SMRT SEKRETARKE OF POLONCE ČUDA
Oglejmo si naslednji doku-ment:
Postaja P. V. Z. Vevče
2. II. 1944
Državnemu tožflstvu v Ljub-ljani
Tukajšnji policijski postaji je Franc Klopčič, posestnik iz Šmartnega ob Savi, javil, da je 1. II. 1944 pri kopanju mivke ob Savi našel truplo neznane ženske, stare okrog 30 let, ustreljene v roki in levo oko. Truplo je bilo položeno v manjši jarek in zasuto z mivko.
Zensko je prepoznal kot svojo ženo Franc Cuda, roj. v Zg. Kašlju, star 44 let, delavec, stanujoč Fužine št. 3, in njena otroka Ivan in Anica spoznajo ženo in mamo. Umorjena Po-lonca Čuda, rojena Kočar, 8.
Do doma v vasi Fužina je imela tri kilometre hoda.
Poleti 1942. leta je petnajst delavcev v Hribarjevi tovarni ustanovilo organizacijo Osvo-bodilne fronte, med njimi so bili: Bruno Leban, Jakob Isop, Polonca Čuda, Janez Jurca, Jože Vrhovec, Anton Pajsar, Ludvik Švigelj, Mara Crne, Ančka Tomšič, Alojz Židan, Ivan Habič, Matija Rejc, Janez Jakopin, Mici Grum, Franci Kuntarič in še nekateri. Sesta-nek je vodil Zadravec, ki je bil aktivist na terenu.
Na tem prvem strogo zaup-nem sestanku so navzoči z dvig-njenim i pestmi prisegli zvestobo Osvobodilni fronti in izvolili Polonco Čuda za sekretarko. Člani so zbirali blago in denar
aprila 1905 v Slapah. Mož je policiji izjavil:
Od 24. na 25. november sem imel nočno službo. Ko sem prišel zjutraj doknov, so mi otroci povedali, da so mater odpeljali domobranci, katerih pa nobenega niso poznali. So-sed Vinko Cvetko, Fužine št. 3, mi je povedal ime šoferja, ki je vozil domobrance in je bil Ja-nez Jerenčič iz D. M. v Polju. Zakaj je bila ustreljena, ne vem.
Janez Godejša višji stražmojster
Polonca Čuda je bila lepa, okroglega obraza in bistrih modrih oči. Delala je v Hribar-jevi tovarni pletenin (nasproti vojaške bolniMce v Ljubljani).
za partizansko vojsko, za za-pornike in intemirance. Po-lonca je bila najbolj marljiva, hrabra in odločna. Februarja leta 1943 so jo zaprli, dva me-seca zasliševali v Ljubljani in nato poslali v intemacijo v Neapelj. Po kapitulaciji Italije se je vrnila in se znova zaposlila v Hribarjevi tovami. Bili so to dnevi, ko smo pričakovali sko-rajšnji zlom nacizma in konec vojne. Polonca je vneto nada-ljevala delo za Osvobodilno fronto in ni vedela, da so jo urhovski čmorokci že zazna-movali s križcem, to je s smrtno obsodbo.
Ko je 24. novembra 1943. leta mož Polonce Franc odšel v nočno službo v hidroelektrarno
na Fužine, se je pred njegovim stanovanjem ustavil namestnik poveljnika urhovske postojanke 23-letni Stane Kukovica iz Zgornjega Kašlja v tedanji poljski občini s svojo morilsko tolpo. Med njim i je bil tudi šo-fer belogardističnega vojaškega avtobusa, s katerim so prevažali žrtve.
Polonca se je uprla aretaciji. Zahtevala je, naj ji pokažejo pooblastilo. Otroci so se obesili nanjo in kričali, da jih ne sme več zapustiti, ker je komaj pri-šla iz internacije. Petnajstletni sin Franc jo je držal pod pazdu-ho in ji s solznimi očmi zrl v obraz; štirinajstletni sin Janez jo je z obema rokama držal čez pas in prosil patruljo, naj pu-stijo mamo doma. Dvanajst-letna Anica jo je krčevito držala za roko in jokala. Prej bi se kamen omehčal kot srca ur-hovskih morilcev. Nič ni po-magalo, morala je z njimi. S seboj je vzela nekaj živeža in perila, v nedrje pa je skrila manjšo vsoto denarja, prepri-čana, da jo peljejo v zapor.
Črnorokci so se verjetno na tihem smejali in si mislili: Tam, kamor greš, ti ne bo potreben živež niti perilo. Odgnali so jo naravnost na breg Save pri Šmartnem ob Savi in jo po hu-dem mučenju ubili. Zakopali so jo v mivko ob vodi, kjer jo je odkril posestnik Franc KlopčiČ.
Po umoru so šli v vaško go-stilno, ki je bila zaradi pozne nočne ure že zaprta. Z grož-njami so vzdignili gostOničarko in popivali do jutra v čast ,ju-naškega" dejanja.
Nekaj dni pozneje so do-mobranci spet popivali v poljski gostilni pri ,,Avru". Kako je bilo tam, piše Štefanija Pod-bevšek v knjigi Sv. Urh:
,,Gostiiničar Leopold Ben-čina mi je kasneje pravil, da je Ivan Jerančič v pijanosti zgubil svoj dnevnik. V beležnico žep-nega formata je zapisoval imena žrtev in svoje pripombe. Ben-čina je dejal, da se zaradi na-glice in strahu ne spominja po-
drobnosti za posemezne pri-mere, dobro pa mu je ostal v spominu primer Polonce Čuda, ker je morilec zapisal zanimivo pripombo. Samega sebe je spra-ševal, kako bo mogel živeti po-slej, ko je sebe tako zavrgel, da je pobil svojo dobro znanko, mater trehotrok!"
Jerančič se je zjutraj vrnil v gostilno in gostilničar mu je v strahu izročil dnevnik, ki bi bil danes dragocen dokument. Pod-bevškova trdi, da je Jerančič vedel za Polončino delo, zato jo je izdal in pozneje kot domo-branski šofer tudi ubil. Moji iz-sledki kažejo na drugo osebo. Jerančič namreč ni vedel za tajno delo Polonce Čuda v to-varni. Iz beležnice tudi ugoto-vimo, da je Jerančiča pekla vest. Ne verjamem, da poklicne morilce grize vest, saj je nimajo. Domobranska patrulja se je morala pripeljati v bližino Fu-žin z avtomobilom in je bil Je-rančič navzoč le kot šofer. Ver-jetno je gostilničar prezrl (ali pozabU) v dnevniku eno samo besedo, ki povsem spremeni Jerančičevo vlogo. Domnevam, da je Jerančič zadnji stavek ta-kole napisal: ,,Kako bom odslej živel, ko sem sebe tako zavrgel, da sem sodeloval pri umoru svoje dobre znanke, matere treh otrok."
Na tovarni trikotažnih tka-nin Pletenina je na spominski plošči tudi ime Polonce Čuda. Njen sin Janez, ki je vodja obra-ta te tovarne na Bizoviku, mi je pripovedoval o njeni mučeniški smrti:
,,Vso noč nismo spali, ko so nam odpeljali mamo. Zjutraj smo začeli spraševati, kje je. Vprašanja so bila velika dolina brez odmeva. Le naključju gre pripisati, da jo je čez dva me-seca odkril tisti kmet. Na nje-nem telesu so bili še vidni sle-dovi mučenja. Zaradi mraza truplo še ni začelo razpadati. Pogled na nutvo in izmaličeno mamo je nam vsem trem otro-kom ostal v neizbrisnem spo-minu."
Pokazal mi je knjigo, ki jo je Pletenina izdala ob stoletnici. V njej je slika njegove matere, zapisana pa so tudi imena prvih aktivistov OF. Od teh so urhov-ski morilci ubili še Janeza Jurco in Matijo Rejca.
Janez je zrl v imena v knjigi, njegove oči pa so begale od imena do imena, kot bi nekaj iskale. Zatopil se je v misli in na njegovem obrazu sem opazil trenutno odsotnost. Bolj sam sebi kot meni je rekel: ,,Mojo mamo je izdal eden izmed teh." Dvignil je glavo, njegove oči so se spet umirile. ,,Mi ne verja-mete? " me je vprašal, jaz pa v tistem trenutku sploh nisem mislil na to, ali naj mu verja-mem ali ne.
Mesec dni po tem pogovoru sem začel pisati pripoved o smrti njegove mame. Naenkrat mi je roka obstala. Čutil sem, da bo zgodba nepopolna, če se ne poglobim v vprašanje, zakaj Janez ne obtožuje Jerančiča, ampak enega izmed udeležen-cev prvega tajnega sestanka OF v tovarni. Vzel sem pot pod noge in spet potrkal na vrata njegovega stanovanja.
,,Kakšni so razlogi, da sumiš enega od teh, ki so zapisani v knjigi? " sem ga vprašal.
,,Ko je mati prišla iz inter-nacije, nam je povedala, da jo je izdal nekdo, ki je bil navzoč na ustanovnem sestanku OF v to-varni. Mati je to zagotovo ve-dela, saj je do tega prišla v za-poru, ko so jo zasliševali. Izda-jalec je vedel za njeno funkcijo, za njeno delo."
Sest mesecev po smrti Po-lonce Čuda se je eden od sode-lavcev OF v tovarni napil in gro-zil s čmo roko. Dokazano je, da je kot tajni agent sodeloval pri preiskavah v treh hišah v Ljub-ljani. V jubilejni publikaciji Ple-tenine je zapisan kot aktivist OF, sodelavec Polonce Čuda. Potemtakem ni čudno, da je črna roka umorila tri iz Plete-nine: Čudovo, Jurco in Rejca.