Poštnina plafana v gotovini LetO LV. V Uubllani, V nedeljo, dne 13. novembra 1927 St. 258. Posamezna številka 3 Olr Naročnina Dnevna izdajo za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nede.)sko Izdala celole no v Jurjo-slt>v!|l «,0 l>ln, za Inozemstvo 100 D £NEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov • stolp petll-vrsta tnali oglasi po I 30 In 2 D, veCII oglasi nad 43 mm v SIne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din o Pn vcciem c1 naročilu popual Izide ob 4 zlulrcj rožen pondelirte ln dneva po proznlKu Uretlništvo ie v Kopitarjevi ulici 41. Silil Holi'>jil»i se nc vračalo, nctranklrana pisma se ne. spre/ema/o -r Urednlštva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328 K rasčišceniu. »Žalostne so litanije teh dogodkov, pisana procesija jih je, tako je pisal še 31. avgusta 1927 »Kmetski list«, ko je našteval vse cekine SDS, kair si jih je mogel priklicati v spomin. Tedaj pač ubogi radičevec ni še slutil, da bo v tej pisani procesiji on sani čez par tednov najbolj šare no vlcgo igral. Ne vemo ali bo zadnji čin tragikomedije Radič-Pribičevič imel na javno življenje in političen razvoj v državi sploh kale učinek ali ne iin uverjeni smo, da aranžerja saiina nimata pojma kako bosta izgledala, ko vnovič dvigneta /ogrinjalo; le tega se vsakdo zaveda, da to krulo norčevanje na račun hrvatskega naroda Ln vseh volivcev SDS in radičevcev nima nobene primere v politični zgodovini. Skušajmo analizirati namen cbeh akterjev tako da za hip pustimo na stran vso bridko smešnost njunega početja. Pribičevič se je v novi skupščini znašel obremenjen z nešte-viln mi napakama, izstopi proti parlamemtariz-n grožnjami navzgor in navzdol, zasovrazen pri "ih pr jateljih in zapuščen od » eh. — Njegove organizacije so bile v razsulu. Grozili so posamezniki in skup ne njegove stranke, da si bedo prebrali politično skupino m poiskali zavetja drugod pod srečnejšim in ino-drejšim voditeljem. Davidovičeva demokratska stranka je cdiprla na stežaj vrata pristašem in tudi posalmcem SDS, le njega samega, Pribičeviča in par kar jih je njemu enakih, ined. njimi Žerjava, Kramerja in Pivka, ni«o marali. Mož je bil torej v največji nevarnosti, da ua najžailcstnejš. način konča svojo politično karijero. Povsem razumljivo je, da je ambicijozni mož storil vse, da se reši. Začel je dvojno igro. Na zunaj je ugodil nagnjenju svojih volivcev in zagovarjal prijateljstvo z g. Davido-vičem, na znotraj in dejansko pa kopal oim globljo jaz med svojo n Davidovičevo skTipi-no ter končno SDS rešil vsake nevarnosti, da bi se združila z demokrati, s tem, da je napravil zve;o z RaSičem in to zvezo manifestiral na lak način, da resnemu politiku, zlasti pa še srbijanskemu, ni inegoče sedeti v tej družba. Na bodočnost Pribičevič ni mislil. Je vendar p GRŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. — MIR OGROŽA LE ITALIJA TAKO NAPRAM JUGOSLAVIJI KOT FRANCIJI! — MALI CEZAR ... Prvi obračun državnega gospodarstva. Vesel pojav reda in konsolidacije državne uprave. r Belgrad, 12. nov. (Izv.) Danes so se narodni skupščini predložili končni računi za proračunsko leto 1924-25. To je obenem po prevratu prvi zaključeni račun, ki pride pred narodno skupščino. To delo obsega 1500 strani velikega formata in vsebuje poleg računov spremno pismo fi ančnega ministra in kritiko glavne kontrole. V zakonu, s katerim se zahteva odobritev in ki obsega šest členov, se izkazuje suficit 298,152.155.05 Din, ki rezultira iz razlike med doseženimi doh. 10.833,000.000 Din in izvršenimi izdatki 10.540.000.000 Din. Po proračunu so znašali dohodki in izdatki 10.405,000.000 Din. Izdatki so se tekom proračunskega leta s sklepom ministrskega sveta povečali na 11.725,000.000 Din. Cisti suficit, ki ga je treba prenesti kot povečano državno gotovino v proračunsko leto 1925-26, znaša 155,636.769 Din. Izdatki so manjši za 1 miljardo 186,000.000 Din od vsote, ki jo je določil proračun. Dohodki so večji za 433.000.000 Din. Prekoračeni so krediti pravosodnega, železniškega ministrstva, ministrstev za gozdarstvo in za izenačenje zakonov. Druga ministrstva izkazujejo prihranke. Splošni redni dohodki so večji za 399,000.000 Din, izredni pa manjši za 217,000.000 Din. Posebni redni dohodki so manjši v Črni gori in Hrvatski, v ostalih pokrajinah pa so večji od vsot, ki jih je določil proračun. Največ specialnih dohodkov je bilo preko 605 milijonov v Bosni in Hercegovini, najmanj v Črni gori 7,800.000 Din. V Bosni znašajo dohodki državnega gospodarstva 492 milijonov 500.000 Din. Radi tega je Bosna dala največ dohodkov. Državna aktiva znašajo 5.617,122.383 Din 52 par, pasiva 5.641.48^.614.25 Din. Ostanek 155,636.769.27 Din se prenese v proračun za leto 1925-26. Glavna kontrola ugotavlja v svojem poročilu, da so prekoračili kredite brez zakonske odobritve: prosvetno ministrstvo črez 60,000.000 Din, ministrstvo za gozdarstvo pa za 34,000.000 Din, Dalje se pravi, da se je dal naknadno v odobritev za april 1925 kredit 1.320,741.322 Din. Ni pa sc za to našlo pokritja. Zato se pravi v poročilu: »Takšen postopek finančnega ministra, ki jc vse tc izdatke porabil na breme višjih dohodkov istega leta, jc smatrati kot nepravilen in nezakonit, dokler se za pokritje istih ne dobi na breme višjih dohodkov dotičnega leta zakonita odobritev.« Ta kritika sc nanaša na gospodarstvo finančnega ministra Stojadinoviča v koalicijski vladi radikalov in samostojnih demokratov, v kateri so sedeli zastopniki slovenskih samostojnih demokratov. Zato je ta kritika najboljše zrcalo, na kakšen način se jc gospodarilo z državnim denarjem. V kritiki sc graja sestava bilance, med drugim aktivna postavka 394 milijonov kot posojilo raznim bankam in družbam v Srbiji, ruskim beguncem, zasebnikom, trgovcem, industrial-cem, inženirjem, poslancem, advokatom. Zahteva se, da se ta posojila čimpreje vrnejo. Računi uprave za vojno odškodnino in ravnateljstva za plen šc niso urejeni. Stanje gotovine ni popolnoma pravilno. Zato je finančno ministrstvo ustvarilo likvidacijske račune kot nove račune, ki znašajo nad 786,000.000 Din. Končnoveljavno sc bodo uredili pri sestavi računskih zaključkov za bodoče leto. Ti končni računi bodo prišli v razpravo obenem z novim proračunom, ker je to prvi zaključni račun, ki se je predložil narodni skupščini. Pričakovati je, da bo tudi debata v finančnem odboru dokaj zanimivejša, kakor doslej. v Pariz, 12. novembra. (Izv.) Vesti, ki se širijo iz Belgrada o tem, da se računa z možnostjo pristopa Grške 1 Irancosko-jugoslovan-ski pogodbi, se sprejemajo v tukajšnjih krogih ravno tako previdno, kakor domneva nekaterih današnjih pariških listov, da bi tudi Bolgarski spričo nove situacije mogla ojačena želja zopetnega zbližauja z Jugoslavijo privesti do nove politične grupacije. Te vesti so morda v zvezi z včerajšnjim razgovorom dr. Marinkoviča z bivšim grškim zunanjim ministrom Politisom in z včerajšnjo Briandovo izjavo, da je v tej pogodbi videti kal balkanskega Lo-carna. Briand pa se je že izrekel proti tej preširoki interpretaciji njegove izjave. Neki angleški novinar ga je namreč vprašal, ali se v Franciji namerava skleniti slična pogodba z ] Grško ali s kako drugo balkansko državo, ni i kar jc Briand odgovoril, da se tako hitro tudi v Franciji ne koraka Razgovor dr. Marinkoviča s Politisom, ki se, kakor znano, nahaja v Parizu brez vsake uradne misije, je bil le privatna izmcijava misli o balkanskih vprašanjih, ni pa v nobeni zvezi z včerajšnjim oodpisom francosko-jugoslovanske pogodbe. v Pariz, 12. novembra. (Izv.) Glede podpisa prijateljske pogodbe tudi danes naglašajo oficiozni organi, da pogodba ne ogroža nikogar in da nima nobene osti proti kaki tretj1 državi. >Pctit Parisien< predvsem podčrtava Briandovo izjavo, da je pogodba tudi drugim državam odprta ter da jc upanje, da bo ta pogodba izhodišče za balkanski Locarno. »Ma-tin<-. izjavlja: Iz zgodovine pogodbe je razvidno, da ni naperjena proti T.taiiji, temveč je nastala celo po italijanski iuicijativi, ko je Italija konccm leta 1923. hotela likvidirati konflikt z Reko in z Jugoslavijo skleniti pogodbo dobrega sosedstva in nevtralnosti. Italija je najprej hotela, da se Francija soudeleži te pogodbe, potem pa je le sklenila leta 1924. z Belgradom posebno pogodbo. Takrat pa so se vršila pogajanja med Parizom in Belgradom, ki so se mirno in metodično nadaljevala. Italija jih je enkrat skušala prekiniti, ko je predlagala v Belgradu formalno vojaško zvezo. Belgrad je čutil zelo dobro, da bi potem moral izbirati med Rimom in Parizom in da ne bi mogel več skleniti pogodbe z obema. Ravno zato se je podpis pogodbe tako dolgo odlašal, da se da Italiji čas za premišljevanje in uvaževanje gotovih predlogov Če bi Mussolini res hotel povzeti novo inicijativo, mu za to daje tudi sedanja pogodba dovolj prostora. »Quotidien« ugotavlja, da Mussolini s svojim ekspanzivnim nagnjenjem in s svojimi iinperijalktičnimi načrti predvsem ogroža Jugoslavijo in hoče iz- premeniti njene meje. V drugi vrsti p k ogrožs tudi Francijo, dasi so tu njegovi nameni nedoločeni. Vsekakor se je moralo pri podpisu francosko-jugoslovanske pogodbe računali z izbruhom najslabše volje v Italiji in se odločiti, ali naj se to vzame v kup, ali pa podpis še enkrat odgodi. List se izjavlja za podpis, »ker se je vendar enkrat moralo dati italijanskemu narodu svarilo pred možnostjo usode-polnih pustolovščin, v katere bi ga lahko spravil njegov mali Cezar«. Tudi »Volonte« izjavlja, da ima Francija pravico in dolžnost, napram stalnim provokacijam fašizma pokazati trdno voljo, da ne trpi nobenih ilegalnih dejanj, ki bi utegnila izzvati izbruh vojaškega konflikta. v London, 12. nov. (Izv.) »Times« izjav, ljajo z ozirom na francosko-jugoslovansko pogodbo, da jc bil glavni razlog za dolgo odlašanje podpisa to, da Francija ni hotela zadeti italijanske občutljivosti. V Parizu sc jc upalo, da sc bodo odnošaji med Italijo in Jugoslavijo zboljšali ^n da bo možno skleniti trozvezo Francije, Italije in Jugoslavije. Pogodba nima nobenih vojaških obvez, ker Francija ravno tako kakor Anglija danes ni pripravljena vezati se vojaško na Balkanu. Italijanski tisk je malo razsoden v mnenju, da ima pogodba proti-italijansko tendenco. Pogodba, ki jc pripravljena že štiri leta, nudi manj vzroka za kritiko, kakor tiranska pogodba. Francoski državniki so najmanj interesirani pri političnih napetostih na Jadranu. Edini argument proti pogodbi je ta, da bi, namesto da da Jugoslaviji samo moralično podporo, povzročila ravno nasprotno od tega, kar jc Francija upala. Jugoslovanska vlada že radi navadne prijateljske pogodbe počne tako, kakor da bi šlo za politično in vojaško zvezo. S tem, da je svojega zunanjega ministra poslala osebno k podpisu, je obdala pogodbo s tolikšno važnostjo, da jc v Italiji morala zbuditi sum. Čc je Jugoslavija nervozna, se lahko reče to tudi o Italiji in čc pogodba, ki je določena za to, da pomiri enega pacijcnta, zavzame tako obliko, da razburi drugega pa-cijenta, sc stavlja ob strani stoječim vprašanje, ali jc bil čas podpisa praviino določen. »West-minster Gazctte« izjavlja, da je Francija sedaj na sumu, da hoče Italijo, kakor Nemčijo, izolirati, dasi se mora priznati, da je Italija neposredni faktor, ki ogroža mir na Balkanu Naloga angleške politike je ta, da oba naroda prisili k vzdržnosti. Novi dri proračun v ministrskem svetu. ZAKON O OBČINSKI UPRAVI. - ZAKON 0 VRHOVNI UPRAVI. ČENJU DAVKOV. ZAKON O IZENA- r Belgrad. 12. nov. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se skliče narodna skupščina za soboto dne 19. novembra ob 11 dopoldne in da se ji predloži proračun za leto 1928-1929. Proračun je že izdelan po novi uredbi o tehnični sestavi proračuna. Razdeljen je v dva dela: Proračun splošnih izdatkov in dohodkov, 2. proračun dohodkov in izdatkov državnih podjetij. Kmalu se bo predložil zakonski načrt o občinski upravi, o katerem razpravlja poseben odbor ministrov, ki je imel danes sejo. Tekom decembra se bo predložil narodni skupščini zakonski načrt o osrednji vrhovni upravi. Narodna skupščina bo imela torej dovolj delu, ako bo hotela delati. Nadalje je ministrski svet razpravljal o pomoči krajem, ki so trpeli vsled snše. Minister g. Šumenkovič je poročal o delu odbora za pomoč pasivnim krajem, ki je sprejel resolucijo, tla naj se 1600 vagonov koruze, ki je v Belju, proda pod ugodnimi pogoji. Finančni minister je obvestil ministrski svet, da te količine ni na razpolago, ker so se gotove količine že preje prodale. Mnogo se mora obdržati za seme. Vendar bo cdredil, da se takoj ustavi vsako nadaljnje prodajanje. Kar je ostalo, se bo razdalo krajem, ki so največ trpeli. Za to so odobreni krediti. Ministrski svet bo o proračunu nadaljeval razpravo v ponedeljek. Finančni minister se je pooblastil, da na prvi prihodnji seji ministrskega sveta predloži Kfodičev načrt zmagal. Vprašanje zveze Slovenije z morjem definitiv-no rešeno. Po sedmem letu borbe za zvezo Slovenije v. morjem je končnoveljavno zmagal Klodičev načrt. Dne 8. novembra je podpisal minister za promet prdtog ravnateljstva za nove gradbe, ki je po vsestrnaskih določbah sprejelo v bistvu prvotni Klodičev načrt iz leta 1921 z dvema spremembama, namreč z odpravo visokega mostu čez Kolpo in 5 km dolgega tunela pri Sovniku. Po odredbi ministra za promet se l>o vršila licitacija za izdelavo podn.lv nih načrtov že pred Bož čem. Proga se pa začne graditi v jeseni prihodnjega leta. Proga ho tekla iz Kočevja na Mozel, Reindol, Knežja lipa (1200 m predor), Čeplje. Dolnja Podgora, Stari trg, Radenoe; pri vasi Špeharija prestopi proga z nizkim mostom na desni breg Kolpe in gre do nekdanjega lovskega dvorca knezov Frankopanov pri Severinu, zavije nato na Močile, potem na Mali Jadrc, gre nato ob Luji-rniski cesti do vasi Ramensko in od Lu naravnost z 2.500 m dolgim predorom na mdmolaz-nico Vrbovsko-Sever. Kot prava priključna postaja velja torej že obstoječa postaja Srpske-Moravice — vel k« dispozicij?ka postaja z vsema modernimi uredbami. Proga je dolga 57.75 kilometrov. Njen veliki pomen tiči v tem. da omogoča zelo kratko in tehnično lahko izvedljivo zvezo iz Črnomlja, kj bo,šla preko Vinice na Liplje in se spojila s progo iz Kočevja pri Malem Jadrcu, ki .se bo radi tega gotovo kmalu zgradila. S tem bo potom železnice ftf. Janž—Sevnica zvezan tudi vzhodni del Slovenije z morjem. To je tudi prvotni Klodičev načrt, po katerem se naj celo železniško omrežje Slovenije »veže v on sistem in spoji z morjem po lastni zemlji. Zato Italijanom Klodičev načrt ni bil po volji in malokomu je znano, da je italijanski lini L'Economista ob priliki obiska g. Ninčičn in pokoj. Pašiča, pozival svojo ' lado, naj zahteva cd jugoslovanske vlade, da se proga na Vrbovsko—Sever ne zgradi, češ, da je samo strategične važnosti. — Klodičeva proga nam bo znatno skrajšala pot k našemu severnemu Jadivnu obenem bo pa tudi skrajšala relacijo za Split, kar je zlasti za tujski promet velikega pomena. Pomen proge je torej trojen: 1. čisto gospodarski: prevažanje blaga po lastni zemlji, obenem pritegnitev tranzita; 2. tujsko prometni in 3. strategični. (Proga je eminentno rokedna proga, dobra za hitro prevažanje čet. ker ni ne preblizu ne predaleč meje). Nas veseli, da se je tako srečno rešilo vprašanje zveze Slovenije z morjem, kar je obenem priznanje za našega odličnega strokovnjaka inž. Klodiča, katerega ime je znatno tudi izven mej naše domovine. r Belgrad, 12. nov. (Izv.) V nekaterih krogih demokratske stranke se je govorilo, da je tekom današnjega dne prišlo med demokratskimi prvaki do sporazuma glede tega, tla mora sedanji prosvetni minister podati ostavko, ali na ministrsko mesto, ali pa na mesto belgrajskega župana. Po informacijah istih krogov se je tekom današnjega dne tozadevno stiliziral komunike. Po splošnem mnenju bo g. Kumanudi obdržal ministrstvo. Radič-Pribičevičev cirkus nekdaj in sedal Slovenija je najlepši kotiček evropskih Alp. V pisarnah tujskega prometa je zbrano poročilo o sezoni.; ~ Pri nas in drugod. - Bilance! -Pri nas letos posebno. ~ Polovica gostov je morala oditi, pravijo. - Delajo po načrtih. - Drugod! - In pri nas? ~ Se eden se oglaša: Jamar! - Vsi pa: Kje smo, česa smo se naučili in kaj hočemo? Predsednik dr. Mam: Gorenjska že računa s tujskim prometom. Kaka je naša propaganda? V Nemčiji in Avstriji smo priredili razstave in razposlali propagandni materijal na naše konzulate in poslaništva. Nu Dunaju imamo uradno pisarno s podružnicama v Monakovem ln Berlinu V zvezi smo tudi s tujsko prometno pisarno v Berlinu. Naša propaganda je osredotočena v »Putniku«, ki ima pogodbo s podobnimi poluradnimi društvi po Evropi. Zvez ni še s Francijo, Španijo in Rusijo. Dela se na raztegnitev na Turčijo. Z voznimi listki tujili držav se dela istočasno propaganda za tujski promet. Z Italijo pogodba še ni definitivna. Obstoji p« še mednarodna tujska prometna organizacija, ki pospešuje turizem. L.'los se je započela akcija, da pridobimo še Amerik. Zanjo pripravljamo še pred sezono nekaj brošur. V njih bo popisana tudi naša država. Kar se tiče letošnjega tujskega prometa v Sloveniji, moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da smo dosegli rekord. Pomnožili so se običajni gostje, zlasti velik je bil naval Nemcev in Avstrijcev; prišli so pa tudi Danci, Švedi, Angleži in Amerikanci ter par Grkov. Bridko smo občutili pomanjkanje dobrih hotelov in prenočišč na Gorenjskem. Ce bi ta zadostovala, bi imeli lahko še enkrat toliko gostov. Meni se zdi, da bo naša glavna naloga bolj osredotočena na gradbo hotelov kot na propagando. Isto velja za Primorje. V tem oziru smo dosegli, da bo hikotekarna banka nudila cenen kredit. Treba bi bilo, da bi država še dala druge ugodnosti pri gradbi in večjo davčno prostost. Odsek za promet v ministrstvu je zelo agilen in doseže, kar more. Zboljšal se je obmejni promet, dali so olajšave in ugodnosti na železnicah in konzulatih. V zadnjih treh letih so se razmere zboljšale za najmanj 2(100 odstotkov. Sedaj k domačim krajem. Kranjska gora kaže pod agilnim vodstvom g. župana Lavtižarja razmeroma največ agilnosti. Iščejo kapital za sanatorij v dolini Pišence, da bi bili bolniki bolj separirani. Med letošnjimi gosti je bilo n. pr. dve' tretjini tuberkuloznih. Obenem ostane Kranjska gora lepo središče za zimski šport. Bohinj je glede zime propadel, ker je ob meji (n manjka obiskovalcev od juga. Bled bi r;-bil nekaj novih hotelov. Kar se tiče projektov na Pokluki, bi bila izpeljava teh načrtov za tujski promet ideal. Tudi planota Kotar- Delnice. Iz vidika ni spustiti območje Kulpe. Gornja Savinjska in Logarska dolina sta, žal, še premalo znani, nezvezani z železnico. Neobdelano je Poiiorje, manjkajo hoteli in ima na razpoligo le gorske koče. Idealna višina z dostopi, idealnim zrakom nudi priliko, da bi se na vsakem kraju lahko zgradil sanatorij. Kot Bre-žice-Laško pride v poštev; danes je celo turistom neznani Rogaška Slatina se razširja: zadnja tri leta je bila popolnoma zasedena. Zboljšuje se Laško, Dobrna, dočim glede Rimskih toplic ni pričakovati večjega razvoja. Hoteli in zopet hoteli! Gorenjci so se popolnoma privadili tujcem. Ni bilo ne pritožb, ne odiranja. Kaka je prognoza? Kot okrog Boh. jezera se oživlja. Glavni vzrok slabe nedelavnosti bo najbrže tičal v prekratki sezoni. Letos — izredno — se je n. pr. sezona za poldrugi mesec podaljšala. Podjetnost bi se rentirala, to lahko trdimo z mirnim srcem. Nekaj hotelov so že razširili, drugi so v načrtu. Mi s svoje strani za letošnjo pripravo na sezono ne bomo izdali nobenega propagandnega materijala, pač pa ponatisnemo starega in letak z obširnejšim popisom naše domovine v desetih jezikih. Za domače ljudi pripravljamo >Vodiča po Primorju«, da bi popolnoma opustili Italijo. Posebnih gradbenih akcij ni v vidiku; ev. bo zasebnike podžgal letošnji uspeh. Propaganda za zimski šport ni velika, in še ta omejena le na Hrvate in Sibe. Brez dvoma tiči v našem tujskem prometu velik narodno-gospodar-aki pomen. Gorenjska že računa ž njim in če bi izostal, bi bilo to zanje hujši udarec kot kakršnakoli vremenska nezgoda. Sčasoma bo ta panoga poleg Industrije eden najizdatnejših virov njenega dohodka. Pomen je torej na dlani. Dr. V. Bohinec: Podzemeljski čudeži lahko postanejo podzemeljski zakladi. Raziskovalcem podzemelzskega sveta je slovensko ozemlje klasična dežela jamoslovja in kraškega vodopisa, Notranjsko pa s svojimi dvoranami iu stebrišči pod zemljo celo pravo svetišče, do katerega mora po sodbi Francozov Jeannela in Racovitzc, poromati vsak, ki hoče postati pravi poznavalec vede o podzemlju. Slovenci se tega dejstva še ne zavedamo prav, medtem ko so n. pr. Italijani kaj kmalu spoznali vrednost ozemlja, ki so nam ga ugrabili in sicer ne le njegovo vrednost za učenjake, temveč tudi za pokrajino samo in za — državno blagajno. 180.000 150.000 120.000 90.000 60.000 30.000 0 HOTEL V CELIH (PRE KOLODVORU) Prvovrstni hotel s kavarno m restavracijo. — Priznano naibuljša štajerska vina. ObiSjCoua-lci. PostojiisKs jame. . V znanstvenem oziru so pred nedavnim pu-blicirali bogato knjigo v »Dva tisoč jamah« (Due-mila grotte, Touring Club. Milano 1926), delo, ki potrjuje staro slavo kraškega ozemlja kot enega najzanimivejših na svetu in nam s svojimi bogatimi slikami le vzbuja željo po podobnem domačem delu. ki ga naj bi izdalo društvo za raziskavanje jam. Taka knjiga bi bila važna zlasti zato, ker so v italijanski knjigi, ki se bavi izključno le z našimi jamami v Julijski krajini, izpačena vsa naša krajevna imena, besedilo pa je pisano tako, kakor da meji notranjski Kras na Apulijo ali Knlabrijo. A ludi v praktičnem oziru je Italija iz kraških jam kovala kapital. Najlepše to razberemo iz diagrama obiskovalcev Postojnske jame v zadnjih letih. Tu vidimo, da je najvišjemu predvojnemu številu obiskovalcev, ki ga je Postojnska jama dosegla 1. 1013. s skoro 44.000 občudovalci, sicer sledil vsled vojnih razmer ogromen padec, a t mu zopet neverjetno naraščanje njihovega števila. Leta 1923. ie rekordno predvojno število že prekoračeno, 1 1925. je bilo v j>mi že čez 120 tisoč ljudi, lansko lelo pa 161.458. Vstopnina v jamo znaša 15 lir za osebo, vendar plača večina tujcev še 10 lir voznine za jamsko železnico. Če vpo-števamo znižane vstopnine za šole in društva in računamo, da je pl čaln vsuka oseba povprečno 10 lir, znači to, da je država dobila I. 1920. na vstopnini najmanj en in pol milijona lir; čisti dobiček je vsled del v jami seveda manjši, a gotovo še znaten. Mnogo pa zasluži pri tem tudi Postojna in njena okolica, ker jc za obiskovalce treba prenočišč, prehrane itd. Kako so Italijani dosegli ta presenetljivi uspeh? Seveda z ogromno reklamo za »Kraljeve Postojnske jame« — ves jamski sistem je namreč državna lasi Po vseh postajah Italije vise lepo izdelani lepaki s sliko Postojnske iame, železnice pa dovoljujejo za večmesečno poletno sezijo 40% popusta za vožnjo v Postojno in npzaj in sicer z vseh postaj kraljestva. Obenem se pa vodstvo jam tudi ne straši izdatkov za ureditev potov, električne razsvetljave, jamske železnice itd. in porabi tudi mnogo denarja za znanstveno raziskavanje novoodkritih jamskih delov. Naj opozorimo javnost nn roki postojnskega slučaja tudi na tc praktično stran jamoslovja. Tudi v svobodni Sloveniji imamo marsikatero jamo, ki nam moro nuditi dasi morda ne polnovreden, a vendnr važen nadomestek za izgubljeni postojnski in škocijanski raj. Zato je treba, da sledimo s pazljivostjo, zanimanjem in — odprto roko delovanju Društva za raziskavanje jam, ki nam bo poleg čudežev podzemlja v znanstvenem oziru gotovo odkrilo tudi resnični podzemeljski zaklad, ki ga bo dvignila vsa Slovenija. — Načrt imamo obširen, manjka pa denarja in ljudi. Saj imamo le štiri geologe v Sloveniji. Za obisk bi prišle v poštev: županova jama, jama pod Babjini zobom, jame v okolišu Cerkniškega jezera. Križne jame pri Ložu, Ledenica pod Taborom, Zatočne jame pri Predolju in Logarček pri Planini Neraziskano in neurejeno je ozemlje med Rakekom in Vrhniko in tu čakamo na odkritje najlepših čudes. Raziskano ozemlje bo steber tujskega piometa. Morda bo današnji ilustrirani »ifovenec«, ki predstavlja do sedaj največjo in najlepšo jamsko zbirko, veliko k temu pripomogel. Franc Kormann Galanterija, pletenina, igrače in drobnine na veliko in drobno Maribor. Gosposka ui.ca 3 Preds. dr. Tominšek: Angležem in Francozom nimamo kai dati. Število turistovskih posetov po naših kočah še ni znano in bo sestavljeno šole proti koncu leta. Vemo pa, da je bil obisk ogromen in da nimamo dovolj prostora. 21 je koč osrednjega odbora in 15 od podružnic, pravegu hotela nimamo nobenega. Število obiskovalcev rasle, naj si so to Slovenci, Hrvati, Srbi, ali pa Avstrijci, Nemci, Italijani, Čehi, Angleži in Francozi. Zlasti mnogo je bilo letos Nemcev in Avstrijcev. Kako smo zastopani v svetu? Mi smo v asoci-jaciji slovanskih turistovskih društev s Čehi, Poljaki in Bolgari. Sedež te organizacije je vsako drugo leto v eni teh držav. L. 1928. se prenese k nam. Zunanje propagande še nimamo. Nimamo še urejenega prometa, da bi nudili Francozom, Angležem in Amerikancem udobnosti, na katere so navajeni. anez, Zlatorog, Aljažev dom, to je vse. Na Tiro in imajo seveda še kaj drugega. V načrtu imamo: Koča na Krvavcu bo urejena za spomlad, v Kamniški Bistrici, kjer nam poslopje že razpada, smo en del že popravili, prihodnje leto pa pride na vrsto ostalo. To bo en hotelček. Popravili bomo spodnjo kočo na Golici in imamo pripravljeno novo stavbo na Veliki Planini. Kranjska podružnica bo povečala kočo nn Stolu. Večjih načrtov torej nimamo. Manjkn denarja. Obisk v planinah je ludi sicer preveč odvisen od vremena in investiranje je radi tega združeno z rizikom. Sistematična propaganda? Za enkrat je naš cilj držati domače ljudi. Če pa poklicane zveze ustanove ngitacijske biroje v tujini, bo rade volje sodelovalo tudi naše društvo. Cenjenemu občinstvu se toplo priporoča za obilen poset Itaiarm »Brlstol" i Tla Je Kotniki __m^Hijcr, MetnirsSis n^sci Turistika se pri nas očividno dviga. Popreje so šli na izlete le posamezniki, danes je ta običaj že splošen. Število članstva in podpornih udov stalno raste. Zlasti tistih, ki delajo manjše ture. Od leta do leta gre bilanca navzgor. Hrvatje se zanimajo m nas. Na Velebitu in Kapeli so sami popravili koče. 'ludi prave turiste žc imajo Srbov je manj. Največ zanimanja kažejo gospodje iz Vojvodine. Planinski hoteli? To nalogo imajo zasebniki, občine, verske korporncije s podporo države. Kje najti inicijativo, je druga stvar. Naravno, da bo šel razvoj v tej smeri in za Slovenijo, v gospodarskem oziru velja: Čimpreje. tem boljše, a tako, da bomo imeli kaj nuditi. Številke prical>očju Koko-Jinice-Vrha lo južnega velikega barja Jerebiko-\ec in odtod proti severu do Mrzlega studenca. I'roti jugu pn ob zahodnem pobočju Golega vrha in Ozebovcji čez Gornje Gorjuše in Koprivnik na .)e-teko do tamošnje okrajne ceste, ki vodi iz Češnjice v Bohinjsko Bistrico. Nn ta način dobi Poklukf, lirektno železniško zvezo s postajo Bohinjska Bistrica in Bohinjskim lezcrom. Cnta bi bila tudi veleturističn"ga pomena. Da bi spričo sedpnje meje bila važna iz držav-no.varnostnih ozirov. o lem je škoda zgubljati besede. Na Pok I u ko bi se dnin speljati dalje eleklrič-na vzpenjača in žična železnica. Vodnih sil v okolji je dovolj. Še eno koristna stran bi povdaril Gozdno-gospodnrski oziri! O teh naj razmišljajo tamkajšnji Gorenjci in lastniki dotični h gozdnih parcel. Kaj na Pokluki? Hotel! Nač:ti so možni različni. Gotovo je to. Pokluka bi na la način imela najmanj toliko prednosti kot sloviti švicarski kritji. Imela bi složen dostop, čudovit razgled, lahko 1 haribor Oos!*osJ«a ulita Stev 14. Slavnemu občinstvu naj topleje priporoča s-vo o bogato motSrio trgow.no po silno zme i ih et nah, aprovizadjo, najugodnejše železniške zveze Dajo se nn njej napraviti letnn kopališča, pozimi pa naj-idenlnejša drsališča in športni prostori Smrekovi gozdovi, zrak, čudovite klima lične razmere! Ideal-nejši kot slovita Davos in St. Moritz! Zakaj hodijo v Švico? — Ker živi potnik v udobnosti, ima varna |x>ta do naravnih krasot, z ono besedo: kar želi. takoj j>ri roki. Treba je dalje misliti na/ udoben dostop na Kredarico. Cesta na Kredarico bi se združila s tu-ristovsko iz Dovjega v dolino Vrat do impoznntne .sevorne triglavske stene odtod pa kot jezdna pot čez Prag do Stnničeve koče in Kredarice. Aleksnn-drovega doma, ntimo Tiiglnvskih jezer de Koma rče. Vrata! Tudi največji švicarski hoteli bi stali ••adl. v dolinskem kotlu pod mogočno severno steno. Iuristikn pa ni islovetna s tujskim prometom; vsakemu svoje! Izhod za premišljevanja in načrte, kako naj dvignemo tujski promet, da ne začnemo spomladi s tem, kar smo pustili koncem poletja, pa je la: Gorenjsko imenujejo vsi najkomjietentnejš' >ve lovni turisti in potopiaci najlepši in najdivnejš kos evropskih alpskih pogorij, čemu torej \ tujino' Cilj naš mora biti: Ne samo zadržati domačine ampak privabili tudi tujce. Drugič: Bled im,- lanee kot kraljeva rezidenca in shajališče najrnzl:čnejših državnikov drug pomen kot ga je imel popreje in postaja — premajhen! Pa ne samo ta kot. Spomnimo se planote Ča-bor-Delnice, čudovitega razgleda nn morje1 Zgrabimo, dokler je čas, da nas prihod tujcev najde pripravljene! Brzoiay! NajboljSa štajerska tn dolenjska vinn so došla, katera priporoča LEON in FANI POGAČNIK, Kolodvorska ul?«;« ŠL 29 — Liubliana. 9012 JJnevne novice Zahva!a! lioj zn zbornico TOI je izvojevan, dosežena je sijajna zmaga. Končana je zadnja seja voiivne komisije iu sklicana prva seja nove zbornice. Ob tej priliki se vam, volivci obrtnega odseka, ki ste v prvi vrsti sodelovali v tem boju, v imenu vseh na naši listi izvoljenih nnjtopleje zahvalim za zaupanje. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so sicer s svojim delom pomagali k tej veliki zmagi. Poglavitna naša zalivala pa bo delo za procvit in napredek rej>re-•entance našega narodnega gospodarstva. Ivau Ogrin, t. č. podpredsednik TOI. Prva sesa zbomšce TC8 tklicana. V smislu čl. 31 in 35 uredbe o reorganizaciji ln volivnem redu TOI so pozvani novo izvoljeni Plani zbornice na prvo sejo, ld bo dne 25. novembra. Zornica se ta dan konstituira, t. j. izvoli predsednika in tri jjodpredsednike, ki so obenem predsedniki odsekov: trgovinskega, obrtnega in industrijskega. Zbornico otvori po letih najstarejši član. Kolikor smo informirani, je najstarejši član g. Lenarčič Josip, industrijec na Vrhniki. KOLEDAR. Nedelja, 13. novembra. 23. ]w>binkoštna. Stanislav Kostka, Didak, Bricij. Teče 45. teden. Od 1. jan. je minulo 216 dni. Do 31. dec, je 48 dni. — Pondeljek, 14. novembra. Jozafat, Kunčevič, Vene-rand, Serap'on. £ •k Naš glavni urednik g. France T e r s e -glav se je vrnil z dopusta in prevzame s prvo naslednjo številko zopet vodstvo lista. -A" Smrtna kosa. V četrtek popoldne je po kratki bolezni (kap) v dobi 47 let umrl Fr. Koli o v n i k. jiosestnik iz Vlazarškega Dobrovlja v Sa v in j siti dolini. Bil je kot mladenič vnet Marijin družabnik, kot mo;. vzgleden tretjerednik in odličen naš pristaš. Zapušča ženo in 3 nedorasle otroke. N. v m. p.! Končni rezultat občiuskih volitev v Voj-Todini. Po poročilih notr. ministrstva je končni rezultat občinskih volitev v Vojvodini sledeč: Radi kali so dobili 805 mandatov, Nemci 401, Madjari 212, demokrati 154. samostojni demokrati na skupnih listah 151. radičeved 85, komunisti in socialisti 14, srbski zemljoradniki 124 in Bunjevci 4 mandate. — -k Izredni občni zbor Hmeljarskega društva je sklican za 20. november. Ta dan se vrše v 15 občinah celjskega okraja občinske volitve. Kljub javnemu pozivu v časopisju Hmeljarsko društvo ne smatra za potrebno preložiti občni zbor. Za danes to samo ugotavljamo. ie Uradni dun »Okrajnega gremiju trgovcev v Celju za člane v sodnem okraju Rogatec se vrši v torek, dne 15. novembra in sicer od 9—12 v Rogatcu v jiosebni sobi hotela »Sporne in od 2—5 po poldne v občinski posvetovalnici v Rogaški Slatini. it Znameniti zgodovinski dnevi. 13. novembra: 'S13. se je rodil Andrej Einspieler. 1901. je bil na Dunaju shod jugoslovanskih dijakov za vseučilišče v Ljubljani. — 1500. se je rodil v Ljubljani ljub- tvt&l} M H l&Vdj le c ntoBcznc ■ple-lcivme h X DVEMA MJICESIA roglasil odstop-liene dežele za »ilirske«. — 1710. je umrl modro-slovec Leibnitz. — 1775. se je rodil kriminalist Feuerbach. — 1831. je umrl v Berlinu modroslovec Hegel. it Nova imena zagrebških ulic. Na seji zagrebškega samoupravnega odbora v petek zvečer je bil sprejet predlog zagrebškega mestnega načelnika inž. lleinzla, da se prekrste sledeče zagrebške ulice in trgi: Wilsonov trg bi se prekrstil v trg kralju Aleksandra, Vukovičeva ulica v ulico kraljice Marije. Trg 1 v Trg kralja Tomislava. ulica A pa v ulico 29. oktobra, (ločini bi ostal Trg N rezerviran do popolne izgoitovitve v Trg kralja Petra. Ta predlog bo definitivno sprejet danes, na seji mestnega zastopstva. Proti bodo najbrže glasovali hrvatski frankovci, socialisti in komunisti. it 'z našega državljanstva so izstopili: Aleksander Koblenzer iz Pertoče, Nikolaj Serec iz Murske Sobote, Ciril Sader iz Št. Ilja, Terezija Gros-man iz št. Jurja ob Ščavnici, Emil Piki z Gomil-skega, Neža Škerjanc iz Ponikve, Marija Žitnik z Mokronoga, Jožefa Zemljak iz Celja, Martin Šempo od Sv Križa, Matej Koren z Ledinskega, dr. Maks Bergman iz Št. Pavla pri Preboldu, dr Rajmund Sadnik iz Ptuja, Franc Videmšek iz Celja, Amalija Ilerič iz Šmarja pri Jelšah in Avgust Svik iz Ptuja. it Amerikanci so povsod praktični. Njihovi listi že nekaj časa oglašajo knjige, ki so najprimernejše darilo za Miklavža ali za božič in novo leto. Nova Založba v Ljubljani priporoča za Miklavža Ivančkov sveti večer, neprecenljivo berilo za mladino v srednjih letih. Za odrasle so najodličnejše darilo Iv. Cankarja Zbrani spisi ali Finžgarjevi izbrani spisi ali pa klasični prevodi Sovretovi iz grške književnosti (Kralj Oidipus in Bratski spor) ali Zupančičevi prevodi Shakespearea (Julij Cezar in Beneški trgovec). it Nenadna smrt štirih porodnic v Ptuju. V Ptuju go tekom treh dni umrle štiri porodnice in sicer tri od teh v bolnišnici, ena pa na domu, kar je med ljudstvom povzročilo veliko vznemirjenje. V Ptuju je razširjena govorica, da so nesrečne ženske postale žrtve ei>idemične bolezni, tako zvane porodniške vročice (Wochenbettfieber). kar je moral nekdo radi malomarnosti zanesti med pacijent-ke. — Zanimivo je, da so vsi novorojenčki ostali pri življenju. Med umrlimi jo posestnica in trgovka Marija Metličar iz Hajdine pri Ptuju, trgovka Jo-sipina Korbar iz Zavrča v Halozah, nadalje gostil-ničarka Alojzija Bartulovič iz Ptuja in še neka druga gospa iz okolice Ptuja. ir Predrzni tatovi. Dne 4. novembra so neznani uzmoviči pri Sv. Barbari v Halozah vlomili pri oknu gostilne Rudolfa Debeljaka na barlskem mostu ter odnesli cigaret za več sto dinarjev; rine 10. novembra pa je hotel ob 10 dopoldne neki hrvatski postopač iz Splita zlesti pod posteljo v ka-planiji pri Sv. Barbari v Halozah, ko je bil g. kaplan baš za par trenutkov odsoten. G. kaplan je bil tokrat, čeprav sicer gostoljuben in ljubezniv napram tujcem, dokaj nevol.jen nad tem vsiljivim obiskom. Dobro si je tujec, prej ogledal celo situacijo, ker ga nihče ni videl priti v župnišče. Poklicani orožnik ga je odvedel v Ptuj pred pravico. — Pozor pred takimi postopači! it Dvojni umor. Iz Soinbora poročajo: Nn neki svatbi v vtisi Bogojevo so bili med svati tudi Jožef Kaloczy, predsednik madjarske stranke v Bogoje-vu in oba Tflroka, oče in sin, tudi Madjara. Že med I svatbo so se ti trije pošteno sprli. Ko se je Ka-loczy pozno ponoči vračal domov, sta ga v temi nenadoma ustavila in napadla dva moška. Kaloczy zelo močan mož, se je krepko postavil v bran in so mu je posrečilo, da je enemu napadalcu iztrgal nož. S tem nožem je nasprotniku zadal tri sunke, ki so bili smrtonosni. Nato se je vrgel drugi napadalec — kakor je Kaloczy spoznal po glasu, starejši Tordk sam — na Kaloczyja, da bi maščeval smrt svojega sina. Kaloczy je premagal i starega Tor8ka, ki je obležal težko ranjen. Kmetje so zjutraj našli truplo mladega TorOka in težko ranjenega starega Tor6-ka, ki je pa na potu v bolnišnico tudi umrl. Ka-'wzy se je sam javil oblastem. Kaloczyjev brat je pred par leti v Bogojevcu zabodel nekega orožnika in nato pobegnil na Ogrsko, kjer še sedaj biva. it Truplo v gnojišču. Iz Belgrada poročajo, da je v vasi Krajkovac kmet Mltar Miholjevič ubil svojo 70 letno staro mater. Truplo je razrezal na več delov in jih zakopal v gnoj. Slučajno je prišel na dan ta grozni zločin Mitarja so izročili sodišču, kjer je izjavil, da je umoril svojo staro mater za I o, da bi ]>rišel do dedščine. it V zadnjem hipu razkrnikali zlikovoa. Su-botiška policija je pred nekoliko dnevi aretirala nekega Juzu Gjorgjo, ki je prišel iz Madjarske brez potnega lista v našo državo. Dejal je, da je prišel iz Madjarske, da si v Jugoslaviji poišče delo. Ko je prestal osemdnevno kazen radi nedovoljenega prekoračenja meje, ga je policija izročila železniškemu konvisarijatu, da ga prevede na Madjar-sko. Toda na železnici je neki detektiv nepričakovano odkril v njem nevarnega zlikovca, ld je bil že večkrat kaznovan. Lansko leto je bil radi ropa obsojen na tri lela ječe, toda odsedel je le eno leto, ker je ob priliki ko je delal kot kaznjenec v neki hiši, skočil iz drugega nadstropja poslopja in pobegnil ua Madjarsko. Toda tam ni dobil dela in imel je še vedno toliko poguma, da se je vrnil v Jugoslavijo. Sedaj je izročen sodišču, da odsedi dodeljeno mu kazen. ! it Zverinski umor. V Cetingradu pri Apuli-nu je vdrl ponoči znan pijanec v stanovanje vdove [iogdanovič in jo napadel. Med vlomilcem in vdovo je nastal hud boj. Nasilnež je vdovo tako zmrcvaril, la je v bolnišnici umrla. it Ugrabil deklico in ,io umoril V Banatu so ugrabljenja deklic še vedno na dnevnem redu V vasi Podini, tik ob jugoslovansko-romunski meji se je zagledal reven kmetski fant Dušan Mnrkovič v komaj 18 letno Zoraido Stojanovič, hčerko bogate posest rakove vdove. Mati se je temu razmerju upirala na vse mogoče načine in ni hotela o Dušanu nič vedeti. Toda Dušan .je izvabil Zoraido v vas Jeseno pri Vršcu in jo tu ugrabil ter jo hotel odvesti na svoj dom. Deklica je sprva pristala na to, toda pred Dušanovim domom jo je pričela peči vest, da ni ubogala matere in nikakor ni hotela KOLEDAR 3usoslov. kmetske zveze za leto 1928. je izšel! Pišite ponj na naslov: »Jugosl. Kmetska zveza«, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana, Koledar ima žepno obliko. Vezava močna, Cena 10. —Din. prestopiti Dušanovega praga. Dušan, videč, da se mu je njegova življenjska nada izjalovila tik pred ciljem, je v razburjenju pograbil zn revolver in nesrečno deklico ustrelil. Morilca so aretirali orožniki — it Vaše čipke bodo trajale dvakrat 'ako dolgo, ako jih perete v raztopini milnih lusk »Labod«. Namočite nogavice v topli raztopini »Laboda« in pregnetite jih nekolikokrat, jiotem izperite vodo. — Svila, nogavice in čipke ostanejo kot nove. it Ali ste že član ljudsko samopomoči v Ma-riboru? Ako ne, zahtevajte še danes pristopno izjavo, ker se bodo sprejemale vse zdrave osebe nad 50 do 80 let stare samo še do novega leta. Pisarna: Aleksandrova cesta 45-11. it Pri žolčuili iu jetrnih bolečinah, žolčnem kamnu in zlatenici ureja naravna »Franz-Josef«-grenčica prebavo skoro na brezhiben način. Izkušnje po klinikah potrjujejo, da je posebno učinkovito doanače zdravljenje s »Frauz-Josef«-vodo, če se vzame zjutraj ua tešče zmešana z nekoliko gorke vode Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. it Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Reich. Ljubljana. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. it Budilke in poročne prstane kupite pri F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. it Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor. Koroška cesta 19. Lesna industrija. la remscheidske žage za jermenike, mlinske, krožne in druge, smir-kove plošče itd. kupite najceneje in v vsaki dimenziji pri »J e k 1 o«. Stari trg, Ljubljana. 30. Kdor trpel je srčne boje, ta naj o ljubezni poje. Ko dobil bo vnuke, zete ljubil pač bo (Dalje priti.) Nesreča na Savi pri Št Jakobu. JUNAŠKI MLADENIČ REŠIL DVE OSEBI IZ VALOV SAVE. — DVA KONJA UTONILA. V četriek se je, kakor smo že poročali, zgodila na mostu preko Save pri št. Jakobu nesreča. Branjevka Marija Dolčič je šla v Beričevo. Opoldne se je peljala preko mostu v št. Jakobu, je na drugi posestnikovega sina Ivana Slabonjo, da bi jo prepeljal v Zgornjo Zadobrovo. Bala se je poplave. Ko se je zeljala preko mostu v Št. Jakobu, je na drugi strani, kjer se cesta mostu zniža, voz s konji zabredel v deroče valove. Voznik je sicer mislil, da bo srečno prevozil skozi, toda valovi so že pograbili voz. Slabon.ja je Imel toliko prisotnosti duha, da je porezal priprego. Valovje je konje odneslo Avstrijsko rento KRONSKO, SREBRNO IN ZLATO kupim Takojšnje ponudbe na M. Kavčič, Kongresni trg 9. in so kmalu utonili. Voz je tudi odneslo, vendar pa so ga drugi dan našli skoro nepoškodovanega. Blago, ki je bilo na vozu, je bilo vredno 15.000 Din. Slabonjo in Dolčičevo so valovi odnesli. Dolčičeva je padla v nezavest in pri tem ji je voda odnesla torbico s 7000 Din. Oba ponesrečenca je rešil posestniški sin Mihael Majdič iz Brinja pri Beriče-vem. Privezan na vrv je v temi plaval do tja, kjer sta se za neko drevo držala Slabonja in Dolčičeva in ju z, velikim naporom junaško rešil. Morda bi bil junaški mladenič rešil ludi konja, če bi ne bila tema. — Sava pri vsaki povodnji silno naraste. Vzrok je iskati v tem, ker je glavni vodolok vedno zasut in Sava išče druga pota. Država mora nujno pristopiti na pomoč. Letos je narastla Sava na-l>ravila ogromno škodo. Ob vsaki povodnji poplavi in odtrga cele komplekse obrežne zemlje. Peter Klemen: Hruške, desetice In kako sem si zlomil roke. Ko sem bil devet let star in sem znal celi veliki katekizem iz glave, je rekel naš tribuški kurat Štefan Kodermac, da lahko grem k birmi in obhajilu, češ, da sem že dovolj pameten in velik za take svete zadeve. Tri tedne pred birmo in tri tedne pred obhajilom smo se učili katekizma ne le z veliko žlico, ampak naravnost z zajemajo. Ker pa je bil gospod kurat zelo dober vzgojitelj, je pustil, da smo se vzgojevali učenci in učenke sami med seboj. Sedel je za mizo in bobnal z roko po njej. Meni pa je ukazal, naj izprašujem krščanski nauk svoje sošolce in sošolke, Če je kdo znal, je bilo prav. Če pa ni znal, ni prepustil španskih posledic meni, ampak ga je našeškal sam. Nerad sem šel iz klopi, ker sem se bal, da bi poredni sodrugi opazili moje velike čižme, ki niso bile merjene po moji nogi, ampak mi jih je bila podarila moja stara mati, ker jih sama ni mogla raztrgati. Pn sem jih nosil ogromne, težke škrpete in hodil, kakor bi zemljo gazil. Nikjer jim nisem prizanašal, želeč jim skorajšnje smrti. Skrivaj sem se hodil drsat v skedenj in v peščene me-line, da da bi se jih znebil čim prej. In jezen sem bil pa nesrečen, ker so mi otroci nagajali češ, da mi je čevljar vzel mero za čevlje pri Korenovem Martinu, ki je bil neumen in je imel veliko glavo in še večje noge. In zato sem tako nerad stopil i/, klopi, ker so se pogledi vsega raz-eda uprli v moje ogromno obuvalo. Jaz pa sem mencal sem- tertja po razredu, vprašal tega to, onega ono. Ker pa sem tedaj tudi znatno križem gledal, mi največkrat ni odgovoril tisti, ki sem ga mislil, ampak kdo drugi poleg, na levi ali na desni. In spet sem bil nesrečen in jezen nn kurata, da me izpostavlja obči kritiki in zasmehu. Pa je prišla birma, ki mi je prinesla tri goldinarje in lecta toliko, da sem bil več mesecev rdeč okrog ust In prvič v življenju mi je postalo slabo ter sem bil, kakor zahteva narodni običaj, la dan tudi prvič pijan. Prav hudo je bilo. In boter jc rekel, da sem kerlski fant. Prišedši domov, pa je zato rajnki brat izvršil birmski obred še enkrat. In stvar je bila končana. Prav tako so se vršile priprave za sveto obhajilo. Zopet sem skrival svoje strašanske cipeliše in gledal križem še bolj kot prej. In tudi pri obhajilu sem doživel ponižanje. Vsi drugi so imeli dolge voščene sveče z lepim pisanim papirnatim cvetjem, le jaz sem nosil kratko belo svečo iz stearina in dva drobua bela nageljčka, privezana tam preko srede. Oh, kako malo imeniten sem se zdel sam sebi. Saj kar ni pisano, to ni in ne more biti lepo. V jeseni tistega leta sta me peljala brat in domača velika dekla Mica na Sveto goro in k Svetemu Roku pri Gorici. Ves čas sem bil zelo pobožen in lačen. Brat in Mica st;> bila pri vseh mašah, ki so se brale tisti dan v ccrl vi na Sveti gori, jaz pa sem se kmalu izgubil in sem šel nadzorovat stojnice, kjer je bilo toliko lepih reči zn želodec in oči Pri Svetem Roku je Mica kupila voščenega telička, voščenega prašička ter enako človeško roko, nogo in glavo. Ker sem jo vprašal, čemu ji bo to, mi je jezno odgovorila, da bo to zame, češ, da je moja glava potrebna vseh sedem darov svetega Duha. No, pa sem imel. In Mica je odšla spet v cerkev, jaz pa od stojnice do stojnice, dokler mi niso pošli vsi beli in črni krajcarji. Ostale so mi le še rdeče ustnice in umazana lica od pisanega lecta in sladkih cedel. In srečno smo prišli domov že zvečer istega dne. Bila pa je tedaj še živn in močna moja stara mati, ki je zelo rada jedla surove in kuhane brni" " in še rajši pila črno kavo. In večkrat mi je rekla: >Pojdi, pojdi, Janez, pa potresi ovsen-ko, zelenko ali ječmenko! Tako rada bi imela par zrelih hrušk, da željo odženem. Ti bom že dala kako šestico.f ln kako rad sem šel, ko sem slišal, da ne bo zastonj. Pa sem splezal na ovsenko, zelenko ali ječmenko in sem tresel in gugal, da je letelo po tleh zrelo in zeleno. In pobral sem v klobuk ter prinesel stari materi, rekoč: »Nate, mali, ali boste dali šostico?, Kadar sem jo dobil, sem bil zopet kmalu na kakem drevesu, če pa ni bilo nič, sum vsaj za nekaj časa izgubil veselje do sadjereje in plezanja. Neko soboto je bilo, ko je hotela stara mati zopet hrušk, češ. da željo odžene, ln vzel sem berač iii odšel. Splezal sem na zelenko in tresel, da je sadje kot debela toča padalo na tla. Hotel .sem se više, prav do vrha. Pr. gledoval sem veje, kam bom stopil, kani se prijel. Zgrabil sem z roko za suho vejo, ki je štrlela iz debla, a v tem trenutku mi je veja krhnila v desnici, opotekel sem sc na levo, drobna veja pod nogami je počila, zmanjkalo mi je oporišča ln že sem ležal na vseh štirih na tleh. V svojo a. ozo sem opazil, dn so roke za pestjo čudno krive, neznansko 3pačene Hitro sem bil na nogah, pustil sem pod hruško berač in klobuk in bežal, bežal kot še nikoli. Zagledala me jc stara mati in zdihovala: »Joj, joj, Janez, saj sem rekla, da ni Ireba na drevo, da le spodaj poberi, če je kaj!« In vpila je Mica: »Oh, ali si tako prosil svetega Roka za zdravje? Ali si iie tako priporočal Materi božji. Vidiš, zdaj pa imaš, namesto da bi molil, si pa bombone lizal.« In modroval je brat, rekoč: >:Saj sem rekel, da jo boš steknil!« Jaz pa sem gledal svoje spa-čene roke, jokal in zdilioval: »Oh, kako boli, mati, kako boli!« In je sedel brat na klop ter me je prijel za levico pod komolcem, Mica jo je zgrabila v zapestju in vlekla, jaz pa sem vpil. Bolelo je hudo. In isto sta napravila z desnico. Bolelo je še huje. Roke pa lc niso hotele biti kot prej. Prav grde so bile. In vekal sem in stokal celo noč. Drugi dan je prišel oče domov; pregledal mi je zlomljene roke in' pripomnil: »Se bo že zalizal, saj je še mlad.« In lizal sem se celih šest tednov, pa se le nisem zalizal. Skrivljene roke sem nosil na materini ruti, privezani okrog vratu. A spa-kedrane so ostale kakor prvi dan. Pa je zopet rekel oče čez šest tednov: »Bova šla k Tišlerjn v Cerkno, da ti jih poravna.« In šla sva zgodaj zjutraj od doma. Večer je že bil, ko sva stopila v Cerknem v kmetsko gostilno. Oče jc vprašal po gospodarju, ki je kmalu prišel. Bil je to starikav očanec suhega obraza in osornlh, svetlih oči. Redki sivci so mu pokrivali teme, bolj gosti so bili po zn tilniku. Premeril je od nog do glave najprej mene potem pa očeta in ga vprašal prav po cerkljansko: Ki pn čete, moliš? Varstvo naših izseljencev! V torek 15. t. m. se vrši ustanovni občni zbor »Rafaelove družbe« v novi dvorani hotela »Union« ob 10 dop. Spored: 1. G. katehet V. Tome: Pomen Rafaelove dr. 2. G. dr. Milan Ivšič, univ. prof. v Zagrebu: Notranja kolonizacija. 3. Čitanje pravil. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Izscljeniško vprašanje postaja vsled socialnih razmer med našim ljudstvom vedno važnejše. Ker se bo na tem občnem zboru določilo, kako organiziramo skrb za naše izseljence in priseljence, se pričakuje častna udeležba! CfuMjana NAŠIM SOMIŠLJENIKOM. Danes moramo vsi Slovenci brez razlike manifestirati našo narodno voljo v protestu proti usodni rapallski pogodbi. Zato je dolžnost vseh somišljenikov SLS, da se udeleže protestnega zborovanja Jugoslovanske Matice ob 11 dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. • » • NOČNA SLUŽBA LEKARN. Danes imata dnevno in nočno službo: Bohi-nec na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. Jutri v pondeljek imata nočno službo: Picolli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * * » © Proslava obletnice Rapalla. Akademska Jvuštva Danica, Zarja in Borba so sinoči priredila ir dvorani Akad. doma ob 8 zvečer žalno akademijo v spomin sedme obletnice Rapallske pogodbe. — Dvorana žalno okrašena, zemljevid Goriške črno castrt, slovenski trakovi oviti s črnino. Tako je že vnanjost dajala izraza trpkosti, ki nam vsem tiči e duši, bolesti, ki nam vsem razjeda srce ob eni 3ami misli: Rapallo. — Flore possum, iuvare non possum, je začel govornik (tov. Likovič) in naštel ves d«lgi rožni venec trpljenja, ki teži na duše in telesa naših bratov tam preko. In še globlje je segel in pokazal, da je eno vzrok vsemu gorju, ki _ra naše gore trpe, vse od Rimcev, preko Benetk in Mlade Italije do fašizma, eno: morje Jadransko, jabolko razdora, okno v Orient, zelena hudičeva roka, ki pesti nas rod. — Deklamacija (Pesem ire-lentistov), gloooko občutena in sijajno prednaSana recitacija iz Pregljevih Božjih mejnikov, dalje recitacija iz Pregljeve Slovenske legende in štiri orkestralne točke, ki jih je dovršeno zaigral akademski orkester, so izpolnjevale ostali program. — Vsem je iz srca privrela resolucija, ki izraža sočutje našim bratom v Primorju in poziva našo vlado, naj jim pomaga v Ženevi vsaj do najelementarnejših človeških pravic. O 20 letnico svojega plodonosncga delovanja praznuje danes šenlpetcrsko prosvetno društvo. Ob pol 11 dopoldne bo v župni cerkvi sv. Petra maša, zvečer ob 7 pa se vrši v dvorani gostilne pri Jerneju družaben večer. Na sporedu je petje, govor, žrebanje ioferije društva »Trgov, akademija« v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili teTmin 27. oktobra, preložilo nepreklicno na 5. december 1927. Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za plačilo do 1. decembra! — Pri društvu naročene srečke se pošiljajo naročnikom samo proti plačilu. — SREČKA STANE 10 Din. — Dobitkov jc 885 od 50.— do 100.000 Din. kupleti in tombola. Sodeluje godba Prosvetne zveze. Cisti dobiček te prireditve je namenjen za izpopolnitev društvene knjižnice. Člani in prijatelji društva vabljeni. 0 »Oh, ko bi bilo kaj lepega branja*, toži marsikdo ob dolgih zimskih večerih. Vpiši se v Ljudsko knjižnico Prosvetne zveze, ki posluje vsak delavnik od 9 do 12 in od 2 do 7 v Akad. domu, Miklošičeva cesta 5 in imel boš na izbiro polno lepih knjig, slovenskih, hrvatskih, nemških in drugih, ki ti bodo prijetno krajšale dolge zimske ure. O Od ponedeljka 14. t. m. posluje v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta St. 5, poleg knjižnice tudi čitalnica Prosvetne zveze. Za enkrat jo odprta čitalnica vsak delavnik dopoldne od 9 do 12, popoldne pa od 2 do 7. Za enkratni obisk čitalnice se plača 1 Din. Seznam časopisov in revij se nahaja v Čitalnici. O Za učiteljico na IV. dekliški osnovni šoli v Ljubljani je imenovana Amalija Haitman, bivša učiteljica v Trstu. © Otvoritev nove trgovine. Podjetni trgovec g. J. Čadež — dosedaj na Mestnem trgu — je otvoril v Stritarjevi ulici — Filipov dvor — preje bančni prostori, novo zelo moderno in okusno opremljeno trgovino s klobuki in drugimi modnimi potrebščinami za gospode. Stritarjeva ulica je pridobila z otvoritvijo tako lepih trgovin pravo moderno lice, ki jo dvigajo v velikomestno ulico. Pozdravljamo podjetnost g. Čadeža, ki zasluži, da ga toplo priporočamo. O Mestne vile za topničarsko vojašnico so dograjene ter so jih pričeli ometavati. Stavbno vodstvo pa menda ni dobro preštudiralo načrtov, ker so morali pozneje prezidavati in je bilo radi tega okoli 8000 dinarjev nepotrebnih stroškov. Tudi pri visokopritličnih hišicah je stavbno vodstvo pokazalo svojo zmožnost s tem, da ni napravilo pod stopniščem odprtih prostorov za shrambe. O Aparat :a geomehaniko, ki ga je zasnoval in izdelal strokovni učitelj Anton Dragan, bo do prihodnje sobote izstavljen v izložbi Jugoslovanske knjigarne. Z njim je možno dokazati vse najvažnejše stavke iz geomehanike. Aparat vsebuje: 1. padalni stroj po Atvvoodu s sekundnim nihalom ter električnim zvoncem in sainodelnim prožilom, 2. aparat za sestavljanje in razstavljanje sil, ki sam pokaže rezultanto, 3. vzvod, na kojem je mogoče direktno odmeriti komponentam pripadajoče ročice, 4. strmino in 5. trodelno nmteniatiško nihalo. Aparat deluje z matematično točnostjo in jo zelo pripravno moderno učilo za srednje, meščanske in druge strokovne šole. Ta izredno lepi izdelek zasluži, da si ga ogledajo naši liziki! 0 Sobotni ljubljanski trg. Vsled slabega vremena jc bil dovoz v splošnem nekoliko manjši. Tudi trgovina sama je bila v splošnem znatno slabejša kot običajno. Za krompir in zeljo sploh ni bilo povpraševanja in onih par voznikov-prodajalcev pred Mestnim domom je peljalo blago domov v isti količini, kakor ga je dopeljalo. Bolje se je prodajalo kislo zelje, ki ga je zmanjkalo. Cena je padla za cel dinar. Kisle repe je bilo precej več, tudi tej je cena padla od 2.50 na 2 Din. Jabolka so Sla, ker jih jo bilo nej>rimerno manj, kakor sicer. Bilo je dovolj kostanja in fižola, prodaja srednja. Perutnina isto. Najbolje so vsekakor opravile krošnjarice z jajci. Prodale so jih ogromne košare. Dalje so kolikor toliko prišle na svoj račun prodajalke mlečnih izdelkov, zlasti surovega masla. Najslabeje se je prodajala zelenjava; trnovske vrtnarice so zapuščale trg vsled tega že ob desetili z znatno količino neprodanega blaga. O Črke v iiložbi so odstranili. Trgovec Franc Klemene na Dolenjski cesti št 2 je prijavil policiji, da so mu v noči od 10. na 11. t. m. neznani zlikovci odstranili z njegovih izložbenih oken dvajset porcelanastih črk, označiljočih razne predmete. Trgovec trpi 165 Din škode. Kdo bi mu to napravil, trgovec nima pojma in ne sumi nikogar. O Vlom. Dne 0. t. m ob 20 jo opazila gospa Ana Rcgally na Kralja Petra- trgu SI. 3, da jc nekdo vlomil v njeno klet in odnesel dva lonca s približno 30 kg svinjske masti in nekaj malinovca v skupni vrednosti do 1000 dinarjev — Vloma je bil osumljen 18 letni zidarski delavec Ivan K., iz IDEAL lilLO-KREME-SHAMPOO Posavja, kateri je prejšnji dan v drvarnici poleg kleti cepil drva in je imel priliko si ogledali situacijo. K. je bil aretiran'in oddan dež. sodišču, ker se je na licu inesta našla sekira, s katero je bil poprej cepil drva. 0 Onemoglost na cesti. Desellclni Nacek S. je prihitel k stražniku pred Trnovsko cesto, ga pocukal za rokav in mu s prestrašenim glasom povedal, da so ubili pred konjušnico nekega človeka in da leži mrtvcc sedaj na cesti. Stražnik jc pohitel tja in kmalu ugotovil v dozdevnem »mrtvecu bosanskega delavca Bajrama Bcčiča, ki ga je prijela na cesli nenadoma slabosl, da je obnemogel. Pri njem so našli Se srednjo vsoto denarja. Bcčiča so odvedli na njegov dom. O Babica Poljanec sc je preselila na Resljevo cesto Stev. 3, pritličje. O Otroški plašči, oblekce. — Kristolif-Bučar. O Vsakovrstno trpežne čevlje, snežne čevlje, galoSe kupite najboljše pri A. Gorše. Stari trg 15. O Nogavice vseh vrst v veliki izbiri in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. O Tovarna Jos. Rekli sprejema mehko in škrobljeuo perilo v najlejišo izvršitev. O Veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bi-- perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. 2 a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. DAMSKE PLAŠČE najmodernejše fazone v lepi izberi — dobite t modni trgovini Jernej Ložar, Sv. Petra c. 20. In oče mu je razložil moje križe in težave, češ, da sem si pred dobrimi šestimi tedni spahuil brklje, da pa neče biti boljšo in da sva prišla, da mi jih poravna. Pa sem moral pokazati svoje skrivljene ude. Tišler jih je tipal za pestjo, po dlani, povsodi in venomer izpraševal, če ki bali«. Nato je nahrulil očeia, češ, da je uorec, tejiec in še kaj hujšega, kar hodi po Štirih. Kaj tla je mi-,slil, ko me je pustil, da so se mi kosti napačno zrastle in jih bo treba znova zlomiti, ker niso bile le spahnjene, ampak zlomljene, ln je rekel, da nisem živina, ampak človek, četudi nimam še ure in ne nosim krivcev za klobukom. To se mi je zdela silno važna ugotovitev, kajti doma sem spadal med domače živali. Rekli so mi: kozel, osel, koštrun! Torej ludi kol domača žival v drugi kategoriji. Ko jc bil povedni vse in tudi to, da jc oče vreden, dn bi mu puščali, jc vprašal, če bova tudi kaj pila. Oče jc-naročil pol litra vipavca in tabli.'O kruhu. Pa sva jedla in pila. Počasi je oče postal silno prijazen z menoj. Silil me je s pijače, češ, naj pijem, ker sva dolgo hodila in nisva med potjo nič postajala. In pil sem, kakor bi bil res Sejen in potreben. Pa je oče naročil še drugi pol litra, ki sem ga popil skoraj sam. Ker mi je šlo tezko s kozarcem do ust in nazaj — kajti z rokami nisem bil še nič boljši. —■ mi je vselej pomagal DČe navzgor in navzdol. Ko sem pospravil vse, kar je bilo na mizi suhega in mokrega, sta oče in Tišler odšla iz sobe in naročila, naj počakani, da bosta kmalu nazaj. Ko sta se vrnila, mi je rekel Tišler, naj mu še enkrat pokaežm desnico. Pokazal mi je na steni podobo žalostne Matere božje in rekel, naj jo rnir- no gledam, češ, da ne bo nič hudega. Komaj sem uprl svoje oči na slaro papirnato podobo, je za-hreščalo v zapestju in neznansko, strašansko zabolelo. Zurjul sem, da so je sani Tišler ustrašil. A motiti se ni dal. Stiskal je roko v dlani v zapestju in pri. vsakem pritisku je v roki nekaj počilo, kaj vem, kaj. Jaz pa sem prosil, naj jeuja. Iu res je bil kmalu gotov. Nato mi je stavil okrog zapestja dve leseni ukrivljeni ploščici, zavezal z belo platneno krpo in operacija na desnici je bila končana. »Tako,c je rekel Tišler, »za danes smo gotovi. Jutri zjutraj pa še levico. Le nič se ne boj, pobi Še boš lahko plezal, Sc tepel se boš, če boš hotel.« Zdaj sem šele razumel, čemu je bila tolika očetova prijaznost z vinom, ki mi ga je prej zmeraj skrival in zapiral. Vino jc torej služilo rajnkemu Tišlerju za omamo. Drugo jutro sem dobil zopet precejšnjo mero narkoze. A to pot ni bilo več vino, ampak vinski kozarec domačega žganja, ki sem ga moral popiti do dna ln ponovil so je prizor prejšnejga dne. Prav tako prijetno je bilo kol prvič... Podobn Žalostne Matere božjo s spremljevanjem mojega . orjaškega sopranskega kričanja v duru in molu. Prav mnogo sem prestal in pozabil od tistih dni, a nisem pozabil izvirne kmetske narkoze, katero je uporabljal po Tolminskem daleč naokrog znani cerkljanski Tišler. I >MU|nove|«a moda Poudre Mon Partum Bourjolo - Pari« i £fublfansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Nedelja, 13. novembra ob 15: HAMLET. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 14. novembra: VRT EDEN. Nastop gdč. Mašo Slavčeve. Izven. Torek, 15. novembra: Zaprto. Sredu, 16. novembra: MEDEJA. Premiera. Prcmier-ski abonma. OPERA. ZHČetck ob pol 8 zvečer. Nedelja, 13. novembra ob 15: TRAVI ATA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20: BAJADERA. Repriza. Izven. Ponedeljek, 14. novembra: Zaprto. • Mariborsko gledališče Nedelja, 13. novembra ob 15 uri: SNEGUL.JČICA. Ob 20. uri: ČARDAŠKA KNEGINJA. Kuponi. Nedelja v mariborskem gledališču. Danes dne 13. nov. ob 15. uri se vprizori priljubljena otroška igra »Snegulčicac. — Ob 20. uri zvečer velezabavna opereta »Cardaška kneginja . Za obo predstavi veljajo kuponi. _ »Eva« na mariborskem odru. Mariborsko gledališče študira Leharjevo mojstrsko opereto Eva. deklica iz tovarne« v režiji g. Bachmanna k. g. Premijera bo prihodnjo dni. £Jublfanski £judski oder Ljudski oder vprizori danes ob treh popoldne zadnjič v tej sezoni romantično igro v petih dejanjih s petjem, godbo in plesi, »Zlatorog«-. Dvakrat činstvu. Saj je ludi lepa la pravljica s Triglava, spremljana s krasnim narodnim petjem, godbo in plesi. Nastopa 5 zborov, nad 50 igralcev v krasnih kostumih, igra orkester glasbenega društva Sloge . Okoličani, posetite predstavo, boste gotovo zadovoljni. Predprodaja vstopnic v pisarni Ljudskega odra, II. nadstr., Ljudski dom od 8—12 dopoldne in od 1 daljo do začetka predstave. Mariborski £judski oder Danes zvečer ob osmih se bo vršila v prostorih Zadružno gosp. banke predstava Nušičeve veseloigre »Navaden človek . Cas je izbran tako pozen zato, ker se bo na istem mestu vršil čez šeslo uro popoldne tečaj Prosvetne zveze. Ni se pa treba bati. dn bi predstava predolgo trpela, ker bodo pav-ze čisto kratke in bo okoli desetih že vsega konec. Pred začetkom in med odmori bo tudi topol sviral prvovrstni orkester Ljudskega odra. Naj bo tudi pri tej prireditvi dvorana polno zasedena! Cerkveni vesinik Kongregarija za gospe pri sv. Jožefu ima prihodnji torek ob petih popoldne slovesen sprejem novih članic in praznuje praznik sv. Elizabete, svoje zaščitnice. Naše dijfaštvo »Cirilsko društvo ljubljanskih hogoslovcnv« je na svojem XVI. rednem občnem zboru dne 10. nov. izvolilo sledeči odhoi-: Predsednik: Škrbc Stanko; podpredsednik: Ilija Alojzij; tajnik: Vesel Peter; blagajnik: Kizigin Jožef; knjižničar: Benc-dik Valentin. Orel Ljubljansko orlovsko okrožje. V sredo, dn« 16. t. m., sc vrši ob 8. uri zvečer redni okrožni fantovski večer v Ljudskem domu z zanimivim raz- Čudovito nizke cene! ,'elika inventurna odprodaja 20°/o popusta pri vsem manufakturnem blagu. Oglejte si veliko zalogo in prepričajte se! JOS. SNOJ Lfubliana, Prešcnova ulica 3. Maritoar □ Dinarski ilnn! — Dajmo svoj narodni davek, dajmo prostovoljno, da ponn-remo najbednej-šim! Dinarski davek bo
  • dokazali, kako so lo stvar skuhal: socijalisti in da hočejo s jiodobno demagogijo kot delavce, vleči za nos tudi obrtnike □ Cenjenim naročnikom! V zadnjem času smo opazili, du mnogi naši naročniki kljub rednemu dostavijariu ne dobijo nedeljske številke : Slovenca . Sporočamo, da raznašalc.i večkrat naročnikov ne dobijo doma. Stanovanje je zaprto, nabiralnika ni. zato da rnznašalec list nar n kljuk'', okno ali kamorkoli Tako m1 lai ke zgodi, la ga t'.i in tam kdo nepoklicanih odn, se. Z.ilo uljudr.e prosimo cenjene naročnike, da razmšalcem povedo. I kam naj v takem -lučaju list oidajo, pri sosedu I ali kje drugod. Najbolje pa seveaa bi bilo da bi bilo mogoče oddati list v dovolj velik nabiralnik. □ Stadionskc srečke, ki so bile razdeljene pri zadnjem fantovskem sestanku med člane, da jih razprodajo, priporočamo, da Mile z raznečava-njem srečk, kei čas žrebanja bo -koro !u. Denar m prodano srečke naj sc izroči br blagajniku. Bog živi! Odbor. □ Banket ua ca-d našim in avstrijskim delegatom. V ponedeljek se bo vršil v prostorih kolodvorske restavracije slovesen banket na čast naše :er avstrijske delegacije, ki zborujeta radi povzdige Maribora v veliko obmejno postajo Banket bo iala mestna občina. n Dve pomenljivi odlikovanji. Pri mariborskem gasilnem društvu sia najstarejša člana zdravnik Urbaček in Lenizi, ki je po poklicu strugar lekla v delavnicah državnih železnic Urbaček je aktivno delujoči član društva 50 let, Lenizi -45 let. Jba omenjena zaslužna člana bost : slovesno odlikovana z zlatima medaljama 20. 1. m. Za luženi odlikovanji bo izročil jubilantoma g. okrajni glavar dr. Ipavic. wm' D>in 1S9-— Snežni čevlji brez krzna VOIKA" nasproti Mestnemu domu. Lastna mehanična popra^Ija I ni ca snežnih čeVjev, i?aloš in čevljev vseh znamk popravi vsak čevelj v teku pol ure □ Povečanje avtoomnibus prometu po mestu. Dosedaj sta prevažala osebe po mestu 2 avteomnj husa, ki sla vedno prenapolnjena. V najkrajšem času bo izročila mestna občina premetu še 8 osebne vozove in na novo jih bo naročila še 5 že koncem letošnjega leta bo po mariborskem mestu promet z avtooninibusi enako organiziran tramvajskemu. □ Umestna prepoved. Po Mariboru se je razpasla navada, da so razpenjala razna podjetja in tvrdke reklamo kar na platno in preko najbolj obljudenih ulic. To reklamo je mestna občina kol preveč kričavo in usiljivo prepovedala. H Tlakovanje Meljske ceste Meljsko c.eso, ki pelje tuli proti carinskim prostorom, tlaka občina z granitnimi kockami iz kredita kaldorniine. Tlakovanje bo stalo 1 miljon 577 tisoč Din. □ Tezno. Na splošno zadovoljstvo občanov in gotovo tudi vsega mnogoštevilnega pri nas potujočega občinstva so zažarale 10. nov zvečer na Ptujski cesti prvič lepe elek'rične obločnice Kaka dobrota je električna luč v splošnem in prav posebej še radi telesne varnosti dobra cestna razsvetljava, danes pač ni treba več povdarjati To ve ž< vsak hribovec. Vsa čast občinskemu odboru na Teznu, da nam je omogočil sobr,e in cestn' razsvetljavo! Nujna potreba 1 elektr:čne obločnice je še pri šoli. kjer je križišče 2 cosi z izredno ostrim iti nevarnim ovinkom. — Ako dobimo še avtobusno zvezo z mestom, potem se aomc zavedali, da vendar nismo kje v Sibiriji ampak v bližini za-p.idno-evropske civlizacije. Cenj. gospodom duhovnikom priporoča krasno zimske suknje, hubertus- in dežne plašče ter pelerine po nizkih ccnah Fran Mi Milana. Stritarjeva ulica 9, Cel/e CELJANI! Danes ob pol 11 dopoldne se vrši v veliki dvorani Narodnega doma velik protestni shod zoper nasilja, ki so jih naši bralje v neodrešeni zemlji deležni s strani Italije. Jugoslovanska matica Vas kliče ln vabi, da se shoda udeležite vsi in tako dokažete, da Celje enako toplo čuli z zasužnjenimi brati in enako odločno hoče na delo za njih osvoboditev kot vsa ostala Slovenija. — Na protestnem shodu govore zastopniki političnih strank. OKOLIČANI — VOLIVCI! Danes teden boste s kroglico v roki odločili za tri cela prihodnja leta način svojega občinskega življenja. Celje-okolica |e po leži perečih občinskih vprašanj ena ijajvažnejših občin v mariborski oblasti. V korist občanov jo morejo voditi le možje velike požrtvovalnosti in še večje poštenosti, možje, ki so že v svojem zasebnem življenju navajeni poštenega dela in krščanskega življenja Slovenska ljudska stranka, ki je vzrastla iz src krščanskega, slovenskega in poštenega ljudstva, se zaveda svojega visokega zvanja v loj občini in vam daje z dvoma listama priliko, da izmed dobrih mož izberete v občinski zastop najboljše. Z lažjo in zavijanjem prihajajo te dni prav pridno med Vas apostoli demokratov in socijalistov ter ujiajo, da boste obrnili hrbet Vaši edini dosedanji zaščitnici, Slovenski ljudski stranki, ter glasovali za njih kandidate Slovenska ljudska stranka pa ve, da je čut pravičnosti v Vas vzvišen nad zapeljivo besedo sovražnikov Vaše vere in Vašega poštenja, ter ve ludi, da ga ne bo med Vami, ki bi ne storil vsega, da bo v nedeljo v celjski okoliški občini veselje na strani ljudstva, a žalost in pobitost na strani sovražnikov ljudstva. Dolžnost ni težka. Samo na to je treba delali, da vrže vsak volivec kroglico ali v L skrinjico, ki nosi ime Slovenske ljudske stranke in so na nje listi možje-poštenjaki iz Oaberia. Sj> Hudinje, Zavod ne, llrega, Miklavžkega hriba, Lise in Lave, pod vodstvom g. Karola Goloba, mizarskega mojstra iz Gaberja. ali pa v 2. strinjico, ki je skrinjica Slovenske kmelske zveze, to Je kršč. mož, iz naših kmetskih okolic Zagrada, Pečovnika, Medloga, Babnega, Ostrožnega, Dobrove, Zg. Hudinje itd., pod vodstvom gosp. Alojzija Milielčiča, poseslnika in vinskega trgovca z Brega. * * * 0 Goljufija. Neki neznan okoli 2(5 let stari moški, slabotne postave, suhegu podolgastega obraza, obrit, oblečen v svitlorjavkaslo obleko, brez ovratnika, s sivo športno čepico, je dne 8. t. m. iz,vabil od trgovcev Franceta Dobovičnika in Str-meckija blaga, obleke, perila in obulelji za 4000 dinarjev. Imenovani nastopu pod napačnim imenom s falzificiranim potrdilom kake dobro znano osebnosti, ki uživa ugled pri trgovcih. Pričakujemo, da bo kmalu padel v roke pravice. -©" Okroino sodišče v Mariboru je odstopilo od pregona zoper Štefana Horvata in Filomeno Rojs, ker so se izkazale vse navedbe in obtožbe kot neresnične. Ptuj Gerontstvo. Z gerentom ptujsk?ga magistrata g. vladnim tajnikom M. Zavadlulom je dobila pluiska občina na magistrat strogo objektivnega moža, ki ima zaupanje vseli strank ter bo spravil v red zamotane občinske zadeve. Posvet je sestavljen povsem nepristransko ter nuna najbrž celo bivši režim ničesir proti njemu, kar se da sklepali iz dejstva, da se seja bivših svetnikov, ki naj bi sklepali o rekurzu občine proti razpustu občinskega sveta, sploh ni vršila, ker so se je udeležili samo štirje svetniki brez sklicatelja g. dr Sen-čaria. Volitve novega občinskega odbora se bodo vršile 18. decembra. Sosvet na svojih sejah pridno dela. Sanirali so se po večini nični sklepi zadnjega zasedanja bivšega občinskega sveta, sklenil: najnujnejši koraki za zavarovanje levega dravskega brega ter v principu pristali na prodajo velikega kompleksa mestnega zemljišča za stavbo predilnice, ki jo namerava zgraditi neka zagrebška firma. Poslovanje mestnih uradov se bo spravilo v red, disciplinarno postopanje proti enemu uradniku, ki je bilo že preje sklenjeno, se nadaljuje, dva uradniku sta pa že snma prosila »a uvedbo disciplinarnega postopanja proti sebi. Vse stranke se pripravljajo na volitve z borbenim razpoloženjem. Volitve v zadrugo kovinarjev. Naši demokrati so ga zopet polomili. Dosedanji načelnik g. Spružina (Nrmect je v pogajanjih ponudi) vsa odborniška mesta izvzemši predsedniško Slovencem. a so demokrati to odklonili. Nato so se vršile pod strogo kontrolo volitve novega odbora, v katerem sode trije naši ljudje, in ie demokratska lista dobila borih !) glasov od 88. Slovenci bi bili lahko vse drugnčf zastopani v tej listi, da niso imeli demokrati svojih nesrečnih erslov vmes. Zagorje ob Savi Katol. prosvetno društvo uprizori v nedeljo, 13. t m., v Zadružnem domu igrokaz »Na dan sodbe*. Začetek ob pol štirih popoldne. Podružnica Jugosl. Matice priredi v nedeljo, 13 novembra 1927, dinarski dan. Vsak rodoljub naj se ta dan spomni svojih bratov tam preko vsaj z 1 Din. Odkupni znaki sc bodo ta dan prodajali po 2 Din. — Dne 20. t. m. priredi ista v spomin Ra-palla glasbeni konccrt, h kateremu ob tej priliki najuljudneje vabimo. Na zagorskem pokopališču so pokopani trije vojaki — žrtve svetovne vojne, in sicer Pavel Lassmann iz Škofje vasi pri Celju, Simon Krston-čič iz Vognje v Slavoniji in Tivadar Groza iz Tenkegorber na Ogrskem. Letos na praznik vseh Svetnikov se jih je zelo primerno spomnila zagorska podružnica zveze vojakov iz svetovne vojne. Po cerkvencm obredu ic ob niihovem okrašen'm grobu govoril g. Postcržin, potem pa je moški i-bor katol prosvetnega društva zapel :>Oj Doberdob«, Slovenska Krajina Žrebanje loterije »Martin<šča«, Danes, v nedeljo popoldne je v Murski Soboti žrebanje loterije Martinišča. Ker je to v Prekmurju prva loterija in ker ie zelo bogata na dobitki, vlada za žrebanje veliko zanimanje. Izšel ie v Dol. Lendavi 25. letnik »Kalendarja Srca' Jezusovega«. Koledar vsebuje mnogo snovi za spoznavanje prekmurskih razmer, zato ga priporočamo. Dobi se pri upravi v Črensovcih Silen vihar, V četrtek je divjal po Prekmurju hud vihar. Po nekod je trgal strehe in lomil dre- finih gospodov. Plesna sezija in druge svečane prilike zahtevajo to slavnostno oblačilo, katero izvršuje najelegantneje iz prima sukna, tvrdka DRAGO S C H W A B - LJUBLJANA man). Članom ljubljanskih odsekov je dolžnost čim številnejša udeležba; starešine, gosti in prijatelji dobrodošli! Fantovski sestanek v Mariboru se vrši kot dosedaj vsako sredo od H8. do %9. ure zvečer v društvenih prostorih Koroška cesta 1. Člani orlovskih organizacij, ki so se priselili v Maribor, fi.ij se javijo istotam pri br. tajniku. Vabljeni so tudi listi mladeniči, ki žele pristopiti k Orlu, da sc sestankov udeleže. Bog živ'! — Odbor, Članska telovadba v Mariboru se vrši redno vsaki torek, četrtek in soboto v telovadnici drž. gimnazije in sicer vsakokrat ob 8, uri zveče-. Vhod iz Koroške ulice. Rrate telovadce poživljamo, da se drže točnosti, «cr na dnevnem redu jc novi vadnik ter proste vaje za 1. 1028. Bog živi! _ Načelnik. Naznanila Ljubljana. Mladinski dom »a Kodoljevcm. Danes popoldne ob pol 5 vprizori dramatični odsek Mladinskega doma v režiji g. L. Potokarja Gogoljevo »Že-vitev«. Vstopnice se dobe od 10. do 12. ure dopol dne in popoldne v Mladinskem domu. Martinov večer v Rokodelskem domu. Priporočamo obisk Martinovega večera, ki bo danes v Rokodelskem domu. Komenskegn ulica 12. Na sporedu je več moških /borov, tamburaških točk in dve igri in sicer nova V. Vodopivčeva opereta »Snubači« in zrlo zabavna veseloigra »Dva nočna čuvaja«. Spored je zelo raznovrsten in bo vsakega obiskovalca zadovoljil. Pričetek je oh 7 zvečer. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk (Krekova prosveta) ima v ponedeljek ob pol 8 uri v Alojzijevišču redno mesečno predavanje. Članicc in prijateljice, pridite! Spod. Šiška. Martinov večer fce bo vriil dane* ob pol 8. uri ' Vzpored. Govor, petje, dve burki cnodejanki, ku-| pleti. Ker sc prireditev nc bo vršila pri pogrnjenih mizah, bo na razpolago več prostora ter vabimo zato ne samo člane prosvete, temveč tudi drugo občinstvo. Vstopnina 3 Din. — Nn tem večeru naj se tudi Šiška spominja rapalske obletnice, manifestira za francosko-jugodovansko zavezništvo ter po svoji moči podpre i>Slovensko stražo« Predavanje Prosvete v ponedeljek, 14 t m., 1 ob pol 8. uri zvečer v samostanski dvorani. Predava g. prof. dr. Fhrlich o nalogah Slov straže><■ i Pridite vsi dn sc ob tej priliki spomnimo naših zasužnjenih bratov v Italiji in na Koroškem1 — Vstopnina kot navadno Preplačila v korist Naši straži — G dr. Ehrlich bo predaval potem drugič o špiritizmu. Maribor. Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek, 14. novembra, ob 8. ur! zvečer predava znamenita dunajska pisateljica in svetovna potovalka ga. Al. Schalek o »Sumatri, kot najlepši deželi sveta«, in sicer nn podlpifi prekrasnih barvnnih slik Kot predavateljica je žela na Dunaju, v Berlinu, Gr. dcu in lansko leto tudi v Zagrebu naivečii uspeh — V torek. 15. novembra 1927. ob pol 8 uri zvečer, jc otvoritev delovanja mariborske ljudske univerze, in sicer v dellii ljudski šoli Uvodno predavanje o Ljudskih visokih šolah in delavstva« ima predsednik mariborske ljudske univerze g. inž. Kukovcc. Predava! bo tudi g. upravitelj Grčar. Pevska društva Edinost« in »F.intrarht, hodo znpel.-i tnpe pesmi. — V petek 18 novembra, predava g. univ. prof. dr. Šerko iz I iubljane o funkciji človeškega živčnega sistema. Celje. Danes popoldne smo povabljeni v Narodni dom. Krekovei bodo igrali lepo narodno igro »Stari tlijo t tako, kot znnjo te oni. Pričetek je točno ob štirih. Prijatelji delavske mladine bodo v»i ponetlli Moški zbor Kat. prosvetnega društva ima v ponedeljek dne 14. 1. m. ob osmih zvečer pevsko vajo v običajnih prostoirli Pridite vsi ločno! Ostali kraji. Jezica. V soboto dne 19. t. m. bo v Društvenem domu zanimivo kinofilm. predavanje Obrtna higijena«. Predaval bo g. dr. Pire. Pričetek ob sedmih zvečer. Vsi vabljeni. Za kritje stroškov se bo pobirala malenkostna vstopnina po 2 Din za osebo. Vi« Nocoj >b pol osmih bo v Društvenem do-i mu igra Mi klovn Zala«. Obenem se bo prosi vila 1 20 letnica društvenega delovanja g fvinn .lerebiča. I Predprodaja vstopnic od 10 do i in od 6 dalje. Spominjali se bomo obenem tudi naših bratov v Pri-; morju in pobirali prispevke za Jugoslovansko Ma-! lico. Polzvetiovan fa Zsrnhil sc je dežnik. Najditelj naj ga prinese v Irgovino g. Svetina, Kongresni trg št. 3. iimimrniimiu Sredstvo proti razpokani koži Ob mrzlem, ostrem vremenu ni bolj ketja sredstva proti razpok linam, kol je Nivea-<-rema, ki obvaruje koio pri 'emeljiti dnevni, nsobiio večerni uporabi hrapavosti. Gladka in mehka koia se doseie z Nivea-cremo. za vsafco perMol Ravno za zelo zamazane Športne volnene stverl Je Persll pravo pralno sredstvo. Persts (i® ohrani atchlke in puhaste. (1 Jedilna illco n. 3 Ilire mUCoc vode.) ^ H.vnatl ae po navodilu uparabe, ,e pravi k v j I. ti uEInck. Vič Še enkrat vprašanje vodovoda. Na članke o tem vprašanju v -Slovencu« in drugih slovenskih dnevnikih je prinesel »Slov, Narod« 3. t. m. dopis z Viča. Člankar je skušal spodbijati potrebe vodovoda, kar se mu pa ni niti najmani posrečilo. Dopisnik omenjenega dopisa je čisto gotovo eden tistih srečnih posestnikov, ki imajo dobro pitno vodo, 90% občanov pa dobre pitne vode nima. Oči-tek, da je vodovod samo želja posameznikov, je brez podlage, ker si vodovoda želi razen par izjem vsa občina Vsi občinski odbori so zadnja leta, in sicer vedno soglasno, skusali izpeljati napravo vodovoda ter v ta namen trii v redne proračune vo-tirali primerne zneske (letos 50.C00 Din). Mnenja smo, da je naravnost škandalozno, da se najde občan, ki radi svojih osebnih interesov izpodbija težko nalogo, ki si jo jc občina s tem vprašanjem naprtila. Vrhnika Pevsko društvo sv. Cecilije priredi povodom prve oblctnicc svojega obstoja koncert, ki sc vrši v nedeljo, dne 27 t. m., ob pol 8 uri v dvorani tukajšnjega Rokodelskega doma. Na sporedu jc osem mešanih ter osem izbranih arij iz raznih oper. katere točke sc izvajajo s sprcmljcvanjem klavirja. Na ta izredni glasbeni užitek že sedaj opozarjamo vse ljubitelje naše narodne glasbe. Tržič Smrt g. profesorja Kržišnika je oznanil me« ščnnom mrtvaški zvon pri sv. Andreju in tud; zvonovi župne cerkve so mu peli svoio žalostno pesem v slovo. Pokojni je bil 3 leta tržiški kaplan in je tu inko marljivo deloval. Ustanovil je hranilnico in posojilnico, ki je še sedaj glavni denarni zavod Tržiča. Društvu sv Jožefa ie bil tretji predsednik. Ko smo ga imeli ob letošnij slovesni 30-letnici društva sv. Jožefa med seboj, sino videli, da mu je Tržič še vedno v ljubem spominu. Blagemu gospodu ohranimo pač tudi mi najlepši spomin! V »Našem domu« bo danes, 13. t m. ob osmih zvečer ponovitev Saloigre s petjem »Čevljar baron \ Ponovitev zahteva splošna želja S tem bo ustreženo zlasli tistim, ki preteklo nedeljo niso mogli dobili več vstopnic. Opozarjamo, da bo odslej v »Našem domu« vsako nedeljo ali igra, ali kino-predavanje ali pa prosvetni večer v kakršnikoli obliki. Obiskovalci naj bodo pri vseh prireditvah točni in naj si za igre poskrbe vstopnice tudi že predprodaji Miklavž bo letos prišel v Naš dom - dvakrat. V nedeljo, 1. decembra popoldne bo obiskal samo otroke in naraščaj naših katoliških organizacij, na predvečer godu bo pa prišel pogledat odrasle. S tem upamo ublažili vsakoletni naval v dvorani. Ljudska knjižnica posluje vsak petek zvečer od sedme ure naprej v pritličju kaplanije Knjižnica si nabavlja vsa novejša dela. številnim obiskovalcem 'e knjižnice se lahko pridruži vsak, ki pozna red in vestnost! Po težki bolezni oueraciii ali porodu se pogostoma pojavi Thrombosa (zamašitev krvnih celic), ki povzroča otekline, bolečine in slabost. Da se iznova doseže reden obtok krvi in odstrani vse te neugodnosti, je najbolj pripravno domače lečenje z »Gamakompreso«, že gotov ob-kladek, prirejen iz pistvanskega vulkanskega blata, Dobi se v vsaki lekarni. — Informacije daje: L, SCHHEIBER, Zagreb, Akademički Irg broj l/II. Elektrifikacija Jezice. Vse pritožbe zavrnjene. — Omrežje sc že )?radi Oblastni odbor je odobril vse sklepe tuk. ob činskega odbora glede elektrifikacije in zavrnil vse pritožbe, ki so jih vložili tuk. žerjavovci ju ki jih je podprla tudi elektrarna česen na Brodu. Popolnoma upravičeno ugotavlja oblastni odbor, du ne more verieti, da bi bila elektrika škodljiva našim občani m, kar so trdili nekateri pritožitelji. Glede pritožbe elektrarne Česen se je pa oblastni .ouuei pridružil mnenju tuk. občine, da ta sploh ni upravičena ugovarjati, ker ni niti občanka, niti ni naša občina napram njej vezana s kakšno pogodbo. Vsi tukajšnji občani so ogorčeni nad demokratskimi odborniki, ki so s svojimi brezuspešnimi pritožbami dokazali, koliko jim je mar delo za ljudstvo. Zlasti pa so ogorčeni Saveljci in Klečani na tiste, ki raznasali neresnične g vorice, katerim so nekateri tudi nasedli. Vsi občani pa so hvaležni odbornikom SLS in socijalistom, ki so s svojim složnim nastopom pokazali, da razumem potrebe časa. Električno omrežje se je, kakor smo že poročali, pretekli teden začelo graditi, če bo vreme ugodno, bomo imeli ob novem letu že razsvetljavo. »Pneumokol« dr Frierfrirha se jemlje s pojiolnini uspehom pri bronhitisu, prehladu, mučnem kašlju in dušljivcm kašlju, hripi in njenih nevarnih posledicah, posebno pri tuberkuloznih proccsih; jc prijetnega okusa, dviga tek, okrcpljuje in daje telesu izgubljeno moč. »Pneumokol, priporočajo svetovne kapacitete in sc dobiva v vseh lekarnah steklenica po Din 37.50, d"rJ ga naročite naravnost iz Laboratorija »Pneumokol« dr. Friedrich, Brčko. _ Po pošti r.ajmanj Kulturni pregled Dr. Viktor Korošcc: Dr. LeogŠkL Pitamic. Država. Izdano kot prva knjiga Znanstvene knjižnice, založila Družba sv. Mohorja, 1927, 8°, 480 str. Cena za naročnike broš. 66 Din, v platno vez. 76 Diu; v podrobni prodaji za člane M. D. broš. 100 Din, v polpl. 108 Din, v celo pl. vez. 114 Din; za nečlane M. D. broš. 135 Din, vezana 144 Din ozir, 152 Din. Z navedeno, pravkar izišlo knjigo nam ie poklonil dr. Lconid Pitamic, redni profesor ustavnega prava na ljubljanski univerzi, prvo slovensko delo o državi — delo, ki ga v tako posrečeni obliki tudi bogata nemška strokovna literatura doslej nima. Obseg svojega dela omeji avtor v uvodu, na splošni nauk o bistvu države, o idejah, po katerih je sodobna država nastala, o njenem ustroju in njenih pravnih odnošajih. Kot posebno važen cilj označuje določitev splošno uporabne definicije države, ki je po njegovem naziranju »pravna organizacija ljudi na določenem prostoru, katera je neposredno podrejena meddržavnemu pravu in kateri so podrejene vse pravne organizacije na tem prostoru razen tistih, ki so same neposredno odvisne od meddržavnega prava« (44). Knjiga se deli v šest delov. Prvi govori o bistvu države, navede pregledno in hkrati kritično dosedanji teoriji o državi, določi pomen ozemlja za državni pojem ter razpravlja o pojmu suverenosti. Moderna država ni absolutno suverena, ker je podrejena meddržavnemu pravu. Ko poda gori navedeno definicijo države, se bavi avtor s postankom države in z razpravljanjem o enotnosti države, ki obstoja v tem, da so vse njene norme logično podrejene ustavi, zaključi prvi del. Drugi del obravnava državne oblike. Za državnimi oblikami z enotnim najvišjim organom (despotije, absolutna monarhija, absolutna republika) pridejo na vrsto državne oblike z več najvišjimi sporazumno delujočimi organi (stanovska država, konstitucionalna monarhija, parlamentarna monarhija in republika, predsedniška in direkto-rialna republika). Za tem razpravlja avtor o sestavljeni državi: sodržavju in zvezni državi. Pravi biser dela je pregled ustavnega prava obeh največjih ustavno jalnienja japnogledi pogled iz krščanske perspektive. Ki nam jo odpira Naz.arenee, naš Gospod. Prvič, otrok, polagamo to sol na tvoj jer.il;. Da boš na dolgi ipoti svojega življenja razločeval. Na-zarenec je nenadkriljivo dobro. Je najvišji prerok. Je aadnja zaveza. Nihče ne raste nad njim. Vzemite sveto olje katehumenov. Ki so od ovojih bogov obrnili k palestinskemu Bogu. Ki so zapustili svoje templje. Ki no slekli čarovna oblaela svojih miisterijev. Ki sc se odpovedali nasladnosii svojega življenja. Da bi postali kristjani. Otroci luči! Sinovi Večnega! Bojevniki za resnico! Zunaj, v cirkusih, drgnejo gladictorji svoje ude z oljem. Predno nastopijo boj. Mazilite' otroka z oljem. Krst je klic ua boj. Njegov /misel je odpoved čutnemu svetu. Kulturi velike ceste. Okusu gledališke smotre. Parfemu greha. Ma/ilite mladega bojevnika z incčjo odpovedi. Podajte krstno vedo. Studenčnico lateranske g a vodnjaka. Val sanjajočega Jordana. Nekoč so potapljali katehumene v studenec bap-tisterija. Po trikrat. Tu jih trikrat dvignili kvišku. Poznejša doba obliva z biserno vodo iz vrča. Oblije s to vodo trikrat čelo. S tem izpoveduješ krščanskega Boga! Troedinegal Koliko bolj dinamičen je ta Bog nego židovski Jehova. Kako je preprost pred bogovi Pan-tlieona. Tako tedaj ti izpoveduješ krščanskega Boga. Tako odklanjaš judovskega iu poganskega. Podajte belo oblačilo. Nekoč ga je nosil neofit na sveto soboto velikega tedna. Post ga je bil opasal z vijoličastim oblačilom. Sedaj je stal in albis«. Preko velike noči do prve nedelje. Bele nedelje. sDominica in albis<'._ Kosi, o dete, to belo oblačilo vse življenje ne-" omadeževano. V nedeljo sem krstil, po maši, nezakonskega otroka. Plaho je stala poleg tožna niati. Zenjica. Iz našega spremstva smo poklicali dijakinjo. Ta je držala dete nad revnim krstnim kiaimenom. Nekdo je bil boter. Tudi temu otroku smo podali belo oblačilo. Bila je le rutica. Ki se rabi pri daritvi. Toda simbol je bil popoln! O nezakonsko dete! Tudi ti oi oblečeno v belo oblačilo. Krst izbriše vsak madež. Sedaj stojiš docela v vrsti! Brez. graje! Poleg deželnega svetnika! Kdo sme vreči kamen nate? 0 dete te ubege matere. Sedaj mi podajte gorečo svečo. Vzeli smo jo pravkar z velikonočnega oltarja. Voščeno svečo. Sto čebel je nanosilo ta vosek. Marljive, umne čebele. Dale so svoje življenje temu delu. Nobena pesem ne govori o njih. Noben časniški članek. Nobena reklama. Sveto, ne- mo, globoko delo! Iz te tisočere žrtve dela gori luč. Sveti-, luč. Ta luč naj 1; sveti! Skozi vse temine življenja. Nad vsemi prepadi tvojih poii. Nad vso p dlostjo tega sveta. O dete, katera pota boš hodilo? V kakšne beznice boš zašlo, hrepeneč po ljubezni? Kakšno strupen« čašo bedo nastavili na tvoje ustnice! S kakšno iiektično rdečico bodo pobarvali tvoje lice! S kakšnim Judeževim poljubom poljubili tvoje čelo! Vidi.ni jih vse! Za tem revnim kiotnim Namenom. Na pobeljeni steni vstajajo. Mate-rijalizirani duhovi! Kakor spiritistična seja! Spominjam se Domobranskega kanala. Gimnazijke ki smo jo potegnili iz 1eh voda. Spominjam se Ru- inje, ki so jo z. razbito glavo prinesli v sr.na.to-i i j. Spominjam se matere, ki spi nekje v sv-ojii vlažni sobi na Ueli. Odvzeli so ii otroka! Morali so ga ji vzeli! Omahuje gre preko stopnic. Mirno hiš. Na večer gre preko cesie v vlačugarsko bez.nici. Potem tipa. astmatična, po temni cesti niz.dol. V temno noč. Tudi njo nagovarjajo. lvritk se mi izvije iz nisi! Tam v Pragi mi te nekoč krstili. Tudi tvoji bolrici so daošlje v Rogaško Slutimo, no boni mogel plaCati njegovega računa.« Tržna poročila, Ljubljana, 12. nov. 1927. Les. Položaj na lesnem trgu se nažega zadnjega poročila sem ni bistveno izpremenil. Izvoz se razvija normalno. Postaja Split je, kakor smo že med tednom poročali, zaprta za promet, kar občutno škoduje naši trgovini. Na italijanskem trgu ni nič novega, francoski trg je miren. Položaj na mednarodnem trgu je karakteriziran z dejstvom, da so novi nakupi rezanega lesa ponehali in je vsa pozornost obrnjena na bodočo kampanjo. Našim lesnim interesentom je priporočati, da se začnejo resneje zanimati za nova tržišča, da ne bomo v tako veliki meri odvisni od Italije. Zadnji »Internatio-naler Ilolzmarkt prinaša zanimiv pregled uvoza rezanega lesa držav bližnjega vzhoda. Na podlagi zadnjih 5 let je ceniti potrebo lesa v Egiptu na 70 tisoč standardov, v Grški na 45, v Palestini na 15, v Perziji 15, v Turčiji 5, v Siriji 2.5 tisoč, na Cipru 500, v Arabiji 2000, skupaj 155.000. Pri uvozu je udeležena Romunija s 86.000 standardi, Švedska s 18, Jugoslavija s 15, Finska s 9, Rusija s 4 in Češkoslovaška s i tisoč. Glede grškega trga piše, dp kon-sumira predvsem kvalitetno blago 1., II., III., vsako vrsto posebej. Jelka se uvaža iz Romunije Materiala za zaboje konsumira 1500 standardov. Turčija potrebuje t rame, zaboje in drug rezan material, kakor tudi pragove in turnirje. Sirija rabi stavbni in mizarski les, za zaboje in drag les'(oreh. hrast itd.). Po ravnokar objavljeni statistiki je znašal izvoz lesa v prvih 9 mesecih (v oklepaju v prvih 9 mesecih lani): stavbni les 895.548 ton (857.617) v vrednosti 679.9 milijona Din (640.1); drva 370.921 (240.268) ton v vrednosti 85.2 (51.1) milijona Din, železniški pragovi 2,993.000 kom (1,577.000) v vrednosti 115.8 (72.2) milijona Din; izdelki iz lesa 22.539 (9726) ton v vrednosti 45.9 (27.9) milijona Din. 7.ilo. Na svetovnem žitnem trgu ni znatnih iz-preniemb. Cene le malo variirajo, to pa le zn bližnje termine, .'.a termine marec in maj pa se jc po-i ivilo znatnejše povpraševanje in se je report za majski termin znatno znižal napram decenib6rskemu. Opaža pa se na svetovnem trgu, da hoče kanadski žitni peci se pred nastopom Argentine in Avstralije prodati čini več svojega blaga, no da bi pri tem potisnil kurzov navzdol. Iz. Argentine ni novih poročil, avstralske cenitve so pa letos zelo nizke: 100 napram 160 milijonom bušlom lani. Na našem trgu je položaj v pšenici t.eizpremenjcn. Za koruzo ie bila ta teden čvrsta tendenca. Povpraševanje je živahno zlasti za staro koruzo. Danes notira stara baska postaja 220, sušena 215, času primerno suha s kvalitetno garancijo se trguje po 187.5 baška p.v staja, vendar je v njej malo prometn. Oves je v ccni poskočil in je tendenca nadalje čvrsta, dasi v Sloveniji ni posebnega povpraševanja, doli pa kupujejo velike množine vojni dobavitelji. Danes slane oves sremska ali bosanska postaja 230 Din. Položaj v moki je nadalje neizpremenjen in mlini so še nadalje stalno voljni oddajati. Ajda in proso se mnogo ponujala zlasti iz naše žitnice Prekmu-ja in tendenca cen je nazadujoča. Povpraševanja skoro ni, zaloge so pa velike. Ponuja se ajda po 265 fko Ljubljana, proso pa po 2.75 lko Ljubljana. Krompir. Nakupno cene za krompir so ostale neizpremenjene. Na Dolenjskem se plačuje po .85 par za kilogram, dočim ga pa gorenjski produpenti poskušajo plasirati po 1 Din, kar pa ob sedanjem položaju nikakor nc gre in jim bo blago najbrže ostalo. l iioi. Za ta predmet ni Irenotno nikakega zanimanja in kupčija tu ii pri znižani ceni ni mogoča, četudi bi izvozniki radi pristali na nižje cene. Vzrok padajoči tendenci jc, da so ponudbe v importne države dan za dnem večje, osobilo iz Poljske, Avstrije in Madžarske, kjer so cenc šc bolj nazadovale nego pri nas, kar naravno vpliva na nadaljnjo stagnacijo. Iz povzetih poročil imporlnih ^Iržav, jo taiu konzum vsled milega vremena zelo majhen, zaloge pa so se nakopičile daleč preko svoje normalne potrebščine ter je Irenotno malo izgleda, da bi bila v doglednem času kaka večja kupčija mogoča. Tudi v naše pasivne kraje ni zaenkrat nikake kupčije, ker se jo konzum takoj ol> novini v veliki meri kril. Mast. Tendenca za mast nadalje popušča. Sladkor. Našo produkcijo sladkorja v tekoči kampanji cenijo na 80 do 85 tisoč. Cene so ostale ta teden neizprenicnjene. Kava. Dočim ie že skozi por mesecev na svetovnih tržiščih kave vladala čvrsta tendenca in so se cene dvigale, bolj v Braziliji kakor v ostalih prcducentskih državah, se jo ta leden položaj iii-prenienil in so cenc začelo polagoma nazadovati. Na našem trgu pa v kavi ni izprememb. Iiombai. Cene, ki so pred mesecem tako poskočile, so ta teden znatno nazadovale. Mleku, maslo in sir. a) Mleko. Lepo jesensko vreme je nudilo živinorejcem priliko, da so pustili živino na paši do zadnjega časa, ko je zapadel sneg. Vsled tega je jesenska poplava z mlekom trajala v telošnjem letu zelo dolgo in ni nastopilo nobeno pomanjkanje mleka, šo več, ponudba mleka jc še vedno zelo velika. Mleko se prodaja v mestu Ljubljani nn drobno od Din 2 do Din 2.75. Slabo vplivu na mlečne cene konkurenca podeželskih mlekaric, ki mleko, kadar ga imajo preveč, prodajajo za vsak denar ter tako otežkočujejo re-elno trgovino, b) Maslo. Konzum ninsla je v Slovenji mnogo premajhen ker se uživa masla zelo malo. Ugodna konjunktura z.a prodajo masla je le v letoviščnl seziji, ko konzuniira dnevno samo Bled do 100 kg la čajnega masla. Momentano pa so prodajne razmere za maslo zelo slabe, ker je na trgu mnogo sadja in zelenjave, kar zelo vpliva nn prodajo ninstn. Naše mlekarne pa so v tem času poplavo l mlekom izdelale večje množine masla, ki ga niso mogle vnovciti tei so ga morale prekuhali. Cenc čajnemu maslu se suČtjo od Din 40 do Din 45 z.a kilogram v prodaji na veliko, medtem, ko so cene kmečkemu maslu od Din 27.50 do Din 35, istolako v en gros prodaji, c) Sir. Proti koncu prošlega letu in v začetku lekočega leta se je v Sloveniji ustanovilo več novih sirarn. Posledica tega je bila, da je produkcija sira v letošnjem letu mnogo narastla, toda nc samo da so pričele z izdelovanjem siru nove sirarno ampak velika množina mleka, ki se je predelala v sire tudi v ostalih, že od prej obstoječih sirarnah, je povzročila, da smo v produkciji sira v tekočem letu dosegli maksimum, tako tla je v Sloveniji koncem meseca oktobra bilo na zalogi ca 15 vagonov zrelega sira emen-lalskega tipa. Že eolo leto je vladala večja ponudba, kakor povpraševanje po tem blagu ter je posledica temu bila, da so cene stalno padale. Cene siru so v primeri z lanskim leiom padle za 20 odstotkov. V en gros prodaji notira po veličini hlebov ter po kakovosti domuči eiiientalski sir od Din 24 do 30 za kilogram. — Pri vseh mlečnih izdelkih, kakor tudi pri samem mleku je v lekočem letu opažati stalno padanje cen, kateri pojav se niti na zimo ne bo dosti spremenil. Naši kmetovalci so vsled slabega gospodarskega položaja pritnorani oddajati vso odvisno mleko v mlekarne, da tako dobijo vsaj nekaj dohodkov od gospodarstva. Množine mleka, ki pride na trg oz. v industrijsko predelavanje se stalno večajo. Ciue mlečnim izdelkom napram inozemstvu so še previsoke, vsled česar je dosedaj vsa produkcija ostala v državi. Ko se bodo cene toliko znižale, da bo mogoč izvoz, se bo lahko začelo upati, la bodo naše mlekarne in sirarne začele lažje vnov-čevati svoje izdelke. * • Žrebanje prioritetnih obveznic Dolenjskih železnic. Dolenjske železnice, d. I nam poročajo, da se je 9. t. m. izvi Jo 33. in 34 redno žrebanje prioritetnih obveznic Dolenjskih železnic iu so bile izžrebane sledeče številke za leto 1926 : 81 294, 445, 611, <*-., 710. 743, 811, 1055. 1056, 1215 in 1813. za lelo 1927 pa: 40, 126, 3-0 378, 678, 685 746, 918, 9-1'., 1093, 1116, 1298. Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Kakor poroča Politika., se vrši prvi sestanek naše delegacijo z avstrijsko v nedeljo, dne 13. t. m ob 2. popoldne. Konkurzi. Stojali Vojnovie v Novi Gradiški, Goiubovački ugljenik % Jelena d. .'!. v likvidaciji v Zagrebu; galanterijska trgovina VeseLu Jankovi« v Žublju (Vojvcdina). Konferenca srednjeevropskih borz. Dne 23. t. m. se vrši konferenca srednjeevropskih borz na Dunaju, kjer bodo zastopane tudi borze iz naše države; sestale se bodo pn nnše borze že prej v Belgradu, dn zavzamejo .stališče glede donavskega kontrakta, ki za nas ne pride direktno v poštev. ker Ljubljana no leži ob Donavi. Zanimanje sr.. našo čipke. Zn naš izvoz čipk, ki je zadnje čase zelo nazadoval, bi prišle v poštev tudi sledeče države: Indija, Buenos Aires in Avstralija. Morse a Dne 12. novembra 1927 Devizni promet je bil tn teden izredno živahen: Znašal jc 20 milijonov Din, napram 13 v prejšnjem tednu. Posebno znnlen je bil v petek radi kompenzacij Med deviznimi kurzi je oslabel Berlin, nadalje je ta teden popustil Dunaj, učvrstil pa se je London. Ta 'eden je bila slabša tendenca za Trst. Na efektnem trgu v Ljubljani ni izprememb. V Z-.igrebu in Belgradu pa se je ta teden vojna odškodnina učvrstila. Za blago glej Tržna poročila-:. D1SNA1!. Ljubljana. fProsli promet.) Devize: Berlin 13.555, Curih 10.955, Dunaj 8.0175, London 276.75. Ne\vyork 56.75, Praga 168,15, Trst 309. Zagreb (Prosti promet.) Berlin 13.555. Curih t0.':)25, Dunaj 8.015, London 276.75 den., Nevv-york 56.75 den., Pariz 223.25, Piaga 168.45, Trst 309. Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 123.66, Budimpešta OT.7075, Bukarešt 31, Dunai 73.17, London 25.26625, Nevvyork 518.52, Pariz 20.37, Praga 15.37, Trst 28.1875, Varšava 58.16. Madrid 88.25. Trst. Curih 354.75, Dunaj 258.75—260.75, London 89.70—89.90, Nevvyork 18.42—18.44, Pariz 72.50—72.75, Zagreb 32.45—32.50. Dunaj. Radi avstrijskega dižavnega praznika je bila borza zaprta. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. (Prosti promet.) 7% invest. posoj. 83.75. agrari 52. vojna odškodnina 400.5. Trst. Assicurnzioni Generali 1-185, Cosulich 188.50, Kiuniono adriatica 2135, Tripcovich 261. Split cement 221, Trž. Llovd 755, Dalmnzia 9650. BLAGO. Novi gad. Pšenica bač. 287.50, bač. potisk« 292 — 293, ban. 282.50-285, srein. 287.50-290, n b,tč. 280-290, ječmen bač. 245, sr. 245—250, mae 202. oves bač. 220—225, sr. 2'.'0—225, koruza bač. 217.50-220, bač. nova par. gar. 187.50,"bač. vagon Sušak 230, bač. novn , 12—1 195—197.50, bač. nova 1—5 217.50-220, bač. nova 5 222.50—225, moka O g bač. 410—420, 2 895—400, 5 350, 6 310—320, 6 J* 280-285, 7 250—260. H 195 200, otrobi bač. sr., slav. 170—178, zdrob 130—440, fižol beli novi 860—370. Tendenca lieizpiemenjena. Promet: 12 vagonov pšenice, 20 koruze, 7 moke, 2 otrobov, skupaj 41 vagonov. Budimpešta (lerminska borza). Tendenca iz-preinenljiva. Pšenica marec 81.55. 31.66. zaklj. 31.58 —81.56, maj 81.86-31.96, zaklj. 31.84-31.80, rž marec 29.8', 29.30, zaklj. 29.80, maj 30, koruza mu i 24.98, zaklj. 2-1.98—25.25. Dn boste ZOdOVOPnl , i res dobrimi vnrarskimi izdelki zato je treba naročiti tako blago le pri Biian ii, noamiC LjjuDUnitti, s». Petra cesiu 31 Podrulnlc« » Mariboru Vctriirjslc« M ter v Knmnllru, Sutna 4. Električne Instalacije (tudi v mestu Ljubljani). Popravila strojev in apa« ratov jjicv/.cina tovarna Vojnovič & Cic., Glince pri Ljubljani. Telefon 2043. Proračuni brezplačno. Spori Nogometni turnir za Gosposvetski pokal preložen. Vsled skrajno neugodnega vremena zadnjih dni in slabega stanja igrišča se nogometni turnir za Gosposvetski pokal, ki bi se moral vršiti danes popoldne na športnem prostoru SK Ilirije, preloži na prihodnjo nedeljo, 20. t. m. Prvenstvenn tekma Hermes rez : Slavija rez., določena za danes ob 10. uri dopoldne, jc vsled nepovoljnega stanja igrišča SK Ilirije istotako od-godena na kasnejši termin. PRIPRAVE NAŠIH SMUČARJEV ZA ZIMSKO OLIMPIADO. Trening bo vodil Norvežan ing. Th. T. Hanssen. Za bodočo olimpijado, ki se vrši v letu 1928 , se mrzlično pripravljajo vsi narodi. Dasi se začne olimpijada sama šele v juniju, vendar imaj.i zimske olimpijske igre, ki sc vrše od 11. do 19. februarja v St. Moritzu, enako velik pomtn, ter se bodo baš letos te ohmp.jade udeležilo dosedaj največje število držav. Nas zanima v prvi vrsti smučarstvo, ki se od leta 1923, skuša uveljaviti na mednarodnih tekmovanjih. Toda smučarstvo se tehnično naglo izpopolnjuje in nam, ki imamo kratke zime in v poslednjih letih celo malo snega, je težko z uspehom doseči ostale narode. Zato je pokazala izkušnja, da moremo le tedaj dvigniti kvaliteto našega smučarskega športa, ako si dobimo učitelja najboljše šole, to jc Norvežana. Vse naše sosednje države so si že pred leti uredile razvoj smučar-sva na ta način, mi pa smo šele na tekmovanjih mogli presoditi nj^h uspehe in njihovo visoko stopnjo smučarstva. Zato je z veseljem pozdraviti, da je uspelo našemu Jugosl. zimskosportnemu savezu pridobiti tako odličnega trenerja, doma iz Kongs-berga na Norveškem. Ing. Ilanssen se jc že 1. 1923. sestal z našimi smučarji v Novem svetu na Češkoslovaškem o priliki mednarodnega smučarskega kongresa. Takrat je prišel Hanssen z norveško vrsto na Češko, pozneje pa se je odločil, dokončati svoje študije, kjer je obenem na prošnjo Svaza lyžaru prevzel trening češke vrste. Na Češkem je ostal tri leta in visoka stopnja češkega smučarstva je najboljše priporočilo zanj. Trening se bo pričet takoj začetkom decembra, in sicer najprej v Kranjski gori, potem pa se bo prelagal tudi drugam. Dosedaj je prijavljenih 18 smučarjev, od teh 6 'z Zagreba. Ing. Hanssen bo skrbel v prvi vrsti, da pripravi našo olimpijsko vrsto kar najboljše za tekmovanje, po končani olimpijadi pa bo imel še tečaj za ostale smučarje. Ob nedeljah bo vodil trening v smuških skokih, kjer nam dosedaj še najbolj manjka izvežbanih tekmovalcev. Hanssenov učitelj za skoke je bil sloviti Norvežan svetovnega slovesa, Hanssenov stric Sigmund Ruud, ki ima svetovni rekord v skokih na 72 metrov. Program zimske olimpiade Ing. Hanssen bo po končanem treningu '-pre-mil našo vrsto na olimpijado, ki se otvori svečano 11. februarja. V nedeljo, 12. febr., se vrše vojaške patruljne tekme na 30 km. Žal se jih našo država ne udeleži. Isti dan popoldne so konjske dirke na ledu. V ponedeljek so tekme na ledu, v torek smu-ška vztrajnostna tekma na 50 km in hitrostne tekme v drsanju. V sredo so drsalne tekme in tekme v hockeyj na ledu, v četrtek isto, v petek smuški tek na 18 km in bobsleigt. V soboto smuški skoki in v nedeljo hockey na ledu, nato je svečan zaključek II. zimske olimpijade, razglasitev rezultatov in razdelitev olimpijskih kolajn in diplom NOGOMETNI ŠKANDAL V ITALIJI. Po dolgem raziskovanju je prišla italijanska zveza velikanskemu škandalu na sled. Prvenstvo za 1926-27 si je pridobil klub Torino, in sicer s tem, da je podkupil klub Juventus s 100.000 lirami. Zmagal je 2:1 in je postal prvak Seveda so mu sedaj naslov prvaka takoj odvzeli, povzročitelja goljufije Alleinanija so pa za vse življenje diskvalificirali. Sicer pa klub Juventus ni nič boljši kot Torino. Športni feifem Pariški športni list »L'Auto« je vprašal športnike, kako dolgo spijo. Skoraj vsi so rekli, da po 8 ur, da gredo ob desetih spat in da vstanejo ob šestih; samo sabljač Gaudin je odgovoril, da mu zadostuje šest ur spanja iu da spi od ene do sedmih. 0 nogometu smo že pred tednom dosti pisali. »Dogodek« zadnjega časa je bila tekma med Avstrijci in Italijani v Bologni, ki se je končala z zmago Avstrijcev 1:0. Osemkrat so sc doslej kosali; petkrat so zmagali Avstrijci, tri igre so bile neodločene, Italijani niso nikoli zmagali, goalov so zabili Avstrijci 18, Italijani 0. — Odločilni boj za srednjeevropski pokal se bije danes na Uohe Warte na Dunaju, med ltapidom in Sparto; Čehi so popolnoma prepričani, da bodo zmagali. Izgled srednjeevropskega pokala zelo vleče in pripravljajo sedaj žc tekme za zapadnoevropski pokal, ki se naj jih udeležujejo Belgija, Holandska m Franciji , event. tudi španska in Portugalska. — Klub Visla je postal poljski prvak; Uruguayei so premagali Peruvance 4:0; Admira ima 13 točk, Au-stria 12, Vienna in Ilertha po 11; Everlon je premagal Leicester City v izrednem razmerju 7:1 in je sedaj v angleški ligi z 19 točkami prvi, New Castle ima 18 točk, Blackburn in Cardiff City po 16. — Anglija in osrednjeevropske države v Amsterdamu ne bodo zastopane. Ogrska predlaga, naj se namesto olimpiade vršijo tekme za svetovno pr-enslvo, vsi skupaj, amateri in profesionali. — V vprašanju, ali sme kapitan spoditi igralca svojega kluba z igrašča, zastopa znani VValt mnenje, da ga ne sme in da sme odstraniti samo sodnik. — Kako zelo so navdušeni prebivalci belgijskega mesta Lier! Mesto šteje samo 25.000 prebivalcev, njegovo moštvo si je priborilo vstop v prvo ligo, od 10 iger jih je dobilo doslej že pet; kadar igrajo doma, gleda igro 10.000 Lierčanovl, kadar gredo drugam igrat, se pelje z moštvom 1000 rojakov na pol! Ti so pa res navdušeni! V tenisu rije vso v evropski pas. Ameiikanci so rekli, da so bodo v tekmi za Davisov pokal borili v evropskem p su, sedaj so prišli za njimi še Avstralci. Borotra in Brugnon in šo Boussus so v Južni Ameriki in hitijo od zmage do zmage;- včasih gre malo bolj težko, gre pa le. — Na Angleškem so žo dolgi) časa v rabi prenosljiva lesena igrišča za teni«; K. Koželuh je že igral na njih in pravi, da so prav dobra. Pri žogah smo češki igralec z žogo v vodi, Hummelhans, je bil vsled nediscipliniranega vedenja ob priliki evropskih prvenstev v Bologni diskvalificiran za vse življenje. Huda kazen je zadela ludi Loganovo, tislo, ki je po krivem pri- segla, da je preplavala kanal. Plačati bo morala 100 luntov denarne kazni in 10 funtov sodnijskih stroškov, njen trener Carey pa 50 in 5 funtov. — Njena rojakinja Gleitzejeva je dejala, da bo preplavala Gibraltarsko ožino od Afrike do Evrope; doslej se to ni šo nikomur posrečilo, pravijo. »Fina« je pn proti takim »maratonskim; plavalnim poskusom, ker služijo samo reklami. — Cliarlton bo prišel iz Avstralije v Amsterdam, da se skusi z Arne Borgom. Prav poseben atlet je Dunajčan Haas, »avstrijski Rigoulot«; v srednji lahki teži je, pa je potegnil z desnico 88 kg, svetovni rekord, in je v skupni tekmi dvignil 50 kg več kot zmagovalec poltežke teže in 30 kg več kot zmagovalec težke teže. — Francoz LeloUp. težka srednja teža, je potegnil z levico 80 kg, franc. rekord. Velikanski škandal jc povzročil znani bokser Dundee v Los Angeles v Ameriki; 60.000 dolarjev so mu obljubili za njegov nastop, pa mu jih niso pred bojem vseh izplačali, in je šel na vlak in se je odpeljal; gledalci. 25.000 jih je bilo, so bili seveda hudi in so razgrajali in so policijo, ki je hoteln napraviti red, bombardirali / železnimi predmeti in s steklenicami. — Večja izurjenost in tehnika Angleža Milligana mu je v 15rundnom boju naklonila točkovno znoigo nad Francozom Nltranom. — Starega bojevnika Mc Ti-guea je podrl Mickey Walker že v prvi rundi z k o. na tla in se čuti kljub razliki v teži dovolj močnega, da pozove na boj samega Dempseya; teinu je ponudil manager Kenrus 250.000 dolarjev, če nastopi; in bo gotovo tudi nastopil; za 1-1 milijonov dinarjev se že splača, čeprav sem Demp-sey. V šestih tekmah moraš pokazati svojo sposobnost, če hočeš postati italijanski kolesarski prvak. Letos je to trnjevo pot z uspehom napravil Binda. Od letos naprej bo pa zadostovalo saino eno dirkanle. — Šestdnevno dirko v Bruslju je dobil par Sellier-Duray, 3P31 9H0 km; šestdnevno dirko v Berlinu pa par Van Kempen-Devolf. 3701 km. /,nani ameriški manager Pyle hoče prirediti tek skoz vso Ameriko, iz San Francisco v Newynrk, 5150 km. Priglasilo se jo že 350 tekačev; prvi bo dobil 25.000 dolarjev, naslednjih devet pa od 10.000 do 1000 dolarjev. — »Okoli Milana« so hodili, 100 km. Znani atlet Jacouet ni prišel. Prvi jo bil Umek (gotovo tržaški Slovenec) v 10:29.53. drugi znani Pavesi v 10:30.-13. tretji Giani v 10-48.50. — Švedi iinnjo 32 tekačev, ki pretečejo 110 m lese vsaj v 17 sekundah, 9 pod 16, '2 pod 15, mod tema Petersson v 14.7. svetovni rekord. Italijani so deloma popr°vili svoj poraz v tekmi za Schneiderjev pokal Major Bernardi je letel v navzočnosti Italijanov, Francozov. Angl°žev in Amerikancev na oficijelnem letališču na Lido 3 km s 477.87 km na uro, 2 km celo s 504.672 km na uro, nov svetovni rekord. Sicer g-> je takoj nato v Ameriki prekosil WiIIiams s 51".1" km na uro, a ne bo priznano, ker ni bito prave kontrole. 3ufijojrov. strokovna zveza Kaj nudi JSZ svojim članom? Posreduje članom službe brezplačno. Posreduje za člane v slučaju sporov med njimi ir. delodajalci. Ščiti člane pred izkoriščanjem. Daje članom pravno pomoč. Sestavlja Planom vloge :n pritožbe na javne in samoupravne oblasti in socialne institucije. Posreduje brezposelnim članom podpore in potujočim članom podpore ter polovično vožnjo po železnicah in parobrodih. Daje članom nasvete v slučaju izselitve v tuj" države. ;iin posreduje in dajo za ta slučaj podporo. Nudi svojim članom splošno izobrazbo s predavanji. teča,',i in s svojim tiskom. Združuje svoje xiane za uspešne skupne akcije v gospodarskem in socialnem boju za pravico. Kilo in kako lahko postane član JSZ Član JSZ postane lahko vsak delavec privatni in javni uradni!; ki stoti na verskem smHšču. se zglasi pri krajevni organizaciji, ali v g ;,vnem tajnitvu JSZ v Ljubljani, Stari irg 2/I.ali sporoči svojo željo za pristop po dopisnici na gornji naslov, nakar se mu pošlje pojasnila s pristopnico ki jo izpolni in pošlje po položnici 4 Din pristopnine, 5 Din mesečne članarine in 5 Din za »Pravico«. Uradne ure JSZ Uradne ure glavnega tajništva JSZ v Ljubljani na Starem trgu 2/1 so od 8 do 12 ir 3 do 6 popoldne. Glavni tajnik sprejema stranke od 8 do 1 in od 4 do 6 popoldne. Pri ekspozituri ISZ v Mariboru na Aleksandrovi cesti šl 6/1 so uradne ure od 8 do 1 in od 4 do 6 popjldne. Pri ekspozituri JSZ v Celju na Kralja Petri cesti št G (Hotel Beli vol), so uradne ure ob delavnikih od 9 do 1 in od 5 do 7. Tajništvo vmičarske organizacije posluje pri Sv. Miklavžu pri Ormožu v Husjakovi hiši vsak delavnik. Izseljeniaki odick .ISZ. Inozemska društva prosimo, da nam javijo, katere slovenske učne knjig? za otroke predvsem potrebujejo. Knjige bomo preskrbeli brezplačno. Revizije zvez in skupin JSZ! Po sklepu nadzorstva JSZ bo nadzorstvo v mesecu novembru in decembru .1 1 pregledalo poslovanje vseh zvez in skupin JSZ Opozarjamo odbore, da poslujejo strogo po navodilih načelstva JSZ. foničnl koncert. — MUnchen: 12 vojaški koncert, 20.15 »Kralj David«, simfon. pgalm (llonogger). — Budapest: 17 cigansku glasba, 19.15 opereta: Me-zeskalacsi. — Varšava: 12,10, 15.15 in 20.30 koncert. Ponedeljek, 14. novembra. Zagreb: 20.30 koncertni večer (sopran, klavir). — Praga: 19 prenos iz gledališča: Oavnlleria rusticana (Mascagni), Bajazzo (Leoncavallo). — Toulouse: 21.45 »Mireille«, komična opera v 3 dej. (Gounod). — Rim: 20.40 simf. vok. koncert. — Dunaj: 18.15 O kurjavi in stanovanjih (predavanje), 20.05 Dunajski večer (odlomki iz operet in dr.). — Budapest: 19 prenos iz opere: Turandot (Puccini), 22.30 ciganska glasba. — Varšava: 20.30 večerni koncert (italijanski skladatelji). Torek, 15. novembra. Zagreb: 17 koncert (prenos iz kav. Corso). — Barcelona: 22.10 prenos iz opere. — Praga: ] 20.10 koncert solistov (petje in klavir). —■ Leipzig: 20.30 -Tit« (Mozart), opera. — Stuttgart: 20 »Daliborc, opera v 3 dej. (Smetana). — Toulouse: 13.45 in 21.45 koncert. — Frankfurt: 20.15 koncert kvarteta Amar (Verdi: kvartet v E-molu — Schubert: kvartet v D-molu, Deklica v smrt). — Rim: 20.30 prenos iz gledališča. — Langenberg: 20.30 »Marija Magdalena«, žaloigra v 3 dej. (Hob-bel). — Berlin: 20.30 Rose Bernd , igra v 5 dej. (G. Ilauptmann). — Dunaj: 21 koncert dun. konc. orkestra. — Budapest: 21 Vijolinski koncert (Zl. Balokovie. — Varšava: 17.45 in 20.30 koncert. Sreda. IG. novembra. Zagrele 17.30 prenos iz >Corsa , 10.45 francoski večer. — Barcelona: 23.40 koncert na kitaro. — Toulouse: 13.45 in 21.45 koncert. — Hamburg: 20 r,Pesem o zvonu« (Schiller), glasba od Rom-berga. — Frankfurt: 20.15 »Pierrot lunaire . melodram po Giraudu, glasba od Schonberga. — Brno: 20 koncert (Beethoven, Loevve, Brnbms). Rim: 20.40 instrumentalni koncert. — Berlin: 22.30 koncert. — Dunaj: 19 30 koncert solistov, nito lahka glasba. — Milnehen 19.30 Postiljon iz Longjume-au-ar, komična opera v 2 dej. od Adama — Budapest: 17.30 simfon. orkestr. koncert, 19 prenos iz opere. Četrtek, 17. novembra. Zagreb: 19.30 prenos iz Prage (glej praški program). — Barcelona: 22.10 prenos iz opore. — Pra-ra: 19.30 koncert simfon. orkestra. — Stuttgart: 20.15 Hexenjagd-, drama (Enderliiig) — Toulouse: 21.45 koncerl: 1. del: vijolina in piano, 2. del: »Manon«, opera (Massenet). — Frankfurt: 2015 »Plesalka Katja«, opereta v 3 dej. (Gilbert). — Rim: 20.40 vokalni in instrumentalni koncert. — Berlin: 21 simfonični koncert. — Dunaj: 19.30 >Arrdna na Naksu«, opera v 1 dej. (Strauss). — Miinchen: 20.45 R. Wagnerjev večer. — Varšava: 20.30. koncert. Petek. 18. novembra. Zaerelf 19.30 prenos iz Dunaja: Slvarienie. — Breslau: "0.'.~0 simfon. koncert. — Prara: 19.R0 koncem Jurmile Novotne. 22.20 prenos iz Narod, doma. — Stuttgart: ?0 klavirski večer (Bela Bir sok), nato koncert v proslavo 100-letnice smrti W. 11 uffa. — Toulouse: 21.45 La Mnscoltcf, komična opera v 3 dej. (d'Audran). — Rim: 20.40 lahka glasba. — Lang«nberg: 2010 Der Freischiitz«, romant. opera v 3 dej. (\Veber). — Dunaj: 19.30 »Vstajenje«, oratorij (Ha.vdn). — Miinclien: 20.15 V spomin W. Hauffa, 21.05 simfon. koncert. — Budapest: 17 koncert, 21. 40 ciganska glasba. — Varšava: 20.15 simfoničen koncert varšavske filharmo- PROORAMI: Zagreb 310 Breslau 315 8. Barcelona 344.S. Praga 348.9. Leipzie 365 8. Sohenectady 379 5. Stultgarl 379.7 Toulouse 392. Hamburg 394 7. Frankfurt 428.6. Brno 441.2. Rim 450. Pariš 458. Oslo 4615. Lancenbenj 468 8. Berlin 483 9 Dunaj 517.2. Miinchen 535 7. Budapest 555 6. Varšava 1111 Carigrad 1180 KSnigsvvusterliausen 1250. Nedelja, 13. novembra. Zagreli: 20.30 prenos iz gledališča: Frasquita, opereta v 3 dej. (Lehar). — Barcelona: 18.30 prenos iz opere. — Praga: 10 cerkvena godba. 11 komorna glasba (Sebor: vijolinski kvartet, E-mol, op 42 — Karel: klavirski koncert. — Stuttgart: 11.30 kat. služba božja. — Toulouse: 13.45 in 21.45 koncert. — Hamburg: 20 iWaldmeister«, opereta v 3 dej. (Strauss). — Brno: 20.40 iz Schubertovih del: Simfonija H-mol — Pesmi — Impromptu, op. 142, št. 3 — Pesmi — Menuetto, op. 78 — Improinplu, op. 90, št. 4. — Rim: 20.-15 »I Pescatori de Perle« (Bizct), op^ra v 3 dej. — Dunaj: 11 koncert dun. simfon. orkestra, 16 koncert dun. ž.en. simf. orkestra, 20.05 opereta v 2 dej. »Din blaue Mazur« (Lehar). — Davcntry: 22 Popularen sini- ADIO m je. Sobota, 19. novembra. v največfi izbiri stalno v zaiogi pri fP \ BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. S Telel. 40 7 wSpeclruin" d. d. inž. Kopista, Dubsky in Krstič tvornica ugledal ln brušenega stekla Ljublfnna Vil Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd. Osijek. Središujioa: ZAGREB Zrcalno steklo, portaloo steklo, tnašinsko steklo 5—L mm, ogiedata, brušeua v vseh velikostih in oblikah, kukoi tudi brušene prozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala. Stalen zaslužek dobe FILETDELAVKE, in siccr delo na dom. V poštev pridejo lc one osebe, ki so izurjene v filet - ročnem delu in ki stanujejo v Ljubljani, ozir. okolici Ljubljane. — Dopisnica z naslovom naj sc pošlje na upravo »Slovenca« pod štev. 8938. Kmetovalci, kupite Tomaževo žlindro, kalijevo sol i. dr. vrst gnojila pri »Gospodarski zvezi" v UubEjani. KNJIGOVEZNICA K.T. D. čitalnica ;n tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11 priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, bJagamiške bloke i. t. d. Prvovrstna pekarna nudi svojim cenjenim odjemalcem slav občinstvu pecivo in pogače - gibanice vsak dan Ob sobotab in nedeliah ves dan tople pogače in gibanice na , razpolago V njeni krčmi se dobiva tudi dobro novo vino zmernih cenah. - ALOJZIJA ŠAFARlČ, Maribor, Splavarska ulica 5. 5870 "".....iiiliiiniliilHHi.HHi.til> Jnteresanlno broJuroo\ uspešnem zdravljenju iolčnih kamnov 1 Zagreli: 20 prenos iz Osijeka. Verdi: Requi-em — Praga: 19 opereta, 22.25 prenos iz Narod, doma. — Brno- 21 vijolinski koncert. — Rim: 21 prenos iz gledališča. — Langenberg: 18 orkestralni koncert (Lisztova dela). — Berlin: 19 30 Trubadur, opera v 4 dej. (Verdi). — Dunaj: 15.30 »Aladin in čudežna svetilka«, pravljična igra v 3 dej. (Tovvska), 19 45 •■•Nedolžna Suzana«, opereta v 3 dej (Gilbert). — Miinchen: 20 koncert. 22.50 plesna godba. — Budapest- 17.15 Verdijev koncert, 22 ciganska glasba — Varšava: 20.30 večerna glasba. 22.30 plesna glasba. — ICiinigsnustcrhaiiscn: 19.30 prenos iz berlinske opere. jir TAJINSTVENE SILE~"^L hipnoze in sugestij njih čudežna zdravilna moč, telepatija, vidovitost in mnogo drugih čudes naše duše pojasnjuje na preprost ter zanimiv način knjiga z MNOGO PRAKTIČNIMI NAVODILI, ki sc naroča za 28 Din pri »VEDA iN ZNANOST«, Celje, Razlagova 8 A. C en v se vo« nn RAZPRODAJAH se dob usahoursino manu/aluurno blage samo or\ 7RPIN MARIBOR ' iinum ira ien. t'/ Kostanjev les in hmeljevke kupuje stalno Ernest Marine, Celje Zrin-koga ulica štev. 4. Naiboljše soisRe violine, godala, potrebščine 'n strunedobito te pri muziku-strokovnjaku bivšem učitelju Glasbene Matice Alfonz Breznik-u Ljubljana, Mestni trg 3 (poleg magistrata). V j nt pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku Prcga H, Lfušehrtdsha if. j l Pišite aho/. == r iiiiilliiiiiiiiiiiniiiimiliuiiiiiiiiii , opremljeno, vzamem spomladi v najem. Pišite na upravo ..Slovenca" pod štev. 8930. Snovni patent „ŽEPHIR" Lesna tra no qoreča pec z zračno kurjavo Z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur ..ZEPHIR" tvornica peči. Subotica Dobi se v Ljubljani pri Breznik & Fritsch kroTaškiaTeI j e za GOSPODE in DAME nudi priznano prvovrstno, solidno izdelovanje in točno postrežbo po zmernih, oziroma konkurenčnih cenah — in se priporočal Stanislav Vidovič - Maribor Gledališka ulica št. 10. t V globoki žalrsli naznanjamo, da jc naša iskreno ljubljena, zlata mati, tašča in teta, gospa Evgenija Schmid rOi. Peroux vdova po peš. kapetanu I. ki. v soboto, dne 12. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Šelenburgova ul. 4, nn pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 13. novembra 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nnd devet vrstic sc rarunajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Gospodinja-kuharica želi službe v župnišče ali h kakemu vpok. gospodu Naslov v upravi: št 8841. Iščem službe kot kavarn, kuharica ali sobarica. Govorim slov. in nem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9051. VDOVA sred. starosti, brez otrok, pridna, išče službe gospodinje pri samostojnih gospodih ozir. vdovcih ali družinah kot gospodinja. Sprejme tudi službo kuharice ali gospodinje v kakem župnišču. Marija Pirš župniš e Marija Širje, Zid. most. Več stanovanj po eno, dve, tri in štiri sobe s priliki., elektriko, vodo, po ceni 200 300. j 400 in 500 Din mesečno oddam za 1. maj 19~8. — L. Fiirsager, Radovljica. LEPA SOBA snažna, solnčna, meblo-vana, električna luč, se takoj odda gospodu. Naslov sc izve v trgovini čevljarskih potrebščin v Vetrirski ul. IS, Maribor Stanovanie 2 sob in kuhinje, iščem v Ljubljani. Ponudbe ond >-Mir~a 'tranka brez otr-k št. 9004« na upravo lista. Gostilna in trgovina se odda v najem. — Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 9025. Restavracija ožji center Zagreba, s 4 gostil lokali klet, stanovanje (nizka najemn.), se vsled bolezni odda. Potreben kapital 60 \Voltev; ,ilir;. Sle* Bukove hlocfe le prvovrstne, od 35 cm debeline naprei, od 3 m dolžine naprei, brez grč in drugih napak sveže, kupim vsako množino — Ozira se le na ponudbe z navedbo cene franko vagon nakladal postaja. Plačilo takoj pri prevzemu Kupim tudi plSeve hlode za žago. Ponudbe na IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga v Ljubljani, Metelkova ul 4 Istotam se prodnjajo suha drva in odpadki od žage po najnižji ceni. 8421 SREBRNE KhONE kupi F. Čuden, 1,'tlhMana. Crešernov:, 1. Borove hlode za takojšnjo in poznejšo dobavo kupim vsako količino Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šilro »Borovi hlodi« St. S905. Prvcvrst kroj sprejema vseh vrst popravila brez izjeme ter izdeluje najfineiše oMeke vsake vrste po silno zmernih cenah Popravila se izvršujejo hitro in solidno - Ne zamudite te prilike - Postrežba toč-pa! - Cene nizkel M I šmid MARIBOR Tržaška cesta št. 9. Posredovalnica za službe se priporoča vsem ceni interesentom z zagotovilom najboljše postrežbe Elizabeta Lorber, Maribor, Vetrinjska ulica 5. PREVIJANJE ELEKTR1Č. MOTORJEV, popravljanie vseh aparatov. F Perčinlič, ek-ktro-mehanik, Gosposvitska 16 l st.mi c.gtei Jur. sta57 rt oroih .lajuuijbe amourice, r"-\ Mure, st' ur* * ole in vse ntrebidnt ■'Z* ib vsa glasbila Odlikovan NOVO« in priložite 20 Din za navodila in vzorce. 7301 nserlralte v ..Slovertcu"! Poročali prs!ani fc'. Čuden . ub! 3n;. PresarnoKB n »ni I I0VB 1. I Na,stare,ša tovarna pohištva I. I. Naglas v Ljub.jani, Turiaski trg štev. 0 priporoča svojo veliko /.alogo vsakovrstnega pohištva žimnic. iol, foteljev i. i. d po zelo nizkih cenah /v^V, j Tovarrm iu /.aloua Klavir lev prvovrst mst riinieiilnv ru/.iičnih tvrdk kakor tmli la-ttiili izdelkov Poseben oddelek ?,u popravila 1'irlaševaiije in popravila r.B tilash. Matico Ktinservato-, rlj m tlrutre uisiitiite ne iz : k-otavljajp oil moje tvrdke ročna posl reži a zmerne ce u e; Iudi nu idiroke Izde lovalee klavirjev R. WAK-BI.NEK - Ljubljana, tire-eorelieva ullia S. I nnd.-tr B0C0 na mesec zaslužite lahko doma z lahkim dcloin. Primerno za moške in ženske, zlasti šc za mladino. Za pojasnila, pouk in vzorec priložite 10 Din. - Ako delo sprejmete, se Vam denar vrne. Zaslužek zajamčen. Nikaka prevara! - Cenjene ponudbe pod: »Postranski zaslužek« na PoStni predal št. 6, Ptuj, Slovenija. 9017 POTREBŠČINE za KROJAČE in ŠIVILJE v modni trgovini ANTON PAŠ Maribor, Slovenska ul. 4 Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vse damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd., itd. Strogo SOLIDNE CENE! Trgovina s papirjem "^C najmodernejše urejena, z vsemi šolskimi potrebščinami itd., se priporoča slav. občinstvu M. PLATZER MARIBOR, Gosposka 3. ^irltpggm&m Pravo češko perje frt puh po vseli cenah. Odeje iz vate in puha. Zahtevajte vzorce. „Weka", Maribor i.5 specijalna trgovska hiša za praktično opremo stanovanj. Cenik zastonj in poštnine pros'o. Osebni doton! in tovorni au£omohi!L a^OUUSŠ Eleganca - Kvaliteta - Štedljivost Nizke cene - Ugodni pogoji S^OHOVI ZMtil?! V PlitNJU PRODAJNI URAD: ZAGUTD. RACEiOG/t DL. 2 TELEFON 14—97. Svetovno znane Prave Original Lutz-ove peči iz Bludenz-a in emaJMabllce z napisom ima v zalogi samo ing. Male GuzetJ, Ljubliana-SiSk«*, Jernejev« cesta 5 — blizu tare cerkve □a dvorištu pod Celovško cesto štev. 58. Pristno slivovko droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste liker ev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini Gasposka uSčca št 19 Postrežba točna. — Na drobno in debelo. Jakob Perhavec, Maribor tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov. DOL obvezo in glejte nove cene čevljev: Iz teletine moški 152'- Din Iz kravine moški podkovani 154'- Din Iz boks;- moški 175'- Din Gorski (gojzerd) 180 - din Iz teletine ienski 152- Din Iz ooksa ženski 175 - Din Iz ševreta ženski potfeulji 162"- Din Iz :aka ženski polEevlil 189*- Din Iz ovflne otroški 30'- Din Iz teetine otroški 41'- Din I; boksa otroški 54'- Din Naročite takoj čevlje! Pišite takoj po cenik z več lOOOslikami. Industrija čevljev in vele trgovina r. stermechi. Cetle. Ste*, is. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Duble-štofe, velurje, kamgarne, češke in angleške kvalitete kupite zanesljivo dobro in po konkurenčnih cenah pri tvrdni /. PREAC Maribor Glavni trg 13. ljudska posojilnico v cetiu registroma na zadruga z neomejeno zavezo Cankarjeva ulica $1. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoč obrestni meri in je denar pn njei najvarneje naložen, ker jamčijo polee rezerv in lastnih hiš vsi člani l vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52,000.000'- Anton Janežič knjigoveznica, črtal niča, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov Ljubljana, Florjanska 14 Priporoča: svojo stalno zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journalov, šolskih zvezkov itd. ODCnt zbor I. liubijanskeaa delavskega konzumnega društva, r. z. z o. z. v Ljubljani, se bo vršil dne 1. decembra 1927 ob 10. uri dopoldne v poslovodstvu, Kongresni trg. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo nadzorstva; 3. Odobritev rač. zaključka; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Raznoterosti. Občnega zbora se udeleže člani po svojih na krajevnih skupščinah izvoljenih pooblaščencih. Odbor. Praške Dunajske Važno za krojače! Izšla je nova. velika Knficja krojaStva za samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem ,eziku. - Dobi se pri A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis knjige lj mirni jamstvo M/etovno tnani na;-boljši šivalni stroj ie edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo. ZALOGA I iifl ŠELENBURGOVA ULICA 6/< leloton srov 2D80. Kanarčki-harterii! Ljubiteljem lepega ptičjega petja nudim žlahtne vrvlvoo (Edelroller). Garantiram, d« so res pridni pevci. - Cena sam.-ev od -JOll—300 Din, plemensk. samicam do SO Din /a kom. KazpoSi Jam p» pošli v tn- ln ino-zomstvo 7. jamstvom, dn pride ptič živ. — Kupujem renno (Siissriiben) ln sa-Inttiir seme proti vpošiljatvi vzorca. Žiga Wohlfart, gojitelj pravih harskih kanarčkov, Ljubljana, Cerkvena ul. 21. Sol sv. Roha io noge 'ni nesrečnežem in jim rešiti življenje. »Kevček,« je vzdihoval Hendon, »te strahovite zgodbe so mu iznova nakopale bolezen — če bi tega ne bilo. bi bil v kratkem ozdravil.« Med temi ujetniki je bil star odvetnik — možak močnega obraza in neustrašenih potez. Pred tremi leti je bil napisal letak zoper državnega kanclerja, v katerem ga je obtožil nepravičnosti; zavoljo tega je bil kaznovan z izgubo obeh ušes na sramotnem odru in z odvzetjem odvetništva; povrh tega je bil obsojen na denarno kazen Iri tisoč funtov štej-lingov1 in v dosmrtno ječo. Pred kratkim je ponovil svoj pregrešek; vsled tega je bi! sedaj obsojen, da mu odsekajo še tisto, kolikor je od ušes odstalo od prejšnje obsodbe, da plača kazen pet lisoč funtov šterlingov, da ga ožigosajo na obeh licih in da ostane do smrti v ječi. »Častne so te brazgotine,« je rekel, pogladil sive lase nazaj in pokazal ostanke ušes. V kralju jo vzplamtela jeza in rekel je: »Nikdo ne veruje vame — in tudi ti ne boš. A nič za to — tekom enega meseca boš svoboden; in ne samo to; tiste postave, ki so te tako oskrunile in osramotile angleško ime, bodo pometene iz naših zakonikov. Svet je napak ustvarjen. Kralji bi morali včasih iti K svojim lastnim postavam v šolo, le tako bi se naučili usmiljenja.« Osem in dvajseto poglavje. Žrtvovanje. Miles Hendon se je sčasoma precej naveličal zapora in brezdelja. Ko pa je tudi on prišel na vrsto, da 1 funt šterling je danes približno 275 Din, tiste čase pa je imel večjo vrednost kot denar povsod drugje. stopi pred sodnika, je bil jako zadovoljen in si je mislil, da bo z veseljem sprejel vsako obsodbo, samo da mu ne bi bilo treba sedeti. Vendar se jo precej zmolil v tem. Bil je silno razjarjen, ko je slišal, da so ga opisali kot drznega potepuha in obsodili, da mora dve uri sedeti na sramotnem odru, ker je bil tak ptiček in ker je bil napadel gospodarja Hendonskega gradu. j\jegove trditve, da je brat tožitelji in zakonit dedič vsega imetja in lastnik naslovov Hendonove rodovine, so zaničljivo prezrli, češ da niso niti toliko vredne, da bi jih podrobnejše preiskali. Besnel je in grozil, ko so ga peljali na sramotni oder, vendar ni bilo dobro zanj. Stražniki so ga surovo peljali naprej in lupatam je dobil povrhu še kak sunek ali udarec, ker se je nedostojno vedel. Kralj ni mogel prodreti skozi druhal, ki je vrela zadaj; zavoljo tega je moral slediti za sprevodom, daleč od svojega dobrega prijatelja in služabnika. Malo je manjkalo in sam kralj bi bil obsojen v klado, ker je bil v tako slabi tovariši ji; vendar so mu z ozi-ro n na njegovo mladost prizanesli in izpustili z lepim naukom in posvarilom. Ko se je tolpa naposled uslavila, je tekal ob njej sempatja, da bi našel kraj, kjer bi mogel skozi; po mnogih ležavah se mu je naposled res posrečilo. Tam pred njim je sedel njegov služabnik v sramotni kladi, igrača in tarča umazane druhali — on, osebni služabnik kralja angleškega! Edvard jc bil slišal sodbo, ko so jo razglasili, vendar ni doumel niti polovice tega, kar je pomenila. Vzrojil je, ko je spoznal, kakšno novo sramoto so prizadejali njegovemu kraljevemu dostojanstvu. Ta jeza pa je vzkipela v naslednjem trenutku v logolo, ko je po zraku priletelo jajce in se razletelo na Ilcndonovem obrazu in je slišal množico, ki je od veselja tulila ob tem prizoru. Skočil je preko praznega prostora in se zadri nad stražnikom: >Srar""ta! Moj služabnik ie — oprosti ca! Jaz sem —« ~I:IEI1I S B C! = c-¥ * §. 5 O w n t, r O 7) o' g" S -g < r- W ch > C a is g > ■ * ? 2! S C-I I I S3 N ■A TO O S > (V r-" 75 S H 9 t H' TO 2. W UM a. < a » sc ž Ž u to r o to 2. *• o _ < — u B tn X" O ■ K) O ^ -i • n 2" o — □ m II O X a N« TO TO -3T M a. e S 2 ® B co tO TO i— B 5- 3 » » to c t n »' N 3 T) ... S w 41. 5 » « tc le ilni slroj „ffUi)k.D ' Istotnm v zalogi p šalili stroji za »enka množino dragocenih nagrad. Samo pokusiti Suchardovo čoKotado je že pravi užitek. Bon se oobt v vsaki tab.ic« po 1 in 2 D ^MjMji^M sled uporabe pomade. /» MMtm.WMfM katero sem sama iz- y našla, ista je priznana mmWff/M kot edino sredstvo pro- V^r^m^mMpM, ti izpadau u. za pod- "" ' Krepitev lazvitka /.a goste lase ™|MjjjH| in za ojačenje las. 'MmjMrš Pospeši pri damah, gos >odi ffif^lMffl m otrocih razvitek gostili iu *rep M(||||m| ki h las in pm da že po krat'; uporabi naravni blesk in naravne barvo ter |ib varuje pred prera ,iim osivenjem tja do vi-oke sta-rosti. C i I a g p o m a d a odsTani ffijH® prhljaj tekom 4« ur Nobeno drugo jn sredsivo ne vsebuje toliko hran |fM Ijivih snovi za ia-e U a k t i Čila';- rJ rji pomada. ki je po vsej pravici SI ^ajg) jjf >r'dobila si svetovni sloves ker Bjj m lame in gospod e že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši ^^Mšal uspeh, izpadanje las i/.ostane po-polnom i že po n^kaj dneh tn pokaže se tako nova rast. Pa uspeh dokazu;e mo 51 letni lubilej in miliioni zahvalnih pisem ki sem ih prejela iz celega sveta. Cena velikemu lončku Čilau pomade Din til)"— dvojnemu Din -tO"—. K vsakemu lončku je potrebno i siekl S.ieeutl Sliampoo /.a 20 kratno izmivanje glave Din J5-—. — Poštnina posebej. Razpošilja se oroti povzetju ali predplačilu i/, tovarne za S 11 S. Laboratorij „Aurora", Sr°m3l(a Kameni«? št, 7. Lepe božične mshce 2 ? tare, ako so v cerkvi pos'avl/ene o priliki božičnih praznikov. lakšnu izdeluje v treh velikostih m razprodata po ugodnih cenah staroznana tvrdka zu cerkveno umetnost. Stolna ul. 5 A ZORATT1, MARIBOR Stolna ul 5 ""-twst nansimsBgimu 1 E »TU ?H5s tt> R* ** '-eieno .rancosko /.ganit ?j> 3 auj^tKH e uajboliše sredstv. ,) roL' revmaiizmu /iavobolu «obobolu irsaniu /e-odčnim boleznim iaje h pet 11 itd. Dob' se v vsaki ekarni Iroaeriji n 'ruovini Treovci zahtevaite »tigro1 nene Glava« laloea Vitomu Dolinšek, agentura ,,Juniper" Olie Gosposki' ulicu '( P- n. Čast mi je naznaniti, da sem odprl v sveji že nad 30 let obstoječi brivski dvorani na Dunajski c. 20 nasproti kavarne „Evropa" in postajališča mestne cestne žel. posebni oddelek damsko Mziranje s petimi kabinami in posebnim vhodom, v katerih se hodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela, kakor striženje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modernih, historičnih, gledaliških in [»lesnih frizur, umivanje glave, manikiranje, masiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov. — Ker sem si pridobil dobro pomožno osobje, sem uverjen, da boni vsem zahtevam najbolje zadostil ter Vas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite z VaSim cenjenim obiskom, za kar se najtopleje priporočani in bilježim z oniunm spoštovanjem Engelberi Fraiochielll Irteer za gospode n tiome Ljubljana, Dunajske cesla 20 Vel-tr«0««na J® 1 r leletnine Sr lfta&«*fi Oj 1*15111081 w Wnr Meftsanftrfiva c*sta St. 32-34. Traverze, cement, že ezo, žičnike. žico, strešno lepenko, poljedelsko orodje, ueči, štedilnike, vseh vrst kovanja za stavbe, orodje za obrmike, kuhinjsko oosodo itd. v vel'ki ivbiri po najnižjih cenah. po obrazu 111 životu sploh odstranjuje v fi minutah zanesljivo, brez boli čin in posledic „Depilatorram Venus" Cena: I zavitek Um 20 — Ponovno dospesa veiia«« —t* r>ar*p.?«e» natrazfičn. vrst iS. JeZe S. n. C3&. Istočasno si oglejte mojo bogato zaiogo moških in 'lamskih dub ov in velur ev, pliša. žameta, svile in crepp de Ctiine. Vsled velike zaloge imam za predmete notirune i>- emne cene Kljub temu znatne plačilne olajšave. Na zahtevo in telefonski p jziv 182 pošl em na dom potnika z bogato vzorčno kolekcijo. L.. Oftiftl cesfsi 9 i-»0 f, .. t j -i Velika izbira dvokoles motorjev, vsakovrstuih /T*a\ s vozičkov, nadomestnih detov in poeu- \'/A(. \ matike po zelo /nižam ceni. Posebni oddelki la P0P()lno popravo, emajliranje poni Klanje ^»Jr Vii,/ Ivokoles. otročkih vozičkov šivalnih strojev itd Prodaja ua obroke Ceniki franko I5MIHIIMA" t II. I., tovarna ivokoles otroških vozičkov i iib an; moške zimske suknje, moške zimske telovnike in puloverje, ženske pletene jopice vseh vrsi, otroške oblekce, moško in žensko zimsko perilo, otroške veste in vseh drugih vrst konfekcijo, kot tudi manuiakturno blago kupite po zelo nizkih cenah v mnaufakturni trgovini F. Starčič - Marite, Vetrinjska ulica 15. Denar naložite Spodn esia erski hudski posojitmci v Mariboru r.z.z o z. btotnu unča 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°j0 na t imesečno odpoved 8°j0 na Irolfše m najvarnejše nri Za mnogostransko izkazano nam sočutje ob prebridki iz; nepozabnega prečastitega gospoda Zahvala Ob prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda župnika v pokoju. Za mnogobrojne obiske v njegovi težki bolezni, za poklonjeno prelepo cvetje in vence, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo na njegovi poslednji poti, se vsem, prav vsem, iskreno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se domačim in ostalim gospodom duhovnikom za lolažilne obiske v bolezni in za spremstvo na njegovi zadnji poti, iskrena zahvala preč. g. dekanu Fr. Pešcu za tolažilne besede ob njegovi krsti. Dalje g. sodn. svet. dr. banu Močniku za tolažilne obiske ob težkih urah in g. dr. Fedranu za zdravniško pomoč. - Najlepšo zahvalo učiteljskemu zboru za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi zastopstvu Oilov in Orlic ter požarni brambi za častno spremstvo in prelepe poklo-njen, v-;nce. Iskrena zahvala godbi kat slov. izobraž. društva Višma gora za ganljive žalne koračnice ter domačim zborom za ginliive žalostinke. — Vsem naša ponovna zahvala 1 Višnja gora, dne 11. novembra 1927. ŽALUJOČI OSTALI. izrekamo srčno zahvalo vsem ki so v težkih časih sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, čč. duhovščini, učiteljstvu, gasilnim društvom, šol mladini, ter vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem za pretresljive žalostinke ter tov. Štangclju, ki se je v imenu gas. društva poslovil v lepih besedah od rajnega. — Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala Stopiče, dne 9. novembra 1927, 60 oddninih postaj po < Special Reinartz R 4«, modelu 1927/28 za vsako velikost valov in daljavo, posebno priporočljiv za glasen govor. Ta novi aparat, katerega Vam nudimo pod garancijo njegove popolnosti, je sedaj standardpriprava na svetovnem trgu. Vse ostale tipe 2—7 cevnih aparatov imamo vedno v zalogi. Za samostojno napeljavo in postavljanje radio postaj so originalni deli vedno na razpolago. Licenca postavljanja brezžičnih postaj, "Vh:: Radio - Starkel Maribor Trn Svobod«1 št b Zastopnik za Ptuj in okolico: S. SPRUŠINA, mehaniker, Ptuj. Žalujoči ostali. Brzo av. nas nv: Gos"fibank5 LjubSiana, Miklošiče va cesto lO Telefon "io vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. G avno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Urednik Mih. Krek, Izdajatelj, dr. Fr. Kuiovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliann Karel Ceč, SPilCSJAl nOlilNVCIMA DH/IINICA lud. mmm nova ut. «/1 Telefon št. '9X0