143. stevilka.                          Ljubljana, v soboto 25. jnnija.                     XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MAROa
fohaja vtftk dan Bvetor, urimfci nedelje in praznike, ter velja po potti prejemao sa avstro-ogerske  dožele sa vie leto 15 gld., sa pol let* 8 gl<L,  ma četrt  leta 4 «ld., za jeden Beatc 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brfe«s pofiiljanja na dom sa »se leto 13 gld., ca Cetrt leta 8 gld. 30 kr., na jeden tneueo 1 gld. 10 kr.   Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa Cetrt leta. — Za tnje deiele toliko veS, kolikor pofitniott snafla.
Za oinanila plaCuje ae od fetiristopne petit-Trste po t» kr., «e se osnanilo jedenkrat tiska, po b kr.,  Ce bb dvakrat, in po 4 kr., C« ■• trikrat ali veCkrat tiska.
Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopiai se ne vrafiajo. — Uredništvo in upravniitvu je v Oospodakth   ulicah st. VI.
Upravuifttva naj se blagovolijo pofiiljati narofinine, reklamacije, oenanila, t. j. «se administrativne stvari.
Katoliški shod v Ljubljani.
Pripravljaini odbor za „1. slovenski katoliški Bhod" razpošilja svoje vabilo.
V tem vabilu se čita: „Treba nam je pred vsem jedinosti in složnega deiovanja. Osnovalni odbor vabi zato vse Slovence nu katoliški Bhod ter bo še posebno povabil vse zakonodajalne za-stopnike slovenskega ljudstvu. Za slogo na pod-lagi natel katoliške vere delovati, za to jedinost nauduševati, to je posebno važeu nameti kato-liškemu sbodu. Naj I ep6e bi bil dosežen na-men I. slovenskemu katoliškemu sbodu, ko bi bila dosežena ta jedinost mej Slovenci. Naj bi pat vsak zavedni Slovenec deloval na tof da se taka jedinost ustvari in obrani mej Slovenci, ker le v ti jedinosti je mogofie v resnici koristno delovati za naš narod, le v ti jedinosti je mogoCe narodu alovenskemu obraniti njegov narodni obstanek."
Da se ta jedinost doseže, nasvetujejo priprav-Ijalnega odbora posamezne sekcije sledete resolu-cije, o katerih se zahteva, da naj jim pritrdi ulo-venski katolički shod.
ttekdja ma „iolo"
predlag«:
1.    1. Katolifiki stariŠi bo v vesti dolžni otroke svoje vzgojati in poufievati  po načelih katoličke vere.
2.   Ker pa večina katoličkih Slovencev ne more sama zadostno pouCevati in vzgojati svojih otrok in imamo   z druge   strani   v Avstriji vpeljano   posilno državno Solo, zahteva prvi slovenski   katolički shod za slovenske katoliške otroke javne katoliške ljudske sole s slovenskim ucnim jezikom   in   katoliSke   učiteljske pripravnice v zmislu izjave avstrijskih škofov, poklicanib varuhov verske vzgoje narodove, izrečene v gospodski zbornici dne 12. marcija 1. 1890. V tem zmislu Bta torej premeniti   državni šolski postavi z dne 14. maja 18G9 D. Z. St. 62 in   z dne 2. maja 1883 D Z. štev. 53 in zadevne deželne šolske postave onih  pokrajio,   v katerib   Slovenci   prebivajo.
3. Dokler se pa katoliškim Slovencem ta zahteva ne spolni, Bnujejo naj se katoliSke zasebne IjudBke Sole ter ustanovi katoliška učiteljska pri-pravnica,   ali   vsaj učiteljski   seminar v Ljubljani s
pomocjo družbo sv. Cirila in Metoda in prispevki zadetnih dežel.
4. Katoliški shod priporoča, naj se podpira deAka sir otui šn ica, imenovana „Collegium Marianum'vLjubljani in de-kliŠkaLichtenthurnina si rotnišnica ravno tam ter a tema zavodoma združeno deško in dekli§ko zavetišče. — Ob jednera pa Bhod izraza potrebo, ustanoviti v Ljubljani poboljševalnico za spridene otroke.
5 Katoliški shod priporoča slovenskim učiteljem in katehetom ustanovitev katoliškega učiteljskog* društva; dalje priporoča njim invsem pri|ateljem Sole ter mladinu! j u bum ,Ka-toliško društvo detoljubov" in glasilo tega društva „Kršćanski detoljub."
II.     1. Katoliški shod zahteva, da se državne srednje sole tako preustroje, da se ne bude na njih ne le nit poučevalo,   kar bi nasprotovalo verskemu prepricanju   katoliških Slovencev,   marveč   da   bodo tuđi na njih ves pouk   in vsa vzgoja   dejanski   po-uspeševala   katoliško verskn   mišljenje   in   življenje naše mladine.
2.   Ker ni upati, da bi se državne srednje Sole v oznacenem zmislu kmalu premenile,   izreče katoliški shod potrebo,   da   Be   osnuje katoliški zasebni gimnazij h slovenskim ucnim  jezikom.
3.   Prečast. gospodu kanoniku Jeranu in vsem dragim dobrotnikom izreče se zahvala za gmotuo iu duševno podporo, skazano ubogim   slovenskim   dija-kom.  V ohranitev in »pupolnitev   „Dijaške kuhinje" pa naj se   ustanovi   društvo   po vzgledu Ptujske in Mariborske „Dijaške kuhinje*,   ki   se   s tem   toplo pripornfata.
4.   Vsem Solskim oblastoijara in vsem mladino-ljubom   se toplo   priporoča,   naj   skrbno   pazijo   na dijaška stanovanja,   da   se   bodo   dijaki   tuđi doma verako nravno vzgajali.  V gledališta   naj se puščajo dijaki le   k tak i m igram,   ki   nisu   kvarne vernosti ali nravnosti mladine.
III.    1. Ker ni upati,   da   bi   se visoke sole kmalo preosnovale v verskem zmislu, priporoča   katoliški   ahod,   naj   Slovenci podpirajo   društvo   za ustanovitev katoliškega   vseučilišča   v Solnem Gradu, od katerega pričakuj emo,   da   bode zaosno-valo  nekaj   slovenskih vseučiliščnih b t o 1 i c.
2. Katolički Bhod priporoča „Podporno društvo" za slovenske visokošolce na Dunaji.    Ob jed-
ne m pa prosi, naj odbor imenovanega društva skuša ustanoviti Ćun preje Blovenski mladini na Dunaji ,Pribežališče", v katerem bo bode skrbelo tuđi za uje versko-nravoi napredek ter vzbujalo v njej in množilo katoliško prepritanje.
HekcIJa in kmetoiko (agrarno) vprafianje
predlaga:
Prvi slovenski katoliflki shod zmatra kot naj-nujnišo nalogo našega postavodajalstva bodisi v de-želnem bodisi v državnem zboru, da se sklenejo take postave, po katerih bo mogoce zabraniti vedno hujfie razŠirjajoCi se propad kmetskoga Btanu kot neobhodno potrebno pa tuđi najzanesljivišo zaglombo toliko družbinskega našega narodnoga, kolikor tuđi državnega življenja in njenega reda toliko v gospo-darskem kolikor v verukem in narodno-socijalnem oziru.
V to svrhu priporoCa katoliški shod: 1- Da se   kmetovalci   organizujejo   in   zbirajo v kmetsko zadrugo v Bvrho skupnega delovanja.
2.   Da se postav no zagotovijo kmetski domovi ter postav no zabrani razkonavanje kmetskih posestev.
3.   Da se razbremenijo   kmetska   poseslva   in sicer po nacrtu oziroma naćelib, kakeršna   je ktne-tijBki   minister   grvi Julij Falkenhayn  v dri. zboru že leta 1891 razvil, uamrec, da se postavnim potom organizuje kmetski stan s tem, da ae uvedejo okrajne kmetske zadruge, katere tuđi VHprejmo  ualogo raz-bremenja kmetskih poBeBtev ter v to Bvrbo izdajajo zadolžnice,   za   katere   prevsatne  država  garancijo tako, da ho v teku prihodnjih deset let mopoče po zgledu sedaj že dogotovljene zemljiščoe odveze raz-bremeniti  naša kmetska posestva.
4.   Naj se   postavnim   potom   skrbi za to,   da se ne bodo 2amogla in smela kmetska posestva čez gotovo mero cenitvene vrednosti   na novo  zadolžiti-
5.  ZaBtopnikom   našega   naroda  v javnih  za-atopih priporofta se,   da naj delujejo  na to,   da   se prenaredi domovna postava tako,   da bodo kmetske obcine, oproštene velikega bremena skrbe ti za ooemogle in bolne soobčane, ki pa so v drugih krajih deloval i in ki kot onemogli   zapadejo   po   mnogih   letih odsutnosti rnjdtni obftini v veliko breme.
6.   Prav tako naj bo deluje na to, da ne uvedejo občinske mirovne soduije,   da   Be  odpravi   pn-bilno legaliziranje vaaj za manjše zneake do 500 gld., Bjdoh da se javna uprava uredi tako, da ne bo predraga   ter da bo   IjudBtvu v prospeh   in   lahko   iz-korietenje.
USTEK.
Obožavanje solnca, meseca in zvezd pri raznih narodih ter njih upliv na umetnost.
Spisal Magovič.
(Konec.)
Posebno mnogokrat se vidi, kako mesec ščiti alhimi8ticne poskuse, kako se pod njim vari in kadi iz mistične talilnice. Alhimtsti čakajo nastrpno uspeh svojega delovanjti, ker hoCejo prirodi izviti njene skrivnuBti in iz nedragih kovin narediti s pomoćjo „kaniDa modrijanov" zlato in Brebro. Mesec gleda radovedno na te čirobnike in si cer zelo resnega obraza, ne ve se pa ali zaradi dvotnljivega izida, ali pa zaradi ljudske abotnosti. Najoćitnejše pojas-nujejo upliv zvezd na človeško oaodo podobp, ki se nahajajo v knjigi „Margarita Philosophica, de prin-cipiis Astrologiae", izdaui 1. 1504. Na marsikateri podobi opazuje mesec zlovoljno in še ćelo jezno daljnoglede. katere so astrologi proti njemu nape* rili, kakor bi se hudoval nad vedeževalci, ki ho-hoCejo izvedeti njegove Bkrivnosti. Solnce pa na-vadno prijazno pozdravlja orla, ki Be proti njemu vzdiga in sili v nehotične visine. V knjigi „Ge-schiehte des PhyBiologu8g iz začetka XVI. etoletja ■e pripoveduje,   kako  se  orel pomiaja:    »Ko orel
ostara, počrnijo ho njegove peruti in očeša mu otemne. Putem poišce bister studenec in nad njim se popne pod solnce, kjer mu izgore peruti in očeša. Potem pade v Btudenec, se trikrat vanj potopi in tako pomladi."
V nekem „Cdlendarium perpetuum" (iz XVIII. Btoletja) je predstavljeno Bolnce kot središče časa. DvanajBtero njegovih žarkov pada na kazalnik ure. Spomlad je narisana kot lepa žena z vrtnico v roči, sedefa Bredi cvetoćega vrta, v katerem bo vodometi in piramidasto obsečeni grmi; poletje počiva na žitoeni snopu; jesen sedi mej vinskim trBjem v vinogradu in pije vino; zima pa greje roke nad žr-javico (uenavadua predstava!) Umetoo zavite crte spajajo te alegorije s številkami, ki naznaujujo ure, dneve in meaece.
NaJBtarejŠe ure bo bile solnčne ure in flicer navpičnu postavljeni obeliBki iz jedoega same^a kamena, ki bo b svojo senco naznanjali dnevne čaše. Zato se tuđi na podobah večkrat vidita sotnce in mesec narisana raej dvema iuouolitoma, ki morda pomenjata dve akrajoi točki ekliptike.
. Po starem sporočilu so primerjali tuđi velike vladarje solncu. Tako ^e je imenoval Ljudevik XIV. samega sebe „aoloĆoega kralja" ter si je izbral solnce za svoj emblera, s podptsom „nec pluribus im par" (primerjam se lahko mnogim solncem.) Neki dvorski ulikur koocem XVII. Btoletja je narisal nvo-
jega monarha in njegovega prestolonaslednika v barokah in nad njima dve Bolnci, ki spušcata svoje žarke v podobi dolgih barok na nju. Poleg stoji podpt8 „alter ab illo" t. j. drugi, od solnca izvtra-joči. Neki bakrorez XVIII. Btoletja prikazuje Karla Velikega kot personikovano solnce, sedeče v krilu Boga očeta. Od solnca prihajajo žarki na 14 npodaj stojećih cesarjev-
Tudi oteranenje in mrknenje solnca nam pred-Btavljajo bakrorezi b pomocjo pustnih kritik. Ti iz-pačeni obrazi zakrivajo časih ćelo, čaBih pa jeden del solačue kolute po tem, ali je bilo totalno, ali parcijalno mrknenje. Drugi bakrorez predstavlja Eiolncet v borbi z vetrom, kako poBkušata veak svojo rooft nad popotoikom s suknjo. Še ćelo solnčev upliv na človeško zdravje je izražen v podobab. V neki knjigi XVI. Btoletja razpnivlja fte, kako je treba hiše zidati, da bodo Btanovanja zdrava. Pridejana je podoba hiše, na katero od jedne strani soluca sije, od druge pa veter piše. S tem Be boce predočiti, da morajo biti stanovanja suha i zračna, Veter naj odžene „bolezni in skrbi", ki slede solncu (Bolnčnim, veselim dbevom).
Tuđi v naši domovini imamo dokazov, da se je umetnost rada posluževala Bimboličnih znakov Bolnca in meseca. V lanskem letniku „Izvestij centralne komisije za egndovinske in umetniške (spomenike"   je  opiaal   učitelj   Ćrnologar  Bamoitamko
7.   Deluje naj Be na to, da dežeie prevzamejo v  iastno   izvršbo   zavarovanja   pruti    požaru,   proti živiaBkim boleznim   in vremenskim ujimam — toči.
8.   Nagi zastopmki v državnem   zboru   naj de-lujejo oa to,   da   se uvede   po Železnicah primerna vozninaka cena za blago,   da   se odpraviio krivične refakcija ter sploh pravično   uredijo   tarifi   za   prevažanju blaga,   osobito   da   se   pospeši izvoz naših pridetkov v daljni trgovski svet.  V to svrho naj se podržavijo VBe železnice osobito pa južna železnica, ki vozi sltoz ozemlje slovenskih dežel,   da   bo   mo-goče zjednačiti in znižati vozne tarife za blago tuđi v  naših slovenskih pokrajinah.
9.   Da se vsaj deloma  zajezi   razširjevanje si-romaških rodbin, naj  se zopet postavnim potom zabrani ali ome]i ženitovanje na prosto roko.
10.   Da se  zabrani    toliko   materijalni   kolikor tuđi  moralni propad našega kmetskega ljudstva, naj se kmalo  proglasi    postava   proti   pijančevanju   ter naj sploh se vse stori, da se zatre nesrečno pijančevanje   in    neiztnerno    zauživanje    osobito   žganih opojnih  pijač.
Hekcifn za „tlsk"-nasvetuje:
Ker sedaj po sovražnem tisku največ trpi sv. cerkev in katoliško življenje, sprevidi „slovenski katoliški shod", da ]e neobbodno potrebno sovraž-niku se v bran postaviti z jednakim orožjem — s katoličkim tiskom. A ne le braniti, marveč tuđi pozitivno mora tisk pospeševati katoliško zavest in katoliško življenje. Naj se izkoriBti ta vele-moč   a)   kot   politična   moć   v   ćasnikarstvu,
b)   kot izobraževalna   moč   v   Ijudskem   berilu,
c)  kot   vzgojilna  moč   v   spisih   za   mladino.
1.   1. Slovenski katoliški »hod spozua za vzdr-žauje katoliškega mišljenja in prepričanja  mej Slovenci kot najpotrebnejše sredstvo dobro Časnika r s t v o.    Zato proglasa za resno  dolžnoat vseh vernih Slovencev izdatno podpiranje, gmotuo in duševno, naših katoliških listov.  V dolžnost naj si šteje tuđi  vaak veroi katoličan, zatirati vse veri sovražne časnike   in   jih    nadomeščevati   z   dobrimi.   koristi sv. vere pospešujočimi.
2.   Ker pa je katoliški   shod   trdno prepričan,   da more   katolidko   čašo-pisje le tedaj svoj mogočni upliv pokazati,    ako    je    modro   in   primerno uravnano,    zato    priporoča,     naj    se jedini    naš    konservativoi     dnevnik „Slove ne ca    proglasi   kot    centralno skupno glasilo  vseh   katoliških Slovencev. Drugi naši katoliški listi pa naj.bi se v glavnih vprašanjih   Ž   njim   (z   dnevnikom)   in   mej seboj porazumevali,   da   bi  vsi  v jednotnem smislu pisali in delovali z jednakim  navduSenjem  za dobro Htvar   Zato naj bi se osnoval neki središčni odbor uplivnih gospodov, ki naj bi se trudili,   to jedinost pospeševati.
3 Posebej pa Še priporoča katoliški shod vse časnike, kateri se prizadevajo poleg politike mej našim narodom širiti jasno prepričan je v verskih zadevah, pospeševati lepo družinsko življenja ter tuđi olikanim podajati tečne  hrane.
II. 1. Slovenski katoliški Bhod s ponoBom imenuje druibo s v. Mohorja in zahvaljevaje se elavnemu odboru in vsem gorečim pospeševateljem za tolik uspeh prosi, naj ne opešajo, marveč z jednako vnemo nadaljujejo slavno delo aloveoskemu narodu v  duševni  in  telesni  blagor.
2.   Vernim   olikanim   Slovencem    bodi   vestna skrb, da ostane „Matica Slovenska" vedno  na  pravi versko  nravni podlagi  ter v zanesljivih  rokah.
3.   Vender literarna društva nam 8e   ne   zadostujejo,    slovenski   katoliški shod obraća pozornost   tuđi   na
cerkev v SetiČiui. Iz pridejanih podobie (ua str. 232) se vidi, da imajo sklepni kamni na oboku v stranskega hodnika poleg cerkve izklesane podobe zvezd, solnca, vzhajajočega meseca itd. Oblike tega svoda Rpadajo v zgodnjo gotiko in pričajo torej o Djegovi starosti (XV. stoletje).
Še bolj kakor obrazujoče uinetnoBti peča Be pesništvo s solnuem, raeaecem in zvezdami. Komu neso znane narodne pesni. „Sijaj, Bijaj solnčice" ; „Mila, mila lunica" ; „Nad zvezdami" itd. In tuđi naši najboljši liriki opevajo radi te „nebeske luči". Mej najoriginalnejše spada Gregorčičev projekt: „Da Bolnčece božje zlato, — Da mesec je čisto srebro; Frekoval bi v tolarje luno — In solnce v cekine suhe; Morda bi z obojim poplačal — Državne in svoje dolgo!"
In kako krepko opisuje Levstik blagodejno moč solnca: „Solnce rano k gorani se dviguje, — Po oblacih Živo luč razliva, — Da snežnikom glave ozarjuje — Ter zlati ae potlej gozdi njivau. V zve-čer peva: „Tiha luna se dviguje, — Cvetke vkla-njajo glavo, — Mlačen veter miloduje, — Rosne zvezdice gore". In tem zvezdam se obrača pesnik: „Vprašal zvezde nera svetih: Kde bo sreče prvi čaši? — Zvezda nikdar se ne oglasi, —- Z neba gleda le raoltć." — In tako bodo štule te „nebeske luči" vedeo predmet, neviabljiv vir vsej poeziji!
naše slovensko katoližko knjigotrštvo. Zato gorko priporoča katoliško tiskovno družbo, ki mnogo stori za razširjanje dobrih spisov.
4. Mnogo dobrih knjig je ža zantarelo, naj se prenaredijo i u Da novo izdajo. Ša bolj pa naj ae gleda na to, da dobre knjige, ki jib že imamo, pri* dfjo mej ljudi. V to Bvrho naj se ustanovljajo far ne knjižnice, katere sicer stanejo mnogo truda in stroškov, a so velike koristi, ako so modro uravnanu.
Bralna društva in Čitalnice naj 86 pa le tam podpirajo, kjer delujejo za pravo versko oliko; svari se pred vtemi, katere vrata odpirajo protiverskim listom ali knjlgam.
III. 1. Stariši aedanji zoajo večinoma brati, slovenski katoliški shod želi, da bi to zdatno upo-rabljali v bvojo korist. Dobri, kršćansko pisani vzgo-jilni spisi naj su pridno sirijo mej njimi, da se bolj zavedajo svoje preimenitue dolžnosti ter je vestniše Bpolnjujejo.
2.   A tuđi berilaza   mladino   katoliški shod ne spusti izpred oči v zavesti, da je silno velikega upliva.   Izdali so se že nekateri imenik! m 1 a-d i n s k i h   knjig,   ki  ne   kažejo dovolj  vestnosti pri odbiranji berila malim namenjenega.    Želeti   je strožjega in   natančnišega   postopanja   ter   jedinosti pri šolskih knjižnicah.
3.   Slovenski katolički   shod   nasvetuje, naj se seatavi odbor veščih niož, ki naj na podlagi ocenje-vanj, ki jih je že katoliško tiBkuvao društvo  priob-čilo v svojem koledarju, presodijo in ocenijo vse slovenske knjige za   ljudstvo   in   mladino   nameujene, da se slabo blago odstranjuje, rea dobre knjige   pa na V80 moč širJjo.
Bekrija za „katoličko življenje66
predlaga:
Prvi slovenski katoliški shod izjavlja, da mu je pred vsem namen, poživiti versko življenje ter vse-stranBki probuditi iu okrepiti katoliško zavest v vernih Slovencib. To pa bode mogoće le tedaj, ako su vsakdo prizadeva za pravi kršćanski napredek v zasebnem in javnem življenju; ako se marljivo poslužuje vBeh sredtstev, katere mu ponuja sv. cerkev, ako spoŠtuje vae cerkvene naredbe ia zvesto izpol-njuje vse njene zapovedi; ako se živahno udeležuje vseh rednih in izvanrednih vrst službe božje, od cerkve priporočenih bratovšćin in druzih nabožnih družb; ako se tesno in vestno oklepa svojih dušnih pastirjev, škofov in av, OČeta.
I.   Prvi sloveuski katoliški shod priporoča zato pobozuoBt in pošteno  kršćansko vedenje   že   v   zasebnem   življenju,   v  kršćanskih   družtnah, kjer naj se z beaedu in  vzgledoni  položi mladini v mehko srce trden  temelj za poznejŠe krepostno življenje. V ta namen toplo priporoča ,ka-toliško   društvo   detoljubov",    čegar glasilo je „Kršćanski detoljub" s prilog o  „A n ge 1 j Će k".
II.   Živo katoliško zavest pa naj   kaže vsakdo tuđi v javnosti, zato katoliški shod pohvalno o me nj a tište družbe, ki a p rime r n i tu i sredstvi oživljajo katoličko zavest, kakor n. pr. velezaslužna  „Katolička družba za Kranjsko".
Hvaležuo se spominja tuđi „Katoliških družb rokodelskih pomočnikov", ki v Ljubljani, Novem mestu, Št. Vidu in na Vrhniki jako uapešno delujejo. Pristavlja le še željo, naj Be snujejo taka društva tuđi po druzih krajih, kjer se za primarno spozua in naj se ozira pri tem tuđi na mojstre in ućence. Katoliški shod odobrava, ako razna društva s svojim korporativnim nastopaujem pri bogoslužnih opravilih povišujejo zunanji blišč ter s tem pospe šujejo čast božjo; svari pa resno, naj se ogibajo katoliški Slovenci tacih dru-štev, ki prirejajo slavnosti in veselice o č a h i h , da udeleženci ne morejo zadostiti svojim  verskim dolžnosti m.
III.   Ker se  pa   aad   pravega   katoliškega   življenja    najlepše    kaže    v   delih    kršćanskoga ub miljenja, katoliški ahod radostno priznava, da je   „Vincencijeva   družba"   najpripravnejše   sredstvo za lajšanje rastoče bede in reve ter priporoća vsem katoličanom, naj   naklaujajo raznim dobrodelnim zavodom, katere je oživila, svojo dobrohotnost ia po-moč.  Prvi slovenski   katoliški shod obžaluje,   da bo se fame siroinašaice odvzele cerkvi, najboljši materi revežev ter se  izročile občinam, in izreka željo,  naj delujejo postavodajalni   zbori   na   to,   da   se   zopet povrue cerkvi  pristojni upliv pri oskrbovanji ubožnih zakladov, katere je sama zbrala v ta namen.    Ka-t)liški shod šteje Bi   tuđi   v   dolžnost,   izreci   svoje občudovanje in najtoplejšo zahvalo raznim redovom in kongregacijam za njihovo požrtvovalno delovanje
i po raznih dobrodelnib zavodih, sirotišnicab, bolniš-uicah itd. Dalje izraza željo, naj se taki zavodi, kjerkoli se snujejo, povsod tzročajo redovom ali kon-gregacijam ali sploh cerkvenim rokam, v katerib na vse strani najbolje uspevajo.
IV. Kot   najboljše  sredstvo za   ohranjenje  na
i poti kršćau8kega življenja priporoča katoliški shod razne cerkvene družbe in bratovščine.
I               Posebno    omenja    III.    red    sv.    Frančiška,
„družbo treznosti v čast sv. družini", ki ima namen
r    udušiti   jedno   najpogubnejsih. strastij   naših   dnij;
1 dalje Slomšekovo bratovfičino sv. Girila in Metoda za spreobrojenje  mskolnikof  ter  rasoe  itanovike
družbe in marijanske kongregacije. Odlično mestu prisvoja tuđi bratovščini sv. Rešnjega te lesa, ki skrbi za dostojno češčenje angeljskega kruha, po-glavitne hrane našega doševnega življenja.
V.   Katoliški  shod   bvaležao   priznava,   da   so „ljudski miaijoni" in  „duhove vaje" neprecen-Ijive   pomembe   za   poživljenje   verakega   duba,   in zato izreka z jedne strani dostojno zahvalo  ćč. oo. tovarištva Jezusovega   in   gg. misijonarjem kongregacije sv.  Viocencija   Pavlamkega,   ki je   obhajajo po Slovenskom z veliko gorečnostjo   in   požrtvoval-noBtjo, z druge strani pa izraza toplo Željo, naj duhovni pastirji pogosto naklanjajo to milost vernemu narodu.
VI.   Ker imamo   pa v boju   za   katolidko   življenje le tedaj upanje do zmage, ako se tesuo okle-pamo od Boga nam   danih   voditeljev   in   učiteljev, priporoča   katoliški   shod   vsem   vernim   Slovencem, naj se vsikdar z neomahljivo udanoBtjo, zveatobo in pokordčino drže svojih   dušnih   pastirjev,   škofov   in rimskoga papeža,   ki   so od Boga postavljeni voditelji sv. cerkve.
Katoliški shod bridlto čuti spone, ki vežejo sv. Očeta ter jim branijo z vso veljavo in močjo voditi svoje čete v boju za kršćansko življenje. Glo-boko užaljen zaradi hudih krivic, katere napravljajo sovražniki sv. Očetu, prvi slovenski katoliški shod slovesno oporeka vsakemu kratenju papeževih pra-vic, izraza ponizno in odkritosrćno udanost Slo-veucev do rimske stolice in posebej globoko spošto-vanje in otroško tjubezen do sedaj vlada)očega sv. Očeta Leona XIII, ter tirja v aoglanji b kato-ličani celega sveta, da se jim zopet povrne neoine-jena proBtost, katero potrebujejo pri izvrfievanji svojega vzvišenega pokliča kot najvišji učitelj, duhovnik in voditelj v verskih rečeb.
To so torej resolucije, katere naj bi odobri I prvi „slovenski katoliški shod" v Ljubljani. Proti shodu saraemu nikakor nočemo pisati, pač bi pa z veseljem pozdravljali vsak napredek slovenske narodnosti, ki bi imel svoj izvir v prvem katoliškem shodu Ljubljanskem, Z vso objektivnoatjo hoćemo zapisati le nekoliko opazek k zgorajSujim resoluci-jam, ki pomenjajo vse drugo, nego pa napredek slovenske narodnosti iu ki bodo marsikomur odprle oči glede namena temu shodu.
Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani! Kako mogocno đoni ta naslov, a će se postavimo na atališ&e slovenske narodnosti, kako revne prazne so vse nasvetovane reBolucije! O slovenski narodnosti, o narodni naši ideji, nikjer besedice; da imamo slovenski katoličani s svojo vero braniti tuđi svojo narodnost, o tem nikjer črkice! O slovenskom katoliškem shodu smeli bi vender prićakovati, da bode svoj glas povzdigoil za naše uboge trpine po Koroškem, kjer jib tlači železna peBt krutega nemStva, in za revne brate po Istri, koje tepta lakonska neusmiljena peta. Povsod se gode Slovencem krivice in zategadelj si miBliti ne moremo, da bi pravi katoliški shod smel svoje oko zatisniti pred temi v nebo vpijočimi krivicami!
Zategadelj so nas resolucije o „Soli** posebno nemilo dirnile, kajti v njih se niti z uajmanjšo besedico ne protestu je zoper žalostne šolske raz-raere na Koroškem, v Trtu i. t. d. In ti ubogo društvo sv. Cirila in Metoda, kako si prezrto! Priporoča in hvali Be vsaka družba in družbica, za Ljubljauo lokalnoga pomena, samo o tem ni črkice, da naj bi katoliški Slovenci z vso Ijubeznijo pod-pirali šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Priporoča Be neko nemško društvo v Solnogradu, a naše slovensko društvo, ki je polno dobre ga katoliškega duha, se ne priporoča! „Kršćanski deloljub", „Ange)jĆeku, „Katoliško tiskovno društvo", „Katoliška družba', „Vincencijeva družba", „Lich-tenturnov zavod", vse, vse se z navdušenimi be-sedumi priporoča, samo o družbi s. Girila iu Metoda so molči! PaĆ, na nekem mestu se je omenja, da naj bi namreč nekaj plaćala; a, da bi pa tuđi za družbo kdo kaj plafcal, o tem se ničesar ne omenja. In to se nam vidi žalostnega pomena za prihodnji prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani !
Kar Be tiče resolucij o „tisku", omenjamo le mimogrede, da je miBel, da naj bi se proglasil „Stovenec14 za jedino glasilo katoliškib Slovencev, kolikor mogoče najbolj nesrečna. Priporoča se tukaj liat „Slovenec", priporoča se »Katoliško ti-Bkovno društvo*, priporofta se .Angeljček" in sploh vse kar se tiska v »Katoliški tiskarni" ! Gospodje, ki sede v ti sekciji, naj nam ne šte-jejo v zlo, ali mi vender menimo, da prvi slovenski katoliški shod ni poklicanv to, dabinaročnikov beračil za „Slovenca"
B^~ Dalje v prlogi. "^S
Priloga .»Stovenskemu Narodu4* St. 143, dn6 25. iunija 1892.
ali pa reklamo dela! za „Katoliško ti-akarDo" v Ljubljani! Resuiea je, da resolucija k „tisku" napravlja utis lokalne reklame, to pa tembolj , ker se v nji ne omeoja druzih preko-ristnih listov, ki so vaaj toliko potrebni, kat je Ljubljaoaki „Slovenec". Tu bi »e pravi slovenski katoliški shod prav lahko spominjat „Mira* v Celovcu, ki tako vspešno deluje za slovensko narodnost v tužnem Gorotanu. Pa do samo z ozira na lokalno reklamo, tuđi zategadetj se nam vidi resolucija o „Slovenci*1 prenesrećna, ker bi bil 8 tem storjen najalabši korak k jedinosti, katera se v „vabilu" tako lepo naglaša. Kdor pozna naše kranjske razmere in ttBte moči, ki ae zbirajo okrog lista „Slovenca*, čuti, da pišemo resnieo. Zatorej doati o tem! Le toliko naj nam je dovoljeno dostaviti, da se prvi slovenski katolički shod le slabo priporoča, će si niti toliko moćnih perot ni mogel pridobiti, da bi Be dvignil nad ozko ozračje Lichten-turnovega in druzih takih strogo lokalnih Ljubljanskih zavodov!
Resolucije o , tisku" omenjamo pa še iz dru-zega razloga, ker nahajaino tukaj v skritem kotićku resolueijo, ki slove takole: „Brulna društva in Ći-talnioe naj se pa le tara podpirajo, kjer delujejo za pravo verskooliko; svari Be pred vsemi, katere vrata odpirajo protiverskim listom ali knjigam." Proti tuki resoluciji moramo — dusi smo dobri katoliki — z vbo odlučnostjo proteBtovati. S tu reuolucijo se boce na&e čitalnice in bralna društvu razeepiti v dve vrHti! A radi bi vedeli, kje na Slovenskem se nahajajo ćitalnice, katere ne delujejo za „versko oliico?" Radi bi vedeli, kdo bode po tej resoluc;ji določil, katera bralna društva bo za „pravo versko oliko", katera pa ue? Kar se tiče torej .prave verske olike" ne bo imela nasvetovana resolucija nikacega uapeha. Doseglo pa se bode ž njo, da se bodo odslej naše čitat niče povsod zaradi vprašauja o tpravi verski oliki« preganjale, da bodo po eelem sloven-skem svetu vladali v vsakem najmanjšem brainem društvu prepiri, kakerSnih do sedaj še nismo do-živeli. Kdor ve, kolikega po me na so čitalnice in druga bralna društva za gojitev oarodnega mišljenja in navdušenja, ta bode iz celega srca obžaloval, da hoće prvi slovenski katoliški »bod postati grobokop našim titalnicam in bralnim društvom.
To so na&eopazke za danes, ob priliki morda še kaj veft!
Državni zbor.
Na Ihinaji  '24   junija.
Razprava o uredbi stavbenih obrtov postala je danes nekoliko bolj živahna, nego je bila doslej in aicer zato, ker je stavit posl. Zallinger načelo ma velevažen predlog, posl. baron Widmann pa prouzročil politično debato, in sicer s svojim že v prejšnji seji stavljenim pred logom glede kompe-tence dež. odbora v izvestnih stavbenih rečen.
Začetkom seje predlaga posl. Ja\vorski, naj se postavi na dnevni red razprava o premambi zakona glede državne garancije južno-severo-nemske železnice.
Predlog se vsprejme in posl. Schwab poroča o pred logu ter ga priporoća. Po kratkem govoru po8l. P rad ej a vsprojme se predlog brez premembe in isto tako tuđi resolucija, naj se ta ž.eležnica po-đržavi čim prej mogoče.
Poal. dr. Gotz stavi nujni predlog zaradi državne podpore po elementarni nezgodi oškodovanim posestnikom v Porlicu. Predlog se odkaže butget-nemu odseku.
Po odgovorili poljedelskega ministra grofa Falkenhavna na nekatere interpelacije prestopi se na dnevni red.
Volitev v komisijo zaradi doloČitve draginj-ekih priklad se vrši mej razpravo o uredbi stavbenih obrtov.
Posl. Zali in ger želi, da se določi: Stav-beni podjetnik mora prevzeta dela, spadajoča v stroko tesarjev, kamnosekov, mizarjev, ključarjev, steklarjev, slikarjev itd. izroditi izvršnjočim obrtoval-cem. Govornik utemeljuje svoj predlog prav obširno povdarjaJH zlasti socijalnopolitiško stran zakonskega nacrta. Ministarstvo notranjih rečij dela tako, kakor da eocijalnega vprašanja niti ni. Samo policija se zanima za to. Policija pa ne bo in ne mora ovirati razvoja socijalne demokracije. Socijalnoga vprašanja ni moći resiti z zakoni, izdan i mi v varstvo de-lavcev, ker so to le palijativna sredstva in Se precej nevarna, ker se tuđi delavcu   mej  jedjo tek  veča.
Socijalno vprašanje rešeno bo tedaj, če si bodo osvojili delavci kršćansko mišljenje, to je pa doseći le po  verski  Soli.
Posl. Kramar ugovarja pred logu Widmana, ki je tirjal, naj določi tište kraje, kjer je dati koncesije za stavbe tuđi neizpraaanim obrtnikom, politično oblastvo in sicer potem, ko je poizvedelo mnenje dež. odbora, ne pa soglasno z tlaž. odborom. Govornik sodi, tla se ministerstvo nikakor ne po-nižuje, če se določi, da mora kako stvar določiti »oglasno z dež. odborom. Dež. odbori so nam prav tako visoko v čialih, kakor ministerstva, dež. zbor pa zmatramo za važnejso korporacijo, nego je državni zbor. Avtonomijo treba braniti vedno, naj je predmet važan ali ne, kajti avtonomija je jedino varstvo pred državno samovoljnostjo. Reforma državne uprave je pa v Avstriji nemogočtt, dokler se ne re-šijo protislovja v ustavi. Legislaviva je federalistična, eksekutiva pa ven in ven centralistična. Prvo, kar bi bilo storiti je, da bi postal namestnik odgovoreu dež. zboru za vse, kar je storil v ileželnem legisla-tivnem področji. Mi — pravi govornik — nismo ustvarili ustave in je ne pripoznamo. Mi tirjamo, da se uveljavi naše državno pravo in potem sele resili bodetno v svojih deželah problem, kako zvezati avtonomijo in državno upravo v modernem, svo-bodnem zmislu.
Posl. Zucker podpira predlog Zallingerjev in zavraea \Vidmanna, kateri se je postavil na stališće, nevarno avtonomistom. Že večkrat ae je primerilo, da so državniki, kadar so ostavili državno službo, stopili v služba pri nemški levici in jej mnogo koristili. Ako bi kdaj minister Pražak ostavil svoje, a trujem pnsuto mesto, dal Bog, da bi se potem on isto tako goreče potezal za avtonomijo, kakor se poteza sedaj \Vidmann za c*mtralizem. Govornik povdarja, da je o svojem čaau grof Hohemvart pre-pustil obrtno zakonodajstvo dež. zborom. Da ima dež. zbor češki izdelati takšen zakon, ue izdehil bi ga v desetih let.ib, ampak v desetih tednih in tuđi dokaj bolje, lvar je govoril dvorni svetnik Exner o veleča8tvu kronanja, je prav lepo, in ja sploh prvi-krat govoril kakov levičar o kronanji tako dostojno. To ni bilo prej v navadi; naj sodijo nasprotniki o stvari kakor jim drago, narod češki je mej temi zidovi dokaza.1 svoje sposobnosti tako sijajno, da je o njem govoriti  samo z respektom.
Vladni zastopnik baron Plappart ugovarja naj prej stvarno nasvetu posl. Zallingerja in zavrača očitan je, da se vlada ne meni za socijalno vpra-šanje. Še nobena avstrijaka vlada ni v tem oziru storila toliko, kakor prav sedanja. Glede pretiloga posl. Widmanna izreče ae vladni zastopnik ugodno in ga vsprejme, češ, da nikakor ne gre dati dež. odborom tisto pravico, kakor centralni vladi. Ce bi bila vlada vezana odloćevati »oglasno z deželnimi odbori,  omejila bi  se moć   državne eksekutive.
Posl. grof P i ninski ugovarja odločno Zal-lingerju in \Vidmanu, rekoč, da njegov pretilog nima drugega namena, nego omejiti z ozirom na raziuere v posamnih deželah državno eksekutivo.
Posl Habich se izreče proti Zallingerjevemu predlogu, posl. dr. Pattai pa se ž njim strinja. Govorila   sta   še  poslanca  dr.   Hngel   in Widmann.
Razprava se je potem za nekaj časa zaustavila, toliko, da je mogel posl. Hot'man n-W e 11 e n-hof staviti pretilog, naj se pomnoži število državnih poslancev za mesto Gradec, posl. dr. Lueger pa interpelovati zaradi   neke konfiskacije.
Na to se je začelo poimensko glasovanje o predlogu posl. Zal lin ge rja, kateri predlog je bil vsprejet s 87 proti 74 glasom, (Živo odobravanje, levica moćno preplašena).
Poroćevalec Exner izjavi na to, da se vsled tega glasovanja odpove poročanju.
Predsetlnik naznani izid volitve v mešano komisijo  in zaključi sejo.
Pri hod nj a s^ja v torek.
Politični  razgled.
H!ol ranie  tležele.
V  Ljubljani, 2f>. junija.
Hrvati in Matičari-,
Antagonizem mej Hrvati in Madjari prikipel je zopet do vrha. Vlada hrvatska razpustila je mestni zbor Zagreb.ski zato, ker ta ni poslal v Bu-dimpešto k jubilejski slavnosti posebne deputacije. Imeli smo že priliko povedati uzrok, zakaj ni mestno zastopstvo poslalo tt> deputacije: zato, ker je tirjalo, da jo vodi pred kralja ban hrvatski, ne pa madjarski   ministerski   predsednik.    Vsled   tega
razpustil je ban mestni zastop in ulila se je iz vlaclnih časuikov ploha ostudnih psovk na većino tega zastopa. Zlasti perfidno pisali so oticijozni listi madjarski, poudarjaje, da mestni zastop Zagrebški niti pravice ni imel tirjati, da vodi njegovo deputacijo ban hrvatski, čeS, ta je podrejen madjarskemu ministerskemu predsetlniku. Temu nazoru madjarskih političnih krogov ugovarja ban v uradnam svojem listu jako odločno, tjdeč tla ni podrejen, nego koordiniran madjarskemu ministerskemu predsedniku in načelnik avtonomne dežele. Ta oficijelni odgovor je prava pravcata zaušnica, katero si je založil ban hrvatski sam. Kot načelnik avtonomne dežele in državnik, koordiniran madjarskim ministrom, moral bi bil odobriti ukrep mestnega zastopa Zagrebakega, mestu tega pa ga je razpustil. To je najbolji dokaz, da je razpust neupravičen in navedeni razlog ničev. Hrvatski narod čuti novo in hridko to krivico; urezal jo boda Madjarom na rovaš in — pošteno plačni, kadar priđe dan plačila.
Viianje države.
Velemižna odločba papcževa.
Intimne   zveze   Beroltnako   nKreuzzeitungu   z odličnimi politi^kimi krogi so uotortćae   tu zato zasluži vsaku vest, ce jo  zabeltži  ta  liat,   vijaj   nekoliko već verodostojnoBti,  nego je   gre dajati  navad* nun novinarskim glasom.  HeĆeni list poroća o vele-vazni odloćbi papeza,   katera uti'gue zlasti    za balkanske katolike   postati   sila inieuitnu.   Avstrija iz-vr^uje že  umo^o let protektorat nad albanskimi ka-toliki   in   kadarkoli je oamestiti kakega albnnskega Škota, vselej stavi dotični   predlog   avstrijska   vlada iu papež 80 odloći v zmislu tega pretiloga.    Ta av-Htri]ska pravica presedala je   Turčiji   Že   zdavna,   a uikdar ui   imela   zadostne   zaslombe,    da    bi oe    ji bila uspesno uprla.    Pred kratkim pa se je sultan, naslanjaje bh pri tein koraku na ru^ko in francosko vlado, obrnil do papeža zaradi   tega, da se odpravi avstnjaki   protektorat,  kateri   se snuje  zgolj   iz na-nade, a ne \t  kak^nega   pravoega   naslova.     Papež ui     e a-no      (jovse       ustregel      sultanovi     prošnji, storil je 5« dosti  već, imenovat  je namreĆ Carigraj-Kke^a    patrijarha   katoličkih    Armencev,   Azarijana, sultanovega ljubljene«,   generalnim patrijarhom   Ca-rigraJBkiui ter mu  izroćil   jurisdikcijo   nad    vho ka-toliško cerkvijo v  iztoku.  Katoliški iztok dobil bode na ta način svojega posebnega napeža,  ki   pa bode odvisen od Uim-*kega   papeza.    Kreuzztg. pravi, da ie dubila to veat iz   po vse   zanesljivega vira   in za-vraća v  naprej  vBakerSen dementi. Francoski ministri naktlntijl in Medan/1. Neutrudni  Kochefort zasleđil je in seveda kar najhitreje   mogoče   razglasil   zanimivo   spletko,   katero so   proti  sedanjemu ministerskemu predsetlniku in  ministru notranjih rečij  pletli nekateri sedanji   in bivši   ministri.    Frevcinet,   vojni   minister,    Floquer, predsednik zbornice, Constans  in   Brisson, dva bivša ministra, zjedinili so se baje v namen   zvreči   Lou-heta  in  omogočiti  Constansu untop  v ministvo.   Ali se jim bo to tuđi sedaj  posrećilo, ko je škodoželjni Rochefort to reč  iznesel   v  javnost,  ni moči   povedati.   Nekateri  listi jeli  so glede  na  tu spletno raz-širjati vest, da je bila naperjena zoper Carnota, kar pa ni  verojet.no,   kajti   volitev   novega   predsednika bo sele  decembra.
^■lnfflesh'e volitve
Vlada sicer Se ni razpustila anpleske zbornice, a vendnr se je že razvila kaj živahna agitacija. Najbolj delavni so privrženci sedanji vladi, a oni imajo tuđi iiajveč uzrokov za to. Tekom šestih let bilo je (52 nadomestnih volitev in pri vseh teh voli tvah ovrgli so liberalni kandidat je konservativne. Ghulstone pojdn tft dni na Škotsko, da začne o udu volilno agitacijo; lord Rosebery, verni njegov pomoćnik, izreke! se je že za Home-rule. Konservativci pomlarjajo zlasti, da je bila imanja politika Salis-buryjeva dostojna in uspešna; navajajo sicer še mnogo zaslug, a te so le bolj efemerne vrednosti. Če se bodo volitve za konservativce dobro izvršile, imeli bodo v zbornici toliko glasov, kakor liberalci in odločevali bodo potem divjaki. Bržkone pa bode dobil Gladstone zanesljivo  većino.
Dopisi.
Ix I^Jiitoniera 24. junija. |lzv. dop.) (Šola — ,timeo Danaos".) Pogled po svetu okrog prepriča nast da se merodaj ni krogi povsod jako bngajo za solo. Pa tuđi ne more drugače biti ; zaupljivo se nežna mladina izroča soli, da bi se tam naučila vsega tega, kar ji bode potem v hasek in prid bodi si rnladeniču možu, bodi si deklici-ženi Povsod pa je tuđi število otrok tako naraslo, da no dotična šolska poslopja premala ali pa da ne zadostujejo v drugeu oziru zdajnim po-trebarn in tirjatvara. Potreba za večjo in prirner-nejšo šolsko poslopje se je tndi tukaj v Ljutomeru pokazala in spoznala. Začele bo se delati priprave in prišlo je po večletnem trudu do tega, da se je že pričelo delo za zgradbo nove sole v Ljutomeru. Ta šola se mora letos dozidati toliko, da priđe vse pod streho, drugo leto do jeseni pa povse dođe-lati, tako   da   se  bode   v njej   začel   pouk.    Vseh
troškov za imenovano solo boda bjizu 50.000 gld. Akoravno je in bode občinam, ki spadajo pod Lju-tomersko solo, težko spraviti o pravem času dotični denar, se merodajni faktorji v krajnem šolskem svetu nišo ustraSili storiti vsega, kar je potrebno da bode moči delo dovršiti. Odločno pa se je za-vinolo od štajerske hranilnice v Gradcu ponujeno darilo 2000 gld. ker se tako darilo — pravi ju-deževi groši — ne srne in ne' more sprejeti pod pogoji, ki so bili stavljeni od imenovane hranilnice. Ta zavod je namreč za svojo ponujeno darilo zaliteval odločilnegi mesta nemškemu jeziku na tukajanji soli, na kateri se nemščina znabiti itak bolj  šopiri, kakor ji gre.
Nova imena javnim prostorom Ljubljanskim.
V Ljubljani, 25. junija.
Občinski   svet Ljubljanski je v včerajšnji seji storil naslednje sklepe:
1.)   Sp remeni ti   se imajo na sledeči  način imena sledečih čest, ulic in trgov: a)   Valvazorjev trg  v Vodnikov  trg. h)   Vodnikove ulice v KopitarjeVB  ulice.
c)    Slonove nlie« v Prešernove ulice. <5)    Prešernov trg  v JurĆiČBV trg.
d)    Parne ulice v Slomškove ulice.
<•)    Travničke ulice  v  Metelkove ulice.
/■)   Uledališke  ulice  v Wolfove  UliCB.
//)   Oni del Tržaftke ceste, ki leži med Frana .Josipa
cesto in  zidom Souvanovega vrta, v Gledališke
ulice.
/») Trg pred skoiijo v Bleiveisov trg. i) Križevniški trg v Valvazorjev trg. j)    Oni  del šolskega drevoreda,  ki  leži  med frančiš-
kanskim vrtom, Ljnbljanico, Hemeniščem, škofijo
in meščansko bolnico v  Pogačarjev trg /.)   Kravja dolina  v RadfiCkega CBStO. /)   Kurja vas v Cesto na Dolenjsko železnico.
2.)   Sedanje   ulične   in   hisne table z napisom „Burgstallgasae, Gradišće" i majo se  nadom estit z novimi brez nemskega napisa.
.').) Določajo se sledeča imena n o v i m javnimi prostorom : a)   Z Dunajsko cesto paralelni cesti,   ob   kateri   so
sezidane   doslej štiri delalske hišice  HranilniČna
cesta.
h) (-esti, ki veže Dunajsko cesto z ad a) imenovano cesro: Cesta za Bežigradom
c)    Trgu pred deželnim  muzej em  Muzejski trg.
«") Cesti, ki drži od Gruberjeve ceste mimo dežel-nobranske vojasnice na Poljansko cesto Domobranska cesta.
d)    Cesti,   ki   peljn  iz Gradišća do  nove regulovane Tržaške ceste Erjavčeva cesta.
■i.) Podaljši.jo naj se in dodatno numerujejo sledeči javni  prostori:
a)   Gruberjeva   cesta za skladiščem   deželnobranske vojašnice   ob   Gruberjovem   kanalu    za    mestno klavnico do mostu  v Štepanovo vas. h)   Fran  Josipova cesta do železnice. r)    KnaHove ulice do železnice. 6)    Tržaška cesta do Marije Terezije ceste.
f>.) Ulične table in hišne tablice za vse (ad 1—1) navedene ceste, ulice in t.rge i majo naj samo slovenske napise. Istotako naj se v bodoče dopolnilne tablice naročajo jedino le s slovenskimi  napisi.
fi.) JMeBtnemu magistratu ee naroča, naj da. takoj izvršiti predstoječe sklepe; vsekakor pa tako, da bodo nove table in tablice pribite do konca septembra t.   I.
Domaće stvari.
— (O I. s I o v e n 8 k e m k a t o 1 i š k e m sli od u,) kateri ima biti v Ljubljani dne 30. in 31. avgii8ta t. 1., morali smo danes izpregovoriti v občnem interesu slovenskega naroda, kakor je razvidno iz današnjega uvodnega članka. Ta katoliški shod snuje kranjska klerikalna stranka po Ljubljanskih gospodib, ki ho z većine odhorniki „kat. polit, društva". K posvetovanjem za priprave nišo povubili nijednega, niti od narodno-napredne, niti od takozvane srednje stranke. Tuđi uredništvo našega lista ni dobilo nikakega poročila od dotičnoga pripravljalnega odbora. „Slovenec", glasilo snujočih gospodov, je pa zadnjo soboto priobčil oklic, s ka-terim vabi Slovence na ta katolički shod in pri-ntavil prošnjo do slovenskih lfstov, naj tuđi ta oklic priobčfjo in   razglase.    Oklic   ima   tako   vsebino in
tak značaj, da bi nas bilo skoro mikalo seči v roko za složno  delovanje.   Toda odrešeni smo bili  vsega optimizma, ko smo iz prijateljske   roke   prejeli   re-solucije  za. nameravani  kat.  shod,   resolucije, katere prijavljamo   danes  na drugem   mestu od besede do besede in  katere   kažejo,   kakšen pomen   in   namen prav za prav   naj  ima  „prvi   slovenski   katoliški shod".   Od gospode, ki snuje ta shod, smo   res   že navajeni   tega in onega,  ali — da se bode, snu-joč   shod   vseh   Slovencev,  postavila   na najožje   Ljubljansko-klerikalno  s t a 1 i š č e in da se bode, kakor kažejo nasvetovane resolucije, s slovenskim   kat.   shodom   poganjala  jedino Ie za svoj   politični,   literarni   in   gmotni   monopol, tega pa tuđi od  njene  strani nismo  priča-kovali!   Dobro je torej,   da   smo   dobili Se   za   časa resolucije  v  roke  in   prijavljamo jih,  da  vidijo Slovenci,  ne  rečemo:   naši   prijatelji,  pri  čem da so  in na kako sodelovanje so  vabljeni.  Slovenski listi   že „Slovencevemu"   oklicu  nišo dosti  verjeli,  kajti ra-zun   „Slov. Gospodarja"   in   „Novic"   (to  le v poli-tičnem  razgledu) ni dosedaj še nijeden slovensk list ponatisnil    dotičnega    oklica.     Včerajšnja    „Nova Soča"  ćelo piše:   Ljubljanski   „Slovenec"   je   pri-občil obširen  poziv pripravljaln^ga   odbora   za   prvi katoliški shnd.     Na koncu  je   dostavil   prošnjo   do drugih  slovenskih  časopisov, naj  bi oni poziv pona-tisnili.   Za nas  ne  velja ona prošnja,  ker kot  pravi pravcati  „liberalci",  ki smo že živi  v   pekel   obso-jeni, nismo toliko  vredni, da bi dobivali „Slovenca" v   zatneno;    čitama   ga   semtertje  v  Čitalnici,  a za urednisko uporabo ga ni mamo.  Enaka se nam godi z    vsemi     takozvanimi     katoliškimi    listi     sloven-skimi.    Vrhu tega nas   „ katoliški"    krogi   (posebno v Gorici)  dosledno prezirajo, potem se pa jeze,   da včasih  tuđi mi  njih  preziramo.  Na  tak način se je tuđi pripetilo,   da smo   sinoči   prav   slučajno iz-vedeli  o nekem pripravljalnera posvetovanju za prvi katoliški   shod,   ki   se je vršilo   včeraj   v  goriškem semenišču; z dežele j« došlo kakili  25 duhovnikov. Od  pripravljenega odbora iz Ljubljane došli so baje štirje gospodje, med temi,   kakor   smo   slišali   imenovati, dr. Janežič   in    Kalan.     Nekateri   u leleženci zapustili   so   posvetovanja  še    pred    koncem."    — Krepak protest nam je danes dosel   tuđi že iz Sa-vinjske   doline.     Slovenci  v  dragih   pokrajinah torej  že danes  dobro slntijo, kaj  in  kako   ima biti z nameravanim  katoličkim shodom.   V slutajah  teh bodo podprle njih, kakor so nas  —  preodkritosrčne „resolncije!"
— (Občinski Bvut Ljubljanski) imel je vceraj |avoo sejo, v kateri je reSil vea dnevni red. O lobril se je mej drugim računski zaključek mestue klavnice s pogojilno zaklado za leto 1891, kateri izkazuje 7323 gld. 23 kr. prebi tka. He-Sili sa se tuđi nekateri stavbiuski rekurzi, zlusti pa so ne aklenili slovenski napisi nekaterim Ljubljanskim trgom, cestara in ulicam, po katerih naj ae primerno kaže Ljubljana kot glavno raesto slovenske dežele in duševno središft« vaeh Slovencev. Vse prenaretibe v tem pogledu budo stale samu 396 gl. 80 kr. Z veseljem boda vsak Slovenec pozdravljal du-tićne vfierajftnje sklepe, katere priobcujemo ua drugem mestu, in z uami vred izrekal željo in nadejo, da bude občinski avet Ljubljanski kmalu tuđi napise ostalim javnim prostorom na jednak niičiu preua-rodil. V tajni seji bilo je posvetuvaaje « vepre-jemu nekaterih prosilcev v občinsko zvezo. Obzirno porotilo o vsem tem morali smo danes odložiti za pnhodDJo čteviko našega   hsta.
—    (Slovenske    stolice     na   Graškem vseučilišči)   je   včerajšnja   „Neue   Freie   Presse" prav   tako  z odličnega   mesta preklicala,   kakor jih je prej ta dan  kot   „lait accompli"  razglasila.     Za-nimivo je,   da se to preklicuje na podlogi informacije,   katero   je   nemško-liberalni    monitor   dobil   s pri stoj ne ga   mesta.    In   po tem  pifie,   da v pristojnih   krogih   prav    ničesar    ne   vedć   o kakih stolicali   za   slovenska   pravnička predavanja.     Kaj poreče k temu   tišti slovenski poslanec, ki je bil v državnem   zboru   govoril za to slovensko zahtevo?
—  („Glas bena Matica")   uaručila   je   za izlet dne 3. julija na Blud   poseben   vlak in je izposlovala za 50% zoižano vozuino.  Na Bledu bode skupen obed   in   obC'nBtvo   osobito   gorenjski rodoljubi  tu  prijatelji glasbe opozarjaju   «e že sedaj, da blagovole pravočasno   naznamti   svoju   udelezbu pri obedu, da   se   lahko   gostilničarju   zagotovi   število udeležencev. — Oglasila poSiljajo naj se  „Glaabeui Matici" ali pa goBpudoroa Frideriku Sostm in Franu Petriću v Ljubljani,
—     (Nadobudna    nemSko - kranjska mladež.)   Piše se nam z Dunaja: Dunajskih   Bis-marck-škandalov so se v veliki meri in z izvanredno delavnostjo udeležili tuđi člani  nemško -nacijonalne „Carniolae".    Udeležili   so se istotako zavrnene deputacije, ki se je imela Bismarcku pokloniti.  Tako bi bili   prosvetljeni   sinovi  naših nemških pijonirjev radi delali skazo naši kranjski deželi prav oficijelno. Će bodo ob avoji desetletnici v letosnjih počitnicah častili  tuđi Bismarcka,  nam ni znano, govori se pa, da bodo jezdili  v polnem  „Wichsua   po   beli   Ljubljani,   ter dokazovali na konji,   da je Ljubljana — „nemška".
—   (Trnovska   cerkev)   v Ljubljani   dobila je včeraj  v praznik svojega patrona sv. Janeza Krsnika    po   skrbi   mentnega    župnika   gosp.   Ivan Vrhovnika   res  prelep    kras   v    svoje    notranje prostore. To je  lestvenik od medi in hakra, bogato pozlaćen    in   cizeliran.     Viseft   v sredini   cerkve je 2-50 in visok,  160 in širok in  prirejen za  18   svec. Ornamentika    je v    lepem    slogu    bujno in    ukusno izdelana.  Konec lestveuika iziđe o veliko   kroglu iu je naj bolj dovršeni   del na   njem.    Tu   so iz bakra izdolbljeni okrog vsi  peteri   župui   patroni   mestnih žup   Ljubljanskih z res   divno   dovršeuostjo.    Delo, katero jn izvršil domaći pasar gospod Filip T ratnik, kaže v velikem kakor v  podrobuem razum iu umetno8t,   tako da nara    ni treba   hoditi   pu   taka dela v inozemstvo.
—  (Poškodoval) se je sinoči prtcej težko goup. kanuuik dr. Kula vic,  ko je hotel v novem puttlopji    „Katoličke tinkarne"    v   Vodoikovih   ulicab aneti okno.   Težko   ukuo   padlo   mu   je tako mučno na glavo, da je prebilo   cilinder   in gospodu   kauo-uiku uBekalo nad ćelom  precet globoko rano.
—  (Razstavljena slika)   V prodajalnici g.  Kolmana na \elikein trgu razstavil je domaCi naft umetnik g. Ludjevit Griic   res izbini)   izde-lano pastelno sliku pokojne mladu soproge   notarja gusp.   Stajerja    v   Metliki.      Podoba    znuno     domoljubne gospe posneta je pu fotografiji uprav moj-stersku  v življeoaki velikosti iu ju to  dulo na čast našemu   domaćemu elikarju.
—  (Dolenjska železnica.) Na vseh stra-ueh dela se prav marljivo po  vsej prugi.    V nekaterih krajih začeti bu že graditi železniska poBlopja. Do jeseni  bodučega leta   utegne   torei   biti   zgotovljena proga Ljubljana—Grosuplje—Kocevje.
—   (Občinske     volitve    v    Novem mestu,) za katere je naš list prinašal   zauimive dopise   iz   Novega   mesta,   vršile   so se dne 22.  iu 23. t. m. in  po brzojavnom poroČilu v včerajšnjem našem listu izvoljeni so vsi, od narodnega volilnega odbora priporočeni kandidatje. Danes imamo obšir-niše   izvestje,   iz   katerega   vidimo,   da   so   — čast složnemu   postopanju Novomežkih    Slovencev!    — izbrani  v občinski svet za bodooa tri leta sami za-nesljivi  narodnjaki.    Po   stanu pripadajo novi obč. svetniki    obrtnikom    in    posestnikom:    gg.    Makso Brunner, Anton Kos, Gregor   Gregorec, Jože Košiće k in Vinko U mek;   pravnikom:   gg.   Ivan Loger, c. kr.  višjesodni   svdtnik   v. p., dr.  Albin Poznik, c.  kr. notar in posestnik, dr. J. Šegula, odvetnik in  posestnik in  Ivan Škerlj, c. kr. drž. pravdnika   namestnik;   profnsorjem   na   c.  kr.  višji gimnaziji:  gg.   J.   Fajdiga   in   dr. J. Mari n ko; trgovcem in  posestnikom:   gg. Anton   Jare.   Fran Kaštel i c,  Ivan Krajec,   Adolf Pauser,   Fran Perko in Fran SeidI;  zdravnikom:   g.   dr.  Ivan Vavpotič,   c.   kr.   okr.   zdravnik.    Zastopani so tedaj  vsi stanovi primerno   razun   tehničnega.   Vo-litev ne je vršila v   popolnem   redu   in   brez   boja. Slovencem se ni bilo treba niti ganitt,   ker je bilo napruj gotovo, da kandidatje,   kateri    koketujejo   z nemštvom, ne morejo dobiti   več,   nego   kake   stiri glasove. Tako se je tuđi  v resnici zgodilo.   Volitev je   sploh   8ijajtio   pokazala,   da je Novo mesto popolnem  narodno.  Zaradi  tega  in   pa, ker so dolenj-skemu glavnemu mestu   sedaj   postavljeni   na    čelo možje, ki so kos nalogam v   tem,   za   Novo   mesto in okolico velevažnem času,  zato   veselimo se tuđi mi izida teh  volitev in želimo delu   novega  občin-skega zastopa Novomeskega najboljši uspeh!
— (Nesreća.) Kočarica N. iz Rovt hodila je marljivo k misijonskim propovedim v Podlipo nad Vrhniko, dojenčka svojega je pa doma puščala. Ker ni bilo varuha v hisi, skobacal se je otrok tako nesrečno iz zibke, da mu je okoli vratu prišel trak in se je otrok zaduSil. Nearečna mati se mora sedaj odgovarjati pred kazenskim  sođnikom.
Priloga „Slovenskemu Narodu'4 St. 143, đnć 25. jnnija^l892-
— (Komenske okamenele  ribe.) Vap-aeni Sknljenec  Kotnengki   (na Krasu)   je že   davno znao učenenau svetu po svojih krasnih okaroeninah. Dr.   Gurjanović-Kramberger,   dopisujući   član   jugo-Bloveoske   akademije,   je obiakal   v   drugi   polovici maja   meaeca t. 1. Trst   io  Gorico   ter proučil   ta-tnoSnje  zbirke   krednih   rib iz   Kotnna.    Potem   je tuđi obiskal glavna ležišča teb rib, namreč Komen, VoKjigfnd in Malidol ter si ogledal   tamodoje   vap-nenčeve plasti.    V Trstu  in Gorici   bo ga opozorili na sliine okamenine iz gore Libanon in iz Sv. gore nad  Solkaoom,   posebno   na   sedaj Se   mulo   znano vrsto  „Amtopsis, Kuer".   Dr. Gorjanović je konfita-toval, da bo temni kremeni v Komenakem ftkriljencu „izveatno produkti podmorskih erupcij mulja  (mor-skega proda)". Rezultate   svojih stratigrafitnih Studij   bode   priobčil   dr. Gorjanović   v  „Hadu   jugosl. akademije   znanosti" in   sicer kot   posebno   delo z 10—M tablami velike oblike.
—  (R a z p i s a n e službe.) Mesto za vzdrža-vanje evidence zemljiAko-davčnega   katastra s sede-fcem v Kočevji, eventueluo   mesto evidetičnega geometra II. reda  ali   evidenčnega vajeuca   na Kranj-Bkem so razpinana.    Poleg tebnitne »posobnoBti za-hteva se znanje obeh deželnih  jczikov.    Prošnje je vložiti   v  4 tednih   pri   predsedstvu   c. k. fioančne direkcije  v Ljubljani. — Pri   okroznem   sodiSti   v Celji raspisano je mesto sodnega   pristava, oziroma pri kakem drugem sodišči. Prošnje do 6, julija pri predsedstvu okrožnega Bodiftfa v Celji.
—  (TrŽaSki vodovod)    V seji meBtnega zbora Tržaskega v fcetrtek  nazoanil   je  župan,   da je kranjska deželna vlada, kot druga instanca, spremanih* v korist obfcini TrŽaSki odlok okrajnega gla-varstva v Postoj i ni,  tfkajoft Re vprašanja,   kako iz-peljati vodo Reko  do Trsta.    Obftina Tržaška  i mu po ramoribi deželne   vlade   neomejeno   pravico,   da sme  od   goreajih   virov   Reke   izpeljati   vodovodni kanal
—   (Nova brzojavna postaja.)    CV kr. poStno   in   brzojavno   ravnateljstvo   v   Trstu   nam javlja, da se je dne   24.   t.   m    pri   sv.   Ivanu pri Trstu odprla brzojavna poBt&ja z   omejeno  službo« svezana a poštnim   uradom.    Za brzoj avke mej »v. Ivanom in Triadkimi   brzojavnim! uradi in  Općino, Barkovljamt   ae   racunijo   printojbine   po   lokalnem tarifu, t. j. 1 kr. za besedo i» taksa 20 kr.
—  („Rojansko poBojilno in konsumoe društvo") v Tržadki   okolici   oamerava raztegniti svoje   delovanje tuđi  na GoriSko.    V to svrho priredi   ehod  na   praznik   sv. Petra    in   Pavla   dne 29. t.  ui. v gostilni   nekdanje   Dreherjeve  pivarae*
—  (Nove železnice   v Istri,)   Budimpeštanski Btavbeni podjetnik Ignaoij Braun   in pisa> telj   Gustav  Fuchs   predložila   sta   trgovinskomu mioiHterstvu »ploSni naftrt za zgradbo zobokolne železnice z 0 76 m Širokim tirona od postaje Ma-tulje Opatija do Volovske   in   izgotovtjnne  projekte ta agradbo uzkotirne lokalne  adheaiJHke e 1 ek-triške železnice  od Volovske do Opatije.   Trgovinsko   ministerstvo   ukaznto   je TržaSkemu   na-meitaifttvii revidirati progo.
— (Akmdemicno društvo „Slovenija" na Dunaji) priredi dne 28. junija IV. in zadnjo zborovo sejo v letnem tečaj i 1892. s sledečo vse-bino: a) čitanje zapisnika; b) poručilo odborovo ; c) berilo: „Nekaj im koamothanije" čita fltud phil. Jo«. Žilih; d) volitev revizorjev; e) slučajnosti. — Local: Kastnerjeva reatavracija „pri Magistratu", K obifai udeletbi vabi                                 odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celje 25. juiiija. Občinski svet vzprcjel včeraj v izredni seji resolucijo, a katero po zdravlja radostno od poslancev Foregger in Kraus zasnovano vkupno akcijo zoper „oško-đovanje narodne pozicije Nemcev v Avstriji" in izreka u ado, da se bode ob kritičnem tre-notku pokazala solidarnost vseh naprednih Nemcev ne gledć na frakcijo, h kateri spadajo. (Op.  ured.:  Gorje ti, vbogi TaaflT, gorje"!)
Dunaj 24. junija. Valutni odsek ukre-nil reasumirati razpravo o določbi zaradi dro-biža iz nikelja.
Praga 24. junija. „Narodni Listya jav-ljajo, da je vsled valutnih predlog nastala v Hobemvarto vem kl obu nevarna kriza. Ncm-ški konservativci, po številu jih je 22, nečejo za predloge glasovati, ampak zahtevajo, naj khd*<*wrf«,  da  rap vsak   član  glasovati po
svojem prepriSanji. Ako bi  klub tej   tiijatvi ne | ustregel,    izstopili   bi vsi nemŠki konservativni postanci  in  ustanovili svoj posebni klub.  Jedina dr. Kuthrcin in Treuinsfi'ld   sta   zoper to knn-servativno  naniero.
Pariz 25. junija. Boulanžist Morv na-merava interpelovati vlado, češ, nevarno je, če si bodo udeležniki brodarskega kongresa, ki se snide prihodnji mesec, ogledali kanale in pristane, zlasti ker se naznanjetiih f>3 nemskih in  19 avstro-ogerskih udeležnikov.
FrankObrod   25. junija.     Kralj   itali-janski    dospel   ob 9. uri   zjutraj,   udeležil   se parade busarskega svojega polka in zajutrkoval I s  častniki. Kraljica odpeljala  so ob   10. uri  v I Homburg.
Ka%ne  vesti.
*   (Goaeoice   v   detelji.)    Na Bavarskem prikaza!«, h« je nova vrata goaenie, kakeršnih flosl^j š« neao  videli.  Zapazili so jih  v dett»ljt&£ih, kjer iih je ailno inuogo   (fosenic« ho crne,   po   poldrug ceu-timeter dolge, gladkii in gibčne.
*   (Leti  v j uniju.) l& me.-fta   Lieg v Belgiji ne poroča,  da je tara zmrznvalo prctekli   tedun   tri dni zaporeri.    V Spaau kazal je   j»jdno   nofc   ternm-metttr 2l/j|0 pod niftlo.    Mej  Spaaom   in   Pepinstrom zmrznilo je vse po vrtovih   V mestu Liesge imkazalu ge |e v  nekaterih krajib  lahua  led^ua hkorja
*   (Smrt valed preo b i Tu z a v ž i 11; v o ile.) V Argenteuilu pri Parizu stavili   bo   štirje   delavci, kuteri izmej njih bode špil najveC   vode.    Prvi špil je 12 litrov,   drugi   9 in   tretji 7   litrov.    Vsi tri je umrli bo malo ur pozoeje.   Četrtega,  ki  je preoehnl že prej, preoeati so morali v boluico
Narodno-gospodarske stvari.
Kako bode z novim denarjem.
(I'oljudna ruzpnivii'a.)
Vlada namerava, kabor znano, prHniPniti našp denarstvo in je obema državnima zboroma, avstrij-skemu in ogerskemn, tud i že predložila dotično zakonske nacrte. Stvar je precej zamotana in većini obćinstva nejasna, zato pa jo hoćemo v naatopnili j vrstah nekoliko pojasniti.
Nova dftnarna jednoga bo kromt, razdeljena na 100 vinarjev. Dobili bodamo komade po 20 kron in po 10 kron, kovane iz zlata, komade po 1 krono in pol krone, kovane iz srebra; komade po 20 in 10 vinarjev iz nikelja ter komade po 2 in 1 vinar iz bronovine.
Sreberni naši goldinarjt ostanejo tuđi nadalje se v popolni veljavi in tuđi papirnati denar oštrine začasno v prometu. Pozn«je dobimo namestu pa-pirnatega denarja deloma kovani denar, deloma nov papirnati denar, kajti potem mogel bode vsakdor zamenjati papirnati denar za kovani denar, ćesar sedaj ni moči storiti. Namestu Hedanjega drobiža dobili bodemo poćast novi ihobiž. Kron a bode vredna prav polovico aedanjega ^oldinarja, sedanji goldinar pa bode vreden 2 kroni. Vinar bode vreden pol krnjcarja, krajcar pa dva vinarja. Kdor je kupil kakšno stvar za 2 goldinarja, plačal bode zanjo 2 goldinarja ali 4 krone. Kdor plačnje poslu na mesec f» gld., plačeval mu bode tuđi v bodoče ali 5 gld. ali 10 kron. Kdor ima dobiti tirjatev v znesku 1000 gld., dobil bode ali 1000 gld. ali pa 2000 kron. Uradnik, dobivajoč 720 gld. letne plaće, dobil bode 720 gld. ali 1440 kron. S tem pa, da se uvede nova veljava, s tem se ne bode rečeno, da mora vsakdor takoj plačevati a kronami, in ne z goklinarji. Narobe, vsakdor bode mogel tuđi nadalje kakor dosedaj plauevati z goldinarji in samo če bode hotel, recimo, da ima slučajno kaj novega denarja, mogel bode plačati a kronami namestu z goldinarji. Prav tako bode moči kupiti vsako stvar, kateri je določena oena v kronah, tuđi z goldinarji, računči seveda goldinar za dve kroni. — Važna reč pri novi voljavi je, da bodeta dve novi kroni tuđi rea toliko vredni, kakor sedanji goldinar. V tem oziru treba je določiti, koliko zlata mora biti v novih kronah, da bodo imele tiato vrednost, kakor sedanji goldinar. Potrebno je, da bi ne bil po novem denarji nihče oškodovan, da mora za novi denar kupiti prav toliko, kakor za stari tlenar. Ta stvar se je dobro preučila in dognalo se je, da mora biti v zlatu, vrednem 20 kron, (J.O(.)7.r>6 gramov čistega zlata, da bode ta zlat vreden prav toliko, kakor sedaj deset goldinarjev. Denar, vreden 2 kroni, bode torej po tem računu vreden iato toliko, kakor
1   nemška   marka in 70 pfenigov  ali toliko,   kakor
2   franka  10 centimov. To se zove relacija.
Zaradi te relacije začeli so nekaterniki trditi, da bode sedanji goldinar izgubil nekaj svoje vred-nosti, da bo v prihodnje vreden samo 81 kr. To pa ni res, zakaj vsakdor dobil bode za svoj goldinar dve kroni in za svoj krajcar 2 vinarja. Ta govorica nastala je pa tako-le. Znano je, da imamo sedaj cekine, vredne 8 goldinarjev. Ti cekini so le po imeni vredni b goldinarjev, dejanski pa so vredni dosti več, sedaj okoli 9 glđ. M1/., kr. Če se to proračuni, se spozna, da je vrednost 84 zlatih goldinarjev prav tolika, kakor 100 srebrnih ali pa*
pirnatih goldinarjev. VpraSamo pa: kdrl pojele, će mu je plaćati za kako stvar 8 gld., v menjalnico in kupil tam cekin v vrerlnosti 8 gld.? — Nihče! S tem bi denar pri oknu metal. Ako torej kdo dobi namestu srehrnega goldinarja dve kroni, nima ni-kakeršne Akod^. Kdor ima dobiti ali plaćati s c e-k i n i po 8 goldinarjev, plaćati bode moral tuđi v bodoče to isto svoto v zlata, torej: Če imam jaz dobiti od softeda s etoldinarjov v cekin ih, moral mi bo dati za to svoto popolno vrednost, torej 9 gl<l-f>P., kr. Posebno dobro se ta stvar razvidi pri carmi, katero je vednn plaćati v zlatu, če se pa ne plača v zlatu, ušteje se ažija. Kdor je zdaj pla-čal 8 gld. carine v zlatu, mogel je to svoto tndi plaćati v srebru, v tem slučaji pa se mu je uštela ažija in moral je plaćati 0 gld. 51'/„ kr. V bodoče torej pri carini, če je bilo plaćati S gld. v cekinih, no bo plaćati samo l<> kron, ampak plaćati bo popolno in dejansko vrednost tištih H zlarih goldinarjev, torej <) gld 51 Vd kr. ali 10 kron 3 vinarje. Reklo ne je tuđi, da ae bode vsled nove ve-ljave vse podražilo. Tuđi ta govorica je neosnovana. Vho bo ostalo pri starem. Namestu goldinarja plaćati bode dve kroni, v kronski veljavi plačati bode torej še jedenkrat toliko, kakor v sedanji veljavi, vrednost iu <ena bo torej ista, kakor sedaj. Ce bo p:i kdo hotel ceno svojemu blagu poviš.'iti, ta bo s tem skuša I ljudi opehariti. Uputi je, da He kupo-valci  ne bodo  dali  uloviti  v   tuke  zanjke.
Kaj pa ho s papirnatim denarjoit« V vprašuje ta iu oni. Papirnati d*»nar ostane začasno v popolni veljavi in se zi> sedaj tuđi ne bo vzol iz promota. Za boljšo umljivost besede „fundirati" navedemo nastopno: na papirnatih goldinarjih, na petakih in petdesetakih je zapisano, da se ta denar vsprejema pri veeh javnih blagajnicali namestu kovanega denarja, nikjer pa ni rečeno, da je moči pri teh bla-gajnicali zamenjati papirnati donar za kovani denar. V cesarskih blagajnicah niti ni dosti kov.v nega denarja, da bi bilo moči zamenjati papirnati denar. Po novem zakonu pa bode papirnati denar fundiran. Avstrijska in ogersku vlada najeli bodeta vkupe posojilo, nakupili za dobljeni denar zlata in dali kovati toliko zlntib kron, kolikor je v prometu papirnatoga denarja. Papirnati denar bode torej pokrit, v cosarskih blagajnicah bode vedno dosti ko-vant'gu denarja, tako, da bodo lahko vsak hip iz-plfu'ale za papirnati  denar tuđi  zlato.   To  se pravi
I papirnati denar bode fundiran. St'veda se to ne bo zgodilo takoj, ampak Se le pozneje, zlato se bo iz začetka uhranilo, zakuj, če bi se zamenjavanje začelo takoj, zahteval bi vsak zlatega denarja mestu pa-pirnatega, in potem bi tišti, ki hočejo zlato poplati iz dežele, lep dobiček imeli, država pa škodo. Potem bi v cesarskih blagaj nali n« bilo nič zlata, mej ljudstvom pa tuđi nič. Menjanje bode mogoče sele tedaj, kadar bo v cesarskih blagajnah toliko zlata, da  bo lahko vsakdor zampnjal svoj papirnati denar.
Vlada ne bo zlato samo kupila in potem pro-kovala, tuđi drugače se bode množil zlati denar. V cesarskih kovačnicah kovali bodo kolikor bode kdo hoiel zlatih denarjev. Če si zdaj prinesel v to kovačnico kaj srebra, ti ga od 1. IS711. sem več nišo prekovali, od zdaj pa bo lahko vwak prinesel zlato v kovačnico in skovali mu bodo iz njega krom\ Kor pa zlasti veliki trgovci mnogo zlatega denarja potrobujejo, nosili bodo zlato in tuje zlate denurje v kovačnit o in dali prekovat.i to v krone, tako da jih  ho  vedno  več  v  prometu.
V nas imamo dve vrsti papirnatoga denarja: državne noto in bankovce, katere je izdala avatro-ogerska banka. Na dosetlanjih bankovcih je zapisano, da izplača avstro-oger«ka banka za dotični bankovec vso svoto v kovanem lUmarji. Dejanski se pa to ni zgodilo, zato kor je banka po zakonu opra-vičena pustiti v prometu svoje bankovce dotlej, dokler so v prometu državne note. To đrugace tuđi ni bilo mogoče, ker banka ni dobivala nikdar nič srebra, ampak tuđi sama prejemala plačila samo v papirji. (Je pa hode država vzela iz prometa svoj papirnati denar, storiti mora to banka tuđi in si-ter koj ter izplačati za 10 gld. 20 kovanih kron, za 100 gld. 200 kovanih kron in za 1000 gld. 2000 kovanih kron. Kadar se bode to zgodilo, začelo se bode plačevanje v gotovini, tega pa sedaj koj, kakor smo že zgorej poveduli, ni moči doseči, ker država ne premore dovolj gotovine, da bi vzela iz prometa koj državne note. Nemogoče je povedati kdaj se bod*! to zgodilo. Kaj se zgodi, če kdo razglasi, da mora ta in ta dan kupiti izvestno količino krompirjaV Kupčevalui s krompirjem prodali bodo svoje blago drago, ker vedo, da je mora kn-pec dobiti po kakeršni koli ceni. To isto zgodilo bi se itnančnemu ministru in banki če bi povedala, da potrebujeta ta in ta dan toliko in toliko zlata. (Konce prih.)
Narodno zdravllo. Tako ho suh- imenovati bolesti ntufiujo£c, mišicu iti živcu k rep čuj oče, kot iimzilu dobro znanu „Moli-ovo fraiU'Oftko žganja in sol", kutom ac »plufino iu uspuAno porubljii pri trganju po iidih in pri drugih nii-nl'jdkih pruhhijonja. Cena Htuklcnici (J0 kr. Po poStnein p*>-vzotji   ra'/.poSilJH   to   mazilo   vsak   dan   lekiirnar   A. MOM*,
Ic. in kr. (Jvurui zajiiKatolj, uh DUNAJI, 'L'uchlaubon 9. V zulo^ali po duAoli jtt izruuuo zahteviiti MOLL-uv preparat, Aa/.riamoviiii /. variiontno znamko in pudpisom. Manj od dveli att'klonio »u ue pofiilja.                                   %    (42—9)
Za rekonvalescente in malokrvne ljudi pri-poroćamo kot krcpilno, prtbavljauje, tok in hranitcv po-upeševalno sicdbtvo Kvvizdin žnle/.nifeki konjak od F. Joh, Kwiz Ue, okrožni lukav, Komeuburg pri Đunaji.
Spominjajte   se dijaske in Ijuđsk«4   kuhinje  pri
igrah i u stavah,   pri svcčanostih   in   oporokali,
kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih.
j| „LJUBLJANSKI ZVON" ||
J                            stoji                             [
11   za vse leto 4 glđ. 6O kr.; za pol leta     > 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.     !
Za moj imendan došlo mi je letos od raznih stranij toliko pismenih in brzojavnih Ct stitk, da mi za taista ni mo^oče vsakemu posolio pibraeno se zahvaliti. — Storim tedaj totem potom ter izrckam mojo najprisrčnejso zahvalo vspin mojim prijateljem in znancem, ki so se me v ta dan spominjali; prav posebno pa se zahvaljujem 6e mojim predragim korofikim vojakom in bratom za poklonjeni mi đragoceni prstan, ki mi bode oststl drag spomiu za vse č.isc svojega življenja. Tega niBcm pričakoval in takega odlikovanja gotovo ne zaslužil.
Vekoslav Legat,
podprvdsednik  katol.-polit,  in  gospodarskoga društva za Slovence na  KoroSkeiu
V  Ćelo vi i, dne l'H  junija  1S«J2.                     (74'0
Zahvala.
Vsled sklepa z dne "Jl. t. in. izvrSuje udano podpi-sani odbor svojo preprijetno dolžnost javno izreci najto-plejSo zahvalo vsem, ki so povodom ustunovni; slavnosti povskoga društva „Ljubljane" dno \m2. juuuiju letos kukor »i koli bodi pripomogli, da se je ista tako Castno zvrSila. Ta gre pred vsem velečastitemu p. n. občinstvu za v i-esnici Ćestilno mnogobrojno udeležbo, dalje gosp. A. l'uciharju na prijaznem tnidoljubnem sodelovanju, p. n. gg. A. Praprotniku in dr. LJ. Ipavcu za besedilo, oziroma uglasbo društvenoga „gAsla1*, dalje vsem onim gospođici nam, ki so drage volje dejauski pokazale svojo naklonjenost in zanimanje mlađemu društvu. Iskrena zahvala gre pa tuđi mestuemu uradniku Pr aSkemu gosp. Krtički za telegrafiSki bratski odziv.   Uvala in slava jim !
Z odličnim spoštovanjem                           od'bor.
V   Ljubljani,  '21. dan junija  lHiJ'J.
Tlljel:
'24. junija. Pri    M»ll«i:    Berner,   Hetnerle,    Heller,   Jellinek,
(toldatein,    Branu  l   Dtmaja.    —    Schuber iz   Koč^vja.   — Kopitar iz Celovca. — Hrijano iz   Trsta.
Pri ftlnnu: Sudlacek, Herz, Suciiaripa, Lorler z Dnnaja. — (Irunbauni iz Velike Kaniže. — Udvarnokv, Doiiak iz Trata. —   Konold  iz Beljaka. — Fisehtsr z Bek«.
Umrli so ▼  IJubijani:
24. junija: Kudolf Marolt, učiteljski pripravnik, 20 let, Kravja dolina at. 20, jetika.
V   do i e 1 ni   buluici:
22. juuija ; Ludmilla Mayer, delavka, 44 let, jetika. — Gregor Potokar,  delavec, 32 let, jetika.
Meteorologično   poro čilo.
i                                                                                                                       .... -                                                                                               .       -
3   Caa opa-  bl4^Jeetra      TT'        *Ve"-     Nebo    krintv a    tovauia       y mm       peratura     trovi                   Qim
■f>   7. zjutraj    7344 nn.      236U C    al. jzh.   jasno    4.5 aB. a    2. popoi.    730-SiMB.      24 4" C    si. jzh.    obi. 7   <♦. zvećer    737 8 nm.      17 6« C    si. jzh.    obi.      dežji.
Srednja temperaturu 21*J)°,  «h  3 1'   nad normalom.
XD*u.inic0ei3eCeL  boiza.
dnć 25. junija t. 1.
vfteraj             —        danea
Papirna renta.....gld.     9545      — gld.     9515
Srebrna  renta.....       „        95*15      —    .        9485
clata renta.    .....       ,       11320      —    „       11*95
5°/0 marena renta     ...       „      100-80      —    „       100&0
Akcije narodne banko .    .      ,      yt»7 —      —    „       99B —
Kreditne akcije    ....      „     31t>-50      —    „       314*50
London.......,      119'30      —    „       119*35
Srebro.......a        —"—      —    „        —"—
Napol........„           949       —    „           9 49
C. kr. cekini.....,           567       -     ,           5 67
Neinake marke     ....      ,        58-6'JVi —    »       f^8"50 4'/,,   državne srećke  iz   1. 18f>4    .      250 gld.    140 gld. 50 kr.
Državne srećko iz 1.  I8ti4     .    .      100    n       182     ,    -   ,
Ogerska zlata renta 4l7„.......110     „    60   B
Ogerska papirna renta 5°/0   ......     100     „    45   ,
Dunava reg. srećke 5°/„    ...      100 gld.    12*2     „    —   ,
Zemlj. obč. avutr. 4»/t°/o »lati zast. listi               117     n    2f>   .
Kreditne sreCke......100 gld.    18.S     „    75   ,
Rudolfove Hruike......         10    „        '^3     ,    50   ,
Akcije anglo-avstr. banke       .     .       120     ,       IM     ,    25   ,
Tramway dmSt. velj. 170 gld. a.v.....237     „    —   »
1    a>        /
ll|        f/MATTONI's/i
.a|l     Ugiesshublerji
;g ^ #g
■ .*§  ^     Priporoča se,   paziti na to zna-
•S đ "S      inenje,   užgano  v probek,  111   na
o  *   N      ♦etiketo 7. rudečiin orlom,  kor se
'43 3 •§»     Jllko lM)go8toina prodajajo pona-•g #   jg»                              redUe                 C2—4)
II t  Mattoni16" Giesshiibler slatine.
Glavni dobitek!
Zaradi  napredovane sezone  prodajam đokler je kaj v zalogi
prasne in  dežne  plašče,  jopiče, mantelete,  čipkaste caps,  razno blago za obleke za dame in moderno blago za gospode
po jako znižani ceni.
Satin- in voile-bluze
najnovejšega kroja
dobil sem z nova veliko izbero.                   (705—3)
V obilno obiskovanje se priporoča
Anton Schuster
„pri Toneku" v X^jub\ja.ui ?špital»jilie ulice.
w Salon za dame v I. nadstropji.
V Laverco!
Vabilo
k
vrtni veselici
katera bude
v proslavo pricetka gradnje dolenjskiii železnic v  neđeljo   dno  26. junija
na gostilniškem vrtu
pri Lenčetu v Laverci
8 sodelovanjem
slavne c. kr. vojaške godbe 17. peš-polka.
19" Zvcčer umetalni ogenj. "^Hf
Začetek ob 4. uri popol. Konec ob 10. uri zvečer.
Untopnlna  19 kr*
^C Skrbljeno je po možnoati za ceno vožnjo iz Laverce v Ljubljauo.                            (7^7)
Naznanilo.
Ker se je gospa l*ohl preselila v Aneriko ter stara svoja likala prodala dnif^um,  uredila Bem si povBe novo
pralnico in svetlolikalnico
na stroj
tor   se   priporočam  v   izvrševanje   vsakeršnih   v  to   stroko spadajućih ilel, katera izvršnjem lepu in po ceul.
Naručila z dfžele ae točno izvrSe.
Z odličnim  apnstovanjom                (717—3)
šte£a,n.3jsi I^isila,,
Fl<irl|aiiMke uli«*« dt« £5,   I. ii»«l*li'opje.
|M.NEUMAim|
v Ljubljani, Slonove ulice
prodaja zaradi nepredovane Mesone
plašče iz liistra in svile, suknene in Čipkaste cabs
S- po izdatno 3S
(3)           ziiižaiiih cenali.       (U<>2)
|  V AMERIEO.   [ 1 te^   VOŽNJI LISTKI I
1   I    ^~:%a  ulxoseiunko-aiuc*rlikl   pa-  m
2   <                       ro brodu I družbi.          E
i       I Kolowratring 9     "nTTTCT A   T   I i   IV Weyringerga8se "7" ±) \J J3| jflLJ t i
J         ProHpektl in pojasnila toćno in zašto nj.         P
S VaJkraJI«, aajotntjc in najbltr«j« potovanj«. C
Isčejo se
za neko lofarno ns Atajerakem 15 cleklet la lahko đelo. Vgodml pugojl, vozna.se plac« tukaj Peataaje in hldine za ariatokratifike hije tu in na deleli. Ve< <leklet za vsakerSno delo. Voanlk, \Q—12 gld.
Friporoćumt čedao, urno natakMrico, trdno v rafiutianji, z dobrimi spričevali.                                (745)
Već je izvedeti v plparal Cl. fl^CJ*, na Rregu 0.
Trije praktikanti
«lvtt sa trgovino x #.elesnlno la »pecerljtfklm bla-icom, jeden eh  komptoir.   ne  vnpre|me|o  tako|.
— Kje? poizvedeti je v Muller-Jevi »aonent pisarnici w EJubljani, Ćevljaraku ulice At.  3.           (742—1)
Tujcem in potovalcem
priporoćajo se Bledeče                 (439—11)
restavracije in kavarne y Ljubljani.
pivovarna J. Auer-la, ^SSS^l^S!^
W Velik zračen vrt s steklenim salonom in kegljiftčem. Točuh in cena postrežba.                      J. Aner, pivo var.
estavracija „Pri Zvezdi", tT'zJA.
iraćniiii vrtom, steklenim huIonom in kegljiščem. Pri-zmmo izvrstne jedi in pijace in skupno obedovanje.
F. Ferllne. restavratfir.
SAfal      Dati   Clnnii"     I- vrste;   v  sredi mesta  in oiei „rn momi , v bIižin? c kr po|tneKa in brzojtivnegu uradu; sobe od 70 kr.  naprej; restavra-oija  in  kavarna v hifti;  zelezna in  parna kopelj,  urejena po Fraicovih kopelih po c. kr. vladneua svetniku g. profe-sorju dr. pl. Valenti.                     A* Onesda, hštelir.
f^UgUllld „rn TiraniU , starosnan« gostilna, W« lepi prostoru čedne sobe od 60 kr. naprej, pristna vina in izvrstoo Mengiiko mareno pivo, priznano dobra jedila, prijazna in toona postrežba. Velik sen&nat vrt in ke-gljiŠCe.                                      H. Baje« gostiInićarka.
Sostilna „Pri Avstrijskem cesarjuS Sv. Petra cesta st. 5. Lepe in cene sobe od 40 kr. naprej, postrežba todnat najbolji! crni iitrijaneo, pristna hrvaska vina in dolenjski cviček, priBtno Steinfeldsko mareno pivo, vsako sredo in petek sveže morske ribe. pohvalna kuhinja. Senćnati vrt in krito kegljiMe- Naročita na obed vsprejemajo se vsak dan.         Ivaa Toati« goatilničar.
S" vicarija (Pod Tivoli), SJgJSf^ira Ljubljauo, domaća, tirolska in italijanska priatna vina, vedno svete pivo prvih pivovarn. iz vrstna kuhinja in točna postrelba. Priporo&a te al. p. n. ob&iuatvu in gg. potovalcem (738 — 1^                                              II. Eder» restavratćr.
Restavracija Weber, iid°j**ulice 6t. \p.ri-%n> rn.tM.wt mvijw    »w %>»#w» j    poroda Be p. n. si. obfiin-stvn   za mnogobrojno   obiskovanje.   Točna poBtreŽba, izvrstno pivo in dobra  kuhinja.    Primorao  nizka cena sa opoludanski obed.                       J. Weber, restavrater.
Snaiilna      Pri   I ini"     Židovska ulica, priporoča ostuna „rn upi , Be čaBtitemu p'. yn, lobčin. stvu   za # mnogobrojni   obisk.   Za   pristno   pijaco   in ukusno jed se jamci.         Marija CIrer, gostilmčarka.
Sava Pna      Natiiinalu  (pri Fisoberju), Kongresni avarna „nanonai   ^ ltev 18j. /pwUi7a po. strezba in izvrstna  pijaca.   Na racpolago so »si slovenski listi in trije biljardi.       Fr. KrapeA« kavarnar.
Savarna      FvrAnau     l   vrste;  Dunajnka  cesta, avarna „cvropa , v bH4il(i držlivn«Ka in jut. železnice   kolodvora.    Trije biljardi,  lepa veranda in razgled na najbolj živaben prostor. Slovenski in slovanski časopisi.  Točna in cena postrežba.
A. Itrapi, kavarnar.
aaauapna      1/alvaTnv*"     Spiulske ulice. Na raz-
y avarna „vaivazor , ^^^ BO trge bi-
<A| Ijardi in 50 rasnih casopisov. J'ostrežba točna >u cena.                                           A. Mtnpan, kavarnar.
primera nI. S.
Uspehijtlividend Se vol javne police (nikaira tontina) izdane od
19
uajvečje in najbogatejše zavarovalnice sa svetu.
Osnovana na goli me]sobojnottl. Imetje  koncem  1S0O:
36734 milijonov goldinarjev a. v.
Polica 6t. *»2.7O(5, izdana: 2.'l. januvar. 1869; starost: 33 let.
Originalna zavarovalna svota.....dolarjev 6000*—
Delež od d«>bičkn, ki ae jo dodal    .    .  _._____^       a!?&^'.T~.
Vkupe    .    dolarjev 7*J54 —
Vrh tega plaćalo so je v '21 letih premy__dolarjev_2601j90 Prebitek nad plaćano promijo znaša torej
zdaj..............dohirjev 4G52-10
navzlic temu, dn" je imetelj police celih 21 let bil ztiva-rovan jeh življenje in mu je »ila zajamdona imlna Hvota; v toj dobi dano mu jo bilo na voljo prejeniati svoje dividende v gotovini.
Generalno ravnateljstvo sa AvatriJO:
Dunaj I., Lobko^^itzplatz št. i.
Zastopnik >a Kranjsko:            (750—1)
AloJlU Lanftftfc v I^nbU^nii Sv. Jakopa trg.
I Mala oznanila
Domaći obrtnik! in trgovci:
Ahčin Albin C
Gledalidke ulice št. 8, trgovina z železjeui, zaloga dinamita, kuhinjske oprave, kmetijskegain rokodeljskega orodJH, Stedilnihognjiftć, peči, nagrobnih krizev itd. pripo-roč-a pa najuižjiu cen»h. ______                          (628-5)
Baticon Andr.
stolnr, Dunajska cesta št. 7 (Frohlichova hifia), II. dvori-aće, priporoča se faititemu občinstvu tti in na dczeli za vsii stolarsku dela in poprave po nizkih eunah; pre-vzema v popravo vsa v njegov obrt »padajuća dola.
Bilina F- & Kasch
Židovske ulice št. 1, pripo-ročata svojo bogato zalogu vseh vrst roku vic, tako od usuja (lasten izdelek), kakor tuđi od dnuega blaga. Ki-rurgičiiu obveze (Ju lusteu izdelek), jamćeno najboljše vrste, z raznhni kirurgičnnui pripravaiui. Velika izbora kravat, I lačnikov, glavnl-kov, krtać, luila iti pavluiuov. Vae po nainižjih cenah.
(06&-G)
Binder Karol
stavbeno in pohišno mizar-stvo s pstroin, l'arne ulice, priporooa se čast. p. n. ob-oinstvii in gg. Htavbeinin pod-jetiilkom za obilo naroćevn-nje vseb v njegov obrt »padajućih del, katere izvršuju po najnižji ceni. Nacrtu in troškovnu preudarke pošilja brezplačno.                  i57u-U;
Blumauer L,
jeruieuar in sedlar, Šeleu-burgove ulice, priporoča čast. p. n. obćiustvii svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov iu jer me u pu uizki ceui. Izdelovauje vsako-vrstuib jeruieu za »troje.
(571-tf)
Brata Eberl
tovarim oljuMtili Imiv, l»kov iu tiruežev, slikanja vaako-vrstnih napisov, pieskarsko podjetje za stavbe iu hisno upravo, za Fraudi&kansko cerkvijo 6t. 4. v hifii g. G. Villiarja. Velika zaloga no riuiberškita copičov, priznano uajboljse vrste, kakftr tuđi vseh drugib v to stroko spa-dajočib pi'tidinetov. Nizke ceue, točili iu dobra izvrši-tov. — Posebno opozarjaiuo p. n. občmstvo na imjiue, v dežulnctu uju Kej i v oortuein oddelku razatav jeuo izdelke. (672 b)
Detter Fran
Stari trg at. I v.n;ia))rjti že-lezuuinu mostu), priporoća bvojo veliko zalogo raznovrsnih limb sivalinu sirojuv po uiitki ceni^ različite kine* tijske struje, Ha kor: uilatii-nice na viacjlo (lioppd) in na roko, aiaiuoreituico, žito ćiBtilne in odbiralue stroje, odtrgace za koruzo robkati, Btiakal.iice (preše) za vino in aadje, blagajnicu, varue pred tatovi iu ogujeui.         (62*.-&J
Dren i k Marija
„v Zvezui", v hifii .Matice Slovenske", priporoća svojo bogato ztilo^o uogovic, kra-vat in pei'ila /-a dame in gospode lastnega izdelka. Na-grobui trakovi itd., blago za iadelovanje ćipk, opersniki, •pletenice in lase. Zazuauiki krstnib imeli itd. za nevesto Iftvršujejo se nataućuo po i<a-rocilu.         __________(628-5)
Fajdiga Filip
nizar v Slonovih ulicah, priporoća svojo veliko zalogu razuega pohistv«; vaprejema Via v njeguvu obrt spada-joča dela, katera izvrsuje tofino in ceno.             (573-tij
Frisch Ivan
jerinenar in sedlar, Marijin Irg, priporofia svojo veliko aalogo augleške oprave zh kouje in kočije, sedlov za vojake in zasebnu jezdece, kovčekov za potovanje iz asnja in lesa za gospode in dame itd., razno vratna jer-«iena za dalj noglede, itroje. Velika zaloga listinj iz usnja sa mali in veliki denar, za visitnioe, anicdke io tob*k Ud. itđ.                        (614-5)
Herceg Jos.
brivec, Stari trg St. 4, priporoća se častiteuui p. n. občinstvn za cmijciiH naro-čila. Naroeila za brijanje ae vBprejetuajo tuđi z>i na dom ter se iBta vestno in točno izvrše.                             (tilfj-h)
Hoffmann Frid.
urar, Dunajska crsta št 1»>, priporoćti svojo bogato za-logoraznovrstnili aretirnib in zlatili žcpnili ur, francuske i u jimerikan.ski! budititlje, ure z liibalotu, Htfiiske ure itd. i'o-pravi: ae izvrsujejo natanfno pod poroStvotn.            (GOS-5)
Hoffmann N.
Jlestni trg št. 12; izdelova-tt'lj kirur^ii'nih iiiatruinentov, nožar in orožar; odlikovan z dlplomamt, »votinjaiiii itd.; izdeluje po nttročilu vsii v njegovo at roko upadiijoča dela ter prevzeina tinli popravljanje iti bnifteiijc noiuv. l'rodaja na debelo in drobuo.   (574-6j
Jax J.
na Marije Teretije cesti, pri-poročji svojo vtrliko zalogu raznovrsnih šivalnili strojev in biuiklov po ni/.kib tovar-niskih cenah l're zema tud i VBa v to Htroko ppadajoča popravila. Ceuiki pošiljajn so uh zatitcvo zastdiij.     (ti11-5)
Jesenko B.
Stari trg, priporoća svojo bogato zalogo n»r<'jiMiili obla-oil Uatnega izdelka za mo&ke in dečke po mijnovejSi fiegi in ni&ki ceni; velika zaloga zimskih Hiikenj, »rajo, jopi-ćuv, spodnjib IiIač ter kmvat itd._______^_                (575-6)
Kajzelj P.
Stari trg st. lo, trgovina s Btekloiu in porculanskim blu-goni. V zalogi su vednu uaj-razlićuejše svetiIke, corkveni svečniki, podobe v okvirih itd., barveno steklo za božje hrame Prevzeina v to stroko spadajoća natočila pri stav-hah, katera tzvr&uju točno in ceno. Nnjvo^ja izltera kn-hittjskega orodja.         (618-5)
Kenda H.
na Mestnem trpu. priporo'ia krasno okićenu klolnike za dame po gld. 1 80, 2-fiO, 3-SO, 4'HO, 5*50, ti-80v llustrovani conik franko. Ointo Bvi.nati t'oulard po tif), 80 kr., gld. 1*10, i:J0, čisto svilnati Su-rah vseh barv po gld, 1'IU; cisto svilnati Merveilleux po gld. 1 65, li;0; cisto svilnati žepni robei po 38 kr.; čisto Hviluati črn Dingotial in 11 ručat za jopiče iti ćele obk-ke po gld.  1 20, 1-6T).       (61*2-0
Klauer J.
trgovce na Ulavneuj tr^u („pri vo^lu"), pnpt»n)ča veliko svojo zalo^o specerij-akega b'aga, kakor tuđi vmikti vrttte žganja, ruma in likerov, posebno prmtui ali vovec, tropinovec m brinjc-I       vcc.                                 (f>7B-«i)
Kosir A.
jertnenar in neiilar, Kolodvorske ulu-ii pnlfg južnoga kolodvora st. *2l, priporoda ae ĆHHtitiuuti \t. i), obćinstvu »a iEdeloVHnjo vsilv v njegovo atroko Bpa<i»joi'ili dol. Udi;-'•0® joruiMiiH 7,a »trnje it DHJbotjaegti iisttjit. V v.al(»Hri i inu vuduo vso opravo /.a konje, j«/.dece itd., Bedla «d gl<l. 12, jeedrta oprava od gld. 28 tntprt)} Tildi ho ha rHzpolngo kovćeki in dru^e putne torbice x» jjuspe in goHpode po niskih oenah.
(627-5)
Kunst Al.
Židovske ulice ftU 4,   velika
',      Ealoga   obu val   lastnega   iz-
,      delka za daiim, Ko^po^e in
i       otroke je  većino   na   izboru.
VsakeiŠna   naročita    izvrlu-
jejo   se   točno   iu   po   ni/.ki
,      ceni.    Vse  mero se sbranju-
jejoinzaznamenijjejo. lJrl zu-
nanjih naroćilih blagovoli uaj
se uzorec upoaUti.      tri07-5)
Ravnihar J.
Židovske ulice, priporoća veliko svojo zalogo obuval za gospode, gospe iu otroke; dobro in trajnu blago, lastu i izdelek ter po niskih ceuuh. Zotmuja paroćila ievNuj^jo se točno in veitno.    (680*6)
i
Lassnik Pet.
trgovce, Gledališke ulice, pri-porofa svojo bogato za'ogo vsakov ratnih mineralnih vod si in vrelcev, »pecerijskega in nmteiijalnega bla^a, barv, lakov, čopičev, tu- in inozem-»kih vin, posebno najiinejfti cipro, niala^:«, maršala, mal-vnHina iu rusterski sainotok ; iiiijboljši riHki čaj, rum, co-K"Jif, tropinovoe, brinjevoc, slivovec iu druga najholj&a /.ganja pc> nizkib cenah in toćni pt)»trožbi.            (<;.r>'-i)
Mikusch L.
Mt'stni tr^: št. 15, priporofia veliko /.iilogo (le/.niknv in flolnćnikov lantne^a izdelka po nujnižjih cen.ih. IVeobU'ko in popravila izvršujcjo se tdčn     iu  cono.              (KIH-Ti}
Miilier J7
fotografu'-nii-itrtJsttfiii zavod v Frauči^kanskili ulicah št. H, priporoča avttj atelicr zh vaa v fotugrai.rno Btroko spada-joča dela, knknr: portrete, krajepiue, interieurs, reprodukcije, VHiikovrsttn; pudobe, pisiive, nacrte itd. Mumuntne l'otoKralije za otroke, povek-đanja vsaku vrtite po naJDo-vt-jAib flkiiSnjjih. Vsprt'jciulja vsa v fotografićiio stroko spadajoća dela po najnižji ceui. !R77-«)
Nolli F. S.
stavbeni in g'alanteriJHki kle-parski niojster v Ljubljani, izvrftujc vsakovrstna pokrivanja Htrch in zvotiikov i razuovratnimi k<ninaini. Na izburo je hogHta zaloga raz-lične kuhinjtike in liisno oprave, l'osebtio se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spailajofe poprave, napravo kopeljskih sob, klosctov itd. Vsa dela in dotične poprave izviiuje najceiii'je. l'rorHČuui posiljHJo se na zabteviinje tirezplitćiK*.
. r»7H-«) Pakič M.
na raznih razutavah odlikovana, 1. 1822 iiHtiin. tvrdka v Ljubijrtiii ima vtdno najvećjo zalo^o rHznovrfitiie paranu-rano priatue žiiue, voćinoma lautnega i ide I kn, morske trave (Seotjras , Skat'ov, će-brov, bront, tim li m uavaduib koSav, jurbuttev, sit, reačet tičjib kletk, pelmrjev, stru-uetic, siHtu, slain-podvežuic itd. in kupnjo vmiko lunožino verbovib iibic (protja za pletenje, konjskih in kravjih repov, kozine itd. lidclova-telj mznih oi>ruzcev(Pii|ipeii-Ltiiste) za sivilje in kr(»ja^e in pletenih kovćepov zh po-tovanju. S kutije h pute at. zaporo za po&tne posiljatve itd.                                  (b'29 f-)
Pibroutz P.
tnodiatinja, Meatni tr^ kl. ;>, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobuknv iiisIhui-nikov za datue, trakov, pere», evetk, luitilrcuv tor vsako-vr.stuili voliieniti, evirnaiih m svilenih rokovic. Prev/euia tiuii \aa popritvila ter jib iz-vrSujo tužno iu ceno.   (GMi-*)
Pilko Fr.
ključuvnicar, Marije Tere^ije cesta št. 4, prevztMim vsu v njugov«» Htroko 8]>H(l»joča tiela v uiestu iu na dezeli; uapriivlju Sledi I uh ogujtsča, ograje, btii\bene okove in tuđi vsa dela /.* atavbe itd. pi» Belo iii/.ki  «'i!in.      (57i>-6;
Podkrajšek Marija
Špitidake tihcf, iuiH v vedni zalogi vnakovrdtue sube vun-co iu cvetlier, Aopke ica cor-kve, nadrobim \euce iu trh-kove, otroejti ohladila, oipkt\ čepie.e, pre'lpatiinku, oprs-nik«; in »ploli li&p za Aivilje in krojače.                    (H31-5)
Ranth M
(Viktor Ktinth), Ljvibljana, M«rij n trg ftt. 1, priporoća veliko ziilogo oprem za krojače in ćevljsirje, beloprte-iK'ga bl«n;i '" podvlek, boin-baza in ovčju voluo, pieje za vezenje, pletenje, sivanj« in kavijićauje, tkanegH in nogo vićarnkega hlapu, predpasni-kov, *i\otkov in rokavio, pozaioentirskegu in drobnega blaga trakov, čipk in pet-Ijarij, čipkantih Kaves iu pre-prog, uinetoljnib cvetk in nHh delov.                    ^59-4)
Ranzinger R.
Bpeditur na DuuuJHki cesti št. 16, prevzeua vsakovrstne izvožnje in dovozu je na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici, % zagotovi-lom tofine iu oene izvribe. («17-5)
Razinger J.
sedlar, t'olj.inska c-st* St.2*i, iideluje n^taućno po naro^il'.t koćije in druga v njegovo obrt spadajoča deln. Popravila vsprejeniajo se ter \i-vrsujejo točno in po nizki ceui. Risani vzorci pošiljaj" se n* /ahtevanje bre/.plačno. Nuro'Mla na nove kočiie iz-vtsujejo 80 v teku 8. tednov. (632-5)
Reich Jos.
I'oljansUi na^ip, O/.ko ulice flt. 4, priporoća čast. obf'in-Btvu svojo dobro urejeno ke-mićno spiralnico, v kateri se rnzparaue iu uora/parane nioAkt! in ženske obleko lepo očedijo. l'regrinjala vspn>jinu bc za pr.mjc in eioui v po-barvanje. V barvariji vspre-jeinsi mi- HV'ilnato, b<nnb:LZiio in nukano bhi^o. Harva s« v najnovejšib modah. (.r>HI-«5)
E. Reksingerja nasledniki
optirtn y.:i\oi|, l'od Trmn'-o št. li v Ljublj'ini, priporoOii svojo l)(igntn /.alogo gledali-škiti ^It'flii1, diiljnogledov, lnvskih iu potovalnib nolj-Hkih gledale, razuovratnih očul in iiiiočiiikc»v. Dalje umi veliko izbero tiz-ikaličnih in iniiti'inntu'nili Htrojov: Vodne tehtntce, Btuvbiuske mere, kompane in vge v to Htroko Bpadajoce »tvari. -- Vsako-vrstne *>opr>ive izviSuji'j'i su takoj po nizkili c«>nali  (l)ijO-l)
Rudholzer Nik.
urar in optikar, Most ni trg št. H, znta^att'lj kontrolnih ur visok« «:. kr. avstnjske in kralj, ogerflke vlade, zaprine-ženi* ceuitelj v optiski rttroki, priporuča svojo zalogo dobrih ur po nizkib cenah     (tJUl-fi
Rudholzer V. vdpva
tr^o\ina ur, na voglu Židovskih ulic, priporoća hvojo zalogu Hvicarskib, /.latili in srebrnih žepnib in steuskih ur, budilnic itd., po jako znižmii ceiii. Popravila se izvraujejo točno, ceno iu najnatatirncje. ((»2-i-r0
Slitscher Alb.
trgovec / z-elezoiu iti npcce-rijskiin tila^nu), Dunajska ceHta št. l.t, priporoća gospo-dinjain vsakovrstno kiibinj-sko iti bišno ortidjt*; zn ohrt-nike najboljs« oroilje avstrij-Hkega in inozemskega izdelka. Fino pozlaćene grolme krize, ŽHge, pile, cveke, pipe za pivo, an^le^ke veripe, kljuoavnice itd. ]>o iiHJtiiJ.ii ceni.    (£57-4
Soklic J.
Pod TranČo i pri Čevljarskeui mostu) priporoča hvojo veliko zalugo izbornih klohu-kt»v, Hlainnikov in čepie, od imjria\ aduejšili do najtinej-Mih Kiu^o je iz prvih tovaru. V Zhlogi ima tuđi novu so-koUke i'epice.              (5H3-ti)
Sprajcar Ivan
»tavheni iu muetni ključar, Kolodvorske ulicu 22, pri-poroća :ij«*gove valćaste ogr>»-de. za oktiH ni \ rate, bt»tui izdel<k, prava jeklcim ple lioviua, h tihim zapurom in trajtioBtjo. Popravila v tej stroki su vHpivsjoml.iojo ter izvrfiujejo nutančno iu po nizki  cem.                     d>2*J 5)
Stadler Jos.
stavbeni iu galauterijski kte-par in iiruduo potrjem vodovodni instalater, Stari trg 5t. 15 in t'evljarske ulice St 4, priporoća se za vna v njegovo Htroko spadajoča stav-binaka ilda v uiestii in na deželi, kakor tuđi za popravila. — Vodovodne naprave vpako vrste prevzeinlje ter z vso uatančnoHtjo in poro-štvoiu izvrsuje. TroAkovniki pošiljajo se na zabiHvanje /.aalonj.                        (Hl 9-5)
Sevćik Fr.
puškar, PreSi.nov trg, pri-poroca svojo bogato zalogo razuovrst. olobrib pusk, tlvo-cevk za salone in lancaster-jevih pusk, revolverjev,' nii-bojev, streliva in orodja za lovce; lastni izdelek iu po nizkih cenah. Popravila iz-vrfiujejo He točno in ceno. (582-6)
Petrin J.
uiešč. stavbeno in hišno tui-zaratvo s Btroji in parom, priporoća bo p. n. občmstvu za vsakojaka pohišua (lela, gg. stavbeniui podjetnikom za izvršitev mizarskih del /a stavbe. V zalogi jo veilno suh in dober Iub. Vsakojaka narodila izvršujejo bo reeluo iu aolidao tur po pošteni ceni. Oeniki in troftkovni pretidarki zaBtonj (n franko.      (786-1)
Schaffelner K.
pilar, Florijanske ulice št. 32, priporoća svojo dobro ure-jeno pilarnico, v kateri H-deluje vsa v njegov obrt »pa-dajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se posiljajo na zahte-vanjo zastonj.             (Bf>5-4l
Toni Fran
vulgo Srakar, i/pitani kovač, Krnvja doljna sr. 2, izdeluje vse v njegova obrt upad »joča dela po nizkih cetinh. Dobro delo iu točna pitstrezba; posebno 8o priuoruAii za nove konjsko  podftove..         '»3.'t-f>)
Uran in Večaj
Ljiibljuua, Gradišće, I<ri5ke ulico st. ,'j, priporoćata p. n. čast. občinstvu svojo velktt zalogo vsakovrstnib počij in glinastih tuiovij, kakor tuđi stedilnikov in vseh v to »troko sp;ul;ijoeih del po nizkib cenah  '            (5S4-«)
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoća avojo trgovino vsukovrstnih uo/ev in ^k:trij iz najlinttjAegA angle-ske^a jekla. Vapreieuilje tuđi bruseiij«! iu čiftčenjo vsako-vrstnih kirurgičnth predme-tov itd.                          UJ09-5)
Zoppitsch M.
v Kolod\"4irskili ulicah št- 24, priporoča veliko %alogo iz-vrstuet;a piva v ntekleniesih prve (iraSke delniske družbe. Točna  poMtrrzhu.        ^«> 11>—r»>
Žitnik J.
ćevljar in trgovec, Kongresni tr^ Ht. '.i. Velika zaloga naj iineiAiti obiual za gospode, dame in otroke; lantuo izile-loviirije; točna pontrežba in ni/.ke etine. Ziinanja nar<»-cila izvrSujejo se točno in »olidno.                          (5Kr>-^)
Josip Rebek
kljiičavničar, v Ljubljani, Francovo nalirežjt-, i/.deluju vsa v njegovo Htroko spa-dajiva dela, uinetuo delane luieJ.e in ograje, štodilna o>jnjis"a v iiiijnovt'jSih obli-kab. ključe iz aluininiutnii, kateri ho trik rit isiJ1.)! od /<• leznih, napel.iuje hiftim tele-graiV in telefone, strelovode, presknšen** z elekt •oinctroin. V zalogi itua vsa nosameznu teW*>;ratična ilela. Naručila iu proračuni, kateri se na zalilo van je- pošiljajo, uvrSi': se natanćuo in  (tihi.        (711-2)
Naglas J. J.
tovarna pohiđtva, ustanov-Ijelia \t>4i. I., v Ljubljani, TurjuAki trg St. 7 iu (<oBpod-sk.^ ulice iKnežji dvorec>. Zaloga jcdtmHtavne^ii in tnij-ttuejega lesenega iu oblazi-njene^a pohiAtva, zrcal, stru-^arskega iu pozliitarske^a blaga, pohi&tvcue robe, /.a-vea, odfj, preprog, zastiral na valjcih, polknov (zahtzij). Otroški vozu'ki, /elf/.na in vrtna oprava, nepregorne hlat:iiinici'                      (7.'J0-l)
Ign. Faschinga udove
kljiiraviiičarnica v Ljubljani, Suknarske ulice At. ."t, pripo-roćn bogato hvojo zalot>o Šte-dilnih o^njisč solidiiega dela po najiiižjih cenah iu vspre-jeoia tuđi vsakovrstna »tav-hinska đula. Zimunju tiaro-ćila i*vr«e »e  točno.   (712-2)
Meršol Franja
na voglu Židovskih ulic St. 2, priporoća svojo veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del in predtiskarijo črk (tnonogra-mov), razn<»vrstnih drugih uzoreev za šivilje, svile, ka-kor oprsnikov, predpaauikov itd. po nitki ceni. Popravila se vsprejetnljejo ter izvrću-jejo točno in dobro. (7.'5t-li
Pielick in Brida
tovarna za metle, GradiSče št. 9, priporičata cenjenim gospodinjrtui in gtf. trgovcem lastno iziielovanje vsakoj akih inetelj iz rižn, od najfinejših do najcenrjftih. Delo izborno in trdno. (^eniki zastonj in franko.                         (732-1)
Fliegl Jakob
kleparski niojster, Križe.vni-Ski trg št. .'J, tilijalka v IJib-nici, priporoća se p. n. obćinstvu in Mtavbeuitu podjet-nikont za v.sa kleparska dola, pokrivanje Mtreh iu zvonikov z raznovrstniini koviuami. Točna postrežba, nizke cene. Proraćiuii pošiljajo se na za-htevauje zastonj iti franko. Zunanjii naročita in sploh vse poprave izvršiijejo se solidno  in točno,         (7;i3-l)
Schmelzer B.
Htolar Ppred Prulami1', izde-luje uajfinejše Btole, klopi itd. za salone, sobo in vrte. Zli-natija tiaročila izvršujejo se toćuo in solidno. Vsakovrstni obra2ei st'tlov na razpolaga-nje t'T se pošiljajo franko. Popravila izvršujejo bo toćno in vestno po naroćilu. (-eno isiko nizke in  dobro delo.
(734-1)
Uranić Andr.
ktjučavnićur, llilšerjeve ulice St. 12, priporoča p. n. občin-Htvu svojo <lnbro urojeno ključavniearsko obrt za i/.de-lovaiije vsiikovTstnih hišuih in stavDinskih del tu iu na dezeli. Izdeluje raznovratna štcdilnn ognjiAčn, ograde, okove ild. Popravila izvršujejo se točno. Cene solidne in  nepretiraue.            (7iiH-l)
Evgenij Betetto
tovarni« /.a nietlje, v Ljubljani, Florijanske ulice št. 3, priporoča čast. obćinstvu in gtf. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrtitnib inetelj od nnjiine.ših do tnijcenejših po najnižjih ceiiah. Ceuiki so na razpolagan je zastouj in  franko.              "       (710*i)
SchatTer Albert
rok<»vićur iu trgovuc ohve7.il, Kongresni trg 7, priporoča uviijo veliko zalo^o dunajskih letnih iu zimskih rokavic, oprsnikov, tiaifinejftih kravat za g(ispo<l<-, ZHvratnikov iu naroćk, franeosk. inil in di ščttv; zaloga kirurgičuih ob-vezil i/, kavčuka /.* boluike. (,»;»(»• 5)
Cimperman PESMI.
Itroširane !»O kr., vezane ■/.   /lato   <»hre/.o   u,U\.   I'HO.
J> Giontinl
„•„>,      v Ljubljani. (<>/7)
Za mizarje^Jciparje ia struBarje:
>loelM>l-Jouriiul,   originalni    utćrti   moderne^a   pohištva
•>  knjige,   \M»ka'z  lw  nnčiri.  knjiga po glil.   1-50. A Umi ni    modemi li   okrMnkor   za   vse   vrate   pohi&tva.
■\   knjii;«',   vmika  s   1 *>  nacrti,  knjiga  po  gld. 2*—. KuflKH   ii*«rc«'V   «i   klpMrj«   in  Hlrunarje.    Jedna
knpgii u M  murti, ^ld.  1 Mi». Moderno   m(hv!m>ii«»   iiiiaHrHLvo   /a   ini/.arje in tesarje.
Nariti  iri  navod  ^l<i.  <i"3n. Nlsttr  xh   izilolovnii|e   |MihiMlvH   za   mestjaimke   hiae.
4<i fnlijn-iiiićnov  ^ltl    <> ftla> h«>iil,   iiiiifiul   lu poliiMtvf>ul   HiUar.    Nacrti   iu
navod tfld.  *'»'.'ti». ■kraUAI«n» deln lu »tnvheue kountrukelje t«»wrj».
Nacrti   iu  niivnd   gltl. tr-UK Originalni    uaorci   zu    n »uro Ime   MpouitMilke.    22
folijo-načrtov gld. 3 »i<>
Iniu  v zalomi:                           (72."J —2)
J. GIONTINI
knjlgot'ržec ^r X^3-u.lol3a,rLi. »<♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦•*••»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦
J                    Na najnovej&i iu  najboljsi način                    X
♦                                         HiiMolne                   (22H—'.i'Jt   J|
J   aatavlja brez vsakih  holoćiu tur opravlja plambo*   | | ^    v»h|m   in    VN«   Eoltut*   operMrlj«',   —   odutranujo   < >
♦                tabue bole^lue x usiurtunjeui živca               * >
t zobozdravnik A. Paichel, ; i
t   poleg ćevljartikega inosiu, v Kohler-jovi ludi, I. uadatr.   ) [ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»»♦♦♦»♦♦»#»♦
1f\ f\ f\  pliK'uiHlKlli   niHrk, okoli  170  vrst,  6O pf..
I II II I   lo° rMZ[li>>   prfki»uior«klh 2.30  M.,  124»
III III  t»ol|dih  evro|»«kili 3.5O 91.  pri O. Zech-
^ ^ ^   incjer, Norluaberfc.   Nakup. Žnuietia.  (744)
Kupijo se vsi letniki
Letopisa Matice Slovenske.
Nizke ponudbe n»j   se pošiljnjo                       (724—8)
Ign, pl. Kleinmayrju & Fedi Bambergu v Ljubljani.
Vozne zvezke <BK£ZS--
najpripraviiejšo   in   iiHJcenoi&u  vozne   karte sedajnosti, ve-
ljHvne za vsak vlak, ietne  karte,  prlre|wn)e   |iosel>>
nth  vlakov  pripuroča               (413—8)
Jos. npa/a-lin. rr _LjJ"UL"fc>_3a».l mejnarodna potoval im pisama,
kjer je tuđi o putovanju po celem svetu vae potrebno brez-plaftuo pozvedeti. Za pitmien odgovor naj se zitHtnka priloži.
L. IH. Ecker
7 Ounajska cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
priporoča se zn naročbo
vodovodnih   instalacij
vsake vrsto,  oprav za kopeli, umivalnih miz,  stra-nisć, pisoar jev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega lošćila   in   fajanćine,   po tom   stranišćne   cevi  iz uli-tega železa in ganjice tei- ima vse tu v zalomi, Prevzemam  vsako vrstnu
kleparska dela, stavbinska in galanterijska
ter je izvrSujem solidnu, tuki sto prevzematn tuđi vse po-prave ter je izvrSujem najskrbueje.                          (4.'J_!—11)
Zaloga hišnih in kuhinjskih potrebščin in lošćene kuhinjske posode.
Najbolja izvršite* pokrivanj iz leanega cementa in stresnega kleja, z  muogoletnim jamstvom.
Zaloga lesnega cementa, stresnega laka, stresnega kleja in strešnega pa pirja najboljše vrste po naj* nižjih oenah.
Proračuni troškov.  krior ju zalituva, zastonj in fra n kovano.
i     Uran in Večaj     |
_   Ljubljana, (irudišče,   Igriške ulice St. tt |_
priporoeatu                     (">t0—9)   R
I       p. d. častitemu očinstvu  svojo velik«* ithlogo       hS
i                  vsakovrstnili,                  Js
i    pečij in glinastih snovi]   1
j    kakor   tuđi   Mt«-«lilitili<>\'   in   vseh   v to   struko   j| i                HpailHJo^ih ilcl   po  iilzklli cemfth.               *S
j                                         ■_____________________________                       P
_____I_^_i^*_^_^^S]____S!_^_^?__^-_SS*_—*__SS^§i*
3Pr_wi ealslad
za   nesi-ečue  žrtve  samooskrnmbe   (onanije)  in tajnih  ruzpa&nostij je izborno delo
^.            Dra Retau-a
hebeohrana.
Čefiko izdanje po 80, nemiki izdaji. Z 27 p«.do-batni. Tena 2 gld. a. v. Ćita naj je vsakdo, ki trpi na st rasni b posledicah te razuzdanosti, resu i ^ ni njegovi pouki re_ijo vsako leto na tiso£o hi»l-nikov gotove smrti. Dobiva se v založni knji-^arni „V e r 1 :* k s - M a g a z \ n R. F. Blerey v L i p-_kem (Sasko), Neumarkt 'M'\ kakor tuđi v vsakej knjiparni.                                                              (1089—27)
Ogenj v Pfibramskem rudokopu,
Obširen popis prozne nesreCe z mnogtmi ilustracijami v nemikem in ćeikem jeziku. Po 20 kr., po puitt po 25 kr. -P»rm»i — HcboIJ   ven«c.    Fotponrri  slovenskih peanij
za iclMfaovlr.   C'enu 00 kr.
9,Nt»pre| iHKtnvH Mlav«!*6 Za iclvsovlr. Cena 3^ kr. „Veneo aloveusklh peaiif)**.   Za oltr« seatavil Josip
Mešiček.   Cena 70 kr.
V zalomi pri                        (739—2)
T- a-io__rT_ria_n
trgovina   h   knjiga ni i   in   papirjetn   v   Ljubljani.
Veranda
dobro   uhranjena,   priinerna  za  kavarno  ali ^ostilno, je po ceni na prodaj.
Kje? je izvedeti v Jluller-Jevl  plMaruI,   Čevtjar-
ske ulico št. 3.                                                             (746)
i Korneuburški živino-redilni prašek
za konje, govejo živino in ovce.
Tii iiriiBi'k. rttlii se skoro 4O let X   linjbolj«lm   uttpelioiu v vioh veoiili hluvili, kittlar -Ivinu n« mre.  kn«litr nlnbo pre-liavn,   v   »IhHJšhuJ«   mlekM  In «Ih  Uu|o  krave   vet*    { inlekn;   jiruHt-k   unio.)   autiviiiici   iz.Utini iinrnvn«» w«l|»wrD<>     ' Ml<» pruti kiiiiilm bolcziilm.
Cena ' , skatljica 70 kr., */„ skatljice 35 kr.
l'.iziti  )<■  na. ^oron|o variiostnu  znitmko  in zahtMViiti jo iir^ciu.
KhI_«IIii Korneuburitkl ilviiin-reUIliil f»rit»el_.       \
l'ririttio   bhiuo   ae tlulji  v vai-h   lukurnith   in   tr«>>vin»h u špece-       '
rij.kim blagom.                                                i
GLAVNA   ZALOGA:         (242—7)    j
c. kr.   av*trij»ki   In  kr.  rumun»ki   dvornl   caloinik,   okroint   Itkir   v     ' Korneuburgu pri Ounaju.                                         ■
I Vincenc Camernik |
J                 kamnosek                 IT
2j v Ljubljani, Parne ulice h. št. 9 H
■*&   se najuljutlneje   priporoča   prefastiti duhovSCini v   *• ^ ^s                   izvrfiitev uaročil vsakovrstnega                   r ^_
$fr cerkvenega umetnega kamno- ^
7t)                seškeffa dela                ^
sC   kakor ulturjev,   <»t>lit«Jllnili   mi_E itd.,   S^
-^  hl;tv. občinatva pa sv»»jo bogato   zalogo   najnzno-   r s^
_^>   vrstnejših. po najnovejših obrksih prav lično in Iz   fci.
*^               različitih vrst marmorjev izdelamh               s ^
1   nagrobnih spomenikov.   W
-*}           V_e na tnkajSnjem pokopaliSĆu stoječr* in pri   * *■
3\   njem   zgotovljene   spomenike,   kateri  se valed   ne-   h j_
"??   dovoljno   zidanejra   temelja   nagibajo,   popravlja   s s
-^ 4  brezplačno dvakrat na l«to in Btcer spomladi   {■ •-
sK   in pred  Vsemi  Svetimi.                                           r ^_
^7         Tuđi p. n. ■tavbenlm po4Jetn__om »e pri-  tF"
-^ 4  poroča za vsakovrstna                                             r •-
i        stavbinska dela        i
^ <   katera Uno, trp«ino in o«no izvrši.        (595*6)   V )
% —= Filijalo sem popolnoma opustil. =— I [
V nekem kamnolomu v Nabrežini nastavi   se stalno                                                                   (748—1)
administrativno izobražen mož
kateri ume nekoliko risati in se spozna pri kamno-seštvu in  kamnolomu.
Ponudbe je poslati U. T^ainle« u v Ljubljani.
Po visoti c. kr. deželni vladi koncesionovano
Tećaji        v^^-==^__^^    Udeleženci
zapoukopri- (^-' 'Jf^;'1^ ~  /fe         dot)6 krojevanji        \\/^^,/5)a//      veljavna *P«-
prićenJHjo:           j (■^S^/f '■ \[ I             *_V»U.
za moike krojače   A.Jfcl^^n^    pojasnila d«je:
lb. dan             ^^^^^^^^^          V(ltlJ* ndili5ž*
vsacega   iceseca.              ^^^^             M.  ItUNCJ-
krojaško-obrtno učilišče
(13)    v Ljubljniii, Gospodske ulice št. 7.  (517) ■V1 Nepremočne "^m
vozne platite
različne   velikosti in kakovosti   ima   vedno v zalogi in jih daje po ceoi               (8tio—40)
_tr. _k,_4_.tnziinc_iHh:k,
•pe«lU«r c. kr. prlv. Juin« _«>l«Buice, v I^JubljHul, na l>iiUH|Mkl ventl £%. 15. V založbi                                    n
M L. Schwenlner-jeve knjigame v Brežicah
je ravnokar  iztAel:
„Venec slovenskih pesnij".
ZSL   CfLtl©          (727—3)
H                  sestavil .Tom. MomIćoU.                   h
H   _==__ Cena   7O  Icr.,   po pošti  75 _cr-        '-    H
JOSIP LORBER & Go.
v Žalci (v Savinjski dolini)
vlivalnica železa. in drugih kovin in konstrukcijska delavnica
naznanjajo, da je njihov zavod urejen kar najbolje moči in da more konkurirati z vsakim drugim; priporoča   se  torej   za izdelovanje surovih in apre-
tiranih ullvkov iz žeteza  in drugih kovin po do-
poslanih modelih ali načrtih, za izdelovauje km$-tljftklh   in   drugih   »trojev,   za   izdelovanje   raznih
tovarniikih pristav za postavljanje in montiranje
tOVarnlikih   »trojev   i. t. d. vae   pod ugodnimi po-
ttoii in po kolikor  mocoče nizkih cenah.
(G9I— 2)
^Dalmatinska vina.^3
Bratje Didolić
v Selof-ili, otok -I_trat5 v Dalmaciji.
Ta tvrdka trži 7. najboljšimi vini lastnega pridelka. Vina ima vsake vrste, kakor običajno stolno rumeno, rudete, crno, pa tuđi najfioejše rumeno ali pa crno desertno ali likerno. Došle nnrofcitve izvršuje točno, na zahteva-nje podije poku&Dje vin ter cenik. — Ta tvrdka odlikovana je bila že većkrat z odlikami prve vrsta. — Korespooduie hrvatsko, i^alijansko in nemško.                                                                                                            (725—2)
•j^i^_k__k__^__-_-kM^4-_k-_k__ktf--i__k4i_--_--__.--->€>
] Lepa, suha koruza |
% «lrobiio id đeUelOF.rnata, je zopet zadobiti na <let»elo in «lr«>l»uo w
\         v Treo-tovem magacinu za žito         |
2 -v X_3vL"bl3etrLi, O-ra-đ-I^čo, _ESlna©ls:sL cesta, fet- © C 2                            .                            pri                                                        i
J                                          kateri priporoča tuđi svojo                          (232—15) m
i         zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode.          I
Dsojutn si ponujati;
Opeko z zarezo za streho prve vrste (Stranofalz-
dachziegel)  1000 komadov 45 gld. Opeko z zarezo za streho druge vrste    .   .   .  1000     „     33   „
Zraven spadaj oče žlebake z zarezo po 20 kr. komad.
Za trpežnost jamCiva tri   leta tako,   da  kar bi  Be utegnilo razzebsti  te   opeke, je nadomestiva z novo brezplafino.                                                                                  ^»^    ')
Na zahtevanje sva pripravljena poslužiti z uzorci
Prodaja in zaloga je.*
Konjušni   trg   štev. IO   v   Ljubljani
Knez & Supancič. R      Zobni zdravnik iz Berolina     i
gj                                   UNIV. MED                                    gl
1ID2*- _E^_ Cr__^_.OO__3X I
K      Stari trg št 4   I-Jubljana   I. nadstropje      j|
|ra| ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.-5. ure popoludne; Q (Si ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih ja |b!                             od 9. do 10. ure dopoludne.                U-0-2 ) Wk
CM  ■   I   ■   I  ■ I   I  I       gk      I        Bfl   I         Al   I  I         II                Vsak dan se proda:    (90t;-22)
nill.lll n i   mir Hir K     50.0001*110. IIUUULH I     If I Li III L11    ^zzzssanftssfcsss?--
\|j9ysvetli lak za tla^FgjJjl
I ^^§3^     je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.     ^j-reČj^ |!
P Zaradi teh praktičnih, lauitnoatlj in jednostavnoga rabljen ja se posehno pripo- J P roća, kdor boco sam lakirati tla. — Suho se v dveh urah zopet Iabko rabijo. % m— Dobiva se v rnzlićnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje tf r samo svit). — Uzorot laklranja In navod rabi dobi se v v»eh zalogah. 3
i        Dobiva s« v Izubijani pri                 FRAN  OHRISTOPH,       J I
'PtVAKTTT T TTP1TM A "NTKT TT izumitelj in jedini izdelovatelj pristnetfal & 1V AJNU      IjUOJVMAJNJN - U.      8vetleBa laka za tla, PRAUA& BEIIOMN. |
Dražba premičnin.
Vsled  dovoljenja  c, kr. deželnega sodišča v Ljubljani z  dne  21. junija   1892,  št. 36,  odredila se je
javna dražba
raznega
v konkurzno maso Jakoba Trauna
spadajočegti
blaga, žita in drugih premičnin
na dan 30. junija 1892
dopoludne   od   9.  do   12.  in   popoludne   od   3.  do   (i.  ure
na Glincah.
Razprodajalo se bode:
drva, zalogo žita, liioke in kiša (oeeta), dva konja, zebe, na njivah in senožetih Glinskih rastočo travo in deteljo, oziroma pokošeno seno, specerijsko blago in druge premičnine,
katere i »ode za prodaj določil oskrbnik g. dr. £nyt*r9 advokat  v  IjJubijani.
K tej dražbi vabijo se kupci s pristavkom, da se bodo posainezni predmeti oddajali tuđi pod izklicuo ceno za gotovo plačilo onomu, ki bode največ ponudil. Kupljene reČi morajo su takoj  odstraniti.
V Ljubljani, dne 23. junija  1892.
Dr\ Jernej Suppanz
(743—2)                                     c.  kr. notar kot sodu i  komisar.
"? 7               Usojam bp naznaniti najndaneje, da toćim v svoji gostilni izbornu vina     ^"
_i 4     iz zniviio najholjših vinskih krajov in sicor:                                                             L&L.
■S      Recarsko vino......liter po 52 kr.      t^-
•*      Istrsko         ............48    „        ^
"(?      Hrvatsko iz Jaske.....,       „    40   .,        jjf"
^<      Rudeče vino lastn. pridelka      „       „    35    „        j£
^ 1                                       kakor tudl najboljie                                       r^.
%      Koslerjevo cesarsko pivo        liter po  20 kr.      «■
"/?"■                   Lepi «voj vrt priporočam zlasti za drnfitvene shode, svatbe in sploh     vj^"
-*i     vefije zabave.                                                                                                                    £•£_
3<.                 Proseč mnogobrojnoga obiska beležitn z odličnim spoštovanjem                  / •
j\                   Josip Trlnker.   U
_v S                            Prav tam je na prodaj                                                                             > ^
i\      lep stavbeni prostor^      ;i
^ i    kaklh 19O0 Q seinjsv, vu vkup ali pa polovloa.                 (Oi»;j—2)    L.1.
sl\___________________________\h
| Morsko kopališče in zdravišče!:
\          v Crikvenici.          ji
\\             Kopališčna sezona traja do konca meseca septembra.             \ \
Y              Morsko ilno je ttikiij  «l»1e<i   mm okoti |»lltvo  in  z «lroltiiim  pcHkom   * [ O   i>o«.ut«   Irr   VMleil    tf«»   poHebno    pripravno   im   kopun)*'   otruk    nw   4 >
O   proHteni.                                                                                                                                 ^ '
1J              ('onu pitjuiliii«  kopvli zu odruslt; 10 kr., zji otroko !"> kr.                              .     o
o              Lopa   in   priprnviiii  Htnnovanjii   z   razgledom   na   morje   po   dosta   zmernih   i >
♦    cenah. — O.ikrha v ^ontilnicuh in  privHtnili  hiSah.                                                          * K
V                Okolicu )*• roujHiitii'iiA in ^o<lna /.* izletu pn  uiorji  in  po siibem.                      ]^ o                 Nujlatrljt1 Mti putuje preko Keke, odkodur   vozijo vsak dttn, i/.vzemSi nedelje,   < > o    pojiolndn^ tili  1.  in  ob  '/»-•  lir'  parobrodi proti  Crikvenici.                                               <* **                 Vožnja volja za ottebo 'M kr. in traju   poldru^o   nn>.                                           ( >
0                Kopanju v niorji hb posebno priporoia zopi-r bolt'/.ni na Aiv«*ili*   r««vm»-   < ► <>   tlzem, *«»l»*s Mlnl»4»krviiUHt in žnnnlcc liolesnl ter za rt'koiivHloscfiiciJe.   < * **                KopalifiOni  /.dravnik «lr.  K.  ,H. W«lM«>r. — Juvna lukama,  pi^ta in brxo-   Jf <»    jav v nicati.                                                                                                                                                                        < ►
X ^7ii.-3)                                                  Kopališčna uprava.      <t
Najboljše vrste piva
'•, 1>n -^^^                                                    'z združenih pivovarn
^^!^^^^^    Schreiner v Gradcu  in Hold v Puntigamu
jP^'^^S                  priporočji po tovurniških oenah.
,^^5S               Zaloga piva     <19r-18)
,M.   :^jSi■!.'ift?'"^      ]>rve Oraške  rlolni«l<:e  pivovarn©
^v^^^rf^           v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI.
jg0- Na pismene poizvedbe odgovaija ae nemudoma In frankovano. ~W
Izborno mnreno pivo v  plombirunih bteklcniciih s putcntovaniin zaina&kom  dobiva be vsak
dan sveže. '/» litra 11 kr., 1 liter '21 kr. dobiva se v trgovini b specerijskim blagom pri
Kospu Ivani Kob v K.olodvorttkih ulicah fit. 24.
S     na koroSki devini raz-              /s     *         '"'' '" ^ZF"         in priporočila iz vsBh    1
i      :e^_ L^ua m"mt i
I I. kranjska izilelovalmca žičasiili žimnic ni zićastoiiirežiiiti postelj I
*            Izubijanu (Nldka). pol«'^  14oNl«kr-|eve pivaru«          9
9   il^MHte  žlutnice uh|Im»I|š«' vrate em olronk« pontel|e po 5 k1«1. in   v<i^,   9
■                                                WW   ludi  u»  obmkf.   "«•                              (211—31')   ■
9   ZalHgutt'lj za bolnice,  hotele, zavodu,  kopeli,  villt«,  /.HHubniko itd. — Ctuiiki zustonj.   S
1        — Zitnanja naročita se to£uo izvrAo, — Kdor kupi  već, dobi odpust oil  iH-rni.        I
-njS ;                Ponudimo po najnižjih cenah:                ! S$_
J zarezano vštricno ostrešno opeko :|=
2J|<                                     najboljše vrste,                                     >g^
^|'          l©až@3a© p©6i          |^
J(*j|                                 (specijaliteta)                                   ^^
:| 51 majolika peči =S |r
^ ;  lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman  , $~
lp! in  portlant cemčnt, cevi  iz  kamenine,   »t
_^S I nasade za dimnike iz kamenine, ognju    %^_
-^S   protivno    opeko    in   plošče    osamlj ače    %-
-S i                           (Isolirplatten).                        ' |§-
aJ j           Daljo prevzamomo po najnižjih conah                       i^_
-|j   tlakanje z asfaltom, s chammottnimi in cementnimi   &-IS                         —^= ploščami, =                             ^
-•S I       (715—2)                    Odličnim spoštovanjem                      i 2$—
^jl                                   J. P. VIDIO & Comp. jt
~*"*S                                                                 Slonove ulice.                0>*~
-& I--------------------           -......—.......-........-■                 _______     1^-
Kakor zmeraj,                ^               «^ ■ ■                           ■ ^M■      ■                       samo pri          (397—u)
,,„„, Se todi .etos ft*pf|f%||   lfflTlf*l/l    Antonu Obrazi,
*« Wnri&i                               J                                              v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
IlclJOCUejOi   ■HHH^H^^I^^HI^i^i^HI      «.*«ntno, Ono ta motao blago.
Alojzij Korsika,
odlikovan umetni in kupeijski vrtnar
prodaja mnogovrstne
palme in druge evetke
ter izdeluje                                       (67—25)
po najnovejših fasonah in po najnižjih cenah.
Zagotovljajoč pravočasno in točno postrežbo prosim obilega obiskovanja.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika.
v_________________________________________j
Zaradi  zagotovitve zakupne   dobave   ovsa,  sena,  slame, drva,  premoga,  koaksa  in  sveč za čas od dne 1. septembra 1892 do 31.  avgusta 1893 vršile   se   bodo   pismene   ponud-.   bene obravnave v uradnih  prostorih c. in kr.  vojaških preskrbovalnih magacinov in sicer v nastopnih postajali:
v Olovci      <Inć     «. JullJ«i  t^»99
„ Mariboru    „      6.     „      1&92
.. <»ra<l<i        „    1«.     .,      1»»«
„ Ljubljani    „    IO.     ,.      1999
„ Trstu          „    19.     „      1999
„ Giorici         „    9O.     „      1999
., PhIJI           „    99.     „      1999
Natančneji pogoji in ponudbeni obrazei razvidijo se iz obširnega razglasa   v št.   132   „Slovenskega   Naroda"   z   dne"   11. junija   1892.
C. in kr. intendancija 3. voja v Gradci.
j           ~_     ---------- ^jCk* i
Razprodaja   .,
I U/Hl !      znodrobelo posteklene plošče-  «m !      1 U/llil i        vinaste kuhinjske posode     s
i i \ mm^^^m—mm^A                           pri                             ^t
\                JAndr. Druškovič-u 2 j
1 finCMiniPlI         trgovina > železjem           u',
5 ^■■^■^^^^■IHI^hI knhlu|Mko orodje po uajufijl c«*nl. — M                                         Is tem  ponuJK ho   vatuu p- »■ ««Hpo«lMrJeui,
B                                          ■ «oi*Ulult«'rJeni,   pre«I»t«>|uiiitvoui   bol*     ^
nnntl I        lln kultln|Mko *oru«l|<> po t-eul «i<»polnUI     "
II /III    I        I*" P* Hl "°VO uullHlUI*                           S
ll/illl    I        INAVAfttam   pri|«»ročiiui   svoji.   uhIhA« ma    ^
Ui                                                   I Ijuno   l»IAuo    potr«bA«luo   Is   ielecn  od               I
H g^^^^^g^l          Kl<|.  la.__ du K(d.  <24M»--.            •*+        i
E                                    I M'nMnJa narttvila se tnkttj im testn**              J
U                                                 I                                   **•!•/<>.                    (54—47)
Velika zaloga
vsakovrstnega žita, sočivja?
isterskega in kraškega brinja
ter druzih deželnih pridelkov
je na prodaj po najnižjih cenah s točno in poSteno postrežbo pvi
Ivanu Knezu
(663-7)                                          v Ljubljani
Marije Terezi je cesta št. 3.
VodozdravUnica v Kalniku na Kranjski
(Postaja lokalne železnice Ljubljana-Kamnik)
Župnika Kneippa zdravilni način
pod vodstvom zdravnika-specijalista.
OiToritev leine sezone dne 19. junija t. 1.
Pojasnila o zavodu in o stanovnnjib daje
(718—3)                                      zdraviliščino ravnateljstvo.
i    Sl^      Otvoritev kamnoseške obrti    i
H        bi      v M"^U^t sv. Patu nasip 33. poleg rossarskega mosta, m
§&            i*i          PreCastitt  đtthov&ftini in slaTiienm obCinstvu nsojam si podpisani    JK
^E        pO-^-, /\      javljati,   da   sem   po   dolgotrnjnem   pi-jtkt.i^.nt'in    dclovanji   kot    j|K
^         ^mmmmar             kamnosefiki delovodja otvorll dn4 16. t. m. svojo          %
i   Jj\    kamnoseško delavnico   I
1    i-*-   i. v Ljubljani, sv. Petra nasip, poleg mesarskega mosta, U
^ na prostoru, kjer je deloval ranjki moj oče okolu 40 let, v katti'i budem iz- jj^ ^5   delovftl via v aacjo stroko vfttevH joi» se dela.                                                        KS.
}^fjl                Prav posebej  pa bodem posvetil svoje znanje umetneinu           (f)!>2--4)       (»
1   B^T" cerkvenemu delu ~^Wi   ||
^j v vtakftj obliki po poljubnih nafirtih in obrisih. — Ime! bodem v zalogi tuđi | S jH** najraznovrstnejfie nagTObn« aponiClllk* iz finega in bolj navadno^u knnma ; g ^i   izvršene. St*Tbtnsk& d«la izvrfievai bodem solidno, natančno iz dobrega blaga.    J #
M    Cena bode nizka, primerna povsem poštenemu, trpežnemu delu.    j |
Wl              V nadeji, da se mi bode odzvala preftastita duhovšgina in slav. občinstvo    * &
^    s prav obilnimi naročili, beležim velespofitovanjcm                                                \ 5
1     IGNiLCIiT ČAMERNIK,     i
|§   Sv. Petra nasip it. 33,   poleg mesarskoga mosta v Ljubljani.   Sp
^SrOL IG-. HUBEE |
I            Sporgasse I v Gradci Sporgasse 1            i!
&             ji  1                            prodaja vsake vrste                             iLiiH       C> \
li itiinnMii ii ia i i
$                                                             in                          («99—2)                      $ a
I  x^a,       vsakovrstno drugo orodje                  |I
i|^          T      v  izborni   kakovosti   in   po   originalnih   js^^^L (^
^           I                       toviirniških cenah.                   BEBfl^ ^
8                   JfuHtrovuni cenikl se počiffafo.  kilov                  w I
tt                  fo zahtevti, xatitonj in frankorano.                   <a|
lsdftjatelj ti odgovorni urednik: Joiip No III.
Lutoin* in tisk .NArodne Titktroe".