la predvidevanje. Na drugi strani pa je bil verjetno ravno zaradi takega znanja tako dobro sprejet v planerskih krogih.
Nesporno lahko govorimo o pojmu »geografske šole« na področju regionalnega planiranja v Sloveniji. In temelje te šole, če jo smem imenovati kar »geografska regionalna planerska šola«, je vsekakor postavil profesor Igor Vrišer. Lahko da ne v takem vrstnem redu, kot je zapisano, nesporno pa na vseh področjih, ki jih omenjam. Profesor Igor Vrišer je postavil predmet regionalnega planiranja med osrednje in usmeritvene predmete na dodiplomskem študiju na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete, na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (sedanji Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo), na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehnične fakultete in na Pedagoški fakulteti ter na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru. Osrednje prepoznavne vsebine te šole so v prvi vrsti vsekakor geografske podlage za regionalno planiranje oziroma geografski koncept, pristop k analizi stvarnih razmer v pokrajini, regijah, različnih prostorskih enotah, pojavov ali procesov za potrebe regionalnega planiranja. Danes bi to poimenovali z izrazom »ciljno usmerjena analiza«. Analiza, ki naj odgovori na vprašanja o temeljnih dejavnikih razvoja oblik, funkcij in struktur pokrajine in regije. Na tem področju je profesor Igor Vrišer venomer poudarjal in neomajno vztrajal na tem, da je geografska stvarnost -pokrajina - natančno določen predmet znanstvena raziskovanja, ki zahteva lastno terminologijo in metode. Za profesorja Igorja Vrišerja geografija nikoli ni bila zgolj metoda, samo določen način gledanja, ne zgolj metodologija, marveč znanstvena veda in zato mora jasno opredeliti svoj predmet proučevanja in ne zgolj samo to, kako gleda na pokrajino. Zgodovinski razvoj geografske stroke, geografski avtorji in geografske institucije ter objavljena geografska dela številnih avtorjev nedvomno govore v prid temu. Profesor Igor Vrišer se dobro zaveda, da lahko geografija edino na ta način enakopravno prispeva in vstopa v interdisciplinarni in multidisciplinarni značaj znanstvenega in strokovnega raziskovalnega in ne nazadnje tudi praktičnega dela na področju regionalnega planiranja.
Elementi »geografske regionalne planerske šole« so po zaslugi profesorja Igorja Vrišerja prerasli redne dodiplomske študijske okvirje in se nadaljevali še na individualni podiplomski študijski program na Oddelku za geografijo ter na Interdisciplinarni podiplomski študijski program iz urbanističnega in prostorskega planiranja na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. K zadnjemu interdisciplinarnemu študijskemu programu lahko dodamo poleg regionalnega planiranja še predmet urbano geografijo. Se več, profesor Igor Vrišer je z vztrajanjem na geografskih konceptih in udejanjanju le-teh v številnih znanstvenih ekspertizah, raziskavah in strokovnih prispevkih ter akademskih krogih odpiral vrata tudi ostalim temeljnim geografskim predmetom, ki so jih predavali dr. Ivan Gams, dr. Darko Radinja, dr. Matjaž Jeršič, če omenim le nekatere, in so postali prepoznavni del planerske izobrazbe. Pri tem pa velja še posebej poudariti, da številni in raznovrstni rezultati geografske planerske šole niso ostali in ne ostajajo zgolj v akademskih krogih. Tudi po zaslugi profesorja Igorja Vrišerja in njegovega raznovrstnega strokovnega sodelovanja so bili in so prisotni tako na znanstvenoraziskovalnem področju številnih geografskih in tudi planerskih institucij, državnih in regionalnih zavodih ter uradih, kakor tudi v vsakodnevni planerski praksi na občinski ravni planiranja.
Ob jubileju profesorja Igorja Vrišerja bi zlahka lahko zapisali, da ni kaj dodati ali odvzeti od tistega, kar je bilo zapisanega. Sam naj seveda presodi, ali se strinja z našim mnenjem. Kljub temu pa si želimo, da bi profesor Igor Vrišer napisal, poleg tistega, kar ima sam v načrtu, vsaj še knjigo s predlaganim naslovom: Regionalno planiranje, dvaindvajset let pozneje.
Andrej Cerne
Pomembnejša bibliografija akademika Igorja Vrišerja
Letošnji jubilant akademik profesor dr. Igor Vrišer je s svojo bogato publicistično dejavnostjo pomembno sooblikoval slovensko geografsko bibliografijo druge polovice 20. stoletja. V petih desetletjih raziskovalnega in pedagoškega dela je objavil prek 300 del, od tega 22 samostojnih publikacij, 52 elaboratov, 170 razprav, 49 pomembnejših poljudnih člankov, okrog 40 recenzij. V slovenski bib-
liografski bazi COBIB se njegovo ime v vlogi avtorja, soavtorja, urednika ali mentorja pojavi v 380-ih bibliografskih enotah. Prek štirideset del je objavil zunaj meja Slovenije, zlasti v republikah bivše Jugoslavije ter v Švici, Nemčiji, Franciji, Avstriji in na Nizozemskem.
Se več nam o pomenu znanstvenega delovanja Igorja Vrišerja povedo drugi kazalci, ki se v zadnjem času uporabljajo za ocenjevanje uspešnosti in odmevnosti raziskovalnega dela. Med njimi se v scien-tometriji najpogosteje uporablja analiza citiranosti. Pregled citiranih avtorjev v osrednji slovenski geografski reviji Geografski vestnik za obdobje 1980-1999 je pokazal, da se Igor Vrišer uvršča na četrto mesto med najpogosteje citiranimi slovenskimi geografi, takoj za Ivanom Gamsom, Svetozarjem Ilešičem in Antonom Melikom. Pomemben je tudi mednarodni odmev nekaterih razprav, saj je Igor Vrišer eden od redkih slovenskih geografov, ki se pojavljajo med citiranimi avtorji v največji mednarodni bibliografski bazi Social Sciences Citation Index.
Žal nam prostor ne dopušča, da bi v celoti predstavili njegov publicistični opus. Omejili smo se na samostojne publikacije, znanstvene in strokovne članke ter pomembnejše poljudnoznanstvene prispevke. V pričujoči bibliografiji niso zajete številne študije, raziskovalne naloge in elaborati, ki so nastali za različne naročnike (za planerske ustanove, občine in za nekdanjo Raziskovalno skupnost Slovenije). Prav tako smo izpustili prek sto recenzij, poročil, diskusijskih prispevkov in gesel v enciklopedijah. O njegovem dolgoletnem pedagoškem delovanju priča tudi mentorstvo pri več kot šestdesetih diplomskih, magistrskih nalogah ter doktoratih. Podrobnejši podatki o teh delih so zabeleženi v bibliografski zbirki COBIB. Popolna osebna bibliografija Igorja Vrišerja pa je objavljena vpetih izdajah publikacije Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani.
Bibliografija je urejena kronološko po tipologiji prispevkov. Skoraj vsa navedena dela so dostopna v knjižnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, bodisi kot original ali kot separatni odtis: • samostojne publikacije (knjige, učbeniki, pomembnejše raziskovalne naloge): Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane. Ljubljana: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 1956,
67 str. (Knjižnica Kronike; 2) Geografija rudarskih mest v črnem revirju: geografija Trbovelj, Zagorja in Hrastnika: doktorska disertacija. Ljubljana: [samozal.], 1961, 203 str. Rudarska mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik. Ljubljana: Slovenska matica, 1963, 218 str. Uputstva za proučavanje geografije gradova. Ljubljana: Geografsko društvo Slovenije, 1963, 37 str. Die Region in der Landesplanung. Zürich: Institut für Orts-, Regional- und Landesplanung an der ETH, 1965, 32 str.
Osnove geografskega dela. Ljubljana: Univerzitetna založba, 1966, 284 str.
Mala mesta v SR Sloveniji: problemi njihovega obstoja in nadaljnega razvoja. Ljubljana, Inštitut za geografijo, 1969, 169 str., 32 str. pril. Sodobni svet: družbena geografija. Maribor: Obzorja, 1969, 2 knj. (soavtor A. Lah) Uvod v geografijo: osnove geografskega dela. Ljubljana: Univerza, 1969, 504 str. Vplivna območja jugoslovanskih mest in drugih središč. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1972, 142 str.
Industrializacija Slovenije: metodološka zasnova industrijske geografije. Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, 1973, 134 str. Urbana geografija: skripta. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 1973, 246 str.
Uvod v geografijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1976, 387 str.
Industrializacija Slovenije. Ljubljana: Zavod SRS za družbeno planiranje, 1977, 90 str. (Zavod SRS za
družbeno planiranje, področje za prostorsko planiranje; 33) Regionalno planiranje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, 356 str. (Tokovi) Report on the Yugoslav national settlement system. Ljubljana: Institute of geography, 1980, 31 str. Geografija: poskusni učbenik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981, 113 str. (Srednje izobraževanje, Skupna vzgojnoizobrazbena osnova) (soavtor)
Industrializacija Jugoslavije. Del 3, Razmestitev industrijskih dejavnosti v Jugoslaviji. Ljubljana, Inštitut za geografijo, 1982, 140 str. Uvod v geografijo. 4. izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1982, 414 str.
Sodobni svet: družbena geografija. Maribor: Obzorja, 1983, 2 knj. (soavtorja V. Bračič, A. Lah) Urbana geografija. Ljubljana: Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja pri Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 1984, 240 str.
Geografija 1. Dopolnjena izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1986, 123 str. (Srednje izobraževanje, Skupna vzgojnoizobrazbena osnova) (soavtor) Uvod v geografijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 1987, 458 str. Geografija1. Dopolnjena izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, 119str. (Srednje izobraževanje) (soavtor) Uvod v geografijo. 5. izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 1992, 458 str. Agrarna geografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 1995, 218 str. Metodologija ekonomske geografije: metode, viri, bibliografija na primeru Slovenije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 1997, 125 str. Uvod v geografijo. 6. izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 1998, 414 str. Geografija Slovenije. Ljubljana: Slovenska matica, 1998, 501 str. (urednik in soavtor) Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana: Vlada, Služba za lokalno samoupravo, 1999, 126 str. (urednik in soavtor) • znanstveni članki in sestavki, objavljena predavanja na konferencah: Goriška Brda: gospodarska geografija. Geogr. zb. 2 (1954), str. 51-113 Morfološki razvoj v Goriških Brdih. Geogr. zb. 4 (1956), str. 159-183
Izveštaj o radu komisije za izradu uputstva za proučavanje gradova. V: Zbornik radova: V kongres geografa FNR Jugoslavije održanog u NR Crnoj Gori od 8-16 septembra 1958. Cetinje: Geografsko društvo NR Crne Gore, 1959, str. 467-468 Nastanek in razvoj Nove Gorice: geografija novo nastajajočega mesta. Geogr. vestn. 31 (1959), str. 45-78 Doseljevanje v Zagorje. Geogr. vestn. 32 (1960), str. 247-257
Ugotavljanje perspektivnega razvoja prebivalstva. Geogr. vestn. 35 (1963), str. 69-79 Regionalno prostorsko načrtovanje turizma v postojnski občini. Geogr. vestn. 36 (1964), str. 51-68 Geografska izhodišča pri omejevanju mest in njihovih vplivnih območij. Geogr. vestn. 37 (1965), str. 143-161
Landesplanung in Jugoslawien. Plan (Solothurn) 22 (1965), str. 87-94 Regija v prostorskem planiranju. Urbanizem 3 (1965), št. 4/6, str. 102-115 Kartiranje izrabe tal v urbanih območjih. Geogr. vestn. 38 (1966), str. 69-92 O aplikaciji geografije. Geogr. obz. 14 (1967), št. 3, str. 101-104 O centralnih naseljih. Geogr. vestn. 39 (1967), str. 143-154
Sistemi agrarnega izkoriščanja tal v SR Sloveniji. Ekon. rev. 18 (1967), št. 2, str. 192-211 Centralna naselja u Jugoslaviji. V: Zbornik na VIII kongres na geografite od SFRJ vo Makedonija od 9. IX. do 14. IX. 1968. Skopje: Sojuz na geografskite društva na SFRJ: Geografsko društvo na SR Makedonija, 1968, str. 237-253 Centralna naselja v Jugoslaviji. Ekon. rev. 19 (1968), št. 4, str. 395-430 O funkcijski klasifikaciji mest. Geogr. vestn. 40 (1968), str. 115-120
Regionalizacija in centralna naselja v regionalnem planiranju. Ekon. rev. 19 (1968), št. 2, str. 145-152 Centralna naselja u Jugoslaviji i aspekti njihovog razvitka u budučnosti. V: Kongres urbanista u Mosta-
ru. Mostar, 1969, str. 9-12 The systems of agrarian utilization of land in Socialist Republic of Slovenia. V: Excursion guide and some case studies of land utilization in Slovenia. Ljubljana: Univerza, Inštitut za geografijo, 1969, str. 36-38
Družbenoekonomski položaj slovenskih mest. Ekon. rev. 21 (1970), št. 3/4, str. 428-457 Kvantitativna geografija. Geogr. vestn. 42 (1970), str. 97-110
O urbanem sistemu Slovenije. Teor. praksa 7 (1970), št. 12, str. 1666-1682
Le citta alpine della Slovenia (Jugoslavia). V: 21. Congresso di geographia italiana. Verbania, 1971, str. 345-353
Društveno-ekonomske osnove slovenačkih gradova. V: Jugoslovanski simpozij o urbani geografiji, Ljubljana, 5-7. oktober 1970. Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze, 1971, str. 131-144 (Geographica Slovenica; 1)
Jugoslovenska urbana geografija u posleratnom periodu. V: Jugoslovanski simpozij o urbani geografiji, Ljubljana, 5.-7. oktober 1970. Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze, 1971, str. 13-23 (Geographica Slovenica; 1) The pattern of central places in Yugoslavia. Tijdschrift voor economische en sociale geografie 62 (1971), št. 5, str. 290-300
The urbanization of Yugoslavia. Geografisch tijdschrift 1971, št. 4, str. 491-495 O geografskem proučevanju slovenskih mest. Geogr. vestn. 44 (1972), str. 115-122 Prostorske aglomeracije v regionalem planiranju. V: Mednarodni simpozij o regionalnem prostorskem planiranju. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje, 1972, str. 82-89 (Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje; 26) Socio-economic bases of slovenian towns. V: Géographie et perspectives a long terme. Sablé: Cocon-nier, 1972, str. 255-265
Mesta in centralna naselja v Severovzhodni Sloveniji. V: Geografski simpozij o Severovzhodni Sloveniji: Maribor, 13. do 15. oktobra 1972. Maribor: Obzorja, 1973, str. 74-84 (Geographica Slovenica; 2) Städte in Slowenien: einige Merkmale des Städtenetzes, der Entwicklung und sozialökonomischen Bedeutung der Städte. V: Sozialgeographische Probleme Südosteuropas. Kallmünz/Regensburg: Lassleben,
1973,	str. 75-85 (Münchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie; 7) Vplivna območja jugoslovanskih mest in drugih središč. Geogr. vestn. 45 (1973), str. 21-44 Vplivna območja slovenskih mest. V: Regionalni prostorski plan za območje SR Slovenije, Stanje v prostoru in razvojne težnje: dokumentacijsko gradivo II. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje, 1973
Znanstveno raziskovanje in regionalno planiranje. V: Planiranje v Skandinaviji: prispevki s študijskega potovanja po Danski in Švedski. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje, 1973, str. 45-49 Gradovi srednje veličine u urbanom sistemu. V: Razvoj i planiranje gradova srednje veličine: 8. sim-pozijum, Beograd, 25.-26.11.1974. Beograd: Jugoslovenski institut za urbanizam i stanovanje, 1974, knj. 1, 23 str.
Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji: značilnosti njihovega razvoja in družbenogospodarskega pomena s posebnim ozirom na mala mesta. Geogr. zb. 14 (1974), str. 179-336 Mesto in podeželje - eden od aspektov socialnega razlikovanja. V: Socialnogeografski aspekti socialnega razlikovanja med slovenskimi pokrajinami. Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze, 1974, str. 108-119 (Geographica Slovenica; 3) Populacijski razvoj slovenskih mest. V: I. slovenski demografski simpozij. Komunikacije. Ljubljana: Demografski institut, RCEF, 1974, 19 str. Recherches typologiques sur l'utilisation agricole du sol en Slovénie: quelques résultats. Bulletin de la Société languedocienne de la géographie 8 (1974), št. 2, str. 172-190. (soavtorja S. Ilešič, J. Medved) Regionalni razvoj in urbanizacija. 2, Urbanizacija. V: Družbeni razvoj SR Slovenije 1947-1972. Ljubljana: Komunist, 1974, str. 181-184 Uticajne sfere jugoslovenskih gradova i drugih središta. V: Zbornik IX kongresa geografa Jugoslavije u Bosni in Hercegovini od 24. do 30.9.1972. Sarajevo: Geografsko društvo Bosne i Hercegovine,
1974,	str. 365-376
Le zone d'influenca delle citta slovene e delle localita centrali con particolare riguardo alle regioni di confine. V: Atti IV incontro geografico italo-sloveno (Pordenone, 28-29 ottobre 1973), Parte 1. Le
minoranze etnico-linguistiche della frontiera italo-jugoslava. Udine: Istituto di Geografia della Facol-ta di Lingue e Letterature straniere dell'Universita di Trieste, 1974, str. 141-154 (Pubblicazioni delTIstituto di Geografia; 1) Nove meje geografije. Geogr. vestn. 47 (1975), str. 3-9
The pattern of central places in Yugoslavia. V: Urbanization in Europe. Budapest: Akademiai Kiado,
1975,	str. 139-146
Raziskovalne metode v industrijski geografiji. Geogr. vestn. 47 (1975), str. 165-175 The systems of agrarian utilization of land in the Socialist Republic of Slovenia. V: Izraba tal vvzhod-no-srednje evropskih deželah. Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze, 1975, str. 95-96 (Geographica Slovenica; 4) Yugoslavia. V: Essays on world urbanization. London: G. Philip, 1975, str. 331-340 The areas of influence of yugoslav cities and towns. V: International geography '76. Section 7, Geography of population. Moskva, 1976, str. 335-339 Industrialisierung von Slowenien. V: Sozialgeographische Fragestellungen: Beiträge zum Symposium in Ljubljana/Maribor, im Oktober 1975. Frankfurt am Main: Universität, Geographisches Institut,
1976,	str. 183-194 (Materialien; 5)
Razvoj industrije v Sloveniji. Geogr. vestn. 48 (1976), str. 29-45
Die Probleme der Raumplanung in Jugoslawien. V: Der ländliche Raum - eine Aufgabe der Raumplanung: Festschrift für Theo Weidmann und Ernst Winkler. Zürich: Institut für Orts-, Regional- und Landesplanung, 1977, str. 182-191 (Schriftenreihe zur Orts-, Regional- und Landesplanung; 28) Razvoj industrije u Sloveniji. V: Zbornik X jubilarnog kongresa geografa Jugoslavije, održanog u Srbiji od 15. do 20. septembra 1976. Beograd: Srpsko geografsko društvo, 1977, str. 234-238 Urbanizacija jugoslovanskih občin: v luči faktorske analize. Geogr. vestn. 49 (1977), str. 131-138 Bewertung der standortsbestimmende Faktoren bei der Gründung der Industriebetriebe in der Sozialistischen Republik Slowenien. V: Socialnogeografski problemi obmestnih in obmejnih območij. Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze, 1978, str. 29-37 (Geographica Slovenica; 8) Geografska veda v Sloveniji. Geographica Iugoslavica 1 (1978), str. 42-58 (soavtorica T. Sifrer) O lociranju industrije na regionalni ravni. V: Sedlarjevo srečanje, Ljubljana, Magistrat, 18. in
19. maj 1978. Ljubljana: Urbanistično društvo Slovenije, 1978, 15 str. Slovensko urbano omrežje in policentrični razvoj. V: II. slovensko-slovaški geografski simpozij, Maribor, 11.-14. december 1975. Maribor: Pedagoška akademija, 1978, str. 65-76 (Geographica Slovenica; 7)
O regionalnem razvoju Goriške in Nove Gorice. V: Priprava prostorskih planov v SR Sloveniji. Nova
Gorica: Društvo urbanistov Nova Gorica: Zveza urbanistov Slovenije, 1979, 10 str. Pomen mariborske (podravske) regije v slovenskem gospodarstvu. V: Mariborsko Podravje: zbornik 11. zborovanja slovenskih geografov, Maribor, 28.-30.6.1978. Ljubljana: Geografsko društvo Slovenije, 1979, str. 65-81 Razmišljanja o geografiji. Geogr. vestn. 51 (1979), str. 83-96
Industrializacija Jugoslavije. V: Urbana in industrijska geografija. Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja, 1980, str. 209-223 (Geographica Slovenica; 10) Industrializacija SR Srbije. Statističar 2 (1980), št. 7/8, str. 87-94 Industrialization in Yugoslavia. Geographica Iugoslavica 2 (1980), str. 101-111 Naselbinski sistem v Jugoslaviji. Geogr. vestn. 52 (1980), str. 93-105
The yugoslav settlement system. V: The national settlement systems: topical and national reports. Wars-zaw: International Geographical Union, Commision of National Settlement Systems, Polish Academy of Sciences, 1980, str. 399-441 Industrialisierung und die zentralörtlichen Systeme in Jugoslawien. V: Industrialisierung und Urbanisierung in sozialistischen Staaten Südosteuropas. Regensburg: Lassleben, 1981, str. 43-65 (Münchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie; 21)
Razmestitev industrije v Jugoslaviji. V: Raziskovalno delo Inštituta za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja, 1981, str. 5-38 (Geographica Slovenica; 12) Razprava o geografiji. Geogr. vestn. 53 (1981), str. 85-92 (soavtorji I. Gams et al.) Razvoj industrije na Gorenjskem. V: Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. oktobra 1981. Ljubljana: Geografsko društvo Slovenije, 1981, str. 31-46
O geografskem proučevanju podeželja. V: Geografske značilnosti preobrazbe slovenskega podeželja: gradivo za posvetovanje geografov ob 60-letnici Geografskega društva Slovenije. Ljubljana: Geografsko društvo Slovenije, 1982, str. 11-22 Prostorsko planiranje v pariški regiji. IB, Inf. bilt. 16 (1982), št. 9/10, str. 9-13 Industrialization in the slovene alpine areas. Geographica Iugoslavica 5 (1983), str. 71-78 Razmeštaj industrije u Jugoslaviji. V: Zbornik XI kongresa geografa SFRJ održanog u SR Crnoj Gori od 28. IX do 2.X. 1981. Titograd: Savez geografskih društava SFRJ, Geografsko društvo SR Crne Gore, 1983, str. 197-205 »Behavioural geography«. Geogr. vestn. 56 (1984), str. 63-70
Die Entwicklung der Industriebetriebe in Slowenien aus historisch-geographischer Sicht unter besonderer Berücksichtigung des Alpen- und Alpenvorlandes. V: Raumstrukturen der randalpinen Bereiche Bayerns und Sloweniens. Regensburg: Lassleben, 1984, str. 29-40 (Münchener Studien zur Sozial-und Wirtschaftsgeographie; 27) Razvoj industrije v dolenjski regiji. V: Dolenjska in Bela krajina: prispevki za 13. zborovanje slovenskih geografov v Dolenjskih Toplicah od 12.-14. oktobra 1984. Ljubljana: Geografsko društvo Slovenije, 1984, str. 182-192 Das Siedlungssystem in Jugoslawien. V: Urbane und suburbane Entwicklung im Rhein-Main-Gebiet (Bundesrepublik Deutschland) und Slowenien (Jugoslawien) im Vergleich: Beiträge zum Symposium in Frankfurt am Main, im Oktober 1983. Frankfurt am Main: J. W. Goethe Universität, Institut für Kulturgeographie, 1984, str. 15-33 (Materialien; 9) System der gesellschaftlichen Planung in Jugoslawien. V: Urbane und suburbane Entwicklung im Rhein-Main-Gebiet (Bundesrepublik Deutschland) und Slowenien (Jugoslawien) im Vergleich: Beiträge zum Symposium in Frankfurt am Main im Oktober 1983. Frankfurt am Main: J. W. Goethe Universität, Institut für Kulturgeographie, 1984, str. 171-174 (Materialien; 9) Urbanistično planiranje in javno mnenje. IB, Inf. bilt. 18 (1984), št. 5, str. 12-17 The yugoslav national settlement system. V: Urbanization and settlement systems: international perspectives. Oxford: Oxford University Press, 1984, str. 400-411 The geography of electric power production. Geographica Iugoslavica 7 (1985), str. 43-51 Historična geografija: cilji, pomen in metode. Geogr. vestn. 57 (1985), str. 73-81 Industrializacija koroške regije. V: Geografsko proučevanje primernosti organiziranja proizvodnih celic na Koroškem: raziskovalna naloga. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1985, str. 83-138
Položaj, stremljenja in dosežki slovenske socialne geografije. V: Stanje in razvoj družbenih znanosti na Slovenskem: posvetovanje, Ljubljana, 29. in 30. marca 1984. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, 1985, str. 209-225 (Vprašanja znanosti)
Primerna območja za lokacijo industrije v občini Ravne na Koroškem. V: Geografsko proučevanje primernosti organiziranja proizvodnih celic na Koroškem: raziskovalna naloga. 2. faza raziskave. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Oddelek za geografijo, 1985, str. 35-73 (soavtor A. Cerne)
Regionalni razvoj v SR Sloveniji. Ekon. rev. 36 (1985), št. 4, str. 271-288 Geografija- humanistična veda. Geogr. vestn. 58 (1986), str. 83-85
Geografija in etnologija. V: O razmerju med geografijo in etnologijo. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1986, str. 1-11 (Dela; 3) Industrializacija koroške regije. V: Geografsko proučevanje uvajanja celične proizvodnje na Koroškem.
Ljubljana: Oddelek za geografijo, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1986, str. 29-38 (Dela; 2) Izbor industrijskih lokacija u regionalnom planiranju. Geografski pregled 31/32 (1987/1988), str. 45-51 Medjuindustrijski proizvodni i prostorni odnosi. V: Zbornik XII kongresa geografa Jugoslavije, odr-žanog u Vojvodini od 29. septembra do 6. oktobra 1985. Novi Sad: Savez geografskih društava Jugoslavije, Geografsko društvo Vojvodine, 1987, str. 226-230 Primerna območja za namestitev industrije v občini Postojna. V: Notranjska: zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov, Postojna, 15.-17. oktobra 1987. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije, 1987, str. 271-282 (soavtor A. Černe) Razvoj in problemi industrije na Notranjskem. V: Notranjska: zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov, Postojna, 15.-17. oktobra 1987. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije, 1987, str. 265-270
Razvojne dileme suvremene jugoslovenske geografije. Geografski glasnik 49 (1987), str. 13-16 Regionale Entwicklung in der Sozialistischen Republik Slowenien (Jugoslawien). V: Socialna geografija in regionalni razvoj. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1987, str. 13-25 (Dela; 5) Regionalni razvoj v SR Sloveniji. V: Teorija in metodologija regionalne geografije. Ljubljana: Oddelek
za geografijo, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1987, str. 113-123 (Dela; 4) Spremembe v zemljiških kategorijah v Sloveniji: gradivo za geografsko monografijo o Sloveniji. Geogr. vestn. 59 (1987), str. 37-49 Zapis o regionalni geografiji. Geogr. vestn. 59 (1987), str. 127-131 Agrarni sistemi v SR Sloveniji leta 1985. Ekon. rev. 39 (1988), št. 1, str. 19-34 Centralna naselja v SR Sloveniji leta 1987. Geogr. zb. 28 (1988), str. 123-151 The distribution of industry in Yugoslavia. Geographica Iugoslavica 9 (1988), str. 51-67 Ekonomska regionalizacija: teorija in praksa. Geogr. vestn. 60 (1988), str. 129-138 Industrializacija 1953-1981 v SR Sloveniji. V: Urejanje prostora 1: pregled novejših raziskav. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 1988, str. 49-59 Die Industrie in der SR Slowenien - Entwicklung und Strukturen. V: Wirtschaftliche Zusammenarbeit zwischen Ländern verschiedener gesellschaftlicher Systeme: Kooperationen von Unternehmen aus Bayern und Slowenien. Bayreuth: Universität, Lehrstuhl Wirtschaftsgeographie und Regionalplanung, 1988, str. 35-50 (Arbeitsmaterialien zur Rumordnung und Raumplanung; 47) Živinoreja v SR Sloveniji: prispevek h geografski monografiji Slovenije. Geogr. vestn. 60 (1988), str. 83-96 Agrarian systems in SR Slovenia (Yugoslavia). Geographica Iugoslavica 10/11 (1989), str. 61-75 Policentrizem v Sloveniji. IB, Inf. bilt. 23 (1989), št. 5, str. 11-17
Razmestitev obrtne dejavnosti v SR Sloveniji. V: Geografija in aktualna vprašanja prostorskega razvoja. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1989, str. 208-217 (Dela; 6) Regionalni razvoj v Sloveniji. V: Zbornik predavanj: 25. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 3.-15.7.1989. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1989, str. 181-195
Zur Industrialisierung Sloweniens. V: Landeskundliche Beiträge aus Kärnten und Friaul-Julisch-Ve-netien. Klagenfurt: Institut für Geographie der Universität, 1989, str. 33-50 (Klagenfurter Geographische Schriften; 8) Agrarian systems in the Republic of Slovenia (Yugoslavia). Geographica Iugoslavica 12 (1990), str. 53-60 Aplikacija geografije za družbene potrebe. Geogr. vestn. 62 (1990), str. 147-154 Ekonomskogeografska regionalizacija Koprskega Primorja. V: Primorje: zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, Portorož, 24.-27. oktobra 1990. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije, 1990, str. 247-252
Ekonomskogeografska regionalizacija Republike Slovenije: na podlagi vplivnih območij centralnih naselij in dejavnostne sestave prebivalstva. Geogr. zb. 30 (1990), str. 129-247 Ekonomskogeografska regionalizacija severovzhodne Slovenije. Znan. rev., Družbosl. filoz. 2 (1990), št. 2, str. 149-162
Industrijska naselja v Republiki Sloveniji. V: Urejanje prostora 2: pregled novejših raziskav. Ljubljana:
Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 1990, str. 16-19 Nekaj misli o prihodnjem razvoju prostorskega planiranja v Sloveniji. V: Urejanje prostora 2: pregled novejših raziskav. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 1990, str. 15 (soavtor A. Cerne) O regionalizaciji republike Slovenije. V: Posvet slovenskih občin na temo »regionalizacija«, Krško, 25. marec 1991. Krško: Savaprojekt; Ljubljana: Inštitut za regionalno ekonomiko, 1991, 13 str. loč. pag. Socialnogeografska regionalizacija in upravna reforma v republiki Sloveniji. V: Geografska problematika Severovzhodne Slovenije. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1991, str. 7-15 (Dela; 8) Delovno gradivo o oblikovanju novih občin v Republiki Sloveniji. V: Lokalna samouprava v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Skupščina Republike Slovenije, 1992, str. 20-95 (Poročevalec Skupščine Republike Slovenije, pos. št., 30. mar. 1992) Economic-geographic development of Slovenia. V: Slovenia, geographic aspects of a new independent
European nation. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije, 1992, str. 51-63 Industrialization of Slovenia. GeoJournal 27 (1992), št. 4, str. 365-370
Die Regionalisierung von Slowenien. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 134 (1992), str. 235-247
Die administrativen Reformen und die Regionalisierung der Republik Slowenien. V: Regional problems in East-Central Europe after the political changes: proceedings to the international conference in Pecs, 14-17 October 1992. Pecs: Department of General Social Geography and Urbanistics, Center for Regional Studies of Hungarian Academy of Sciences, 1993, str. 91-96 Agrarian economy in Slovenia. GeoJournal 31 (1993), št. 4, str. 373-377
Družbenogospodarska in dejavnostna usmeritev slovenskih mest. Geogr. zb. 33 (1993), str. 7-40 (soav-tor D. Rebernik)
Oblikovanje upravnih okrajev. V: Savinjska, možnosti regionalnega in prostorskega razvoja. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije, 1993, str. 17-31 Einige wirtschaftsgeographische Überlegungen über die möglichen Beziehungen der Nachfolgestaaten Jugoslawiens zur Europäischen Gemeinschaft. V: Südosteuropa und die europäische Integration. München: Südosteuropa Gesellschaft, 1994, str. 65-84 (Südosteuropa aktuell; 18) Ozemeljsko oblikovanje občin. V: Zakaj v nove občine. Ljubljana: Vlada, Služba za reformo lokalne samouprave, 1994, str. 31-36
Formation of administrative districts in the Republic of Slovenia. V: Environment and quality of life in Central Europe: problems of transition: conference proceedings. Praha: Faculty of Science, Charles University, 1995, 5 str. O metodiki geografskega proučevanja. Geogr. vestn. 67 (1995), str. 169-178
Opredelitev mest in mestnih občin v Republiki Sloveniji. V: Geografska problematika slovenskega alpskega sveta in slovenskih mest. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 77-112 (Dela; 11) The development, present significance and future prospects of socialist agricultural enterprises in Slovenia. GeoJournal 38 (1996), št. 2, str. 151-156 Družbeni proizvod slovenskih mest. V: Socialnogeografski problemi. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 1997, str. 195-213 (Dela; 12) Regionalizacija Slovenije. IB rev. 31 (1997), št. 9/10/11, str. 6-17
Družbenogeografska regionalizacija Slovenije. V: Geografija Slovenije. Ljubljana: Slovenska matica, 1998, str. 490-493
Funkcije mest. V: Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. Ljubljana: DZS, 1998, str. 306-307
Gospodarska geografija. V: Geografija Slovenije. Ljubljana: Slovenska matica, 1998, str. 362-433 Industrija. V: Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. Ljubljana: DZS, 1998, str. 220-225 O regionalizaciji Slovenije. V: Regionalizem v Sloveniji: zbornik. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1998, str. 131-140 (Zbirka Pravo in politika) Regional development of slovenian landscapes. V: Regional physical planning - practice and challenges: proceedings of the international conference on the occasion of the 30th anniversary of nationally organised physical planning in Slovenia (1968-1998). Ljubljana: Urad RS za prostorsko planiranje, 1998, str. 62-74 Regionalni razvoj slovenskih pokrajin. V: Zbornik mednarodnega strokovnega posveta ob 30. obletnici organiziranega prostorskega planiranja v Sloveniji na državni ravni (1968-1998). Ljubljana: Urad RS za prostorsko planiranje, 1998, str. 63-73 Slovenia. V: Privatization in rural Eastern Europe: the process of restitution and restructuring. Cheltenham: E. Elgar, 1998, str. 274-300 (Studies of communism in transition) Središčna (centralna) naselja. V: Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. Ljubljana: DZS, 1998, str. 308-309
Tipi kmetijske rabe zemljišč (kmetijski sistemi). V: Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času.
Ljubljana: DZS, 1998, str. 210-211 Deset ali petindvajset pokrajin v Sloveniji? V: Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana: Vlada, Služba za lokalno samoupravo, 1999, str. 90-95 Regionalizacija. V: Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana: Vlada, Služba za lokalno samoupravo, 1999, str. 38-63 Regionalizacija Slovenije in regionalni razvoj. V: Zbornik referatov. Ljubljana: Visoka upravna šola, 1999, str. 253-263
Regionalni razvoj slovenskih pokrajin in občin. IB rev. 33 (1999), št. 2/3, str. 47-67 Upravnopolitične razdelitve Slovenije v preteklosti. V: Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana: Vlada, Služba
za lokalno samoupravo, 1999, str. 31-37 Upravnopolitične ureditve v Evropi. V: Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana: Vlada, Služba za lokalno samoupravo, 1999, str. 26-30 • strokovni in poljudni članki:
Kako prodira kultura v Arktiko: primer Labradorja. Proteus, 15 (1952/1953), št. 7, str. 179-184
Padanje gladine Kaspijskega morja. Proteus, 15 (1952/1953), št. 9, str. 261
Erozija prsti. Proteus 16 (1953/1954), št. 3, str. 100-105
Nekaj novih podatkov o prebivalstvu. Geogr. vestn. 25 (1953), str. 222-223
Nove poteze v gospodarski geografiji Sovjetske zveze. Geogr. vestn. 25 (1953), str. 210-214
Železniški problem v Vzhodnih Alpah. NR, Naši razgl. 2 (9. maj 1953), št. 9, str. 7-8
Begunci v Nemčiji. NR, Naši razgl. 3 (6. nov. 1954), št. 21, str. 8
Geografija in regionalno planiranje. Geogr. vestn. 26 (1954), str. 191-194
Norveško-britansko-švedska ekspedicija v Antarktiko 1949-1952. Proteus 17 (1954/1955), št. 4/5, str. 101-105
Nekaj geografskih misli o sodobnem urbanizmu. NR, Naši razgl. 4 (8. jan. 1955), št. 1, str. 5-6 Urbanizem in sodobnost. NR, Naši razgl. 4 (14. maj 1955), št. 9, str. 212-213 Dnevni dotok zaposlenih v Koper. Geogr. obz. 4 (1957), št. 2, str. 34-38
Nekateri urbanistični posegi v turizem ob slovenski obali. Tur. vestn. 5 (1957), št. 9, str. 252-254 Nova Gorica. Geogr. obz. 5 (1958), št. 2, str. 1-5
Nekaj misli o geografskem proučevanju mest. Geogr. obz. 9 (1962), št. 3/4, str. 3-9
Prostorsko načrtovanje v Črnem revirju. NR, Naši razgl. 12 (8. jun. 1963), št. 11, str. 225; 12
(22. jun. 1963), št. 12, str. 246 Problemi modernega urejanja mest: na primeru Velenja. Geogr. obz. 11 (1964), št. 2, str. 27-32
Prostorsko načrtovanje na Poljskem. Geogr. vestn. 36 (1964), str. 97-101
Regional science: nova znanstvena panoga. NR, Naši razgl. 13 (23. maj 1964), št. 10, str. 189
Temeljni problemi prostorskega planiranja v Švici. NR, Naši razgl. 14 (27. mar. 1965), št. 6, str. 124-125
Dileme regionalnega planiranja pri nas. Teor. praksa 4 (1967), št. 1, str. 33-47
O nekaterih problemih sodobne demogeografije. Geogr. obz. 14 (1967), št. 1, str. 1-18
Gradski kontrasti vo Jugoslavija. Geogr. vidik 1 (1970), str. 63-71
Razvoj urbanega sistema v Sloveniji. Večer (Marib.) 27 (25. mar. 1971), št. 70
Urbanizacija Jugoslavije. Geogr. obz. 18 (1971), št. 1/2, str. 12-17
Vplivna območja slovenskih mest. IB, Inf. bilt. 7 (1973), št. 3, str. 4-7
O industrijski geografiji. Geogr. vestn. 46 (1974), str. 97-109
Temelji gospodarjenju s slovensko pokrajino: o zasnovi urbanizacije SR Slovenije. Delo, 16 (5. okt. 1974), str. 23
Nekatere ugotovitve o lokacijski teoriji. AB, Arhit. bilt., 7 (1977), št. 34, str. 13-14
Dr. Jakob Medved, izr. profesor. Objave - Univ. Edvarda Kardelja Ljublj. 1978/1979, št. 2, str. 52-53
Kratka bibliografija geografskih radova o celokupnoj Jugoslaviji. Geographica Iugoslavica 1 (1978), str. 89-91
Stanku Polajnarju v spomin. Geogr. vestn. 50 (1978), str. 229-230
Tudi občine so prevelike. Obv. odloč., 1 (1979), str. 52-53
Profesor dr. Marjan Žagar - šestdesetletnik. Geogr. obz. 27 (1980), št. 1/2, str. 39-40 Trideset let Nove Gorice. Primorska srečanja, 5 (1981), str. 5-38 Dr. Avguštin Lah - šestdesetletnik. Geogr. vestn. 56 (1984), str. 116-118 Dr. Vladimir Kokole - šestdesetletnik. Geogr. vestn. 57 (1985), str. 107-109 Elektrogospodarstvo v Jugoslaviji. Geogr. obz. 32 (1985), št. 4, str. 37-42
Slovenski geografi ob smrti akademika profesorja dr. Svetozarja Ilešiča. Geogr. vestn. 57 (1985), str. 3-6 Družbeno planiranje v SFR Jugoslaviji in SR Sloveniji. Geogr. obz. 33 (1986), št. 1, str. 31-41 Slovar strokovnih terminov iz družbenega in prostorskega planiranja. Geogr. obz. 33 (1986), št. 1, str. 42-56
Ob štiridesetletnici združitve Slovenskega Primorja s Slovenijo. Geogr. vestn. 59 (1987), str. 3-12 Ob sedemdesetletnici profesorja dr. Vladimira Bračiča. Geogr. vestn. 61 (1989), str. 198-200 Andrej Briški- šestdesetletnik. Geogr. vestn. 62 (1990), str. 177-179 Prispevek Antona Melika h geografiji slovenskih naselij. Geogr. vestn. 62 (1990), str. 35-38 Upravno-politična reforma in regionalizacija Slovenije. Delo. Sobotna priloga33 (15.jun. 1991), št. 138,
str. 21; 33 (22. jun. 1991), št. 144, str. 25 Za obnovljeno vlogo regionalnega planiranja. Urbani izziv 1991, št. 15, str. 3-8 Lokalna samouprava v Republiki Sloveniji - oblikovanje novih občin. Geogr. šoli, 2 (1992), str. 33-37 Akademik prof. dr. Ivan Gams - sedemdesetletnik. Delo (Ljubl.) 35 (20. jul. 1993), št. 165, str. 2 Ob šestdesetletnici mag. Dušana Faturja. Geogr. vestn. 66 (1994), str. 188-189 Evalvacija prostorskih raziskav za obdobje 1990-1994. Znan. Tehnol. 1995, št. 8, str. 93-104 (soavtorji
V. Mušič, V. Klemenčič, M. Tepina) Ob osemdesetletnici dr. Vincenca Malovrha. Geogr. vestn. 67 (1995), str. 195-197 Odprtje razstave o akademiku in univerzitetnem profesorju dr. Svetozarju Ilešiču, Ljubljana, Zemljepisni muzej Slovenije, 4.2.1999. Geogr. vestn. 71 (1999), str. 173-175
Mojca Dolgan-Petrič, Ida Knez-Račič, Mojca Mlinar-Strgar
V slovo profesorju Vincencu Malovrhu
Ljubljana, 31.5.2000
Težko se je poslavljati od univerzitetnega profesorja dr. Vincenca Malovrha, geografa, dragega učitelja in kolege, ki je vneto preučeval naravo in bil njen pristni ljubitelj. Ta mu je naklonila dolgo življenje: čez poldrugi mesec bi dopolnil 85 let. Njegova življenjska bilanca je bogata in razkriva izvirnega raziskovalca, ki je, karkoli je začel, delal vestno, z jasnim ciljem in do zaključka.