Cena številki 1 Dinar.

SPOMIN NA SEDEMSTOLETNICO BLAŽENE SMRTI I PRIŠTETJA K SVETNIKOM
SV. ANTONA PADOVANSKOGA,
VELIKOGA MARIJINOGA ČASTILCA NAŠEGA ,OGA PR1PROŠNIKA I VELIKOGA L0BI-VSEH SIROMAKOV I ZATIRANIH.
Klekl J
Tiskarna
-ednik i izdajateo: banoš v Črensovcih, Slovenska Krajina.
Ernesta v Dolnjoj Lendavi, ki je
MARIJIN LIST
Pobožen mesečen list. izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja I. 1904. dec. 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Vrejilje i izdava, ga z dovolenjom višje cerkvene oblasti KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija.
I.	Cena v Jugoslaviji na skupni naslov, če najmenje pet komadov hodi na eden naslov: na mesec eden dinar, ali 12 dinarov na leto. Z tov naročninov je z ednim poštnina za kalendar Srca Jezušovoga tudi_ plačana. Za to naročnino dobi vsaki naročnik mesečno na lepom papiri 20 stranski Marijin List, na konci leta pa veliki kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto.
Cena na posamezni naslov, če na eden naslov hodi menje kak pet komadov, je 15 Din na leto. Za to ceno dobi naročnik poleg mesečnoga Marijinoga Lista ešče kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto na konci leta,
II.	Cena v inozemstvi, to je prek mej Jugoslavije je: z Novinami i mesečnim detinskim listom: „Mariilkinim Ogračekom letno 103 Din. Kalendar Srca Jezušovoga i knižico .Priprava na srečnovsmrt", dobi vsaki naročnik na konci leta brezplačno i poštnine prosto. Če se pa prek mej Jugoslavije samo Marijin List naroči, je cena t"ga z kalendarom Srca Jezušovoga, »Marijikinim Ogračekom" i knižicov »Priprava na srečno smrt" 40 Din na leto poštnine prosto.
Naročnina se mora proti naprej plačuvati: doma mesečno, Iz ino-stranstva pa do konca marcu vse!
Važno za domače naroč ; : . šteri majo na skflpni naslov naročen Marijin List! Naročniki, ki majo v Jugoslaviji na skupni naslov naročen Marijin List, če si naročijo vsi iz vsej far, ne samo iz edne, tiidi Novine, dobijo vse naše spise: No.-ir.e, Mar:; >• . . MariiiMn -raček, kalendar Srca Jezušovoga i »Priprava na srečiu> smrt" za 30 Din. letno, to je na mesec njim pride za plačati samo 2 D. 50 p. Najmenje 55i»bi pa moglo biti takših naročnikov. Marijin List je priloga Novin, kak i Marijiki.: Oi:raček, šteri je priloga M Lisla. Vredništvo i uprava M. Lista v Črensovcih, Slov. Krajina.
Jugoslavija.
D A R 1.
Na „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih so darfivali v dinaraj sledeči: Nerad Marija, Črensovci, mož za obleko poslao 50, Kreslin Matilda, šolarica z G- Bistrice 5,' Štefan Rotdeutšch, Francija za pomo: pri deli 48, Dar ministra socialne politike za šker dobrodelne kuhinje 2000, arenda g. Bajleca od 15. aprila do 20. maja 500, Madjar Janos, Hotiza, na čast Sv. Antoni v zahvalo za poprijete dare 10, Madjar Janoš žena, Hotiza, na čast sv. Antoni prosi za grehov odpuščenje i dobro nakanenje 10, Rajser Štefan, Serancourt, prosi za zdravje 50, Jerebic Mariia, Sv. Križ 30, Podberek Frančiška 10, ba-lamun Jožefa, sv. Križ 10, Petršič Franc, sv. Križ 10, Vrabl Anica, sv. Križ 10, Jureš Marija, sv. Križ 10, Lebar Marija, sv Križ IX), Hercog Eta, sv. Križ 10, Kohek Matjaš, Sr. Bistrica, v zahvalo za dobleno zdravje 10, 106, Roža živog. Rož. venca, Odranci 10. N. Trnje, v zahvalo za ozdravlenje 10, Naj-' deno 2, Tretjered, Sv. Trojica 100, Švab Franjo, Osijek 4, Cigiit Loiza, Bakovci 3, Horvat Marija, Črensovci 5, Szep Janoš. učitelj v i). Lendavi 10, Levašič Katica nabrala v D. Lendavi 68, Gumilar Emilija, Vidonci, prosi za srečen porod 20, N. Beltinci prosi pomoč sv. Antoni v velkoj stiski 10, Kavaš Magda, Odranci, na čast sv. Antoni za odvrnenje kaštige 10, Kreslin Martin, G. Bistrica v dober namen i v zahvalo 10, N. Beltinci, v zahvalo M. sv. Tereziki za dobleno zdravje 5, Žalig Marija, Črensovci, za pokojne stariše 5, za po-mirjeuje Srca Jez. za grehe sveta i. t. d. 4, Žalig Pepa, Črensovci 5 — Oča sirot naj vsem v obilnosti povrne! — Odbor.
NEBEŠKE ROŽE.
10. Pridi, zaročnica 1
PotUvanje v Rim je tudi njenoi apoštolskoj gorečnosti pokazalo novo smer. Prišla je v stik z vnogimi duhovniki i opazila, — čeprav so bili dobri, — tudi njihove slabosti. Te je prvič jasno spoznala važnost karmelske naloge, ki veleva moliti in žrtviivati za duhovnike. Pozneje je pisala: BSvoie molitve i žrtve darujemo za Gospodove apostole. Njihovi apostoli moramo biti, — kda oni z rečjov i zgledom pridobivajo duše naših bratov, Kak vzvišeno pozvanje!"
V Rimi se je njeno zavUpanje ojačilo. Tesneje se je oklenila nebeskoga Q6e. Kak velka redovna mati, sv. Terezija iz Avile, jc tudi Terezika v bridkih preizkušnjah spoznala, da Bog edini zadostuje. Odsemao je vso srečo iskala v duši. Gospod je nagrado njeno detečo zavupnost i njej oglado pota. 28. decembra je karmelska predstojnica dobila pismeno obvestilo mon-signora Hugonina, piišpeka bayeuškoga i lizijrškega. da dovoluje Tereziki takojšnji vstop. V samostani pa so določili, da jo zavolo ostroga posta sprejmejo samo po vUzmi. Postulantinja se je Iiibeče vdala. Boji i preizkušnje so jo silno vtriidili. Vseedno je ne odložila dUhoviioga orožja. Bila je zma-galka, ki je s krepkov volov premagala težave i se z zatajttvanjom pripravlala na duhovno zaročenje.
9. april 1888 je potišao Terezikino hrepenenje. Prejšnji večer so v domačem krogi obhajali slovo. Naslednje jUtro, na god. Marijinoga oznanenja, (premeščenoga zavolo posta), so jo domači sprevodili k sv. meši v karmelsko kapelico. Suze so se blesketale v očeh vseh, samo Terezika je bila mirna. V Karmeli je ne iskala tolažbe, nego žrtev. Njeno hrepenenje je ne bilo kres, ki vzplamti, a hitro vgasne. — Po sv, daritvi je pri samostanskih vrataj poklek-nola. Oča jo je blagoslovo Kak prizna, je te mislila, da njej poči srce. -----Bela golobica je postala karmelska voznica.
II. del: V Karmelu. 1. V celici.
Sestra Terezija Deteta Jezuša piše o svojem vstopi: ..Dušo je iiapuno sladek globoki mir, ki je bio odsegamao tudi v najtežjih preizkušnjah moj delež". To priznanje izžareva vse Terezikino redovno živlenje. Pozabila je na sebe. Neomejeno se je zročila LUbezni. Služila je Bogi in dušam. Bila je karmeličanka po želi redovne matere sv. Terezije Jezusove, ki veli, naj bodo njene hčere goreče neveste Jezušove in apoštolske duše. Bog, ki je šteo, da izvoljenka skoro dozori, je dopUsto, da je prednica jako strogo z njov ravnala. Poznala je njeno zrelost in njene kreposti. Zato joj je ne prizanašala. Pri vsakoj priliki jo je ponižavala. Svetnica piše: »Včasi kak sem vstopila, me je obdalo trpljenje. Liki nesam ga samo sprejela, nego iskala in lUbila sem ga" — Duševno in telovno je mnogo trpela. Že pri vstopi je bila vzorna. Pri preiskovanji za proglasitev blaženim so ne našli nikaj, ka bi njoj mogli očitati, I v skUpnom živlenji se oko razbistri. —
Mati Agneza pripovedavle: »Samostanska drttžina se je čuduvala nad novodošlo. Sestre, ki so mislile, da sprejmejo med sebe otroka, so spoštljiv., občudovale njeno preprosto plemenitost in jekleno volo, štera se je kazala v Terezikinih potezah".
Sv. Tereziko je v novom do rti i vse razveseljavalo, posebno njena si-romaška celica. Čutila je, da je prišla v puščavo, od štere je senjala v de-činskih dnevaj. Začetek Terezijinega redovnega živlenja je bio težek. Njena ponižna, močna in plemenita dGša se je skrivala v skromnoj zvunešnjosti. Pri vsakom stopaji je srečala ponižanje. Pa je ne bila razočarana, vej pravi, da je bilo samostansko življenje prav takše, kak ga je pričakovala. Piše: „Niedna žrtev me je ni presenetita. I vendar znate Oastita mati, da sem že pri prvih stopajaj srečala več trnja nego rož. — Notranja suša je bila moj vsakdanešnji krfili".
Iz vseh preizkušenj je zajimala novih moči i se vužgala v iskrenejšoj liibezni do Jezuša i križa. Liibeče je trpela, — v trpljenji je Iti bila.
Kda je Terezika nekega dne pometala hodnik, je ne vidila pavočine. Predstojnica, mati Gonzaga, jo je pred vsov redovnov družinov ostro po-
grajaia; »Oh, le predobro vidimo, da pomeče hodnik petnajstleten otrok. To je pravo gorje I Včasi pometite pavočino in bodite odsegamao skrbnejši i natančnejši!"
Voditelica novink jo je (zadvečara) o pol 5 pošilala na vrt, trebit plevel. Tereziki je bilo silno težko, ar ]e znala, da sreča mater Gonzago, ki je ob neki priliki resno pravila: „Te oirok ravno nikaj ne delal Ka naj pravim o novinki, ki jo trbe vsakši den pošiljati na sprehod?" —
Sv. Terezika je mučala in se veselila, da more svoje srce podobno Jezušovomi včiniti. Znala je: ka nam je trenutno v ponižanje, nam bo sledkar v slavo. Večkrat šče v tom življenji. —
V	»Povesti diiše" je zapisala veliko reč: Predraga mati 1 Kak sem Bogi hvaležna za to ostro, izborno vzgojo! Ka bi bila postala, če bi me meli, — kak šo mnogi mislili, - za samostansko igračo? — Zahvaljeni. da ste mi ne prizanašali. Jaz, uboga cvetka, sem potrebovala oživljajoče vode ponižanja. Preslaba sem bila, da bi brez nje pognala korenine. Vam sem dužna to neprecenljivo dobroto".
Nekaj v6r pred smrtjov je Terezika prosila, naj jo pripravijo za dobro smrt. Mati Gonzaga, ki je bila spoznala čudoviti vonj veneče vijolice, jo je tolažila, da je dobro pripravlena, ar je ponižnost vsikdar razmila in po njoj živela. Po kratkom prevdarki jevmirajoča odvrnola: .Da, mislim, da sem driigoga ne iskala nego istino. — Razmila sem ponižnost srca".
Če ščetno doseči cio, moramo uporabljati sredstva. Jezuš je Tereziki razodeo, da mu bo s križem pridobivala diiš. Te je njeno hrepenenje po trplenji raslo s križi, ki jih je srečavala. Svojo skrivnost je ohranila za sebe.
Terezikino notranje življenje je bilo jako preprosto. Do predstojnikov otroško odkrita, je vseedno svojo notranjost jako težko razodevala. Zato je ne najšla razumevanja i opore Edna starejših sester je zaslutila njeno skrivnost in pravila: »Vaša duša je preprosta In čim popunejša, tem preprostejša bol Bole kak se dilša približavle Bogi, tem preprostejša postane".
V	globini je bila nepopisno srečna, a vendar joj je ne manjkalo bridkosti. Nebesa so bila kak zaprta. Če zapremo oči za hitrominoče trenutke, kda je bože veselje igralo na njenoj harfi, je toti vsikdar trpela cliihovno mrzloto in zapuščenost. Njena duša je bila kak izsUšena puščava. Terezika je hodila po golgotskoj poti in je v bridkosti zorila. Z neupogljivov volov je tiidi v temnoj noči preskušenj spevala pesem lubezni. Kem vekše so bile težave, tem vekša je bila njena radost. V razgovori z o. Pichonom iz Družbe Jezusove je najšla luč in tolažbo. Pomlro jo je in potrdo njeno pot dečin-skoga zavUpanja in popune izročitve v božo volo, Blagoslovo je gorečo novinko i pravo: »Gospod bodi vaš vodnik in vučitelj!" — In tak je bilo. Skoro je bio imenovani redovnik odpoklican v Kanado Jezuš ,e šteoTereziko samo za sebe. Zato je odstrano vsakšo, še takšo nedužno vez. On sam jo je vido i klesao. Neomejeno se mu je izročila.
Njena pot ni bila sunčna in cvetoča. Stopala je med trnjom, V zadnjoj bolezni je pravila prednici: »Dušani morate povedati, da jeblaženstvo punilo samo mojo globino... Ne bi njim bilo v podbiido, če bi mislile, da sem ne mnogo trpela." Celini je pisala: Prav maš! Živlenje je večkrat trdo ii: bridko. Težko začnemo den, ki obeta bridkosti, posebno če se nam Jezuš skrije. Zakoj nam ne pribeži na pomoč? Zakoj nas ne tolaži? Celina, zaviipajmo! BlUzi je in nas vidi. Suz i vzdihov nas prosi, ar jih rabi za dUše. TUdi za našo dušo. Z lepim plačilom nas hoče nagraditi, Težko je njemi, da nas napaja z bridkostjov, a zna, da nas samo bridkost sposobne napravi, da ga spoznamo. O kak velka je duša! Dvignimo se nad minljivo I V višavaj je čisti zrak. Naj se Jezuš le skrije; srce ga sluti!"
Terezikino dušo je puno mir. Od časa, kak se je bila spoznala s skriv-nostnov pobožnostjov k presv. obličji, na štero jo je opozorila mati Agneza, njena rodna sestra Pavlina, so bile Jezusove tajne suze vsa njena sreča. Neprestano je iskala Lublenca svoje diiše, da bi asfišiia njegove suze i se s temi dragocenimi kinči obogatila. Med zapiski pravi: »Stvarem ne dam niti stanice svoje lUbezni. Vsa bodi Jezušova, ar mi je pokazao, da je on sam popuna sreča. Vse naj bo njemi posvečeno. In ar nikaj nemam, da bi mi ponudila, njemi dariijem svoj nič".
.Rada bi Jezuša lUbila, kak šče ni bio lilbleni". To je bilo hrepenje maloga serafa,ki so ga lUdje ne razmili. Raztnilo in blagoslavljalo pa ga je nebo,
XXVIII. Letnik.
Stev. 9.
1932. sept. 8.
700 letnica smrti i prištetja k svetnikom sv. Antona Padovanskoga.
Lani marca 1. so izdali sv. Oča Pij XI. okrožnico na celi svet, v šteroj so naznanili veseli dogodek: sedemstoletni jubilej, ka je sv. Anton Padovanski, veliki čiidodelnik vmro i bio prištet po smrti prvo leto med svetnike. Letos oktobra 4. se dokonča ta dvoja 700 letnica. Naj ma naš narod, ki goreče časti sv. Antona, spomin na to lepo slovestnost, smo te Mar. List posvetili jedino časti sv. Antona, ki je bio goreči častilec nebeške matere Marije. Ar je sv. Anton bio redovni sin nebeskoga sv. Frančiška Asiš-koga, zato so 700 letnico posebno posvetili tretjeredniki sv. Frančiška i to prav lepo v Crensovcih, gde je tretjiredniška skupščina nastavlena.
Pred godom sv. Antona je bila v Crensovcih tridnevnica. Preč. g. Elekt Hamber od sv. Trojice so predgali vsaki den i tretjerednike spovedavali. Juna 12. je bilo skupno sv. prečiščavanje, gda jih je okoli 700 sprejelo dobroga Jezuša v svoje srce. Spo-vedavat i predgat so prišli ešče O. Benvenut Hobjan iz Čakovca, bivši g. provincial, zdaj gvardijan v Čakovci, O. Troha Mihal so pa prevzeli glavni govor od sv. Antona v Našem Domi, gde se je njemi na čast vršila prav lepa i genliva akademija, štero so obiskali poleg treh domačih duhovnikov i gospodov iz Čakovca pa Trojice tiidi g. Dr. Kelenc Tomaž, ravnateo Martinišča iz Sobote. Velika dvorana Našega Doma je bila puna i je v najvek-šem veselji vživala krasno akademijo, štere spored niže objavimo.
„Dom sv. Frančiška" je dao te den vsem delešnjim tretje-rednikom brez plačno zajtrk. Dobilo ga je okoli 80 oseb, potem obed do 100 osebam i nazadnje južino deci, ki je nastopila pri akademiji pesmaricam i godbi. Nahranilo se je do 300 liidi.
Šolarje z šolaricami iz Črensovec i Žižkov so nastopili na odri i naprejdali v deklamacijah, prosti govoraj pa po okrožnici sv. Oče živlenje sv. Antona, nazadnje so pa venčali podobo svetnikovo. To je bio prizor, ka je geno vsako srce.
Akademija.
Spored akademije ob 700 letnici blažene smrti sv. Antona Padovanskoga.
1)	Tamburaški zbor:Marija nebeška
kraljica.
2)	Pozdravni govor, ki so ga držali
preč. g. Čačič Jožef — plebanoš.
3)	Tamburaški zbor: Pozdrav.
4)	Pevski zbor: Pesem od sv. Antona.
5)	Sv. Anton in socijalna pravičnost:
predavali preč vlg. Troha Mihael gvardijan v Čakovci. Te krasen govor niže v celoti objavimo.
6)	Tamburški zbor.
7)	Deklamacije šolaric: Svetnikov
vesoljnega sveta: P. Krizostom,
8)	Pesmi: »Roža" in „Ob zori zvonček poje".
9)	Živlenje sv. Antona in pomen 700 letnice njegove smrti — podali šolarji iz Črensovec in iz Žižkov,
10)	Pevski zbor: Marijina pesem.
11)	Razvoj in delo tretjeredniške skiip-ščine v Črensovcih: Naprejdali g. Klekl Jožef, voditeo 3. reda.
12)	Pesem: Zabučale gore.
13)	Venčanje i razsvetlenje podobe sv. Antona Pad.
14)	Pevski zbor: Povsod Boga.
15)	Tamburaški zbor.
Ob 700 letnici smrti sv. Antona.
(Govor preč. g. Troha Mihala, gvardijana, v Črensovcih 12. juna).
Predragi tretjeredniki! Lani 13. junija je bilo 700 let, kak so deca Padove razglasila po varaši i okroglini: Svetnik je vmro svetnik je vmro! Letos pa 17. maja je preteklo sedmo stoletje, kak so papa Gregor IX. proglasili velkoga padovanskoga čiidodelnika Antona za svetnika. Tak hitra svetniška proglasitev se je opirala v prvoj vrsti na nikaj menje kak 50 čudežev, ki so potrjeni i ki so se dogodili na priprošnjo sv. Antona včasi po njegovoj smrti. I toj čiidodelnoj priprošnji trbe pripisati, ka se je njegova slava tak razširila po vsem sveti. Teško bi bilo imenovati svetnika, šteri bi bio med vsemi narodi tak priliibleni i bi se njemi liidje vseh stanov s takšim zavii-panjom priporočali, kak padovanskomi sv. Antoni. Pa sv. Antona ne poštiijejo samo katoličani, nego ga častijo tiidi driigoverci: pravoslavni, liiterani, mohamedanci i. t. d. Jaz sem v Bosni na svoje oči gledao torske žene pred oltarom sv. Antona i v juž-noj Srbiji občiidovao prošecije muslimanov i pravoslavcov, štere so romale k svetomi Antoni v Djakovici. Ljudje so mi pripovi-davali tiidi od čiidežov, štere so sami videli v siromaškoj kapeli v tom torskom varaši. Da, sv. Anton je svetnik celoga sveta!
Ob 700 letnici smrti sv. Antona se vseširom trudijo, ka bi po njegovom češčenji okrepili versko uradno i družabno živlenje i vzgojni fundament, šteri je posebno potreben v dnešnjih žalostnih časaj. Sam sv. Oča Pij XI. nam je v ednom apoštolskom pismi pokazao na sv. Antona i podčrtao vrednoščo češčenja i posnemanja izrednih čednosti tak splošno priliiblenoga čiidodelnika. I ka nam pove te veliki mož? Ka nas vči sv. Anton, šteri je živo 700 let pred nami v inačiših prilikaj i s posebnim poslanstvom za njegovo dobo ? On nam jako dosta pove.
Vsakši svetnik je mojstersko delo bože liibavi i usmiljenja proti človeškomi rodi. Boža dela so pa vekivečna. Zato nega svetnika, šteri ne bi meo dosta povedati vsakoj dobi i vsakomi
rodi, čeravno njemi je Bog doiočo šče prav posebno nalogo 1 poklic za to ali ono dobo, za to ali ono liidstvo. A so svetniki, šteri so živeli dugo pred nami, pa v razmeraj, štere spominjajo v mnogočem na naše dnešnje razmere i potrebe.
Teški so bili časi, v šterih je živo sv. Anton. Stalne vojne, svaja med knezi i vladari, slabe letine i betegi so spravile
Oltar Srca Jezušovoga v Črensovcih. Na desni je podoba sv. Antona, štero je 12. juna ob 700 letnici z tak lepim i genlivim nastopom kronala nedužna dečica v Črensovcih v Našem Domi.
siromaško liidstvo do roba obupa. Žalostne gospodarske razmere so pripravlale kak najbole godna tla za razne krive vere. Liidstvo se je rado oprijemalo zmotnih navukov kak rešilne trave, štera naj pomaga iz stiske i težkoče. Po vsoj Italiji je divjao strasten boj.
Krv je tekla v potokaj, rodilo se je sovraštvo, nered, nasilje i velika gospodarska bednošča. Na ednoj strani so se bo-jiivali velikaši, bogataši, feudalci, — na driigoj strani pa bedno i popunoma osiromašeno liidstvo — proletarijat. Med strankami
je vladala takša mržnja i sovraštvo, ka je nišče ne bio varen svojega imetka, pa tiidi svojega živlenja ne. Ti bratovski boji i verske zmešnjave so napravile nepopisno socijalno-driiž^bno zlo (hudo, škodo), strašno razdejanje na nravstvenom, verskom i cerkvenom poli. I te zmešnjave, ta propadnjenost i pokvarjenost je tem bole naraščala, ar so bili doktorje sami okuženi. Redovniki so se zapirali v svoje samostane i tam objokavali hude (slabe) čase. Molili so, se včili i se pred strastmi raz-burkanoga sveta skrivali. Dostakrat se je tiidi med njimi poja-vo posvetni dtih, šteri je žalo obubožano liidstvo pa njim jemao spoštovanje. — Duhovniki so bili po večini premalo izobraženi, da bi se mogli ustavljati zmešnjavam, štere so se širile med ludstvom. Ništerni so bili tiidi preveč posvetni zato, ar so se malo brigali za splošno bednoščo. Med tem so narodi, nižiše liidstvo, dušno i telesno obubožani i obupani, čakali na odrešenika.
Za pravo preobrazitev i ozdravlenje človeške družbe i socijalnoga reda je trbelo Božjih mož (liidij), mož bistre glave, čistoga, svetoga živlenja, junaškoga poguma i vztrajnosti, štera se ne boji niednih žrtev. Trbelo je svetnikov, štere Bog v naj-vekšoj nevoli vsikdar pošila cerkvi na pomoč i s tem dokazuje, ka je ona i edino ona pravi Rešenik človečanstva.
Bog je te liidi obiido. To so bili sv. Frančišek Asiški i njegov pomočnik, naš slavlenec sv. Anton.
Bog njemi je razodeo evangelsko vrastvo za betege časa. Prevzetnim bogatašom i posvetnim veseljakom je razkrivao njiivo dejansko siromaščino i njim dokazovao, da so njiiva srca v sredi vživanja i bogastva vseedno nezadovolna, ar penezi ne osrečijo človeka, nego poštenje i čista vest. Siromakom pa je oznanjao, kak najde pobožno srce velko bogastvo v siromaštvi i kelko veselja da bogoliibno živlenje, vsem je zvao v spomin navuke o liibezni do Boga i bližnjega, šteri zamorejo pri vseh nevolaj olajšati naše živlenje. Ge je liibezen, tam je Bog, tam je sreča, tam je mir, tam je vsakše dobro. Mir i dobro, to je frančiškanski pozdrav.
Sv. Anton je bio gvišno najvekši predgarv 13. stoletji. Boža Previdnost ga je pozvala iz samote, ge se je za svoj verski i soci-jalni apoštolat pripravljao v vučenji, molitvi, v posti i zatajevanji.
Sv. Anton kak predgar.
Legenda pripovidavle, ka si je naš svetnik stalno i predvsem prizadevao, kak bi vničo krive i brezbožne navuke, šteri so zanašali v cerkveno živlenje telko telko razdejanja i gorja. Kak globoki poznavalec sv. pisma i obdarjeni z velkov bist-roumnostjov je znao pobijati voditele krivih ver i čudovito spoznati njihovo umetnost i hudobne nakane. Prikazati je znao njiijve pogii-bne navuke v tak jasnoj luči, ka ga je liidstvo v vsej stvarej razmilo. Teško bi bilo v tistij časoj najti človeka, šteri bi mogeo s takšov priprostjostjov i silov zavračati. Bože sovražnike i liidi, kak-je to delao sv. Anton, ki si je zavolo toga zasliižo nadevek „ne-trudlivo kladivo krivovercov". I gospod Bog je blagoslavlao
njegov trud i plamenečo gorečnost z velikimi čudeži tak, ka se je dosta krivovercov spreobrnilo i podvrglo cerkvenoj pokorščini.
Kak veren sin sv. Frančiška je sv. Anton za svojo obnovi-telsko delo prevzeo tudi njegovo miselnost, njegovo mišlenje i njegov način predganja. Bratje naj bodo siromaški, priprosta, tiidi njiiva reč. Liibezen do Boga i bližnjega naj poživla i dela pot v človeča srca. Kak brat brati, kak mati deci, tak je gučao i predgao sv. Anton i osvajao srca s svojov toplov rečjov. Pri vsoj bojevitosti proti krivim navukom i njiivim oznanilcom je pa sv. Anton vseedno ohrano tisto liibeznivo obnašanje i po-trpežlivost, štera šče po zgledi sv. Pavla vse pridobiti za Kristuša.
Sv. Anton kak socijalni — družabni apoštol.
Trinajstomi stoletji, šteroga je melo poželenje mesa i oči pa napuha živlenja v popuni oblasti, je oznanjao asiški siromak sv. Frančišek i njegovi bratje veselo poročilo oslobojenja. Z svojim zgledom i navukom je vneto gučao, ka je prava sreča ne v veličini toga sveta, ne v bogastvi, ne v sili i bogatih palačaj, pa tiidi ne vživanji počiitnih naslad (sladkosti.)
Asiški siromak je pa tiidi neposredno vplivao na zboušanje družabnih razmer. Borio se je proti kapitalizmi v tistom časi, šteri je jako mantrao delovni stan i ga vezao v suženjske verige. Brano je siromake pred oderuhi i izkoriščevalci i kak protest proti mogočnjakom toga sveta je dao svojim bratom ime menši bratje — minores — ka je v tistom časi pomenilo ravno isto kak proletarci.
Sv. Anton je bil zvest navukom svojega serafinskoga očo i se je zato postavo na stran siromakov i zatiranih. On je v vsem posnemao sv. Frančiška, zato ga zovejo preporoditelja 13. stoletja i modernega svetnika. Značajnost i zvišenost toga po-kreta je ta, ka je želeo na novo zbuditi evangelski duh: duh lubezni do Boga i bližnjega, duh zatajevanja i ponižnosti, duh siromaštva i potrpežlivosti.
Zato morejo siromaki svojo siromaščino veselo prenašati, ar siromaštvo ne je sramota, liki čednost. Po čednost si je Jezuš kak svoj del na zemli zvolo i včio: Blaženi siromaki v diihi, ar je njuvo . nebeško kralestvo. Siromakom so odprta nebesa na-šerci, bogatim pa je žmetno priti v nebeško kralestvo, kak znamo iz sv. pisma. Sv. Anton je siromaško i priprosto. ludstvo včio, ka nesme bogate sovražiti, za njiivim bogastvom želeti ali ga z silov zahtevati, ar je vse to minlivo i za zveličanje nevarno. Ali morejo pa tudi bogati znati, ka jim je to ka majo, dao Bog. Zato so dužni siromakom pomagati, potrebne podpirati, ar so vsi liidje — bogati i siromaki — bratje med seov, bratje Jezuša Kristuša i vednaka deca nebeškoga kralestva. Vsi so pozvani, da v bratovskoj lubezni med seov živijo, eden drii-goga spoštujejo i eden drugomi breme težav i nadlog nosijo i tak izpunijo Kristušovo postavo.
Tak je — vidite predragi — veliki sv. Anton v diihi sv. Evangelija i Frančiškovij navukov rešavao socijalno — družabno pitanje svojega časa.
I ta doba 13. stoletja je v marsičem podobna našim razmeram, četudi mislim, ka so dnešnji časi šče žalostnejši, šče hujši. Četudi človek ne gleda dnes na svet skoz črne očale, vseedno vidi podobo razdejanja na verskom, driižabnom i nravstvenem poli. Moralno i materijalno stanje celoga sveta je obupno. Velka večina modernoga človeštva je zašla na krive poti. Vse ide nekam v prepad, v katastrofo. Bože zapovedi se več nikaj ne poštiijejo. Ravno s tem pa je človeška narava izgubila svoj ugled i podlago. Moderni svet je dnes daleč od Boga. Ne vodi ga več svetlost sv. vere, krščanskoga poštenja i liibezni, nego osebni profit (dobiček), sebičnost, poželivost za penezi i vživanjem. Šče več! Kak strašni nalezlivi beteg se širita po sveti odpor poti Bogi i odpad od Boga. Odkrit boj vodi proti Bogi znano strašno brezboštvo na Ruskem, Španskem, v Mehiki i. t. d. Nositeli toga brezboštva i boljševizma pa vdirajo tiidi v druge države i še se celo pri nas pojavljajo liidje, šteri sejajo mržnjo proti Bogi i njegovim zakonom. Brezbožno pojmovanje živlenja, ki ga vučeni liidje zovejo materiali-zem, zametavle vse razodete resnice, niši vsako ustanovo cerkve, razširja navuk, šteri ne pozna ne Boga, ne neumrle duše, ne niica ne Boga, ne vere, ne molitve ne sakramentov. Ali se pa tiidi te teške i strašne posledice lejko ne kažejo vsepovsod: svetovna stiska, nemir med narodi, svaja v družinah, glad i pomanjkanje. Na ednom kraji je zlato skrito v zakladnicah pa vseedno bankrotirajo ne samo mali posestniki, nego tiidi svetovni bankirji, milijarderji, celo države. Tatvine, samomori ubojstva, atentati so na dnevnom redi. Revolucije zdaj tu, zdaj tam. Svet na nikši način nemre priti do mira. Tista sveta domovinska liibezen se je izpremenila v grd nesmileni nacijonalizem, v mali-kovalsko narodnjaštvo, ki je zavrglo križ Kristušov, oskrunilo krščansko liibezen. I tak dale. Što bi mogeo prešteti vse to, ka dnes tišči narod kak mora. Liki to so samo posvetne posledice, štere vidimo. Ka pa večne, šterih ne vidimo i štere nam morejo , biti najbole pri srci: Pogiiblenje duš. Človek se zgrozi, da čiije i šte, ka se vse po sveti godi, i ka sam vidi. Ali je ge pomoč, ali je nega nindri?
O, da! Zaviipajmo! Pregovor pravi: Da je najvekša sila, je roka Boža najbole mila. Poslušajmo Gospoda, šteri pravi po preroki: Mene, studenec žive vode so razpustili i so si izkopali studence, studence razrušene, šteri ne držijo vode. Zato zove prorok Jeremiaš: Jeružalem, Jeružalem, povrni se nazaj k Gospodi, svojemi Bogi. Zato nazaj k Kristuši, nazaj k Evangeliji, šteroga je tak uspešno predgao sv. Anton pokvarjenim 13. stoletja. I ravno te svetnik, čiidodelnik sv. Anton nam ob priliki 700 letnice svoje blažene smrti guči, kak je nam siromaškim i bednim lii-dem bluzi naš nebeški oča, kak on skrbi, da bi zdigno i ozdravo človeka, šteri je spadno med razbojnike. Zato je dobri Bog tiidi za dnešnjo dobo dao sv. Antoni posebno nalogo, posebno misijo. Posnemajmo ga v njegovom apoštolskom deli, bojmo v tom deli njegovi posnemalci i pomočniki. Ka je teda naša dužnost ?
Predragi! Pri vsoj izprijenosti sveta je šče vseedno dosta dobrih kristjanov ne samo po krstnoj knigi, nego tudi po svojem živlenji i prepričanji. Vi vsi ste takši i vi vsi se morete zavedati strašnoga razkristjevanja človeške družbe i njenoga drvenja v prepad. Vsi vi i z vam vsi dobri katoličani morajo vstati, prijeti odločno za delo i zastaviti vse svoje moči, da se povoden brezverstva zabiira i ustavi i da se svet pa nazaj k Kris-tuši povrne. Kda divja ogen, morajo biti vsi na nogaj, da ga pogasijo, a ne samo uniformirani gasilci. Vsi se morajo postaviti v reševalno službo. V časi sile, verske mlačnosti mora včiniti vsak nekaj, kelko pač more. Zdaj je na sveti ravno sila verske mlačnosti, sila nevere i brezboštva. Zdaj je na sveti razblodjena nevarnost, da greh i hudobija preplavita vse, da ogen večnoga pogiiblenja dosegne brezštevilav duš, odrešenij s krvjo sina Bo-žega. — O ka ščete hujšega! Či smo Kristušovi vojaki, moramo vsi prijeti za orožje Bože, da s svojimi voditeli, duhovniki branimo i obranimo zastavo krala Kristuša. To veliko domače misijonsko delo nam zapovidavle tiidi lubezen do bližjega. Sv. Paveo nam razlaga, da kristjan nesme živeti samo za sebi, nego more skrbeti za skupni blagor. S tom mislijov je prepleteno tiidi celo živlenje i delovanje sv. Antona. Če dnes teliko liidi vtone v novo poganstvo, se versko izgublja i moralno pada v moč-varo, moramo mi vsi, šteri nosimo Kristušovo ime i častimo sv. Antona biti oznanjevalci sv. vere i živlenja po veri.
Ali kak bomo to svo;o nalogo i dužnost spunili? Pred vsem z dobrim zgledom. Razlevlimo luč svetloga zgleda v krnico denešnjih dni! Tak naj sveti vaša liič pred liidmi, nam kliče Jezuš, da bodo vidili vaša dobra dela i slavili vašega očo, šteri je v nebesaj. Z lepimi zgledi bomo teda na tihom vstvarjali nova srca, nova mišlenja, nove liidi.
Druga naša dužnost je molitev. Molimo za sebe, za svoje družine, za svoje sofarnike, za celokupno sv. Cerkev, za vse liidi! Sv. Paveo je svoje kristjane vsikdar bodrio za molitev. V molitvi bojte stanovitni, je pisao Kološanom. Bratje, molite za nas, da bi se reč Gospodova proslavlala, je naročao Tesaloničanom. V molitvi lehko sodelujejo vsi: tudi deca, starčki i betežniki. Molimo teda zdriiženi z Jezušovim srcom za versko obnovitev našij domov, naše fare, naše domovine i celoga sveta!
I kak važno nalogo i sv. dužnost majo stariši do svoje dece, gospodari do svoje družine. Kelko je tii potrebno lepoga zgleda, pobožne molitve, čiiječe i svarilne besede! Ka je sv. Paveo napisao svojemi vučenci Timoteji, to vala vsakomi oči, vsakoj materi: Rotim te i prosim: oznaniij to reč, prepričuj i opominaj, svari z vsem potrplenjem i včenjom! Zagviišno, bože kralestvo more priti najprle v hiše i domove, potli bo zajelo tiidi viilice i ceste.
Pa dečki i dekle! Kelko majo oni priložnosti za apoštolsko delo, posebno, če so šče v tretjem redi ali v kakem driigom katoliškom društvi. Pred vsem naj napovejo boj proti kletvam, proti grdomi pijančevanji i pohujšljivomi govorenji. Njiiva naloga tiidi naj bo širiti dober tisk, lepa čtiva, časopisov kak so
vaše „Novine, Marijin list, za tretji red Cvetje i hrvaški Glasnik sv Franje. Blagoslovljen tak tisk, ki je vodnik k luči, ne vodnik
v	kmico, šteri liibi resnico, sovraži pa zmoto i laž, šteri zida na skalo vere i Cerkve, ne pa na pesik dvoma i brezverstva. V vsako hišo teda kak največ dobrij listov i knjig, pa vo iz hiše vse, ka je nasprotnoga ali pa tiidi brezbarvnoga za vero i nravnost. Če so sovražniki Cerkve pazlivi i čiiječi i gučijo, njeni prijateli ne smejo spati i mučati.
V denešnjih časih splošne bede i pomanjkanja je posebno velkoga pomena tak zvana karitativna akcija. To so dela smile-nja i krščanske ltibezni. Sam Zveličar pravi: Po tom bodo vsi spoznali, ka ste moji vučenci, če te meli med sebov liibezen. Z delom smilenja i ltibezni bomo uspešno širili bože kralestvo. Vse puno je siromakov, sirot, betežnikov, starij ltidi, Šteri brez pomoči drtigij nemrejo živeti. Jezere rok se vzdigavle i prosi kruha v tom časi stiske i brezposelnosti! Vse puno je dece, šteri v svojoj zapiiščenosti nemajo driigoga zatočišča, nego previdnost božo i našo smilenje. Pomagajmo vsak po svojih močej, lajšajmo gorje, da tiidi mi ednok smilenje dosežemo.
Posltišajmo Jezušov glas: Pridite blagoslovleni mojega oče, primite kralestvo! Zakaj, lačen sam bio i ste mi dali jesti, nagi sem bio i ste me oblekli. Ka ste včinoli šteromi izmed tej mojih najmenših bratov, ste meni včinoli.
Predragi poslušalci! Prvo i najdražje, ka v fari mamo je hiša Boža i Bog v njoj. Farna cerkev je gledalo farnikov. Lepota hiše Bože je mera, barometer verskoga živlenja v fari. Vaša cerkev je velka, prostorna i lepa. Gledajte, da bote tudi zanaprej z vso skrbjo skrbeli za to Bože prebivališče. Bojte v tom pogledi velikodušni i vsikdar pri roki svojim dušnim pastirom. Znajte, ka je čast i ponos, veselje i zasluženje dariivati Bogi za njegov sveti hram. Seveda pa moremo sv. Cerkev liibiti v prvoj vrsti tak, ka radi zahajamo v njo k službi Boži i k vsem lepim po-božnostim, štere se v njoj vršijo Bogi v slavo a nam v zveličanje. Z dobrim zgledom i z lepov rečjov nagučavlite mlačne, naj se zavedajo svoje krščanske dužnosti i naj hodijo v cerkev. Posebno
vi	stariši i gospodarji, skrbite, da do vaša deca i hlapci pa dekle redno hodili ob Gospodovij dnevaj ne samo k svetoj meši, nego tudi k večernicam. Zbirajte se radi i punoštevilno k skupnim molitvam, k shodom. Bojte prepričani, ka se iz Cerkve iz-lejvle Boži blagoslov na vaše domove, na vaše gospodarstvo in na celo vašo faro. Nikdar ne dopustite, da se nedele i svetke, gospodove dneve, omadežuje i skruni z kakšimi zabavami, plesom, pijančevanjom, pretepi, ar bi bilo to celoj fari na sramoto i drugim faram v pohujšanje.
Skrbite nadale, da bodo tiidi vaše domače hiše resnično krščanske. Čisto i sveto naj bo zakonsko živlenje. Možje i žene vaša čast zahtevle, da se včasi odpravi iz vaše fare vsako pohujšanje. Gojite po vašij domaj skupno družinsko molitev sv. rožnega venca, molitev, zajtra, večer, pred jelom po jeli i angeo gospodov. Ne sramujte se nikdar i nindri javno pokazati, ka ste kristjani po svojem prepričanji, mišlenji i delovanji.
Posvetite se vsi presvetomi Jezušovomi srci! Ge se dosta moli, tam je tiidi dosta božega blagoslova.
Predragi poslušalci! Mislim, da sem s tem vzeo nekaj primerov i navukov iz živlenja sv. Antona. Mislim, da bomo našega slavlenca najlepše počastili, ako bomo po njegovom zgledi i čednostij obnovili i okrepili v sebi i okoli sebe pravo krščansko živlenje! On je svetnik, čiidodelec i lublenec celoga sveta i vseh stanov. Na zemli je živo samo 36 let. V tom krat-kom časi je včino za čast Božo i blagor človeštva telko, da ga svet občuduje, časti i poveličavle že 700 let. Milijoni i milijoni se njemi den na den priporačajo v svojih najrazličnejših stiskah i zadevah. I on vseširom pomaga. Šče dnes dela čudeže, četudi jih ne vidimo. Što izmed nas šče ne občiito pomoč sv. Antona! Čiidovito je zaviipanje v toga svetnika! V kakših zadevaj se liidje obračajo na sv. Antona se posebno vidi iz pesmi, iz responzorija, šteroga je svetniki na čast zložo že sv. Bonoven-tura 1. 1225. I ta pesem se šče dnes spevle po čelom krščan-skom sveti i se glasi:
Viditi želiš li čiido smrt, bolezen z zmoto vred šatan, gobe in vse hudo gre, da zgine vsaka sled.
Morja strašna moč prežene z rok verige razdrobi, ud zgiibljen reči zgubljene mladi stari spet dobi
In nevarnosti zbežijo zginja tiidi revščina uslišani naj govorijo pričaj mesto Padova.
Za koj vse se more sv. Anton skrbeti! Kakšne vse prošnje more sprejemati! Ništerne svetnike častimo i jih v pomoč zo-vemo v toj ali onoj zadevi. Sv. Anton more priskočiti v pomoč v vsakoj nevoli. Nebo njemi je dalo šče posebno nalogo, da skrbi za sirmake, da bo njiiv varih i patron. On zvesti navu-kom svojega serafinskoga oče sv. Frančiška se je vsigdar boje-vao proti socijalnoj krivičnosti i krutomi kapitalizmu. Brano je sirmake pred oderuhi, šteri so nesmileno suvali svoje žrtve v voze, če neso več mogle zadostiti njiivim želam po prevelkij obrestih. Legenda pravi o sv. Antoni: Captivitate pressis liber-tatem donabat. t. j. Jetnikom je odpirao voze. Njegov nastop proti gnjilim družabnim razmeram je bio večkrat jako nevaren. Njegovi poslušalci so trepetali za njim, da je z ostrov rečjov bičiivao napake vladajočih oblasti. Njegova reč je bila sicer ostra proti zablodam, a sočutna proti bolečinam. Zato so njemi bili bogati stanovi prizaneslivi i mnogi so se pobošali. Što zna, kelko skuz je otrlo, kelko breme olajšalo to prizadevanje sv. Antona, šteri je na te način pripravlao tlo prevažnoj socijalnoj
ustanovi ljudskij hranilnic i posojilnic takozvanih „Monti di Rieta", . ki so važna frančiškanska ustanova za obrambo siromakov pred izkoriščanjom bogatašov.
Kak velka tolažba za nas, predragi, ko v mamo v denešnjih stiskah tak mogočnoga patrona sv. Antona! Častimo ga, zovimo ga na pomoč.
Po želi sv. oče Leona XIII. naj bi češčenje sv. Antona lajšalo bedo vsem siromakom, vse one pa, šteri majo svetno premoženje naj bi to češčenje nagibalo k obilnejšoj dobrodelnosti, ka bi si z svetnimi zakladi pridobili nebeške dare.
700 — letnica blažene smrti sv. Antona, naj na novo poživi njegovo češčenje po vsem katoliškom sveti 1 Njegovi častilci bodo deležni novih milosti i dobrot. Odlikujmo se šče posebi mi Slovenci v češčenji sv. Antona! On je vršo svoje čudovito poslanstvo v našoj neposrednoj bližini, saj ga je posliišao Trst i Gorica, ge je ustanovo cerkev i samostan. V češčenji sv. Antona moremo biti vsem v zgled še posebno mi frančiškovi sini, deca, ar je sv. Anton naš, serafinski brat, naš ponos i posebni naš patron. Posnemajmo ga vsi, njemi priporočajmo se v vseh našij zadevaj. V njegovom živlenji i delovanji najdejo pomoč vsi, šteri hodijo siromaški, prezirani i trpeči skozi skuzno dolino. Zato trdno viipamo,da nas bo uslišao,da molimo i prosimo:
„Sv. Anton, čudodelni svetnik! Dušam v nebesa si varen vodnik! Žalostnim srcom preblag tolažnih! Tolaži še nas in nam bodi ob strani, da Bogu vstanemo zvesti in vdani."
7 dečkov si pogučavle od sv. Antona.
1.	Prijatelje, zakaj smo pa mi pravzaprav zdaj tu vkup prišli ? Ka pomeni ta slavnostna dvorana ? Ka pomeni ta krasno ovenčana podoba sv. Antona?
2.	Dnes obhajamo 700 letnico smrti sv. Antona Padovanskoga.
3.	Pa se obhaja pri vsakom pokojnom, da mine po smrti 400 let, njemi na čast takša proslava? Jaz šče kaj takšega ne sam doživo, pa bi vendar mogeo, ar je vsako leto komi 700 let, kak je mro ?!
4.	Ne obhaja se 700 letnica drugomi, kak samo svetnikom. Samo srečno smrt je vredno obhajati i se je spominati.
5.	Pa je razloček med srečnov i nesrečnov smrtjov ? Ve pa vendar vsakoga vednako zakopajo i vsakši vednako sprhne v zemli. Zakoj se potem nešternih bole spominamo kak drugih?
6.	Vsak toti vednako vmre v tom pogledi, da izdihne diišo, liki ne je pa vednako živlenje vsakoga po smrti!
7.	Ali je živlenje tudi po smrti? Ve če že ednok vmerjemo, te smo mrtvi i več ne živemo!
1. Smo mrtvi na teli. Duša pa naprej živi i večno živi. Če je smrt bila srečna, živi večno v blaženstvi, če je pa smrt bila nesrečna, večno živi v pogtiblenji i v trplenji.
2.	Sv. Anton je zato vmro srečne smrti, ar kda je vmro, ne samo, da je ne meo ništernoga greha na duši, nego z njim so šla nešteta njegova dobra dela, štera so njemi včasi odprla nebesa.
3.	Kakša so pa bila ta dela?
4.	Bio je čisti mladenec, pobožen redovnik, smileni do svojege trpečega bližnjega. Bog ga je tak rad meo, da je prišeo sam Jezušček k njemi, da je smeo dete Jezušeka varvati.
5.	Pa je to tudi kakše dobro delo, da je ribam predgao?
Sveti Anton, ne spozabi se z nas v naših velikih nevolaj!
6.	Jako dobro delo. Zakojkoli je ribam predgao? Ar so ga ne šteli varašanci iz Riminija poslušati. Šo je teda k morji i ribam gučao o dobrom Bogi, šteroga so trdokorni grešniki zapustili. Pa ribice so po božem velkom čudeži glavice iz vode porinole i zvesto poslušale gorečoga predgara. Da so to varašanci iz Riminija vidili, so se genola njihova srca i spokorili so se. Ribe so jih osramotile i k Bogi nazaj pripelale.
Rešenje duš pa je najbouše i najsvetejše delo na sveti
7.	ali je sv. Anton samo te grešnike povrno k Bogi? To bi ne bilo jako velko delo.
1.	Jezuš, večna istina, je pravo, če samo edno dušo rešimo, smo vekše dobro delo včinoli, kak je vreden celi svet.
2.	Liki sv. Anton je ne povrno samo te grešnike. Hodo je po širnih pokrajinah, gde so ga jezeri poslušali i so se na njegove reči ganjeni očistili grehov pa začnoli novo Bogi dopad-livo živlenje. Hodo je celo po slovenskoj zemli okoli Gorice.
3.	Vej drugi so tudi predgali, zakaj pa za temi ne so šli grešniki, da bi se povračali? Zakaj ravno za sv. Antonom?
4.	Zato ar je on bil pun Kristušovoga duha, puno lubezni do Boga i bližnjega; neizmerno je liibo, kak Boži Sin, tudi on najbole zapuščene siromake i siromaško dečico. Zato je blago-slavlao dober Pastir v tak "velkoj meri njegovo delovanje.
5.	Zdaj razmim, zakaj je bila njegova smrt tak srečna. Vmro je kak Jezuš nedužno iz lubezni do Boga i svojega bližnjega.
6.	Prav si povedao. Ta liibezen je bila tudi močna. Ne se je zbojao nikoga, kda je trbelo siromakom pravico deliti. Zato je javno povedao pri pokopi nekšega skopoga, trdosrčnoga bogataša, da njemi nikaj ne pomaga slovesni pokop, njegovo srce je pri njegovom kinči, ne pa v lesenoj triigi. I gledajte, kda so odprli triigo, so najšli telo brezi srca to je bilo pri zakladi. Ne se je toti zbojao bogatoga oblastnika, nego bojao se je samo Boga razžaliti. Zato je zagovarjao siromake i pomagat vsem zatiranim.
7.	Takša smrt je pa zaistino mogla biti blažena.
Vsi:	Blažena je bila
v nebo ga vodila I nas v nebo pripela liibav čistoga srca.
Pesem,
štero so deca (ob priliki 700 letnice sv. Antona Padovanskoga) deklamirala, je sledeče vsebine:
Duga doba — sedemsto let — je minola od časa, kda si se popaščo v boži raj, Sv. Anton Padovanski. Liki vseedno se mi vidiš dnes, kak sprotolešni cvet, šteroga je sunce ravno zdaj v živlenje pozvalo. Tvoje oči so kak lilije bele, Tvoj dečinski obraz obkroža nebeška zarja, kda te mali Jezušek boža.
K tebi smo priromali, da ti potožimo svoje nevole. Zaistino, mali Jezušek, šteroga ti v rokaj držiš, nas posliihne.
Sv. Anton, okrepi in vtrdi našo vero: reši našo lilijo čistosti, štera je v nevarnosti, viižgi našo liibezen za njo.
Sv. Oča pišejo za Antonov jubilej.
Na velke slovesnosti te se pripravlali za proslavo Sv. Antona. Dobro i hvaležno delo je to. Vej pri takšoj slovesnosti se neš-terni vžgejo za vekšo pobožnost i se navdušijo za bole goreče delo za zveličanje nemrtelnih duš.
Pri vsoj toj velkoj i zviinešnjoj slovesnosti pa nesmimo pozabiti na nekaj driigoga, najmre na svojo notrašnjo-duševno preroditev. To je glavni cio takše proslave, da mamo mi kakši dušni hasek od toga. Jako slabo bi počastili svetnika, če bi njemi mi napravili samo velke zviinešnje slovesnosti, — a na svoj dušni napredek bi pozabili.
Kak pa se naj mi ob takših prilikaj preporodimo i se splazimo edno stopnjo bliže popolnosti? Najbouše nam za to služi svetnikov vzgled. Po vzgledi se največ navčimo. Ne je pa zadosta, da si preštemo mi samo svetnikovo živlenje, nego moremo tiidi premišlavati njegove jakosti i jih naslediivati. Posebno moramo obrnoti velko pažnjo na svetnikovo liibezen do Boga i bližnjega, ar brez lubezni vera nikaj nemre včiniti.
Poglednimo si zdaj nakraci glavne svetnikove jakosti, štero so ga najbole dičile.
Sv. Anton je bio sin bogatih starišov i obetala se njemi je lepa bodočnost, ar je bio glavni dedič očinoga bogastva. Liki zapiisto je očino imanje i se odpovedao vživanji zemelskih dobrot z namenom, da se reši reči, štere bi branile njegovoj duši iti po poti popolnosti. S tem si je začno plesti venec za nebesa.
Nadvse občudovanja vredna je njegova angelska čistost. Pa ne mislimo, da je to dosegno brez boja i premagovanja. Sam pravi: Občiito sam vso moč poželenja diiše i naših čutil, štera so ostanek poprijetoga greha. Zgodovina nam sporoča, da se je kak mladenec tožo nad bridkim zakonom v svojih kotrigah, ki se vsikdar trdovratno protivijo zakonom diiše. Liki z vsov močjov i volov se njemi je posrečilo, da je potro i pomiro neredna i grešna nagnenja pokvarjene nature i občuvao lelijo čistosti.
V posebnoj meri ga je dičila krščanska ponižnost, ki je fundament vseh drugih jakosti i brezi štere se ne moremo podati na pot popolnosti. Čiravno so ga vsi občudovali i sam najvekši predstojnik frančiškanskoga reda ga je imeniivao za piišpeka, li se je meo za brezkoristnoga slugo. Ne je iskao visikih i častnih mest, nego je naprej prebivao v blaženoj samoti. Pa nesmimo misliti, da je bio ponižen zavolo toga, ar je bio plaši i voga značaja. Nasprotno, njegovo živlenje je bilo puno junaštva. Naj vam to pokaže naslednja prilika. Kda je krvoločni knez Ecelin neznosno tlačo i stiskao varaš Padovo i druge varaše, je sv. Anton odločno stopo pred njega i zahteva v imeni pravičnosti i lubezni naj popravi i zbouša svoje ravnanje i živlenje. Tak vidimo, da se ne zbojao najbole krvoločnoga i velkoga svetskoga kneza, čiravno se je meo bojati, da ga knez zato jako kaštiga.
Kak bi postala naša zemla brez sunca pusta i vničena, tak postane naša duša brez molitve oropana sunca milosti, zato v njej nemre rasti i vgajati vera pa liibezen, nemre se dvignoti k visikim vzorom svetosti. Naš svetnik je celo svoje živlenje spu-navao Gospodovo naročilo. Vsikdar trbe moliti i nikdar henjati, posebno pa, kda se njemi je približavala smrt. Da bi ležej spu-navao to Gospodovo povelje i bio kem več časa združen z Bogom v vročoj molitvi, si je na konci svojega žitka zvolo mirni i tihi log za svoje prebivališče, kde je meo hižičko napravleno na ednom drevi.
Najlepši biser njegove svetosti je bila apoštolska gorečnost. Že v prvih letaj svojega živlenja v kloštri, je pokazao svojo apoš-tolsko zvanje, kda se je pun koprnenja po apoštolstvi i muče-ništvi podao v Afriko, gde bi lehko s svojim delom i s prelitov
krvjov širo kralestvo Jezuša Kristuša. Liki ne se je dugo veselio svojemi apoštolskomi deli med pogani i drugoverci v Afriki, ar ga je beteg prisilo, da se je morao vrnoti v Italijo. Bog ga je se pozvao,- da se je tu borio proti krivovercom albigezom i pa-tarinom, šteri so v tistoj dobi šteli vseširom pogasiti v srcoj vernikov luč prave vere. Tu je bilo glavno njegovo delo z rečjov i z vzgledom. Telko uspeha je meo, da so ga zvali „nož krivovercov".
K tomi jasnomi žari svetosti, kak je bio sv. Anton, se naj vsakši obrne z občudovanjom i si naj prizadeva vrediti svoje živlenje po vzgledi, šteroga je nam pokazao sv. Anton. Posebno se potrudimo, da ga bomo naslediivali v apoštolskoj gorečnosti, da bo naše živlenje povsedi vredno pravoga katoličana. Naša dela naj bodo takša, da nas ne bi bilo sram pred sv. Antonom. V cerkvi i zviini cerkvi pokažimo v djanji i v rečaj, da Kristušovo kralestvo sega tiidi do nas. Razširjavlimo bože kralestvo na zemli, kak je to sv. Anton delao. To pa najlaže dosegno z liibeznostjov do našega bližnjega. Naj se včijo pri njem mladenci i mladenke, da občuvajo svojo lilijo čistosti, naj zdignejo svojo čista i pobožna srca k tomi najplemenitejšomi vzori. Včijo se naj pri njem oni, šterih vera vsehavle, da ne obviipajo v stiskah i v pomenkanji i da bodo vsikdar i neprestano goreli v evangelskom navdušenji. Prav posebno pa vala za mlačne i za vse one, da se naj včijo od sv. Antona, šteri ne poznajo Kristušovega duha pri svojem djanji. Naj jih sv. Anton pripala nazaj v svetlost sv. evangelija!
Iz poročila g. Klekl Jožefa
od razvoja 3. reda v Črensovcih.
Tretjered je 1. 1911. aug. 15. nastavlen v Črensovcih. Pooblastilo za ustanovitev je dobo od preč. g. provinciala Fabiani Placida v Ljubljani g. Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Tretjired si je zvolo za patrona Presv. Srce Jezušovo. Pri tom oltari se zato vrši sprejem v tretji red i zaobliiba. Vstanovno listino podpisala kak svedokavgg. Vugrinčič Boldižar, pleb. i Fontanyi Peter, vučiteo, oba v Črensovcih. Tretjired se je vsta-novo za: črensovsko, torjansko faro i za Slovence dolnjelendav-ske fare. Dozdaj je bilo sprejetih 832 kotrig, dekeo 212, dečkov 17, moškov 83, žensek 550. Med temi 1 duhovnik, 1 vučitelica, 14 obrtnikov, i 816 od poledelcov. Izstopilo je iz tretjega reda 4 kotrige, izbrisanih 25, vmrlo 183, v samostan stopilo 8; živočih kotrig ma tak 612 tretjeredniška skupščina v Črensovcih.
Duh kotrig je pravi. Prava pobožnost je doma v tretjem redi. Misijoni i druge pobožnosti, ki so se vršile v Črensovcih, so v velikoj meri ali večkrat celo izkliično sad gorečnosti tretje-rednikov. Ob 700 letnici smrti sv. Frančiška si je pa tretjired naložo eden zvišeni namen: postaviti za sirote Slov. Krajine hišo „Dom sv. Frančiška". To delo ide lepo naprej, odbor ma že okoli 205 jezero dinarov gotovčine i 25 oralov šum. Tretje-redniki cele Slov. Krajina morejo še nabrati do 200 jezero di-
narov. Gda to bo, se začne zidanje. Dobre duše, ki neso v tret-jired, tudi rade podpirajo to potrebno delo krščanske lubezni. Vsaki tretjerednik v Slov. Krajini se je obvezao i se naprosi, da se obveže, ka nabere 100 Din. na Dom sv. Frančiška. Gda tretjeredniki spunijo svojo to obvezo, se začne zidava. Tretje-rednikov v Slov. Krajini je okoli 200, zato če vsaki nabere 100 Din. bo zahtevana šuma vkup.
Gda je glad priklonkao na dveri naših siromakov, je naš odbor razdelo do dvajseti jezero dinarov podpore nad nje i je rešo smrti glada. Delio je siromakom tiidi obleko. Zdaj pa nameni stalno kuhnjo odpreti za nje v Soboti v prvoj vrsti.
Na hasek celoj kat. Matericerkvi, posebno njenim duhovnikom pa je precvelo v našem tretjem redi drevo, ki diši po čelom sveti. StuMrideset i eden kotrig polaga leto za letom ob-liibo čistosti za vse potrebe kat. Materecerkvi, predvsem za njene duhovnike. Proste, skromne duše, dekle, dovice i nekaj moškoga spola se je dariivala v tej pokvarjenih časaj za Jezusove zadeve i že 20 let podpira njegove najsvetejše namene s svojov pobožnostjov, ki jo venča lepa čistoča. Na sodnji den se odkrije lepota teh duš. Zastimao bo svet, keliko dobroga so včinole te zavržene proste duše. Zdaj, pa svet ne sme znati za nje, da če bi znao i bi je hvalo, bi se posiišo cvet njihove ja-kosti Srci božemi na žalost. _
Koronanje i razsvetlenje podobe sv. Antona.
Pri podobi sv. Antona se zberejo deklice i dečkeci, šteri so nastopili. Deklice držijo vence nad glavov svetnika, dečki pa v roki po eden šopek.
Deklice: Ze sedemsto let vživa blaženost, štera nema meje,
Dečkeci: in vživao jo bo vekomaj sv. Anton Padovanski.
Deklice: Že sedemsto let je pri Jezuši i gleda ga iz oči v oči.
Dečkeci-. In večne čase ga bo gledao sv. Anton Padovanski.
Deklice: Že sedemsto let nikaj ne trpi.
Dečkeci: Pa tudi nikdar več ne bo trpo sv. Anton Padovanski.
Deklice: Že sedemsto let je koronan kak krao v nebeškom kralestvi.
Dečkeci: Pa njegovomi kralestvi ne bo konca, nikdar ne spadne korona z glave sv. Antoni Padovanskomi.
Deklice: Je čisti i ponižen bio, lubo je Jezuša i Marijo sv. Anton Padovanski.
Dečkeci: Zato sta ga tak zvišala in z večnov slavov koronala.
(Venec i šopke položijo pred i na podobo, roke sklenejo i skupno pravijo):
Zato je tiid' mi kronamo Ti rožice poklanjamo I ž njimi srčno prosimo Za teboj vsi da kadimo!
(Podoba se razsveti, vsi glasno pravijo): Sveti Anton, prosi Ti za nas Zdaj ino vsaki čas!
Molitev k sv. Antoni.
Sv. Anton — najbouši poznavateo i zdravnik svoje dobe — izprosi nam milost pri Bogi, da tiidi mi spoznamo skeleče rane dnešnega časa i najdemo za nje zdravila v svetom evangeliji. Ti, ki si bio kladivo brezvercov, nam pomagaj, da bomo tiidi mi branili svojo pravo vero proti brezverskim bolševikom. Bole, kak kda prle, smo potrebni tvoje pomoči, da nam rešiš našo potaplajočo ladjo male vere. Dobro znaš, kak slaba je naša vera i kak hitro zdvojimo, kda trbe kakšo žrtev za Jezuša Kristuša i njegovo sveto cerkev doprinesti.
Najbole te pa pršimo, da nam pomagaš te, kda sejajo Kristušovi nasprotniki seme brezverskih navukov. Razsvetli nam naše oči, da bomo vidili i spoznali svojega diišnoga neprijatela. Ti si znao iztrgati orožje iz rok krivovercov. Isto izprosi pri Bogi tiidi nam. Naše izgiiblene brate v Rusiji iztrgaj iz območja hii-doga diiha. V Tebe so uprte naše oči, posebno od tebe čakamo pomoči v našem boji. Edino s tvojov pomočjov viipamo v imeni Našega Gospoda Jezuša Kristuša zmagati.
Sv. Anton izprosi nam milosti pri Bogi i omehčaj srca bogatašov do siromakov!
Na znanje naročnikom!
Zadnji frtao leta se je priklono. Naročnina mora biti od vsej plačana. Oprosimo širitele, da vso naročnino izročijo v Soboti, ali pa v Črensovcih, ali jo pa po čeki pošlejo do konca septembra. Imena vseh naročnikov naj pošlejo širitelje v Soboto na upravo Mar. Lista i pri vsakom zabeležijo, keliko je plačao naročnine. Tečas Marijinoga Lista za oktober i kalendara ne moremo štampati, dokeč se ne plača vsa naročnina. — Vredništvo Marijinoga Lista.