VARIA
ZAPAŽANJA O TEMNI RIMSKI KUHINJSKI 
LONČENI POSODI V SLOVENIJI
IVA MIKL CURK
Z a v o d za sp o m e n išk o v a r s tv o S R S , L ju b lja n a
Vnema, s katero se arheološka stroka vedno znova loteva proučevanja 
keramike, nam postane jasna, če se ob začetku ponovno spomnimo stare defi­
nicije, da je črepinja arheologu v najdišču isto, 'kar je geologu fosil.1 Slovenska 
arheološka najdišča so v zadnjem desetletju dala take množine rim ske nasel­
binske in grobiščne lončenine, da n iti zdaj, ko je večina teh najdb še v obde­
lavi, ne moremo biti zadovoljni z nekaterim i, pred desetletji objavljenimi da­
tacijam i in interpretacijam i posameznih keramičnih zvrsti.2 P ri vsakdanjem 
arheološkem delu se nam nenehno dogaja, da sicer slutim o vrsto podatkov, 
a da do n jih ne moremo, ker nam je tako, kot bi jih n e znali brati, čeprav 
nam jih gradivo ponuja. Tb nemoč prav bridko čutimo- ravno- pri delu v tistih 
najdiščih, k jer je lokalne in kuhinjske keram ike dovolj, precizno datacijo pa 
samo slutimo, ker nam m anjka tipičnega m ateriala, lokalnih keram ik pa še 
vedno ne znamo precizno datirati. Želja, da bi tem u vsaj nekoliko- čimprej 
odpomogli, je vzpodbudila naš sestavek.
Pred-dela za ta sestavek niso v enaki m eri zajela vse množine na sloven­
skih tleh najdene tem ne kuhinjske in domače keram ike. V rsta arheoloških 
celot, ki so nam pomagale do tega ali onega zapažanja, je še v obdelavi, neka­
terih v novejšem času izkopanih keram ičnih kompleksov p a še ni bilo moč 
upoštevati.3 Skica bo zato pom anjkljiva in gotovo do neke m ere preuranjena. 
Če jo vendarle objavljamo, delamo to v upanju, da bodo- uporabnost sklepov 
raziskovalci preverjali med svojim delom pri objavi večjih najdišč.
1 O vnem i stroke za proučevanje 
keram ike govori tu d i odstotek člankov 
i-n razprav, ki so objavljeni vsako leto 
na tem o iz provinci-aln-orimske m aterial­
ne kulture.
2 Tu m islim predvsem n a potrebo 
po dopolnitvah obeh še vedno tem eljnih 
del E. Bönis, Die kaiserzeitliche K era­
m ik von P annonien I (Diss. Pann. 2/20 
1942) te r A. Schörgendorfer, Die röm. 
K eram ik der O stalpenländer (Wien 1942).
3 U poštevala sem gradivo z izkopa­
vanj, k je r sem sodelovala in ki so mi 
ga odstopili kolegi, ki se s proučevanjem 
keram ike sam i n e bavijo. Posebno za­
hvalo sem dolžna tu kolegom S. Pahiču, 
Lj. Plesničarjevi, dr. P. Petruiju in D. 
Svoljšku. Zavestno nisem niti v prim er­
javah upoštevala gradiva iz Celja in 
em onskih nekropol, -ker želim, poudar­
jam, prim erjavo m nenj ali rezultatov. 
V slikovni prilogi podajam le po nekaj 
k ar najbolj različnih profilov ustij z 
vsakega področja, ki ga obravnavam .

V tuji in domači literatu ri najdemo za rim sko temno kuhinjsko in doma­
čo keramiko več imen.4 Označuje nam veliko skupino kuhinjske posode, ka­
tere glina je vedno m ešana s peskom (granulacija peska in intenziteta mešanja 
pa sta zelo različni). Žgana je od rum enkastega in rdečkastega odtenka, prek 
raznih sivih in rjavkastih do čisto črnih odtenkov. Včasih je površina pokrita 
s tenko, na videz prozorno plastjo, ki je posledica plastenja še vlažne gline 
pri oblikovanju. Posoda je včasih tudi cela ali v pasovih umetno počrnjena 
ali pordečena. Iz tako obdelane keram ike 'srečamo v naših krajih lončke, čaše, 
sklede, krožnike, trinožnike, vrče, pokrove, predvsem pa veliko število jaj­
častih loncev z ravnim dnom in bolj ali manj izvihanim ustjem. Vsa tovrstna 
keram ika je vrtena, le nekaj loncev je gnetenih in le na koncu oblikovanih na 
vretenu. Površina loncev in pokrovov je dostikrat pokrita s potezami metlice 
in glavnika, večkrat v navpično sm er kot v vodoravno. Te poteze lahko tečejo 
tudi v vseh smereh, včasih v valovih. V ečkrat je čez te poteze na ram enu 
lonca vrezana enkratna ali večkratna valovnica, srečamo pa tudi vrste različ­
nih odtisov. Izjemne so poteze metlice na krožnikih, na vrčih jih p a ni nikoli. 
Lončki so večkrat okrašeni z vrstam i odtisov zobatega kolesca. Profilacije 
ustij loncev so kljub osnovni monotonosti zelo razgibane. Dna loncev so * ravna, 
včasih se stena vanje malo usloči. Izjemno^ najdemo tanek rob stojne ploskve 
po zunanjem robu, ki je odtis določene oblike lončarskega vretena.5
Dosedaj je nasploh veljalo, da je ta, lokalno izdelana kuhinjska keram ika 
po nekaterih oblikah značilna za prostor Vzhodnih Alp in jugozahodne Pa­
nonije. Povečini naj bi sadila v zgodnjo antiko. Pretežno (zlasti lonci in tri­
nožniki) naj bi nastala po predrimskem izročilu. Lonci in k njim spadajoči 
pokrovi naj bi bili v rabi dalj časa, še v 4. stoletju, lončki v obliki cvetličnega 
lončka pa naj bi bili zgodnejša oblika. Skodele in zlasti vrči so bili datirani 
v 'poznejši čas, predvsem v 3. in 4. stoletje. Posode, kjer ne tečejo poteze me­
tlice do dna, naj bi bile iz zgodnje antike, nekaj profilov pa naj bi bilo zlasti 
v severovzhodni Sloveniji značilnih za poznejši čas. Zelo- slično fakturo kera­
mike je poznal včasih že prazgodovinski čas; sorodne oblike loncev in pokrovov 
pa tudi sorodno ali celo skoro enako 'izdelano keramiko pozna tudi zgodnji 
srednji vek in celo srednji vek.6
Danes si pa oglejmo nekaj novih podatkov in domnev o tej vrsti lonče­
nine. Opisali bomo del teh najdb po slovenskih najdiščih od vzhoda do zahoda.
Prekmurje
Odtod poznamo malo rim ske keramike. Vsa je bila izkopana v novejšem 
času in so njeni najdiščni podatki zato dosti dobro zabeleženi. N ajprej naj 
omenimo velike jajčaste lonce z izvihanim ustjem, in sem ter tja z žlebičasto
4 A. Schörgendorfer, o. c. 73—82, 85, 
100 ss. E. Bönis, o. c. 35 ss. B. Vikič- 
Belančič, Starinar NS 13-14 (1965) 89 ss.
S. Pahič, Varstvo spom enikov 9 (1965)
151. I. M ikl-Curk, Časopis za zgod. in 
narod. NV 1 (1965) 75 ss. P. Petru, R az­
prave 1. razr. SAZU 6 (1969) 197 ss. R. 
Ložar, Glasnik m uzej, društva za Slove­
nijo 20 (1939) 180 ss.
5 O tej tehniki J. Korošec, U vod v 
m aterialno kulturo starih Slovanov 
(Ljubljana 1952) 180 ss.
6 E. Bonis, ibid. A. Schörgendorfer, 
ibid. I. M ikl-Curk, Časopis za zgod. in 
narod. NV 1(1965) 75 ss. Ista, A rh. v e st­
n ik 20 (1969) 126 ss. Ista, Arh. vestnik, 
v tisku. R. Ložar, o. c. J. Korošec, o. c.

vdolbinico za pokrov. Včasih je u stje zgoraj zravnano ali zunaj navpično od­
rezano, znotraj pa so včasih vidni sledovi oblikovanja. Profilacija je včasih 
zelo ostra. Precej pogoste so globoke skodele, tudi počrnjene, z vodoravno 
razširjenim ustjem, nadalje konični pokrovi, lečasti in valjasto konični tri­
nožniki pa vrči in lončki z m ajhno profilacijo ustja te r z okrasom z odtisi 
kolesca. Lonci se m ed seboj razlikujejo tudi po načinu izdelave. Rjavkasto 
žgani so manj trdni. Površina na dotik ni ostra in enako prim ešani pesek. 
Sivkasti in črni lonci pa imajo bolj zapleteno profilacijo ustij in so, tako kot 
nekatere skodele, trinožniki in zlasti vrči, bolj pusti n a dotik.7 Že S. Pahič 
je ugotovil, da je p rv a skupina izrazito lokalnega porekla.8 K tem u moremo 
dodati še to, da se druga faktura pojavlja bolj p ri loncih poznejših obdobij. 
Izrazitejše profilacije ustij in bolj izvihana ustja moramo postaviti v pomar- 
komansiki čas,9 čeprav to izrecno poudarjam o, najdemo posamezne prim erke 
že prej. Prečne poteze glavnika so pogostejše pri drugi fak tu ri in pri bolj 
kom pliciranih prof Racij ah.
S lo v e n s k e g o ric e
Iz grobišč tega področja poznamo doslej lonce, pokrove in trinožnike (tudi 
valjasto konične). Lonci im ajo izvihano ustje, ki je oblo in na koncu odrezano. 
Poredkom a srečamo na njih prečne poteze glavnika. Prevladujejo pokončne 
poteze. Izjemoma je ustje lonca izrazito pokončno. Prevladuje m ehka faktura, 
če bi jo imenovali po dotiku. G lina je zlasti po vzhodnem delu Slovenskih 
goric zelo mešana s peskom.1 0 Vse doslej znano gradivo s tega področja sodi 
bolj v zgodnjo antiko.1 1 Gradivo pa se po fakturi izrazito loči od enega, s so­
sednjih ozemelj (Prekm urje in Poetovio).1 2
P o e to v io z o k o lico
Kot v m arsikaterem drugem pogledu je tudi — k ar zadeva keramiko — 
Ptuj eno naših najbolj prom inentnih rimskodobnih najdišč. V P tuju in nje^ 
govi neposredni okolici so našli mnogo' zelo zanimive in raznolike domače 
keramike.
Po obliki srečamo razne čaše in lončke, pretežno' z m alo koničnim vra­
tom in komaj izvihanim ustjem, tudi okrašene z odtisi zobatega kolesca. Na­
dalje srečamo lonce raznih profilacij z vertikalnim i in vodoravnimi potezami 
metlice in glavnika, sem in tja pa še z ornamentom, vrezanim v obliki jelove 
vejice in z odtisi zobatega kolesca. Poleg so lonci, pri katerih se stena proti
7 S. Pahič, Arh. vestnik 11-12 (1960- 
61) 103 as. Isti, S vet m ed Muro in Dra­
vo (M aribor 1963) 203 ss. I. M ikl-Curk, 
Časopis za zgod. in narod. NV 6 (1970) 
6 ss. I. Miki, Arh. vestn ik 9-10 (1958-59) 
173 ss. S. Pahič, R azprave 1. razr. SAZU 
7/2 (1972).
8 S. Pahič, Arh. vestnik 11-12 (1960- 
61) 1 1 0 .
9 Lonci iz groba A 1 iz D obrovnika
(glej opombo 8) so verjetno že iz časa
po m arkom anskem vdoru. Tej dataciji 
ne nasprotuje niti ostalo sprem no gradivo.
10 I. M ikl-Curk, Arh. vestnik 20 
(1969) 127.
11 S. Pahič Varstvo spom enikov 9
(1965) 151, tab. 6 , 190 s. Po tipih in pro­
filih bi morda peč v O seku časovno po­
m aknili tudi v polno 2 . stoletje.
12 Isti, Časopis za zgod. in narod. 
NV 1 (1965) 10 ss.

dnu malo usloči ter lonci, kjer tega ni. N adalje so še globoke sklede, precej 
številne čaše v obliki cvetličnega lončka, pokrovi s čepastim držajem in lonci 
z ustjem , profiliranim podobno kot auerberški lonec (vertikalna odebelitev). 
Krožnikov tdkorekoč ni, trinožniki niso kaj p rida številni in enako je z vrči.1 3 
P ri vsem tem posodju opažamo naslednje:
Tisto, ki je žgano rjavkasto, rumenkasto' ali sivo, je mešano z manj ostrim 
peskom in nasploh ob dotiku bolj mehko. Tako so narejeni predvsem lonci 
in lončki preprostejših profilov iz zgodnje hajdinsike nekropole1 4 in zgodnjih 
naselbinskih plasti,1 5 znane zgodnje ptujske žare z žigom,1 6 lonci z vratom in 
odtisi kolesca pa tisti z vertikalnim i potezami m etlice te r nekaj pokrovov. 
Lončki v obliki cvetličnega lončka in žare v obliki auerberškega lonca so 
sicer rjavkasto ali črno žgani, glina je m ešana z ostrim peskom, zato' so p ri­
m erki bolj pusti na dotik. Kot je bilo že večkrat ugotovljeno, sodijo tudi tu 
predm eti v zgodnjo antiko.1 7 Skodele in zlasti vrči so predvsem v poznoantič- 
nih sklopih, včasih so um etno počrnjeni in p ri njih prevladuje pusta faktura. 
Bolj razgibana, ostreje profilirana pa tudi m očneje izvihana ustja so pogostejša 
v plasteh srednje in pozne antike, čeprav srečam o te značilnosti, le v m anj­
šem številu, to vnovič poudarjamo, tudi prej. Tudi prečne poteze glavnika 
postanejo bolj pogoste, zlasti p ri najdbah, ki sodijo že v 4. stoletje.1 8 Zanimivo 
je, da srečamo prim erke tudi prve vrste loncev še v zelo poznih plasteh, kjer 
se pojavijo sporadični prim eri staroslovanske keram ike, takorekoč nespre­
menjene. Za srednje in poznoantične plasti je, zdi se, značilno zgoraj nam erno 
poravnano izvihano ustje lonca, vedno združeno' z vodoravnimi potezami glav­
nika.1 9 Izjemno se v najm lajših plasteh, k jer se pojavljajo antične najdbe 
skupno z zgodnjesrednjeveškimi, pojavlja sled prim itivnega lončarskega vre­
tena, in sicer je rob dna lonca zunaj odebeljen za kak milimeter.2 0
Celotno ptujsko gradivo označuje dober način izdelave. Vse staroslovansko 
keram ično gradivo^1 se p a po načinu izdelave in po glini tako rekoč nič ne 
razlikuje od rimskega. To' nas sili v domnevo o določeni kontinuiteti, vsaj kar 
zadeva način obdelave in izbiro lončarske gline.
Na slovenskem prostora je zgodnjeantično gradivo (lončki in žare) s tri­
kotno odebeljenim ustjem do neke mere poetovijska posebnost, ki ta mestni 
teritorij na še nepojasnjen način veže s teritorijem Norika, kjer naj bi bili 
dom a auerberški lonci, k i imajo' enako podobo.2 3 Po načinu izdelave pa vendar
13 E. Bonis, o. c., katalog. A. Sch&r- 
gendorfer, o. c., katalog. I. M ikl-Curk, 
Časopis za zgod. in narod. NV 1 (1965) 
75 ss. Ista, Arh. ve stn ik 11-12 (1960-61) 
153 ss. Z. Šubic, Inv. archaeologica 14
(1972) YU 129—138.
14 E. B 6 nis, o. c., katalog.
15 W. Schmid, Časopis za zgod. in 
narod. 30 (1935) 129 ss. I. M ikl-Curk, Arh. 
ve stn ik 15-16 (1964-65) 265. Ista, Časopis 
za zgod. in narod. NV 1 (1965) 75 ss.
16 E. Bonis, Folia archaeol. 14 (1962) 
23 ss.
17 A. Schörgendorfer, o. c. 195.
18 I. M ikl-Curk, Časopis za zgod. in
narod. NV 1 (1965) 75 ss. Ista, ibidem 
NV 2 (1966) tab. III, 4.
19 N a to opozarja situacija v plasteh 
n a Sp. H ajdini. Varstvo spom enikov 15
(1972) 159 s.
20 Z apažanje z istega izkopavanja.
2 1 J. Korošec, Staroslovansko gro­
bišče na P tujskem gradu. Dela 1. razr. 
SAZU (1950). M aterial je sh ran je n v PM 
P tuj.
22 Glej opombo 17!
23 G. U lbert, Lorenzberg bei Epfach. 
M ünchner Beitr. z. Vor. u. Frühgesch. 9 
(1965) 8 8 ss, I. M ikl-Curk, Arh. v e stn ik 20 
(1969) 128.

sodimo, da so v P tu ju najdeni lonci s trikotnim i profili tudi v P tuju nastali. 
Vpliv noriškega teritorija bi mogli videti tu d i v posameznem prim eru pokrova 
z vrezanim znakom iz noriške abecede, ki je bil najden v nekem podrobneje 
nezabeleženem najdišču v Ptuju. Morda je neko zvezo s predrim skim izro­
čilom moč iškati tudi p ri posodi, najdeni 1. 1963 n a Zg. Bregu, k jer so na robu 
tri reliefne stilizirane človeške postave.2 4
Južni rob Pohorja
Ta prostor obravnavam o posebej zaradi nekaj najdiščnih kompleksov 
izkopanih v zadnjem času. Poznoantično in zgodnjesrednjeveško grobišče iz 
B rezja pri Zrečah bo zaradi logične soseščine antičnih in zgodnjesrednjeve- 
ških grobov, ki je najbrž še ne razumemo popolnoma, zahtevalo' ponovne po­
zornosti strofeovnjakov. V gotovo antičnem grobu je najdena zanimiva ča­
šica.2 5 Sama oblika te posode, vsekakor odraz provincialnega oblikovanja, tre­
nutno ni toliko zanim iva.2 6 Važen je pojav sledov prim itivnega vretena in 
značilna bolj pusta faktura, ki je ptujskim posodam zelo blizu. Zanimivo' pa 
je, da so staroslovanski lonci iz istega grobišča izdelani iz precej slabše zgne­
tene gline in da se po načinu izdelave od ptujskih tudi razlikujejo.
Na Brinjevi gori2 7 p a so našli v antični plasti precej črepinj črnih, rjav ­
kastih in sivkastih loncev različne fakture, z izvihanim ustjem raznih profi- 
lacij. Med njim i pa vendarle prevladuje ustje, ki je močno' izvihano in tvori 
z ram enom posode v profilu oster kot. Tudi tu so posode pokrite s potezami 
m etlice in glavnika po površini. F aktura je ptujski precej sorodna. Veliko' je 
tudi keram ike z odtisi kolesca, Tudi fragm entov z vaiovnico je nekaj. Posa­
m ezni prim erki izrazito 'staroslovanskih loncev (s plastičnim križem na dnu, 
ki je velik) se po fakturi od ostalega gradiva tako rekoč ne razlikujejo.
Po karakterističnem m aterialu in stavbnih ostalinah (ki ne kažejo pre­
zidav) skoro gotovo v prvo polovico 4. stoletja datirana antična naselbinska 
plast v Sp. Grušovju2 8 je vsebovala veliko število črepinj loncev. Pretežno 
niso ravno puste n a dotik, so pa tu d i take, ki so zelo puste. N a notranji strani 
moremo včasih videti jasno sled izdelave. Po površini prevladujejo poteze 
glavnika, ne metlice. Značilno je, da je ustje pravilom a precej izvihano in 
pogosto zgoraj nam erno zravnano, le izjemoma ima kaneluro za pokrov. Ne­
k ajk rat srečamo tudi globoko skodelo, p ri kateri je zgornji del trupa rahlo 
koničen. Nekaj je tudi prim erkov lečastih trinožnikov, čaš skoro brez izviha- 
nega ustja in izjemen pojav domačega krožnika. Zanimivo je, da nismo našli 
nobenega vrča v tej tehniki.
24 PM Ptuj- I. M ikl-C urk, Arh. v e ­
stn ik 15-16 (1964-65) 269, tab. II, 2.
25 S. Pahič, R azprave 1. razr. SAZU 
6 (1969) 260.
26 A. Salamon, Folia archaeol. 20
(1969) 5 ss.
Ista oblika pa je tu d i v zgodnjerim - 
skih grobovih na Dolenjskem . V. Šribar, 
A rh. vestnik 9-10 (1958-59) 108 ss, tab.
VI, 1. P. Petru, Razprave 1. razr. SAZU 
6 (1969), Ribnica, grob 13.
27 Za možnost uporabe neobjavljene­
ga gradiva se zahvaljujem S. Pahiču. 
Osnovni podatki o najdišču: Varstvo spo­
m enikov 9 (1965) 141, 134 in 7 (1963) 289.
28 Izkopavanje v letu 1972. Osnovni 
podatki Varstvo spom enikov 17-19/1 (1974) 
156. G radivo je v PM M aribor.

Colatio
Izrazito noriški teritorij Slovenije se šele v zadnjem času vključuje z ob­
delavo velikih skupin najdb iz samega Celja v proučevanje rim ske keram ike 
p ri nas. Omenimo naj že dolgo objavljeno gradivo iz Starega trg a p ri Slovenj 
Gradcu. V zgodnji nekropoli2 9 so našli nekaj m anjših lončkov, okrašenih s po­
tezam i metlice, kjer je p ri celotni zgradbi posode še jasno spoznaven vrat, 
lončke v obliki cvetličnega lonca, lečasto valjaste trinožnike in skledice enako 
profiliranih sten ter konične pokrove.
Zaledje Nevioduna
Medtem, ko je samo gradivo iz Nevioduna še v študiju, moremo že upo­
rabiti nekaj zanimivih grobnih najdb iz zaledja. Tako srečamo v izrazito 
zgodnjerimskih grobovih v Dobovi3 0 še poleg lečastega trinožnika žaro z odtisi 
na ramenu, nadalje žare brez potez metlice ter žare z vodoravnimi in ločnimi 
potezami metlice. Vse žare so grajene tako, da je največji prem er pom aknjen 
nekoliko navzdol in da se na posodi nekoliko odraža vrat. V Ribnici pri Mo­
kricah pa srečamo m ajhne orne lončke. Okrašeni so s potezami metlice, pa 
tudi tako, da je lončar spodnji del posode oblikoval še enkrat n a obrnjeni 
posodi.3 1 Srečamo pa tudi manjšo žaro z vodoravnimi in ločnimi potezami 
m etlice ter z nakazanim vratom.3 2
Dolenjska
Odtod je keram ika iz grobišč že zelo dobro obdelana.3 3 T u so bili doma 
navadni lonci izvihanega ustja, kot posebnost p a zlasti dokaj velike, skoro 
valjaste žare, močno navzven -potegnjenega ustja. Površina je bila n a koncu 
poravnana z vodoravnimi in navpičnimi potezami glavnika v obliki nekakšne 
šahovnice. V grobovih 3. stoletja srečamo tu zelo slabo-, čisto m ehko bi rekli, 
fakturo in pogosto prostoročno obdelavo. V grobo-vih 3. stoletja srečamo- tudi 
domač krožnik.
Emona
Iz Emone smo za sklepe uporabili le del v naselbinskih plasteh najdene 
keramike. Toda tudi ta del je tako zanimiv, da more že m arsikaj nakazati, in 
je pravzaprav vzpodbudil naš sestavek.
Na »Ferantovem vrtu« v Gradišču v L jubljani3 4 na spodnji hodni površini, 
ki jo sigilata datira v konec Avgustove in začetek Tiberijeve vladavine,3 5 
srečamo auerberški lonec, lečast trinožnik, lonce z odtisi na rameru, več loncev 
le dodelanih na vretenu z izrazito mehko fakturo in nadalje izjemne prim erke,
29 R. Egger, Jahreshefte d. Ö. A. I. 
17 (1914) Bbl. 61 ss.
30 P. Petru. Razprave 1. razr. SAZU 
6 (1969) 11 ss.
31 H. J. Franken, Archaeologia 21 
(1970) 1 ss.
32 P. Petru, R azprave 1. razr. SAZU
(1969) 5. T. Knez, o. c., 107 ss.
33 S. Petru, Razprave 1. razr. SAZU 
6 (1969) 83 ss.
34 Lj. Plesničar, Varstvo spom enikov 
9 (1965) 194 in 10 (1966) 200.
35 I. M ikl-Curk, Acta RCRF 14-15
(1973) 125 ss.

pri katerih teko poteze m etlice po steni lonca do tal, kjer je profilacija ustja 
bolj o stra ali pa je površina bolj pusta na dotik. V starejših in srednjih pla­
steh (po spremnem gradivu od konca 1.—3. stol.)8 6 so spet domači lonci s pre­
prosto izvihanim ustjem , bolj strm im profilom in z mehkejšo površino ter bolj 
profilirani lonci s pusto fakturo. Na ustju enih kot drugih se pojavlja gost 
črn premaz. Razm erje ugotovljenih prim erkov prvega in drugega načina iz­
delave je 3 :1. V vrhnjih plasteh p a skoro povsem prevlada zelo pusta faktura 
'že skoro neantičnega videza in navzven nagnjeni ostri profili. Še v vrhnjih 
plasteh srečamo lečaste trinožnike in, zanimivo, nekaj prim erkov vrčev.
V zahodnem delu forumskega prostora, k jer so severno od gostilne »Pod 
lipco« v Igriški ulici leta 1971* 3 7 3 8 * izkopali ruševine portika, so našli v skoraj 
edini antični plasti pod stropnim ometom fragm ent pustega lečastega trinož­
nika in dve dokaj pokončni ustji jajčastih loncev z bolj mehko fakturo. Vsa 
ostala domača keram ika je bila na tem m estu najdena v zgornji plasti ru ­
ševin. Tu so bili zelo pusti krožniki in pokrovi, lonci prav take fakture, s preč­
nim i potezami glavnika, z ostro profiliranim i in močno navzven nagnjenim i 
ustji in nekaj fragm entov velikih rjavkastih loncev z močno izvihanim ustjem 
in prečno kameliranim vratom, ki se jim površina nekako voščeno sveti te r 
dno lonca s sledovi prim itivnega vretena. Med drugim je to keramiko* v plasti 
zgornjih ruševin sprem ljala tudi siva keram ika z uglajenimi pasovi.8 8 V plasti 
nad tem i ruševinami, k jer je že dokaj velik odstotek najrazličnejših recentnih 
ostalin, so našli še del lečastega trinožnika, dele loncev vseh prej naštetih 
skupin in tudi nekaj rdeče antične keramike. P ri loncih daleč prevladujejo 
zelo tenke stene in zelo pusta faktura.
Situacija na drugi strani Igriške ulice, na prostoru bivše Čemažarjeve 
litografije je na svoj način zopet zelo zanimiva.8 9 Tam so našli med skrbno 
sphanim i ruševinam i na dnu arheološke plasti samo nekaj odlomkov domačih 
loncev mehke površine in pokončnejših profilov, tudi z valovnico na ramenu 
in odtisi kolesca.
V glinastem nasutju za poznoantičen tlak je ležal drobec krožnika in 
drobec rjavega lonca z močno izvihanim ustjem voščenega leska in lonec z 
zelo pustim dotikom.. V plasti nad tem, delno še ohranjenim najm lajšim tla­
kom stavbnega kompleksa, ki ni videti dostikrat prezidan, so našli spet pre­
cej številne dele velikih rjavih loncev z močno* izvihanim ustjem, pogosto 
višjega prečno nažlebljenega vratu, krožnike in zelo puste lonce tudi s preč­
nim i potezami glavnika, dno s sledjo prim itivnega vretena, trinožnik in dva­
k ra t drobec zglajenega lonca, ki im a k ar prazgodovinski videz. Zraven so 
našli nekaj izrazito puste in ostro profilirane keram ike pa tudi rum ene in 
sive z uglajenimi pasovi. Na vrhu je vse izkop išče pokrivala mogočna hum us­
na plast, kjer so našli poleg prevladujočega števila loncev zelo puste fakture 
in z močno izvihanimi ustji. Z nekaj prim erki so zastopani m anjši lonček z
56 V plasteh je tu d i pozna padska 
sigilata, panonska žigosana sigilata in 
frag m en t skodele D rag 31 iz Lezouxja.
37 Lj. Plesničar, Varstvo spom enikov 
17-19/1 (1974).
38 I. M ikl-Curk, Arh. vestnik, v
tisku.
39 Lj. Plesničar, V arstvo spom eni­
kov 17-19/1 (1974) 133.
40 Ista, Varstvo spom enikov 13-14 
(1970) 188. Ista, Arh. ve stn ik 23 (1972) 
367 ss.

odtisom prim itivnega vretena, več velikih rjav ih loncev »voščene« površine, 
pusta siva posoda z velikim plastičnim križem na dnu, zelo pusti pokrovi, 
večkrat vodoravno navzven poudarjeno ustje, drobec vrča, precej izrazito 
recentnih ostalin, a tudi več prim erkov sigilate, in sicer od izdelkov padskih 
industrij do w esterndorfske sklede (Drag 37) ter drobca žigosane panonske 
sigilate. Slednje priča, da je bila v plasti dosti dobro zastopana tudi antična 
komponenta, čeprav se je plast v ‘ današnji podobi izoblikovala znatno pozneje. 
Gotovo staroslovanska keram ika (s plastičnim križem na dnu) se pojavlja le 
na nekaj površinsko omejenih točkah in vedno v družbi z velikim i rjavim i 
lonci z izvihanim ustjem in takih, p ri katerih so sledovi prim itivnega vretena.
Na prostoru p ri šoli M ajde Vrhovnik, k je r so raziskali tudi ostaline staro­
krščanskega baptisterija s portikom ,4 0 so zopet našli na spodnji hodni površini 
nekaj drobcev loncev, le dodelanih na vretenu, s pokončnim ustjem in mehko 
površino. V spodnjih plasteh so našli le lečast trinožnik, v srednjih plasteh 
pa opečnordeč lonec iz pusto žgane, z drobnim ostrim peskom mešane gline, 
ki ima ostro valovnico z glavnikom. Prim erek med našim gradivom nima 
enakega. V vrhnjih in ruševinskih plasteh najdem o ostro profilirane lonce 
tanjših sten z močno izvihanim ustjem, lonce z vodoravnimi potezam i glav­
nika in tudi s precej izvihanim ustjem, nekaj rjavkastih loncev zopet nekako* 
voščenega leska in nekaj črepinj s sledovi prim itivnega vretena. Precej šte­
vilni so tu prim erki domačih krožnikov, m anj je pokrovov in osamljen pri­
m erek vrča.
Tako bi mogli soditi, da so v najzgodnejšem času v Emoni rabili v ku­
hinji še auerberške lonce in posode z odtisi na ramenu. Skozi vso* antiko S O ' 
jim služili lonci z bolj mehko fakturo in trinožniki s pravilom a lečasto obli­
kovanim trupom. V pozni antiki so vse številnejši lonci s pusto površino in 
močno izvihanim ustjem . Izrazito pozni so domači vrči. Krožniki so postali 
tudi v Emoni po 3. stoletju skoro* vsi temni. Delali so jih iz gline, mešane s 
peskom.4 1 Zelo m ehka faktura in pretežno rjavi veliki lonci, nekako voščene 
površine, z močno izvihanim ustjem in s kaneiiranim vratom so bili v rabi 
v Emoni le dotlej, dokler so bile velike stavbe pozne antike — forumska 
bazilika in starokrščanska svetišča — še v rab i ali so vsaj še zelo žive v spo­
m inu prebivalcev,4 2 torej, za sedaj bi rekli, med antiko in zgodnjim srednjim 
vekom. V poznem srednjem veku je postala faktura loncev, ki jih najdemo 
po vsem raziskanem prostoru ne glede n a antične arhitekture, povsem dru­
gačna od antične. Pravilom a je predvsem zelo pusta.
G o ren jsk a
V Bobovku p ri K ranju so v zgodnjeantičnem grobu našli več uporabljenih 
domačih loncev kot žar, pretežno preproste profilacije, nekoliko izvihanega 
ustja, bolj mehke površine in večkrat pokrite s potezami m etlice tudi čisto 
do tal. Enkrat srečamo na ram enu bolj razgiban okras (zareze).4 3
Na Gradišču nad Bašljem je bilo izkopano tipološko delno* že obdelano
41 I . M iki-Curk, Situla 14-15 (1974) 13 P. Petru, A. Valič, Arh. vestnik
239 ss. 9-10 (1958-59) 13 in 133.
42 Ista, ibid.

zelo zanimivo domače lončeno gradivo.4 4 Ko ga danes preverjam o, lahko ugo­
tovimo, da nas nekaj nesporno antičnih predm etov iz drugih m aterialov in 
drugih vrst keram ike potrjuje tudi v domnevi, da je pred nam i tudi nekaj 
antičnega gradiva. F aktura je npr. od emonsike izrazito različna in ji tudi 
sicer ne bi našli analogij. Predvsem zrnca primešanega peska nim ajo skoro 
nikoli čisto ostrih robov. Med najdbam i vidim o le dele loncev. D rugih oblik 
ni. N ajprej moremo izločiti skupino rum enkastih, rjaVkasth in sivkastih čre­
pinj z drobnim i peščenimi zrnci in z bolj m ehko površino1 , torej rekli bi, ven­
darle standardne antične izdelave. P rofili niso ohranjeni. Sledi nekaj zelo 
ostro profilirane keram ike, zelo puste fakture, kjer so dna loncev tudi močno 
poudarjena. Ložar jo je v celoti opredelil za srednjeveško. Sledi skupina pro­
filiranih in z valovnico okrašenih posod, včasih malo voščene površine ali 
pa zelo slabe izdelave iz gline, m ešane z zelo’ debelimi zrnci peska, k i bi jo 
mogli z Ložarjem šteti za staroslovansko.
Izjemno je zanimivo gradišče n a Štuclju v Pivki p ri Naklem, ki bi moglo 
soditi v čas med antiko in zgodnjim srednjim vekom. Tu je bilo v kulturni 
plasti tudi nekaj kosov lončkov z m etličastim i potezami po površini, nekaj 
drobcev z nekoliko voščeno površino ter drobcev s precej zglajeno površino', 
skoraj prazgodovinskega videza. Najdeno je tudi dno z velikim plastičnim 
križem .4 5 4 6 Gradivo v plasti, ki sodi v Šm artnem p ri Cerkljah4 8 k poznoantični 
stavbni fazi, kaže, k ot vse ostalo na Gorenjskem, precej debela zrnca peska, 
a tu d i mehko fakturo, sled prim itivnega vretena in nekako voščeno^ površino. 
Izrazito staroslovanska keram ika je tu zelo slabo narejena. Lonci so delno 
prostoročno gneteni.
Gradivo z Britofa p ri K ranju4 7 vsebuje precej loncev vseh prej naštetih 
v rst faktur. Vsa u stja so n a zunanji stran i izrazito profilirana, nagnjena pre­
cej navzven in tu Skoraj vsa odrezana. Te profilacije se, praviloma, kljub fak­
turi, ki bi m nogokrat lahko bila antična, m ed antičnim gradivom, povsod, 
k jer smo ga mogli pregledati, tako nikoli ne pojavljajo.
N a u p o r tu s
Na prostoru južno od Emone ne m orem o mimo skromnih, a izrazitih najdb 
v N auportu.4 8 V kulturni plasti, ki jo m oram o datirati v Avgustov čas, smo 
našli drobce rjavkastega, na vretenu dodelanega lonca, dokaj m ehke fakture 
in s potezami prave metlice, z nakazanim žlebičem na vratu ter z bolj po­
končnim, preprosto izvihanim ustjem . P ri starejših izkopavanjih so na istem 
kom pleksu (če tudi v isti plasti, žal, ne moremo več preveriti)4 9 našli tudi 
nekaj zanimivih fragm entov jajčastih loncev. Najprej so našli ustje pravega 
latenskega lonca z glavničastim i potezam i5 0 povsem identične fakture in struk­
tu re gline, kot jo kažejo> prej omenjene črepinje. Našli p a so tudi dvoje dokaj 
izvihanih ustij m anjših trebušastih domačih loncev, s precej pusto površino,
44 R. Ložar, G lasnik m uz. druš. za 
Slovenijo 20 (1939) 180 ss.
45 A. Valič, Arh. vestnik 19 (1968) 
485 ss.
46 Isti, Arh. vestn ik 21-22 (1971) 277.
47 Isti, ibid.
48 I. M ikl-Curk, Arh. vestnik, v 
tisku.
49 Gradivo v NM L jubljana.
50 S. Gabrovec, Arh. ve stn ik 17 (1966) 
169 ss.

rjavkasto žganih in to v družbi z izrazito sigilato Avgustovega časa (aretinska 
sigilata s profilom SI).
N o tra n jsk a
Gradivo iz Ulake vsebuje iz rimske plasti precej loncev in trinožnik.5 1 
Lonci kažejo prečne poteze glavnika po površini in precej pokončno ustje. 
Spremno gradivo d atira to plast do konca 1. stoletja n. št.
Poznorimsko gradivo s Križne gore šteje veliko krožnikov.5 2 Najbrž je 
njih lokalna posebnost slabše m odeliranje in poteze metlice na stenah.5 3 Drobci 
loncev kažejo nekaj mehkejšo površino*, le nekoliko profilirana izvihana ustja 
in vodoraven poudarek na vsem okrasu površine oziroma n a vseh sledeh 
dokončne obdelave pc-sod, kar so v bistvu poteze metlice in glavnika.
Gradivo z izkopavanj na limesu, ki je pretežno še v obdelavi,5 4 nam bo 
gotovo v kratkem mnogo pojasnilo. Za naše današnje sklepe zadošča, da ugo­
tovimo, da so izkopavanja dala razm erom a precej kuhinjske keramike. Sre­
čamo predvsem lonce pa tudi nekaj vrčev zelo* puste fakture. Sem in tja 
srečamo tudi rahlo »voščeno« površino. Pogosta so zelo izvihana, tudi profi­
lirana ustja, na tru p u so skoro pravilom a prečne poteze glavnika. Lonci so 
včasih precej trebušasti in bolj nizki. Kažejo sem in tja tudi sledove prim i­
tivnega vretena.
P r im o r je
Ta, tudi z vidika raziskovanja rim ske keram ike izjemno zanim ivi prostor 
nam nova izkopavanja v podrobnosti šele odkrivajo. Trenutno poznamo po 
starih omembah v literaturi5 5 le dele domačih loncev z vodoravnimi potezami 
metlice in z vrezano* valovnico, preprosto* izvihano* ustje iz antične in zgodnje- 
srednjeveške plasti v Škocjanskih jam ah ter lonec s Socerba.5 6 Ta lonec, ki 
je iz groba iz Avgustovega časa, kaže strm profil izvihanega ustja in nažleb- 
ljeno* površino*, fakture pa ni moč preveriti.
Več gradiva so dala nova izkopavanja v Vipavski dolini, ki pa še tudi 
niso objavljena. V zgodnjerimski plasti na Sv. Pavlu nad Vrtovinom je n aj­
den trebušast lonec, bolj pokončno izvihanega ustja, z izrazito profiliranim 
vratom in pretežno vodoravnimi potezami metlice.5 7 Prav tak e lonce so v 
Ajdovščini5 8 našli skupaj s poznopadsko in lezoujsko sigilato. V gotovo pozno- 
rimskih plasteh v Ajdovščini so ustja loncev tudi izraziteje izvihana, faktura 
pa postaja vse bolj pusta.
51 V. Šmid, G lasnik muz. društva za 
Slovenijo 18 (1937) 22 ss.
52 M. Urleb, Arh. vestnik 19 (1968) 
473 ss.
53 I. M ikl-Curk, Arh. vestnik 20 
(1969) 126.
54 Za možnost študija neobjavljene­
ga gradiva se zahvaljujem dr. F. Lebnu
in dr. P. Petruju.
55 M itt. der Z entralkom m . NF 25 
(1889) 136.
56 K. Moser, Jahrb. d. Z entralkom m . 
1 (1903) 153.
57 D. Svoljšak, Arh. vestn ik 19 (1968) 
427 ss.
58 Za možnost študija gradiva se za­
hvaljujem D. Svoljšku. Splošno o n ajd i­
šču: Varstvo spom enikov 13-14 (1970) 155 
ss in 185.

SKLEPI
Taka situacija, kot nam jo kaže že tu obdelano gradivo (torej nepopolno), 
sili k nekaterim sklepom in domnevam. Tem na domača keram ika je kuhinj­
ska keram ika in je tudi, kadar je rabljena v nekropolah, prišla tja iz vsak­
danje rabe.
Razlike m ed izdelavo po posameznih najdiščih so tolikšne, da potrjujejo 
obstoj skoro izključno lokalne produkcije tovrstne keram ike.5 9 Zaradi tega 
je treba tudi p ri vsakem najdišču to vrsto keram ike obravnavati tako, da 
vestno upoštevamo najdiščne okoliščine. Nekaj izoliranih fragm entov nam pri 
tej vrsti keram ike ne pove ničesar in nas včasih lahko tudi zavede. Po drugi 
strani pa zopet časovno in krajevno daleč ločeni najdiščni kompleksi kažejo 
presenetljivo sorodne oblike, zlasti fakture te domače keramike. Tu opozar­
jamo predvsem na soroden videz nekaj slabo gnetenih loncev iz zgodnje an­
tike, pa spet iz izrazito poznih plasti v Emoni, na tenke stene izrazito pusto 
žganih zgodnjerimskih lončkov v Ptuju, pa slično fakturo poznih loncev v 
Ptuju, Emoni, na Prim orskem . Sled prim itivnega vretena zasledimo n a juž­
nem vznožju Pohorja že v 4. stoletju, v Poetoviju, Emoni, na Gorenjskem in 
ob limesu pa le v izrazito' poznih plasteh. Vodoravne poteze metlice ali glav­
nika so pravilom a n a južnem delu slovenskega ozemlja; na severnem se po­
javljajo zgodaj le p ri posodah nekako puste fakture in ostreje profiliranega 
ustja, pozneje postanejo pogostejše, a skoraj vedno vezane n a bolj pusto 
fakturo. Določen odstotek čisto preprostih posod, loncev nekako m ehke fak­
ture srečamo v vseh plasteh in vseh krajih po- naši deželi in jih najdem o tudi 
v prazgodovinskih plasteh, npr. Poštele.6 0 Vrsto naštetih tehnoloških značil­
nosti srečamo tudi p ri izrazito zgodnjesrednjeveški in srednjeveški keramiki.
Vse to bi nas skoraj navajalo k misli, da te keramike ne moremo ne 
časovno ne kulturno opredeliti, razen takrat, kadar jo najdemo v zaključenih 
najdiščnih okoliščinah. Pa vendar sodimo*, da moremo preko te težave.
V vsaki plasti in vsakem najdišču m oram o vestno1 , s statistično metodo 
prim erjati posamezne oblikovne in tehnološke značilnosti domače keramike. 
Če to storimo*, potem se rezultat izkaže za odličen kronološki pripomoček. 
V zgcdnjeantičnih plasteh vsega slovenskega teritorija daleč prevladuje bolj 
»mehka« površina, slabše modelirani lonci in pokrovi, poteza metlice, prepro­
sto izvihana precej pokončna ustja, često nastavljena na s profilicajo nakazan 
v rat posode. Tem oblikam se pridružujejo povsod le še ne posebno* številni 
trinožniki. Drugih oblik ni. Nekoliko izrazitejši odstotek bolj puste fakture 
se pojavlja v zgodnjeantičnih plasteh le okoli Poetovija in po Primorskem, 
vendarle pa ostala v prim eri s prvo skupino daleč v manjšini. Izjemni so pri­
m eri (ki jih srečamo !)6 1 zelo slabo zgnetenih posod z debelimi peščenimi 
zrnci, kakor tudi prim eri s površino nekako voščenega leska.
69 I. Mikl-Curtk, Arh. vestnik 20 
(1969) 126 ss.
60 S. P ahiču se zahvaljujem tudi za 
možnost študija gradiva s Poštele. G ra­
divo iz prazgodovinske na eni in rim ske 
plasti na drugi strani kaže razlike bolj 
v fakturi kot v oblikah. Prazgodovinska 
tehnika gnetenja je slabša, površina po­
sod je tudi tu kot bi bila voščena. 
Splošno o najdišču W. Schmid, M itt. d. 
Prähist. Kom. 2-3 (1915) 232 ss.
61 Gradivo so našli tudi na spodnji 
rim ski hodni površini v L jubljani na J a ­
kopičevem vrtu. M aterial je v MM v 
L jubljani.

V srednjeantičnih plasteh se razm erje m ed skupinam a posod raznih faktur 
m anjša. Zlasti severovzhodna Slovenija pozna vrsto1 'bolj razgibanih profilacij
ustij, ki pa skoraj nikoli niso ostro rezana. Zaradi večjega odstotka posod z 
bolj trdno pusto površino in izrazitejšo profilacij o, pa tudi z bolj navzven 
nagnjenim ustjem postane bolj pogosta tudi vodoravna poteza m etlice ali glav­
nika. V južni Sloveniji skoro* prevladuje. Število* tipov je še vedno* omejeno na 
lonce, lončke, pokrove in trinožnike, le poetovijski okoliš začne uporabljati 
v večjem številu sklede.
Nekako v tretjem stoletju spozna južna Slovenija v tej domači keram iki 
izdelan krožnik (glej: Emona), m edtem ko ostane severni Sloveniji, zdi se, 
vedno tuj. Razm erje pa se še m anjša v k o rist loncev s pusto fakturo, z ostreje 
in zlasti vse bolj izvihano profiliranim ustjem ter z vodoravnimi potezami 
glavnika. Trinožnik srečamo sporadično* slej k o * prej.
V izrazito poznorimskem času, na podlagi najdb v Sp. Grušovju in zani­
mive koincidence po drugih provincah6 2 po sredi 4. stoletja, se pojavijo v 
domači tehniki enoročajni vrči, vedno z zelo pusto površino. Prevladajo moč­
neje nagnjena in profilirana ustja ter p u sta faktura, Razširi se tudi več p ri­
m erov izrazito prim itivne tehnologije: slabo gnetene posode v Emoni in za­
hodni Sloveniji z močno izvihanim, skoraj bi rekli z zavestno* navzven raz­
tegnjenim ustjem v Emoni, k ar je bilo* prej doma le po deželi, številnejši po­
javi nekako voščene površine te r sledovi prim itivnega vretena. Zaslediti je 
nekaj prim erov vpliva od vzhoda proti zahodu. Zgoraj zavestno poravnana 
izvihana ustja srečamo v Poetoviju in pod Pohorjem že od konca 3. stoletja, 
v Emoni pa se sporadično pojavijo (Čemažarjev vrt) v zadnji ruševinski fazi. 
Sledove prim itivnega vretena srečamo v Sp. Grušovju že v zgodnjem 4. sto­
letju, medtem ko je to vsaj v zahodni Sloveniji izrazit znak poznega časa.
Sodimo pa, zadnjo besedo bodo im eli strokovnjaki za to obdobje, da se v 
zgodnjem srednjem veku še zmanjša odstotek »antičnih« značilnosti kuhinjske 
keramike, dasi ne izgine: Nad nekako mehko, a vendar čvrsto* površino* začno 
prevladovati ali izrazito slabe, mehke, »voščene« ali pa izrazito puste fakture, 
preprosta ustja so v manjšini, zlasti če so strmo* izvihana (tj. da je kot med 
ustjem in ramenom še top), prevladajo* močno izvihana ali pa ostro profilirana
ustja. Zato se nam zdi, da je med črepinjam i z Britofa pri K ranju, ki smo* jih 
uvrstili v naš pregled, kljub različnim fakturam le malo rim skih predmetov. 
Po drugi strani nas pa najdbe keram ike z značilnostmi (profilacija in faktura 
z »voščeno« površino), ki jih avtorji predvsem štejejo* za zanesljivo* značilnost 
staroslovanske keram ike6 3 na limesu in v Emoni, ko so logično povezani s 
pcznoantičnimi stavbam i,6 4 * opozarjajo, da je ta tehnična značilnost bolj odraz 
spremenjene tehnologije v najpoznejši antiki. Skratka, dom nevati moramo, 
da se je kuhinjska keramika, ki se je organsko razvila iz prazgodovinske,6 3
62 E. Gose, G efäßtypen der röm. K e­
ram ik in Rheinland. Bonner Jahrb. 
Beiht. 1 (1950).
63 R. Ložar, G lasnik muz. druš. za 
Slovenijo 20 (1939) 180 ss. J. Korošec,
Uvod, 180 s. I. Crem ošnik, Glasnik zem. 
muz., Arheologija NS 25 (1970) 45 ss.
M. B ajakm e-H adži Pešič, M ateriali 9
(1970) 139 ss. J. Korošec, Arh. ve stn ik 18 
(1967) 349 ss.
64 I. M ikl-Curk, Situla 14-15 (1974) 
239 ss.
63 A. Schörgendorfer o. c. 100 ss. Glej 
tudi opombo 60! E. Bönis, Diss. Pann. 
2/20 (1942) 36.

vsaj do neke m ere nadaljevala tudi prav n a naših tleh preko preseljevanja 
narodov in naselitve Slovanov tja v zgodnji srednji vek. Vendar je srednji 
vek ni prevzel kot nekaj enotnega: prevzel je zdaj njene tehnologije, zdaj 
oblike ali kraj, k jer so kopali glino. Toda tudi iz prazgodovine se ni vrasla 
v rim ski čas iz enotnih korenin, sicer ne h i bile možne tako velike razlike v 
zgodnjerim ski kuhinjski keram iki. Sodimo, da je na nekoliko m očneje profi­
liran a ustja, pusto fakturo loncev, tenke stene, vodoravne poteze metlice in 
glavnika p ri tej keram iki že zgodaj vplival sredozemski prostor6 6 ' in je to res, 
lahko bi rekli, »rimska« komponenta. Severni in osrednji del Slovenije je v 
zgodnjem rim skem času poznal vrsto noriških značilnosti domače keramike, 
lonce z odtisi n a ram enih, lončke z odtisi kolesca in kompleks posod s trikotno 
odebeljenim ustjem (tudi auerberške lonce).
S tem zaključujemo. Vsekakor sodimo, da že prihajam o v čas, ko nam 
najdbe domače keram ike na poznoantičnih najdiščih potrjujejo kontinuirano 
življenje do zgodnjega srednjega veka, za k ar smo do sedaj pogrešali dokazov.
O bservations of Rom an Dark Clay Cooking P ottery in Slovenia
The article first show s w hat is know n in Slovenia about th is type of pottery 
up to th e p resen t day (notes 4—6). It th e n p resen ts several sites w here such pottery 
h a s been found and discusses th e conclusions d raw n from them . I t consciously 
abstains from discussing a num ber of large sites w hich are still being researched 
— th e Em ona cem eteries, Celje, H rušica — w here th is kind of w ork dem ands a 
com parison of th e resu lts obtained by the various researchers.
The m aterial discussed indicates the follow ing conclusions: Local pottery can 
be best assessed chronologically an d cu ltu rally if we carefully com pare individual 
characteristics of form and technology by th e statistical method. In th is w ay we 
establish th a t in early Rom an strata throughout th e whole of Slovenia a “softer” 
surface predom inates, w ith poorly form ed po ts and lids and fairly vertical, o u t­
w ard ly curving rim s. Bowls are an exception, occasionally tripods have been found 
b u t th e re are no other forms. A larg er proportion of very strongly fired vessels 
w ith ra th e r bare surfaces is som ew hat m ore evident in southern Slovenia and 
around Poetovim, b u t th ese are still very m uch in th e m inority in com parison to 
the first group. O bjects of poor w orkm anship a re exceptional.
In th e m iddle R om an layers the differences in the proportions of one type of 
vessel to another decrease. The choice of ty p es is n o t yet essentially changed, w hile 
form s become m ore im aginative.
Some w here in th e 3rd century a plate form in dom estic pottery w as introduced 
into southern Slovenia, b u t w as apparently n o t know n in the north. The num ber 
of pots w ith bare, rough and hard surfaces increased.
(1966) 107. V D alm aciji I » (brez detajlov)
J. Fiskovdć, V jesnik za arheol. hist. dalm. 
65-67 (1963-65) 141 ss.
66 Sorodno gradivo objavljajo iz I ta ­
lije A. Brücker, Acta RCRF 7 (1965) 7 ss. 
Not. d. S cari vol. 23 (1969) 169 in vol. 20

In the very late Rom an period, after the m id — 4th century, according to finds 
in Yugoslavia and abroad (note 62), a one — handled jug appears in this type of 
pottery. Strongly outw ardly curving, profiled rim s and intensely fired earth en ­
w are prevail, signs of a m ore prim itive technology spread: badly kneaded clay in 
Em ona and w estern Slovenia, -outwardly curving -rims in Emona, surfaces w ith a 
ra th e r w axy shine, th e im pression of a prim itive spindle (see note 2 0 on th is m ark). 
We can trace a few exam ples of influence from the east to the w est. W e already 
find deliberately straightened, outw ardly curving rim s in Poetovio and belo-w 
Pohorje at the end of the 3rd century, w hile these appear sporadically in Emona 
during ist last -stages.
In the early M iddle Ages the proportion of distinctively Rom an characteristics 
in this pottery -diminuished, although it -never quite disappeared. On th e basis of 
this w e m ust suppose th at, ju st as domestic cooking utensils p artly developed n a ­
tu rally from prehistoric -ones, -so they continued to develop, at least in part, in the 
early M iddle Ages on Slovene territory. This is confirmed by the presence of some 
characteristics of technology and form, w hich until now w ere th o u g h t to be only 
old Slavonic, but -in sites on the lim es th e y are logically connected w ith the last 
big Roman building activities in Emona (note 64). In th is w ay w e expect th a t a 
careful exam ination of th is kind of pottery w ill help us to d o se th e ga-p which 
now seems to yaw n betw een the cultures -of the late Rom an period and the early 
M iddle Ages.
The origins -of this cooking w are in early Roman tim es are m ost probably 
varied. The M editerranean m aterial culture probably contributed th e isolated ex­
am ples of sharply profiled pots and the intensely fired earthenw are found in early 
discoveries to the cooking w are of Slovenia in early Rom an tim es (note 6 6 ). North 
and central Slovenia showed a num ber of N oricum characteristics in th e early Ro­
m an period: pots w ith im pressions on the shoulders, small pots bearing impressions 
of wheels, the Poetovian complex of vessels w ith triangularly thickened rims. The 
m ost common ea-rly Rom an domestic vessel, a pot w ith a fairly steep rim and brush 
m arkings, only p a rtly m ade on a potter’s w heel and fired so th a t th e surface was 
not rough to the touch, alm ost definitely grew o-ut of the prehistoric traditions in 
Slovenia (see note 65 fo-r proofs of this development).

T. 1. Različno profilirani dom ači lonci. 1—4 Dolga vas (vse plasti); 5— 8 Dobrovnik 
(5 grob A l) ; 9— 11 Osek; 12, 13 Radehova; 14, 15 Gibina; 16 Veržej; 17—23 
P tuj in Sp. H ajdina (21 v plasti iz 3. stol., 23 v zelo pozni plasti; 24 Colatio;
25. Sp. G rušovje
D iefferently profiled domestic pots. 1—4 Dolga vas (all levels); 5— 8 Dobrovnik 
(5 grave A l) ; 9— 11 Osek; 12, 13 R adehova; 14, 15 Gibina; 16 Veržej; 17—23 
P tuj and Sp. H ajd in a (21 in the layer from the 3rd century, 23 in a very late 
layer); 24 Colatdio; 25 Sp. G rušovje
T. 2. Različno p ro filiran i domači lonci. 1 — 6 Sp. Grušovje; 7—13 B rinjeva gora; 
14—21 L jubljana, F erantov v rt (17, 18 vrhnje plasti, 20, 21 spodnja hodna 
površina); 22—26 L jubljana, Pod lipco (22 in 23 vrhnja plast); 27, 28 Ljubljana, 
Cem ažarjeva litografija; 29—31 V rhnika
D ifferently profiled domestic pots. 1 — 6 Sp. Grušovje; 7—13 B rinjeva gora; 
14—21 L jubljana, Ferantov v rt (17, 18 top layers, 20, 21 low er floor surface); 
22—26 L jubljana, Pod lipco (22 and 23 top layer); 27, 28 L jubljana, Cem ažar’s
lithograph; 29—31 V rhnika
T. 3. Različno p ro filiran i domači lonci. 1. Dobova; 2, 4 Ribnica p ri Brežicah; 3 
Globodoi; 5 P ristav a pri T rebnjem ; 6—9 M artinj hrib p ri Logatcu; 10, 11 
Sv. Pavel nad V rtovinom ; 12—16 A jdovščina (13 postantično, 14, 15 pozne 
plasti); 17 K rižna gora; 18, 19 U laka; 20—23 Bobovk; 24—26 B ritof pri. K ranju; 
27, 28 G radišče n ad Bašljem
D ifferently profiled domestic pots. 1 Dobova; 2, 4 Ribnica n ear Brežice; 3 
Globodoi; 5 P rista v a n ear T rebnje; 6— 9 M artinj hrib near Logatec; 10, 11 
Sv. P avel above V rtovin; 12—16 A jdovščina (13 post-Rom an, 14, 15 late layers); 
17 K rižna gora; 18, 19 U laka; 20—23 Bobovk; 24—26 B ritof n e a r K ranj; 27, 28
G radišče above Bašelj