53 številka.
Ljubljana, v sredo 5. marca.
XXIII. leto, 1890.
Izhaja vsak dan «ve»ier, izirnfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za avst ro-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano hrez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa so
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniBtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V lij u bij j« iD i 5. marca.
h Pariza je došla vest, ki je vsekakor velike važnosti, dasi tudi ni prišla nepričakovano. Po Časopisih se jo že mnogo pisalo o nasprotatvih mej raznimi francoskimi ministri, zlasti, da se minister Constans in ministerski predsednik Tirard ne vje-mata Govorilo se je celo, da Constans hrepeni po ministriskem predsedstvu.
Mi danes ne bodemo razpravljali, kaj da je bil pravi povod nasprotstvom mej  francoskimi ministri, temveč baviti se nam je bolj le s faktom, da je Constans dal svojo  ostavko in mu je že ime novan naslednik.
Ta dogodek pa ni le sprememba jedne osobe, temveč je mnogo večjfga pomena. Constans bil je duša ministerstva, dočim mu je Tirard dajal samo ime. Constans odlikoval se je s bvojo odločnostjo, kakor malo kdo. Opozicija se ga je jako bala, zato bi se ga bila rada znebila pred zadnjimi volitvami. Napadala ga je pri vsakej priliki v zbornici. Očitala mu je neko umazanost, katere se je zakrivil, ko je bil generalni guvernfir v Tonkingu. Vsi napori opozicije ga neBo mogli spraviti z ministerskega sedeža, na katerem je bil kakor prirasel. Že pred volitvami je s svojo energično roko posegel v politične zadeve, da je zanje pripravil ugodna tla. Pred vsem je hotel uničiti gibanje za Boulangerja.
Pozval je generala pred državno sodišče in ga tako spravil ob mnogo popularnosti, ker je general rajši bežal v inozemstvo, nego bi se pa bil dal zapreti in si pridobil venec političnega muče-ništva. Coustausova energična roka se je videla v uspehu volitev za generalne sovete in v izidu volitev za zbornico. Jedva štirideset Boulangerjevih pristašev je našlo pot v zbornico, dočim se je general nadejal, da privrženci njegovi dobe večino. Radikalci so tudi mnogo zgubili in zmernorepubli-čanski elementi so se tako pomnožili, da je bilo upati, de Francija vender dobi večjo notranjo stalnost, če jej bode na čelu vlada, katera bode imela dovolj odločnosti in energije.
LISTEK.
Dimitrij Aleksandrovič Agrenjev Slav-janskij.
nPozoi smo, a smo minili", tako se navadno tolažimo, a tudi ponašamo Slovani, in to ne brez dobrih razlogov. Kdor paznim okom motri gibanje naše, uveri se kmalu, da smo z mladeniško čilostjo skočili v javno življenje in kmalu, vsaj v nekaterem oziru zaseli dostojno nam mesto. Trditi se to more v marsikateri znanstveni stroki, osobito pa na glas benem polji. Pred dobrimi petdesetimi leti govorili bo zahodni narodi o nas prezirno in porogljivo, zvali so nas barbare, sedaj pa smo pridobili v njih že velik ugled in imena: .Chopin, Glinka, Čajkovski, Smetana, Dvofak, Rubinstein in druga, postala so svetovno slavna in evropski muzikalni svet je strme spoznal, da smo tudi Slovani na sedanje dobe vrhunci, a da imamo razven tega v svojih narodnih pesmih, v divnih svojih napevih, dragocen zaklad, s kakeršnim se ne more ponašati noben drug ev-ropsk narod.
Neradi priznavali so te naše uspehe, zatajevali so jih celo namenoma, in tako smo doživeli, da so slavnega Dvofaka prej poznali v Londonu, nego na Dunaji, da si je dični OndI'iček prve la-
Ta mož, kateremu se je za vse to bilo zahvaliti, šel je sedaj, ker se je spri s svojimi mini-sterBkimi tovariši. Na njegovo mesto je pa prišel mož, ki je bil že podtajnik v radikalnem minister-stvu. Misli se, da bode sedaj, ko je šel Constans, zrušilo se kmalu vse ininisterstvo. Mož, ki se je ločil iz vlade, skopal bode najbrž sedanji vladi grob, naj se mu že potem posreči, prileati na državno krmilo ali ne.
Odstop Constansov je napravil kaj slab utis v republičai)8kih krogih. Zmernorepubličanski listi pišejo, da se je sedaj vlada jako približala radi kaićem in de že povprašujejo, ali naj jo zraernorepub-ličanska stranka še dalje podpira. Radikalci pa vsied od h to pa Coii8tansovega neso z vlado nič bolj zadovoljni in je torej podpirali ne bodo, ker hočejo sami priti na krmilo. Vlada bode torej vsekako izgubila nekaj zmernorepubličanskih glasov, pridobila pa nobenega ne bode.
Nasprotniki republike mislijo, da je prišel ugoden čas, kateri hočejo dobro porabiti. Nekateri mo-narhističui listi priporočajo, da bi se potegovala desnica za Constansa. S tem bi spravili republi-čansko stranko v veliko zadrego. Odpovedati bi ee moral predsednik republik;^ Carnot, ker je pustil, da je šel Constans in ni raje odpustil Tirarda.
Predvčeraj, ko je zbornica razpravljala o interpelaciji, zakaj jo odstopil Constans, je desnica že glasovala proti novi vladi Radikalci so pa sicer glasovali za zaupnico ministerstvu, pa so vender izjavili, da glasujejo le zategadd za vlado, ker je nov minister njih pristaš. Če bode pa vlada hotela tirati zmernorepubličansko politiko, bi jej pa radikalci nasprotovali. Več nego 100 republičanov ni glasovalo. To je pač slabo znamenje. Večina Pariških listov misli, da bode vlada pala vzlic dobljeni zaupnici.
Hud dan bode jutri za  vlado. Razpravljalo se bode o interpelaciji  Hubbardovej, zakaj da se vlada udeleži konference v Berolinu.   Vest, da se vlada udeleži te konference, napravila je kaj no u goden utis tudi mej republičani   To hočejo pora-
vorike stekel v inozemstvu, potem še le dobil pri znanje nemško-židovskega javnega mnenja. Jednako bilo je z ženijalnimi slikami slavnega Vereščagina, na katere nas je moral opozarjati zapadni svet, jednako bilo je z umetnikom, čegar ime je temu spisu na čelu, z Dimitrijem Slavjanskim, ki je bil prej gost hana bobarskega, ki je prepotoval vso Nemčijo, z velikanskim efektom koncertoval v Berolinu, Draždanih in drugih mestih, a svoje družbe uzornim petjem stekel si na svetovni Pariški razstavi prvo darilo, predno je bil vrednim spozoan, da se predstavi muzikalnemu občinstvu Dunajskemu.
Pozno je došel, zato pa je bil uspeh izreden, nečuven. Devetkrat koncertoval je na Dunaji in dasi je narodna mržnja baš na Dunaji zelo* bujno razcvela, pisala je kritika o njegovem nastopu jako laskavo, ditirambično. In v Budimpešti, kjer še neso pozabila usodepoluega dne pri Vilagosu, raz vrela se je ob njegovem petji madjaiBka kri in priredili so mu sijajen banket, ua katerem bo ga madjarski umetniki in časnikarji proslavljali in mu v naudušeniu govorih zagotavljali najiskreueje simpatije svoje.
Takim uspehom nasproti, v očigled takim koncertom, katere bo s svojo navzočnostjo odlikovali celo avstrijski nadvojvode, utihne zlobna, pristranska kritika in rabi samo umetniško merilo. V tem oziru pa je sodba francoskih, nemških, madjarskih in italijanskih listov soglasna. Zato sme vsakdo biti pre-
biti zlasti Doulangisti v zbornici. Debata bode zatorej jako huda in za vlado nevarna, tem nevarnejša, ker se govori, da je odstopivši minister Constans odločno ugovarjal temu, da se Francija udeleži te konference. V francoskem narodu je jako globoko ukoreninjeno sovraštvo do Nemčije in bode zatorej ta konferenca jako škodovala ugledu vlade. Naglasa se, da bi vlada že zaradi tega ne bi smela udeležiti se konference, ker se je ne udeleži Rusija, katera velevlast je naklonjena Franciji.
Pa če bi si tudi jutri vlada še pomagala iz zadrege, dolgo držala se več ne bode. Kmalu |se bode v njej pogrešala energična roka Constansova in razpor mej republičani bode vedno večji. Z gotovostjo lahko rečemo, da mnogo mesecev več Tirard vladal ne bode. Potem bodo pa najbrž hitro sledile vladne spremembe, ker nobena republičanska frakcija ni dovolj silna, da bi mogla vladati. Narod bode pa zaradi te nestalnosti postajal nezadovoljen, in se bode začel obračati od republike, ker se država zaradi nestalnosti ne more okrepčati pod re-publičausko vlado in šanse monarhistov se bodo zbolj šale.
Iz Slovenskih Goric
blizu nemSko meje.
Dne 4. marca. [Izv. dop.J
Nismo pričakovali, da se bode koroški „Miru zameril „Slovencu" v Ljubljani, ker je odkrito in moško povedal, da mi Slovenci ob nemški meji ne moremo odobravati smešnih, zmedenih in pogubnih teorij do skrajne meje ekBtremnega dr. Mahniča v Gorici. Mi štajerski Slovenci, živeči ob nemški meji, smo „Miru" iz dna celega srca hvaležni, da je našel ob pravem časi pravo beBedo. Tako, kakor misli „Mir", tako tudi mi mislimo!
Mi čutimo dan za dnevom bolje in bolje peklensko moč raznih nemških društev, katera nam hočejo vzeti narodnost in imetje, katera črtijo Slovenca, kakor ogenj vodo, katera niti ubogemu slovenskemu viničarju ne prizanesejo, ampak ga tirajo
verjen, da imamo v Slavjanskem pravi demant, pristnega umetnika in zastopnika slovansko glasbene kulture pred seboj. On prisilil je z divnim svojim petjem protivne nam življe, da radovoljno priznavajo zmago našo na glasbenem polji.
Zaradi teh zaslug prijalo bode čitateljem, ako jim v naslednjih vrsticah podam umetuika Slavjan-skega životopis.
Dimitrij Aleksandrovič Agrenjev Slavjanskij je iz starega ruskega rodu. Porojen bil je 1836. leta v Moskvi. Mlad še, izgubil je otca, a ljubezen matoma vodila ga je v življenje. Do 10. leta živel je z materjo na bogatem rodbinskem posestvu v Smo-lenski guberuiji, kjer je začel seznanjati se z nanulom in poezijo njegovo. Narodni napevi zavzeli so mu mladostno srce in vzbudili v njem gorečo ljubezen do narodne pesmi, s katero je pozneje sto-prav on seznanil vso evropsko celino.
Z 19 leti stopil je kot „junker" v rusko vojsko, udeležil se vojne v Krimu, bil potem husarski častnik, potem pa prišel v Moskvo, kjer je širše kroge zanimal s svojim oduševljenim petjem. Gro-linja Ro8topčinova zanimala so je posebno zanj in ga napotila, da se je odslovil vojaški službi in odšel je v Italijo, kjer se je šest let pri najznameuitejih pevcih. (Mercadante, Pietro Romani in dr.) učil v petji. Na grohnje RostopČinove svet nadel si je takrat umetniško ime „Slavjanskij".
izpod strehe z nago in gladno deco vred, ker ga je rodila, Bogu bodi potoženo, mati Slovenka !
Mi bi potrebovali društva, katero bi znalo vzbujati moči v Slovencih, da ustrajajo, katero bi njih storilo pogumne, da ne opešajo v trdem boji in ne omagajo. „Zelot" v Gorici, ki sveta ne pozna, ki niti ne Banja o mukah, katere moramo štajerski koroški Slovenci prenašati, pa kliče vlado in poli cijo na pomoč, da razžene društva, od katerih pričakujemo mi pomoči in rešitve! Ali se tako poiavlja kristijanska ljubezen do bližnjega?! In „Slovenec" graja „Mir", ker ne občuduje Mahniča, ker mu ne ploska!
Gospodje! Ali Vam je znana slovenska zgodovina, ali veste koliko slovenstva se je potopilo na Štajerskem in Koroškem v nemškem morji? Ali vidite, kako si gradi nemški orjak s svojimi silami in z vladno pomočjo pot do Adrije, kako majben kos Štajerske in Koroške je še last slovenskemu trpinu? Ali poznate svet toliko, da veste, da so Kranjska, Štajerska in Koroška sosedne dežele? Ali Vam je jat.no, da pride Kranjska na vrsto, ko pogoltne nemški moloh štajersk« in koroške Slovence? Ali morebiti mislite, da Vam bode takrat pomagal Malone s svojim „Rimskim Katolikom?"
Gospodje! Vedite, da smo mi Slovenci ob nemški meji na Koroškem in Štajerskem jez, kateri še zdaj služi tudi Vam. Podpirajte nas gmotno in moraličuo! To je Vaša dolžnost, ker s tem služite domovini slovenski, če marate za njo!
Mi smo katoliki, pa tudi Slovenci ob jednem, ter spoštujemo in ljubimo domovino, ker je to tudi božja zapoved.
To si zapomnite! Če pa je že Vaša narava taka, da hočete strahovati, izberite si namesto .Mira" dra. Mahniča in zagrozite mu vender jeden-krat na ušesa: Quousque tandem! Te besede smo spregovorili, ker nam je to srce velevalo!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 5. marca.
Komisija za razdelitev sodnih okrajev po na rodnosti na £edbeni je že sestavljena. V njej sta dva svetnika nadsodišča, dva svetnika deželnega sodišča, dva zastopnika namestništva, dva češka in dva nemška zaupnika. Komisija bode sedaj takoj začela delo svoje. Tudi so že odbrani svetniki za nemški senat pri nadsodišči. Vlada je pa že zdelala načrt zakona o uvedenji narodnih kurij v češkem deželnem zboru in ga predložila dr. Riegru in dr. Plenerju, da o njem izrečeta svoje mnenje. Kakor se kaže se vladi jako mudi z izvršenjem Dunajskih dogovorov. — Dr. Rieger hoče objaviti v kratkem odgovor na mladočeški munifest. V svojem govoru bode skušal vso krivdo za češke neuspehe zvaliti na Mladočebe. Nemci so lahko odločneje postopali, ker so jedini, nego Čehi, ki so razcepljeni.
FravoNOfliiJI mfulNter grof Schbnborn je bil več dnij v Budimpešti. Ogerski vladni krogi in pa vodje narodne kazine so kaj prijazno občevali ž njim. Ko bi poprej ne bili vedeli, kacega mišljenja je grol Schbnborn, bi nam bilo to moglo
Krasno petje italijansko mu je sicer prijalo, imel je tudi veliko uspehov pri svojih nastopih v gledališči, a z neplemagljivo silo vleklo ga je nazaj v Rusijo, da bi popolnoma prisvojil si bistvo in duha narodne slovanske glasbe. Vrnil se je v domovino in v Peterburgu seznanil se je s svojo sedanjo soprogo, prekrasno in duhovito Olgo Kri-stoforovno Ponomarevo, ki je imela izreden glas in bila 8 sijajnim uspehom dokončala operno šolo. Ta zveza bila je jako srečna. Oba sta se posvetila narodni pesmi. Soproga Olga odpotovala je v Bero-lin. kjer si je korenito prisvojila teorijo godbe in sedaj pomaga soprogu, peva, zlaga, zapisuje in prireja pesmi za javne zbore. Iz mesta potujeta v mesto, iz vasi v vas, takraj in onkraj atlantskega oceana pa seznanjata občinstvo z divno krasoto ruskih melodij in z milino narodnih pesmi], iz katerih odseva življenje in mišljenje narodovo.
V Pragi zbral je Slavjanskij zbor 9 Čehov in šel ž njimi koncertoval najprej po Rusiji, povsod b čudovitim uspehom. Dva in dvajset let že potuje po svetu, prepotoval je že tri kontinente, zaslužil b svojimi koncerti že blizu 5 milijonov koBtnatega dohodka in tako razširil veljavo in ugled slovanski narodni pesmi. Bil je mnogokrat odlikovan, soproga njegova, gospa Olga Slavjanskaja, bila pa je zaradi svojih zaslug zlasti za nabiranje in izdanje narodnih pesmij (5 zvezkov po 22 pesmij), imenovana
odpreti oči, da so ga tako odlikovali v ogerskej prvostolnici. Madjari se ne bodo nauduševali za nobenega državnika, ki je naklonjen in pravičen Slovanom. Grof Scbdnborn se je baje pogajal z ogersko vlado zastran predlog, ki se predlože v kratkem obema parlamentoma in s katerimi se bode uredilo konzularno vodstvo in nekatere druge mej-narodno pravne zadeve.
V soboto je bil v Budimpešti ministerski so-vet, v katerem se je konečno določil načrt novega domovinskega zakona, kateri se v kratkem predloži ogerNkemu državnemu zboru. Debata o tem načrtu bode zopet burna. Opozicija bode sprožila Ko-šutovo vprašanje in napadala Tiszo. Pričakovati je zopet škandalnih prizorov. Ker se drugače opozicija ne upa znebiti Tisze, hoče tako dolgo naprav-Ijati škandale, da pojde.
V u a nje države.
V Kraljevem se snuje društvo za prostovoljno napravo orožja in drugih potrebščin za srbsko vojsko. Novo ustanovljeni list „Glas vojske" podrobneje piše, kako nalogo bi imelo to društvo in kako naj bi se organizovalo. V Srbiji je 500 000 davkoplačevalcev. Silovatelji društva se nadejajo, da bode vsaj vsak deseti davkoplačevalec podaril društvu 100 dinarjev. Na ta način bi se nabralo 5 milijonov dinarjev. Omenjeni list pozivlje Kraljevske patrijote, da nuj društvo priporočajo vladi in vsem domoljubom srbske kraljevine.
Grol Kalnokv neče, da bi se že sedaj diplomacija bavila z vprašanjem o priznanji holgar-Mkega kneza. Sedaj Čas za to še ni ugoden, ko se še Panice afera ni prav pojasnila. Vsekako pa mislijo na Dunaji, da mora v tej zadevi Turčija storiti prvi korak. Ne ve se pa, se li bode posrečilo Stambulovu pripraviti Porto, da bi predlagala velevlastim, da priznajo kneza. — Bolgarski diplomatični agent v Carigradu Vulković je pred-včeraj prišel v Sofijo. Takoj po njegovem prihodu je bil ministerski sovet, v katerem se je posvetovalo najbrž o tem, kako mislijo v Carigradu glede priznanje kneza.
Kakor se poroča ruskim listom iz srbske prestolnice, so odnošaji mej Srbijo in Bolgarijo jako napeti. Na obnovljenje pogajanj glede trgovske pogodbe ni več misliti. Mesto srbakega diplomatič-nega zastopnika v Sofiji je izpraznjeno, in Srbija ne misli druzega imenovati. V Sofiji bode imela le jednega pisarja, ki bode opravljal tekoče zadeve. Občevanje mej srbsko vlado in bolgarskim zastopnikom v Sofiji je prenehalo zaradi znane afere v šoli družbe bv. Save.
V Setubalu na Portugalskem so bili veliki izgredi, ker so zaprli nekega agitatorja, ki je narod nagovarjal, da naj se spunta. Bil je boj mej narodom in vojaki. Nekaj vojakov in jeden major bili so poškodovani s kamenjem. Več izgrednikov je bilo ranjenih. Vlada je iz Lizbone in Evore poslala vojakov v Setubal na pomoč.
Dr. Julij Hererra izvoljen predsednikom urii-gvafske republike v južnej Ameriki.
Dopisi.
Iz Črne na Koroškem 4. marca. [Izv. <lop.) Danes imam Vam poročati o žalostnem izidu Črnskih občinskih volitev. Slovenci smo propali, ker so bo pri volitvi in pred volitvijo godile grozne ne-postavnosti. Sklenili smo tedaj pri c. kr. okr. glavarstvu se pritožiti in dr. Messner v Velikovci napravil je  protest in  rekurs; volitve bodo prej ko
pravim članom Peterburškega geogrufičnega društva in drugih korporacij.
Hčerka, mlada in lepa gospodična Nadežda, (Nada, Nadina) učila se je petja v Italiji pri najimenitnejših učiteljicah (Matilda Marchesi, Sarvadzi in dr.), vsi drugi otroci pa se uče od 7. leta glasbe in vsi so neobičajno nadarjeni.
Slavjanskij je znamenit kot umetnik in kot mecen. Po svojih roditeljih je namreč že imovit in ima v Tverski guberniji jako lepo graščino pri selu Kolcovem. Ondu ima senčnat park, ribnike, domače gledališče in ves novodobni komfort, ondu biva poletni čas Ugodno gmotno stanje dopušča mu, da pri svojih „tournee" po svetu ne gleda toliko ua svojo korist, nego na uspeh in da imajo njegove družbe člani primeren zaslužek.
Posvetil se je umetnosti iz vse duše in kot apostol slovanske narodne pesmi potuje iz kraja v kraj, povsod vzbujajoč oduševljenje za petje, za umetnost, ki blaži človeško srce. Zato pa tudi vidimo, da ga narodni naši nasprotniki hvalijo in proslavljajo, ker ga zaradi fenomaluega petja morajo, hvalijo, a s težkim srcem. Najbolj označujoča je pač pisava italijanskega lista Tržaškega, ki pravi da se je z entuziazmom in ploskanjem ruskim pevcem pač hotelo reči : „a rivederci!" a temu dostavlja: aPer n o i, basti 1' addio!" nMi ostajamo — in vas je strah." s.
ne ovržene. V tretjem razredu mislili so naši gotovo na zmago (v drugem razredu so do zdaj zmi-raj bili Slovenci zmagali), a računali niso na to, d a bo župnik Centrich, ki je bil še pred kratkim biser naše slovenske duhovščine, v zadnjem času pa se dal po grof Thurnovih gozdarjih popolnoma ujeti in premotiti, tudi za vse cerkveiumežnarije Črnske in Javor-ske župnije pooblastila izročil nemškim liberalcem.
Naši so ga šli prosit, naj bi njim dal pooblastila, da cerkve in mežnarije naj volijo katoliške Slovence, a on je takrat molčal, in pred volitvijo dal pooblastila najhujšim nasprotnikom naše vere in našega naroda. Ljudstvo je strašno razburjeno in zmernim našim poštenim kmetom se je zahvaliti, da župniku niso vsa okna pobili. Kmetje se jezijo nad njim, ker jim je cerkve »prodal*. — Pa vender Černska volitev je jako tolažiloa za nas, ker prišli so vsi naši na volišče in stali, kakor kamen in skala, kar se poprej ni nikdar zgodilo.
Naši imeli so v tretjem razredu 57 in nasprotniki 62 glasov.
Pri vsem tem pa še lehko vskliknemo: „Črna je v bodoče naša". Ljudstvo je popolnoma pro-bujeno in sa zaveda svojih pravic. Še je upanje, da bo na slovenskih koroških tleli Slovenec gospodoval.
Iz Vipave 3. marca. [Izv. dop.] Brali smo v št. 20 cenj. „Naroda", dopis „iz Vipave". Dopisovalec dotičnega članka, pozabil je omeniti, koliko je prirejeni plesni venček revnim Šolarjem donese!. Razen onih 70 gld., katera sta vrli in neutrudni gospi No sa nova in Bor no t ova od domačih rodoljubov, kakor tudi od zunanjih znancev, katerim bodi posebna hvala — nabrali, razveselili smo 89 na dan plesne zabave še drugih podpor, ter obile udeležbe. Visokorodnemu grofu Lanthieri-ju bodi v imenu revnih šolarjev najprisrčnejša zahvala, da se je on za stvar toliko zanimal in neumorno podpiral, — posebna hvala pa, bodi njegovi mili in ljubeznivi gospej soprogi, visokorodni grofinji, kot pokroviteljici blagega podvzetja. Ona je s svojo naklonjenostjo podvzetje poviševala — ne samo dejanski, ampak tudi materijalno podpirala; z njenim pristopom upamo še marsikako sijajno zabavo pri nas doživeti, saj podpirala jo bode gospa, koja je obče priljubljena in blaga.
Druga hvala bodi gospodu Schvvickertu in njegovi blagi soprogi, katerima je bila dobra izvršba našega podvzetja toliko pri srci. Ponosni smo na take blage aotrudnike, in z veseljem jim kličemo! Bog jih ohrani vedno tako zavedne in blage! Prirejeni ples izvršil se je, kakor je bilo poročano — sijajno, omeniti nam je, da si smemo mej podpornike šteti tudi znanega gospoda F e r f i 1 o iz Gorice. Tudi on nas je podpiral, zato srčna mu hvala.
Dasiravno bo bili stroški veliki, znaša čisti dohodek venderle 100 gld., kateri hranita naši vrli gospi Nosanova in Bernotova. Bog ju živi! Oni nakupili bodete blago, ter pripravljali s pomočjo drugih sotrudnic — obleko za revno šolsko deco, katera bode za velikonočne praznike obdarjena. Lepe zasluge so si naše gospe s tem pridobile, marsikdo odraslih, — spominjal se bode na svoja ubožna otročja leta, — videl se bo gorko oblečenega in Še v poznejših letih vedel bo hvalo vsem onim, kateri so imeli toli blaga srca.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za zgradbo šole na Holmci v Kamniškem okraji 200 gld.
— (Družbi a v. Cirila in Metoda) je doposlal to jutro g. dr. B. Glančnik, odvetnik v Mariboru, Bvoto 100 gld. s pripiskom: „Nagrado, določeno mi kot ravnatelju Mariborske posojilnice darujem slavnemu društvu „sv. Cirila in Metoda*. — Velikodušnemu dobrotniku prisrčna zahvala; družbi pa mnogo podobnega velikodušja!
— (Slavjan8kega koncert.) Da ne bode kakšne pomote, ponavljamo, da se začne jutršnji koncert, kakor tudi koncert v petek dne 7. t. m. točno ob '/§8. uri zvečer. Koncert v petek je zadnji v Ljubljani, ker Slavjanski drugi dan že koncertuje v Zagrebu.
— (Iz Trsta) nam piše prijatelj našemu listu o Slavjanskega tre tj e m koncertu tako : Ruska
pevska družba pokazala  se je ta večer v novih dragocenih  oblekah  (oblečeni   bo vsak večer drugače), ki bo napravile velikansk utis: Gledališče bilo je polno, gotovo 3200—34O0 ljudij. Mej temi bilo je tri četrti Slovanov, jedna četrt zopet  Nemci in nekateri Italijani.   Program  bil je popolnoma nov, razven divne pesmi „Ej uhnera!" To je prekrasna pesem! Naši zbori naj bi jo vzeli v svoj repertoar, Slavjanski bi  gotovo  komu v Ljubljani ustregel s partituro Pri tem koncertu bil je nepopisen entu-ziazem, po vsakej točki čuli so se frenetični: Živio! Slava! Još. In ko je končala  zadnja točka, treslo se je gledališče. Slavjanskij dodal je še jedno točko, oduševljenje se je še  podvojilo,  vse je klicalo in ploskalo  in  Slavjanskij  s soprogo moral se je še šestkrat prikazati na oder  in  četrtikrat odkrili no se vsi gospodje in pozdravljali s  klobuki. To )« bilo ganljivo!   Teško smo se ločili od divnega j>etja, kakeršnega še nesmo čuli. Srečni Ljubljan-čanje! ki jih kmalu dobite v svojo sredo. Nabiralo se je mej   tukajšnjimi Slovani za  darila Slavjan-skega družbi,  podpisali  so gOBpodje po 200, 100, 50 in premnogi po 10 gld.   Iz teh zneskov nakupila so se darila. Gospa Slavjau-<kaja dobila je poldrugi  meter   visok  kol z najlepšimi cvetlicami in dragoceno pahljačo od slonove kosti in venec z napisom: „Slovani v Trstu*.   Gospodična Nadina, ki čudovito krušno poje, dobila je tudi  velik venec z napisom: „Gospici Nadini Slovani v Trstu". „Srbi v Trstu" poklonili so tudi krušen  lovorov venec, jeden venec z rudečim trakom imel je napis: „Tržaški Slovani v spomin večera dne 3. marca 1890 slavnemu ruskemu  umetniku Slavjanskemu Agrenjev u in njegovi družini":
— (Iz Gore njega pri Hrenovicah) se nam piše: Vsled prošnje g. Hinka Kavčiča, župana v Hrenovicah, je slavni deželni odbor kranjski podaril 280 gold., knez Hugon VVindischgriLtz pa 60 gold., vkupe 340 gold., kateri denar se je dne 17. februvarja mej pogorelce razdelil. Dobro jim je došla ta podpora in potrebovali bi še več tacih, ker nemaj o niti živeža ne obleke, ne strehe in ker je to, žal! prva podpora. Slavnemu deželnemu odboru, uzvišenomu knezu VVindischgriitzu in g. županu izrekamo presrčno zahvalo.
— (Umrl) je včeraj v Ljubljani gosp. Josip Andolšek, računski asistent pri deželni vladi, v 30. letu dobe svoje.
— (V Će m seniku) umrl je v sredo tamošnji župnik gosp. Jukob Tomelj. Zadela ga je kap.
— (Oesterreichisch-ungarische M o n-archie in Wort und B i Id.) Tega velicega dela izšel je 103. snopič ali drugi zvezek dela, ki opisuje Koroško in Kranjsko. V njem se opisuje lepota in prebivalstvo Bosedne dežele Koroške in zgodovina te kronovine.   Zvezek ima več lepih podob.
— (Slovenski b i c i k 1 i s k i klub) po svojem triletnem obstanku šteje sedaj največ članov; dokaz, da nase športno narodno društvo lepo napreduje. Klub namerava spomladi obnoviti dirko na cesti Vrhnika-Logatec. Odbor pa se posvetuje o zgradbi dirkališča, katero je kolesarjem neobhodno potrebno. V zadnjem času pristopilo je klubu več novih udov in društvo šteje sedaj nad 50 članov, med njimi 32 rednih. Vaje za novince so 3-krat na teden v društveni dvorani (Križevniški trg gosp. Jakopiča hiša.)
— (Nemška temeljitost.) Pri Paneovi so srbski kmetje na nekem otoku v Dunavi drva kradli. Finančna straža jih je zasledila in udarila za njimi. Pri tem bil je jeden kmet iz Višnice ustreljen. Beligrajski listi pišejo, da je ogerska finančna Btraža odurno rušila pravice Srbije, ker omenjeni otok spada k Srbiji. Pozivljejo vlado in skupščino, naj zahtevata zadoščenja. S tem bila bi povest končana, čitateljem našim treba samo še povedati, da je to bil „Conflict an der r us s is ch-se r b i-8chen Grenze." Tako vsaj trdi včerajšnja „Tri-ester Zeitung."
— („Učiteljsk i Tovariš.) Glasilo „Slo-venakega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 5. številki nastopno VBebino: Statistično popisovanje ljudskih šol leta 1890. — Knjiga Slovenska v XIX. — Književnost. — Vprašanja in odgovori. — Naši dopisi. — Vestnik.
— („Matica Hrvatska",) ki je jedva pred dobrimi šestimi meseci razposlala knjige za 1888 1. poslala nam danes tudi že knjige za 1889, katerih je deset zvezkov: t.) Poviest car-stva rimskoga. Pu najboljih piscih izradio Ivan
Rab ar. II. dio. 2.) Iz bil i uskog s vi e t a. Pri-rodopiane i kulturne Črtice. Napisao dr. Mišo Kiš patič. 3) August Šenoa. Sabrane pripoviesti. Zlatarovo zlato. II. svezak. 4.) Zabavna knjižica. Pjesničke pripoviesti. Spjevao August Hi rambašić. 5.) Teodora. Pripovieda Evgeuij Kumičič. 6.) Psyche. Komedija u tri čitia. Napisao Ivo Vojnović. 7.) Podgorske pripovijetke. Pripovijeda Vjenceslav Novak. 8) Slaveni u davuini. Napisao dr. T. Maretić. 9.) Prie-vodi grčkih i rimskih klasika. 10.) Jovan Šunde ii i 6 Izabrane pjesme. „Matica Hrvatska" je s temi knjigami vse in še več storila, nego je obetala, sedaj naj tudi Člani store svojo dolžnost, sedaj naj tudi člani ne odlašajo s plačilom letnih doneskov in naj zavodu pridobivajo uovih članov. Bratje Hrvati smejo na svojo „Matico" biti ponosni, kajti ona je izvestno izmej najlepše napredujočih literarnih zavodov slovanskih.
— (Okrajna bolniška blagajnica Ljub 1 j a n r k a.) V dobi sedmih mesecev obolelo je 509 blagajničnih udov izmej teh 455 moških in 54 ženskih. Umrlo je 10 udov, mej temi 2 Ženski. Izplačalo se je bolniščine 3057 gld. 33 kr , bolniških oskrbovalnih troškov 605 gld. 80 kr., voznine 60 gld. 91 kr., zdravniških troškov 1207 gld., za zdravila 676 gld. 23 kr., pogrebščine 132 gld., za kopelji 32 gld. 95 kr, za terapeutične pripomočke 20 gld. 38 kr in za obeznino 18 gld., torej skupno 5710 gld. 60 kr.
— (Gorica), katera se Često imenuje avstrijsko Nizzo, imela je poslednje dni jako neugodno vreme. Štiri dni, do 2. t. m. brila je huda burja, kakeršne že veliko let ni bilo in vse rae.sto bilo je polno prahu. Pri tem pa je bil Še hud mraz. Termometer kazal je dne 2. t. m. — 7° R.
— („Prvo letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaj i) ustanovljenega 1. 1888. o vladarski štiridesetletnim Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I." kaže zelo ugoden uspeh. Društvo imelo je 2249 gold. 64 kr. dohodkov, podelilo je v 72-ih slučajih podpore v skupni vsoti 564 gold. Mej podpiranimi je bilo 17 juristov, 9 medicincev, 2 filozofa, 2 kon-servatoriata in 1 slušatelj akademije obrazovalnih umetnostij, pa 2 živinozdravnika. — Po deželah pride na Kranjsko 25 podpiranih s skupno svoto 393 gold., na Štajersko 3 s 63 gold., Goriško 3 s 60 gold., Koroško 1 s 35 gold., Trst 1 s 13 gold. Koncem le^a ostalo je 1600 gold. 62 kr. premoženja. V tej vsoti je 1440 gold. 30 kr., ki se imajo zmatrati za neporabno društveno premoženje, od katerega naj se samo obresti za društvene potrebe in porabljajo. Poročilu pridejan je imenik udov podpornega društva, častni član je knezoškof dr. Mihael Napotnik, ustanovnikov po 50 gold. je 20, podpornikov, rednih udov, dobrotnikov 123. Največji donesek bilo je onih 250 gold., ki jih je gospa Murnikova doposlala kot čisti donesek veselice v ta namen prirejene. Društvo izvrstno napreduje, zato upamo, da bode delovanje njegovo rodilo lepega sadu.
— (Statistično popisovanje ljudskih šol leta 1 890) Po ministerskem ukazu z dne 9. septembra 1889 1. Št. 14 499 morajo s koncem meseca aprila 189 0. 1. šolska oblast.va izvršiti statistični popis ljudskih šol v letu 1890. iu ta popis izročiti c. kr. osrednji statistični komisiji na Dunaji. Vse popisovanje se bode vršilo na podlagi podatkov šolskih vodBtev. V to svrho je visoko naučno ministerstvo z imenovanim ukazom natanko določilo, kako je šolskim oblastvom, v prvi vrsti šolskim vodstvom ta popis izvršiti. Vsi podatki se upisujejo po šolskem stanji dne 3 0. aprila 18 90. leta, ako pa ta dan pade v počitnice, po stanji zadnjega šolskega dne pred 30. dnem aprila. Vpra-šalni poli morajo šolski voditelji najdalje do dne 8. maja 1 8 90. 1. doposlati okrajnim šolskim oblastvom, katera iz teh pol strogo po predpisanem navodilu popolnijo zbiralne pole in te z vsemi vpra-šalnimi polarni vred najdalje do 3 1. maja 1 8 9 0. 1. predlože* deželnim šolBkim oblastvom. Ta oblastva pregledajo vho tvarino glede popolnosti in formalne pravilnosti zahtevajo morebitnih dopolnil in vso tvarino pošljejo do dne 15. junija 18 90. leta c. kr. osrednji statistični komisiji na Dunaji.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri drugi predvčerajšnji obravnavi bil je hudodelstva uboja zatožen Fran Pečnik, kmetski fant s Črnuč. Dne 22. decembra zmenili so se: zutoženec, njegova sestra in  Ivana Ves, da gredo v gostilno
n Pri Aleši8 na Jezici, poprej pa pokličejo še hlapca Gosaka, ki je bil ljubimec Ivane Vesove in je služil pri posestniku Franu  Kuklju.   Dekleti prišedŠi pred Kukijevo hišo, začneta klicati Gosarja, na kar Kukljevka reče svojemu možu, naj  razgrajalce izpred hiše spodi. Kukelj gre iz hiše. dekleti zbežita, Pečnik pa ostane in ko  mu Kukelj   pravi naj Be spravi, sune ga z nožem v levo stran vratu in mu prizadene do ušes segajoče rano, potem pa še jedno na prstu.    Na to je  zatoženec stekel,  Kukelj se BgmdU na tla in dne 22. januvarja umrl. Zatoženec dejanja  ne  taji.   Obsojen  je  bil  na pet let teške ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem. — Dne  4.   t. m   zatoženi  bo  bili:  Reza FerliČ, Janez Ranzinger, Liza Mikel, Anton Mikel in France Resman, hudodelstva tatvine in soudeležbe hudodelstva tatvine.   Ko   jo dne  8   novembra   1888. 1. umrla   v   Hrašah  na Gorenjskem hišna posestnica Marija Vidic, vzela je izpod  njenega  zglavja Reza Ferlič   hranilnične   bukve   Kranjske hranilnice, na katerih je bilo uloženih 781 gld., potem še 30 gld. gotovega denarja in nekoliko obleke. Denar iz hranilnice so vzdignili in mej seboj razdelili. Zatoženci se zagovarjajo s tem, da njim je Marija  Vidic ta denar itak namenila, kajti drugače bi bila  v oporoki, katero je napravila omenila tudi hranilničnih bukvic, česar pa ni storila.   Porotniki so vprašanje krivde zaradi štirih zatožencev z 9 proti 3 glasom, o Resmanovi krivdi pa jednoglasno zanikali, na kar je sodišče vse zatožence za tožbe oprostilo.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Peterburg 4. marca. „Journal de St. Petersbourg" zanikava „Standardovo" vest, da so bili že določeni ruski častniki, ki bi even-tuvalno prevzeli upravo Bolgarske. Isto tako so izmišljene vesti, ki jih je zabeležila „Po-litische Correspondenz", da so bila pogajanja mej ruskim poslanikom v Atenah in voditelji krečanskega ustanka.
Pariz 4. februvarja. Tirard se koncem današnjega ministerskega sveta čutil tako slabega, da se je v posteljo ulegel. Govori se, da bode vsled bolehnosti Tirard dal svojo ostavko, a svoj sklep izvršil stoprav po debati o interpelaciji glede Berolinske konference.
Pariz 4. marca. Sodišče razsodilo, da se je general Hubert Castex zagrešil proti disciplini. Zaradi tega bil obsojen, da bode umirovljen, ne da bi kdaj zopet mogel postati aktiven.
London 4. marca. Princ Waleski otvoril je v spremstvu svojega sina Jurija in mnogih dostojanstvenikov slovesno ogromni železni že-leznični most Čez Firt of Forth.
Berolin 5. marca. Govori se, da je trgovinski minister dobil naročilo, da na podlagi resolucij državnega sveta, naslanjajočih se na sklepe državnega zbora glede zakona v varstvo delavcev, izdela zakonske načrte. Dokler se ne uvede pomnoženo varstvo delavcev, odredile se bodo prehodne določbe, mej katere spada tudi ustanovitev delavskih odborov.
Kol on j 5. marca. „Kolnische Zeitung" piše, da bode vlada predložila le vojaške zahteve in še jedenkrat poskusila, da bi novi državni  zbor dovolil zakon proti socijalistom.
Razne vesti.
* (Ruska carska rodbina,) ki je nameravala že dne 24. februvarja preseliti se v Gačino, ostane v Peterburgu še do dne 13. marca, kateri dan je obletnica žalostne smrti carja Aleksandra II. Ta ilan bode carska rodbina pii slovesnej službi božji za pokojnega carju.
* (Svetovna razstava) ameriška 1892. 1. povodom 400 letnice, odkar je Krištof Kolumb odkril Ameriko, bode po sklepu zbornice poslancev v Chicagu. Temu sklepu mora pritrditi še senat.
* (Postni junak v Suce i) prišel je v London. Njegova produkcija sestoji v tem, da 40 dnij nič ne je. V tem času pa se bori, plava in obeta, da bode štirideseti dan še jahal po Londonu.
* (Nehvaležni otroci.) V Debreczinu prišel je k poročevalcu za ubožne zadeve 70letni Gutti in je tožil, da mora glada umreti, če mu mesto ne pomaga. Gutti ima pa bogate otroke. Sin njegov, ki ima svojo hišo, ga je iz hiše zapodil, hči, ki ima 25.000 gld imetja, ga pa v hišo ne pusti. On želi le pet goldinarjev na mesec, pa še teh mu otroci dati ne hote.
* (Z ženskami bodi uljuđen.) Nek dopisnik iz Avstralije toži zaradi pomanjkauja galaut-
uosti pri plesaželjnih moških prebivalcih tega oddaljenega dela sveta Će želi na plesu mladenič plesati z dumo, stopi k nj*j in reče: „Dajte da pogledam v vaš plesni listek" in hladno zapiše ime svoje za toliko plenov, kolikor jih želi plesati, ne da bi prosil damo za pritrjenje. Z nobeno besedo dame ue prosi mladenič, da naj gre plesati, z nobeno besedo se jej po plesu ne zahvali. Še celo jezen je. če morda dama takoj ne najde plesnega listka, ko ga zahteva.
Zn i nanjo porabo. Bolečine udov, protiriske in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se z gotovim uspehom ozdravijo /. Moll-ovlm „Francoskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki (lan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Ttichlanhen 9. V lekarnab po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (55 2)
IDiinajska borza
ti
za vse leto iz\tl. 4.«0; za pol leta ? gld. 2.:iO: xu vitvt leta jrl«I. 1.15. J
ti.
r m •%
J ii j«*t :
4. marcu.
Pri siomi: Hrunet, (rtiMlianim-t, \Veiss i Dunaja. Muhvič, Presld, Hodnik i/. Kamnika. — VVieltsclui'g iz Križa Kutin iz Postojne. — Hofktttdter I« Gradcu. — KUhue, pl. Tonello iz Trsta.. — Bermi n iz. Budapešte. — pl. Motony iz l.istrice. — Šepi-tavc iz Idrije.
Pri Haliel s baron Sehiinbergrr iz Krauja. — Srnica iz Celja. — Schruhak, Knnigstein, Hotfman, Primože, IIuss, BauniHi) z Dmaja. — Meller iz Trsta. — Malaverh, Semen iz Ložu, — Kothel  ii Ko:'evja.
Umrli mn * SJiiMjaui:
3. marca : Valentin Baje, paznikov sin, 8 let, Reber št. 11 za skarlat'co.
4. marca: M-irija Zaiuida, deželnega Bvetovaka žena, 29 let, Poljske ulice Št. 8 za areno napako.
V d e ž e I n e j b o I n i c i t 3. marca: Pavi Logar, delavec, 53 let, za  rakom v Želodci. — Jurij Krajšek, gostač, 67 let, za plućnim um-pbvst-mom.
Tržne cene v 0Jul>l
dne 5. marca t. 1.
				kr		gt kr.
Pšenica, lik;11.			.   »i 66		•Speli povojen, kgr. .	
Rež,	n		•II 5	5<	Surovo maslo, n	1 1-1
Ječmen,	i		. 6	—	Jajce, jedno s   .   , .	j— 2.
0 'c8,			.   3 Id		Mleko, liter ....	— b'
Ajda,					Govejo       meso, kgr.	-160,
PronO,	»		. -t		Telečje          , „	— 56
Koruza,	»		. r>		Svinjsko        „ „	— '58
Krompir,			. 3	12	K.ištrunovo    „ jf	— 36
Leča,			. 12	—	Pitanec......	— 651
Grah,			. liO	—		— 20!
Fižol,			. 10	—	Seuo,   100 kilo.   . .	2 23
to-'si >,		kgr.	•! 1	V	Slama,   „     „   .   . .	2 32
Mast,		n	. \—	70	Drva    trda, 4 fjuietr.	7—1
Spili frišen			• II—	6c	n    mehka, 4 „	4 25
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	1 ein-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
4. marca.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvećer	742-8 ram. 740 1 mm. 738-7 mm.	—14 4° C — 24« C — G-(i°C	brezv. si. svz. Sl. 8vz.	jas. jas. jao.	0 00 mm.
Srednja temperatura —7-8°, za 101u pod normalom.
dne 5. marca t. 1.			
(Izvirno teiegrafično poročilo.)			
	včeraj	—	danes
	H 7 9;>	— gld. *7-95	
	»8 —	n	»7 «r.
	109-90	n	109 85
5°/0 marčna renta .... „	101 9')	n	1015*0
Akcije narodne banke   .   . ,		n	928 —
Kreditna akede.....„	815-80	n	315 25
	ny-io	»	119-20
	—•—		—•—
	••41'/,		
C. kr. cekini ...... „	:> 59		
Nemška marke.....„	f.8 15	»	:8-22'/,
4°/0 državne srećke iz 1. 1854	25 - gld.	Y6i gld. — kr.	
DižHvne srečko iz 1. IM-i 1		175	■   50 ,
		103	.   io ,
Ogeiska papirna renta 5°/0 .    , .		98	n     » *
Dunava reg. srečke 5°/0 .	100 gld.	119	n     60 „
Zrini i. obč. avstr. 41/« L zlati znst. listi .		11«	n n
Kit-ditne Bivčke......	100 gld.	184	n   BO „
Rudolfov« srečke.....	10 n	20	•     «5 n
Akcije anglo-avstr. banke	1*0 „	158	2B
Trammway društ. velj. 170 ghl. a.	v..   . .	—	n n
Vsem sor dnikom, prijateljem in znancem oznanjamo prežalostnim srcem, da je naš predragi svak in strijc, gospod
za sobnik
sinoči ob 9. uri. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 81. letu dObo svoje, mirno v Gospodu zaspal.
Pogrelt bode v četrtek dne 6. marca ob 5. uri popoludn« ii Spodnje Šiške St. 90 na pokopnlišće k sv. Krištofu.
Zadttine svete maše brale se bodo v mnogih cerkvah.
V Ljubljani, dne 5. marca 1890.
Jurij Tavčar,
hišni posestnik iu slikar, svak.
Kurolimi  Nagode roj. i'avrur, — .^Ilirija. \ oiielmt roj. Tavčar,
nečakinji. (188)
Koncipijenta
zmožnega obeh deželnih jezikov v pisavi in govoru ter v odvetniškem poslovanji vsaj \eč ali manj samoituluega, vsprejmem takoj v svojo pisarno.
X>i*. Ivan Sk:e<il, (182-1) odvetnik v Novem Mestu.
posteljnega perila za hotel „Pri !Ma liči" odda se podjetniku od 1. dne aprila t. 1. naprej.
Pismene ali ustne ponudbe se vsprejemajo v pisarni 086)
Kranjske stavbinske družbe.
15 lielc-tolitroTr
dobre slivovke
so do hi pri (169—3)
Francetu Prijatelj i v Tržiši, p. Mokronog.
Stara, jako sloveča
združena s tabačno trafiko, prodajo kolekov in žganja na drobno, 40.000 gld prometa, ki se da še raziiriti, na dobrem im'stu, v l»atne| hiši, v jako obljudenem trgu na Štajerskem, >.eli se odstopiti ali dati v najem solidnemu možu, ker je sedanji lastnik zaradi neke pripale mu dedlČlne s posli preobložen.   Treba je 6000 gld. gotovega denarja.
Tudi bi sedanji lastnik vnprejel reeloega, tr-govpki olikanega uu ža l«>t zadružnika v gori omenjeno podjetje, ali pa tudi na vsa svoja podjetja dajofa visok dobiček.
Pisma pod „Prilika I." apravnfStvn M81oveo<
Bkega Naroda". (173—2)
AVGUST SOTEIGER
or«llnu|e VNnk <lmi  o<l 9. «1» 12. ur«' dopolnilne 1» o«l 2. tlo Si. ure p<»poIu<l»c.
Stanuje (908—37)
v hotelu „Pri Malici", II. nadstropje, št. 23.
Nova neprekoNljiv» Pitrl.šktt plouiUa, priznana od avtoritet za DaJDollio, zobem jednake barvo ter nadomesti " svojej trajnosti zlato plombo.
nnnnnnnnmmnnnnnan i
<nwrrfMTT¥IMTlllTWI
Pobratimi.
Roman. Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Cena 1 golti. 20 kr.
(s peštnino vred'.
Svoji
k
svojim!
Veseloigra v 1 dejanji. Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Cena :to kr. (s poštnino vred).
Obe knjigi dobivata se v „Narodni Tiskaru!"
v Ljubljani in pri knjigo-
tržcih.
Blago za obleko
iz pristno ovčjo volne, izvstni
Bruslcl Isđelkl
v n a j n o v e j S i h d e s i n i h i a
pomladno in poletno sezono
po čudovito nizkik cenah
ra/.pošilja
tovarniška zaloga sukna
FranhPeraitza
v Brnu.
Utorci ziiHtonj. — ClioHpotlje krojači dobe obilne m ele» gaDtDO  opravljene knjige
uiorcev  po  ori^rinaludi to varniskih cenah.
Velika zaloga sukna za uniforme za o. kr. državne uradnike, telovadna in gasilna društva i-1, d i. t. d.
Točno in tiulldno izvršenje vseh namčil le proti povzetju ali predpoMilJntt i zneska. (83-10) Kore8pondeuea v vseh jezikih.
P. n. gospodom zadružnikom „Hranil-nega in posojilnega društva na Ptuji"!
Podpisano načelstvo uljudno vabi gospode zadružnike k
rednemu občnemu zboru
v 15. dan marca 1890. leta
ob IO*) uri dopolutlue
v zadružnih prostorih v ..Narodnem Domu".
DNEVNI RED:
1. Poročilo naćelstva.
2. Poročilo nadzorništva o predloženem računskem sklepu.
3. Sklepanje o porabi čistega dobička.
4. Volitev načelništva.
5. Volitev nadzorništva.
6. Predlog, da se prenarede §§. 7, 19, 20, 42, 43 zadružnih pravi).
7. Slučajni predlogi.
*) Ako k zborovanju ob 10. uri ne pride zadostno število zndružnikov, vrši se drugo zborovanje po istem dnevnem redu v zmislu §. 40. zadružnih pravil ob 11. nri dopoludne.
Na Ptuji, dne 1. marca 1890.
Za ravnateljstvo:
(180) ZOr. JE71. Jurtela.
Hranilno in posojilno društvo na Ptuji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, poslovno leto od      -prosinca do 31.. grudna ±333.
BILANCA.
A K t i v»
Pasiva
Bia.
I kr.
Inventar ...........
Posojila zadružnikom......
Zaostale obresti........
Naloženi denar pri drugih zavodih Obresti od denarja pri drugih zavodih Gotovina dne 31. decembra 1889 . .
724 319173 1080 3338 58 6142
77 84 71 24 21 IJ4
330817 91
Glavni deleži 20.....gl. 2O00-—
Upravni deleii 2119    .   .   .   ,   3li 123-59
Hranilne uloge.....gl. 2:">:')t»it2-f>9
Kupitali/ovane obresti hmnil
nih ulog....... „ 8882-72
Zh leto 1890. predplačane obresti
Nevzdigncna dividenda.......
Društveni   fond  splošni (rezervni fond)......gl. 4286'—
Uatopnina leta 1889.   .   .   .   „ 1138'-
Draitvenl fond specijalni (rezervni fond).....„ 8904-81}
Donesek leta 1889. za posebni
rezervni fond   ....       w 131-30
Cisti dobiček...........
gld.	kr.
38123	1 59 1
•j 64775	81 |
3790	85
2568	97
14460	16 i
7099	03
33C817 91
NA PTUJI, dne 31. decembra 1889.
Načelstvo.
Izdajatelj io odgovorni urednik: Dr a g o t in Hribar.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".
C98C