAN	5	21	18	12	52
NEAPELJ	11	59	27	22	41
PALERMO	32	38	83	57	27
RIM	66	27	57	60	33
TURIN	55	81	77	18	84
BENETKE	89	14	13	9	42
ENALOTTO					
2X1	111	X 2 X			2 X X	
KVOTE 12 — 19.238.000 lir. 11 —	591.300	lir.
10 -	58.200	lir.
Tudi letos tradicionalno darilo Tržaške knjigarne DO 12. MARCA
dnevi knjige
Vsa slovenska književnost, strokovni priročniki, plošče, kasete in vse ostale knjige tudi do 50% popusta — Ne zamudite te izredne priložnosti!
TRŽAŠKA KNJIGARNA — UL. SV. FRANČIŠKA 20
Zveza vojnih invalidov NOV — Odbor
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju PRIREJATA TRADICIONALNI DVODNEVNI
IZLET
dne 28. in 29. maja 1983. Obiskali bomo Zagreb. Karlovac, Petra vo goro. Delnice in Kraljevieo.
Vpisovanje in vse informacije do 11. marca 1983:
—	v Trstu na sedežu ZV1 NOV, Ul. Montecchi 6. tel. 795136;
—	v Gorici v Ul. Malta 2, tel. 84644.
ZA LISTEK V MESTNEM PROMETU ODSLEJ 350 UR
0 avtobusih je v teh dneh precej govora: podražitve, nove proge, združitev podjetij
v
Zelja po racionalizaciji mestne shiibe v Gorici, vendar ne na račun sedet njih uporabnikov - Nujna združitev treh avtobusnih podjetij v eno samo
V teh dneh so se spet podražile vozovnice tako na mestnih kot na medkrajevnih avtobusnih progah. O podražitvah je sklepala deželna vlada in morajo stopiti v veljavo najkasneje do 15. marca. V Trstu so vozovnice v mestnem prometu že podražili. Isto so napravili zasebni avtoprevozniki na medkrajevnih progah v videmski in pordenonski pokrajini. V Gorici bomo odslej plačevali vožnjo z mestnim avtobusom 350 lir namesto dosedanjih 300. Podražitev bo stopila v veljavo ta teden. finska tarifa za mestni promet bo veljala tudi v Tržiču (sem sodijo tudi avtobusne zveze z Ronkami in Doberdobom), Vidmu, Pordenonu. V Trstu pa stane vozovnica 400 lir.
Do 10. marca bodo račune za podražitev vozovnic napravili tudi v pokrajinskem avtobusnem podjetju. V tem podjetju odlašajo s poviškom, kajti novi deželni pred piši uvajajo poleg podražitve tudi novost v obračunavanju. Dosedaj je namreč veljalo to, da je veljala enaka cena za vožnje z medkrajevnimi avtobusi tudi če je bilo več postajališč v istem kraju. Od slej pa bo veljala čisto kilometrsko obračunavanje in kjer je vas dolga z dvema ali tremi postajališči bodo cene za vožnjo različne To bo v marsikaterem podjetju povzročilo zmešnjave.
Podražijo se tudi abonmajske vozovnice take v mestnem prometu kot na medkrajevnih progah. V zadnjih dneh je bilo precej govora o višini podražitev, še pred zaključkom lanskega leta je bilo rečeno, da je treba v letu 1983 po dražiti vozovnice za povprečno 13 odstotkov. To upoštevajoč dobronamerne vladne predpise o zajezi tvj inflacije. Ker pa so z odločitvijo odlašali so se podjetja zna šla v težavah, kajti v devetih in pol mesecih, ki ostajajo do konca letošnjega leta morajo nadoknaditi zamujeno. Zaradi tega so podra žitve približno dvajsetodstotne, ponekod so cenike zaokrožili, obi čajno navzgor.
Podražitev bo seveda povzročila negodovanje med uporabniki, se posebej med tistimi, ki najbolj pogosto uporabljajo avtobuse, t.j. med dijaki, delavci in upokojenci.
Ker smo pri avtobusih omenimo še dap se v Gorici v zadnjem času precej govori o izboljšanju mestnega avtobusnega prometa Nastajajo namreč nove"potrebe. V naselju Sv. Ane živi danes pri bližno 6.000 ljudi. Med temi je kar
precej starejših, saj so se v nova stanovanja v tem naselju preselile iz drugih mestnih predelov mnoge družine, tudi starejše. Ta predel je z avtobusi zelo slabo povezan z mestnim središčem. Avtobus pride le 22-krat dnevno v to naselje s presledki okrog 50 minut. Premalo je tega. Zaradi tega prihajajo tako na občino kot na mestno avtobusno podjetje upravičene kritike in protesti. V podjetju so sedaj pripravili načrt pomnoženja dnevnih prog iz središča v to naselje in najbrž bo treba tudi spremeniti smeri vožnje, kajti sedanja postajališča najbrž ne odgovarja jo v celoti. O tem so govorili v občinski komisiji za splošna vprašanja pred nekaj dnevi.
Vendar pa se čujejo v neKaterih krogih težnje, da bi morali zmanjšati število voženj na drugih progah, da bi tako pridobili avtobuse za vožnje v naselje Sv. Ane. Nekateri celo predlagajo, da bi se vožnje na progi štev. 1, ki po-
vezuje Štandrež s kolodvorom. Travnikom in Svetogorsko ulico, zmanjšale in da bi sedanji pre sledk; 12 minut prišli na 20 minut. Nekateri pa predlagajo, da bi se proga v celoti omejila na relacijo Travnik . kolodvor in da bi omejili število voženj do Štandreža in do Svetogorske ulice. To bi bilo nesmiselno, saj se na tej progi, ki povezuje vse mesto, vozi nad tri četrtine vseh potnikov, ki uporablja .jo mestni avtobus. Treba je seveda izboljšati vožnjo z avtobusi, vendar ne na račun že ustaljenih uporabnikov.
Avtobusna služba v Gorici in na Goriškem se bo pocenila takrat, ko bo prišlo do toliko zaželene združitve treh avtobusnih podjetij na Goriškem. Prav pred nekaj dnevi je tržiški župan Luigi Blasig po slal predsednikoma konzorcija za prometno območje in pokrajine ter županom Goriške pismo v katerem se zavzema za prej omenjeno zdru žitev vseh avtobusnih služb.
KORISTEN SKLEP OBČINSKI UPRAVI
Od jutri delavci na razpolago predsednikom rajonskih svetov
V kratkem izmenična prepoved parkiranja na najbolj prometnih ulicah
Z jutrišnjim dnem bodo predsednikom rajonskih svetov na razpolago občinski delavci, ki bodo opravljali nujna dela na področju posameznih rajonov. Gre za izvajanje sklepov o decentralizaciji in za va lorizacijo rajonskih svetov. Predsedniki rajonskih skupščin imajo nalogo, skupno v drugimi člani rajonskega sveta, da označijo dela, ki jih je treba napraviti v vsakem kraju. Delavci bodo na razpolago po dva ali tudi več dni v tednu v posameznih rajonih. Kjer ne bodo sami zmogli zahtevanega dela, tam bo priskočila na pomoč posebna delovna skupina. V prvih tednih bo po en delavec na razpolago vsak četrti dan. potem pa bodo v večjih rajonih na voljo trikrat tedensko, v manjših pa le en dan tedensko.
Kmalu bodo tudi v predmestja poslali pred približno tremi meseci nabavljen stroj za čiščenje odtočnih kanalov. S tem strojem sta v tem pičlem času dva delavca napravila toliko dela. kot bi ga najbrž cela delovna skupina ljudi napravila v enem letu. Na županstvu pravijo, da se je strošek 100 milijonov lir
za nabavo tega stroja zelo izplačal. V mnogih ulicah so očistili kanale, ki so bili že dolgo let umazani.
V kratkem nabavi občina še novo vozilo za čiščenje ulic. Tudi ta bo stal okrog sto milijonov lir. V kratkem bodo v glavnih mestnih ulicah postavili table, ki bodo prepovedovale parkiranje vozil V izmeničnih dneh. Vsak drugi dan bodo namreč čistili s tem novim strojem te najbolj prometne ulice in zaradi tega ne bodo smela tam biti parkirana vozila. To bodo vse ulice od Kata-rinijevega trga (Pellico, Koren, Carducci, Travnik, De Gasperi, Sau-ro. Duca d'Aosta, Di Manzano, oba korza. Ascoli). Na županstvu so mnenja, tako nam je dejal odbornik Jakončič, da bo mesto bolj čisto in da bodo to delo lahko napravili z minimalno delovno silo.
■iiiiiiimiiiiiiininfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiitiniifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiN
TISKOVNA KONFERENCA TURISTIČNIH FUNKCIONARJEV
Bogat program turistične propagande za ovrednotenje Gorice in naših Brd
V tisku nove reklamne knjižice - Reklamni material bodo delili v Miinchnu, na Koroškem in v Rimu • Podpora organizatorjem turističnih prireditev
Predsednik goriške letoviščarske ustanove Francesco Moise je v pogovoru s časnikarji obrazložil program te ustanove v tem letu. Prizadevali si bodo kar se da ovrednotiti podobo Gorice v italijanskih in drugih sredstvih javnega obveščanja v želji, da bi čimveč turistov prišlo v Gorico, pa čeprav samo na bežen ogled. Prizadevajo si tudi, da bi območje ustanove razširili iz gorice na vsa Goriška Brda tja do Števerjana, Krmina in Dolenj. O tem je sicer govora že precej časa, obstojajo še nekatera različna gledanja v tem ali drugem kraju, ki bi prišel v poštev. Če bi do tega prišlo bi lahko mesto Gorico in njegove znamenitosti propa girali skupno z obiskom v gostiščih, kleteh in poteh na briškem območju.
V	tisku imajo tudi reklamne knjižice. Ureja jo časnikar Roberto Joos, 54 barvnih slik je prispeval Giuseppe Assirelli. Besedilo bo v štirih jezikih (italijanščina, nemščina, slovenščina in angleščina), tiskali jo bodo v 50.000 izvodih. V knjižici bodo tudi nakazani izleti preko meje, v Novo Gorico, na Ko-stanjeviški grič in v Postojno. Precej poudarka bo danega vinu in domačim jedem.
V	načrtu imajo še drugo reklamno knjižico omejeno na briško območje. To pripravljajo v sodelovanju z briško gorsko skupnostjo. V njej bodo podrobni podatki o gostiščih.
Pred leti je za vso tako in podobno propagan(Jft,.*krbela pokrajinska turistična asfeniova.-Ta je bila odpravljena, zaradi tega morajo za to sedaj skrbeti drugi.
w Keramika Brunetta
TRŽIČ ■ Ulica C. A. Colombo 9 Telefon (0481) 72129
i«f»»r vftj«- w» (	•••• m-
Termopalex
ogrov. radiatorje ve hiše 7 ognjem kamina: od 19 000 de 30.000 Kcal/h Dobite ga lahko v verzijah: 76—96—A106.
Ventilpalex
Kamin s toplim ventillranlm zrakom z dejanskim donosom od: 500 do 900 m3/h Dobite ga lahko v verzijah: 60—76—96.
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka ?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1.	za nakup strojev In za plačilo raznih poslovnih stroškov. kredite ESA z ugodno obrestno mero;
2.	za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3.	za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4.	za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing italease.
» Banca Agricola Gorizia )	Kmečka banka Gorica
Gorica ' Korzo Verdi 51, tel. 84206/07
vam ne nudi namo denarja
Sredi marca bodo propagandni material razdelili na sejmu v Miin-chnu ter v vseh turističnih agencijah v Celovcu in tudi v drugih avstrijskih mestih. Lani izdano knjigo o Gorici bodo predstavili italijanskim časnikarjem v hotelu Hilton v Rimu 20. aprila.
Moise je še povedal, da bodo sodelovali s pobudniki že ustaljenih prireditev kot so npr. mednarodno pevsko tekmovanje, folklorna prireditev itd., želijo pa si sodelovanja tudi s slovenskimi ustanovami.
• zj«»ta»j bo druga faza (tufei r^ja*jJrfjErtefjstvir v vaterpolu'ir goriškem pokritem bazenu. Ob 10. urijrtfštfiBaft Jjr.va gopška.ekipa.in Edera iz Tršta, ob 11. uri pa druga goriška ekipa in Triestina.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Callisto Cosulich, tel. 72 480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul. Carducci 38, telefon 84 268.
Nujno obvestilo izletnikom s Primorskim dnevnikom
Izletnike iz Goriške, ki so se prijavili za potovanje s Primorskim dnevnikom v Turčijo ali na Gradiščansko v Avstrijo, obveščamo, da .je treba plačati nadaljnji obrok vpisnine, kdor tega ni še storil. Izletnike za Turčijo pozivamo, da je bil datum odhoda preložen na četrtek, 3. junija ob 12.30 v delno obratni progi kot je bilo prvotno javljeno, zato se bo cena zvišala za 46.000 lir. Zato pozivamo vse prijavljene za Turčijo naj se zglasijo na upra vi Primorskega dnevnika v Gorici najkasneje do četrtka. 10. marca, da potrdijo ali odklonijo izlet s pogoji, ki so naknadno obveljali.
Kino
(> urivu
VERDI 15.30—22.00 «Querella». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30—22.00 »Scusa se e po-co». M. Vitti. U. Tognazzi, D. Abbatantuono.
VITTORIA 16.00-22.00 »Giovani, belle, probabilmente ricche». Barvni film.
Iršič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »B tempo delle mele II.».
PRINCIPE 14.00-22.00 «ET - lextra-terrestre*.
Mora (iorica di okoticu
SOČA 10.00 »Maček iz vesolja*. A-meriški mladinšlu nKT. 16.00—
18.00	»Prihaja Ninja*. Ameriški film. 20.00 »Rdeči boogie (ali: Kaj ti je deklica)*. Slovenski film.
SVOBODA 16.00 «Maček iz vesolja*. Ameriški mladinski film. 18.00—
20.00	»Maškerada*. Slovenski erotični film.
DESKLE 17.00 «Peter in njegov zmaj*. Mladinski film. 19.30 »Vaba*. Ameriška kriminalk,..
niiiMiiitimiitiiiiitiitiiiiiiitiMtiiiiiiiiiHiittiuinittiitiniHiinmiiiMiMiMiimiimiiHiiiMmiiMiiiMMiiHiHiiiii
40 NOVIH ZADRUŽNIH STANOVANJ SO DOKONČALI V TRŽIČU
V Tržiču so včeraj voditelji zadruge Montooperaio izročili lastnikom ključe 40 novih stanovanj, ki so jih zgradili v neposredni bližini mestnega središča, nasproti nekdanjega hotela uradnikov ladjedelnice, kjer je sedaj luška kapitanija. Ta zadruga je že zgradila lani podobno število stanovanj v Ronkah. v zaključni fazi gradnje so še stanova nja v Gorici in Foljanu, še letos pa dodo začeli graditi nekaj desetin stanovanj v Gorici in Tržiču.
Na včerajšnji slovesnosti se je zbralo zelo veliko število ljudi. Spregovorili so predsednik zadruge Mondooperaio Pietro Lombardo, zatem še predsednik pokrajine Cumpe-ta, zastopnik tržiškega župana De Marchi, podpredsednik goriške hranilnice, ki je gradnjo finansirala, Trombetta, deželni odbornik za finance Zanfagnini.
Stanovanja so najsodobneje o-premljena. imajo tudi podzemne garaže. Uredili so tudi podzemni prostor •'a igre otrok.
Prireditve
Mladinski odsek KD Jezero priredi drevi mladinski ples v društvenih prostorih. Vabljeni vsi.
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem prireja danes, ob 16. uri v Križni ulici družabno srečanje. Miladin Černe bo predvajal film o Japonski. Vstop prost.
KD Jezero iz Doberdoba bo jutri ob 20. uri v društvenih prostorih posnetek »RTV Jezero dnevnik*, ki so ga predstavili ob dnevu slovenske kulture.
Doberdobske ženske bodo proslavile svoj praznik v torek, 8. marca, zvečer s kulturnim programom in družabnostjo v prostorih KD Jezero.
KD Naš prapor prireja družabnost ob ženskem prazniku v torek, 8. marca, v dvorani v Pevmi. Prijave v trgovini jestvin v Pevmi in pri Berti Pintar na Oslavju.
V prostorih KD Jezero v Doberdobu bodo danes ob 11. uri odprli razstavo gobelinov domačinke Marice Devetak Ferrari.
Včeraj-danes
Iz goričkega matičnega urada
ROJSTVA: Alessandra Gianfreda, Luca Buzzulini, Denis Mastroianni, Claudia Chinni. Gabriele Galderisi, Irene Baldassi, Patrizia Sari, Cesa-rp dell'Aquila.
SMRTI: 82 letna Jožefa Maraž vd. Klanjšček, 69 letni postajenačelnik Manlio Zanon, 85 letna gospodinja Uršula Gorkič por. Mučič, 44-letna gospodinja Beni Bartinelli.
POROKE:	uslužbenec Maurizio
Mondaini in uslužbenka Graziella Auguadra, delavec Alberto Padova-ni in gospodinja Lionella Fiegl, vulkanizer Dušan Maraž in delavka Orianna Grion.
OKLICI: železničar Kazimir Močnik in gospodinja Maria Casano, računovodja Flavio Caprara in u-službenka Daniela Doljak, upokojenec Francesco Borra in upokojenka Angela Cattaneo, uslužbenec Franco Sturzi in uslužbenka Rosamaria O-livo, električar Maurizio Negro in gospodinja Graziella Vidoz.
Prešernovi proslavi v Dolu in Ronkah
ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO
vabi na
PROSLAVO
V POČASTITEV DNEVA ŽENA
ki bo v Kulturnem domu v GORICI, v petek, 11. marca, ob 20. uri.
SODELUJEJO: Nataša Paulin z govorom o pomenu dneva, Moški pevski zbor iz Števerjana pod vodstvom Ivana Klanjščka, ŠD Dom iz Gorice z ritmično gimnastiko, gojenci Glasbene šole iz Gorice, Magda Prinčič in Vivijana Jarc z recitalom, instrumentalni ansambel iz štandreža.
Program bo povezovala Marta Bizjak iz Štandreža.
Ob 19. uri bo otvoritev SLIKARSKE RAZSTAVE goriške slikarke
MILICE KOGOJEVE.
Kulturno društvo Kras iz Dola in Poljan je priredilo Prešernovo proslavo v petek v prostorih osnovne šole na Palkišču. Pred pričetkom prireditve so v istih prostorih otvo-rili razstavo starih fotografij z območja Dola in Poljan, ki jo je pripravil fotoodsek domačega društva. Zbrali so kar precej fotografij, ki jih domačini hranijo v domačih albumih, jih preslikali in tako dali res drp«or-eno pričevanje o življenju Doljanov od začetka stoletja c:,, bližnjih dni. Gre go ovo za dra gocen prikaz zgodovine naših kra-
jev, za dediščino, ki jo je treba ovrednotiti, zato nameravajo člani fotoodseka nadaljevati s pričetim delom in ustvariti nekak arhiv zgodovinskega fotografskega materiala.
Kulturni spored je bil v učilnici osnovne šole, kjer so bile razstavljene risbe učencev. O pomenu in aktualnosti Prešernove misli je spre govorila Viviana Berlot, ki je med drugim dejala, da pomeni sredi kulturne plitvine današnje komercialne družbe Prešernova poezija ne samo uveljavitev naše narodnostne identitete, ampak tudi iskanje člo
vekove svobode.
Osnovnošolski otroci so se predstavili z bogatim recitalom poezij kraškega pesnika Srečka Kosovela, ob koncu katerega so zapeli nekaj pesmi. Nastopila sta še domači moški pevski zbor Kras in mešani pevski zbor «Oton Župančič* iz Štandreža. Vmes so mladi recitatorji domačega društva famara Bonela, Boris Frandolič in Alenka Devetak prebrali nekaj pesmi slovenskih pesnikov. številno občinstvo je vse nastopajoče, posebno pa goste >* Štandreža, nagradilo s ploskanjem.
V	času, ko se po vseh slovenskih vaseh vrstijo Prešernove proslave, so tudi Slovenci, ki živijo na območju Ronk, primemo proslavili naš kulturni praznik. Prireditev je bila v petek zvečer v občinski dvorani v Ronkah. V imenu slovenske komisije večnamenskega kulturnega središča je uvodoma spregovoril dr. Karel Černič, ki je ugotovil, kako se s tovrstnimi prireditvami tudi v Ronkah ponovno uveljavlja slovenska kulturna tradicija. Podobne proslave se namreč vršijo redno vsako leto, poleg tega pa skrbi večnamensko središče tudi za druge kulturne pobude, »časi so zreli*, je zaključil Černič »da se v Ronkah obnovi nekdanje redno kulturno prosvetno delo z ustanovitvijo lastnega kulturnega društva Slovencev, ki živijo v tem kraju*.
Za njim je imel priložnostni govor pesnik Marij Čuk. ki je govoril o pomenu kulture in izrazil zanimive misli v zvezi s kulturnim sožitjem med narodi. Sledili so nastopi recitatorjev: najprej so se predstavili otroci, ki obiskujejo slovensko o-snovno šolo v Romjanu, za njimi pa so višješolci iz Ronk prebrali pesmi naših sodobnih pesnikov.
Bogat program prireditve je obsegal tudi glasbeni in pevski nastop. Nastopili so namreč mladi harmoni-kaši šole Glasbene matice v Sovod-njah, za njimi pa je moški pevski zbor kulturnega društva Jezero iz Doberdoba pod vodstvom dirigenta Ivana Klanjščka ubrano zapel nekaj pesmi, s katerimi so doživeto sklenili proslavo letošnjega kulturnega praznika.
Ženske iz Trevisa na obisku v Novi Gorici
V	okviru praznovanj 8. marca je skupina demokratičnih žensk, članic UDI iz Trevisa bila včeraj na obisku v Novi Gorici. Obiskale so nekatere socialnovarstvene ustanove in se s predstavniki novogoriškega družbeno političnega življenja pogovarjale o položaju ženske v Jugoslaviji. Obiskale so tudi muzej NOB v Kromberku, kjer je beseda tekla predvsem o vlogi žensk v o-svobodilni vojni ter tovarno Iskra v Šempetru, kjer so se seznanile s pravnosocialnim položajem ženske na delovnem mestu. Na koncu o-biska so izrazile zadovoljstvo in hva ležnost za gostoljubnost ter gostitelje povabile naj jih obiščejo v Trevisu.
Zadnja pot Mučičeve mame
V sredo smo pospremili na doma če pokopališče Mučičevo mamo Urško. Pokojna Urška Gorkič e je leta 1930 iz Sovodenj poročila v Štandrež z domačim obrtnikom Mirkom Mučičem. V zakonu so se jima rodili štirje otroci tatov letih pred drugo svetovno vojno ta med
njo. Preživljanje družine v tistih letih ni bilo lahko. Mirkova delavnost in neizmerna Urškina ljubezen do otrok sta bila vzorna.
Usoda .je dvakrat hudo prizadela Mučičevo družino, ki ji je smrt iztrgala najprej sina, leta 1971 pa poročeno hčer. ki je pustila dva še nedorasla otroka. Njima se je nona Urška posvetila z vso skrbjo in ljubeznijo. Kakor drugim je tudi mami Urški le čas celil rane in preboleti je marala hude udarce usode.
Pokojnica ni bila le ljubezniva mati ampak tudi slovenska mati in v slovenskem duhu je vzgajala tu di svoje otroke. Vedno je rada prisluhnila slovenski pesmi in člani pevskega zbora «Oton Župančič*, pri katerem pojeta tudi sin Mario in snaha Nika, so večkrat zahajali v Mučičevo hišo. Tudi pred tremi
leti ko sta Mirko in pokojna UrsK* praznovala zlato poroko, so slavljenca nazdravili tudi pevci.
Isti pevci so mami Urški za pen tudj v zadnje slovo a tokrat je bil* njihova pesem otožnejša.
POGREBI JUTRI:
Ob 9.30 Maria Carrabba por. Ma-caro iz bolnišnice sv. Justa v cerkev pri Madonini in na pokopališč* v Ločnik; ob 11. uri Anatolia Nach-tigal iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; ob 11.30 Agostina Gregori prihod iz Trsta na glavno pokopališče; ob 12.30 Maria Bressan vd. Sfi-ligoi iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku; ob 13.30 Alba Luca iz splošne bolnišnice v Foljan; ob 13.30 Karlo Vižintin i* bolnišnice usmiljenih bratov na P**' kišče.
Zapustil nas je naš dragi
KARLO VIŽINTIN
(Andrejc)
Žalostno vest sporočajo žena. otroci z družinami ta sorodstvo. Pogreb bo jutri, 7. marca, iz bolnišnice usmiljenih bratov, s prihodom na Palkišče ob 14. uri.
SVOJCI
Dol, 6. marca 1983
V starosti 80 let je po kratki bolezni preminil v tržiški bolnišnici
VINCENC ANTONI
Pogreb bo jutri, 7. marca, ob 16. uri v cerkvi v Jamljah.
Žalostno vest sporočajo žena Anastazija, sinova, hčerki, zeta, nevesti, vnuki, snahe, pravnuki ter drugo sorodstvo.
Tržič, Jamlje, 6. marca 1983 (Pogrebno podjetje Prešeren — Tržič)
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše predrage
URŠKE GORKIČ por. MUČIČ
se najtopleje zahvaljujemo g. župniku za poslovilne besede, nosilcem krste in vencev, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so se na katerikoli način poklonili njenemu spominu.
SVOJCI
Štandrež, 6. marca 1983
GORIŠKI DNEVNIK
RAZSTAVA JE ODPRTA DO SREDINE APRILA
Beneški in deželni grafiki tega stoletja v Špacapanovi galeriji v Gradišču ob Soči
Razstavljena so tudi dela nekaterih slovenskih primorskih umetnikov Izšel je tudi pregledni katalog sodobne umetnosti v teh deželah
Razstavi grafike v Attemsovi Palači «Od Carlevarijsa do Tiepo-lov» se je pridružila pred kratkim v špacapanovi galeriji v Gradišču °b Soči prav tako grafična razstava z naslovom «lncisori del Nove-cento nelle Venezie tra avanguar-°’a e tradizione». Obe razstavi sta fe uresničili na pobudo in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine.
Stvar utegne vzbuditi različne Pomisleke, prvega med temi, da ate tako obsežni razstavi istočasno v taki bližini prekrivata druga avugo in sploh da gre že za pre-nasičenost, kar zadeva tovrstne manifestacije. Prireditelji razstav Pa zadevo utemeljujejo drugače: Priložnost goriške razstave beneških Brafikov je rodila spodbudo tudi ta preverjanje razvoja beneške Srafične kulture v današnji čas in v širši prostor. Da bi šlo za kako *ntealno» nadaljevanje in nepo-Sfedno beneško «izžarevanje■» gra-jične tradicije, to seveda težko jfšk Prav zato pa je v naslovu 'Jn- jasno, tudi na razstavi) pou-o-rjeno, da gre pri tem za avant-0?”do in tradicijo, kjer naj bi tra-0'cijo zastopala beneška preteklost, avantgardo pa očitno drugotni *vi ri»,
V daljšem besedilu h katalogu ‘ezstape ravnateljica špacapanove Galerije prof. Maria Masau Dan pregledno analizira razvoj grafi-je °d beneškega «zlatega» 18. sto-,etja do današnjih dni; pri tem u-8'‘ta vi ja, kako se je grafika ob začetku 19. stoletja že izčrpala in do k°nca stoletja propadala ter se je °ele ob začetku tega stoletja ponovno prebudila kot samostojna go-mrnica, vendar še ne z novo izraznostjo.
5; se izčrpneje preverila «tra je bilo seveda nujno zaob '?,i ves nekdanji beneški prostor tako se je izkazalo, da so se <dra
eionalisth ob začetku stoletja ne Posredno povezali z 18. stoletjem, da bi razmislili o novih izraznih možnostih in prijemih te zvrsti. V ,el usmeritvi izostaja predvsem Predstavniki grafične šole na aka-jfmiji v Benetkah, še posebno UrUfinoli, Broglio, Bianchi Barrivie-!? in Mauroner, ki se sklicuje Vernoma na nekdanji vedutiste.
Vasau se še posebno pomuja pri vprašanju razvoja likovne govorice
imTnetkah- 0 vl°gi. ki naj bi jo /fela , tamkajšnja akademija in d
aražijajih», vstopajočih od zunaj
gradivo, skrbno izbrana in jasna (vse drugače kot se je zgodilo na predlanski razstavi v Trstu!).
Od slovenskih avtorjev mislim, da ni bil nobeden prezrl in da kvalitetno zastopajo nit razvoja grafike od časa ekspresionizma (Pilon) pa prav do današnjih dni, ko se Marjan Kravos oglaša kot izjemno domiseln umetnik, učenec ljubljanske šole. Vmes sta zastopana mojstra Černigoj in Spacal, kot osrednji osebnosti v našem likovnem dogajanju. Pa še Mušiča bi lahko pritegnili zraven.
Tudi Goričani ne izostajajo kot nosilci različnih grafičnih prijemov: najstarejšo generacijo zastopa na razstavi Del Neri, ki je sicer precej heterogen, starejšo živečo generacijo pa predstavlja Malni, ki se edini v tej skupnosti štiriinštiride-setnih grafikov posveča zahtevni tehniki, imenovani «maniera nera». Ud mlajših pa sta pomembno poudarjena Dugo in Valvassori kot neutrudna in bistra raziskovalca nove izraznosti. Tržačani italijanske narodnosti pa so prisotni Sbisa, Righi in Schiozzi.
Precej manj izrazita pa je prisotnost grafikov iz ostalih beneških pokrajin (Padova, Vicenza, Verona,
Belluno): razstava nam ne pojasni, ali gre za manj razvito grafično «obrt» v teh pokrajinah, ali pa je premalo upoštevanja vredna.
Ista založba (Albrizzi), ki je izdala razkošen in obsežen katalog za razstavo v Attemsovi palači, je poskrbela tudi za to priložnost z enako postrežbo. Kar zadeva gradivo, sta oba kataloga enako zasnovana. Avtorji so tudi ta predstavljeni, z bistvenim življenjepisom, reprodukcijo del in podrobno sicedo, bibliografijo in . kritično oceno posameznih del. Vse to delo je opravila strokovna ženska ekipa (Fede-rica Fontana, Laura Forcessini in Maria Masau Dan) zelo vestno, natančno in znanstveno zanesljivo.
Čeprav se torej na prvi pogled zdi, da je razstava zamišljena zgolj geografsko in kronološko, se ob pozornejšem ogledu razodene kot lepo sklenjena panorama: in tudi slovenska komponenta se v njej oglaša kot samostojna kulturna o-sebnost, ki se naravno vključuje v ta geografski in človeški prostor, v katerem živi, kot kvalitetni dejavnik pri ustvarjalnem deležu z naprednimi težnjami in dorečenimi stvaritvami.
MILKO RENER
Od letošnjega 3. januarja prodajajo na glavnih poštah v vsej Italiji nove razglednice z narisanim pomembnim spomenikom mesta. Slikar Sandro Madonna je napravil akvarel cerkve sv. Ignacija na Travniku ter naslikal tudi sosedne stavbe. Isti motiv so uporabili na posebnem poštnem žigu, ki ga uporabljajo v vseh glavnih mestih pokrajin. Te poštne žige imajo na filatelističnem okencu na glavnih poštah
Spomini politika Josipa Vošnjaka na goriške slovenske osebnosti
Slovenska matica v Ljubljani je konec lanskega leta izdala knjigo z naslovom: Josip Vošnjak, Spomini. Uredil jo je Vasilij Melik in dodal tudi nekaj opomb o tem pomembnem slovenskem politiku v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Gre za ponatis Spominov dr. J. Vošnjaka (v mladih letih se je podpisoval Jože, potem pa Josip), ki so izšli pri Slovenski matici v letih 1905 in 1906. Josip Vošnjak je bil deželni poslanec v Štajerskem deželnem zboru, potem državni poslanec na Dunaju in kasneje še poslanec v deželnem zboru kranjskem ter zavzemal visoke funkcije v takratni slovenski politiki. Tudi njegov brat Mihael Vošnjak, o katerem smo pisali v našem listu pred nekaj tedni, da je skoro dvajset let pred prvo vojno živel v Gorici, je bil član štajerskega deželnega zbora in poslanec na Dunaju ter aktivni protagonist v slovenski gospodarski politiki.
V svojih Spominih omenja nekajkrat Josip Vošnjak tudi takratne goriške sodobnike. Prav se nam je zdelo, da smo iz njegove knjige vzeli nekaj takih spominov na Goričane. Seveda pa je knjiga tudi drugače zelo zanimiva in si jo je zares vredm prebrati.
Dr. Karol Lavrič
Na Kranjskem se nič niso genili, goriski rodoljubi pa so sklicali 18. oktobra tabor v Šempas, kamor sem se tudi jaz peljal pričakujoč, da se
KDOR JE OSTAL NA ZEMLJI IMA DANES PRECEJ DELA IN TUDI ZASLUŽKA
Obisk pri Lojzetu Levpuščku, edinem Podgorcu ki se še ukvurju izključno s kmetijstvom
Mesec dni je bilo v njegovi osmici vsak dan polno zadovoljnih ljudi - Med vojnama se je učil glasbe pri Emilu Komelu, potem pa vodil, tudi naskrivaj, pevska zbora v Pevmi in v Števerjanu
Konec prejšnjega tedna smo obiskali Levpuščkovo osmico v Podgo-ri in videli v čisto novem pokritem prostoru, ki so ga zgradili šele letos, kar veliko število ljudi, ki so tam pokuševali dobra vina, doma pridelana od članov Levpuščko-ve družine, edine, ki se danes v Podgori ukvarja izključno s kmetijstvom. Da ne bo nesporazuma: .Lojze Levpušček ima danes že sedemdeset let m. kotnam je sam povedal, ko smo .sč. ugovarjali o nje
. »—j--.-, —vcvicu, ko smo_ n posredovanju l. 1985 započetega- gočnT dofocTrvsčmali, ima šetedno ^neškega bienala. Dejansko je A- opravka s kmetijo, vendar pa se z .afteniija ostala ob strani in je le ■ —,—- - ■—■-planoma, po zaslugi posamezni-doživela kak naprednejši su-,efc' pa še to komaj v času po Ju9i svetovni vojni. Bienale pa je P°stal pravo okno v svet, posebno j .času fašizma, in to je bilo za ~fr<ilno generacijo odrešujoče, da p zadremala in se zabubala v re-m*ko «avtarhično» kulturo.
Od predstavnikov starejše gene flcijg je tako v katalogu kot na t“ž8tari upravičeno posvečeno Ar lrU Martiniju največ pozornosti in Prostora, saj ja bil v desetletju pred j v° svetovno vojno pravi pionir.
®r se tiče uvajanja vsakovrstnih ’.afičnih tehnik. Po njegovi zaslu-v se jedkanici pridružujejo v tem “Su še litografija, linorez, lesorez ,n druge tehnike. Pa tudi v ostalem ste ^deti, da je bil Martini v ti-Jen času najbolj odprt in napre-J.n’. še tisti, ki je usmerjal P;uPino «izključenih» iz Bienala, se v skupino, ki je bistveno vpli pa m razvoj likovne kulture i r ffišem času. Dejansko bi lahko elcK da so prav ti v raznih prilož-izključeni (tako iz Akademi-kakor iz Bienala) največ pripo-®*» k razvoju in presnavljanju Eniškega izraza.
Hujp^čilnega pomena je bila v letu 15 ustanovljena «Fronta nove j^Jhostis, katere duša je bil kri-k Giuseppe Marchiori in v kateri n-. ,se znašli najvidnejši predstaviti Pijanskega sodobnega slikar-<% pjzzinalo, Santomaso, Guttu-l, Vedova in drugi.
0. u Pa se začenja že novo, mnogo sež)tejše in kompleksnejše po-“t>je povojne grafike, ki bo doži-zam -v furlanskem in slovenskem "^iskem prostoru izredno po-razmah.
B‘Vq razstavi je povojna grafična dorama, kar zadeva avtorje in
njo največ ubada mlad zet, Štefan Vogrič, ki je že devetnajst let poročen z njegovo hčerko Ljubko. Vsa družina, od starega očaka Lojzeta in njegove žene Valerije Maraž, pa do Štefana in Ljubke ter njene hčerke Helene, ki sicer obiskuje slovensko trgovsko šolo v Gorici, ima veliko opravka s kmetijo. Vsi so torej doprinesli svoj delež, vsi ga se doprinašajo, da se je ta kmetija razvila in se še razvija, prav v času ko so drugi opuščali kmetovanje ali ga oliranjali kot dodatno delo, ko jim je bilo primarno delo v tovarni ali v kakem uradu.
Kaj čudno se zdi, da imamo v Podgori čistega kmeta, ko so se vendarle Podgorci že iz let pred prvo svetovno vojno eden za drugim o-dločali za delo v tovarni, največ v domači predilnici, ki se je razvijala in dajala kruha tisočem ljudem. tudi domačinom, saj je najbrž skoro ni družine v Podgori, kjer ne bi bil vsaj po en član zaposlen v tej tovarni. Ta tovarna je tudi spremenila narodnostno pobodo Podgore, saj je vsem znano, da je bila podgorska občina, v sklopu katere so tedaj sodile tudi Pevma, Osla v je, štmaver in Podsabotin, v letih pred prvo vojno skoro popolnoma slovenska, in da se je narod-riostna sestava kraja pričela spreminjati prav takrat in se pospeševala kasneje, ko so se sem priselili Furlani in Italijani, ki so našli zaposlitev v tovarni. Dandanes je pravzaprav slovensko prebivalstvo v Podgori najbrž v manjšini. Nimamo za to obdelanih podatkov, to dejstvo pa se da razbrati iz podatkov o obisku tamkajšnjih slovenskih in italijanskih otrok v otroškem vrtcu in os n. šoli. Vlada pa, to je treba podčrtati, med domačim avtohtonim slovenskim prebivalstvom in priseljenci
JJa radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino*, ki je bila v *Mtlturncm domu v Gorici, so nastopili tudi mladinci i/. Nove Gorice
italijanske in furlanske narodnosti prijateljstvo, in to so Podgorci v veliki meri dokazali pred leti, ko potekala akcija za postavitev spomenika padlim partizanom in garibaldincem iz tega kraja.
Lojze Levpušček ima danes že sedemdeset let. Ni čistokrvni Podgorec. V ta kraj se je priselil iz le za streljaj oddaljene rojstne Pevme v letu 1936. Tam je kupil nekaj zemlje s staro hišo. V njej so bili štirje najemniki in precej časa je moralo preteči predno je dobil hišo v svojo uporabo. Zelo marljivo je delal na svoji zemlji na obronkih Kalvarije, v Grojni in še v kakem drugem kraju. Bil je tako marljiv in varčen, da je vsako zasluženo liro, čim ko mu je to bilo mogoče, porabil za nakup nove zemlje. Pa čeprav je ta bila v najrazličnejših krajih in najrazličnejših legah. Ima tudi precej zemlje na Majnici. Seveda je to delal tudi v zadnjem času, ko je pri hiši marljivi zet Štefan.
V zadnjem obdobju, ko so briška vina prišla do veljave in so prinesla večje zaslužke, so na tem kmečkem posestvu dogradili tudi precej gospodarskih stavb, nakupili pa so tudi precej sodobnih strojev. Prve, izpred deset ali še več let, imajo že shranjene, kajti zarjaveli so in zamenjali so jih sodobnejši, ki kar precej olajšalo delo kmetovalcu. «Biti kmet danes je lepa reč,* nam je dejal Lojze Levpušček, «enkrat je bila šaldu trda!* Povedal nam je tudi, da je prepustil kmetovanje zetu in hčeri, ki sta marljiva in tudi zato ker «je prav. da se pusti mladim, da se navadijo delat.*
Med pogovorom pa smo prišli tu di na drugo plat Levpuščkovega življenja. Bil je navdušen pevec, dirigent in glasba ter petje sta mu še vedno všeč. Izvedeli smo tudi kako se je lotil glasbe. V Pevmi je bilo leta 1906 ustanovljeno prosvetno društvo «Naš prapor*. Društvo je bilo zelo aktivno, prirejalo je veselice, na katere so prihajali tudi zbori iz drugih krajev. Vse to lahko razberemo iz takratnih časopisnih kronik. Po premoru v prvi svetovni vojni je to društvo obnovilo delovanje in ko je bilo od fa šistov razpuščeno so previdni od borniki imovino društva porazdelili med člane, da bi jo hranili. Harmonij, češke izdelave, je prišel v Levpuščkovo hišo. Mlad Lojze se je zaradi tega navdušil za glasbo in da bi se je pobliže seznanil z njo je pričel hoditi v Gorico, h glasbeniku in profesorju Emilu Komelu, na Placuto, ki ga je učil igrati na klavir. Na profesorja Komela in na njegovo šolo ima Lojze prijeten spomin.
Doma pa je igral na harmonij. To glasbilo je bilo na njegovem do mu v Pevmi do leta 1944. Takrat ga je izročil domačim aktivistom 0-svobodilne fronte, ki so ga uporabljali na raznih veselicah in mi tingih, ki so seveda bili ilegalni.
V Pevmi, kjer je bil takrat župnika Jože Abram, je mladi ze Levpušček vadil cerkveni pevski zbor in pevci so seveda peli di slovenske narodne pesmi. Žara di tega je dobil od kvesture fido» in ni smel niti v cerkev. Le ta 1929 je opustil vodenje zbora Pa so ga šest let kasneje sr"* «zmotili* Števerjanci, da je hc v Števerjan vaditi njihov cerkveni zbor. Tam pa se ni omejil mo na to. Pevci so se zbirali pri Vogriču v Ušju in tam se veda ilegalno vadili peti navadne ljudske pesmi. Imeli so v tej Vogri-čevi hiši harmonij, ki jim ga bil izročil števerjanski župnik
za
Loj-
ki
tu
ra
«dif-
sa
tudi
se
Cerkveni pevski zbor v Pevmi leta 1929, ki ga je vodil Lojze Levpušček
dej. Vadili pa so v večernih urah in marsikdaj so skrivaj prepevali tudi v kaki brajdi, samo da jim niso orožniki in drugi možje fašistične postave prišli na sled. V tem času pa je naš možakar, ki je bil vesele narave, pravzaprav tak je še danes, tudi kako zagodel. Nekoč je namreč na koru števerjanske cerkve, med mašo, kar na lepem, med eno in drugo cerkveno pesem, zaigral nek dunajski valček. Večina vernikov je najbrž zadovoljno pogledala na kor. Župnik ga je tedaj le pokaral, zelo hud pa je bil nanj drugič, ob prazniku vaškega patrona, ko je bilo torej v cerkvi vse polno ljudi, ko je naš Lojze kar med mašo zaigral nekaj not ruske pesmi «Volga, Volga». Tedaj se je župnik pošteno razjezil.
S prodajanjem svojega vina v osmici so pri Levpuščkovih v Podgori pričeli že leta 1951. Od tedaj so imeli osmico redno celih dvajset let, potem pa, ko so obnavljali hišo, je tri leta niso imeli, v zadnjem času pa jim ta posel zelo dobro cvete. Do lanskega leta je bila osmica na dvorišču in pod lopo, sedaj pa se v novi dvorani lahko
zbere, komodno sedeč ob mizah, nad 60 ljudi. Osmico so letos imeli odprto kar mesec dni. Ponujali so poleg raznih sort domačega vina, belega pinota, tokajca, sivega pinota, malvazije in sauvignona tudi črno vino merlot. Prodajali so tudi domačo salamo, pršut, klobase, jabolka, jajca, vse kar doma pridelajo. Ko bodo čitatelji brali te vrstice se bodo najbrž razjezili z nami, češ kaj pišete o osipici sedaj ko je že mimo. Naj se le kar pomirijo. Pri Levpuščku bodo osmico ponovno odprli v avgustu, ko bodo gostom ponujali breskve v vinu.
Seveda ne bi bili pošteni v našem pisanju, ko ne bi omenili še drugih v Podgori, ki imajo še vedno osmico, pa čeprav niso te odprte toliko časa kot ta, kateri smo govorili. Te imajo pri Grampotu, pri Županovih, pri Bričiču, pri Sirku, pri Kučerju ter pri Mesarju. Vino je šlo letos dobro v prodajo, nam je dejal Štefan Vogrič, kljub temu, da je podgorska tovarna zaprta, in da je glavna pot skozi Podgoro razrita, ker polagajo kanalizacijske cevi. Ljudje pa so imeli nos in
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1983
CELOLETNA
POLLETNA
MESEČNA
65.000	lir
49.000	lir 9.000 lir
+ kolek 500 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 65.000 4- 500 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 108.000 + 500 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprel nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 15. marco 1983 bodo udeleženi pri tradiconalnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst. Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik: od 8.30 do 14.30
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. majo 1 — Tel. 83382
Urnik: od 9. do 12. ure
Raznašalci Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditno banka: Tekoči račun štev 1192
Kmečka banka Gorica: Tekoči račun štev. 8333
našli pot do osmiee, kjer lahko pepiješ par kozarčkov dobrega vina.
«Vse manj je dobrih osmič*, je naslov predstave, ki jo igrajo na Tržaškem člani slovenske kabaretne skupine. Tokrat se bomo razhajali z mnenjem naših tržaških prijateljev. Pri nas na Goriškem, tokrat konkretno v Podgori. imamo še kar precej dobrih osmič. Kaj, ko bi tržaška kabaretna skupina o-biskala kako goriško osmico? Bi potem spremenila naslov svoje predstave?
MARKO VVALTRITSCH
mi v Ljubljani pridruži nekaj ta-mošnjih rodoljubov, A bil sem silno iznenaden, ko sem prišel zvečer v čitalniško restavracijo in zvedel, da iz Ljubljane nihče ne pojde na tabor. Torej sem sam nadaljeval drugo jutro svoje potovanje v Gorico, kjer so mojega prihoda bili prav veseli. Popoldne sem se peljal z dr. Tonklijem, poznejšim državnim poslancem, in z njegovo mlado gospo, pravo krasotico, v Šempas.
Tudi na tem taboru smo cenili število zbranega ljudstva na 10-12 tisoč oseb. Predsedoval je dr. Lavrič iz Gorice. Dr. Lavrič je bil vzor nesebičnega rodoljuba, ki je vse žrtvoval za narodne namene. Bil je sicer advokat v Gorici, a advokatura mu je bila deveta briga. Skromen v računih, še tega malega, kar je zaslužil, ni porabil zase, ampak je to delil z revnimi dijaki. Ko je v poznejših letih se mu zdravje tako izhujšalo. da mu je skoro nemogoče bilo advokatski posel še dalje opravljati, lotila se ga je malodušnost In končal je sam svoje življenje. Menda mu je bila nenormalnost v možganih prirojena, ker tudi njegov brat, ki sem se bil z njim v Ljubljani seznanil, ni bil pri zdravi pameti. Ob času šempa skega tabora pa je bil Lavrič v najboljši moški dobi in kakor sem videl o njegovem nastopu, najbolj popularen in oboževan od goriških Slovencev. Tudi na tem taboru so se zagovarjale in so bile sprejete vse resolucije, kakor na Štajerskem.
Izvrstno je govoril dr. J. Tonkli za zedinjen ie Slovencev. O tej točki sem se tudi jaz oglasil in sem bil kot zastopnik štajerskih Slovencev pozdravljen z brezkončnimi slava in živio-klici.
Za menoj je na oder stopi Ivan Nabergoj. Bil je posestnik v Proseku in deželni poslanec tržaške okolice. Tudi njega sem tukaj prvo krat videl in nisem mislil, da bodeva pozneje skozi 12 let skupaj sedela v državnem zboru dunajskem. Nabergoj, mož lepe postave, je nosil, kakor tržaški okoličani, kratke modre hlače in bil obut v nogavice in šolne. Tako opravljen je tudi še leta 1873 prišel v državni zbor in celo hodil k avdiencam in na cesarske plese. Vendar je pozneje, ko so ljudje aradi te ne navadne noše preveč gledali za njim. jo opustil in se začel civilno nositi Na taboru je zagovarjal vpeljavo slovenskega jezika v šole in ustanovitev visoke pravne šole v Ljubljani. Govoril ie krepko in ljudstvu razumljivo: «Dozdaj naše šole niso bile učilnice amnak mučilnice. M^sto da bi se um bistril otrokom, vbiiala se jim je nespečna tuišoina v glavo, tujščina. katera um in pamet meša prostemu kmetiču. To je .čPRgt.natneno .PPstavo. greh zonev Boga. Jezik je dar božji in najP”vi dar. ki ga uživa vsak človek. Bog nam je dal je^k slovenski, ki je prečudno len. mil in bogat. Ker naš jezik še nima svoje nravtoe. zato se nam Slovencem velika škoda godi. Ako bi se v domačem iezftu poučevalo, bi se vednosti razširjale med nami in ker bi več vedeli, bi si povsod lažje pomagali.*
Andrej Baron Winkler
Bil je zmerom poštnega narodnega prepričanja, ko je še bil nižji uradnik na Goriškem in ko je v uradniški karieri dospel do mesta deželnega predsednika na Kranjskem. Ni se pa imel zahvaliti za svoje napredovanje v službi kaki protekciji, ampak edino le svoji nadarjenosti. pridnosti in temu, da je znal računati z obstoječimi razmerami. Nikoli ni izkušal prodreti z glavo skozi zid. temuč mirno in premišljeno je čakal na ugoden trenutek.
Bil je sin kmetskih staršev s Trnovske planjave in bil ponosen, da se je iz kmetskega pokolenia povzpel do baronstva. To je tudi dokazal s tem, da si ni. ko je povzdignjen bil v barona, pridel. kakor to navadno delajo poplemeniče-ni uradniki, kako novo ime, ampak je, ostal kakor poprej Winkler, četudi zdaj baron Winkler.
Leta 1890. ko je še bil predsednik na Kranjskem, bil je deželni glavar dr. Poklukar, škof pa Missia, torej so najimenitnejša mesta v deželi zavzemali trije kmetski sinovi.
Ko smo Slovensko Matico ustanovili. smo njega izvolili za Goriško v odbor, ker tudi v tisti za Slovane hudi dobi ni zatajeval svojega narodnega prepričanja. K sejam ni prihajal, vsaj jaz se ne spominjam, da bi ga kedaj bil videl pri sejah. Osebno sem ga spoznal šele lela 1873, ko sva oba prišla v državni zbor.
Tam se je usedel med nemško levico in ž njo glasoval. V debate se ni vtikal. Postal je dvorni svetnik pri upravnem sodišču, kjer ie imel referat o stvareh iz slovenskih krajev. Govorila sva le malokedaj in tako je ostalo do 1. 1879. ko .ie Taaffe stopil na čelo vladi in iz-premenil vladni sistem. Strastna opoziri.ia nemške stranke IVmklerju ni ugajala in ko je bilo 1. 1880 glasovanje za dispozicijski zaklad, je Winkler v nasprotju z dotedanjimi sočlani stranke glasno izrekel: «Da.» Burni oho-klici Nemcev! To pa Winklerja ni motilo. Odslej je hod>l svoje pote. vendar ni vstopil v Hohenwartov klub.
Leta 1880 je bil na Kranjskem vitez Kallina deželni predsednik. Prejšnji, baron Widmann. hud nasprotnik Slovencev, je bil 1. 1879 (prav: 1877) povišan za namestnika na Tirolskem. Kallina je bil Mora-van, znal češko in se ravnal po takratnih vladnih načelih. Bili smo njim zadovoljni, pa naše želje, da bi se razpustil kranjski deželni zbor. ki je bil voljen 1 1877. pod najhujšim vladnim pritiskom, ni hotel uvaževati, ker pač Taaffeja ni bila volja s takim odločnim korakom nemške liberalce še huje razdražiti. Jaz sem parkrat bil pri Kallini in mu v tem zmislu prigovarjal ter pretil, da izstopimo iz deželnega zbora, ako se ne razpusti. Tudi to ga ni prestrašilo.
«V tem slučaju,* odgovoril je, «bo vlada razpisala nove volitve za iz-stopivše poslance.*
Začetkom 1. 1880 je bilo izpraznjeno mesto cesarskega namestnika za Moravsko in Taaffe, posebno pa Pražak, sta iskala zanesljivega moža. ki bi delal na tem mestu v vladnem zmislu.
Vprašal me je Pražak, kako smo zadovoljni s Kallino, in dejal, da ga mislijo prestaviti v Brno. To se je zgodilo kmalu potem.
In zdaj je bilo izpraznjeno eno najimenitnejših mest za Slovence. Zbrali smo se vsi slovenski poslanci in ugibali, koga bi priporočali. Kakšnega prononsiranega narodnjaka, to smo vedeli, nam Taaffe ne bi dal, pl tudi ni bilo nobenega takega med višjimi uradniki; Schneid je- - bil še premlad in le naslovni vladni svetnik. Razšli smo se brez sklepa.
Drugi dan stojimo v zbornici skupaj grof Hohenvvart, Schneid, jaz in pristopili so še drugi slovenski poslanci. Na svojem sedežu pa precej visoko gori je sedel Winkler. Jaz ga zagledam, domislim se. da je Winkler vendar le Slovenec in da je na Goriškem Slovencem dosti pomagal, in rečem Hohemvartu: «Kaj, ko bi mi Winklerja priporočali?*
Hohenvvart malo časa premišljuje, potem reče: «Winkler? To bi se dalo doseči; govoriti hočem s Taaffe-jem. Vendar moramo poprej vedeti, ali bi Winkler hotel prevzeti to mesto.*
šli smo torej še tisti dan Schneid, Poklukar in jaz v stanovanje k Winklerju. On je bil zelo presenečen. Menil je, da je to sicer res lepa čast, pa zdaj da živi mirno v najprijetnejših okoliščinah, a potem da bi imel težavno stališče: saj pozna protivladno mišljenje večine uradnikov. Pokliče svojo gospo, da pozve njeno mnenje. Gospa, jako razumna in skrbna gospodinja, je precej pritrdila, gotovo z ozirom na svojo številno rodbino, katero bi bilo potem laže preskrbeti.
In tako je bila stvar urejena in 18. marca 1880 je bil Winkler imenovan za deželnega predsednika na Kranjskem.
uiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiinHiiiMiMfiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitMMiiiHiumiiiiiiiiiiiiHtiMiHiHmmmmmmHHiMniitmiuiniiiiTiinittiuUiHiiiiiii
POMEMBEN JUBILEJ SLOVENSKEGA PLANINSTVA
90-letnico slovenskega planinstva bodo člani SPD počastili dejavno
Člani Slovanskega planinskega društva v Sorici so se zbrali na 36. občni zbor - Živahna dejavnost v prejšnji sezoni, zora• di pomanjkanja snega pa jo skoro odpadla smučarska dejavnost
Na rednem občnem zboru, 36. po vrsti, so se ob koncu prejšnjega tedna zbrali člani Slovenskega planinskega društva v Gorici. Zasedanje je bilo pretežno delovnega značaja, kljub letošnjemu pomembnemu jubileju — 90-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem. Jubilej nameravajo goriški planinci, tako kakor planinci v matični domovini proslaviti brez velikih zunanjih manifestacij, ampak s poživitvijo dejavnosti. Jubilej bo vzpodbuda, kakor je bilo slišati na občnem zboru za poživitev in popestritev dejavnosti. Ocena o delovanju društva v zadnjem obdobju je vsekakor pozitivna, kljub različnim težavam, ki so spremljale in velikokrat tudi pogojevale izpeljavo začrtanega programa. V zadnjem času so bili posebno vztrajni pri odkrivanju in raziskovanju kraškega podzemlja člani jamarskega odseka, vendar pomembnejših z jamarskega vidika zanimivih votlin tokrat niso odkrili.
Jamarska zveza Slovenije je v lan skem letu podelila članu Kraških krtov Dominiku Grilju, srebrni častni znak. O delovanju jamarjev je na občnem zboru poročal Bogdan Butkovič. Med osnovne dejavnosti SPD v Gorici sodi tudi prirejanje smučarskih tečajev, vendar je vse račune in načrte na tem področju letos prekrižal sneg, pravzaprav pomanjkanje snega v decembru in januarju, ko naj bi vsakoletni tečaj, za katerega je bilo letos nadvse veliko zanimanje, izpeljali. Bo pa v jeseni, oziroma prihodnjo zimo, prav gotovo boljše, je bilo slišati ob koncu na žalost spričo razmer, dokaj kratkega poročila o delovanju smučarskega odseka.
Če uspehi pri organizaciji smučarskega tečaja in smučarskih izletov niso bili najboljši, pa se jc v lanskem letu ugodno odvijala, zlasti kar zadeva število udeležencev, o-snovna dejavnost društva: izleti in ture v pianine in fiate. Pokg dtuua-
čih slovenskih gora so goriški planinci lani že četrtič pogledali tudi v nekoliko bolj oddaljene Dolomite. Lanski cilj je bila skupina Adainel-lo, za letos pa načrtujejo vzpon na Tofane. P idilo so goriški planinci pomagali tudi pri gradnji koče pri Krnskih jezerih in so menda od vseh društev doslej opravili največ dela.
Na petkovem občnem zboru so izvolili tudi trinajst čianov upravnega odbora, ki bodo vodili društvo v prihodnjih dveh letih. Upravni odbor sestavljajo Aldo Bavcon, Ivo Berdon, Bogdan Butkovič, Vera Če-ščut, Zorko Čotar, Karlo Devetak, Vlado Klemše, Branko Kuzmin, Ivo Nanut, Nada Sanzin, Jožica Smet, Srečko Vižintin in Zdenko Vogrič.
Naj omenimo še. da so se občnega zbora, poleg lepega števila članov, udeležili še predstavniki Planinske zveze Slovenije s tajnikom PD Nova Gorica, SPD Trst ter predstavnik' krovnih organizacij »SKGZ ia ZSŠDl.
KULTURA
POGOVOR 0 AKTUALNEM VPRAŠANJU, K! ZBUJA MARSIKATERO RAZMIŠLJANJE
Kakšni so danes v našem kulturnem prostoru odnosi med amaterstvom in profesionalnostjo?
Z okloglo mizo smo se lotili vprašanja, ki Je pri nas v zamejstva občuteno In pereče; gre za odnos med amaterstvom ln profesionalnostjo v kulturi. Problem je seveda širok, odpira vrsto metodoloških vprašanj, potrebuje jasnih pojmov itd. Kljub temu pa se nam je zdelo prav pričeti v tej smeri neko razpravo. Zato smo povabili v našo redakcijo dolgoletno kulturno ln prosvetno delavko Stanko Hrovatin, nato Nadjo Kriščak, ki se poklicno ukvarja s problemi naših kulturnih društev In hkrati se intenzivno ukvarja s folklorno dejavnostjo. Povabili smo tudi slikarja Marjana Kravosa in zgodovinarja Milana Pahorja. Razgovor se je kmalu razživel.. .
VPR.: Kot uvod bi omenili dvoje očitkov, ki se večkrat ponavljata. Kdor se profesionalno ukvarja s kulturo trdi, da v našem prostoru postavljamo vse v «en koš». Amaterji, ali bolje ljubitelji, pa večkrat zatrjujejo, da se njihovo delo ocenjuje že v naprej kot nekaj manj kvalitetnega.
N. Kriščak: Očitek se pojavlja, vendar če pojmujemo profesionalnost kot kvaliteto in strokovnost, ne bi smela biti tuja, in večkrat to tudi ni, amaterski dejavnosti. Res pa je, da pogostoma gledamo na amatersko dejavnost s pretirano blagim očesom in jo tako implicitno postavljamo v kategorijo »slabšega*. Če želimo, da bo amaterska dejavnost odgovarjala potrebam in željam potrebuje strokovni pristop.
M. Kravos: Profesionalnost je zapleten pojem, s številnimi detajli. Profesionalnost se lahko kaže preprosto v odnosu povpraševanje - ponudba in v čisto ekonomskem razmerju. Po drugi strani pa pomeni predvsem odnos, ki ga imamo do dela, do proizvoda in do občinstva kot »uporabnika*. Tu je bistven oseben odnos, ki ga imamo do svojega dela in ki terja veliko avtodiscipline in seveda tudi določeno raven. Ta raven jasno ne more biti vedno enaka, mora pa biti!
S. Hrovatin: Omejila bi se na to, kaj lahko poklicnost pomeni dru-
Stanka Hrovatin
Itvom in amaterskim skupinam. Kulture ne smemo obravnavati ločeno od stvarnosti, v kateri živimo. Ni naključje, da so se pred dvema letoma naša društva iz prosvetnih preimenovala v kulturna in tudi zveza se je preimenovala ZSKD. Čas zahteva določeno »kulturno* raven delovanja društev, je pa res, da samo me ne zagotavlja pravega »kulturnega* delovanja. Za dosego ravni pa bi omenila dve potrebi: prvič pravilno kritiko drugič profesionalno pomoč. To še ne pomeni, da bomo na primer amaterski oder postavljali na vzporednico s poklicnim gledališčem; tu so drugačne ambicije in nameni, pristop pa naj bo le strokoven. Glede kritike: mislim, da nobena kritika ni in ne bo ovirala resnega dela.
VPR.: Kako pa gledajo na omenjene probleme ljudje, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom, saj kultura nt samo umetnost ln društveno delo.
M. Pahor: Na vrsti okroglih miz, posvetov in razprav je bila znotraj naše narodnostne skupnosti nakazana želja po kakovosti na vseh ravneh. Potreba je očitna. Glede znanstveno raziskovalnega dela pa menim, da je važen del našega kulturnega delovanja, ta zavest pa se uveljavlja med nami šele zadnjih deset let. Na znanstveno raziskovalnem področju se odpirajo nove možnosti, tematika tega dela pa ni še popolnoma osvojena. Tu bi omenil zamisel o mladinskih raziskovalnih taborih. Za nami sta že dve izvedbi in sicer v Barkovljah leta 1981 in v Doberdobu lani, letos načrtujemo tretji tabor. Ob sami zamisli pa so naši »vodilni* krogi gledali na takšno pobudo z določeno skepso. Kljub skepsi pa se je pobuda uveljavila.
Poleg zavesti o važnosti raziskovalnega dela. bi se dotaknil problema vrednotenja. Nedvomno sta tu na prvem mestu kakovost in profesionalnost v delu. V tej smeri pa beležimo številne pomanjkljivosti, ki gredo od pomanjkanja kadrov, do pomanjkanja razvojnih načrtov. Nujna je seveda profesionalnost. Vsakdo je lahko tudi družbeni aktivist in je tudi potrebno, da je, na svojem področju pa mora biti pravi profesionalec.
N. Kriščak:	Kultura ni samo
proizvod, čeprav bi se ne ustavljala ob pojmu »kultura*. (Tudi najslabša prireditev, izvedena v najslabših pogojih, je kulturni dogodek, če nam je všeč ali pa ne, saj je odraz nekega stanja). Raje poudarim to, da so amaterji najboljši potrošniki profesionalnih produktov. Pevec kateregakoli zbora je istočasno obiskovalec glasbenih koncertov itd. Tu pride do povezave med amaterizmom in profesionalnostjo. Druga takšna povezava, ki je že nujna, pa je profesionalnost pri vodenju amaterske dejavnosti. Tudi v ljubiteljstvu je od eoiiriaj nujen profesionalni pristop
do stvari, gre za potrebo po strokovnem vodenju. Tu pa se srečamo z vprašanjem sredstev: mislim na Kravosova ekonomska razmerja.
M. Kravos: Običajno, in tudi danes, govorimo predvsem o profesionalnosti v odnosu do društev in organizacij. Mislim pa, da gre predvsem za problem posameznika. Res je, da imamo tudi ustanove (glasbene, gledališke, znanstvene), ki delujejo na poklicni ravni. Poleg teh pa imamo vrsto posameznih ustvarjalcev, ki delujejo, vsak na svojem polju, profesionalno. Tu so glasbeniki, pisatelji, pesniki, likovniki itd. Na ta a-spekt delovanja moramo pomisliti, saj niso le »organizacije*. Drugi problem pa je določanje profesionalnosti in pa kvalitete, nivoja, ki sem ga prej omenil. Gre za velik problem kritike. S svojega zornega kota bi lahko naglasil problem likovne kritike, kajti nujno je pravilno merjenje stvari, neko merilo mora biti.
VPR.: Kravos, in tndl že prej Stanka Hrovatin, sta omenila problem kritike in merila. To pa ne velja le za profesionalno dejavnost, ampak tudi za amatersko. Tudi v našem časopisu so se že pojavili očitki kulturnih delavcev, da marsikatera skupin^, društvo, zbor itd. ne beležijo pravega napredka m se držijo le stare uhojene poti.
S. Hrovatin:	Vsaka skupina,
vsako društvo čuti željo po konstruktivni kritiki. Še vedno nisem mnenja, da je že vsak nastop kulturno dejanje, prepričana pa sem, da je vsako kulturno dejanje pomemben kamenček v mozaiku našega življenja in razvoja. Od tod potreba po kritiki in po načrtovanju. Načrtovati mora tudi sama ZSKD. Ne morem pa sprejeti tega, da na primer odgovorni za gledališko dejavnost pri ZSKD, ko v nekem svojem članku govori o prosvetnih delavcih, uporablja naziv — čreda gledaliških prosvetar-jev. Da se tako o gledaliških a-materjih izraža odgovorni za gledališko dejavnost pri zvezi, ni resno.
M.	Kravos: Ko omenjamo kritiko, vedno govorimo o konstruktivni kritiki, ustvarjalni kritiki. Teh terminov ne bi rad slišal; kritika je pač kritika. Tudi destruktivna kritika izvaja reakcije, sproži probleme, kar je pozitivno. Seveda mora biti strokovna, če tako je, jo gre sprejeti neglede, če je konstruktivna ali destruktivna in videti, kaj je zgrešeno. Ni pač rečeno, da je zgrešil vedno kritik, saj mi živimo v nekakšni »vati*, doživljamo samo »konstruktivne* kritike. Če si kdo upa, naj napiše tudi ostre kritike, izzval bo reakcije; s tem se ambient poživi in ne umre.
S. Hrovatin: Če Kravos meni, da je potreben le pogum, lahko marsikaj povem in Kravos bo rekel, da sem pogumna. Stvar ni v tem, želimo si raznovrstnih kritik, samo cenenih si ne želimo. Želimo si strokovne kritike.
VPR.: Govorimo o kritiki, vendar obstaja še pred tem vprašanje, če naš prostor daje pogoje za resničen razvoj amaterske dejavnosti in če so dani pogoji za sproščen razvoj profesionalnih dejavnosti.
N.	Kriščak: Ne bi neposredno od; govorila na vprašanje. Ustavila bi se ob problemu usmerjanja dejavnosti. Ena izmed osnov amaterske dejavnosti je spontanost, poleg tega so tu še ambicije, ki so vedno večje. Spontanost moramo dovoliti, čeprav je res, da večkrat capljamo za dogodki in jih ne utegnemo u smerjati. Glede našega prostora bi rekla, da je bodisi za amatersko bodisi za profesionalno kulturno dejavnost res lahko nekakšna vata, včasih pa je tudi omejevalen. V osnovi mislim, da bi morali vsako stvar postaviti na svoje mesto. Mimo profesionalnosti, mimo strokovnosti, mimo ambicij, bi morali odmeriti vsakemu kulturnemu dogodku in vsaki dejavnosti mesto, ki ji gre. Stvari bi morali usmerjati v prave okvire.
M. Pahor: če se navežem na besede Nadje Kriščak, bi to pravo mesto moralo imeti tudi znanstve-
nih programih založb, pa tudi v tem. da jih vrednotimo kot resnične kulturne pridobitve. Doslej smo namreč pod besedo kultura razumeli predvsem umetniška »izvirna* in podobna dela. Vendar je lahko tudi raziskava izvirna in ustvarjalna. Tudi širše »občinstvo* bi moralo pravilno ovrednotiti znanstveno delo. Glede spontanosti menim, da jo je treba ohraniti, saj gre za dragocen »sok*. Ideje, ki prihajajo z «baze» lahko stalno poživijo dogajanje.
N. Kriščak: Navezala bi se na Pahorja. Tudi pri amaterski dejav-
,Marjan Kravos
nosti nam včasih primanjkujejo »znanstveni* podatki, s pomočjo katerih bi lahko neko delo usmerjali in iskali nove možnosti. Velikokrat ocenjujemo delo po društvih in organizacijah prej s sentimentalnostjo, kot pa z določeno »odmaknjenostjo*, ki se mi zdi tudi potrebna.
S. Hrovatin: Ne mislim, da bi na primer ZSKD morala usmerjati, spontanost mora tudi biti. Vendar morajo zveza in druge organizacije le imeti svoje programe. Včasih ne vemo niti tega, kaj se razume kot amatersko dejavnost. Neka kulturna politika mora biti, to je neka jasna programska politika. Določeni pojmi in vloge morajo biti jasne, pa pogostokrat niso.
VPR.: Osvetliti pa bi le morali stične točke, ki naj povezujejo amatersko in profesionalno delo v kulturi. Ta potreba izhaja tudi iz našega pogovora.
M. Kravos: To je kot začaran krog. Amaterska dejavnost potrebuje strokovnosti in obratno; profesionalec potrebuje prostor, okolje, kjer lahko svojo profesionalnost izkazuje in ustvarja.
S. Hrovatin: Kravos je likovnik, vprašanje je, če imajo društva pravilen odnos do te umetniške zvrsti. Kako je z dvoranami in razstavami? Komu naj damo na razpolago prostor? In kako je potem z amaterizmom na likovnem področju? Podobno velja za gledališke in druge dejavnosti.
M. Pahor: Strinjam se o potrebi po točki med ljubiteljstvom in profesionalnostjo. Stičnih točk je lahko mnogo. Rabimo kakovost in profesionalnost, po drugi strani pa se ne moremo odreči ljubiteljstvu, ker je to del nas samih. S svojega področja naj ponovno omenim raziskovalne tabore za mlade, kjer je oboje prisotno. Po eni strani so tu mentorji, profesionalci, po drugi pa vrsta mladih, ki se spoznavajo z določeno stvarnostjo in prinašajo veliko ljubezni do določenega
Nadja Kriščak
no - raziskovalno delo. V tem smislu moramo narediti še marsikateri korak naprej. Proizvodi znanstveno - raziskovalnega dela dobijo svoje mesto v publikacijah, v red-
Miian Pahor
predmeta. V smislu stroke se je izkazalo, da je takšna »simbioza* lahko zelo uspešna.
N. Kriščak: Stično točko si lahko predstavljam v nekem stalnem pretakanju. Iz velike skupine a-materjev lahko zraste nekaj dobrih profesionalcev. Po drugi strani pa si lahko predstavljam rast amaterske dejavnosti samo s profesionalnim pristopom, to je ob pomoči in vodstvu ljudi, ki so strokovno u-sposobljeni. Težko si predstavljam, da bi lahko nek zbor vodil človek, ki ni glasbenik, kot je tudi težko, da amatersko, gledališko skupino vodi človek, ki ni režiser ali kakor koli usposobljen za svoje delo. Tu pa se odpre vprašanje pomanjkanja kadrov.
M. Kravos: Vse je v redu, vendar profesionalec rabi določen ambient in strukture, na katere je navajen, saj le z njimi lahko garantira pravilno delo. Profesiona-nalec se osebno izpostavi. V tem smislu je prišlo že do konfliktov.
S. Hrovatin: Ne vem, za kakšne konflikte naj gre. Profesionalec bi res moral biti plačan za svoje de-
lo.	Vendar je marsikdo v službi in bi morda lahko žrtvoval tudi on kakšno uro, ko pa vsi ostali delamo zastonj.
VPR.: Obstaja pa le problem določenih «mej». Ni prav, da profesionalca postavljamo v isto vrsto z ljubiteljem in mu dajemo isto težo. pa tudi to ni pravilno, da od ljubitelja zahtevamo, da se prelevi v profesionalca.
M. Kravos: Potrebna je tudi pravilna informacija, da bo javnost osveščena o tem, kaj kam spada.
V našem mozaiku delovanja morajo biti jasne odgovornosti in pogoji. Položaj profesionalca, njegova odgovornost mora to biti v naši zavesti, vendar so tu odgovornosti tudi tistega, ki profesionalca »najame*. Če profesionalec dela za določeno društvo na primer, se večkrat zgodi, da so pogoji takšni, da mu stvari zbežijo iz rok. Ob tem pa le profesionalec zastavlja nekaj svojega: od dela pa do imena.
S. Hrovatin: Ni nam jasno, kaj je pravzaprav amaterska dejavnost. Od kod strah, da se stvari pomešajo?
VPR.: Je pa le res, da profesionalec, na primer igralec ali režiser, od gledališča živita; duhovno in materialno. Vso svojo osebo vprežeta v svoje delo. Drugače je z ljubiteljem, ki ni življenjsko vezan na primer na gledališče.
S. Hrovatin: Ko je prihajala v naše društvo igralka Leli Nakr-stova, je marsikaj naučila naše a-materje. Pripravila jih je do tega, da so lepo govorili, pa se nič ni »pomešalo*.
N. Kriščak: Ne bi govorila o »mešanju*. Profesionalni odnos ne bo nobenemu amaterju škodil, nobenemu profesionalcu pa ne bo škodilo, če bo videl kaj pod ravnijo, čeprav sem prepričana, da se mu le ne gre »razprodajati*.
M. Kravos: Pa bi se le strinjal z vprašanjem. Profesionalec je nepretrgano vezan na stvar, ki jo dela. Vanj usmerja svoje energije, pa tudi časa potrebuje, za izobraževanje, za izpolnjevanje itd. Sooča se tudi z drugačno kritiko, gre pač za vrsto razlik, ki so že kar bistvene.
Pogovor napisal: ACE MERMOIJA
OB ODPRT J V RAZSTAVE V TK GALERIJI
Fantazijska potovanja slikarja in oblikovalca Tomaža Kržišnika
V galeriji Tržaške knjigarne razstavlja te dni svoje risbe slikar, grafik in oblikovalec Tomaž Kržišnik. Ob odprtju razstave je o njegovem delu spregovoril umetnostni zgodovinar in kritik Tatjana Pregl.
Njen poseg objavljamo v celoti: Spet so pred nami likovna doživetja, ki jih s potovanj neutrudno prinaša v Slovenijo, a na tujem šolani akademski slikar Tomaž Kržišnik. Kaj pravzaprav žene Kržišnika vselej znova v svet, tuj, nelep, poln stisk in zaprek, a vabljiv? V svet, kjer njegove sanje vselej znova eksplodirajo v drugačnost kulture? V svet, kjer prihodnost ni pomembna, kjer je vse novo, zanimivo in je važna samo sedanjost, do konca nabita z energijo, vzpodbujena z novimi impulzi, z novim vedenjem? Morda šele sredi vselej drugega življenja oživi njegova domišljija in notranjost: potem ni presenetljivo, da se že dobro desetletje likovno izraža z risbo, ki v sebi od nekdaj nosi najneposrednejše in najintimnejše sporočilo. Kržišnik hoče zapisovati impresivno polnost vsakdanjega trenutka kjerkoli je: videti, občutiti in doživeti mora vse.
Nov, subjektivno viden Kržišnikov svet, je bil morda najimpre-sivnejši v enem izmed prvih ciklov takih risb: in bil je to za-čuda svet konkretnega, slovenskega prostora. Različne likovne strukture v trojni, nestatični, lebdeči in uhajajoči kompoziciji kažejo slikarjev odnos do domače zemlje, ko mu črta ne zapoje oble danosti goric, se ne ovija kot trta k soncu, niti ne poje umirjenih ravnin ob sončnem zatonu, ampak sede na sredo zapitega prostora med starce, norce, pijance in noče videti ničesar drugega kot to dano zabitost, zaprtost prostora, Vse ima prostor tu. znotraj stanja, znotraj kompozicije, kjer
dane strukture teh risb sčasoma ustvarijo tolikšno napetost, da mora priti do razrešitve. Sprva redki predmeti začno sčasoma vse pogosteje leteti iz prostora, si utirati pot iz zaprtosti, iz tega sveta, ki jih duši, kjer zase ne najdejo prostora, v nek drug še nedefiniran svet — kar se na risbah —■ tudi teh Počiteljskih — kaže v razbitju kompozicije, pomensko pa v potrebi po drugačnosti, hrepenenju in stremljenju po polnejšem življenju.
Povsod, koder je Kržišnik bil, je pustil na papirju razvidno sled v danem trenutku subjektivno o-magočene kreativnosti. Gotovo pa so med najbolj zanimivimi risbe iz potovanja v Afriko. Zdi se, kot bi stopali v zgodbe, ki se dogajajo nekje daleč: med podirajoča stebrišča davne civilizacije, v bedne slamnate črnske koče, med črnce z vsemi njihovimi značilnostmi, pred slonovino ponujajočo črno žensko. .. Te risbe lahko občutimo le, če smo z umetnikom v krogu pravljične domišljije: tedaj je kompozicija zavrtena okrog nas, ki vanjo zremo. Tudi risbe mest. ki jih na prvi pogled prepoznamo (Pizza, Valencia...) se zdijo lahkotne in majave, a ko zbrano sledimo slikarjevemu namenu, so premišljeno podrejene lastni zakonitosti. Risbe z ladje so polne portretno razpoznavnih mornarjev in ponavljajočih se likov moške družbe, s katero je Kržišnik potoval, ter učinkujejo kot portret sproščenega ali napetega vzdušja, največkrat ujetega v neskončno zaporedje horizontov.
Spet teče črta kot misel, se obrača, krivi prostor, daje situacijam nove dimenzije: z njo kot vselej Kržišnik zapisuje ljudi, čeprav podobe niso nikdar njihov veren zapis, zato pa ohranja njihove odnose in vzdušje ambientov.
TATJANA PREGL
V PETEK PREMIERA SSG V KULTURNEM DOMU
Pogovor s pisateljem Pierom Chiaro pred uprizoritvijo njegove«Delitve»
»Mislim, da je pobuda Slovenskega stalnega gledališča, da predstavlja svoji publiki italijanske1 avtorje res priporočljiva. Mi' živimo ob Jugoslaviji, mejimo z-njo, Slovenci živijo v italijanski državi-'in Italijani na slovenski zemlji. Zato je tesna kulturna povezava najboljše, kar si lahko želimo.*
Piera Chiaro. enega najuspešnejših italijanskih avtorjev, čigar komedijo Delitev (La spartizione) bo v teh dneh uprizorilo Slovensko stalno gledališče, danes ob 16. uri predpremiera, sem zmotil ravno pri kosilu. Ni se zdel presenečen, ko sem mu obrazložil, da sem slovenski novinar in ga kličem iz Trsta, nasprotno, zdelo se je skoraj, da pričakuje tak telefonski poziv. Le za nekaj minut odloga je prosil: »Veste — se je opravičil — ravnokar sem pri mizi, pred krožnikom testenin. Ali se lahko slišiva čez četrt ure?*
Ko sem dobrih 15 minut zatem spet vrtel številčnico, se je takoj in rade volje odzval pogovoru: «Delitev je prva uprizoritev neke moje komedije, točneje komedije, ki je bila povzeta po mojem istoimenskem romanu, v slovenščini. Vendar to me ni presenetilo. Vedel sem, da je bil romanu že preveden v slovenščino, v Jugoslaviji so poleg tega prevedli še nekatere druge moje knjige in zdi se mi, da sem v slovenskem svetu dokaj poznan avtor. K temu bi dodal še dejstvo, da se moj zadnji roman »Vedro Singa-pore?» dogaja v vaših krajih (med drugim ga je v nadaljevanjih objavil tukajšnji italijanski dnevnik) in iz njega izhaja, kako gledam z ljubeznijo na vašo deželo.*
Vj ste menda preživeli nekaj časa v Julijski krajini?
»Da, ko sem bil še mlad fant sem preživel približno leto dni v Sloveniji, v tistem delu Slovenije, ki je tedaj sodil pod Italijo. Ta svet, ta mešanica avstrijskega, slovenskega in italijanskega sveta je bila zame pravo presenečenje, izredno zanimivo odkritje. In svoje občutke iz tistih časov sem skušal prikazati v knjigi.*
Ste se pozneje spet vrnili v te kraje?
»Šele potem, ko je roman že izšel. Pred časom sem bil namreč na morju v Gradežu in sem izkoristil priložnost za kratek o-gled Furlanije Julijske krajine. Bil sem v Gorici, v Čedadu, v Gradišču, v Trstu. No v tem mestu sem bil večkrat.*
Ste imeli kaj stikov s slovensko stvarnostjo?
«Ne. Samo enkrat sem bil v Portorožu, kamor so me povabili, da bi odprl nek seminar. Ob tej priložnosti sem srečal tudi svojega prevajalca, ki mu sedaj ne vem več imena. . .»
Oprostite, mislil sem na slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
»Slovensko manjšino sem spoznal, ko mi je bilo dvajset let, prej v Čedadu in nato v Ajdovščini. Pozneje pa nisem več prišel v stik z njo.*
Ko ste predstavljali tVedrd Sin-gapore?» v Gorici, ste med drugim poudarili, kako ste tedaj o teh krajih vedeli le to, kar so vas naučili v šoli in še to je bilo zgrešeno. Se vam zdi zato koristna pobuda Slovenskega gledališča, da predstavlja italijanske av-
torje svojemu občinstvu?
»Mislim, da je taka pobuda res priporočljiva, saj mi živimo v tesnem dotiku z jugoslovanske republiko, Slovenci živijo v Italiji in Italijani v Jugoslaviji. Prav zato je tesna ktrftrrrrr* povezava najboljše, kar si lahko želimo.*
Seveda bo pa zanimivo tudi primerjati uprizoritev SSG s postavitvijo Vaše komedijo, ki jo je pred leti za turinski teater pripravil Aldo Trionfa?
»Nisem v to tako prepričan. Delitev govori o dogajanju v provinci v fašističnem obdobju, prikazuje vse kar je bilo grotesknega v tisti Italiji tako z vidika protagonistov, kot tudi glede na okolje. V Italiji so jo večkrat uprizorili, bila je predstavljena tudi v Španiji in sedaj se pogajam z nekim ameriškim ansamb lom. Zdi se mi, da gre za dovolj univerzalno komedijo *
Režiser Marij Uršič v svoji postavitvi poudarja prav ta aspekt, to obračunavanje s provincialno miselnostjo, s strastmi, ki burijo male ljudi, za svetohlinsko masko
družbenih konvencij.
»Zdi se mi pravilna izbira. Mislim, da pravilno tolmači duh komedije.*
Ali boste prisostvovali premieri?
«žal ne bom utegnil ...Rade volje bi bil prišel v Trst, zagotovil sem že svojo prisotnost za 4. marec. Nato pa so morali premiero odložiti za teden dni, ravno v istem času pa imam že obveznosti v Švici in jih ne morem več odpovedati. Vendar, če bo predstava šla na turnejo v Slovenijo in me bodo pravočasno obvestili, se bom tedaj rad odzval vabilu. Všeč bi mi bilo videti predstavo v Ljubljani ali kakorkoli v Slo veniji.*
Razgovora je konec. S Pierom Chiaro si po telefonov izmenjava še nekaj «obveznih» vtisov o vre menu pred zaključnim tnasvidenje in hvala lepa za prijaznost». Seveda pa velja ta nasvidenje predvsem njegovi Delitvi, s katero se bomo lahko v teh dneh sešli v Kulturnem domu.
VOJMIR TAVČAR
PRIZNANJE ZALOŽBAMA BOREC IN PARTIZANSKA KNJIGA
V Ljubljani slovesno podelili Kajuhove nagrade za leto 82
V ljubljanski mestni skupščini so slovesno podelili Kajuhove nagrade za leto 1982, ki jih vsako leto podeljujejo v spomin na partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Kajuhova nagrada je letos prvič zajela knjižno bero Založbe Borec in Partizanske knjige, nagrade pa so podelili za celotno zbirko del najbolj branega pisatelja, za dve literarni in strokovno zgodovinski deli ter delo likovnega opremljevalca
Založbi Borec in Partizanska knjiga izdata vsako leto po približno 30 knjig. Literarna dela izhajajo v nakladah okoli 5000 izvodov, mladinska pa v še precej višji. Založba Borec je doslej izdala in prodala največ knjig pisatelja romanov Toneta Svetine, prvega dobitnika letošnje Kajuhove nagrade. Kakih 80.000 njegovih knjig kroži med bralci. Vsem je znan njegov vojni in zgodovinski roman Ukana, katerega dogajanje se razpleta v zahodni polovici Slovenije.
Kajuhovo nagrado je žirija prisodila tudi Spominom črnogledega humorista Igorja Križanovskcga in Mileta Pavlina. Spomini Križanov-skega — napisal jih je Mile Pavlin po avtorjevem pripovedovanju — so precej resničen in poseben prikaz partizanstva na Slovenskem v prvih povojnih letih. Manj bodo povedali zgodovinarju, ki išče resnične podatke, veliko pa bralcu, ki ga zanima življenjski utrip v četah, bataljonih in brigadah, med borci, ki so zmrzovali, pasli uši, se izmikali neprijetnim dolžnostim in iskali priložnosti, da bi se do sitega najedli.
Za delo Partizanske ciklostilne tehnike v Slovenskem orimorju je posmrtno prejel nagrado Jože Krall. Knjiga je nov prispevek k zgodovini partizanskega tiskar-
stva, potem ko je pisec že prej preučil in objavil zgodovino partizanskih tiskarn. Zelo natančno in sistematično obravnava nastanek, razvoj in delo ciklostilnih tehnik v tistem delu Slovenije, ki je bil zaradi fašističnega zatiranja najbolj potreben in željan tiskane slovenske besede.
Lojze Žabkar je prejel nagrado za zbirko pesmi Brevir moj v travi. Žabkar je bil partizanski duhovnik. ki se je že leta 1941 vključil v OF. Sedaj deluje in je še aktiven župnik v Kropi. Njegovih 40 pesmi v zbirki je izbor iz let med 1941 in 1944. Vsaka zase je dokument časa in kraja ter izpoved velikega rodoljuba ir poštenjaka.
Dr. Dušan Nečak je prejel nagrado za delo Volitve na Koroškem. Monografija o parlamentarnih, predsedniških in deželnozbor-skih volitvah na Koroškem od 1945 do 1971 je pomemben prispevek k osvetlitvi politične zgodovine ko roških Slovencev po drugi svetov ni vojni. V njej je avtor s temelji tim preučevanjem virov prikazal, kako je mogoče z navidez demokratičnimi metodami parlamenta rizma škodovati oziroma omejiti narodno manjšino v njenem razvoju ter rezultate volitev uporabiti zoper njo. Osvetlil jo odnos av-strijsko-koroških političnih strank do slovenske manjšine v predvolilni propagandi, posebej pa je ori sal vlogo slovenskih političnih organizacij v volilnih bojih.
Za ilustratorsko delo pa je pre jel Kajuhovo nagrado Matjaž Schmidt. V zadnjih letih je ilustri ral in opremil vrsto knjig mladin skega knjižnega programa Založbe Borec in Partizanske knjige, obenem pa sodi med najbolj ustva rjalne sodelavce revije Kurirček.
MARIJAN ZLOBEC
VA
Zastopnik kuhinj hhk mOfdUZZD
TRST Ul. Baiamonti 3 - tet 820/GG ______M Di Vittono 12 - tel 813301
»I EDI MOBILI
VATOVeC
Trst - Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076
BELA TEHNIKA. NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI. MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE
• Ugodne cene. vljudnost, domačnost
• Brezplačna dostava		na dom	ali na meji
Ignis	Bosch	Philips	Hoover
Candy	Blaupunkt	Sanyo	Braun
Rex	Grundig	Hitachi	Moulinex
San Giorgio	Telefunken	Inno-Hit	Girmi
Ariston	Metz	Krups	Singer
Kosmina Sergij
vam nudi najboljše elektrogospodinjske stroje
Pralni stroji:
AEG-K5NIS C AST0R - AR4ST0N
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
THE BRITISH SCHOOL V TRSTU
ULICA TORREBIANCA 25 — ULICA FILZI 6
POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M.D. 26. 9.1977
Edini pooblaščeni center v Furlaniji - Julijski kra|lni za
UNIVERSITY 0F CAMBRIDGE
Center št. 6317 za izpite v angleščini kot tuf jezik
OBVEŠČA:
1.	Potek roka za vpis v »First Certificate of English*. «Pro-flciency» in «Dlploma», junijski rok 1983. Bodisi formularje kot takse za izpite je treba predložiti v British School do sobote. 12. marca 1983, do 12. ure.
2.	Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin.
3.	Taksa za Izpit za First Certificate (FCE), znaša 73.000 lir, taksa za Izpit Proficiency (CPE) znaša 83.000 lir.
4.	There examinatlons are open only to candidates vvhose mothertongue is not English.
FCE has got no offlcial recognltion.
CPE is recognlsed by nearly oll British Unlversities as the equivalent of GCE Ordlnary Level English language, or the use of English test or special tests of English tor foreigners at this level (JMB Test, TOEFL etc.j.
Za nadal|nje informacije:
v TRSTU: Mr. Peter 8rown — Cambridge Local Secretary
British School — Ul. Torrebianca št. 25, tel. 69140 - 69453.
Služba javnega obveščanja British School v Trstu


Julij Beltram - Janko, borec proti fašizmu za svobodo in za pravične odnose med ljudmi
Razgovor ob sedemdesetletnici zaslužnega goriškega rojaka in družbenopolitičnega delavca
Julij Beltram, zrani gorišld predvojni, medvojni In povojni revolucionar in družbenopolitični delavec, praznuje sedemdesetletnico svojega življenja. Rodil se je 5. marca 1913 na Vogrskem v srednjemajlini kmečki družini. Po končani osnovni šoli je pomagal očetu na kmetiji, saj ni bilo možnosti za nadaljevanje študija. Ob narodni in socialni očetovi šoli je rasel v zavednega mladeniča, ki je kmalu navezal stike z domačimi protifašisti in je svoji protifašistični ideji ostal zvest vse življenje.
Obiskali smo ga na njegovem ljubljanskem domu in se v sproščenem pogovoru sprehodili skozi teh njegovih sedemdeset angažiranih let v boju za svobodo in socialni napredek našega primorskega človeka.
— Tovariš Beltram, kako je bilo takrat, ko ste na cerkveni zvonik ra Vogrskem izobesili rdečo zastavo?
— To je bilo /a 1. maj 1934. Takrat sem že bil dan mladinske komunistične organizacije, za katero me je že leta 1932 ogreval znani komunist Cotič iz Renč. Sklep, da je treba napraviti protifašistično demonstrativno akrijo prav na 1- maj, je bil sprejet v partijski organizaciji, ki je takrat delovala v trojkah. Za izobešenje zastave na zvonik je bila zadolžena trojka, v kateri sta bila poleg mene še komunista Mario Gorjan in Jože Gorjan. Zastavo sem izobesil medtem, ko je pri maši pel cerkveni *bor. Ko smo se hoteli umakniti, so me karabinjerji prijeli, Marjotu m Jožetu pa je uspelo uiti. Kmalu Po tem dogodku sta odšla v Jugo-s avijo. Med vojno sta oba padla: Marjo že leta 1941 kot talec v Kranju, Jože pa zajet kot partizan leta 1944, obsojen na smrt in ustreljen na goriškem gradu.
— Iz goriških zaporov te je pot vodila v konfinacijo na otok Ventotene. Nekje si zapisal, da je kon-finacija bila tudi zate velika politična šola. S kom si bil v stikih na tem zloglasnem otoku, na kate-rem je prestajalo zapor ali konfi-r,acijo toliko zavednih Slovencev in tudi naprednih Italijanov različnih prepričanj?
— Po aretaciji na Vogrskem so me odpeljali v goriške zapore. Pred posebno sodno komisijo sem bil obsojen na dve leti konfinacije in odpeljan na otok Ventotene. "Tam sem se seveda znašel med številnimi primorskimi rojaki in italijanskimi protifašisti. Spominjam se komunista Ušaja iz Gorice, Branka Satlerja iz Tolminske Pa Slavka Bevka iz Cerkna. Bili so tudi ljudje s Koprskega kot na Primer Kristjan Bertok, Ciril Pečarič, Valerij Jakomin in drugi, neki Čuk iz Črnega vrha. Tudi Tržačanov ni manjkalo, skratka velika druščina, ki so jo že Italijani klasificirali po skupinah na komuniste, nacionaliste in anarhiste. K a otok sem prišel prav v času, ko so z njega odpeljali vse tiste, ki so stavkali, ker so jim konfina-nijske oblasti vzele knjižnico, v kateri je bilo precej knjig, še največ marksističnih. Odpeljali so jih v zapor v Neapelj in jih obsodili na 5 do 8 let zapora. Med obsojenci sta bila tudi Srebrnič kot voditelj m Tržačan Franc Štoka. Komuni-
sti so bili najbolj organizirani. Razen tega, da so imeli dobro založeno knjižnico, so imeli tudi tečaje marksizma. Eden od tistih, ki so te tečaje vodili, je bil Ušaj, predavali pa so tudi italijanski tovariši. Razlago »Komunističnega manifesta* sem poslušal kar dvakrat. Kot mlad fant, ki dotlej nisem imel velikih možnosti za pridobivanje znanja, sem v družbi konfiniraneev na Ventotene mno-
m
go pridobil in takrat sem res spoznal, kako dragoceno šolo za razredno osveščene ljudi so predstavljali internacije, konfinacije in zapori. Sicer pa je na otoku vladal zelo strog režim in za vsak prekršek proti notranjim pravilom si bil kaznovan.
— Ko si se vrnil iz konfinacije si kajpak nadaljeval z ilegalnim delom, toda v dveh letih tvoje odsotnosti so se razmere doma že začele spreminjati, ilegalna aktivnost se je povečala tudi spričo zorenja velikih dogodkov. Kaj si počel v tem času?
— Po povratku iz konfinacije sem spet delal na domači kmetiji, sicer pa sem, kot sam praviš, nadaljeval z ilegalnim delom. Predvsem sem se vključil v partijsko organizacijo v Šempetru, kjer smo tudi imeli največ sestankov. Šlo je pravzaprav za to, da vzpostavim kontinuiteto v ilegalnem delovanju. Namesto prejšnjih trojk so zdaj že obstajale celice, v katerih so se združevali komunisti iz vseh bližnjih vasr; Delovanje je. ju-glavnem obstajalo v propagiranju komunistične ideje in ideje boja proti fašizmu. Sam sem bil zadolžen za skupino mladih komunistov v Renčah. Dva od tiste skupine sta še živa. Vzpostavili smo tudi stike s Furlani, zlasti z nekim Fumisom, ki je živel in deloval v Tržiču.
No, to se je nadaljevalo tja do leta 1940, ko so se začele množične aretacije tako na Tržaškem (Pinko Tomažič in drugi) kot na Goriškem. Tudi za mano so sti-
kali. Očitno me je izdal nekdo, ki pa ni vedel za moje pravo ime. Takrat sem bil namreč že ilegalni »Janko*.
Štiridesetega leta so me poklicali k vojakom. Dodeljen sem bil k pomožni službi v Bologno, kjer pa sem ostal le dobre štiri mesece. Tam sem spoznal Ivana Kosovela iz Sela. Iz Jugoslavije, kjer je delal kot zidar, so ga vrnili v Italijo, tu pa so ga poslali na služenje vojaškega roka. Bil je aktiven komunist. Po demobilizaciji sem bil spet doma, vendar ne za dolgo. Leta 1941 pred napadom na Jugoslavijo so me pobrali na domu. Takrat so, če se ne motim, mobilizirali kar osem letnikov. Poslali so nas v Kalabrijo. Dva meseca sem bil v »posebnem bataljonu*. sestavljenem iz tako imenovanih «alloglottov», to je po domače rečeno Slovencev. Vanje so prišli tudi tisti slovenski fantje, ki so bili z vojsko v Franciji po napadu nanjo.
Iz Kalabrije so naše razorožene enote premestili na Sicilijo, na poti pa sem zbolel za sklepnim revmatizmom in tako sem ostal v vojaški bolnici v Pozzuoliju pri Neaplju. Po dveh mesecih so me poslali domov, čeprav sem lahko hodil samo z dvema berglama. Že po enem mesecu so me kljub hudim oteklinam na vseh členkih, spet poslali v Neapelj in na Sardinijo, kjer pa sem ostal samo štirinajst dni in se septembra 1941 spet vrnil domov.
— Na jesen leta 1941 se je tndi na Goriškem začela porajati 0-svoboditna fronta. Predstavljam sl, da si se kmalu po povratku organiziral vanjo...
— O Fronti in o partizanih sem nekaj slišal že prej, ko sem bil za kratek čas doma. Vesti o prvih partizanih na Slovenskem sem potem prenesel tudi vojakom na Sardinijo. Ko sem se septembra vrnil s Sardinije, je prišel k meni Stanko Hrovatin iz Šempasa, ki je bil prej z menoj tudi na Ventotenu, in mi prinesel prvo literaturo o Osvobodilni fronti. Prvi odbor OF se je formiral na Vogrskem in v njega je prišel tudi tovariš Velušček -Matevž. Postavil me je za sekretarja tega odbora. Od petih, ki smo ga sestavljali, sva dva še živa. Naša takratna dejavnost je bila propagandna in tudi diverzantska. Po znani bitki primorskih partizanov na Nanosu aprila 1942, so prišli k nam prvi partizani. Vodila sta jih Ivan Špacapan - Mile in Franc Pletiše. Navezal sem stike z njimi, Matevž pa me je zadolžil za pot v Brda, odkoder naj bi popeljal nekaj briških fantov na Trnovo, kjer bi se potem združili s skupino partizanov z Vogrskega. Teh fantov potem sicer nisem pripeljal, pripeljal pa sem na Trnovo nekega Zimica, ki je prav tedaj dezertiral iz italijanske vojske, da bi se pridružil partizanom. Takrat sem bil že v popolni ilegali in tudi spal nisem doma, ker so me kara-
binjerji in agenti kvesture stalno iskali.
Tako je šlo z raznimi zadolžitvami naprej do avgusta, do tistega usodnega 6. avgusta. . .
— V zvezi s tem dogodkom sem ti nameraval postaviti posebno vprašanje. Takrat si se, kolikor vem, srečno izognil aretaciji, ki bi te lahko stala tudi glavo. Kako je bilo pravzaprav?
— V vas so prišli štirje kvesturi-ni. Bil sem doma s sestro. Pravočasno sem jih zagledal kako so prihajali in jih prepoznal. Hitro sem zapustil dom, sestri pa naročil naj jim reče, da sem šel v breg nekaj delat. Tako jim je tudi povedala, njej pa so naročili, da se moram drugega dne ob 9. uri zjutraj javiti na kvesturi v Gorici. Drugi dan jim je šla sestra povedat, da me sploh ni bilo domov in da ne ve kje sem. Spet so ji naročili, da se moram javiti naslednjega dne, naročilo pa pospremili z grožnjo, da bodo v nasprotnem primeru zažgali našo hišo. In so res prišli, dom požgali do tal, obe sestri zaprli, oče in mati pa sta jim pravočasno ušla v breg in se potem skrivala pri raznih ljudeh.
— V času od tega dogodka do kapitulacije Italije si zapovrstjo prevzemal vodilna mesta v partijskih in narodnoosvobodilnih organih. Kaj je tebi, proletarcu po poreklu, vse to pomenilo?
— Prav praviš, da sem prevzemal vrsto odgovornih funkcij, sicer pa so jih tudi drugi. Bili so časi, ko smo se lotevali stvari, za katere še pred leti ne bi niti slutili. Sestanki so bili povsod, po vseh vaseh na Goriškem, največ v Renčah in v širši okolici. Moje glavne zadolžitve so bile sprva na Vogrskem, kjer sem delal skupaj z Veluščkom - Matevžem in Tomom Brejcem - Lojzetom. Spominjam se, da bi moral septembra na delo v Tržič, pa mi je pri padcu pištole izza pasu strel preluknjal nogo in tako v Tržič nisem šel. Pomemben dogodek za nadaljnji razvoj organizacijske strukture o-svobcdilnega gibanja je bila prva pokrajinska konferenca KPS na Vrhu v cerkvi sv. Katarine pri
današnjem Braniku. Bilo je to 4. in 5. decembra. Takrat so me izvolili za sekretarja komiteja KPS za goriško okrožje, ob reorganizaciji okrožij v okraje oziroma ob združitvi več okrožij, pa so me postavili za sekretarja okrajnega komiteja KPS za srednjeprimorsko območje, ki je zajemalo Vipavsko, Kras, Brda in Kanalsko. Višje gori
je bilo že severnoprimorsko območje. Julija je prišel k nam Kveder iz Centralnega komitija. Konference z njim v Kalu nad Kanalom sem se udeležil tudi jaz. Takrat so bili okraji ukinjeni, ker se je pokazalo, da zveze v njih niso bile dobre kot prej. Nastala so nova širša okrožja in tako sem postal sekretar KPS povečanega goriškega okrožja, ki je vključevalo tudi Vipavsko, zadrževal pa sem se v tej funkciji največ med Šempetrom, Renčami in Vogrskim.
Vprašuješ, kaj so mi vse te funkcije pomenile, kako sem jim bil kos. Iskreno povedano, teže odgovornosti takrat nismo občutili in tudi ni bilo razloga za to. Podirali smo staro in gradili novo, to pa je pomenilo vključevati ljudi v Osvobodilno fronto, jih mobilizirati za boj, za zavestno delo. Naša odgovornost je rastla z nalogami, ki smo jih reševali, rastla je z uspehi, ki smo jih dosegali, pa tudi s slabostmi, ki smo jih imeli. Uspehi so nam dajaii pogum, krepili so nas v samozavesti.
— In tako je prišel 8. september In kapitulacija Italije. Ne mislim te spraševati, kakšni so bili tvoji občutki takrat, ko smo z navdušenjem, ki ga je težko popisati, doživljali prvo svobodo. A kmalu se je bilo treba strezniti. Vojna se je nadaljevala in prihajali so še neprimerno težji časi. Po kapitulaciji si bil izvoljen za člana Narodnoosvobodilnega sveta za »primorsko Slovenijo*. Kako si se znašel v novi sredini, v kateri si delal skupaj z drugimi vaditelji NOB na Primorskem: Peb’e''jem, Vilfanom, Bevkom, Babičem in drugimi? Kakšne so bile tvoje zadolžitve?
— Veš, vsi skupaj smo to našo borbo, to našo revolucijo silno resno jemali, navsezadnje smo odgovarjali za naše delo pred ljudmi, pred zgodovino. Šlo je za življenja. Zavedali smo se, da lahko revolucijo tudi zapravimo če ne delamo z vso odgovornostjo. Vsak je dal od sebe vse, vse svoje znanje, čeprav včasih vsi skupaj nismo mnogo vedeli, kaj šele jaz. Revolucija se je takrat pisala na vsakem koraku, v vsakem našem delu. Mar ni bila revolucija že v tem, da smo gradili novo ljudsko oblast in vanjo vključevali postopno ljudi, ki so se prvič lotili odločanja o stvareh, ki so bile takrat nujne: bojkot nemške aprovizacije, bojkot slovenskih šol, ki jih je skušal ustanavljati o-kupator s svojimi ljudmi, skrb za ljudi, ki so izgubili vse in ostali brez osnovnih sredstev za preživljanje, skrb za prehranjevanje partizanske vojske in še in še?
Vprašuješ me po mojih vtisih o ljudeh iz vodstva NOO. Bebler je bil za glavo nad nami po svojih izkušnjah v španski državljanski vojni, po svojem nastopanju. Z Vilfanom sva se srečala junija 1943. Prej ga nisem poznal, vedel pa sem za njegovega očeta poslanca in narodnega voditelja. Sprija-teljila pa sva se, ko sva potovala s Kanalskega Loma v Vrtojbo in
sem ga moral nesti čez cesto, ker je bal tako slab. Marsičesa sem se naučil od njega: kaj je politika, kako se moramo odločati in kakšna stališča sprejemati. Bevka sem šel iskat v Gorico 10. septembra. Takrat so bili v Gorici Nemci, jaz pa sem šel v mesto s kamionom in brzostrelko in nekaj borci v ci-vilu prav na Gosposko ulico na Bevkov dom. Bevk je le dve uri prej prišel iz zapora. Povedal sem mu Beblerjevo in Vilfanovo naročilo, da bi rada govorila z njim. In je šel. Vse do njegove smrti sva ostala z Bevkom velika prijatelja.
— Znano mi je, da si po kapitulaciji Italije vse do osvoboditve o-pravljal vrsto funkcij, da so te ma-
ja 1944 postavili za inštruktorja PK KPS za goriško in vipavsko okrožje in te izvolili za člana PK KPS za Slovensko primorje, da si bil sredi leta 1944 izvoljen za člana Izvršnega odbora OF za Slovenijo, da si bil v PK KPS nekaj časa tudi kadrovik, predvsem pa, da si imel na skrbi preskrbo enot IX. korpusa. To je bila sila težka naloga, saj je naša vojska na Primorskem štela takrat med 10 in 12 tisoč o-ho.oženih borcev.. •
— Točno je to, zadolžen sem bil tudi za preskrbo enot IX. korpusa, za preskrbo vojske. Naloga gotovo ni bila lahka, čeprav se je vojska oskrbovala tudi po svoje. Nam v komiteju je šlo takrat predvsem za organizirano preskrbo preko terenskih gospodarskih komišij, ki smo jih organizirali. Te komisije so vodile pregled čez celotno stanje gospodarskih zmogljivosti na terenu, o stanju živinoreje, poljščin, zalog v skladiščih itd., seveda upoštevajoč pri tem tudi prehrano civilnega prebivalstva. Šlo je v prvi vrsti za to, da se za vojsko jemlje tam. kjer je. a tako, da se ne povzroča škoda. Posamezne enote so se zato vedno bolj obračate na obstoječe gospodarske komisije v posameznih krajih, kar
Še o Jaksetichevi knjigi o «Brigadi Fontanot»
V eni izmed februarskih številk Primorskega dnevnika podaja Mario Abram informacijo o vsebini knjige brigade Fontanot in kratek avtorjev življenjepis. Jaksetich, ki je znana osebnost v protifašističnem Bibanju na Tržaškem, je bil predstavnik italijanskih oboroženih enot Pri Glavnem poveljstvu NOV Slovenije. Kot tak je tudi najbolj poklican, ria posreduje zgodovino nastanka in borbene poti brigade. Ta prikaz Pa ni toliko kronološko zgodovinski, kot je bolj fragmetaren, pisan od ljudi, borcev, ki so si zapisovali v svoj dnevnik dogodke, ki so jih doživljali ali pa po vojni napisali nanje svoje spomine. Bili so to Predvsem delavci m mnogi iz različnih krajev Italije. Vsebina knjige jo bolj posvečena notranjemu ustroju in življenju brigade, ki je bilo tolo pestro in živahno. Pa tudi povezovanju brigade in njenih borcev * ljudmi v krajih koder so se gibali. Tako pisana knjiga je še bolj rar.imiva kot čestokrat suhoparna kronologija. Je neposredna in in-tunna. Z zanimanjem sem jo bral.
Julija - avgusta 1944 je namreč iz italijanskih središč Trsta, Gori-ce- Tržiča in od drugih, prišlo v partizane na področje 9. korpusa na stotine italijanskih mladeničev, ki so se tako izognili mobilizaciji,
jo je tedaj izvajala nemška okupacijska oblast. Nekateri podatki Jtavajajo, da je teh ubežnikov pred nemško mobilizacijo bilo okrog 4XX). Vsekakor toliko novih borcev naenkrat 9. korpus ni mogel sprejeti oziroma opremiti in predvsem oborožiti. Bili pa so predvsem teladi in vojaško neizvežbani. V tistem času je tudi nemški pritisk na Položaje 9. korpusa bil izredno močan. Zato je bilo odločeno, da se velik dri teh novincev pošlje na osvobojeno ozemlje na Dolenjsko, kjer naj bi se oblekli, oborožili in vojaško izvežbali, kar je bilo tudi storjeno. Na Dolenjskem je tedaj že bil bataljon italijanskih partizanov v sesta rii neke slovenske brigade. Ta bataljon je nastal ob kapitulaciji Italije, ko so se nekateri italijanski vojaki priključili partizanom. S prihodom teh novih je bila 17. decembra 1944 ustanovljena italijanska brigada z imenom »Fratelli Fontanot* (Bratje Fontanot). Tako je brigada ob ustanovitvi imela okrog 800	( 770) borcev. Posebnost te brigade je
bila, za razliko od garibaldinskih brigad na področju 9. korpusa, da ni bila garibaldinska, temveč redna enota v sestavu NOV Slovenije. Na svoji borbeni poti je izgubila blizu 200 borcev.
Podrobnejše se ne bi loteval vsebine knjige, kar je to že storil Mario Abram, pač pa bi nadaljeval tam. kjer je on končal in, po mojem občutku, prepustil to nekomu drugemu. Gre za vprašanja in probleme, ki jih obravnava v svoji dokaj obširni uvodni besedi Mario Lizzero. Gre za vprašanja, ki se v italijanskem zgodovinopisju stamo Ponavljajo in pogrevajo, kako da smo do italijanskega odporništva bili nedosledni, da ne rečem nepošteni, da smo kršili razne sporazume in dogovore, ki naj bi jih sklenili z vodstvom italijanskega osvobodilnega 8'banja, kar e seveda, po njihovem mnenju, povzročalo trenja in idej Pe spore in konflikte. Deloma se to čuti tudi v knjigi, ki je Mariu Gizzeru pravzaprav bila poved, da ta vprašanja ponovno pogreva. Gre Za kritike, dejstva, ki jih italijansko zgodovinopisje navaja, ki pa ni-So resnična.
Mario Lizzero navaja podatke, na katere opira svoje trditve, da *° bilj med italijansko rezistenco in slovenskim osvobodilnim gibanjem tlenjem trije mednarodni politični in vojaški sporazumi, ki so urejali medsebojne odnose: sporazum med KPS in KPI severne Italije, pri katerem naj bi sodelovali Luigi Longo in Umberto Massola za KPI ter Ant</n Vratuša za KPS: sporazum od 4. aprila 1944 med 9. korpu-in glavnim poveljstvom garibaldinskih brigad, ki sta ga podpi-
sala Francesco Leone in Aldo Lampredi, in končno sporazum, sklenjen 7. maja 1944 med brigado Garibaldi »Friuli* in Briško - beneškim odredom. Tako Mario Lizzero. Kako pa je v resnici bilo?
Sporazum med KPS in KPI severne Italije, kot ga navaja Mario Lizzero, ni bil nikoli sklenjen, kajti Anton Vratuša ni bil delegat KPS in zato ni bil pooblaščen podpisovati katerekoli partijske dokumente. On je bil pooblaščeni delegat Osvobodilne fronte in Glavnega poveljstva Slovenije za stike in dogovarjanja s CLNAI in glavnim poveljstvom garibaldinskih enot. Razgorovi, ki jih je imel z Luigijem Longom in Umbertom Massolo so bili namenjeni le pripravi za aprilsko srečanje dveh partij. KPS - KPI. Po dogovoru z vodstvom KPI je bila ustanovljena komisija v sestavi Francesco Leone in Aldo Lampredi za KPI in Anton Vratuša (za ta primer) za KPS. Komisija naj bi pripravila osnutek predloga dokumenta, ki naj bi bil osnova za razgovore in morebitne sporazume na skupnem sestanku delegatov obeh partij. Kot znano, je do tega sestanka prišlo 4. aprila 1944, na katerem sta bila kot pooblaščena predstavnika KPI Aldo Lampredi in Mario Lizzero, za KPS pa Lidija Šentjurc in Aleš Bebler. Na tem sestanku je bil podpisan sporazum, ki pa ga je CK KPS zavrnil, ker se je v uvodnem političnem besedilu, ki je povzemalo na-čeba stališča, obšel sklep H. zasedanja AVNOJ o priključitvi Julij ske krajine k Jugoslaviji. Kot vemo ga je kasneje zavrnil tudi Kardelj. Sporazum od 7. maja 1944 z Briško - beneškim odredom in garibaldinsko brigado »Friuli*, je bil bolj ustni dogovor o obnašanju na tem področju. Italijanske enote so namreč to ozemlje (Brda in Benečija), ki je bilo operativno področje 9. korpusa, lahko uporab Ijale za umik, počitek in tudi za pripravo vojaških akcij globlje v notranjost Furlanije (tudi skupaj z našimi enotami), čeprav je sporazum od 4, aprila slovensko politično vodstvo zavrnilo, so se določeni členi organizacijskega in vojaškega značaja vendarle uporabljali v sodelovanju z italijanskim odporništvom. Tako se je upo rahljal tudi sklep o ustanovitvi paritetnega poveljstva med 9. korpusom in garibaldinskimi enotami.
Razgovori med CLNAI in OF ter glavnim poveljstvom Slovenije so se vlekli dolgo, vendar do sporazuma ni prišlo, ker je CLNAI dosledno odklanjal priznanje sklepa H. zasedanja AVNOJ o priključitvi Julijske krajne k Jugoslaviji. Ko se je Vratuša v začetku septembra 1944 s posveta s političnim vodstvom Slovenije vrnil v Milan, je prinesel negativni odgovor slovenskega vodstva na zadnji predloženi dokument sporazuma od strani CLNAI, ker je tudi ta obšel sklep II. zasedanja AVNOJ. Poskušal je nadaljevati razgovore in vendarle doseči sporazum o tem vprašanju. Vendar brezuspešno. Končno je Vratuša na svojo roko izrazil pripravljenost podpisati dru gi, organizacijski del predloženega sporazuma, v dobri veri misleč, da bo tako vsaj omogočeno sodelovanje med osvobodilnimi organi zacijamj v Trstu. Ker se je CLNAI s tem strinjal, je bil podpisan takšen sporazum. S tem sporazumom pa se nismo strinjali in smo ga zavrnili.
Bilo je več razlogov za to. To kar je ponujal ta sporazum, teko na političnem kot organizacijskem področju ni več ustrezalo tržaški stvarnosti. S tržaškim CLN so bili dokončno prekinjeni vsi stiki. Vodstvo tržaškega CLN je odbilo vsako povezavo z nami z znano izjavo proti samoodločbi in da se z OF ni mogoče pogajati o spremembi rapalskih meja, ki so dokončne. Razgovori so lahko samo o pravicah slovenske manjšine v okviru Italije. Temu je sledil izstop KPI iz
CLN. Frontne črte so bile torej že jasno potegnjene in CLN se je znašel na nasprotni strani barikade.
Sporazum je izražal težnjo, da se CLN pojavlja na celotnem ozemlju Julijske krajine, medtem ko je znano, da je obstajal samo v Trstu in deloma v Gorici in Tržiču. Skupnih odborov CLN - OF v celotni Julijski krajini ni bilo mogoče ustanoviti, ni bilo drugod CLN odborov. Bil je to vsekakor poskus uveljaviti pristojnost CLN na celotnem ozemlju Julijske krajine.
In končno je razvoj tržaškega osvobodilnega gibanja tedaj že daleč prerastel obliko in vsebino sodelovanja, ki ga je ponujal CLN. Tržaški proletariat se je že množično usmeril k revoluciji, ki jo je nosila narodnoosvobodilna vojna in ljudskodemokratična revolucija jugoslovanskih narodov in se pripravljal organizacijsko in vojaško na končni obračun z vsemi reakcionarnimi silami v mestu. Imeli smo že komando mesta, ki je delovala na organizaciji naše vojske, ki se je pripravljala na osvoboditev mesta.
Iz vseh teh vzrokov «sporazuma» ni bilo mogoče sprejeti — to tudi ni bil sporazum med dvema vodstvoma osvobodilnega gibanja. Zato je slovensko politično vodstvo odpovedalo nadaljnje razgovore med člani CLNAI in OF ter odpoklicalo svojega delegata (Vrana) pri CLNAI. Pismo v tem smislu, z dne 25 9.1944, je v imenu slovenskega političnega in vojaškega vodstva poslal sam Anton Vratuša. S tem se je zaključilo obdobje neposrednih stikov in razgovorov z vodstvom odporniškega gibanja severne Italije.
Tako je bilo s to stvarjo in o tem sem obširneje že pisal v svoji knjigi »Primorska ni klonila*. Zato je zgodovinsko netočno trditi, da smo na jesen 1944 spremenili našo politično linijo, kršili sporazume (kj jih ni bilo) in napravili zaokret naše politike v odnosu do italijanskega odporniškega gibanja. V ničemer nismo spremenili naše politike. Ostali smo dosledni na naših pozicijah, ki pa niso nikakor našle odgovarjajočega odmeva na italijanski strani.
Mi smo se borili za osvoboditev Primorske ta naših ljudi in priključitev k Sloveniji to Jugoslaviji, italijanska stran pa za ohranitev starih rapalskih meja. (Vmes pa je še bil različen idejno političen koncept narodnoosvobodilnega boja.) V tem je bil idejni, politični to če hočemo tudi vojaški konflikt med nami, ki ga v teku vojne nismo mogli preseči. V tem je bila stvarnost tedanjega dogajanja, kar je obremenjevalo naše odnose. Zaman si je izmišljati to graditi neke trditve, da bi pokazali krivca na nasprotni strani. Vsi ti poskusi ne morejo spremeniti zgodovinskih dejstev, ki pričajo o resničnih vzrokih naših nesporazumov. Tako krivo prikazovanje stvari tudi ni v interesu sodelovanja danes v boju za mir to prijateljske odnose med narodi in ljudmi.
Kljub vsem težavam pa smo vseeno ustvarjali zavezništva v skupnem boju proti fašizmu. Vse te težave so pravzaprav v neposrednem boju premoščali ljudje sami, borci in ravno v tem je veličina njihovih opredelitev in dejanj. Tudi brigada Fontanot je temu priča. Naj zaključim z mislijo Maria Abrama, ki jo daje na koncu svojega članka: »Na njih (na borce brigade Fontanot o.p.) res ni mogoče prenesti razmišljanja iz uvodne besede Maria Lizzera h knjigi, o nesoglasjih med vodstvi KPI to KPS, saj razen redkih izjem o tem niso ničesar vedeli to njihova glavna misel je bila tedaj borba proti okupatorju to proti vsem fašizmom za svobodo, demo kracijo in prijateljstvo med narodi*.
BRANKO BABIČ
je vnašalo potreben red in tudi zanesljivost v preskrbi.
Mislim, da smo na ta način dobro in uspešno delali in si tudi pridobili zaupanje ljudi, ki so videli, da nam ni vseeno kje, kdaj to kako se jemlje. Sicer pa so naši ljudje bili pripravljeni dati za svojo vojsko vse, četudi so si morali sami odtrgovati od ust. Pri tem bi ti lahko naštel celo vrsto čudovitih primerov predanosti in požrtvovalnosti, tudi ko je bilo treba organizirati prevažanje hrane iz Vipavske doline pa celo iz Furlanije na Trnovsko planoto to drugam. Podobno je bilo tudi z dajanjem posojila za vojsko v denarju. Spominjam se primera iz Vrtojbe še iz leta 1942, ko smo na nekem sestanku govorih o posojilu pa je eden od prisotnih kmetov rekel: Prodal sem par volov, zdaj lahko dam za posojilo. Za preskrbo vojske smo organizirali tudi zveze s Furlanijo, kjer je bilo hrane dovolj. Tudi to zvezo smo razen z drugimi vzpostavili preko že omenjenega Fumisa iz Tržiča. Sicer pa so za preskrbo bile kasneje zadolžene tudi Komande mest.
Nekaj pa bi le rad povedal: zelo sem bil vznejevoljen, če je vojska zapravljala hrano, če ni ravnala z zaiogami premišljeno, kar se je tudi dogajalo in kar je povzročalo, da je večkrat tudi po nepotrebnem stradala.
— Po osvoboditvi si bil sekretar OK KPS za goriško okrožje in tajnik Osvobodilne fronte v Gorici. To je bil čas Zavezniške vojaške uprave tja do mirovne pogodbe z Italijo leta 1947. ZVU nam ni bila naklonjena, na vsakem koraku je skušala izničiti pridobitve našega boja, našo ljudsko oblast itd. To so bila na nek način tudi zate gotovo zeio težka leta...
— Čas Zavezniške vojaške uprave v Gorici je bil mučen, težak, živčen. Mislim, da o tem razdobju premalo pišemo, da se o tem danes premalo ve. Ko govorimo o ZVU, moremo govoriti samo kot o kontrarevoluciji, kot o sistematičnem rekonstruiranju starega sistema. Kljub sporazumu v Beogradu, da bo Zavezniška vojaška uprava spoštovala stanje, kakršno je našla ob svojemu nastopu, je začela načrtno ukinjati vse pridobitve našega boja, našo ljudsko oblast, naše narodnoosvobodilne odbore, ljudsko zaščito itd. to uveljavljati stare občine, stare zakone fašistične Italije, tudi staro prakso z vračanjem prejšnjih veljakov na vodilna mesta, s podpiranjem fašističnih tolp. ki so razsajale po mestu, napadale na' ljudi to ustanove. To je bil silno težak in utrudljiv boj, v katerem smo imeli eno samo sredstvo: odklanjanje restavracije, manifestiranje za priborjene pravice, demonstriranje množic proti zavezniški politiki, manifestativno nastopanje ob prihodu zavezniške razmejitvene komisije itd. s poudarjanjem odločne volje po samoodločbi. V tistih letih je naš narod bil prav tako odločen in Lorbeno razpoložen kot med vojno.
— Po razmejitvi si na začetku februarja 1947 odšel v Koper v
tako imenovano cono 6 Svobodnega tržaškega ozemlja, bil sl sekretar okrožja in kasneje koprskega okraja ter član vseh o-srednjih forumov v coni B. Potem si bil leta 1955 izvoljen v Izvršni svet Ljudske republike Slovenije, član glavnega odbora OF Slovenije, član revizijske komisije pri CK ZKS, predsednik komisije za preučevanje zgodovine delavskega gibanja pri MS ZKS v Kopru in pri CK ZKS, član vodstvenih organov Socialistične zveze, Zveze borcev NOV in še kaj. Kaj so ti vse te furkcije pomenile?
— Predvsem nove zadolžitve in nove odgovornosti, spoprijemanje z novimi težavami v širšem obsegu, z novimi nalogami, ki zahtevajo čas, da se vanje vživiš. Toda kar koli sem delal, kakršno koli dolžnost sem opravljal, vedno to povsod so me zanimali v prvi vrsti problemi navadnih ljudi. Zame so bili ljudje vedno važnejši kot foiumi, Kadar koli sem ukrepal j zadevah, ki so se neposredno tikale ljudi, sem se najprej vprašal, kako bi reagiral jaz, če bi bil v koži tistih, za katere gre. Zakone je lahko napraviti, toda glavno je potem, kako se zakon uveljavlja v praksi. Osebno me je vedno mučilo vprašanje, kakšen je odmev mojega dela pri ljudeh, kajti vedno sem si prizadeval delati za sredino, iz katere sem izšel, to je za našega delov-
nega človeka. Ljudi to njihov neposredni interes sem vedno postavljal pred strukturo.
— Prej sva se (lotaknila obdobja Zavezniške vojafke uprave. Ob predstavitvi Babičeve knjige »Primorska ni klonila* v Kopru, te je nekdo v razpravi vprašal, če in kdaj boš ti napisal, tako kot Babič, svoje spomine, svoja pričevanja. Takrat si nekaj obljubil, pravzaprav zagotovil. Kako je zdaj s tem, nekaj sem slišal. Ha si dogovorjen s koprsko založbo »Lipa*?
— Res je. takrat sem — če se prav spominjam — rekel, da me zanimata dve stvari: Zavezniška vojaška uprava v Gorici (1945-1947) in naša uprava v bivši coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954), Ena to druga tema ste premalo poznani. Lotil sem se prve. Pregledal sem materiale v arhivih CK, Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. v Novi Gorici in napisal sem dokumentaren zapis o letih 1945-1947 na podlagi dokumentov, pa seveda tudi skozi osebno doživljanje tistih časov, o katerih sva se pogovarjala že prej. Knjiga je v programu »Lipe* za letos to kolikor vem, naj bi letos res izšla. V tipkopisu obsega 220 stia-ni, dodane bodo tudi fotografije in razni dokumenti. Seveda pa bo treba obdelati še upravo v bivši coni B. Gradiva za to poglavje naše zgodovine je precej več, saj smo imeli oblast in je vse ohranjeno.
— Tovariš Janko, pomudiva se na konen najinega pogovora še nekoliko pri problemih današnjih dni. Vem, da jh spremljaš, saj drugače ne more biti, kot goriški rojak, kot človek z meje, kot politično in družbeno zavzet človek. Položaj naše narodnostne skupnosti v Italiji, obmejne težave s prehodi, odnosi med Jugoslavijo in Italijo, kako gledaš na to?
— Ce naj začnem s slovensko manjšino v Italiji, potem bi želel predvsem to da ! i bila še bolj enotna v svojem boju za samostojni kulturni, gospodarski in vsakršen razvoj. Enotnost v boju je vedno dajala dobre sadove.
Vsakršno zapiranje meje je gotovo ovira za razvoj en j in druge manjšine in to ne more biti cilj nobene demokratične družbe in tudi naše ni. Rekel bi celo, da meje nikoli niso dovolj odprte. Pretakanje ljudi in dobrin bogati življenje na meji, mu daje smisel to lahko odločilno vpliva na mednarodne in meddržavne odnose. Očitanje, da bi z olajšavami v maloobmejnem prometu bili obmejni ljudje privilegirani, lahko tudi drži, toda po drugi strani je tudi res, to tega ne smemo pozabiti, da so lahko prav obmejni ljudje to obmejni kraji prvi pod udarom. Ne smemo pozabiti, da je prav Goriška bila v obeh vojnah dvakrat porušena, da je na tem malem kosu zemlje pad'o v prvi svetovni vojni milijon ljudi to da nas je tudi druga svetovna vojna v boju za svobodo in priključitev k matičnemu nabodu stala ogromno žrtev v ljudeh in dobrinah. Že ta dejstva govorijo v prid dobrososedskim in dobrim meddržavnim odnosom in prav odprta meja igra v tem smislu primarno vlogo.
Kar pa zadeva ukrepe same je res tudi to, da gospodarski problemi niso samo naši problemi. Težave imajo danes vsi če bi bila krivda za sedanje težava samo na nas. potem bi jih večji in ekonomsko močnejši, bolj razviti, bolj pametni, očitno ne smeli imeti. Pa jih imajo ravno tako kot mi. 7a-me gre pri tem. ne da bi opravičeval lastne slabosti, za velik problem sodobnega sveta sploh, za problem rasti, za neurejene ekonomske .rinose v svetu. Mislim, da naši ljudje to razumejo, da to razume tudi današnja generacija, ki ie sredi teh tež.av.
— Tovariš Janko, še eno samo kratko vprašanje za kratek odgovor: glede ni izkušnji L dolgoletnega boja proti fašizmu, za svobodo, za pravične družbene in medčloveške odnose, kaj bi dal v culico mlademu rodu za na pot?
— Veliko dozo strpnosti, marljivosti to zaupan ia • • •
Tako sva se s tovarišem Juliiera Beltramom - Jankom sprehodila po njegovi življenjski poti. Bila je zanimiva, trpka, pestra in bogata, prehojena z zavestjo, da je življenje en samo boj. ki se mu ne smeš izogibati, če hočeš, da od njega nekaj koristnega ostane.
Jankovih sedemdeset življenjskih in več kot petdeset politično angažiranih let. ie bila taka pot in nanjo je lahko ob vsej svoji skromnosti, ponosen.
Kazgovor zapisal
JOŽE KOREN
Poteg raft ie
MARIO MAGAJNA
P ri morTlH Tlnevjiik
8
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
6. marca 1983
NOGOMET
V 22. KOLU ITALIJANSKE LICE
NEDELJA, 6. MARCA 1983
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Posebna oddaja iz Pariza
10.50	Nabožna oddaja
11.00	Maža
12.15	Posebna oddaja iz Pariza
13.00	TV DNEVNIK ob 13. uri
13.30	Zadnje vesti
14.00	- 19.00 V teku nedelje — neposredna oddaja iz študija
15.50	Športne novice
14.55	Glasbena oddaja
15.50	Šperine novice
15.55	Glasbena oddaja — II. del
16.55	Muppet show
19.30	90. minuta — šport
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo — polčas nogometne tekme iz A lige
20.00	TV DNEVNIK
20.30	«D padrino» . «Boter? —
1. del
21.50	Športna nedelja
22.30	TV DNEVNIK
22.35	Športna nedelja — II. del
22.55	Posebna oddaja — Zadnje vesti — Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Zdravstvena oddaja
10.30	II lied polacco
11.00	«Pierre Boulez» — poje sopranistka Alessandra Althoff
11.15	Šport — Tennis
13.00	TV DNEVNIK ob 13. uri
13.30	«La dinastia del potere? -«Dinastija oblasti» — zadnja epizoda
15.20 Rlitz — neposredni prenos iz studia ter šport — Tenis Atletika — Nogometni rezultati — Vremenske razmere
19.50	TV DNEVNIK
20.00	Športna nedelja
20.30	«Ci pensiamo lunedi» — televizijska predstava
21.35	TV film iz serije «1 pro-fesionals»
22.35	«Micromega» — Slika Italije v svetu
23.25 šola in vzsroja
23.55	TV DNEVNIK —
Zadnje vesti
Tretji kanal
12.30	Glasbena nedelja
13.40 Meat Puppets — koncert rock glasite
14.10 Sto italijanskih mest — Auronzo
14:30 športne informacije: Avtomobilizem za pokal «targa Florioi> — Zimski šport — Košarka iz ženske
, At lige
16.55	Rock glasba
18.35	Dogodivščine Oliverja Twi-
19.00	TV DNEVNIK
19.15	Deželni šport
19.35	«Concertone» — 13. del
20.30	šport na tretjem kanalu
21.30	«Festa barocca» — 1. e-pizoda
22.20 TV DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.20 Poročila
9.25 Živ žav — otroška matineja
10.10	Alpska saga — 1. del avstrijske nadaljevanke
11.40 Oddaja za stik z gledalci
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
15.15	Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja
16.05	Poročila
16.10	Prepoznavanje — ameriški film
17.35	Naš kraj: Zavratec
17.50	Športna poročila
18.05	Vera Misita — dokumentarna oddaja
18.55	Ne prezrite
19.10	Risanka
19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Kiklop — zaključno nadaljevanje
21.00	Športni pregled
21.30	Izviri: človek — 1. del dokumentarne oddaje
21.50	Poročila
Koper
17.00	Z nami
17.05	Sydney oddaja
18 00 Film — ponovitev
19.30	Stičišče - tednik TV dnevnika
20.15	V puščavi in goščavi — celovečerni film
21.55	Sedem dni
22.10	Glasbeni nokturno
Zagreb
13.00	Jugoslavija, dober dan 13-30 Kruh skozi stoletja
14.30	Narodna glasba
15.00	Freska Jugoslavije
15.30	Najbolj nora dirka — a meriški film
19.30	TV dnevnik
20.00	Kiklop — nadaljevanka
21.00	Športni pregled
21.30	Morje ljudje, obale, mentama oddaja
pred kamero — dokumentarna
PONDELJEK, 7. MARCA 1983
doku-
TRST A
8.00,	13.00. 14.00. 19.00 - Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; TOO Maša; 9.45 Veliki orkestri;
10.00	Poslušali boste; 10.30 Mla-
dinski oder: «Dvojne počitnice?, napisal Brane Dolinar; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah:	14.10 Nediški zvon;
14.40 Beneški kabaret, nato: Šport in glasba ter prenosi s kulturnih prireditev; 16.00 Š|xjrt; 17.45 Oddaja o občini Dolina.
KOPER
(Slovensk' pogrom)
7.00,	8.00, 14.00 Poročila; 16 00 Primorski dnevnik; 7.00 Skupni program; 7.15 Veselo v nedeljsko dopodne: 7.30 Za zdravje; 8.07 Knospored, objave; 8.10 Stoji, stoji lipica — spored slovenskih ljudskih pesmi: 8.30 Polje, kdo ho tebe ljubil: 9 00 Zakliuček;
13.00	Sosednji kraji in ljudje;
13.30	Glasbeni notes; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Radio Ka 'er na obisku; 15.15 Novitete naše diskoteke; 15.30 Domača rock scena; 16.15 Nepozabne na rodne v izvedbi vokainih skupin;
17.00	Za vsakoga nekaj.
KOPER
(ItoMlonsk program)
7.30, 10.30. 12.30, 13.30, 18 30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.30 Pe sem tedna; 8.35 Country mušic;
9.30	Lucianovi dopisniki; 10.00 Besede in glasba: 10.32 Glasbeni prostor; 10.40 Mozaik — glas ba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Glasbeni odmor;
11.30	Kim. svet mladih; 12.00 Se-
dem plus sedem; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I: 12.50 Nazdravimo z...; 14.30 Glasbeni trg; 15.15 Stisk roke:	15.30 Crasli;
16.30	Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 17.45 Glasbeni slovar; 18.45 Slišimo se jutri.
RADIO 1
8.00.	10.12, 13.00. 17.02, 19.00 Poročila: 6.00 in 7.00 Glasba in beseda za praznični dan; 8.50 Kmetijska oddaja: 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo; 11.00 Permette, cavaUo?; 12.30 in 14.00 Pisan spored; 13.15 Nagradno tekmovanje; 15.50 Nogomet od minu te do minute; 17.07 Glasbenogo-vorni spored; 18.30 Košarkarske vesti; 19.25 Glasovi v predalu;
20.00	Operna glasba; 23.10 Te lc-fonskj klic.
RAD*0 2
6.30. 7.30, 8.30, 9.30. 11.30, 12.30, 13.30, 15.48, 16 55, 19.30, 22.30 Poročna; 6.00 - 7.05 Triperesna deteljica; 8.45 «Pipistrelli, Re Bar-buti e Granduchesse?; 11.00 in 11.35 Kaj nam boš povedal o Divjem Zahodu?:	12.15 Tisoč in
ena pesem; 12.48 Hit Parade 2; 13.41 Glasba in kino; 14 30. 15 50 in 17.45 V nedeljo z nami; 19.50 Glasbeni trenutki; 21.40 Ži\lje-n e papeža Janeza; 22.10 Draga glasba; 22.50 Lahko noč Evropa.
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00,	10.00.	12.00,
13.00. 14.00. 15.00. 17.00, 21 00,
22.00	Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radiska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja;
11.00	Naši potlušalci čestitajo:
13.10	Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega ted na; 14.45 Z majhnimi ansambli;
15.10	Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo a-materski zbori; 16.20 Popoldanski simfonični koncert; 17.05 Priljubljene operne melodije: 17.50 Zabavna radijska igra: 18.22 Na zgornji polici; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razgledni ce; 20,00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno — \Villiam Blake; Pesmi; 23.15 Disco, di-sco.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
13.00	Tedenska oddaja o knjižnih novostih
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	«Ziegfield e le sue follie? -1. del
15.30	Šolska vzgoja:
Severno in Baltiško morje
16.00	Ponedeljkove športne vesti
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti 17.05 Neposredni prenos preko
tvoje antene
17.10 Šola na prostem - 6. nadaljevanje
17.30	Vsi za enega
18.20 Osmi dan - kulturna tematika
18.50 Tukaj smo - Smeh s Stan-liotn in Oliom
19.00	Italija zvečer
19.45	Almanah in vremenske razmere
20.00	TV dnevnik
20.30	«11 padrino? . «Boters> - film - igrajo: Marlon Brando, Robert Duvall
22.15 TV dnevnik
22.25	Srečanje s kinematografijo
23.25	Dnevnik, danes v parlamentu in vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Tedenska oddaja o zdravstvu
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja - Pričevanja pred psihologom
14.00	- 16.00 Tandem
16.00	šola in vzgoja
16.30	Planet
17.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Stereo tedenske glasbene informacije
18.20 Odprti prostor - programi v prihodnje
18.40	Dnevnik 2 - Šport
18.50 TV film iz serije Cuore e batticuore 19A5 Dnevnik 2
20.30	Vrnitev v Briedshead - po romanu Evel.vn Waugh
21.25	Denar, denar - program, ki ga vedi Arrigo Levi
22.25	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.35	Baril in Sybil - hotelski inšpektor
23.25	Otrokovo zdravje. Iz oddaje o šoli in vzgoji
22.55 Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
16.45	Nogometno prvenstvo A in B lige
19.00 Dnevnik 3
19.30	Ponedeljkov deželni šport 20.05 Življenje v glasbi - program
Marie Paole Turrini Grillo
20.30	Kulturno bogastvo Evrope -Benetke
21.40 Šola in vzgoja
22.10	Ponedeljkov proces šport nim dogodkom
23.25	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35. 10.35 TV v šoli
17.20	Poročila
17.25	Mali odred - otroška nani zanka
18.55 Sodobna medicina - za zdra vega, srečnega otroka
18.25	Obzornik 18.45 Zdravo mladi
19.20	Cik - cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.10	Vremenske razmere 20.12 Propagandna oddaja
20.15 Dane Zajc; Mlada Breda predstava SNG Drama 21.40 V znamenju
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
MILAN — Kongres KP1 BOLJUNEC — Občni zbor Kmečke
7VP7P
TRST - Nauticamp GRADIŠČE — Kongres aConfagri-coltura?
RONKE — Prešernova proslava GORICA — Rimski most Ob koncu pa še pregled zamej ske športne dejavnosti
17.00	Z nami pred kamero - od daja v živo
17.05 TVD novice
17.10	TV šola
17.50 Film - ponovitev 19.30 TVD - Stičišče 20.15 Inšpektor Bluey - serijski film
21.00	Italija z neba - dokumentar na oddaja
21.45 Turistični vodič - v sodelo vanju s Kompasom Jugoslavija
21.55 TVD - danes
22.10	The Collaborators - serijski film
23.00	Lepotna kirurgija - Doktor, rad bi bil lepši
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00
Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; Človek v sodobni družbi; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 - 14.00 Peldnevniški razgledi:	Beležka:
12.00	«Beseda in pesem?: 13.20 Gospodarska problematika: 14.10 Roman v nadaljevanjih «Nož in jabo’ko?; 14.30 Glasbene skice: 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Od Milj do Devina; 18.30 Priljubljeni motiva.
KOPER
(S'ovenski program)
6.00,	6.30, 7.30, 13.00, 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik;
6.00	Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja kronika; 7-15 Val 202;
13.00	Glasbena zavesa: 14.10 Ob jave in glasbene zelje; 14.30 Za pojmo pesem; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.15 Glasba, objave; 16.30 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Ital)jonski program)
6.30, 7.30. 12.30, 16.30 18.30, Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 Pa ročila; 6.00 - 9.30 Jutranji program; 9.32 Lucianovi dopisi: 10.(X) Glasba in besedilo; 10.10 Zdravo otroci; 10.32 Glasbeni kotiček; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim; 11.32 Pesem tedna; 11.35 Tisoč popevk;
12.00	Na prvi strani; 12 05 G as-ba po željah; 12.50 Nazdravimo z . ..; 15.00 Zdravo, otroci - p a novitev; 15.20 Glasbeni premor; 15.32 Crash; 16.00 Country glasba; 16.15 Igra orkester Edig Ga-letti; 16.45 Glasba; 16.55 Pisma iz. . .; 17.00 Spomnimo se ogrete; 17.32 Glasbena odda!a; 18.00 Komorna glasba; 18.45 Slišimo se zopet jutri.
RADIO 1
7.00, 8.00. 9.00. 11.00, 12.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6X0	9.00
Jutranji programi; 9.02 Radio ir jaz '83; 10.30 Pesem v času; 11.00 Prosti količek; 11.10 Glasbena od daja; 11.34 življenje genija: Lea narclo da Vinci; 12.03 Ul ra Asia go Tenda: 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master radiska oddaja. 14 30 Epigon; 15 03 Tedenska od daja o zdravstvu: 16.00 II pagi none; 17.30 Master under 18: 18.05 Mali koncert; 18.38 Šola in vzgo ja: 19 25 Jazzovska glasba 83; 19.54 Radijsko gledališče: 21.03 Zgodbe absurdnosti; 21.30 Folklor na gbsba; 21.54 Objektiv Evro pa; 22.27 Audiobox; 22.50 Danes v parlamentu: 23 b' Telefonski eo govori; 23.28 Zaključek progra mo v.
LJUBLJANA
6 00, 6.30. 8.00, 9 00. 10 00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila: 19 00 Dnev
nik; 6.10. 6.45 in 7.35 Promet ne informacije; 6.50 Dobro ju tro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Ak tualni p-oblemi marksizma; 8.25 Ringaraia; 8.10 Pesmica za mla de risane; 9.05 Glasbena matine ja; 10 05 Rezervirano za . . .; 11.05 Ali "oznate . . .?; 11.35 S pesmi jo px> Jugoslaviji; 12.10 Veli ki revijski orkestri; 12.30 Kme ti iški nasveti; 12.40 Pihalne god be: 13 00 Danes do 13.; 13.30 Or1 rr>°’od’do melodije: 14.05 V go steli pri zborih jug. radiiskih pro staj; 14 25 Naši roslušalci česti ta.io; 15.00 Dogodki in odmevi. 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17 uri: 18.00 Na ljudsko temo «ZD.4 skozi ljudsko pesem»; 18 25 Zvoč ni signali: 19.35 Lahko noč. otro d; 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja; 20.00 Kulturni glo bus; 20.10 Prisluhnite, izberite...: 21 05 G’asba velikanov: 22.15 Informativna oddaia; 22 25 Iz na ših sporedov:	22.30 Novosti iz
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 8. marca LJUBU AN A
9.05 - 10.35 TV v šoli; 16.25 Šolska TV: 17.30 Poročila; 17.35 Zverinice iz Rezije; 17.55 Od vsakega jutra raste dan; 18.25 Notranjski obzornik: 18.40 Pomorščakova žena film; 18.55 Knjiga; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik; 20.10 Vre-ne; 20.15 Mladost Karla Marsa; 31.05 Kdo so De bol to vi; 21.55 Pa ročila.
KOPER
13.30	16.30 Odprta meja; 17.00
4 nami pred kamero; 17.05 TVD novico; 17.10 TV šola; 18.00 Mlaji policaji; 19.00 Obzorja; 19.30 TVD stičišče* 20.15 Bežnost - film; 21.45 Turistični vodič; 22.00 TVD lanes; 22 15 Serijski film.
SREDA, 9. marca LJUBLJANA
9.05	10.36 TV v šob; 17.35
‘oročila; 17.40 Ciciban, dober lan; 17 55 Prijatelji glasbe; 18 25 lolenjski >bzornik' 18 40 Mozaik kratkega filma:	19.05 Risanka;
19.24	TV in radio nocoj; 19.30 TV dnevnik; 20.15 Film tedna; 22.10 Kulturne diagonale; 22.55 Pora čila.
KOPER
13.30 - 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD novice; 17.10 TV šola; 18.00 Film;
19.30	TVD stičišče: 20.15 Toronto dokumentarna oddaja; 21.15 Turistični vodič; 21.25 Serijski fibn;
22.30	Umetnostno drsanje.
ČETRTEK, 10. marca LJUBU ANA
9.05 - 10.35 - 16.15 TV v šoli;
17.25	Vesolje - poljudnoznanstvena serija; 18.25 Ljubljanski obzornik; 18.40 Na sedmi stezi; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.10 Vreme; 20.15 Tednik; 21.15 Zvoki godal; 21.55 S poti po Indiji - Rajska dolina - dokumentarec.
KOPER
13.30 - 16.30 Odprta meja: 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD novice; 17.30 TV šola; 18.00 The
collaborators film; 19.00 Glas ba iz mednarodnega centra Ca' del Liseio - Ravenna; 19.30 TVD stičišče: 19.45 Lepotna kirurgija; 21.15 Turistični vodič.
PETEK, 11. marca UUBLJANA
8.55 10.35 - TV v šoli; 17.25 Pa ročila: 17.30 Stara gorenjska obče t; 17.55 Arabella - nadaljevanka; 18.25 Obzornik; 18.40 Pred iz biro poklica; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zma; 19.30 TV dnevnik; 20.10 Vreme; 20.15 Bolnišnica na koncu mesta - nadaljevanka; 21.10 Zrcalo tedna: 21.30 Nočni kino Ne kdo tam zgoraj me ima rad; 23.30 Poročila.
KOPER
13.30 - 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD novice; 17.10 TV šola; 17.40 U-metnoetno drsanje; 18.25 Visoki pritisk; 19.30 TVD danes; 20.15 Srečanje s slovenskim filmom: Na klancu: 21.45 TVD danes;_ 22.00 Iz mednarodnega centra Ca’ del li-
seio Ravenna; 22.30 Umetnostno drsanje.
SOBOTA, 12. marca UUBLJANA
8.00 Poročila; 8.05 Zverinice iz režije: 8.25 Ciciban, dober dan; 8.40 Mali odred; 9.10 Arabella -nadaljevanka: 9.40 Vesolje; 10.40 Bistre vode; 11.05 Naši olimpijci; 11.45 Kulturne diagonale; 12.30 Ljudje in zemlja; 13.30 Poročila:
14.55	Nogomet; 16.30 Risanka;
16.55	Poročila; 17.00 Košarka:
18.30	Galaktika - nadaljevanka; 19.15 Risanka; 19.20 Cik - cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.00 Vreme: 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Sobotna TV križanka; 21.30 Nočni kino; 22.55 Pa ročila.
10PER
14 50 Z nami pred kamero: 14.55 Nogomet; 16.45 TV dnevnik; 16 35 Košarka; 18.30 Umetnostno drsanje: 19.30 TVD stičišče; 20.15 TV film; 21.15 TV dnevnik Novice;
21.30	Oko TV drama.
V ospredju derbi med Romo in Juventusom
Ud in e se se bo proti Cenoi skušal oddolžiti za nedeljski spodrsljaj
V	središču pozornosti današnjega. 22. kola prvoligaškega prvenstva je seveda rimski derbi med Romo in Juventusom. To je zadnja priložnost za državne prvake, da se skušajo približati Rimljanom. Zato bodo morali danes Turinčani nujno jurišati na zmago. Glede na to, da je Ju-ventus v najboljši formi, kar je da kazal tudi v sredo v Birminghamu, kjer je premagal Aston Villo, Roma pa nekoliko v krizi, menimo, da je Juventus favorit.
V	primeru da bi Juventus v Rimu poskrbel za veliki podvig, bi se s tem gotovo okoristila Verona, ki se bo v Catanzaru srečala z e-kipo, ki ie praktično obsojena na izpad iz lige. Tudi Inter, čeprav ni v najboljši formi, ne bi smel imeti večjih težav proti Piši.
Udinese se bo skušal na domačem igrišču oddolžiti za pekoč pa raz, ki ga je doživel v tekmi z Juventusom (0:4). Genoa pa nikakor ni tak nasprotnik, ki bi ga bilo mogoče podcenjevati.
DANAŠNJI SPORED (15.00)
Avellino - Napoli, Catanzaro - Verona, Fiorentina - Cesena. Inter -Piša, Roma - Juventus, Sampda ria - Ascoli, Torino - Cagliari, Udinese - Genoa.
Bo Milan
še povečal prednost?
Milan ima danes lepo priložnost, da se oddalji od Lazia na vrhu lestvice drugoligaškega prvenstva. Milančani se bodo namreč pomerib s šibkim Barijem, Lazio pa bo igral v Cremoni proti ekipi, ki zaseda tretje mesto na lestvici. Glede na to, da igra Lazio v zadnjih časih precej povprečno, menimo da je Cremonese v tem derbiju favorit.
DANAŠNJI SPORED
Arezzo - Varese, Bari - Milan, Bologna - Perugia, Campobasso - Fog-g a, Calania - Atalanta. Cavese -Pistoiese, Como - Reggiana, Crema nese - Lazio, Monza - Palermo, Sambenedettese - Lecce.
iiiiittimii timiiiiiitiiiimiii im.m milili ii
DOMAČI ŠPORT
Patria - Padova, Rbnbii - Spal, Trento - Triestina, Treviso - Ma dena.
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Triestina proti
skromnemu Irenin OBVESTILA
Današnje, 23. kolo tretjeligaške-ga prvenstva, ne bi smelo mnogo spremeniti vrha lestvice. Vse vodeče ekipe bj se morale zlahka dokopati do pozitivnega izida, razen morda Padove, ki bo gostovala pri Pro Patrii.
Triestina bo danes igrala v Trentu, proti moštvu, ki se bori za obstanek. Na domačem igrišču pa je Trento doživel samo en poraz, zato bi lahko Triestini tudi naredil kako preglavico. Pri Triestini bosta gotovo odsotna Pedrazzini, ki je izključen, in Štrukelj, ki je pa škodovan. Ni izključeno pa, da se ne bj po dolgem času spet vrnil na igrišče Trevisan, ki je brez dvoma velika pridobitev za tržaško obrambo. Vodstvo Triesti-ne nam je tudi sporočilo, da bo verjetno 23. marca v Trstu gostovala ljubljanska Olimpija.
DANAŠNJI SPORED
Brescia - Sanremese, Carrarese -Piacenza, Forli - Rondinella, Vi-
SPDT
vabi na avtobusni izlet v Cimo Sappado v nedeljo, 13. marca ob priliki smučarskega tekmovanja Tržaško prvenstvo 1983. Vpisovanje za avtobus na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 9. marca in za tekmovanje na društvenem sedežu v torek, 8. marca, od 20. do 21. ure.
• * *
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 7. t.m., ob 19.30 v Bazovici seja nogometne komisije.
Alpinistični odsek SPDT
vabi vse tiste, ki bi se radi udeležili letošnjega alpinističnega tečaja, naj dvignejo prijavnico z informacijami v Tržaški knjigarni. Prvi informativni sestanek bo v torek, 15. marca, na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3) ob 20.30.
Tradicionalno srečanje rekreativnih skupin Kopra in Doline
V Kopru je bilo že tretje tradicionalno srečanje rekreativnih moških in ženskih skupin koprskega Partizana in ŠD Breg iz Doline. Domačini so bili uspešnejši in so v obeh srečanjih zmagali z 2:1.
Po končanem športnem delu sre-Čanja je bila zakuska, na kateri so izmenjali darila in se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju. V krajših nagovorih sta predsednik koprskega Partizana Igor Žerjal in predsednik ŠD Breg Silvano Klabjan poudarila pomen takih srečanj, ki zbližujejo prebivalstvo z obeh strani meje. (L. O.)
ODBOJKA
PRIJATELJSKA TEKMA
Naš prapor — Juventina 3:2
(11:15, 9:15, 16:14, 17:15; 15:11)
JUVENTINA: Corva. Cej, Vogrič, Brajnik. I. Devetak, Juren in R-Devetak.
NAŠ PRAPOR; Gravner, Bevcar, M. in F. Sošol, Bensa, Miklits. Klanjšček, Furlan, Grinover in Komel.
V četrtek zvečer sta se v telo-vadnici Kulturnega doma v Gorici prijateljski tekmi srečali šesterkt Juventine iz štandreža ter Našega prapora z vznožja Brd. Tekma je služila obem ekipam kot trening, oziroma priprava za nadalmje prvenstvene napore v 1. moški diviziji.
cenza - Fano, Parma - Mestre, Pro
.................................I......................iiiiiiiiiiniiiiin"1*
12. IN 13. MARCA V NOVEM SMUČARSKEM CENTRU CERKNO
Spominske tekme smučarjev-borcev NOB
DANES
Nedelja, 6. marca 1983
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Križu: Vesna - Sangior-gina
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Bazovici: Zarja Liber-tas: 15.00 v Repnu: Kras - Opicina Supercaffe; '5X0 na Opčinah: O-picina . Primorje
3.	AMATERSKA LIG '.
10.30 v Nabrežini: Aurisina . Primorec: 15.00 v Do'ini: Breg U-tvon; 15.00 v Gradišču: Tomana Mladost: 15.00 v štandrežu: Juventina Azzir-a: 15 00 v Sovodnjah: Sovodnje - Mladost.
ZAČETNIKI
9(H) v Dolini: B-og . Ponziana; 12.00 na Jpčinah: CGS - Kras
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	na Kontovelu: Kontovel -Don Bos o; 11.C0 v štandrežu: Er-basol - Dom
1. DIVIZIJA
11.00 na stadionu «1. maj?: Bor A Pallai anest-miva
MLADINCI
11.00 v Ul. della Valle: Alabar-da - Bor
KADETI
10.30	v M'';ah* Inter Muggia -Bor A; 13.00 v šoli Morpurgo: Stel-la Azzurra Bor B
•ROPAGANDA
9.30	na stadionu «1. maj?: Bor -Stella Azzurra
ODBOJKA
UNDER 13 ŽENSKE
9.30 v Dolini: Breg A - Kontovel Electronic Shop.
ATLETIKA
Deželno mladinsko prvenstvo v krosu
9.30 na Proseku: nastopata tudi Adria in Devin.
IDRIJA — V soboto in nedeljo bodo na novem smučarskem središču Cerkno (Črni vrh nad Novaki) spominske tekme <Partizanske smučine — Cerkno '45?, ki jih prirejajo vsako leto v spomin na prve partizanske smučarske tekme 20. in 21. januarja 1945 v Cerknem, takratni «prestolnici» Primorske in Gorenjske.
V	soboto bo ob 8.30 otvoritev tekmovanj pripadnikov JLA, teritorialne obrambe m mibce, ob 9. uri tekmovanje v biatlonu za pa kal SR Slovenije, ob 11. uri vele slalom za pripadnike JLA, teritorialce in milice. Ob 18. uri bo kulturna prireditev v osnovni šob — ^Spomenik NOB* v Cerknem, ob 20. uri pa bo družabni večer v hotelu ETA.
V	nedeljo bo ob 8. uri ratrclni tek pripadnikov JLA. ob 9,30 pa svečana otvoritev tekmovanj borcev NOV, starešin JLA in cicibanov. Ob 10. uri bo smučarski tek za borke in borce NOV. ob isti uri pa se bo začel tudi velesla'om za cicibane in cicibanke. Ob 11.30 bo veleslalcm za borke in borce NOV ter starešine JLA, ob 14. uri pa tovariško srečanje udeležencev v hotelu ETA, kjer bodo tudi razglasili rezultate vseh tekmovanj.
Ob letošnji prireditvi «Partizan-sl:e smučine — Cerkno ’45» bo v nedeljo srečanje borcev XXXI. di vbije NOV in POJ in več prireditev: v muzejskem oddelku NOB v Cerknem bo razstava zbirk, v osnovni šoli «Spomenik NOB? bo razstava paste’ov akademskega sli karja Rafka Trrina iz Idrije, v dvorani pri plavalnem bazenu pa bedo pripravili razstavo likovnih del učencev idrijske in škofjeloške občine na temo «Partizani in zi ma».
Iz Cerkna bo na Črni vrh nad Cerknem, kjer bodo tekme, vozil avtobus ob 7., 8. in 9. uri. Iz Ljub Ijane, Kranja in Škofje Loke pa bodo vozili posebni avtobusi.
Prijave za tekme spre>ma do 10. marca smučarski klub ETA Cerkno.
Prve partizanske smučarske tek me v o«vobo>enem Cerknem ja nuarja 1945 niso odmevale samo po vsej Jugoslaviji, temveč tudi po zasužnjeni Evropi, saj so bile zgovoren dokaz neuničljivosti za svobodo se borečega ljudstva Slovenskega Primorja in Gorenjske. Naše bralce, zlasti mlajše, bo
gotovo zanimalo, kako je glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko, PARTIZANSKI DNEVNIK, pisal o teh znanih smučarskih tekmah, ki so prešle v zgodovino.
PARTIZANSKI DNEVNIK, predhodnik «Primorskega dnevnika?, je 28. januarja 1945 na drugi strani objavil članek vojnega dopisnika Milana Medveška pod naslovom «Prve partizanske smučarske tekme?, ki ga delno objavljamo:
«Dne 20. in 21. januarja letos so se v Cerknem vršile ob priso-nosti bivšega komandanta IX. korpusa polkovnika tov. Staneta Potočarja in komandanta XXXI. divizije kapetana Evgena Matejka -Pemca prve partizanske smučarske tekme. Tekmovalci so prihiteli v mnogih primerih s položajev in celo iz borbe, šli so na start utru-:enj in neprespani in vendar je tekmovanje odlično uspelo ter so bili doseženi zelo dobri rezultati. V sobeto, 21. januarja, je bil izveden patro'ni tek s streljan em, v
..	.. 1	1 , . *-v-i in clrIr lno iolr_
me. Priznanja vredni so. poleg drugih, posebno uspehi skakalcev, kj so na primitivno zgrajeni skakalnici izvedli lepe in nepričakovano dolge skoke...
Poleg skokov v konkurenci .1« bilo izvedenih tudi nekaj skokov izven konkurence, v katerih je tov-Rudi Finžgar skočil dvakrat po »1 metrov in s tem postavil najdaljši skok dneva.
Prve partizanske smučarske tekme so sijajno uspele. Pokazale so znova iniciativo in borbenost n*" ših borcev, ki kljub težkim pnU" kam in tako rekoč sredi borb najdejo čas, da se v plemeniti telan* pomerijo med seboj . zaključuj# PARTIZANSKI DNEVNIK svoje poročilo.
Iz delavnice za izdelovanje smuči IX. korpusa v Cerknem pa se je kasneje razvila znana tovarna športne opreme ELAN v Begunjah na Gorenjskem. Delavnica za izdelovanje smuči je bila v hiši st. 157, o čemer priča spominska pl0"
ira	,
Jože Oblak
nedeljo pa slalom in skakalne tek-
............
$ DANES V NOGOMETNIH AMATERSKIH LIGAH •
Zgleda, da tokrat trenerji nimajo velikih težav. Res je. da so nekateri nogometaši poškodovani in izključeni, vendar bodo postave pa sameznih ekip kljub temu še kar popolne.
1.	AMATERSKA LIGA
Vesna (15 točk) — Sangiorgina (23) VERJETNA POSTAVA VESNE: Bubnich, Zueca. Acguavita, Somma. Pribaz. Jerman, Bruno. Sedmak (Picchieri). Ludwig. Pipan. Starc (Candotli). IZKLJUČEN: Sodomac-co. V PRVEM DELU: Sangiorgina -Vesna 0:0.
2.	AMATERSKA LIGA
Zarja (20) - Libertas (22) VERJETNA POSTAVA ZARJE: Racman (Puzzer), Grgič. Tcgnetti. Bencich, Franco (Macor), Križman-čiča, Gatta (Udovivich), D. Fonda, Ražem. Sossi, E. Fonda (Lupidi). V PRVEM DELU: Libertas - Zarja 0:0
Kras (22) — Op. Supercaffe (22) VERJETNA POSTAVA KRASA: Coronica. Sugan, Gnesda. Puntar, Škabar, MiHč, Corbatti, Klun. Fer-fopha. S. Olivo, Blažina. POŠKODOVAN: Košuta. V PRVEM DELU: Op. Supercaffe - Kras 2:1, strelci: Gia
S®
vannini, Dagri, S. Olivo iz 11-me-trovke.
Opicina (24) — Primorje (25) VERJETNA POSTAVA PRIMORJA: Adamič, Bezin (S. Husu), Što; ka. Angileri, Samese, Caharija, D* Benedetto, Antoni, Vidali, Bortolotti. Pertot; W. Husu, Celea- POŠKODOVANI: G. Husu. V. Pertot, Micor. Rustja, Zollia. V PRVEM DELU: Primorje - Opicina 2:1. strelci: Ca-striotta. Caharija, Antoni.
3. AMATERSKA LIGA
Aurisina (30) — Primorec (27) VERJETNA POSTAVA PRIMORCA: Leone, Marko Kralj. Maur® Kralj, F. Kralj. Lugnan. W. Milkovič. E. Kralj, Finessi, Ritossa. Det-tori, I. Milkovič. V PRVEM DELU-Primorec - Aurisina, strelci: Ban’ chievich. Lanza.
Breg (22) — Union (11) VERJETNA POSTAVA BREGA: Paniconi, Rodella (Grisonich), Tiu. Pavletič, Puizin, Dazzara. KraljiG Mondo, Jež (Zubin). Azzolin. Strnad. IZKLJUČENA: Perossa, Albertini. POŠKODOVAN: Zonta. V PRVEM DELU: Union - Breg, strelci. Albertini, Ruta, Kraljič.
B. Rupel
rvui la ui ia;vui.	***“'j'^'-* ““ ““r—------------ —	'
...................................n...................................mn......................................................................mm.......tmmmmim........mmumimm"............
...........iiMi'''iwiiiiiiiiiw"iwi»r-Mwiii^^iwiiri»MM;rr'imOTtii»li»)iwii:Mm'	>! -	x s »4.4 MMSMt ' '
Naše odbojkarice * prvenstva «under 15» • Naše odbojkarice v prvenstvo dinder 15»

Breg B: poudarek na igro ne pa tudi na rezultat
Dosedanji obračun Brega B. druge najmlajše postave dolinskega društva, v prvenstvu «under 15? ni najbolj spodbuden, saj so dekleta še zmerom na zadnjem mestu lestvice v svoji skupini in povrhu še brez točk. Pot do zmage je ta rej najbrž še nu&&. a je pač ;ako, da se morajo vse začetnice spri jazniti z vrsto porazov, preden se jim posreči priti do uspeha, ki je pravzaprav še toliko lepši, če mo ramo nanj dalj časa čakati.
In res je letošnje prvenstvo za mlade Brežanke, ki jih trenira prav tako mlada Ksenja Kocjar. čič, prva tekmovalna preizkušnja. Lani so namreč dekleta samo trenirala pod vodstvom Uča J ur kiča. Bilo pa jih je kar trideset. Zato so sc pri društvu odločili za sestavo dveh ekip. Izbiro sla nare kovali dve merili: sposobnost in starost.
Za Breg B velja, da je večina igralk rojenih leta 1970. Gre torej
se za zelo mlado skupino, ki letaš nima in tudi ne more imeti tek movalnih ambicij. Kot nam je po vedala Ksenja je v prvenstvu oo.i darek predvsem na igri, ne oa na rezultat. Igralke skušajo na tez mah graditi igro, pri čemer se veda mnogo zgrešijo, kar gre i škodo uspehu, je pa zelo pomemb no za pridobivanje igralnih izau šenj. V skladu s tem je bil na predek v zadnjih mesecih precej šen, čeprav je ekipa še nekolik) neuigrana in čeprav dekleta tre nirajo samo dvakrat na teden, tudi zato, ker je njihova trenerka polna drugih obveznosti, predvsem študijskih.
Ksenja Kocjančič, ki je ena mlajših in boljših odbojkaric dolinsie ga društva, nam je o svoji osebni izkušnji kot trener povedala naslednje: «Začela sem na tečaju pri Banih kot vaditeljica za mi-niodbojko. Do lani sem se z o-troei ukvarjala tudi v okviru svo-
jega društva, letos pa mi je bila poverjena ta ekipa. Medtem ko je trening pri minivolleyu v obliki igre in zabave, je delo z najstnicami že bolj sistematično. Ker nisem imela na tem področju nobenih izkušenj, sem na začetku sledila treningom Jurkiča in se od njega marsičesa tudi naučila. Na treningih sedaj vadimo predvsem sprejem servisa in pa podajo. Pou-
dariti moram, da so dekleta resn?’ udeležba na treningih pa je zel° dobra?.
POSTAVA BREGA B: Kristina Velikonja, Patrlzia Malmenval, Mar«* Žabec, Tanja Canziani. Patrlzia Lavriha, Laurn Maver, Klena Saccoo (vse rojene leta 1970), Paola Sam« Daniela Dnssi (oIh* roienl leta 196»* in Serenn Di Doi (1968).
Na sliki: igralke Brega B.
t '	'	v

Priinnn PRIMORSKEGA DNEVNIKA o telesnokulturnem doaaianiu v zamejstvu
___________ v ■ , ...	■.	■	______....____ -_____________________ ■>	: _____ .
OBČNI ZBORI ČAS OBRAČUNOV
Proti koncu leta ali prve mesece novega leta se zvrščajo občni zbori naših športnih društev. Navajeni smo pač, da predstavlja konec koledarskega leta zaključek nekega obdobja in tako skušamo tudi v športu, prav v tem obdobju, podati obračun delovanja. Lahko takoj ugotovimo, da so bili dosedanji občni zbori v glavnem dobro pripravljeni. Kot eno osrednjih vprašanj, ki so prišla na dan, bi omenili vprašanje društvenih sedežev in športnih objektov. Mirne duše lahko rečemo, da so v tržaški pokrajini favorizirana društva, ki delujejo v okoliških občinah. ŠD Breg celo upravlja občinske športne objekte, na občnem, zboru Krasa smo videli, s kolikimi objekti dejansko razpolaga to društvo v repentabrski občini; v najkrajšem času pa mu bo na razpolago tudi telovadnica v Zgoniku, poleg že obstoječih objektov na prostem; isto lahko rečemo o Sokolu. ki lahko uporablja občinsko telovadnico v Nabrežini, tudi če u-porabljajo ta objekt tudi druga društva.
Društva, ki delujejo v tržaški občini, so na slabšem, saj si ne morejo pričakovati, da bi jim občinska uprava šla na roko. Celotne področje kraške planote, kjer deluje večina društev, je praktično brez pokritih objektov: obstoječi so pa dotrajani ali skoraj neprimerni za treninge in tekmovanja Veliko pohvalo mora človek izreči obema pomorskima kluboma — Sireni in čupi, ki sta le z lastnimi močmi veliko naredili. To je bilo garaško delo. ki nas spominja na delo športnih pionirjev. V tem finančno kritičnem obdobju je prav zares težko misliti, da si
lahko društva priskrbijo potrebna finančna sredstva tudi za najmanjšo gradnjo. A vendar je tema društvoma uspelo in upati le moramo, da bodo novoizvoljeni odbori nadaljevali po tej poti.
Na občnem zboru Zarje je bilo bor »Zarjana* razširi, in da postanejo njegovi člani predstavniki vseh vaških organizacij. tZarjan* bo tako postal glasilo Bazovice in nele ŠD Zarje; uredniški odbor bo pa tisti forum, kjer se bodo dogovarjale vse vaške komponente o skupnem delu za dobrobit vaške skupnosti. To je pravilen pristop k reševanju naših problemov: vsi skupaj moramo vleči voz, če hočemo preživeti te težke čase. S skupnimi močmi bomo gotovo dosegli boljše uspehe na vseh področjih, kakor če bi ločeno nastopali.
Ob koncu bi še nekaj omenili. Ko je na občnih zborih govor o ZSšDl. padajo v glavnem le kritične pripombe. Seveda so kritike koristne, saj le na tak način lahko izboljšamo delo organizacije, a vendar bi se le morali vsaj včasih samokritično zamisliti, če so društva le kaj dala, da bi se o-srednja organizacije razvila. Lahko je enkrat na leto nekaj javno zahtevati; to je izredno enostavno, vendar moramo tudi spoznati bistvo problemov, o katerih govorimo. Vsaka organizacija, ki je zgrajena na prostovoljni bazi, lahko deluje le, če njeni člani sodelujejo pri razvoju tega telesa. Če se tega ne bomo zavedali, ne bomo mogli zahtevati, da se ZSŠ Dl hitro razvije v tako organizacijo, ki bi bila že danes našemu športu potrebna.
ODO KALAN
POMANJKANJE TRENERJEV ■ NASA DOLGOLETNA BOLEČA RANA
F. Drasič: «Naša društva morajo nujno skrbeti za trenerski kader»
Nedvomno eno najbolj perečih vprašanj v naši telesni kulturi je pomanjkanje strokovnega kadra. Naša športna dejavnost je tako razvejana, da bi ji bila tudi profesionalna struktura komaj kos. Težav je veliko. Ni zadostnega števila telovadnic, skoraj vsa društva se ubadajo s hudimi finančnimi težavami, organizacija šepa itd. Vseeno pa mislimo, da je trenerski kader bistvene važnosti pri razvoju našega športa. Zato smo tudi skušali poiskati in preučiti razne aspekte tega vprašanja.
Vrsto člankov glede tega bolečega vprašanja končujemo z intervjujem Franku Drasiču, bivšemu predsedniku naše trenerske zveze in »veteranu* naših trenerjev na sploh.
«Pomanjkanje trenerjev pri nas je zares dolgoletna boleča rana. V naših zadnjih številkah priloge smo v intervjujih ugotovili, da se stanje glede pomanjkanja trenerskega kadra ni izboljšalo. Nasprotno!* Smo namignili Drasiču.
»Najprej bi poudaril, da sem kar obstal, kot sem v zadnji številki priloge bral, koliko jugoslovanskih trenerjev vadi pri nas. Zares nisem mislil, da jih je v tolikšnem številu. Glede strokovnih kadrov v naših društvih pa mislim, da je to že naša stara hiba. To pa ne zaradi tega. ker se ti kadri ne bi dali vzgojiti, temveč zato. ker naša društva niso skrbela, da bi pošiljala na tečaje igralce in igralke. Zavedati se moramo tudi, da se trenerskemu poslu v glavnem posvečajo samo moški, medtem ko se pri nas s športnom ukvarja veliko število žensk, rekel bi skoraj, da je ženska prisotnost v našem športu 50-odstotna. Ženskega strokovnega kadra pa je dokaj malo. Po-
leg tega gre poudariti tudi to, da ni tako lahko postati dober strokovnjak ali dober trener. Pri tem se mora posameznik strokovno izpopolnjevati, slediti mora tečajem, nabavljati si mora strokovno literaturo. Pri nas pa je majhno število takih, ki bi se resno lotili tega posla. Zato imamo tudi zelo majhno število kvalificiranih trenerjev.
rKakšno vlogo je imela naša trenerska zveza in kaj je naredila, da bi vzgojila nove trenerje ali poskrbela za vzgojo le-teh?*
»Takrat smo ustanovili trenersko zvezo, ker smo mislili, da bomo usposabljali nove strokovne kadre. Bridko pa smo se ušte-
li.	Odziva ni bilo. Priredili smo tečaje, povabili k nam izkušene strokovnjake. Odziva pa od nikoder. tako da smo morali to delo opustiti.*
«Kaj meniš o specifičnih vprašanjih, ki smo jih doslej načeli v naši prilogi? Prvič: naši fantje in dekleta, ki diplomirajo na VŠTK, nato ostanejo v Sloveniji, kjer je možnost zaposlitve boljša?*
»Glede tega imam svoje poglede. Če kdo študira na VŠTK, postane pozneje strokovnjak v določeni športni panogi in zato ve-
rjetno želi v športu nekaj doseči. Pri nas v zamejstvu pa je zelo malo ekip in društev, ki lahko dosežejo vrhunske rezultate. Če izvzamemo Jadran, ni torej pri nas takih ekip, ki bi dale trenerju tudi strokovno zadoščenje. Delo pri naših društvih pa je predvsem to, da vzgajaš igralce in igralke. Mlade in nove trenerje pa tak način dela ne zanima,*
<Drugič: nekateri naši profesorji, ki poučujejo na italijanskih šolah, ne sodelujejo prt naših društvih. . .*
»Pri tem moramo najprej ugotoviti, kako to da so naši profesorji ali bolje naši bivši dijaki izbrali poučevanje na italijanskih šolah. To pa iz enostavnega razloga, ker je na italijanskih šolah lažje poučevati. Na slovenskih šolah, kjer je število dijakov do-B. LAKOVIČ
(Nadaljevanje na II. strani)
OB ZAKLJUČKU ITALIJANSKE NAMIZNOTENIŠKE A LIGE
Kras - tudi drugo mesto je uspeh
Bojimo se ognja v hiši
Ženska namiznoteniška ekipa Krasa je pred tednom dni z osvojitvijo drugega mesta končala svoje napore v 1. italijanski ligi. Drugo mesto v državi je gotovo velik uspeh, še zlasti če pomislimo, da ga je naša, slovenska ekipa osvojila že petič zapored. To »večno* drugo mesto in pa zadnji zapleti v zvezi z romunsko begunko Ferencyjevo, ki je nepričakovano okrepila vrste najnevarnejšega Krasovega tekmeca, FIAT iz Barija in odločilno pripomogla k porazu Krasa v neposrednih spopadih, so pri našem društvu verjetno pustili tudi nekaj grenkobe. 0 tem in drugem smo se pogovorili s podpredsednikom Kra-sove namiznoteniške sekcije Zvonkom Simoneto.
»V začetku sezone,* je pričel Sim one ta, »smo programe pripravili tako. da bi končno osvojili državni naslov in s prihodom Marine Cergol se je ekipa še bolj ojačila. Vendar smo že od samega začetka nekje slutili, da ne bo lahko: slišali smo glasove, da se misli Bari okrepiti z neko tujo igralko, vendar nihče ni pričakoval, da bo prišla Romunka Fe-rencyjeva, ki je okrog 33. mesta na svetu in 10. v Evropi. Zato mislim, da smo bili nekoliko presenečeni na prvi tekmi v Bariju, ko smo pred sabo zagledali to igralko. Logično je. da po takem porazu ostane nekaj grenkobe, čeprav moramo priznati, da je bil Bari boljši nasprotnik, predvsem zaradi Ferencyjeve. Vendar moram reči. da je bilo vzdušje v ekipi po zadnji tekmi v Repnu zelo sproščeno, brez nobenih alar rmzmov in žalosti ali česa podob-
nega, predvsem zato, ker smo tekmo izredno dobro pripravili, tako s tehničnega kot organizacijskega vidika in mislim, da je uspeh, ki ga je želo srečanje, tudi doprinesel k vzdušju ob koncu. Zlasti nas je zelo presenetilo število in pa navijanje gledalcev, ki so pokazali svojo kompetentnost in tudi vidno pripomogli k tistim točkam, ki so jih igralke osvojile. Mislim, da so bili tudi navdušeni nad visoko tehnično ravnijo
Zvonko Simone ta
posameznih srečanj in da nas je na koncu to najbolj pomirilo in pa, da so igralke res dale vse od sebe in igrale na višku svojih sposobnosti. Če rezultata ni bilo. pač pomeni, da je bil nasprotnik boljši.*
eJe po tvojem mnenju še kakšna možnost, da bi namiznoteniška zveza sprejela vaš priziv proti
vpisu Kerencgieve ali je zadeva
zdaj dokončno odločena?*
»Po našem mnenju je zadeva zaključena, kolikor smo priziv vložili, odgovor je bil negativen, čeprav ga niso utemeljili. Po neuradnih vesteh je Fiat Bari predstavil izpisnico romunske federacije. Ne vemo pa, če je ta dokument veljaven ali ne. To pa je drugo vprašanje, ki se ne tiče več športne discipline in recimo neposredno našega priziva. Ven dar, če bi eventualno ugotovili, da tak dokument ni veljaven, bi bilo pristojno civilno in ne športno sodišče, tako da je prvenstvo praktično zaključeno in da je Bari četrtič zaporedoma državni prvak, čeprav lahko rečemo, da zadnji dve leti z ne preveč čistimi računi.*
»Letos je k vam prestopila Marina Cergol. Bo pri vas še naprej tudi ostala?*
»Z Marino se nismo še dokončno pogovorili, ker smo sedaj sredi sezone in nismo še začeli pripravljati vseh programov za naslednjo, predvsem kar se tiče prve ekipe. Slišali smo, da Marina namerava študirati na ISEF (šoli za telesno kulturo), vendar se ni še odločila, kje bo študirala, saj je teh šol več. Tako bi se odprlo vprašanje treningov in tudi nastopanja, če bo še ostala pri nas, ali pa bi v mestu, kjer bi študirala. tudi najbrž trenirala in tekmovala. To je še odprto vprašanje in ga bomo rešili v bližnji bodočnosti.*
* Rekel si, da ste sredi sezone. Kaj vas sedaj čaka?*
D. BIZJAK
Športna aktivnost je že veliko časa od tega dobila domovanje med našo narodnostno skupnostjo, telesna kultura je dobila prizvok množičnosti in je področje, ki ima v javnosti veliko odmevnost. Nasploh sta kultura in šport najbolj idelikatni* in najbolj živi veji pri nas m zato ju je treba največkrat obravnavati z rokavicami, kajti zamere so takoj tu. Strah pred polemiko in zamero pa je na tem koščku zemlje velik! To pa kaže tudi na določeno mero nezrelosti in zato se velikokrat stvari ne premaknejo z mrtve točke, stagnirajo, usihajo ali se zadovoljno zrcalijo v lastni podobi.
Šport torej, telesnokulturna aktivnost, kot spremljevalec vsakdanjega človekovega življenja. Šport kot nova vera stotin milijonov ljudi na svetu, nov kult in obred. Telesna kultura v veri-gah tekmovalnega rezultata in podviga. Ozrimo se samo na o-bred. ki se redno ponavlja ob vsaki tekmi naše združene košarkarske ekipe v športni palači, ko je ogled tekme postal modna revija.
Od vedno ie obstajala dilema: množičnost ali iskanje vrhunskih rezultatov. Znoj za lastno zado-
voljstvo ali za dosego odmevnega podviga. Menim, da eno brez drugega ne more obstajati, kajti najvišjj izraz množičnosti je ago-nistična uveljavitev. Vendar ne smemo pozabiti na izhodišča, na temeljne postavke celotnega le-lesnokulturnega gibanja pri nas: nekakšna opora za učinkovitejši boj za obrambo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pred a-similacijo. Žal pa kaže, da nekatere športne panoge to asimilacijo celo krepijo in ji prilivajo olja. Žal se, predvsem na nogometnih igriščihj slovenska beseda izgublja, saj občujejo športniki le v jeziku sosednjega naroda.
Ne more držati sta’ni izgovor, da je šport pač šport, politika pa politika. Take komodnosti si ne moremo privoščiti, saj bi bila telesna kultura jalova setev, ko ne bi bila v popolnosti zraščena z usodo naše skupnosti, ko bi bil šport mlademu človeku dovolj in vse drugo deveta briga.
O vsem tem bi morali večkrat razpravljati, tudi na straneh našega časopisja in predvsem tam. Kajti prevečkrat se zadovoljujemo z golim opisovanjem dogodkov in ne posegamo v globino problematike, ne nakazujemo u-streznih poti, tako da nas čas in dogodki večkrat dobijo nepripravljene. Skratka, bojimo se ognja v hiši, vendar mora tudi do tega priti. sicer bomo vedno živeli v lepi oazi. ki pa ji zna zdaj zdaj zmanjkati vode.
MAKU ČUK
(Nadaljevanje na IV. strani)
OB PEREČEM VPRAŠANJU OTROŠKE TELOVADBE NA OSNOVNIH ŠOLAH
in združenj staršev
---o	«
Vsi se danes strinjamo, da moramo nuditi otroku že v zgod njili letih č mveč ustreznih gi-bamih napotkov. Današnja živ Ijenjska meda nas je namreč do besedno iztrgala naravi, prepre čuje nam še tiste osnovne gibal ne navade, ki so nam bile še do nedavnega celo nujne. Kam nas je danes zaneslo, je že dovolj zgovorna ugotovitev, da starši dovolijo, da otrok precepi pred televizijo več ur na dan in je seveda pri tem buljenju v ekran žlebljen oziroma zvit. Kdo danes še sploh otroka pošlje v šolo peš. Kar poglejmo, kako naši starši spremljajo šolarčke k pouku: včasih se zdi, da sploh to niso več otroci, ampak žive embalaže; z avtom se pripeljejo do šolskih vrat, potem pa takoj v razred, da se revček slučajno ne prelila di! Torbo z zvezki mu seveda n< si mamica.
Naravnost tragično je to, da se otrok v večini primerov v osnov ni šoli pn |>ouku ne sreča s te lesno vzgojo. Seveda so izjeme, a vse je prepovršno, vse je sad le dobre volje učitelja ali učiteljice. O pravi telesni kulturi nikakor ne moremo govoriti.
Prav v tej luči opravljajo naša društva izredno pomembno poslanstvo, saj malodane v vsej tržaški pokrajini nudijo osnovnošolcem možnost, da telovadijo. Mreža otroške telovadbe je danes kapilarno razpredena po vsem mestu v svojstvu Borove športne šole, pri tovrstni iniciativi pa nikakor ne zaostajajo tudi ostala kraška področja. Moramo reči, da je zanimanje za tovrstno aktivnost na letelo v vseli teh letih na zelo ugoden odmev pri starših, pred vsem pa pri raznih združenjih staršev, ki so povsem pravilno doumeli veljavo tovrstnega udejstvovanja in ga z vsemi močmi podprli. Med prvimi, ki so se za tovrstno pobudo zavzeli pri nas v zamejstvu, je prav gotovo združenje staršev ene najmočnejših osnovnih šol na Tržaškem in sicer Združenje staršev osnovne šole France Bevk na Opčinah. Lahko ugotovimo, da je na Opčinah po šo'skj telovadni pouk že prava tradicija, povsem zakoreninjen v navadah openskih otrok, ki v telovadnico srednje šole Srečko Kosovel zahajajo v zelo velikem številu ter se dela lotevajo resno, predvsem pa je ena njihovih bi stvenih lastnosti velika rednost. Mimogrede omenim, da imajo o-biskovalci otroške telovadbe tudi možnost, da se dodatno udeležu jejo ur miniodbojke, ki pa poteka v organizacijskem prijemu ŠZ Sloga.
Ko že govorimo o Opčinah in
torej o vzhodnem Krasu, ne moremo mimo organiziranega dela z osnovnošolskimi otroki tudi na osnovnih šolah v Trebčah, Gro-padi in Bazovici, kjer je dostop osnovnošolcev malodane stoodstoten. Zdi se nam bistvene važnosti.* da otroška telovadba povsod poteka v tesnem sodelovanju s krajevnimi športnimi društvi, to je s ŠZ Sloga, ŠD Primorec, ŠZ Gaja ter ŠD Zarja, ki se povsem zavedajo pomembnosti pravilne rasti in razvoja otrok, ki čez leta pristopajo v društva s povsem drugačno telesno osnovo kot pa
nekdaj.
Za konec bi poudarili, da ima mo na vzhodnem Krasu funkcionalno osnovnošolsko telovadbo, ki zmore zelo kapilarno kriti brezno, ki se mu drugače tudi pravi osnovna šola. Prepričani smo, in drugače tudi ne bi moglo biti, da se tega zavedajo tudi starši, ki svoje otroke radi pošiljajo v telo vadnice, celotna slovenska vzhod nokraška skupnost pa je lahko ponosna, da so naši najmlajši vključeni v zdravo in življenjsko pomembno dejavnost.
IVAN PETERLIN
Posnetek z nagrajevanja na «Pokalu Skdanc»
F. Drasič
V današnji prilogi z veseljem objavljamo prispevek učenke osnovne šole s Peska. Šolo na Pesku obiskujejo le štirje učenci in od teh so trije v nižjih razredih. Prav gotovo se učiteljica m učenci spoprijemajo s težavami, ki jih drugod ne poznajo. Zdelo se nam je zato prav, da so tudi oni zastopani v našem kotičku. Učiteljici Neviji Olenik se za sodelovanje najlepše
zahvaljujemo.
Rada bi gojila atletiko
Sem učenka petega razreda. Hodim v osnovno šolo na Pesek, ki šteje samo štiri učence. Dva učenca sta v prvem razredu, e-den je v tretjem in jaz v petem razredu. Poučuje nas samo ena učiteljica.
Izmed vseh predmetov imam najraje telesno vzgojo. Zelo rada telo\ adim in tekmujem. Sem bolj vitke postave in telovadba me ne utruja. Včasih pa me pri telovadbi ovira to, da nimam v razredu vrstnika. Mlajši sošolci ne zmorejo vedno take telovadbe, ki bi mene zadovoljila.
Tudi doma se zelo rada gibljem in igram. Poleti se s prija teljd «lovim» po bližnjih travnikih, večkrat pa se igramo na vaškem trgu, igramo igro «med dvema ognjema*.
Zelo lepo je tudi pozimi, ko zapade sneg. Takrat se gremo vsi otroci sankat ter kepat na bližnja polja in griče. Kljub temu da imam doma veliko prostora za razvedrilo, bi se zelo rada udejstvovala v kakem športu. Med vsemi športi me najbolj zanima atletika. Rada bi se vpisala v kako športno društvo, a me pri tem ovira prevoz. Zato se trenutno ne morem športno udejstvovati, čeprav je vsak šport koristen.
BOJANA RACMAN 5. raz. osn. šole na Pesku
Moj športni idol
je Bojan Križaj
Moj idol v športu je Križaj. Kadar je tekmovanje v smučanju, se vsi zberemo pred televi zijo in čakamo nanj.
Ko vidimo Križaja na ekranu, smo vsi veseli in mama zakliče: «Držimo fige, da bomo zmagali!* Če na progi pade, smo vsi potrti, če pa se uvrsti med prvimi petnajstimi, skakamo od veselja.
Pri Križaju mi je všeč način smučanja. Po progi se spušča elegantno, pa tudi hitro. Njegov edini tekmec je Stenmark, ki tudi z lahkoto presmuča vsako progo. Rada bi spoznala Križaja, ne samo kot slovenskega smučarja, ampak tudi kot prijatelja.
Ko so Križaja vprašali, koliko ur na dan trenira, je odgovoril, da osem. Čudila sem se njegovi vztrajnosti in dobri volji. Vadi za čim večje uspehe in vedela sem, da ga to mnogo stane, ker mora na ta način zanemarjati svojo družino.
Rada bi bila tudi jaz tako vztrajna in vesela bi bila, če bi dosegla le en uspeh kot Križaj.
JANA SVETINA I. A, Simon Gregorčič
Moj športni idol je Križaj
Moj športni idol je Bojan Kri žaj. Zelo mi je všeč njegov stil smučanja. Ko so smučarske tekme in tekmuje tudi on, navijam zanj.
Tedaj je vsa hiša polna mojega kričanja.
Njegov najpomembnejši uspeh je osvojitev srebrne kolajne na svetovnem prvenstvu v slalomu v Schladmingu.
Bojan Križaj je poročen in ima tudi hčerko. Zaradi tekem in o-semumega treniranja na dan mora večkrat zanemarjati družino. A zaveda se, da te tekme in zmage obenem niso pomembne samo zanj, marveč za vso Jugoslavijo.
Rada bi znala smučati vsaj približno tako kot on.
Bojanu Križaju želim veliko sreče na nadaljnjih tekmovanjih in obljubljam, da bom še vedno vneto navijala zanj.
VLAD1CA VODOPIVEC I. A, Simon Gregorčič
Moj idol je Carl Levvis
Slavni Carl Levvis je gotovo najboljši atlet v tem času. Izreden je v teku na 100 m in je s «slavnim !J”!)o» postavil rekord vsen časov. Toda njegova najljubša atletska panoga je nedvomno skok v daljino, kjer mu pripada drugi svetovni rezultat (na odprtem) z 8,65 m po izredni znamki 8,90 m, ki ga je postavil njegov rojak v Ciudadu Mexicu. S športom se je začel ukvarjati že kot otrok. Takoj je spoznal svoje izredne sposobnosti in kmalu «prispel* v sam vrh ameriške atletike. Po mojem ima. oziroma dosega take uspehe, zaradi izrednega sprinta. Poleg tega trenira 8 - 10 ur na dan in je zgled resnega in nadarjenega ameriškega športnika, ki je v zad njih letih z odličnimi rezultati presenetil svet. Resno delo je bilo tudi letos nagrajeno z najboljšim svetovnim dosežkom.
PAVEL STERŽAJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
kaj nizko, moraš poučevati na dveh ali celo več šolah. Kdor poučuje na slovenskih šolah seveda ima tudi toliko narodne zavesti, da pomaga našim društvom. Nasi profesorji, ki poučujejo na italijanskih šolah, pa nimajo neposrednega stika z našo stvarnostjo in se tako tudi lažje odtujijo.*
«Tretjič; vprašanje vedno večjega števila trenerjev iz matične domovine.»
«Nedvomno je lažje dobiti že pripravljene strokovnjake, kot pa bi le te vzgajali. Ko pa sem pregledoval seznam trenerjev iz matične domovine, sem tudi ugotovil, da je večina le-teh strokovnjakov v športnih panogah, v katerih nimamo večje tradicije, to je: gimnastika, ritmična gimnastika, otroška telovadba. V teh športih tudi ne moremo imeti strokovnjakov, saj moramo najprej vzgojiti tekmovalce. Iz vrst tekmovalcev pa bomo lahko pozneje dobili tudi trenerje, kot smo to storili pri ostalih športih z večjo tradicijo pri nas.*
«Kaj bi se dalo čimprej ukrepati, da bi vsaj delno izboljšali trenutno ne preveč spodbudno stanje glede strokovnega kadra'?*
«Pri tem bi najprej pristavil naslednje:	ločil bi trenerja od
vaditelja. Trener je strokovnjak v določeni športni panogi in trenerjev ni lahko dobiti kar čez noč. Veliko pa bi lahko naredili glede vaditeljev, ki lahko imajo nizko stopnjo trenerske izobrazbe. Pravilno in pametno bi bilo, ko bi društva pošiljala na tečaje vsaj 50 od sto vseh vpisanih tek movalcev. Naj poskusijo le ti delo na trenerskem področju. Če bodo društva skrbela le za igralski kader in ne bodo skrbela za trenerskega, pri tem mislim na potencialne trenerje, potem bomo se naprej ostali na sedanji stopnji.*
u
\ §
Jadran in cenene kritike
Poraza Jadrana v Trevisu in v Bologni sta vzbudila veliko reakcijo v naših ljudeh, v nekaterih celo val ogorčenja.
Iz raznih govoric je prišlo na dan, da so igralci glavni krivci za ta poraza in da so si s svojim neodgovornim vedenjem v tako «nevarncrm času, kot je lahko pust, zapravili vse možnosti za napredovanje.
Pri tem bi radi opozorili zamejsko javnost, da je treba pri takih trditvah biti zelo pazljivi in pre vidni.
Fantje, ki igrajo pri Jadranu, so doslej vedno neiz|x>dbitno dokazali, da sta jim zmaga in napredovanje prva skrb v vsaki tekmi. V ta namen tudi vlagajo ves svoj trud in znoj na številnih trcnin gih, potrpežljivo prenašajo razne neugodne okoliščine (pomanjkanje lastnega igrišča, pozni termini za treninge itd.), ne da bi pri tem prejemali tudi najmanjšo denarno nagrado ali katerokoli drugo materialno korist, medtem ko so v ostalih italijanskih moštvih plačila v višini več sto tisoč ali pa celo milijona lir na dnevnem redu.
Prj nas pa se ljudje preveč i-stovetijo z ekipo in očitno mislijo, da ima;o v tem smislu pravico do vsega, tudi do urejanja
privatnega življenja igralcev, ne da bi bili za to poklicani.
V	modernem športu je že itak preveč zastarelih načel in nazadnjaških pravil, ki bi jih morali korenito spremeniti ali odpraviti. Sem sedi tudi lik raznih sodobnih Solonov, ki narekujejo jadranov-cem pravilnega in zdravega živ ljen.ja športnikov in jih stalno morijo z raznimi nasveti, ki so kvečjemu pristojnost trenerja in vodstva društva.
Sleherni zamejski Slovenec bi moral biti, če že ne ponosen, vsaj hvaležen Jadranovim košar kar.jem, ki so prispevali velik de lež k ugledu in uspehu zamejskega športa, ne pa kriviti igralce ob vsakem spodrsljaju. Uspeh je odvisen od mnogih dejavnikov in ker so Ban in tovariši navadni ljudje, je dopustno in človeško, da se včasih znajdejo v težavah.
Kar ni dopustno, je tako destruktivno kritiziranje, kateremu so bili pred kratkim izpostavljeni jadranovci. Takih pamfletov ne potrebujejo in si jih niti ne zaslužijo, za vse, kar so doslej dosegli.
V	bodoče pa naj se razni Soloni raje ugriznejo v jezik, preden bi karkoli izustili. Molk je včasih zlata vreden. (Caiteia)
NA SEJI TERITORIALNEGA ODBORA ZSŠDI V GORICI
Stanje zadovoljivo, težav pa še veliko
Na svoji zadnji seji, ki je bila pred nekaj dnevi v Gorici, je Teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško razpravljal o vrsti vprašanj, ki se tičejo slovenskega športa na Go riškem. Največ govora je bilo o stanju v odbojki, kjer se kljub zavidljivim razvojnim uspehom posamezna društva srečujejo z dokajšnjimi težavami.
če je na eni strani stanje s trenerji še kar zadovoljivo, se na drugi strani zelo občuti pomanjka nje organizacijskih kadrov. Tudi finančno stanje ni najbolj rožnato; zato. žal, društva ne uspejo uresničiti vseh načrtov za dosego ciljev, ki si so jih zastavila. Kljub vsem tem težavam pa je društvom vseeno uspelo ustanoviti precej moških in ženskih mladinskih ekip, tako da v zgodovini odbojke na Goriškem še nikoli ni bilo toliko moštev kot sedaj. Ker si društva želijo podmladka, je prišla od vseh društev do izraza želja, da bi v poletnih mesecih tudi v Gorici organizirali tečaj za odbojkarje začetnike. Zalo si je odbojkarska komisija zadala nalogo, da bo v me jah možnosti to zamisel tudi sku-
šala uresničiti.
Glede stikov z Novo Gorico so le ti po mnenju odbora razmeroma dobri. Na pobudo ZTKO iz Nove Gorice bo v ta namen prišlo v kratkem do sestanka med odboroma ter do ogleda nekaterih športnih objektov na Novogoriškem. Sadovi dobrega obmejnega sodelovanja so najbolj vidni v stikih na ravni društev. Tu velja zlasti omeniti vezi, ki so se stkale med društvi, ki gojijo otroško telovadbo. Delovanje društev z obeh strani meje se namreč skupno načrtuje s prirejanjem skupnih tekmovanj. ki se izmenično vrstijo enkrat na eni. enkrat na drugi strani državne meje. Rezultat dobrega medsebojnega sodelovanja je tudi skupna organizacija Gimnastičnega turnirja prijateljstva, finalni del katerega bo letos že drugič v Gorici. Naj pri tem omenimo, da na tem turnirju nastopajo najboljši mladinski orodni telovadci in telovadke iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine. To tekmovanje je predvideno za konec marca, točneje 26. marca, z mnogobojem v Novi Go
rici ter 27. marca s finalnim de-	f
lom v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
Teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško ugotavlja, da je v nekaterih naših športnih sredinah prišlo do nekaterih negativnih pojavov, tako da tiste športne kroge komaj še lahko imenujemo za slovenske.
Proti takim pojavom se moramo bojevati, kajti take ekip« niso odraz nikogar in ne predstavljajo ničesar, najmanj pa okolje, kjer delujejo. Brez podpore širšega okolja pa so taka društva obsojena na hiranje in končno na neizogiben propad.
Društva se morajo tudi zavedati, da ZSŠDI ni mesto, kamor se zatečeš samo takrat, ko se znajdeš v hudih težavah z vodo, ki ti sega že do grla. ampak naj bo ZSŠDI predvsem odraz vseh, ki jim je manjšinski šport pri srcu. Združenje naj bo zlasti mesto skupnega ustvarjanja, skupnega iskanja novih pobud in oprijemov, predvsem pa mesto skupnega načrtovanja športne dejavnosti
VILI PRINČIČ
6. marca A983
\\\.
M. Kufersin - odličen nogometaš, predvsem pa zaveden Slovenec
V naši rubriki portretov skušamo predstaviti naše ljudi, ki so zaorali ledino, ki so na kakršenkoli način pripomogli k ugledu slovenskega športa in nam mlajšim rodovom postali zgled za e-dino pravilno pot v borbi za obstoj našega naroda.
Vedno smo govorili o športnikih, ki so aktivno sodelovali v našili društvih, imamo pa tudi take, ki so.bili in so zavedni pripadniki našega naroda, uveljavili so se pa v krogih večinskega na roda. Tak je tudi naš Marčelo Kufersin.
Marčelo Kufersin se je rodu pred triinsedemdesetimi leti pri Sv. Magdaleni, kjer še tudi da nes živi. Njegova trnova pot ga je peljala po raznih krajih nase ožje dežele in Italije, ostal pa je vedno naš Marčelo, zaveden Slo venec, čeprav daleč od svojega rojstnega kraja.
«že kot mlad. desetletni otrok sem začel igrati nogomet pri Ponziani,* tako je pričel svoje pripovedovanje Marčelo Kufersin.
»Čeprav sem obiskoval Ciril Metodovo šolo pri Sv. Jakobu, sem se vključil v to napredno društvo, ker mi je ugajal nogo met in ker me je tja zvabila mu
Marčelo Kufersin
larija. Kmalu zatem sem se vključil v takratno slovensko društvo Prosveta, ki je imelo Svoj sedež v bližini gostilne Jadran. Nastopal sem v našem slovenskem prvenstvu. Bili smo kar dobra in solidna ekipa, tako da so nas prihajali gledat tudi drugi in med
«včeraj> in danes
temi so bili športni delavci Trie-stine, ki so iskali nove talente. Prav na prijateljski tekmi med nami (Prosveta) in Triestino, zmagali smo seveda mi, so me opazili in odtlej nisem imel miru. Neprestano so me vabili k sebi, vendar sem se zavedal, da tam
ni prostora zame, proletarskega sina. Toda prijatelji in sami člani Prosvete so me pregovorili, da sem le prestopil k Triestmi. Tako se je začela moja nogometna kariera. Priznati moram, da sem bil dober, saj sem iz naraščajni-ške ekipe takoj prišel v prvo in tudi takoj nastopil. Trener me je cenil, ker sem pri igranju dajal vse od sebe. Vendar so me zaradi moje narodne pripadnosti zapo stavljali in tako sem bil rezerva, pa čeprav me je imel trener za enega od boljših igralcev. Po de setih letih, (Triestina je medtem že napredovala iz tretje lige v prvo) pa sem se tega naveličal in odločil, da ne bom več igral. Tedaj mi je sam trener pomagal, da sem prestopil k Fiorentini.* «Pri Fiorentini sem preživel svoja najlepša leta, pa čeprav daleč od doma in od svojega de kleta. danes matere mojih otrok. V Firence sem prišel leta 1938 in prav tisto leto smo napredovali iz B lige v najvišjo italijansko ligo. Po dveh letih nastopanja v Firencah pa sem se zaradi vojne vrnil v domači kraj in še nekaj časa igral za Ponziano. Zaradi poškodbe na nogi pa se je moja nogometna kariera končala.*
Marčelo bi o svojem športnem življenju še pripovedoval, a prostor, ki nam je odmerjen, žal ne dopušča, da bi bolj temeljito prikazali lik zavednega in poštenega človeka, ki mu je bilo največ to, da je Slovenec, napreden in da ne zanika svoje pripadnosti niti v najhuših časih, ko mu je šlo za biti ah ne biti. In prav trden značaj je poglavitna značilnost Mar-čela Kufersina. Ostal je tak. zot ga je rodila naša zemlja in ni se uklonil nacionalističnim krogom, čeprav je moral zaradi tega prebroditi številne težave. Še danes se spominja, kako so prav pri mestnem klubu nanj gledali kot na tujca. V tolikih letih mu niso bili zmožnj dati niti skromnega priznanja, niti bornega abonmaja za tekme v zahvalo za njegov doprinos takratni ekipi. Vendar si Marčelo tega ni pretirano jemal k srcu.
Svoj zasluženi pokoj uživa danes v okviru svoje družine in mladih vnukov. Zanima se za slovenski šport in z zadovoljstvom spremlja športne dogodke naših ekip, zavedajoč se, da je tudi sam del mozaika zgodovine slovenskega športa v Italiji
(M. Šušteršič)
••e
c
j
i
'V *
'Sl



S «Sportncga dneva» na «Prvem oaju»
Posnetek s »športnega dneva* na stadionu »Prvi maj* leta 1968. Verjetno ni pretirano, če trdimo, da so bili prvi za m ciniki našega športa prav na teh »improviziranih** prireditvah, ki pa so že tedaj pokazale, kolikšno je zanimanje naše mladine za športno dejavnost, že na tekmah »športnega dneva* pa so prišli ■a dan nekateri talenti, ki so se nato uveljavili ne samo v našem krogu, temveč tudi v deželi in celo
v državnem meril«
Piše: Ivan Furlanič
Veliko število raziskovalcev je jasno dokazalo, da se posamezni sistemi in sposobnosti organizma ne razvijajo niti posebej niti paralelno z istim tempom in v istem odnosu. Najprej se razvije živčni sistem, približno od 8 do 10 let, medtem ko se srčnožilni in somatski sistem razvije kasneje, to je po puberteti.
V naši tabeli bomo pokazali začetna leta, v katerih je potrebno pričeti z vadbo in tudi treningom v posameznih športnih panogah. Prva kolona je izdelana na podlagi raziskav Centralnega znanstvenoraziskovalnega inštituta v Moskvi, druga pa po madžarskem raziskovalcu Nado-riju.
Pred meseci smo si ogledali, kakšno je stanje športnih objektov na osnovnih šolah na Goriškem ter v dolinskem, openskem in nabrežinskfem ravnateljstvu na Tržaškem. Ogledati si moramo še stanje v mestnih ravnateljstvih.
Pričnimo kar pri svetoivanskem. V to ravnateljstvo sodijo štiri o-snovne šole, in sicer: »Franc Šale ;Ui Finžgar* iz Barkovelj, »Bazoviški junaki* iz Rojana, »Oton »Župančič* od Sv. Ivana ter »Franc Milčinski* s Katinare.
Katinarska šola gostuje v dotrajanem poslopju, tu je bila nekoč gostilna. Po potresu v Furlaniji je občinska strokovna komisija u-gotovila, da je prvo nadstropje šole poškodovano in da je prepovedano tudi večje zbiranje otrok, kaj šele telovadba. V pritličju je večji prostor, ki je dejansko veža, skozi katero pridemo v stanovanje slugi-nje. Tu je bila pred leti urejena refckcija. danes je pa v istem prostoru zasilna telovadnica. Pred stavbo je še veliko dvorišče, ki pa
ni uporabno.
Pri Sv. Ivanu je telovadnica last osnovne šole. Ta stavba je dokaj nova in je bila v zadnjih letih popolnoma obnovljena. To telovadnico uporabljajo sicer še dinge slovenske in italijanske šole, a vendar je tu problem prav dobro rešen. Pred šolo je tudi veliko dvorišče.
V Rojanu si je po dolgih letih dogovarjanja slovenska šola izposlovala pravico souporabe italijanske šolske telovadnice. Doslej pa so otroci telovadili v zasilnih, povsem neprimernih prostorih.
Tudi v Barkovljah je bilo stanje rešeno na podoben način. Otroci lahko uporabljajo telovadnico zavoda Rittmeyer. Ta zavod pa je dokaj oddaljen od šole. kar seveda včasih predstavlja nevšečnosti.
Ne moremo torej trditi, da je stanje v tem ravnateljstvu zadovoljivo, ampak lahko rečemo, da so se prosvetni delavci in starši potrudili, da so rešili problem na najboljši način.	M. S.
Kdaj pričeti s specializacijo
Primerna starost za začetek aktivnosti
Športne
panoge
Po CZRI Po Nadoriju
Umetnostno
drsanje	7-8	7
Tenis	8	11
Namizni
tenis	8	10
Akrobatika	8	9	11
Plavanje	7-8	9
Skoki
v vodo	9 -10	10
Ritmična
gimnastika	10 -	11	11
Atletika	10	11	12
Športna
gimnastika	10-11	11
Smučanje,
teki	10	11	12
Smučanje, klasična
kombinacija 11-12	12
Smučanje,
skoki	12	12
Smučanje, alpske
discipline	12	12
Hitrostno
drsanje	11	12	14
Košarka	10	11	12
Odbojka	11	13
Sabljanje	12	13
Nogomet	12	12
Rokomet	12	12
Hokej
na ledu	12	13	13
Vaterpolo	13	13
Kolesarjenje	14	15
Boks	14	15	14
Rokoborba 14 - 15	14
Streljanje	13	16
Dviganje
uteži	15	15
Veslanje	13	15
Kajak	—	14
Kegljanje	—	15
Peteroboj	—	16
Čeprav podatki glede aktivnosti in specializacije v praksi niso vedno usklajeni s podatki navedenimi v tabelah, pa je vendarle jasna tendenca, da danes čimprej vključujemo otroke v šport. Zgodnji začetek aktivnosti v športu je zelo pomemben, kajti znano je. da osnovne oblike elementarnega gibanja osvajajo a troci v otroškem obdobju mnogo hitreje, bolje in temeljiteje kot nekoliko let kasneje. Izredna sposobnost somatskega sistema za raztegovanje in širjenje (pose bej pri športni gimnastiki), ki kmalu izgine zaradi kasnejše otr ditve. lahko obranimo z minimal nim treningom tudi kasneje. Tudi
težje oblike gibanja, ki se jih kasneje težje naučimo, lahko v tem razdobju hitro naučimo in izvajamo.
»Radodarnost*
tržaške občinske uprave
Primorski dnevnik je 3. oktobra 196S takole pisal: »Si bodo morali tudi v Trebčah sami zgraditi nogometno igrišče? Trebenski športniki že vrsto let čalcajo na nogometno igrišče in ga bodo najbrž še dolgo čakali, če se bodo zanašali na obljube in zagotovila tržaške občinske uprave...* čakali so res dolgo, igrišče so otvorili leta 1972. Kot je naš dnevnik predvideval, so si ga zgradili sami, sicer bi še danes čakali. Resnici na ljubo, tržaška občinska u-prava je marljivim športnim delavcem iz Trebč »znatno* pomagala. Leto po otvoritvi so darovali mrežo in kole za ograditev igrišča. •Velika* pomoč! Skupna vrednost je znašala pičlih 240.000 lir!
Obljuba dela dolg
Malo drugače je bilo na drugem koncu Krasa. Spet citiramo Primorski dnevnik z dne 5. oktobra 1968: «.Xabrežinski župan Drago Legiša je sprejel delegacijo športnega društva Sokol in se z njo pogovoril o pomembnih vprašanjih razvoja in širjenja športa na področju devinsko nabrežinske občine. Med razgovorom so se še posebej dotaknili vprašanja občinske telovadnice. Predstavnika občine sta pokazala živo zanimanje in zagotovila, da se bodo dela čimprej začela...*
Tudi v Nabrežini so športniki »takoj* dobili novi objekt, saj je bila uradna otvoritev »že* 14. oktobra 1972. Z razliko s trebenskrm nogometnim igriščem, je tam o-bjekt zgradila občinska uprava.
Šolski športni objekti
«Gimnastični turnir prijateljstva»
• Kras - tudi drugo
Športna gimnastika sodi med tiste »bazične športe*, ki dajejo najširšo osnovo za razvoj najrazličnejših športov. Tej vsestra-nosti je blizu le atletski deseteroboj. šest moških in štiri ženske discipline v športni gimnastiki dokaj enakomerno razvijajo moč, hitrost. gibljivost, sprožilnost, orientacijo v zraku, lepoto gibanja in še več drugih lastnosti, ki jih s pridom lahko uporabimo skoraj pri vseh športih.
Športna gimnastika, ki smo jo prej poznali bolj pod nazivom o-rodna telovadba, na Goriškem nima posebne tradicije. Po zadnji vojni se je ta razvijala predvsem v telesnovzgojnih društvih »Parti-zan», nekaj tega pa je bilo tudi v osnovnih šolah. Pred dvajsetimi leti je skrb za razvoj kakovostne športne gimnastike na Goriškem prevzel Goriški gimnastični center iz Nove Gorice. Pri svojem delu se je Center povezoval tudi z društvom Unione ginnasti-ca Goriziana. kjer ima gimnastika daljšo tradicijo, predvsem pa boljše delovne pogoje. Ko v Novi Gorici še ni bilo telovadnic, so Novogoričani pozimi neštetokrat trenirali v C-orici. Goričani pa so prihajali k nam poleti, kjer smo vadili na letnih telovadiščih. Naši in italijanski gimnastičarji so nastopali skupaj na mnogih telovad-
bezona je v polnem razmanu, skoraj pri vseh društvih so prav v teh prvih spomladanskih mesecih na delu s polno paro. saj se prvenstveni boji naglo bližajo svojemu vrhuncu, ko bo na mah jasno, ali smo v načrtih uspeli ali ne.
Tudi letos seminar
za odbernike
Tudi pred našo krovno športno organizacijo stoji cela vrsta pobud. ki bodo v kratkem stekle. Tako bi danes omenili in se za hip ustavili pred osrednjim letnim seminarjem za odborniške moči. Seminar je tradicionalen, prireja pa ga ZSŠD1 v tesnem sodelovanju z Zvezo telesnokul-turnih organizacij Slovenije.
Prireditelja sta se domenila, da bo tudi letošnji seminar v zamejstvu in tako nudila čim širšemu krogu slušateljev možnost, da se študijskih dni udeleži. Novost pri letošnji izvedbi je v tem. da se seminarja v zamejstvu ne bodo udeležili koroški športni de lavci, ki bodo podoben seminar priredili doma v Avstriji. Do takega sklepa je prišlo predvsem ob analizi dejanskega stanja naše telesne kulture v F-JK in pa ob primerjavi s stanjem avstrijskega slovenskega športa. So razlike in sploh interesi so si bistveno različni, problematika v osnovi ista. a izhodiščna položaja se dokaj razlikujeta.
Letošnji študijski dnevi bodo obsegali različna področja, ki gredo od temeljev vsakega športnega društva, to je dela z najmlajšimi z vso kompleksno problematiko, ki je s tem povezana, pa do športne - zdravstvene zakonodaje, medijev javnega obveščanja, fiskalne problematike, s katero se sooča vsaka športna organizacija, pa tja do temeljnega pomena, ki ga ima vsako naše športno društvo v sklopu skupnih prizadevanj. da bi se naša manjšina u-veljavila na teh tleh.
Seveda bodo vsa društva o točnem razporedu predavanj ter sploh o poteku letošnjega seminarja že v kratkem do potankosti obveščena
Delo posameznih komisij
Tudi posamezne komisije vneto pripravljajo realizacijo programskih točk. ki so si jih začrtale. Tako bo odbojkarska komisija pripravila in predlagala na bližnjih pokrajinskih volitvah kandidatno listo na Kateri se bodo društvom predstavili z ustreznim programom tudi slovenski kandidati. Govor pa je že o letošnjem izpopolnjevalnem tečaju pri Banih,
nih akademijah pa tudi na nekaterih tekmovanjih na obeh straneh meje. Z leti so ti kontakti z italijanskimi telovadci postali redkejši, zaživelo pa je sodelovanje s slovenskimi gimnastičarji v Italiji.
V novozgrajenem kulturno šport-nem centru v Gorici ima prioritetno vlogo tudi gimnastika, za kar ima prav gotovo največ zaslug Marija češčut, ki je to panogo nekoč zelo uspešno vodila v Mirnu. V Športnem društvu Dom vodj tovarišica Mija predvsem ritmično gimnastiko, moško gimnastiko pa vodijo bivši tekmovalci iz Nove Gorice.
Podoben položaj je tudi v Trstu. Ritmiko vodi Olga Pavletič, moške pa vodijo trenerji iz Kopra. Tudi z njimi se vedno bolj povezujemo.
Da bi populariziral gimnastiko na Goriškem, občinstvu pa nudil izjemen športni užitek, organizira Goriški gimnastični center vsako leto eno kakovostno gimnastično prireditev. Sprva so bile to telovadne akademije, na katerih so poleg domačinov nastopile še vzorne vrste iz Ljubljane. Poleg njih so bili v gosteh še reprezentanti iz Italije, Poljske, leta 1970, ko je bilo v Ljubljani svetovno prvenstvo, pa je bila v Novi Gorici kompletna reprezentanca Sov-
iurmrju prijateljstva. Ki bo letos v Sloveniji, o medšolskem odbojkarskem prvenstvu, ki ga misli komisija letos prvič organizirati itd. Tudi ostale komisije imajo polne roke dela: tako nogometna, kj preverja uspešnost nogometnih centrov za najmlajše, košarkarska, ki že pripravlja osnutek poletnega izpopolnjevanja za začetnike in trenerje, šahovska, ki bo v kratkem priredila turnirje v samem mestnem središču itd.
Lahko torej rečemo, da so društva pri delu kar dinamična, da si želijo izboljšav ter da se zavedajo pomembnosti skupnih akcij in nastopov.
Stiki z matično domovino
Omeniti velja tudi stalne stike z vsemi športno političnimi forumi v matični Sloveniji, ki jih ZSŠDI stalno krepi in lahko izrazimo prepričanje, da se bodo vsi ti stiki še poglobili in privedli našo zamejsko športno stvarnost k širokemu sodelovanju z organizacijami onstran meje. Tako velja omeniti zadnje srečanje s predstavniki športnih forumov iz Sežane, na katerem sta obe strani. tako naša zamejska kot matična. izrazili polno pripravljenost do širšega in bogatejšega sodelovanja in pripravili natančen in zelo izčrpen program, s katerim bodo vsa naša društva v kratkem seznanjena.
Tajništvo ZSŠDI
V trenutku, ko se začne naše življenje v maternici, se v ženskem telesu zgodi prava revolu cija. Prav vsi organi ali organski sistemi se spremene. Celo telo je tako usmerjeno, da čimbolje služi učinkovitemu razvoju otroka. Razumljivo je torej, da je tudi bodoča mamica odgovorna za pravilen in zdrav način življenja v tem času. že pred 20 leti so u-vedli v ginekoloških oddelkih pst hofizično pripravo nosečnice, med katero se ženska pod strokovnim vodstvom pripravlja na porod.
Najpomembnejše je to, da se nosečnica nauči pravilnega diha nja in popolne telesne sprostitve (relaksacije), kar pn porodu zmanjša bolečine. Seveda je oo-leg tega zelo pomembna tudi fizična priprava sat si nosečnica s posebnimi vajami poveča gib Ijivost in prožnost sklepov in hrbtenice. Okrepi si tudi tiste mišič ne skupine, ki Hh bo med porodom potrebovala. Gimnastične ita
jetske zveze.
Letos bo v Novi Gorici že deseti »Gimnastični turnir prijateljstva*. V soboto, dne 26. marca se bodo v mnogoboju pomerile pionirske reprezentance Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Vojvodine in Slovenije. V osnovni šoli Milojke Štrukelj bodo dopoldne tekmovali moški, popoldne pa ženske. V nedeljo, 27. marca s oričetkom ob 10. uri pa bo finalno tekmovanje v slovenskem kulturnem športnem centru v Gorici — Ulica Brass.
Obe prireditvi bosta prav gotovo ugodno vplivali na razvoj te panoge na Goriškem, stkale pa se bodo nove prijateljske vezi, ki jih v zadnjem času vedno bolj pogrešamo.
DUŠAN FURLAN
Boru prva Bloudkova plaketa
Dne 26. novembra 1966 je Športno združenje Bor dobilo Bloudkovo plaketo. ŠZ Bor je bila prva slovenska zamejska osnovna organizacija, ’:i je dobila tako laskavo priznanje. Plaketo je podelil takratnemu predsedniku Dušanu Košuti. predsednik ZTKS Janez Zemljarič z utemeljitvijo. *da združuje-Bor že celo desetletje nad 300 članov naših zamejskih mladincev na Tržaškem...*
V Linaresu v Španiji se je Komaj končal veliki mednarodni šahovski turnir (zmagal je Spasski); začeli so se četrtfinalni dvoboji za šahovsko prvenstvo. Normalno je, da se ob priliki takih turnirjev, ki imajo velik odmev, vzbudi tudi zanimanje za šah. Zato smo pogledali v Tržaško knjigarno in v Narodno in študijsko knjižnico, kaj nudita na to temo. U-gotovili smo, da je Kar precej literature o šahu. ki gre od priročnika za začetnike pa do zgodovine šaha, zbirk raznih rezultatov važnejših turnirjev, enciklopedij in revij. Tokrat se bomo osredotočili na seznam literature za tiste, ki šaha sploh še ne poznajo, ter za tiste, ki bi radi svoje znanje še izpopolnili.
V knjigarni lahko dobit«
1.	Bruno Parma. Boris Kutin: Šah za vsakogar
2.	Vladimir Vukovič:
Uvod v šah
3.	Musil. Majerič. Šoštarič: Spoznavajmo skrivnosti šahovske igre
Prilogo uredila DANILO BIZJAK in
BRANKO LAKOVIČ
ob sodelovanja Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Odbora za telesno knltnro pri SKGZ.
je bodo telo utrdile in ga privedle na večjo vzdržljivost.
Priporočljivo je, da se začne vodenje z dihalnimi vajami in kontrola nad pravilno držo. Seveda ne smemo pri tem pozabiti na sprostitev. Med nosečnostjo je bolje, da se ženska ne utruja preveč, da ne stoji preveč in da se ne razburja. Ni povsem priporočljivo udejstvovanje pri športih, če izvzamemo plavanje, tudi to pa le kot sprostitev in zabava. Svetuje pa se vsakdanji sprehod, ki naj traja tudi dobro uro.
Prehrana mora biti v tem pomembnem obdobju raznovrstna, zato da dobi plod vse potrebne snovi. Po drugi strani pa ne sme bili hrana preobilna, saj bi to povečalo tolščo in bi bilo za noseč nico škodljivo.
Vrnimo se torej na telesne vaje za nosečnico, ki imajo tri glavne namene: pravilno tehniko dihanja, izboljšanje mišičnega tonusa, vodenje sprostitve.
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Sezona je pri namiznem tenisu razdeljena na dva dela. Prvi del obsega ekipna prvenstva, drugi del pa prvenstva posameznikov in dvojic. Sedaj smo nekje zaključili prvi del ekipnih prvenstev m začenjajo priprave na prvenstva posameznic in dvojic (v 1., 2. in
3.	kategoriji) in pa vseh mladinskih kategorij.*
sBoste nastopili v vseh teh kategorijah?*
»Nastopili bomo v prvi, drugi in tretji, predvsem v ženskem sektorju (v moškem imamo mlajše teKmovalce) in pa v vseh mladinskih kategorijah.* tKakšne možnosti imate?* »Možnosti niso prav velike, saj je konkurenca v Italiji iz dneva v dan večja Mislimo, da se bo v prvi kategoriji vsaj ena izmed naših igralk uvrstila med prvo četverico. Kar se tiče druge kategorije, ima Sedmakova dobre možnosti, da se uvrsti tudi med prve in morebiti osvoji kolajno. V mladinskih kategorijah nekatere naše igralke branijo lansko drugo mesto, vendar bo težko ponoviti ta uspeh. Vsekakor se na te nastope že pripravljajo. Kako si na teh turnirjih zbran v lestvice, da potem greš lažje ali težje naprej, pa je včasih odvisno tudi od sreče.*
4.	Reuben Fine:
Osnovne šahovske konačnice
5.	Aleksander Koblenc:
Šahovsko umiječe — Teorija i praksa
6.	Dragoslav Andric:
Matni udar
7.	Vladimir Vukovič:
Umiječe šahovskog napada
8.	Marovič, Parma:
Kako igrati kao črni
9.	Dragoslav Andrič:
Šah — igra Miliona
10.	D. Marovič. I. Sušič:
Teorija otvorenja
11.	D. Marovič:
Teorija šaha na temeljima prakse
12.	Laverbah, Koton, Judovič: Put ka majstorstvu — Udžbe-nik šaha za mlade
V Narodni in študijski knjižnici si lahko izposodite
1.	Bavdek Srdjan:
Prve poteze
2.	McLeod William. Ronald Mon-gredien:
Šah za mlade početnike
3.	Musil. Šoštarič, Majerič: Spoznavajmo skrivnosti šahovske igre
4.	Bruno Parma, Boris Kutin: Šah za vsakogar
5.	Vidmar Milan:
Razgovori o šahu z začetnikom
6.	Pirc V.:
Novejša teorija šahovskih otvoritev
Ženska mora vključiti v Svoje vsakdanje življenje osnovne elemente športnih iger. Veselo in nenaporno naj se fizično udejstvuje na prostem in naj tako uživa sveži zrak. Na ta način se ji bo pospešilo delovanje srca in krvnega obtoka, dihalnih organov, izboljšal se ji bo apetit, ohranjala bo mišično prožnost in splošno kondi-dicijo. S telesnim gibanjem se izboljša psihično in fizično počutje noseče žene v času zgodnje m poznejše nosečnosti. Seveda je treba pri vsem tem upoštevati individualnost postopkov glede na zdravstveno stanje nosečnice, zaposlenost. telesno strukturo, prej šnje športno udejstvovanje itd.
Gimnastične vaje morajo nosečnice delati s počasnimi gibi, saj bi prevelika sila in hitrost lahko povzročila nepotrebne krče. Iz lažjih vaj prehajamo na težje m s tem se bodoča mamica uči avto-kontrole in popolnega zaznavanja vseh mišičnih skupin, ki ji bodo
tKljub temu, da ste šele sredi sezone, nam vendar lahko poveš, če imate vsaj približen načrt, kaj ste si zamislili za prihodnje leto?*
»Mislim, da se načrti ne bi smeh dosti razlikovati od dosedanjih. Ena glavnih novosti bo ta. da se bomo že ob koncu te ali v začetku prihodnje sezone preselili v nove prostore v Zgoniku, kjer gradijo telovadnico, kar bo gotovo dalo novega zagona delovanju odseka samega in pa samih igralcev. V ostalem bomo nadaljevali z delom z mladimi in z angažiranjem novih sil, kar je že naša vsakoletna tradicija. Za vse ostale pa bomo naknadno izdelali programe, če bo Cergolova zapustila društvo, se bo gotovo postavilo vprašanje, ali je umestno, da pomislimo na tujo igralko, zato da osvojimo državni naslov ah je pravilneje, da z lastnimi silami dosežemo, kar se došeči da. čeprav ne državnega naslova.*
€Še vprašanje glede sponsoriza-cije. Vi ste eno tistih društev, ki tega problema še ni rešilo in ki vam bi pomagalo, da lažje zadihate. . . *
»V teku so dogovori z nekaterimi slovenskimi podjetniki za reklamo na igrišču. Do prave spon-sorizacije pa še ni prišlo. Vendar bo tudi to pripomoglo k nadaljnjemu delovanju društva.*
Breg pred 15 leti in danes
Pred 15 leti, in sicer v sezoni 67/68 je članska enajsterica Brega kot. letos nastopala v prvenstvu 3. AL (skupina L). Takrat pa so bili predstavniki dolinske občine nedvomno uspešnejši kot v letošnji sezoni. Če konkretno pogledamo mesec december, ugotovimo, da so rplavi* po sedmih odigranih tekmah vodili na lestvici s 13 točkami (6 zmag, 1 remi, 17 danih, 5 prejetih golov) in imeli kar štiri točke prednosti pred drugouvrščenim Primorjem. Prvenstvo je osvojila Aurisina z dvema točkama prednosti pred Bregom, ki je v 22 tekmah zbral 34 točk.
» * •
G. Husu 173-krat
Pred desetimi leti in sicer točno 24. 12. 1972 je Gabrijel Husu prvič oblekel dres članske enajsterice Primorja v prvenstveni tekmi 2. AL Portuale - Primorje 1:1. Odtlej vse do nedeljske tekme s CGS je Gabrijel oblekel v prvenstvenih tekmah že 173-krat dres članske ekipe Primorja. Če upoštevamo, da je Gabrijel kot nogometaš še razmeroma mlad (3.
1.	1936), lahko upravičeno naskakuje rekord nastopov pri Primorju. ki pripada bivšemu vratarju Danilu Štoki, ki je v prvenstvenih tekmah kar 245-krat oblekel dre* Primorja.	Bruno Rupel
pri porodu pomagale.
Naj navedem nekaj vaj:
1.	Dihalna vaja: zleknite se n* hrbet, pod kolena postavite blazino, roke ob telesu. Vse telo naj bo sproščeno. Vdihnite globoko skozi nos in počasi izdihnite skozi usta. Ponovite šestkrat.
2.	Uležite se na hrbet, noge skrčite, roke položite na tilnik. Dvignite medenico, oprite se na noge in na ramena. Vdihnite in iztegnite hrbet. Spustite se nazaj, spet lezite in izdihnite. Vajo ponovite štirikrat.
3.	Uležite se na hrbet, noge skrčite. Dvignite najprej eno nogo. nato drugo in s prsti opisujte osmico. Vajo ponovite trikrat z vsako nogo.
4.	V razkoračni stoji obrnite stopala narahlo navzven. Z rao-nim hrbtom počasi počepnite. Oprete se lahko na mizo ali na stolico. Ponovila štirikrat
ERIKA ŠKERL
	
Delovanje ZSŠDI	■ Športna literatura ■
S. B.
0 pomembnosti psihofizične priprave nosečnic
Pnmorški'dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
6. marca 1983
ATLETIKA
NA EVROPSKEM DVORANSKEM PRVENSTVU
Zlato in bron tudi za Italijo
Tilli je bil prvi na 60 m, Di Giorgio tretji v skoku v višino ■ Ivančič osvojil bron v metu krogle - Nova svetovna rekorda na 60 m ovire in 200 m (ženske)
BUDIMPEŠTA — Prvi dan evrop-ssega atletskega dvoranskega prvenstva v Budimpešti se je ugodno zaključi] za Italijo saj je z mladim talijem nepričakovano osvojila zlato odličje v teku na 60 m (Tilli je tudi izboljšal državni rekord na tej Razdalji), Massimo Di Giorgio pa J® v skoku v višino priboril še bron. bno odličje si je zagotovila tudi Jugoslavija, in sicer z Ivančičem v »letu krogle, kjer je zasedel tretje mesto.
Včeraj sta padla tudi svetovna re-*®da, in sicer po zaslugi Vzhodih Nemk Bettine Jahn v teku na ™ m ovire in Marite Koch na 200 metrov.
IZIDI
ŽENSKE
10 m ovire: 1. Jahn (NDR) 7”75 (nov svetovni rekord, prejšnja toamka Poljakinje Bielczvkove 7 77).
*°° m: 1. Koch (NDR) 22”39 (nov svetovni rekord, prejšnja znamka 'iste atletinje 22’63).
Daljina: 1. Murkova (ČSSR) 6,77 m
MOŠKI
60 m: 1. Tilli (It.) 6”63.
Krogla: 1. Bojars (SZ) 20,56 ; 3. I-vančič (Jug.) 20,26; 5. Milič (Jug.) 19,21.
Troskok: 1. Musienko (SZ) 17,12 m; 6. Badinelli (It.) 16,23 m; 8. Maz-zucato (It.) 15,99 m.
Višina: 1. Thranhardt (ZRN) 2,32 m; 3. Di Giorgio (It.) 2,27 m; 11. Tamberi (It.) 2,20 m; 15. čanovič (Jug.) 2,20 m.
SMUČANJE
Zadnji smuk za SP Kanadčanki Grahamovi
MONT TREMBLANT (Kanada). -Na zadnjem ženskem smuku letošnje sezone, veljavnem za svetovni pokal, je zmagala Kanadčanka Grahamova pred Švicarkama Wal-liserjevo in Figinijevo. Na četrto mesto se je uvrstila Francozinja Quittetova, peta pa je bila Švicarka Doris De Agostini, ki pa si je že predčasno zagotovila letošnji sve-
tovni pokal v smuku. Na drugo mesto v dokončni razvrstitvi svetovnega pokala je zasedla njena rojakinja Walliserjeva.
Moški smuk odložili
ASPEN — Včerajšnji moški smuk v Aspnu, veljaven za svetovni pokal, so morali odložiti zaradi snežnega meteža.
BOKS
Laciar ubranil naslov
CORDOBA — Argentinski boksar Santos Lacier je z zmago s k.o. v 9. krogu proti izzivalcu Ramonu Neryju branil svetovni naslov v mu-šji kategoriji.
Zmaga Navratilove
INGLEWOOD — Američanka če-hoslovaškega porekla Martina Navratilova je v osmini finale turnirja v Inglewoodu premagala rojakinjo Mascarinovo s 6:0, 6:0.
KOLESARSTVO
DANES OB 13. URI V LONJERJU
Kar devetdeset tekmovalcev na startu mednarodne dirke za «7. Trofejo ZSŠDI»
Dirko prireja lonjerska Adria - Proga meri skupno 115 km
Na mednarodni amaterski kolesarski dirki za «7. Trofejo ZSŠDI*, edini amaterski dirki v Trstu, ki jo danes prireja lonjerska Adria, je številna in kakovostna udeležba zagotovljena: na startu bo namreč devetdeset in še več kolesarjev iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Zanimanje za to dirko, ki je velikega pomena pri razvijanju in krepitvi stikov in odnosov na obeh straneh meje, dokazuje tudi dejstvo, da se je bodo udeležili tudi predstavniki iz Veneta, čeprav imajo tam istočasno več dirk, na katerih ne šte-dijo z visokimi nagradami.
Start bo ob 13. uri v Lonjerju, od koder se bodo kolesarji po Ul. Giu-lia, Ul. Battisti, Ul. Carducci, Trgu Dalmazia, Ul. Ghega, Trgu Liberta in Miramarskem drevoredu podali do Barkovelj, kjer bo ob 13.30 ur-radnj start. Proga bo nato takole potekala: Barkovlje. Sesljan, Mav-hinje, Šempolaj, Gabrovec, Božje

košarka
SINOČI V TRSTU V PRVENSTVU C-l LIGE
Jadran zanesljivo odpravil še Canello
V prvem polčasu gostje brez moči • Ban (24 točk) najboljši strelec -1. Starc presenetil
JADRAN — CANELLA SAN DONA' 91:74 (41:28)
Vl JADRAN: Ivo Starc 8 (2:8), Žerjal 11 (7:12), Ban 24 (8:8), Daneu 8, '“ez 23 (3:6), Klavdij Starc 8 (2:2), Kraus, Sosič 3 (1:2), Vremec, Rau-« (2:2).
,, CANELLA SAN DONA’: David 5 (1:2), Zorzi 14 (6:7), Bergamo 5 Vicentini 6 (2:2), D’Alba, Coro’ 12, Maltecca 10 (2:4), Montino 2, toPpo 18 (4:7), Buccion 2 (0:3).
SODNIKA: De Vito in Picone iz Riminija.
PROSTI METI: Jadran 25:40; Canella 18:29. OSEBNE NAPAKE: Ja-®rliu' 24, Canella 23. PET OSEBNIH NAPAK: Daneu (34), Maltecca (35). '»CEDALCEV: približno 1.700.
Jadran je sinoči v Trstu pred ve-ukim številom gledalcev zasluženo pj^agal moštvo Canelle iz San /j?naja in zopet potrdil, da je prak-«cno v tej iigj «iepremagljiv» na "“toačem igrišču.
Jadranovci so si sinoči praktično rtlgrali zmago že v prvem pol-asu. ko so povsem nadigrali go-Le-ti so se namreč do 10. mi-ate še kar uspešno upirali jadralcem (16:12), odtlej pa do 19.
"haute igre so dosegli vsega štiri C^Ke in Jadran je tako povedel za *y°čk (37:15).
, ".tem delu tekme so naši košar-dokaj dobro igrali v obrambi.
Ulovili so tudi veliko število odbitih žog, tako da so imeli na razpolago ogromno «uporabnih žog* in le tako si lahko razlagamo, da so jadranovci tudi visoko povedli, pa čeprav so bili pri metu dokaj poprečni.
Naj omenimo le, da je Boris Vitez, eden boljših strelcev v Jadra-novi ekipi, v tem prvem delu dosegel le dve točki. Tudi ostali pa se z metom niso «proslavili». Gre pa omeniti, da je v prvem polčasu zelo ugodno presenetil Ivo Starc, ki se je boril za vsako žogo. poleg tega pa tudi uspešno zaključil ne-
OB PRVENSTVENI TEKMI MALTINTI - JADRAN
l Jadranom na izlet v Firence in Pistoio
Ob prvenstveni tekmi na tež-®m igrišču v Pistoil priredi Klub "Uateljev Jadrana turistično pokanje v Firence, in sicer v so-p °' 23. ter v nedeljo, 24. aprila. rcgram potovanja je naslednji: v soboto ob 7.00 odhod posebne-P? avtobusa iz Trsta čez Opčine, *T°sok jn Nabrežino po avto ce-1 do Bologne in Firenc, kamor je predviden prihod okoli 13. ure. rasto popoldne za oglede galerij 1 nakupe. Ob 18. uri odhod iz Fi-nc v 34 km oddaljeni turistični ,raj Montecatini, namestitev v ho-hrJj kr večerja. Po večerji od-?d v bližnjo Pistoio. kjer se bo 21.15 začela tekma. Takoj po juni povratek v Montecatini na
Prenočitev.
V nedeljo zjutraj — po zajtrku v hotelu — odhod v Firence, kjer bo ogled mesta z vodičem. Prosto za kosilo, ob 15.00 pa je predviden povratek v Trst, kamor bomo prispeli okoli 21. ure.
Cena za dvodnevni izlet je 57.000 lir, v kar je všteta vožnja z udobnim avtobusom, poldnevni ogled Firenc z vodičem, večerja, prenočitev in zajtrk v Montecatiniju ter vstopnica za prvenstveno tekmo Maltinti - Jadran v Pistoii. Pogoj za izvedbo izleta je, da se prijavi vsaj 45 oseb, in sicer najkasneje do 21. marca letos.
Vpišete se lahko v potovalnem uradu Aurora v Trstu, v trgovini čevljev Malalan na Opčinah in v cvetličarni Nadja na Proseku.
kaj protinapadov. Škoda pa, da je bil netočen pri prostih metih.
V nadaljevanju so gostje odločno odgovorili. Kaj kmalu so znižali zaostanek in v 33. min. je bil izid «le» 65:48 za jadranovce. Naši pa nasprotniku niso dovolili, da bi izgubil manj kot s 13 točkami razlike in da bi jih s tem prehitel na končni lestvici, ko bi obe moštvi končali z enakim številom točk (Canella je namreč doma premagala Jadran s 13 točkami razlike). Srečanje je bilo odtlej zanimivo le glede tega (bo namreč uspelo jadra-novcem zmagati več kot s 13 točkami razlike?), saj zmaga ni bila nikoli v dvomu. Medtem je namreč Boris Vitez začel uspešno «zade-vati» nasprotinkov koš iz vseh položajev, Ban je dal običajen doprinos, Žerjal je sprožil nekaj uspešnih protinapadov in zanesljiva zmaga je bila tu.
^Dokazali smo, da smo trenutno v dobri formi. Tudi Canella nam ni mogla do živega na našem igrišču. Sedaj nas čaka težko gostovanje pri Pacheri. Ko bi uspeli tudi tam zmagati, potem bi bilo vse lažje.* je po srečanju dejal Ivo Starc, ki je bil gotovo eden boljših v Jadranovih vrstah. (B. Lakovič)
Eurocar . CIS Pordenon Stefanel - Pino Firence
76:88
72:83
San Benedetto še naprej sponsor
GORICA — San Benedetto bo tuiji drugo leto sponsoriziral goriško peterko «Unione ginnastica goriziana*, ki nastopa v italijanski A-l ligi. San Benedetto naj bi Goričanom odštel več kot tristo milijonov lir.
AVTOMOBILIZEM
Zmagoslavje lancie
PALERMO — Na avtomobilskem rallyju za «Targo Florio* so se na prva tri mesta uvrstila vozila lan-
tllllIttllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
RADIO
«Veselo športno popoldne«
V jutrišnji oddaji «Veselo športno popoldne*, ki jo od 15. do 17. ure vodi profesor Ivan Peterlin, bo poleg običajnih rubrik, na sporedu tudi pogovor o zamejski košarki ter o telesni kulturi na naših šolah.
| Gost oddaje bo Igor Canciani.
cia. ki so jih upravljale dvojice Cu-nico - Bartolich, Capone - Pirollo in Cinotto - Cresto.
Četrta sta bila Cerrato in Cerri na opel ascona, peti pa Busseni in Sodnano na ferrariju 308.
BOKS
V SREDNJE TEŽKI KATEGORIJI
V krstem nastopu med profesionalci zmaga S. Kačarja
PESARO — V svojem kratkem nastopu med profesionalci je jugoslovanski boksar srednje težke kategorije Slobodan Kačar brez težav premagal Italijana Gabriela Lazzarija. ki je ring zapustil po samih treh krogih dvoboja. Kačar, ki je na olimpijskih igrah v Moskvi osvojil zlato kolajno, je potrdil, da ima kvalitete za uvrstitev v sam svetovni vrh te kategorije.
polje, Križ. Sesljan, nato spet v Mavhinje, Gabrovec, Božje polje, Križ, Sesljan, spet Mavhinje, Gabrovec, Božje polje, Prosek, državna cesta 202, Opčine. Razklani hrib, državna cesta 14, Bazovica, Opčine, Prosek. Opčine, kamnolom' Facca-noni in Lonjer. Prihod nad Lonjer je predviden za 16.30. proga pa bo skupno merila 115 km.
DIRKA MILAN - TURIN
F. Moser prvi
TURIN — Francesco Moser je v sprintu osvojil prvo mesto na med-
DANES NA ZONCOLANU
17. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE
Danes se bodo na progi Les Goles na Zoncclanu nad Ra-vasclettom ob 10.30 začele 17. redne zimske športne igre. Progi bosta dve, in sicer ena za moške in ženske, ki bo tokrat še dokaj zahtevna in tehnična, ter druga kratka za «baby -sprint*. Nagrajevanje zmagovalcev bo takoj po objavi izidov v prostorih letoviščarske ustanove v Ravasclettu (pri žičnici).
Predstavniki društev, ki še niso dvignili startnih številk svojih tekmovalcev, naj to storijo na startu pred začetkom tekmovanja. Enako velja za člane SPDT.
Odhod dveh avtobusov SPDT bo ob 6.15 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano), prihod pa bo v Ravascletto.
narodni kolesarski dirki Milan - Turin.
Vrstni red:
1. Francesco Moser, ki je prevozil 226 km v 5.31’23" s poprečno hitrostjo 40,558 km na uro; 2. Milani (It.) 3. Kehl (ZRN); 4. Gavaz-zi (It.); 5. Mantovani (It.) vsi v zmagovalčevem času.
TENIS
DAVISOV POKAL
«Azzurri» v vodstvu
REGGIO CALABRIA - V drugem dnevu tekmovanja za Davisov pokal je italijanska dvojica Panatta -Bertolucci premagala Irca Doylea
in Sorensana s 3:6, 6:2, 6:2, 6:2 in 6:4. Italija sedaj vodi z 2:1. OSTALI IZIDI
Švedska - Indonezija	3:0
Romunija - čile	3:0
Francija - SZ .	3:0
Južna Koreja - Filipini	3:0
Argentina - ZDA	2:0
Avstralija - Velika Britanija 2:0
Paragvaj - ČSSR Nova Zelandija - Danska Kanada - Venezuela Kolumbija - Brazilija Japonska . Kitajska
1:1
3:0
2:0
0:2
1:2
LOS ANGELES - V četrtfinalu mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Los Angelesu so dosegli naslednje izide: Navratilova (ZDA) - Gadusek (ZDA) 6:1, 6:3; Evert Uoyd (ZDA) - Ružiči (Rom.) 7:6. 6:1; King (ZDA) - Bunge (ZRN) 6:4, 6:4; Jaeger (ZDA) - Tanvier (Fr.) 3:1 (Tanvierova je odstopila zaradi poškodbe).
KOŠARKA
DANES V A l LIGI
Bic proti Sinudyneju
Goriški San Benedetto v gosteh pri Latte Soleju
Tržaški prvoligaš Bic bo drevi sprejel v goste v športni palači bolonjsko moštvo Sinudyne, ki sodi še vedno v sam vrh prve italijanske lige, čeprav letos ni povsem izpolnilo pričakovanj. Bolonjčani so se uvrstili v «play-off», medtem ko so Tržačani dosegli obstanek v ligi. Drevišnja tekma bo zaradi tega verjetno dopadljiva.
Goriški San Benedetto bo drevi gostoval v Bologni, kjer se bo spoprijel z ekipo Latte Sole, ki je že izpadla iz A-l lige.
Osrednje srečanje kola bo v Pe-saru, kjer bo na sporedu dvoboj med Scavolinijem in Fordom.
DANAŠNJI SPORED (17.30)
Bic -Sinudyne; Scavolini - Ford; Carrera - Cidneo; Latte Sole - San Benedetto; Billy - Peroni; Berloni -Lebole; Cagiva - Bancoroma.
V anticipiranem srečanju italijanske A-l lige je sinoči Honky premagal Binovo z 82:77 (37:38).
A-2 LIGA
Cantine Riunite - Eagle 93:91 AP Videm - Mangiaebevi 100:91
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Olimpija v «play offs»
Olimpija — Rabotnički 93:82 (39:34)
OLIMPIJA: Moffardin, Blaznik, Brodnik 8, Polanec 36, Hauptman 16, Todorovič, Vilfan 15, Šantelj 6, Vujačič 12, Mičunovič.
Z včerajšnjo zmago proti Rabot-ničkemu si je ljubljanska Olimpija zagotovila nastop v zaključnem delu jugoslovanskega košarkarskega prvenstva, ki se prične v soboto. V «play offs* se je uvrstila tudi Ju-goplastika, ki je z 98:97 (47:54) premagala beograjski IMT. V sobotnem 1. kolu «play offs* bodo Ljubljančani igrali v gosteh pri Partizanu. ostali pari pa so naslednji: Šibenka - Jugoplastika, Crvena zvezda - Cibona, Bosna - Zadar.
Laurentu prva etapa
SALON DE PROVENCE (Franclja) — Francoz Muchel Laurent je zmagovalec prve etape dirke sever-vzhod.
•iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiimatiiiumiiiiiuiaiiiiiiiiiiimiimimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitii«
ODBOJKA
SINOČI V PRVENSTVU C-2 LIGE
Goriški šesterki zmagali
Bor JIK Banka pa je izgubil po petih setih igre
Metallurgica - Olympia Terpin 1:3 (15:17, 17:15, 1:15)
OLIMPIA:- Š. in M. Cotič. Neubauer, D., A. in S. Terpin, Zadnik, Černič, Špacapan.
Peta zaporedna zmaga goriške O-lympije Terpin je prišla po zelo napeti igri, razen v tretjem setu, ko so se naši razigrali in prepustili nasprotniku samo točko. 01ympija je občasno igrala na res visoki ravni in s hitrimi kombinacijami na mreži spravljala v težave obrambo domačinov. Kapetan Neubauer je odlično režiral igro in okrog njega je vsa ekipa zaigrala zelo učinkovito. S to zmago je 01ympija Terpin na prvem mestu lestvice v skupini za napredovanje, skupaj z ekipo Asso Calzature iz Maniaga, ki letos še ni doživela poraza. Prav s temi nasprotniki se bodo naši srečali v prihodnjem kolu v Gorici in obeta se zanimiv boj. (M. š.)
Juventina Belca — Volley Bali Udine	3:0
(15:13, 15:5, 18:16)
JUVENTINA: Orel, Plesničar, L. in M. Černič, Petejan, Faganel, Laurenčič, Mučič, Juren.
Nasprotnik ni bil izredno močan, a tudi Juventina ni igrala kot zmore. Posebno v prvem setu so bili belo - rdeči še precej zaspani in neuigrani. Tretji set je bil najbolj borbeni. Ekipa iz Vidma se je do konca upirala domačinom in le za las izgubila set. Med belo -rdečimi sta se tokrat izkazala Renco Faganel in Rajko Petejan.
(Ivan Plesničar)
Rozzol — Bor Jik Banka 3:2 (13:15, 15:11, 8:15, 15:9, 15:11)
BOR JIK BANKA: Plesničar, Marušič, De Walderstein, Stančič, Sgu-bin, Budin, Batič, Korbo, Kodrič in Pečenko.
Odbojkarji Bora JIK Banke so izgubili še drugo zaporedno tekmo v boju za obstanek. Porazu v mestnem derbiju z Rozzolom pa bi se lahko izognili, če bi naši fantje v kritičnih trenutkih igrali zagrizeno in prizadevno in to potem ko so povedli v nizih z 2:1. Pri borovcih je pričela kriza v četrtem setu po izdatnem vodstvu 0:5. V tem setu niso osvojili več niti točke. V zad-
tiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiniiiiiiniHiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinviiiiiiiiiii
ODBOJKA
SIN0GI V PRVENSTVU ZENSKE B LIGE
Bor Intereuropa in Sokol Meblo zopet uspešna
Borovke zmagale doma, Nabrežinke pa v gosteh - Tudi Slogi (C-l liga) tokrat obe točki
Bor Intereuropa — Volley
Conegliano Veneto 3:1 (10:15, 15:10, 15:9, 19:17)
BOR: V. in M. Klemše, Maver, Cergol, Debenjak, Fičur, Kus, Gla-vina, Rauber.
Borovke, ki so sinoči po dolgem času spet zaigrale v popolni postavi, so na domačem igrišču izbojevale pomembno zmago. Volley Conegliano je sorazmerno nizka ekipa, ki pa se odlikuje z zelo dobro obrambo. Igralke branijo skoraj nemogoče žoge, vendar je njihov napad prešibak, da bi lahko bile nasprotniku nevarne.
Plave so prvi set začele dobro, saj so takoj povedle s 6:1, potem pa spet preobrat, ki je žal za naše i-gralke značilen. Nekaj slabih sprejemov, nato zmedena igra in nasprotnice so zlahka osvojile set. V
....‘'iiiiiii..............................................................................iiiiiiiimMiiiiuiiiniii..........................»n...............................................................n........umi«
HROMET
l- JUGOSLOVANSKA LIGA
ljubljanski Olimpiji *elo pomembna točka
R°slo>fVem Povatnem kolu prve ju-r9i ,Vanske nogometne lige je vče-VduT^ka Olimpija v Novem tju lgrala neodločeno brez gola in ko v °sv°jila izredno pomembno teč-y borbi za obstanek.
Da s v„eraišnjem drug«
*tv0 ^rad doma premagal mo-
(1:0). '
včerajšnjem drugem srečanju 0 Beograd doma premagal mo-„ 0) dinama iz Vinkovcev z 2:0 spos' ^a Beograjčane sta bila u-vfe (^Majstrovič (39) in Ivano-
DANAŠNJI SPORED
^jdriJCV° " Orvena zvezda: Velež -
aS»r»i0'........ ................
. d Vardar - Dinamo (Z); Osi-Si0u'Partizan; Rijeka - Budučnost; ijcznj:	Badnički; Galenika • Že-
*bcia prepustila ,	audiju
^arjBONA — Na polovici zadnje F‘oi!j~ avtomobilskega rallyja po bo r*£als.ki' se Je zaključil poz-(taojbeči. je bil v vodstvu Mikkola biu jb Ouattro*).. Z zaostankom 53” k0 * sledila Moutonova (prav ta-
lreti*Ut*i). Rbhrl (lancia) je - Ji po ----------
t>*
bil
. - - 1'08", Alen (lancia) Čehe 5’36). Vudiaficri (lancia) (po 22’02").
KOŠARKA
SINOČI V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Pričakovan poraz Bora Radenske
SGT - Bor Radenska 95:70 (37:36)
BOR RADENSKA: Maver 19 (3:4), Koren 2, Krečič 4, Race 14 (0:1), Vatovec 2, Čok 8. Kneip 6, Zobec 15 (1:3).
Bc*rovi člani so v gosteh klonili proti solidni peterki SGT, potem ko so na koncu prvega polčasa bili le za točko v zaostanku. V drugem polčasu so domačini igrali odlično in si s hitrimi protinapadi priborili odločilno prednost. Nekdo je na koncu tekme dejal, da so naši izgubili predvsem zaradi sodnikovih odločitev. Zgledalo pa je, da naša peterka na igrišču ni stala na nogah. (Štefan)
KADETI
Sokol — Ferroviarlo B 67:54 (29:27)
SOKOL: N. Pertot 2, Stanissa, U-šaj 22, Bogateč, Gruden 14, Buzan 10, Devetak 10, Sedmak 9, N. Pertot.
V sobotni tekmi so se Nabrežmci končno oddolžili tržaški ekipi za tesen poraz, ki so ga doživeli v prvem kolu. Tudi tokrat pa ni šlo vse zlahka, kot kaže končni rezul-
tat, saj so naši po odličnem začetku, ko so vodili z 20:6. neverjetno zmedeno nadaljevali. V drugem polčasu so se končno razigrali in z dobro igro Grudna, ki je tokrat res zadovoljil, in z učinkovitim Ušajem, nadigrali nasprotnike in odnesli zmago. Pohvalo si tokrat zasluži ekipa v celoti. (Andrej P.)
Kontovel — Barcolana 82:84 (40:42)
DEČKI
Kontovel A — Kontovel B n.o.
Društveni derbi med prvo in drugo postavo Kootovela so preložili na poznejši datum zaradi težav v zvezi s telovadnico.
MINIBASKET PRVENSTVO «Z<&R* Sokol — Servolana	n.o.
Tekmo med Sokolom in Servolano so preložili na kasnejši datum zaradi sovpadanja s tekmo kadetov Sokol - Ferroviario B.
Super maratonski tek
ATENE — Grška atletska zveza se je odločila, da bo septembra organizirala super maratonski tek,
dolg 250 km od Aten do Šparte, da bi počastili legendami podvig atenskega vojaka, ki je leta 490 pred našim štetjem pretekel to razdaljo, da bi oznanil zmago Grkov v Maratonu.
Italijan v polfinalu
KAIRO — Italijan Gianluca Ri-naldini se je brez borbe uvrstil v polfinale teniškega turnirja v Kairu. Šved Stefan Simonsson je namreč odstopil.
Pellicceria
CERVO
priporočena irgovina
za vaše nakupe
KRZNA, JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI '-seh vrst
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi TRST . Vlale XX setlcmbre 16 Tel. 796-301
naslednjih dveh nizih se cplave* niso pustile presenetiti. Zaigrale so mirneje, boljše branile, predvsem zaradi boljšega bloka, in tudi v napadu so bile bolj prodorne.
Tudi v zadnjem setu je zgledalo, da «plave» ne bodo imele težav. Pri vodstvu z 11:9 pa se je spet zataknilo in pri izenačenju 14:14 sta se e-kipi stalno menjavali v vodstvu, dokler ni borovkam le uspelo priti do zaključne žoge. S to zmago so se možnosti borovk za obstanek v ligi povečale, predvsem glede na njihovo igro, ki postaja zanesljivejša.
N. R,
V. Leonardi - Sokol Meblo 2:3 (6:15, 16:14, 15:6, 11:15, 10:15)
SOKOL MEBLO: Pesaressi, V. in G. Legiša, Antoni, Kralj, Mervič, Škerk.
Po povratnem setu je kazalo, da bodo Nabrežinke v Padovi izbojevale lahko zmago. V drugem in tretjem setu pa so neverjetno prišle do izraza domačinke, ki so povsem zmedle naše igralke. Sokol je v tem delu igral zares brezglavo. V četrtem in petem setu pa se je stanje na igrišču zopet spremenilo. Nabrežinke so nasprotnicam vsilile svojo igro in jih povsem nadigrale, kar velja še zlasti za peti set, ki je potekal v znamenju absolutne premoči slovenskih igralk.
S to zmago so Nabrežinke prvi del sklepnega dela prvenstva končale na prvem mestu.
ŽENSKA C 1 LIGA Sloga — CUS 3:2 (9:15, 15:5, 15:9, 3:15, 15:8)
SLOGA: čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, L. in M. Križmančič, Malalan in Vidali.
Sloga se je po štirih zaporednih porazih končno le dokopala do prvih točk. Tekma je bila iz agonističnega vidika privlačna, nekoliko manj pa iz tehničnega, saj ekipi nista ponovili tako lepe igre, kot sta jo predvajali v prvem letošnjem medsebojnem srečanju. Za Slogo se tekma ni najbolje začela, saj so v prvem nizu zaigrale precej medlo. Drugega in tretjega so naše igralke osvojile brez problemov, nakar so nerazumljivo popustile. Odločnejše so postale nato v zadnjem setu, v katerem so si takoj priborile veliko vodstvo in ga nato obdržale do konca.
INKA
OMA — Teodora Ravenna 3:1
3:0
ŽENSKA C-2 LIGA Breg — Sangiorgina (15:11, 15:7, 15:4)
BREG: Olenik, Sancin, Bandi, Kocjančič, Canziani, Stepančič, Trenta, S. in K. Slavec.
Dolinčanke so zasluženo osvojile novi par točk. Sangiorgina ni slaba ekipa, a je še preveč neizkušena, da bi lahko kljubovala našim igralkam, ki so bile zelo zanesljive v napadu, dobro pa so tudi servirale. Težave so imele le v prvem setu, ko so gostinje povedle z 11:4, nato pa niso več prišle do točke.
Za sinočnjo zmago je treba pohvaliti prav vse igralke. (Sab)
Kontovel Electronic Shop -Agi Gorica	3:0
(15:3, 15:9, 15:3)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Čemjava, Garbini, Maver, B.
in E. Prašelj, Regent in Rupel.
Kontovelke so že tretjič v prvenstvu premagale g«Jriško šesterko z gladkim 3:0 in si zagotovile dve zlata vredni točki v boju za obstanek v ligi. O tekmi sami ni kaj povedati, saj je bila razlika med še-sterkama tolikšna, da ni bila zmaga nikoli v dvomu. S prikazano igro so vsekakor zadovoljile. (T.C.)
Fontanafredda — Bor 3:0 (15:3, 15:9, 15:10)
BOR: Furlanič, Montanari, Vodopivec, Ukmar, Godina, čač, Vigini in J. Tomšič.
Proti povprečnemu nasprotniku so borovke doživele gladek poraz, a kljub temu niso razočarale. Razen v prvem setu, ko so igrale zares slabo,, so se namreč povsem enakovredno upirale Fontanafreddi, kar velja še zlasti za tretji set.
NOGOMET
V2. AMATERSKI LIGI
Gaja znova praznih rok
Vodila je že z 2:0, vendar se je pustila prehiteti
Muggesana - Gaja 3:2 (2:2)
GAJA: Kante, M. Rismondo, Kalc, Gabrielli, Gojča, B. Rismondo, Zip-po, Milič, B. Grgič, Pečar, Kralj.
STRELCA ZA GA JO: Kalc in B. Grgič.
Gaja je dobro začela in s preudarno ter dopadljivo igro spravila domačine v težave, že kmalu po sodnikovem žvižgu je namreč povedla z golom Kalca ter nato še podvojila z zadetkom Grgiča. Domačini so tedaj o«iločno pritisnili in že ob koncu prvega polčasa nadoknadili zamujeno.
V nadaljevanju je vse kazalo, da bodo gajevci le iztržili točko, vendar so domačini nadaljevali z napadi in tudi dosegli zmagoviti gol.
ODBOJKA
Sovodnje - Mossa Soča - Corridoni
Jutri zvečer sta v 1. ženski diviziji na Goriškem na sporedu dve tekmi, v katerih igrata naši predstavnici: Sovodnje in Soča. Igralke Sovodenj bodo doma igrale z ekipo
jz Muša (tekma bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici s pričetkom ob 21.15), Soča pa prav tako doma s Corridonijem (telovadnica v Štandrežu ob 19.30), (ik)
«UNDER 15» - ŽENSKE Danes Dom - Comolli
Mlade domovke bodo v 3. kolu ženskega prvenstva «under 15» i-grale jutri popoldne proti solidni šesterki Fiata Comollija iz Gorice. Tekma bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici (Ulica Brass) s pričetkom ob 17.15. (ik)
MUfOiii
ORVISI
bogata
Igra6
Izbiro vsakovrstnih
TRST — UL PONCHIELLI 9
njem setu je bil enakovreden boj vse do sedmice, potem pa je bil domačin boljši nasprotnik. (G.F.)
1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Inter 1904 B 3:1
(7:15, 15:7, 15:12, 16:14)
BOR: Krebel, Kralj, Jablanšček, Kalc, Italiano, Tul, Brana in Melon.
Borovci so končno prišli do prve prvenstvene zmage. Čeprav niso igrali najboljše, so bili zelo požrtvovalni. še posebej v končnici zadnjega seta. (D.K.)
Sloga Bar Alex — Inter 1904 2:3 (10:15, 15:7, 15:11, 10:15, 3:15)
SLOGA: Brass. Bandelj. Drasič, Grgič, Kerpan, Komar, Kralj, Milič, Peterlin, Simonič, Sosič.
Sloga Bar Alex je tudi v tem srečanju morala priznati premoč In-terja, ki se s Krasom bori za pryo mesto. Mladi Interjcvi igralci so se tokrat odlikovali zlasti po igri y polju. Igralci Sloge bar Alex so tokrat odigrali svojo najboljšo tekmo, marsikdaj so svoje'nasprotnike povsem nadigrali, v zadnjem nizu pa so jim pošle moči in so morali tako poraženi z igrišča. (INKA)
ŽENSKA Sloga - Inter
D LIGA 1904
(9:15, 9:15, 15:13, 6:15)
SLOGA: A. in E Adam, Purič, Peršič, Gorkič, Križmančič, Demov-šek, Milič in Sosič..
Sloga je morala tudi na drugem srečanju v skupini boljših ekip, ki se borijo za napredovanje, položiti orožje. Vendar velja pripomniti, da so tokrat slogašice zaigrale zbrano in se kljub temu, da so na i-grišče stopile v okrnjeni postavi, dobro upirale boljšim Tržačankam. Tekma je bila vseskozi živa in dinamična. Tretji set je trajal celo 30 minut in bila je dober test za na-daljne nastope. (INKA)
Sokol • Olympia Bertolini 1:3 (14:16, 9:15, 16:14, 9:15)
SOKOL: A. in M. Pertot, Kojanec, Ušaj, Zandomeni, Venier, Jazbec in Gruden.
OLYMPIA BERTOLINI: Primožič. C. in M. Bertolini, .Kosič, Margon, Šuligoj, Olivo in Doktorič.
Stovenski derbi med Naorežinka-mi in Goričankami je bil precej napet. Gostinje so se jdikovalc po boljši skupinski giri, sokolice pa so dobro igrale le na trenutke, pri čemer so zgrešile preveliko število servisov. V končnici posameznih setov se je sreča vselej nasmehnila Goričankam, katerih zmaga pa je povsem zaslužena. (S.U.)
1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel Electronic Shop -Altura 3:0 (15:7, 15:12, 15:7)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Antoni, Conestabo, D. in K. Danev, Kemperle. Marcuzzi, Perini, Rupel, Umek in Ukmar.
Kontovelke so doma z lahkoto odpravile tržaško šesterko. S prikazano igro so vse igralke zadovoljile, saj so lepo gradile igro in uspešno zaključevale akcije, zlasti pa so se tokrat izkazale z gibčno in učinkovito obrambo. Gostinje so se jim enakovredno upirale le v drugem setu. (T.C.)
Bor — Breg A	3:1
(15:4, 15:17, 15:11, 15:7)
BOR: M. in S. Foraus, V. in S. Stoper, Favaretto. Košuta, Kebar, Ferluga, Centazzo, Gombač.
BREG A: Kofol, Kocjančič, Smot-lak, Štorman, Pečenik, Boneta.
S sinočnjo zmago proti Bregu so si borovke matematično zagotovile vstop v «poule» za napredovanje v D ligo.
Sloga — CUS	1:3
(6:15, 15:13, 4:15, 6:15)
SLOGA: Bratoš, Colja. N. in M. Čuk, Guštin, Hrovatin, Kokoravec, Križmančič, Morpurgo, Purič, Rebula, škerlavaj.
Slogašice, ki v tem prvenstvu nastopajo v glavnem z igralkami, ki še niso dopolnile 15 let, so tudi tokrat odšle z igrišča poražene.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 12
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2!ro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm|
39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir besea . Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - JuINSk krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih aezei
v Italiji pri SPI.
6. marca 1933 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
.	dlan ItalijanskeR
|ZTT	zveze časopisnih H
|Trst	založnikov FIEGV
• Kongres
(Nadaljevanje s 1. strani)
jal, da so bili komunisti od vsega začetka za to, da bi Italija imela nadzorstvo nad raketami, ki bi jih postavili na njeno ozemlje. KPI je zahtevala postopno razorožitev, ravnovesje v oborožitvi ter pavzo v oboroževanju. Pred nekaj tedni je evropski parlament soglasno o-dobril resolucijo, ki jo je predstavil angleški konservativni predstavnik. Resolucija zahteva od deseterice naj vzame resno v poštev zadnje predloge držav varšavskega pakta. Berlinguer. pravi Pajetta, se je v tem smislu izrazil tudi po predlogih Jurija An-dropova. Komunisti bodo vedno zraven, ko bo šlo za krepitev mirovnih pobud, pa ne glede s katere strani prihajajo.
Pajetta je nekoliko polemiziral s francoskim predsednikom Mitter-random, prav glede vprašanja raket, češ da je francoska udarna raketna sila potrebna, nenadoma pa izgine, ko je treba prešteti raketne sile, ki so prisotne v Evropi. Kar zadeva poseg, ki ga je imel tajnik PSI Craxi na kongresu v zvezi z raketno oborožitvijo, gre za nekaj novega in pozitivnega. Pajetta je govoril o sestankih, ki jih je imel pred kratkim v Alžiriji, kjer je sledil delom palestinskega narodnega sveta. Ob tej priložnosti se je sestal tudi z jugoslovanskimi in alžirskimi predstavniki, s katerimi je dalj časa govoril o vprašanju Sredozemlja. Vsi ti stiki prav gotovo prispevajo h krepitvi svetovnega gibanja za mir.
Zvečer je govoril še Gerardo Chiaromonte, ki je svoj poseg posveti predvsem gospodarskim vprašanjem ter poudaril resen finančni položaj v katerem se nahaja Italija ob naraščanju javnega primanjkljaja. Očital je predstavnikom drugih strank, da se s tem vprašanjem niso ukvarjali med svojimi posegi na kongresu. Komunisti sicer zaupajo, kot Craxi, v veliko zmožnost delavcev in tehnikov, da premostijo krizo. Obstaja pa nevarnost stagnacije, ki bi se lahko sprevrgla v pravi bankrot. Gre za vprašanje, ki so ga komunisti postavili predčasno. Istočasno pa se zavedajo, da so njihovi predlogi nezadostni, kljub vsemu pa si nobena politična sila ni v zadnjih letih toliko prizadevala. da bi izdelala organski gospodarski načrt, kot prav komunisti. Gre za razpravo, ki jo morajo levičarske sile, predvsem KPI in PSI poglobiti, da bi čim-prej izdelali skupen predlog vseh sil. ki bi lahko uresničile demokratično alternativo.
Sodček nafte odslej pet dolarjev cenejši
LONDON — »Mini . OPEC*. katerega se je udeleževalo osem držav proizvajalk nafte, se je, kot kaže, zaključil včeraj v Londonu s sporazumom, ki ga bodo predložili jutri na zasedanju te organizacije. Udeležiti bi se ga moralo vseh 13 članic, vendar trenutno m znano, če bo prisoten tudi Iran, ki je nasprotoval rezultatom včerajšnjega dogovora. ...
Ta namreč predvideva, da bodo članice OPEČ znižale ceno sodčka za pet dolarjev (od 34 na 29) in kot vse kaže, se bodo tej ceni približale tudi nekatere izmed tistih držav, ki niso članice OPEČ. (Trenutna cena na prostem trgu je 27 ali 28 dolarjev za sodček) Članice OPEČ so lani načrpale 39 odst. svetovne proizvodnje nafte.
NA VOLITVAH V AVSTRALIJI
Prepričljiva zmaga laburistov
SYDNEY — Vse kaže, da so laburisti zmagali na volitvah v Avstraliji. Zaenkrat se rezultati nanašajo na 75 odstotkov glasovnic, jasno pa je že, da imajo laburisti 63 sedežev od 125, kolikor je predstavnikov v avstralski poslanski zbornici. Konservativna koalicija, ki je vladala sedem let. pa ima zaenkrat 39 sedežev. Kaže, da bodo imeli laburisti močno večino. Sam laburistični lider Bob Havvke je sinoči izjavil, da je njegova stranka prepričljivo
Sodelovanje med SFRJ in EGS na dobrih temeljih
BEOGRAD - Od 7. do 11. marca bo v Beogradu poslovni sestanek gospodarstvenikov iz Jugoslavije in desetih držav evropske gospodarske skupnosti. Po letu 1970, ko so podpisali prvi trgovinski sporazum med Jugoslavijo in EGS, so se odnosi med obema partnerjema stalno jačali, po letu 1976, ko so podpisali beograjsko deklaracijo in sklenili dogovor o sodelovanju, pa je to sodelovanje dobilo tudi politične dimenzije in določen pravni okvir.
To je poudaril v posebnem in-tevjuju za britanski časopis Jour nal predsednik komisije EGS Ga-ston Thorn, ki je sodelovanju med obema partnerjema napovedal po beograjskem sestanku še nadaljnjo rast.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
VTISI LJUBLJANSKEGA NOVINARJA S POTOVANJA PO LIBANONU (4)
Tragični dnevi izraelskega napada na Bejrut ko je Tel Aviv hotel dokončni obračun s PLO
Atentat na izraelskega veleposlanika v Londonu je bil le pretveza za agresijo, ki so jo že dalj časa pripravljali * Nemoč Združenih narodov in le medla obsodba ZDA
čeprav so topovi v Libanonu zdaj (vsaj začasno) utihnili in so se začela prizadevanja za diplomatsko rešitev zagatnih razmer, ki so nastale z izraelsko zasedbo dobršnega dela libanonskega ozemlja, spomin na silovito vojskovanje v lanskem poletju še ni zbledel. Zlasti ne v srcih tistih ljudi, ki so v ruševinah zaman iskali svoje najbližje.
Nobena vojna ni humano dejanje, saj je njen osnovni cilj s silo orožja doseči ta ah oni cilj. Izraelski napad na Libanon je bil v prvi vrsti naperjen proti Palestincem in njihovim libanonskim zaveznikom. Naj osvežimo spomin na začetek agresije, ki jo mnogi štejejo za peto vojno na Bližnjem vzhodu. Povod izraelski »dokončni obračun s PLO* je bil atentat na veleposlanika Šloma Agrova v Londonu. Nanj so neznani napadalci »arabskega videza* streljali v četrtek 3. junija zvečer, ko je odhajal s sprejema v nekem londonskem hotelu. Izraelske oblasti so nemudoma zvalile odgovornost za to dejanje na PLO, čeprav je uradni palestinski predstavnik atentat obsodil in povedal da PLO zavrača take napade kot sredstvo v boju za palestinske narodne pravice.
Že naslednji dan. to je bilo v petek, 4. junija nekaj po 15. uri so izraelska letala napadla Bejrut in mesta na jugu Libanona, koder so bile najpomembnejše palestinske postojanke. Nad južna bejrutska predmestja so izraelski bombniki prileteli s severa, torej iz smeri v kateri običajno pristajajo potniška letala na bejrutskem letališču. Bombardirali so v zaporednih valovih in za vsakim preletom letal, na katerih je bilo včasih tudi s prostim očesom videti izraelske oznake, so v južnih predmestjih odmetale silovite eksplozije in se dvigovali visoki stebri dima. Tla so drhtela zavoljo silovitega bombardiranja, ki ga ni bilo mogoče preprečiti z zastarelimi protiletalskimi topovi. Kakor bi se hoteli posmehovati nemočnim posadkam ob topovih, so se izraelski lovci vse do noči »sprehajali* nad Bejrutom.
Bombardiranje se je nadaljevalo naslednji dan. Število žrtev se je iz ure v uro večalo, ljudje so s strahom pričakovali, kaj jih čaka v prihodnosti. Medtem so na sedežu Združenih narodov zahtevali naj Izrael nemudoma ustavi napade na libanonsko ozemlje. Britanski zastopnik sir Antony Parsons je v razpravi v Varnostnem svetu rekel, da »kakorkoli je Velika Britanija zgrožena zavoljo atentata (na izraelskega veleposlanika) te nikakor ne opravičuje zračnega bombardiranja libanonskih mest in vasi. ..» Ko je povedal. da je britanska policija priprla štiri osebe, ki so obtožene udeležbe pri atentatu, je navedel, da je policija odkrila listo osebnosti, ki so jih nameravali ubiti. Med njimi tudi predstavnika PLO v Londonu.
Dvodnevno bombardiranje je bilo samo »uvod* v dogodke, ki so sledili. Že v nedeljo, 6. junija je izraelska armada prestopila mejo in vdrla v Libanon iz treh smeri. Največ enot je usmerila proti utrjenemu gradu Beaufort. Vse to se je dogajalo natanko na 15-letnico »junijske vojne* (1967), ko si je Izrael pri-
r:.
svojil Zahodno obalo Jordana, Gazo in Sinaj. Po podpisu mirovnega sporazuma z Egiptom so 25. aprila lani Sinaj vrnili Egipčanom, za ostala zasedena ozemlja pa Beginova vlada pravi, da bodo prej ali slej postala sestavni del (tudi formalno) izraelsko države.
V času, ko so izraelski tanki prodirali v notranjost Libanona, so na sedežu Združenih narodov sprejeli resolucijo, ki je zahtevala takojšen umik izraelskih enot in ustavitev sovražnosti. Beginova vlada je te pozive preslišala, njen zastopnik v Združenih narodih Jehuda Blum pa je skušal člane varnostnega sveta prepričati, da gre za »samoobrambo*. Tudi pozivov voditeljev sedmih najbolj razvitih zahodnih držav, ki so se tisto junijsko nedeljo zbrali v Parizu, si v Izraelu niso vzeli k srcu. Tako vladajoča koalicija kot tudi opozicija sta bili trdno odločeni «enkrat za vselej* obračunati s PLO. Ta obračun so poimenovali »operacija mir za Galilejo*.
Francoski predsednik Mitterrand je ob zaključku tridnevnega «vrha» razvitih med drugim izjavil: »Francija se ne obotavlja obsoditi izraelske intervencije v Libanonu, prav tako kakor je tudi obsodila druge vojaške intervencije v tej deželi.*
A vse obsodbe so bile bob ob steno. Izraelska armada je prodirala proti severu, še tolikšna srčnost palestinskih borcev je ni mogla ustaviti. Mesto za mestom je bilo v izraelskih rokah in dober teden dni po začetku invazije so bili izraelski tanki že pred Bejrutom. Pri tem je zanimivo, da so ZDA kljub kritikam na izraelski račun v Varnostnem svetu Združenih narodov preprečile izglasovanje resolucije, ki je bila po mnenju veleposlanice Kirk-patrickove »neuravnotežena*. Tudi v
mora ameriška vlada tudi v takih okoliščinah nedvoumno postaviti na stran Izraela. V izraelskih prizadevanjih opravičiti agresivno vojno v Libanonu se je venomer ponavljala trditev, da želijo iztrebiti »teroristične postojanke* in vojaško zlomiti PLO, ki da je »teroristična organizacija*. Kako so bile te trditve privlečene za lase, ponazarja izjava izraelskega pilota, ki so ga ujeli palestinski borci. Na tiskovni konferenci je kapitan Aharon Ahian povedal, da so njegovo letalo sestrelili, ko se je pripravljal napasti pa; lestinske topniške položaje v bližini gradu Beaufort. Povedal je tudi, da so z njim ravnali skladno z Ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih. Tega stališča ni spremenil tudi po-
tem, ko se je ob posredovanju Mednarodnega rdečega križa vrnil v Izrael.
že od začetka vojne v Libanonu je bilo očitno, da se je Izrael na ta obračun dolgo in zelo podrobno pripravljal. Med drugim so si želeli zagotoviti v obračunu s Palestinci tudi podporo libanonskih desničarjev. Tem so pomagali v denarju in orožju, kar so tudi javno potrdili. Kljub temu pa niso pripadniki libanonskih desničarskih sil neposredno sodelovali v vojskovanju z enotami PLO, čeprav so bili desničarji naklonjeni izraelski nameri odstraniti iz Libanona »palestinski dejavnik*, četudi so pri tem padli tudi mnogi Libanonci.
L. ŠKOBERNE
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ LONJERJA
V	spomin na Romana Čoka darujejo sestre Marija, Dana in Jelka, ter svakinja Zala 40.000 lir.
Ob 18.obletnici smrti (1.3.1983) Josipa Maver ja darujeta žena Marija in hčerka Marjuča z družino 20 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Karla Gombača daruje družina Rudija Gombača 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Karla Gombača darujeta Silvester in Marija Glavina (Majdna) 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Karla Gombača darujeta Majda in Meri Merlak 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Karla Gombača daruje družina Maria Čoka (Lonjer 434) 15.000 lir.
Rinaldo čač daruje 50.000 lir
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ BORŠTA IN ZABREŽCA
Ob 19. obletnici smrti drage matere se je z ljubeznijo spominja sin Mario z družino (Boršt 89) in daruje 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
S PROSEKA
V	spomin na Karla Gombača, da-

'
'V:;;:	:|
^ I
It: v... .1
1
I fv TI

Ruševine v Zahodnem Bejrutu jasno pričajo, kolikšna izraelska vojaška sila se je zgrnila proti palestinskim predelom mesta	(Foto L. Škoberne)
tem primeru se je pokazalo, da se
......................................................................i„i„„.i„i„ii„iii„iii„iiiiuiiii„iiiiiiii„„„„imimi„„iiiiiiiimiiimiiiiimi„„i„„iiii„„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiim„„„i„ii„iiiii„iiiiiiiin»
BENEŠKI DNEVNIK
Bogat kulturni program v počastitev 8. marca
Osrednja proslava bo na Ljesah, kjer bo med drugimi nastopila kantavtorka Mateja Koležnik
ČEDAD — Zveza beneških žen prireja letos že šestič proslavo Dneva žena, ki se bo odvijala v Špetru Slovenov in na Ljesah. V ponedeljek, 7. marca, ob 20.30 bo namreč nastopila v občinski dvorani v Špetru skupina «11 canzo-niere delle Lame* iz Bologne. O-srednja proslava pa bo naslednjega dne v telovadnici na Ljesah. Ob 20.30 se bo predstavila beneški publiki mlada slovenska kantavtorica Mateja Koležnik. Dobro znana v Sloveniji, kjer bo kmalu izdala ploščo, Mateja Koležnik piše lirske in melodične intimistične pesmi, ki jih spremlja z igranjem na kitaro. Sledila bo gledališka predstava v
narečju «Učera, donas, jutre* v u-prizoritvi Beneškega gledališča. Tekst, ki podaja zgodovinski pregled položaja žen v Benečiji, sta napisali Maria Primosig in Lidia Zabrieszach. Pri igri bo sodelovala tudi skupina deklet zbora Rečan. V prostorih telovadnice na Ljesah bo na ogled tudi fotografska razstava. Gre za odsek razstave o izseljeništvu, ki jo je fotokrožek KD Rečan predstavil na Dnevu e-migranta v Čedadu, kjer se obravnava ženska emigracija.
II'
PSI o zaposlovanju v Kanalski dolini
TRST — Ob prisotnosti načelnika svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Ermana se je sestal conski odbor socialistične stranke za Kanalsko dolino in razpravljal o možnostih zaposlitve v krajevnih industrijskih strukturah. Zlasti je bil govor o položaju rajbeljskega rudnika, ki naj bi nudil zaposlitev krajevni mladi delovni sili.
Iz razprave je izšla zaskrbljujoča ugotovitev, da prihaja do nenehnega priliva osebja iz podjetij iste skupine, ki delujejo izven dežele. Tako je bila ugotovljena možnost, da se priseli okoli petdeset sardinskih delavcev z namenom, da se zaposlijo v rajbeljskem rudniku. Med drugim velja omeniti, da namerava dežela finančno podpreti o-menjeno podjetje ravno z namenom, da se okrepi zaposlitvena raven v krajevnem gospodarstvu.
Socialistična svetovalska skupina v deželnem svetu je o omenjenih vprašanjih obvestila odbornika za industrijo De Carli ja.
Mali oglasi
KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta ali Doberdoba. Telefon (040) 749457 ah 941153.
PRODAM Renault 18 GTL 1400 kub. cm letnik 1980. Tel. (0481) 78-112 od 14.30 do 15.30.
KNJIGARNA IL CARSO - Sesljan 48, tel. 040/299717 (ob ponedeljkih zjutraj odprta) nudi ne mladinskih knjigah od 20% do 40% popusta.
PRODAM seno. 20 stotov brez embalaže. Telefon 227-339.
POROČNE PONUDBE? Ste sami, ločeni, vdovci? Na razpolago vam je pomembna organizacija Iščemo se — Trst — Cerchiamoci! Telefon 040/64894.
OSM1CO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino.
OSMIČO so odprli v Saležu pri Škr-ljevih, kjer točijo črno in belo vino.
OSMICO je odprl Milan Kraljič v Prebenegu. Toči belo in črno kapljico.
PRODAM novo električno rezilnico (za salame in podobno) za trgovine jestvin. Telefonirati od 13. do 14. ali od 19. do 20. ure na št. 040/417697.
PRODAM 1800 kv. m nezazidljivega terena v Boljuncu. Telefon (040) 228390.
PRODAM stole, mizo dolgo dva metra, merilec in lijak. Telefonirati od 8. do 13. in od 16. do 19 ure na št. 040/741670.
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v središču Trsta iščemo za nere-zidančno osebo za dobo enega le-
telefon (040) 7946 72
ta. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/630685.
PRODAM stanovanje v Boljuncu: kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, kopalnica, shramba, balkon, klet in parkirni prostor. Telefon 040/228390.
OSMICO je odprl Ignac Strain Mač-kolje Križpot. Toči belo in črno vino.
PRODAMO najboljšemu ponudniku kmečko hišo v zgoniški občini potrebno popravil. Telefonirati ob urah rosila in večerje na št. (040) 751 684.
PODJETJE Malalan • Benčina prodaja v rezidenčnd coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom Za informacije tel. 211043.
OPRAVUAM pleskarska dela in nudim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na štev. (0481) 882-307.
OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih, Ul. Dol, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti« (pr. Ul. Rossetti) l K S I	telefon 77 29 %
Razstava idejnih rešitev prenove hotela Palače
Tu Je bilo nekoč stanovanje
(Foto L. Skoberne)
PORTOROŽ — V prostorih starega hotela Palače v Portorožu so danes odprli razstavo šestih natečajnih rešitev za prenovo tega najstarejšega hotela na slovenski obali. Na natečaju so prvo nagrado podelili projektu, ki ga je pripravil TOZD projektivni biro SGP Kraški zidar iz Sežane, vodja načrta pa je bil arhitekt Vojteh Ravnikar. Poleg načrtov za prenovo hotela Palače zajema tudi projekte za gradnjo term in župnijske cerkve, ki bosta stali v neposredni bližini hotela.
I. U-
KLJUČAVNIČARSTVO Franc Kuret
Matije Blejca 9, Kamnik tel. 061/831302
SOLARNI BOJLERJI
Izdelujemo vse vrste in velikosti bojlerjev za solarne sisteme. Tri-valentni solarni bojler-ji od 200 do 5001 so idealni pripomočki za kombinirano uporabo sončne energije z oljnimi ali električnim dogrevanjem. Njihova vgradnja v obstoječi sistem centralnega ogrevanja omogoča kadarkoli kasnejšo vključitev sončne energije v sistem ogrevanja sanitarne vode. Bojlerji so znotraj in zunaj cinkani in imajo vgrajene a node proti nabiranju vodnega kamna. To jim omogoča dolgo življenjsko dobo.
ruje Dragica Kapun s Proseka 10 tisoč lir.
Ob 11. obletnici smrti mame Marije Rupel daruje hčerka Anica Orel
10.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ KRIŽA
Namesto cvetja na grob Erminie Botti daruje Pierina Sedmak 10 tisoč lir.
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA
PADLIM V NOB IZ BRIŠČKOV
Ivan Briščik daruje 10.000 lir
Ob pustovanju darujejo vaščani iz Briščkov 300.000 lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Karla Gombača daruje Avguštin Čok 10.000 lir.
V	počastitev spomina Karla Gombača darujeta Meri in Pino Rojc
20.000	lir.
V	spomin na Karla Gombača daruje Štefanija 10.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti Milana Kos-mine darujeta sestra Gloria in brat Rado 60.000 lir.
V	spomin na Karla Gombača darujeta Vida in Slavko Simčič 10 tisoč lir.
Ob 7. obletnici smrti drage mame Pepke Kalc darujeta Danica Kastelic (Kozina) in Marija Mezgec (Bazovica) 20.000 lir.
• • •
Namesto cvetja na grob Pavle Malalan por. Ključar darujeta Pierina in Donatella 20.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na dragega Valerija Vatovca - Vatta darujejo sestra Marija in svakinji 50.000 lir za SKD Tabor.
Ob 3. obletnici smrti drage Helene Gantar se je z ljubeznijo in žalostjo spominjajo mama in svojci ter darujejo 30.000 lir za Dijaško matico.
Ob obletnici rojstva Milene (6. marca) in Danila Sancina (2. marca) in v njun spomin daruje sestra Danica 50.000 lir za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti Jureta Štavarja st. daruje družina 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Dušana Omahna darujejo prijatelji iz Trsta 55.000 lir za Dijaško matico.
Ob 1. obletnici smrti Milana Kos-mine darujejo Cita, Barbara in Marta 100.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Ernesta Co-larinija daruje družina Rojc 10.000 lir za osnovno šalo «F. Milčinski* na Katinari.
V	spomin na Ernesta Starca daruje Lučano Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 1. obletnici, smrti Vilhena Ma-verja daruje žena Vera 100.000 lir za Zvezo borcev iz Boljunca.
V	spomin na Karla Gombača daruje Meri Čeh z družino 15.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Pine Božič roj. Švab darujeta Gilda in Štefi
10.000	lir za SSk Barkovlje.
V	spomin na nono Assunto daruje družina Legiša 10.000 lir za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Pepija Ugrina daruje družina Bandi (Prebeneg 34) 25 tisoč lir za ŠD Breg.
V	počastitev spomina Karla Gombača darujeta Etta in Adriano Se-devčič 10.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na pokojnega prijatelja Vittoria Škerlavaja darujeta Zoran in Karmela 20.000 lir za godbo na pihala V. Parma — Trebče.
Ob plačanju članarine daruje Vida Minucci 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Karla Gombača darujeta Angela in Stanko Čok 15.000 lir za TPPZ »Pinko Tomažič*.
Ob 1. obletnici smrti Marjuče darujejo mama in oče 10.000 lir KD Valentin Vodnik in 10.000 lir z® ŠD Breg, brat Luciano z družin® 10.000 lir za KD Valentin Vodnik m 10.000 lir za ŠD Breg ter teti Anica in Kristina 20.000 lir za KD Valentin Vodnik.
Ob 11. obletnici smrti none Marije Rupel daruje Wilma 10.000 lir z® Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
V	spomin na Karla Gombača darujeta Mirko in Marica Čok 10.00U lir za KD Lonjer Katinara.
Ob 3. obletnici smrti naše prve u-čiteljice Helene Gantar darujejo čenči V. B razreda z učiteljico 16.0UU lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 6. obletnici smrti Edija Briščka daruje družina Renata Ferluge tisoč lir za pevski zbor Vesela P®" mlad.	.	.
Aldo Kralj daruje 15.000 lir * ŠD Primorec.
V	spomin na Viktorja Legišo dara" jeta Lidija in Ivanka Ferfolja 20.UW lir za ŠK Kras.
Stanko Prašelj daruje 15.000 lir z* Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Lu®3* Magagna vd. Štoka darujeta Mar1)® in Nini Rupel (Prosek 56) 10.000 za Kulturni dom Prosek - Kontove*.
Namesto cvetja na grob Alda i desca daruje teta Angela Rupel 1 tisoč lir za Kulturni dom Prosek Kontovel.
V	spomin na Ernesta Starca daru-jeta Ida in Guido Grilanc 1®;®"™ lir za Kulturni dom Prosek - K°n tovel.
»
delo
Tržaški pokrajinski urad za sporoča, da mednarodni biro za lo išče delovne sile z naslednji1® kvalifikacijami:	.	i
za pokrajino BRESCIA: 1 noč® hotelski čuvaj; 2 samostojna kuhar
jaža1 {»krajino TRST: 2 elektronsk® inženirja s prakso	v	telekomu®*
ciji ali digitalni	tehniki;	.
za pokrajino AGRIGENTO: 1 znarski delavec; za HOLANDSKO: 1 citološki analitik za delo v laboratoriju; . .
za VELIKO BRITANIJO: 1 »P10-miran bolničar.	.
Za vsa nadaljnja pojasnila se teresenti lahko obrnejo na Ufi® Mobilita Territoriale pri tržask ^ pokrajinskem uradu za delo, Trst Ul. Fabio Severo št. 46/1 - soba st- •
POTOVALNI URAD
«AURORAi
vabi na naslednje izlete:
19. in 20. marca — z avtobuso® na BLED (Hotel Toplice)-Cena 62.000 lir.
od 30. marca do 4. aprila *- * letalom v ATENE in okolico. Cena 435.000 lir; od 23. do 25. aprila - z avtobusom na MALI LOŠINJ-Cena 79.000 lir;
od 23. do 25. aprila — z avtobusom na RAB. Cena 84.00® lir;	. ..
od 1. do 7. maja — križarjenje ob dalmatinski obali. Cena od 290.000 do 430.000 Ur:
14. in 15. maja — z avtobusom na KRK. Cena 53.000 lir; od 9. do 12. junija — z avtobusom v BUDIMPEŠTO. Cena 253.000 lir.
Informacije in vpisovanje pc| potovalnem uradu »AURORA* ' Ul. Cicerone 4, tel. 60-261-
POČITNICE +ŠPORT nova formula za morje in kampiranje
5./13. marec
I
U
na uti
camp83
7. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA NAVTIKE,
KAMPINGA IN CARAVANNINGA
Urnik: 16.00-21.00 (sobota in nedelja: 10.00 - 20.00)
Drevored Verdi 40^42
v' ?
TRŽIČ tel. 0481/40148
ZAVESE - PREPROGE . TKANINE ZA HIŠNO OPREMO
habitat
VESTECASA
s.«.«.
gl—I
NAGRADNO ŽREBANJE
Vsak mesec žrebanje zlatih žetonov
tne