glasilo delovne skupnosti tovarne obutve čt ALA OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRZIC V ar TRŽIČ LETNIK XVI. ŠTEVILKA 4 APRIL 1976 Hov sistem plačevanja in ugotavljanja celoioega dohodka Konec decembra lanskega leta je skupščina SFRJ sprejela dva nova zakona in sicer: 1. Zakon o ugotavljanju celotnega dohodka 2. Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev ZZP velja od 1.4. 1976, vendar pa prehodne določbe veljajo že od 1. januarja 1976, prav tako pa tudi zakon o ugotavljanju celotnega dohodka od 1. 1. 1976, upošteval pa se bo pri izdelavi periodičnega obračuna tokrat polletnega. Kot v vseh drugih DO, tako je in bo še celo leto tudi v naši DO velika aktivnost za vskladitev notranjih predpisov in organizacije z omenjenima zakonoma. Najprej nekaj besed o vsebini omenjenih zakonov in vzrokih zakaj sta bila sprejeta. Na poti stabilizacijskih prizadevanj in zmanjšanju stopnje inflacije je nujno potrebno zmanjšati potrošnjo, tisto potrošnjo katera ni pokrita z ustvarjenim dohodkom. Prav zakon o ugotavljanju dohodka pa določa, da bo v celotnem dohodku le samo plačana oziroma vnovči j iva realizacija in ne fakturirana kot doslej. To pomeni, da bo v celotni dohodek všteto le tisto, kar je že plačano ali pa je zagotovljeno plačilo z enim od instrumentov zavarovanja plačil, katere predpisuje ZZP. Pri tem pa bomo morali iz tako ugotovljenega celotnega dohodka pokriti stroške tudi tiste realizacije, za katero ni plačilo zavarovano. Torej tista prodaja izdelkov ali storitev za katero ni zagotovljeno plačilo, se po tem zakonu pri ugotavljanju dohodka smatra kot poklon oziroma dohodek in ostanek dohodka bosta manjša za celotno vrednost take realizacije. Pomembno iz tega zakona je tudi to, da je zaloge možno vrednotiti tudi samo z direktnimi materialnimi stroški, vendar pa največ do višine dejanskih materialnih stroškov in vkalkuliranih OD, pri tem pa tako določena cena ne sme biti višja od dosežene prodajne cene. no rezervirati denarna sredstva na žiro računu. b) menico, za katero je najdaljši rok dospelosti 90 dni od nastanka dolž-niško-upniškega razmerja, oziroma najkasneje v 90 dneh mora dolžnik imeti denarna sredstva, ko bo izdana menica prišla na vnovčenje. Menica mora biti tudi avalirana od drugega uporabnika družbenih sredstev ali Sejem obutve v DOesseldorlu Vse cenjene bralke in bralce obveščamo, da je bil v času od 27. 3. 1976 do 29. 3. 1976 v Diisseldorfu 41. sejem obutve, na katerem je prvič razstavljalo naše podjetje. V naslednji izdaji časopisa, ko bodo zbrani že vsi podatki, vas bomo o rezultatih našega prvega sodelovanja bolj natančno seznanili. Ribnikar Ida ZZP pa je povezan z zakonom o ugotavljanju celotnega dohodka, saj ta določa štiri možnosti zavarovanja plačila, to je ček, menica, nepreklicni dokumentarni akreditiv in garancija. Že v drugem polletju preteklega leta je začel veljati zakon o zagotavljanju plačil za investicije, po katerem ni možno pričeti investicije, če za to ni finančnega kritja, s tem zakonom pa bo moralo biti zavarovano plačilo tudi v prometu proizvodov, blaga in storitev med vsemi uporabniki družbenih sredstev. Torej pri nabavi blaga ali storitev bo potrebno v roku 15 dni od nastanka dolžniško-upniškega razmerja plačati nabavljeno blago ali storitev ali pa izročiti upniku enega od instrumentov zavarovanja plačil. Uporabnik družbenih sredstev pri tem lahko izbira med: a) čekom, za katerega je takoj pri izdaji potreb- banke, izjema je pri investicijah, kjer je avalist lahko samo banka. Verjetno bo ta instrument zavarovanja plačil najpo-gostejši kjer bo menico možno uporabljati tudi kot plačilno sredstvo, namreč s tako prejeto menico bo uporabnik družbenih sredstev lahko poravnal svoje obveznosti do upnikov. Na dan, ko pride menica na vnovčenje mora izdajatelj menice imeti denar (v poštev pridejo vsa razpoložljiva denarna sredstva), če pa ne bi imel, bo plačilo izvršeno od avalista. V primeru, da tudi to ne bi imel bo menica prote-stirana na sodišču, tu pa je uveljavljen sodni avtomatizem, kar pomeni zaplembo vsega razen osnovnih sredstev in surovin za reprodukcijo do 60 dnevne porabe. c) nepreklicnim dokumentarnim akreditivom, kar pomeni posebej izločena denarna sredstva za določeno blago ali storitev. d) garancijo uporabnika družbenih sredstev ali bank, s katero ta garantira da bo plačilo izvršeno v 30 dneh od nastanka dolžniško-upniškega razmerja. Tako je od 1. 4. 1976 dalje, za obveznosti oziroma terjatve nastale pred tem pa so v zakonu prehodne določbe, kate- re točno določajo načine poravnave teh. Med temi je že izvršena multilateralna kompenzacija, za neporavnane obveznosti iz te poravnave pa so morali dolžniki izdati do 31. marca 1976 avalirane menice, katerih dospelost ne sme segati v čas po 30. septembru 1976. Za ostale obveznosti pa se bodo instrumenti zavarovanja plačil lahko izbirah, določeni pa so tudi roki izdaje teh. Za neizpolnjevanje zakonskih določil pa so predpisane tudi visoke sankcije, saj bo uporabnik družbenih sredstev kaznovan do 200.000 din, odgovorna oseba pa do 20.000 din in zaporno kazen. Iz obeh zakonov izhaja, da se bistevno spreminja način poslovanja, tako v gospodarskih organizacijah kot v drugih službah. To spremembo zahteva vsestransko in popolno sodelovanje ne le računovodskih delavcev temveč vseh delavcev predvsem v pripravi proizvodnje, nabavnih in prodajnih službah, kakor tudi celotnega kroga strokovnih in vodilnih delavcev ter samoupravnih organov v DO. Sprememba pomeni istočasno uveljavitev finančne funkcije kot enega osnovnih pogojev gospodarjenja, vendar je to celovito področje, za katerega uveljavitev je potrebno sodelovanje vseh delavcev v DO. Novi predpisi zahtevajo predvsem temeljito in precizno načrtovanje na vseh stopnjah poslovanja in to od srednjeročnih pa do dnevnih planov. DO bodo morale svojo orga-(Nadaljevanje na 2. str.) Jbhfoecvhtltnnio z ti [j'tttztitht» 27. april — dan OF — praznik dela — dan zmage 1. 9. maj maj Družbenopolitične organizacije samoupravni organi in uredništvo Hov sistem plačevanja... (Nadaljevanje s 1. str.) nizacij'o dopolniti in jo tudi uzakoniti v svojih samoupravnih aktih. Predvsem bodo morale biti jasno in natančno opredeljene odgovornosti in pooblastila posameznikov, dopolnjena bodo morala biti določila o planiranju in knjigovodstvu ter sprejeti ustrezni sklepi glede poslovanja z instrumenti zavarovanja plačil. Tudi v naši delovni organizaciji se že zelo aktivno ukvarjamo s potrebnimi spremembami oziroma dopolnitvami, katere zahtevata zakona. Že pri vseh dosedanjih poslovnih odločitvah, je bila v naši delovni organizaciji prisotna skrb za likvidnost in potreben nivo obratnih sredstev. Vsled tega lahko rečemo, da imamo manj skrbi, kako bomo poravnali obveznosti po novem zakonu, zato se pa aktivneje ukvarjamo s potrebnimi spremembami planiranja, opredelitvi odgovornosti, ter pripravi in sprejemanju predpisov za poslovanje s čeki, menicami in garancije. Pripraviti bo potrebno tudi predpise glede finančnih razmerij med TOZD ter v zvezi z vsem tem dopolniti tudi naše samoupravne sporazume in pravilnik o knjigovodstvu. Pri planiranju bo potrebno še tesnejše sodelovanje delavcev v službah priprave proizvodnje, nabavne službe, prodajne službe in računovodstva oziroma finančne operative. Rezultate takega sodelovanja mora pripeljati do hitrejšega obračanja zalog materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov po eni strani, po drugi pa do preciznih finančnih planov, ki bodo osnova za sprejemanje ustreznih poslovnih odločitev glede poslovanja s plačilnimi instrumenti. Prav ZZP bo zahteval vse več hitrih odločitev, zato bo potrebno v samoupravnih aktih točno določiti pooblastila in odgovornosti predvsem delavcev v nabavnih, prodajnih in finančnih oziroma računovodskih službah. Posebej bo potrebno interno uzakoniti poslovanje s čeki, menicami, akreditivi in garancijami. Veliko večjo pozornost bo potrebno posvetiti sklepanju kupoprodajnih pogodb, predvsem v določilih glede nastanka dolž-niško-upniškega razmerja, izdaje faktur, ter načinu in pogojih plačila. Glede finančnih razmerij med TOZD in zavarovanja plačil med njimi, čakamo še ustrezna dodatna navodila, prav tako pa tudi še ni točnih predpisov glede zavarovanja plačil izvoza. Pri sprejemanju instrumentov zavarovanja plačil od naših kupcev, bodo imele prioriteto menice, ker bomo le-te lahko uporabljali kot plačilno sred- Uspešnost dela osnovne organizacije ZK v določenem obdobju je bila v veliki meri odvisna od dobro zasnovanega akcijskega programa. Tega smo se zavedali ob sestavi novih programov za prihodnje dveletno obdobje in zato temu posvetili vso pozornost. Pri tem smo skušali mobilizirati vse naše sile (čimvečje število članstva OO ZK), ki bodo te akcijske programe tudi izvajale, kajti dejstvo je, da nalogo, ki si jo postaviš sam sebi, veliko bolje in dosledneje uresničiš, kot pa, če ti jo nekdo posreduje. Ob tem dejstvu pa ne gre prezreti naše doslednosti upoštevanja smernic višjih organov ZK (občinske konference ZK Tržič in Trbovlje, centralnega komiteja ZKS in predsedstva SKJ in še posebej predsednika ZKJ tovariša Tita), za katere lahko trdimo, da prodirajo globoko v našo zavest in tudi vsakdanjo prakso. Mogoče naloge hotenja, zahteve in stališča niso najbolj precizno, lepo, dovolj jasno in široko napisana v posameznih programih, a vendar je iz njih jasno razbrati NAŠE CILJE, KI JIH BOMO BREZKOMPROMISNO ZASLEDOVALI PRI NAŠEM DELU. To pa so tudi cilji celotne in enovite organizacije SKJ in delavskega razreda jugoslovanskih narodov in narodnosti. Akcijski programi vsebujejo naslednje naj bistvenejše elemente: — prizadevanje za čim-uspešnejše 'gospodarjenje in optimalen razvoj — poglabljanje samoupravnih odnosov na temelju medsebojnega zaupanja, spoštovanja in tovariških odnosov — nenehno ocenjevanje po. litičnih razmer v in izven delovne organizacije — stalno izobraževanje, še posebej idejno, s posebnim poudarkom novo sprejetim članom — sprejemanje, spremljanje, aktiviranje in preverjanje članov ZK stvo za poravnavo naših obveznosti do dobaviteljev. V tistem delu sezone, ko je manjša prodaja, pa bodo verjetno morali izdati tudi lastne menice. Predvsem pa bomo najprej koristili razpoložljiva denarna sredstva za plačila dobaviteljem ter pri tem koristili popuste za takojšnja plačila. Za posamezne nabave bomo plačila zavarovali tudi z izdanimi čeki in garancijami. To je le grob opis potrebnih del, ki jih ali pa jih bo še potrebno opraviti, pa tudi »plačilna politika« se bo še izoblikovala, saj bo pri tem predvsem tekoča praksa odigrala svojo vlogo. Grašič Franc — aktivno sodelovanje v kreiranje kadrovske politike v najširšem smislu — povezovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in osnovnimi organizacijami ZK v krajevnih skupnostih. Poudarili smo, da so akcijski programi izhodišče za konkretne akcije osnovnih organizacij in sveta ZK, ki so se že lotili nekaterih aktualnih nalog. Programe sveta ZK nismo posebej pripravljali, saj njegove naloge izhajajo že iz poslovnika sveta in so predvsem usklajevanje med osnovnimi organizacijami in njihovem vzpodbujanju k delu. Spremembe, ki nastopajo v človekovem okolju, so v veliki meri odvisne od tehnološko-tehničnega razvoja. Vpliv teh-nološko-tehničnega razvoja. Vpliv tehnologije in ostalih sprememb, ki iz tega izhajajo, se posebno občuti pri zaposlovanju, kvalifikacijski strukturi delavcev in dolžnosti za zaščito delovne in bivalne okolice. Samoupravni sistem ima najboljšo osnovo za reševanje tovrstnih problemov, ker je njegov smisel v tem, da so vse investicije v ohranitev okolice, oziroma ustrezno zaščito in ukrepanje ob sprejemanju novih načrtov, dejanske investicije človeka. Ta skrb je tudi primerna naloga samoupravljalcev, da ob novih tehnoloških uspehih nikdar ne smejo pozabiti človeka in okolice in na račun obojnega ustvarjati nek navidezni dohodek. Čeprav je ozko gledano to dohodek delovne organizacije, pa je to gledano v širšem družbenem Akcijski programi mogoče niso zajeli vseh področij delovanja organizacij ZK, kar pa ne pomeni, da tudi na teh na posebej omenjenih področjih ne bo prisotnosti OO ZK. Sicer pa bo dosledno uresničevanje prioritetnih nalog dobro spričevalo za vse naše delo. Meglič Božidar interesu, izguba zaradi one-snažitve okolja. V obratih, ki se jih na novo postavlja, pa če je to nov tehnološki postopek, ki kot surovino uporablja naravne ali odpadne surovine, je potrebno imeti pred očmi, da je razlika med seštetimi prednostmi in slabostmi vedno v prid ekološkim potrebam. To pomeni, da v bistvu energijo in materijo pretvarjamo v novo blago in za okolje neškodljive materialne odpadke. Moderna tehnologija je potrebna zaradi razvoja, vendar prinaša s seboj a vedno znova tudi nevarnost ogroža-žanja obstanka sodobne družbe. Tehnološki razvoj ne pride samo po sebi, ozko je vezan na razvoj družbe. Največkrat pa pride zaradi nepriznava. nja te povezave do medsebojnih nasprotij med razvojem družbe in tehnologije. Iz vsega navedenega pa ti lahko postavi vprašanje: »Ali smo kot najrazvitejša oblika samoupravne družbe posvetili že dovolj pozornosti razvoju tehnologije?«. Ob tem se vsiljujeta dve vrsti vprašanj kaj smo naredili kot družba do-sedaj in kako v bodoče? Ugotoviti moramo, da se je do-sedaj reševalo bolj naključno in v odvisnosti od javnega mnenja. Samo za to področje tudi ni konkretno bila zadolžena nobena republiška insti, tucija. Situacija naj bi se v bodoče izboljšala, saj je bil ustanovljen Republiški komite za varstvo okolja, ki naj bi tovrstna vprašanja urejeval in reševal sistematično in strokovno. Edino takšen način dela lahko napoveduje uspešnost. Moramo pa si priznati, da rešitev vseh ekoloških vprašanj ni mogoča samo »s podpiranjem zbiranja in predelave odpadnih surovin,« (tako predlog resoulcije o družbe, noekonomski politiki in razvoju v SRS), ampak so potrebne čiste investicije v varstvo okolja. Res je, da je uporaba odpadnih surovin najboljša rešitev za varstvo okolja, ni pa to edina stoodstotna rešitev (odpadki odpadkov itd.), širše gledano pomeni izraba odpadnih surovin in nova odpadna toplota le obremenitev za ustvarjalce surovin, ker izraba odpadnih surovin pomeni, da je potrebno tehnologije, ki proizvajajo odpadne surovine dopolniti. Zbiranje odpadnih surovin pri nas obravnavamo kot trgovino, kar je popolnoma zgrešeno. Zbiranje odpadkov, ki so hkrati surovine, pomeni za družbo več kot samo opravljanje gospodarske dejavnosti. To pomeni opravljanje humanitarne dejavno- Izpolnjevanje pinne proizvodnje januar - marec 1976 Izpolnjevanje plana v montažnih oddelkih v prvih treh mesecih leta 1976, lahko ugodno ocenimo, saj je bil dosežen 103 %, kar predstavlja 15207 parov več od planirane proizvodnje. Izpolnjevanje napram planirani proizvodnji po posameznih montažnih oddelkih je sledeče: mont.odd. Planirano jan. - mar. Proizv. jan. - mar. % doseg plana 520 136700 138546 101 521 137700 138256 100 522 143400 146027 102 523 143800 153978 106 SKUPAJ 561600 576807 103 V izdelavah zgornjih delov je bil plan dosežen v 511 in 550, razen v izdelovanju zgornjih delov 512, kjer je bil dosežen 94 %. Za zaostanek v 512 je vzrok sorazmerno težka 15 parska kolekcija za naslednjo sezono jesen-zima 1976/77. Kolekcija se je delala poleg planirane redne proizvodnje in je trajala izdelava od 10. 1. do 24. 3. 1976. Če pa primerjamo količino izdelanih vzorcev napram kolekciji v istem obdobju lanskega leta je bilo izdelanih 2374 parov vzorcev več, kar nam zmanjšuje doseganje plana redne proizvodnje. Kolekcija pa ni imela bistvenega vpliva v montažnih oddelkih, zaradi razmeroma lahkega proizvodnega programa v sezoni pomlad-poletje 1976. V stranskih obratih je bil plan izpolnjen v TOZD Poliuretan 110 %, v TOZD Gumoplast gumami 107 %, medtem ko je zaskrbljujoče v plastiki, ker je plan izpolnjen le 64 % zaradi pomanjkanja materiala in na-r°čil- Kralj Sonja Akcijski programi 00 ZK Odpadki - surovine in širši družbeni pomen - odpadki v Peku sti, zato bi bilo zbiranje in predelavo odpadkov, obravnavati podobno kot rdeči križ. Pri gibanju surovine — odpadki bi bilo potrebno gledati s širšega aspekta tehnološki proces tako, da tema ne bi obravnavala samo odpadnih surovin, temveč tudi pot, kako prihaja do odpadkov. Industrija ima ogromno odpadkov in verjetno, širše gledano ni naredila vsega, da bi jih zmanjšala. V tem se skriva tudi smisel racionalizacije, tako, da pridemo do zaključnega kroga: proizvodnja — racionalizacija postopkov — odpadki — surovine — proizvodnja. Sklep pa je: spodbujanje zbiranja in predelave odpadkov — surovin bo nujno pripeljalo do razmaha veliko bolj žlahtne dejavnosti, torej do inventivnega dela, do inovacij. Če resumirano pridemo do spoznanja, da je zbiranje odpadkov v končni fazi investicija v okolje, torej hkrati investicija v človeka. Izboljšanje okolja pa ima najboljši pokazatelj v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva. Zato lahko gibanje »odpadki — surovine« pripomore tudi k boljšem zdravstvenem stanju prebivalstva, večji storilnosti na delovnem Zavoro Razkorak med obsegom izvoza in uvoza predvsem z deželami razvitega zahoda, ki je bil izredno velik v prvi polovici lanskega leta, naj bi po načrtovanju Zveznega Izvršnega sveta in drugih pristojnih organov, letos bistveno zmanjšali, ker bi sicer lahko le-ta zelo neugodno vplival na družbenoekonomski položaj naše države in bi ogrozil tudi njeno nadaljno gospodarsko rast. Zato so bili že sprejeti nekateri ukrepi, ki urejajo področje zunanje trgovinskega poslovanja. Novi predpisi so predvsem strožji za uvoz in vzpodbujajo izvoz, kar praktično pomeni za delovne organizacije manj možnosti za uvoz blaga kot v preteklih obdobjih in razne ugodnosti če se povečuje izvoz. Uvoz reprodukcijskega blaga se veže na izvoz gotovih izdelkov, kar pomeni več bomo izvažali, večja bo načeloma možnost uvoza. Načeloma zato, ker posamezni predpisi še nadalje zelo administrativno omejujejo uvoz. Tako napri-mer, bomo še naprej lahko brez posebnih težav uvažali kalupe (orodje) za poliuretanske in gumi podplate, ki predstavljajo precejšen znesek deviz, medtem pa imamo izred- mestu, doseganju večje produktivnosti in ne nazadnje znižanju števila bolezenskih dni. Ob koncu bi se dotaknil odpadkov — surovin v naši tovarni. O možnostih njihove predelave smo se seznanili v prvem delu sestavka (glej prejšnjo številko Čevljarja) sedaj pa bi skušal podati količine odpadkov — surovin, brez ostalih »odpadkov — smeti«: — odpadki usnja 20 ton letno, — odpadki poliuretana 200 ton letno, — odpadki gume 125 ton letno, — odpadki tekstila 24 ton letno, — odpadki papirja in lepenke 75 ton letno, — odpadki kovin 60 ton letno. Od vseh odpadkov se trenutno odprodaja le odpadke kovin. S sofinanciranjem Raziskovalne skupnosti Slovenije Pa raziskujemo možnost regeneracije oziroma uporabe poliuretanskih odpadkov. Ver. jetno pa se bo rešilo vprašanje odpadkov gume, na la način, da se jih bo zmlelo ter uporabilo kot polnilo. Janez Ažman uvoza ne težave za uvoz posameznih drobnih izmenjalnih orodij za obdelovalne stroje (rezkarji, gravimi noži itd.) za orodjarno, ki so v primerjavi z drugimi kalupi zelo poceni in z njimi delamo kalupe sami doma. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila dinamika uvoza izredno velika, kljub neštetim tehničnim spremembam v prijavi poslov Narodni banki v Ljubljani. V preostalih devetih mesecih se bo moral obseg uvoza brez dvoma zmanjšati v odnosu na dinamiko prvega kvartala: K temu nas bodo prisilile močno omejene in že v precejšnji meri uporabljene devizne pravice za posamezne vrste blaga in pa tudi v globalu določena vsota vseh deviznih pravic, ki je za dobri dve stari milijardi din manjša od lanskoletne. Daleč na prvem mestu bo letos uvoz kemikalij za poliuretan, ki bodo presegle polovico celotne vrednosti predvidenega uvoza. Tu bo potrebno angažirati tudi devizne pravice naših kupcev po-liolov in poliuretanskih podplatov, ker sicer ne bomo mogli zadostiti povpraševanju. Bistveno se bo letos zmanjšal uvoz usnja in tkanin, če ugotavljamo, da so cene usnja na svetovnem trgu trenutno precej visoke, potem nas zmanjšani obseg uvoza usnja ne bo toliko prizadel, medtem ko bodo z zmanjševanjem uvoza tkanin nastale težave v Limki, ki po naši pripravi izdeluje hišno obutev za nas, kar bo ogrozilo njeno dobavo našim trgovinam. Teksona naj v prihodnje ne bi uvažali več, ker ga izdelujejo v Konusu. Kot poseben problem je nastal sukanec, ki je z letošnjim letom na najstrožjem uvoznem režimu. Delno rešujemo na- stalo situacijo z domačim sintetičnim sukancem MTT Maribor, medtem ko naj bi nas z lanenim sukancem oskrbovala Teksta Maribor. Posebno poglavje je uvoz rezervnih delov za tekoče vzdrževanje, kjer je pot od naročila do trenutka, ko blago pride v našo državo izredno dolga, predvsem zato, ker moramo večinoma rezervne dele plačati v naprej in ker posameznih delov proizvajalci preprosto nimajo več na zalogi. Predpisov o načinu in možnosti uvoza opreme in rezervnih delov za investicijsko vzdrževanje. v času pisanja tega sestavka, še ne poznamo, pričakujemo pa, da ne bodo nič manj strogi od predpisov za uvoz reprodukcijskega blaga. Po zagotovilu vseh pristojnih organov in teles so novi ukrepi na področju uvoza in izvoza trajnejšega značaja, zato bomo morali v prihodnjem obdobju še temeljiteje razmisliti, kakšne so naše prodajne možnosti, zaradi zmanjševanja uvoza, kaj bi še lahko ustreznega našli na domačem trgu in kako dolgoročnejše planirati dinamiko uvoza. Meglič Božidar Seminar m člane samoupravnih organov Po sklepu skupnega delavskega sveta in sklepih DS TOZD in SSSS smo v sodelovanju z Visoko šolo za organizacijo dela Kranj organizirali seminar za člane samoupravnih organov naše delovne organizacije, ki so bili 22. 1. 1976 izvoljeni v organe upravljanja. Na seminar smo povabili tudi vse predstavnike družbenopolitičnih organizacij in delegate splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti ter delegate zbora združenega dela Skupščine občine Tržič in Trbovlje iz naše delovne organizacije. Na seminarju so nam predavatelji jasno in kratko razložili ustavna izhodišča samoupravljanja, oblike in karakteristike OZD in posebej v naši delovni organizaciji, obravnavali smo oblike neposrednega odločanja, katere organe upravljanja in samoupravne splošne akte poznamo, nadalje smo spoznali pravice in pristojnosti samoupravne delavske kontrole, seznanjeni smo 'bili z odgovornostmi za sprejete sklepe, obravnavali smo delegatski sistem ter samoupravno komuniciranje v delovni organizaciji, prenos informacij, kako se vodi sestanek itd. Predavatelja Nace Pavlin, dipl, pravnik in Jože Florjančič, prof. ind. pedagogike sta nas še posebej podrobno seznanila s pravicami in dolžnostmi članov samoupravnih organov. Seminar smo izvedli v štirih skupinah, od teh je bila ena v Trbovljah. Za posamezno skupino je seminar trajal 12 ur. V Trbovljah smo seminar organizirali na prosto soboto. Ne glede na to, se je seminarja udeležilo skupno kar 44 članov organov upravljanja in delegatov temeljnih in splošnih delegacij in zaslužijo vso pozornost in pohvalo. Seminarja se je udeležilo 146 članov organov upravljanja, od skupno vabljenih 176 članov. Torej je bila udeležba izredno velika, saj predstavlja kar 83 %. Udeležba iz posameznih TOZD-ov pa je naslednja: TOZD Vabljeno članov Udeležilo članov GUMOPLAST 22 20 SSSS 35 33 MREŽA — prodajni sektor 10 8 POLIURETAN 24 19 TRBOVLJE 39 33 OBUTEV 46 33 SKUPAJ 176 146 Poleg omenjenih samoupravljavcev, se je seminarja udeležilo tudi 32 delegatov SIS in ZZD Skupščine občine Tržič in Trbovlje ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij delovne organiza- Skupno je torej seminar absolviralo 178 delegatov. Na koncu seminarja so udeleženci v vsaki skupini izpolnjevali vprašalnik, ki vam ga v skrajšani obliki posredu- cije. jemo: Vprašanje: Odgovor: OCENA 0 SEMINARJU: DA NE DELOMA — moje pričakovanje je ure- sničeno 119 — 17 — seminar je uspel 125 1 10 — seminar je bil: — prenatrpan 4 121 11 — preveč razvlečen 3 131 2 Analizirano je bilo 136 vpra- — seminar bi morali obi- šalnikov. skovati stveni vsi vodilni delavci, saj in vodje pro- O ČEM BI RADI SLIŠALI ŠE VEČ: (Navajamo le nekaj odgovorov) — o delu, nalogah in pristojnostih samoupravne delavske kontrole — tolmačenje ustave — o pravicah in dolžnostih delavcev oziroma samouprav-1 j alce v — o samoupravljanju — o načinu dela delegacij ZZD in SIS — kako odpravljati napake in pomanjkljivosti v DO — povezovati teorijo s prakso ALI IMATE KAKŠNE PRIPOMBE GLEDE PREDAVATELJEV? — predavatelja sta bila odlična in jih še kdaj povabiti — več takih in podobnih predavanj in predavateljev — predavala sta razumljivo vsem in podajanje snovi je bilo sistematično — zelo razumljivo in pestro predavanje — obrazloženo jasno in kratko ter preprosto IMATE ŠE KAKŠNE DRUGE PREDLOGE IN PRIPOMBE? gram obsegal nešteto zadev, 'ki so vezana na delo teh struktur (odnos do ljudi, priprava gradiva za seje, vsebina samoupravljanja) — seminarja naj bi se udeleževali tudi tisti, ki sodelujejo pri pripravi interne zakonodaje — čas in kraj seminarja primerna, za nekatere pa tudi ne — večkrat organizirati diskusije s strokovnjaki kot sta bila predavatelja tega seminarja — še več takih seminarjev, najmanj vsako leto — po sprejetju zakona o združenem delu bi bilo potrebno organizirati še en seminar glede na spremembe — napake so vsem jasne, le za odpravo ni poklicanih Iz vprašalnikov in razgovorov s posamezniki lahko ocenjujemo, da je seminar v celoti uspel. Kako se bo pa znanje, ki so ga samoupravljala dobili na seminarju, odražalo bomo lahko zasledovali v delu organov upravljanja v tej mandatni dobi. Letos smo drugič realizirali izplačilo jubilejnih nagrad v skladu s sindikalno listo Slovenije, katero imamo interno uzakonjeno v naših samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke, o nadomestilih in prejemkih. Do lanskega leta je bilo že tradicionalno, da je bila podelitev jubilejnih nagrad za 20-letno delo v delovni organizaciji (spominska ura) združena s tovariškim srečanjem, ki je bilo prijetno za jubilante in člane SDS ter predstavnike drugih samoupravnih organov, TOZD in družbenopolitičnih organizacij. V preteklem letu praktično takega srečanja ni bilo mogoče organizirati z ozirom na tako veliko število jubilantov. Že takrat je bilo od prenekaterih slišati kritične pripombe z utemeljitvijo, da večini več pomeni tovariško sreča- nje, kot pa sama materialna nagrada. Na osnovi teh pripomb je bilo letos po posvetu med predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva DO sprejeto stališče, da se v bodoče ponovno uvede, oziroma obdrži sicer že tradicionalna oblika podelitve jubilejnih nagrad za 20 in 30 letno delo v DO združena z organizacijo tovariškega srečanja. Na to srečanje pa naj bi se vključevalo tudi člane SDS, DS TOZD in DS SSSS ter predstavnike DPO in vodstev TOZD, katerim pa naj bi to srečanje pomenilo tu- di kot skromna oddolži-tev za njihovo delo tekom leta v omenjenih samoupravnih organih. Letos se je k organiziranju omenjenega tovariškega srečanja že pristopilo in je bilo dne 20. marca 1976 v hotelu »JELOVICA« na Bledu. Po izjavah udeležencev srečanja zaključujemo, da je bilo le-to od vseh z zadovoljstvom sprejeto, kar pa istočasno potrjuje pravilnost take odločitve. To priliko koristimo tudi za objavo vseh letošnjih jubilantov. Jubilejne nagrade so dobili: 30 let dela In prizadevanj za PEKO za 30 tel Benedičič Dora — 400 Dolinar Anica — 520 Ficko Agata — 511 Gašperin Olga — 512/4 Gosar Zofija — 512/3 Jakupčevič Francka —-523 Jenko Frančiška — 512/4 Jesenko Angela — 522 Kersnik Jožefa — 512/2 Klemenc Ivan — 523 Klemenc Marija — 512 Merhar Marija — 200 Močnik Jože — 500 Oman Janko — 511 Slatnar Francka — 522 za 20 tet Bahun Jakob — 300 Bečan Vinko — 523 Bedina Vili — 569 Bistričan Vladislav — Novi Sad I. Bohinc Alojzija — 600 Bukovnik Jakob — 512/2 Cotelj Rudolf — 520 Debeljak Zofija — 520 Demovšek Miloš — Sevnica Dobravc Marija — 512/2 Galičič Karolina — 511 Hafner Marija — 512/2 Hlebčar Milan — 501 Hribar Frančiška — 523 Janc Marija — 522 Jelar Gabrijela — 512/3 Jelenc Franc — 521 Klemenc Marija — 512/4 Klofutar Silva — 520 Kočevar Alojz — 510 Koder Ivana — 512/3 Kogoj Jožica — 510 Kokol Ivan — 520 Lunar Valentina — 521 Martinčevič Bernarda — Zagreb I. Mekuč Marija — 501 Mežnar Franc — 521 Mravlje Francka — 560 Ovsenek Katarina — 512/R Ovsenek Marjeta — 520 Papier Alojz — 521 Perko Edi — 560 Petek Helena — 512/R Pintarič Marta — 511 Povalej Franc — 540 Roblek Ivana — 600 Rozman Marija — 511 Stegnar Ciril — 562 šehovič Sadik — 501 Trškan Tončka — 510 Vodnik Frančiška — 521 Zaletel Milan — 561 Zavrl Jožefa — 511 Žugelj Marija — 512/3 Osijek: Prodajalna pred adaptacijo Prodajalna »Peko« Osijek za 10 let Aljančič Jožica — 510 Arsič Vena — Skopje I. Bečan Ivan — 300 Bogovič Jožefa — 532 Bošnjak Nada — Mostar Brezar Mira — 400 Cvek Friderik — 512/4 Dežman Janez — 540 Dobrin Magdalena — 510 Dolinšek Otilija — Ljubljana III. Ferko Mijo — Zagreb II. Flakus Milan — Maribor II. Florjančič Martin — 510 Furman Anton — Celje I. Golmajer Vinko — 512/R Gorenc Božidara — Ljubljana III. Grašič Ignac — 510 Gros Janez — 500 Ilieva Vera — Bitola Lausegar Ivan — 520 Levak Stanislava — Piran Loc Jure — 600 Mali Peter — 560 Malcen Janez — 560 Maturič Vlado — 512/4 Mahnič Slavka — Sežana Maksimovič Anica — Šabac Mave Matija — 510 Medved Stanislav — Novo mesto Meglič Peter — 600 Meglič Stane — 301 Mlinarič Ivan — 522 Milinović Điliola — Rijeka II. Nikolič Marija — 700 Oman Viktor — 532 Ožvald Angela — 521 Ožvald Franc — 512/R Papier Franc — 200 Petrič Alojzija — 511 Poklič Vinko — Kranj I. Praprotnik Stanislava — 512/2 Pretnar Franc — Tržič I. Primožič Florijan — 512/4 Rožič Jože — 560 Ribič Zdravko — 521 Sedej Vladimir — 522 Sire Ciril — 520 Slokan Antonija — Celje II. Snedic Rudolf — 510 Šober Bogomir — 523 Štukelj Vera — 400 Švab Jože — 510 Tišler Jože — 522 Trček Aleksandra — 400 Uršič Marija — Radovljica Zaletel Janez — Ljubljana III. Zmijanac Slavko — 500 Žugič Justi — 512/1 Vsem še enkrat iskrene čestitke ob njihovem jubileju! Marjan Markič v Minilo je že osem let, odkar smo 1968 prvič adaptirali prodajalno »Peko« v Osijeku. V tem času se je v prostoru, ki je bil istočasno prodajalna in skladišče večala prodaja vrednostno in po količini. Delovni kolektiv prodajalne je dosegal pomembne rezultate tako v lastni prodajalni kot tudi v lastni prodajni mreži »Peko« in pa v mestu Osijek, kjer omenjena prodajalna že nekaj let prednjači v realizaciji prometa prodaje čevljev. Ugotovili smo, da obstojajo realne možnosti za povečanje prometa, medtem ko prodajni prostor kot tudi skladišče tudi doslej nista ustrezala normalnim pogojem dela. Najprej smo se lotili skladišča. Preteklo leto smo v stavbi kupili skladiščni prostor in to je bila prva faza razvoja h kateremu smo pristopili s skupno idejo prodajnega sektorja in projektivnega biroa »Peko«, da bi se z novim letom 1976 pričelo z adaptacijo v želji, povečati prodajni prostor v prodajalni in skladišče. Da bi lahko izvajali adaptacijska dela, smo prodajalno 10. 1. 1976 začasno zaprli a ponovna otvoritev je bila 1. aprila 1976. S to adaptacijo smo prodajni prostor povečali za približno 15 m2, ker smo za to uporabili del skladišča. Za skladišče smo uporabili prostor nad izložbo ob vhodu in del prodajalne s čimer smo pridobili približno 30 m2. Ravno tako bi prednji del izložbe v pomladno poletni sezoni lahko uporabili za zu- V soboto dne 3. aprila je bil v podjetju razgovor s štipendisti naše delovne organizacije. Sestanka se je udeležilo 11 štipendistov višjih in visokih šol ter 25 štipendistov srednjih šol. Iniciativo za razgovor s štipendisti smo dobili s strani družbenopolitičnih organizacij podjetja. Sicer smo v preteklosti take in podobne razgovore že organizirali z namenom, da naše bodoče delavce seznanimo z novostmi na področju samoupravljanja in izvajanje le-tega v naši delovni organizaciji, kakšne naloge jih čakajo, ko se bodo vključili v dex>, ter predstavili smo jim načela in naloge družbenopolitičnih organizacij. Ker je bil glavni direktor službeno zadržan, je v njegovem imenu pozdravil navzoče direktor splošnega sektorja Slavko Hvalica. Tokrat je sestanek obsegal naslednja področja: — samoupravna organiziranost v naši delovni organizaciji s posebnim poudarkom na ekonomskih odnosih v TOZD in med TOZD, — srednjeročni razvoj delovne organizacije, — izvajanje kadrovske politike v naši delovni organizaciji. V razgovoru so sodelovali: direktor splošnega sektorja Slavko Hvalica, direktor finančnega sektorja Franc Grašič, vodja TOZD Obutev Jan- nanjo prodajo v razprodaji. Ustrezno povečanju prodajnega prostora moramo nabaviti novo opremo, ki bo bistveno vplivala na novo tehnologijo dosedanje prodaje. V zve- ko Mladič, sekretar sveta ZK Božidar Meglič in predsednik KK ZSMS Franc Kolman. V razpravi so se štipendisti posebej zanimali, kako v naši delovni organizaciji rešujemo stanovanjske zadeve, koliko prispevamo k povečanju kul- zi s tem smo že ob ogledu naših adaptiranih prodajaln ugotovili, da bodoča prodaja poteka na osnovi samoizbire in vsekakor tudi ob pomoči prodajalca ter izdelali metodo dela, ki jo bomo uporabili v naši prodaji- Poleg naštetih pozitivnih pogojev povečanja prodajnega prostora in skladišča bo tudi nova enterijer oprema, vsekakor pa tudi klimatska naprava, ki je doslej ni bilo, vplivala na to, da bo prodajalna sodobno in estetsko urejena. Lahko trdimo, da obstojajo vsi pogoji uspešne prodaje in, da bo podjetje doseglo solidne rezultate prodaje. Kolektiv prodajalne je že razpravljal o novih metodah prodaje, vendar še ni konkretnih zaključkov, lahko pa trdimo, da bo prodaja na osnovi samo izbire pokazala solidne rezultate samo ob prizadevanju vsakega posameznika. Čas bo pokazal in mi tudi, da je bila naložba v adaptacijo opravičena in koristna, f ture, športa in družbenega standarda zaposlenih, kako deluje samoupravna delavska kontrola in kakšne so njene naloge, kako PEKO plasira svoje izdelke v izvoz in koliko je pri tem udeležen ter kakšne so možnosti nadaljnjega izobraževanja in štipendiranja. Milka Meglič Boljša pamet kakor žamet Kot smo obljubili v eni izmed zadejih številk Čevljarja se ponovno oglašamo s prispevkom o osnovni šoli za odrasle. Tokrat lahko zapišemo razveseljivo vest, da se je iz naše delovne organizacije vpisalo v osnovno šolo za odrasle pri Delavski univerzi Tržič kar 59 delavcev. Nekaj delavcev, ki so doma iz drugih republik je sicer med tem odstopilo, ker še dobro ne razumejo slovenskega jezika, nekateri pa so izostali zaradi drugih vzrokov. če bomo tudi v prihodnje, v novem šolskem letu, bližje in še z boljšo obliko izobraževanja pristopili k zaposlenim, jim na tak ali drugačen način omogočili izpopolnjevanje in pridobitev splošne izobrazbe, ki jo nudi osnovna šola, smo prepričani, da bo še več zanimanja in uresničenih skupnih želja. Milka Meglič Gol Zvonko Razgovor s štipendisti Nagradna križanka Prvi maj,mednarodni praznik dela,je borbeni dan solidarnosti proletariata in delovnih ljudi vsega sveta.Proslava l.maja je zgodovinska vezana na dogodke iz 10S5 leta, ko je‘v. Chicagu preko štirideset to^č delavcev postavilo zahte.vé^simbolizirane v tri osrj)dMkAsem ur dela,osen ur počitka in osem ur za kul tu ♦Vi VflPMfotavke in demonstracije so bile zadušene v krvi.ItoflMIimpresu Druge internacionale 1339 leta je odločeno.à^vl^lWB^omin na ta dogodek vsako leto l.maja organizirajo ÄßbAV^ielavske denonstracije z zahtevo po osem urnem dfelo^eÄjJfclfvu. V Jugosla^iJj^fAEmajli proslavljali že 139o.letu.Slavili so 27.APRIL KM» KUČAR NA MINARETO ŠTEVN1K POGANI + VRSTA SEKIRE VRSTA MOTOCIKLA KOTAČ MESTO OB HASl OBALI DELAVEC NA ŽAGI 5VEDSK0 /MESTO OB IZLIVU UME DEL SKLADBE, ODLOMEK A 1 ! zahtc^\,««öt3^v?ja.li "tri osrnice".Po prvi svetovni vojni so ga^T2^t%?i proslavljali kljub teror ju’,puškinim kopitom žandar&tr, strel j an j v I^MtMMfcske kolnrfclin proletarske zastave in je ob tem odhod v ječo ali na robijo.Frvi maj^P^e^rosrlRPefl. "§ odločnih zahtevah delavskega razreda in njegove Komunistične partije. Ked HOB od prvih dni vstaje do končne zmage*revolucije se je prav na ta simbolični nenehno JMb fila čvrsta povezanost ljudstva in delavskega^JMrbJjpBwB fašizmu.V socilističn: Jugoslaviji jé bil l.maj razjLlšen^lRrftivni praznik. Pred vojno in ped olnipaäiJo-nismo. nr*snoi*»l.i jiednarodnerra GORA V SLAVONIJI 5 TV PRETVORI) Udi J VINSKA TRTA KRALJ LAPITOV GR. BOGIH JA nesreče ’ E DVOGOVOR, POGOVOR BISER NATAŠA KOLAR praznika d odpuščanje ti.Kdor vs sarionikleg tovarištva eia STrilfpi z. dela ir ega tega a prazničr naših del celo zap i doživel oga vzduš ovnih lju or za tis' ,no nore ja.iskrene di ob prve JwWWyanje pregai e,ki so ga upali id ouneti in razumeti ga veselja in resn m maju. ajanje kaznovati s tega .onega •' > PRIPRAVA ZA 5VA13KAU3E RE5ITEV, ODREŠEUJE IME DIRIGENTA LESKOVICA OTOČJE PRED UOVO qviuEJO PIPITE .ČEVLJARJE DODATEK K POGOD8I KOMANDIR ČETE IZDELOVALK SIRA POSODA ?A SMETI LJUDMILA REJC STANOVANJ SRI PROSTOR ANGLEŽKA PLOSKOVNA MERA A OBRADOVlC NEVENKA KREPELCE, 0KLE5ČEK LIJAK Lil STOLNA CERKEV REDKA KEMIČNA PRVINA SREDNJI PRST PLADENJ, PODSTAVEK NASILEN VPAD ADRE5A PISEC KRONIKE znamkica SKUPINE PTIC NAVAJANJE ARQUA1EUF0V MESTO V JUŽNI ČSSR KOZAŠKI POGLAVAR w T IME SKL A DATEUA DELI BE 5A 0 SPISI SPAR0EV FEVD V STARI TURČIJI DEL KOLESARSKE DIRKE OTOK NA SEVERI« JADRANU JOŽEFA JlEFE HRIB WAD REKO WOHO LJU8K0M T VR5TAČPK VTISKU DGSH1 PRITOK KOLUBARE P 1 VERDIJEVA OPERA PRISTAŠ CDJIZMA, CJUIK OBREKLJIVA BESEDA RIMSKA BOGINJA JEZE JOŽICA ISTEU1Č RIBMIKAR IDA IME PEVKE PRODNIK KRAJŠE IME REKE ME HM hamjSi DELCI snovi MOÄO IME (NEJČEK) POGLAVAR EMIRATA NIKALNICA AHA URBANC ZAIMEK IRENA LADJEDELNICA UA REKI (VIKTOR) N A SKUPNO IME ZATRI NORDIJSKA BOŽANSTVA I OKRUTNA VLADAVINA PHALARISUj ZAPREKA KRATICA ZA MAGISTER BERITE .ČEVLJAR' UJ&VA ŽENA MLADA KRAVICA V prejšnji številki nam je iz tehničnih razlogov izpadla križanka. Tokrat je spet na običajnem mestu. Pri prejšnji so imeli pri reševanju največ sreče: 80 — Ovsenek Jurij, odd. 512 60 — Gros Štefka, ambulanta 40 — Rozi Lupša, Trbovlje 20 — Tišler Cilka, 500 20 — Zupan Danijel, orodjarna Skupno smo prejeli 131 rešitev. Rešitve današnje križanke pošljite do 24. aprila. »ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne Obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tilsk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih. — Izhaja vsak prvi petek v mesecu, list dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Prišli V TOVARNO: V nabavni sektor: Piber Ladislav; V prodajni sektor: Meglič Jožef; V montažni oddelek: Cvek Zvonko; V poliuretani Hajsan Josip; V PRODAJNO MREŽO: Valjevo II.: Majstorovič Zorica; Smederevo: Stanič Snežana; Odšli IZ TOVARNE: Po želji delavca: Kerle Marija, Klemenčič Leopold; Po pismenem sporazumu: Mulalič Hidaet, Mikulandra Danica, Oblak Slavka; Neuspešno poskusno delo: Kavšek Gabrijela; V JLA: Perko Bojan, Hren Karli; IZ PRODAJNE MREŽE: Tržič I.: Meglič Jože; Tuzla: Imamovič Omer; Zahvale Ob nenadni izgubi drage mame Jožice Ristič se iskreno zahvaljujem kolektivu tovarne Peko in sodelavcem v tehničnem sektorju za poklonjeno cvetje in izkazano pomoč ter za sočustvovanje. in ostalo sorodstvo hčerka Olga Ob nenadni izgubi dragega očeta Jakoba Majeršiča se sodelavkam in sodelavcem iz 520 montažnega oddelka iskreno zahvaljujem za podarjeni venec in izrečena sožalja. sin Janez Majeršič z družino Vsem sodelavkam in sode. lavcem v oddelku 512, ki ste spremili mojega dragega očeta Janeza Jermana na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje, se toplo zahvaljuje ža-lujoča hčerka. Slavica Jerman Zahvale Ob požaru, ki mi je uničil spalnico, mi je osnovna organizacija sindikata tovarne obutve »Peko« Tržič nudila precejšnjo denarno pomoč. Za to humanost se ji prav lepo zahvaljujem in ji še naprej želim uspešno delovanje. Še enkrat prisrčna hvala! Nežka Keršič Iskreno se zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni. Zvonka škaper Za prijetno presenečenje ob 8. marcu se vsem moškim sodelavcem, posebno pa predsedniku delovne enote lepo zahvaljujemo. Ženske iz montažnega oddelka 521 mvm&m — Če hranimo kruh v posebni pločevinasti škatli, hranimo zraven še jabolko, pa bo ostal dalj časa svež. — Obloženi rezini kruha za malico ali izlet bosta dalj časa sveži in sočni, če damo sendvič med dva sveža solatna lista in ga šele nato zavijemo v papir. — Iz limone bomo iztisnili več soka, če jo prej nekoliko segrejemo ali povaljamo po mizi, deski in podobno. — Testo, ki se pri valjanju preveč oprijemlje, bomo laže zvaljali, če položimo nanj polo pergamentnega papirja. — Kuhani cmoki bodo lepo suhi, če damo na dno sklede narobe obrnjen krožnik z nazobčanim obodom. Voda, ki se bo odcejala s cmokov, se bo zbirala pod krožnikom. To in ono o zavesah S pomladanskim čiščenjem stanovanja se bomo lotili tudi prenovitev in nemalokrat bo to prav zavesa našega okna, ki nas predstavlja navzven in je obenem naš edini neposredni vizuelni stik s svetom. Za kakšno zaveso se odločiti? Upoštevati moramo, da je zavesa ena velikih površin, katere barva, količina, vzorec in material predstavljajo ustrezno ali neustrezno ozadje ostale opreme prostora. Zato naj nam ne bo žal ne truda in časa za njen izbor in nakup. Z zaveso lahko prostor vizuelno povečamo oziroma zmanjšamo. Povečali ga bomo na ta način, da bomo čimveč zidne površine zajeli z oknom vred v okvir zavese, kot kažejo skice. V primeru, da se v parapetti okna nahaja radiator, bomo raje karniso pomaknili za približno 15 cm v prostor ali pa skrajšali zaveso (najprimerneje v kuhinji in sobi otrok. Pri izboru barve in vzorca moramo upoštevati namembnost prostora (npr. za kuhinjo so uporabne pralne zavese živih barv in vzorcev, v delovnem prostoru pa čim svetlejše, umirjene in prosojne, da prepustijo čimveč naravne svetlobe . ..). Izbor vzorčaste zavese je zelo občutljiv. Zavedati se moramo, da vzorci (drobni in veliki) zmanjšajo prostor in vnesejo določen nemir pa je v sosedstvu takšnih površin potrebno predvideti gladke, jasne, barvno čiste površine. Lahko pa so nam v pomoč, če želimo prostor zvišati oziroma podaljšati (horizontale, vertikale). Pri izboru materiala za za. veso je potrebno pomisli tj na vrsto gretja prostora, ker tudi zavesa predstavlja toplotno izolacijo v določenem smislu. Zanemariti ne smemo tudi tudi vrsto rolojev za okna. Ce so okna brez njih, si bomo ob zavesah morali omisliti še zastore iz težjega materiala, vendar jih v nobenem primeru, ne smemo uporabiti, če nimajo svoje funkcije (prenese jih le originalno pohištvo določenega stila). Pri količini materiala ne smemo varčevati. Res pa, da je le-ta odvisna od vrste (sa- monavijalci, šalom, vitraže, draperije ...). Klasična zavesa z naborki zahteva 2—3 dolžine celotnega prostora namenjenega zavesi. V zadnjem času se veliko uporabljajo samonavijalci iz prosojnega ali neprosojnega materiala (glej skico). Kot edini zastor jih lahko uporabljamo v prostorih, kjer sosedna okna niso preblizu in je prostor nasploh v višjih nadstropjih stavbe. Spuščeni so približno do 1/3 okenske površine (barva in vzorec prideta do izraza) ali več po potrebi. Odpremo jih toliko, koliko svetlobe hočemo spustiti v prostor. Z izborom samonavijalcev bomo prišli do dokaj poceni in efektnih zaves. Toksikologija plastičnih mas Plastične mase so visoko-miolekularne spojine, ki v določenem stadiju proizvodnje ali (predelave v končni obliki dobijo svojstvo plastičnosti. Po poreklu in načinu proizvodnje delimo plastične mase na prirodne (bitumen, šelak, jantar, elemi), polsintetske (kazein in derivati celuloze) in sintetske (polistirani, polietileni, polipropileni, PCV, poliuretani itd.). Plastične mase delimo tudi po tem ikaiko se obnašajo glede na toploto. Lahko so namreč termoreaktivne, če pri segrevanju pride do kemičnih sprememb in potem izgubijo svojstvo plastičnosti, ali pa so termoplastične, če se pri segrevanju zmehčajo ali stope, pa po ohladitvi dobijo spet trdno obliko, kar lahko ponavljamo neomejeno. Glede na to, da v naši tovarni uporabljamo izključno sintetske termoplastične mase, bomo v nadaljnjem govorili le o toksikologiji in svoj-stvu teh. Sestava plastičnih mas: Osnovna snov vsake plastične mase je visokomolekular-ni polimer, ki nastane v procesu kondenzacije ali polime-rizacije iz enostavnega monomera. S kondenzacijo se običajno izloči voda, alkohol, amonijak ali kakšna druga enostavna spojina, pri poli-merizaciji pa teče reakcija na račun trganja nezasičenih vezi med molekulami. Zato moramo tudi pri toksikologiji p olimerizaci j skih plas t ičnih mas voditi račune o strupenosti monomerov in polimerov, pri kondenzacijskih pa še o strupenosti komponent, ki se v času kondenzacije osvobaja in izpareva v zrak. V plastično maso se dodajajo še različni dodatki, ki jih razdelimo na polnila, plastifi-katorje, katalizatorje, sredstva za pridobivanje votliča-stih mas, barvila in snovi za mazanje. Vse te snovi prav tako prispevajo večji ali manjši delež pri toksičnosti mase. Glede na to, da pri nas dobimo že izdelane plastične mase v naši tovarni te zmesi za zdravje delavcev ne predstavljajo probleme. Toksikologija V naši tovarni ima sorazmerno veliko število delavcev neprestano direktni opravek z različnimi platičnimi masami. Zaradi tega bo zanimivo za vsakega vedeti kakšni nevarnosti se pri delu izpostavlja in kakšnemu namenu služijo redni periodični zdravstveni pregledi teh delavcev. Od plastičnih mas, ki jih pri nas pridobivamo oziroma predelujemo prihajajo največ v poštev polipropilenske, po-Jiamidne, poliuretanske mase in PVC (polivinil klorid): 1. Polipropilen praktično ni toksičen, v večjih koncentracijah deluje narkotično, lahko pride tudi do eksplozij, vendar so taki primeri redki. 2. Polivinil klorid (PVC) je nevarnejši. Pri povišani temperaturi (150 stopinj C) lahko pride do prodiranja klorovo-dika in etilena v zrak; ta dva dražita sluznice in pov- zročata narkotično delovanje v višjih koncentracijah. Manjše koncentracije teh dveh pa so tudi po več urah nenevarne. Kot stabilizator se uporablja etilen oksid nevaren in eksploziven plin, ki draži kožo in sluznice, povzroča vrtoglavico in glavobole, v visokih koncentracijah pa tudi smrt. Tudi PVC, ki ga dobimo s kalandriranjem se najprej lahko obdeluje na različne načine, pri tem prihaja do povečane zaprašenosti in osvobajanja določenih komponent. To lahko povzroča pri izpostavljenih delavcih znižanje hemoglobina, padec krvnega pritiska, vnetje želodčne sluznice, lahko celo okvaro jeter. Na koži lahko pride do izpuščajev. 3. Poliamidne mase lahko pri sintezi povzročajo bruhanje, želodčne težave, živčno razdražljivost, vendar v industrijskih prilikah težko pride do zastrupitve. 4. Poliuretani se pridobivajo s poliadicijo diizocijana-tov. Diizocijanati so precej strupene snovi. Njihovo vdihavanje izziva draženje sluznic s kašljem, spastični bronhitis, astmo in celo edem pljuč. Draži tudi kožo in jo lahko napravi tudi preobčutljivo za druge snovi. Močno izpostavljene temu dražečemu učinku so tudi očesne veznice, kar povzroča pečenje oči in solzenje. Zato je pri dobivanju poliuretanskih mas nujna uporaba zaščitnih sredstev in dobro ventilirani delavni prostori Na koncu bi rad povedal Je tole. V naši tovarni razen posameznih primerov lažjih zastrupitev s temi snovmi, ki smo jih rešili s prestavitvijo na drugo delovno mesto, nismo imeli nobene težje zastrupitve in obolenja povzročenega od naštetih plastičnih mas. Vendar pa se industrija plastičnih mas neprestano razvija. Odkrivajo se novi in novi materiali, ki lahko prinašajo s seboj nova toksična svojstva, ki jih še ne poznamo. Zaradi tega je nenehno treba biti pozoren na eventu-elne znake, ki bi kazali na začetek zastrupitve, oziroma obolenja. To pa. je naloga sodobne medicine dela, v določeni meri pa tudi namen rednih obdobnih pregledov delavcev. dr. Oton Kikel ~~ 50 V tem mesecu praznujejo GRAŠIČ STANKO, končni kontrolor v prodajnem sektorju DOBRE JANKO, mojster v sekalnici zgornjih delov Naše čestitke! šport - razvedrilo - šport - razvedrilo - šport - razvedrilo - šp Šušioriodo 1976 moški od 25 do 35 let: 1. Podobnik (Alpina), 2. Lep-šina (Kostroj), 3. Valenčič (Sava), 4. Zupan (Sava), Rupar (Sava). moški od 35 do 45 let: 1. Močnik (Trio), 2. Krašovec (IU Vrhnika), 3. Bajda (Kostroj), 4. Švab (Peko), 5. Justin (Ko-To). ženske do 30 let: 1. Lavrič (Peko), 2. Kramar (Peko), 3. Cerkovnik (Peko), 4. Zajc (Sava), 5. Mohorič (Sava). ženske nad 30 let: 1. Potrč (Ko-To), 2. Jerman (Sava), 3. Štucin (Trio), 4. Stritih (Peko), 5. Pravst (Sava). Veterani nad 45 let: 1. Kališnik (Peko), 2. Stanovnik (Galant), 3. Perko (Trio), 4. štefe (Ko-To), 5. Martinčič (Peko). Letos je minilo 25 let, odkar prireja naša sindikalna organizacija tekmovanje v veleslalomu. V vsem tem času nam je zima le enkrat tako zagodla, da je moralo tekmovanje odpasti in je bilo letošnje torej štiriindvajseto, zato bomo srebrni jubilej proslavili prihodnje leto. S tem je ta alpska smučarska prireditev prva v sindikatih in istočasno tudi najstarejša v Jugoslaviji sploh. Pričeli smo v skromnih, vendar prijetnih razmerah, pod Storžičem, že takrat smo se zbrali slovenski usnjarji, gumarji, galanteristi in čevljarji, ki smo bili organizirani v enotnem sindikatu in v isti skupini smo tekmovanje ohranili do danes, čeprav se je sindikalna organiziranost spremenila. Seveda je z leti raslo število udeležencev in letos smo prvič presegli število 300. Seveda je razvoj prinesel s seboj marsikaj. Ob pričetku je šlo vse peš od prihoda do priprave prog in tekmovanja samega, gradnja žičnic, avtomobilizacija in splošen napredek, pa sp nas napravili zahtevnejše in zato smo tekmovanje prenesli na Zelenico, kjer so pogoji sodobnejši. Na ta način je tekmovanje pridobilo na športni vrednosti, žal pa je ob tem izgubilo svojo privlačnost v pogledu družabnosti. No, delno nam Janez Kališnik je to uspelo nadoknaditi z istočasnim medsebojnim tekmovanjem kegljaških ekip in tako ta prireditev privablja vse večje število udeležencev. Jože Bukovnik — najstarejši tekmovalec »Ravnatelj« Letošnja prireditev je uspela v vseh pogledih. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno, proge so bile odlično pripravljene in tudi po zahtevnosti primerne za sindikalno tekmovanje, organizacija in izvedba je potekala nemoteno, tekmovalke in tekmovalci pa so bili dobro pripravljeni in zato tudi borbeno razpoloženi. V vseh skupinah do zadnjega niso bili znani zmagovalci in prav zato najboljši zaslužijo resnično priznanje. Ta naša prireditev nam tako dokazuje, da se smučanje razvija v vseh delovnih organizacijah naše stroke in širom po Sloveniji, saj zmagovalci niso več le Tržičani kot ob začetku, temveč se močno uveljavljajo tudi Vrhničani, žirovci, Konjičani, Kranjčani in tako dalje. Prihodnje leto bomo jubilejno petindvajseto »šuštaria-do« v svečanejši obliki izvedli še v Tržiču, v naslednjih letih pa naj bi se ta prireditev selila iz kraja v kraj, da bi tako postala še vabljivejša, verjetno pa bo tudi organizacijsko lažje napredovala. Ob tem si želimo le to, da bi ohranili tradicijo in bi se tudi v bodoče srečevali vsako leto v čimvečjem številu. REZULTATI: moški do 25 let: 1. Komac (Trio Tržič), 2. Primožič (Peko), 3. Meglič (Peko), 4. Pečelin (Alpina), 5. Jurjevčič (Peko). Občinski sindikalni svet Tržič je s pomočjo smučarskega kluba Tržič organiziral prvenstvo v veleslalomu. Prvenstvo je bilo 20. marca dopoldne v Hrastah. Tekmovanja se je udeležilo 89 tekmovalcev iz 26 osnovnih organizacij sindikata, od teh 41 iz naše osnovne organizacije. Kot lani, so imeli tudi letos zelo dobre uvrstitve in so zasedli največ prvih mest. V ekipnem tekmovanju je dosegla 1. mesto ekipa OOS Skupnih služb Peko v sestavi: Sova Stanko, Kramar Nande in Janez Kališnik ter že drugič zapored osvojila prehodni pokal. Rezultati posamezno: ženske kat. A: 1. Dolčič Milena OOS SSSS Peko 2. Lavrič Irena OOS SSSS Peko 3. Roblek Jana, šola heroja Bračiča ženske kat. B: 1. Dolžan Marjetka OOS BPT 2. Kramar Majda OOS SSSS Peko 3. Meglič Irena OOS SSSS Peko ženske kat. C: 1. Križaj Marija OOS SSSS Peko 2. Kralj Mila OOS Obutev Peko 3. Peharc Greta OOS Mercator moški kat. A: 1. Primožič Anton OOS TOZD prodaja Peko 2. Meglič Jože OOS TOZD prodaja Peko 3. Sova Stanko OOS SSSS Peko moški kat. B: 1. Klemenčič Branko OOS Obrtno podjetje 2. Laibacher Janez OOS BPT 3. Aljančič Franc OOS BPT 4. Kramar Nande OOS SSSS Peko moški kat. C: 1. Frantar Ciril OOS BPT 9. Špehar Vili OOS SSSS Peko moški kat. D: 1. Lang Vili OOS BPT 2. Kališnik Janez OOS SSSS Peko 3. Krmelj Janko OOS Kose Sova Stanko Prvenstvo v veleslalomu za mladinske aktive Tižiča Letos je prvič mladinska organizacija Tržič organizirala tekmovanje v veleslalomu, dne 27.3.1976 v Hrastah, za vse mladinske aktive, kakor tudi za vse mladinke in mladince iz Tržiča. Udeležilo se je 65 mladincev in 15 mladink. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in pripravljeno, dogovorjeno pa je bilo, da bo postalo to tekmovanje tradicionalno. Naši mladinci in mladinke so dosegli zelo dobre rezultate, saj so osvojili prvo mesto v ekipnem tekmovanju v moški konkurenci v postavi Meglič Jože, Meglič Nejko, Sova Stanko in Valjavec Marjan. V ženski konkurenci pa Dolčič Milena, Cerkovnik Metka in Meglič Irena. Občinsko sindikalno prveaslvo v veleslaloma