Gasilo delovnega kolektiva sozd iskra
Številka 30 - Leto XXIII - 18. avgust 1984
Polletni poslovni rezultati SOZD Iskra
Osnovne značilnosti gospodarskih razmer so bile v letošnjem prvem polletju v kratkem naslednje: izredno visoke cene, ki so bile prenesene že iz preteklega leta in so v letošnjih mesecih še naraščale, pomanjkanje kvalitetnih repromaterialov, pomanjkanje tako deviznih kot dinarskih sredstev ter visoke obresti za kredite ob močni zadolženosti gospodarstva. V spletu teh neugodnih gibanj je moč gospodarstva pešala, kar se je ob polletnem obračunu pokazalo ob premajhnem porastu industrijske proizvodnje, v prenizkem izvozu glede na devizne potrebe in v povečanju izgub.
te ^udi v SOZD Iskra so bili polletni l?ultati pod pričakovanimi, saj prav v ko kot v ostalem gospodarstvu, tudi iskri tako proizvodnja kot izvoz nis-dosegla planiranih rasti.
Vendar pa je bil v Iskri dosežen po esecih naraščajoči trend, kar je do Polletja privedlo do boljših proizvod-M in izvoznih rezultatov, kot so bili kazani ob trimesečju. Hkrati je bil ^ Polletju v SOZD Iskra izkazan tudi °kaj ugoden porast akumulacije, ven-ar pa so predvsem zaradi cenovnih eskladij zašle nekatere organizacije v Poslovne težave, kar je privedlo tudi °večjih izgub.
, industrijska proizvodnja je ob pol-Jjo v SOZD Iskra dosegla vrednost I ’°6 mrd din po stalnih cenah iz leta °0, kar pomeni 44,3 % letnega pla-a Proizvodnje oziroma 22,9 % porast jpde na lansko prvo polletje, medtem je bil ob trimesečju zabeležen le tarif ^ Porast glede na enako obdobje
, Mesečni porast proizvodnje se je v povečeval, medtem ko je rast ce-ne slovenske industrije po podatkih ^v°da za statistiko SRS po mesecih i j^dovala, tako da je bil v celotnem ‘ °^njem polletju dosežen le še 2,7 % P°rast glede na lansko isto obdobje. ,1 lern je po istih podatkih Iskra izka-j^ala porast za 8,3 %, vsa slovenska ektroindustrija pa 10,6 %.
Ve i^i prodaji so se odrazile vse teža-■ e' ki so pestile proizvodnjo. Pri tem Mia izvozna dejavnost seveda mno-ljt °°lj prizadeta, ker zaradi slabe kva-v ete repromaterialov izdelki le s teža-dosegajo kakovostni nivo, ki ga ter-1° kriteriji zunanjega trga. faradi deviznih potreb je bil izvoz °cno usmerjen na konvertibilni trg, j/1 čemer je prišlo do večjega izpada jzv°za v dežele SEV. Celomi slovenski v°z blaga se je v prvi polovici tega
leta povečal za 4 %, od tega konvertibilni izvoz za 13 %. S tem je Slovenija povečala delež konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu na 57 %, kar močno presega jugoslovansko povprečje, saj je odpadlo pri celotnem jugoslovanskem gospodarstvu na konvertibilni izvoz le 38 % vsega izvoza.
To pa je glede na prezadolžitev naše države in uvozno odvisnost jugoslovanskega gospodarstva od konvertibilnega trga občutno premalo.
Iskra je v celoti izvozila za.
105,8	mio dolarjev blaga in se je s tem uvrstila med 5 največjih jugoslovanskih izvoznikov. Glede na lansko polletje se je izvoz povečal za 10,8 %, od tega konvertibilni izvoz za 21,4%. S tem je bilo realizirano 40% letnega plana in 44 8 % plana konvertibilnega izvoza. Konvertibilni izvoz je znašal 81,9 mio dolarjev, njegova udeležba v celotnem izvozu pa je znašala 77,5% (ob lanskem polletju 70,7 %).
Ob padcu izvoza na klirinško področje je konvertibilni izvoz potekal dokaj ugodno, kljub temu pa ne zagotavlja dovolj deviz za uvoz repromate-riala in za pokrivanje ostalih obveznosti. Razpolagalna pravica do deviz,
ustvarjenih z lastnim konvertibilnim izvozom, znaša 45,9%, kar je za uspešno poslovanje občutno premalo.
Uvozne možnosti so bile v prvem polletju letos zelo skromne, saj je bilo v Jugoslaviji ponovno doseženo delno izboljšanje devizne bilance, vendar predvsem na račun omejevanja uvoza. Te omejitve so se odrazile v posameznih predelili Jugoslavije različno, za Slovenijo so pomenile za 5 % nižji uvoz, kot je bil dosežen v lanskem prvem polletju. Omejitve so prizadele predvsem uvoz opreme, vendar pa je bil tudi uvoz repromateriala prenizek.
Iskra je uvozila za 47,2 mio dolarjev repromateriala oz. za 4,1 % več kot v lanskem polletju in za slabe 3 mio dolarjev opreme. Plan uvoza repromateriala je bil dosežen z 38,8%, plan uvoza opreme pa le z 10,8 %. Iz konvertibilnih tržišč je bilo uvoženo za 41,8mio dolarjev, kar predstavlja 88,6 % vsega uvoženega repromateriala. Odstotek konvertibilnega uvoza ostaja tako enak, kot je bil ob lanskem polletju, vendar pa je bilo pokritje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom letos nekoliko boljše zaradi večjega konvertibilnega izvoza.
Tako prodaja kot nabava na domačem trgu sta v celotni Iskri zavzeli vrednostno zelo močan obseg. Domača prodaja izven SOZD Iskra se je povečala za 73,1 % in je dosegla vrednost 22,04 mrd din, domača nabava pa se je povečala za 86,6 % in je dosegla vrednost 10,33 mrd din, pri čemer pa je potrebno na obeh straneh (Nadaljevanje na 2. strani)
DO KIBERNETIKA
Zasedanje delavskega sveta DO
Delegati DS so na zadnji seji pred kolektivnim dopustom obravnavali rezultate polletnega gospodarjenja, zasnove plana proizvodnje, aktivnost za pripojitev TOZD Tovarne elektronskih instrumentov ter se seznanili z ugotovitvami o pregledu varnostnega načrta.
Iskrina licenca v Združenih državah Amerike
Pred nedavnim so predstavniki delovne organizacije Iskra Delta in ameriške firme Spectra Logic Corporation podpisali licenčno pogodbo, po kateri bo Iskra Delta prodala v ZDA znanje in tehnologijo za dve kompleksni računalniški naprav i. Napravi sta le dve iz produktne linije sklopov za računalnike Iskra Delta, ki se že vgraju je jo tudi v računalnike, namen jene domačemu trgu.
Gre za prenos najsodobnejše tehnologije, ki sodi v sam vrh tovrstnih računalniških izdelkov. Po Iskrini licenci bodo tako v Ameriki proizvajali naj-manj tisoč teh izdelkov letno. Vrednost pogodbe presega pol milijona dolar-jev, pri čemer v Iskri pričakujejo še večji učinek glede na prodajo izdelkov v Večjih količinah, saj je po pogodbi zagotovljen določen odstotek od vsakega Prodanega izdelka.
Pogodba predvideva tudi možnost nadaljnjega prenosa tehnologije za kompleksne mikroprocesorske naprave, ki jih bi po Iskrini licenci tudi proi-Zvajali v Ameriki. Iskra je do sedaj prodala že več licenc po vsem svetu, vendar pa je to prva prodaja zahtevne računalniške tehnologije na ameriški trg.
Pomemben posel Iskre Delte je rezultat dolgoročne politike naslanjanja na lastne sile, vlaganja v visokostrokovne inženirske kadre ter intenzivnih ,ržnih raziskav in primerjalnih analiz. Hkrati pa je to dobra referenca za na-daljnji prodor Iskre na ameriški trg, ki danes predstavlja več licenc po vsem svetu, vendar pa je to prva prodaja zahtevne računalniške tehnologije na urneriški trg.
Pomemben posel Iskre Delte je rezultat dolgoročne politike naslanjanja na lastne sile, vlaganja v visokostrokovne inženirske kadre ter intenzivnih tržnih raziskav in primerjalnih analiz.Hkrati pa je to dobra referenca za nadaljnji prodor Iskre na ameriški trg, ki danes predstavlja več kot polovico Svetovnega računalniškega trga in kateremu glede na njihovo plačilno spo-sobnost še vedno posvečamo premajhno pozornost.
Ko je ocenjeval rezultate poslovanja je glavni direktor Peter Kobal povedal, da je skupna proizvodnja dosežena z 102,3%, celotni prihodek z 99,2% porabljena sredstva 107,00%, dohodek 84,7%, čisti dohodek 83,99, osebni dohodki 104,4% in sredstva za sklade 32,2%. Rentabilnost poslovanja je vse nižja zaradi izredno hitrega naraščanja cen in prodajnih pogojev.
Za izboljšanje stanja bi morali več napraviti za racionalno poslovanje z materialom in boljšem koriščenju delovnega časa s tem pa tudi strojne opreme. Če tega ne bo, grozi nekaterim TOZD (predvsem Stikala, Merilne naprave in Vega) izguba ob koncu leta. Odgovorni delavci bodo morali pripraviti in izvajati poseben program ukrepov.
Predlog plana za leto 1985 predvideva 5% povečan fizični obseg proizvodnje in 0,6%. povečano stopnjo zaposlovanja predvsem strokovnih delavcev. V planu je potrebno podati večji poudarek prodajni aktivnosti in gospodarjenju z denarjem, predvsem z devizami. Letni plan bo sprejet v decembru tega leta.
Delavski svet je z imenovanjem komisije za izvedbo pripojitve TOZD Tovarne elektronskih instrumentov Horjul v sestavo Kibernetike skladno s predlogom za razrešitev problematike DO Elektrozveze in združevanje programa v Iskri.
Iz sklepov izhaja, da bo do izvedbe referenduma (po predlogu 22. 11. 1984) morali pristojni organi SOZD zagotoviti Elektroniki Horjul sredstva, da se Elektroniki zagotovi vsaj takšna stopnja likvidnosti (dinarska in devizna) kot jo imajo druge TOZD v Kibernetiki, da se v Kibernetiki oprosti obveznosti do razreševanja problemov Elektrozvez za dobo treh let ter da se v TOZD Tovarni elektronskih instrumentov vključijo delavci delovne skupnosti. ki delajo na lokaciji Horjul.
DS se je seznanil tudi z ugotovitvami, ki jih je sekretariat za notranje zadeve podal skupščini občini Kranj in določil rok za odpravo pomanjkljivosti do 30. 9. 1984.
Nace Pavlin
Posnetek prikazuje eno izmed novosti iz TOZD Institut za avto elektriko -brezkontaktni alternator AA T,kiga bo avtomobilska industrija gotovo s pridom uporabila.
Osebni dohodki ob polletni izgubi ali ob nelikvidnosti
Osebne dohodke v temeljni organizaciji, ki izkazuje v periodičnem obračunu za prvo polletje izgubo, oziroma v temeljni organizaciji, ki ima neporavnane zapadle obveznosti, omejujeta Zakon o zajamčenem osebnem dohodku v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS št. 7/82) oziroma Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984 (Uradni list SFRJ št. 20/84) z ustreznim pravilnikom (Uradni Ust SFRJ štev. 25/84).
Osebni dohodki ob izgubi pri obračunu za prvo polletje 1S 84
Temeljna organizacija, ki ugotovi v periodičnem obračunu za prvo polletje izgube, sme od dneva, ko poteče rok predpisan za predložitev periodičnega obračuna, do dneva, ko začne poslovati brez izgube, izplačevati akontacije osebnih dohodkov, določene s samoupravnim splošnim aktom o delitvi sredstev za osebne dohodke in v skladu z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku. Na splošno torej take temeljne organizacije lahko izplačajo akontacije osebnih dohodkov do zneska povprečnega osebnega dohodka izplačanega na delavca v prejšnjem obračunskem obdobju (v prvem trimesečju) največ pa do zneska povprečnega osebnega dohodka izplačanega na delavca za območje republike Slovenije, ki ga ugotavlja in objavlja služba, na podlagi podatkov za prejšnje obračunsko obdobje za podskupino v katero je temeljna organizacija uvrščena po enotni klasifikaciji dejavnosti. Podatke o osebnih dohodkih za prvo trimesečje je služba dmžbenega knjigovodstva objavila v Uradnem listu SRS, štev. 19/84. Najmanjša akontacija za delo v polnem delovnem času z normalnim delovnim učinkom ne sme biti manjša od zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. Ta znesek je določil republiški Izvršni svet in znaša 12.200 din (Uradni list SRS, štev. 16/84).
Izjemoma pa lahko v prej opredeljenem obdobju temelj:ra organizacija izplačuje tudi višje akontacije osebnih dohodkov in sicer:
—	do velikosti, določene s samoupravnim splošnim aktom o delitvi sredstev za osebne dohodke, če je izguba v poslovanju manjša od sredstev v rezervnem sklladu na zadnji dan obračunske dobe
—	do velikosti določene s samoupravnim sporazumom, če je z njim določeno obvezno medsebojno kritje, če temeljne organizacije, ki so to obveznost prevzele, ne poslujejo z izgubo in če razliko med zneskom, ki ga je za ta namen zagotovila temeljna organizacija z izgubo sama, oziroma ga je dobila iz sklada skupnih rezerv, prenesejo na njen žiro račun oziroma
—	do velikosti, ki ne presega okvirov dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 (Uradni list SRS, štev. 42/83), če skupščina družbenopolitične skupnosti ali od nje pooblaščen organ ugotovi objektivno naravo vzrokov za izgubo ali oceni, daje zaradi narave in pomena dejavnosti temeljne organizacije to dmžbeno opravičeno.
Omejitve izplačil osebnih dohodkov se smiselno uporablja tudi za izgubo v delovni skupnosti. Zato mora delovna skupnost, dokler ne. ugotovi vzrokov, zaradi katerih ni ustvarila dovolj dohodka, izplačevati akontacije osebnih dohodkov, zaradi katerih ni ustvarila dovolj dohodka, izplačevati akontacije osebnih dohodkov, kot to velja za temeljne organizacije.
Če delovna skupnost ob periodičnem obračunu ugotovi, da iz ustvarjenega dohodka ne more kriti vseh obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, izkaže izgubo (na konto 890), ki pa je — kot temeljna organizacija — ne pokrije. V takšnem primeru so delavci delovne skupnosti dolžni najkasneje v tridesetih dneh od dneva, predpisanega za predložitev periodičnega obračuna, ugotoviti vzroke zaradi katerih niso ustvarili dovolj dohodka ter morebitno odgovornost delavcev, organov upravljanja in poslovodnega organa.
Pri osebnih dohodkih pa velja omeniti še določilo, po katerem temeljna organizacija, ki ni do 30. maja 1984 krila izgube, izkazano v zaključnem računu za leto 1983 lahko izplačuje osebne dohodke v višini zajamčenih osebnih dohodkov, določenih na podlagi zakona o zajarričenem osebnem dohodku. Ti pa znašajo 80% v predhodnem četrtletju izplačanih sredstev za osebne dohodke v temeljni organizaciji. Ta sredstva delijo delavci v temeljni organizaciji po določbah svojih samoupravnih aktov, pri tem pa osebni dohodek namenjen za zadovoljevanje osebnih potreb, ob izpolnjevanju delovnih obveznosti za polni delovni čas, ne sme biti nižji od zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost (12.200 din).
Osebni dohodek v primeru neplačanih zapadlih obveznosti
Omenili smo interventni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984 (Uradni list SFRJ, štev. 20/84) z ustreznim pravilnikom (Uradni list SFRJ, štev. 25/84), ki določata dopustno mejo osebnih dohodkov v primeru neporavnanih zapadlih obveznosti in nekritih izgub po zaključnem računu za leto 1983. Po tem zakonu se temeljni organizaciji, ki od 1. 7. 1984 ne poravna zapadlih obveznosti iz naslova prometa blaga ah storitev ali iz naslova investicij oz. ne zavamje plačila na zakonsko določen režim ali ne poravna obveznosti do bank in drugih upnikov iz vseh naslovov, prepoveduje, da razpolaga z delom sredstev za izplačilo akontacije čistega OD od 1. 7. 1984 do 31. 12. 1984 nad mesečnim povprečnim čistim OD izplačanim na delavca za leto 1983, povečanim za 50 % rasti izplačanih akontacij čistih OD na delavca v družbenem sektorju, ki ga za območje republike določi SDK v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta. Ob tem velja poudariti, da se ne glede na te omejitve ne morejo izplačati manjši osebni dohodki, kot so zajamčeni OD.
Po oceni SDK Sloveniije znaša rast izplačanih akontacij čistega OD na delavca 47,10%. Dopusten odstotek povišanja akontacij čistega OD na delavca v obdobju od 1. 7. 1984 do 31. 12. 1984 pa torej 23,55 glede na povprečni čisti OD na delavca v letu 1983.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Polletni poslovni rezultati SOZD Iskra
prišteti še medsebojni promet organizacij Iskre.
Pri porastu, tako prodaje, kot nabave na domačem trgu je odigral pomembno vlogo porast cen, saj so bile industrijske cene v letošnjem juniju višje od tistih v lanskem v celotni Jugoslaviji za 50,4 %, od tega v Sloveniji za 57,8 %.
Visok porast cen je obilikoval tudi celotni prihodek in njegovo delitev,-Celotni prihodek se je povečal kar za 68,0% in je dosegel 59,18 mrd din. S prihodki na domačem trgu je bilo ustvarjeno 54,8 % celotnega prihodka in s prodajo na tujem trgu 27,4 %, ostalo pa odpade na prodajo v Iskri in na drugo. Porast materialnih stroškov je ponovno močneje presegel porast celotnega prihodka, saj je znašal
77.8	%, vrednostno pa so materialni stroški znašali 40,82 mrd din oz. 69 % celotnega prihodka.
Dohodek je porastel za 50,8 % in je dosegel vrednost 16,70 mrd din oz. 28,2% celotnega prihodka. To razmerje je slabše, kot je bilo ob polletju lani, ko je dohodek zaradi nižjega obsega materialnih stroškov predstavljal 31,4 % celotnega prihodka.
V delitvi dohodka je bil sicer ponovno izkazan nekaj večji porast sredstev za SIS, vendar pa je bil z letošnjim polletnim obračunom razporejen za celotne obveznosti iz dohodka pro-centualno nižji delež kot lani. Kljub temu pa se letos delež čistega dohodka v dohodku ni povečal, ostal je na isti ravni zaradi izjemnega porasta obresti. Te so ob letošnjem polletju že dosegle 3,93 mrd din, kar predstavlja kar 23,6 % ustvaijenega dohodka.
Čisti dohodek se je povečal za
50.9	% in je dosegel 9,95 mrd din. Za bruto osebne dohodke je bilo razporejeno 6,44 mrd din oz. za 48,4 % več kot v lanskem prvem polletju.
Delitev v sklade je bila dokaj ugodna, razen v sklad skupne porabe, kije od lanskega polletja višji le za 2,5 % in je dosegel 251 mrd din. Stanovanjski prispevek je vi§i za 36,2 %, s čemer je porastel na 352 mio din. Večji porast pa sta izkazala poslovni sklad, ki je višji za 56,7 % in je dosegel vrednost 2,34 mrd din in rezervni sklad, kije od lanskega polletnega več kot dvakrat višji in je desegel vrednost 551 mio din.
Akumulacija, ki vključuje poslovni in rezervni sklad ter amortizacijo nad predpisano stopnjo, je tako porastla za 64,2 % in je dosegla 2,99 mrd din. Akumulacija skupno z amortizacijo po predpisani stopnji pa je dosegla 4,65 mrd din, kar je za 54 % več kot ob lanskem polletju.
Vendar pa je bilo ob dokaj ugodni akumulaciji tudi izgub precej več kot ob lanskem polletju. Lani so jih izkazale le 3 TOZD v skupni višini 64,74 mio din, letos pa se je število povečalo na 9 TOZD, skupni znesek pa je naras-tel na 890 mio din. Najvišja izguba je bila izkazana v DO Telematika v skupni višini 680,9 mio din, od tega v TOZD Terminali 212,3 mio din, TOZD ATC 445,0 mio din in TOZD PTN 23,6 mio din.
Večja izguba je bila izkazana tudi v DO Široka potrošnja, v TOZD Gospo-
(Nadaljevanje s 1. strani)
dinjski aparati in sicer v višini 105,1 mio din. V letošnjem letu je izkazala izgubo že v trimesečnem obračunu, ki pa se je do polletja močneje povečala. Po trimesečnem obračunu so močneje povečali izgubo tudi v DO Baterije ZMAJ, ki je v TOZD Baterije narastla na 22,8 mio din in v TOZD Specialne baterije na 11,9 mio din, skupno v DO torej 34,7 mio din.
Izguba je bila izkazana tudi v DO Avtoelektrika in sicer pri TOZD Mali zaganjalniki v višini 38,9 mio din v TOZD Vžigalne tuljave v višini 13,5 mio din, kar skupno znaša 52,4 mio din in v DO Avtomatika, TOZD Elek-trospojna vezja v višini 16,8 mio din.
Zaloge obratnih sredstev so zelo porastle. Največji porast je bil izkazan pri nedokončani proizvodnji in sicer za 96,9 % in pri zalogah blaga v višini 97,2% pri čemer ta kategorija izhaja predvsem iz komercialne funkcije Iskra Commerce. Zaloge surovin in materiala so se povečale za 63,0 % in zalege gotovih izdelkov za 53,5%. Skupni porast zalog je znašal tako
76.9	% pri čemer so dosegle vrednost 31,1 mrd din oz. 13,5 mrd din več kot so znašale ob lanskem polletju.
Predpisi, ki urejajo investicije, se zelo spreminja o in zaostrujejo. Zakon o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev je močno zavrl investicijsko dejavnost, saj TOZD v zaostrenih gospodarskih pogojih ne zagotavljajo zadostnih virov za obratna sredstva. Skupno je bilo v SOZD Iskra investirano za
1.9	mio din, kar predstavlja sicer 66,3 % povečanja glede na lansko polletje vendar le 20,2 % letnega plana. Uspešneje so potekale investicije v DO
IEZE, v DO Kibertika, v DO Elektro-zveze in v DO Električna orodja.
V polletnem razdobju je bilo v SOZD Iskra povprečno 32.713 zaposlenih, kar pomeni 4,2 % povečanje. V istem obdobju se je število zaposlenih v slovenski industriji povečalo za
2,2% in v slovenski elektroindustriji za 2,0 %.
Produktivnost, merjena z vrednostjo proizvodnje po stalnih cenah na delavca se je za celotno SOZD Iskra povečala za 17,9%. Povprečni neto OD na zaposlenega je znašal 24.971 din oz. 45,9% več kot ob lanskem polletju.
Letošnje polletne rezultate SOZD Iskra lahko še smatramo za ugodne, vendar pa skupna ocena poslovanja ne more biti pozitivna. Dosežen je bil sicer ugoden porast izvoza na konvertibilno področje in v nekaterih organizacijah še vedno ugoden porast akumulacije, vendar je po drugi strani prišlo do močnega izpada izvoza v SEV in do močnejših izgub v nekaterih organizacijah.
Kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja že več obračunskih obdobij zapored kažejo sicer manjše vendar vztrajno slabšanje poslovnih rezultatov.
Letošnji polletni so slabši od lanskih polletnih in tudi slabši od letošnjih trimesečnih. Vedno bolj je očitno, da dosegamo rezultate pri akumulaciji bolj na račun solidne delitve sredstev za osebne dohodke, kot na račun izboljševanja kvalitete poslovanja.
Gospodarske razmere so izjemno težavne, zato bo pri izpolnjevanju nalog potrebna še večja disciplina ter redna analiza in sprotno odpravljanje nastalih odstopanj od planskih predvidevanj, saj bo le tako mogoče obrniti tokove v ugodnejšo smer.	pQ
Visoke cene
reprodukcijskih materialov
Ob nevzdržni situaciji glede neskladja cenovne politike in ugotovitvi, ds materialni stroški predstavljajo že blizu tri četrtine prodajne vrednosti, sme prejšnjikrat v našem glasilu izpostavili cink ob trditvi, da najbolj ogroža naš< poslovanje. S tem pa nismo hoteli zanemariti nabavne visoke cene drugil materialov, sicer manjših po teži in količini, vendar zelo pomembne za posamezne sestavne dele. To so predvsem mesing, plastika in še kaj, ki polej same cene predstavljajo tudi problem nepravočasne dobave in s tem tud prekinjanje reprodukcijskih verig. Z vsem tem se najprej sooča nabavna služba in vodja Rudi Francelj nas seznanja s tem problemom
Eden od bistvenih elementov pri sklepanju pravnih poslov so cene odnosno stroški pri nabavi reprodukcijskega materiala. Gledano iz stališča poslovanja ter v strukturi direktnih stroškov predstavlja material 80% in več odstotkov vrednosti in ta vrednost se še povečuje v škodo stopnje pokritja v baterijski proizvodnji ter proizvodnji svetilk in zato ni slučaj, da se temu vprašanju stalno, še posebno pa v zadnjem času posveča večja pozornost in skrb v smislu skladnosti ter v odnosu osnovnih surovin, namenjenih za predelavo od dobaviteljev za potrebe naše proizvodnje.
Vse do leta 1983 so se cene reproma-teriala gibale v okviru zmernosti in planiranih predvidevanj tako, da nismo imeli težav pri postavitvi planskih cen ter smo celo izkazovali pozitivne razlike v materialnem poslovanju. Že v letu 1983 so se cene narahlo pričele dvigovati ter dosegle v letu 1983 neverjeten skok, še posebno ob odmrznitvi cen
SOZD ISKRA LJUBU ANA
Višina povračil stroškov za opravljanje določenih del in nalog
Na podlagi Sas o enotnih osnovah in merilih za izplačila povračil stroškov delavcem, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog v SOZD ISKRA ter na osnovi družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, so bili stroški za povračilo po podatkih Zavoda za statistiko in Republiške skupnosti za cene za drugo trimesečje 1984 naslednji:
1.	Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnice (stroški za prehrano) (po 5. čl. SaS) znašajo
-	cela dnevnica nad 12 ur
-	polovična dnevnica od 8 do 12 ur
-	znižana dnevnica od 6 do 8 ur
2.	Povprečni stroški za prenočišče v hotelu B kategorije
(po 6. čl. SaS)
-	po priloženem računu
-	brez računa največ 40%
3.	Kilometrina (9. čl. SaS) - pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda
-	za	15.000	km	letno	16,60	din/km
-	za	20.000	km	letno	15,10	din/km
-	za	25.000	km	letno	14,00	din/km
1.060,00 din
550.00	din
398.00	din
764.00	din
305.00	din
Stroški za ločeno življenje (14. čl. SaS) stroški za stanovanje največ stroški za prehrano največ
6.870.00	din
9.540.00	din
(plastična masa, MS trakovi, cink ron-dele), kar nas je že v I. kvartalu zaradi poznanega vzroka podražitve cinka privedlo do neugodnega finančnega položaja.
Navajamo pregled spremembe cen nekaterih osnovnih materialov v obdobju 1980 do 1984.)
Iz prikazanega pregleda je razvidno, da so indeksi podražitve nerazumljivo visoki, pa vendar stanje, ter od maja in junija so omenjeni indeksi še višji pri plastičnih izdelkih spričo zvišanja cen nafte in naftnih derivatov, kar še poslabšuje naš ekonomski položaj ... Naslednje, nič manj pomembno vprašanje, gledano s finančnega vidika, so obrestne mere, ki se iz leta v leto zvišujejo in danes že dosegajo skoraj 50%, kar neugodno vpliva in dodatno bremeni stroške poslovanja.
Naši finančni izdelki zahtevajo zelo drage strateško pomembne ter deficitarne surovine ter polizdelke, katere ni moč nabaviti v kateri koli trgovini, kar pomeni, da so to specifični materiali zelo drage predelave in dodelave, zato kontinuirano iščemo nove dobavitelje ter alternativne možnosti dobave, ki pa se v glavnem v cenovnem smislu kaj dosti ne razlikujejo spričo tržnih cen osnovnih surovin.
Zagotovitev poslovne varnosti je dostikrat negotova in vprašljiva. Dobavitelji ne le da zahtevajo najrazličnejša dinarska sovlaganja, kritje izgub itd.. temveč v večini primerov devizno participacijo ali skupni izvoz, katera devizna sredstva od rednih prilivov v izvozu pa že tako ne zadostujejo za uvoz repro-materiala, ne da bi karkoli odvajali za nabavo domačih repromaterialov.
Vsa navedena problematika postavlja službo nabave v neugoden in težak položaj, zavedajoč se. da oskrba oziroma nabava repromateriala zahteva spričo čedalje težjih pogojev gospodarjenja. izredne napore tudi v smislu zadrževanja cen oziroma skupnih stroškov nabave. Cenovna nesorazmerja osnovnih surovin napram finalnim izdelkom so že dosegla tako razliko, da te ni mogoče preprosto razumeti in dokler ne bo postavl jen avtomatizem reguliranja in usklajevanja cen surovinam in finalnim izdelkom se ho gospodarstvo znašlo še v težjem ekonomskem položaju.
Rudi Francelj
Osebni dohodki
Uveljavitev zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984 se bo odražalo tudi pri izplačevanju osebnih dohodkov v delovnih organizacijah Iskre, še posebej pri tistih, ki se stalno srečujejo z likvidnostnimi težavami. Prvi mesec uveljavitve novega zakona so Iskrine delovne organizacije uspele poravnati vse finančne obveznosti in zagotoviti izplačilo normalnih osebnih dohodkov. Izjema je DO Telematika, ki je zaradi neporavnanih obveznosti morala znižati osebne dohodke za julij v povprečju za 8%. Upoštevajoč ocene o likvidnostni situaciji do konca leta 1984 pa lahko napovedujemo, da se bodo težave pri zagotavljanju izplačil osebnih dohodkov v prihodnjih mesecih še povečevale in da bodo delovne organizacije še težje kot v mesecu avgustu izpolnjevale pogoje za izplačilo osebnih dohodkov v normalni višini.
Prav lahko se zgodi, da se bo spisek delovnih organizacij, ki bodo morale zmanjšati izplačila osebnih dohodkov še povečal. Take ocene temeljijo predvsem na ugotovitvah, da se Iskra z največjimi likvidnostnimi problemi srečuje vedno v zadnjih mesecih leta. Deloma je to pogojeno z mesečno dinamiko proizvodnje in izvoza, ki je v zadnjih mesecih vedno precej večja kot med letom. V zadnjem kvartalu npr. Iskra realizira okoli 1-3 svojega izvoza. V tem obdobju vedno razpolagamo tudi z največjo količino dokumentacije o realiziranem izvozu, ki je osnova za pridobivanje kreditov za financiranje proizvodnje pri temeljnih bankah. Temeljne banke pa imajo po izkušnjah zaddnjih let običajno prav v zadnjem
(Nadaljevanje s 1. strani)
kvartalu največje težave pri izpolnjevanju limitov, ki jim jih določa kreditno monetarna politika zato omejujejo kredite in nam niso sposobne zagotoviti kreditov v skladu z dokumentacijo, ki jim jo posredujemo. Druge oblike na-najemanja kreditov v tem obdobju običajno tudi niso možne, če pa so, to tudi ni najbolj racionalna rešitev saj so obrestne mere za likvidnostne kredite izredno visoke. Žal sedaj marsikatera delovna organizacija v Iskri za obresti plačuje več kot za osebne dohodke. Rešitev torej ne moremo iskati v povečevanju zadolževanja, ker se bo to negativno odražalo v rezultatih poslovanja, temveč predvsem v notranjih ukrepih v DO. Med njimi so prav gotovo pomembni ukrepi za racionalizacijo poslovanja z zalogami, ki v večini delovnih organizacij naraščajo hitreje od realizacije in so junija dosegle vrednost 31,5 MRD din.
Izboljšanje gospodarjenja s sredstvi pa je potrebno tudi zato, ker Iskra v prihodnjih mesecih pričenja tudi nekaj pomembnejših investicij, za katere bo morala po veljavnih predpisih sprva zagotavljati predvsem lastna sredstva.
Banke se bodo v financiranmje teh investicij večinoma vključile šele v drugi polovici leta 1985. Izpolnitev zahtevnih nalog na področju razširjene reprodukcije in zagotovitev poravnavanja tekočih obveznosti ter s tem izplačila nezmanjšanih osebnih dohodkov torej resnično terjajo, da se v delovnih organizacijah izboljša gospodarjenje s sredstvi, predvsem zalogami. Se posebej tam, kjer se že sedaj srečujejo z likvidnostnimi težavami in so v mesecu avgustu s težavo zagotovili izplačilo nezmanjšanih osebnih dohodkov.
ŽUŽEMBERK: KONEC LETA KERAMIČNI NOSILCI
V Tovarni keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku se bodo, kot kaže, do konca leta rešili odvisnosti pri dobavi keramičnih nosilcev. Z delovnim kolektivom Iskra tozd Keramika v Vižmarjih so se dogovorili za prenos proizvodnje keramičnih nosilcev v Žužemberk, v zameno pa jim bodo odstopili del svojega proizvodnega programa. S tem se odpirajo Iskrinemu tozdu v Žužemberku velike razvojne možnosti, saj bodo v novo naložbo, ki bo stala blizu 50 milijonov dinarjev in z 20 novimi delavci, lahko zadostili vse svoje potrebe. Ko bodo imeli »pri roki« proizvodnjo keramičnih nosilcev, bo zaokrožen določen proizvodni proces, laže bodo razširili proizvodni program in že prihodn je leto izdelali 200 milijonov kondenzatorjev, kar bo omogočilo tudi 100-odstotno povečanje izvoza. Ker imajo delovne prostore že pripravljene, bodo nove načrte lahko uresničili že do konca letošnjega leta.
S.D.
Potrebe po sodelavcih
Objave prostih del in nalog v Iskri zbira in ureja Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, tel.: 213-213, int.: 25-25,
Prijave pošiljajte na naslov, ki je naveden v okviru objavza posamezno delovno, oz. temeljno organizacijo. Na tem naslovu prejmete tudi natančnejše informadie o prostih delih in nalogah.	•
ISKRA ZORIN — TOZD INDOK CENTER
1. Referent za klasifikacijo in oštevilčenje
Pogoji: visoka izobrazba, pasivno znanje tujega jezika, 3 leta delovnih izkušenj
ISKRA ZORIN — TOZD STANDARDIZACIJA . 1. Tehnični risar
Pogoji: tehnični risar, mesece poskusnega dela Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov: ISKRA ZORIN DSSS, Štrekljeva 6, 61000 Ljubljana.
ISKRA AVTOMATIKA — TOZD TOVARNA ORODIJ, LJUBLJANA
1.	Rezkalec — več delavcev
Pogoji: poklicna kovinarska šola. 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, OD do 29.756 din
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela pošljite zaradi kolektivnega dopusta do 15. 8. 1984 na naslov: ISKRA — Industrija za avtomatiko, TOZD Tovarna orodij Ljubljana, Ljubljana—Stegne 15 — Komisija za delovna razmerja.
ISKRA COMMERCE TOZD ZUNANJI TRG 1. Vodja izvoznega sektorja ZRN
Pogoji: dipl. ekonomist oz. dipl. ing. elektrotehnike izpolnjeni pogoji ZT registracijo pri GZS za opravljanje ZT poslov, aktivno znanje nemškega jezika 3-mesečno poskusno delo, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti
2.	Izvozni referent
Pogoji: ekonomski tehnik, znanje angleškega jezika. 2-mesečno poskusno delo, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh, (rok obvestila je 15 dni) na naslov: Iskra Commerce, Kadrovski sektor. Topniška 58, Ljubljana.
Razpis:
ISKRA COMMERCE TOZD ZUNANJI TRG
1. Vodja predstavništva Iskre v Alžiru
Pogoji: dipl. ekonomist oz. dipl. ing. elektrotehnike, izpolnjeni pogoji za Z F registracijo pri GZS za opravljanje ZT poslov, aktivno znanje francoskega jezika.
Dela\ cc se imenuje za mandatno dobo 4 leta. Rok prijave je 8 dni, rok ob-vcstila 15 dni po izteku objave. Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Commerce. Kadrovski sektor. Topniška 58. Ljubljana
dO KIBERNETIKA
Zadovoljivi polletni
rezultati gospodarjenja
V DO Kibernetiki menijo, da so v prvem polletju letošnjega leta glede na zapletene pogoje gospodarjenja poslovali zadovoljivo. Ustvarili so za 2,1 milijarde dinarjev dohodka, kar je sicer za 45% več kot v enakem obdobju preteklega leta, dz. 47% letnega plana. Posrečilo se jim je doseči dinamični plan skupne proizvodnje, ki je vrednostno v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večja za 43%.
Pri proizvodnji so imeli največ težav Pri oskrbovanju z reprodukcijskim ma-erialom in s preskrbo naročil za izvoz.
Predvsem na konvertibilni trg.
^ prvem polletju so izvozili za 11,4 dolarjev izdelkov, kar je za 11%
Vee kot v enakem obdobju 1983 oz. so s tent izpolnili 38,2% letnega plana. Pre-ezm del izvoza je odpadel na konverti-
lno območje, kamor so izvozili za 8,7 'Pilijona dolarjev, kar je le 5% več, kot v enakem obdobju lani, oz. 37.9% let-^ega plana. Preostali de! izvoza je šel na ^'irinško območje in je znašal v tem °bdobju 2,7 mio dolarjev, kar je 37% več kot v preteklem letu.
DO Kibernetika je v I. polletju letoš-njega leta uvozila za 5,8 mio dolarjev 'epromateriala, kar je 10% manj kot v enakem obdobju lani, oz. 41,8% let-nega piana. Podobno ugotavljajo tudi •nnnjši uvoz po področjih, kar pomeni, nn so dosegli boljše pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom kot v enakem obdobju preteklega leta. V prvem poletju so uvozili tudi za 1,6 mio dolarjev 0Preme, kar je za 34,1 % letnega plana.
Na domačem trgu so v I. polletju Prodali za 2,26 milijard dinarjev izdelkov, kar je za 35% več kot v enakem obdobju preteklega leta, oz. letni plan s° izpolnili s 56 %.
„ Celoten prihodek v I. polletju je zna-jPtl 7 milijard dinarjev, kar je 54% več kot v enakem obdobju lani, oz. 53,2% •etnega plana. Za prodane izdelke so Porabili 4,8 milijarde dinarjev sredstev, ki so bila za 57% večja v primerjavi z lstim obdobjem preteklega leta, oz. Predstavljajo že 56,3 % letnega plana.
Kazalci uspešnosti gospodarjenja v DO Kibernetika izkazujejo predvsem dohodkovno produktivnost in akumu-lativnost. Dosegli so kazalce, katerimi ukazujejo dohodkovno produktivnost Zadovoljivo, saj so v primerjavi z ena-
kim obdobjem preteklega leta ti kazalci večji od 36% do 42%.
Iz povedanega je torej moč razbrati, da je DO Kibernetika v letošnjem prvem polletju glede na dosežene rezultate poslovala ugodno. Pri tem naj omenimo nekaj pozitivnih rezultatov, kot: 2% prekoračitev dinamičnega plana proizvodnje, 9% rast fizičnega obsega proizvodnje, 11% rast izvoza, (5% konvertibilni izvoz in 37% klirinški izvoz), 90% uvoza glede na enako obdobje .preteklega leta, 223% pokritje konvertibilnega izvoza z uvozom in 46% rast dohodka.
Kljub doseženim ugodnim rezultatom pa se v tej delovni organizaciji soočajo tudi s problemi, kot so vedno slabša likvidnostna situacija, manjša rast dela čistega dohodka za sklade in premajhna vlaganja v investicije za osnovna sredstva.
Za dosego planiranih ciljev in odpravo negativnih pojavov, ugotovljenih ob polletnem obračunu gospodarjenja, bo potrebno nadaljevati z izvajanjem stabilizacijskega programa. Poleg že sedaj znanih nalog bo v prihodnjih mesecih potrebno še posebej zagotoviti boljšo likvidnost z varčevanjem pri re-promaterialu in z zmanjšanjem zalog. Nadaljevati je treba z osvajanjem novih izdelkov oz. izboljšati obstoječe izdelke, predvsem tiste, ki so tržno zanimivi, pravočasno pa je treba dobiti tudi izvozna naročila in v prihodnje začeti s tako izvozno strategijo, s katero bi dosegli dolgoročnejšo prisotnost svojih proizvodov na konvertibilnih tržiščih. Seveda je tu še cela vrsta drugih nalog, in dejstvo je, da so do konca leta praktično le še štirje meseci, kar pomeni, da morajo v DO Kibernetika nadaljevati z izpolnjevanjem planiranih nalog na vseh področjih, če želijo doseči začrtane cilje.	D.Ž.
D0 AVTOELEKTRIKA
Prvi znani rezultati Polletnega poslovanja
vzpodbudni
Ko bo tale članek objavljen, bomo že podopustniško razpoloženi, znano bo že marsikaj, kar danes, ko to poročamo, še ni. Nekaj dni pred odhodom na kolektivni dopust seje namreč v novogoriški Iskri — A v-toelektriki sestalo predsedstvo sindikata, sejo je vodil predsednik predsedstva Miloš Vodopivec in pretežni del seje posvetilo obravnavanju polletnih rezultatov poslovanja te delovne organizacije. S seje tudi poročamo pred dopustom, zato smo uvodoma zapisali, da nam vsi rezultati še niso znani. In vendar ne moremo mimo ugotovitve, da so doslej znani rezultati solidni in dokaj vzpodbudni.
"‘KOIZVODNI PLAN DOSEŽEN
52%
^branim delegatom, predstavnikom VSeh DPO, vodstvu DO in direktorjem UŽD, je o znanih pokazateljih poslo-Vanja spregovorila Aleksandra Kokelj, v°dja službe plana in analiz. Med dru-khsi je p0>e<|aia; Gledano na celotno elovno organizacijo ugotavljamo, da Sl> bili v prvem polletju letos doseženi s°lidni proizvodni rezultati, saj je plan Proizvodnje za letošnje leto dosežen ikoraj 52%.
Ž upoštevanjem dejstva, da smo za eiošnje leto planirali za 16% večjo Proizvodnjo kot je bila dosežena lani in' se tudi letos vseskozi srečujemo s Problemi oskrbljenosti z repromateria-
li, smo z doseženimi rezultati zadovoljni, čeprav ne moremo, niti ne smemo mimo dejstva, da je bila proizvodnja v lanskem letu, s katero sedanje rezultate primerjamo in je bila tudi osnova za letošnji plan, zelo motena in zato tudi manjša od lanskoletnega plana. Zadovoljiva je tudi u atovitev, da je v porastu tudi vrednost proizvodnje na zaposlenega.
Zbranim delegatom, predstavnikom vseh DPO, vodstvu DO in direktorjem TOZD je o znanih pokazateljih poslovanja spregovorila Aleksandra Kokelj, vodja službe plana in analiz. Med drugim je povedala: Gledano na celotno delovno organizacijo ugotavljamo, da so bili v prvem polletju letos doseženi
aVfio odprt novi obrat A vtoeiektrike v Rutu.
solidni proizvodni rezultati, saj je plan proizvodnje za letošnje leto dosežen skoraj 52%.
Z upoštevanjem dejstva, da smo za letošnje leto planirali za 16% večjo proizvodnjo kot je bila dosežena lani in da se tudi letos vseskozi srečujemo s problemi oskrbljenosti z repromateria-li, smo z doseženimi rezultati zadovoljni, čeprav ne moremo, niti ne smemo mimo dejstva, da je bila proizvodnja v lanskem letu, s katero sedanje rezultate primerjamo in je bila tudi osnova za letošnji plan, zelo motena in zato tudi manjša od lanskoletnega plana. Zadovoljiva je tudi ugotovitev, da je v porastu tudi vrednost proizvodnje na zaposlenega.
Iz znanih rezultatov je moč zaključiti, da je položaj na področju oskrbljenosti z materiali za spoznanje manj pereč, kot je bil lansko leto, še vedno pa, kot osnovni zaviralni faktor pri doseganju večje proizvodnje, vse proizvodne TOZD navajajo pomanjkanje ali neustrezno kvaliteto raznih materialov.
Iz poročil o problematiki proizvodnje sledi ugotovitev, da se naša proizvodnja odvija v nenormalnih pogojih oskrbljenosti z repromater.iali, kar zahteva stalno prilagajanje razpoložljivim materialom, dodatno delo zaradi uporabe manj ustreznih materialov, večje stroške izmeta, manjše možnosti optimalnega koriščenja kapacitet, izgube časa zaradi drobljenja serij in podobno.
PLAN PRODAJE IZPOLNJEN 55%
‘Aleksandra Kokelj je pohvalila tudi prodajne rezultate, saj so v Avtoelek-triki prodali na tuja in domača tržišča v letošnjem prvem polletju za 370 starih milijard dinarjev izdelkov, to pa predstavlja skoraj 55 odstotkov letnega plana prodaje, ali za 85% večjo vrednost od prodaje, dosežene v enakem obdobju lanskega leta.
Možnosti plasmaja izdelkov na tržišča so še vedno večje od proizvodnih možnosti, to pa zahteva nove rešitve za povečanje proizvodnih količin ter hitrejše osvajanje in vlaganje maksimalnih naporov pri planiranju proizvodnje.
V nadaljevanju je tovarišica Kok-Ijeva spregovorila o izvozu in poudarila: Izvoz, ki ima skladno z družbenimi in našimi usmeritvami največjo prednost lahko dobro ocenimo, saj planirane cilje, ki niso skromni, doslej dosegamo. Najboljši rezultati so doseženi pri izvozu na konvertibilno področje, čeprav je zaradi znanih vojnih težav v Perzijskem zalivu izpadla prodaja v Iran, kamor Avtoelektrika tudi izvaža, prodaja pa je bila načrtovana za drugi kvartal.
Nekoliko slabši rezultati so doseženi na področju maloobmejnega sodelovanja, kjer so bile možnosti prodaje previsoko ocenjene, poleg tega pa je zaradi velikega števila izdelkov, ki tu nastopajo. bil vpliv pomanjkanja številnih izdelkov bol j občuten.
Omeniti moramo tudi sklenjene nove dogovore z izvoz zaganjalnikov in alternatorjev v Italijo ter dosežene dogovore s francoskim Renaultom, da bo kupil zaganjalnike in tuljave. Vse to in doslej doseženi rezultati omogočajo, da bodo v Avtoelektriki plan izvoza v letošnjem letu vsekakor, dosegli.
ZAPOSLENIH 3247 DELAVCEV
Spregovorimo nekaj besed še o gibanju zaposlenih. Konec prvega polletja letos je bilo v Avtoelektriki zaposlenih 3247, to pa je za 140 več, kot pred enim letom. Število produktivnih delavcev je naraslo za 160, število reži j-skih pa je manjše za 20.
Podatki o zaposlenih produktivnih in režijskih delavcih kažejo na izboljšanje razmerja med. njimi, in sicer korist produktivnih,(lfila>:cev..Ta sprememba je v pretežni.meri posledica.Uvajanja dela po normi V-tovarni delovnih sredstev, kjer letos dela 72 delavcev po normi in se jih obravnava kot produktivne delavcev, medtem, ko lani tega ni bilo.
IZ RAZPRAV NA ZASEDANJU SKUPŠČINE SRS
PREMALO IZPOSTAVLJENA
MODERNA TEHNOLOGIJA
V sredo, 25. julija, je skupščina SRS obravnavala pomembno problematiko našega sedanjega gospodarskega trenutka in v ospredju so bile razprave-o gospodarjenju. To pot so delegati razpravljali najprej o analizi gospodarjenja, ki jo je pripravil republiški izvršni svet. Razprava o njej je bila zelo pisana, delegati se niso ustavljali samo pri analizi, pač pa so veliko govorili predvsem o tem, kakšne so naložene potrebe v krajih, od koder prihajajo. Čeprav to ni sodilo v razpravo o majski analizi, so delegati o tem najbrž razpravljali tudi zaradi druge točke dnevnega reda, namreč zaradi predloga smernic za pripravo dolgoročnega plana SR Slovenije (o čemer je na skupnem zasedanju poročal Milivoj Samar, predsednik republiškega komiteja za družbeno planiranje).
Posebej živahno in plodno je bilo na zasedanju zbora združenega dela skupščine SRS, saj so se tam kar tridesetkrat zamenjali govorniki med razpravo o majski analizi. Med temi tridesetimi govorniki je bil tudi delegat Janez Lukan iz Kranja, ki je med drugim na zasedanju združenega dela skupščine SRS dejal:
Predloženi dokumenti (Rep. »majska« analiza 81,85) in Analiza razvojnih možnosti 86,90) sicer omenjajo nove, revolucionarne tehnološke infrastrukture, kot so zlasti mikroelektronika in na njenih osnovah razvite Kibernetika, optoelektronika, računalništvo, teleinformatika in avtomatizacija, ki predstavljajo glavne razvojne komponente sistema Iskre. Vendar le-te v kontekstu dokumentov, ki tako kot večina dosedanjih bolehajo za splošnostjo, deklarativnostjo in selektivnostjo, niso opredeljene kot ključna razvojna infrastruktura družbe. Za te infrastrukturne tehnologije se danes opredeljuje ves razviti svet, pa tudi mnoge dežele srednje stopnje razvitosti; vlade teh dežel sprejemajo najrazličnejše ukrepe materialne in sistemske naprave, da bi razvoj teh tehnoloških področij čim bolj pospešile.
Ta področja že davno niso več samo panoge reprodukcije, ampak vnašajo v celotno gospodarstvo in družbeno življenje nove, revolucionarne prvine. To so predvsem visoka produktivnost, velika možnost vgrajevanja znanja v proizvode in s tem ustvarjanje visokega deleža nove vrednosti, visoka kvaliteta proizvodnje, odpiranje novih možnosti za izobraževanje, informiranje, komuniciranje, kreativno delo itd. o čemer na srečo zadnje čase pričenjamo govoriti in pisati tudi pri nas.
V predloženih gradivih je ta infrastrukturni značaj premalo izpostavljen. Nezadostno je prikazana usodna nujnost, da te tehnologije čimprej osvojimo. jih pričnemo v interesu našega razvoja na vseh frontah družbene reprodukcije čimprej izkoriščati in da sc jim v naši organiziranosti čimprej prilagodimo.
Sedaj smo žal še vedno družba, ki svoj nadaljnji razvoj načrtuje predvsem na tehnologijah in na proizvodnih, poslovnih in organizacijskih načinih preteklega obdobja; zato v vedno hujši mednarodni konkurenci hitro izgubljamo nekdanje tehnološke in tržne pozicije.
Kljub temu smo do novih tehnologij, katerih obdobje prihaja, še vedno nezaupljivi, odbojni in skeptični kot da podzavestno mislimo, da se z njihovimi posledicami ne bo treba srečati.
Prav zaradi tega je absurdno pričakovati, da bomo nove tehnologije razvili in osvojili brez zavestnega in načrtnega usmerjanja družbene akumulacije in vlaganja vanje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
Kot smo že uvodoma omenili, nam v tem trenutku vsi rezultati še niso poznani, predvsem velja to za dohodek, celotni prihodek, porabljena sredstva itd. Kljub temu pa lahko na podlagi znanih elementov poslovanja ocenimo, da bi poslovni rezultat delovne organizacije Avtoelektrike za letošnje prvo polletje moral biti zadovoljiv.
Marko Rakušček
V	tem smislu v dokumentih ni niti besede o tem, s kakšnimi materialnimi in sistemskimi ukrepi bodo organizirani družbeni subjekti pospeševali razvoj te nove tehnološke infrastrukture. Pričakovati, da bo to storilo združeno delo samo v pogojih, ko ga vsa ekonomska praksa sili v izrazito kratkoročno obnašanje, ko ga pestijo izgube, podedovane krize zgrešenih poslovnih odločitev, administrativne cene, skrajna zastarelost opreme in še tisoč drugih tegob dnevne logike, je, milo rečeno, popolnoma nestvarno. Zavestna usmeritev skromnih razpoložljivih sredstev zato ne sme obiti vlaganj v te tehnologije, sicer se bomo sami obsodili na stagnacijo in nazadovanje razvoja, ki je čez nekaj let sploh ne bomo mogli več popraviti!
Pri analizi za obdobje 1986— 1990 je elektroindustrija in s tem Iskra uvrščena kot izvozno usmerjena proizvodnja. Pri tem so specificirani proizvodni programi, ni pa obdelan investicijski del gradiva, niso navedeni niti investitorji, niti vrednosti. To velja tudi za separatno gradivo »Ocena rzpoložljivih sredstev za naložbe v gospodarstvu združenega dela v SR Sloveniji v obdobju 1984-1990 in ocena nekaterih večjih investicijskih potreb«. V tem gradivu so kvantificirani le nekateri investicijski projekti ter z naslovi opredeljenih cela vrsta manjših investicij, Iskra pa ni navedena s svojimi projekti. Od skupno predvidenih investicij v obdobju 1986-1990 v pretežno izvozno naravnane panoge v vrednosti 133 milijonov din kot so prikazane v tem gradivu, bi namreč samo Iskra v obdobju 1986-1990 investirala cca 35 milijonov din v svoje izvozno naravnane programe. Zato bi bilo potrebno ta del sredn jeročnega gradiva dopolniti.
Več pozornosti bi morali v analizah nameniti tudi vprašanju cen, saj procesi odmrznitve cen, ki so v teku. lahko inflacijo dvignejo na trištevilčne številke. Pri tem bo predelovalna industrija prišla v nemogoč položaj. Sedanja analiza namreč kaže, da so cene bazične industrije rastie mnogo hitreje kot cene izdelkov predelovalne industrije.
To sc kaže tudi v Iskri. Problem oskrbe s surovinami, prevelika izvozna usmerjenost bazne industrije, visoke cene le-teh, zmanjševanje akumulativ-nosti. zmanjševanje možnosti naložb bo omajalo izvozne ter proizvodne možnesti Iskre ter nadaljnjega razvoja elektroindustrije.
V	Iskri razkorak med cenami repro-materiala ter cenami končnih izdelkov traja že nekaj let, saj se nenehno zmanjšuje delež dohodka v celotnem prihodku oz. povečujejo stroški bolj kot pa dohodek.
Končno bi še omenil, da se na področju zunanjetrgovinske menjave pogoji gospodarjenja niso izboljšali, predvsem to velja za predelovalno industrijo. Ne bi tukaj navajali konkretnih razlogov, ker so nam dobro znani. Opozoril bi. da če ne bomo spremenili odnosov do izvozno usmerjenih organizacij združenega dela iz vseh stališč, ki sem jih v svoji razpravi navedel to pa velja še posebej za elektroindustrijo x) nobenem vključevanju naše republike v mednarodno delitev dela, tako sedaj kot v bodoče ne ho možno govoriti.
I SKRINA ZUNANJE-TRGOVINSKA MENJAVA LETOS
Izvozni rezultati dokaj ugodni, uvoz daleč pod načrtovanim
»Iskrina dolgoročna usmeritev na tuja tržišča in pa Iskrina mreža poslovnih enot v tujini sta tudi v letošnjih prvih šestih mesecih pripomogla k relativno ugodnim izvoznim rezultatom, čeprav se Iskra srečuje s številnimi problemi — pomanjkanjem deviz za uvoz repromaterialov in opreme, pomanjkanjem deviz za devizno soudeležbo pri nakupih na domačem tržišču, pomanjkanjem dinarjev za financiranje proizvodnje in izvoza in še bi lahko našteval,“ je v oceni Iskrine menjave s tujino v prvih šestih in sedmih mesecih dejal direktor zunanje temeljne organizacije v Iskri Commerce Miloš Resnik.
Iskra je v prvem polletju izvozila na tuje za nekaj manj kot 106 milijonov dolarjev. To je 40 % letnega načrta, za katerega vemo, da znaša dobrih 264 milijonov dolarjev. Vsekakor je to dokaj ugoden rezultat, saj je na razvitem zahodu začelo gospodarstvo šele le postopno oživljati, v številnih deželah v razvoju se nadaljuje globalna strukturna kriza, glede našega izvoza v klirinške dežele SEV pa velja vsekakor omeniti, da se srečujemo s precejšnjimi problemi pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali.
Od omenjenih skoraj 106 milijonov je Iskra prodala na konvertibilno območje za nekaj manj kot 82 milijonov dolarjev. To je 45 % letnega načrta in celo za dobro petino več kot v enakem obdobju lani. Dosti slabše pa smo prodajali na klirinškem območju. Izvozna številka znaša nekaj manj kot 24 milijonov dolarjev, kar je le dobra četrtina letnega načrta in je celo za 15 % manj kot v lanskih prvih šestih mesecih.
Morda še nekaj številk o prodaji na posamezna področja.
V dežele razvitega zahoda smo prodali za 38 milijonov dolarjev. Najbolj uspešni smo bili v državah Beneluxa, v ZR Nemčiji in Franciji, slabše pa v Skandinaviji, nekaterih sredozemskih državah ter v Avstriji in Švici.
Na perspektivna tržišča držav v razvoju je Iskra prodala za dobrih 37 milijonov dolarjev ter s tem celo presegla polovico letnega načrta. Izvoz v posamezne dežele v razvoju je bil precej različen, pri čemer je dosegla Iskra visoko izvozno stopnjo na tržiščih Srednjega in Bližnjega vzhoda in Severnoafriških sredozemskih dežel, nekoliko slabše pa smo prodajali v Turčijo in na Daljni vzhod. Izvoz v dežele Latinske Amerike je precej zaostal za predvidevanji.
Omenih smo že, da je v prvem polletju znašal izvoz na klirinško območje nekaj manj kot 24 milijonov dolarjev, skupno pa smo v dežele SEV izvozili za dobrih 30 milijonov dolaijev. To je manj kot tretjina letnega plana.
Izvozna uspešnost posameznih Iskrinih proizvodnih delovnih organizacij je bila v prvem poolletju dokaj različna. Uspešno so izvažale Elektro-optika, Avtoelektrika in Elementi. Vse te tri delovne organizacije so skupno dosegle kar četrtino celotnega Iskrinega izvoza. Kolikor toliko dobro
so izvažale tudi Široka potrošnja, Kibernetika in Kondenzatorji. Pri tem je treba omeniti, da je Široka potrošnja povečala izvoza v primerjavi z lanskim letom kar za 32 %. Podpovprečne rezultate so v tem obdobju dosegle (Te-lematika, Elektrozveze, Zmaj in Avtomatika.
Ob tem je treba dodati, da smo kot merilo večje ali manjše uspešnosti posamezne delovne organizacije uporabili njen letni izvozni načrt. To omenjamo zato, ker so nekatere delovne organizacije v primerjavi z lanskim letos povečale izvoz, žal pa izvoznih načrtovanih številk niso dosegle.
Z uvozom v prvem polletju je bilo takole: Iskra je skupno uvozila za dobrih 50 milijonov dolaijev repro materialov in opreme. Od te vsote je odpadlo na opremo le slabe 3 milijone dolaijev. Celotna uvozna številka predstavlja le tretjino letošnjega načrta, še dosti bolj kritičen pa je bil v tem obdobju uvoz opreme, saj je Iskri uspelo kupiti v tujini le za desetino od letos predvidene vsote.
Vzrokov za tolikšno nazadovanje pri uvozu je več, glavni pa je predvsem ta, da ne dosegamo zastavljenih ciljev pri prodaji svojih izdelkov v tujino, problem pa je tudi v strukturi izvoznih poslov. Zunanjetrgovinski strokovnjaki v Iskri poudarjajo, da vse preveč pozornosti namenjamo kooperacijam in maloobmejnemu izvozu, čistega izvoza pa je v odstotkih vedno manj. Zanimiv podatek: v celotnem Iskrinem konvertibilnem izvozu odpade na kooperacije, maloobmejni promet in kompenzacije kar 36 %.
V Iskri Commerce imajo medtem tudi že podatke o izvozni in uvozni dejavnosti v letošnjih prvih sedmih mesecih, čeprav gre za zdaj šele za oceno in ne za uradne številke. Direktor Miloš Resnik poudarja, da so ti rezultati, kot kaže, celo ugodnejši kot v polletju. V Iskri Commerce ocenjujejo da je Iskra v obdobju januar—julij izvozila za dobrih 122 milijonov dolarjev, od tega za dobrih 92 na konver-tibilo in 30 na kliring.
Vse pa kaže, da so to ugodno rast prekinili kolektivni dopusti in da bo trajalo vse predolgo preden bo izvoz spet stekel z normalnim tempom.
LD
SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana
razpisuje
TEMELJNI SEMINAR ZA ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE
(zunanjetrgovinska registracija)
v času od 24. 9. do 6. 10. 1984 v Portorožu
Delavci, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa morajo imeti po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu z gospodarskimi zbornicami republik in . avtonomnih pokrajin (Ur. 1. SFRJ 9/78). Za delavce, ki so dolžni opraviti posebni strokovni izpit za pridobitev zunanjetrgovinske registracije organiziramo razpisani seminar kot pripravo za izpit.
Opravljeni strokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih poslih, je obenem tudi POGOJ ZA VPIS V 6. ZUNANJETRGOVINSKO ŠOLO V ISKRI.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
—	zunanjetrgovinsko poslovanje,
—	zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ,
—	pravni posli v zunanji trgovini,
—	plačilni promet s tujino,
- mednarodni transport in transportno zavarovanje,
—	carine in carinsko poslovanje,
—	temelji družbeno politične ureditve in družbeno ekonomskih odnosov SFRJ. ČAS IN KRAJ:
Seminar se bo začel 24. 9. 19,84 v Portorožu in ho trajal do 6. K). 1984. NOSILEC PROGRAMA:
Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalcem VEKŠ, Maribor.
CENA:
Cena seminarja je 6.50(1 din. Navedeni znesek bodo TOZD, oz. DSSS vplačale na naslov Gospodarske zbornice, na podlagi podpisane prijavnice kandidata. Plačilo penzionskih in potnih stroškov uveljavljajo kandidati v svoji organizaciji.
Cena za opravljanje posebnega strokovnega izpita znaša 2.400 din.
PRIJAVE:
Prijavnice naročite na tel. št.: 061/222 -212, oz. v Izobraževalnem centru SO/D Iskra, Ljubljana, I rg revolucije ,V\I. Izpolnjene prijavnice vrnite na isti naslov, najkasneje do L 9. 1984. Kasnejših prijav v nobenem primeru nc bomo mogli sprejeti.
TOZD TGA
Polletni rezultati ne napovedujejo konca težav
ne zmore, zato bo treba poiskati pomot j £
Rezultat poslovanja Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč v prvih šestih mesecih letošnjega leta ne vzbuja optimizma: zabeleženih je namreč 105 milijonov dinarjev izgube. Rdeče številke, ki so med drugim pripomogle k uvedbi ukrepa družbenega varstva, začasni upravi temeljne organizacije dela prav gotovo ne bodo olajšale, pa tudi ponavljati v nedogled se ne bodo mogle. Kako bodo torej poprijeli za delo v naslednjih mesecih, smo povprašali začasnega upravitelja Tovarne gospodinjskih aparatov Venčeslava Ambrožiča.
drugje. Danes vemo, da tudi tamkaj*' nja družbenopolitična skupnost (Sme' | derevska Palanka) kaže razumevanj6 j y| za težave in da bo v oporo pri iskanj11 i izhoda. Zaenkrat prevladuje stališč6' da bi optimalno rešitev lahko poiskali I6 skupaj zjskro.«
In še vprašanje o izvozu, ki ne teče p°! predvidevanjih, če tudi je prav realk'-ran izvoz življenjskega pomena za to-varno. Kako ocenjujete današnj6 izvozne možnosti Tovarne gospodinj-skih aparatov?
Ambrožič: »Danes že vemo, da I6-
»Izredne težave in neprestane prekinitve dobav potrebnega reprodukcijskega materiala, še zlasti uvoženega, izredno pereča devizna problematika, kopičenje likvidnostnih težav, vse to je povzročalo nešteto prekinitev dela in hromilo tok obračanja nedokončane proizvodnje. V takih razmerah seveda sploh ni bilo mogoče pričakovati, da bi poslovali brez izgube; še posebej ne zato, ker še vedno nismo uredili tudi vrste od nas bolj ali manj neodvisnih problemov. Na primer tistega s cenami.«
Kakšni bodo ukrepi, kr naj bi tovarno pripeljali na zeleno vejo?
Ambrožič: »V tem trenutku je to še težko napovedovati, saj prav zdaj pospešeno pripravljamo analize, na podlagi katerih naj bi se odločali o ukrepih za odpravljanje nakopičenih težav.
Ugotoviti moramo dejansko tržno sposobnost sedanjega proizvodnega programa, ugotoviti koliko časa bo še izvozno zanimiv, saj nam edino ta podatek lahko pove, koliko manevrskega prostora bomo imeli pri ukrepanju.
Razčistiti bomo morah tudi finančno problematiko temeljne organizacije, ugotoviti potrebe po investiranju in vse ugotovitve združiti v program ukrepov. To pa seveda še malo niso preproste na loge. čeprav smo se dogovorili, da bomo do septembra vse to opravili. Žal nam časa resnično ne preostaja veliko in si odlašanja ne smemo več privoščiti.
V delo vključujemo tudi ustrezne službe Iskra Commercea, ki bodo morale takoj po dopustu zavihati rokave in nam pomagati pri iskanju tržnih kažipotov. Šele tako zbrani podatki bodo seveda omogočali ustrezne spremembe programa, tehnološke organiziranosti tovarne in odločanje o perspektivni poslovni politiki temeljne organizacije. Že danes pa lahko napovem, da bo izrednega pomena pri reševanju iz današnjih težav finančna sanacija. Težak položaj delovne organizacije kot celote pa zadeva seveda še malo ne poenostavlja!«
V javnih občilih se je nekajkrat pojavila napoved likvidacije tovarne. Je ta možnost na seznamu bodočih ukrepov?
Ambrožič: »Še malo ne, saj likvidacija sama po sebi ne rešuje ničesar. Prav gotovo bi bil tak uprep smiseln, če bi • se vsestransko prepričali, da druge možnosti resnično ni. Vendar v sedanjem trenutku tega prav gotovo še ne vemo. Dogovorih pa smo se, da bomo strnili vse sile. da bi tovarno rešili in delavcem zagotovili trdnejšo socialno varnost. Kako pa bomo ukrepali, kot že rečeno, pred septembrom še ne bo znano.«
Kakšen pa je položaj obrata v Azariji pri Smederevski Palanki?
Ambrožič: »Delavci tega obrata so od sredine junija doma. V tem času so izkoristili letni kolektivni dopust, ostalo pa je, žal, treba pripisati popolnemu pomanjkanju potrebnega repromate-riala.
Danes tako ugotavljamo, da je skoraj nerešljivo vprašanje preskrbe z elektromotorji za aparate, ki so jih sestavljali v Azanji. Prilepski Mikron ni usposobljen za tovrstno proizvodnjo, spodnjeidrijska Iskra pa ima preveč drugih izvoznih obveznosti. Bistveno pri obratu v Azanji pa je, da vse od ustanovitve ta obrat ni postal tisto, kar bi glede na prvotno zamisel moral postati.
Sedanja tehnološka sposobnost, ki je omejena nanajpreprostejšo montažo, ne zadošča za pokrivanje vseh tran-' športnih in manipulativnih stroškov, ki se kopičijo pri prevažanju vseh sestavnih delov iz matične tovarne v Retečah. Nobena skrivnost ni, da Azanja v vseh letih od ustanovitve ni poslovala z dobičkom, temveč je za matično tovarno vseskozi predstavljala le strošek.
Tako naprej seveda na gre, Tovarna gospodinjskih aparatov investicij, ki bi bile nujne za usposobitev tega obrata.
tošnjega načrta izvoza ne bomo izpel'
temveč bomo najverjetneje dosegli I6 dve tretjini načrtovanega. Tovarn'1 sama izboljšanja ne more zagotoviti, sal
je odvisna od naročil, ki jih na tuj
iib
trgih zbere Iskra Commerce. Teh pa' dovolj, zato pa več izvozitrne morem0. Res pa je tudi, da sedanji proizvod"1 program na zahodnih tržiščih zarad' predragih domačih repromaterialov"
konkurenčen. To pa žal, postavlja ' formulo za dolgoročno sanacijo TOZ^ še eno neznanko več.«
Stane Fleischm""
"ai
sto
Ha
in;
dir
tat
cai
nir
ka
DO KONDENZATORJI - SEMIČ
Rezultati petmesečnega poslovanja
Za začetek zapišimo, da je temeljna značilnost poslovanja semiške de lovne organizacije v letošnjem letu dejstvo, da se kljub težavnim in zaple*e nim pogojem gospodarjenja proizvodnje v DO povečuje iz meseca v m6se,c' Tako so maja proizvedli izdelkov v vrednosti 69.855.497 dinarjev (po stal1", cenah iz leta 1980), oziroma za 11% več kot mesec poprej in kar za 27% kot januarja letos. Če pa primerjamo doseženo proizvodnjo v prvih petih me secih letošnjega leta s proizvodnjo v lanskem letu za isto obdobje, lahko ug0-tovimo, da je proizvodnja porasla za 21%. Po TOZD pa so ti primerjalni p"' datki naslednji: TOZD Elektronski kondenzatorji beleži porast v višini 19* TOZD Energetski kondenzatorji v višini 17% in TOZD Elementi za 0(1-pravo motenj v višini 23%.
iy
o
Tako je bil v petih mesecih letošnjega leta plan proizvodnje delovne organizacije uresničen v višini 39%, tako realizirana proizvodnja pa je za 3% nižja od planirane proizvodnje. Uresničitev plana proizvodnje, namenjene domačemu trgu, so presegli za 1%, medtem ko je bila realizacija plana proizvodnje za izvoz 6% pod predvidevanji letošnjega plana.
V	semiški delovni organizaciji so v petih mesecih (januar -maj) izvozili za 2.704.407 dolarjev, kar pomeni uresni-čitev letnega plana izvoza v višini 32% in za 8% manjši izvoz, kot je bil uresničen v istem obdobju lani. Vendar pa se je kvaliteta izvoza, to je izvoza glede na območje prodaje, močno izboljšala, saj je bil izvoz na konvertibilno območje dosežen v višini 2.146.458 dolarjev in je bil za 22% večji od izvoza, ki so ga dosegli v istem obdobju lani na konvertibilno območje. Na klirinško območje pa so izvozili za 557.949 dolarjev blaga, kar je za 52% manjša vrednost, izvoza na to območje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, hkrati pa to pomeni tudi 27% realizacije piana na klirinško območje. Nedoseganje plana na tem območju je posledica sprejete poslovne politike delovne organizacije v Semiču.
V	obravnavanem obdobju pa so v Semiču uvozili reprodukcijskega materiala v vrednosti 2.069.580 dolarjev, oziroma 43% več kot v istem obdobju lani. Delež uvoza s klirinškega območja se je znižal in sicer za 44% ter pomeni le 2,4% celotne vrednosti uvoza. Povečana vrednost uvoza je posledica najemanja tujih blagovnih kreditov. Z njihovo pomočjo so v prvih petih mesecih uvozili za 508.540 dolarjev reprodukcijskega materiala.
Porast proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lani za 21% gre predv sem na račun boljše oskrbe z uvozni"111 suro\ inami in povečanja števila zap° j sienih. Na dan 31. maja letos so v S°' miču zaposlovali 1615 delavcev, kar pomeni povečanje števila zaposlenih /J ( 1 27 delavcev, oziroma 9% povečanj0-
Posledica dobrih proizvodnih rezuH tatov in preseganja plana prodaje ""| domačem tržišču je tudi ugoden h' is nančni rezultat poslovanja, tako v m6', ti seču maju, kot v vseh petih mesecih le' | I) tošnjega leta. Celotni prihodek so 1 u; Semiču dosegli v višini LbCil^lbČ11- t dinarjev in so tako letni plan uresničil'1 k, višini 49% . Dohodek so dosegli v viši"1 k, 627,525.837 dinarjev, kar pomeni ur° a| sničitev plana v višini 57%. Masa sr661 <i štev za osebne dohodke je bila dos°' lo žena \ višini 203.862.116 dinarjev in Je P. za 3%. pod načrtovano obračuna"0 oi maso sredstev za osebne dohodk" p( Vzrok temu je predvsem v nižjem šie <( vibi opravljenih ur kot so predvideva j
in sicer za 8%. Povprečni netto doh°' ^ dek na zaposlenega je bil večji od dos*^ ^
liti /	VI iv^cl J c U1I VClJt V V —
ženega dohodka v istem obdobju z"
54% ter je dosegel vrednost 19.2 dinarjev.
Ker je v teh rezultatih praktično z" jeto že prvo polletje letošnjega leta ' ob tem za konec potrebno še nuj" opozorilo: plan vlaganj v opremo s M1 prepočasi uresničuje. Petmesečna vlJ ganja v opremo v višini 26.027.000 d' ^ nar jev so vsekakor preskromen znese ' ^ ki bi omogočal uresničevanje zasta' U \ ni h ciljev letošnjega leta v razumu' ^
mehih. Sicer na In ni značilnost san .
mejah. Sicer pa to ni značilnost --	,
Iskrine semiške delovne organizacij1 (
D-CI.
Semiška tovarna kondenzatorjev.
k Dobro gospodarjenje Iskre v Spodnji Idriji
tl6
po: zi-1 0' iic nj-'
le-
ili.
le
Analiza rezultatov poslovanja spodnjeidrijske Iskre v letošnjih prvih šestih mesecih nam pokaže, da je ta 750-članski kolektiv letos izdelal čez milijon sedemsto tisoč elektromotorjev, kar je sicer manj kot so si zastavili s planom, toda še zmeraj za 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta.
'-clotni prihodek tako znaša nekaj ^ 2 milijardi dinarjev in je za 137 od-
s'otk
ni>
;aj
jih j . __________________K..,H______________________
n' in*’ (*0^loc*e*< Je večji za 123 odstotkov i0' znaša nekaj manj kot 440 milijonov ini farjev. Čeprav so z doseženimi rezul-
ov večji kot v lanski prvi polovici
I	v Spodnji Idriji zadovoljni,bodo ^0rali v bodoče več pozornosti posve-
II	skrbnejšemu ravnanju z dragim ^terialom.
Najbolj sb seveda zadovoljni z izvoz-
liitti
kar
rezultati. Na tuje trge so prodali 29 % svoje proizvodnje in za te
svoje izdelke iztržili 5,5 milijonov dolarjev. Poleg tega gre posredno v izvoz tudi velik del njihovih izdelkov, ki jih dobavljajo domačim kupcem.
Doseženi rezultati so tako porok, da bodo tudi letos uresničili smelo zastavljene planske cilje. Za letošnje leto so si namreč zadali nalogo, da bodo izvozili kar za 12 milijonov dolarjev, naslednje leto pa za 15 milijonov dolarjev.
Ob vsem tem pa se tudi pripravljajo na selitev proizvodnje kompresorskih motorjev v novo proizvodno halo, ki je sad skupnega vlaganja z beograjskim Brodoimpexom.
Z novo halo bodo tako pridobili 4100 kvadratnih metrov uporabnih površin, s sodelovanjem z Brodoimpexom pa nameravajo nadaljevati tudi v bodoče —prva skupna akcija naj bi bila gradnja visokoregalnega skladišča.
Mojca Čibej
avtoelektrika
^edl dopustom veliko opravljenega dela
,|.| 'n‘ia rotorja v novih prostorih
na
fi u Ovogoriška delovna organizacija
o. <• ^ ’—• A vtnplpktrika ip implti L-/vinL-_
t;v\M — Avtoelektrika je imela kolek
e-|l)n,do ....................
i . pust od 23. julija do 6. avgusta, avke in delavci so se oddahnili po
Han	uciavvi so se ouuannm po
d j,<l.rnem delu in nabirali moči za nova
der. m o6111 m nanirali moči za nov« , a in naloge. Vendar ne vsi. Medtem
ko . ,a,vS‘" T v,,uar ne vsl'‘"cmem,
j ^ Se je večina nastavljala sončnim žar-
s- g|jln °b sinjem Jadranu in toplih rekah j- (|. .P3 uživala v svežem planinskem ■' lov*’1' Pa 80 morai' delavci tovarne de-
je |>0.nl*, sredstev še bolj zavihati rokave, id nn rebno je bilo namreč postoriti to in Pch • n' ,noS°š'c takrat, ko so vsi zadel’ Cn‘.na delovnih mestih, opravljenih
in i Pa je res veliko.
’ iigj^P3*4 P' 'P'*0' če ne bi predstavili vsaj
|J'a.znejših. Prva in najvažnejša na-t(8a je bila selitev dela proizvodnje iz
hn]31316 velikih zaganjalnikov v novo Ograjeno južno od tovarne malih =aajalnikov. V tem kratkem času so
Us~	v icm KratKem času so
ton Sn° P1"686*'11 Unijo gredi in linijo ro-ter prilagodili strojni park na v hali
oh«3 ^Prilagodili strojni park na v hali ie '°ie^e Priključke (električno omrež-
ventilacija, zrak itd.)
Nla rU^a' ni^ mani važnejša naloga je
PfPlirPflitpv nr<ic*f\ra v	/i/i_
De,. Preureditev prostora v tovarni ge-\ a,orjev, v oddelku elektronike. Ivj a*en preureditve ni bil le v posodobi-N el0Vnih mest’ temveč tudi »spo-de|" z občutljivo temo — počutje na t 'IVnem mestu. Po zaslugi delavca iz
ho
Sa oddelka (v našem časopisu
ga
Prih*0 P1!?8- zaradi tega predstavili v eni je. °dnjih številk), je sedaj mnogo pri-I e|še vzdušje in počutje na katerega
P|ivajo usklajene barve Jer nekateri
El- F"
prikladni in pomembni dopolnjevalci delovnih mest. Po zaslugi delavcev iz tovarne delovnih sredstev je tu še proti-prašni premaz na tleh in na novo prepleskane stene obrata elektronike.
Svoje so opravili tudi delavci energetike. Očistili so vsa grelna telesa in prezračevalne naprave v delavnicah. Med mnogimi vzdrževalnimi deli pa moramo omeniti preureditev impregnacijske naprave za rotorje generatorjev itd.
Pogovarjali smo se z nekaterimi delavci, ki jim ni bilo »usodno«, da bi dopust koristili takrat, kot ostali člani kolektiva. »Bilo je še bolj naporno, kot takrat, ko smo vsi tu, saj smo se velikokrat spomnili na sodelavce, ki so bili kje sanjarili v hladni senci, mi smo se pa potili in hiteli, da nas po izteku dopusta ne najdejo sredi dela«, nam je dejal mlad strokovnjak iz oddelka vzdrževanja.
»Res smo hiteli, saj imata linija rotorja in gredi obširen strojni park, le-tega pa je bilo treba prenesti iz enega konca v drugega, iz ene hale v drugo. Časa je bilo malo, kljub vročini pa sta dobra organiziranost dela in dobra volja pripomogli, da smo zadane naloge pravočasno zaključili«, smo izvedeli od enega izmed ekipe, ki je bila zadolžena za selitev omenjenih linij.
In kaj naj strnemo za zaključek? Nič drugega kot to, da želimo tudi mi, ki smo se že naužili dopustniških lepot tudi delavcem tovarne delovnih sredstev prijetne dopustniške dni, ko se bodo zanje odločili.
Marko Rakušček
^ePse urejen oddelek elektronike.
Svetovni kongres o kakovosti
Angleška zveza za kakovost (BQ A) je v sodelovanju z evropsko organizacijo (EOQC), ameriškim združenjem (ASQC) in japonsko zvezo (JUSE) organizirala svetovni kongres, posvečen kakovostni problematiki proizvodov in storitev. Materiali kongresa pomenijo pregled dogodkov na področju kakovosti na celem svetu.
Evropska organizacija za zagotavljanje kakovosti (EOQC) deluje preko strokovnih komisij in sekcij ter organizira vsako leto v drugi deželi, v sodelovanju z ustrezno nacionalno organizacijo — članico, letno konferenco, ki je posvečena določeni vodilni temi. Konferenca EOQC je bila tudi leta 1973 v Beogradu in je pomenila nekakšen vrh leta kakovosti.
Ameriško združenje za kakovost (ASQC) prav tako deluje v strokovnih komisijah in sekcijah ter ima svoje letne konference. Japonska zveza inženirjev in tehnikov (JUSE) je nosilec aktivnosti pri zagotavljanju kakovosti na Japonskem.
Te tri organizacije skupaj tvorijo mednarodno akademijo za kakovost (IAQ), ki v sodelovanju s članicami in posameznimi nacionalnimi organizacijami organizira vsaki 2 leti svetovni kongres o kakovosti.
[.etos je bil tak kongres v Brightonu v Angliji in smo se ga udeležili tudi iskra-ši. Vsebinsko je bil kongres zaradi obilice materialov in referentov organiziran v plenarnih sejah na začetku in koncu in v treh vzporednih strokovnih sejah. Vsak udeleženec si je potem lahko izbral predavanja, ki jim je želel prisostvoati.
Zagotavljanje prihodnosti s kakovostjo je bil naslov prve skupine referatov. V okviru te skupine so bili pripravljeni referati, ki so dali pregled nad sistemskimi pristopi za zagotavljanje kakovosti praktično v celem svetu. Vrsta velikih svetovno znanih podjetij je prikazala svoj pristop pa tudi dosežene rezultate v prodaji.. Iz Jugoslavije je v tej skupini nastopal z referatom tudi B. Zlatkov ič iz Rade Končarja — Zagreb.
1’ravica potrošnika je bil naslov druge skupine. Tu so obravnavali najrazličnejša vprašanja zaščite potrošnikov pred slabimi izdelki in storitvami.
Potrošnik je predvsem v industrijsko visoko razvitih deželah zahoda močno zaščiten z vrsto predpisov in določil in lahko uveljavlja svoje pravice v precej večji meri, kot to lahko stori pri nas. Tudi v teh deželah ni vse prepuščeno »svobodnemu tržišču« in pravilu povpraševanja in ponudbe, temveč se skuša z zakoni in predpisi zaščititi kupca — potrošnika pred nesolidnim proizvajalcem.
Vpliv vodstva (management) na kakovost je bil naslov naslednje skupine prispevkov. Odnos vodilnih delavcev do kakovosti proizvodov in storitev je v celem svetu izredno pomembna. Pravilen odnos in ustrezne metode in načini vodenja, ki so bili v predavanjih predo-čeni, dajejo v večini primerov zelo dobre rezultate. Posebno pozornost je vzbujal tako imenovani SISTEM CELOVITEGA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI, ki so predstavili predvsem Japonci in ki obsega angažiranje vseh poslovnih funkcij neke reprodukcijske celote za zagotavljanje in iz-delčne in poslovne kakovosti. V tej skupini je nastopil z referatom tudi D. Dolenc iz ZORIN — Bn. Njegov prispevek je obravnaval nagrajevanje kakovosti pri nas in je vzbudil veliko zanimanje.
Vzporedno s temi tremi skupinami referatov je bilo še 9 krajših strokovnih seminarjev po nekaterih strokovnih temah. Tako je bil udeležencem na razpolago seminar o zanesljivosti, ki se je ukvarjal s pristopi, kako izboljšati zanesljivost elementov predvsem v proizvodnji elektronskih elementov (vte-kavanje da ali ne) elektronskih naprav in sistemov,.o energiji, ki se je ukvarjal z zagotavljanjem kakovosti naprav, ki črpajo, proizvajajo in prenašajo energijo o pravu v zvezi z življenjsko dobo izdelkov, o smereh razvoja v proizvodnji hrane in o problemih kakovosti v farmacevtski industriji.
Poseben seminarje bil posvečen komunikacijskim in informacijskim problemom v povezavi s kakovostjo. Ta seminar se je ukvarjal z osnovami informacijskih sistemov in možnostmi organizacije bolj enostavnih in ne tako obsežnih sistemov, kot jih imamo danes.
Največ udeležencev je bilo na seminarju bolje rečeno okrogli mizi. ki je bila posvečena krožkom kakovosti. Japonskih referatov na tem seminarju ni bilo, saj so
nekaj let nazaj Japonci sodelovali z vrsto referatov. Zato pa so bili s preglednimi referati zastopani Švedi, Belgijci, Združene države, J. Koreja, Danska, Madžarska in Jugoslavija, kjer je R. Petrov iz Rade Končarja — DO Domačinski aparati iz Skopja poročali o načinu dela in dosedanjih uspehih krožkov v tovarni v Skopju.
Francozi so v razpravi prikazali razvoj krožkov v Franciji, kjer jih je že na desettisoče in postajajo osnovna metoda za pospeševanje množične inventivnosti. Naj omenim, da se tudi vzhodnoevropske države, ki so se doslej kazale precej rezervirane glede krožkom podobnih oblik, vedno bolj in bolj lotevajo uvajanja krožkov v svojih tovarnah.
Veliko govora je' bilo tudi o problemih in težavah, ki spremljajo uvajanje krožkov, tu smo si v marsičem podobni, vendar pa širjenje krožkov v mnogih deželah poteka veliko hitreje kot pri nas.
Zanimiva je bila razprava tudi o tem v koliki meri se sindikati, trade unioni itd. vključujejo v širjenje krožkov. Za združene države in skandinavske države je bilo slišati, da so sindikati v tej smeri zelo delavni še reč, v vrsti organizacij so celo sami nosilci širjenja krožkov.
Na zaključni plenarni seji so bili trije referati, ki jih velja posebej omeniti. Angleška firma Jaguar je pokazala svoj sistem zagotavljanja kakovosti izdelkov in poslovanja, akcije ki jih je podv-zemala v posameznih obdobjih in naraščanje prodanih vozil v teh obdobjih. Rezultati so neverjetni, saj je prodaja teh vozil v nekaj letih narastla trikratno. Znani dr. Juran iz ZDA je predstavil svoj inštitut, njegovo delo in s sistematičnim delom dosežene rezultate. Njegova ocena je, da je na področju kakovosti treba še veliko delati in vztrajati na izhodiščih.
Zaj mene najbolj zanimiv je bil referat direktorja angleškega zavoda za
standardizacijo (BSI), ki je opisal delovanje BS1, tudi finančne osnove tega dela, saj le manjši del denarja pridobi iz vladnih sredste'-, ostalo pa pridobi s storitvami. Res nazoren primer, kako more delovati tudi državna institucija, ki se ne omeji samo na jamranje, da ni sredstev, temveč si pomaga z delom. Ni slučaj, da je ravno direktor BSI orisal elemente zagotavljanja kakovosti proizvodov in storitev v Združenem kra-Ijevstvu, saj so Angleži znani, da imajo najbolj urejen nacionalni sistem v Za-padni Evropi.
Zaključil je svoj referat s predlogom za vzpostavitev adekvatnega svetovnega sistema za zagotavljanje kakovosti, ki naj bi imel podobne sestavne dele kot nacionalni sistem in omogočal za dežele, ki so vanj vključene, lažjo izmenjavo blaga in storitev.
Skupen vtis s celotnega svetovnega kongresa je, da so v vsaki organizaciji, v vsaki sredini prisotni problemi v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, tako kot so prisotni tudi pri nas. Poudariti pa je treba eno, da se večina organizacij v veliki meri dejansko poslužuje metod in rešitev ter tako na hitrejši način dosega rezultate.
Na koncu še nekaj posebnega. Ker je Brighton mondeno središče Anglije in drag, je organizator potovanja rezerviral prenočišča v Londonu in smo se vsak dan vozili z vlakom v Brighton. Vlak je hiter in vozi nekaj več kot 60 minut ter gre najmanj vsako uro. Navajeni na JŽ smo občudovali angleške vlake, kako hitro in točno vozijo. Bilo je res na minuto.
Slučaj je hotel, da smo se vsedli v enega od vozov, ki je nekaj časa stal na vmesni postaji in prispel z 10 minutno zamudo v Brighton. Aha, smo rekli tudi pri Angležih ne gre vedno tako, kot si predstavljamo. Bili pa smo resno začudeni, ko smo zvečer pri povratku za London zagledali v železniški postaji ogromen plakat, tako da ga nihče ni mogel spregledati, na katerem se je železnica javno opravičevala za zamudo našega vlaka z zagotovi lom,'da so storili vse, da se to ne bo ponovilo.
Res nas je tak način presenetil in verjemite, še bolj bi nas, če bi doživeli to pri nas. Temu se reče kakovost storitve.
Lotar Kozina
SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje
posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu:
ti. ZUNANJETRGOVINSKA ŠOLA V ISKRI v času od 5. 2. do 2G. 4. 1985
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre.
VSEBINA:
Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja.
POGOJI ZA VPIS:
Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje . naslednje pogoje:
—	je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti
—	ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjemoma tudi druge smeri
—	obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov
—	je star (praviloma) do 35 let
Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo izpit, ki je eden od pogojev za ZT registracijo, opraviti do pričetka 6. zunanjetrgovinske šole v Iskri.
Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oziroma za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 24. 9. do 6. 10. 1984 v Portorožu.
Izpitni roki v letu 1984 bodo v oktobru in decembru pri Gospodarski zbornici Slovenije.
ORGANIZACIJA:
Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost
V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah v obliki uvajalnega seminarja, ki bo potekal ob petkih in sobotah izven delovnega časa v mesecih november in december 1984 ter delno v mesecu januarju 1985.
Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na zahtevnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre.
NOSILCI PROGRAMA:
Ekonomska fakulteta ..Borisa Kidriča", Ljubljana; SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana.
VODJA PROGRAMA:
mag. Mitja Tavčar, dipl. ing.
STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA:
dr. Vekoslav Potočnik
ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 5. 2. 1985 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 26. 4. 1985 ob 14.
PRIJAVE:
Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj TOZD, oz. DSSS pošljejo najkasneje do 15. 9. 1984 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI.
Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami kandidatov za šolanje že v septembru 1984 (ZI registracija, dopolnilni tečaji tujih jezikov, uvajalni seminar).
Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št.: 061/222-21 2.
O POSLOVANJU DO IKM
V prvem polletju relativno dobro
Znano je, da so se v našem gospodarstvu v zadnjem polletju, za katerega naše organizacije združenega dela prav ta čas obračunavajo in pregledujejo dosežene (polletne) rezultate svojega poslovanja, nadaljevala razmeroma neugodna gospodarska gibanja. Tako se je med drugim marsikje povečala nelikvidnost naših OZD, kar pa je, seveda, v takšnih okoljih hromilo tudi celotno gospodarsko aktivnost in poslovno iniciativnost posameznih samoupravnih poslovnih subjektov. Logična posledicca tega je bila sorazmerno slabše doseganje in uresničevanje plansko začrtanih ciljev. Izpolnjevanja prevzetih obveznosti na izvoznem področju.
Za nas je v tej zvezi nedvomno pomembna ugotovitev, da je bil pojav povečane nelikvidnosti v letošnjem prvem polletju zabeležen tudi v SOZD Iskra in da je bilo to posledica predvsem očitno delno zmanjšane plačilne sposobnosti naših kupcev, ki so zatorej vidno nerodneje poravnavali svoje obveznosti do organizacij iskre-dobaviteljev.
V	marsikaterem okolju (torej tudi v Iskri) je na ta način poslabšana finančna situacija povzročila ali pa še povečala že tudi sicer prisotne težave pri redni oskrbi z repromateriali. Vse to pa se je neizogibno negativno odrazilo v nedoseganju planirane dinamike v proizvodnji in iz dobavah in kar je še posebej neugodno - zlasti je zaostal izvoz.
Glede na tako opisana trenutno razmeroma neugodno gospodarska in poslovna gibanja pa je videti kar razveseljivo dejstvo, da moremo tu poročati vsem delavcem Iskre in tudi vsem drugim našim delovnim ljudem oeni izmed takšnih Iskrinih delovnih organizacij, katere delavci se morajo z nekim zadovoljstvom ozreti na rezultate, ki so jih bili dosegli in uresničili prav v teku zadnjega poslovnega razdobja.
V	Iskrinem Institutu za kakovost in metrologijo v Ljubljani namreč radi povedo (številke polletnega obračuna pa to tudi potrjujejo), da so v tem polletju dosegli relativno dobre rezultate in da jim le-ti pomenijo uspešen zaključek letošnjega polletja. Ob tem pa so hkrati nesporni optimisti tudi še za vnaprej, saj dosedanje dosežene rezultate že obravnavajo kot dobro osnovo za poslovno uspešnost, ki jo pričakujejo in zasluženo žele tudi še za drugo polletje.
Rezultati njihovega dela in poslovanja za letošnje prvo polletje namreč izkazujejo ugodne stopnje rasti v primerjavi z enakim razdobjem lani po eni strani, po drugi strani pa njihovo poslovanje pri vseh pokazateljih ustreza tako dinamiki kot tudi preseganju načrtovanih planskih ciljev.
Če pogledamo njihove dosežene rezultate nekoliko pobliže, vidimo, da je vrednost polletne realizacije v DO IKM v primerjavi z lanskim enakim razdobjem porastla kar za 55 odstotkov (znaša namreč 54.202.740 dinarjev), medtem ko jim je uspelo letno planirano vrednost svoje realizacije uresničiti natanko v višini 50,5 odstotka in kar Maže že kar na izjemno natančnost v dinamiki postopnega izpolnjevanja postavljenih letnih obveznosti.
Ob tem se zdi zanimiva tudi struk-
tura delitvenih izvorov letošnje polletne realizacije DO IKM:40odstotkov svoje realizacije so delavci DO IKM ustvarili iz naslova naročil SOZD Iskra, 11 odstotkov so jim prinesla združena sredstva iz okvira SOZD Iskra, nadalj-nih 8 odstotkov svoje realizacije so iztržili iz naslova interne realizacije IKM, medtem ko so jim kar 41 odstotkov dosežene realizacije omogočila naročila izven SOZD Iskra. ■	' -
Mogli bi ob tej strukturi torej reči, da DO IKM po ustvarjeni realizaciji nikakor ni več življenjsko navezana in odvisna od -bi rekli — ugodnejših ali neugodnejših »vetrov«, ki vladajo in se sčasoma, seveda, tudi spreminjajo — kot povsod - tudi znotraj sistema Iskre. DO IKM torej v svoji življenjski, dejavnostih in poslovni strategiji nikakor ne »čaka« na Iskro, temveč je le-tej s svojo dejavnostjo za kvalitetni strateški razvoj bolj ali manj nenehno na razpolago in v nepogrešljivo korist. Z doseženimi poslovnimi rezultati pa jasno dokazuje, da si je povsod sposobna rezati svoj kruh tudi sama, če ji tako pokaže trenutna situacija. Ne otepa se s problemom izgubarstva, kar je danes v našem gospodarstvu, kot je znano, že kar nekam nacionalno-gospodarsko pomemben pojav. To pa so tudi, se zdi, povsem utemeljeni razlogi, da tudi na tem mestu doseganj m rezultatom delavcev DO IKM, posvetimo nekaj posebne pozornosti in tako na takšne (»svetle«) primere opozorimo tako vse delavce iz okvira SOZD Iskra, kot tudi vso drugo našo dejavnost, ki je z njo povezana na tak, ali drugačen način.
Polletni rezultati DO IKM, kot smo že omenili, izvirajo ta čas iz okvira sistema Iskre (naročila Iskrinih organizacij in združena sredstva) sicer še vedno kar 5 l r/t.
Prav tako ob tem ni prezreti dejstva, da ta čas delež interne realizacije IKM znaša že 8 odstotkov in da to napram enakemu lanskemu razdobju pomeni nič manj kot 72,6-odstotni porast oziroma že kar 81,3 odstotno izpolnitev celotne letne planirane vrednosti iz omen jenega naslova. K vsemu temu je treba dalje omeniti, da naročila izven Iskre v realizaci ji IKM predstavljajo že 4 i /r in da ta vir izkazuje napram lanskemu enakemu razdobju povečanje za 3 %.
Takšni poslovni rezultati dopuščajo domnevo, da se Iskrine organizacije nekako premalo zavedajo dolgoročnega razvojnega pomena in strateških koristi, ki (tudi zanje) nedvomno izvi-
Iz enega izmed laboratorijev v DO IKM.
Pogled na splitsko ladjedelnico.
Premalo sodelujemo z ladjedelnicama v Splitu in Trogiru
„Menim, da mora Iskra čimprsj1 «^ biti ustrezne ateste za številnes'
Sodelovanje z jugoslovanskimi ladjedelniicami je, kot kaže, v Iskri področje, ki se mu v tovarnah bolj ali manj izogibajo, prošnje Iskrinih predstavnikov in prodajalcev, naa primer na Reki, v Splitu, Pulju ali kje drugje, da bi to sodelovanje okrepili, pa padajo ... v morje.
Po mnenju nekdanjega direktoija Iskrinega predstavništva na Reti in zdaj Iskrinega predstavnika v Milanu Dina Vlačiča in direktoija Iskrinega predstavništva v Splitu Nikole Barača je osnovni problem v pomanjkanju atestov za tiste Iskrine izdelke, ki bi jih lahko vgrajevali v ladje. Takšne atest ima Iskra zdaj le zaa peščico izdelkov. Povsem drugačen odnos pa imajo do ladjedelništva nekatere Iskri konkurenčne firme na Hrvaškem in v Srbiji, naj omenimo le dve, Nikolo Teslo iz Zagreba in Ei iz Niša.
Kot vse kaže, smo torej v Iskri zadovoljni i z drobtinicami z mize ene najbolj izvozno usmeijenih vej jugoslovanskega gospodarstva. Ob tem je treba seveda priznati, da je v večini primerov kupec ladje tisti, ti odloča o proizvajalcu določenih naprav na ladji in je zato tudi delež tujih in svetovno znanih firm daleč večji kot pa si v Jugoslaviji želimo.
Medtem pa je delež Iskrine prodaje ladjedelničarjem, gledano v celoti, nekoliko boljši. Gre za opremo ladjedelnic in ne za naprave, ki naj bi jih vgra-
dili v ladje. Iskrinemu predstavništvu v Splitu je tako na primer v zadnjem času ob rekonstrukciji dvigal v ladjedelnici Split uspelo povsem izpodriniti konkurenco. Za Iskrine naprave v ladjedelniških in luških dvigalih so se odločili tudi v ladjedelnici v Trogirju ter v pristaniiščih v Šibeniku, Splitu, Kardeljevem in Dubrovniku.
Podobno je Iskra uspela med ladje-delničarji tudi z varilnimi aparati, čeprav ima precej hude konkurente v Uljaniku in Rade Končaiju.
je izdelke, ki bi jih lahko vgraje ladje, saj sem prepričan, da bo n^ predstavnikom in prodajalcem X dranu, potem mnogo laže uspelo do ti kupce pa čeprav je konM renca precej močna. Iskra
h
biti prisotna pri vsakem poslu, ^ I dati svojo ponudbo, čeprav vsa7č|K posla gotovo tudi ne bo dob K
posla gotovo tuui ne oo uv- , Uspešnost takšne, lahko rečem vs3* dnevne	prisotnosti pri kup^v,
pa naj bodo to ladjedelničarji ,Xj| kdo drug, smo že dokazali,“ poU\ ja direktor splitskega predstaviti51 5 yj Nikola Barač.
lJ Ifa, '‘ien

POHOD DELAVCEV ISKRA AVTOMATIKA
1.	Namen pohoda: počastitev 35. letnice Iskra Avtomatike	,
2.	Program pohoda: prehoditi je potrebno razdaljo cca 30.000 METROV V
— •	pvruvrua. plenumu jv pvril V VltU IclAUcUjU UVU JV.VVV IVI JU. I 1VV-Z '
SMERI: Sostro, Podlipoglav, mimo Pugled gore, skozi Repče, mimo Lipoglava do Zg Slivnice in Perovega ter nato do Jerove vasi, kjer je organizirana malica pri naši pr>'
ivvgu ici nato uu jeruve vasi, Kjer je organizirana malica pri naši r '. jazni gostiteljici —sodelavki MARTI iz Avtomatike. Po okrepčan ju bomonadaljeva'1 pot čez Grosuplje v smeri Veliko Mlačevo, Velika Račna, Čušperk mimo Ilove gore do
j t	v v. 11 ix w i v 11 el X. v ^ v Vil rv tl IX a v 1IO} V . ViopVl^lIllIlIVtllvrVV^vi*'
Zdenske vasi in končno do našega cilja, to je do temeljne organizacije Stikalni elementi Videm — Dobrepolje. Nakazana pot je mimo znanih krajev iz zgodovine ter
n<ka DOTA --- rimclfp ivkortuninf* -7 n<i n i L-raii i-z MOTI' Dnrllirsnnl AV. I U'
»ju
bvr

,	p' XV v	IllllllVIZvlItUlUI IX l tl j v v l c. Z. VVVS-1VV II1- —
NOB (Magdalenska gora — rimske izkopanine, znani kraji iz NOB: Podlipoglav, Pu' gled, Ilova gora ter po poteh II. grupe odredov).
3.	Čas in kraj odhoda: Dobimo se v Sostrem v soboto, dne 8. 9. 1984 na avtobusni postaji (končna postaja avtobusa mestnega prometa št. 13, pri cerkvi v Sostrem) ob 7' zjutraj. Start bo seveda potekal hkrati za vse.
4.	Pravico udeležbe: vsak, ki je sposoben prepričati sebe o koristnosti takega p°' hoda ter se ne boji pokazati javnosti svojo vzdržljivost ter telesno pripravljenost-
5.	Stroški: vsak pohodnik ob prijavi vplača 200 din prijavnine za delno kritje stro-
škov popotne torbe.
6.	Prijave: sprejema Služba za družbeni standard Ljubljana, Kotnikova 6. do 25-avgusta 1984.
7.	Priznanja: vsak udeleženec, ki pride na cilj prejme za preehojeno pot zaslužen” medaljo.
8.	Želja:	polnoštevilna udeležba vseh združevalcev dela, ker to ni olimpiadaSA
je hoja. ki je primerna za vsakogar in ker smo vsi skupaj zelo enaki priporočamo udeležbo vsakomur. Tako se bomo med seboj še bolj zbližali!
9.	Opomba: Udeležba na lastno odgovornost!
rajo iz dejavnostne usmeritve DO IKM in. da DO IKM analogno temu postopno postaja vse manj del Iskre same, vse bolj pa se odpira navzven in neposredno v širši sistem celotnega slovenskega in preko le-tega tudi jugoslovanskega nacionalnega gospodarstva.
Morda glede na to ne bi bilo povsem odveč vprašanje, v katerem okvirit se instituciji in delavcem DO IKM odpirajo prave dolgoročno razvojne perspektive in mesto optimalnega delovanja. Je SOZD Iskra za DO IKM premajhen ali pa pretog poslovni sistem? Zdi se, da se takšno vprašanje utegne tu ali tam nekega dne zastaviti kot nekaj povsem logičnega. Delovni kolektiv DO IKM namreč daje vtis notranje delovne in dejavnostno usmeritvene konsolidacije. ki se kaže med drugim tudi \ tem, da gre za razmeroma majhen kolektiv - 62 delavcev —, ki pa svojo kadrovsko rast, oziroma razširjanje gradi v zmernih mejah — v primerjavi z enakim razdobjem lani je v tej DO več le 9 novih delavcev, izmed katerih pa je kar
5 iz vrst štipendistov te DO.
DO IKM vodi, kot tudi sama trdi,
merno politiko razvoja (rasti) in razmerij na področju bruto osebnih do hodkov in vseh kazalcev in vprašanj, ki so vezani nanje. Za bruto osebne do-hodke. so v. tern razdobju razporedili nekaj.več, saj ipovečanfjeiglede na plan
predstavlja 6 odstotkov, indeks rasti
povprečnih mesečnih dohodkov na de-
lavca pa je v tem polletju znašal 128.49. y DO IKM menijo, da glede na ugoden porast dohodka kot tudi ostalih para-
metrov, ki jih je potrebno upoštevati pri delitv i dohodka, posebej upošteva-
joč življenjski standard delavcev v razmerah hitre rasti življenjskih stroškov, to pomeni v tem obdobju zmerno delitev.
klcgill
V DO IKM se morajo pohvaliti s poslovno solidnim uresničevanjem prevzetih investicijskih projektov. Ta čas se v tem smislu omenjajo posebej projekti »Mura« in »Merilna oprema«.
Finančni rezultati DO IKM so ugodni. Celotni prihodek, se je tem delavcem od lanskega obdobja povečal za 58 odstotkov in dosegel vrednost dobrih 50 mio dinarjev. Zanimivo je, da so jim materialni stroški -kljub visoki stopnji inflaci je — porasli le za 6 odstotkov, pri čemer pa opozarjajo, da pač še niso uspeli nabaviti uvoznega repromate-riala v celoti za katerega pa seveda potrebujejo devizna sredstva in stimulacijo. Za sedanje gospodarske razmere in poslovanje delavcev DO IKM je pomemben in pohvalen podatek, da so kljub naraščajočim stroškom za dnevnice, nočnine, kilometrine, reprezentanco. pogodbeno delo in avtorske honorarje uspeli zadržati povečanje le v višini 2/z.	,	, ,
Ob tem pa še vedno hkrati resno opozarjajo, da je in bo rast omejenih izdatkov odvisna predvsem od rasti ustvarjenega dohodka in osebnih dohodkov, pa bo - po njihovem zdrav*em mnenju - pač neizogibno potrebno v bodoče povečati zlasti rast dohodka, oziroma še racionalneje trošiti razpoložljiva sredstva.
javi z enakim razdobjem prete.- -leta, hkrati pa že tudi 64 odstotka izv , šitve planirane vrednosti. K temu J j kot poudarjajo, prispevalo več P(j: membnih momentov in sicer: P01' snejša rast amortizacije in poziti'" obresti.
Vse to je prispevalo, da se je dohod povečal za približno 6.12 mio dinarjeJ Vendar v DO IKM razmere in d(,s. žene rezultate ocenjujejo po vsem vl I dezu zelo zdravo. 1 ukole navajaj0 ^ svojem letošnjem polletnem poroči1:! »Če hočemo takšen rezultat obdrž-1
tud v drugem letu. bomo morali še b°Jj
kaj!f
izboljšati svojo delov no storilnost.
....	.... ve|iK0
materialni stroški bodo naraščali hitreje.«
Nadalje menijo v DO IKM o svoji' rezultatih in nadaljnjih perspektivah2 poslovno uspešnost svoje delovne °r ganizacije še naslednje: »Rast čisNr' dohodka se nam je v primerjavi s PretL klim obdobjem res povečala za kar ‘. odstotkov in zdaj znaša dobrih 31 n"|. dinarjev. Tako smo ustvarili dovou dobro osnov o za sklade in s tem tudi ?-nadaljnji ugodni razvoj DO IKM-
O DO IK Vlivi torej glede na vse P° I edano mpgli, rpči za sklep nekako ‘j kole,:,Ajstijc kar.dobro, vendarle "
Vrednost dohodka DO IKM v tem obdobju /naša 37 mio dinarjev in to pomeni 780 odstotni porast v primer-
Mnv.ri.’. »Vjjjc Aur uonro. venil«"1 ■-osnovi zdrave pameti, pridnosti, pr'^ ( devnosti-iter''daljnovidnosti in g0!;P. ilarnoštLdČftrvčCv, ki tam združuj6 * * * */ j svoje uštvarjajiič delovne napore U seveda, tildi svoje interese za pr"' nost. Upamo in zaupamo jim, da bo o njih mogli tako pisati tudi v prihodi11
s,i'	Mak
Radojčič iz Kibernetike na razstavi svojih del,z a katera je dr.Cene m ***» zapisal:
H h.,
Mladena Radojčiča, ki je bilo vrsto let usmerjeno v oblikovanje krajine, £skev'lnjem ČaS!l sPrevrSl° v razgibano igro abstraktnih oblik, ki polnijo slikarsko
hfdojčičeve oblikovne igre v akvarelu nastajajo povsem spontano, brez kakršnih-Fe ^[aV 'n razmišljanj, so neke vrste zapisi trenutnega razpoloženja, ki ga ni mo-Wi ^ i°ise zdi — vkleniti v okove iz vidnega sveta prevzetih form. Vendar imajo f% ,0jč‘('evi abstraktni liki svojo »konkretno« govorico, ki je zdaj živa, polna zopet ujeta v ograde brez izhoda ali vpeta v dinamično rast okolja.
■ j.fcn a °zadja razstavljenih slik zbujajo vtis neskončnega prostora, v katerega le bo-Jliv8^0 Posamezni izrastki barvnih gmot, kot bi jih nevidna sila hotela obdr-' |8g sv°jem dosegu.
Radojčičevih akvarelov so v svojih tonskih razsežnostih zadržane, morda 0,0 vplivajo na trdnost kompozicije in na resnost njenega izraza.
fiknik delavcev F Elektromotorjev
v,
14. julija so Iskraši iz Že-
•i! ske°V !Cot vsa*to leto ob približno ^	.^a?u pripravili tradicionalni
l ni piknik za vse člane kolekti-
tien0*COmetnem 'Srišču v Selcih, ki je 0 v največji meri prav po zaslugi tiju 0^ktiva, so se na družabnem sre-:|0v . rali sodelavci, ki med rednim loš£ easom le stežka najdejo čas za ,en klepet, za pogovor o vprašaja h n'so v zvez' z delom. n,Cl °bro, sproščeno počutje je po-
a glasba v živo: muzikantje so po-
skrbeli, da izdatna malica ni obležala v želodcih, temveč je pripomogla k hitrejšemu plesnemu koraku.
In še zanimivost s srečanja po sindikalni »direktivi«: sodelavci iz neposredne proizvodnje in režije so sestavili ekipi in se pomerili v nogometu. Tekma je pritegnila ogromno navdušenja in ugibanj o rezultatu; no, zmagali so seveda močnejši in sicer kar z rezultatom 2:0. Tokrat je bila premoč na strani ekipe iz neposredne proizvodnje.
Med Kubo in Indijo
V	slovenski politični publicistiki so takšne knjige, kot je Čučkovo delo »Med Kubo in Indijo« sorazmerno redke, vendar pa zato nič manj potrebne. Gre namreč za novi narsko-publicistično pisanje, ki je sicer v svetu zelo razširjeno, pri nas pa, kljub izredno aktivni zunanjepolitični aktivnosti neuvrščene Jugoslavije, bolj redko in izjemno.
Janez Čuček si je z delom »Med Kubo in Indijo« zastavil nalogo, da bi drugače obravnaval politiko in gibanje neuvrščenih kot smo bili doslej v naši publicistiki vajeni obravnavanja te tematike. Njegov način pisanja je uspešen poskus, da bi tematiko neuvrščenosti podal vsekakor na način, ki bi bil dostopnejši in razumljivejši kar se da širokemu krogu bralcev, med katerimi zagotovo ni veliko takšnih, ki bi bilo temeljiteje in podrobneje seznanjeni s problematiko neuvrščenosti v svetu, problematiko, ki kljub raznim oscilacijam med neuvrščenimi samimi vendarle pomeni prav danes, v blokovsko razdeljenem svetu, le tisto alternativo, ki omogoča izhod iz trenutno dokaj hladnega, skoraj zamrznjenega odnosa med obema velikima blokoma na svetu.
V	uvodu v svojem delu piše Čuček, da opisuje njegova knjiga dogajanje v veliki družini neuvrščenih, v katero bodo kmalu sprejeli stotega člana, ali bolje rečeno, knjiga je pripoved o gibanju neuvrščenih med konferencama na vrhu, septembra 1979 v Havani in marca 1983 v New Delhiju. To je čas, v katerem so morali neuvrščeni skozi največje preizkušnje in so se soočali z največjimi izzivi, na katere so morali poiskati najboljše odgovore, /ato knjiga pripoveduje o tem, kako in kje se je to zgodilo in zakaj. Vendar tega ni moč opraviti samo z navajanjem uradnih stališč in govorov, temveč tudi s pogledom za kulise dogajanj. Pri vsem tem pa je bil tudi sam kot novinar osebno priča tem dogodkom, kar seveda daje pisanju še osebno noto in osebne vtise, to pa je samo v prid pripovedi sami in stilu njegovega pisanja.
Posebej je treba še podčrtati vrsto objavljenih podatkov, tako zemljepisnih, političnih, statističnih, gospodarskih'in drugih o vseh neuvrščenih državah, kar še posebej bogati knjigo in ji daje tudi avtentično, podatkovno težo ter tako lepo in smiselno dopolnjujejo pisanje o dogodkih in dejstvih v neuvrščenem svetu med Kubo in Indijo.
Tako je avtor obogatil svoje pričevanje z dokumentarnim delom, ki na enem mestu in smotrno izbrano predstavlja kar majhno enciklopedijo članic neuvrščenega gibanja, v katerem, kot je znano, igra prav Jugoslavija eminentno in veliko vlogo.
Delo Janeza Čučka »Med Kubo in Indijo« je izdala založba Borec v opremi Mirana Moharja.
D.Ž.
Popotovanja ranjskih orodjarjev
L '■ *ehli*a 22. e mi se ne vrivamo ur'’ ki zaključuje delovni čas, :V,L0alit i?10 V u<*°bne spalnike, kjer bomo f ° Preti,emaii no<-‘ *z Ljubljane do
vPglav^' *5°zc*rav» nas čemerno jutro naliti v ne8a mesta. Ko si tešimo lakoto in 1 Ssnrestavraciji hotela Kasina. se tudi 5!pdv |e,Tleni v dokaj lep sončen dan. Prvi Avali, oziroma ogled spomenika j lipi ja v ®teranom, ki so tu izgubili svoja živ-.dnii., etalski nesreči. Zatem ogled spo-^,nf.znanega junaka na sami 511 m vi-kVn 8 ’’ katerega je v letih pred drugo zgradil kipar Meštrovič, med
°vih J u,Sldul1 Mpar iVicstrovic, met! Z3F>tn0 nr° Je bil poškodovan in leta 1947 je r- jk v ""'ločje ob spomeniku spremenil | .CIOnalni park. Danes je na Avali kno Udl leP televizijski stolp. Pot nazaj |a g tekala mimo množičnega počiva ji) 'grajčanov Jajincev (medvojni pr
na Dedinjo. Peš se napotimo slik- dllsca velikana naše dobe - tita
'fon
N,
-------	„„v ut,,,c - TITA.
loveku, utrnjena solza, zastali • Polsti nilse*: “Tu počiva del nas. naše pele t' na*e svobode in miru, tu počiva 1 P želi-' mu .rečemo, naš TITO.«
111 pl« "Počivaj mirno, saj si se za mir ]' >’da| 0 0dhajali na kJžiško 15. kjer smo r Ni tlel’ Vse prostore, kjer je za časa živ-l/Vi a- naš ljubljeni TITO. Zatem pa liVrpi ma'<<' k> žal zelo skromno po-I KtlVOlucionarn°P« tov ariša Tita, ter 0N vo^teijuIOne ‘Jclovnih ^‘'d' 'jobije-
' H ^1!° ''C za narn'- ko se odpravimo na j Ve e'Podana, Sava centra, zvezne Ki ’ doma sindikatov, ter novega in
starega Beograda. Večer pasi prihranimo; obisk Skadarlije. tega bisera Beograd Glasba nas vabi v gostišče »Dva jelena« 1 dež, ki je začel padati nam prav prija, da s m lahko začeli razv lečene pogovore ob pivcu vincu po vzorcu dolgov eznosti zvezne skun: čine...
Ostanek noči prebijemo v hotelu Kasin; Naslednji dan nas v Beogradu pozdravi de: \ nam to ne dela skrbi. Po velikem prizadt vanju vodiča končno dobimo ves mesec n zervirane sedeže na panoramskem vlak proti Baru (velika anarhija odgovornih n železniški postaji in nemoč odgovornih n vlaku in to se imenuje red - turizem -d, slednost...)
Proga sanj, v dolžini 476 km s 254 tuneli i 234 mostovi se nam predstavi v vsej svoji ve čini. Mojstrovina človeških rok in uma, ki s dvigne na 1032 m nad morje in spusti n vsega 3 m nad morjem, nam nudi krasen ra; gled po soteskah, kraljestvu orlov in gamso' ter le tuneli, skozi katere brzino nam spre minjajo sliko narave, čudovito sliko, ki s mora doživeti - videti - zatem člove lahko šele verjame kaj lahko zgradijo nje gove roke in kaj narava ohranja zase.
Ko se končno enajstič ustav imo, smo Baru. Malo mestece nas sprejme v vsej svo veličini, v spoznanju, da smo videli veliko le pega. se kar malce utrujeni posedemo v ča kajočem avtobusu, ki nas odpelje do hotel Maestral v Miločeru. Pričaka nas prija/n osebje, dobra v ečerja, zasoljene cene pijače ter glasba, ki nas ob cenah pijače, tako us pa va, da smo pozabili nato, da smo delavc Iskre in smo v dobri veri, da smo amerišk bogataši odšli v »adjamo pronti. viašpampe pa v llike«.	»
skra
Kopanja v hotelu si nismo upali privoščiti, niti v jutranjih urah, ker smo s postrežbo vode imeli preslabe izkušnje od prejšnjega večera... če je J I 700 din, koliko je šele cel bazen... gorenjska preračunljivost - varč-
/goraj zjutraj odpotujemo na izlet, do starega ribiškega naselja Sutomore, skozi Bar do Ulcinja. To je malo mestece s cca 8000 prebivalci, ki danes živi predvsem od turizma v preteklosti pa je tod domovala oljka in soline. Naseljen je bil že za časa Grkov in Rimljanov in imenoval se je Olci-11111 m. Leta 157 1 so ga zavojevali Turki, ki so v njem naselili 400 alžirskih gusarjev , ter ga spremenili v trgovsko gusarsko pristanišče vse do 15. stol. Potomci teh doseljencev še sedaj živijo v teh krajih. Kraju danes daje največje dohodke morje, ki s svojimi čudovitimi peščenimi plažami, daje zatočišče zahtevnim turistom, reka Bojana in Drin pa skrbita, da sc peščena- plaža obnavlja...
Privatno gostišče nam nudi okusno kosilo in pot mimo ribiškega Kalimera nas popelje v albanske vasi. Odličen šofer Pavičič Stje-pan nas popelje po vsej gorski cesti ob gledanju čudovitih gorskih masivov Rumija 1593 m, prekrasnih pogledih na jezero, ter male skrite vasice črnogorskega življa med samo albansko mejo in mestecem Virpazar. /e skoro večer nas objame, ko pridemo v glavno mesto Trne gore Titograd. Ogledamo si mestno jedro,“krajši postanek naredimo ob hotelu, ter si peš ogledamo še prvo tiskarno, ter spomenik iz belega kamna iz leta 1876 z imenom Osv oboditelji. Nato odpotujemo mimo narodnega gledališča, ki ga čuva velik spomenik Njegoša. In že zapuščamo mesto. Na naši levi nas spremlja letališče. pred nami pa čudovita cesta speljana čez Skadrsko jezero, preko hribov ja Velja Irojica (I 13 Im) do Miločera. kjer nas čaka naše »domače ognjišče«. Počitek se prav pri-
(Dalje prihodnjič)
Iz tujega strokovnega tiska
Najmanjši delci materije
V	jedrskem raziskovalnem centru v švicarski Ženevi so zasledili dolgo iskani šesti kvark in ga označili kot 1 -kvark. Masa novega elementarnega delca je ponavedbah raziskovalcev 30 do 50-krat večja od tistih, ki sestavljajo protone. Kvarki so subatomarni delci, iz katerih je zgrajena materija. Iz obeh lahkih kvarkov so zgrajeni sestavni deli atomskega jedra, pozitivni protoni in električno nevtralni nevtroni.
Do sedaj so ugotovili pet teh sestavnih delov, pri tem pa je manjkal šesti kvark, ki so ga po teoretični plati določili, toda še ne zasledili. Zato ni čudno, da so se fiziki zavzeli za raziskave pri iskanju šestega delca, zlasti ker predstavlja novoodkriti kvark nekako simetrijo k šestim »lahkim« sestavnim delom, oziroma leptonom, katerim pripada negativno nabiti elektron.
P o današnjih predstavah fizikov sestoji svet iz 24 delavcev, namreč iz šestih lahkih leptonov in šestih težkih kvarkov ter še antidelcev v enakem številu.
Umetne snovi prodirajo
Zadnja pridobitev motorne industrije je pogonska veriga motornih koles iz umetne snovi. Gre za visokoobstojen acetalhomoholimer Delrim 100 St firme D11 Pont, ki ustreza vsem mehanskim zahtevam, kot so trdnost itd. Nova pogonska veriga je že poskusno v prometu od julija 1983, torej eno leto. Vozniki zatrjujejo, da teče motor mirneje, kot pri stari izvedbi s kovinsko verigo. Veriga lahko doseže 70 stopinj Celzija, je pa obstojna proti olju, gorivu, soli, pesku in kakršnikoli umazaniji in kar je še posebno važno, hrup motorja je manjši za cela 2 decibela.
V	primerjavi s kovinsko verigo je izvedba iz umetne snovi lažja in bo v serijski proizvodnji cenejša. Po enem letu uporabe niso zasledili nikake obrabe, zato predvidevajo, da bo imela še enkrat daljšo življenjsko dobo.
Novi motor
Poglavitna zanimivost mednarodne razstave robotov v ameriškem Detroitu ni bila mehanična roka, ki vtakne nit skozi šivankino uho, marveč en samcat elektromotor. Nov sistem nima prenosnega kolesja, pogonskih jermenov ali običajnih delov, s katerimi prenašajo mehansko silo, marveč je direktno na osi. Sistem »Megatorpue«, ki ga je izdelala firma Motornetics Inc. v Santa Rosi v Kaliforniji, krmili računalniški čip Motorole, ki so ga razvili v i 8 mesecih.
Motorji brez krtačk niso nekaj posebnega, vendar strokovnjaki domnevajo, da bo potreba po le-teh naraščata, ker jih vedno več proizvajalcev električnih orodij vdeluje v svoje izdelke. Ti motorji imajo namreč manjšo obrabo in so lahko bistveno manjši, če proizvajalci uporabljajo močnejša magnetna polja. The \Vall Street Journal Europe.
Visoka tehnologija
Visoka tehnologija je samo en del gospodarskega oživljanja. Med zasedanjem pri Benticv College ( Watham-Mass). v ZDA so poslušali referat Davida P i teh a in Susane McCracken, v katerem sta imenovana po dolgih raziskavah ugotovila, da visoka tehnologija ‘ne zadostuje za rast industrije, marveč je poglavitna zmožnost, da industrija integrira sadove visoke tehnologije v svoj proizvodni program.
Po besedah Bitcha vrhunska tehnika ni gospodarski rešitelj in ne dajo upov ,11 ameriško gospodarstvo. Visoka tehnologija ne ponuja večje zaposlitve, mnogo bolj velja, tako kot pri kmetijstvu, da je relativno majhna zaposlitvena baza temelj za proizvodnjo komponent, ki jih vdelava preostali del gospodarstva. Electronics, Ne\v York.
Mladinski tabori v ZDA
Že 125 let je poteklo, odkar večina mladih Američanov med 6 in I8letista-rosti prebije del poletnih počitnic v taborih. Letošnje leto, s sezono od junija do konca avgusta, letuje približno 4 milijone mladih v več kol 10 tisoč taborih. Do sedaj seje ukvarjala mladina v glavnem s športom, posebno z baseballom, kar pa se je sedaj spremenilo. Za osemdeseta ieta velja glede tega »specializacija« taborov. Danes imajo mladi Američani na voljo še spoznavanje določenih tehničnih.dejavnosti in celo igro klovnov.
Zadnji krik novosti so specializirani računalniški tabori. Po mnenju nekaterih jih je v tej sezoni že 400. So tabori, ki ponujajo kombinacijo baseballa in študija računalniškega jezika basic in tako povezujejo zunanjo in notranjo zaposlitev mladih. Dragi počitniški tabori ponujajo samo učenje računalništva. Rezultat takšnih počitnic seveda ne bo porjavela koža, ugotavlja londonski The Economist,.
Za inteligentne moške
Posvetuje vedno več ljubiteljev živali, zlasti mačk. Nanje so se v naši betonski džungli spomnili tudi proizvajalci elektronske opreme, kajti mački morajo vsak dan imeti obvezen sprehod na prosto. Tod pa se vedno zatakne, ker ljudje ne utegnejo vsak hip odpirati vrat na sleherni mijav.
Prost izhod omogoča mačkam sodobna elektronika. Pasivni sestavni del imajo mačke okrog vratu, s katerim same odpirajo nevede elektronske »klju-1 a\ niče«. Drugi del sestavlja luknja za izhod ali vhod. Le-ia ima prozoren pokrov s polkrožnim magnetom, ki ga mačka hitro odkrije in sama odpre prek ovratnika, na katerem je pasivna signalna tuljava. Pokrov se odpre in mačka lahko skoči tut drugo stran. Elektronski ključavniški mehanizem se da programirali. Lahko je vedno zaprt, vedno odprt, dovoljen samo izhod ali samo vhod. Seveda je mačkam ali drugim živalim prehod vedno zaprt, če nimajo ustreznega ovratnika.
Takšna elektronska ključavnica je v Angliji že r prometu z imenom »Stay\vell«. Napravica stane 30 funtov in proizvajalci pravijo, da jih ne morejo izdelati toliko, kot jih zahteva mačje tržišče. Čeprav je naprava šele takorekoč na prvi razvojni stopnji in je uporabna samo za inteligentne mačke, kaže, da se bo obnesla.
/bral. prevedel in priredil Marjan Kralj
Partizanski dom »Vodiška planina« vabi
Partizanski dom »Vodiška planina« na Jelovici, delno prenovljen, stopa v novo sezono uspešnega poslovanja. Kot v preteklosti, bo tudi vnaprej nudil prijeten, družaben in zadovoljiv oddih borcem NOV in tudi ostalim ljubiteljem prelepih planinskih predelov naše domovine.
Dom stoji na 11 18 mnadmorske višine. Lega doma sčistim naravnim okoljem je izredno privlačna in priporočljiva, zlasti za goste, ki jim je zaradi srčnih in živčnih motenj potreben mir ih dobro počut je. V neposredni biližini doma, je na razgledni točki vidna lepa panorama cele Gorenjske.
Jelovica je bila že pred drugo svetovno vojno primerna točka za shajanje predvojnih revolucionarjev in je tako v letu 1941 postala ena od zibelk partizanstva. Dokaz partizanskih borb z okupatorjem v letih 1941 —1945 so nešteti spomeniki in obeležja.
Tu je dovolj možnosti krajših in nenapornih izletov. Za daljše izlete pa je Jelovica z gozdnimi cestami od doma povezana poleg Radovl jice z bohin jsko in selško dolino.
Od Radovljice je dom oddaljen 24 km in je možen dostop z vsemi vozili. Dom razpolaga s 50 ležišči, restavracijo in posebno sobo. Grajen je bil v glavnem za okrevanje borcev NOV in njihovih svojcev, katere že vsa leta pošiljajo na 10-dnevno okrevanje Občinska Združenja borcev NOV Slovenije in tudi ostale republike. Proste kapacitete pa lahko koristijo tudi nečlani ZZB—NOV, ki so deležni enake gostoljubnosti.
Redno poslovanje se vsako leto prične s 1. majem in se zaključi konec meseca oktobra.
Prijave za letovanja sprejema od 15. aprila do 15. maja vsako leto Občinski odbor ZZB—NOV Radovljica, tel. št.: 74-906. Od 15. maja dalje pa se interesenti letovanja ali organizatorji kolektivnih izletov, ki jih je iz leta v leto več lahko neposredno javljajo upravi doma na naslov: Partizanski dom »Vodiška planina« Jelovica, Radovljica, ali tel.: 75-293.
Cene za polni penzion imajo na razpolago vsa občinska Združenja ZZB NOV Slovenije — Referati. Skrb za borce in invalide NOV pri skupščini občin. Občinski sindikalni sveti, sindikalne organizacije večjih gospodarskih organizacij in Turistična društva.
Cene pa so naslednje: člani ZB dnevno od 630—710, otroci borcev od 3—10 let 450—540, nečlani dnevno od 730—800, otroci nečlanov 3-10 let 540—600.
Hrano pripravimo tudi po naročilu!
Partizanski dom »VODIŠKA PLANINA« — JELOVICA
Križanka za razvedrilo
VODORAVNO: 1. ime več partskih krajev iz dinastije Arsakidov, 8. nemški socialnodemokratski politik (Gustav, 1868-1946), 13. uspešna življenjska ali poklicna pot, napredovanje v službi, 14. marokanska utežna mera (nekaj čez 0,5 kg), 15. človek z velikimi očmi, 16. izravnavanje, 18. reka, mesto in provinca v Siamu, 19. angleški dramski igralec, odličen interpret Shakespeara (Edmond, 1787-1833), 20. krilo rimske legije, 21. družbeni položaj, 23. nevestino premoženje, 25. avstrijska poročevalska agencija, 26. reka v Švici, desni pritok Rena, 28. zemeljska ožina na Malaki, 31. redko žensko ime, 33. bog ognja pri starih Indijcih, 34. mesto ob reki Baise v jugozahodni Franciji, 35. seštevanje, prištevanje, 37. raznobarvna okrasna vrtna cvetica, 38. priprava za spreminjanje jakosti električnega toka.
NAVPIČNO: L hebrejski naziv za pristaniško mesto v Palestini, ki je bilo med leti 1187-1291 prestolnica križarske države, 2. večji kraj pri Krškem, 3. prevoz, 4. departma in reka istega imena v vzhodni Franciji, (glavno mesto je Bourg-en-Bresse), 5. kemijski znak za berilij, 6. orožarna, 7. japonsko mesto vzhodno od Osake, prva stalna prestolnica s številnimi kulturnimi spomeniki, 8. duša umrlega po verovanju starih Slovanov, 9. slovesna obredna oprava, 10. kapnik, ki raste od vrha navzdol, 11. okrepčilna pijača, 12. ime mladinske pisateljice Peroci, 17. portugalski operni bariton (Francisco d‘, 1859-1921), 19. avtomobilska oznaka Karlovca, 22. pripadnik azijskega ljudstva, 24. različna vokala, 25. francosko mesto v departmaju Gard ob vznožju Sevenov, 27. četrti mesec židovskega koledarja, 29. podložno ljudstvo v sultanski Turčiji, 31. orientalski prašek za barvanje las, 32. telička, 33. vojvodinski časnikar in pesnik refleksivnih pesmi (Karoly, r. 1928), 36. Zevsova ljubica.
r-1	2	3	4'	5	6	r		8	9	10	11	12
ti3								14				
15 L					S	115		17					
	L I .		E	<				nn	20~'			
P		r	22	;		E:23		24™			|	
Ji				'mm n	26	27				|28~	29~"	30
131 H	h .j		■	32				m	33 j			
						35		36				
p7 L	j	!					38 L-			i				
Plavalci
iz Instrumentov na sindikalnih igrah
Radovljice
Delavci OZD v radovljiški občini so v juliju nadaljevali svoje vsakoletne športne igre, to pot v plavanju na letnem kopališču v Radovljici.
Medtem ko je tekmovanje pokazalo, da ima najboljše plavalke in plavalce OZD Veriga iz Lesc, tudi za tekmovalce iz naše TOZp Instrumenti v Oto-čah lahko zapišemo, da so na tekmah nastopali solidno. Dokaz za to je drugo mesto ženske ekipe in tretje mesto moške ekipe. oz. v skupnem seštevku (ženske in moški) drugo mesto Iskre Otoče s 136 točkami, za plavalci Verige s 174 točkami.
Med plavalci v razredu B — 50 m prsno sta Iskraša Artiček in Vinko Ravnikar zasedla prvi mesti, v razredu C pa je prav tako zmagal Iskraš Edo Zaplotnik. Na 50 m prsno je nadalje zmagala tekmovalka Mojca Matjašič iz Instrumentov, v kravlu na 50 m pa je bila druga, medtem ko je bila V disciplini 50 m hrbtno Iskrašica Danica l.ogar prav tako druga.
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
NA VRTAČO IN STOL
Planinsko društvo Iskra organizira v soboto, 25. avgusta lep planinski izlet na Vrtačo in Stol. Zbrali se bomo ob 6. uri zjutraj pod uro na ljubljanski železniiški postaji in se z rednim avtobusom, ki odpelje ob 6.15 v Celovec, odpeljali do Ljubelja. Od tu bomo krenili preko Zelenice v Vrtačo — 2180 m in na Stol — 2236 m. Sesto-pili bomo v Žirovnico in se z vlakom odpeljali v Ljubljano,
Izlet bo vodil Vili Tekavec.
Prijavite se pri Bredi Jančar, 572-331/614.
ZAHVALE
Ob boleči izgubi moje drage mame
ROZALIJE KERN
se iskreno zahvaljujem sodelavcem Tovarne števcev — končna kontrola za darovano cvetje in denarno pomoč
hčerka Ivica Zaplotnik.
Ob smrti moje drage žene
MARIJE GOLOREJ
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Vzdrževanje — ključavničarska delavnica za podarjeno cvetje, izraze sožalja in denarno pomoč mož Slavko Golorej.
Ob boleči izgubi drage mame
PAVLE PLESTENJAK — KOŠMRL
se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci — obdelo-valnica in TOZD Orodjarna za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti
Mirko Košmrlj Joži Plestenjak
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Golnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Časopisne novice
Generalni direktor inex -Adrie Janez Kocjančič in predsednik industrijske družbe Airbus Bernard Lethiersta sta podpisala pogodbo, s katero se je ljubljanski letalski prevoznik odločil, da bo z naročilom petih letal sodeloval pri načrtu evropske letalske industrije Airbus 320.
Letalo s 180 sedeži naj bi prvič vzletelo leta 1989, načrt pa pripravljajo predvsem družbe iz Francije, ZR Nemčije in Velike Britanije. Vrednost sklenjenega posla je približno 250 milijonov dolarjev, lnex -Adria pa bo verjetno pozneje naročila še tri takšna letala. Pri izpeljavi evropskega letalskega programa bodo sodelovala tudi jugoslovanska podjetja, med njimi naša Iskra. Gre za industrijsko tehnološko kooperacijo. Delež jugoslovanskih podjetij naj bi dosegel polovico vrednosti pogodbe med Airbusom in lnex—Adrio.
Ob koncu minulega meseca je na ljubljanski železniški postaji začel poskusno obratovati računalniški terminal za prodajo vozovnic, kar je prvi takšen primer na jugoslovanskih železnicah. Računalniku bo seveda stregel človek, ne smemo pa te novosti zamenjati s sitemom za rezerviranje vozovnic, kajti takšna naprva, ali »centralni rezervacij .ki sistem«, se pri nas.še ne bo tako kmalu pojavil, ne zaradi tehničnih, ampak finančnih ovir.
Na prometnem inštitutu železniškega gospodarstva v Ljubljani se že dalj časa ukvar jajo z zamislijo, da bi blagajne in šalterske službe dobile sodobno napravo za prodajo vozovnic. V zadnjih dveh letih pa je zamisel že tako napredovala, da je sodelavcem Iskre na željo ŽG uspelo izdelati prototip, ki bo nekaj mesecev moral prestajati natančnejše preizkuse, ki jih bo narekovala praksa. Iskrin terminal, preurejen za izdajanje vozovnic je namenjen samo za notranji potniški promet.
V	lloku (Slavonija) so vključili v javni promet novo avtomatsko telefonsko centalo z zmoglji\ ostjo 1.500 telefonskih priključkov. Nova centrala bo omogočila zaključek del pri razširitvi mestnega telefonskega omrežja, ki so ga financirali meščani in organizacije združenega dela Iloka. Centralo je izdelala Iskra iz Kranja (Glas Slavonije, Osijek).
V	Razdrtem so odprli novo farmo z najsodobnejšo tehnologijo, ki so jo zasnovali s pomočjo ljubl janskega Mlekarskega inštituta. Te dni nameščajo v Razdrtem še računalnik, prek katerega bodo kravam mlekaricam natanko določili količino močnih krmil in tako dosegli najprimernejšo porabo drage krme. Na farmi je 280 krav črnobele pasme, ki bodo dajale letno 1,6 milijona litrov mleka. Vsa dela bo opravljalo 11 delavcev. Nova farma je stala 130 milijonov dinarjev in je sad znanja domačih delovnih orgnizacij. Tuj je samo računalnik. Prve krave se bodo vselile v nov hlev konec avgusta. Glede uporabe računalnika sodeluje s farmo kmetijske zadruge Postojna tozd Posestva Hruševje tudi Iskra-Delta.
V	Titovem Velenju so odprli nov PTT center. Na površini 3.000 kv.m bo potekal poštni in telekomunikacijski promet. Samo za poštni promet je namenjeno 1.200 kv.m. S tem pa je trikrat več prostora kot pri prejšnji pošti. Vsi prostori so sodobno opremljeni, aklimatizirani in povezani z učinkovitimi transportnimi sredstvi. Največja pridobitev za uporabnike pa bo nova programsko vodena Iskrina avtomatska telefonska centrala. Delo te centrale bosta vodila dva računalnika, zato bo možno hitrejše vzpostavljanje zvez, hkrati pa bo delo centrale nadzorovano tudi uspešneje. Centrala je modularno grajena in bo v prihodnjih letih omogočala širjenje do končne zmogljivosti 20 tisoč telefonskih priključkov.
Poštni del v novi zgradbi so že odprli, h kraju pa gredo tudi vse priprave za vključitev nove telefonske centale (zaradi dopustov je vest že nekoliko zakasnela in so centralo morda med tem že vključili).
Gradnja centra je veljala 454 milijonov dinarjev, približno polovico sredstev so združena sredstva ter sredstva referenduma, preostala pa so lastna sredstva Podjetja za PTT promet Celje in krediti. (Naš čas, Titovo Velenje).
Predstavniki niške Elektronske industrije, zagrebškega Rade Končarja, ljubljanske Iskre, beograjskega Mihajla Pupina in sarajevskega Energoinvesta so podpisali sporazum o konzorciju »Ekipe« (sestavljenka iz prvih črk vseh navedenih podjetij). Gre za 126 milijonov dolarjev vreden elektroenergetski projekt, pri katerem žele sodelovati tudi tuje družbe. Navedene organizacije so sklenile, da ne bodo podvajale zmogljivosti ali se posamično povezovale s tujimi partnerji. Posamezne posle si bodo med seboj enakopravno delile, pri čemer so se že dogovorile za tehnično specializacijo. Na ta način si bodo prihranile lepe zneske dolarjev na temelju medsebojnega sodelovanja.
V	prilogi Dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje 1981 —1985 je v spisku naložb, pomembnejših za povečan je izvoza na konvertibilno področje, najti tudi Iskro-Telematiko in 2()()(). Načrt predvideva gradnjo dveh objektov in sicer na Laborah v izmeri 10.106 kv. m, v katerih so všteti proizvodni in skladiščni prostori, komunikacije, garderobe in sanitarije, družbena prehrana, ser-visni prostori in zaklonišče, v Ljubljani za Montažno sevisno organizacijo Iskre v Stegnah pa v izmeri 2.738 kv.m.
V	Telematiki računajo, da bodo 80 r/ materiala za novo proizvodnjo dobili na domačem tržišču. Nova investicija bo zahtevala le 90 dodatnih delavcev, od teh 66 v Kranju in 24 v Ljubl jani. Celotna investicija bo stala za oba obrata v Stegnah in Kranju tri milijarde in pol dinarjev. Denar bo Telerriatika dobila delno iz združenih sredstev sozda, iz kreditnih pogodb z domačimi dobavitelji in Ljubljanske banke. Začetek gradnje nave proizvodne hale je predviden v drugem polletju leta 1984, gradnja pa na j bi bila zaključena oktobra 1985. Februarja 1986 bi morala biti investicija zaključena, medtem ko naj bi aprila 1987 šele stekla poskusna proizvodnja v novih prostorih. Glas, Kranj.
Zbral in uredil Marjan Kralj