^ig^a 22 • leto KUn * cena 3.500 ain_________________________________________________________________________ ________________________CeHe, h lunlla 1030
"^^jfliuUlK jrfilASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. SEfiTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Rudi
peperko
dobil
spor
»Pri meni se je v Zdrav-
stvenem centru zatakni-
lo in dokazal sem, da
imam prav.« Tako pove
Rudi Peperko, ki je do-
bil po letu dni in pol
spor s celjskim Zdrav-
stvenim centrom. Stl5.
množičen in lep zalfijučelc v Mestnem parku
Okoli dva tisoč mladih pevcev, lepo vreme in enkratno okolje Mestnega parka so doprinesli, daje bi zaključek letošnjega 18.
mladinskega pevskega festivala vreden te mednarodne prireditve. Več o MPF na straneh 12 in 13.
Gladovna stavka Ivana Jagodiča
»...v Celju prav tako niso ničesar ukrepali, le da mi je tovariš Cocej dejal: ,Krivico je treba preboleti.' To pa ni legitimo
ukrepanje, na kar ga zakon obvezuje in to ni legitimna inštanca...« pravi med drugim Ivan Jagodič iz Celja, ki je v ponedeljek
že tretji dan gladovno stavkal. Kaj je očeta dveh otrok pripeljalo do te odločitve in ali mu sploh kdo želi pomagati? Stran 2.
"istim, ki jim hiter tempo življenja ne vzame vsega prostega časa za zagotovitev
Najosnovnejše eksistence, nudi narava dovolj možnosti za sprostitev. Tako je že
Precej živahno na tistih bazenih, kjer že imajo vodo (posnetek je iz Rimskih
J Toplic), pa tudi v hribih. Sicer pa vsem nudi na najcenejši način nekaj sonca m
oprostitve današnii Novi tednik.	Fni MA.«;NFr
Po najnovejših izračunih mariborskega inštituta
za ekonomsko diagnozo in prognozo je izvoz na
kliring mnogo bolj donosen posel kot izvoz na
konvertibilo. V nekaterih primerih daje že kar
neverjetne zaslužke, zato nič čudnega, da je to
eden glavnih generatorjev inflacije. O tem ter
ostalih vzrokih za to, da se bližamo troštevilčni
inflaciji, smo se pogovarjali z dr. Egonom Žiž-
mondom, članom tega inštituta in predavateljem
Vekša iz Maribora, ki je podal tudi svoj pogled
na izhod iz krize: zahteva spremembo politič-
nega in ekonomskega sistema ter zmanjšanje
inflacijskih pričakovanj. Stran 4.
Najdražja je
lastna zavist
v Celju vodstveni delavci zavirajo prepo-
treben razmah inovacijske dejavnosti, ino-
vatorji pa so ponavadi odpravljeni s pestjo
drobiža. Izjemi, ki le potrjujeta pravilo, sta
štorska Železarna in celjska Cinkarna. Kaj
je pokazala analiza lanskih inovacijskih
»dosežkov« v občini in kaj bi bilo treba
storiti? Stran 3.
Različne ocene
uspešnosti sejmov
Na sedmem pomladanskem in prvem bio
sejmu v Celju seje v osmih dneh predstavi-
lo 250 fazstavljalcev, njihove izdelke pa si
je ogledalo približno 20 tisoč obiskovalcev.
Organizatorji so z obema sejmoma zado-
voljni, razstavljalci pa malo manj. Več
o tem lahko preberete na 3. strani.
Darujte za RK!
Danes je v vsej Sloveniji zbiralna akcija Rdečega
križa, zato oddajte ^e odvečne obleke, obutev, perilo,
pohištvo, šotore, pred vrata krajevnih skupnosti ali
vhodna vrata blokov, kjer jih bodo pobirali aktivisti
Rdečega križa od 17. do 19.30 ure.
V času hude stiske je vse več ljudi potrebnih
pomoči, zlasti pa primanjkuje oblačil za otroke in
posteljnine za starejše ljudi. Kar vam je odveč ah so
otroci prerastli, darujte tistim, ki jim manjka najnuj-
nejše.
Ce že ni uspela akcija Solidarnost v dejanjih 1989
tako kot lani, ko se je nabralo precej denarja v ta
namen, potem ne sme zatajiti solidarost, ki jo bomo
izrazili na ta način, da bomo pobrskali po omarah in
oddali tisto, kar nam ne bo več služilo.
Kdor danes da, dvakrat da!
Z ^
2. STRAN - NOVI TEDNIK
Prgišče znakov na Celjsko
¥ soboto razdoHII zlate znake sindikatov
v soboto so v Ljubljani
podelili letošnje zlate znake
Zveze sindikatov Slovenije.
Dobili so jih dve konferen-
ci osnovnih organizacij Zve-
ze sindikatov, ena osnovna
organizacija Zveze sindika-
tov in ena sindikalna organi-
zacija iz tujine, šestindvajset
sindikalnih aktivistov ter
štiije predstavniki sindikata
iz tujine. Kar devetleh repu-
bliških priznanj je odšlo na
Celjsko.
»Cas in razmere zahtevajo
drugačen sindikat, sindikat
po meri delavcev, samosto-
jen in neodvisen, ki bo bolj
delavsko-razreden in manj
političen, ne pa podaljšana
roka države ali transmisija
drugih organizacij in inštitu-
cij političnega sistema,« je
v svojem nagovoru ob pode-
litvi zlatih znakov med dru-
gim dejal Rajko Lesjak, se-
kretar Republiškega sveta
Zveze sindikatov Slovenije
v mali dvorani Skupščine
SRS.
S Celjskega so zlate znake
dobili Albin Cocej iz celjske-
ga Topra, Jože Kocman iz
celjskega Remonta, Ivan
Krejan iz Rudnika lignita
Velenje, Rafko Mlakar
s Skupščine občine Žalec,
Janez Pukl iz Rudnika ligni-
ta Velenje, Franc Ribič iz Ce-
lja, Božidar Skale iz celjske
Libele, Franc Vitanc iz Celja
ter Franc Županič iz rogaške
Steklarne.
BRANE PIANO
Povorka za
praznik
Odbor za organizacijo
praznika občine Celje je
na eni zadnjih sej na-
tančneje opredelil pro-
gram prireditev, ki se
bodo zvrstile v počasti-
tev praznika. Večina jih
bo že junija, saj so letos
praznovanje prestavili
za mesec dni.
Med 12. in 17. junijem
bo Turistični teden v Ce-
lju, nato pa nekaj kultur-
nih prireditev. Hinko Ha-
as in Lenka Ferenčak bo-
sta predstavila Chopina
v besedi in glasbi, pripra-
vili bodo razstavo o šport-
nem plakatu in uprizori-
tev predstave Volpone
v Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju. Praz-
novame v krajevni skup-
nosti Skofja vas se bo pri-
čelo 16. junija, naslednji
dan pa bosta slavnostna
seja občinske skupščine
in povorka društev in or-
ganizacij po mestnih ulir
cah, nato pa se bo pričela
Celjska noč z modno revi-
jo. V času praznovanja bo
tudi tradicionalni Skokov
memorial in sicer 16. juni-
ja. V počastitev praznika
pa bodo v začetku julija
odprli še razstavo foto-
grafij z naslovom Celje
skozi objektiv Pelikana.
Ustava na ustili
Na stran primernost posa-
meznih »dopolnitev, »spre-
memb« in celo »variant« os-
nutka amandms^jev k sloven-
ski ustavi. O konkretnem je
in še bo - do 15. junija - več
govora (ali res tudi prema-
lo?) v javni razpravi. Raje be-
sedo, dve, o vzrokih obliko-
vanja ponujenih dopolnil.
Osnovni cilj je bilo naprej
seveda usklajevanje z dopol-
njeno zvezno ustavo. Pred-
vsem z delom, ki govori o go-
spodarstvu in gospodarje-
nju. Kasneje republiška do-
polnila dopolnjevala in se iz-
oblikovala v »za vsakogar
nekaj«. Zdaj je tako največ
polemik v stilu »samoodloč-
ba ali odcepitev ali oboje«,
»delegiranje ali neposredno
voljenje po občinah« in po-
dobnem, zaradi dreves pa
vse manj opazimo gozd.
Zato je treba povedati: repu-
bliška ustavna dopolnila so
rezultat stare politične prak-
se, ki jo sicer - po slabem
- poznamo iz združenodelne-
ga samoupravljanja; če sa-
moupravljalci niso pravočas-
no pristopili h kakšnemu
»dogovoru«, je bil kasneje
predpisan zakonsko. V na-
šem primeru: »če ne sprej-
mete večine dopolnil, bo >
nje veljala zvezna ustava!, l
še: »da tega ne opazite pl:
očitno, lahko razpravlj^^
o pravici do odcepit^^^
Obenem so navedene for^
le rodile sadove še drug^^
Splošne, tajne, svobodn^
neposredne volitve bo/|
sprejeli kar na pamet, i
nam bo oblast nato ob vojlj
nih zapletih lahko solila nI
met, češ »s^ smo vedeji
Pristojnosti občin nam boA
skrčih tudi tam, l^er bo to^
občane le škodljivo... ,
Če pa se komu kljub v^
mu zdi vse skupaj preneua.
no in na nepravem mestu
pačno, zastavi vprašanje, i
takoj pripravljen odgovor
»s^ bomo nato začeli pis^^,
povsem novo ustavo!« In
kaj ne bi nove naredili ica,-
takoj in preskočili amani
maje? Tudi na to vpraš^^
je pripravljen odgovor: »ke'.
časi še niso zreli za ustavo
kakršno želimo imeti.«
Morda. Morda časi res še ni-
so zreli. Zrele pa so vse šte-
vilnejše stiske. Stiske mišlj^.
nja, stiske fizične integriteti
in stiske standarda.
BRANE PIANO
Ikom pod družbenim varstvom
Zbor krajevnih skupnosti
in zbor združenega dela
(družbenopolitični ni bil
sklepčen) šmarske občinske
skupščine sta na zasedanju
minuli teden obravnavala,
med drugim, tudi predlog
sklepa o uvedbi začasnega
ukrepa družbenega varstva
v delovni organizaciji Ikom
Šmarje in ga sprejela.
Šmarska občinska skup-
ščina je že na zasedanju mar-
ca letos obravnavala infor-
macijo o stanju in razmerah
v Ikomu in že takrat ugotovi-
la, da so v tej delovni organi-
zaciji dani vsi pogoji za
uvedbo ukrepa. Takrat so
delegati Ikomu določili eno-
mesečni rok, v katerem naj
bi delovna organizacija sama
uredila težave, zlasti na ka-
drovskem in organizacij-
skem področju, kar pa se ni
zgodilo. Brez uspeha so bila
tudi prizadevanja izvršnega
sveta Skupščine občine
Šmarje pri Jelšah, da bi Iko-
mu zagotovil ustrezno vod-
stvo. Delovna organizacija je
namreč že od februaija brez
direktorja in vodje flnančno-
računovodskega sektorja.
Ikom je minulo poslovno
leto zaključil z izgubo, na za-
četku letošnjega pa se je sre-
čeval tudi z likvidnostnimi
težavami. Ob trimesečju je
bil poslovni rezultat poziti-
ven, še vedno pa so, kljub
letošnjem trikratnem povi-
šanju, osebni dohodld med
najnižjimi v občini Šmarje
pri Jelšah. Izpeljali so že ne-
kaj organizacijskih spre-
memb, spodbudno pa je tu-
di, da imajo v Ikomu ta čas
dovolj dela, zlasti v progra-
mu kovinarstva. Da bi se
trendi izboljšanja stanja ne
zasukali v obratno smer, je
bil izvršni svet in delegati na
zasedanju Skupščine mne-
nja, da je, predvsem zaradi
kadrovskih vrzeli, nujen za-
časni ukrep družbenega var-
stva. Delovno organizacijo
Ikom Šmarje bo zd^ vodil
tričlanski začasni poslovod-
ni organ z Antonom Poči-
vavškom kot predsednikom
ter članoma Ivanom Pelcem
in Silvo Vrhovnik.
MARJELA AGREZ
Zaprli bodo podružnično šolo
Od 1. septembra bodo vra-
ta podružnične šole v Čreš-
njicah zaprta. Takšen pred-
log je podprl celjski izvršni
svet, na junijskem zaseda-
nju pa naj bi ga sprejeli še
delegati občinske skupš-
čine.
Podružnica, ki sodi v okvir
šole na Frankolovem, je ime-
la že nekeg let težave zaradi
premajhnega števila učen-
cev. Letos so poučevali le se-
dem učencev od 1. do 4. raz-
reda, po podatkih pa n£^j bi
jih jeseni imeli v šoli le še
pet. Iz ocen do leta 1995 pa
sledi, da bi se to število še
zmanjšalo. Razlog je tako
v upadanju natalitete kot
v prešolanju otrok v šole
v Slovenskih Konjicah in
v Vojniku. Že nek^ časa pa
je bil na podružnici organizi-
ran kombiniran pouk, ki ima
sicer določene prednosti, še
več pa pomanjkljivosti. Zato
so se v okviru izobraževalne
skupnosti odločili, da začas-
no ukinejo pouk v Črešnji-
cah, otroke pa bodo s kombi-
jem vozili na Frankolovo,
kjer so izpolnjeni vsi pogoji
za kakovosten pouk in tudi
oddelki s prihodom novih
učencev ne bodo prenatrpa-
ni. Dva zaposlena na podruž-
nični šoli, to sta učitelj in či-
stilka, pa bodo prerazporedi-
li v okviru Združenih osnov-
nih šol. Zgradbo šole naj bi
dali v n^em novemu upo-
rabniku, v krajevni skupno-
sti pa so zahtevali, da jim
ostane prostor za prirejanje
zborov in prireditev ter da
jim uredijo telefonsko govo-
rilnico v kržgu, saj so prispe-
vali pri gradnji priključka do
šole. V vmesnem obdobju bo
izobraževalna skupnost po-
skrbela za vzdrževanje šole,
pri iskanju novega uporabni-
ka pa bodo aktivno sodelo-
vali tako kr^ani kot odgo-
vorni v občini Ce^e. Vse zah-
teve kr^anov je izvršni svet
podprl in predlagal, daje tre-
ba v prihodnje pri načrtova-
nju večjo skrb posvetiti raz-
voju manjših naselij, da ne bi
več prihajalo do takšnih pri-
merov.
TC
Dva ali trije kandidati?
V	ponovljenem postopku za izvolitev sekretarja
celjske socialistične zveze so na kandidaturo najprej
pristali trije in sicer Bogomir Paj, Zvonko Utroša in
Ivana Zavšek.
V	torek popoldan, tik preden naj bi se vsi trije pred-
stavili občanom s svojimi pogledi na aktualne razmere
in nadaljnji razvoj občinske organizacije ter odgovar-
jali na vprašanja udeležencev pogovora v dvorani
Medobčinske zdravstvene skupnosti, pa še ni bilo
povsem gotovo, ali se bosta na pogovoru pojavila le
dva ali vsi trije. Bogomir P^, kandidat celjske mla-
dine, je namreč pričel pomišljati, ali bi pri kandidaturi
vztrajal.
EP
Vekš še ostane
Večina delegatov Visoke
ekonomske komercialne šo-
le iz Maribora je podprla
predlog Celja, da bi tudi le-
tos vpisali študente v prvi
letnik dislociranega oddelka
v Celju. O tem so govorili tu-
di na zadnji seji sveta občin
celjskega območja, kjer so se
dogovorili, da naj do konca
maja vse občine poravnajo
dosedanje obveznosti, do 10.
junija pa nsg bi podpisali še
nove pogodbe.
V Mariboru so namreč
sklenili, da oddelka ne bodo
financirali iz sredstev matič-
ne šole. Vse je odvisno od
občin, ki bodo morale svoje
prispevke za delovanje celj-
skega Vekša plačati v zako-
nitem roku. V nasprotnem
učitelji, ki poučujejo v Celju,
ne bodo dobili potnih nalo-
gov in ni pričakovati, da bi
svoje poslanstvo opravljali
zastonj.
Vse dosedanje obveznosti
je izpolnila le celjska občina,
medtem ko ostale skupno
z Sevnico dolgujejo Vekšu
za lani in letos 54 milijonov
dinarjev. Nova pogodba
predvideva enako razmerje
plačevanja kot doslej: polo-
vico celjska občina, polovico
pa glede na število učencev
ostale.
RP
Festival mladih v Murski Soboti
Letošnji festival mladih, ki
obenem sodi v okvir vsebin-
skih priprav na 13. kongres
zveze socialistične mladine
Slovenije, bo od 2. do 4. juni-
ja v Murski Soboti. Festiv^
obsega plenarna zasedanja,
ki so ju poimenovali Trenut-
ki odločitve in ZSMS v žrelu
političnega pluralizma in nfr
kaj okroglih miz na tem«
Demokracija da, razkroj na-
prej, Naredimo to deželo
spet zeleno. Kako »krasti«
po meri ljudi in S trgom de-
lovne sile v socializem. Isto-
časno se bodo s festivalom
v Murski Soboti manifesta-
tivno zaključile prireditve
v mesecu mladosti Sloveniji
VZ
Pipec spet reže
Celjski Aktiv Društva novinarjev je pred dnevi izdal
letošnjo številko svojega humorističnega časopisa,
Pipca. S pomočjo številnih pokroviteljev, združenega
dela s Celjskega, so se v njem šaljivo in cinično razpo-
loženi avtorji obregnili ob regijsko realnost in domačo
aktualnost. Tudi letošnji Pipec je cenejši od vseh revij
in časopisov, naprodaj je za borih 2500 dinarjev, kupite
pa ga lahko po celjskih trafikah.
Kmečka zveza o zemlji in
mleku
Podružnica Slovenske kmečke zveze, ki so jo
v konjiški občini ustanovili avgusta lani, je v minu-
lih mesecih opravičila svoj obstoj, so zadovoljno
ugotavljali kmetje na prvem rednem občnem zboru.
Seja je bila 25. maja.
Od 130 članov podružnice Slovenske kmečke zveze
jih je na sejo prišla dobra polovica, ki je izvolila nov
upravni in nadzorni odbor in namesto dosedanjega
predsednika Jožeta Petelineka za predsednika izvolila
Karla Juharta ml. iz Tepanja, za podpredsednika pa
Jožeta Marguča z Draže vasi. Novo vodstvo bo del^o
po zdaj že dobro utirjeni poti, so sklenili, ko so spreje-
mali program dela.
V razpravi pa so se kmetje razvneli predvsem pri
problematiki izplačila mleka, ki zamuja za mesec in
pol in pri vprašanjih kmetijske politike. Vprašali so se,
kžO sploh počne Kmetijska zemljiška skupnost, da
ost^a ponekod zemlja slabo neobdelana ali sploh
neobdelana. Tej problematiki bodo v celoti posvetili
eno naslednjih sej, so sklenili, medtem ko se je nov
upravni odbor podružnice Slovenske kmečke zveze, ki
deluje pod okriljem Socialistične zveze, sestal že
včer^.
MP
Gladovna stavka Ivana Jagodiča
"že šesto leto se borim za preživetje svole tlružlne*'
Ivana Jagodiča so pred
petimi leti z disciplinskim
postopkom odpustili s celj-
skega Petrola. Sam pravi,
da po krivici, pa tudi zato,
ker se je zavzemal za pravi-
ce sodelavcev. S tem se je
pričelo dolgo pravdanje, ki
ga je Jagodič na vseh in-
štancah izgubil.
Svoj prav je zahteval tudi
pri večini državnih in repu-
bliških organov, pa mu niso
mogli pomagati tako kot je
želel. O njegovem primeru je
lani pisal mariborski Kaj,
minuli ponedeljek pa tudi
dnevnik Večer. Njegov do-
pis z naslovom Ukradene
ustavne pravice je lani za ob-
javo zavrnil naš Novi tednik.
z obrazložitvijo, da »objava
tega pisma v ničemer ne bi
koristila vaši zadevi«, odloči-
tev uredniškega kolegija pa
je 19. mžua letos potrdil tudi
pritožbeni organ Novega
tednika.
Minuli petek je Ivan Ja-
godič, ne prvič, obiskal tudi
OK ZKS Celje in sekretarja
Darka Končana ter Novi ted-
nik in urednika Branka Sta-
mejčiča. Po igavah omenje-
nih ga niso »napodili«, tem-
več se z Jagodičem, ker je
zmerjal in kričal, niso želeU
pogovarjati. V ponedeljek je
Večer objavil, da je Jagodič
pričel z gladovno stavko
»ker ne vidim izhoda iz te-
žav, v katere je zabredla mo-
ja družina«.
V družini Ivana Jagodiča
je že vseh minulih pet let za-
poslena le žena, za dva otro-
ka pa prejemajo - v mesecih,
ko ne presegajo dohodkov-
nega cenzusa - otroška do-
datka. Priznana jim je tudi
subvencija stanarine za
družbeno stanovar^e v Ška-
pinovi ulici. Lani je družina
Jagodič dobila tudi enkratno
denarno pomoč na pobudo
celjskega OK ZKS, čeprav
Jagodič sicer ni član Zveze
komunistov.
Na celjskem Centru za so-
cialno delo pravijo, da Jago-
dič redno spremlja višino
dohodkovnih cenzusov in
sam presoja, kdaj je upravi-
čen do socialne pomoči. Re-
publiška skupščinska komi-
srja za vloge in pritožbe j
letos predlagala Jagodičev«
mu lečečemu zdravniku, »
v treh mesecih pošlje Jag®
diča - ki ima sicer prec<
zdravstvenih težav - na v9
potrebne preglede in sprO'
postopek za ugotavljanje ^
validnosti, vendar to ni bil'
mogoče, ker Jagodič zdraj
nika ni obiskal že od začet*
februarja.
Ivan Jagodič je v sobot'
pričel z gladovno stavk'
Ker trdimo, da smo hurna®
družba, moramo storiti v^
da jo bo končal čimprej, f
n^ se mu je zgodila krivih
ali ne. Če ne drugega, "
njem trpita dva mladoletJi
otroka.	.
BRANE PIAN'
. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
ftflšla
nadomestila
za invalidnino
I in postrežbo
1 Prav za toliko kot so se
zvišale v maju pokojnine,
so višja tudi nadomestila
23 telesne okvare - 30 od-
stotkov,
i Nadomestila za okvare,
1 Ici so posledica poškodbe
i pri delu ali poklicne bo-
0	lezni znašajo od 77.700 do
1	\ 258-930 dinapev.
1' Nadomestila za tiste
•■ okvare, ki so posledica
bolezni ali poškodbe zu-
;> naj dela pa od 54.390 do
! 181.250 dinaijev.
Za 30 odstotkov sta se
povišala tudi dodatka za
, pomoč in postrežbo. Višji
. dodatek za postrežbo zna-
, ša 822.000 dinaijev, nižji
; pa 411.000 dinarjev na
mesec.	Z. S.
Posveti so selmu dali vsebino
Organizatorji zadovoljni, razstavljalci manj
Približno 20 tisoč obisko-
valcev in 250 razstavljal-
cev, to sta prvi bio in sedmi
pomladanski sejem v Celju,
izražena v številkah.
Ocene po osmih razstav-
nih dneh pa so bile različne:
razstavljalci so bili nekoliko
razočarani, ker so pričakova-
li večji obisk in boljšo proda-
jo svojih izdelkov, organiza-
torji - Zavod Golovec in
Center za sejemsko dejav-
nost pri Zvezi obrtnih zdru-
ženj Slovenije - pa so menili,
da so lahko kljub vsemu za-
dovoljni. Pomladanski se-
jem je bil letos vsebinsko bo-
gatejši kot lani, prvi bio se-
jem pa je zlasti s spremlje-
valnimi posveti potrdil upra-
vičenost zamisli.
Organizatorji so se s prvim
bio sejmom pri nas lotili zah-
tevne naloge - predstaviti
področje, ki je deležno vse
večjega zanimanja, hkrati pa
še zelo neurejeno in v začetni
fazi razvoja. Na sejmu naj bi
se srečali proizv£yalci in pri-
delovalci naravne hrane,
zdravil iz naravnih zelišč, na-
ravnih kozmetičnih prepara-
tov, izmenjali izkušnje in se
morda skupno lotili nadalj-
njih prizadevanj. Vendar pa
je bila tokratna predstavitev
dokaj skromna, nekaterih
napovedanih razstavljalcev
ni bilo, kljub temu pa so or-
ganizatorji ocenjevali, da je
bil prvi tovrstni poskus
uspešen. V prihodnje pa se
bo treba odločiti, kako zasta-
viti ta sejem, v katero smer
naj bi se razvijal, da ne bi
poslušal očitkov, da je le ko-
pija ljubljanskega sejma Na-
rava in zdravje.
Še največ vsebine so bio
sejmu dali strokovni posveti.
Svoje izkušnje so izmenjali
čebelarji, lotili so se zdrave
prehrane pri nas, njene pri-
delave in težav, ki so s tem
povezane. Na posvetu na Do-
brni so ugotavljali možnosti,
ki jih imajo pri uveljavljanju
naravne prehrane zdraviliš-
ča, zadnji posvet pa je bil na-
menjen razpravi o alternativ-
nih oblikah medicine in vlo-
gi, ki naj bi jo te oblike imele
v sodobnem zdravljenju.
Ugotovili so, da so takšna
srečanja koristna saj gre za
izmenjavo izkušenj in ugo-
tavljanje, kako daleč smo na
posameznih področjih, ki so
povezana z zdravim načinom
življenja.
Letos so bio sejem poveza-
li s pomladanskim in ugotav-
ljali, da bo tudi v prihodnje
za samostojen sejem njegov
koncept preozek. Pomladan-
ski sejem je letos ponudil ne-
kaj vsebinskih novosti, saj se
je iz prejšnjih kramarskih
predstavitev usmeril v več
področij in takšen naj bi
ostal tudi v prihodnje.
Sejem pa je bil tudi tokrat
priložnost, da so se srečali
predstavniki obrtnih zdru-
ženj v Sloveniji. Na enem iz-
med sestankov so govorili
o poslovnosti takšnih sej-
mov, na drugem pa o zakonu
o zadružništvu. Na poseb-
nem posvetu pa so se lotili
zasebne trgovine, ki ima po
ocenah nekaterih v prihod-
nje velike možnosti, da po-
stane gibalo pomladanskega
sejma.
TC
Pekinški iedeni možje
Drama na Kitajskem se nadaljuje. Množice demonstran-
tov na Trgu nebeškega miru v Pekingu so se sicer enajst
dni po uvedbi izrednega stanja že močno razredčile, toda
študentje napovedujejo nove demonstracije. Z gladovno
stavko naj bi se jim pridružilo tudi kakšnih 300 intelektu-
alcev, ni pa izključeno, da se ne bi v demonstracije znova
vključile širše množice, zlasti, ker so izkusile svojo moč,
ko so preprečile vojski dostop v prestolnico.
In vendar je dejstvo, daje pekinška pomlad po približno
mesecu dni cvetenja po pričakovanjih dočakala tudi
»ledene može«, namreč nasprotni udar konzervativnega
partijskega krila, ki se mu je pridružil tudi Deng Kiaoping.
Po sicer uradno nepotrjenih vesteh je bil razrešen vseh
dolžnosti Zhao Ziyang, partijski generalni sekretar, privr-
ženec reform in dolgo nesojeni Dengov naslednik. Zhao je
baje v priporu zaradi »izdaje partije in revolucije«. Nje-
govo usodo pa so menda doživeli tudi številni drugi funk-
cionarji v partijskem in državnem vrhu, ki so jih označili
kot »Zhaovo kliko«. Med njimi naj bi bil tudi obrambni
minister general Qin Jiv/ei, domnevno zato, ker vojska ni
izpolnila ukaza, naj posreduje in napravi red v prestolnici.
Zdaj je slišati napovedi o širokih čistkah in maščevanju
nad aktivisti v demonstracijah. Vse to je gotovo prispe-
valo, da so se demonstracije unesle in so študentje kljub
očitnim simpatijam ljudi spet ostali bolj aij maiy osam-
ljeni. Dodatna težava za mlado demokratično gibanje je
tudi v tem, da nima močnih voditeljev in tudi ne konkret-
nejšega političnega programa.
Po drugi strani pa prav to, da so že splošna gesla po
demokraciji, odpravi korupcije, pospešitvi reform in
podobno spravila na noge množice, priča o splošni žeji po
demokratizaciji političnega življenja. In v resnici je poli-
tična reforma na Kitajskem nujna za dolgoročnejši uspeh
gospodarskih reform. Sicer bo polovična reforma kljub
delnim koristim tudi za navadnega smrtnika (v primerjavi
s splošno revščino in zastojem v Maovem obdobju)
v bistvu le sistem za bogatenje politične elite, sistem,
v katerem vladata korupcija in nepotizem.
Vse to vedno bolj spoznavno tudi širši kitajski sloji, ne
le inteligenca (ki tako rekoč še vedno životari v svojih
»rezervatih«), saj neprijetne posledice polovičnih reform
-	če omenimo samo narašč^očo inflacijo - občutijo na
svoji koži. Prav dejstvo, da je Deng v nastalem položaju
pravzaprav podprl tiste, ki na Kitajskem udobno paraziti-
rajo na račun tega statusa quo, mu je najbrž prineslo
dokončno izgubo zaupanja med ljudstvom. Ironija usode,
saj je bil pred dobrim desetletjem prav Deng tisti, ki je
vpeljal daljnosežne reforme, vrnil zemljo kmetom, odprl
Kitajsko svetit... Toda izkazalo se je, da je bila njegova
vizija vendarle omejena na gospodarske reforme ob ohra-
nitvi istega političnega sistema.
V jeziku kitajske tradicije sije Deng tako zapravil »nebe-
ški mandat«, ki ga imajo do ljudstva pravični vladarji. Za
nameček so mu demonstranti prizadejali hud moralni
poraz. Prvič že s svojo množičnostjo, s^j milijonov demon-
strantov za demokracijo ni mogoče označiti kot »kontrare-
volucionarno kliko«; drugič s tem, ko so zgodovinski,
obisk Mihaila Gorbačova v Pekingu obrnili sebi v prid
s sklicev^em na njegovo politiko glasnosti; tretjič pa, ko
so vojski preprečili vstop v prestolnico. Vse to pa se je
dogajalo tako rekoč v žarišču pozornosti svetovne jav-
nosti.
Izguba časti je na Kitajskem - kot tudi v Aziji nasploh
-	dokaj huda reč. Seveda gre v primeru Deng Kiaopinga,
ali bolje, nasprotnikov demokratizacije na Kitajskem, za
več kot le osebno zadevo. Dogodki v minulih tednih so
predvsem razgalili globok prepad med partijsko politiko
in željami ljudstva in tega ne bo moč več izbrisati. Zato se
zdi trenutni razplet, nasprotni udar konzervativne partij-
ske struje, le pirova zmaga. Dokaz so že izkušnje drugih
socialističnih držav, ki so po več zatrtih »pomladih« spoz-
nale usodno dilemo: ali politična represija in gospodarsko
nazadovanje, ah demokracija in razvoj.
Najdražja je lastna zavrtost
}/ Celju Je otJ Inovacij vse manj koristi
»Vodstveni delavci v na-
iih delovnih organizacijah
se ne zavzemajo za inovaci-
je, prej bi lahko trdili, da so
breme, ker povzročajo ne-
mir pri spreminjanju stanja
in delitvi čistega dohodka
(tu inovacijskega) približno
enako vsem, za malo dela,«
so med drugim zapisali
v poročilu o lanski inovacij-
ski dejavnosti v občini Ce-
lje celjski sindikati. Ugoto-
vili so namreč, da je v Celju
vsako leto manj inovacij.
Odbora pri celjskem svetu
sindikatov in pri raziskoval-
ni skupnosti sicer že vrsto let
skušata pospeševati razvoj
inovacijske dejavnosti, od-
nos do tega pomembnega
področja pa je v mnogih oko-
ljih še vedno odklonilen, no-
vih vzpodbud ni, inovacijska
dejavnost pa še ni postala se-
stavni del proizvodnega in
ekonomskega procesa.
Večino lanskega inovacij-
skega dohodka, kar dobrih
70 odstotkov vsega občin-
skega, so Jani ustvarili v Cin-
karni in Železarni Štore. Od-
ločanje o inovacijskih pred-
logih je še vedno prepuščeno
predvsem delavskim sve-
tom, torej nestrokovnim or-
ganom. Lani je bilo sicer ne-
kaj več razpisov za izume,
tehnične izboljšave in korist-
ne predloge, pa so jih - tudi
brez razpisov - zbrali le 740.
Še leto prej kar 863. Ob po-
manjkanju predlogov pa se
je zmanjšalo tudi število re-
aliziranih inovacij za 46 od-
stotkov. Trin^st celjskih de-
lovnih organizacij, ki so pri-
kazale inovacijski dohodek,
je z njimi zaslužilo ali privar-
čevalo 8 milijard dinarjev,
predlagateljem pa so zanje
izplačali 338 milijonov dinar-
jev. Tako je inovacijski do-
hodek lani v primerjavi
s prejšnjim letom narasel le
za 102 odstotka, upošteveOoč
inflacijo pa je bil seveda kar
za okoh polovico nižji kot
v letu 1987.
Zato sindikati celjskemu
združenemu delu predlagajo
tudi nekaj sprememb. Pred-
vsem naj bi dosegli druga-
čen odnos vodilnih delavcev
do tega področja, povečali
plačila inovatorjem za okoli
10 odstotkov, poenostavili
postopke obravnave in izpe-
ljave inovacij ter razpisovali
akcije za pridobivanje ino-
vacij.
BRANE PIANO
Komunisti in trg
Naloge komunistov v občinski organizaciji v prehodu na tržne
pogoje gospodarjenja bodo osrednja točka jutrišnje seje občin-
skega komiteja komunistov Mozirja, z uvodno razpravo Janeza
Zivka. Obravnavali bodo tudi vsebinske priprave na program-
sko volilne konference v osnovnih organizacijah, komunisti iz
'»azarskega Glina pa bodo na seji predložili predlog nove organi-
^ranosti v zdaj enoviti delovni organizaciji.
BJ
Socialdemokrati z vodji
Predsedstvo Območnega zbora Socialdemokratske zveze Slo-
venije na Celjskem je pred dnevi izvolilo svoje vodstvo. Pred-
^dnik je postal Silvester Drevenšek, sicer donedavni vodja
iniciativnega odbora za ustanovitev zbora na Celjskem, pod-
predsednik Marjan Brus, tajnik Slavko Klepec, blagajnik pa
^'vko Anzelc.
BP
Čar tedna starejših
Poudarek letošnjega ted-
na starejših občanov, enaj-
stega po vrsti, je bil na mno-
žičnosti in ustvarjalnosti
posameznikov. Že to, da ni
trajal teden dni, ampak so
se dejavnosti vlekle skozi
ves maj pove, da so se celj-
ska društva upokojencev
svobodno odločala kaj bodo
pripravila in pokazala svo-
jo ustvarjalno bero.
Ta je bila zelo različna, do-
miselna in nedomiselna, po-
navljajoča iz leta v leto, pa
tudi izvirna. Morda bi bilo
zato prav krivično izpostavi-
ti samo nekatere, ker je bil
čar letošnjega tedna starej-
ših prav v množičnosti raz-
hčnih dejavnosti društev
upokojencev v celjski obči-
ni. Toliko kot letos jih še ni-
koli ni sodelovalo na različ-
nih razstavah, srečanjih, po-
grinjkih, predavanjih, od-
kritjih in na koncu tudi na
osrednji proslavi s prisrčno
kulturno prireditvijo in ob-
činskimi gosti.
Vse to je dokaz, da postaja
teden starejših resnično tra-
dicionalen in bi ga že težko
pogrešali. Letos je postal
mesec, prav pa bi bilo, da bi
takšno ustvarjalnost beležili
skozi vse leto in v nekaterih
društvih je tako že zdaj. Skrb
za starejše ljudi je resnično iz
dneva v dan večja, pa tudi
sami se potrudijo (vsaj neka-
teri), da bi si jesenske dni
olepšali na njim primeren
način.
Prihaja pa čas, ko naj bi
kvantiteta prerastla v kvali-
teto življenja, kar n^ bi bila
perspektiva za prihodnji čas.
V Celju se že nekaj let govori
o univerzi za tretje življenj-
sko obdobje, a vse ostaja le
pri željah. Ko bi se moralo
narediti kaj konkretnega,
zmanjka tal pod nogami, ni
ljudi, ni prostorov, ni denar-
ja. Je mar to resnično le izgo-
vor ali pa manjka dobre volje
ali bolje - začetne zagnano-
sti? Res, lažje je spraviti sku-
paj prireditev, ki nas bo tre-
nutno zadovoljila, težje pa je
ugrizniti v organizacijo pre-
davanj, tečajev, učbenikov,
kar bi zahtevala univerza za
tretje življenjsko obdobje.
Nikoli ni znanja dovolj, pa
tudi če ga nabiramo samo za
sprostitev ali lastno potrje-
vanje. Prav dobro se tega za-
vedajo tudi starejši ljudje in
marsikdo najde v učenju nov
smisel življenja.
ZDENKA STOPAR
Klic za okolje v Laškem
^tembra bodo ustanovili društvo za varstvo okolja
Okolje je potrebno varo-
^ti, ko je še sorazmerno či-
Zakaj bi morali čakati,
onesnaženost pride do
^•■»tične točke in šele nato
['^»Sirati. Takšno je bilo po-
^'»oteno mišljenje več kot
Petdesetih udeležencev tri-
. Hne o varstvu okolja, ki je
""a v četrtek v Laškem.
"Tribuno so naslovili Voda,
Savinja, zato so se v re-
j.|".9tih in razpravi osredoto-
predvsem na onesnaže-
Ijaf^ zraka in vode. Ugotav-
jpi so, da voda in zrak v La-
še nista onesnažena do
ntitne točke, zato pa si je
jj^trebno prizadevati, da raz-
ne bi poslabševali. Po
slovenski zakonodaji se na-
mreč Laško po onesnaženo-
sti razvršča v tretji razred,
v četrtem razredu pa je ones-
naženost že kritična, na pri-
mer v Celju.
Na tribuni so predlagaU
ustanovitev društva za var-
stvo okolja. V primeru, da se
bodo odzvali še v drugih kra-
jevnih skupnostih, naj bi
društvo delovalo na občinski
ravni, iniciativni odbor pa bo
pred ustanovitvijo, ki bo
v začetku septembra, pripra-
vil pravilnik in ostalo po-
trebno. Tovrstno iniciativo
je pozdravila tudi Jelka Kra-
igher iz Zveze društev za var-
stvo okolja iz Ljubljane.
Tribuno so popestrili tudi
otroci OŠ Primož Trubar iz
Laškega, ki so pokazali, ka-
ko s svojimi očmi zaznavajo
svet in onesnaženosti okoli
sebe in kakšen svet si pred-
stavljajo v prihodnosti. Po-
leg referatov Katarine Jošt iz
Nivoja Celje, Andreja Pla-
ninška z Zavoda za socialno
medicino in higieno Celje in
dr. Leonidisa Radiča iz ZD
Laško, so si udeleženci tri-
bune ogledali še video film,
na katerega so posneli neka-
tere onesnažene točke v La-
škem in okolici. Ravno na
dan, ko so snemali, je Savi-
nja tekla motna. Vzrok?
Rudnik Laško.
VOJKO ZUPANC
Sialia bera napreilniako¥
¥ vrliovnem sovjetu SZ
Prvo zasedanje sovjetskega kongresa ljudskih deputa-
tovje bilo po pričakovanju precej burno in ni manjkalo
drezanj deputatov v številna neprijetna vprašanja.
A končna bilanca je precej mršava. V volitvah za vrhovni
sovjetje kot po dogovoru izpadla večina deputatov, ki so
v predvolilni kampanji zastopali radikalne poglede na
reforme. Med njimi tudi Boris Jelcin, čeprav ima med
vsemi daleč največjo »deputatsko bazo« - kakih šest mili-
jonov Moskovčanov. Po ogorčenih protestih so napako
popravili tako, da je Jelcinu mesto v vrhovnem sovjetu
odstopil neki sibirski deputat...
Najbolj gladko je seveda šlo z izvolitvijo Mihaila Gorba-
čova za predsednika vrhovnega sovjeta, precej manj pa
z izvolitvijo namestnika Anatolija Lukjanova na predlog
samega Gorbačova. Med drugim je tudi akademik Andrej
Saharov zahteval pretres odgovornosti Lukjanova za
nastop vojske in krvave dogodke v Tbilisiju in drugod.
V zvezi z dogodki v Tbilisiju je kongres po ostri razpravi
sestavil predlog za preiskovalno komisijo, ki bo poročala
v vrhovnem sovjetu. Na zasedanju, ki še ni končano, je
imel Gorbačov na svoji novi funkciji programski referat,
kjer je med drugim prvič sporočil obseg proračuna za
vojaške namene (letos 77,3 milijarde rubljev, drugo leto
predvidoma na 10 milijard rubljev manj) in napovedal, naj
bi prav iz prihrankov od oborožitve, vesoljskih programov
in skrčenja administracije fmancirali prihodnje socialne
programe. S prvo objavo vojaških izdatkov v SZ doslej je
Gorbačov vendarle poskrbel za vtis, da je prvo zasedanje
sovjetskega kongresa deputatov prineslo nekaj konkret-
nih novosti in sporočil, zanimivih tudi za Zahod.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
Bomo Šli V korenite spremembe šele oh hiperinflaciji?
Inienfju z Ur. Egonom Žlžmandom o spopadu z Inflacijo__
v času poglabljajoče se in večplastne
jugoslovanske krize ponovno postaja
osrednji problem Jugoslavije inflacija.
Njena enormna rast, raven aprilskih cen
je namreč že za 490,1 odstotka višja od
ravni v istem mesecu lani, utegne postavi-
ti v ozadje vsa dogajanja okrog politične
pomladi, četudi sta obe zadevi verjetno
usodno povezani.
Ker utegne inflacija letos krepko prese-
či tisoč odstotkov, zbuja vse večjo skrb
med ekonomisti. Zato smo želeli z njihove
strani dobiti mnenje o vzrokih inflacije in
tudi predloge za njeno umirjanje. Naš so-
govornik je bil dr. Egon Žižmond, član na-
predne garde ekonomistov mariborskega
Vekša in inštituta za Ekonomsko diagno-
zo in prognozo (EDP), ki je nedavno tega
tudi doktoriral na temo »Posebnosti infla-
cije v Jugoslaviji.«
Člani instituta EDP so že novembra 1987,
ob pripravi takratnega antiinflacijskega
programa opozarjali, da bodo imeh takratni
ukrepi, na daljši rok ravno obratne učinke
od predvidenih. Čas je pokazal, da se niso
zmotili. Tudi z majskimi ukrepi in t. i. ciljno
inflacijo se zadeva ni iztekla v skladu s sce-
narijem. Izključni razlog, da je vse skup^
propadlo je po mnenju številnih ekonomi-
stov in tudi dr. Žižmonda napačna mone-
tarna politika. V podrobnosti teh vzrokov
se ne bomo spuščali, ker je trenutno po-
membnejše vprašanje kaj storiti sed^. Kot
je slutiti iz nekaterih napovedi, načrtuje
zvezni izvršni svet glavni spopad z inflacijo
na treh, štirih področjih, v ospredje pa po-
stavlja tudi spopad s klirinškim suflcitom.
Je to prava pot?
Žižmond: »Klirinški saldo je resnično ve-
lik inflacijski faktor, s^ mora biti ta veli-
kanski znesek financiran z dinarji, kar se-
veda povzroča inflacijo. Glavni vzrok je
v nenormalnem tečaju khrinškega dolarja.
Najnovejša raziskava našega inštituta na-
mreč kaže, da je tudi za slovenska podjetja
klirinški izvoz dohodkovno izredno privla-
čen posel. Povprečna izvozna cena približ-
no petstotih proizvodov stotih slovenskih
izvoznikov na kliring je namreč februarja
letos za 94 odstotkov presegla lastno ceno.
Pomeni, da je v dina^ih izražena polna iz-
vozna cena za izvoznika na klirinškem po-
dročju okoli dvakrat višja od povprečne
cene pri konvertibilnem izvozu. Klirinški
teč£u je torej umetno, administrativno tako
nastavljen, da omogoča že kar fantastične
učinke. To je ekonomsko nerazumljivo,
nevzdržno in povzroča strahovite probleme
tako pri regionalnih usmeritvah kot tudi
pri možnostih odplačevanja dolgov zaho-
du, deluje pa tudi izrazito inflacijsko. Poli-
tično se verjetno da razložiti, l^e vse so
interesi za tak tečaj. Nekaj od tega vem,
marsičesa pa ne ali zgolj slutim, zato o tem
ne bom govoril. Predlagamo, da se tudi ta
teč£y določa tržno, kar pomeni, da ga je
treba znatno znižati.«
NT: Ob ureditvi tega problema se pred-
videva tudi ukinitev »jugo menice« in
ostalih oblik medsebojnega zadolževanja,
skratka uokvirjanje emisijskih tokov
v določene limite. K zma^šaigu inflacije
pa naj bi prispevala tudi izterjava dolgov
nerazvitih?
Žižmond: »Vsekakor bi bil izte^ani dolg
čudovita stvar, saj vsak dolg v tujini deluje
inflacijsko. Tudi sivo emisijo, ki džge infla-
cijske pospeške, je treba urediti, kajti brez
finančne discipline, kar pa sodi že bolj
v pravno področje, ni urejenih financ.«
NT: Med ukrepi pa naj bi bila tudi uki-
nitev izplačevanja osebnih dohodkov
v več delih. Sodeč po medijski izpostav-
ljenosti je to velik problem?
Žižmond: »Ne vem kako velik faktorje to
pri pospeševanju inflacije, ker ga še nisem
proučeval, sodeč po izračunih Bsgtovega in-
stituta pa večkratno izplačevanje osebnih
dohodkov lahko inflacijo izredno pospeši.«
NT: A ponekod na zahodu izplačujejo
mezde tedensko?
Žižmond: »Vendar nim^o takšnih infla-
cijskih pričakovanj. Ko pri nas ljudje dobi-
jo denar, ga takoj zamenjajo za realno bla-
go. Ti impulzi povpraševanja na tržišču so
zato bolj pogosti, kar pospešuje inflacijo na.
vedno višjo raven. Zato to je protiinflacijski
ukrep, vprašanje pa je, ali morajo biti ravno
ljudje n^bolj obremenjeni s ciljem, da bi
zmanjšali inflacijo. Po mojem so drugi in-
flacijski vzroki pomembnejši od tega.«
NT: Pri omenjenih predlogih za zmanj-
šanje inflacije gre seveda zgolj za slutnje
in neuradna predvidevanja tistega, kar
obljublja izvršni svet. Kako vse skupaj
komentirate ob vašem videnju inflacije in
ob upoštevanju sedanjih kritik na račun
nove vlade?
Žižmond: »Vsekakor je zelo nevarno, da
se inflacija izmuzne kontroli. Čim so infla-
cijske stopnje nad 20 odstotki mesečno, je
nevarnost, da se zelo hitro povzpnejo na 50,
100 itn... Primerjava nemške predvojne hi-
perinflacije kaže, da je bila junija 1922 me-
sečna inflacijska stopnja 8,8 odstotka, julija
44,5, avgusta 88,9, septembra je nato padla
na 49, 5 odstotka. To se sed^ dogaja tudi
pri nas, kjer smo imeli februarja 21, marca
18,5, aprila pa 26,4, odstotno inflacijo.
Skratka, gre za velika ciklična nihanja
navzgor. Nemška hiperinflacija je bila nato
oktobra 97 odstotna, novembra 103, sep-
tembra prihodnje leto pa je bila mesečna
inflacija že 2435 odstotna... Nevarnost, da
se pri sedanjih mesečnih stopnjah tudi na-
ša inflacija izmuzne kontroli, zato ker že
sama sebe poganja, je torej velika. V tem
primeru je možna le nacionalna katastrofa
ali pa pozitiven preobrat v reformo celotne-
ga sistema. Tako reformo finančnega siste-
ma, vključno z odnosom narodne banke do
države, kot tudi davčnega in proračunske-
ga sistema ter ostalih potrebnih reform za
stabilizacijo. Ker hiperinflacija povzroča
strahovite težave pri transakcijah, plačeva-
nju ljudi in pri kupovanju, itn., je življenje
ob njej tudi tehnično nemogoče izpeljati.
Vse države, ki so znižale takšno inflacijo na
minimum, so bile to prisiljene storiti, zato
je morda to možnost tudi za Jugoslavijo.
Osebno mislim, da se je Markovič malo
prepozno lotil tega problema. Liberalizaci-
ja gospodarskega življenja kot prva poteza
je sicer potrebna in dobra poteza, a bojim
se, da bo inflacijo težko ustaviti, ker je že
prešla nevarne stopnje. Takoj so zato po-
trebne omenjene reforme.«
NT: Doktorirali ste na temo »Posebnosti
jugoslovanske inflacije.« Gre za specifič-
no obliko inflacije v netržnih pogojih. Ka-
teri so poleg omenjenega, osnovni pogoji
za spopad z njo?
Žižmond: »Vse države, ki so imele tako
visoke stopnje inflacije so imele tržno go-
spodarstvo, l^er je znano, kako se podjetje,
prebivalstvo odziva na dane spremembe.
Mi imamo na pol vodeno gospodarstvo,
kjer so podjetja sicer formalno samostojna,
v resnici pa je vse skupaj nekoliko drugače.
Družbena lastnina povzroča številne mono-
pole, tudi samoupravljanje povezano
z družbeno lastnino povzroča povsem na-
sprotne reakcije tržnih udeležencev v pri-
merjavi s klasičnim zahodnim podjetjem,
kjer se cena delovne sile tržno oblikuje,
l^er je obrestna mera tržna. Skratka, klasič-
ne stvari tam delujejo normalno, pri nas pa
ne. Zaradi nerešenega lastninskega vpraša-
nja ne nastcOajo nova podjetja. Propadlo
podjetje pri nas lahko pusti delavce na ce-
sti, brez možnosti nove zaposlitve, medtem
ko zun^ vs^ to možnost imajo. Borbo proti
inflaciji je po mojem treba pričeti na treh
področjih. Najprej z odpravljanjem inflacij-
skih pričakovanj, nato s spremembo eko-
nomske politike in v njenem okviru še po-
sebno denarne poUtike, kot tretji ukrep pa
je potrebna reforma gospodarskega in še
posebej političnega sistema. V vseh etati-
stičnih gospodarstvih si namreč politični
sistem podreja gospodarskega in postavlja
take mehanizme, ki služijo interesu politič-
ne ehte. Tako je tudi pri nas in dokler ne
rešimo tega vprašanja, je vsaka reforma
vprašljiva.«
NT: Kakšne so pravzaprav ob sedanjem
stanju v Jugoslaviji možnosti za politični
konsenz? So ustavne spremembe sploh za-
sukane v tržno smer? Kaj pomenijo seda-
nji pritiski na Markovičevo vlado in kak-
šen je sploh političen interes za vzdrževa-
nje inflacije, če imajo dolžniki politično
moč?
Žižmond: »Možnosti za političen konsenz
v Jugoslavijo so po mojem m^hne. Ostaja-
mo trdnjava komunizma jugoslovanskih
barv, leninističnega tipa malo milejše obli-
ke. Ce pogledamo ostale, recimo Poljsko,
Madžarsko in tudi Sovjetsko zvezo, vidimo
da smo rni redkih, ki vztrajamo, pa četudi
povsem očitno komunistični sistem razpa-
da v po vseh svojih šivih na celotnem pla-
netu. MisUm, da ta ustava še vedno ne do-
pušča tržnih možnosti in da tudi ustavne
spremembe pomenijo zgolj poizkus zavira-
nja, da bi prišlo do resnih sprememb. Inte-
res vsakega, ki je neučinkovit je, da bo, če
ima seveda še politično moč, z inflacijo do-
segel prerazdeljevanje tržnega produkta
v svojo korist.«
NT: Vendar se tudi Sloveniji očita, da je
zainteresirana za inflacijo?
Žižmond: »Mislim da gre pri tem za ne-
sporazume, neznanje, politične interese in
manipulacije ter politično propagando. Res
so tudi v Sloveniji neučinkoviti ter zadolže-
ni in jim inflacija ustreza, a v primerjavi
z Jugoslavijo je Slovenija hkrati edina, ki
vsaj še malo vleče ta ubogi voz naprej, zato
ne verjamem, da ji inflacija ustreza.«
NT: Problem pa ni samo inflacija. Še
vedno imamo nizko proizvodno sposob-
nost, smo nasploh neuMnkoviti, itn. Tržno
gospodarstvo tudi ne pomeni le ukinjanja
temveč tudi ustanavljanje novih podjetij.
Tu se ustavlja, saj ni akumulacije?
Žižmond: »Ne bi rekel, daje akumulacija
toUkšen problem. Ta bi se našla, če bi bilo
rešeno lastninsko vprašanje. Tudi obstoje-
ča družbena podjetja bi bilo treba razproda-
ti in privatizirati. Tudi do tujega kapitala bi
prišli, če bi imeli stvari urejene politično.
Največji problem je, da ljud.je ne vidijo per-
spektive v takšnem političnem sistemu.
Vzporedno bi bilo treba rešiti tudi problem
delovne sile. Privatnikom se namreč ne
splača zaposlovati, ker je cena delovne sile
zaradi številnih prispevkov in d^atev drža-
vi, ki so odstotkovno med najvišjimi na
svetu, previsoka.«
NT: Slovenija je sicer dokaz, da se lahko
kljub enakemu sistemu v nekem okolju
zaradi boljše organiziranosti in tehnolo-
ške discipline naredi več. Se pravi, da je
ena komparativnih prednosti, če govori-
mo o Jugoslaviji, razen turizma, kmetij-
stva itn. tudi v nas samih?
Žižmond: »Proučevanje značilnosti posa,
meznih narodov je predmet proučevanja
drugih znanstvenih disciplin, ki jih sam ne
poznam toliko, vem pa, da je od karakteijj
naroda marsikaj odvisno. Gre tako za vprg.
šanja vere, kulturnega razvoja, geografske
lege, podnebja... Tam kjer je vroče, se lju.
dem ne ljubi toliko delati. Tudi sam, kg
sem na morju, komajda še knjigo v rokj
držim. Severni narodi, tu pa je Evropa
ZDA, Japonska, so bih zaradi klimatskih
pogojev prisiljeni za svoj obstoj bolj delati,
Slovenija pa ima pred ostalinji jugoslovani
skimi repubhkami prednost tudi zaradi in,
dustrijske tradicije...«
NT: Še nekaj o plačah, ki so osnovna
motivacija za delo. Pri nas je bolj motiva-
cija »fuš«, oziroma siva ekonomija. Je pri.
čakovati kakšno spodbujanje izplačeva-
nja višjih osebnih dohodkov?
Žižmond: »Čim gre za kakršnokoli admi.
nistrativno oziroma politično določanje
plač, potem gre to v inflacijo, zato je treba
vso zadevo prepustiti tržišču. Kot sem že
dejal, moramo rešiti lastninske odnose,
imeti trg delovne sile. Šele potem bomo
videU, koliko delavcev je preveč zaposlenih
in kakšne so realne plače. Sedaj je tudi
v Sloveniji preveč zaposlenih, kar pomeni
tudi manjšo plačo na zaposlenega. Račun-
sko gre torej za enostavne stvari, drugo pa
je seveda socialna plat in vse ostalo.«
NT: Pa mislite, da je vaša vizija stabili-
zacije oziroma spopada z inflacijo v luči
sedanjih jugo-dogajanj uresničljiva?
Žižmond: »Dokler je nekaterim v Jugo-
slaviji dosti več do tega, da mečejo rožice
na cesto in mah^o z zastavami, ko se mimo
pelje avto z vodjem, kot do dela, ne priča-
kujem rešitev. Razen če novi hder ne bo^
izpolnil vseh obljub, ki jih daje ljudstvu.
Mislim, da jih, sodeč po sedanjih potezah
s temi posojih, ne bo mogel izpolniti in da
ga bo to isto ljudstvo enkrat prosilo, da se
umakne. Do takrat pa v sedanji Jugoslaviji
ne vidim velikih možnosti za rešitev. Druga
možnost pa je seveda, da takšne Jugoslavi-
je ni več. a to je že neka druga možnost.«
RADO PANTELIČ
Dr. Egon Žižmond
Za novo generacijo izdeliiov
v Gorenju so prejšnji teden
zaključili nekaj pomembnej-
ših naložb v posodobitev pro-
izvodnje. Dokončali so na-
mreč avtomatsko linijo za
preoblikovanje pločevine,
zaključili so prvo fazo uredi-
tve direktnega emajliranja,
uredili sodobno linijo cinka-
nja v bobnih in razširili ter
posodobili prostore družbene
prehrane.
V Gorenju gospodinjski apa-
rati skuŠEOO v zadnjih letih
usmeriti naložbena prizadeva-
rxja v takšno tehnologijo, ki bo
omogočala še večjo kakovost
izdelkov in uvajanje novih ge-
neracij, večjo produktivnost,
boljše delovne pogoje, manjšo
porabo energije. Ta posodobi-
tev poteka postopno, vanjo pa
sodijo tudi omenjene naložbe,
med katerimi je gotovo najob-
sežnejši projekt enojne in
dvojne pečice, kamor štejejo
osvajar^e proizvodrye dvojnih
vgradnih pečic ter izdelavo
orodij in avtomatov za varjenje
pečic.
Nove izvedbe so prilagojene
najzahtevnejšim zahodnim tr-
gom, pomenijo pa tudi začetek
standardizacije, ki naj bi omo-
gočila tudi širitev programa
proizvodnje aparatov za to-
plotno obdelavo hrane. S tem
pa bi se tudi povečale izvozne
možnosti.
V prizadevanja za boljši
standard in delovne pogoje so-
di tudi naložba v obrat družbe-
ne prehrane, kjer so povečali
prostore za pripravo in shra-
njevanje hrane. Vse naložbe so
vredne več kot 60 milijonov di-
narjev. S tem je Gorenje zako-
rakalo v obdobje računalniško
vodene proizvodtxje, ki bo
omogočala stalno kakovost, hF
tro prilagodljivost, znižanje re-;
žije in administracije, boljše
delovne pogoje in proizvodnjo
novih generacij izdelkov.
R P.
V Gorenju snujejo tudi nov
pralni stroj, ki bi bil po ceni
dostopnejši tudi plitvejšim
žepom, predvsem pa tistim
kupcem, ki ne zmorejo naku;
pa stroja z več varčevalnimi
napravami. Ta stroj teh na-
prav ne bo imel, vseeno ps
bodo vanj vgrajevali ekološki
sistem. Stroj, katerega cena
še ni znana, bodo pričeli dela-
ti po kolektivnem dopustu, j
Aipos posodaiiija proizvodnjo
v Alposu so se lani odločil
za temeljitejšo posodobitev
proizvodnje. Najprej so se od-
ločili za posodobitev izvozno
usmerjene prozvodnje kovin-
skega pohištva, saj se na za-
hodnih trgih spoprijemajo
s hudo konkurenco. Priprav-
ljajo tudi veliko zahtevnejšo
naložbo v razširitev in poso-
dobitev proizvodnje cevi.
Za prozvodryo kovinskega
pohištva bo potrebna visoka
konkurenčnost, prilagodlji-
vost proizvodnje in evropska
kakovost. Zmogljivost proiz-
vodr^e kovinskih stolov name-
ravajo povečati za 30 odstot-
kov. Zaključili so, daje mogo-
če povečati konkurenčnost iz-
delkov z zmanjšanjem porabe
materiala. Ugotovitev je nare-
kovala najsodobnejšo strojno
opremo, začenši z varilnim ro-
botom, računalniško krmilje-
nimi stroji za krivljerye in raz-
rez cevi ter posnemanje srha.
Prvo fazo njiložbe že uresniču-
jejo, pridobili so devizna sred-
stva in kredit evropskega fon-
da za reintegracijo, v dinar-
skem delu naložbe pa uporab-
ljajo poleg lastnih in združenih
sredstev v mar\išem delu tudi
kredite iz razvojnega dinarja.
Naložba zahtevam prestruktu-
rirar^a gospodarstva ustreza in
zato so v .^posu dobili vsa po-
trebna soglasja. Pogodbe že
podpisujejo in pričakujejo, da
bo kredit evropskega fonda
razpoložljiv v začetku junija.
Vrednost uvožene opreme zna-
ša 550 tisoč dolarjev, naložbo
pa naj bi zaključili do konca
leta.
Druga, pripravljana investi-
cija proizvodr^je cevi predvide-
va najsodobnejšo opremo na
področju proizvodrye šivnih
cevi iz toplovaljanilfi trakov.
Hitrost proizvodiije cevi se bo
povečala s sedanjih 27 metrov
na minuto na maksimalno 100
metrov. Bistveno se bo skraj-
šal čas mer\jave orodij. To na-
meravajo doseči s sodobnim
CTA sistemom v profilimi sek-
ciji. Kakovost cevi in stopnja
avtomatizacije celotnega po-
stopka, od nastavljanja traku
do zlaganja končnih cevi v zah-
tevane pakete, se naj bi prav
tako povečala. V Alposu tre-
nutno pripravljajo za priprav-
ljeno naložbo gospodarsko d<>
kumentacijo, iščejo možnosti
financiranja, pogovarjajo pa s«
že tudi z mogočim dobavite-
ljem ttye opreme. Vrednost ce-
lotne opreme s carino je po ff
bruarskih cenah dobrih 19 m''
lijard din, vrednost domače P®
dobre 3 milijarde.
S posamičnimi maryšimi na-
ložbami se postopoma tehno-
loško posodablja tudi trgovska
oprema. Načrtujejo posodobi-
tev in razširitev, ki se bo v pi^'
hodr^ih letih nadaljevala. V ce*
vami poleg navedene nalož^
predvidevajo tudi prenovo ob"
stoječe proizvodne linije alU'
minijastih cevi, tako da
možno na tej liniji proizvaj^^
tako aluminijaste kot tudi nS'
tančne jeklene cevi iz hladrio*
valjanih trakov. Z uresničitvi)^
te naložbe bo zagotovljen P'^
treben vložek v proizvodnj'
končnih izdelkov, kovinskega
pohištva in trgovske opreme-
BRANE JERANKO
. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
S celjskega
dvakrat prvi
po regijskem tekmova-
nju mladih tehnikov na
Ponikvi pri Grobelnem,
uj se bodo prihodnje leto
srečali v šmarski občini,
jg bilo v Kopru še repu-
bliško tekmovanje, ki so
^ ga udeležili tudi naj-
boljši mladi s celjskega
območja.
Mladi tehniki Tomi Ci-
goj, Filip Vilč in Grega
labav iz celjske občine si
y predstavitvi robotskih,
merilnih in procesnih
Iconstrukcij ter računalni-
ških programov zanje de-
lijo prvo mesto. Tone Pi-
lilar, Peter Močnik in Mi-
ha Hudej pa četrto. Med
raziskovalnimi nalogami
si Celjanka Polona Bastič
deli z Dolenjkama prvo
mesto, Ferdinanda Mogu
12 žalske občine je za
predstavitev in zagovor
mikroračunalniškega
programa bila četrta, Go-
razd Babič, Mitja Logar
in Matjaž Knez iz celjske
obline pa so bili drugi
v obrambi in zaščiti. Na
tekmovanju z avtomobil-
skimi modeli na električ-
ni pogon je bil drugi An-
ton Pevec iz šentjurske
občine, Luka Goijup iz
iste občine pa si deli dru-
go mesto z gorenjskim
tekmovalcem v izdelavi
in spuščanju deltoidnih
zm^ev. V radiogoniome-
triranju je bil tretji Seba-
stijan Grozjiik iz celjske
občine.	gj
Novo na šentjursklli cestah
Lani so zgradili vse Iz načrta
v šentjurski občini je na
magistralni cesti za letos
v programu izgradnja šent-
jurske obvoznice in manjša
sprememba trase pri kmetij-
ski šoli.
Na regionalnih cestah načr-
tujejo dokončarye Jezerskega
klanca na cesti Sentjur-Plani-
na, lqer so potrebni še 3 kilo-
metri asfaltne preobleke in sa-
nacijska dela na plazu. V planu
slovenske skupnosti za ceste je
tudi nadaljevalce posodobitve
ceste maršala Tita od Stop pror
ti Žegru (cesta Šentjur-Lesič-
no), kjer je še neasfaltiranih
6 kilometrov na šentjurski
strani in kilometer na šmarski.
Obnovili naj bi tudi šentjurski
most čez Voglajno na cesti pro-
ti Planini.
Kaj pa naj bi zgradili na lo-
kalnih cestah, ki so v občinski
pristojnosti? V teh dneh pola-
gajo asfalt v dolžini 1600 me-
trov na cesti Ponikva-Dolga
gora. Zatem bodo poleti do-
končali asfaltirale 700 metrov
ceste Stopa-Paridol v kr^evni
skupnosti Gorica pri Slivnici.
Po paridolski cesti bodo jeseni
posodobili in pripravili za as-
faltiranje cesto Presečno-Že-
gar v KS Prevoije, v dolžini
3200 metrov. Jeseni naj bi po
možnosti asfaltirali cesto Ple-
tovaije-Lutije v KS Ponikva
in Dramlje v dolžini 1700 me-
trov.
Letos so že pripravili za as-
faltiranje, s posodobitvijo, sed-
lo Volčja jama na cesti proti
Loki pri Žusmu. Po končani
posodobitvi želijo še sanirati
plazova, za kar pričakujejo
sredstva iz sklada elementaija.
Posodobili in pripravili za as-
faltiranje naj bi, jeseni, tudi del
ceste s sedla Volčja jama na
Žusem, v dolžini pol kilo-
metra.
Za letos je na Šentjurskem
načrtovanih več cestnih poso-
dobitev, kot so jih načrtovali in
v celoti opravili lani. Obseg del
je odvisen od sredstev, ki bodo
na razpolago, teh pa je letos
manj. V Šent^uiju menijo, da
jim bo uspelo načrtovano tudi
uresničiti in da je vprašljivo le
še asfaltiranje ceste Pletovar-
je-Lutije.
BRANE JERANKO
Že pod 300 dem na mesec
če se še tako trudimo, neprijetnih novic je zmeraj več
kot razveseljivih. Tako so strokovnjaki ugotovili, da smo
z mesečne plače 590 mark, kot jo je imel povprečen jugo-
slovanski delavec januarja pred sedmimi leti, padli na
začetku leta na 330 dem, zdaj, maja. pa že krepko pod 300
dem. Tako je zdaj povprečna delovna ura Jugoslovana
vredna le še dolar, kar je 30-krat manj kot Švicaijeva, 28-
krat manj kot zahodnonemškega delavca. Res pa je, da
smo še zmeraj pred nekaterimi nerazvitimi državami
Afrike, Azije in Latinske Amerike. Očitno se nam Švedska
-	kot razvito državo, s katero bi se morali prim^ati in leta
2.000 doseči njen standard, jo rad omenja prvi mož ZKS
Milan Kučan - vse bolj odmika, namesto da bi se ji pribli-
ževali.
Ob taki plački, ki je podobna, kot jo dobijo* obiralci
bombaža - ti niso niti samoupravljalci - pada tudi kako-
vost. Ne samo dela, ampak, žal, tudi izdelkov. Po nekate-
rih skrb zbujajočih podatkih se tuji kupci prav razveselijo,
ko dobe jugoslovansko blago, saj v istem hipu lahko zbi-
jejo ceno skoraj za dve tretjini - zaradi slabe kakovosti.
Vračajo nam slabe Izdelke
Manj znana sta primera, ko so Nemci od 250.000 pisalnih
strojev, namenjenih njihovemu trgu iz Jugoslavije, zaradi
slabe kakovosti vrnili vsakega desetega; ko so v Ameriki
-	zaradi enakega vzroka - imeli brezplačno kurjavo, saj so
majavo pohištvo made in Yugoslavia lahko le še zakurili;
bolj znan je primer, zakaj je propadel »posel stoletja«
Crvene zastave v Ameriki, kjer bodo zdaj, zdaj yuge dajali
zastonj zraven pralnih praškov, če jih bodo hoteli prodati
(pralne praške, namreč) - zaradi slabe kakovosti (motor, ki
zaostaja desetletje za dosežki na tem področju, slaba izde-
lava, zamujanje pri novih modelih). Vse to nas samo opo-
za^a, da je Evropa 92 časovno sicer zelo blizu, za vse, ki
mislijo delati površno, malomarno - skratka, slabo - pa
dejansko zelo daleč.
Vsi ti slabi zgledi in še marsikaj nam je prineslo tudi
nečastno mesto na seznamu »nefair partnerjev«, kot ime-
nujejo Američani poslovneže, s katerimi je zelo težko trgo-
vati oziroma se sploh ne splača trgovati, ker je tveganje za
tistega, ki ima denar, preveliko.
Zdaj je inž. Ante Markovič, predsednik ZIS, skupaj
s sodelavci dva dni v Cavtatu poskušal prepričati 600
ameriških businessmanov, da vse le ni tako črno in da se
z Jugoslavijo ne splača le trgovati, ampak se jim splača
celo vlagati svoje dolarje v naše načrte. V nekaj mesecih
bomo videli, kako prepričljiv je bil predsednik zvezne
vlade.
Žal vse ni odvisno od inž. Anteja Markoviča in zvezne
vlade, veliko bo odvisno od tega, kakšne bodo naše notra-
nje razmere. Ali se bodo prepiri med Slovenijo in Srbijo še
nadaljevali, ali bodo posamezne republike pretresali pro-
blemi in afere (Kecmanovič in Agrokomerc v Bosni in
Hercegovini; policaji in Vevčani v Makedoniji; četverica,
»napadi na JLA« in Bavčarjevi zapiski v Slovoniji; neza-
dovoljstvo dela Srbov na Hrvaškem; stavke v Črni gori;
gospodarski polom v Srbiji, ki ga bodo poskušali reševat
z ljudskim posojilom) in na prvem mestu, kakšen bo polo-
žaj na Kosovu?
Naši rojaki v Celovcu imajo svoj
otroški vrtec
Pred tednom dni je vzgojnovarstveno organizacijo
Anice Černejeve v Celju obiskala delegacija društva Naš
otrok in otroškega vrtca iz Celovca.
Gre za slovensko društvo v zamejstvu in vrtec, ki ga
vodijo starši sami, naši rojaki. V tem dvojezičnem vrtcu
z okoli 40 otroki sta dve uri tedensko odmerjeni za pouk
v slovenskem jeziku, v okviru vrtca pa je tudi otroški
pevski zborček. Lani je slovenski otroški vrtec v Celovcu
obeležil 10-letnico delovanj in ob tej priložnosti navezal
stike s celjsko VVO Anice Černejeve. Kaže, da so se sedaj
vezi stkale še trdneje in da bo sodelovanje med vrtci Anice
Černejeve in vrtcem v Celovcu stalno in poglobljeno. Ob
fetrtkovem obisku sta si po ogledu posameznih enot obe
delegaciji celovška in celjska, izmenjali izkušroe, po kraj-
am nastopu cicibanov v vrtcu na Ljubljanski cesti pa je
voditeljica vrtca Celovcu in lastnica umetniške galerije
v tem kraju, gospa Marija Šikoronja, predala spominsko
darilo, delo ki je nastalo v slovenskem vrtcu v Celocu na
Avstrijskem Koroškem.
M. AGREŽ
Žalski kulturni dom je lahko poln
če kdaj, potem je žalski kulturni dom nabito poln vsaj
enkrat na leto. Takrat ko se staršem predstavijo malčki, ki
končujejo malo šolo. Tako je bilo tudi prejšnji četrtek, ko so
se s krajšimi nastopi predstavih otroci iz vseh vzgojnovar-
stvenih oddelkov žalske občine in staršem pokazah, kaj vse
so se naučili pred vstopom v osnovno šolo. Ni treba posebej
poudarjati, da so navdušili s svojimi prisrčnimi nastopi.
Hkrati s tem pa so proslavili tudi 25-letnico organizirane
vzgojno varstvene dejavnosti v občini Žalec. Ob tej priložno-
sti so pripravili tudi razstavo o življenju in delu vrtcev
v vseh teh letih, ki je bila v avli kulturnega doma.
JANEZ VEDENIK
Pes se na ogled postavi
Ljubitelji štirinožcev^bodo na svoj račun prišli v nedeljo,
ko bo športna dvorana ŠRC Golovec oživela. Celjsko kinolo-
ško društvo namreč pripravlja zvezno razstavo psov, kjer bo
na oled kar nek^j več kot 400 psov iz 70 pasem. Razstava bo
odprta od 8. do 15. ure.
Zavarovalnica Triglav v Savinjskem gaju
Zavarovalnica Triglav se lahko
^hvali, da počasi, a vztrajno izbolj-
likvidacijo škod. To je med dru-
dejal v soboto na srečanju delav-
te zavarovalnice v mozirskem
®^>njskem gaju njen predsednik po-
»'ovodnega odbora Stjepan Šaubert.
Igplavci Triglava se namreč dvakrat
mo srečko na športno rekreacijskih
ll^editvah po vsej Jugoslaviji. Na-
SDn	j®' se med sabo bolje
v^^ajo ter izmenjego izkušnje ob
^odnevnem delu.
jj^^yepan Šaubert je dejal, da je hitro
I^Pošteno likvidiranje škod še kako
fg^^J^bno za bodočnost zavarovalni-
kajti ljudje moržgo zavarovalnici
^.^Pati. S tem je povezano tudi p^rido-
ijjj^^je novih zavarovancev. Ce je
in *!^.pomenil čas denar, potem to po-
Hon danes, ko inflacija nebrzda-
l^Jarašča. Višja kot je inflacija, bolj je
hiteti z izplačevanjem škode.«
v^zplatujenio škode že itak iz raz-
j^^notenih premij, če pa škodne spi-
nepotrebnem valjamo po preda-
■^or Pot®"^ jasno, da rezultat ne
^Sek dober,« je dejal Šaubert.
Ca iT^l^or pa mora postati zavarovalni-
Uj sodobna in se bo morala tudi
bj ''^no obnašati. Usmeriti se bo tre-
^Va naloge, ki obsegajo širjenje
Vjj^^valne ponudbe, večanje zavaro-
podjetja, racionalizacijo de-
^faž postopkov in ne nazadnje izo-
^krf^^^^®" ^l^oda, da še ni sprejet nov
^ o zavarovalništvu. Kot vse kaže.
bo šele prihodnje leto. Takrat bodo
razmere za to dejavnost prav gotovo
ugodnejše, kot so sed£y.
Na srečanju v Mozirju so pripravili
tudi lep kulturni program, v katerem
sta sodelovala slovenski dramski igra-
lec Bogomir Veras in citrar Karli Gra-
dišnik, predstavili pa so se tudi mozir-
ski organizatorji pusta. V rekreativnih
igrah pa so se letos najbolj odrezali
organizatorji, delavci območne zavaro-
valne skupnosti iz Celja.
JANEZ VEDENIK
Več kot 1000 delavcev zavarovalne skupnosti Triglav je v soboto prišlo
v Mozirje, kjer so se najbolj zabavali v družabno športnih igrah. Največ
uspeha pri tem so imeli Celjani.
Foto: EDI MASNEC
VIlasija so pretepli
Po uradnih virih se razmere umirj^o, vendar sovražnik
še ne miruje, kar se kaže v razširjanju pamfletov, pisanju
sovražnih gesel po zidovih in cestiščih, v torek so se
v Podujevu spet slišali streli, en demonstrant je bil mrtev.
Torej ni še znakov, da bi se doslej omiljenim posebnim
ukrepom pridružil tudi ukaz predsedstva SFRJ (kot
vrhovnega poveljnika), da se okrepljene enote JLA uma-
knejo iz pokrajine.
Pač pa po kapljicah curljajo v javnost obvestila o tem,
kako ravnajo z Azemom Vllasyem, ki je že tri mesece
v priporu, in z njegovimi rojaki, - uradno jih je bilo 237,
zdaj jih je menda še okrog 50 - ki so jih osamili »na
ozemlju republike Srbije«.
Javni tožilec v Titovi Mitrovici Spasoje Zemfirovič je
doslej v primeru Vllasi zaslišal že okoli 50 prič, napisali so
že okoli 1.000 tipkanih strani zapisnikov, vendar do njih
Vllasijevi odvetniki, med njimi sta tudi Drago Demšar iz
Ljubljane in Hasan Hoti iz Prištine, ne morejo priti. Prei-
skovalni sodnik, ki raziskuje Vllasijev primer, nima teh-
nične možnosti, da bi zapisnike fotokopiral in jih dal - kot
nalaga zakon - odvetnikom v pogled. Tako se je nerazvi-
tost Kosova - tudi tehniška zaostalost - zdaj obrnila celo
proti Azemu Vllasiju oziroma njegovim odvetnikom. Do
jeseni, ko naj bi končali primer Vllasi (ga spustili ali pa
postavili pred sodišče zaradi »kontrarevolucionarnega
ogrožanja družbene ureditve«, za kar je zagrožena kazen
od najmary 10 let zapora do smrtne kazni), bodo kosovski
organi le morali toliko posodobiti poslovanje, da bodo
imeli vsaj - razmnoževalni stroj...
Sicer pa živi Azem Vllasi še zmeraj v nekem drugem
svetu, saj ne sme dobivati časopisov, nima ne radia ne TV,
z odvetniki se lahko pogovarja samo o svojem primeru,
dovoljena pa ima dva oljiska družine na mesec.
Slabše kot Azemu Vllasiju se je godilo njegovemu 31-
letnemu nečaku Agimu, vozniku centra za socialno delo
v Kosovski Kamenici. Tega so osamili, ne da bi njegova
družina vedela, kje je, ali je sploh še živ. V Leskovcu in
Beogradu je odsedel v osamitvi od 29. marca do 15. maja,
ko je Jusuf Karakushi, pokrajinski sekretar za notranje
zadeve, izdal ukaz, da ga lahko izpustijo.
Če je res le drobec tega, kar pripoveduje Agim Vllasi (v
zaporu v Leskovcu so ga pretepli, kot vse druge, ki so jih
osamili; ravnali so z njimi nečloveško; deset dni nihče ni
vedel, kje so ljudje, ki so kar izginili) o ravnariju policajev
- ali ryegov brat Selim, ki še zdaj sedi v Šabcu, ker se pač
piše Vllasi - potem se je v enem delu Jugoslavije povrnilo
mračno obdobje petdesetih let; kaj še vse bo, če bo obve-
ljala obljuba - da se »Srbija ne bo ustavila, ampak bo šla še
naprej« tudi na tem področju, si rajši ne upamo pomisliti.
Po vsem tem je bilo za Agima VIlasija, ko so ga nehali
osamljevati, še najmanjše zlo, da so ga izključili iz zveze
komunistov. Vzrok: za zapornike ni prostora v vrstah
komunistične avantgarde, še zlasti ne ob vsesplošni poli-
tični diferenciaciji na Kosovu.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
1. JUNIJ iBft.
Celjski bazen pred novo kopalno sezono
Medtem ko delavci Nivoja s koope-
ranti hitijo pri zaključnih delih obnove
celjskega kopališča ob Ljubljanski ce-
sti, se delavci plavalnega kluba Klima
Neptun temeljito pripravljajo rik novo
sezono. Tako so pripravili bogat pro-
gram dejavnosti, ki naj bi zajel vse ka-
tegorije od najmlajših do najstarejših
in jim v poletnih dneh nudil obilo zaba-
ve ne samo v bazenu, ampak tudi ob
njem.
Kako so se pripravili na novo sezono
s katero naj bi začeli prve dni šolskih
počitnic, torej v drugi polovici junija, pri-
poveduje prizadevni predsednik PK Kli-
ma Neptun Jože Jurak:
»Najbolj smo veseh, da bo bazen končno
takšen, da bo zadovoljil potrebam in nor-
mam zakona o javnih kopališčih. Določih
smo že tudi cene za kopanje in upamo, da
nismo pretiravali. Tako bo dnevna vstop-
nica za odrasle 10, za otroke do 12 let pa
5 tisoč din, popoldanska od 15. ure dalje
pa 4500. Mesečna vstopnica za odrasle bo
veljala 100, za otroke do 12 let pa 80 tisoč
din. Možno bo kupiti tudi sezonsko
vstopnico, ki bo za odrasle 200 in za otro-
ke do 12 let 150 tisoč din. Za mesečne in
letne vstopnice je potrebna fotografija
lastnika, saj vstopnica ne bo prenosljiva.
Pripravili smo tudi popuste za skupine
z več kot 20 ljudmi ter za sindikalne orga-
nizacije, kjer je minimum vstopnic za
odrasle 9, za otroke do 12 let pa 4 tisoč
din. Velike ležalne deske bodo po 5 in
male po 3 tisoč, senčniki pa 5 tisoč.«
Kako je s plavalnimi tečaji?
»Organizirali jih bomo pod strokovnim
vodstvom le v primeru, če bo najmanj 10
prijavljencev. Tečaji bodo po deset dni in
to dnevno po uro in pol za odrasle ter
petdnevni po dve uri na dan za otroke.
Otroci se bodo učiU plavati dopoldne
med 9. in 11. uro (začetni tečaj je 120,
nadaljevalni 110 tisoč din), odrasli pa po-
poldne od 18. do 20. ure (200 oz. 150 tisoč
din).«
V času počitnic pripravljate tudi različ-
ne aktivnosti, zlasti za najmlajše, ki so
sicer prepuščeni lastni iznajdljivosti?
»PK Klima Neptun bo skupaj s turi-
stično agencijo Karavan in hotelom Merx
v času letnih počitnic organiziralo razne
aktivnosti za otroke, ki bodo pod geslom
»zdravo« trajale od ponedeljka do petka
ter z^emale naučimo se plavati lepo in
pravilno, vse za otroka v času, ko so star-
ši v službi, organizacija izletov s spozna-
varyem domovine (ogledi kulturnih, turi-
stičnih in zgodovinskih znamenitosti),
kulturno zabavne prireditve ob bazenu
(noč Neptuna, ples ob vodi, igre brez me-
ja itd.), tekmovanja v vaterpolu, plavanju
ter športni dnevi ob bazenu ob demon-
straciji plavanja najboljših celjskih pla-
valcev, razgovor z njimi ter predstavitev
njihovih športnih dosežkov. Posebej bo-
mo organiziran avtobusne prevoze iz Vi-
tama, Žalca, Zreč, Slov. Konjic, Laškega
in Šmarja, vozni redi pa bodo pravočasno
in javno objavljeni. Za otroke bo prime-
ren petdnevni paket s plavalnim začet-
nim ali nadaljevalnim tečajem, telovad-
bo, tekom v naravi, sprehodi in igrami
z žogo, dnevni topli obrok hrane, celo-
dnevna vstopnica za bazen, izleti z avto-
busi in ogled znamenitosti v okolici Ce-
lja, prevozi na in iz bazena z naselij Hudi-
nja, Nova vas itd.«
Še bi lahko naštevali aktivnosti, ki jih
pripravljajo pri PK Klima Neptun in po
programu sodeč so dobro pripravljeni za
letošnjo sezono, tako da nobenemu ob
obisku celjskega kopališča ne bo dolg-
čas. Treba je samo izkoristiti ponujeno
priložnost, kar še posebej velja za otroke.
TONE VRABL
Četrto nadaljevanje
Srečno otroštvo
Na našem območju je kar nekaj naravnih zdravi,
lišč, zato smo jim v naših poročilih namenili precej
prostora. V sredo, 13. oktobra 1954 smo poročali, da
se bo
»... Okrajni ljudski odbor zavzel za to, da bosta zdra- ■
vilišči v Rogaški Slatini ter na Dobrni ostali tudi
v bodoče zdravilišči odprtega tipa. Svet za zdravstvo
LR Slovenije se namreč zavzema, da bi obe zdravilišči
služili izključno zavarovancem socialnega zavarova -
nja. Toda, glede na to, da pomenita obe zdravilišči tudi'
lep vir dohodkov, kot važni turistični in letoviščarski
postojanki, je svet za gospodarstvo predlagal, da naj se
zdravstvenemu sektorju odstopi le del kapacitet,
ostali, večji del, pa naj ostane še v naprej odprt za vse
obiskovalce. *
Ni si težko zamisliti, kakšni bi bili danes zdravilišči
v Rogaški Slatini in na Dobrni, če bi se ta nerazumna
zahteva takratnega sveta za zdravstvo uresničila...
Ampak da ne bo tale zapis zgolj kritika nekdanjih
neumnosti, se ozrimo še drugam. Denimo tja, kjer so
se pogovaijali o delu naše radijske postaje. Tako smo
istega dne, to je v sredo, 13. oktobra, poročali:
»Na današnji seji je ljudski odbor mesta Celja raz-
pravljal še o delu in poslovanju naše relejne radijske
postaje. Ljudski, odborniki so z veseljem sprejeli vest
o delovanju tega radijskega oddajnika ter se strinjali
z ustanovitvijo Zavoda s samostojnim financiranjem
Radio Celje. Odobrili so tudi predlagani proračun
izdatkov ter sprejeli sklep, da se v prihodnjem letu
v Celju zgradi 500 watni oddajnik. Prepričani smo, da
bo naš oddajnik to razumevanje ljudskih odbornikov
poplačal s kvalitetnimi oddajami in s tem pomagal
širiti obzorje našemu delovnemu človeku, hkrati pa
dal možnosti celjskim društvom n^različnejšega zna-
č^, da bodo tudi v njem našli torišče svojega dela.«
Cas je pokazal, da smo kaj kmalu začeli uresničevati
zastavljene cilje - z izjemo 500 watnega oddajnika, kije
bil zaradi mnogo premajhne moči popolnoma napačna
odločitev. Sicer pa je kljub težkim prostorskim pogo-
jem in amaterski tehnični opremljenosti radijska
postaja srečno prestala prve, najtežje mesece svojega
delovanja. Rekli bi lahko celo, da so bili ti prvi meseci
prav srečno otroštvo nove radijske postne, saj ji je
stala ob strani vrsta družbenopolitičnih dejavnikov, ki
so ji zagotavljali nemoteno delovanje. Tembolj, ker so
pri uresničevanju programskih ciljev delovali predani,
nesebični ljudje, ki so vedeU kaj hočejo in kako bodo
to dosegli.
Pohod bančnih delavcev na Celisko kočo
, t
Iz različnih smeri so na področje Svetine, kjer je za časa NOB prečila XIV. divizija in kjer je
delovala Celjska četa, prihajali udeleženci partizanskega pohoda delavcev Ljubljanskih bank in
Narodne banke Slovenije. Več kot tisoč se jih je zbralo na zaključni slovesnosti na Celjski koči,
kjer so pripravili tudi kulturni program in družabno srečar\je. Gostitelj bančnih delavcev je bila
tokrat splošna banka Celje, ki je ob koncu predala pohodno zastavo gostitelju naslednjega
srečanja v Murski Soboti.	Ej)! mASNEC
45 starostnikov
v Brezi nad
Laškim
Minulo nedeljo se je mlado
in staro zbralo v šoli, kjer so
šolaiji, domači pevci in igralci
pripravili prisrčno prireditev
za starejše občane. Takšnih, ki
so si na pleča naložiU 75 in več
let, imajo v tej krajevni skup-
nosti kar 45. Vsi seveda niso
mogli priti, ker nekaterim leta
niso prizanesla.
Prireditev je pripravila orga-
nizacija Rdečega križa, ki je
v tem kraju še posebej uspeš-
na, zato so priložnost izkoristili
tudi za slovesen sprejem dese-
tih mladih članov v vrste Rde-
čega križa.
Za starostnike so v gostilni
Štorman pripravili tudi kosilo
in tile »starčki« so se ob zvokih
»Tančevih godcev« kar preveč
mladostno sukali.
Jože Pezdevšek
Eden tistih obrazov, ki se
jim v Šmaiju ni treba kaj do-
sti predstavljati, je tudi Jože
Pezdevšek. Kadar je doma,
je kmet, s^ ima v hlevu ne-
kaj živine in zemljo za obde-
lovanje. Ko je v službi, skrbi
kot hišnik za Dom kulture,
za Občinsko matično knjiž-
nico v Šmaiju in Radio
Šmaije, sicer pa je njegov
»delod^alec« Kr^evna
skupnost Šmaije pri Jelšah.
In ko Jože Pezdevšek ni ne
kmet, ne hišnik, je gobar.
Dve uri pred zasedanjem
šmarske delegatske Skupš-
čine sediva v Hramu in si že-
jo gasiva z goldingom. Da ni-
ma veliko časa, ker za
Skupščino še ni vse nared,
pove na začetku. Skrbi ga, če
bo zbor krajevnih skupnosti
sklepčen. Po dolgotr^nem
dežju je spet sonce, kmete pa
čaka obilica opra\hl, košnja
na prvem mestu. Avla Doma
kulture more biti vedno pri-
pravljena za zasedanje tako,
kot se spodobi. Vmes so li-
kovne razstave, okrogle mi-
ze, gledahške, abonm^ske
in druge predstave. V Domu
kulture je tudi Kino. Dom
mora biti pripravljen za
mnogo priložnosti in vse to
je tudi hišnikovo delo. Da je
šmarski kulturni hram po
enajstih letih še vedno raz-
meroma lepo ohranjen, je
bržčas velika zasluga Jožeta
Pezdevška. In da j^ pozimi
obiskovalcem toplo, tudi. Pa
še okolica Doma mora biti
urejena, privlačna s cvetjem
in okrasnim grmičevjem.
Redkeje pogleda na ročno
uro, ko se pogovor zasuče na
gobaijei^e, na Jožetov konji-
ček. Da je 12. m^a našel pr-
ve gobe, ^jdovke, pove in do-
da: »Malo sem jih ljudem
razkazal, potem pa je nastala
krasna gobja omaka. Goba-
rim odkar hodim in leta 1961
sem si samo z gobami kupil
22 arov vinograda.« In, seve-
da, ne pozabi še povedati, da
se je njegova goba »dvonad-
stropnica« kot pravo čudo
narave lani znašla na maUh
ekranih v programu Televi-
zije Ljubljana... »Plačam!«
zakUče, ko spet pogleda na
uro in že hiti proti Domu
kulture.
MARJELA AGREŽ
Mladi raziskovalci v Muzeju
revolucije Celle
Letos poteka predstavitev
raziskovalnih nalog, ki so jih
izdelali učenci in dijaki v okvi-
ru gibanja Mladi za napredek
Celja, tudi v delovnih organi-
zacijah. Pobudnik te akcije,
katere namen je predstaviti de-
lo mladih raziskovalcev celjski
strokovni javnosti, je bila ob-
činska konferenca ZSMS
V Muzeju revolucije Celje s
pripravili predstavitev razisico
valnih nalog z zgodovinsko te
matiko.
V torek, 23. maja so se pred
stavili osnovnošolci: zgodovin
ski krožek OŠ Franjo VrunI
s temo 30 let naše šole (ment<(
Jana Draksler), likovno-drui
boslovni krožek OŠ Fran Roj
z nalogo Celjani, ste ponosni
na staro mestno jedro (mentof'
ja Franc Purg in Branka Čtf
nezel), zgodovinski krožek O
I. celjske čete s temo Celje"
prelomu (mentor Alojz M^
da) in zgodovinski krožek O
Ivan Kovačič-Efenka z rai
skovalno nalogo Kaj vse sK*
vajo naša podstrešja (men«
Bojan Himmelreich).
V petek pa so rezultate s^
jega dela predstavile dijaki«
Srednje družboslovne šole. j
so v dveh nalogah osvet«
zgodovino celjske gimna^
Mateja Jazbec in Selena ^
uter sta pisali nalogo N»
gimnazija ob 180-letnici uS*
novitve Gimnazije Celje (i^^
torica Majda Omahen-Zla*
las). Dina Dobovičnik,
Milač in Miijana Šajinovii «
so pripravile nalogo z nasj
vom Pohtično dogajanje j
gimnaziji 1860-1918 (ment«
Anton Šepetavc in Ja'^
1\^RIJA POČIVAVŠ^
V torek so na osnovni šoli •
celjske čete predstavili
raziskovalne naloge učenc^
osnovnih šol v okviru akci>
Mladi za napredek Celja. S»
delovalo je 117 učencev, kijj
s pomočjo 24 mentorjev p(i
kazali svoje naloge iz tehniW
računalništva, naravoslovi
in družboslovja. Zakljui^
prireditev akcije bo 8. juntf
na Tehniški srednji šoli, i
bodo tudi podelili nagrad
najboljšim mladim razisM
valcem.
Motivi Cella v glavah In prstih osnovnošolcev
Obnovljena pročelja starega
celjskega mestnega jedra na-
ravnost kličejo po upodablja-
nju, temu klicu pa so se minuli
četrtek, na sam dan mladosti,
odzvali celjski osnovnošolci.
Razkropljeni po skupinah in
posamično, so se v toplem
majskem dopoldnevu pred^a-
li umetnosti in med njimi je
bilo mogoče najti nekaj pravih
bodočih likovnih umetnikov.
Za ta dogodek so spet poskr-
beli v Pionirskem domu Cvet-
ke Jerinove v Celju, ko so, to-
krat že osmič zapovrstjo, orga-
nizirali slikarsko kolonijo z na-
slovom »Motivi Celja«. V Do-
mu seje zjutraj zbralo okoli 30
osnovnošolcev iz šol v celjski
občini, ki so radi prisluhniU
besedam, anekdotam in napot-
kom hkovnega pedagoga
Franca Purga, potem pa s^d-
šli na »teren«. Vsakdo si P iz-
bral svoj motiv za slikanje
z voščenkami: spomenik, zani-
mivo stavbo, skupino hiš,
cerkvene det^le in podobno.
Nekajumo bivanje in delo
v celjskem mestnem osrčju so
otroci in njihovi mentorji izko-
ristili še za obisk in ogled ate-
ljeja znanega umetnika Viktor-
ja Povšeta. Dopoldne nastale
risbe so učenci popoldne pri-
nesli v Pionirski dom, mentor-
ji pa so dela nato ovrednotili in
opravili izbor za razstavo, ki bo
v času turističnega tedna v Ce-
lju, v Muzeju revolucije, od 12.
do 19. junija.
M. AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Ifodo vozijo tudi na hrvaško stran Sotlo
fežko bi našli kraj, kjer
^fd aktivnejšimi društvi
?e bi bili Prav člani gasil-
kih društev. Se več, so kra-
lj iger so prav gasilska dru-
Ifva s svojo dejavnostjo sr-
!f kraja in vseh dogajanj, ki
lo za kraj potrebna. Nekaj
Jodobnega bi lahko trdili
indi za gasilsko društvo
Bistrici ob Sotli, ki ima
častitljivo letnico ustanovi-
tve 1896, kot pove predsed-
-ili Vinko Cvetanovič, ki je
humanemu »poslu«
j^pisan že dobrih dvain-
dvajset let.
Trenutno im^o bistriški
gasilci največ dela z gradnjo
garaže pri gasilskem domu.
plošče so že vhli, postavili
bodo streho, potem pa z deli
prekinili iz enostavnega raz-
loga, ker jim je za nadaljnja
dela zmanjkalo denaija, »Po-
novno bomo začeU z zbira-
njem in končali prihodnje le-
to,« pripoveduje Vinko in še
pove, da bodo primankljaj
pokrili tako kot vedno kr^a-
ni s prostovoljnimi prispevki
in delom, sami gasilci s pro-
stovoljnimi urami, nek^
cvenka pa je obljubila tudi
občinska civilna zaščita.
V bistriškem društvu imsOo
trenutno okoli sto članov, pri
tem pa je n^bolj razveselji-
vo, da je kar polovica pionir-
jev. To pa je tudi razumljivo,
saj s kr^evno osnovno šolo
sodelujejo že štirinajst let in
im^o na njej celo društvo
Mladi gasilec, kar se v mno-
gih kr^ih ni posrečilo usta-
noviti. Del^o tako dobro, da
so se lahko na nedeljskem
občinskem tekmovanju (27.
m^a) predstavili s kar peti-
mi pionirskimi desetinami,
kar je za društva redkost.
Krožek Mladi gasilec im^o
vsak petek, seveda pa ne mi-
ne dan, da se mladi ne bi
vrteh okoli gasilskega doma.
Prav v Bistrici ob Sotli so
opravih tudi zadnji tečaj za
izprašane gasilce celotne
šmarske občine, petnjgst ga-
silcev pa je opravilo tudi iz-
pit za gasilca 1. stopnje. Tako
kot vsa društva imjgo tudi
sami težave, pa ne samo s po-
manjkanjem denaija za do-
končanje garaže, kjer bo na
vrhu še klubska soba.
»Smo društvo A kategorije
pa nimamo motorne brizgal-
ne! Nujno jo za naš teren po-
trebujemo in jo bomo morali
tudi dobiti. Težave so s pre-
vozi pitne vode, kar je delo
komunalcev, ti pa nam še
pokvaijenega hidranta noče-
jo plačati, ker pravico, da ni-
m^o denaija. Kje pa ga n^
vzamemo mi?«
Vodo peljejo vsakemu, tu-
di kakšnemu kmetu, do ko-
der s cisterno ne morejo.
»Potegnemo 400 metrov
cevi in kmet dobi vodo, saj jo
mora imeti. Vozimo jo tudi
trem, štirim kmetom na hr-
vaški strani, vendar cisterno
tam prej napolnemo.«
Mnoga gasilska društva
tarn^o, da nim£uo ženskega
kadra, v bistriškem društvu
je drugače.
»Posebej prizadevne so pi-
onirke in 2. in 3. junija bomo
nastopili na republiškem pr-
venstvu v Metliki. Žal pa za
nastop nimamo primernih
oblačil. Občinska zveza je
nek£y obljubila, vendar, če
oblek ne bo si jih bomo pač
morali sposoditi. Šli pa
bomo!«
TONE VRABL
Da je malo požarov, gre
jabvala preventivnim akci-
jam zlasti v sušnem obdob-
u, saj je tam veliko gozda,
lačeii pa bodo tudi z akcijo
gasilskih aparatov v vsako
hiio, kjer doslej žal niso na-
redili dovolj.
Taborniški mnogoboj
Več kot sto tabornikov vseh kategorij se je konec minu-
lega tedna zbralo pri jami Pekel, lyer je odred Bistra Savinja
iz Šempetra pripravil taborniški mnogoboj občine Žalec.
Pomerih so se v številnih taborniških veščinah. Pri starejših
čebelicah je zmagal odred L Savinjske čete iz Petrovč, pri
mlajših čebelicah odred Temni rovi iz Griž, pri starejših
medvedkah odred Zelenega zlata izpod Dobrovelj iz Bra-
slovč ter pri mlajših tabornikih odred Bistra Savinja iz
Šempetra. Na sliki Odred Bistre Savinje iz Šempetra pri
postavljanju šotora.	.p TAVČAR
Vedno si pomagajo
K strmcu te čtanstvo ¥ RK množično
Krajevna organizacija
Rdečega križa v Strmcu so-
di med najbolj delavne
v celjski občini in ne nazad-
nje je to najbolj množična
organizacija v tej krajevni
»upnosti.
Po besedah njene predsed-
nice (ki ima nemalo zaslug za
požrtvovalno delo) Ka-
Jce Pešak in dolgoletne od-
wmice Anice Božnik iz
^cke, jih k takemu delu sili-
jo razmere, ki v tem koncu
^ejjske občine niso rožnate,
^cialne potrebe skušjuo
flažiti člani RK. Teh je pre-
400 in še se trudijo, da bi
J« bilo več.
Le z množičnim članstvom
Obvladujejo razmere in skr-
°jJo za starejše in osamljene
krajevni skupnosti Str-
Jec je 164 ljudi starejših
70 let, od 80 do 94 let pa
f le 52. Za njih skrbijo ta-
da jih redno obiskujejo
® skrbijo za njihova oblači-
" 'n obutev.
y ^od^alske akcije so
dvakrat letno, kr-
.^^alci pa so oproščeni
J^.icipacije. Zelo dobro
razvito tudi sosedsko
za kar poskrbe pred-
mladi člani RK. Ti so
, ludi potrudiU, daje zadiha
RK Sohdamost v de-
1989 v vsej celjski ob-
v^ n^bolj uspela prav
SgT^evni skupnosti Strmec.
2br 1°	so ob tej priUki
(1q 9 tisoč dinaijev, kar je
n^več zbranega de-
na šoli.
Itj^^i RK v Strmcu in Soc-
Ijj^be tudi za varstvo oko-
tfn,?^ tesno sodelujejo s pa-
i^Jažno službo. Le tako
točen pregled nad
"o (!k- ^ krajani, ki jih red-
y Obiskujejo v bolnišnici ali
^ovance v domovih.
Uspešno deluje tudi posta-
ja Rdečega križa, kije odprta
enkrat tedensko in nudi po-
leg me^enja krvnega priti-
ska tudi brezplačne nasvete.
V okviru kr^evnega praz-
nika pripravi krajevna orga-
nizacija RK skup^ s svetom
za socialo tudi jubilejna sre-
čanja starejših krajanov, to-
krat bo deseto po vrsti. Sicer
pa je zgledno tudi sodelova-
nje z gasilskim društvom, ki
z brezplačnimi prevozi po-
maga velikokrat reševati
brezupno socialno stisko, ki
jo je v krcOevni skupnosti
Strmec vedno več.
ZDENKA STOP AR
S sobotne udarniške akcije pri urejevanju bankin.
Urejao novo cesto
Stuaence-Vrtie -2 km asfalta
že dalj časa so si prebival-
ci zaselka Vrhe v KS Ponik-
va v žalski občini želeli, da bi
dobili asfaltirano cesto. Lan-
skega decembra so se odloči-
h in pričeU z akcijo. Predsed-
nik režijskega odbora Sreč-
ko Lednik pove, da so n^-
večja dela potekala od sredi-
ne marca pa do prejšnjega
tedna, ko so dobili že več kot
2 km asfaltirane ceste. Vsako
gospodinjstvo je prispevalo
po 3 milijone dinaijev in
opravilo po 120 udarniških
ur.
Otvoritev ceste bodo imeli
17, junija. Za finančno plat je
skrbel Dušan Roš, kije dejal,
da je danes cesta vredna
okoli 1,3 milijarde dinaijev.
Pri izgradnji so pomagale
nekatere delovne organizaci-
je, predvsem Cestno podjet-
je Celje, TOZD asfalt-kam-
nolom Velika Pirešica, SIS
za komunalo in ceste občine
Žalec, Gorenje iz T, Velei^a,
Juteks iz Žalca, obrtniki in
drugi.
Sobotne akcije pri ureja-
nju bankin seje udeležilo ka-
kih dvajset kržuanov, ki so
bili presrečni, da so dobili
asfaltirano cesto,
TONE TAVČAR
75 iet
gasilcev
v Drešinji vasi
Med gasilskimi društvi,
ki bodo letos na celjskem
območju slavila pomemb-
nejši jubilej, je prav gotovo
gasilsko društvo v Drešinji
vasi v žalski občini, kjer
pripravljajo dvodnevni
spored za soboto in nedeljo,
3. in 4. junija.
Tako bodo v soboto ob pol
osmih zvečer slovesno izro-
čili namenu obnovljeno kri-
žišče ob prehodu iz vasi na
magistralno cesto (med dru-
gim so ga uredili tudi z varo-
valnima ogrsoama) ter ob-
novljeno kužno znamenje,
ob 20, uri pa se bo v prosto-
rih gasilskega doma začela
slovesna seja društva, ki sla-
vi 75 let obstoja. Poleg tradi-
cionalnega dnevnega reda
bodo podelili tudi več priz-
nal^ n^zaslužnejšim članom
in tistim, ki društvu pomaga-
jo na drugačen način. Osred-
nja slovesnost bo v nedeljo,
začela pa se bo ob 15. uri
s koncertom godbe na piha-
la. Pol ure kasneje bo velika
gasilska v£ga, ob 16. uri pa
parada članov nsgrazhčnej-
ših gasilskih društev žalske
in sosednjih občin ter pobra-
tenega gasilskega društva
Gregurovac iz SR Hrvaške.
Ob 16.30 bodo drešinjski ga-
silci dobili novo orodno vozi-
lo, vse skupaj pa bodo kon-
čaU z veselim delom, kjer bo
igral ansambel Banovšek.
T, VRABL
Gis revido!
Tako so si rekli nasvi-
denje pioniiji esperanti-
sti, člani osnovnošolskih
krožkov, ki so se udeležiU
vsakoletnega srečanja
v tednu mladosti, ki je bi-
lo v Štorah. Mladi espe-
rantisti iz Maribora, Gor-
njega grada. Rogaške Sla-
tine, Ljubljane, Kopra,
Celja in Štor so se po
skupnem programu
v esperantskem jeziku
seznanili tudi z razvojem
železarne in delom žele-
zaijev in se pomerili v ša-
ljivih športnih igrah,
■ S.Š,
Prebujanje Golica
Grad Golič v neposredni
bližini Slovenskih Konjic je
po sprejetem zazidalnem na-
črtu proglašen za obrtno co-
no, Prav v tem času strokov-
njaki ocenjujejo obstoječa
zemljišča in pripad^oče ob-
jekte, ki so last Kmetijske za-
druge Slovenske Konjice.
Pred obnovo, ki bržčas še ni
tako bUzu, bo potrebno po-
skrbeti tudi za novo streho
poslednjim graščakom gra-
du GoUč, To so v resnici sta-
novalci z gohmi žepi, in ko
bodo v občini poskrbeh za-
nje, bo mogoče kompleks
Goliča komunalno urediti.
Nekoč razkošni grad GoUč
z lepo urejeno okolico in par-
ki že dolgo vrsto let propada
in predstavlja črno točko
Slovenskim Konjicam oziro-
ma krajevni skupnosti Tepa-
nje, kamor sodi. Njegova
usoda je bila dolgo negotova.
Dejstvo pa je, da bo moral
obnovljeni grad živeti in di-
hati z ljudmi, sicer bo znova
propadal. To menijo tudi
strokovnjaki za kulturo in
naravno dediščino, ki se zav-
zemsgo, da je potrebno ob-
jektu vrniti nekdanji bhšč in
sij^j - in življenje,
S kakšno obr^o vse bo čez
leta zaživel zd^ goli Golič, še
ni mogoče dokončno napo-
vedati, To je namreč odvisno
od interesentov in kupcev
obrtnih delavnic. Gotovo pa
je, da bodo pri Gohču urediU
parkirišča za parkiranje tež-
kih tovornjakov in vozil, ki
vozijo delovnim organizaci-
jam material, pa potem ni-
majo kje »prenočiti«. Nov
obrtni center bo potrebno
graditi etapno predvsem za-
radi veUkih stroškov adapta-
cije, V občini pravijo, da se
bo naložba obrestovala pred-
vsem z dveh vidikov: grad
Golič bodo rešili dokončne-
ga propada, z obrtno cono pa
bodo pridobili nova delovna
mesta.
MATEJA PODJED
Srečanje za
krvodajalce In
starejše krajane
Prvo srečanje krvodajal-
cev iz Loke pri Žusmu, bodo
združili s srečanjem nad 60
let starih krajanov, ki jih je
v krajevni skupnosti nad
130.
Od 47 krvod^alcev v kra-
jevni skupnosti so nekateri
darovali kri nad sedemdeset-
krat, nad tridesetkrat, neka-
teri začetniki pa šele enkrat
ali dvakrat. Na srečanju, ki
bo prihodnjo soboto, 3. juni-
ja, bodo krvod^alcem pode-
Uli priznaiya in jih skupaj
s starejšimi kr^ani tudi po-
gostili.	Bj
Dan mladosti - drugače
Na Sredr^i pedagoški šoh v Celju so ob dnevu mladosti prire-
diU srečanje Srednjih pedagoških šol Slovenije, ki so se ga
udeležile Srednja šola pedagoške in kultume usmeritve Mari-
bor, Srednja pedagoška in Srednja vzgojiteljska šola iz Ljub-
ljane. N^boljši predstavniki so se pomerih v športnih igrah in
igranju šaha, medtem ko so njihovi mentoiji in ravnatelji spre-
govorili o prenovi vzgojnoizobraževalnega sistema, o zaključnih
izpitih in maturi ter izpostavili problem financiranja učiteljev, ki
na šolah vodijo razne interesne dejavnosti. Pri tem so ugotovili,
da še vedno večina pedagogov vodi krožke prostovoljno, ker
izobraževalna skupnost ne daje sredstev v te namene. Tako
morajo šole iskati denarno pomoč pri telesnokulturnih organi-
zacijah ali pa v raznih podjetjih.
Tudi učenci so skupaj z mentoiji mladinske organizacije raz-
pravljah o motivaciji za šolsko in izvenšolsko delo mladih ter
o njihovi prisotnosti pri pouku.	SANDRA KOJNIK
Igre brez meja v Rimskih Toplicah
Za uvod v kopalno sezono v Rimskih Toplicah, zaradi vre-
mena se je začela pozneje kot prejšnja leta, je Sekcija za »nena-
vadne« športe pri TVD Partizan Rimske Tophce, skupaj s TD,
pripravila zanimivo zabavno-rekreacijsko prireditev: Igre brez
meja, z naslovom Majske igre. Nastopile so tri osemčlanske
ekipe iz Radeč in Rimskih Tophc. Zmagah so gostje iz Radeč in
s tem osvojih prehodni pokal Noskih iger. Prireditev, ki je bila
letos prvič, si je ogledalo veUko število kopalcev in ostalih
gledalcev, organizatorji pa so prepričani, da bodo Majske igre
postale tradicionalna prireditev na začetku kopalne sezone.
VZ
8. STRAN - NOVI TEDNIK
1. JUNIJ iBft.
S sapico mineva sezona
Po uspeli premieri ansambel SLG v goste
Celjski ansambel je v petek z uspe-
hom uprizoril komedijo v štirih deja-
njih, Ornifle ali sapica, v režiji Mira-
na Herzoga. Zadnjo premiero v tej
sezoni je občinstvo sprejelo z aplav-
zom in naklonjenostjo. To pa je tudi
največje potrdilo ansamblu za konec
sezone, saj so Ornifla, kljub pozni
premieri doslej obakrat odigrali pred
polno dvorano.
Komedijo je napisal Jean Anouilh in
Ornifla ovekovečil kot izredno vitalne-
ga, duhovitega, zgovornega zapeljivca,
ki pozna življenje in zlasti dobro ve,
kako minljiva, trenutna je ljubezen.
Zato izkorišča vse trenutke in užitke
življenja.
Režiser Miran Herzog pripisuje
uspeh predstave zrelosti celjskega an-
sambla, okrepljenega z gosti in sode-
lavci in dodaja, da je imel v tej sezoni
maloštevilni celjski ansambel za seboj
že nekaj zahtevnih gledaliških projek-
tov, in da mu je piko na »i« dodal še
Ornifle. »Pri Orniflu ne gre za globlje
premišljevanje ali celo filozofiranje.
temveč za lahkotno in temperamentno
uživanje življenja. Le včasih se razkri-
vajo tudi drugačni elementi: otožnost,
ljubosumje in ujetost v svojo vlogo
don Juana«, razčlenjuje predstavo Mi-
ran Herzog. V naslovni vlogi se pred-
stavlja Borut Alujevič, ob njem pa:
Zvone Agrež, Miro Podjed, Jana Šmid,
Anica Kumer, Mija Mencej, kot gostja
Daija Reichman, Stane Potisk, Jože
Pristov, Igor Sancin, Marko Boben,
Inge Kobe in Anže Čater. Brez dvoma
je to predstava, ki bo pritegnila občin-
stvo tudi na drugih odrih, na gostova-
njih.
Potem, ko se je zagrnil zastor za zad-
njo premiero v tej sezoni, je navadno
čas za zaokrožitev dela v gledališču,
čeprav bodo vrata hrama zaprli šele 1.
julija. Pred tem bodo igrali še sapico in
odšli z Volponejem na pomoč gledališ-
ču v Kranju, ki je v stiski s svojimi
predstavami. Odigrah bodo kar 8 pred-
stav.
V nedeljo pa so gledališčniki z Ve-
ras-Andersenovo otroško predstavo
Daleč od dvorca gostovali v Šmihelu
na avstrijskem Koroškem. To je bila že
60. predstava te uspele igre. S Sloven-
sko prosvetno zvezo so se dogovorili
za še trdnejše sodelovanje.
Ob rednih predstavah in gostovanjih
pa so v gledališču že začeli z vajami za
prihodnjo sezono. V režiji Helene Kos
se del ansambla pripravlja na mladin-
sko predstavo Androkles in lev. Igralci
vadijo, na žalskem odru.
Tako je mogoče v resnici govoriti
o uspešni sezoni, pri čemer je zgovo-
ren zlasti podatek, da bodo letos odi-
grali 211 predstav, ali 8 več kot lani, od
tega 68 na gostovanjih, čemur je bil
kos komaj 18-članski ansambel, občas-
no okrepljen z gosti. V gledališču pa,
čeprav na koncu sezone že močno
utrujeni, z veseljem ugotavlj^o, da
število gledalcev iz leta v leto narašča.
Letos si bo celjske predstave ogledalo
okoU 40.000 ljudi, ah 3000 več kot lani
in še 5000 več na gostovanjih.
Trud so nekaterim igralcem v tej se-
zoni poplačale tudi nagrade ali prizna-
nja. Spomnimo se, daje Janez Bermež
dobil Severjevo nagrado, Mija Mencej
je bila nagrajenka Kulturne skupnosti
Celje za kulturni praznik, ansambel pa
je na začetku sezone dobil tudi Šlan-
drovo nagrado mesta Celja.
MATEJA PODJED
Repubiišica priznanja amatersicim
gledališčniicom na Celjsicem
Ob zaključku letošnjega repu-
bliškega, že 32. po vrsti, sreča-
nja gledaliških skupin Sloveni-
je, ki je bilo v Grosupljem od 18.
pa do 20. maja, je Združenje gle-
daliških in lutkovnih skupin
Slovenije, pri Zvezi kulturnih
organizacij Slovenije podelilo
nekaterim posameznikom in
skupinam republiška priznanja
za dolgoletno ustvarjalno delo
in posamezne ustvarjalne do-
sežke.
Priznanja so poimenovana po
prvem slovenskem dramatiku
Antonu Tomažu Linhartu, preje-
h pa so jih tudi nekateri posa-
mezniki in skupine s Celjskega.
ZLATE LINHARTOVE ZNAČ-
KE za posamezne vidnejše
ustvarjalne dosežke so prejeli:
DARINKA IVAČIČ za izvirno
glasbo v otroški igri Marjana Be-
lina: »Lisica tatica in Mojca Po-
krajculja«, v izvedbi Pionirske
gledališke skupine Osnovne šole
»Boris Vinter« Zreče, ki deluje
pri DPD »Svoboda« Zreče, v re-
žiji Zdravka Ivačiča, SREČKO
CENTRIH za kreacijo vloge kra-
lja Malhusa v farsi Ervina Fritza:
»Kralj Malhus« v režiji Štefana
Zvižeja in izvedbi KUD »Zarja«
TrnovUe Celje, JOŽE ROBm,
in JOŽE KRAJNC za obliko^^
nje vloge v komediji Petra Ti»J
nija: »Najbolj nori dan« Gled^
ča pod kozolcem iz Šmartnp^
ob Paki in v režiji Petra Milita^
va ter SLAVICA PEČNIK ^
žysko in mentorsko delo s nj
nirsko gledališko skupino Gle^
hšča pod kozolcem iz Šmartiw
ob Paki v mladinski predst^^
Thorbjom Egnerja: »RazbojujL
iz Kardemomme.	■
LINHARTOVO LISTINO V
dolgoletno uspešno in ustvari^
no delo na ljubiteljskem gledak
škem področju je prejelo GLp
DALISČE POD KOZOLcS
Kulturnega društva »Bratov ^
tonje« iz Smartnega ob Paki. ^
Najvišje priznanje za dolgole,.
no uspešno delo in vidnejša
ustvarjalne dosežke LINHAfi
TOVO PLAKETO pa je pr^^
dolgoletni ljubiteljski gledalisitj
ustvarjalec in eden od stebrov
gledališke dejavnosti v trnovelj.
ski »Zarji« SREČKO CENTRI^
ki ga, tako celjsko, kot tudi diu
go občinstvo pozna po številni])
vidnih kreacijah posameznik
vlog.;
Ž.B,
Roicereta otvarja mednarodni
festival otroica v Šibeniicu
Mladi celjski plesalci Plesnega gledališča so imeli ob koncu
tedna na Tomšičevem trgu generalko pred nastopom na medna-
rodnem festivalu otroka v Šibeniku. Živopisani kostumi,
odlična scena in glasba ter razgibana koreografija so porok, da
bo plesna uspešnica navdušila številni avditorij televizijskih
gledalcev in obiskovalcev Šibenika. Ansambel bo namreč sode-
loval na otvoritvenih slovesnostih, imel pa bo še več predstav
v tem mestu otroka.
Predstava na Tomšičevem trgu je pritegnila številne gledalce
in je tudi popestrila dogaj^a ob celjskem pevskem festivalu.
Za vročično gorer^e plešočih oblik so 27 mladih plesalcev, kore-
ografinja Gordana Stefanovič, scenograf Franc Purg ter avtor
glasbe Andrej Pompe in scenariska Bina Štampe - Žmavc,
poželi veliko aplavza.
EDI MASNEC
400 pevcev
v Žalcu
Društvo upokojencev
v Žalcu je minulo soboto
pripravilo srečanje pev-
skih zborov upokojencev
celjske in zasavske regije.
Nastopilo je 15 zborov
z okrog 400 pevci. Prire-
ditev je bila v veliki dvo-
rani osnovnošolskega
centra v Žalcu pod pokro-
viteljstvom številnih de-
lovnih organizacij občine
Žalec.
T.TAVČAR
Pomladek za pihalni orkester raste
Igranje v orkestrih v glas-
benih šolah pomeni nadgrad-
njo individualnega pouka in
navajanje na skupinsko delo.
Tega se zelo dobro zavedajo
tudi v Glasbeni šoli Celje,
kjer v zadnjem času namenja-
jo temu veliko pozornost.
Prejšnji teden so se predstavi-
li vsi orkestri te šole: harmo-
nikarski, godalni in pihalni,
ki je najmlajši med njimi, saj
deluje šele tri leta.
Mladinski pihalni orkester je
na začetku letošnjega šolskega
leta prevzel Zdenko Korenjak
in tako nadaljeval delo, ki ga je
zastavil Miran Majcen. V orke-
stru vadi in igra 41 učencev in
tudi nekateri glasbeni pedago-
gi te šole, kajti igrajo skladbe,
ki so pisane za odrasle ansam-
ble in mladi ne zmorejo vsega
sami. V orkestru imajo sedaj
dobro zasedbo skoraj vseh in-
strumentov. Nekoliko slabše
je le s trobentami, vendar pod-
mladek raste in k^ kmalu bo
tudi tu boljše. Bojijo pa se te-
žav pri tolkalih, kajti, ko bodo
ti mladi glasbeniki odšli, ali
študirat ali na služenje voja-
škega roka, bo nastala prazni-
na, ker ravno na tolkalih ni
mladih godbenikov.
V orkestru igrajo vso glasbo.
ki je napisana za tovrstne »
sedbe, od koračnic, priredb n>
rodnih pesmi, polk in valčkov,
do zahtevnih skladb Čajl<o»
skega in drugih skladateljev
Precej težav imajo z glasbene
literaturo, kije na šoli primanf
kuje, zato si jo izposojajo pr
drugih orkestrih.
Številni nastopi mladihske
ga pihalnega orkestra Glasbe
ne šole Ce^e kažejo, da v n»
šem mestu raste mladi roi
godbenikov, ki ga bo trebi
usmeriti v to glasbo tudi pc^
tem, ko bodo končali šolanja
na tej ustanovi.
F. P., foto: E^
Gledališka
karavana
Cankarjevega
doma v Celju
Preteklo nedeljo je nekaj
več kot 100 udeležencev gle-
dališke karavane iz Cankarje-
vega doma obiskalo Celje, da
se seznanijo z delom kultur-
nega utripa našega mesta.
Gledališka karavana je kul-
turna akcija, s katero program-
sko vodstvo Canka^evega do-
ma obiskuje vidnejše gledaU-
ške dogodke amaterskih odrov
po Sloveniji. Za zaključek le-
tošnje gledališke sezone so si
ponovno izbrah obisk pri čla-
nih Kulturno umetniškega
društva »Zarja« Tmovlje Celje
in ogled njihove letošnje
uspešnice, farse Ervina Fritza:
»KRALJ MALHUS«, v režiji
Štefana Žvižeja.
Zarjani so se ponovno poka-
zali kot dobri organizatorji, iz-
vedena predstava pa je vse
udeležence karavane ter še ne-
kaj ostalega občinstva iz Celja
ponovno navdušila.
Pred ogledom predstave so
si pod strokovnim vodstvom
prof. Anke Aškerčeve ogledali
prenovo starega mestnega je-
dra v Celju, na Tomšičevem tr-
gu jim je zapel Mešani pevski
zbor Cinkarne, pod vodstvom
prof Franca Klinarja, obiskaU
pa so tudi Stari grad.
Ž.B.
Pasljon v laškem župnišču
Obokano dvorišče starega
župnijskega dvorca v La-
škem naravnost kliče po
ustrezni oživitvi. To prilož-
nost je s pridom izkoristila
laška veroučna mladina, ko
je prostor izkoristila za upri-
zoritev pasijona - igre o Kri-
stusovih zadnjih dnevih in
trpljenju.
Ta prikaz, ki se kot živa
slikanica vrsti v osmih prizo-
rih, ni samo ponovitev pred
štirimi leti že uprizorjene
verske igre - je hkrati obno-
vitveni poizkus dela, ki je
nedvomno bil nsustarejši gle-
dališki dogodek na Sloven-
skem, sočasno z uprizoritva-
mi po vsej Evropi.
Gledališka skupina je tudi
tokrat za uvod uporabila be-
sedilo škoQeloškega pasijo-
na (iz leta 1721) in gledalcem
približala govorico tega od-
maklega časa.
Ker je pasijon, ki se je od-
vijal v obliki procesije iz La-
škega do Marijagradca pri-
bližno v istem času kot zna-
meniti škoQeloški in koroški
pasijoni, ima uprizoritev tu-
di to razsežnost ohranjar\ja
kulturne dediščine. Skupina
bo to nabožno gledališko de-
lo uprizarjala vse sobote in
nedelje v juniju.
Dogodek sam pa hkrati po
svoje prigarya k dokončni
ureditvi častitljivo stare žup-
nijske stavbe, ki bi s svojim
atrijem in obisku namenjeni-
mi prostori lahko služila tudi
kulturnemu delovanju in
kulturnemu turizmu ustrez-
ne zvrsti.
JK
Tequila Sunrise je ime cock-
taila, mešanice različnih pijač
in tequile v močno alkoholno
zmes, ki te lahko položi - pri-
devnik »sunrise« je iz tega
aspekta nerazumljiv, tako kot
je običajno nerazumljiva opoj-
nost vseh dobro zmešanih
cocktailov. Po tej asociaciji
naslov zelo dobro povzame
vsebino filma, saj je v celoti
grajen na mešanici najrazno-
vrstnejših, velikokrat naspro-
tujočih si čustev, na ljubezni in
prevari, zvestobi in izdajstvu,
poželeryu in sovraštvu. Prefi-
ryeno prepletanje teh emocij
zapletajo nosilce dejanj v za-
pletena medsebojna razmerja,
kjer je v vsaki pristnosti sled
nejasnosti in negotovosti. Ne
ve se natančno, kdo je kdo in
kcU namerava, in ko že zvemo,
se kasneje pokaže, da je ven-
darle nekaj drugega.
Velikopoteznemu dealerju
in prekupčevalcu droge (igra
ga Mel Gibson) policija ni kos.
Pretkanost njegovega delova-
rya dojame ryegov šolski tova-
riš (igra ga Kurt Russell), sedaj
polica]. Strategijo, ki jo ube^
da bi zasačil dealerja na dei|
ne razume nihče in vzbU
sum, da to počne iz prijat«
stva. V ta boj dveh pretkan
mojstrov zvijače se nehol
vplete lepa lastnica imeni^
ga lokala (igra jo Michelle ^
iffer), ki kmalu ne ve več, alO
oba ljubita ali oba le izrablP
kot figuro, preko katere iz^
ljujeta svoj posel.	,,
Gre za odličen film režiseč
Roberta Townea, ki pristol
k problematiki krimii^'
z drogarni na popolnoma ^^
gačen način, kot je to vtei^f
v ameriški filmografiji- ,
predpostavke - ki je nemara -
točna - da dobri preprodaj^!
ne morejo biti tako neumn»'
brezčutni, kot jih običajno Pj
kazujejo, in da tudi dober P^''
caj potrebuje nekaj več pa"'^
in senzibilnosti, kot je in^^
običajno, je Towne prišel '
zanimive, ves čas napete, P^
vsem pa pretkano zgrešene ^
minalke, ki si jo bo marsil''
ogledal dvakrat.
1 JUNIJ 1989
l0i
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Hvala za takšno otvoritev
Minulo nedeljo je bil Prebold obiskan kot
ie dolgo ne. To seveda ni nič čudnega, s^ so
0 kopališču obljubljali nastop ene trenut-
najbolj priljubljenih jugoslovanskih
pevk zabavne glasbe. Jasne Zlokič z njenim
ansamblom ter modno revijo. Prišli so vsi,
jci naj bi nastopali in obiskovalci domala iz
^se celjske regije.
Tako obiskovalci kot nastopajoči so se
obrisah pod nosom, kajti na kopališču ni
l)ilo postavljenih ne miz, ne klopi, ni bilo
niti pijače niti jadače, predvsem pa ni bilo
tistega, ki je dobil kopališče z gostinskim
objektom vred v petnajstletni najem. V ne-
deljo naj bi bila mala otvoritev kopališča, ki
bi pod vodstvom zasebnika dobilo novo
podobo. TVD Partizan Prebold seje namreč
na osnovi javnega natečaja odločil za, po
njegovem mnenju, najugodnejšega ponud-
nika, Matjaža Zajca iz Titovega Velenja. Ko
so se odgovorni odločali, komu bodo zaupa-
li objekt, ki so ga pred davnimi leti prosto-
voljno zgradili krajani Prebolda in okolice
ter delavci, so verjetno zmagah argumenti.
O usodi preboldskega kopališča so na nekaj
okroglih mizah, ki jih je sklicala krajevna
konferenca SZDL, točno dorekh tudi to, da
bo zasebnik, ki bo dobil v najem ta lep
športnorekreacijski objekt, moral prispeva-
ti del svojega kapitala za nadaljnji razvoj.
Izdatno naj bi seveda pomagala tudi družba.
Do sem seveda vse lepo in prav, žal pa je
ta nedeljski poizkus prava polomija, kajti že
zdavnaj so minili časi, da bi lahko kdo po
mili volji ljudi vlekel za nos. Po nedeljskem
dogodku so obiskovalci lepega kopališča
vse bolj v dvomih, če bo letos vssu toliko
poskrbljeno za kopalno sezono, kot nekaj
zadrtih let. Bojim se, da bo slabše in samo
upam, da se motim. Vse preveč je že bilo
poskusov, ko je bazen z gostinskim delom
prehajal iz roke v roke. Vsi so ga izkoriščali
in nihče ni vlagal v razvoj. Lastnik - TVD
Partizan Prebold pa je končno ubral najlaž-
jo pot in se odločil za javni natečaj za oddajo
objekta v najem. Več energije bi bilo seveda
potrebne za to, da bi združeno delo žalske
občine prepričali, da kopališče potrebuje
večina delavcev in njihovih otrok. Sicer pa
so na nedavni okrogli mizi o tej problemati-
ki v Preboldu poudarili, da bo poleg najem-
nika morala za investirar^e v obnovo baze-
na dobršen del prispevati tudi družba. Koga
so si pod tem pojmom predstavljali, ne vem.
Vem le to, da bom srečen, če bo na koncu
obveljal pregovor Slab začetek, dober
konec.
JANEZ VEDENIK
Na mladih
sloni tudi
turistični
razvoj
Celjska turistična zve-
za je pripravila prejšnji
teden zelo dobro obiskan
posvet mentorjev turi-
stičnih podmladkov.
Po uvodnem referatu
profesorja Zorana Vud-
lerja in predsednika za
delo z mladino, profesor-
ja Franceta Sirka, je ste-
kla živahna razprava,
v kateri so mentoiji opi-
sali svoje delo, opozorili
na skrbno skromna sred-
stva, ki jih imajo na voljo,
pa na prenatrpane urnike
in še bi lahko naštevali.
Marsikje delo turističnih
krožkov ne more biti tako
uspešno, ker je na šolah
mnogo vozačev. Vseka-
kor pa velja poudariti, da
so bili ponekod zelo
uspešni. Na osnovnih šo-
lah na Polzeli, v Šempe-
tru in Stranicah se lahko
pohvalijo z nekaterimi
uspelimi turističnimi pri-
reditvami. Dober je bil tu-
di odziv na razpis Celjske
turistične zveze, saj so
učenci poslali kar 84 na-
log z naslovom Kaj bi po-
kazala turistu v domačem
kraju. Splošna ocena je
bila, da si turistični pod-
mladki za svoje delo za-
služijo priznanje, žal pa
jih je še vedno premalo.
28 jih deluje na našem ob-
močju, vseh osnovnih šol
pa je kar šestdeset. Kljub
temu pa celjska regija na
tem področju v Sloveniji
prav gotovo prednjači.
Ob zaključku posveta
sta mentoijem spregovo-
rila še predsednik komi-
sije za delo z mladino pri
Turistični zvezi Sloveni-
je, Marko Potočnik in
urednica časopisa Lipov
Ust, Andreja Peček.
J. V.
Štajersko - Zagorska krožna pot
Izhodišče štajersko zagor-
skih poti med gozdovi, vino-
gradi, vodami in številnimi
pomembnimi kulturnimi spo-
meniki je nad vse bolj turi-
stično zgledno Rogaško Sla-
tino.
Tam, na Knežcu, nam
v drobno knjižico transverzal-
ne poti odtisnejo prvi žig deset
let stare markirane planinske
poti, s katero so nameravali
v Planinskem društvu v Roga-
ški Slatini poglobiti vezi med
slovenskimi in hrvaškimi pla-
ninci. Turistično so prikupne
razgledne poti v teh turističnih
krajih, kot dodatna ponudba,
še neizkoriščene.
S Knežca, kjer je hiša-muzej
politika Borisa in slavista dr.
Franceta Kidriča prispemo po
gričevju mimo sv. Mohorja do
Mestinja ob glavni cesti, kjer
se je rodil Jakob Sket, pisatelj
Miklove Zale. Skozi majceni
srednjeveški trg Lemberg,
z rotovžem in sramotilnim ste-
brom prispemo do Sladke go-
re, bisera slovenskega baroka.
Sv. Mihel nad Sladko goro.
Dolga gora, je skromna cerkvi-
ca, nekoliko naprej pa je raz-
padli vetrni mlin, slovenska
redkost.
S Pečice nadaljujemo na ti-
sočmetrski Boč, od planinske-
ga do lovskega doma in naprej,
ob robu pragozda na 883 me-
trov visoko Donačko goro,
s planinskim domom. Mimo
cerkve sv. Donata, nato preč-
kamo cesto Rogatec-Žetale in
se vzpenjamo, mimo izvira
Sotle, na gozdnati Macelj. Mi-
mo Doryega Maclja in Donjega
Jeservja prispemo do planin-
skega doma na 847 metrov vi-
soki Strahinjščici pri Krapini.
Od Krapine do 18 kilome-
trov oddaljene Pregrade potu-
jemo z avtobusom, nato pa na
20 minut oddaljeno 520 metrov
visoko Kuna goro, zatem pa
čez vinograde na 520 metrov
visoko Vina goro, kjer je cer-
kev z obzidjem in ženskim sa-
mostanom. Skozi Desinič pri-
spemo na mogočni Taborgrad
celjskih grofov in čez Magdale-
no pri Atomskih toplicah že
prečkamo mejno Sotlo. Mimo
Olimja s starodavno lekarno
nadaljujemo na gozdnato par-
tizansko Rudnico. Od tu se
spustimo v Spodnje in zopet
dvignemo na Zgornje Tinsko
z dvema gotskima cerkvama.
S Tinskega mimo sv. Urbana
in čez Pristavo pri Mestinju se
vrnemo na izhodišče, v Roga-
ško Slatno.
Za 12 kontrolnih točk s pro-
storom za transverzalne žige
potrebujemo knjižico »Dnev-
nik Štajersko-Zagorske krožne
poti«, ki vsebuje tudi opis in
preprost zemljevid poti.
BJ
Gornji grad
v prospektu
Kompas iz Mozirja in
Turistično društvo iz Gor-
njega grada sta izdala
skromen, toda lep turistič-
ni prospekt Gornjega gra-
da, v katerem je na kratko
opisana zgodovina tega
zgodovinskega mesteca
v Zadrečki dolini.
Sredi 15. stoletja je dobi-
lo trške pravice, leta 1928
pa naziv mesta. Gornji grad
je bil do 18. stoletja upravni
sedež ljubljanske škofije,
o čemer priča baročna cer-
kev, ki je največja na Šta-
jerskem, znana pa je tudi
po oltarnih shkah znanih
umetnikov, po lapidariju
pod zvonikom in nagrobni-
mi spomeniki.
Območje Gornjega grada
obiskuje mnogo izletnikov,
zadnja leta pa je zlasti poz-
nano po številnih, lepo ure-
jenih turističnih kmetijah
kot so denimo kmetije Kri-
stine Mali, Antonije Mer-
mal, Marije Presečnik,
Štefke Ugovšek, Ane Dro-
bež in Marije Zaveršnik.
Vse so v prospektu opisa-
ne, prav tako kot tudi mož-
nosti za izlete in ostala turi-
stična ponudba od lovnega
turizma, ribolova, planinar-
jenja pa navsezadnje tudi
jezdenja in vožnje s ka-
jakom.
JANEZ VEDENIK
Rogaška Slatina
živi za turizem
Tudi letošnjo pomlad je
Rogaška Slatina lepo ureje-
na, kar še posebej velja za
njen turistični del. Tudi tu-
ristični pokazatelji za prve
štiri mesece so odlični, saj
je bilo v tem času za šest
odstotkov več domačih in
za petino več nočitev tujih
gostov kot v enakem lan-
skem obdobju.
Vse kaže, da se vsem teža-
vam navkljub, tudi letos
obeta Rogaški Slatini zelo
dobra turistična ponudba.
To so v petek poudarili tudi
na letnem občnem zboru tu-
rističnega društva.
Dosedanjemu odboru, ki
ga je vodil Lojze Libnik, so
izrekli priznanje za uspešno
delo, za predsednika novega,
močno pomlajenega odbora
pa so izvoUU Ludvika Praha.
Celjska turistična zveza je
podelila priznanje za najlep-
ši turistični kržg. Zdravilišču
pa za vzorno in kakovostno
izvedene prireditve.v minu-
lem letu.
Turistično društvo v Roga-
ški Slatini ima precej zaslug,
da imata obe osnovni šoli
v tem kr^u že fakultativni
pouk turizma, kar je edini
primer v celjski regiji. Poleg
tega pa opravi vsako leto
vsaj deset učencev višjih raz-
redov izpit za turistične vod-
nike. Na občnem zboru so
prikazali tudi film, s katerim
so ŽeleU opozoriti na ureje-
nost okolja, pa tudi na kra-
jevne nepravilnosti, ki Roga-
ški Slatini ne morejo biti
v ponos, mladinci pa so opo-
zorili na ekološko problema-
tiko, ki ji bo treba v bodoče
nameniti več pozornosti.
Prijeten glasbeni in ritmič-
ni program so pripravili
učenci osnovne šole Boris
Kidrič.	z. V.
Zdravilišča so dobro zasedena
Pred zaključkom redakcije smo dobili nekaj podatkov
o zasedenosti naših naravnih zdravilišč. Trenutna zasedenost
je dobra. Na Dobrni so povsem zasedeni hoteU Dobrna, Švica-
rija in ZdraviUšče, le nekaj prostih mest pa je še v depandansi
Beograd. V Rogaški Slatini je povsem zaseden hotel Donat, le
sto prostih mest pa je še v ostalih hotelih. Precej boljša je
zasedenost v Laškem, kije trenutno 80-odstotna, prav takšna pa
tudi v Topolšici in v Podčetrtku. Po rezervacijah sodeč pa bo
v nasledAjih dneh, zasedenost vsepovsod še za nekaj odstotkov
večja.
J. V.
Najmlajši so postali planinci
Sedemdeset prvošolčkov
osnovne šole Slavko Šlander
iz Prebolda so prejšnji petek
sprejeli v planinsko društvo.
Gre Že za utečeno obliko spre-
jemanja najmlajših v vrste
planincev..
Sprejem so pripravili v do-
mu Pod reško planino, pionir-
jem pa so predvcoali tudi dia
filme o lepotah slovenskega
planinskega sveta. Novospre-
jetim planincem sta nekaj be-
sed povedala predsednik PD,
Adi Vidmajer in član upravne-
ga odbora, Milan Sušak, veči-
na otrok pa je v Marija Reko
odšla in se vrnila peš, v domu
pa so tudi prespali.
V Preboldu deluje uspešna
planinska pionirska šola.
Učenci od prvega do sedmega
razreda se izobražujejo tako.
teoretično kot tudi praktično.
V teoretičnem delu govorijo
predvsem o planinski opremi,
obnašanju v naravi ter pridobi-
vajo znanja o prvi pomoči,
praktični del šole pa zajema
premagovanje nižjih planin-
skih vrhov v okolici in pravil-
no hojo. Mentorica Tončka Fi-
deršek nam je povedala, da ju-
lija pripravljajo tudi pionirski
planinski tabor, ki bo na Jezer-
skem, sicer pa ob zaključku
šolskega leta pripravljajo tudi
precej izletov v planine, j
O prihodnosti dobrinskega Izvira
bodo odločile nadaljnje raziskave
jUolf/ pN žusmu bi ram razvili «Dobrlnske toplice^	_
Od že pred dobrim desetletjem
Raziskanih 450 jugoslovanskih
^felcev, je več uporabljanih,
» manj raziskanih, tudi na celj-
»Kem območju (Zbelovo pri Lo-
Frankolovo). Eden skritih in
jjalo znanih je akratopega s 15
l'opinjami v Dobrini pri Loki pri
f^smu. s tem vrelcem imajo kra-
Sr''' razvitega kraja in širše
police precej upanja. Po oprav-
jleni balneološki študiji prof. dr.
Janeza Kraševca in dr. Ivana Mo-
J^na pred tremi leti ter po usta-
novitvi odbora za izgradnjo so za
J^daljnje naložbe potrebne tudi
oflnogeološke in turistične razi-
■^ave, ugotovitev gospodarske
'Cmeljenosti in prometnice.
.,|2vir iz katerega se je pozimi ka-
v predvojnem času prve
Skrile dobrinske perice. V povoj-
®^.času seje z odkritjem zdravil-
bUžnjih Atomskih toplic
okoUci prebudilo zanimanje tudi
^ domač, dobrinski vrelec. Zanj
2 .Je zanimal in ga primeijal
^ptomskim podčetrteški župnik
o^^ad. Domačini so začeU, kot je
d ^c^no, z domačo zdravilno vo-
zdraviti sebe in tudi svoje živa-
li. Zapisali so več pričevanj o zdra-
vilnosti vode iz dobrinskega izvi-
ra.
V balneološki študiji so ugoto-
vili, da je okratopega v Loki pri
Žusmu oziroma v bližnji Dobrini
po sestavi in analizah sorodna ter-
mam v Dobrni, Radani vasi z 800
metrov globoko vrtino, v Zbelo-
vem pri Ločah in v Atomskih to-
plicah. V Dobrini je za razUko od
naštetih term akratopega s stalni-
mi petnajst stopinjami temperatu-
re - akratoterme merijo nad 20
stopinj. Glede na to, da je akrato-
pega razmeroma hladna, so jo že
nekateri domačini med zdravlje-
njem s pogrevanjem sami spremi-
njali v akratotermo. V svetu je si-
cer znana tehnologija dogrevanja,
ki je do 38 stopinj brez škode za
ogljikov dvokis, ki ga izvir v Do-
brini tudi nadpovprečno vsebuje
in je koristen za srce in ožilje. Za-
nimivo je, da je tudi v svetovno
znanem francoskem Evianu akra-
topega zli stopinjami temperatu-
re, ki je po sestavinah podobna
dobrinski. V primerjavi s sorodni-
mi našimi izviri so v dobrinskem
izviru nekateri anioni in kationi.
ki so v tem izviru vodilni: kalcij,
magnezij, natrij in kalij ter hidro-
genkarbonat, sulfat, nitrat in klo-
rid. Dobrinska voda zaradi feno-
lov, ki so biU ugotovljeni v času
preiskave, ni pitna, iz vrtine pa bi
bila neoporečna. Dr. Ivan Moser,
predsednik odbora za izgradnjo je
povedal, da se je odbor z okoUški-
mi kmeti dogovoril, da bUžnjih
zemljišč ne gojijo več in so določiU
varovalni pas.
Raziskovalca sta predvidela, da
je po analizah mogoča uporaba za
zdravljenje lokomotornega apara-
ta ter motenj obtoka, pozneje tudi
možnosti v gastroenterološki in
urološki smeri. Po raziskavi pred
tremi leti so kr£yani v Loki, Dobri-
ni in Hrastju zavihaU rokave. Pred
dvema letoma so s prostovoljnim
delom 28 krajanov in z Nivojevo
pomočjo pri izviru zgradiU leseni
bazen s stopnicami, ki meri 9 krat
_ 6 metrov. V bližini je stara, prazna
dobrinska šola, ki bi jo, če bi z vr-
tanjem naleteli na toplejšo vodo,
preurediU v penzion, pravi dr. Mo-
ser. O vsem bodo seveda odločile
raziskave. »Vemo kako skromno
so začeli v Atomskih toplicah,
s skromnejšim bazenom kot je
zdaj naš,« se spominja Fanika
Drame, predsednica loškega Rde-
čega križa, ki je na krajevni ravni
zadolžen tudi za možen razvoj
»Dobrinskih toplic«. Za želje kra-
janov imajo posluh tudi na šent-
jurski občini, kjer so nadaljnje raz-
iskave uvrstili v izhodišča razvoja.
Letos naj bi postavili grelnike za
tuše in začeU z blatnimi kopelmi,
je povedal predsednik odbora za
izgradnjo. »Geološki zavod nam je
obljubil preiskave za letos jeseni,
zanesljivo pa naslednje leto«. Dr.
Moser je povedal, da že drugo leto
SYetujejo kmetom primerno ure-
ditev okolja, za predpripravo na
razvijanje kmečkega turizma. »Če
bi to uspelo, v kar sem prepričan,
potem bi pridobili 40 do 50 sob
brez družbenih naložb. Kraj je eno
n^manj razvitih področij Kozjan-
skega«, a tudi najlepših.
Vse je odvisno od nadaljnjih raz-
iskav, ki pa so drage in zamudne.
BRANE JERANKO
Krajani Loke so pred dvema letoma uredili ob zdravilnem dobrin-
skem izvini skromen bazen. V ozadju nekdanja dobrinska šola.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
1. JUNIJ iBft.
Utopila ali resničnost?
zara¥a hrana pri nas
»če sodimo med tri najbolj onesna-
žena področja v Evropi, potem bomo
težko pridelovali zdravo hrano, pa
tudi kriterijev, kaj je to zdrava hra-
na, nimamo.« Tako bi na kratko lah-
ko povzeli mnenja večine udeležen-
cev na posvetu, ki je bil v okviru bio
sejma namenjen zdravi prehrani.
K^j pravzaprav je to bio hrana? Na-
tančne definicije na teh posvetih ni
bilo slišati, v glavnem so vsi govorili le
o zdravi hrani oziroma prizadevanjih
za to, da bi pridelovali hrano brez pe-
sticidov, konzervansov, umetnih gno-
jil in brez kemične predelave. V Slove-
niji doslej obstoja ena sama zadruga,
ki se ukvarja s pridelovanjem bolj
zdrave hrane. Zadruea ie bila ustanov-
ljena pred pol leta v Ljubljani, namen
te Biološke kmetijske zadruge, kot se
uradno imenuje, pa je povezati kmete
kooperante, ki bi bili pripravljeni pri-
delovati hrano brez umetnih gnojil, os-
nova pridelovanja bi bilo samo zeleno
gnojenje, kolobaijenje, kompostiranje
in pa izbira kvalitetnih semen. Takšna
pridelava je v sveta že precej uveljav-
ljena, prednjači zlasti Švica, kjer je
moč dobiti nepredelano mleko, sadje
in zelenjavo, pridelano brez škropiv,
celo bio čokolada menda obstoja. Se-
veda so ti izdelki primerno plačani, saj
so cene teh kmetijskih izdelkov tudi
do trikrat višje.
Udeleženci posvetovanj so imeli
precej pomislekov glede pridelovanja
zdrave hrane na naših poljih. Precej
odmevna je bila razprava predsednika
celjsk^a društva za varstvo okolja Ja-
neza Crneja, ki je povedal takole:
»Zavzemati se moramo za zdravstveno
neoporečno hrano. Če pa hočemo to
doseči, moramo kot pridelovalce hra-
ne izključiti industrijske bazene in
anahzirati zemljo trideset kilometrov
naokrog. Nekateri trdijo, da za to ni
denaija. To ni res, pri nas je bilo poh-
tično mnenje tisto, ki je zaviralo razi-
skave.«
Veliko je bilo med razpravljalci tudi
vprašanj in pomislekov, kako določiti
kriterije zdrave hrane. Obstoja namreč
bojazen, da bodo zahteve po zdravi
prehrani kcO hitro izkoristili špekulan-
ti in na račun zdrave prehrane služili
lepe denarce. So pa tudi tokrat o pride-
lovanju hrane govorih ljudje, ki s kme-
tijstvom nim^o ravno vehko skup-
nega.
IRENA BAŠA
Tudi v mestiii bo
icmet lastnik zemUe
'-Tako naj določi nova ustava,
zahtevajo celjski kmetje
Minuli petek je bila v pro-
storih kmetijske zadruge
Celje odprta javna razpra-
va o ustavnih spremembah,
ki se nanašajo na kmetij-
stvo.
O predvidenih spremem-
bah je govoril predsednik
sveta za družbenoekonom-
ske odnose v kmetijstvu,
gozdarstvu in na vasi pri re-
publiški konferenci sociali-
stične zveze Slavko Glinšek.
Kmetje so ob tej priložnosti
sestavih oziroma povedali
svoje mnenje, ki bi ga na
kratko strnili takole:
Kmetje iz okolice Celja
v celoti zavračajo 26. amand-
ma, ki določa, da nihče ne
more imeti lastninske pravi-
ce na zemljiščih v mestih. Ta
zahtevek je po mnenju kme-
tov nesprejemljiv, absurden
in preživel ter politično eno-
stranski. Zato zahtevno, da
se ta amandma črta iz slo.
venske ustave.
Celjski kmetje so nadalje
zahtevali, da se iz 27. amand-
nnaja črtajo besede zemljiške
in gozdovi kot dobrine sploj.
nega pomena pod posebni^
nadzorstvom. Po njiho\'i
oceni so dobrine splošnega
pomena zrak, voda, rudnine,
zemljišča in gozdovi pa so I
v zasebni in državni lasti, za-
to ne morejo biti lastnina
splošnega pomena.
Okrog zemljiškega maksi-
muma so menili, da je prav-
zaprav žalostno to, da Slove-
nija ni uspela s svojim pred-
logom, da maksimum ne bi
bil omejen na 30 ha. Omeji-
tev po mnenju kmetov ne bi
smeli določati, se je pa ma-
lokdo vprašal, kako bodo
kmetje sploh prišli še do ti-
stih možnih 30 ha, saj zemlje
praktično ni mogoče kupiti.
In še na eno stvar so opozori-
li kmetje, na to, da mora no-
va slovenska ustava obvezno
zajemati tudi pojem družin-
ske kmetije.
IRENA BAŠA
Obeta se hud hoj na tržišču
Slovenski hmeljarji v pričakovanju leta 92
če bi sodili po tem, kar je
bilo slišati na letni skupšči-
ni poslovne skupnosti za
hmeljarstvo Slovenije v Žal-
cu, potem bi lahko rekli, da
so slovenski hmeljarji eni
redkih, ki se zavedajo, k^
pomeni vstop v Evropo in
kako težak bo kruh hme-
ljarjev po letu 92.
Tega se zavedajo toliko
bolj, ker so v Evropi prisotni
že vrsto let, ker vedo, da je
prilagajanje nujno, sicer bo
hme0 ost^al v skladiščih.
Prilagajati pa so se hme-
ljarji začeU svetovnim raz-
meram že lani. Predvsem
s tem, da so upoštevali stro-
kovna navodila za varstvo
hmelja, poostrih so kako-
vostne razrede pri prevzemu
hmelja in zmanjšah primesi.
Glede na to, da na svetovnih
tržiščih povprašujejo pred-
vsem po aromatičnih sortah,
bodo tudi na naših hmeljiš-
čih morah slediti tem tren-
dom. Strokovnjaki danes in-
tenzivno iščejo aromatične
sorte s tako imenovano niz-
ko vzgojo in zgodnjo zrelost-
jo. Vehko del^o na brezvi-
rusnih sadikah in varstvu
pred novimi boleznimi ter
škodljivci. Nadalje so hme-
ljarji uvedh prognostično
službo, vse več pa delajo na
tako imenovanem integral-
nem varstvu. Ko bodo v stro-
kovnih organizacijah lahko
kupili potrebno opremo, bo-
do lahko ugotavljali tudi
vsebnost pesticidov v hme-
lju, vse več problemov pa
hmeljaijem povzročeno ni-
trati.
Poglavje zase so namakal-
ni sistemi, še jih bo treba
graditi, kar opravičujejo
predvsem lanske razmere.
Če lani ne bi namakah hme-
ljišč, pravijo hmeljaiji, bi pri-
delaU kar tisoč ton manj
hmelja. Zboljšati bo treba tu-
di strojno obiranje hmelja,
kajti sedaiyi stroji hmelj pre-
več drobijo. Pri ekonomič-
nosti pridelovanja pa je cilj
hmeljarjev zmanjševanje
ročnega dela. Slovenski
hmeljaiji za hektar še vedno
porabijo preko tisoč ur roč-
nega dela, Nemci pa npr. sa-
mo 500 ur.
Tokratna letna skupščina
hmeljarjev res ni bila formal-
nost, ki jo je treba opraviti.
Očitno je bilo, da vsi v tej
reproverigi - tako kmetje, tr-
govci in znanstveniki delajo
za isti cilj - to je boljša kvali-
teta, ki jim bo odprla vrata
v svet.
IRENA BAŠA
Kamilice za
doma In za Izvoz
Hmezadova delovna organi-
zacija Kmetijstvo Žalec se zad-
nje čase ukvarja tudi s pridelo-
vanjem zdravilnih zelišč, poleg
tega pa gojijo tudi gobe ostri-
garice. Pri zdravilnih zeliščih
so zaenkrat šli v večjo proiz-
vodnjo kamilic, ki jih prav ta
čas obirajo s posebnimi kom-
bajni. Po besedah direktorja
DO Hmezad, Kmetijstvo Ža-
lec, Edija Omladiča, bodo letos
pridelali okrog 15 ton tega
zdravilnega zelišča. Pretežni
del je za domači trg, nekaj pa
bodo tudi izvozili. Poskusno
so pričeh gojiti tudi pegasti
badi, ki pomaga pri boleznih
srca. Na sliki: Posebni kom-
bajn, ki so ga za obiranje pre-
uredili sami. T TAVČAR
O naravnem
čebelarjenju
Na kmetijskih površi-
nah, kjer uporabljajo
vsa agrotehnična sred-
stva, rože ne medijo, zato
so se čebelarji prisiljeni
umakniti v hribovite
gozdne predele, če želijo
kakovosten pridelek.
O tem je v svoji razpravi
govoril tudi Franc Ko-
lene, predsednik Zveze
čebelarskih družin Celje,
ki je sodeloval na posve-
tu čebelarjev v okviru
bio sejma na Golovcu.
Po njegovih besedah je
pomembna lokacija če-
belnjaka. Tako naj bi se
čebelaiji	umaknili
v gozdne predele, kjer še
lahko uspešno čebelarijo.
To pa je pomembno tudi
pri naravnem zatiranju
varooze, kjer ni treba vse-
lej uporabiti kemičnih
preparatov. Biološko jo
lahko čebelaiji zatir£yo na
zalegi trotov in s tem one-
mogočijo nadaljnje šiije-
nje bolezni. Pomembno
je tudi pasišče. Če gre za
gozdno medenje, se števi-
lo varooz zmanjša, saj se
čebele drgnejo ob iglice
in s tem izgubijo veliko
zEoedalcev. »Pomembno
pa je tudi štetje okuženo-
sti,« wozaija Franc Ko-
lenc. Čebelar mora vede-
ti, v kolikšni meri je nje-
gov čebelnjak okužen
z varoozo. Če je bolezen
zajela več kot polovico
čebel, potem je treba po-
seči po kemičnih sred-
stvih, sicer pa se lahko
uporabljajo naravne me-
tode. V zadnjem času so
tudi ugotovili, da je bolje,
če ne preprečujejo roje-
nja, ker je to naravna se-
lekcija bolezni. V prihod-
nje bodo zato morah, tako
kot nekoč, pustiti rojenje,
pa čeprav bo to nekohko
zmanjšalo pridelek.
O vsem tem čebelarje
v okviru zveze redno ob-
veščeno tako na predava-
njih kot v glasilu. Vendar
pa mnogi starejši čebelar
ji tega ne upoštevajo, saj
jim je to le dodatna ob-
veznost. To pa se pozna
tudi pri številu čebelar-
jev, ki jih je vse manj in
v prihodnje bodo lahko
uspešni le tisti, ki se bodo
te dejavnosti lotili stro-
kovno.	TC
Okoli 500
hektarov novih
kmetijskih
površin
V kmetijsko oziroma ži-
vinorejsko usmerjeni
šmarski občini, ki je pre-
težno hribovita, je vsak
hektar zemlje v ravnin-
skem svetu veliko vreden,
Žal je bilo največ zemlje
v ravnini še do nedavna za-
močvirjene, nerodovitne.
Z agrotehničnimi ukrepi
pa so v kmetijski organiza-
ciji Hram Šmaije zadnja le-
ta usposobih dobrih tisoč
hektarov ze^e na zamoč-
virjenih poljih, kot so Pri-
stavško. Imensko, Bistri-
ško in druga.
Z mehoracijami letos na-
daljujejo. Letos imajo v na-
črtu mehoracije na 138 hek-
tarih na območju Senovi-
ca-Dvor, na 170 hektarih
na območju Zibiškega po-
lja in na 1% hektarih na ob-
močju Šonovo-Kozje. Del-
no gre za hidro in delno za
agro mehoracije ter, keisne-
je, še komasacije. S temi
a^otehničnimi ukrepi naj
bi v občini Šmarje pri Jel-
šah pridobili okoli 500 hek-
tarov novih, za kmetijstvo
usposobljenih površin.
Glavni investitorje Hme-
zadova delovna organizaci-
ja Hram iz Šmarja pri Jel-
šah, ki ima skupino stro-
kovr\jakov za nadzor pri iz-
vajanju ukrepov, s ciljem,
da se nekatere slabosti iz
preteklih let ne bi ponovile.
Del sredstev, 10 odstotkov,
bodo prispevali kmetje,
lahko pa bo ta delež izražen
tudi v delu.
Odloke o uvedbi omer^je-
nih komasacijskih postop-
kov no sprejeh delegati na
zadr\jem zasedanju šmar-
ske občinske skupščine.
M. AGREŽ
Dopoldne sta delavca, popoldne kmeta
''Broz kmetije hI hllo lepše, a nekdo se Je moral žrtvovati In ostati na domačiji, <
pravita Mira In Franc Vreložnik Iz Razdalja
Tisto majsko popoldne,
ko nas je pot zanesla v Raz-
delj v krajevni skupnosti
Strmec, smo Miro našli sre-
di travnika z grabljami
v rokah. Gospodarja Franca
še ni bilo na spregled. Sicer
pa je Mira kar pravšnja so-
govornica, saj poleg dela na
domačiji pozna tudi kup
problemov, ki pestijo kme-
te tam naokrog. Je namreč
predsednica sekcije za kme-
tijstvo v strmški krajevni
skupnosti.
Preložnikovi so polkmetje.
Oba sta zaposlena v Cinkar-
ni. Mira je vodja knjigovod-
stva, Franc je tehnolog. Po-
poldne je rezervirano za
kmetovanje, pa kup sestan-
kov, SeO Mira sodeluje na ne-
šteto področjih v kraju in iz-
ven njega. Za delo poprime-
ta tudi hčere in sin. Ukvaija-
jo se z živinorejo, okrog 20
pitancev stoji v novem hle-
vu. »Mlečna proizvodnja ne
pride v poštev, s pitanci pa
kar shagamo,« je povedala
Mira, »Zvečer pripravimo
vse potrebno, qutr^ pitance
nakrmimo, potem pa v služ-
bo. Saj je težko, ampak če bi
vsi otroci zapustih starše in
kmetijo, bi bilo kmetov še
manj. Treba se je bilo žrtvo-
vati, sicer pa bi mi bilo brez
kmetije lepše,« je bila prepri-
čana sogovornica.
Pogovoru se je pridružil
tudi Franc. O kmetih in
polkmetih je stekla beseda.
Takole je razmišljal: »Obču-
dujem čistega kmeta, da
sploh vztreOa. Za nas lahko
rečem le to, da smo vsak di-
neu", ki smo ga prinesh iz to-
Franc in Mira Preložnik.
vame, potrošili za potrebe
kmetije. Zgraditi je bilo tre-
ba hlev, kupiti pitance, zd^
jih moramo odplačevati. In
to z revalorizacijskimi
obrestmi,« je pojasnil.
O načrtih na domačiji nista
veliko govorila. »Toliko jih
je, da bi morali živeti dvakrat
dlje,« sta bila kratka. »Želi-
mo le, da kmetija ostane,«
sta še dodala Preložnikova.
Potem, ko smo prečesali
domačijo, je beseda nanesla
na delo sekcije za kmetij-
stvo, ki ji predseduje Mira.
O delu sekcije in njihovih
članov seje živahno razgovo-
rila. Takole je povedala: »V
zadnjih treh letih smo obrav-
navali kiip problemov, s ka-
terimi se srečujejo kmetje
v naši kr^evni skupnosti.
Radi bi imeh ceste do svojih
višinskih domačij, nadalje
telefon, s katerim bi priklica-
h veterinarie. Obetajo nam
ga prihodnje leto. Od kmetij-
ske zadruge Celje smo prido-
bili sušilnico in v njej je zdaj
zbiralnica mleka, uredih bi
radi še skladišče ter prostore
za aktiv kmečkih žena in
mlade zadružnike.
Člani sekcije smo nadalje
dah pobudo za spremembo
odloka o davkih občanov,
davka so oproščeni hribov-
ski kmetje. Zahtevah smo
prekategorizacijo zemljišč
v Urštu, kjer je bila predvi-
dena pozidava. Zemljo so
potem iz druge kategorije
spremenih v prvo. S Hmeza-
dom smo se dogovorih tudi
za inventarizacijo zemljišč,
ki jih koristijo kmetje.
Precej smo dosegli, ostaja
pa še kup problemov. Priza-
devamo si za male melioraci-
je, za regulacijo. Dobrnice in
Hudinje, ki poplavljata kva-
litetna zemljišča. Borimo se
za zbiralnico mleka v Lem-
bergu, zdaj pa se vključuje-
mo v razprave o ustavnih
spremembah. Nadalje zahte-
vamo, da bi kmetje prispev-
ke za zavarovanje plačevali
ob oddaji tržnih viškov, ne
vsak mesec, plačilo tržnih vi-
škov pa nso bi bilo brez pet-
najstdnevnega zamika. Še za
nek^ si prizadevamo v sek-
ciji - žehmo namreč načrt
razvoja naših hribovskih
kmetij in pa domačij, kjer bi
razvijali turizem. Nismo pa
zadovoljni z razporejanjem
sredstev samoupravne inte-
resne skupnosti za pospeše-
vanje proizvodnje hrane, po
naši oceni gre premalo de-
narja za pospeševanje kme-
tijstva.«
IRENA JELEN-BAŠA
NOVI TEDNIK - STRAN 11
onesnaženost tal
ir žepini
5 težkimi
Kovinami
fja prispevek z gornjim na-
slovom, ki je bil objavljen 18.
® aja letos, podpisana pa dipl.
n2 Marta Hrustel-Majcen in
JJof. dr. Franc Lobnik BF
^6zD za agronomijo, daje-
jo nekaj pripomb.
Ugotavljamo, v kolikor ne bi
j,i]o »zastrašujočih, vznemiija-
•pfih, delnih, posplošenih in
omejevalnih« informacij o celj-
ski zemlji, celjski izvršni svet
ne bi naročil analiz zemlje pri
gf VTOZD za agronomijo,
jnipak bi ostalo pri starem ka-
j(or zadnjih 100 let. Omenjena
iiištitucija ne bi dobila 280 mi-
lijonov dinaijev in dipl. ing.
i^Iarta HrusteU-Majcen ne bi
l^ela sredstev za svojo nalogo
na 111- stopnji agronomskega
jtudija, ampak bi čez nek^ let
prof. dr. Lobnik rekel, daje 15
iet prepozno, ne pa 10, kakor
sem jaz izjavil lani, napravlje-
na takšna analiza.
V predlogu naloge, ki jo je
sprejel IS Občine Celje je po-
trebno v zemlji analizirati tudi
arzen, fluor in PCB, kar v tem
primeru ni bilo.
Primer te analize ni bil pred-
ložen občinski komisiji za
spremljanje ukrepov za izbolj-
janje okolja v Celju, dne 19. 4.
1989. Predstavnica OKUPVO,
katera zaseda mesto ekologi-
tye pri občinski skupščini je
igavila, da take analize ne po-
sluje. Po ovinkih smo jo do-
bili na vpogled pri tretjih
osebah.
Naslov nalogeJe^ »Melioraci-
je na območju Žepine-Dodat-
nougotavljanje primernosti tal
za kmetijsko proizvodnjo«, po
naročilu SOZD Hmezad - torej
ne po naročilu IS Občine Celje.
Verjetno bo tudi stroške te
analize kril SOZD Hmezad, ne
pa IS občine.
Iz obrazložitve analize sledi,
da ima obrtiočje št. 3 (travnik
s ryiva) preveč kadmija, kate-
jje prišel z izlivi vode iz depo-
nije Cinkarna.
Cinkarna Celje je leta 1987
predložila IS občine doku-
ment o vsebnosti njihove de-
ponije, z ozirom na posamezne
elemente in tonažo. Iz doku-
menta je razvidno, da v depo-
niji kadmija ni, ampak je nekaj
sto ton arzena, nekaj 100 ton
svinca, nekaj 1000 ton železa in
»eM 100.000 ton ostalih pri-
mesi.
Sredi področja št. 2 leži veli-
k nekaj 10 m^ in globoko od-
lagališče, verjetno zelo strupe-
nih tekočih odpadkov nezna-
nega izvora, katerega bo po-
sebno še sanirati.
Meliorirana površina je vpra-
šljiva za kmetijstvo predvsem
^di slabe rodovitnosti in pre-
^'elike vsebnosti težih kovin.
'z zgoraj navedenega sklepa-
da je analize, z ozirom na
ogovor in pogodbo z IS obči-
j®."elje, potrebno še dopolniti
tistimi elementi, katerih ana-
^ni bila izvršena.
Potrebna bodo še vehka fi-
^^na sredstva, da bi površi-
J® ^ez nekaj let (verjetno 10)
normalno rodovitne,
^JUb temu pa bodo pridelki
Kemičnih analiz pred upo-
vprašljivi tudi za hrano
Cinkarna Celje je leta 1986
jradivu »Ekološka sanacija
.dolgoročni načrt Cinkarne
a ° katerem je razpravlja-
le	^	''Pred-
ekonomski učinki in ma-
itavt odnos«, v zadnjem od-
^jKu na strani 9 zagotovila
°oniestno pogozditev za po-
•^ano drevje iz površin. Iger
u® deponijo. Delegati skup-
ke občine so 26. 6. 1986. leta,
jjp ostalimi zagotovih, spre-
-itik ^^ to in s tem obvezah
' «arno, da svojo zagotovilo
-int sklepamo, da je
Jl^arna dolžna na tak način
'Iju^' »uničenih zelenih
niesta Celja, da na svoje
ponovno pogozdi te
ij^sine, SO pa naj te površi-
^e^j^^J^oči v upravljanje GG
kako bodo popravili ro-
iloj • zemlje, katere vrhni
^ bil odstranjen, preme-
iloj^ odpadki in globinskim
zuj^' ko pa naravna gnojila
področja ter naša umet-
na gnojila vsebujejo prevelike
količine težkih kovin in fluor-
ja. Poleg tega bo pa po zraku
prihajalo še dodatno in še moč-
nejše onesnaževanje kot do se-
daj zaradi intenziviranja proiz-
vodnje v Cinkarni za 65%.
Zakaj ni bilo izvršenih analiz
na arzen, fluor in PCB, ko je
ravno to področje s temi ele-
menti najbolj onesnaženo? Za-
kaj Hmezad ni dal istočasno
analizirati svojih sedar\jih po-
vršin ki jih uporablja, saj so te
resnično bile izpostavljene
vplivom deponije? Analiza ko-
ruzne silaže iz tega področja iz
leta 1985 opravljena od iste in-
štitucije govori o 6-krat večji
količini cinka, kot je povprečje
v Sloveniji. Zakaj seje prof dr.
Lobnik, ki je tudi uspešen po-
litik in sodeluje pri »Uredbi ža
ugotavljanje onesnaženosti
zem^e in vegetacije«, odločil
za nizozemske norme (kadmij
1 do 3ppm v zemlji), kjer je
vlada zaradi ekoloških proble-
mov padla, ne pa za švicarske
norme (0,8 ppm kadmija,
50 ppm svinca, 200 ppm cinka,
50 ppm bakra v zemlji).
Zakaj prof. Lobnik ne obra-
zloži, daje kadmij eden najbolj
nevarnih kumulativnih stru-
pov za ljudi in živali, ker ne
tvori dosti spojin se dobesed-
no sprehaja po ekosistemu.
Naše Društvo za varstvo
okolja se in se bo zaradi vse-
stranske zastrupljenosti celj-
skega območja neprestano tru-
dilo, da se upoštevajo WHO
- FAO norme za hrano
(0,05 ppm na kg bilo katere
hrane ali 0,4 do 0,5 mg na teden
za osebo) in najostrejše evrop-
ske norme za vodo in zrak.
Zato prosimo mlado ing.
Marto in profesorja, da se zato
zavzemata, da ne bi njima mla-
dina očitala, da sodelujeta
v agrarnem lobiju, katerega je
prof dr. Leon Šešerko opisal,
da je uničil in uničuje naravne
danosti naše zemlje.
JANEZ ČERNEJ
Pluralizem po
Šentjursko
šentjursko občino so v zad-
njem času obiskali visoki zvez-
ni in republiški funkcionarji,
eni manj, eni bilj naprednih
pogledov na stvarnost. Med
bolj naprednimi sta vsekakor
spoštovana in dokaj dosledna
in vztrajna borca za demokrati-
zacijo našega življenja tov. Jo-
že Smole in Igor Bavčar. Kot
občan sem vesel takšnih obi-
skov, saj se ob tem ustavarjajo
dialogi, ki so lahko koristni, ni
pa nujno. Odvisno je od ljudi.
To pa me zaskrbljuje. Šentjur-
ski politiki se ne oglašajo niti
niso znani kot pobudniki ali
pristaši kakšnih pozitivnih na-
prednih aktivnosti v korist ob-
čine ali slovenskega in jugoslo-
vanskega pomena. Edina pozi-
tivna stvar so sedaj bili ti obi-
ski, toda življenje v občini gre
po starih, utečenih, apatičnih
poteh.
Kot občan s strokovno izo-
brazbo in aktivni član SZDL
sem bil deležen nedemokratič-
nih postopkov, ki so kršili člo-
vekove pravice z vednostjo in
odobritvijo sedanje občinske
politike. To se dogaja zato, ker
sem nevtralen član SZDL. Kaj-
ti sem prmlad, da bi bil član
ZB, prestar, da bi bil član
ZSMS, član ZK pa nisem, ker
sem samo socialno in derpo-
kratično orientiran človek in
ne morem sprejeti nasilnih
principov avantgardnosti in
demokratičnega centralizma
in svetovno nazorske opredeli-
tve. Toda to ni pomembno, po-
membna je metoda. Za vsak
napredek so potrebne žrtve,
toda današnji oblastniki (šent-
jurski) zahtevajo nedolžne žr-
tve, da na ta način ohranjajo
svojo oblast. Ne dovolijo argu-
mentirane kritike na račun nji-
hovega delovanja, saj jo pro-
glašajo za nezakonito in jo sod-
no ali moralno preganjajo kot
upor proti zakoniti oblasti. Ta
metoda pa je grozljiva, saj po-
štenim in dobronamernim lju-
dem jemlje sapo in ruši delov-
ni in eksistenčni smisel. Zara-
di tega pa ni napredka in zato
je vedno večja vsesplošna in-
flacija, ne samo finančna, tudi
moralna in vrednostna. Naš
pokojni župan Aci Svetina je
zato upravičeno rekel, da je
»potrebna predvsem vzgoja ti-
stih navad in odnosov, ki budi-
jo željo po odkrivanju lepote in
njenem spoznavanju, zakaj
v njej je del tega, kar dela člo-
veka vehkega«.
Šport in rekreacija me zani-
mata kot vir krepitve zdravja,
dobrega počutja in družabno-
sti. Tu sem skušal delovati po
principih množičnosti in smo
združeno nekaj dosegli. Ker pa
sem imel kritičen odnos, so me
oblasti željni in politikantski
sodelavci izločili (oz. sem od-
stopil). Iz ideje in potrebe po
množičnosti in vzgoji pri
športni in rekreativni dejavno-
sti so zaradi osebnih koristo-
Ijubnosti naredili tekmovalne
aktivnosti za osebno in politič-
no afirmacijo, vse drugo pa za-
nemarili (tek prijateljstva,
mednarodna košarkarska tek-
ma). Vse to se dogaja dokaj sa-
movoljno, športne organizacije
delujejo brez občnih zborov,
denar se uporablja popolnoma
nekontrolirano, s strani tistih,
ki plačujejo vse to in ki bi naO
bili deležni teh dejavnosti (vsaj
otroci, če že ne starejši). Sedaj
se gradi bazen z zamudo, toda
za to plačujemo največjo pri-
spevno stopnjo, ki so jo samo-
voljno določili politiki z, ne ve
se katerimi delegati.
Ne ve se, kdo je investitor,
kdo bo lastnik, uporabniki' so
neorganizirani. Podobno je,
kot je bilo s stadionom, ki je
sedaj običajni travnik, s kate-
rega kmetje spravljajo seno in
otavo, tekaška steza pa je spre-
hajališče in kolesarski poligon.
Podobne zadeve so na kul-
turnem področju. Zaradi baze-
na je prispevna stopnja za kul-
turo najnižja, kljub velikim po-
trebam po kulturni dejavnosti.
Tudi tu se kaže neorganizira-
nost in neracionalna uporaba
denarja. Težave se pojavljajo
pri dejavnostih, ki sO še aktiv-
ne (pevske in folklora), da
o ohranjanju kulturne prete-
klosti ne govorimo. Ipavčeva
hiša še ni urejena. Plečnikova
mojstrovina naprej propada.
Ipavčev muzej je praktično ne-
aktiven. O tem bi se morali po-
htiki, zlasti pa SZDL, tudi
vprašati in zamisliti. To je
skupna stvar, za katero so
dolžni zlasti skrbeti vodilni lju-
dje občinske skupnosti, kajti,
če ti niso inspirirani s kulturo
in delom za njo, potem bo naše
življenje postalo nekulturno.
In še en primer, to je zdrav-
stvo. Pri SZDL je komisija oz.
svet za zdravstvo, ki se sploh
ne sestaja in ne deluje. Kljub
temu, da so problemi, da se
vnašajo spremembe na tem
področju, ki je posebnega in
splošnega pomena in pogoj za
dobro počutje ljudi, odgovorni
ne vidijo potrebe, da ta svet
deluje, da se strokovnjaki po-
govorijo med seboj in soočijo
z občani in na ta način vskladi-
jo skupne interese, želje in po-
trebe. Bil sem pobudnik za de-
lovanje tega sveta kot strokov-
ni delavec v zobarstvu in pred-
sednik RK, ki sem organiziral
in izvedel nekaj aktivnosti za
osveščanje in zdravje, toda na-
mesto da bi se odpravljale po-
manjkljivosti in težilo k izbolj-
šavam, so me politiki brez od-
govornosti s kršitvijo človeko-
vih pravic odslovili, da jim ne
bi več dajal pobud za delova-
nje. Človek, ki ni kimavec sa-
mozvanim avtoritetam, pa če-
prav se tudi, da dela dobro in
koristno, ni vreden pozornosti;
nasprotno, skuša se ga celo
onemogočiti. To ni pluralizem.
In to še zlasti, ker nisem priza-
det samo jaz, ampak je takih še
več.
P. s.
Ob priznanjih OF pa mislim,
da je zelo neupravičeno izpa-
del dosedanji sekretar ZSMS
Jani Kukovič, ki je bil kot tak
zelo napredno dejaven.
FRANC ZABUKOŠEK
Hel, potujte sami
Prvomajski prazniki so že
marsikoga zvabili na krajša
in daljša potovanja. Mene in
še za dva avtobusa spozna-
nja novih kr^ev željnih po-
potnikov tudi. Odločili smo
se za osem dnevno popoto-
vanje v Španijo z avtobu-
som. Izlet je organiziral Slo-
venijaturist, tehnični izvaja-
lec pa je bil Unistours. Ceija
je bila res ugodna, še zlasti,
ker je vključevala tudi nena-
javljeno tehnično spoznava-
nje avtobusov, izlete v nara-
vo in, vsaj za potnike enega
avtobusa, podaljšanje popo-
tovanja za en cel dan. Skoda
le, da večina popotnikov do-
datkov v ponudbi nikakor ni
sprejela z razumevanjem, še
manj z veseljem. Pa kaj take-
ga vendar ne doživiš kadar-
koli, s katerokoli agencijo.
Verjamete ali ne, zlobneži so
ob vrnitvi celo predlagali,da
Slovenijaturist spremeni
svoj vabljivi slogan iz »Hej,
pojdite z nami!« v »Hej, po-
tujte sami!«. Krivično, saj je
bil njihov edini greh preveli-
ko zaupanje v bratsko agen-
cijo in njene sposobnosti.
Ljudje bi pa res lahko razu-
meli, da so časi taki, da bi
lahko bilo nezaupanje in pre-
verjanje čisto napačno raz-
umljeno.
Bilo je pa takole. Iz Celja
smo se polni dobre volje od-
peljah na dolgo pot v četrtek,
27. aprila z dvema avtobuso-
ma. No, enega smo prvič iz-
gubili v yubljani, drugič
v Franciji. Čakali smo in ča-
kali nanj, ker so nam pozabi-
li povedati, da bodo že na
poti v Španijo izpolnili pro-
gram spoznavanja avtobu-
sov in možnih okvar. No, nas
je to čakalo kasneje, še bolj
izpopolnjeno. »Naš« avtobus
je bil namreč tiste vrste, ki
rad pelje samo po ravnem,
na nesrečo pa v Španiji ni
samo ravnina. Že v soboto se
je to jasno razkrilo, saj avto-
bus nikakor ni zmogel pre-
magati strmine Pirenejev in
pripeljati izletnikov v Ando-
ro. Tisti, ki so se odločili za
ogled tega kraja in nakupe,
so obtičali sredi narave, 40
kilometrov pred Andoro.
Tega, da lahko okuš^o čar
narave v skoraj zimskih raz-
merah, že zopet niso znali ce-
niti. Nesrečnemu vodiču so
celo očitali, da se nikakor ne
znajde, da mu je organizacija
čista neznanka, da ne ve ni-
česar o krajih, ki so bežali
mimo nas, da ne zna najti
skupnega jezika s šoferji...
Revež je verjetno le hotel
ohraniti čar izleta v neznano.
Samo tega tudi sam ne razu-
mem: ob vrnitvi se mu je
očitno odvalil kamen od srca
in z globokim vzdihom je de-
jal: »Da smo se le živi in
zdravi vsi vrnili«. Kaj je le
s tem mislil? Ampak do tega
vzdiha je bila še dolga pot.
Poleg uspešno izpeljanih na-
povedanih možnostih, kot so
ogled bikoborbe, flamenka
in še česa, smo doživeli tudi
preizkus naše samostojnosti
v Barceloni. Samo kdor je
hotel, seveda, saj je bil to fa-
kultativni izlet, tako kot
v Andoro, za dodatno plači-
lo. Po brezuspešnem čaka-
nju vodiča, ki se na Barcelo-
no spozna, smo si jo morali
pač ogledati kakor smo ve-
deli in znali. Tega, da smo
naslednjega dne ob obisku
haciende, ker je nismo in ni-
smo našli, zamudili del ve-
čerje, menda niti ni vredno
omenjati.
Vrnitev sama pa je bila
spet dogodek. Potniki, ki so
avtobusne tehnične značil-
nosti spoznavali že na poti
v Španijo, so se lahko mirno,
ob napovedanem času vrnili.
Za nas pa so pripravili še do-
daten dan. Vsem to spet ni
bilo všeč in so na veliko go-
vorili o svojih delovnih ob-
veznostih. Pa ni in ni poma-
galo.
Avtobus je prišel do fran-
coske meje, nato pa se je od-
ločil, da naprej ne gre in pi-
ka. Nismo ga takoj razumeh
in smo ga čakali kar dobre
štiri ure, nato pa smo se vrni-
li ob obalo. (Še en dan v Špa-
niji,. hura!) Ker smo si tako
največji Ijubite^i potovanj le
zaželeli domovine, smod od
predstavništva Unistoursa
končno le uspeli izsiliti za-
menjavo avtobusa in šofer-
jev. Poskus vrnitve nam je
v četrtek le uspel, tako da
smo 5. maja varno pripotova-
li domov. Tako kot o Španiji,
smo tudi o kr^ih ob Ažurni
obali izvedeli veliko novega.
kot npr., da je Cannes znan
turistični kraj ob obali Sre-
dozemskega morja itd. Pa to
že spet večini ni zadoščalo.
Ja, težko je turističnim agen-
cijam v vsem ustreči tako
zahtevnim turistom.
Naslov v uredništvu
Listamo
porumenele
strani
Pozdravljam Vaše prizade-
vanje, da ste pričeli objavlja-
ti notice iz časopisov ob pre-
lomu stoletja - »Listamo po-
rumenele strani«. To še tem-
bolj, ker te vesti opozorijo na
marsikateri dogodek iz naše
preteklosti. Tako ste aprila
objavili, da je Kmetijsko in
bralrio društvo na Ložnici
pri Žalcu priredilo 4. julija
1909 veliko ljudsko veselico
v prid Družbi sv. Cirila in
Metoda. To je za društvo, ki
je na ogroženem slovenskem
ozemlju skrbelo za sloven-
ske šole. To vest lahko razši-
rimo s tem, da je bilo to dru-
štvo na Ložnici ustanovljeno
že leta 1902, prvi predsednik
je bil Franc Jošt. Iz notice
izvemo, da bo slavnostni go-
vornik g. Prekoršek. Franc
Prekoršek je v šolskem letu
1902/1093 poučeval na obrt-
no nadaljevalni šoli v Žalcu.
Bil je znani narodni buditelj
in je bil leta 1918 med usta-
novitelji in med prvimi, ki so
učili na Meščanski šoli
v Žalcu.
Objavljate (Slovenski na-
od I. m£u 1889), da je Son-
nenberg (lastnik rudnikov in
keramične tovarne v Libo-
jah) prekrstil Liboje v »Deut-
schental«. Prekrstil je samo
del tega kr^a,ki ga še danes
domačini imenujejo »deut-
šental«, uradno je Slovenski
dol. Drugi del so po drugi
svetovni vojni prekrstili iz
Sonnenberga v Sončni hrib.
Dobesedni prevod, ki pa je
verjetno krivičen, s^ se je ta
predel imenoval po tovar-
narju Sonnenbergu in tu ni
nobenega sončnega hriba.
Tudi notica iz Narodnega
dnevnika - 10. april 1909 je
po svoje zanimiva, čeprav
govori o tem, da se največ
hme^a obere v šmarskem
okraju; vsekakor je bilo naj-
več hmelja v Savinjski doU-
ni. Notica pa opozori na pri-
zadevanje savinjskih hme-
ljarjev, da se v Žalcu ustano-
vi »Zaznamovalnica hme-
lja«, sedaj je Hmeljna komi-
sija, in da začne označevati
poreklo savinjskega hmelja.
Pri tem je imel velike zaslu-
ge državni poslanec Fran
Roblek iz Žalca, ki je v du-
najskem parlamenu prepre-
čil (1. 1907) zakon, s katerim
so hoteli češki hmeljarji za-
dati smrtni udarec savinj-
skemu hmelju in da je bila
priznana znamka za savinj-
ski hmelj: »Južnoštajersko
Savinjska dolina«.
FRANC JEŽOVNIK
Griže
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo drevi
ob pol osmih igrali delo Jeana Anouilha Ornifle ali sapica
za abonma četrtek in izven.
V	torek, 6. junija prihaja v Celje Primorsko dramsko
gledališče iz Nove Gorice. Uprizorili bodo mladinsko igro
Milana Dekleve Lenča Flenča, ob 15. uri za 1. šolski
abonma, ob 17. uri pa za 3. šolski abonma in izven. Dve
predstavi Lenče Flenče bosta tudi v sredo, 7. junija, ob 16.
uri za 2. šolski abonma, ob 17. uri pa za 6. šolski abonma in
izven.
V	Kinodvorani v Preboldu bo v soboto, 3. junija ob 20.
uri koncert pihalnega orkestra Svoboda Prebold, ki ga
vodi Milan Posavec ter moškega pevskega zbora Prebold
pod vodstvom Draga Kumra.
V	dvorani Narodnega doma v Celju bo drevi ob pol
osmih koncert mešanega mladinskega pevskega zbora
Tehnik Sredrije tehniške šole maršal Tito iz Celja pod
vodstvom prof Dragice Žvar, ki so ga pripravili ob 10-
letnici delovanja zbora. Kot gost bo nastopil moški pevski
zbor Kope-Legen pod vodstvom Janje Linasi.
V	soboto, 3. junija bo v Narodnem domu prepeval ženski
pevski zbor društva invahdov iz Celja. Zbor, ki mu dirigira
Anica Gaber, je koncert pripravil ob 10-letnici zbora in ob
20. obletnici društva. Kot gost bo na koncertu nastopil
moški pevski zbor Libela Celje pod vodstvom Iva Kneza.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni se bo na
celovečernem koncertu jutri predstavil akademski pevski
zbor Boris Kidrič iz Celja. Koncert se bo pričel ob 20. uri.
Delavsko prosvetno društvo Griže prireja 10. julija tra-
dicionalno srečanje slovenskih citrarjev - Zlate citre. Vse,
ki bi se želeli udeležiti tega srečanja, vabijo, da se prijavite
do 15. junija Delavskemu prosvetnemu društvu Svoboda
Griže.
V	Likovnem salonu v Celju razstavlja svoja dela aka-
demska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak. Njena dela si
lahko ogledate do 14. junija.
V	Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina je na ogled raz-
stava likovnih del Marka Jezernika iz Šentjurja. Razstava
bo odprta do 10. junija.
V	muzeju grafičnih umetnosti Zdravilišča Rogaška
Slatina je odprta razstava Otroci od rojstva do šole. Raz-
stava bo odprta do konca junija.
V	večnamenski dvorani v Zrečah razstavlja svoja
likovna dela slikar Milan Lamovec. Njegova dela si lahko
ogledate dO sobote, 4. junija.
V	knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je na ogled raz-
stava del umetnostnega zgodovinama dr. Ivana Stoparja,
ki so jo v knjižnici pripravili ob njegovem življenjskem
jubileju. Razstavo si lahko ogledate do 24. junija.
V	kulturnem domu v Šmartnem ob Paki bo v soboto, 3.
junija ob 20. uri celovečerni koncert otroškega in mladin-
skega pevskega zbora osnovne šole Bratov Letonje iz
Šmartnega pod vodstvom Anke Verdnik, gojencev
oddelka glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Titovega
Velenja ter članov pionirske gledališke skupine Gleda-
lišča pod kozolcem iz Šmartnega. Ta dan bodo odprh tudi
razstavo likovnih del osnovnošolcev v avli kulturnega
doma, ki bo odprta do 10. junija.
V	Klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšiče-
vem trgu 7 v Celju bo drevi ob pol osmih srečanje članov
Felinološkega društva Celje. Srečanja bodo vsak prvi četr-
tek v mesecu, namenjena pa so pogovorom o vzreji, negi,
prehrani mačk, skratka o vsem, kar člane zanima. Na
srečanja so vabljeni tudi vsi ljubitelji in tisti, ki se
o nakupu pasemskih mačk šele odločajo. Drevi bo preda-
val dipl. vet. Janez Črnej.
12. STRAN - NOVI TEDNIK

Mladinski pevski festival v Ce-
lju je še enkrat dokazal, da ni sa-
mo tekmovanje pevskih zborov,
temveč tudi druženje mladih pev-
cev, glasbenih strokovnjakov in
pedagogov ter ljubiteljev lepega
petja. Ob slovesu so vsi zatrjevali,
da je ta prireditev enkratna, da jo
je treba negovati tudi v bodoče in
jo še naprej razvijati. To pa je se-
veda velika obveznost organiza-
torjem, ki ne smejo prezreti tudi
tistih najmanjših spodrsljajev, do
katerih ob takih priložnostih ved-
no pride.
Sicer pa je treba festivalska doga-
janja ocenjevati večplastno. Na-
prej je tu celotna organizacije prire-
ditve, ki je povsem uspela. Čeprav
je še prezgodaj karkoli reči o fi-
nančnem rezultatu, tudi ta ne bo
neugoden, seveda, če bodo vsi po-
ravnah svoje obveznosti, kot je bilo
dogovoijeno. Za razhko od nekate-
rih prejši\jih festivalov, je ravno tu
narejen n^večji korak naprej. Po-
kazalo se je namreč, da je tudi go-
spodarstvo zainteresirano za to-
vrstne manifestacije, le predstaviti
jih je treba na pravi način.
Po glasbeni strani je vse potekalo
po nekem že ustaljenem redu in
kljub manjšim težavam v zveznem
tekmovanju, je vtis o tem delu pri-
reditve zelo dober. Tu velja še pose-
bej omeniti odličen uspeh zborov iz
regije. Zlate plakete mladinskih
zborov OS I. celjske čete Celje, OŠ
Boris Vinter iz Zreč ter MMPZ
Centra srednjih šol iz Titovega Ve-
lenja v zveznem tekmovanju ter
dve srebrni plaketi (Tehnik in
MMPZ iz T.Velenja) v mednarod-
nem je skor^ več kot so pričakova-
li tudi n^večji optimisti.
Ob festivalu je bilo tudi dosedaj
vedno nekaj spremljevalnih prire-
ditev (strokovna predavanja, raz-
stave itd.) vendar pa je bilo ravno to
dognanje letos zastavljeno še širše.
Koncerti na Tomšičevem trgu, po-
novno bivanje mladih pevcev pri
njihovih vrstnikih in še vrsta dru-
gih stvari kaže, da se organizatorji
že ravnjo po načelu, ki ga je v svo-
jem govoru ob podelitvi priznanj
poudarila Alenka Domjan, ravnate-
ljica Zavoda za kulturne prireditve
v Celju, ko je med drugim rekla;
»,,, Vsebinski in organizacijski
koncept MPF v svojih štiridesetih
letih ni doživel bistvene preobraz-
be. Gojih smo mogočno oblikovno
formo, primerno takratnemu času,
ki pa se v sedanjosti počasi utaplja
v lastnem smislu. Prišel je trenu-
tek, ko je potrebno potegniti črto,
izmeriti vrednosti, izluščiti bistvo,
ga oplemenititi in z novimi kvalite-
tami obUkovati ponudbo, ki bo nov
izziv,«
O festivalu so rekli:
Prof. Branko Rajšter,
predsednik mednarodne
žirije:
»Kakovostna raven letoš-
njega festivala je bila zelo
visoka. Sprva smo bili mal-
ce skeptični, ob produkci-
jah pa smo ugotovili, da je
večina zborov vzela to tek-
movanje zelo resno, da so se
igemno pripravili in prika-
zali visok nivo zborovskega
petja. Predstavili so se zbori
z izrednimi kompozicijami,
izjemnih težavnostnih sto-
penj in seveda z izvrstno in-
terpretacijo.«
Prof. Jos Vranken (Nizo-
zemska), član mednarodne
žirije:
»To je festival, ki mu ne
gre oporekati kakovostne
ravni. Še posebej so me
navdušili nekateri domači
zbori in ravno petje teh va-
ših zborov prednjači pred
Nizozemskim. Tudi pri nas
bi si želeh takšne poslušal-
ce. Celjski festival je eden
izmed najpomembnejših
mladinskih pevskih festiva-
lov v Evropi in mnogi ostali
se zgledujejo prav po njem,
tako po organizacijski plati
kot po izboru kakovosti.
V prihodnje bi festival lah-
ko zaživel še bolj zahodno-
evropsko.«
Jakob Jež, skladatelj:
»Stalni spremljevalci
MPF smo prav gotovo bolj
zahtevni kot tisti, ki festival
spremljajo samo občasno.
Mislim, da je MPF dosegel
višek skladateljske inova-
tivnosti okoli leta 1980. Lep
glasbeni odziv ima tudi se-
d^, radi pa bi še večji umet-
niški izziv, Dosegh bi ga
z aktualiziranjem zanimivih
novosti in obenem z neneh-
nim preverjanjem že objav-
ljenih del, ki n^ postanejo
klasika. Kot novosti potre-
bujemo tudi čvrsto sodob-
no in domačo klasiko. Tudi
na MPF lahko vedno znova
spoznavamo, da je domaČa
ustvarjalnost v najboljših
primerih docela enakovred-
na tuji. Res, MPF omogoča
razširjanje razgledov, spod-
budno, če spoznavaš kje in
v čem smo že na mednarod-
ni (evropski) ravni.«
Vojislav Buga>'ski, zbo-
rovadja obeh zborov iz
Sremske Mitrovice:
, VCel
k^j dni
vala in
znova (
cijo, ia
Gre na;
tev nii
ampaltj
nje. Tji
vali pn
njih do
njalisi
življenj
dovoljj
lo prav,
nudili t
ki 80^
Matm
pedagoj
»Mlad
val spre
začetlis
da je tali
beno \\
nejši.Dj
cija pra
prirediti
slaviji,!
pi. Vpt
nosijo i
žal sla
glasba I
nazadiu
Daril
dja M?I
plaketa
»Z ni
voljni, 1
še bolji
težav sa
doma in
razuma
zbora, i
v zadnjt
v tej p«
tetnihi
no počti
Mladinski pevski festival
so podprli: generalna po-
krovitelja Aero in Cinkar-
na Celje, Gorenje, Kovino-
tehna, Unior Zreče, Roga-
ška, Zavarovalna skupnost
Triglav, Ljubljanska ban-
ka, Splošna banka Celje,
Aurea, Tovarna dokument-
nega papirja Radeče, Tališ,
Merx, Metka, Zlatarne Ce-
lje, Konus Slovenske ko-
njiče ter Hmezad, Mlekar-
na Arja vas.
Grb Cella za dr. Emila Rolca
Na otvoritvenem koncertu je predsednik Izvršnega sveta
SO Celje Miloš Pešec podelil dr. Emilu Rojcu, predsedniku
organizacijskega odbora MPF Celjski grb, za dolgoletno
uspešno vodenje te mednarodne prireditve. Emil Roje je ob
tem dejal, da ga bodo tri zvezdice grba vedno spomii\jale na
tri ustanovitelje te prireditve: Jurčeta Vrežeta, Egona
Kuneja in Borisa Ferhnca,
Ob tej priložnosti so, za dolgoletno delo pri organizaciji
festivala, podehh tudi festivalska priznar^ja, ki so jih prejeli
Marjan Lebič, edvard Goršič in Franček Pungerčič,
Otroške risbe zakrile gradbišče
Celje že dolgo ni bilo tako razkopano kot ravno v času letošr^ega festivala. Grad-
beni oder pred Narodnim domom, kjer je bik glavnina dognanja, so prekrih kar
s platnom, ki so ga porisali učenci OŠ »Slavko Šlander« iz Celja, pod vodstvom Marije
Cene. Mladim pevkam je bilo takšno ozadje očitno všeč.
Rokereta, koncert dua The Ladles...
Letos je bilo v Celju bogato tudi festivalsko dogajai\je, ki so se ga udeleževali tudi mladi
pevci. Tako je pred slavnostnim koncertom igral pred narodnim domom Mladinski pihalni
orkester Glasbene šole Žalec, ki ga vodi Stane Podbregar, na Tomšičevem trgu so uprizorih
predstavo Rokereta Plesnega Gledahšča Celje. Duo The Ladies, ki ga sestavljata Brina
Zupančič-Rogelj in Damjana Penič sta, ob pomoči bobnarja Dragana G^iča in kitarista
Jožeta Houka, nastopih s koncertom zabavne in jazz glasbe, ob dnevu mladosti pa so mlade
pevce povabih tudi na dvorišče stare kasarne, l^er so se lahko veseUh z mladimi iz Celja.
Veselje ob zlati plaketi
Vzdušje med mladimi pevkami in pevci je bilo v času festivala izjemno. Tako so
v petek po končanem zveznem tekmovanju člani večih zborov, med čakanjem na
rezultate, v avh Narodnega doma sklenih krog ter prepevah pesmi od Viva la musica
do Mi se imamo radi. Takole pa so se veselih zlatega odhčja pevke in pevci iz
Suchumija.
ii
V ol
progr«
v sob«
skigl«
delavn
nekat«
evrop?
pevsK*
no dv«
so
pred^
ske.t^
Pri te'
dobne
dela,
stile
benii''
so
ogled«
NOVI TEDNIK - STRAN 13
1.*
K.
Bogata družba
ni tudi že
kulturno bogata
Slavnostni govornik
na otvoritvenem govoru
je bil Sergij Pelhan, pred-
sednik Kultume skupno-
sti Slovenije, ki je med
drugim dejal.
»...Družba, ki vrsto let
govori samo o gospodar-
stvu, proizvodi^i, spora-
zumevanju, statistiki uvo-
za in izvoza, družba, ki vi-
di izhod iz krize le v pove-
čanju materialnih dobrin,
je lahko le družba z nizko
civihzacijo, v kateri je kul-
tura le potrošnja, poraba
in breme gospodarstva.
V taki družbi se nemorala,
medsebojno nerazumeva-
nje, korupcija, vsakršna
nekultura in nesvoboda
pogosteje pojavlj^o kot
pa prave moralne vredno-
te, poštenost, svoboda in
nenazadnje pravo vredno-
tenje del umetnikov in
umetnin. Zato nas delav-
ce v družbenih dejavno-
stih in še posebej delavce
v kulturi predvsem moti
odnos širše družbe do teh
dejavnosti, ki se kaže
v tem desetletju pred-
vsem s stalnim omejeva-
njem sredstev zanje. De-
lavci v kulturi zase ne zah-
tevamo danes nobenih
privilegijev, zahtevamo le
pravo vrednotenje dela,
ustvarjalnih dobrin in za-
varovanje kulturne ter na-
ravne dediščine, ki so
nam jih pustili naši pred-
niki. Razumemo tudi do-
ločeno potrebo po omeje-
vanju sredstev takrat, ko
je družba v ekonomski
krizi. Ne razumemo pa,
kako je mogoče krizo re-
ševati le na ta način, da
čez vsako razumno mero
omejujemo sredstva
v znanosti, zdravstvu, šol-
stvu in kulturi, a hkrati
dopuščamo razsipništvo,
malverzacije, goljufije ve-
hkega obsega na drugih
področjih ter v imenu ne-
ke socialistične sohdarno-
sti vse to pokrivamo, pri-
krivamo in odpuščamo!«
Nagrada
Jurčeta Vrežeta
Organizacijski odbor
MPF je sklenil počastiti
spomin na enega izmed
ustanoviteljev festivala,
Jurčeta Vrežeta, z ustano-
vitvijo nagrade za najboljšo
novo mladinsko zborovsko
skladbo med dvema festi-
valoma, ki bo nosila njego-
vo ime. Jurče Vreže je dol-
ga leta vneto zbiral mladin-
sko zborovsko literaturo in
prav po ryegovi zaslugi je
kt\jižnica tovrstne literatu-
re najbogatejša v državi.
O tej ideji se je pohvalno
izrazil tudi skladatelj Rado-
van Gobec, kije dejal, daje
z Jurčetom Vrežetom delal
od vsega začetka, ter da do-
bro pozna rgegovo delo in
da si tako priznanje prav
gotovo zasluži. S tem se mu
bo Celje na najbolj prime-
ren način oddolžilo za nje-
govo dolgoletno delo na
področju mladinskega zbo-
rovskega petja.
Festival bo razpisal nate-
čaj za to nagrado, ki n^ bi
jo prvič podelili rta 19. mla-
dinskem pevskem festiva-
lu čez dve leti.
Rezultati tekmovanja
zborov na 18.
mladinskem
pevskem festivalu
Zvezno telcmovanje
Mladinski pevski zbori
MPZ OŠ »Peter Šprajc-Jur« Žalec 79 (diplo-
ma), MPZ OŠ »Franjo Vrunč« Slovenj Gra-
dec 85,3 (srebrna plaketa), Gradski pionir-
ski zbor Kavadarci 83,3 (bronasta plaketa),
MPZ OŠ »Miha Pintar-Toledo« Titovo Vele-
nje 86 (srebrna plaketa), Dječji zbor »Zlatna
nota« Zagreb 83,6 (bronasta plaketa). Mla-
dinski pevski zbor »Vesna« Zagorje ob Savi
86 (srebrna plaketa), Hor OŠ »Jovan Popo-
vič« Sremska Mitrovica 76,4 (diploma),
MPZ ŠKD OŠ »Josip Broz Tito« Domžale
83 (bronasta plaketa), MPZ OŠ »Boris Vin-
ter« Zreče 90.3 (zlata plaketa), MPZ OŠ »I.
celjske čete« Celje 90,6 (zlata plaketa), MPZ
»Zorka« Šabac 94 (zlata plaketa), MPZ OŠ
»Lackov odred« Kamnica 88,6 (srebrna pla-
keta).
Dekliški pevski zbori
Ženski hor KUD »Miljenko Cvitkovič« Sa-
rsOevo 82,3 (bronasta plaketa), DZ Kulturne-
ga društva Domžale 94,6 (zlata plaketa), Hor
devojaka »Sirmium cantorum« Sremska
Mitrovica 78,6 (diploma)
Mešani mladinski pevski zbori
MMPZ Centra srednjih šol Titovo Velenje
91,6 (zlata plaketa), OMH KUD »Abraševič«
Valjevo 87,3 (srebrna plaketa), MMPZ Sred-
nješolskega centra Ptuj 87,6 (srebrna plake-
ta), MMPZ Srednjih šol Koper 88,6 (srebrna
plaketa)
IVlednarodno teicmovaiije
Mladinski pevski zbori
Kodarly Zoltan Altalanos Iskola Korusa
Kolmo, Madžarska 95,6 (zlata plaketa), MPZ
OŠ »Lackov odred« Kamnica, Jugoslavija
87,3 (bronasta plaketa), Kastanjakuoro Mik-
keh. Finska 87 (bronasta plaketa). Mladin-
ski pevski zbor Suchumi, SSSR 96 (zlata
plaketa)
Dekliški pevski zbori
Ženski omladinski hor »Aprilke« Sarajevo
Jugoslavija 71,6 (diploma), Detski hor »Du-
navski Slavei« Silistra, Bolgarija 92 (srebrna
plaketa), DPZ MKUD »Heribert Svetel«
Maribor, Jugoslavija 98 (zlata plaketa), Div-
, či pevecky sbor Stredni pedagogicke školy
Kromeriž, CSSR 96,3 (zlata plaketa)
Mešani mladinski pevski zbori
MMPZ Centra srednjih šol Titovo Velenje,
Jugoslavija 94 (srebrna plaketa), MMZ
»Tehnik« Celje, Jugoslavija 93,6 (srebrna
plaketa), Jugendchor Ostallau Marktober-
dorf, ZR Nemčija 94 (srebrna plaketa)
I -mm'^ ■
k _
Profesor Branko Rai-
ster, član mednarodne re-
žije MPF je menil, da je
glasbena delavnica dose-
gla svoj namen. Vokalna
tehnika se namreč nepre-
stano spreminja in kako-
vostno dopolnjuje, zatega-
delj se je potrebno na po-
dročju zborovskega petja
['^prestano izobraževati.
Vspešni so zato lahko le
"Sti zbori, ki strokovne-
'^u izpopolnjevanju na-
'^enj^o vehko pozor-
'losti.
. profesor Andreas Juon
12 Švice je dejal, da tovrst-
nega izobraževanja v Švi-
ci ne poznajo. Tam se na-
mreč izobraževanje stro-
kovnjakov na podroi^u
zborovskega petja odvija
po klasični poti preko
akademij za glasbo, glas-
benih ustanov v cerkve-
nih institucijah in preko
glasbenih odborov v švi-
carskih kantonih. »Ravno
zato, ker so nam mnoge
sodobne metode dela pri
zborovskem petju tuje,
sem v Celju veliko prido-
bil. Presenečen sem tudi
nad visoko vokalno kultu-
ro prepevanja na festivalu
v Celju«, je še dejal profe-
sor Juon.
Promenada
Promenada je bila oblika
druženja, pri kateri je prišel
družabni vidik najbolj do
izraza.
Srečati znance in spoznati
nove, zanimive ljudi in biti
tudi sam opažen, to je bil
glavni motiv za obiskovanje
promenade. Zato so se je
udeleževaU vsi sloji prebival-
stva, od n^premožnejših do
revnih (tudi tovarniška de-
lavka je lahko, dokler je bila
samska in večji del plače po-,
rabila za svoj videz, vzbudila
pozornost in občudovarije
mestnih fičfiričev), od starih
do najml^ših.
Večerna promenada je po-
tekala med tednom vsak dan
med 18. in 19. uro, ob nede-
ljah in praznikih pa dopol-
dan med 10. in 12. uro. Obi-
čajno je potekala po Rotov-
ški. Kolodvorski in Novi uli-
ci ter delu Graške ulice do
Mestnega trga, ob nedeljah
in praznikih pa v mestnem
parku, ki je bil zlasti v polet-
nih mesecih tudi ob delavni-
kih prepoln sprehajalcev.
Veliko večino sprehsgalcev
so tvorili mladi iz mesta in
okolice, saj je bila promena-
da n^cenejša oblika druže-
nja, pri kateri je n^laže pri-
šlo do navezave stikov z na-
sprotnim spolom. Seveda pa
so se je udeleževali tudi celj-
ski meščani s soprogami in
z otroki, vojaštvo, zlasti ofi-
cirji, v poletnih mesecih pa
tudi številni turisti, ki so pri-
hžgah v Celje na počitnice za-
radi znanih »savinjskih ko-
peli« in lepih možnosti za
obisk bližnjih zdravilišč in
drugih izletniških točk.
Na promenadi so spreha-
jalci ponavadi tvorili skupi-
nice po nekcO oseb istega
spola, medtem ko je bilo me-
šanih parov malo. Mladina
se ni smela kazati v sprem-
stvu deklet, dokler je obisko-
vala šolo, pri starejših parih
pa je prevladal družabni vi-
dik in so se svojega partnerja
radi »otresh« ter se posvetih
svojim prijateljem in znan-
cem. Skupinice so se tako
v vrsti sprehajale po lepo
osvetljenih uhcah (phnsko
razsvetljavo je mesto dobilo
že 1873. leta), od časa do časa
so postale, pozdravile mimo-
idoče prijatelje in znance, se
spustile z njimi v kratek kle-
pet in zopet nadaljevale pot.
Najvažnejše post^ališče na
promenadi je bil prostor
pred kavarno Merkur (danes
Varteks), kjer je bilo na kri-
žišču med Graško in Rotov-
ško uhco dovolj prostora za
postajanje in pogovore.
V letih pred prvo svetovno
vojno je bilo pomembno
»postajališče« tudi Bismar-
ckov trg (pred Nemško hišo)
in Nova (današnja Čuprij-
ska) uhca, po kateri so se
sprehajalci pomikah proti
mestnemu parku. Pri tem je
zanimivo, da so posamezne
skupine (zlasti dijaštvo) ime-
le svoje stalne »ezeleke«,
kjer so se običajno zbirale in
obvladovale dogajanja na
promenadi.
Prihodnjič:
Oblečeni po modi
»...Na promenadi je bil
tudi slovenski literat Anton
Novačan, visokorastel ko
hrust, črnih brk in las, tem-
nih globokih oči in z literar-
no širokim klobukom in
pesniško kravato«.
(Iz dnevnika Srečka Pun-
cerja, 27. 4. 1915)
Pogled na Glavni (današnji Tomšičev) trg (okoli 1895).
14. STRAN - NOVI TEDNIK
Dragi prijatelji!
Pa smo že v juniju. Še
dobrih 14 dni pouka in
potem si bomo tudi mi za-
želeli prijetne počitnice
in se za nekaj časa poslo-
vili. Brez vaših prispev-
kov namreč tudi naše
strani ni, pa kako bi tudi
pisali, če boste vse dni na
dvoriščih, na morju, v hri-
bih in še kje. Malo še stis-
nite zobe, pa bo.
Vaša Tanja
Moj brat
Dolgo sem si želela dojenčka.
Prišel je čas, ko je mamica mora-
la v bolnišnico, da bo rodila. Ve-
selili smo se in komaj čakali,
kdaj bo malo bitje prišlo na svet.
Prišel je dan, ko je atek telefoni-
ral v bolnišnico in povedali so
mu, da imamo fantka. Minili so
meseci in sedaj je star že dvajset
mesecev. Ime mu je Simon. Ima
sive oči in rumene lase. Za svojo
starost je velik in močan. Rad
ima živali, najraje pa zajčke in
tudi oni imajo radi njega. Je zelo
navihan; Najraje se umiva, še ra-
je pa se igra z zvezki in knjigami,
ki jih potrebujem v šoli. Pazila
bom nanj, saj si želim, da bi bil
čimprej velik fant.
ZLATKA SOJČ, 7. r.
OŠ 3. bataljon VDV
Vitanje
MoJa najljubša
knjiga
Moji najljubši kryigi je pisate-
ljica Magrit Gutta dala ime Otro-
ci kuhajo in pečejo. Ta knjiga mi
je všeč zato, ker mi daje veliko
kuharskih nasvetov. V tej knjigi
so recepti za začetnike, dobre in
izredne kuharje. Sodim v drugo
skupino dobrih kuhaijev. Sku-
hala sem že nekaj več kot deset
receptov. »Vsi so bili zelo dobri,«
je rekla mama.
MAJA ŠPILJAK, 3. r.
OŠ Fran Kranjc
Celje
Naše živali
Mi imamo psa Flokya. Učim ga
skakati čez ograjo in skalo. Ima-
mo mlade zajčke. Dajem jim de-
teljo, koruzo in travo. Včasih jim
vržem veje, da jih glodajo.
GREGOR PAČNIK, 1. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Kava za očeta
Moj oče ima zelo rad kavo. Po
kosilu mu jo moram vedno sku-
hati. Rad ima sladko kavo. Pri-
pravim jo tako, da v džezvo nali-
jem skodelico vode in postavim
na štedilnik. Preden voda zavre,
dodam žličko in pol sladkoija.
Nato počakam, da voda zavre.
Džezvo umaknem s štedilnika.
Varyo dam žličko mlete kave, do-
bro premešam in postavim za
kakšne tri sekunde na ogreto
ploščo, da se na kavi naredi sme-
tana. To ima oče najraje. Potem
očetu postrežem s kavo. Ko jo
poskusi, vedno reče, da je dobra.
To mi je všeč.
Ko bom velik, bom najbrž tudi
jaz pil kavo, kuhali pa jo bodo
moji otroci.
PRIMOŽ HERLAH, 5. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Moj dedek
Imam dedka. Ime mu je Bertl.
Star je 63 let. Zelo rad ima živali.
Najraje ima zajčke. Imamo jih tu-
di pri nas doma. Všeč so mu črno
beli zajčki. Tudi druge živali ima
zelo rad. Kadar je lepo vreme, se
večkrat odpravi v gozd na sv«i
zrak. Tudi jaz grem pogosto
z njim. Dedek me ima zelo rad in
mi velikokrat tudi prinese kaj iz
trgovine. Veselje obiskov in tudi
sam rad hodi na obiske, pred-
vsem ob nedeljah. Vsak večer se-
di ob televizorju. Z njim igram
tudi igro 3x3. Kartice vedno ku-
pi on, ker ve, da jaz nimam de-
narja. Zelo sem vesel, ker imam
dedka, ki me ima zelo rad, jaz pa
tyega.
MATEJ ČERNEC, 5. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Koryice
Pomladno jutro
Zjutraj me je prebudila jutra-
nja svetloba. Bila sem zelo začu-
dena, da je že svetlo. Odgmila
sem zavese in oči so me zabolele.
Sončni žarki so bili že zelo moč-
ni. Po nebu so pluli beli kepasti
oblački, kar je pomenilo, da bo
lep dan. Bila sem dobre volje.
Pj-ed sosednjim blokom se je zi-
bala breza. Njeni listi so bili po-
suti z rosnimi kapljicami, ki so
polzele po vejicah. Iz Bolske so
priracale račke s svojim mladim
rodom. Vse so veselo gagale. Go-
tovo so se pogovarjale o lepem
jutru, ali pa so se jezile na mlade
račke, ki so se neprestano odda-
ljevale. Pred blokom na klopi se
je leno pretegoval maček in pre-
del. Z drevesa zaslišim ptičje pet-
je. Ozrem se in zagledam cel kup
ptic. »O, te ptice so gotovo v šoli
in so imele glasbeni pouk, da ta-
ko veselo pojejo,« si mislim. Ta-
ko zamišljeno me predrami ura,
ki že veselo kliče zaspance. Toda
jaz nisem med njimi, saj sem že
navsezgodaj občudovala to pre-
lepo prebujajoče se pomladno
jutro.	DARJA ŠUPER,
novinarski krožek
OŠ Slavko Šlander
Prebold
Brez naslova
Groza! Zopet v šolo... Na pol
zaspan si malo zmočim lica, po-
drgnem oči... Zobno ščetko sa-
mo pogledam. »Zvečer!« ji rečem
in odhitim v šolo.
Prva ura... Zaspana kot pona-
vadi. Ko samo pomislim na toplo
posteljo, se zazibljem v lahen
spanec. Tovarišica tiho obstane
pred mano. Sosed me zbode pod
rebra. Počasi obrnem glavo navz-
gor. »Po uri v kabinet!« zagrmi
nad menoj. Samo pokimam. To
jo spravi v bes. Vsa penasta ska-
če in kriči okrog mene. Kakšen
cirkus! »To ji bo poživilo krvni
obtok,« sem si rekel in pomislil
na bolnike, ki bolehajo za bolez-
nimi srca in ožilja.
Zvonec je odbrenčal in moral
sem na pot proti kabinetu. Ob
vstopu sem se skoraj zadušil.
Med dimom sem se razgledoval,
da bi zagledal tovarišico. Ko sem
jo končno zagledal, me je začela
gnjaviti s klasičnimi ceremonija-
mi, kot so: »Zakaj se nisi pobolj-
šal?« je zavpila z vreščečim gla-
som, in nadaljevala: »Obljubi, da
se boš poboljšal. Slabo vplivaš
na druge...« in tako naprej do
opomina in ukora. Pokimal sem
ji in lahko sem zapustil to »zelh-
kamro«. Začela se je druga ura.
Potekala je mimo, motilo me je
samo to, da sem sedel na okro-
glem stolu brez naslonjala in me
je potem bolela hrbtenica. Mali-
ca-slaba: mlečni ali bolje vodeni
riž in čisto izsušeno jabolko.
Tretja ura, govorimo o kajenju.
Učitelji v razredih razlagajo: Ena
cigareta vsebuje najmanj sto
strupov,« v kabinetu pa jih poka-
dijo več tisoč. Ob vprašanju, za-
kaj kadijo v zbornici, tukaj pa
nas prepričujejo, naj ne kadimo,
so odgovorili zelo različno. Eni
so se izgovarjali na doktorje, ki
kadijo celo v zdravstvenih domo-
vih, drugi pa so z lepimi beseda-
mi povedali, naj se brigamo zase.
Tretji so samo skomignili z ra-
meni.
Rekreacije-le nekaj zdravega
v šoli. Žal pa se tega vsi učenci ne
zavedajo. Skrivajo se po razredih
in še oken ne odpro, da slučajno
ne bi zadihali svežega zraka.
Četrta ura. Pri morali govori-
mo o ustavnih amandmajih.
»Ubogo zdravstvo!« sem pomi-
slil. »Vse manj denarja in vse bolj
potrebna draga oprema.« Še zad-
nja ura in konec muk bo za
danes.
Odhitim domov. Doma sedem
na odprto okno in premišljujem
o ničemer. Temu bi lahko rekli
sprostitev. Ko pride oče z dela in
da lopato in naroČi, naj skopljem
nekaj jam. Zvečer se utrujen pe-
ljem naokoli. Prijatelj me povabi
na biljard. »Še malo manj zdravja
in malo več strupa bom imel,«
sem pomislil in mu sledil. Ob
vstopu v igralnico mi je kar odle-
glo. Samo dva sta igrala in oba
nekadilca. Prav z veseljem sem
odigral prvo igro in kljub temu,
da sem izgubil, sem bil vesel, da
nisem vdihaval cigaretnega di-
ma. Prijatelju sem to povedal in
tudi on se je strinjal. Od takrat
igrava samo, kadar v igralnici
nihče ne kadi.
Preden sem šel spat, sem poz-
dravil zobno ščetko, ki sem jo
zjutraj slabe volje zanemaril.
JERNEJ KOŠAK, 8. r.
OŠ Blaž Kocen
Ponikva
Naša koza
Naša koza ima vime, pa tudi
roge. Ima kopita. Rada je seno in
otrobe. Naša koza je povrgla dva
mladiča. Eden je debel, drug pa
suh. Ime jima je Tedi in Bobi.
Najprej je kozi počil mehur. Po-
tem se je tako drla, da je bilo atija
v hlevu strah. Potem se je skotil
prvi kozliček, za njim pa še
drugi.
GORAZD STEBLE, 2. r.
OŠ Stranice
Gori
V soboto je gorelo v Malem vr-
hu. Gorel je gozd. Moj ati Matej je
hitro stekel h gasilcem. Odpeljal
seje z gasilskim avtom. Neki fan-
tek je šel zraven. Mislil sem si,
kako je ta fant pogumen. Celo
uro sem gledal, kako gori gozd.
Ko se je ati Matej vrnil, je bil čm
kot dimnikar.
MLADEN PODVRATNIK, 2. r.
OŠ Bratov Letonje
Šmartno ob Paki
MATJAŽ KRKLJEC iz 1. razreda OŠ Stranice je narisal
domače piščančke.
GO TO - ukaz na tipki G. Uporabljamo
ga, če hočemo, da se določen program po-
novi.
10 PRINT »a«
20 GO TO 10
30 PRINT »b«
Ugotovili bomo, da na ekranu ni črke b.
Saj je tudi ne more biti. Ko računalnik
napiše črko a, mu ukaz GO TO sporoči, naj
gre nazaj v 10. vrstico, kjer spet napiše a.
LOAD - je beseda, s katero lahko začne-
mo včitavati programe. Če bi radi naložih
računalniku na primer igro z naslovom
Barbarian, napišemo: LOAD »BARBARI-
AN« (ENTER) ali pa samo »LOAD«. Priž-
gemo kasetofon in počakamo, dokler se na
ekranu ne izpiše STOP THE TAPE ali po-
dobno. Ugasnemo kasetofon in - veliko
veselja pri igraryu.
CLS - ukaz najdemo na tipki V. Pomeni
pa, - zbriši vsebino zaslona, ko je program
v teku.
PAUSE - je ukaz na tipki M. Pomeni
premor. Napišemo ga skupaj s številko, ki
pomeni, koliko časa naj traja premor. 50
pomeni premor, dolg približno 1 sekundo.
NEXT ta ukaz najdemo na tipki N.
V angleščini pomeni naslednji. Napišemo
ga lahko le, če smo že uporabili ukaz FOR.
Omogoča, da računalnik izpiše naslednjo
črko, številko ah znak. V programu izgleda
takole:
10 FOR a = 1 TO 5
20 PRINT a: PAUSE 50
30 NEXT a
THEN - ukaz pomeni »potem«. Je na
tipki G. Uporabljamo ga po pogojnem
stavku IF. Pove, kaj naj naredi računalnik,
če pride do določenega števila.
10 IF a = 20 THEN PRINT »KONEC«, kar
pomeni: če je a enak 20, potem mora raču-
nalnik izpisati »konec«.
BORDER - ukaz na tipki B. Z r^jim dolo-
čamo barvo roba zaslcna s številkami 1, 2,
3,4, 5,6,7, 0. Primer: 10 BORDER 3. V tem
primeru se bo rob obarval vijoličasto.
PAPER - ukaz pod tipko C. Z njim dolo-
čamo barvo osredryega dela zaslona, na
katerega bomo pisali. Barvo določimo
s številkami: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 0. Primer: 10
PAPER O in zaslon se bo obarval črno.
. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
^V nedeljo zvečer je
?)japinovi ulici motil mir
nrago P- Tamkajšnji stano-
PJJ ki ga poznajo, se ga
,di bojijo, zato so ga kar
r^ej časa prenašali, pre-
P^se je nekdo okorajžil in
klical miličnike. Drago
P^ je v prisotnosti mož
[gvih uniformah brž po-
^jfil vseeno pa bo moral
fsodniku za prekrške.
( Jakob B. iz Opekarni-
Ae ulice je znan po tem, da
^svojem stanovanju preiz-
kuša zvočnike. Ker pa sose-
join tako glasna muzika ni-
^or noče v uho, pogosto
^ejo na pomoč mihčni-
[e Tako je bilo tudi prejš-
nji petek, ko so miličniki
^t morali »utišati« zvoč-
nike. . .
f Prejšnjo sredo se je
y kletnih prostorih na
ljubljanski cesti treznil
jlirko Z. iz Trubarjeve,
jlirko je doma razgrajal in
razmetaval ter ogrožal svo-
jo prijateljico Martino Z.,
j^o da so miličniki ocenih,
ijabo n^varneje, če preno-
tipri njih.
# Občan P. iz Milčinske-
|a ulice je v petek zvečer
pripravil nekaj hudo nepri-
jetnih uric svoji družini,
^no je nagnal iz stanova-
nja in je ni spustil nazaj,
otroka pa zaprl na balkon,
daje bil potem ves zbegan.
V družinsko dramo so mo-
rali poseči mihčniki, ki bo-
do občana prijavil sodniku
za prekrške.
S.Š.
Začeli so soditi delavcem
nelfdanlega LIK Savinje
Na celjskem sodišču se je
končno le pričelo sojenje 47-
letnemu Zvonku Perliču,
nekdanjemu direktorju
prav tako nekdanje LIK Sa-
vinje, poleg i^ega pa sedi na
zatožni klopi še devet nek-
danjih sodelavcev, ki jih
obtožnica bremeni ponare-
ditve polletnega obračuna,
povzročitve stečaja in neu-
pravičenega dajanja dnev-
nic nekaterim celjskim
družbenopolitičnim de-
lavcem.
Celjski javni tožilec je ob-
tožnico v zadevi LIK Savinja
vložil že lani februarja, ved-
nar je potem sodnica temelj-
nega sodišča nekajkrat neu-
spešno razpisala glavno
obravnavo, v glavnem zato,
ker ni bilo na sojenje prvo-
obtoženega. Na zadevi se je
tako nabralo že nekaj prahu,
s^ je večina kaznivih dejanj,
ki jih tožilec očita obdolžen-
cem v več kot petdeset strani
dolgi obtožnici, iz leta 1986,
nekatera pa segajo še v leto
1984.
Ponareditve periodičnega
obračuna in lažnega prikazo-
vanja poslovnih rezultatov je
obtoženih devet delavcev
bivše LIK. Ta del obtožnice
je tudi najbolj zajeten in po-
vezan z zajetnim kupom do-
kazne dokumentacije.
Za povzročitev steč^a so
obdolženi Zvonko h-eriic,
njegov nekdanji pomočnik
Ivan Grabrijan in računo-
vodkinja Meta Krelj. Vsi trije
n^ bi bili krivi, da so omogo-
čih, da se je delovna organi-
zacija čezmerno zadolževala
in s tem prišla v stečaj.
Zlorabe položaja oziroma
pravic odgovorne osebe pa
sta obdolžena Zvonko Perlič
in Ivan Grabrijan. Gre za de-
vizne dnevnice, ki sta jih ve-
likodušno delila za potova-
nja v tujino nekaterim celj-
skim družbenopohtičnim
delavcem in celo nekemu
narodno zabavnemu an-
samblu.
Sojenje seje začelo v pone-
deljek, ko je pred senat sto-
pil prvoobdolženi Zvonko
PerUč. Ker gre za precej dolg
in zapleten postopek, n^ bi
sojenje trajalo približno štiri-
najst dni, prve tri dni pa n£U
bi se zagovarjal Perlič.
S. ŠROT
Državna odlikovanja
Prejšnji torek je bila v ce^ski poročni dvorani krajša
slovesnost, na kateri so izročili državna odlikovanja dvema
delavcema celjske UNZ. Medalji zasluge za narod sta dobila
Franc Bevc in Cveto Seničar.
Poleg njiju je letos z našega območja dobil državno odli-
kovanje še en delavec organov za notranje zadeve; Francu
Jančiču so Red dela s srebrnim vencem izročili že pred
letošnjim dnevom varnosti na repubhškem izvršnem svetu.
Foto: EDO EINSPIELER
Zakelšek oproščen obtožbe
Na celjskem temeljnem sodišču so prejšnji teden
oprostili obtožbe Stanka Zakelška, bivšega najem-
nika Celjske koče. Sodišče je menilo, da ni dovolj
dokazov, da bi šlo za goljufiv namen.
Zakelšek je bil obtožen zaradi več goljufij, največja
naj bi bila na škodo Ljubljanske banke, precej pa je
ostal dolžan tudi nekaterim dobaviteljem, ki so mu, ko
je še bil oskrbnik Celjske koče, dobavljah hrano in
pijačo.
Sodišče je menilo, da gre v tem primeru za čisto
civilnopravne zadeve, ne pa za kazensko odgovornost.
Ker je bil Stanko Zakelšek oproščen obtožbe, so ga
tudi takoj izpustih iz pripora, v katerem je bil od 6.
decembra lani.
Sodba še ni pravnomočna.
S.S.
ludl Peperko je dobil spor
I s pravnomočno odločbo
itdiiča združenega dela se
^ več kot letu In pol kon-
Ispor med Rudijem Pe-
ikom in celjskim Zdrav-
»enim centrom. Sodišče
dalo prav Peperku.
Spor je nastal v začetku
Weklega leta in sicer zara-
itreh mesecev in pol (od
i	10.1987 do 2.2.1988), ki
'je Rudi Peperko prebil na
iu v Zdravstvenem centru,
» pa mu izplačali osebne-
'dohodka, pač pa so ga ho-
ii	odpraviti kar s pogodbo
iielu. Peperko je bil zapo-
'n v Zdravstvenem centru
*ližepred 15.10.1987, ven-
dar vseskozi le za določen
čas.
Ker se Peperko ni strinjal
s pogodbo o delu, je vložil
zahtevek na sodišče združe-
nega dela (republiško sodiš-
če je delegiralo prvostopenj-
sko sodišče v Brežicah). Pr-
vič je brežiško sodišče zavr-
nilo njegov zahtevek, po pri-
tožbi pa je republiško sodiš-
če združenega dela to odloč-
bo razveljavilo in vrnilo za-
devo v ponovno obravnavo.
Drugič so v Brežicah odločili
v korist Peperka, republiško
sodišče pa je sodbo tudi po-
trdilo, tako da je postala
oravnomočna.
Za Rudija Peperka to po-
meni, da bo dobil (oziroma je
že) izplačane tri in pol oseb-
ne dohodke (17 milijonov di-
narjev), za kasnejši čas pa
mu pripada nadomestilo za
nezaposlene. Peperko je na-
mreč ves ta čas ostal nezapo-
slen, preživljal pa se je s pri-
ložnostnim delom in s po-
močjo prijateljev.
S to odločbo se je končala
tudi čisto osebna, človeška
stiska Rudija Peperka, ki
pravi: »Moj primer ni bil prvi
takšen v Zdravstvenem cen-
tru, le da se jim je pri meni
zalomilo in dokazal sem, da
imam prav*	S. ŠROT
V tovornjaka
^ejšnji torek dopoldne je
^etni Marko Drev iz Loko-
•j^ pri Dobrni vozil iz Veh-
•Pirešice proti Žalcu, ko je
o\^nku zapeljal v levo in
^ v tovornjak, ki ga je iz
Jsprotne smeri pripeljal 33-
Marjan Kovač iz Gorice
J Slivnici. Hudo ranjen
^vje ostal vkleščen v plo-
dni, tako da so morali pri-
J^a pomoč celjski pokhcni
»silci.
Steklina nI
bav-bav
Prve primere stekline
so v šentjurski občini
opazili predlani, zdaj ko
je okuženost že po vsej
Sloveniji, opažajo veliko
okuženih in sumljivih li-
sic tudi na Šentjurskem.
Vendar pa se pri tem
v občinski inšpekciji sre-
čujejo z malomarnim od-
nosom nekaterih obča-
nov do izredno nevarne
bolezni, tako da so pokli-
cah na zashšanje zaradi
nespoštovanja predpisa-
nega cepljenja psov nad
20 .lastnikov. Nekateri so
bili predani v postopek
sodniku za prekrške.
Zdravila za poškodovane-
ga bolnika ni, pomaga le
pravočasno cepljenje, za-
to je poškodba izredno
nevarna. Občani naj se ne
dotikajo mrtvih in sumlji-
vih živah. Kljub obvešče-
nosti se posamezni obča-
ni ne držijo navodil, tako
da je pred dnevi občan
celo reševal svojega napa-
denega psa pred napadal-
no lisico. Zaradi neupo-
števanja predpisov nasta-
ja tudi vehka družbena
škoda. V infekcijskih
službah tudi svetujejo, da
kmetje zavarujejo svojo
živino.
BJ
Obračal na cesti
Prejšnji četrtek se je na
magistralni cesti v Šempetru
pri avtobusni postaji huje ra-
nil 45-letni motorist Adolf
Kaiser iz Gradca v Avstriji.
Do nesreče je prišlo, ker je
32-letni voznik osebnega av-
tomobila Bogdan Bučkovič
iz Ilirske Bistrice obračal vo-
zilo na cesti in tako zapeljal
pred motorista. Huje ranje-
nega motorista so odpeljali
v celjsko, kasneje pa v gra-
ško bolnišnico, v nesreči pa
je nastalo tudi za približno 33
milijonov dinarjev škode.
Trčenje v ovinku
Prejšnji četrtek zvečer sta
v ovinku v Rajkovcu pri
Podčetrtku trčila 26-letni
motorist Silvester Šplajt in
28-letni voznik osebnega av-
tomobila Stanislav Večerič,
oba doma iz okolice Pregra-
de na Hrvaškem. Motorist je
sekal ovinek, Večerič pa tudi
ni mogel pravočasno ustavi-
ti, da bi preprečil nesrečo.
V trčenju se je motorist Sil-
vester Spl^t huje ranil.
Z avtomobilom na
travnik
Prejšnji torek je 22-letna
voznica osebnega avtomobi-
la Marija Grilec iz Grlič pe-
ljala proti Podčetrtku. Ko je
prehitela kolesarja, je na-
sproti pripeljal avtobus. Voz-
nica se je zmedla, zapeljala
v desno na bankino, nato pa
na travnik, kjer se je vozilo
prevrnilo. V nesreči se je
voznica huje ranila.
Prehiteval v škarje
v ponedeljek, nekaj po
osmi uri zvečer se je pripeti-
la hujša prometna nesreča
na rnagistralni cesti v bližini
Drešinje vasi. Tam je (že iz-
ven naselja) prehiteval kolo-
no vozil voznik osebnega av-
tomobila 33-letni Franc SeUč
iz Celja. Ko je hotel prehiteti
še zadnje vozilo - tovornjak,
je iz nasprotne smeri pripe-
ljal z osebnim avtomobilom
25-letni Peter Burger iz
Komppl. Sehč je zavrl in se
poskušal uvrstiti nazaj v ko-
lono, vendar pa je zaradi pre-
vehke hitrosti njegovo vozilo
zaneslo v levo, tako daje vse-
eno prišlo do silovitega trče-
nja. Trčil je tudi voznik Sta-
nislav Lipovšek, ki je vozil
za tovornjakom in je zavijal
v desno, da bi dal prostor Se-
liču, vendar ga je zaneslo
v betonsko ograjo.
V nesreči se je 60-letna so-
potnica Julijana Burger tako
hudo ranila, da je umrla po
prevozu v celjsko bolnišni-
co. Huje sta se ranila tudi
oba voznika in pa sopotnica
v Sehčevem vozilu, 32-letna
Vera Brečko, nastala pa je
tudi večja materialna škoda.
v rdečo luč
v ponedeljek ob 20.15. uri
^ 24-letni Marko Samec iz
Stor vozil po celjski obvozni-
ci in zapeljal v križišče s Čo-
povo uhco v trenutku, ko je
na semaforju gorela rdeča
luč. Zaradi tega je prišlo do
trčenja z vozilom 26-letne
Milene Podkoritnik, ki je
v križišče zapeljala pravilno
pri zeleni luči. V nesreči seje
voznica Podkoritnikova hu-
je ranila. Samec pa jo je od-
nesel brez poškodb.
Več reda pri parki-
ranju
' Celjski miličniki bodo od-
slej pogosteje kaznovali
voznike, ki so nepravilno
parkirali. Ugotavljajo na-
mreč, da se je zelo razboho-
tilo parkiranje tudi v tako-
imenovani peš coni, zato so
v torek kaznovali največ
voznike, ki so parkirali
v Gubčevi ulici in na Tom-
šičevem trgu. S pogostejši-
mi kaznimi (za nepravilno
parkiranje je potrebno pla-
čati 15.000 dinarjev) bodo
poskušali narediti vsaj ne-
kaj več reda pri parkiranju.
S. Š.
93 poroča
Celjski poklicni gasilci
so imeh tudi prejšnji te-
den polne roke dela.
V ponedeljek so najprej
oddrveh v Zidanškovo
uhco, kjer se je vklopila
naprava za avtomatsko
javljanje požara. Naglica
je bila odveč, saj je (k sre-
či) šlo za lažen alarm.
Pač pa je zares gorelo
v torek pri Marti D. v Uli-
ci 29. novembra. Marta si
je privoščila nekoUko
preveč raztresenosti pri
kuhanju, vendar pa kakš-
ne večje škode ni bilo, saj
so gasilci hitro posredo-
vali.
V petek so gasilci raz-
strehh granato, ki so jo
našli v Slovenskih Konji-
cah. Sploh im^o letos kar
precej dela z granatami in
drugim nevarnim orož-
jem iz pretekle vojne.
Gasilci so prejšnji te-
den tudi dvakrat pomaga-
h pozabljivcem, ki so se
znašli pred vrati stanova-
nja brez ključev. Največ
dela pa so imeli na cesti;
opravili so devet cestnih
reševanj, v torek pa so re-
ševali voznika Mirka Dre-
va, ki je ostal vkleščen
v vozilu, s katerim je trčil
v tovornjak celjske Ko-
munale.
Del časa so poklicni ga-
silci namenili tudi uresni-
čevanju gesla »Zdrav duh
v zdravem telesu« in se
odpravili na sedme šport-
ne gasilske igre v Mari-
bor, kjer so zasedh četrto
mesto. Ocenjujejo, da je
to lep uspeh celjske eki-
pe, prav tako dobro pa so
ocenili tudi prispevek, ki
so ga dali pri izvedbi vaje
teritorialnih enot in ob-
činskega vojnega vod-
stva, ki je bila v Celju ko-
nec prejšnjega tedna.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
1. JUNIJ iBft.
Obetajoč povratek mladega Kocuvana
v Ljubljani je bilo Hnale atletskega
pokala Slovenije, kjer sta tako moška
kot ženska ekipa AD Kovinotehna Kla-
divar osvojili drugo mesto za IBL Olim-
pijo iz Ljubljane. Bolj kot na to general-
no uvrstitev pa smo ugodno preseneče-
ni nad dosežki nekaterih celjskih at-
letov.
Po daljši poškodbi se vrača Miro Kocu-
vana mL, dobro je skočila Maja Radma-
novič, vse boljše meče kopje Renata
Strašek. To so pozitivna presenečenja,
negativna pa slab dosežek Jazbinškove
v kopju ter domala popolna neprisotnost
celjskih atletov in atletinj tako v sprinter-
skih (izjema Perčeva) disciplinah, kot na
srednjih in dolgih progah, da o metih
sploh ne govorimo.
Resnično najlepše presenečenji je pri-
pravil Miro Kocuvan v teku na 400 m
ovire, kjer ni premagal samo klubskih
tovarišev-olimpijca Kopitarja in repre-
zentanta Božička, pač pa je dosegel rezul-
tat, ki vehko obeta, tekel je namreč 51,27,
kar je po povratku in na začetku sezone
več kot odlično in obetajoče pred letoš-
njim mladinskim evropskim prven-
stvom, ki bo v Varaždinu in za katerega
je Miro že dvakrat izpolnil predpisano
normo.
Maja Radmanovič je vse bolj zaneslji-
va pri premagovanju ženske magične
meje šestih metrov pri skoku v daljavo.
Tokrat je pristala pri 603 cm, kar je bilo
dovolj za 1. mesto in je tudi lepo izhodiš-
če za Varaždin.
Tretji biser je metalka kopja Renata
Strašek (tudi za Varaždin), ki je prema-
gala favorizirano Pirčevo iz Maribora in
predvsem nesojeno celjsko olimpijko
Jazbinškovo, pri tem pa dosegla izredno
dober rezultat, saj so ji namerili 54,62 m.
Jazbinškovi met čez 50 m tokrat ni uspel.
Sicer pa so medalje na fmalu za APS
v Ljubljani izmed celjskih atletov osvoji-
h: Kopitar na 400 in 400 m ovire. Božiček
na 110 in 400 m ovire, Krajnc je postal
prvak s pahco, kjer je bil Dimitrijevič
tretji, Stepišnik je bil drugi v metu kro-
gle, Perčeva pa na 100 m. Dolenčeva je
osvojila 3. mesto na 400 m ovire, Jazbin-
škova je bila tretja v kopju in krogh, Er-
javčeva dvakrat prva v disku in krogU,
zmagala je tudi moška štafeta 4 x 400 m,
Svet pa je bil drugi v skoku v višino
s sohdnim dosežkom 200 cm, Noner pa
prav tako drugi na 300 m ovire.
Iz Celja so torej postali prvaki M. Kocu-
van mL, Krajnc, moška štafeta 4 x 400 m,
Erjavčeva v disku in krogli, Radmanovi-
čeva v daljavo in Straškova v kopju. K te-
mu je treba dodati še nekcO manj žlahtnih
medalj in uvrstitve do prvih šest, ki pa so
zelo maloštevilne.
Nastopih so tudi velenjski atleti, kjer
sta se posebej izkazali Mrazova z zmago
na 800 m in novim repubhškim rekor-
dom za st. mladinke 2,10 ter 2. mestom na
1500 m (tudi rekord SRS 4:31,20), Babiče-
va, prej AD Kovinotehna Kladivar pa je
zmagala na 3000 m. Velenjski atleti so
osvojili dve medalji Pohar srebro na
1500 m in Anič na 3000 m ovire.
Značilnost letošnjega APS je tudi
v tem, da doslej vodilni centri Celje,
Ljubljana in Maribor počasi izgubljajo
primat, s^ se z novimi in perspektivnimi
imeni pojavlj^o atleti iz manjših krajev
(Ptuja, Kamnika, Brežic, Slov. Bistrice).
TONE VRABL
I. Kladivar »deli« točke
V	republiški nogometni ligi so odigrali 23. kou
splošen vtis pa ni nič kaj dosti boljši od prejšnje«^
kola.	^
Nogometaši Ingrad Kladivarja tudi tokrat nia
uspeh zmagati, saj so doma igrali smo 0:0 s popret^
ekipo Pohorja iz Ruš. Po daljšem obdobju je zmagj
Elkroj, kije doma s težavo odpravil Svobodo s 3:2 (lij^
Bolko, Ermenc). Velenjski Rudar je doživel kar Itr^'
pek poraz v gosteh z vodilno Ljubljano 3:0, Partizg^
Hmezad Žalec pa je kljub vodstvu z golom Druškovif-'
na koncu izgubil z Medvodami v gosteh 2:1. Lestvic^
velenjski Rudarje zaradi poraza s tretjega zdrsnil na 4
mesto, Elkroj je deveti. Partizan Hmezad dvan^sti jj
I. Kladivar trinajsti med štirinajstimi ekipami.
V	območni ligi so odigrah 19. kolo, vodilnemu St^
klarju pa doma ni uspelo premagati mariborskegj
Železničarja, saj je igral samo 2:2, strelca pa sta bi],
Prevolšek in Valek. ERA Šmartno je doma dodobrj
napolnila mrežo Partizanu iz Slovenj Gradca, s^ ga
odpravila s kar 6:1, strelci Kopušar 3, Bevc, Helb ij;
Tomažič po enega, Dravinja je izgubila s Proletarctni
v Zagorju 3:0, Papirničar pa je doma rešil toči;,;
s Pekrami 2:2. Lestvica: 1. Steklar 27, 2. ERA Šmartno
26, 4.-5. Dravinja 20 in 11.-12. Papirničar 12.
T. VRABl
Pionirska olimpiada
Pred leti so po zaslugi prof. Metoda Klemenca začeli
v Celju celo z mednarodnimi pionirskimi atletskimi
olimpiadami v počastitev dneva mladosti.
Medtem, ko so čez čas Celjani to prireditev v takšnem
obsegu in tudi drugače opustih, pa so se Velenjčani odlo-
čih, da bodo pionirsko olimpiado s sodelovanjem učencev
njihovih osnovnih šol pripravili vsako leto maja in to tudi
počenjajo. Rezultati letošnje IX. pionirske olimpiade, kije
bila s spremljajočimi prireditvami ob velenjskem jezeru:
pionirke 60 m Žora Glamuzina MPT, 100 m Nataša BLgak
BM, 300 Tina Steinbacher VV, 400 m Melita Rant BM,
600 m Jolanda Steblovnik ŠA, daljava Nina Salej, višina
Tanja Hribar VV, krogla Metka Hudnik in štafeta
4 X 100 m MPT (Ržen, Košar, Šalej in Ahtik), pohgon OŠ
B. Ročk Šoštanj, kros 3. razred Nina Vičar (19 udeležen-
cev) 4. razred Edisa Omerovič (19), pionirji 60 m Andrej
Bezjak MPT, 100 m Boštjan Meh VV, 300 m pionirji Zoran
Boškič VV, 400 m Robi Habjanič AA, 1000 m Robi Kožar
VV, daljava Mirein Glavnik KDK, višina Ernest Kopitar,
krogla Aleš Jan, 4x lOOm VV (Meh, Kopitar, Slatinek in
Perič), kros 3. razred Primož Vedenik VV (20) in 4. razred
Željko Stevapovič BM (20).
TV
Izkušenost z mladostjo
člani judo kluba LReya so ocenili
svoje lani opravljeno delo ter sprejeli
program za prihodnje obdobje.
Po besedah predsednika kluba Zvone-
ta Hudeja je lanska sezona kljub izpadu
iz 1. zvezne hge bila za celjske judoiste
dokaj uspešna, saj so samo na uradnih
prvenstvih osvojih 6 zlatih, 4 srebrne in
14 bronastih medalj, da k temu ne prište-
jejo še številnih uspehov po drugih raz-
hčnih tekmovanjih. Iz lige so izpadh tudi
malo zaradi smole, saj so n^tesneje iz-
gubljcdi dvoboje z ekipami, ki sodijo
v sam vrh jugoslovanskega juda. Zdaj so
v fazi prenove, saj morajo v letu dni zma-
gati v republiški Ugi in se s kombinirano
ekipo starejših, izkušenih judoistov ter
mladimi borci vrniti tja, kjer jim je me-
sto. Tako bodo v novi tekmovalni sezoni
imeli v republiški hgi kar dve ekipi: član-
sko, katere naloga bo osvojitev naslova
prvaka in vrnitev v 1. zvezno ligo ter
mlado, kjer se bodo kalili tisti, ki bodo
kasneje zamenjah starejše tekmovalce.
Glavni trener Dušan Tanko je z delom
zadovoljen, saj so uspešno opravili prvo
fazo pomlajevanja ekipe in se že kažejo
Drvi dobri rezultati, kjer zlasti prednjači-
ta vedno boljša mlajša mladinca Dušan
Kačičnik in Mile Sadžak. »Delamo do-
bro in temeljito in v kombinaciji starejših
in mlajših tekmovalcev vidimo našo pri-
ložnost, da se povrnemo med najbolii
je optimistično razpoložen trener Tan
Zvone Hudej pove, da imajo v itlj
dovolj lastnega strokovnega kadra, v
možne tečaje pa pošiljajo mlajše teki
valce, da bi kasneje delali s tistimi, l(i
odkrivajo kot talente po judo sekcijah
osnovnih šolah, kjer prednjačita C
F. Roš in I. Kovačič-Efenka. Posebej
hvaležni osnovni šoh F. Roš, ki je njih
drugi dom. Pričakujejo večjo pomoči
lovnih organizacij, žal pa ne morejo dd
ti pravega sponzorja, ker so vsi, ki l
veljajo, že prevzeh druge celjske špoi3
klube, teh pa ni malo.	j
Ob vsem tem pa želijo obdržati tii
v bodoče 2. mesto kot najboljši sloved
judo klub za Impolom, kjer se točkul
rezultati od pionirjev do članov, toi
v vseh možnih tekmovalnih kategorij
Za še večjo propagando juda v Celju 3
do pripraviU najrazhčnejša tekmovaij
in narye povabih najboljše domače
tudi tuje judoiste. Okrepitev za prvoe
po ne bodo iskah zunaj kluba, amp
bodo kar črpali iz svojih vrst.
TONE VRAB
Med vodilnimi mladimi judoisti pri
I.Reya v Celju, ki največ obetajo, sta
trenutno Dušan Kačičnik in Mile Sad-
žak. Kačičnik se z judom ukvarja že
osem let, njegov doslej največji uspeh
pa je 3. mesto na državnem prvenstvu
za ml. mladince. Mile Sadžak smatra za
svoj največji uspeh 2. mesto na letoš-
njem državnem prvenstvu za ml. mla-
dince v Trebinju. Dušan nastopa v kate-
goriji do 70, Mile pa 77 kg.
Celjani sedmi
v IMarlboru
v Mariboru so pripravili re-
publiško prvenstvo za slepe in
slabovidne v vrtnem kegljanju.
Celjani so v postavi Edo Vodeb,
Franc Mohorič, Alojz Zajelšnik
in Matej Žnuderl med devetimi
ekipami osvojili sedmo mesto.
V A skupini je bil E. Vodeb 17. in
M. Žnuderl 18., v B pa lO.-ll.
A. Zajelšnik in F. Mohorič, izven
konkurence pa je S.Spolenak
osvojil 15. mesto.
Strelci v Rečici
Na strelišču v Rečici pri La-
škem so pripravili občinsko pr-
venstvo za posameznike z MK
serijsko puško 3 x 20, kjer je na-
stopilo 20 strelcev. Med člani so
bih najboljši Zlatko Deželak, Ro-
man Matek in Damjan Pader,
med članicami Saša Videč in
mladmci Matej Smerc.
Zmaga Toneta Jagra
Na Gričku v Celju je bilo ob-
činsko prvenstvo z MK puško za
člane, kjer je presenetljivo zma-
gal Tone Jager Celje pred Bran-
kom Malcem in Vilijem Dečma-
nom oba Kovinar Štore itd.
strelci v Kranju
Na strelišču v neposredni bli-
žini Kranja so pripravili repu-
bliško prvenstvo z MK puško za
pionirke in pionirje, ki so tek-
movali v disciplini 30 strelov
leže in v trostavu 3 x 10. Med
pionirkami je ekipa Juteksa iz
Žalca osvojila 3. mesto v discipli-
ni 30 strelov leže. Tekmovale so
Janja Habjan, Mateja Derstven-
šek in Renata Flego, ki je z 240
krogi osvojila 3. mesto in s tem
bronasto medaljo. V disciplini
3x10 strelov so pionirke Juteksa
v enaki postavi osvojile 4. mesto.
Pri pionirjih 30 strelov leže so
osvojili strelci D. Poženel iz Reči-
ce pri Laškem v postavi Dejjin
Matek, Sebastjan Lipec in To-
maž Titovšek. Ekipa Juteksa iz
Žalca Aleš Klovar, Simon Voš-
njak in Kristijan Pukmajster je
bila šesta, ob tem pa je K. Puk-
majster s 241 krogi osvojil 3. me-
sto. Med pionirji 3 x 10 strelov so
Celjani osvojili 2. mesto v postavi
Marko Dobovičnik, Marko Ser-
šen in Matej Dobovičnik, SD
D. Poženel iz Rečice je bila 4. in
SD Juteks iz Žalca 5. Med posa-
mezniki je Dejan Matek iz Rečice
nastreljal 233 krogov in osvojil 2.
mesto. Celjan M. Dobovičnik pa
je bil 4. Najboljši se bodo v začet-
ku julija udeležili še državnega
prvenstva na Ohridu.
T. JAGER
Mladi planinci na
Lisci
Na Lisci so pripravili tekmo-
valce mladih planincev v orien-
taciji, kjer je sodelovalo 17 ekip.
Med pionirji do 12 let je zmagala
ekipa Laško, med mladinci do 15
let pa ekipa Dol pri Hrastniku.
Za prehodni pokal zasavske mla-
dine 89 v orientaciji so si prvo
mesto razdelili predstavniki
Brežic in Dol pri Hrastniku, tretji
pa so bili Laščani.
TONE KOŠIR
iViladi atleti
v T. Velenju
Na stadionu ob velenjskem je-
zeru je ZTKO Velenje pripravi-
la še področno prvenstvo za pi-
onirje in pionirke v atletiki. Re-
zultati pionirji 60 m 1. Bvgen Kri-
vograd Prevale, 2. Željko Mast-
nak, 3. Aleš Kreslin oba OŠ G. Ši-
lih, 300 m 1. Robi Habjanič OŠ
A.Aškerc,	2. Boštjan Meh OŠ
V.Vlahovič, 3. Urban Radšel OŠ
B.Mravljak,	1000 m 1. Robi Ko-
žar OŠ V.Vlahovič, 2. Andrej
Kos Kor Jek., 3. Gorazd Podržav-
nik OS Prežihov Voranc,
4X 100m 1. OŠ V.Vlahovič II, 2.
OŠ V.Vlahovič I, 3. OŠ G.Šilih,
daljava 1. Matjaž Krumpačnik
Mežica, 2. Boris Kašnik OS A. A-
škerc, 3. Miran Glavnik KDK, vi-
šina 1. Ernest Kopitar, 2. Robert
Tumšek, 3. Dragan Simič vsi OŠ
V.Vlahovič, met žogice 1. Bošt-
jan Jelen, 2. Peter Zaluberšek
oba OŠ B. Mravljak, 3. Goran Sla-
tinek OŠ V.Vlahovič, krogla 1.
Aleš Jan OŠ V.Vlahovič, 2. To-
maž Pečolar SG, 3. Aleš Pačnik
KDK, ekipno 1. OŠ V.Vlahovič,
2. OŠ Slovenj Gradec, 3. OŠ A. A-
škerc itd. Uvrščenih je bilo 13
ekip. Pionirke 60 m 1. Polona
Slemenšek OŠ V.Vlahovič, 2.
Tatjana Razgoršek OŠ G. ŠUih, 3.
Barbara Pirtovšek KDK, 300 m 1.
Melita Rant OS B. Mravlja^
1000 m 1. Natalija Cesar OŠ
B.Mravljak, 2. Darja Šibanc, 3.
Badema Djedovič obe OŠ
M.P.Toledo, 4xl00m 1. OŠ
B.Mravljak, 2. OŠ M.P.Toledo,
3. OŠ A.Aškerc, daljava 1. Moni-
ka Svoljšak OŠ V. Vlahovič, 2. Si-
mona Vidmar OŠ B. Mravljak, 3.
Brigita Hudales KDK, višina 1.
Tanja Hribar OŠ V.Vlahovič, 2.
Diana Zeba OŠ M.P.Toledo, 3.
Suzana Marošek OŠ ŠA, žogica 1.
Tanja Rednak OŠ A.Aškerc, 2.
SUva Kumer KDK, 3. Blanka Pe-
vec SG, krogla 1. Darja Polutnik
• SG, 2. Renata Lamot OŠ V. Vla-
hovič, 3. Klavdija Šajtegel OŠ
A.Aškerc in ekipno 1. OŠ
M.P.Toledo, 2. OŠ V.Vlahovič,
3. OŠ B.Mravljak, vse T. Velerxje
itd. Uvrščenih je bilo 12 ekip.
Poraz v Zagrebu
v 3. kolu 2. zvezne lige so
igralci baseballa iz Celja gosto-
vali v Zagrebu in izgubili z isto-
imensko ekipo 17:8. Tekma je bi-
la vse do pete menjave enako-
vredna, nakar so gostje postali
boljši in so zato tudi zmagali.
Odlične celjske
kegljavke
Na polfinalnem tekmovanju
za republiško prvenstvo v keg-
ljanju za članice so velik uspeh
dosegle predstavnice KK EMC
Celje ter znova dokazale, da so
najboljše v Jugoslaviji. Nastopi-
lo je 60 kegljavk, 24 pa se jih je
uvrstilo v finale, ki bo septembra
v Ljubljani. Med rgimi je kar 10
Celjank. Zmagala je Mikac pred
Gobec, 4. Petak, 5. Grobelnik, 7.
Lesjak, 10. Šeško itd.
Moški so v prvem krogu po-
dobnega tekmovanja nastopili
na kegljiščih v Cerknici in Po-
stojni, kjer je med 60 tekmovalci
Ceijan Nareks zasedel odlično 2.
mesto, s tem pa tudi dobro izho-
dišče za nadaljevanje prvenstva.
Lavrinc prva, Bola
druga
Na strelišču v Zagrebu je bilo
drugo zvezno pozivno tekmova-
nje v streljanju z MK pištolami
na 25 m. Med članicami je Denis
Bola iz T. Velenja osvojila drugo
mesto, medtem ko je med mla-
dinkami zmagala Helena Lavrinc
iz Rečice pri Laškem.
Drugo mesto
Brajkovičeve
Na odprtem prvenstvu v tenisu
v Portorožu v kategoriji do 12 let
je izjemen uspeh dosegla članica
TK Zlatarne Celje Brajkovičeva,
ki se je uvrstila v finale ter izgu-
bila z Baričevo 6:0 in 6:1 ter tako
osvojUa 2. mesto, tretja pa je bila
Velenjčanka Bibianko. Med pi-
onirji do 12 let je Velenjčan Ca-
mloh tudi prišel v finale in osvo-
jil drugo mesto.
Potrebno bo
pojasnilo
v Celju bi moralo biti regij-
sko prvenstvo društev upoko-
jencev v balinanju v organizaci-
ji celjskega društva upokojen-
cev, žal pa sta nastopili samo
dve ekipi in sicer DU Žalec ter
DU Krško, ni pa bilo predstav-
nikov Celja, Laškega, Sloven-
skih Konjic in ostalih. Zmagala
je ekipa DU Žalec in se tako uvr-
stila na republiško prvenstvo, ki
bo septembra v Kranju. Tudi or-
ganizacija je bila slaba, saj se je
tekmovanje namesto ob deveti
začelo uro kasneje. Upamo, da
bo občinska zveza društva upo-
kojencev Celje pojasnila takšno
neresnost pri organizaciji tega
tekmovanja.
JOŽE GROBELNIK
Poraz kadetov Aera
v predzadnjem kolu 2. repu-
bliške lige vzhod so rokometaši
Aera, ki vodijo na lestvici, go-
stovali v telovadnici osnovne
šole v Žalcu ter izgubili prvo
srečanje v spomladanskem delu
s Šempetrom 28:25 (12:12).
Zmaga Šempeterčanov je po-
vsem zaslužena, Celjanom pa se
je poznalo, da so dopoldne nasto-
pili v finalu ŠŠD za srednje šole
na Ptuju, kjer je ekipa tehnične
šole v finalu premagala Ptuj 13:7
in postala republiški prvak. Gole
za Šempeter so dali Ocvirk ^ Je-
žovnik in Stepišnik po 7 ter Žuža
2, za Aero pa Cvetko 4, Oblak 2,
Novak 7, Sedej 1, Lupše 5, Šušte-
rič 1 in Pungartnik 5.
Zanimivost tega srečanja je
v tem, da so prvi polčas sodili kar
domači sodniki, ker sta za to tek-
mo določena sodnika mislila, da
je srečanje v Šempetru in sta ča-
kala tam. Ko sta izvedel^ kje je
tekma, sta se pripeJjala v Žalec m
odpiskala vsaj drugi polčas.
Zdaj na Sicilijo
Medtem, ko bo večji del roko-
metne članske ekipe za nekaj
časa prekinil z aktivnim trenin-
gom pa to ne velja za kadete in
nekatere člane, kiltodo kot re-
prezentanca Slovenije v torek
zjutraj odpotovali na močan
mednarodni turnir v Enno na
Siciliji v Italijo. O tem tehnični
vodja Dani Novak: »Gre za tradi-
cionalno izmenjavo med roko-
metaši Jugoslavije in Italije. Naši
nasprotniki bodo ustrezne repre-
zentance držav Madžarske, Tuni-
zije in dve Italije, ki v zadnjem
obdobju rokometu posveča ved-
no večjo pozornost. Na pot bodo
odšli: Boštjan Strašek, Trivko
Matovič, Boštjan Vrščaj, Tomaž
Jeršič, Tomaž Čater, Uroš Priv-
šek. Marko Cvetko, Roman Pun-
gartnik, Marko Šušterič, Peter
Novak, Željko Vešligaj, Kristijan
Lupše, Sebastjan Oblak, Marko
Kalšnik, Boštjan Tome in Robert
Šafarič, ki jih bo vodil trener
Andželko Vuglač. Vodja potova-
nja je Marjan Hlačar, sam pa bom
pomagal kot tehnični vodja. Eki-
pa je solidno pripravljena in upa-
mo, da bomo v sicer močni med-
narodni konkurenci ob pri nas že
končani tekmovalni sezoni vse-
eno dosegli lep uspeh in upravi-
čili zaupanje rokometne zveze
Slovenije.
T. VRABL
Odlični braslovčani
v Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo v badmintonu za naj-
mlajše kategorije, kjer je nasto-
pilo 72 tekmovalcev iz sedmih
slovenskih klubov. Med ml. pi-
onirji in pionirkami so imeli naj-
več uspeha predstavniki Partiza-
na Braslovče, saj so pobrali veči-
no razpoložljivih medalj. Med
mL pionirji posamezno je zmagal
R.Hajnšek, dvojica R.Hajnšek
- Grabar pa je bila druga. Med
ml. pionirkami posamezno je bi-
la 3. Kraljeva in 4. Predovnikova,
v dvojicah 1. Kralj - Predovnik
in mešanih dvojicah 1. R.Hajn-
šek - Kralj.
Zmagal Vombek
šahovski klub Žalec je s po-
močjo ZTKO in TKS Žalec pri-
pravil drugo občinsko prve^
za posameznike v hitropoted
šahu, kjer je nastopilo 16 I
stov. Zmagal je Dani VonJ
pred Jožetom Zorkom, Milaij
Lesjakom itd.
JOŽE GROBELN
Teniški sklad
Ob vse večji popularizacijil
nisa v Sloveniji že dalj čas^
tekajo priprve zu ustanovil
teniškega sklada Slovenije,]
bi še pospešil to zvrst športa]
nas. Tako je vse pripravljeno.i
bodo v petek 2. junija na W
tudi formalno ustanovili tew
sklad Slovenije. Začetek sM
nega podpisa tega pomembi
dokumenta bo ob 11,30 in oM
bližno 13. uri začetek druža^
teniškega turnirja, ki bo v pf"
ru slabega vremena v dvorai|
ZabukovčanI na
orientaciji
v Zagrebu je bilo dvodn«
tekmovanje za državno P''
stvo in za jugoslovansko J
v orientaciji, kjer so nastopi«
di predstavniki PD Zabuk^
ter dosegli naslednje rezw
(prvi rezultat je za prvi dan,«
za drugega): od 12-13 let DaH
Čulk (4, 5), Jure Pražnika (^t
od 14 do 15 let Matjaž Čulk(l{
od 17-18 let Mito Kot (5, 6M
ški 21 B Srečko Mohorko (K^
moški 21 A Bojan Jevševar«^
in ženske 21 A Nuša Hriba^
Poleg jugoslovanskih tekm^
cev so nastopili še tekmova*
Italije in Avstrije, v držav^
prezentanco za svetovno P*^
stvo na Švedskem pa sta
Zabukovica bila izbrana ^
Hribar in Bojan Jevševar.
Zmagi Kačlčnlka H
Sadžaka
v Murski Soboti so prip^
večji, zdaj že 23. medo^
turnir v judu za pionirje Vj
mladince, kjer so nastopi'*
predstavniki judo kluba b'!
ya iz Celja ter ekipno osvOJ'
mesto. Med posamezni^
zmagala v kategoriji do 70 KS.
šan Kačičnik in do 77Kg'
Sadžak. Iz Celja so še nasj
Mlinarevič, Petrak, Košir- '
nez, Djakovič in Šekorarya-
. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
^ian Planinšek, predsed-
f pripravljalnega odbora za
J^jlavo 100 letnice organizi-
Ke telesne vzgoje v Celju le-
»Največ težav bomo
"rav gotovo imeli okoli zbira-
nj gradiva za almanah, ki bi
radi ob tej priložnosti izdah
^ tako prikazah vso bogato
^ojno pot športne dejavno-
celjski občini. Ker vemo,
I je veliko osebnih gradiv pri
^ebnikih, jih prosimo še en-
Mi n^O izjemne primerke
,to priložnost posodijo in iz-
na ZTKO Celje, kjer bo
^ opravljena potrebna se-
vjtcija, kaj naj bi v tem alma-
^u, ki bi izšel v jubilejnem
bilo. Zaželeno je vse - od
listov, izrezkov iz časopisov,
^nanj, medalj, dopisovanj
Jied znanimi športniki, spomi-
ji na pomembnejša tekmova-
lca, plakati, spominske zasta-
^.jce, značke - skratka vse, s či-
jier bi se dalo pripraviti gradi-
Ici bi služilo kot dokument
jceljski telesni kulturi v stotih
l5ti tudi tistim, ki bodo to
lifali kasneje.«
Tomaž Volk, trener TK Zla-
(jrne Celje: »V soboto se bo
3felo novo prvenstvo v repu-
bliški teniški ligi, ki bo tokrat
pijano po drugačnem kon-
ceptu, kot je bilo lansko. Prej
enotno ligo so razdelih na
vzhod in zahod, v vsaki pa bo
po šest ekip. Po dve najboljši
^[ipi iz vsake skupine se bodo
(»tem v play offu borile za
uvrstitev od 1-4 mesta, prvi
dve pa napredovali v zvezno
igo. V naši vzhodni ligi nasto-
pajo poleg TK Zlatarne Celje
leŠTK iz T.Velenja, Ptuj, Tr-
bovlje in Slovenska Bistrica.
Favorita smo mi in Mariborča-
ni, tako da bo derbi že kar v 1.
kolu. Kapetan TK Zlatarne Ce-
S je Rudi Simončič, igrah pa
odo Boštjan Dimitrijevič, M-
a Furlan, Goran BrcOkovič,
laijan Furlan in Rok Ven-
pist, rezerve pa so Bogdan
Vrečko, Brane Tanjšek in Mat-
jaž Jezernik. Upamo na eno iz-
med prvih dveh mest, kar po-
meni nastop v play offu.
Brane Florjanič, direktor
AD Kovinotehna Kladivar:
»Priprave na 33. Skokov me-
morial so v zaključni fazi, kajti
v Bratislavi na mednarodnem
mitingu smo opravili še zadnje
pogovore z atleti, ki naj bi 16.
junija od pol petih popoldne
dalje nastopili v Celju. Na spo-
redu bo 10 moških in sedem
ženskih discipUn, nekatere pa
bodo zasedene prav ehtno
z olimpijskimi finalisti in no-
silci medalj. Med paradnimi,
disciplinami bodo prav gotovo
ženski tek na 800 m, kjer so kar
štiri tekmovalke, ki tečejo pod
1:57! To bo eden najmočnejših
tovrstnih tekov letos na setu!
Krasna bo udeležba v trosko-
ku s tremi tekmovalci preko 17
metrov in ženska višina s tremi
tekmovalkami preko dveh me-
trov. Zanimiva bosta teka na
400 m ovire in 800 m. Čeprav
ne bo ameriških atletov pa to
ne pomeni, da bo miting slabši
kot lanski, nasprotno, zna biti
celo boljši. Dogovarjamo se še
z nekaterimi znanimi atleti,
vendar ne vemo kako bomo re-
šili glede denarja. Sam pokro-
vitelj, delovna organizacija Ko-
vinotehna kljub ncOboljši volji
vsega sama ne zmore in priča-
kuje pomoč še drugih delov-
nih organizacij, saj je to naj-
boljša naložba v reklamo, kar
so v svetu že zdavnaj spoznali.
Miting bo prenašala tudi ljub-
ljanska televizija. Ker je na-
slednji dan v soboto in nedeljo
finale APJ v Splitu, smo po-
skrbeli za prevoz vseh naših
najboljših atletov iz Celja
v Spht, tako da bo tudi domača
udeležba najboljša. Pričakuje-
mo Popoviča, Čolovičevo ter
naše mušketirje Kocuvana,
Kopitarja, Straškovo, Radma-
novičevo in Perčevo.«
T. VRABL
Vidmariev memorial
v Rogašifi Slatini
Vse je dogovorjeno, da bo
zaključni del velikega medna-
rodnega šahovskega turnirja,
ki je eden redkih v Sloveniji,
tokrat v Rogaški Slatini.
Začel se bo sicer v Ljubljani,
po prvi polovici pa se bodo
mnogi najbolj znani medna-
rodni mojstri črno belih polj
preselili na celjsko območje,
v Rogaško Slatino.
Darko Bizjak, direktor
Zdravilišča v Rogaški Slati-
ni: »Naš kraj je bil že pred voj-
no središče mednarodnega in
jugoslovanskega šaha. Tu so
igrali mnogi znani šahisti, celo
takratni svetovni prvaki; Raz-
mišljali smo, kaj bi našim go-
stom, ki so po sestavi zelo »pi-
sani«, še ponudih, da bi bih pri
nas zadovoljni, kajti sama tera-
pija ni dovolj. Dobih smo pri-
ložnost, da organiziramo zak-
ljučni del Vidmarjevega me-
moriala, ki se bo začel 16. juni-
ja. Obstoja pa realna ideja, da
bi v prihodrue ta memorial
v celoti dobil domovinsko pra-
vico v našem zdravilišču. Igrali
bodo v zdraviliški dvorani.«
Franci Gazvoda, predsed-
nik regijske šahovske zveze
Celje: »Letošnji turnir bo iz-
redno kvaliteten, saj bo imel
rating 12, šahisti pa vedo, daje
to izredno visoka kvalitetna
kategorija. Med drugim je bil
povabljen tudi Talj, ki pa je žal
težko bolan in ga seveda ne bo,
prišla pa bosta dva velemojstra
iz dežele šaha. Prijavljena sta
tudi takšna vehkana kot Korč-
noj in Timman, tako da bo
ostalo malo prostih mest za na-
še. Med Jugoslovani bosta za-
gotovo nastopila naš drugi naj-
boljši šahist Nikolič in aktual-
ni državni prvak Kožul, ob nji-
ju pa še trije ter pet mladih
slovenskih šahistov, ki imajo
premalo možnosti, da bi razvili
svoj talent. Junijski prvi polet-
ni dnevi tako v Rogaški Slatini
še posebej za ljubitelje kralje-,
ve igre prav gotovo ne bodo
monotoni.«
T. VRABL
Prva Škofja vas
v krajevni skupnosti Dramlje
že vrsto let uspešno deluje tudi
TVD Partizan, ki je še posebej
aktiven pri organiziranju tek-
movanj v malem nogometu,
kjer se uvršč^o med najboljše
v celjski regiji. Prva ekipa iz
Dramelj je večkratni občinski pr-
vak Šentjurja, letos pa se je uvr-
stila tudi v zimsko ligo v Celju.
Vsako leto pripravijo maja večji
turnir v malem nogometu, kjer je
letos nastopilo kar 20 ekip. Prvo
mesto je osvojila ekipa iz ŠkoQe
vasi pfed Generacijo iz Shvnice
in domačo ekipo Dramlje A. Vsi
sodelujoči so dobili lepa prizna-
nja, ki so jih prispevali domačini,
za kar so jim organizatorji in na-
stopajoči hvaležni.	TV
Zdaj že za 4.
mesto?
V nadaljevanju 1. A re-
publiške namiznoteniške
lige so igralci ŠD Ingrad
Celje dosegli pomembno
zmago, ko so doma prema-
gali solidno ekipo Kemi-
čar iz Hrastnika tesno,
vendar povsem zasluženo
5:4.
Tudi tokrat je bil odličen
prvi mož ekipe Maras, ki je
dosegel tri točke, dve pa je
dodal mladi Leber in za po-
vrhu še odločilno peto, kar
je pomenilo zmago.
Vodja namiznoteniške
sekcije pri ŠD Ingrad Celje
Jernej Pelko: »Bah smo se
tega srečar\ja, ker so nam
gostje, ki smo jih lani na
ryihovem terenu premaga-
h, obljubljali povračilo. To
se na našo srečo ni zgodilo,
še več, zdaj potujemo v No-
vo gorico in Piran ter če se
vrnemo neporaženi, ne bo-
mo samo rešeni izpada, am-
pak se bomo celo borili za
odlično 4. mesto, kar pred
začetkom prvenstva nihče
ni pričakoval.«	tV
Kolesarjenje:
Nedelja. 4. junija ob 9. uri na
prostoru SRC Golovec start 10.
celjskega kolesarskega maratona
v dolžini 90 km (Celje-Šentjur-
-Šmarje-Podplat-Poljčane-
Slov. Konjioe-Zreče-Celje) in
malega maratona »Vsi na kolo za
zdravo telo«, ki velja tudi za akci-
jo Celjski kerlc v dolžini 33 km
(Celje-Hudinja-Škofja vas-Arc-
lin-Ljubečna-Žepina-Proseni-
ško-Lokarje-Šentjur-Štore-Ce-
Ije). Organizator je KK Merx Ce-
ye, prijavnina za odrasle 10 in
mladino 5 tisoč din, vsi, ki prevo-
zijo omenjeni progi, pa dobijo
spominske medalje. Pokrovitelj
je Unior Zreče, pri velikem mara-
tonu pa je možno startati v Celju,
Poljčanah pri bencinski črpalki
Petrol, Slov. Konjicah pri marke-
tu Dravinjski dom ter Zrečah pri
hotelu Dobrava. Mlajši od 15 let
lahko vozijo samo v spremstvu
staršev ali starejših oseb.
Nogomet:
Republiška liga Zi. kolo: ne-
delja, 4. junija Partizan Hmezad
-	Ljubljana, Rudar (TV) - L Kia-
divar in Pohorje - Elkroj.
Območna republiška liga
vzhod 20. kolo: nedelja, 4. junija
Pesnica - Steklar, Železničar
-	ERA Šmartno, Dravinja - Dra-
va in Veržej - Papirničar.
Rokomet:
od 6. do 11. junija gostujejo
kadeti Aera kot reprezentanca
Slovenije na mednarodnem ro-
kometnem turnirju v Enni na Si-
ciliji v Italiji.
Tenis:
Sobota, 3. junija v Mestnem
parku začetek prvenstva v 1. re-
publiški ligi vzhod, kjer se bodo
igralci Teniškega kluba Zlatarne
Celje pomerili z ŽTK Maribor.
Tekmovanje se bo začelo ob 9.
uri.
Sobota, 3. julija v Mariboru
odprto prvenstvo za pionirje do
12 in 14 let, ki se ju bodo udeležili
tudi predstavniki TK Zlatarne
Celje.
Marjana v studiu Radia Celje
Ponedeljkovi glasbeni večeri na radiu Celje, ki so namenjeni poslušaryu nekoč
ljubljenih zabavnoglasbenih melodij, so se poslušalcem zelo priljubili. Oddajo
^pgokrat oblikujejo tudi poslušalci sami, kot gostje pa se pojavljajo tudi poustvar-
jal slovenske zabavne glasbe. Prejšnji petek je bila gostja oddaje prva dama sloven-
p popevke, Marjana Deržaj. Telefon je bil odprt in Marjana se je s poslušalci
jPfoščeno pogovarjala. Zanimivo, da je v oddajo pokhcalo tudi mnogo mladih ljudi,
^Je dokaz več, da tudi mladi rodovi cenijo starejšo glasbo, ki pa vendarle ostaja lepa.
"iaijano Deržaj se je v studiu pogovarjal Janez Vedenik.
Mladinska
lešta v Žalcu
Na sobotni mladinski
ock veselici v športnem
Parku v Žalcu je bilo ravno
?°volj »odtrgano« in za-
da je tisočglava
^nožica vztrajala do zgod-
jutranjih ur. Da »pro-
Jl^ca ne spi« (tako so po-
^enovali prireditev) so
gjskrbeli Epidemic Zone,
^'^es Connection, Phone
Vandals in nekateri
J^gi. Mladi so bili torej za-
precej manj pa se-
^a tisti, ki so hoteh spati,
r Jim tega okoh 60 decibe-
jjV ni dovoljevalo. Toda tu-
Ijj je eden izmed davkov,
jj.Sa mora starejša genera-
plačati mlajši. Saj si
L '^l^^iosti pravzaprav
•^'oh niso zmisUh mladi.
VZ
»Čudežnikl«
izdali novo
ploščo in kaseto
Mariborski ansambel Ču-
dežna polja, ki bo tudi nasto-
pil na prireditvi Miš-maš, je
pred dnevi izdal tudi novo ve-
liko ploščo in kaseto.
Tudi ta bo všeč tako otro-
kom, ScO so na ryej skladbe Za
vse otroke ter Obladi, oblada
mucika kot tudi odraslim (Mi-
ni bikini. Zidam, zidam. Lepa
Vanilija itd.). S skladbo Za vse
otroke so se vključili tudi v ak-
cijo »minus 10%«, saj poskuša-
jo z glasbo vphvati na voznike
in otroke da bi bili bolj previd-
ni na cesti. Sicer pa bo ansam-
bel Čudežna polja čez poletje
gostovjil tudi v krajih naše re-
gije, tako da jih bomo lahko
slišah in videh tudi v živo.
V nedeljo na poletni
Miš-maš v Griže
V nedeljo, četrtega junija, se bo ob
desetih pričela v letnem gledališču
v Grižah velika otroška in mladinska
veselica. Organizatorji, Teater mladih
iz Griž, jo prirejajo že tretjič zapored in
tudi letos se niso izneverili z bogato
ponudbo svojim obiskovalcem.
Veselica se bo pričela z nastopom otro-
škega ansambla Rdeča kapica in lestvico
slovenskih šol, ki jo bo vrtel Sašo Hribar.
Do poznih večernih ur bodo obiskovalce
zabavali člani ansamblov Avtomobili,
Čudežna polja, Šankrok, Rdeči baron,
Romeo, Panda, Veter, Indiana, Odiseja,
Pink Panter, Palma, Pop design, pa pev-
ci Davor Božič, Majda Arh, Pavle Rako-
vec, Mateja Koležnik, čarovnik Jani Jo-
šovc, poleg vseh teh pa organizatorji ob-
ljubljajo še nekaj presenečenj.
Najmlajši se bodo tako kot vsako leto
doslej lahko zabavali ob slikargu in bar-
varyu pod strokovnim vodstvom, lahko
bodo kiparili z glino, se predstavili na
odru sramežljivih, kjer bo tudi avdicija za
veseh tobogan. Manjkalo ne bo lutkov-
nih in plesnih skupin, pekli bodo pala-
činke, pa za sladoled in lučke so tudi
poskrbeli. In da ne bo treba pregloboko
seči v denarnico, bo vstop na poletni
MIŠ-MAŠ kar zastonj.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
1. JUNIJ iBft.
Varno je varno
Ni se vam treba bati - Celje je zelo varno mesto.
Saj ima celo novega magistra obramboslovja!
Preroštvo
Na osnutku pogodbe
med občinami celjske
regije in Vekšom, ki jo je
Miloš Pešec na seji sve-
ta občin razdelil prisot-
nim, v glavi med podpis-
niki ni bila navedena ve-
lenjska občina.
Kot da bi vedeli, da se
noben od predstavnikov
te občine ne bo udeležil
te seje!
Staro in mlado
Prav je, da je teden sta-
rejših občanov v mesecu
mladosti. Saj imajo starejši
in mladi enake težave.
Težko sedanjost in nego-
tovo bodočnost.
Žalosten župan
Celjskega župana To-
neta Zimška že dolgo ni-
smo videli tako žalostne-
ga kot na zadnji seji sve-
ta občin celjske regije.
Pa ne zaradi tega, ker
tam za celjsko občino
O gospodarjenju ni bilo
kaj dosti vzpodbudnih
besed, ampak zaradi
uspešnih načrtov in del
pri obnovi Novega Celja.
Njegovi načrti za ob-
novo celjskega spodnje-
ga gradu so pa še tako
v zraku.
Varovanje
Mladi udeleženci mla-
dinskega pevskega festi-
vala iz raznih delov drža-
ve in tujine so se lahko
v Celju prepričali, kako
pri nas skrbimo za šo-
larje.
V večini celjskih os-
novnih šol je bilo polno
vojakov, pred njimi obo-
rožene straže...
Srečanje TE
v Šoštanju je bilo sre-
čanje delavcev jugoslo-
vanskih termoelektrarn.
Organizatorji so rekli, da
bodo storili vse, da bi
gostje iz Šaleške doline
odšli Z najboljšimi vtisi.
Samo potem pa ne bi
smeli govoriti o ekologi-
ji, osebnih dohodkih in
podobnem.
Za prazno sekretarsko mesto
imamo kandidate tri;
a trdno to še ni poroštvo,
da nov se človek res dobi.
Bolj ko so odprta vrata,
raje se nam pripeti,
da odprtost se maščuje,
prinese nove le skrbi.
Predlog
Nekateri predlagajo, naj bi
bil mladinski pevski festival
v Celju kar vsako leto.
Vsaj tedaj se v Celju lepo
in mladostno prepeva.
Stroški nad dohodki
Slišali smo, da Žalčani raznih
šljajo, da bi ukinili pobiranje dav-
ka od katastrskega dohodka, sa,
so stroški pobiranja večji o«
zbranega denarja.
Obrtniki čakajo, kdaj bodo ka
takega ugotovili še pri njih!
Koočan
Ni se mot^o drugače končad. V Celju je Kučan poti»
boval novega predsednika občinike partije - se nzanc
Končana. Zato, da bo tudi tu enkrat končan prom
obnove partije.
Črne točke bodejo v oči preteče -
in vse bolj spreminjajo vse v rdeče! Naprodaj V kiOSkih Dela
SOBOTA dne 3. 6. 89
UUBUANA I
7.45-12.50 in 14.55-0,30 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 08.00 VIOEO STRANI; OTROŠKA MATINE-
JA 8.10 RADOVEDNI TAČEK: PRAVUlCA; 8.30 M,
ČANAK: ČIRULE-ČARULE: ČAROBNE DOMINE. 5.
oddaja; 8.35 JAMES, kratki igrani film; 09.05 MAJ-
SKE IGRE, 5. - zadnji del oddaje TV NS; 09.40
ČAROBNA KOŠARA; 10.00 LEVSTIKOVI NAGRA-
JENCI '89; 10.30 EX LIBRIS: KABARET; 11,30 NA-
ŠA PESEM, ponovitev 18. oddaje 12.00 MEDNA-
RODNA OBZORJA: V PRIČAKOVANJU 1992, pono-
vitev; 15.10 VIDEO STRANI; 15,20 MURSKA SOBO-
TA: FESTIVAL MLADIH; 15,40 VIDEOGODBA, po-
novitev; 16,30 TV DNEVNIK 1; 16,45 ZBIS: P, ZI-
DAR: TONČKOVE SANJE, ponovitev oddaje za
otroke; 17.00 VESELA DVAJSETA LETA Z LAURE-
LOM IN HARDVJEM, ameriški film (ČB); 18,30 NAŠ
EDINI SVET: MENIH, VAS IN SVETO FIGOVO DRE-
VO, 8. - zadnji del angleške dokumentarne ser,;
19,05 RISANKA; 19,20 TV OKNO; 19,30 TV DNEV-
NIK 2; 19,55 VREME; 19.59 UTRIP; 20,20 ŽREBA-
NJE 3x3; 20,30 J, SUSAN: DOLINA LUTK. 5, - zad-
nji del ameriške nadaljevanke; 21.25 V SPOMIN
COUNTU BASIEJU; 22,35 TV DNEVNIK 3; 22,45
ZADEVA CARTIER, ameriški film; 00.20 VIDEO
STRANI
UUBUANA II
14,30 KAKO BITI SKUPAJ, oddaja TV Priština;
15,00 ATENE: EP V BOKSU, prenos; 17,00 Beo-
grad: FINALE PEP V ATLETIKI, prenos; 19,00 KRO-
NIKA SVETOVNEGA FESTIVALA ŠPORTNE RE-
KREACUE V ROVINJU; 19.15 POKAL PRVAKOV
V JUDU, reportaža; 19,30 TV DNEVNIK; 20.15 SLI-
KE ČASA, oddaja o kulturi; 20.55 POROČILA; 21,00
DOBRODELNI KONCERT OB DNEVU ZAŠČITE
ČLOVEKOVE OKOLICE, satelitski prenos (do 2,00)
NEDEUA 4, 6. 89
UUBUANA I
9,00-13,10 in 13,55-23,15 TELETEKST RTV
UUBUANA; 9,15 VIDEO STRANI; 9,25 OTROŠKA
MATINEJA; 9,25 ŽIV ŽAV; 10,10 NEVARNI ZALIV:
PRISTANIŠKA BARKAČA, angleško-avstralska na-
daljevanka; 10.40 J, Susan: DOLINA LUTK, ponovi-
tev ameriške nadaljevanke, 4/5; 11.30 DOMAČI AN-
SAMBLI: 20 LET CEUSKEGA INSTRUMENTALNE-
GA KVINTETA; 12,00 UUDJE IN ZEMUA; 13.00
VIDEO STRANI; 14,20 MURSKA SOBOTA: FESTI-
VAL MLADIH; 14,40 MEČ MAŠČEVANJA, francoski
film; 16,25 VIDEO STRANI; 16,30 TV DNEVNIK 1;
16.45 CIRCUMMUSICA. 2, oddaja; 17.35 J, Susan:
DOLINA LUTK. ponovitev 5. - zadnjega dela ame-
riške nadaljevanke; 18,25 POPULARNI OPERNI
ZBORI; 18,45 RISANKA; 18,55 VIDEO STRANI;
19.00 TV MERNIK; 19,15 TV OKNO; 19,30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA;
20,201. Brešan: PTICE POD NEBOM, nanizanka TV
Zagreb, 4/5; 21,25 ZDRAVO.(vmes poroeila); 23,05
VIOEO STRANI
PONEDEUEK, 05, 06, 89
UUBUANA I
17,05-01.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.20
VIDEO STRANI; 17,30 PRED IZBIRO POKLICA: PO-
KLICI V IZDELOVANJU USNJA IN KRZNA TER US-
NJENE KONFEKCUE, izobraževalna oddaja; 18.05
POROČILA; 18,10 TV MOZAIK; 18,10 ZRCALO
TEDNA; 18,25 UTRIP; 18.40 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE; 18.40 RADOVEDNI TAČEK: CRKA;
18.55 STARA ŽELEZNIŠKA POSTAJA; 19.15 RI-
SANKA; 19.20 TV OKNO; 19,30 TV DNEVNIK 1;
19.55 VREME; 20,05 MLADI AVTORJI MIRAN ZU-
PANČIČ: DOMOV JAN ZAKONJŠEK: PRIMER VLA-
DIMIRJA PAVLINA MILE VILAR: ZIMA; 21,00 OSMI
DAN; 21,45 TV DNEVNIK 2; 22.00 POLETNA NOČ
P, Evans: ONASSIS, ameriška nadaljevanka, 1/4;
ALO, ALO, angleška nanizanka, 1/13
1.00 VIDEO STRANI
TOREK, 6, 6, 89
Samo za JRT 2
20,00 PANOPTIKUM, tv adaptacija predstave ples-
nega teatra Ljubljana
UUBUANA I
9.45-11.40 in 16.15-2.00 Teletekst RTV Ljubljana;
10,00 VIDEO STRANI; 10.10 TV MOZAIK: ŠOLSKA
TV; 10,10 ČUSTVA: VLOGA IN POMEN ČUSTEV
V NAŠEM ŽIVUENJU, 3, oddaja; 10,30 NARAVO-
SLOVJE: PRILAGANJE OKOUU; 10.50 PAMET JE
BOUŠA KOT ŽAMET, 20, oddaja; 11,00 OSNOVNA
ŠOLA TENISA, 4, oddaja; 11,10 ANGLEŠČINA, 13,
lekcija; 11,30 VIDEO STRANI; 16,30 VIDEO STRA-
NI; 16,40 POLETNA NOČ, ponovitev; 16,40 P.
Evans: ONASSIS, ameriška nadaljevanka, 1/4;
17,35 ALO, ALO, angleška nanizanka, 1/13; 18,05
POROČILA; 18.10 TV MOZAIK DA NE BI BOLELO:
AKUPUNKTURA V SODOBNI MEDICINI; 18,30
SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18,30 M, Čanak:
ČIRULE-ČARULE: ČAROBNE KOCKE, 6, oddaja;
18.35 PISANI SVET: ŠOLSKA TORBA, kratek igrani
film; 19,05 RISANKA; 19,15 TV OKNO; 19,20 DO-
BRO JE VEDETI; 19,30 TV DNEVNIK 1; 19.55 VRE-
ME; 20,05 H, Robbins: TRGOVCI S SANJAMI, ame-
riška nadaljevanka, 2/4; 20,55 OMIZJE; 22.35 TV
DNEVNIK 2; 22,50 POLETNA NOČ P, Evans: ONAS-
SIS, ameriška nadaljevanka, 2/4 NENAVADNE
ZGODBE, angleška nanizanka, 1/13; 1,50 VIDEO
STRANI
UUBUANA II
18,00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19,00 SREČA-
NJE KOROŠKIH VIŽARJEV; 19,30 TV DNEVNIK;
20,00 ŽREBANJE LOTA; 20,05 ŽARIŠČE; 20,35 MA-
LI KONCERT; 20.55 POROČILA; 21.10 ZABAVNI
TOREK; 22,40 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUS-
NI PRENOSI
SREDA. 7, 6, 89
UUBUANA 1
16,25-1,00 TELETEKST RTV UUBUANA
16,40 VIDEO STRANI; 16.50 POLETNA NOČ, pono-
vitev; 16.50 P. Evans: ONASSIS, ameriška nadalje-
vanka, 2/4; 17.35 NENAVADNE ZGODBE, angleška
nanizanka, 1/13; 18,05 POROČILA; 18.10 PRED
IZBIRO POKLICA:' POKLICI V PROIZVODNJI US-
NJENIH IZDELKOV, izobraževalna oddaja; SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 18,40 ZBIS: G. Strni-
ša: LUČKA REGRAT; 18,55 ROBIN IN ROZI: NOV
ZAČETEK, 1, del angleške lutkovne serije; 19,05
RISANKA; 19,15 TV OKNO; 19,20 DOBRO JE VE-
DETI; 19,30 TV DNEVNIK 1; 19,55 VREME; 20,05
FILM TEDNA; CIKLUS KANADSKIH FILMOV:
BREZGLAVO; 21,45 TV DNEVNIK 2; 22,00 POLET-
NA NOČ, P, Evans: ONASSIS, ameriška nadalje-
vanka, 3/4; HOOPERMAN, ameriška nanizanka, 1/
13; 1.00 VIDEO STRANI
UUBUANA II
17,30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE-
NOSI; 18,30 REGIONALNI PROGRAMI TV UUB-
UANA - STUDIO MARIBOR; 19,30 TV DNEVNIK;
20.05 ŽARIŠČE; 20.35 ANTOLOGUA SLOVENSKE
VIOLINSKE GLASBE. 8, oddaja; 21,05 SVET PO-
ROČA; 22,05 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUS-
NI PRENOSI
ČETRTEK, 8, 6, 89
UUBUANA I
9,45-11,30 in 16,20-1,20 TELETEKST RTV UUB-
UANA
10.00 VIDEO STRANI; 10.10 TV MOZAIK: ŠOLSKA
TV; 10,10 RESTAVRATORSTVO IN KONZERVA-
TORSTVO. 2. oddaja; 10.50 V PARKU: TRIGLAV-
SKI NARODNI PARK; 11,20 VIDEO STRANI; 16,35
VIDEO STRANI; 16,45 POLETNA NOČ, ponovitev;
16,45 P. Evans: ONASSIS, ameriška nadaljevanka,
3/4; 17.35 HOOPERMAN, ameriška nanizanka, 1/
13; 18,05 POROČILA; 18.10 TV MOZAIK PO SLE-
DEH NAPREDKA: NA PRAGU 21. STOLETJA; 18,40
SPORED ZA OTROKE IN MLADE, BENDJI, ameri-
ška nanizanka, 1/13; 19,05 RISANKA; 19,15 TV
OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19,30 TV DNEV-
NIK 1; 19,55 VREME; 20,05 E, Orzeszkovva: OB
NJEMNU, 4. - zadnji del poljske nadaljevanke;
21.05 TEDNIK; 21.55 TV DNEVNIK 2; 22.10 POLET-
NA NOČ P. Evans: ONASSIS, 4. - zadnji del ameri-
ške nadaljevanke; LETEČI CIRKUS MONTVJA
PVTHONA, angleška nanizanka, 1/13; 1,10 VIDEO
STRANI
UUBUANA II
18.05 MEDNARODNI TV PARLAMENT: ZAGREB
- BUDIMPEŠTA; 19,30 TV DNEVNIK; 20,05 ŽARIŠ-
ČE; 20,35 OČI KRITIKE; 21,05 MEDNARODNI TV
PARLAMENT: ZAGREB - BUDIMPEŠTA, vključitev
PETEK, 9, 6. 89
UUBUANA 1
16.15-1.35 TELETEKST RTV UUBUANA
16,30 VIDEO STRANI; 16,40 POLETNA NOČ. pono-
vitev; 16,40 P. Evans: ONASSIS, 4. - zadnji del
ameriške nadaljevanke; 17,30 LETEČI CIRKUS
MONTVJA PVTHONA. angleška nanizanka, 1/13;
18,05 POROČILA; 18,10 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE NEVARNI ZALIV: SOKOLOV LET, angle-
ško-avstralska nadaljevanka, 3/13; 18,45 GORSKA
FOLKLORA: TURČIJA; 19,10 RISANKA; 19,20 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19,55 VREME; 20,05
NAŠE AKCIJE; 20,15 V HRIBIH SE DEU DAN...
GORSKI VRTOVI, dokumentarna serija, 4/8; 21,00
KRIMINALNA ZGODBA, ameriška nanizanka 1/20;
22,35 TV DNEVNIK 3; 22,50 POLETNA NOČ; 23,00
A, D. Doyle: VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA.
angleška nanizanka. 1/7; 00.00 KO POLETJA UMI-
RAJO. ameriški film; 1,25 VIDEO STRANI;
UUBUANA II
17,30 SATELfTSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE-
NOSI; 19,00 DOMAČI A^JSAMBLI: 20 LET CEU-
SKEGA INSTRUMENTALNEGA KVINTETA; 19,30
TV DNEVNIK; 20,00 TV ABONMA KONCERT SIM-
FONIKOV RTV UUBUANA, neposredni prenos iz
Cankarjevega doma; 22,00 SKUPŠČINSKA KRONI-
KA; 22.20 EN AVTOR, EN FILM B. Flllpovič: DAJ
NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH, oddaja TV
Novi Sad; 22,40 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
Četrtek, 1.6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoidn
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Šola za starše, 10.40 Srečanje z leti
11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14,1!
Aktualni trenutek. 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki In odmevi (pn
nos RU), 16.00 Čestitke In pozdravi, 16.30 Kronika, osmrtnici
17.00 V živo, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zakljufiil
sporeda.
Petek, 2.6.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila, 8.30 Petkov mozaik
10.00 Poročila. 10.10 Zveplometer, 11.00 Zaključek; Popold«
8kl spored:14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Por»
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke!
pozdravi, 16.30 šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, osmrtnici
17.15 Turizem nas bogati, 17.30 Studio CE. 18.00 Glasbeni ve«
na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 3.6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopold«
z vami, 9.00 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.30 Film«
sprehodi, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napove
14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki in odir«]
(prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osnj
niče. 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 18.00 Glasbeni predve«
na RC. 19.00 Zaključek.
Nedelja, 4.6.: 8^00 Napoved, 8.05 Poročila. 8.30 Onkraj sj
brne črte, 9.00 Poročila. 10.00 Naših 35 let (2. oddaja). Ij®
Žveplometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 LiteraiJ
utrinek. 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitkei
pozdravi.
Ponedeljek, 5.6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila. 8.30 ŠportJ
dopoldne. 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spo^
14.00 Napoved. 14.15 Aktualni trenutek. 15.00 Poročila.
Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdr*
17.00 Kronika. 17.15 Lestvica domačih viž, 17.50 Športni Pj
gled. 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek spor«®
Torek, 6.6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Iz sveta gla^
10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored:
Napoved, 14.15 Aktualni trenutek. 15.00 Poročila. 15.30 DogJ
in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.001^
nika, osmrtnice. 17.30 Naši zbori, 18.00 Glasbeni predvečer'
RC, 19.00 Zaključek.
Sreda, 7.6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila. 8.30 Pokliči«
vprašajte. lO.OOPoročila. 10.15 Koledar prireditev, 11.00 ZaKV
ček sporeda; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Al^
alni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre^J
RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice. I''
Studio CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja na FM frekvenci 100,3 Mhz in n« ^
frekvenci 963 Khz.
. JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Nagradni razpis
1. nagrada 60.000 din
3 nagrade po 30.000 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, pošljite jih do torka, 6. 6.
do 9. ure. Rešene križanke lahko pri-
nesete tudi osebno, na vhodnih vratih
je poštni nabiralnik. Na kuverto napi-
šite NAGRADNA KRIŽANKA in svoj
točen naslov.
Rešitev Icrižanice
Vodoravno: MASER, PIRIT,
OSTROGO VINA, ANSAMBEL, NDR,
BRANE KLAVŽAR, SOD, NO, RA-
NA, KOLESCE, ŽIVKOV, TG, OBI-
STI, MANIAK, ORO, BANTUSTAN,
NIELSEN, EDO, DAVOR,
ADRIANA.
izid žrebanla
1. nagrada 60.000 din prejme: Milica
GOLOB, Iršičeva 4, 63000 CELJE.
3 nagrade po 30.000 din prejmejo:
Ločičnik Hermina, Čuprijska 21,63000
CELJE, Sebastian MORINC, Rista Sa-
vina 15,63310 ŽALEC, Mirko GOLOB,
Poženelova 3, 63270 LAŠKO.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
HOROSKOP
^OVEN _22. 3.-20.4.
Pred vami so znatni uspehi. Splošno stanje vam je naklonjeno in to
a dalj časa. Določene osebe bodo omogočile, da boste dosegli, kar si
ie dolgo želite. Od vas pa pričakujejo, da se primerno obnašate, ko
pride čas. Za nekoga se bolj potrudite.
>BIK	21.4.-20.5.
ioJj mirni boste in boljše sš boste počutili. Za to se zahvalite novim
iohščinam, ki se bodo kmalu pojavile. Še enkrat trezno premislite
\vaši nameri, in ne dovolite da vas zavedejo občutki. Čaka vas
ligrada. Nadaljujte, kjer ste začeli.
I DVOJČKA	21.5.-21.6.
Sik^o vas manjše skrbi. Predvsem zaradi zavesti, da so pred vami
membne odločitve, vprašanje pa je kako in s kom jih boste
ipežno izpeljali. Okoliščine so vam naklonjene, bližnji sodelavci pa
i Za probleme je zdravilo.
[Rak	22.6.-22.7.
Obdobje, v katerem se boste kmalu znašli, bo mirno in brezskrbno.
DuSevno in telesno boste uspešno premagovali vse, kar vas čaka,
Pfdvsem tisto, kar vas bo doletelo izven pričakovanih načrtov,
i^jdite na potovarue, ne bo vam žal. Poiščite, ni važno koga.
M.EV	23.7.-23. 8.
^ vami so dnevi akcij. Veliko se boste gibali in neprenehoma
^pali nekaj novega, analizirali in pregledovali že storjeno. Nagi-
^ se boste k hitrim in kratkim stikom, kar bo od vas zahtevalo
^iiko energije in časa. Dovolj Je reči le eno besedo.
ijEVICA	23. 8.-23. 9.
^^vali poste nek problem, vendar neuspešno. Za nekaj ste krivi
""iJ za nekaj pa vaša okolica. Ukrenite vse, da vam pozneje ne bodo
^li malomarnost in neodločnost. Poiščite pomoč pri ljudeh, ki
''Sne bodo izdali, ampak pomagali. Ne zaletite se.
MjHTNICA_24. 9.-23.10.
vami je ugodno obdobje, če odštejemo malenkost, ki vas bo
iJfavjia-v slabo voljo. Če ne boste posvečali pozornosti temu pro-
'^iriu, boste na koncu še prav zadovoljni. Doma boste rešili nekaj
"^^a, kar že dolgo vre. Učvrstite, kar morate._
ilKORPION_24.10.-22.11.
^oiinljivib težavah vas čaka ugodnejše obdobje. Najprej boste
^ijSaii obremenitev, zatem pa se bo vrnila še vera v optimizem. Za
^^ hvala odnosom z okolico. Kmalu boste potovali. Nekaj nepo-
i^^^^^ega bo postalo usodno.
^STRELEC_23.11.-20.12.
^^^^o dnevi počitka in sprostitve. Najprej posvetite sebi in ose-
ki vam nekaj pomenijo, več časa, predvsem pa so lotevajte le
ki so vezane na vaše osebno življenje. Prejeli boste izredno
^^^^ sporočilo. Nekaj vam ne da miru.__
i^OZOROG	22.12.-20.1.
Vri---
. " vami je mirno obdobje, v primerjavi s prejšnjim in s tistim, ki
čaka. Izkoristite ta »intermezzo* le za sebe in svoje intimne
^^^ Kmalu vas čakajo nove obveznosti, še večje od prejšnih. Nekdo
računajte na to. Ne zamudite niti trenutka._
p^ODNAR_;_21.1.-19.2.
vas bo presenetilo. Ni znano, kaj je in kakšne teže, gotovo pa
v^^Ufi^odno. Ne čakajte, ampak ukrepajte, da vas zadeva ne zapelje
jf.smer. Bodite skrajno previdni z vsem in vsakim. Nekdo je
Ne hitite, pride samo._
^filBl_20. 2.-21.3.
^^fati, ki jih boste dosegli, bodo več pomenili drugim kot vam.
se ljudem, ki so se nenadoma pojavili v vašem osebnem
^ ^^^ nekaj želijo, vendar ne bodo vrnili. Kmalu boste
denarno nagrado. Dajte tistim, ki želijo.
Križanl(a iz sredine
Prva vodoravna beseda se ne začne v le-
vem zgornjem kotu, zato se lotite reševanja
v sredini, kjer je nekaj številk že vpisanih
na prava mesta. V lik nesimetrično razpore-
dite 32 črnih polj.
Vodoravno: 1. ameriški ročk glasbenik
(Frank), 6. nekdanje ime hbanonskega prista-
nišča Saide, 11. ime in priimek znamenitega
nemškega renesančnega shkaija in grafika,
14. ime in priimek sodobnega francoskega
filmskega režiserja (Na smrt obsojeni je po-
begnil), 15. fraza, 16. nasut in utrjen pas zem-
ljišča, 17. italijanska filmska režiserja, brata
(Paolo in Vittorio), 19 krajša obhka imena
Lenart, 20. egipčanska sveta ptica, 21. kratica
za ljudsko tehniko, 23. italijanska denarna
enota, 25. delni zlom, 27. nemški naziv za
komponirano lirično poezijo za glas in klavir,
29. okrsOšava za element, 30. univerzitetno
mesto v Ukrajini, 32. na večjem krožniku
servirane jedi iz mesa, prilog, solat za več
oseb, 34. ime ameriške filmske igralke Ke-
aton, 35. mesto na Peloponezu v Grčiji, po
katerem se imenuje prekop, 36. športna oble-
ka, 38. lahka, prozorna tkanina, 39. pristaniš-
če v Hrvaškem primorju, znano po pogosti
močni burji, 40. Zevsova ljubica, 41. grška
črka, 42. avtomobilska oznaka italijanskega
Avellina, 43. učni zavod, kjer učenci stanuje-
jo izven šole, 48. atletska disciplina, 50. ime
češkega filmskega režiserja Vavre, 51. nem-
ški filolog (Bruno), 53. francoski naravoslo-
vec na prehodu iz 18. v 19. stoletje, kije prvi
postavil kompleten nauk o razvoju živega
sveta (Jean-Baptiste), 57. kr^ni del, rob, 59.
letalo, 60. mehiški ročk kitarist in pevec (Car-
los), 61. grška mitološka vila.
Navpično: 1. izrabljanje, 2. po francoskem
mestu Abbeville imenovana najstarejša pale-
olitska kulturna stopnja, 3. dodajanje kisa
jedem čez običajno mero, 4. zdravilna rastli-
na s suhčastimi hsti in belimi cvetovi (diše-
ča), 5. angleški zgodovinar, ki je umrl v začet-
ku našega stoletja (John Emerich), 6. strnina,
7. vzor, stopnja popolnosti, 8. glavno mesto
Porenja v ZRN, 9. rimska plemiška rodovina,
10. lastnost stvari, ki popolnoma ustreza
predpisom, 11. sto kvadratnih metrov, 12.
oznaka za trdoto svinčnika, 13. kemijski znak
za radon, 17. ime hrvaškega pesnika Ujeviča,
18. levi pritok Rena pri Strasbourgu, 22. gib-
ljivi del pisalnega stroja, 24. mestece severno
od Frosinoneja v Italiji, 26. ime pevke zabav-
ne glasbe Kovačič, 28. ime grafika Justina,
31. privrženec verizma, 33. reka v jugovzhod-
ni Sibiriji, ki nastane po združitvi Onona in
Ingode, 34. drug naziv za mernik, 36. pred
dvema letoma umrh grški politik, predsed-
nik republike (Konstantin), 37. priprava s ko-
leščki za kotalkanje, 44. ljubkovalna oblika
imena Miklavž, 45. krajša oblika ruskega
imena Ekaterina, 46. indijski fizik, nobelovec
leta 1930 (Čandrasekhara Venkata), 47. zna-
čaj, 49. ameriški skladatelj muzikalov (Jero-
me, Plav^oče gledališče), 52. zgornji del rast-
hne, ki vsebuje zrna, 54. glavno mesto Italije,
55. povezan šop niti, 56. orientalsko barvilo
za lase, 58. glavni števnik.
MILAN ČERNJAK
Rešitve
iz 21. števiike
KRIŽANKA
Vodoravno: KVADER, PLOHA,
OLEATI, DORIS, LA, MAŽA,
BERT, OČ, APAGE, MOR, SUŠ,
ANEKS, ŠA, ELLA, ANSA, IM,
UJEDA, DIGAMA, MAMON,
ATAMAN.
MAGIČNI LIK
PLAT, PROPAN, LOBODA,
APOREM, TADEJA, NAMA.
MAGIČNA LIKA - DVOJČKA
1.	hk: AVRELIJ, ARAKAČA,
EKIRI, CLARINO, LIČINKA.
2.	lik: GOLGOTA, ALKAMEN,
GABON, KOMODOR, STE-
NOZA.
POSETNICA
FEDOR GRADIŠNIK
ANAGRAM V STAVKU
MARATONEC
20. STRAN - NOVI TEDNIK
1. JUNIJ iBft.
Noben avto ne vozi taico počasi,
da bi ga ne biio treba zavarovati
v času pred dopu-
sti, torej pred odhodi
na daljša potovanja
z avtomobili in priko-
licami, ni dovolj pre-
veriti le tehnično sta-
nje vozil. Prav tako je
potrebno ugotoviti,
kako je z veljavnostjo
zavarovalnih polic,
bodisi Z zavarova-
njem avtomobilske
odgovornosti bodisi
s kasko zavarova-
njem. Kajti po toči
zvoniti je prepozno in
ko je avto karamboli-
ran ni prav nič več
mogoče narediti, če
vse v zvezi z zavaro-
vanjem ni bilo postor-
jeno že prej.
V času, ko ljudem
veliko pomeni vsak
dinar, je povsem
vsakdanje, da ljudje
zavarujemo avto in
sebe najceneje kar je
mogoče. V primeru
nezgod pa se pojavijo
problemi, kajti ljudje
ne vedo, da osnovno
zavarovanje avtomo-
bilske odgovornosti
po zakonskih norma-
tivih predvideva le po-
kritje Škode do 75 mi-
lijonov dinarjev, kar je
premalo že za povra-
čilo Škode močno po-
škodovanega avto-
mobila srednje kako-
vosti, kaj Šele za po-
ravnavo zavarovalnin
pri telesnih poškod-
bah. Zato na zavaro-
valni skupnosti ponu-
jajo in svetujejo os-
novno zavarovanje
z dvojno zavarovalno
vsoto. Ena izmed no-
vosti je tudi v tem, da
so bolj stimulirali ti-
ste, ki vozijo pet let
brez povzročitve ško-
de. V primeru nezgo-
de, dobijo ti vozniki
dvakrat višjo zavaro-
valno vsoto kot tisti,
ki nimajo bonifikacij.
V poletnem času je
pomembno razmišlja-
ti tudi o zavarovanju
počitniških prikolic.
Pogosto se namreč
zgodi, da prikolice
poškoduje vreme, po-
žar, veliko je tudi vlo-
mov. Zato je dobro
zavarovati najbolj
dragocen inventar, ki
je v prikolicah. Na~
pačno je prepričanje,
da morebitno škodo
na počitniški prikolici
povrnejo v kampu.
Odškodnino lahko
v takšnih primerih iz-
plača le zavarovalni-
ca, kajpak ob veljav-
nem zavarovanju.
Na Zavarovalni
skupnosti Trigiav se
je mogoče zavarova-
ti tudi S pomočjo
obročnega odplače-
vanja. 20 odstotkov
celotne vsote je ven-
darle potrebno pla-
čati takoj.
V zadnjem času
v Sloveniji (na Hrva-
škem je na primer to
že urejeno), posku-
šajo upeljati zakon-
sko določilo o obvez-
nem registriranju vo-
zil s pomožnim mo-
torjem. Kajti do tedaj,
ko ta vozila niso regi-
strirana. na zavaro-
valnici ne morejo iz-
plačati odškodnin
v tistih primerih, ko je
škoda storjena po
neznanem storilcu.
Mnogi sprašujejo,
zakaj se zavarovanje
tako neznansko hitro
draži. Tone Pavšer,
vodja oddelka avto-
mobilskih zavarovanj
zavarovalne skupno-
sti Triglav - območne
skupnosti Celje od-
govarja, da vsa leta
nazaj podražitve av-
tomobilskih zavaro-
vanj niso sledile v za-
dostni meri podraži-
tvam avtomobilov in
stopnji rasti inflacije.
Cene so namreč ad-
ministrativno zadrže-
vali, ker so zavaro-
valnici pripisali soci-
alni naslov. Sedaj se
tudi v zavarovalnicah
prilagajajo ekonom-
skim zakonitostim,
kar pomeni, da cene
zavarovanja prilaga-
jajo cenam avtomo-
bilov.
zavarovalna skupnost trigiav
^^Sf območna skupnost celje, ,
NIČ nj tako varno,
da ne bi potrebovalo
zavarovanja
KINO UNION
do 7.6. RAMBO, 3. del - ame-
riški film
od 5.6. dalje OSUMLJENI
-	ameriški film
MALI UNION
do 3.6. NEVERJETNI MAL-
COLM - avstralski film
od 5.6. dalje NE UBIJAJ
-	poljski film
KINO METROPOL
do 4.6. AKCIJA TERORI-
ZEM - ameriški film
od 5.6. dalje POLICAJ V NA-
JEM - ameriški film
do 7.6. SEKS NA BEVERL-
LY HILLSU - ameriški film
Matineja
3.6. PLANET ZAKLADOV
-	ameriški film
KINO DOM
do 4.6. POLICAJ NA MEJI
ZAKONA - francoski film
od 5.6. dalje PRIČO JE TRE-
BA UBITI - ameriški film
Mladinski program
do 4.6. KARATE KID, 1. del
-	ameriški film
KINO VOJNIK
4.6.' SKAVT - nemški film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE,
1.6.: LOV NA DRAGULJE
-	ameriški film
2.6.: AMERIŠKI NINJA, 3.
del - ameriški film - video
3. in 4.6.: RAMBO, 3. del
-	ameriški film
5. in 6.6.: DETEKTIV IN DA-
MA - ameriški film
7.6.: ŽELEZNA PEST PRA-
VICE - ameriški film
Nočni program
1., 2. in 4.6.: KIPAR - ameri-
ški film
Nočni video program
3. in 5.6.: GREH STRASTI
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
4.6.: LOV NA DRAGULJE
-	ameriški film
5.6.: RAMBO, 3. del - ameri-
ški film
Nočni program
3.6.: KIPAR - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
2.6.: RAMBO, 3. del - ameri-
ški film
6.6.: LOV NA DRAGULJE
-	ameriški film
Nočni program
4.6.: KIPAR - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
1.6.: MOČNI FANTJE - itali-
janski film
3. in 4.6.: VOJAK IN POL
-	ameriški film
KINO LJUBNO
3. in 4.6.: MESO IN KRI
-	ameriški film
6.6.: IZGANJALEC DUHOV
-	ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
3. in 4.6.: VETERANI V AK-
CIJI - ameriški film
7.6.: MIRANDA - italijanski
film
KINO ŠMARJE
1.6.: KAVARNA ASTORIA
-	slovenski film
2.6.: BARVE NASIUA
-	ameriški film
4.6.: DINAMIT JACKSON
-	ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
1.6.: POLICIJSKA AKADE
MIJA, 3. del - ameriški film,
2.6.: DEKOLTE - špansid
film
4.6.: REŠITEV OB PRAVEM
ČASU - ameriški film
4.6.: ZALJUBLJENI LU-
CAS - ameriški film
Česnovi cmolci z limonino omaico
Za 5 oseb potrebujemo: 1 čebulo, 4 stroke česna, šop**
peteršilja, 500 g mletega mesa, pol skodelice riža, 1 jajc«
3 žlice olivnega olja, sol, poper, moko.
Za omako potrebujemo: 1 srednje velik krompir, 2 žlf
mletih mandeljnov, sok ene limone, 4 žlice olivnega olj*
2 lončka jogurta, žlico sesekljanega peteršilja, olje za peko.
Čebulo sesekljamo, česen narežemo in iztisnemo, peteršU
očistimo in na grobo narežemo. Mleto meso zmešamo s kuh>
nim rižem, čebulo, česnom, peteršiljem. Jajcem in olivni"
oljem. Solimo in popramo. Iz nadeva oblikujemo za oreh velil^'
cmoke. Pomokamo jih in pustimo, da kratek čas stojijo. Vrne!
pripravimo omako. Krompir skuhamo v oblicah. Mlete mai?
deljne, limonin sok in olje zmešamo z mešalnikom. Krornp?
olupimo in ga pretlačimo kakor za krompiijevo testo. KromP"
in omako dobro razmešamo s stepalnikom. Jogurt dodaj^"^'
postopoma in sicer tako dolgo, da je omaka podobna krerni
Pomagamo si z mešalnikom. Omako solimo in popramo in J*
svežega ter prijetnega okuša. Postavimo jo na hladno.
V ponvi na, vročem olju po pražimo cmoke. Ko so z vseh stra^
lepo zapečeni, jih nadevamo na krožnike in takoj ponudil™
z ohlajeno omako in svežim belim kruhom.
Smolni madeži. Zmešamo
2 grama bencola, 5 dkg špiri-
ta in 17 gramov salmijaka.
Tkanino položimo narobe na
topel likalnik, po licu pa bri-
šemo madež s krpico.
Rjave robove na posodi
hitro očistimo, če jih tremo
s soljo.
Jajčni madeži: Pustimo
jih, naj se posuše, nato jih
zmanemo in z milnico oči-
stimo.
Sadne in vinske
na prtu odstranimo, če taKI
položimo nanje namoče"
sredico kruha; sredica na3
v kosu, voda mrzla.
Madeži pri čiščenju z ^
činom ne puščajo kolob^^
jev, če damo v bencin m^
soli.
Madeže po anilinskib
vah čistimo v vodiko^
okisom, ki smo mu pn"
malo salmijaka.
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
1. JUNIJ iBft.
NOVI TEDNIK - STRAN 23
Celje
Rodilo se je 57 dečkov in 45
deklic.
Celje
Poročili so se: Slavko ROZ-
MAN iz Štor in Marija Cokan iz
Gorice pri Šmartnem, Mirko
KOP iz Zg.Kaple in M^jda
IVAČIČ iz Celja, Boris ŠKO-
DA iz Celja in Jasmina ČULK
iz Celja, Iztok OBLAK iz Celja
in Andreja FELICIJAN iz
Lemberga, Anton MAKOV-
ŠEK iz Razdelja in Meoda LE-
VA iz Frankolovega, Danilo
SKONČNIK iz T.Velenja in
Lilijana JAKOP iz Sela, Daniel
FRIC iz Lokrovca in Verica
ŠOLINC iz Začreta.
Šentjur
Poročila sta se dva para.
Velenje
Poročili so se: Branko GO-
DEC, strojni tehnik iz Eloijana
in Tatjana PEČNIK, rezkalka
iz Lepe njive, Anton PRI-
SLAN, dipl. ing. prometa iz
T.Velenja in Silva MLINAR,
vzgojiteljica iz T. Velenja, Mat-
jaž GERLANC, tehnik iz T. Ve-
ler\ja in Klavdija NOTERS-
BERG, delavka iz Žalca, An-
ton GUČEK, elektrotehnik iz
T.Velenja in Vesna KOVŠE,
dip. ekonomist iz T.Velenja,
Albert DOBNIK, str. ključav-
ničar iz T. Velenja in Maijetka
KRAJNC, grafičarka iz T. Ve-
lenja, Zlatko ŠLOGAR, zidar
iz T. Velenja, in Anita KOLAR,
študentka iz T.Velenja, Mari-
jan SKORNIŠEK, elektroteh-
nik iz T.Velenja in Erika VE-
NEK, dek. tehnik iz Mozirja,
Danijel DREV, elektrikar iz
Topolšice, in Ana SUŠEČ ek.
tehnik iz Topolšice, Tomaž
KNEZ, str. ključavničar iz
Škal in Natalija ZORKO, tehn.
risarka iz T. Velenja, Anton JE-
SENIČNIK, str. tehnik iz Mi-
slinja in Romana ZAGORIČ-
NIK, receptorka iz Florjana,
Ivan KONČAN, kmetovalec iz
Brezja pri Dobrovi in M^jda
VOLK, kmetovalka iz Pod-
gorja.
Žalec
Poročili so se: Jožef ROJ-
ŠEK, iz Braslovč in Leopoldi-
na HRIBERNIK, iz Polzele,
Aleksander MENČAK iz Pon-
graca in Antonija RAZPOT-
NIK iz Pondorja, Andrej PA-
DER iz Migojnic in Melita
KRAJNC, tudi iz Migojnic, Ni-
kolaj ROŽIČ iz Rakovelj in
Branka ZAJC, iz Braslovč, An-
ton TURNŠEK iz Polzele in
Romana TROBINA iz Orove
vasi.
Celje
Umrh so: Franc BREŽNIK,
80, Podlog, Pavla ŠKOR-
JANC, 84, Celje, Danica
ŽGANK, 62, Pongrac, Jožefa
PLEVEL, 75, Hotemež, Ana
KOVAČIČ, 78, Drensko rebro,
Julijana KOŠTOMAJ, 88, Ce-
rovec, Frančiška PTIČEK, 58,
Štore, Amalija HRUP, 75, Za-
strar^je, Jožef JAVORNIK, 78,
Bobovo, Leopold ŠKET, 80,
Drevenik, Ljudmila LESKOV-
ŠEK, 77, Dobležiče, Stanko
ULAGA, 56, Pečovnik, Marija
ŠRAMEL, 63, Zastranje, Stani-
slav KOROŠEC, 71, Stranice,
Viljem ŠTARLEKAR, 66, Što-
re, Marija KUNST, 76, Kasaze,
Ivana HOLNIK, 80, Rimske to-
phce, Rudolf MAUSAR, 75,
T. Velenje.
Šentjur
Umrh so: Elizabeta SALE-
ZINA, gospodinja iz Lažiš, 50
let, Martin ŠTURBEJ, 70,
kmečki upokojenec.
Velenje
Umrli so: Jožefa RATNIK,
gospodinja iz T. Velenja, Jože-
fa AVSEC, upokojenka iz Žal-
ca, Frančišek ŠTRUKELJ,
upokojenec iz Arnač.
Žalec
Umrli so: Ludvik DOLAR,
76. kmeč. upokojenec iz V. Pi-
rešice, Ana DROLC, 86, upo-
kojenka iz Tabora, Štefanija
OPREŠNIK, 50, delavka iz
Brega.
Pojavile so se prve gobe
Pravi gobarji že nekaj dni vztrajno hodijo na svma stalna
mesta v gozdove in opazujejo, če je že kaj prvih gob. Čeprav je
bilo sorazmerno mokro in potem toplo, gob še vedno ni toliko,
da bi jih lahko na veliko nabirali. Na celjski tržnici pa se je
vseeno pojavil prodajalec iz okolice Štor, kije prinesel kilogram
lepih lisičk in neke« »ta pravih« gob, oboje pa je prodajal po 50
tisoč din. V torek dopoldne so se pojavile tudi prve drobne
gozdne jagode, en poln kozarček, ki ga sicer uporabljamo za
jogourt, pa je stal 400 din.
Zelenjava: cvetača 10 tisoč, čebula 4-6 tisoč, česen stari 8 in
novi do 20 tisoč, fižol v zrnju seje podražil in je od 14 do celo 22
tisoč din, stročji grah 10 tisoč, krompir 6-8 tisoč, korenje 15 in
peteršilj 11 tisoč, kumare 8-12 tisoč, paradižnik 12-16 tisoč,
paprika 31-40 tisoč in glavnata solata 6 tisoč. Ob koncu tedna je
še nekaj kislega zelja po 4-6 tisoč.
Sadje: breskve 18-20 tisoč, češnje 13-20 tisoč, hruške 9 tisoč,
jabolka 8-10 tisoč, jagode 8-20 tisoč, suhe slive 10-12 tisoč,
banane 21-25 tisoč, grenivka 7 tisoč, limone 10-13 tisoč, poma-
ranče 12 tisoč in rozine 19 tisoč. Orehova jederca so po 80-85
tisoč.
Mlečni izdelki: smetana 20 tisoč, skuta 18 tisoč, kajmak 80 in
srbski sir 50 tisoč.
J^ca: pri Vrtnarstvu so po 630, pri zasebnikih pa od pone-
deljka dalje že tudi po 900.
Na celjski tržnici je ob vsem tem možno kupiti še vedno dovolj
paradižnikovih in drugih zelenjavnih sadik, bučno olje, sveži
bezeg in lavendel ali sivko z otoka Hvara.
Dežurstva trgovin
Centrova trgovina Savica v Cankarjevi ulici v Celju bo
dežurna trgovina do konca avgusta, odprta bo vsak dan, tudi ob
sobotah, od 7.30 do 20. ure. Ob nedeljah so v Celju dežurne
prodajalna kruha Štručka, stojnica na celjski tržnici in mesnica
v Linhartovi ulici od 7. do 11. ure, od 13. do 15. ure pa kiosk pri
celjski bolnišnici.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Veterinarji na veterinarski
postaji v Celju imajo redni delovni čas od 6.30 do 14.30 ure, dopoldan
od 8. do 10. ure pa je redna dopoldanska ambulanta za male živali.
Dežurna služba je organizirana v popoldanskem in nočnem času.
Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, od 14. do 6.
ure zjutraj naslednjega dne pa je za celo občino organizirano veteri-
narsko dežurstvo. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: V Šentjurju na veteri
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 16. ure, izven
rednega delovnega časa pa je organizirano veterinarsko dežurstvo.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veteri
narjev na veterinarski postaji v Mozirju je od 7. do 14. ure, vsak dan
razen ob nedeljah. Redna dopoldanska ambulanta za male živali je
od 7. do 9. ure. Do nedelje, 4. junija bo dežural dipl. vet. Marjan
Lešnik, Ljubya, telefon: 831-217, od 5. junija dalje pa bo dežurala
dipl. vet. Bojana Šturm, Ljubija, telefon: 831-017 ali 857-722.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure ^utraj naslednjega dne pa je
organizirano za celo občino veterinarsko dežurstvo.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško je veteri
narska služba organizirana v rednem dopoldanskem delovnem času
od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in v Radečah.
Dežurna služba za celo občino od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne je na veterinarski postaji v Laškem, telefon: 730-068. V primeru
odsotnosti veterinarja lahko pustite sporočilo pri vratarju Pivovarne,
telefon: 730-030.
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba je v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordina-
cijah, v zdravstvenem domu v Titovem Veler^u pa je zdravnik
popoldne dežuren v sprejemni pisarni. V zdravstvenih domovih
v Čelju, Šentjurju, Žalcu, Šmarju in Rogaški Slatini ter izme-
noma tudi v zdravstvenih postajah Ko2je, Bistrica ob Sotli in
Podčetrtek, je dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro
gutraj nasledrxjega dne, v Slovenskih Konjicah, Titovem Vele-
rvju in Laškem pa zdravniki dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj
nasledjega dne.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 29-431. Glavni
urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik |
Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni urednik Radia
Celje Mitja Umnik. Redakcija: Marjela Agrež, Irena Jelen
Baša, Tatjana Cvim, Brane Jeranko, Ivana Stamejčič, Nada
Kumer, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja
Podjed, Milena Brečko Poklič, Franček Pungerčič (pomočnik
odg. ur. RC), Zdenka Stopar, Srečko Šrot (pomočnik odg. ur.
NT), Janez Vedenik, Tone Vrabl, Vojko Zupane. Tehnični
urednik Franjo Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 3.500 dinaijev. Individualna
• letna naročnina je 147.000 dinaijev, trimesečna naročnina pa
36.750 din. Za tujino je letna naročnina 364.000 din, za delovne
organizacije pa 182.000 din. Št. žiro računa 50700-603-31J98
- ČGP Delo, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
1. JUNIJ iBft.
Mladi kiparlll na LlubečnI
Keramična industrija L^ubečne je prijazno sprejela v svojo delovno sredino 23 mladih likovni-
kov iz vseh celjskih osnovnih šol. V glini so ustvaijah najrazličnejšo posodo, mimogrede pa tudi
spoznali delo v tej tovarni. Vse izdelke bodo razstavili v okviru praznovanja krajevne skupnosti
Ljubečne, v Kovinotehni in na osnovni šoli na Hudinji. Na srečaiyu so se tudi dogovorili, da bodo
prihodnje leto na 4. srečargu ustvarjalno sodelovali poleg osnovnošolcev tudi likovni pedagogi.
EDI MASNEC
Veselju
naproti
Občinska matična knjižnica
v Žalcu je s prireditvijo pod
naslovom »Veselju naproti«
razveselila mladež iz vse obči-
ne. Program, s pričetkom v do-
poldanskih urah, so začeli
z glasbo, nadaljevali s kvizom,
z iskricami v očeh opazovali
mojstrsko risanje Boža Kosa,
fotografirali, si ogledali risan-
ke. S pomočjo gostje Mete Ra-
iner so se preizkusili v pesni-
kovai^u in pripovedovalcu pe-
smi, imeli so uro pravljic, pri-
pravih so oddajo »Pokaži kaj
znaš«. Za smeh pa je poskrbel
čarovnik Jani Jošovc, katerega
čarovnijam so sledili s pridrža-
nim dihom in velikim občudo-
vanjem. Pokazali pa so tudi
svoje znanje na instrumentih,
pa tudi na lepo besedo niso po-
zabili. Za ureditev prostorov
so bili zadolženi učenci in uči-
telji OŠ Ljube Mikuž, v sodelo-
vanju s pošto Žalec pa so mla-
di v času prireditve lahko poši-
ljali veselo pošto prijateljem.
Za izvedbo tako prisrčne prire-
ditve za mlade pa gre hvala
Občinski matični knjižnici in
pokrovitelju Juteksu Žalec.
L. KORBER
Slovenec, 5. junij 1919
s 15. junijem t.l. se otvori v Topoljšici pri Šoštar^ju zdra.
vilišče za inicialne (pričetne) slučaje pljučne tuberkuloz^ ,
V to zdravilišče se sprejmejo tuberkulozni otroci od 6. dg
15. leta in ženske predvsem matere do 50. leta in to v prvn
vrsti bolniki z domovinsko pravico v Sloveniji. O spre.
jemu odloča kuratorij za upravo zdravilišča s sedežem
v Ljubljani na podlagi prošnje, ki mora biti opremljen^
z zdravniškim izpričevalom o stanju in natančnem poteku
bolezni.) Za revne honorira zdravniška izpričevala kurato.
rij. Zdravljenje v sanatoriju traja približno 10 do 12 tednov
vendar se pacient lahko že prej odpusti, in sicer: 1.
pacient prej ozdravi, 2. če slučaj sploh ne spada v zdravi. 11
lišče, 3. ako bolnik zahteva odpustitev, 4. če se discipU.
narno pregreši. V zdravilišču obstaja enotna dajeta. Oskr-
bovalni stroški za plačila zmožne značko dnevo 30 kron
za posebno sobo in ločeno postrežbo pa 40 kron. (kilogram
medu je veljal 23 kron, deset j^c 6,50 krone, 10 škatljic
vžigalic 3,20 krone, kilogram bosanskih sliv 5 kron, 1 kg
mila za prarye 11 kron, polletna naročnina Slovenca 4},
kron, ženski čevlji 36 kron. Op. L. M.). Med oskrbovalr}^
stroške spadajo tudi vsi zdravniški pripomočki. Vsak bo},
nik mora prinesti s seboj obleko in vs£(j dvojno telesno
perilo in vse toaletne potrebščine. Vožnjo po železnici do
postaje Šoštanj in nazaj plača bolnik sam. Za prevoz od
postne Šoštanj do 3km oddaljene Topolšice in naz^j pre-
skrbi upravitelj stvo zdravilišča.
Nevesta
za 2,5 miljona
Šranganje, star slovensk:
običaj seje ohranil tudi na Pol
zeli. V soboto seje v Orovi vasi
zbrala vsa vas, saj se je možiio
dekle. Romana Trobina s To.
netom Turnškom iz Polzele
Šranganje je trajalo več kot poi
ure, fantje so imeli pripravke-
no vse tako kot je treba in po
končanem »glihanju« so dobili
2,5 milijona dinaijev. Odločili
so se, da bodo za izkupiček
mladoporočencema kupili da-
rilo, sami pa si bodo privoščili
večerjo. (Na sliki: Ženin in ne-
vesta sta morala poskusiti tudi
kozje mleko.)
T.TAVČAR
i
Biizu 400 procesov
v dveii stoietjiii
Sedanje celjsko območje
je v 17. in 18. stoletju pripa-
dalo štcuerski marki, spod-
njo Štajersko pa je z^emalo
svet južno od Drave do se-
vernega brega Save, od Sotle
na vzhodu in do Trojan na
/.ahodu. Na tem ozemlju je
bilo 11 krvnih sodišč, od teh
naslednjih sedem na seda-
ijem celjskem območju: Ce-
je, Laško, Slovenske Konji-
ce (ki so dobile vzdevek slo-
venske šele v kraljevni Jugo-
slaviji, da ne bilo zamenjav
z Koi^icem v Bosni), Šo-
štanj, S entjur, Podčetrtek in
Planina (pri Sevnici). Krvna
sodišča so imela, kot je brž
ko ne vsak že uganil, pravico
do smrtne obsodbe in do iz-
vršitve smrtne kazni. Zgodo-
vinsko dokazljivi procesi
proti čarovništvu so bili na
tem območju celotnega šta-
jerskega vojvodstva najšte-
vilnejši. Tudi v preostalem
delu slovenske Štsgerske ni
bilo nobenega krvnega so-
dišča, ki bi po številu sojenih
presegalo, recimo tistega
v Laškem, ki si je v teh dveh
stoletjih pridobil na Štajer-
skem 2. mesto s svojimi 69
procesi. Z 68 primeri Laške-
mu sledijo Slovenske Konji-
ce, le-tem Šentjur z 67 in Pla-
nina s 66 sojenji. Celje se lah-
ko pohvali z milim ozračjem
s svojimi 17 in .prav tako Šo-
štanj s 16 procesi. Na celot-
nem Štajerskem, tako slo-
venskem kot nemškem, la-
škemu krvnemu sodišču
jemlje prvenstvo samo še
Legen pri Slovenjem Grad-
cu za eno sojenje več.
In ravno ta Legen (Slo-
venjgradec je bil vedno šta-
jerski, medtem ko je bil Dra-
vograd z Ravnami in Črno
koroški) dela zmedo pri trdi-
tvi, da so bili najpogostejši
procesi ravno v vinorodnih
območjih, kjer n^ bi copri-
nice in čarovniki priklicali
nesrečo, predvsem točo in
zmrzal in tako uničevali vi-
nograde. Za vinogradnike pa
je bil pridelek vina edini vir
preživljanja in so bili zavoljo
vremenskih razmer vselej
najbolj prizadeti. Popis zgo-
dovinsko dokazljivih sojenj
dejansko kaže, da je v črti
sever-jug čez ozemlje takrat-
ne Štajerske, bilo n^več pro-
cesov vzhodno od deželnega
središča nemškega Gradca,
ki je še danes predvsem vi-
norodna, v ravninskem delu
žitorodna krajina.
Gledano skozi očala da-
našnijih razmer bi se utegnil
oglasiti dvom, češ, kaj ima
Laško z vinogradi? Zgodo-
vinski podatki o tlačanskih
dajatvah pričajo o tem, da so
podložniki tega gospostva
morali oddati kar izdatne ko-
ličine vina, po drugi strani to
potrjujejo tudi v župnijski
komiki navedene vsakolet-
ne »gorske maše«, ki so jih
brali v farni cerkvi sv. Marti-
na in v podružničnih cerk-
vah. Gorske maše se nanaša-
jo na gor'ce, torej na priproš:
njo, da bi ne bilo toče in po
zebe, da bi bila dobra letina
Sicer pa še živijo ljudje, ki
vedo povedati, da je do kata-
strofalne okužbe ob prelomu
stoletja, bil ves prisojni svet
od Laškega do Reke in na
prej prek sv. Petra do Brez.
posejan z vinogradi in zida-
nicami. Iz primera sojenj
v Laškem trgu pa smo tako
zvedeli, da so bile obtožene
čarovništva »krive« tudi ku-
hanja toče.
Takle pregled nam daj«
slutiti, kakšna preganjalskJ
norost se je polotila takrat-
nih »Bannrichteijev« ali krv';
nih sodnikov, kot so bili
Bithner dr.Apostohs, Lam-
pertič, Wendseisen i®
Schatz, ki niso samo sodili-
marveč tudi obsodili na sto-
tine nedolžnih žrtev na P'
mado, obešanje, obglavlj^
nje, utapljanje in celo pokoj
pri živem telesu.
Te krvave rihtarje bom*
srečavali ob opisih posairiej-
nih primerov. Da je bilo
stoletje v tem pogledu huj^
od 16. stoletja lahko sam^
ugibamo po dokazljivih P^j
merih, ki jih je bilo na prel^
mu tisočletja neprimern®
manj.
Ko smo že pri statistiki, i"
bilo treba omeniti še to, ^^
rovništva niso bile obtožen^
le ženske. Samo za celjst^"
območje ni izdvojenih P*''
datkov, vendar pa ne moreJ"
k£y dosti odstopati od ^
prečja v takratni deželi St^
jerski, kjer je razmerje:
odstotkov obtoženih žens^
34 odstotkov moških, me^
tem ko za 18 odstokov žrt^
spol ni znan. Recimo da tu®
slednja številka nagj^
v škodo žensk, je vendar
volj jasno, da čarovništvo ^
bilo ženski »privilegij«.
Prihodi^
KUHANJE HUDE t*}
IN POZ^
Ilustracija: Rojstvo in smrt str. 49
Kako si je v srednjem veku in še kasneje predstavljal
človek čarovnice v svojih sanjah. Na postelji sanjajoča
oseba, ki »vidi* kako ji hudiča s kačo grozita, ob loncu
čarovnica kuha točo, da toča kar v snopu leti pod nebo,
čarovnik pleše v začaranem krogu, nad njim pa dve copr-
nici jahata, ena metlo, druga kozla. Zraven je seveda še
smrt in nad njo hudič, ki nemarno prdi pred božjo podobo.