Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir«, Velikovec, Koroško.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slouenceo.
Velja
za celo leto .... K 20 — » pol leta .... » II’— » četrt »	.... » 6’—
» 1 mesec ....	» 2‘—
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Za oglasila se plačuje po 50 v, med besedilom po I K za 1 cm* vsa kokrat, minimum 24 cm*. — Za poslano se
oglase se plačuje po 30 v za besedo; debelo tiskano 60 v vsakokrat; minimum 5 K.
Za tzvestlto pri upravniitvu 3 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložili znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.	Prevalje, 27. julija 1920.
Št. 37
Sijajna manifestacija za Koroško.
(Iz Ljubljane.)
Dne 20. julija zvečer je bil v dvorani hotela „Union“ v Ljubljani mnogobrojno obiskan protestni shod proti najnovejšemu nasilstvu, ki zahteva, da se v prid Nemcem odpravi demarkacijska črta na Koroškem. Shoda se je udeležilo na tisoče ljudi in je bila dvorana nabasano polna.
Zborovanje je otvoril v imenu društva „Gospo-svetski Zvon" dr. Val. Rožič, ki je pozdravil navzoče in govoril o pomenn zborovanja in nasilstvu, ki ga nam hočejo prizadeti na Koroškem. Za predsednika shodu je bil izvoljen dr. Rožič, za podpredsednika dr. Mišič iz Borovelj, za zapisnikarja dijak Grafenauer. Prvi govornik, koroški Slovenec,
vseučiliški profesor dr. Rožman
je govoril med burnim odobravanjem nastopno:
V narodnostnih bojih na Koroškem smo vajeni, da nastopajo Nemci vedno z novimi, če treba i brezvestnimi zahrbtnostmi. Danes, ko smo že mislili, da smo za vedno rešeni nemških intrig, da je avstrijski Nemec ponižan do tal, stojimo pred vrhuncem te zahrbtnosti. Kaj se je zgodilo?
Nemci so izrazili v Parizu željo, naj se demarkacijska črta, ki loči plebiscitno ozemlje v dve coni, odpravi; svoboden osebni in blagovni promet naj se vrši, — in v Parizu, kjer kujejo novo Evropo, so tej želji takoj ugodili ter jerobsko ukazali belgrajski vladi, naj demarkacijsko črto opusti. V tem tiči dvojen škandal — dvojno ponižanje za nas Jugoslovane.
1.	Prvič vidimo, da so nemškim hinavskim Željam takoj ugodili — dočim naših pravičnih, zgodovinsko, narodnostno in gospodarsko utemeljenih zahtev nočejo slišati. Ali naj se poje še vedno stara pesem: Nemcu, povzročitelju neizmernega vojnega gorja, groš; osvobojenemu Slovencu knof? Tej dvojni meri se mora ves narod upreti; tega ne sprejmemo.
2.	Drugič krši ta najnovejši pariški ukaz sanžermensko mirovno pogodbo samo.
Člen 60. določa: Celovška kotlina naj z ljudskim glasovanjem določi, kam hoče pripadati. V ta namen se deli ozemlje v dve coni: južna, izključno in popolnoma slovenska A, bo pod upravo
Podlistek.
O polnoii.
(Pismo f tov. oand. med. Franu Horvatu.)
Kako drhtim, Franjo I
Cesta doni božajočih korakov na asfaltu, a nebo se boči v skrivnostno globoki mračini.
Moj Bogi Duša se dviga in vstaja, cesta gine, koraki odhajajo, pijana duša trepeče in lebdi...
Kako se širi, kako objema: topi se v neskončnost vsemira in gine v božanstvu vesoljstva.
Tako sva si blizu: oko v oko, duša v duši; Ti pa molčiš.
Kako drhtim, Franjo 1 *
* *
Zakaj si šel?
Glej solnčne planine in zelena brda, vse kipi v bohotni mladosti in sreči ter ljubezni!
Glej mehke roke, kako volnen je njihov objem — in rdeča ustna, kako ljubijo sladko in vroče ter omamljivo: Franjo, ali jih piješ? Franjo, ali si pijan... Franjo?! In te oči, ki gledajo tako zvesto v dušo?!
Franjo, ali si pijan? _
O,	Bog ! Volneno Te odeva in pijano Te poji in mameče Te objema.
Franjo, Ti padaš . . .
volno je, sladko, v pvT
O-o-o !...
Prepozno.
države SHS; severna s Celovcem in z večino ponemčenih Slovencev, B-cona, pa bo pod upravo Nemške Avstrije. Torej to ozemlje upravno v dveh različnih državah, z različno valuto, različnim jezikom, deloma različnimi zakoni.
Iz tega sledi jasno, da mora obstojati med obema conama meja, kakor med dvema državama
—	t. j. demarkacijska črta.
Ako je v coni A po mirovni pogodbi naša državna uprava, ki naj vzdržuje red in mir, ki naj zasigura prebivalcem varnost in enakopravnost, ki naj skrbi za vse življenske potrebe — potem bo pač smela naša državna oblast odločevati, kdo in pod katerimi pogoji da sme kdo iz cone B v našo, kaj in pod katerimi pogoji sme uvažati, oziroma izvažati v beraško Nem. Avstrijo.
Če pa se naši državi ta oblast in pravica odreka, potem pa ali antanta ne razume osnovnega državnega prava, ali pa smatra sanžermensko mirovno pogodbo, ki je slovesno podpisana in ratificirana, za neobvezen kos papirja, ali pa je cela mirovna konferenca neumna komedija! Ali to ali ono!
Naša državna oblast je doslej opetovano dokazala, da so ji mirovne pogodbe sveti, nedotakljivi zakoni. Kar je podpisala, je izpolnila — da, še več. Pred podpisom mirovne pogodbe je s heroičnim samozatajevanjem ustregla željam antante tudi teda!, ko nam je srce krvavelo pri tem. Zapustila je Temešvar, Pečuh, zapustila naše Gosposvetsko polje, izpraznila Celovec
—	ni se obotavljala. Svet se je čudil naši disciplinirani pokorščini — mnogi so videli v njej slabost in onemoglost in so nas izkoriščevali. — Kličemo: Belgrajska vlada, pokaži zdaj isto discipliniranost — ne odmakni se niti za pičico od pravice, ki ti jo daje sanžermenska mirovna pogodba. Ne odpri demarkacijske črte — naj brzojavljajo dan in noč iz Pariza — to zahteva tvoja čast in pa svetost mirovne pogodbe, na kateri je tudi tvoj podpis.
Ako pa pariška gospoda sama ruši in smeši svoje lastne pogodbe, ako vsaka komisija sme člene ratificirane mirovne pogodbe pačiti, zavijati,
—	ako so vam brez veljave, nam še tem manj, ko smo s težkim srcem pustili slovensko Žilo kot sužnjo priklenjeno na potrti voz avstrijske repu-
Strastno objema, vroče — paleče gleda, požira, pijano poji, v divjem plesu pleše s Teboj in odpleše ...------------
Franjo, mene je strah!
Tako je temno in težko; sam sem, sam, tako sam, da čutim srce in čujem dušo svojo.
Ta duša — čemu je vezana na te prostore in to cesto in to blato in ta vrtinec?! — Da zapleše ž njim v pohotnem plesu in gine v njem ter opeša v njem?
Okovi so težki in zaklepajo trdo.
O, da dvignemo prosto duše v večno vselnirje !
Kladva bijejo. Ena. Klanja glava in klone. Cesta doni; asfalt je trd. Sava šumi; valovi so prožni in mehki ter bežijo v vijugastih vrtincih dalje.
Bežijo in Suraé Ti nosijo pozdrave naših planin ... In jaz ždim in mislim na vse, ki Te čakajo in Te čakajo zaman, ki jim sesa laž in krivica ter blato življenja poslednje solze iz src; in na vse, ki vživajo s Teboj Resnico, Dobroto in Lepoto ...
Trudna pesem mi drhti v duši... Težke misli v težki noči — zdi se mi, da nikoli več ne dočakam rujne zore; na onemoglo roko mi je klonila trudna glava... In v medlih trepljaj ih še drhtne ustna in Ti šepečejo pozdrav v grob in preko njega — in pozdrave Vam vsem, vsem, ki
r» r* »•»■»» tv»
Tvoj Fran Sušnik, ammani	1
• na sedmino Tvoje smrti 1920.
blike. Ako drugih mirovni pogoji ne vežejo, kdo more našim četam braniti, da zasedejo našo najstarejšo prestolico Gospo Sveto? Ako za vas ne obstoja demarkacijska črta, tudi za nas ne, zakaj no bi naša vlada raztegnila svoje oblasti tudi črez cono B, do zadnje koče, kjer se govori slovenski jezik?
Poživljamo vlado, naj odločno sporoči v Pariz ali kamorkoli treba to-le edino pravilno stališče: „Mi se držimo podpisane pogodbe, a isto zahtevamo od vseh drugih, zato nikdar ne odstranimo meje med našim in avstrijskim upravnim teritorijem — ako se pa od naš na vsak način zahteva, da kršimo mirovno pogodbo, jo bomo kršili edino le v varstvo izmučenega slovenskega ljudstva na Koroškem, nikdar in nikoli pa ne v njegovo škodo."
To naj zna ves svet. In mislim, da ima naša država razlogov dovolj, nastopati v krogu narodov z odločnostjo, ker ujedinjenje naše je trdno, da ga nobena zloba ne razdre. To zahteva koroški Slovenec od svoje vlade in ž njim ves jugoslovanski svet !
(Viharno, dolgotrajno odobravanje.)
Za njim je govoril ravnatelj meščanske šole v Borovljah
ravnatelj dr. Mišič.
ki je med drugim izvajal:
Všled sklepov reakcionarcev v Parizu, ki ne poznajo modernih načel, je došlo, da so najbolj trpinčenemu narodu postavili na Koroškem demarkacijsko črto in ločili naše ozemlje v dve coni. Sedaj pa, ko kaže Nemcem to bolje, hočejo to demarkacijsko črto zopet odpraviti. Mi se ne bojimo za cono A, pač pa se bojimo za Celovec in Gosposvetsko polje, ako bi se sedaj odpravila demarkacijska črta. To pa lahko že sedaj rečemo, da demarkacijske črte ne bodo nikdar odpravili, ker nočemo, da bi se zopet prelivala kri na naših tleh, kakor je tekla že svoj čas. Naši kmetje so pripravljeni braniti svojo zemljo, svojo last, zlasti ker so si zopet napolnili svoje kašče, in ne bodo nikdar več pripustili, da bi ropali po njih domovih tuji ljudje, ki so lačni zemlje, tujih ljudi in tujih živil. Prepričani smo, da bo tudi naša vlada zopet pripravljena, ako bi mi sami ne bili dovolj močni, da bi se ubranili pred ponovnimi napadi. Prepričani smo, da bo Jugoslavija stala kakor en mož za nami. Mi ne bomo nikdar pustili, da bi prišle nemške tolpe zopet požigat naše domove, če pa bodo prišle, bodo prišle le preko naših trupel. (Dolgotrajno, viharno odobravanje.)
V imenu S. L. S. je pozdravil zborovanje prof. M azovec, ki je večkrat prekinjen vsled burnega odobravanja sporočil pozdrave trpečim bratom v Primorju in na Koroškem. Novo nasilje, zahteva po odpravi demarkacijske črte, ni zrastlo na nemškem zelniku — ta je preslabo pognojen, — pač pa na italijanskem. Za nas je plebiscit že končan, toda če zahteva antanta novo glasovanje, bomo izpolnili tudi to formalnost, da še enkrat povemo: Mi hočemo, da pridejo vsi naši bratje pod Jugoslavijo. Na naslov naše vlade pa povemo, da smo že dovolj našega ozemlja zapustili in naj neha enkrat naša hlapčevska pokorščina napram antanti. (Viharno odobravanje.) Če bomo še dalje tako hlapčevsko pokorni, se bomo nazadnje izselili še v Albanijo. (Veliko odobravanje.) Mi želimo in zahtevamo mir, ki ga zahtevamo tudi od antante. (Burno odobravanje.)
Nato je pozdravil shod v imenu NSS g. Vojska na kar je govoril koroški Slovenec, akademik Sušnik, ki je naglašal, da bomo sami odpravili demarkacijsko črto na Koroškem, toda šele takrat, ko bo naš Celovec in Gosposvetsko polje (Viharno pritrjevanje.)
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je dr. Rožič utemeljeval nastopne resolucije, ki so bile soglasno med burnim odobravanjem sprejete:
Resolucije.
Zborovalci, zbrani na protestnem shodu v hotelu Union v Ljubljani dne 20. julija 1920, kar najodločneje protestirajo proti nameravani opustitvi demarkacijske črte med conama A in B na Koroškem, in sicer zato: 1. Ker bi se z odpravo demarkacijske črte kršila pravno-veljavna vele-važna določila mirovne pogodbe, ki pred celim svetom jasno in striktno določa za plebiscitno ozemlje na Koroškem dve strogo ločeni coni do konca izvršitve plebiscita. 2. Odločno in energično protestirajo, ker bi s to krivično opustitvijo demarkacijske črte nastala za našo državo ogromna nedogledna financielna in gospodarska škoda. Naša država je žrtvovala milijone in milijone škode, povzročene po Nemcih, in za javne naprave, kakor pota, ceste, brzojav in pošto itd.
3.	Ker bi z ukinjenjem demarkacijske črte skoro gotovo zopet nastale v najkrajšem času življen-ske razmere v coni A in B, ki bi privedle do obnovitve krvavih izbruhov političnih strasti in sovraštva, torej do pretepov in pobojev, kakor se je že zgodilo v drugih plebiscitnih ozemljih drugod.
Iz teh tehtnih za javno varnost, mir in red v coni A merodajnih vzrokov na današnjem shodu zbrani zborovalci odločno in energično pozivajo centralno vlado v Belgradu kakor tudi pokrajinsko vlado za Slovenijo, da se centralna vlada ne ukloni na noben način krivičnemu pritisku in pravno neutemeljeni, nam škodljivi zahtevi mirovne konference, ker bi bila odprava demarkacijske črte v neprecenljivo škodo in pogubo koroške Slovenije in naše države sploh in v zadnjem odločilnem trenutku nepreračunljive koristi za Nemce.
Zato še enkrat slovesno in glasno izjavljamo centralni in deželni vladi, da se krivični zahtevi po odpravi demarkacijske črte na Koroškem ne uklonimo. Mi stojimo za koroškimi Slovenci kot en mož — ena armada, pripravljena tudi s silo braniti naše svete, starodavne pravice. Mi gremo v boj za našo sveto, pravično stvar do skrajnosti. Zato vlada: ne vdaj se, ne ukloni se, kajti ves narod stoji složen, edin za teboj!
Z našimi trpečimi brati v solnčni Goriški in skalnati Primorski ter kršni Dalmaciji pa sočustvujemo najglobokejše ter jim kličemo: Vztrajajte, tudi vam zasine zora osvoboditve. Nismo in ne bomo pozabili na vas. Nekulturna vandalska barbarstva italijanska pa se sama obsojajo. Centralno vlado pa pozivamo, da energično zahteva zadoščenja za barbarska dejanja, za povzročeno škodo pa povračilo v polnem obsegu!
Nato se je shod, ki je bil sijajna manifestacija Ljubljane za trpeče brate na Koroškem, kakor tudi Primorskem, zaključil. Predsednik dr. V. Rožič je v svojem govoru upravičeno poudarjal, da so resnične besede ljubljanskega župana dr. I. Tavčarja, da Ljubljana ni zaspana.
Nemška pisma.
XIII.
An den Heimatdienst
Brucki.
Ihre geschatzte Anfrage wird wie folgt be-antwortet:
1.	Franz Silan vlg. Kriegl in Lind, Gemeinde Griffen, war noch vor kurzer Zeit in slavischem Fahnvasser. Als der alteste Sohn aus der ita-lienischen Kriegsgefangenschaft zuruck kam, hat derselbe die ganze Familie fixr unsere Sache ge-wonnen, so zwar, dall dieselbe jetzt fest fiir unsere tenere Heimat einsteht.
2.	Hofrat Meyerhofer in Kohlhof bei Vblker-markt ist politisch nicht verlalllich, dodi ist derselbe jetzt soweit bearbeitet, dall er bei der Abstimmung mit uns geht.
3.	Herr Leitgeb jun. in Kuhnsdorf ist ver-standigt, dall er sich vor seiner Reise nach Triest beim Regierungsrat Blodig in Klagenfurt, Landes-regierung, Wirtschaftsamt, melden wird.
Treuen Heimatgrufi
Dr au.
XIV.
Gemeindeheimatsrat in Vblkermarkt. Ob-mann Eduard GrOfil, Stadtkassier; Stellv. Vinzenz Tschebull, Sparkassebeamter; Schriftfuhrer: Jobst Otto, stud.; Mitglieder: Etzlsdorfer Josef, Feil-hauer; StrauB Ernst, Kaufmann; Tschebull Hans, Kaufmann; Kanduth Norbert, Kaufmann; Pintori tsch Hans, Fabrikant.
Heilgriille!	Drau.
XV.
Inliegend der Bogen von St. Kanzian unter-schrieben.
In Volkermarkt liegt der Bogen noch ira Archiy, da weill noch niemand davon. Eiu Be-richt iiber die Verhaltnisse der amen BevOlke-
rung miiBte doch an Hand von Namen und Bei-spielen gemacht werden — vielleicht nachste Woche.
Die BOgen fùr die Unterhaltsbeitràge wurden abgenommen s. Zt. — Es sind viel, die sehr unterstiitzungsbediirftig sind, invalid etc., welche Papiere werden verlangt? Sollten nicht die An-gaben der Lente, bestatigt von 2 Vertrauens-mànnern genugen?— Das mulite aber rascheres Tempo sein.
Niemals wurde die Wacht am Rhein, nie
Deutschland......gesungen, es Bielle wohl viel
suddeutsches, aber kein preuBisches Blut in un-seren Adern. Zuerst aber sind wir Karntner. — Was sollten Sie Ungiìnstiges gehOrt haben? Ich wiiflte nichts. Auf hysterisch veranlagte zart-besaitete Damchen kann nicht Rucksicht genom-men werden, wir brauchen unsere Nerven, unsere Zeit fiir die groBe Masse, denen gilt unsere Aufmerksamkeit.
Im Gegenteil, der Ausflug am Sonntag nach Griffen — der It. Austrommeln erst bei der B.-H. angemeldet werden miiBte — war groBartig. — Griffen war aufier Rand und Band, der Platz und die Gasthauser waren bombenvoll, da hOrte man nichts, als mei Heimat, mei Heimat, Griffner und VOlkermarkter sangen sich die ganze Hei-matsliebe, die ganze Karntnersehnsucht vom Her-1 zen, die Griffner haben den denkbar grOfiten Triumpf gefeiert, der Tenor wurde auf die Schul-tern gehoben und die Sànger dankten mit Tranen in den Augen. Und viele der Zuhbrer, alte Ma-deln rauBten weinen. — Da gibts kein Eindàmmen mekr. — Die Leute lassen sich nicht mehr halten, ein Funke im Strofa und alles ist in Flammen, es braucht kein Versteckenspielen mehr. — DaB es wieder viele gibt, die uberall Unheil wittern, macht nichts. Alte SpieBer, die iiber dasGeweichte nicht hinausgekommen sind, deren SprOfilin go, die Druckeberger, die im Etappendienst grane Haare bekamen, weibliche Wesen, die um ihre PenSion Bange haben, die darf man nicht hOren. Es ge-niigt, wenn man 95°/0 rechi macht, 100 °/o Zu-friedene unter die Fittiche zu bringen — ware auch in Jugoslavien nicht mbglich, so wenig wie in D.-Ò. Ùberdies dacbten wir von diesen 13 verlangten Punkten sind schon die Halfte ge-sichert. — Da sind wir ja noch sehr weit zuruck. (Gotovo! Opomb, ured.)
AuBerdem soli ich Ihnen melden, dafi der Schmied Mohar verhaftet wurde, dafi von oben bis unten Hausdurchsuchung war, dafi, — obwohl gar nichts gefunden wurde, den Leuten uber 4000 K Geld weggenommen wurde. Auf vieles Bitten erhielten die Leute 200 K zuruck. Sie wollten fiir das Geld Schweine kaufen, sind nun in grofier Not und auch ohne Verdienst. Bitte schnelles Einschreiten und schnelle Hilfe. Wie-viel diirfte Darlehen gegeben werden? Fron-leichnam ist nach Grafenstein Ausflug. — Wenns nicht noch erst verboten wird. Plakate wurden beute afgeschlagen.
„Grofles Volksfest in Ebenthal, vor den Toren Klagenfurts am 6. Juni...“
Der Sohn vom Maler Vider, der heuer Matura machen soli, war vergangene Woche zwei-mal hier, passiert frei ohne Unannehmlichkeit. Nach einem Gespràch, das von einer verlafili-chen Fran belauscht wurde, will der junge Mann seinen Vater von der Sicherheit der jugosla-visch. Sache in Karaten iiberzeugen; deswegen bleibt Kàrnten immer noch wie es war; von den Serben sind die Jugoslaven schon weg, Karaten wurde vor ca. 12—20 Jahren gewaltsam germa-nisiert... Es ist doch klar, dafi der Bursche, der sich fiir die Matura vorbereiten soli, nicht ohne Ursache jede Woche, mitunter sogar zwei-mal, nach Volkermarkt kommt. Bitte um ge-naueste Durchsuchung aller Effekten des Bur-schen. Die Punkte 2, 6, 9, 12 der verlangten Erkliirungen werden wohl kaum bei der jugosla-vischen Verwaltung Anklang fìnden. Und wenn da bis beute nichts erreicht wurde bei der inter-alliierten Mission, dann ist es beute schon zu spat.
Ich habs nicht mit den Schreiben der Be-richte. — Die ganze Woche bin ich auf den Bei-nen, um den Leuten eiu bischen das Feuer an-zufachen, lafi es auf Vorladungen und Hausdurch-suchungen, auf Strafen ankommen. Mochte ja alles schon klappen, wenn die Leute mehr, d. h. wenn d. V. schneller kapieren wurden, Griitze im Kopf und weniger Empflndsamkeit hatten, — die VOlkermarkterinnen namlich. Mein Prinzip ist auf-mischen, auf jede Chikane der BehOrde aufmerk-sam machen, jede neue Verordnung gehOrig be-leuchten, jedem Gereitzten, jedem Schimpfenden Recht geben, nichts mit Gewalt herbeiziehen, aber jede Gelegenheit wahrnehmen. Die Maul-wiirfe wiihlen, die erreichen mehr Erruptionen im Boden als die Spatzen mit ihrem Geschrei auf dem Dache. Heute sind die Anstrengungen der Jugoslaven nnr mehr lacherlich, bei der BevOl-
kerung erreichen sie nichts, wenn sich nur nicht die D. karntn. Regierung bei di plora t. Verhand-lungen ubertolpeln làfit.
Herzliche HeimatgriiBe!	Relg.
Kaj dela Koberer?
Kaj nam povedo pisma g. J. Kobererja iz Dobrle vesi, ki jih je pisal nemškemu propagandnemu vodstvu? Cujte do-brolski Slovenci!
I.	Koberer je osebno vtihotapil 25 škatelj saharina črez demarkacijsko črto. Kako jih je porabil, ni znano. Najbrž jih je „hranil“ za se.
II.	Koberer je duša narodno-izdajalske „Ar-beitsstelle Eberndorf“ in „Schriftfuhrer G. H. R. (Gemeinde-Heimats-Rat) Eberndorf'; iz njegovih pisem je razvidno, da je organiziral in vodil vso nasprotno propagando v občini in okolici, ki se je začela takoj po njegovi vrnitvi ob Veliki noči iz begustva v N. Avstriji, odkoder je. prišel z natančno izdelanim načrtom za propagando. Koberer je prejemal od Nemcev mu poslane letake in nasprotne časnike in jih dal po svojih zaupnikih trositi najprej po noči, v zadnjem času pa po dnevu. Napravil je nemški glasovalni imenik in sestavil ter poslal nemškemu propagandnemu vodstvu glasovalno kalkulacijo za posamezne vasi. Sestavil je recept-načrt za nadrobno huj-skarijo po vaseh, ga v svoji hiši izročil svojim zaupnikom, ki so se najbrž po noči pri njem zbirali in jih še posebno ustmeno inštruiral. V njegovi hiši je podpisalo 10 Nemcev in nemčurjev neko vlogo na antantno komisijo v Celovcu, v kateri razkladajo svoje želje in pripovedujejo svoje sanje. Razumljivo je, da gospodje pri komisiji niti prebrali niso te čečkarije in vrgli vse v koš. Koberer je zbiral tudi poročila iz drugih krajev in jih oddajal naprej. Prejemal je propagandni denar (20.348 K) in ž njim podkupoval renegate. Pošiljal je nemški propagandi snov za letake in poročila v časnike, pamflete zoper nas, ki so se potem tudi tam objavljali, posebno v „Villacher Zeitung“ in „Freie Stimmen“.
III.	Koberer je tihotapil pisma črez demark. črto v N. Avstrijo in spravljal oz. dal spravljati tiskani agitacijski materijal (nemške letake in časnike) iz N. Avstrije sem.
IV.	Koberer je špijoniral za N. Avstrijo. Pošiljal je črez demark. črto poročila, kje se nahaja naše vojaštvo, kakšen duh veje med njim, najbrž jih je tudi podpihoval zoper nas po svojih zaupnikih v gostilnah; poročal je, kakšna je hrana vojakov, kako so sestavljene naše orožniške postaje in ali so orožniki Korošci ali ne.
V.	Koberer psuje pod psevdonimom „Tasche“ (boljše bi bilo „Maultasche“) v svojih pismih naše vojaštvo, tudi častnike, justico, državo in upravo. Piše na pr. med drugim: „Muster jugoslaw. Un-
verschàmtheit... Wie dieso Seele, der Geist,
von welcher die Machthaber im SHS Stante ge-tragen sind, in Wirklichkeit aussieht....“ Se norčuje iz okr. glavarstva Velikovec, o katerem pravi med drugim: „Nur die Bez.-Hauptmannschaft Volkermarkt scheint es noch nicht zu wissen in ihrer Beschranktheit“. Imenuje naše uradnike, ki so se pripeljali v družbi domačinov s petjem s tabora v Žrelcu domu: „eine Menagerie mit einer grofien Zahl von recht wilden Tieren« in pravi o njih, da so „mit sudslawischen Agi-tationsgeldern ubersattigt und mit verkrachten Studenten bis weit uber die Sperrstuude hinaus ihre Zechgelago feiern“. Pravi o gerentu Franu Krašna, ki ga enkrat imenuje „Allmachtiger Be-herrscher des Jauntales im Namen des KOnigs Peter," da mu nobeno sredstvo ni „zu schlecht und zu gemein". Imenuje naše abiturijente ozir. visokošolce gg. Lovra Lipica iz Lovank ter Jož. Kapa in Jož. Vedenika iz Dobrle vesi, ki sta bila oba skozi leta v vojni in v ujetništvu, „verkrachte Studenten"; naše zaupnike kakor državno-pravd-niškega funkcijonarja in kmeta-doraačina Lud. Hojera pd. Tomana iz Dobrle vesi, Karola Oraša na Jezernici, Edv. Rigler pd. Zagazdovega v Sinči vesi, Janeza Krajnca pd. Zilana iz Podhoma (očeta za slov. Koroško padlega junaka Jan. Krajnc-a), Mart. Greifa pd. Laškolnik-a iz Bukovja in druge, celo eno žensko Ano Plišovnik iz Dobrle vesi, vse imenuje „Lumpen“ in se laže o njih, da dobe kar po 1000 K na enkrat za agitacijo, da podkupujejo in ovajajo ljudi in po dnevu in po noči špijonirajo okoli.
Opozarja se na to, da so vsa pisma lastnoročno pisana po J. Kobererju in da ni niti najmanjšega dvoma, da jih ne bi bil Koberer pisal, čeravno se je podpisoval s psevdonimom „Tasche". Zakaj si je ravno to ime izbral, no vemo. Najbrž zato, ker je povsod delal samo za svoje „Tasche“ (svoj žep). Vsi, ki so videli originale, so na prvi pogled spoznali Kobereijevo pisavo, ki jo vsak pozna. Da je „Tasche“ res Koberer, je nedvomno dokazano iz enega izmed pisem, v katerem opisuje
svoj nastop pred okr. komisarjem Svetino in okr. glavarjem Kaklom, ker ni dobil prepustnice in zahteval za to uradno potrdilo.
Dobrolci, ki to berete, povejte, kdo je „Lump“: ali naši pošteni slov. kmečki zaupniki, ki že skozi stoletja prebivajo na teh tleh, ali pa g. „Tasche“-Koberer, ta nemški pritepenec, ki si je pri nas napravil svoje premoženje, vzel slov. dekle za ženo in se vsilil v staro in ugledno slov. hišo — sedaj pa pljuje v skledo, iz katere jé in izdaja tiste, po katerih je zrastel iz velike ničle do veljave in premoženja.
Iz cone B.
Prijateljevo pismo. „Mogoče Ti je že znano, da so tukaj na kres zažgali Nemci na ukaz celovške vlade in deželnega šolskega sveta demonstrativne ognje. Akcijo so večinoma vodili učitelji in nemčurji. Otroci so morali drva skup nositi in ljudem so pravili, da gre samo za kres. Tukaj so žgali kres in streljali rakete. Šele iz časopisov so naši ljudje zvedeli, da je šlo za politično demonstracijo. Pred Cirilom in Metodom so hodili orožniki okoli pri kmetih in so jim pretili s kaznijo, ako bodo žgali 4. 7. ognje. Tukaj so cel večer patrolirali 4 orožniki. A vkljub temu so naši ljudje precej ognjev zažgali. Pogled na Karavanke je bil krasen in veličasten. Imel sem priliko opazovati, kako so Nemci in nemčurji ob pogledu ta to krasno sliko besnelr in rjoveli. Bilo je slišati dosti glasov: Cona A je za nas izgubljena. In jaz sem se veselil in si mislil: Boste še več izgubili! Torej: Naprej, zastava slave!"
Dnevne vesti.
Dobrolci pozor! Jože Koberer je dobil za nemško propagando, to je za Judeževo delo med nami, 20.348 jugoslov. kron in 25 škatelj saharina. Kogar vprašamo, koliko je od tega dobil, vsak pravi, da ničesar. Zdi se, da je gospod Jože vse sam „shranil“. Kaj poreče k temu „Karntner Heimatsdienst" ? — Dobrlavas, dne 15. julija 1920. Krajevni odbor narodnega sveta Dobrlavas.
Kaj si Nemci domišljujejo ! „Der Hei-matsrat berichtet eventuell liber nicht neutrales Verhalten von Mitgliedern der Ententekommission (Vertraulich.)" Iz nemških aktov.
Cuker v Nemški Avstriji. Da je v N. Avstriji še večje pomanjkanje cukra kakor pri nas, nam kaže ta le uradni razglas: ,,Infolge der herrschenden Zuckerknappheit soli in Wien im Juni und in den Landern im Juli an Stelle von Haushaltungszucker Sacharin ausgegeben werden. Es diirfen iufolgedessen unter gar keinen Um-stdnden in Wien die auf den Monat Juni, in den Landern die auf den Monat Juli lautenden Zuckerkarten und Bezugscheine in Zucker ein-gelOst werden. Hievon sind lediglich ausgenommen die Zuckerkarten fiir Kratke, Schwangere, stil-lende Miitter und Kinder unter 6 Jahren, sowie die Bezugscheine derKrankenanstalten undKlein-kinderheime, welche anch in den Sacharinmonaten in Zucker, und zwar wie bisher nach MOglichkeit in Weifizucker eingelbst werden. Wien, am 5. Juli 1920. Òsterreichische Zuckerstelle pr. pa. Mikusch s. r., MoBner s. r.“
Dopisi.
Velikovški okraj, v Velikovec. Od velikovškega Nemca smo sprejeli sledeči dopis, ki ga rade volje objavljamo v nemškem jeziku. Ne gre za Mirove „Riinke-schmiederei", kakor se izraža Landsmannschaft, ampak za vse kaj druzega. „Frau Therese Straufi, Volkermarkt. In der Nr. 32 des „Mir“ wurde ein Schreiben von Ihrer Hand an Herrn Mefiner in Briickl verbffentlicht. Dieser Brief gibt uns so recht einen Einblick in Ihre und Ihrer Anhanger Arbeiten und Pihne, zugleich aber auch einen Ausblick in die Zukunft unter Deutsch-Òsterreich, wenn wieder cine gewisse Klasse das sogenannte
grofle Wort fiihren wird. Diese „Frauenorgani-sation" verdient durchaus nicht diese Benennung, sondern wiirde dafiir die Benennung „Schlangen-nest" viel passender sein. Und Sie, liebe Fran Straufi, wiirden dazu die wurdigste „Schlangen-kOnigin" bilden, damit ware Ihrer, mit viel Falschheit und Tiicke durchtrankten Arbeit, ent-sprochen. Ùbergenug sind wir durch das Schlag-wort „Furs Vaterland" betrogen worden und beute will man von uns, dem Volke, Heimats-liebe verlangen, wo doch diejenigen, welche dies verlangeu, Volkesliebe noch niemals kaunten und ihre Heimatsliebe von Gescfiaftspolitik und Macht-wiedererlangung gànzlich durchseucht ist. Hof-fentlich werden in Zukunft im „Schlangennest“ Versetzungen, Pensiouierungen, Drohungen, Ver-wiinschungen etc. etc., anlafilich der geraachten lehrreichen Erfahrungen nicht mehr mit der bis-herigen Gewissenslosigkeit und dem bisherigen Ausmafie ausgebriitet worden. Durch die grofien Enttauschungen und Entbehrungen der letzten Jahre verniinftig denkend gewordene Volker-markter."
v Velikovec. Meseca novembra 1918 je pripeljal v Velikovec narednik Popik z vojnega polja dva nabasano polna voza različnih živil, kakor moko in slanine, čevljev in posebno veliko cigaret in cigar. Tik pred njegovim stanovanjem ga ustavi domači „Heimwehr“ in mu odvzame ves vojni plen, češ, to vse je za velikovške reveže. A glej čudež — vojni plen je izginil — reveži niso dobili ničesar, pač pa so različne osebe po noči pridno spravljale to zaplenjeno blago na svoj dom. Več pa znajo povedati sodnik Poetsch in učitelja Schiestl in Strugger. Sicer pa je vsem Velikovčanom ta slučaj dobro znan in se je'ljud-stvo radi tega dogodka dosti zgražalo nad krivci.
v Velikovec. Nemci se organizirajo. Občinski „Gemeindeheiraatsrat“ je bil prej tako sestavljen: Fr. Straufi, vodja; Grčfil, Buchleitner. Dobro si bomo zapomnili vsakega Velikovčana, ki sedaj dela proti nam, kateremu diši denar velikovških okoličanov, ki pa dela proti okoličanom. Mi vas bomo tako stisnili in napravili železen obroč okoli Velikovca, da boste kar cvilili. Mi tu smo gospodarji, pa ne vi in vaša spufana nemškonacijonalna politika. Zaveden kmet.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Marijina družba) je god svojega drugega patrona sv. Alojzija v nedeljo dne 20. rožnika prav slovesno obhajala. Pri popoldanski božji službi je imel č. g. Pavel Gril slavnostno pridigo, v kateri je z mladeniško zgovornostjo proslavljal Marijino družbo kot najvarnejše zavetišče za naša slovenska dekleta. Nato se je vršilo sprejemanje novih članic, pet vrlih deklet je bilo na novo v našo družbo sprejetih. Družba šteje zdaj 45 članic, v Marijinem vrtcu pa je 30 šolskih deklic.
v Dobrlavas. Spomin na junaške čine in brezprimerno hrabrost nemčurskih Luža-četašev pd. „luža-verteidigerjev“ bo še skozi desetletja zvabil vsakemu slovenskemu Podjuncu smeh na ustnice. Z velikim fltam-tam“ je Šla tedaj ta stotnija, okoli 60 mož, na planino „Luža“. Navdušenja in hajlanja pri nemčurjih pri odhodu ni hotelo biti konca. Težko nam je, da se ne bi vzdržali smeha, če se spomnimo teh junakov. Zares krasna nemška formacija! Škoda, da je ni kdo fotografiral in poslal podobo v dunajski šaljivi list „Ki-keriki". Eden je bil star, drugi mlad, eden „krum-past", drugi škrbast, eden majhen, drugi velik, celo 16 letne dečke so vlekli seboj. Duša in duševni vodja te stotnije je bil znani dobrolski „Spitzbart“ Jože Koberer, ki je najbrž hotel postati podjunski Garibaldi. Koberer je bil njih „Rechnungsunteroffizier u.Menagemeister“. Dobili so po 14 K na dan, hrano pa jim je Koberer zberačil in izsilil od kmetov. Kot general seveda sam ni šel v fronto in je tudi prvi zbežal, ko so tri srbske predstraže napravile na „Luži“ „Durch-bruch". Ker prehrana ni bila povoljna, so začeli „Luža-verteidigerji“ po znanem folksverovskem receptu sami za se skrbeti. V globaškem farovžu je zginil mošt, drugod kruh, skratka, postali so pravi „Bauernschreck“ za „kašte“ podjunskih in rutarskih slovenskih kmetov. Še danes se smejijo
brhka slovenska dobrolska dekleta ob razgovoru ob tihih večerih- škrbastemu junaku Jerneju Se-kolu pd. Blažu iz Dobrlevasi, ki se je nekoč pred njimi hvalil, češ: „Wir Kamtner stramme Leut’, vsak izmed nas pobije 50 Srbov." Ko pa so prvo srbsko kapo zagledali, so jo pobrisali. V divjem strahu priletó v Dobrlovas. In dekleta vprašajo Sekola, zakaj beži. On pa: „Gori je Srbov, kakor mravelj." In dekleta zopet: „Koliko?“ Sekol nato: «Najmanj 300 mož." In dekleta: «Kaj pa je to za vas; zadnjič si rekel, da vsak izmed vas, ki vas je 60, pobije 50 Srbov; torej 60X50 = 3000. Zakaj pa potem tako bežite pred 300?" Pri begu so pozabili ti junaki Dobrlovas sežgati, kar so preje čisto resno obljubovali. Vsi so bili potem po 2 do 3 mesece zaradi ropa, tatvine in drugih takih čednih činov zaprti, samo Masterlnov Urbej ne, ker so ga itak Srbi prav pošteno naklestili. Radovedni smo, ali jim bo Koberer sedaj plačal zaostalo «lenungo" in odškodnino za tiste 3 mesece zapora. Spodobilo bi se že. Morda mu potem odpustijo, da jih je «sfopal" na «Lužo", češ, da bodo gori na planini lahko svobodno hodili na lov in samo stražili živino pred tatovi ter da nikjer ni nobenega Srba. Ni čuda, da so mu zelo zamerili, ko se jim je smejal na varnem v «N. Avstriji", med tem, ko so oni čepeli v ječi. Jože, če si pameten, daj jim nekaj od tistih 20.348 K, drugače znaš nekega dne imeti celo svojo stotnijo na vratu! Na Srbe se ne upajo, na tebe bodo pa že šli.
v Kazaze-Metlova. (Smrt.) Izumiramo! Lani se jih je rodilo celo leto le 14, umrlo jih je pa 20. Letos jih je umrlo tudi že 10, luč sveta zagledalo pa še le 5. Vzrok temu so razne bolezni,' ki so v zadnjih letih zahtevale precej žrtev kakor španska, tifus in griža. Bolezen in smrt zlasti rada obiskujeta že med vojsko hudo preizkušeno Riharjevo hišo na Metlovi. Minuli mesec (16. 6.) je v tej hiši umrl brat gospodinje pd. Kumrov ali Riharjev Franc. Zbolel je na svatbi dne 3. 1.1.1. ter kljub večkratni zdravnikovi pomoči ni več ozdravel. Bil je tudi 4 leta v vojni službi, kjer je bil tudi večkrat bolan in odkoder je prinesel kal bolezni tudi domu. Ker je bil veselega značaja, je vsikdar rad pel, vsled česar je bil med metlovskimi fanti posebno priljubljen. Ko so fantje obstopili njegovo bolniško postelj in je čutil rajni, da gre proti koncu, jih je vse lepo prosil in rekel: «Molite, molite, drugače je vse dobro!" To prošnjo so mu žalostni fantje vestno tudi izpolnili in ob njegovem mrtvaškem odru izmolili za njegovo dušo mnogo rožnih vencev ter tudi oskrbeli zanj dve sv. maši v metlov-ski podružnici. Ko je bil v letošnjem postu pri nas sv. misijon, se ga ta umrli naš sobrat izredno rad udeleževal, ker so so mu govori g. misijonarja tako zelo dopadli, da je rekel: «Tako govorijo, da bi jih vedno kar poslušal." Dal je v tem zato vsem mladeničem izpodbuden vzgled. Umrl je previden s sv. zakramenti za umirajoče, star še le 27 let. Imel je mirno zadnjo uro in lep pogreb, katerega se je udeležilo zlasti mnogo bivših vojakov in mladeničev iz vse kazaške okolice. Navzočim v tolažbo, pouk in opomin je domači župnik govoril rajnemu v slovo par nagrobnih besed, cerkveni pevci pa so mu zapeli dve pretresljivi žalostinki. Zapušča tri sestre in samo še enega brata, Jožefa Kumerja, ki je v službi pri jugoslovanskem orožništvu v Bilčovsu v Rožu. Franc, spavaj sladko in moli tam za naše mladeniče, in tudi vi, mladeniči, ne opešajte v molitvi zanj ! — «Smrt ne vpraše, kar pobaše." Vzela je Petra in Lorenca, Pavla in Franca, prišla je tudL po Katro Matija in sicer že 10 dni po Francovem pogrebu kakor bi ji bilo žal, da prej ni pravega vzela. Katri je bila smrt le v srečo, ker jo je rešila hude in dolgotrajne bolezni, katero je prenašala večkrat prejemši tolažila sv. vere z veliko potrpežljivostjo. Na Peter in Pavlovo se je preselila v boljšo večnost. Tudi njena zadnja pot je bila lepa. Spremljalo jo je posebno nftiogo ženstva. Po cerkvenih opravilih in po končanih žalnih pesmih ter mrtvaškem govoru smo jo položili k večnemu počitku. Naj se ji uresniči, kar je rekel Zveličar sveta: «In vaša žalost se bo v veselje spremenila."
Mariborska eskomptna banka
Glavni trg št. 141 pOdlTUŽniCa VOlikOVOC Glavni trg št. 141
Telefon štev. 7 (Interurbani. — Račun poštn. ček. urada SHS v Ljubljani it. 11.695.
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvršuje vse v banino stroko spadajoče posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od V» 9* do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah.
Delniška glavnica in rezervni zaklad:
okroglo K 50,000.000.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po najugodnejših pogojih.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice :
Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in Maribor.
SprEjema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vrednostnih papiriev vseh vrst.
Daje pojasnila -vsak čas brezplačno.
Bila je članica več bratovščin. Dosegla je 54 let. N. v m. p. — Zdaj pa naj smrt prizanese Riharjevi hiši in kar jih še tam -živi, naj v zdravju živč in naj dosežejo vsi starost Adamovo in Se-tovo in Matusalovo!
Boroveljski okraj.
b Borovlje. Naše „Kat. izobr. društvo" je imelo v nedeljo, dne 11. t. m., svoj mesečni sestanek. Govoril je g. bogosl. Bliiml o „tisku". Za propagando dobrega tiska smo ustanovili poseben tiskovni odsek v našem društvu. Nato je govorila domačinka gdč. Komploj „0 ženski volilni pravici". Navdušila je naše ženstvo, da naj zahtevajo svoje pravice tam, kjer kujejo njih usodo in usodo njihovih otrok. Sklenili smo poslati resolucijo osrednjemu odboru S. K. S. Z., da zahtevamo splošno volilno pravico ne samo za občine ampak tudi za deželni in državni zbor. Za „ Orlovski tabor" v Mariboru se kaže precejšnje zanimanje in naše nekdaj nemčurske Borovlje bodo tam v lepem številu zastopane.
b Kotmara ves. Do sodnega dne bo ostala beseda nemčur na Ilnovi hiši, tako je rekla gospa Sablatnik. Menda še vedela ni, kako resnico je izgovorila. Kdor je zdaj nemčur in bo tudi na dan plebiscita, ta ostane res nemčur, dokler bo tlačil travo na zemlji. Tega imena mu ne bo vzel nihče. Kdor je le enkrat kradel, ostane tat, če je vzel tudi samo kak „rimen“, tako pa ostane tudi nemčur oni Slovenec, ki je kradel ljudstvu pravico do življenja in materinega jezika na dan plebiscita. Nemčur do sodnega dne.
b Hovč pri Kotmari vesi. Tu pri nas živi mož poštenjak pd. Puaželc na Hovču. Ta mož si je zaslužil tisoče in tisoče pri žrelski cesti s svojim konjem. Pričakovati bi bilo, da se bo skazal hvaležnega in glasoval za Slovence. A glej ga spaka, najprej je letal tudi on okrog in zastonj za nemški denar popival s prezidentom, potem pa je začel kar na svojo roko agitirati za nemško lačenbergarijo. Njegovi smrkavci so metali kamenje na naše ljudi iz teme, ko so kurili kresove, on pa je navajal mlade fante, da morajo vpiti „Heil Deutsch-Osterreich". Puaželc, le malo bolj počasi, sicer bo obračun prehud. Vsakemu bo vrnjeno, kar nam posojuje. Toliko za danes.
b Št. Janž. (Orlovski tabor.) „Mir“ je tožil, da v Št. Janžu ni ničesar novega, a berite in boste videli, da mi nismo najzadnji. Kdo še ni slišal o našem orlovskem taboru 4. julija 1.1., ki ga je priredil Št Janški Orel s pomočjo bratov in sester iz Gorenjskega? Nad tisoč ljudi je napeto sledilo govornikom, ki so slikali Orla v njegovem smotru in cilju, povdarjali, da je nam treba orlovskega duha za ugoden plebiscit, na katerega je nas opominjal še v posebnem govoru preč. gosp. Kandut iz Borovelj. Popoldan so pokazali došli gostje svojo spretnost v telovadbi, ki je navdušila celo stari svet in napravila dovzetne za orlovsko stvar. S taborom je prešlo v naš odsek, ki se je že poživil od 7. decembra m. 1., zopet novo življenje, pomnožil in ojačil se je z Orlicami, skupno bo delal za blagor ljudstva in celokupne naše domovine, za srečen rod in svobodo zlato.
b Št. Ilj ob Dravi. Shod na Humcu. V nedeljo, 4. t. m., se je po pranganju vršil shod na Humcu, ki mu je prisostvovalo nad tisoč ljudi. Shodu je predsedoval domači župnik č. g. Nagi. Rojak Brandner iz Nemške Avstrije je iz obširne mirovne pogodbe z Avstrijo navedel več točk in dokazal, kako kazen so naložili krivcem vojne. Gorje premaganim! Nemška Avstrija se nahaja na zatožni klopi. Poleg ogromnih svot, ki jih mora izdati, da popravi vojno škodo, je po mirovni pogodbi tudi obvezana odstopiti tako Italiji kakor Jugoslaviji in Rumuniji živo, zdravo živino. „Wiedergutmachungsausschufl“ bo imel posla dovolj, da izžeme iz Nemške Avstrije, kolikor le mogoče. Zato visoki davki, „VermOgensabgabe“ itd. Posebno veselje je vzbodila slika, ki je v „Wiener Stimmen". Suho Nemško Avstrijo imajo na mizi in finančni minister povprašuje: „Wie xneinen die Genossen, soli ich nodi welter walken oder kOnnen wir schon mit dem Fleckerlschneiden anfangen?" Tako jim gre! Sedaj sojih dejali pod kuratel ! Slovenci imamo izredno srečo, da so nas
bratje Srbi osvobodili ter nas rešili strašnih bremen. Tu je bodočnost, odprt svet, morje — tam, kjer jih je od 52 milijonov ostalo samo še 6 milijonov skup stlačenih, ni bodočnosti. Delajo samo za vojne dolgove in uradnike, ki jih imajo kakor listja in trave, ker se Nemci niso hoteli učiti drugih jezikov, imajoč pred očmi „Deutschland iiber alles" in jih zato v drugih državah ne morejo rabiti. Vsak bedak, ki bi še silil v tako državo. Jugoslavija ima pravico do koroških Slovencev, ker so Slovenci, Nemška Avstrija kot nemška država te pravice nima. Ljubezen Nemcev do nas gre skozi želodec. — Neki nemčur je tekom govora hotel delati zgago ter zaklical, da imajo v B coni dovolj cukra. G. Brandner ga je krepko zavrnil, da samo za agitatorje ter mu prebral iz „Freie Stimmen" notico pod naslovom „Saccharin statt Zucker", kjer se Nemci bridko pritožujejo, da jim Čehi nočejo več dati cukra, ker njih denar nič ni vreden, pač pa da so cuker ponudili svojim prijateljem Jugoslovanom. Zato bodo v Nemški Avstriji zanaprej imeli zdravju škodljivi saharin. — Ko ga je predsednik na koncu pozval na govorniški oder, da govori in utemeljuje svoje stališče, je izginil kakor kafra. Taki so! Pa so govorili, da bodo shod razbili. Revčki ! Ta shod bo obrodil mnogo dobrega sadu.
b Žihpolje. Žihpoljčani so se zbudili! Na Ciril in Metodov večer so naši korenjaki zakurili kar 16 kresov. Nič ni pomagalo, akoravno so „šekeji“ (nemčurji) grozili in požigali ter uničevali kresove, kjer so le mogli. Našemu hauptmanu „Tomažeju“ tudi ni šlo v glavo, da so Slovenci tako predrzni in so celo v njegovem gozdu zakurili kres. — V nedeljo, dne 11. julija, pa so se Žihpoljčani pripeljali z ednajstirai, krasno okin-čanimi vozmi na Otok. Nobena občina se ni mogla ponašati s takim številom in tako lepo okin-čanimi vozmi; vse je bilo v zelenju in narodnih zastavicah. Prekosili so vse! Vetrinjčani so gledali te vozove, kakor bi prišli iz sedmih nebes. — Vsa čast našim vrlim dekletom, ki se „Ne plašijo boja, ne ustrašijo znoja".
Gospodarstvo.
Odrešeni Trst. Kaka sijajna bodočnost čaka Trst in Tržačane v okviru italijanskega kraljestva, nam kaže primerjajoča statistika iz 1. 1919. in 1. 1913. — Po morju je prispelo 1.1919.: 13,566.568 q blaga, L 1913. pa 23,140.178 q. Po morju se je izvozilo 1. 1919.: 1,223.534 q blaga, 1.1913. pa 11,337.116 q. Torej skupni pomorski promet 1.1919.: 14,790.102 q, 1.1913. pa 34,497.294 q. — Po železnici pa je prispelo v Trst 1.1919: 4,172.744 q in 1. 1913.: 14,822.096 q. Izvozilo se je pa z železnico 1. 1919.: 9,611.418 q, 1. 1913. pa 12,009.356 q. Skupni železniški promet 1.1919. znaša: 13,784.212 q, 1. 1913. pa 26,975.452 q. — Trst je torej po zaslugi zmagovite Italije imel samo v 1. 1919. za 33,898.432 q manjši promet kot v 1. 1913. Italija ga bode »odrešila" vse trgovine in s tem s časom tudi vseh ljudi. Tak promet bi mu sama Slovenija lahko zagotovila. Nacijonali-stične fraze pač ne prinesejo mir Evropi, ampak odkritosrčna poravnava, ki odgovarja etičnim, kulturnim, socialnim in gospodarskim potrebam.
Koliko živine ima naša država? Po površnem štetju, ki se je letos izvršilo, ima naša država 5,496.530 goved, 9,771.980 ovac, 2,447.949 koz, 4,840.450 svinj in približno 800.000 konj. Za Dansko smo torej glede živine najbogatejša država v Evropi. Do danes pa še nismo slišali, da bi se Danci težko iznebili svoje živine, tudi ne, da je njih gospodarski položaj slab. S tem, da ima Jugoslavija sedaj prost dostop do morja, se ni treba bati za trg, kot prej Srbiji, ki ji Avstrija ni pustila proste poti do morja. Vsak kočar ima pravico dohoda do velike ceste in če mn ga kdo zabranjuje, se tožari zanj, dokler ne zmaga ali pa vse zgubi. Edino to poslednje je preostalo tudi Srbiji, dokler ni dosegla svoj cilj.
Izplačilo 20% decembra nazaj pridržanega denarja. Ministrski svet je rešil zadevo o pridržanih 20 % ob priliki kolkovanja tako: Priznanica čez 1000 K vrednosti se spremeni v državno posojilo po 1 % in se plača nazaj v petih letih. Priznanice pod 1000 K se takoj izplačajo
potom davkarij ali pa so vzamejo kot gotov denar pri plačevanju davkov. — Sedaj pa mirno preudarimo, koliko škode so napravili nemški hujskači ravno svojim ljudem s tem, da so jim izmenjavo zabranili. Škoda gre v milijone. Samo Grabštanj ima čez 900.000 K avstrijskih bankovcev. Za 1,000.000 avstrijskih kron bi bili tedaj dobili 800.000 jugoslovanskih. Za 800.000 SHS K dobijo danes v vsaki banki 2 milijona avstrijskih kron. Potem še ostane ljudem 200.000 SHS obveznic po 1 %, ki se izplačajo v petih letih in znajo tedaj biti vredne pol milijona kron. Huj-skarija pride torej hujskače in nahujskane draga.
Cerkvena vest.
Tinje. Marijine družbe, pozor! V nedeljo, 8. avgusta, bo tukaj skupen shod ob priliki blagoslavljanja nove bandere naše Marijine družbe. Popoldne ob 2. uri, po starem času, slovesna pridiga, blagoslavljanje in slovesne litanije. Nato zasebno zborovanje. Vse sosedne družbe iskreno vabimo, da se polnoštevilno udeleže shoda, oddaljene pa bi poslale vsaj zastopnice. One, ki bi se rade udeležile skupnega sv. obhajila, pa prosimo, naj naznanijo število udeleženk vsaj do 5. avgusta. Dekleta na noge! Pokažimo javno, da so še čile in nepremagljive naše vrste.
I. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
V nedeljo, dne 1. avgusta 1920, ob 8. nrl dopoldne. Odhod k sv. maši in zborovanju.
Ob 9. url dopoldne. Sv. maša na Glavnem trgu. Nato manifestacijsko zborovanje. Po zborovanju razhod. Orli, Orlice in vsi telovadci odkorakajo na lezenj.
Tribune na slavnostnem telovadišča na Teznu pri Mariboru so bile dograjene v glavnem 10. julija. Na gledalca napravijo že sedaj jako uSinkovit vtis; ko jjjp nedostaja še vsakega okrasja. Kakor je bilo že poročano, je postavljenih osem tribun v skupni dolgosti 340 m z 2220 sedeži in 4424 stojišči, torej skupno za 6644 gledalcev. Stojišča na tleh, ki jih je več tisočev, tu seve niso všteta. Vsak, kdor si je ogledal tribune, pravi, da je — vpoštevajoč današnje razmere — stavba v ponos vsem tistim, ki so povzročili, da se je moglo dovršiti to delo pri nas.
Vstopnice na tribune naj si preskrbi vsak pravočasno. Cena sedežem je 30 in 20 kron, stojiščem 5 K. Oddajale se bodo vstopnice od 25. julija dalje. Kdor bi hotel, da se mu dopošljcjo po pošti, je treba, da priloži znamke. Naročila sprejemata odbora v Ljubljani in v Mariboru. Kdor hoče kaj dobiti, naj se požuri. Vstopnice k tekmam 29.. 30. in 31. julija se bodo prodajale v Mariboru pri blagajni na telovadišču. Morejo se pa tudi naročiti vnaprej.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Bflhàlek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
Ilirija grofa Thurn^ jelama oaRavoah
sprejme v službo
dva vratarja .,F dva pisarniška slugi.
Razpisana mesta so pridržana vojnim invalidom — jugoslovanskim državljanom. Ponudbam naj se priloži izvid o vsaj 20-odstotni invalidnosti.
Rok za priglasitev do 31. julija 1920.
Vzgojišče za deklice
(Internat)
v ..Narodni šoli" v Št. Rupertu pri Velikovcu
se priporoči, p. n. slovenskim starišem. Sprejmejo se deklice, ki hočejo obiskovati gimnazijo, učiteljišče ali meščansko šolo v Velikovcu, ljudskošolske učenke, ki hočejo obiskovati javno petrazredno dekliško Šolo v »Narodni šoli-1 in večje, šoli odrasle deklice, ki želijo obiskovati gospodinjsko Solo v »Narodni šoli-1. Začetek novega šolskega leta se bo pravočasno nar znanil, na gospodinjski Šoli se pa začne zimski tečaj dne 1. novembra 1920. Nadaljna pojasnila dajejo
šolske sestre v »Narodni šoli" v Št. Rupertu pri Velikovcu.