PISMA BRALCEV
Večer šansonov s Svetlano Makarovič
Svetlano Makarovič poznamo domala vsi. Njene pravljice so si najmlajši vzeli v svoj kalup.
Svetlana Makarovič pa ni samo najuspešnejša sodobna slovenska pravljičarka, temveč vsestran-ska umetnica, ki piše pesmi, igra, poje in v zad-njem času tudi ilustrira.
Pred nedavnim smo jo imeli priložnost videti in slišati v kulturnem domu Ivana Cankarja. Predsta-vila se nam je s svojimi šansoni.
Okrogla dvorana, ki je prostorsko majhna, daje možnost intimnega doživljanja umetnika z gledal-ci. Predstava se začne v poznem večeru. To je pravi čas za pesem z glasbo, ati kakor pesnica sama imenuje šanson, uglasbeno poezijo. Občin-stvu se predstavi v dolgi večerni obleki, sede za klavir - zapoje in zaigra...
Med pedstavo gledalci ne ploskajo, ker bi poru-
šili vzdušje, ki se stopnjuje z vsako pesmijo. V dvorani je popolnoma tiho, celo pritajenega diha ni slišati. Prodoren, mehak, nežen in boleč je njen žameten glas, ki zvonko odmeva v sozvočju prijet-nega ali neprijetnega čustvenega razpoloženja. Zvoki klavirja spremljajo zdaj nežne besede Iju-bezni, potem trpko hrepenenje in razočaranje in spet hiadne resnice o človeški nečimrnosti in bre-zvestnosti.
Svetlana poje in igra, z globino besed trka na človeška srca, prepričuje in osvešča. S tenkočut-no pronicljivostjo pokaže drobne in bogate odten-ke tople človečnosti.
Večer s Svetlano Makarovič je čudovito doživet-je, ki daje neprecenljive razsežnosti razmišljanja o življenju in svetu, o človeku v tem svetu.
Darja Intihar